Posamezna številka 6 vinarjev. Slev. 63. Izven Ljubljane 8 vin. \ LjUDIjOM, V iiek, 17. marca 1913. Leto XL1. ~ Velja po pošti: = Za oelo leto naprej . . K 26'— za en meseo „ ...» 2-20 za Hemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo inozemstvo . „ 351— V Ljubljani na dom: Za celo leio naprej . . K 24-— za en meseo „ . . 2'— V upravi prejeman mesecu« „ 1*70 ~ Sobotni izdaja: = za celo leto......., 7-— z* Nemčijo oeloletno . „ 9 — za ostalo Inozemstvo „ 12 — Inserati: Enontolpsa petltvrsta (72 mm): z* enkrat .... po 15 t z« dvakrat .... „ 13 „ za trikrat ......10 „ za večkrat primeren popu it. Poročna izurili, zahrtlc. esnrtftite iti.; enostolpna petltvrsta po 18 vin. ------ Poslano: enostolpna petltvrsta po 30 vin, Izhaja vsak dan, izvzemil nedelje ln praznike, ob 5. ari pop. Redna letna priloga Vozni r««. irjr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/III. Rokopisi se na vračajo; uefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Političen list u slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi u!!ot it, 6. — Račun poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrska 26.511, bosn.-bero. št. 7563. — DpvavulSkega teleiona št. 188. Današnja številka obsega 6 strani. Politične raz« i Hrvitskeia. Sfvarjanje nove stranke. — Bauch in Elegovič. — Stranka prava in afera »Balkan«. — Sloga opozicije. — Zagrebške občinske volitve. — Vprašanje komisarijala. Z a g r c b , 16. marca. Dalj časa se že razne novine bavi-jo s hrvatskimi zakulisnimi stvaj-mi ter pošiljajo v javnost vesti s prozorno tendenco, škodovati tej ali oni stranki na korist nadaljnega vzdrževanja zlo-kobncga sistema, ki je Hrvatsko že povsem uničil. Ljudje, željni senzacije, kujejo različne novosti, čeravno pri vsem ni niti trohe resnice. Zadnji čas jih je veliko zagledalo beli dan v »SL Narodu« in »Gražer Tagespošti«, toda vse so deloma izmišljene, deloma pretirane. Mnogo se govori o osnutju neke stranke, ki bi bila izvršiteljica madžarske volje na Hrvatskem in še vnaprej vzdrževala to sramotno stanje. Kdor pozna hrvatske razmere, ve, da bi se vsak tak poizkus že v kali onemogočil in da je danes naravnost glupost, misliti na možnost nove madzaronske večine. Dokler jc opozicija složna, odnosno, dokler obstoji pakt med prava-Si in hrvatsko-srbsko koalicijo, dotlej je uprav nemogoče rešiti hrvatsko vprašanje brez teh strank, brez respek-tiranja pakta, a ta. pakt, ki ga danes obe stranki uvažujeta in spoštujeta daje jamstvo, da na Hrvatsko ne pridejo več stari časi, ampak da poj de vsekakor na bolje. Takšne večine, oziroma takšne stranke, kakor jo je imel Khuen, ki je ž njo dvajset let paševal nad Hrvati, danes ni več mogoče stvoriti. Njeni ostanki sicer tupatam skušajo, da sc zopet zbero, toda žc trije takšni poizkusi so se izjalovili in tako bo tudi v bodoče. Kar se poroča o Rauchu, češ, da misli osnovati neko stranko, to nikogar ne vznemirja, ker se povsod dobro ve, da sc je Rauch s svojim poslednjim banovanjem onemogočil za vedno. Njegove' težke politične pogreške niso škodile samo Hrvatski, marveč ugled in jo zelo kompromitirale. Vse celi monarhiji, ker so zrušile njen to jc merodajnim faktorjem znano; zato ne bodo sprejeli Rauchove ponudbe, ker je ta absolutno neprimerna za. ureditev hrvatskih razmer. Poleg tega pada. Rauch, ki dela za se, zopet v stare grehe, okrožujoč se z ljudmi različne prošlosti in pa takimi, ki rabijo vladine sinekure. Kakor >i jc prvi pot izbral za pomagače razne Čuvaje, Czernkoviche itd., tako zbira sedaj okoli sebe Elegoviče, Kršnjavije in slične. Elegovič je danes materialno ruiniran človek, ki jc bil prisiljen, da proda svoj notariat v Brodu na Savi za 20.000 K nekemu Schvarcu, a vse to, da zakrpa svoje slabe finance. In sedaj mu ni preostalo druzega, kakor da igra va bank na Rauchovo karto. V tem, da sc je Elegovič približal Rauchu in kani ž njim osnovati neko stranko, vidijo zlokobni proroki bližajoči se razkol v stranki, ker se bo baje frakcija bivših frankovcev odcepila in sledila Elcgo-viču. No Elegoviča nc jemlje nikdo za resnega, niti najintimnejši njegovi ne. On se jc obrnil pismeno in ustno na neke svoje bivše drugove iz Frankovc stranke, pa so ga vsi odbili, ker sc nc mara nihče kompromitirati. Rauchu je vsekakor Elegovič dobro došel. Zna se, da je. Rauch v Hrvatski popolnoma osamljen. Tu mu je torej- treba Elegoviča, da rnu kot, iz /rsten govornik in kol bivši narodni zastopnik vsaj nekaj stori med narodom, s čimer bi se potem Rauch pobahal na. merodajnih mestih. Radi Elegoviča, ki nima s stranko prava nikakih vezi, se kolportirajo po raznih listih vesti o »razkolu«. Da Iti bili ti glasovi verjetnejši, donašajo neke novine, da je poslovni odbor stranke prava izključil dr. Horvata in dr. Sachsa, ki sta, v preiskavi radi afere »Balkan« in ju je sodišče proti visoki kavciji pustilo na. svobodi. Stranka prava do danes ni imela povoda, da sc bavi s to afero, a najmanj, da izključi to dvojico iz svoje srede. Poslovni odbor pušča stvar sodišču in čaka njegovega izreka ter bo potem zavzel dalj-njc stališče do teh dveh članov. Kakor smo že na uvodnem mestu omenili, širijo sc ti glasovi v javnost s prozorno tendenco, škodovati stranki prava, odnosno celi opoziciji in sicer na korist rnadjaronstvu. Oni, ki na to računajo, se kruto varajo, ker jim opozicija tega veselja ne bo napravila, ampak bo mirno čakala nadaljnega. razvoja. Njej se ne mudi. Ce je mogla do sedaj čakati, potrpi šc nekaj časa, zbirajoč sile, da zada ž njimi konečni smrtni udarec rnadjaronstvu na Hrvatskem. Ves Zagreb stoji pod vtisom ln> dočih občinskih volitev, ki se jim pripisuje velika važnost. Tudi tu se dela na to, da opozicija složno nastopi in da manifestira svoje edinstvo, to tembolj, ker se- madjaroni poslužujejo raznih zvijač, da bi prišli v mestni svet. Danes je že sigurno, cla pojde vsa opozicija složno na volišče in da izbere tako zastopstvo, ki bo ponos hrvatske prestolnice. Dosedaj je bilo delo za volitve vsled izjemnega stanja otežkočo-no, toda tudi temu se, je odpomoglo, ker je. vlada morala privoliti volivne shode in agitacijo. Govori sc, da se jc z najvišjega mesta izjavilo, da morajo biti volitve čiste in brez vsakega pritiska. IVicdtem pa komisariat z vso silo dalje pašaje. Razmere se niso prav nič izprememle; čeravno sc javljajo glasovi o uspostavi ustavnega življenja na Hrvatskem, temu danes nikdo nc veruje. Silno razjburjenje je izzval nekdanji interviev ministra Josipoviča, ki je sub rosa Hrvatom povedal, naj so no nadjajo skorajšnje uspostave. Razume se, da je to v vodilnih krogih izzvalo veliko senzacijo, tembolj, ker se ve, da madjaroni delajo na vzdrževanje ko-misariata, upajoč, da so jim še vedno posreči, priti na vlado. Ostane li res tako, da bo Hrvatska istodobna, ko sc cela monarhija bori za avtonomijo hribovske Albanije, živela neustavno kot madjarska satrapija? III. Občni zbor društva slovenskih inženirjev dno 16. marca 1013 ob 10. uri dopoldne v srebrni dvorani Uniona otvori predsednik c. kr. nadsvetnilc K1 i n a r. Pozdravi vse navzoče, s posebnim veseljem delegate bratskega društva hrvaških inženirjev v Zagre- Bolgarski junaki. Janka Markova. V bulgarski vojski služi v sedanji vojni 601etni prostovoljec: Janko Markova, ki se jc z orožjem v roki udeležila tudi vojne leta 1877—1878 in srbsko bulgarske vojne pri Slivnici leta 1885. Odlikoval jo je žc knez Aleksander in kesneje kralj Ferdinand. Začetkom sedanje vojne je Janka Markova z vso silo zahtevala, da se sprejme med prostovoljce, kar so ji kofočno dovolili. Sedaj se s tremi vidinskihii someščani nahaja pred Odrinom. NOsi uniformo navadnega vojaka, ukvarja, se s puško kakor izurjen lovec, roka ji je čvrsta, korak trden in enakomeren. Na vsako pohvalo odgovarja kratko: »Bog podeli svobodo vsem krščanskim narodom. Kar se mene tiče, bi najraje umrla na bojnem polju, kajti zadostuje mi, da mi je bila dana sreča, videti obnovljeno veliko Bulgarijo.« Drzen častnik. Neki bulgarski častnik, ki jc dalj časa. živel v Mali Aziji in zna gladko arabsko in turško, je prosil generala Ivanova, da bi smel v Odrin, preoblo-čin v turškega častnika. Prošnja sc mu je dovolila in dobil je nekaj dni dopusta. Ko se je vrnil, je povedal jako važne informacije: o dispoziciji prebival- stva, o ceni živil, podrobnostih v nekaterih utrdbah in mišljenju častnikov, h katerimi jo mnogo občeval. Večkrat jc videl Šukripašo ko se jo v avtomobilu vozil iz ene utrdbe v drugo, ogibajoč se vsakemu stiku z mestom in prebivalci. Vse te in še druge važnejše in tajnejše njegove informacije so potrdili tudi turški jetniki. Raje smrt nego izdajstvo. Nekega dne so bili pred odrinsko vojno poveljstvo poklicani trije, vjeti Bulgari: dva častnika in on podčastnik. Ivo so stali pred turškimi častniki, ki •so jih hoteli izpraševati o bulgarskih oblegovalnih načrtih, se je podčastnik zbal, da bi proti svoji volji česa ne izdal. Ker ni imel sablje, je potegnil žepni nož in si z njim prereza! vrat. To je tako delovalo na turške častnike, da so dali ostala dva bulgarska častnika takoj odpeljati, ne cla bi ju bili karkoli vprašali. Hraber akademik. Mladega bulgarskega. akademika, so nekega večera poslali na ogled k turškim prednjim stražam pred Odrin. Bila jc temna noč. Drzni vojak se je plazil k turškemu taboru. Naenkrat zapazi pred sabo jasno sliko: bila je turška straža. Bulgar je zadrževal sapo in se nalahno plazil bliže; potem jo nenadoma planil na Turčina, ga vrgel na tla in ga zabodel v srce. Nato jo oblekel Turkovo obleko in šel dalje. PriSedši do prvo straže, jc nekaj zamrmral kakor geslo, nato pa bliskovito zgrabil Turka za vrat in ga zadavil. Istotako je naredil s prihodnjo stražo. Nobeden teh Turkov ni imel časa, da bi le pisnih Malo dalje je Bulgar naenkrat opazil dremajočo turško stotnijo. Brž se pomakne. nazaj, sleče turško uniformo in hiti v bulgarski tabor; tu dobi oddelek vojakov, preseneti z njimi spečo turško stotnijo in jo uniči. Drugo jutro jc bil imenovan za poročnika. Koncem 18. stoletja je vladal v Janini glasoviti Ali paša, okrutnez prve vrste — pravi Turek. Živel jo. v starem seraju, t. j. trdnjavi na nevisokem griču južno od Janine, obdan od svoje garde — 30.000 mož, ki jih jc vse po imenu poznal. Despotično je vladal nad Albanijo, večjim dolom Makedonije, Epirom, južno Ilirijo, Tesalijo, Etolijo, Fokido in dolom Beocije. Bil je strahovito maščevalen; v svojem dobrem spominu je ohranil vsako razžalitev toliko časa, da jo jc maščeval — morda dolga desetletja. Lota 1788. se jc neki Albanec spri s paškiirn sorodnikom in ga \ prepiru ubil. Ali paša jc lakoj velel prijeti ubi-jalčovo ženo iu otroke; pred ubijalčo-vimi očmi so jih vrgli tigrom, da so jih raztrgali. Ubijalca samega so živega spekli na žerjavici. To pa paši še ui bilo dovolj; dolgo let je prežal na ubi-jalčevcga brata in končno leta 1812. zvedel, cla se nahaja na nekem otoku. bu. gospoda predsednika arhitekta Grahorja iu inženirja Filipoviča in Brozoviča. Odobri se zapisnik zadnjega občnega zbora. Predsednik c. kr. nadsvelnik Klinar z veseljem in zadovoljstvom konstatira, da je društvo živahno delovalo, da je na slovenske inženirje javnost opozorilo, da nas vpo-števajo in da z nami računajo. Omenja obisk slovenskih inženirjev 26. in 27. oktobra 1910 v Zagrebu. Dež. stavb, nadkomisar inž. S k a-berne jc podal tajniško poročilo: Pri vsakem društvu se kmalu po ustanovitvi pojavi nekako odneliavanje tistih sil, ki so organizacijo osnovale. Tudi pri našem društvu jo bilo treba računati s to možnostjo. S ponosom pa moremo po preteku drugega leta ugotoviti, da je bila bojazen v tem pogledu popolnoma upravičena. Društvo ni nazadovalo. Nasprotno. Napredovali smo v vsakem oziru in izkazati moremo v marsikaterem pogledu celo jako lepo uspehe. Dosegli smo, da nas nc upoštevajo danes kot strokovno društvo samo znanstveno potenco in oblastva, dokazali srno tudi, da stanovskih organizacij ni moč prezirati in posebej še, da jo inženirski stan na Slovenskem trdno odločen, držati sc točno one poti, ki ga bo prej ali slej gotovo dovedla clo zaželjenega cilja. Bili smo v ozkem stiku z »Matico Slovensko«, s katero nas veže osobito vprašanje tehniške terminologije; obrnila, sc jo na nas e. kr. deželna vlada, ko je šlo za izvid o upeljavi malega formata za opeko, podali smo mestni občini ljubljanski mnenje o kanalizacijskem načrtu, zavzeli na vprašanje deželnega glavarja, g. dr. šusteršiča sta lišče # zadevi razdelitve, inženirskih komor in priobčili smo Trgovski in obrtniški zbornici na njeno povabilo, v kolikor obstoja po našem mnenju interes za aktivno udeležbo razstave v Lipskcm. Društvo pa ni pustilo iz vidika druge glavne naloge, ki si jo je stavilo pri ustanovitvi, to je stanovskega vprašanja. Izvojovali smo za uradništvo mestnega gradbenega urada kot, najvišje službeno mesto VI. činovni razred, medtem ko jc osnutek služb, pragma- •S pomočjo prevaro ga. je dal zvabiti v Janino, kjer so njegovi gardisti padli čezenj, ga neusmiljeno pretepli in njegove ude razmetali po mestnih ulicah. Lota 1812. je prišel k Ali paši s posebnim naročilom general Destre. Ali paša jc generala lopo sprejel in ga peljal celo v svoj harem, kjer mu je predstavil vso svoje ženo. Kasneje jo paša. vprašal generala, katera izmed njegovih žena so mu jo najbolj dopa-dla. General mu jo povedal. Po slav* nostnem obedu, ki ga jo paša priredil na čast, generalu, in katerega so se vdo-ležili tudi vsi častniki generalovega, spremstva, je. Ali vprašal generala, bi li no hotel enkrat videti one, ki mu jo tako dopadla. Nič hudega sluteči general jo pritrdil. Ali paša udari z dlanjo ob dlan in zavesa, ki jo zakrivala zadnji konec dvorano, se razgrne. Pred gosti se pokaže črn evnuh z ravnokar odsekano žensko glavo v roki. Ali paša se divje zakrohoČc, general pa poln groze zbeži. Nekoga dne jo odličen janinskl Grk povabil na kosilo nekega inozemskega častnika (ki jo Kesneje stvar opisal v svojih memoarah). Med kosilom nenadoma vstopi eden Alijevih oglodu-hov in ne oziraje so ma tujega gosta zahteva, da mu (Irk po pašinem povelju takoj Izplača 1000 cekinov, (»rk so skuša izviti, a ogleduh rnu pravi: »Prinesti moram ali denar ali pa tvojo glavo!« Grk je z drhtečo roko naštel za< htevaui znesek. tike dopustil akademično naobražcnin; tehnikom samo VIL razred. Da takega omalovaževanja našega stanu, na katerem baš v avtonomnih zastopih sloni vse pozitivno delovanje, nismo mogli prezreti, je tembolj jasno, ker morejo po sprejeti službeni pragmatiki tudi navadni risarji doseči VIII. činovni razred. Nastopili smo sicer v »dvanajsti uri«, — ker prej ni bilo mogoče — toda z uspehom, ki se ga lahko vsi veselimo. Kolike važnosti za naše težnjo je društveno glasilo, izkazalo se je, ko je izšel v novemberski številki članek »Hands off«, ki ga gotovo ne bi maral priobčiti noben dnevnik. Članek, ki je bil brez vsake najmanjše ostrine napram žurnalistiki in si je imel zgolj namen, slovensko časopisje opozoriti lia krivice, ki se s priobčevanjem površnih in popolnoma pogrešenih člankov iz peresa nelegitimiranih piscev prizadevajo našemu stanu v obče in posameznikom posebej, jc povzročil, da od tistega časa ni več najti v naših dnevnikih neupravičenih napadov na naš stan. Tudi tega pojava se lahko odkritosrčno veselimo. Na zadnjem občnem zboru smo Zavzeli stališče proti napačni rabi našega akademičnega naslova ocl strani državne uprave in smo storili primerne sklepe. Stvar v zadnji seji »Stalno delegacije« še ni prišla na razgovor, ker je treba predlog poprej pismeno naznaniti, tudi za sedaj nc moremo računati na takojšnjo remeduro, vendar lahko z zadovoljstvom naglašamo, da je vzklila misel proti odpravi zastarelega označevanja tehniških služb baš v našem društvu. V zadevi reformiranja naših srednjih šol smo s krepko pripomočjo »Društva slovenskih profesorjev« nastopili proti okamenolim nazorom no-modernih šolnikov, zbrali okoli sebe zastopnike vseh stanov in z izročitvijo primerne spomenice dosegli od deželnega predsednika gospoda barona. Schvvarza obljubo, cla bo ta zadeva, ki je posebno za naš stan eminentne važnosti, v najkrajšem času ugodno rešena. Poročilo omenja nato zveze, ki jih ima društvo z bratskimi društvi in obiska v Zagrebu pri »Hrv. društvu inž. i srh. v Zagrebu«. Odbor je v smislu sklepa na II. rednem občnem zboru najel društveni lokal in vpoljal redne tedenske, sestanke, moral je pa lokal zopet odpovedati, ker se je izkazalo, da je društvo za lastne prostore družabno še premalo konsolidirano. Predavanj jc bilo troje in sicer se imamo zahvaliti gg. Gustin-čiču, predsedniku Klinarju in Josipu Pavlin u. Po našem poslovniku sc vrši strokovno delovanje v trajnih in začasnih odsekih. Delo začasnih odsekov je razvidno iz podatkov, ki sem jih navedel uvodoma; od trajnih odsekov je bil najmarljivejši tiskovni odsek, ki je pa rleial samo v oni osebi. Kolegu Gustin-čiču naj gre za njegov obilen trud, za vzoi»:io vnemo in krasne uspehe s toga mesta resna in odkritosrčna zahvala. Naše. glasilo ima danes obliko in vsebino, da moremo »Vesti« mirno staviti v eno s tehniškimi listi drugih stanovskih društev. S pridružitvijo »Društva inžinira i arhitekta u kraljevini Dalmaciji« so zastopano, sedaj v »Vesteh« vse jugoslovanske inženirske organizacije v Avstro-Ogrski. V oglasnem delu so pričele v zadnjem času objavljati razpise del in dobav tucli že naše oblastnije, gotovo važna pridobitev, ki jo z zadovoljstvom moremo zabilježiti. Odsek za terminologijo jc imel sicer samo 2 seji, položil pa je. temelj k smo-treni izpeljavi ene nujvažnejih naših zadač. Število članov je naraslo od 74 na Sl. Izstopili so trije člani. Poslovnih Številk je bilo 247. Društvo je v preteklem letu pridobilo tudi ogrodje za društveno knjižnico. Poročilo blagajnika, r. kr. rudarskega svetnika Vinko Stergarja sc odobri. Izkazuje 2140 Iv 85 vin. dohodkov, primanjkljaj znaša 141 K 9 vin., premoženja je 803 K. Odobri so tudi proračun za leto 1912, ki proračunava dohodke in stroške z 2461 K. V imenu nadzorstva predlaga, stavbni svetnik Sbrizaj absoiutorij in zahvalo blagajniku. (Ploskanje.) Volitve. Na predlog inž. Gustinčiča sc per aklamationem zopet izvoli za predsednika c. kr. stavbni nadsvetnik Klinar, ostali odborniki sc na predlog inženir ja Šukljeta volijo z glasovnicami, skrutinirata inženirja Šukljc in Kasal; za tajnika je izvoljen stavbni nadko-misar Viktor Skaberne, za blagajnika rudarski svetnik Vinko Stergar, za odbornika c. in kr. inženir Orel. V nadzorstvo sta izvoljena, c. kr. višji obrtni nadzornik Santučck in ravnatelj inže- nir Remec; v društven sod pa nadsvetnik Pavlin, svetnik Sbrizaj, ravnatelj Endlicher, svetnik Hilbert in inž. Zajec. Odborov! predlogi. Na predlog c. kr. rudarskega svetnika Stergarja se sklene, cla se društvena soba opusti. Sklone sc nadalje, da so stalno na občne zbore bratskega društva hrvaških inženirjev odpošljejo tri delegate in cla se odboru naroči pregledati poslovnik in da naj na bodočem občnem zboru stavi primerne izpremi-njevalne predlogo. TEHNIŠKOZNANSTVENA TERMINOLOGIJA. Tajnik nadkomisar Skaberne izvaja: Ena glavnih nalog našega društva je ustvaritev tehniško znanstvene terminologije. Na ustanovnem občnem zboru sem predlagal izvolitev odseka za tehniško terminologijo in sem takrat opozarjal na važnost enotnega naziranja tako v uradih in Šolali, kakor v praktičnem življenju. Povdarjal sem, da za naše razmere v trenutku tehniški slovar nima pomena, ker ne-dostaje vse polno izrazov, pač. pa je neobhodno potrebno, da oskrbimo hitro besede, ki jih najbolj in sicer sleherni dan rabi uradnik in obrtnik. Omenil sem takrat, da se ukvarja »Matica slovenska« že več let s sestavo tehniškega slovarja, cla pa delo ne napreduje tako, da bi v doglednem Času moglo priti doizdajc slovarja. Manjka vse polno besedi, ki se jih mora direktno sestaviti in to ja v stanu izvršiti lo strokovnjak, ki živi v praktičnem delu. Na drugem izrednem občnem zboru leta 1911. sem si dovolil opisati način, ki bi bil po mojem mnenju edini na mestu, če hočemo delo na terminološkem polju izpeljati na sistematično pot, t. j. način, ki nam ne bi ustvaril samo bogat, materijal za slovar, temveč omogočil tudi, da pomagamo sebi v najnujnejših slučajih. Obrnili smo se potem na »Matico slovensko«, ki je to idejo toplo pozdravila in obljubila svojo pomoč v jezikoslovnem oziru. V svoji 3. seji je v tekočem letu sklenil odsek za terminologijo, cla se s sestavljanjem tehniške terminologije postopa na način, ki si ga dovoljujem še enkrat na kratko obrazložiti. Pod glavno besedo kake konstrukcije ali organičnega dela kake zgradbe oziroma detajla konstrukcije se zbere vse razpoložljive nemške izraze, ki se ti-čjeo te konštrukcije oziroma detajla, ali so z njim v kaki zvezi. Poišče se potem k nemškim besedam slovenske izraze, pri čemer se je kar le mogoče' ozirati na hrvatski jezik. Pregledane ini predelane zbirke, ki bi obsegale vedno le posamezna poglavja tehniškega nazivoslovja, bi društvo razmnožilo, razdelilo med člane brezplačno, šolam, uradom in obrtnikom ter vsem drugim interesentom pa bi jih dalo na razpolago proti povrnitvi malenkostnih razmnoževalnih stroškov. Med tem smo bili v Zagrebu. Na svečanem občnem zboru je bil z velikim odobravanjem sprejet predlog ing. Setinskega, da naj izdamo skupen nemško-hrvatsko-slo-venski tehniški slovar. Na predlog ing. Turka se je nadalje sklenilo, da naj si osnuje > Hrv. družtvo inžinira i arhitekta v Zagrebu« po našem zgledu odsek za terminologijo, ki naj v dosego stavljenega cilja stopi z našim v najožji s'ik. Naš odsek se jo teh misli takoj oprijel in obdelal od mene predloženi vzorec, ki obravnava, vse izraze o oknu. Ta vzorec sem kot. zastopnik našega društva na občnem zboru »Hrv. družtva inžinira i arhitekta v Zagrebu« dne 2. marca t. 1. izročil hrvatskemu odseku za terminologijo v i'oke g. stavbenega nadsvetnika pl. Ferricha s sledečimi predlogi: 1. Nemško-hrvatsko-slovenski tehniški slovar sc za sedaj še ne izda. 2. Pri nabiranju gradiva se postopa na način, ki sem ga že obrazložil s to izpremembo, cla si odseka za terminologijo svoje v prej navedenem zmislu obdelane elaborate priobčujeta v dopolnitev s hrvatskimi, oziroma s slovenskimi izrazi. 3. Jezikoslovno odobrene elaborate naj prinaša društveno glasilo kot prilogo. 4. V kolikor mogoče, hitro uveljav-ljenje na ta način pridobljenih izrazov naj dajeta društvi zbirke na razpolago tucli obrtnikom, uradom, šolam in drugim interesentom. Iste predloge stavim tudi danes. Stvar je dobro premišljena in sloni na izkušnjah, ki si jih je gotovo že vsakdo pridobil, ki jc delal na tem polju. Prosim, cla sprejmete predloge v ccloti in neizpremenjcnc. Poročilu sledi razprava. Inženir Š u k l j e se protivi, da bi se izdal slovar, v katerem bi bila na prvem mestu nemščina. Čas je, da se enkrat nastopi proti temu, cla bi morala nemščina biti povsod na prvem mestu. — Ravnatelj R c m e c sodi, da sc mora poseči po jeziku, ki ima precizno izraženo terminologijo. Poseči moramo po takem jeziku. Meni je vseeno, če posežemo po francoskem ali pa po angleškem jeziku. — Inž. T u r e k sodi, cla dokler nimamo lastne tehnične šole v Ljubljani ali v Zagrebu, toliko časa moramo imeti jezik, na katerega sc bomo naslanjali. — Ravnatelj kurilnice inž. Šega uagla-ša, da moramo imeti terminologijo, ki ne bo namenjena samo tehnikom, marveč ki bo služila za splošno porabo. Predlaga konec razpravo. — Po sklepnih besedah Šukljeta in Skaberneta obveljajo odborovi oziroma poročevalčevi predlogi. Večji tehnični Izlet v Bosno, Hercegovino in v Dalmacijo. Predsednik hrvaškega društva inženirjev arhitekt Grahor čestita uspehom, ki si jih je bratsko slovensko društvo v kratki dobi dveh let pridobilo. Naznanja, da priredi hrvaško društvo meseca avgusta večji tehnični izlet v Bosno, Hercegovino in v Dalmacijo. ki bo trajal devet dni. Predsednik c. kr. nadsvetnik Klinar upa, da se izleta kolikor mogoče veliko slovenskih inženirjev udeleži. Sestanki inženirjev. Ravnatelj inženir R e m e c želi, da bi se sestanki tako uredili, da bi se določil vsak mesec eden ali pa dva sestanka. Kaže, da. se skupnost s Hrvati še bolj goji. Naj bi predavali na sestankih Hrvati v Ljubljani, Slovenci pa v Zagrebu. — C. kr. rudarski svetnik želi, cla bi se inženirji sestankov udeleževali. Pozdravlja misel o predavanjih, ki jo je izprožil ravnatelj inž. Remec. Stalna delegacija društva inženirjev. — Stanovske koristi inženirjev. Na predlog c. kr. inž. Turka se izvoli v stalno delegacijo društva inženirjev načelnik kurilnice inženir Šega, ki izvolitev sprejme in govori nato o stanovskih zadevah inženirjev. V stalni delegaciji inženirjev je zdi*uženih 15.000 inženirjev. Inženirji se morajo v prvi vrsti boriti za svoj socialen ugled. Do zdaj je užival juridičen stan pred-pravice, a. zadnja leta jo postal inženirski stan faktor, ki morajo ž njim računati. Inženirski stan mora doseči isto stopnjo, ki jo žo ima dandanes juricli-čen stan. Govornik omenja razpravo o službeni pragmatiki v ljubljanskem občinskem svetu, kjer se je izvršil boj med juridičnim in inženirskim stanom. Zastareli so nazori, da je jurist za stopnjo višji, kot inženir. Če se je glede na to prebil led pri občini, se bo tudi drugod. Predsednik c. kr. nadsvetnik Klinar zaključi nato III. občni zbor društva slovenskih inženirjev. BaftiEslta vojska. SKADER GORI. Cetinje/15. marca, (Posebno poročilo »Reichsposti .) 14. t. m. se je začel strašen bembardement na Skader. Vsi topovi oble-govalcev so v akciji. En mestni del gori. Bembardement srbskih topov je jako uspešen. Bombardementu sledi splošni naskok, katerega vodi srboki general Bojovič. DRUGE VESTI GLEDE SKADRA. Belgrad, 15. marca. Srbski transporti iz Soluna se pod spremstvom grških vojnih ladij nadaljujejo. Pravkar sc je v Solunu na 20 grških ladjah vkrcalo 5000 mož, veliko topov in trena. V Skadru manjka živeža. Vojaki dobivajo vsak dan mali hleb kruha in ničesar več. Turki in Arnavti sc sovražijo, a disciplina jc še tako trdna, da ne pride do sporov. Sirote po ulicah jočejo. Municije je v Skadru šc dosti. VELEVLASTI SE Z ALBANIJO NOČEJO ŠE PEČATI. VPRAŠANJE SKADRA ŠE VEDNO NEREŠENO. London, 15. marca. Kcnierenca poslanikov sc tudi v svoji včerajšnji seji ni meritorno bavila z Albanijo. O Skadru ni še vedno nič odločenega, bo li pripadal Črni-gori ali Albaniji. Rusija je zahtevala, naj se sploh preje obravnavajo južne meje Albanije, toda tudi glede teh so ee prijavile težkoče. Velesile menijo, da zavzetje Skadra ne bo položaja otežilo. Velesile se bodo z obmejitvijo Albanije bavile šele, ko bo sklenjen mir s Turčijo. Avstrijski poslanik je zahteval akcijo velesil v Cctinju in Belgradu, naj bi se naskok na Skader opustil, toda ta predlog je bil odklonjen, ker bi bil proti neviraliteti. Velesile so mnenja, da je Albanija, dokler se ne sklene mir, turška provincija in vsled tega že ni mogoče določiti definitivno njenih bodočih meja. XXX ODRIN PRED PADCEM. Berolin, 15. marca. »Lokalanzeiger« poroča, da jc glasom vesti iz Carigrada Šu- kri paša poveljstvo nad odrinsko posadko odložil. Carigrad, 15. marca. Bulgari obstreljujejo Odrin iz 14 novih, jako velikih oblegovalnih topov. Berolin, 15. marca. Iz Odrina je pobegnilo 110 turških vojakov k Srbom,'87 vojakov pa k Bulgarom. Begunci pripovedujejo o velikem gladu v mestu. V Odrinu razsaja tudi kolera. Soiija, 15. marca. 14, t, m. so Turki otvorili kanonado, na katero so Bulgari cel dan z veliko ljutostjo odgovarjali. Berolin, 16. marca. »Vossische Zei-tung« poroča iz Carigrada, da sta dva aero-plana z nemškima aviatikoma Bulair in Gallipoli 14. t. m. zapustila Odrin in sc izkrcala v Carigradu. Poročala sta, da jc v Odrinu še za dolgo časa municije in pro-vianta. Sodijo, da se prično pri ČaCaldži zopet boji. Soiija, 16. marca, (>Agence Telegra« phique Bulgare.) Dne 12. t. m. sta dva poizvedovalna oddelka pred Odrinom, ki sta bila proti Akalanu odposlana, napadla z bajoneti sovražnika in osvojila reduto, ki leži zahodno od Akalane. Sovražnik, oja-čen z močnimi oddelki, je poizkušal si zopet osvojiti utrdbe, a jc bil s protinapadom pognan v beg. Na bojišču je pustil približno 300 mitvih in ranjencev. V tem boju vjeti Turki pripovedujejo, cla vojaki in častniki ne upajo več na uspeh, a da jih silijo k naskokom. Isti dan jc sovražnik poizkušal pred desnim bulgarskim krilom prodirati proti Kadikoju, a so ga Bulgari s protinapadom vrgli nazaj in ga do vasi Elbassan zasledovali. Od tega dne nadalje jc sovražnik vsak poizkus prodiranja opustil, Odrinski turški vojaki dezertirajo v velikih množinah. Skupine 50 do 60 vojakov s podčastniki vsak dan prihajajo pred oblegovalno armado in se udajajo. Pri Gallipoiiju je vse mirno. V a X v x TURŠKI GENERAL ZAPRT. Carigrad, 15. marca. Tu so aretirali iz Čataldže došlega poveljnika IV. zbora, Omer Javer pašo, ki ga postavijo pred vojno sodišče. PROTI MLADOTURKOM. Carigrad, 16. marca. Velikemu vezirju je izročila skupina častnikov spomenico, ki vlado zadnjič poziva, naj odstopi in prepusti usodo države vladi, ki uživa splošno zaupanje. Spomenica izvaja, da mladoturški puč in izprememba vlade nista nič ko* ristila, marveč povzročila, da se je vojska nadaljevala, po kateri se Turčiji nalagajo šc hujši mirovni pogoji. V Skutari (Mala Azija) so se vršile demonstracije proti mla-dolurškemu odboru. KOLERA V CARIGRADU. Carigrad, 16. marca. Uradno so dognali, da sta na koleri v Carigradu dve osebi oboleli. XXX GRKI PRODIRAJO. Atene, 16. marca. Bivši grški zunanji minister Jurij Christari Zographos je imenovan za političnega guvernerja Janine. Atene, 16. marca. Grška armada jc zasedla Premeti, Turki so se najbrže v Berat umaknili. Turške čete so v paniki zapustile mesto Delvinaki. Atene, 16. marca. Grške čete so zasedle otok Sam. Atene, 16. marca. Prestolonaslednik poroča, da je 8. divizija z enim kavalerij-skim polkom iz Delvinakija prodrla do razpotja v Delvino in Argyrokastro. Sovražnikove zadnje čete so Grki pri Ariništi napadli in pognali v beg. Vjeta sta dva sovražnikova bataljona: 1500 vojakov in 30 častnikov. XXX VELEVLASTI BODO POSREDOVALE DALJE ZA MIR. London, 15. marca. »Reuter« poroča, da se je konferenca poslanikov 14. t. m. pečala z mirovnimi posroji balkanske zveze. Poslaniki so mnenja, da so zahteve balkanske-! zveze nekoliko pretirane, toda menijo, cla se bo dalo posredovati dalje. Velesile nameravajo balkanskim državam svetovati, naj svoje pogoje nekoliko modificirajo. Prihodnja konferenca sc vrši v sredo, MIR NI DALEČ? Carigrad, 15. marca. Velesile, pred vsem Rusija, delajo na to, da se Bulgarija zadovolji z mejo San Stefano— Enos in vprašanje vojne odškodnine prepusti popolnoma odločitvi velesil. Bulgarija bo bržčas kmalu odnehala in zato mir ni tako daleč. TURKI IN ZAHTEVE BALKANSKIH ZAVEZNIKOV. Carigrad, 17. marca. Turško časopisje jo radi zahtev krščanskih balkanskih držav vznemirjeno, Turki so osobito razburjeni, ker se zahtevajo kapitulacije za podanike balkanskih držav in garancije za pred pravico pravoslavne cerkve. Carigrad, 17. marca. Turški ministrski svet se jc bavil z mirovnimi pogoji balkanskih zaveznikov in je odposlal turškim zastopnikom v inozemstvu navodila. X X GEŠOV IN VENIZELOS ZA BALKAN SKO ZVEZO. Sofija, 15. marca. V seji sobranja dne 15. t. m. je ministrski predsednik Gešov izjavil, da smatrajo balkanske države medsebojno zv«zo za nujno ne samo za sedanjost, ampak še bolj za prihodnjost. Med balkanskimi državami ni nobenega niti najmanjšega spora. Gotovi dogodki v novozasedenili krajih so malopomembni in so vlade sklenile zaprečiti vsake nadaljnje take konflikte. Obmejitev zasedenega ozemlja ni danes še na dnevnem redu. — Opozicija, je v debati, ki je nato sledila, ^ponavljala svoje pritožbe, voditelji 'strank so pa končno vsi izjavili, da bodo vlado podpirali. Atene, 10. marca. (Agence d' Athc-nes.) Neki poslanec je v grški zbornici 7. ozirom na spomenico grškega prebivalstva izjavil, da bi grško prebivalstvo vzhodne Makedonije in Tracijc za orožje pograbilo, če to ozemlje pripade Bolgarom. Ministrski predsednik Venizelos jc najodločneje protestiral proti postopanju neodgovornih oseb, ki hujskajo prebivalstvo na odpor. Izjavil je žo, da se Grška Tracijt, dasi jc grško prebivalstvo tu gosto naseljeno, odpove ne zato, ker so to pokrajino zavezniki zasedli ali ker i o zahtevajo zavezniki, marveč zato, ker Grško zemljepisni oziri k tej žrtvi silijo. Grška bo pa zahtevala, da se garantira narodna in verska svoboda Grkom. Težkoče glede na aneksijo so nastale, ker je naroden egoizem vedno velik. Vsak narod, ki se je svete vojske za osvobo-jenje krščanskega orienta udeležil, kolikor mogoče veliko zahteva in odkritosrčno misli, da je več kakor drugi k skupni vojski pripomogel. Bes je pa, da. so vsi vso svojo energijo, svoje moralno in materielne sile zastavili. Upa, da se tudi v bodoče balkanska zveza ohrani. A X X NEMŠKA DIPLOMACIA O POLOŽAJU. Berolin, 16. rtiarca. »Nordd. Allgepi. •Ztg.« izvaja v svojem tedenskem pregledu: Zahteve balkanske zveze so deloma precej dalokosežne, sc dotikajo točk, ki so v zvezi z evropskimi koristmi in se zato ne morejo brez sodelovanja Evrope rešiti. Kot zgled navajamo odločitev o bodočnosti Skadra in Egcj-skih otokov, kakor tudi zahteve o vojni odškodnini. Velesile bodo morale, zato predloge zaveznikov proučiti. Upamo, da se ho težavnemu delu evropskega. posredovanja, posrečilo zapreke srečno odstraniti. Odkar je padla Janina, Črnogora s pomnoženo odločnostjo dela. na. to, da osvoji Skader. Obžalovati se mora, ker se v tem boju žrtvuje toliko hrabrih mož, ne da hi imela Črnagora od tega dobiček. Po soglasni volji Evrope se priklopi Skader ne glede na njegovo usodo bodoči Albaniji. (?) Sodimo, da modrost kralja Nikolaja prihrani njegovemu narodu nove velike žrtve. Glede na pogajanja poslanikov v Peterburgu o rešitvi rumun-sko-hulgarskc^a spora upa »Nordd. A. Ztg.«, da prično itn izvedejo delo poslaniki v Peterburgu v tistem spravljivem duhu, ki je preveval poslanike v Londonu. Glede na izjavo Asquitha v angleški zbornici o skupnem delovanju Nemčije in Velike Britanije oh zadnji krizi na Orientu pristavi list, da se Nemčija tej izjavi rada pridružuje. -X v /s X GROF BERCHTOLD V SKRBI ZA < ALBANCE. London, 15. marca. »Daily Telegr.« je izvedel, da je Avstrija vložila pri ve-levlastih protest proti srbskim grozovi-tostim v Albaniji. 'X1 . IX' S. - .'/V- POVELJNIK »HAMIDIE« ANGLEŠKI MORNARIŠKI ČASTNIK. Berolin, 17. marca. »Vosssische Zeitung« poroča z Dunaja, da poveljuje križarici »Hamidie« angleški mornariški častnik Flooth, ki je začetkom vojske vstopil v turško službo, in ne turški kapitan Rauf bej. KJE KRIŽARI »HAMIDIE«? Carigrad, 17. marca. »Tasvir-I-Ef-kiar« poroča, da jc »Hamidie« križariia v Arhipelu. (?) POROČILO ESSAD PAŠE TURŠKEMU VOJNEMU MINISTRU. Carigrad, 16. marca. Essad paša jc brzojavil iz Janine vojnemu ministru, da se je predal s svojo armado, ko so vsi svojo dolžnost do skrajnosti izpolnili. ANGLIJA NI ZA RUMUNSKE ZAHTEVE. Berolin, 15. marca. Sir Grey jc baje izjavil, da Rumunija na podlagi bero-linske pogodbe nima pravice do bulgarskega ozemlja, ker ni izpolnila § 44. bo-rolinske pogodbe, ki nalaga Rumuniji dolžnost, da. podeli vsem konfesijam (tu se gre v prvi vrsti za j ude) enakopravnost. KONKORDAT SRBIJE Z RIMOM. Zader, 15. marca. Vatikan je baje pripravljen priznati katoliški cerkvi v Srbiji glagolski bogoslužni jezik. Sedež katoliške metropolije bo v Skoplju. Za metropolita sc imenuje nek odlični dalmatinski duhovnik. Dnevne novice, r Seja izvršilnega odbora S. L. S. se vrši jutri, v torek, ob pol 6. uri zvečer. Člani izvrševalnega odbora sc tem potom uljudno vabijo, da sc važne seje gotovo udeleže. -j- Shod S. L. S. V Tržiču sc je vršil včeraj dobro obiskan shod S. L, S. Na shodu sta govorila deželni poslanec dr. Vinko G r e g o r i č in predsednik obrtno-pospe-ševalnega urada g. I v a n K r c g a r. Gospod poslanec si je s svojim ljubeznivim nastopom namah utrdil zaupanje svojih vo-lilcev. Obširnejše poročilo priobčimo. + Iz seje kranjskega deželnega odbora 15. marca 1913. Imenujejo se: Stavbni nadkomisar Matija Kraje, stavbnim svetnikom; stavbni komisar Karel Sturm, stavbnim na d kom i carjem; stavbna adjunkta Jan Bednar in Franc Zicha, stavbnim komisarjem; stavbni praktikanti Viktor čuk, Josip Karlickv, Jan Vanek in Ciril Pire stavbnim adjunktom. Stavbni risar R. Rusjan sc sprejme v službo clcž. stavbnega uracla kot pomožni tehnični uradnik. —• Razpiše se pri deželnem stavbnem uradu več mest stavbnih praktikantov, oziroma adjunktov. — Glede vprašanja dvojezičnih krajnih napisov sklene deželni odbor, da smatra napravo teh napisov kot avtonomno zadevo. — Za zidavo kapnic in vzornih hlevov se izda brošura z vzornimi načrti. •— Zgradba kapnice v Smorjah se odda ponudniku Stoparju. — Glede novega cestnega zakona se sklene, da se uveljavi s 1. julijem letošnjega leta. Leta 1913 gospodarijo cestni odbori še na podlagi starega proračuna. Novi cestni odbori se izvolijo do 1. oktobra 1913, ki sestavijo proračun za leto 1911 na podlagi novega zakona. Kategorizacija deželnih cest se predloži jesenskemu zasedanju deželnega zbora. — Tra, siranje ceste Rob—Lužarje se izroči inženirju Fischerju. — Dvema slušateljema veterinarstva na dunajski živi-nozdravniški šoli se odtegne podpora, ker nista podpisala, reverza. — Deželni vladi se predlaga, da se naj dovoli okr. cestnim odborom pobiranje nad 20^ in nekaterim občinam pobiranje nad 100% doklad proti naknadni pritrditvi deželnega zbora. + Na Hrvaškem so samo trije ijud-Ije zadovoljni. Hrvaški vladni listi poročajo, da so bivši poslanci Tomašiče-ve stranke Nikolic Zemunski, dr. L. Schvvarz in dr. lvič izročili, ogrskemu ministrskemu predsedniku dr. Lu-kaesu spis, v katerem ugovarjajo proti vsaki odpravi komisariata v Hrvaški. Torej ta. gospoda je s komisariatom — zadovoljna. Toda ta trojica ni hrvaški narod in te tri osebe državi v slučaju sile ne bodo mogle dati tega, kar bi i i dal zadovoljni hrvaški narod. Značilno dovolj, da grof Pe.jachevich, Levili ph. Chavrak in dr. Avakumovič tega spisa, niso hoteli podpisati, dasi jim je bil predložen. 1- Kaj storim* do Velike noči? 1. Pokupimo vse velikonočne razglednice »Slovenske Straže«. 2. Kjer trgovci še nimajo velikonočnih razglednic »Slovenske Straže«, pišite po razglednice na, pisarno »Slovenske Straže«. — 3. Pošljite za p i r u h c — darove »Slovenski Straži«. — 5. Drug jJruircga, Vprašujaifi, ako sjiio v&i izvr- šili te tri točke. Drug drugega vzpod-bujaimo k tem žrtvam. Uspehi »Slovenske Straže« nam bodo najlepše plačilo. — V Kranju jc umrl g. Mihael Pučnik, bivši krojaški mojster. Pokojnik je bil star % let. Večkrat je pripovedoval zanimive spomine iz prejšnjih časov, ko je živel skupaj s pesnikom Francetom Prešernom. Bil je ludi svojčas član starodavne Nacionalne garde v Kranju. Hrvaški zdravniki, ki so nedavno šli na bulgarsko prošnjo na pomoč na Balkan, sc o Veliki noči vrnejo nazaj v Zagreb. Iz tega bi sledilo, da na bulgarskem bojišču ne bo več velikih bitk. — Novice 7. Viča-Glinc. Včeraj so sc v Društvenem Domu nadaljevali pasijonski prizori. Tudi včerajšnja uprizoritev je krasno uspela in dosegla svoj namen. Občinstvo je bilo globoko ginjeno zlasti pri pogledu na križev pot in Jezusa križanega. Igralci so sc tudi topot potrudili, da so se kolikor mogoče vesino pripravili na to resno prireditev. Dvorana je bila razprodana. Pasijonske igre se bodo ponovile v sredo, na praznili sv. Jožeia ob 7. uri zvečer. K tei obnovitvi vabimo one, ki so bili dozdaj zadržani se udeležiti teh predstav in okoličane. — Prvič je tik Društvenega Doma zavihrala črna zastava. Danes se je po dolgem bolehanju preselila v srečno večnost v najlepši dobi 24 let Iva n a K o z a -mernik, delavka tobačne tovarne. Tukajšnja katoliška organizacija je v pokojni Ivani zgubila eno najmarljivejšili in zvestih pristašinj. Ni bilo cerkvene slovesnosti, da bi se je nc bila udeležila kot vneta tretje-rednica in vrla članica Marijine družbe. Ni bilo društvene prireditve, da bi ne bila po-kojnica kot vneta odbornica »Bogomile« marljivo sodelovala. Pogreb nepozabne so-mišljenice bo na sv. Jožefa dan ob 5. uri popoldne. Vabimo somišljenike in sorniš-Ijenice, da bodo z lepoštevilno udelcžitvijo izkazali pokojni somišljenici zadnjo čast. — Tukajšnji Mohorjani so odposlali Slovenski Straži'- za piruhe 40 K. — Smrt v Krki. V bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji je hil v oskrbi Leon Gressl pl. Baraga, 301etni zasebnik. Bil je zelo nevrasteničen. Ko mu je li. t. m. prinesel strežnik jed in se odstranil, je, odšel neopazen na vrt bolnišnice k vodi. Ker je pa imel navado brskati po tleh in iskati kake malenkosti, kakor steklo, žice itd., jc padel v Krko in utonil. — Podpore za rodbinske člane onih ogrskih državljanov, ki so bili pozvani v aktivno vojaško službovanje. Glasom razpisa c. kr. domobranskega ministrstva se bo potrebnim rodbinam 1. 1912. in 1913- v v aktivno vojaško službovanje v stalni vojski, mornarici ali domobransivu pozvanega, oziroma ondi pridržanega moštva, ki ima domovinsko pravico na Ogrskem, Hrvaškem ali v Slavoniji, dovolila enkratna pedpora. Višina te podpore se ravna po številu rodbinskih članov, po dobi aktivne službe in drugih okoliščinah, ki pridejo pri tem vpoštev. — Tozadevne prošnje sc morajo tekom 15 dni po razglasitvi te objave vložiti ustmeno ali pismeno pri političnem oblastvu onega kraja, kjer prebivajo do-tični rodbinski člani. — Bivšega hrvaškega bana barona Raucha so v Varaždinu izvolili v odbor in za predsednika varaždinske »Dvorane« (Čitalnice). Pomagali so mu do te časti člani častniki in uradniki. NeiiiSo-lMosiM vojna ? Senzacionalno razkritje. Pariz, 14. marca. Časopisje javlja, da jo bivši italijanski minančni minister Luzzatti, ki je bil pred kratkim izvoljen za predsednika slogo Italije in Francijo pospešujočega društva »Fran-ce-Italianc« izročil predsedniku francoske republike Poincareju zaupno naznanilo, ki ga je nemški generalni štab poslal italijanski vojni upravi. V tem naznanilu jo rečeno, da bo Nemčija oktobra 1913. popilnoma pripravljana za boj in da tedaj prične z vojno, da konča »nevzdržni položaj v Evropi«. Najprej pa mora Nemčija vedeti, če bo Italija do tega časa gotova s svojim oboroževanjem. Predsednik Poincarč je prečital to objavo v najvišjem vojnem svetu, kjer je napravila tak vtisk, da. so vsi generali glasovali za vpeljavo triletne vojaške službe. Časopisi prinašajo o tej noti obširne komentarje in strastno napadajo Nemčijo, češ, da hoče brezvestno kaliti evropski mir. (Če sloni ta vest na popolni resnici, tedaj se pokazujejo nameni oficielno Nemčije res v zelo čudni luči. Taka vojna hi bila. nezaslišan zločin, za katerim zaostaja celo tripolitan. aventu-ra Italije. Vendar pa bo treba počakati natančnejšega pojasnila; kajti navsezadnje je le mogoče, da slikajo v Parizu nalašč strahove, katerih ni. le da lože vpeljejo triletno vojno službo.) Primorske vesli. p Prestolonaslednik v Miramaru. V soboto je prišel prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand s soprogo in otroci v grad Miramar pri Trstu, kjer ga že pozdravlja mehka pomlad. Nadvojvodova rodovitni prebiva ves čas večinoma po nasadih in na morju. Priredila je že lep izlet po tržaškem zalivu. p Priprave za volitve v Trstu. -V Trstu in okolici že živahno delajo za volitve, ki se bodo vršile poleti v deželni zbor. Pripravljajo se pridno na, obeh straneh. Na slovenski strani se je že vršilo par sestankov zaupnikov. Čuje se, da je pričakovati znatne izpre-membe v osebah kandidatov, ker misli ta ali oni odstopiti — rad ali nerad. p Podelitev Leopoldovega reda. Dvorni svetnik poštni in brzojavni ravnatelj Pattay v Trstu je bil odlikovan s križcem vitežkega Leopoldovega reda. p Pomorska proga Trsi—Kanada. Nova pomorska proga v Kanado je že otvorjena. V soboto predpoldne so se slavnosti otvoritve udeležili javni funkcionarji in odlični zasebniki na krovu ladje »Argentina«, ki si je potem popoldne ukrcala ravno tisoč večinoma. ruskih in poljskih izseljencev, kateri so jadrno in veselo šli na krov, ne da bi vedeli, kam pojdejo. Skoro 500 njihovih rojakov pa mora čakati na drugo ladjo, ker niso našli prostora. p Ponesrečena deklica. Nada Kav« š e k , dve leti stara hčerka železniškega asistenta iz Divače, je v soboto popoldne padla v kuhinji na kolodvoru v škaf vrele vode. Prepeljali so jo v soboto ponoči v ljubljansko deželno bolnico, kjer je včeraj zjutraj umrla. Truplo prepeljajo v Divačo, p Umrl jc v Renčali posestnik g. Silvester Volk, star 67 let, p Znamenita likvidacija v Trstu. Velika akcijska družba »Coloniale«, ki ima svoj sedež v Trstu, jo na izrednem občnem zboru, ki. se jc vršil včeraj, sklenila, da se razidc, ker ima izgube za polovico delniške glavnice. Povzročil je ta korak največ polom neke velike firme v Indiji, s katero je bila »Coloniale« v trgovskih odnosa jih. p Žena je zgorela. — Mož skočil za njo v ogenj. Iz Liboj poročajo: V četrtek je požigal posestnik Gajšck nad svojim vinogradom gozd. Ogenj sc jc razširjal hitro vsled silne suše in objel sosedna posestva. Ko je videla njegova žena, sivolasa starka, da preti nevarnost, je šla gasil. Prišla je pa v dotiko z ognjem in se ji je vnela obleka. Smrad goreče obleke jc opozoril kopače, ki so kopali v vinogradu. Hiteli so gledat, kaj da je. Našli so ženo popolnoma obžgano, da jo ni bilo več spoznati.. Ko so poklicali moža, je bil ves iz. sebe in je dejal: -Kakršne smrti je umrla moja žena, takšne naj umrem še jaz.« In skočil je v ogenj, ki sc je vedno bolj širil. Le s silo so ga oteli iz ognja. Dobil jc hude poškodbe. p Smrt zdravnika bolniške morna-rične blagajne. V nedeljo sc je vršil pogreb zdravnika, momarične bolniško blagajne dr. Ivana Letisa. Pokojnika, je Spremljala na njegovi zadnji poti ogromna množica občinstva vseli slojev. Pokojnik je bil kot zdravnik me.il delavstvom bolniške blagajne jako čislana oseba. Bil je Hrvat; političnega življenja se ni udeleževal. Oklepal pa se jo one hrvaške mladinske stranke v Pulju, kateri so Slovenci bratski narod samo ob volitvah, sicer pa »brezpomemben« element. Prijatelj našega lista tudi ni bil. Pred tremi leti jc zahteval, da se iz tukajšnje čitalnice izklju-f či »Slovenec«. Povsod nabirajte za piruhe Slovenski Straži!" n« SiajersKe novice. š Shodi na Jožeiovo. Državni poslanec dr. Korošec ima na Jožefovo dne 10. t. m. v konjiškem okraju dva shoda. Predpoldne govori na občnem zboru političnega društva v Zrečah, popoldne pa v Konjicah, tam govori tudi deželni poslanec Novak. — Pri Sv. Križu nad Mariborom zborujeta, Bralno d/uštvo in podružnica »Slovenske š Narodnostne razmere na Polzeli v Savinjski dolini se izboljšujejo. Nemi ška tovarna Prvm je, tu delo opustila. Odpuščenih jo okoli 400 delavcev in tudi mnogo voznikov, ki so imeli tamkaj svoj zaslužek, ter so morali zaradi tega z Nemci voliti. S tem je tudi nepotrebna Schulvereinova šola malone prazna in je treba prihodnjo jesen energične korake storiti, pa, sc bo iz-liehila vseh učencev. Poslopje, v ka.te-rern se ta. nemška mučilnica nahaja, je na prode j, Teielenska in brzojavna poročilo. IZ SKADRA IN ODRINA NI POROČIL. Dunaj, 17. marca. Iz Skadra in Odrina ni danes nobenih poročil. Vest »Reichsposte«, da Skader gori, ni še potrjena. AVSTRIJSKI POSLANIK V PETER- RURGU IN GROF BERCHTOLD. Dunaj, 17. marca. Vaš korespondent je od izborno poučene strani izvedel, da je stališče avstro-ogrskega poslanika groia Thurn-Valsassina v Peterburgu zelo omajano. Med njim in groiom Berchtoldom vladajo resne dilerence. Grof Thurn-Valsassina se poda na dopust, od katerega se ne vrne več na svoje mesto, DANEV OPTIMISTIČEN. Soiija, 17. marca. Dr. Danev se je odpeljal danes v Peterburg. Pred odhodom se je o miru zelo optimistično izrazil. Dejal je, da upa, da bo mir v teku osmih dni sklenjen. DRZNA HAMIDIE«. Kri, 17. marca. Turška križarka »Hamidie« je napadla štiri grške torpedovke, ki izvršujejo blokado nad albansko obaljo. Ena torpedovka je bila močno poškodovana. »Hamidie« je odplula proti jugu. DEMENTI. Dunaj, 17. marca. Bulgarsko poslaništvo izjavlja, da je vest londonskega »Eschange Telegrapha«, da se je pri Čorluu ena bulgarska divizija uprla in so jo morali poslati domov, brez vsake podlage. XX X OSEBNA DOHODNINA, Dnnaj, 17. marca. Rok za napoved-bo osebne dohodnine se podaljša do 31. maja t. 1. RAUCH IN DR. ELEGOVIČ. Zagreb, 17. marca. Sem je došel baron Pavel Rauch. Tu se nahaja tudi dr. Elegovič. Rauch in Elegovič sta imela dolgo konferenco pri Hircu. NOVA NASILSTVA PROTI POLJAKOM NA POZNANJSKEM. Poznanj, 17. marca. Posestvi Zlotnik in Dolsko je pruska vlada razlastila. Sedanja posestnika smela še tri mesece na svojih posestvih ostati, OBČNI ZBOR ŽIVNOSTENSKE BANKE. Praga, 17. marca. Živnostenska banka je na svojem včerajšnjem občnem zboru sklenila, da izplača od dobička 8,219.978 K 5'/2%no dividendo in 2lJ2%no superdivi-dendo. BOSENSKI DEŽELNI NAČELNIK V DALMACIJI. Sarajevo, 17. marca. Deželni načelnik {cm. Potiorek je odpotoval v Dalmacijo, kjer ostane čez velikonočne praznike. FRANCOSKI SOCIALISTI PROTI TRILETNI VOJAŠKI SLUŽBENI DbBI. — SPOPAD SOCIALISTOV S POLICIJO. Pariz, 17. marca, V Pre St. Gervaisu pri Parizu so pod milim nebom zborovali socialisti, ki so protestirali proti triletni vojaški službeni dobi, V mestnem delu Buttes Chaumotu so se socialisti stepli s policijo. En policist je bil ranjen. IZGREDI KMEČKIH DELAVCEV V ITALIJI. Bologna, 17. marca. V okolici Bologne so povzročili kmečki delavci velike izgrede. Orožniki so jih z bajoneti razpodili, JAPONEC OSUMLJEN VOHUNSTVA ARETIRAN V TARNOPOLU. Tarnopol, 17. marca. Zaprli so nekega Japonca, ki je več let krošnjaril v Galiciji s podobami, ker je osumljen, da je vohunil. PROTI SUFRAGETKAM. London, 17. marca. Množica kakiH 10.000 ljudi je včeraj demonstrirala proti sufragetkam. Molila je nek shod sufragetk, govornico Drumond obmetavala s kamni, jabolki in zemljo in delala tak kraval, da je policija shod razpustila. Množica je potem sufragetke podila po ulicah, jih več dejansko napadla in jim strgala obleko raz telo. XXX POTRES V BARU. Cetinje, 17. marca. V Baru so čutili močan potres. SAMOUMOR, ROPARSKI UMOR IN POŽAR NA DUNAJU. Dunaj, 17. marca. Ustrelil se jc zaradi neozdravljive bolezni znani kavarnar Kretschner. — Našli so umorjenega in oro-panega 39 letnega gradbenega čuvaja Herb-slerja. — V poslopju Unionske elektriške družbe je izbruhnil ogenj in napravil veliko škode. ODKRITE PLASTI PREMOGA NA ČEŠKEM. Praga, 17. marca. V Zlonitzi pri Šlanu fco zcslcdili močne plasti črnega premega v globočiiii 1900 metrov. MAŽARSKA GROFICA. Reka, 17. marca. Sefnkaj je dospela iz harema egiptovskega khediva ubegla grofica Torok in se podala v Volosko. GROZNA ŽELEZNIŠKA NESREČA V GALICIJI. — MRTVIH VEČ OSEB. Lvov, 17. marca, Včeraj ob 2. uri zjutraj je prezrl strojevodja tovornega vlaka št. 179, da stoji uvozno znamenje postaje Mascika na stoj. Tovorni vlak št. 179 je za-vozil v tovorni vlak št. 296, ki je na postaji stal. Vlakovodja in neki izprevodnik prvega vlaka sta bila takoj mrtva, nelji izprevodnik je čez dve uri po nesreči umrl; en kurjač je nevarno ranjen. Sedem tovornih voz je razbitih, oba stroja sta močno poškodovana. Preiskavo so že uvedli, VELIKANSK POŽAR PRI LVOVU. Lvov, 17. marca. Parni mlin veleposestnika Krzeczunowitza v Jaryczowu pri Lvovu jc zgorel. Močan veter je povzročil, da je požar zažgal tudi druga poslopja. Vas Jaryczow je skoraj popolnoma uničena. Zgorelo jc 33 konj in veliko goveje živine. Škoda jc ogromna. NEZGODA OB FRANCOSKIH VAJAH. Toulon, 17, marca. Ob vajah vojne mornarice se jc iz ladje > Jules Fcrry« iz-prožil strel, ki jc zadel streho nekega poslopja in štiri osebe težko ranil. POTOPLJEN PARNIK. Odesa, 17. marca. Potopil se je na poli v Nikolajevsk parnik : Ismail«. Potnike in posadko so rešili. ORKAN V MONTEVIDEU. Mcntevideo, 17. marca, (Agence Ha-vas.) Tu jc divjal hud orkan. Pet oseb je bilo ubitih, veliko oseb pa ranjenih, Škoda je velikanska, DVE OSEBI ZGORELI OB POŽARU PLINARNE, Pariz, 17. marca. Zgorela jc plinarna v Eueilu. V razvalinah so našli zgoreli trupli vratarja in njegovega štiriletnega otroka. STRAŠEN BOJ Z ROPARJI. Lodz, 17. marca. Na Przcdielski cesti je policija preiskala neko hišo, kjer je dobila pet banditov, ki jih je žc dolgo iskala. Ko so bandite peljali v zapor, so eskorto napadli banditi, ki so bili oboroženi z noži. Vnel se je hud boj. En policist je bil zaklan, trije nevarno ranjeni, nakar so napadalci z aretiranci pobegnili. Alarmirani vojaški oddelek je zasledoval begunce in je streljal za njimi, ker niso hoteli obstati. En bandit je bil nevarno ranjen, ostali so pobegnili. DAR POSESTNIKOM V KURLANDU. Peterburg, 17. marca. Ruska vlada je črtala kurlandskim posestnikom 800.000 rubljev, ki jih je med nje ob revoluciji razdelila kot predujem. »Slovenska Straža". Nabralo se je kot Slomškov dar: Janez Plevanec, župnik v p., Vel. Gaber, 1 K. — Darovala dekleta na dekliškem shodu v Zetalah, 13 K. — Nabrano na gostiji Jakoba Lovrenčak, Mar. Verk, pri Sv. Petru na Medved, selu, Štajersko 5 K. — Nabrano na gostiji Fr. Kužnar, Helena Ogrizek, pri Sv. Petru na Medvedovem selu, Štajersko, 6 K 34 vin. Društva za Slovensko Stražo: Izobraževalno društvo »Soča« pri Sv. Luciji, čisti dohodek skioptičnega predavanja dne 16. februarja 1913, 12 K 30 vin. , v-^. Prispevek podružnic: Podružnica Ježica, 50 K. — Moška podružnica Trnovo Notranjsko, 10 K. — Podružnica št. Jernej, Dolenjsko, 25 K 50 vin. — Ženska podružnica Sv. Peter na Medvedovem selu, 18 K 46 v. vj^v Iz nabiralnikov: Po dr. Roku Jesenko iz nabiralnika v hotelu Trabcsinger, Celovec, 2 K 50 vin. — Iz nabiralnikov v gostilni Ig. Mrcina, Zg. Kašelj, i K 90 vin. — Po moški podružnici Sv. Petra na Medvedovem selu, zbirka iz nabiralnika na Sladki gori, 3 K 70 vin. — Društvo »Liburnia«, Reka, iz nabiralnika, 5 K 36 vin. Sklad Mohorjanov: 263. Mohorjani Sv. Jurij ob južni železnici, po č. g. Val. Mikuš, župniku, 10 K. — 264. Mohorjani v Horjulu, po župnijskem uradu, 20 K. — 265. K. Grafen-auer, Celovec, 1 I\. — 266. Mohorjani št. jakobske župnije v Ljubljani, po č. g. Janku Barle, župniku, 18 K. — 267. Mohorjani Fojana v Brdih, 4 K 20 vin. — 268. Mohorjani Sveče v Božu po č. g. Val. Mor 11, žup. admin., 20 K. — 269. Mohorjani Besnica pri Kranju, po župnijskem uradu, 20 K. — 270. Mohorjani v Toplicah pri Hudolfovem, po župnijskem uradu, i K. — 271. Mohorjani Bu-kovšica p. Selca, po župnijskem uradu, \ K. — 272. Mohorjani št. Peter na Medvedovem selu, po podružnici »Sl. Straže«, 6 K. 273. Mohorjani v Žu- žemberku, 10 K. — 274. Mohorjani župnije sv. Nikolaja v Ljubljani, po Č. g. Andreju Zupanu, stolnemu vikarju, 27 K. Ob Veliki noči pomagajte z darovi »Slovenski Straži« tudi svojemu narodu, da tudi njemu pripravimo lepe dneve. Vsak naj prispeva »Slov. Straži« po svojih močeh! Korone novice. k Verein der Alldeutschen straši dalje po Koroškem. Dne 6. t. m. je bil vsenemški koroški Mesija Angerer v Beljaku, dne 13. t. m. pa so se zbrali koroški novodobni Bismarkovci v Celovcu, kjer so govorili »uber dio slo-venisehe und klerikale Presse«. Novo nemško vero je oznanjal seveda tudi profet Angerer. — Dne 19. t. m. bo vse-netnško zborovanje na Strmcu (v slovenski občini pri Pctriču (!), 24. t. m. v VVeitensfoldu, 25. t. m. v Št. Jurju pri Strassburgu in 30. t. m. ho Angerer zboroval v Metnicu. Dne 6. aprila pa bo Mesija s koroških Vsenomcev Angerer sklical svoje izvoljence v Beljak k glavnemu shodu. Tako bo Angerer vse svoje počitnice porabil za vsenemško agitacijo. Ima pač premalo clela v šoli! k Zavist uemškutarjev. Pri p o -ž a r u n a Ž i h p o 1 j a h je deželni predsednik baron Fries dolgo govoril tudi s Slovencem Franc. Kalanom, mizarskim mojstrom iz Celovca. G. Kalan je prihitel iz Celovca na pogorišče ter marljivo . pomagal pri reševalnih delih. Deželni predsednik ga je pohva-lil in so iiltcrcsiral za njegovo ožjo domovino, prelepo Gorenjsko. Mizar Kalan jo namreč doma v Cešnjici pri Rol-cah na Gorenjskem. Baje je nemšku-tarje grizla huda zavist, ker jc deželni predsednik vrlega Slovenca odlikoval z daljšim ljubeznivim pogovorom. »Fr. Stimmen« so seveda namenoma to dejstvo prezrle. k Praktično za potnike in Izletnike. V Celovcu je v Burggasse potovalni urad( Otmar Hut), kjer sc dobe vsi vozni listki za železnice in za parnike, kar je sedaj za praznike zelo pripravno kakor tudi v poletni sezoni. Dobijo se tudi brezplačno vse informacije glede voznih zvez po železnicah in na morju. k Umrl jo v Celovcu sodni konclist in posestnik K. Perko, star 77 let. k Veseliški davek je vpeljala tudi mestna občina v Beljaku. k Nemškutarji v Borovljah se jeze, ker So lansko leto izgubili komando v konsumnem društvu. Ker so ustanovili Siidmarkovci svoje gospodarsko društvo, zato se je seveda promet konsum-nega društva malo zmanjšal. In to nadute nemškutarje tako veseli, da delavskemu konsumu že napovedujejo — smrt. Kar ni nemškonacionalnega. tega naši narodni odpadniki ne morejo trpeti med seboj! Pa se bodo počasi že navadili. k Koroška poselska posredovalnica jako dobro deluje. Zato je celovški trgovski gremij opustil svojo poselsko posredovalnico ter se priklopil splošni koroški delavski posredovalnici. Vse poizvedbe, prošnje, vprašanja itd. glede služb je nasloviti na koroško delavsko poselsko posredovalnico, Getreide-gasse. Gospodarstvo. g Nakup konj za vojaštvo. Komisija za nakupovanje konj za vojaštvo v Mariboru št. 8 naznanja, da bode radi poznejšega nakupa pregledovala triletne konje naslednje dni: 20. marca v Brežicah od 8. do 10. ure dopoldne, v Cerkljah od 11. do 1. ure popoldne in v Kostanjevici od 2. do 4. ure popoldne; 21. marca v Št. Jerneju od 8. do 10. ure dopoldne, v Škocijanu od 11. do 12. ure dopoldne in v Mokronogu od 2. do 4. ure popoldne. Konje, ki bodo komisiji ugajali, bo komisija po dogovoru s posestniki poznejši Čas nakupila. POSLANO. Tržaška »Edinost« me je počastila dvakrat s prav surovim napadom. Kaj se je zgodilo in kaj sc mi očita. Da sem delil na slovenski šoli podobe z laškim napisom, da znam slabo slovensko in da rabim premalo fine besede v šoli. Kar se tiče slovenščine, se lahko »Edinost« prepriča, da sem je zmožen vsaj toliko, kolikor so hrvaščino na hrvaških zavodih v Istri slovenski duhovniki in drugi inteligentni laiki, ki uče hrvaško deco. Tudi pametnim ljudem nc pride na misel, da bi jim zaradi tega vsaj v začetku njihove službo nezmožnost hrvaščino očitali. V šoli rabim proslaške izraze! Predpogoj umakegu iu moralnega na- predka mladine v vsaki šoli je disciplina. Kdor pa hoče disciplinirane otroke imeti, ve dobro, da se mora včasih tudi krepkih besed poslužiti. To tudi jaz delam, ne rabim pa nikdar pouličnih, surovih izrazov, kar se mi po krivici očita na podlagi izjav par gotovo ne najboljših otrok. V tem oziru lahko rečem, da se poslužujem vsaj toliko finih besed kakor gospodje pedagogi edinjaškega kroja in duha. Razdelil sem med otroke, ki so me za to prosili, 5 podobic z laškim tekstom. Upam, da s tem nisem škodoval slovanskim interesom in da slovenska šo-< Ia na Aquedottu ni še izgubila slovenskega značaja. Na sobnem zidu v šoli visi tudi tloris mesta Trsta z napisom »La pianla della citta di Trieste«. G. dopisnika pri »Edinosti« prosim, naj napiše še članek o tej nezaslišani prikazni, ki utegne slovenski značaj šole pokvariti. To so nevarne reči, ki utegnejo našo mladino potujčiti. Mimogrede lahko povem, da so mi svoj-čas na italijanski šoli očitali, da širim med otroke slovanski duh! »Edinost« slednjič apelira na višje gospode v imenu slovensko - hrvaške vzajemnosti, naj odstranijo iz družbine šole hrvaškega kateheta, ki je celo vrsto let poučeval vero nauk na hrvaško - družbenih šolah takorekoč ubogajme, samo iz ljubezni do mladine v popolno za-dovoljnost vseh. Me ne bo prav nič bolelo, če mi vzamete to breme. Te intrigo, ki se vlečejo po »Edinsti« in se skušajo utemeljiti z omejenimi malenkostmi, pa imajo vzrok drugod. Pa pustimo .to za enkrat. »Edinost« pa naj porabi svoj list. za bolj pametne stvari kakor so take pritožbe. Prepričan sem namreč, da bi »Edinost«, ako bi mi ka-tehetje na slovenskih šolah v Trstu v kakem katoliškem listu priobčevali pritožbe staršev zoper druge faktorje, naravnost utonila v solzah čez bratomorni boj in izdajo slovanstva na tako izpostavljeni točki kakor je Trst. Merite torej z enako mero in delite solzo na obe strani! — Trst, 14. marca 1913. Josip Kraljič, kaplan pri sv. Vin-cencu Pavlanskem in pomožni vero-učltelj na družbini slovenski šoli na Aqueclottu. SrDski (unaki pred Odrinom. Očetje prvega poziva, srbski starine, so po Strašnem, dolgem pohodu prišli v vas, kjer so imeli počivati. Razdelili so se po hišah — izmučeni do smrti. Človek bi mislil, da bi jih v tem stanju nobena reč na svetu ne mogla zanimati in odvrniti od počitka. Toda ni trajalo dolgo, ko se je oglasila godba in petje, stari vojaki so stopili v kolo pa peli in rajali kakor bi bili na kaki veseli svatbi. In kdo so bili ti starine? Bili so to kmetje belgrajskega okrožja, katerih sinovi so tako slavno zmagali na Kumanovu in Bitolju. To so očetje VII. polka prvega poziva, ki jim je vojna kakor vesel ples. X X X Na postojanki . . . Megla je padla. Oglašati se je začel veter s snegom. V pol uri nastane grozovit snežni metež, da se ne vidi skoro pedi pred sabo. V rovu stoji ob svoji puški, ki počiva v** strelni odprtini, star vojak, ogrnjen v šotorsko platno (plašča nima) in pazljivo gloda v smeri proti turški postojanki. Kakor on, stoji še 15 drugih njegovih tovarišev — enako revno zavitih v šotorsko platno, ker nimajo plaščev. Vsi napeto zro v smeri proti sovražniku — nihče ne zdihuje, nihče ne godrnja, čeprav se stresa telo in šklepetajo zobje v strašnem mrazu. Kakor kipi stoje, zavedajoč se le enega: da stoje na straži za čast domovine. Krog njih pa vihra snežni vihar in jih počasi zasipa . . i Niti eden njih se ni vrnil v tabor. Na njihova mesta so prišli drugi tovariši, ki istotako junaško stoje na straži za čast in slavo Srbije, naj jim tudi zmrzujejo udje. XXX ln sinovi, mladi, jedri Timočani? Tudi ti stoje v rovih pred Papaz-tepe na levi obali Marice — na straži za čast in slavo domovine. Kakor njih očete tudi nje pretresa ledeni mraz, tudi nje zasipljc sneg do vratu — toda kakor očetov tako tudi sinov ne upogne njihovega junaškega duha in ne oslabi njihove voljo. Niti za hip ne pomislijo nase — domovini gre vsak njihov dih — do zadnjega. V snežnem in bojnem metežu stoje trdno, kakor zid — nikoli niti za ped nazaj! X X X Kako pa se drugače tem junakom godi pred Odrinom? Zakon veleva, da imajo vojaki dobiti obleko, hrano, stanovanje in kurjavo; drugi poziv pa mo» ra imeti svojo obleko. Sedaj pa poglejte bataljon drugega poziva, ko se vrača s straže: Raztrgani plašči, preluknjane opanke, razdrapanc hlače, ograjeni s srbskim ali turškim plaščem ali tudi brez vsakega plašča, premočeni in zbiti do kraja. Zares: razcapani junaki, vitezi v cunjah' Manjka jim šotorov, nedostaje kuriva. Ob slabem vremenu dostikrat ne dobe nobene hrane. Mraz in glad jih neusmiljeno grvldita, a njihovega junaškega duha ne zgrudita. Toda njihova telesa so umrljiva; bolnišnice se polnijo, pokopališča so širijo, polk pa se krči in krči: drug za drugim dovršu-jejo junaki svojo dolžnost do domovine . . . Ljubljanske novice. lj Rokodelsko društvo bo imelo v sredo, na praznik sv, Jožefa, ob 7. uri v k r i -ž a n s k i cerkvi sv. mašo in skupno sv. obhajilo. Pri sv. maši bo pel društveni pevski zbor, lj Elektrarna na Ljubljanici. Danes sc Vrši obravnava o projektu za izrabo vodne sile cb Ljubljanici pri šentpeterskem mostu. Predmet obravnave je, ali je dati večjo narodno - gospodarsko prednost projektu deželnega odbora ali ljubljanskega mesta. Dežela projektira napravo na levem, mesto na desnem bregu. Mesto je vložilo dva projekta, in sicer ko jc bil že predložen natančno izdelan projekt deželnega odbora, je mesto prvi površni projekt umaknilo in vložilo še en projekt, ki je čudno podoben projektu deželnega odbora. Mcrda se bodo še tehniki pomenili, odkod čudna podobnost. O uspehu obravnave bomo poročali. lj Še en načrt o regulaciji Ljubljanice. Na sestanku društva inženirjev je svetnik Sbrizaj predaval o alternativnem načrtu g. ing. Janescha o regulaciji Ljubljanice. Ing. Janesch, naš rojak, družabnik tvrdke Janesch & Schnell, je ob ponudbi za regulacijska dela Ljubljanice stavil tudi neki nov projekt. Zadnji čas sc sploh nemška javnost peča s tem alternativnim projektom. Predavatelj je najprvo podal zgodovino projekta za osuševanje barja. Od početka te akcije pa do sedaj je minulo celih 29 let. Projekt g. Janescha, ki je zelo primitiven, hoče na-mah celo započeto akcijo predrugačiti. Sedanja struga Ljubljanice bi odpadla; Gruberjev prekop bi so še za nad dva metra poglobil, tako da bi vsa voda odtekala po Gruberjevem kanalu; z izkopanim materialom pa bi se zasula sedanja, struga Ljubljanice. Kjer je sedanja struga, bi pa nastale lepe stavbe, parki in trgi, lepa obrežja Ljubljanice bi pa izginila. G. .T^nesch navaja v podrobno razliko stavb, stroškov, kakor: Namesto sedanjih dveh odvodnih kanalov bi zadostoval eden, sedanji večji, trije mostovi bi odpadli. Janesch pa je pozabil, da bi moral vsled večje poglobitve Gruberjevega kanala napraviti tri novo mostove. Tudi s pridobljenim novim prostorom bi ne bilo nič, ker se v tej obliki, kakor teče sedanja struga, z ozira na širjavo i. dr. ne da parcelirati. še tališč pa ima Ljubljana itak dovolj. Janeschov načrt je na prvi mah res nekaj ekonomičnega; ako pa se natančno ogleda in preračuna, je pa to kot neki dobrodošli konkurenčni argument. V podrobnem se bodo pečale ž njim »Viesti«, glasilo društva inženirjev na Kranjskem. lj Umrli so v Ljubljani: Alojzija G r e s s e 1 plem. Baraga, podpolkov-nikova vdova in posestnica, 59 let. — Alojzija Čelik, čipkarica, 52 let. — Anton Gale, bivši užitninski paznik, 47 let. — Franc Bi-zovičar, sin ključavničarskega pomočnika, 11 let. — Nada Kavčič, hči železniškega uradnika, dve leti. ]j Odlikovanje. G. deželni predsednik je sporočil cesarskemu svetniku, sodniku lajiku v trgovskih zadevab tukajšnjega deželnega sodišča trgovcu g. Josipu Benediktu, da mu je Njegovo Veličanstvo cesar v priznanje njegovega delovanja podelil zlati zaslužni križec s k r O n o. V Ljubljani splošno spoštovanemu g. cesarskemu svetniku J. Benediktu na tem zasluženem odlikovanju, ki časti tudi ljubljansko trgov-stvo, iskreno čestitamo. lj Župan dr. Tavčar in podžupan dr. Triller sta odpotovala za 10 dni. Nekateri pravijo, da sta se hotela s tem »lepo« ogniti velikonočne procesije v stolnici. Kolikor jc nam znano, sta odpotovala v večno mesto. Za velikonočni čas prav lep in poučen izlet. lj Umrla je v Ljubljani gdčna Berta T s c h e c h. — V garnizijski bolnici v Dubrovniku je umrl nadporočnik v pok. in geometer gosp. Adolf Binder. lj Klub slovenskih amater-iotogra-iov v LJubljani ima v soboto, dne 29. t. m., ob 9. uri zvečer svoj redni občni zbor v Prešernovi sobi restavracije »Novi svet« (Marije Terezije cesta). lj Neroden kolesar. Ko jc v soboto popoldne nesla vžitkarica Helena Pcr- kova po Ivarlovški cesti na glavi košaro jajc, se je za njo pripeljal nek kolesar ter jo sunil z roko tako, da jc omahnila in ji je pri tem padla košara z glave ter se ji je pobilo 136 komadov jajc. lj Zgodnja spomlad. Po izredno mili zimi smo dočakali tucli zgodnjo spomlad, v kor pričajo razni predznaki. Cveto že mačice; trobentic in marjetic je po prisojnih krajih v obilici in tudi vijolic ne primanjkuje. Minuli teden so se bile pojavile po hodnikih poleg vrtov krastače in tucli metulji žo frfrajo ob lepih dnevih. Sinoči so pa izletniki v Rudniku opazili celo dva netopirja. Sušeč, ki jo bil časih šc zelo siten, nam letos v polni meri prizanaša. lj Kamen vrgel v vlak. Včeraj ob pol 12. uri dopoldne je v bližini nemškega drsališča nek paglavec vrgel v brzovlak kamen in zadel okno 11. razreda, katerega je razbil. lj Za Rokodelski cl m v Ljubljani so darovali: Preč. g. kanonik Tom. Kajdiž 10 K; gosp. ključavničarski mojster Josip VVcibl 5 K; g. brivski mojster J. P očka j 1 K. — Bog povrni! r Zdravi, močni zobki prodro brez bolečin. Razvoj malih otrok v starosti dojenčkov se izredno pospeši z rednim zavživanjem lahko prebavljive in re-dilne Scottove emulzije. Pred vsem sc pa izkaže učinek tega izbornega krepilnega sredstva za otroke še prav posebno v dobi, ko imajo dobiti zobke. Scottova emulzija vsebuje namreč za rast zdravih in močnih zob tako potrebne apnenčeve soli. Malčki ostanejo vedno živahni in niti najmanj ne občutijo kakšnih bolečin, ko imajo dobiti zobke. Scottova emulzija se lakko jemlje v vseh letnih časih in njena učinkujoča moč je neizprcmenljiva; seveda mora biti zato prava Scottova emulzija in nikaka ponaredba. Cena originalni steklenici jc 3 K 50 v Dobi se v vseh lekarnah. Kdor pošlje u vin. v znamkah na SCOTT & BOW.\E, G. m. b. H., Dunaj VI!.. in sklicuje na ta ^^asopU, dostavi it mu požiljatev potoni lekarne zaposkusnjo.^/ Naznanjamo žalostno vest, da so danes mirno v Gospodu zaspali naša iskreno ljubljena mati Jožefa Žavbi Priporočamo jo v pobožno molitev vsem prijateljem in znancem. Naj v miru počiva! V AMBRUSU, 15. marca 1913. Ivan Žavbl Jože Žavbi župni upravitelj. posestnik. Uršula Žavbi. li r.V\ v w\VVvCVVVAWA. rWVWwV Mrjesi - vsi se spomnile ..Slovensko straže"! vv • £CvXVV VW