Političen list za slovenski národ.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 si. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gi. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 30 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. "2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Ilokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.

V Ljubljani, y petek 4. decembra 1885.
I^etnilt XIII.
Okr «žil icii
Njih Svetosti po Božji previdnosti Papeža Leona XIII o krščanski uravnavi držav.
(Dalje.)
Iz teh določb papežev se mora jasno razvideti, da izhaja javna oblast od Boga samega, ne pa od množice ljudi; da prekucije dovoljevati pameti nasprotuje; da krivično ravnajo posamezni in cele države, ki se za verske dolžnosti nič ne menijo ali o raznih verah enako mislijo; da so nebrzdana oblast, misliti in svoje misli javno širiti, nikakor ne sme prištevati pravicam državljanov, in da ni vredna ni varstva ni podpore. Enako so mora uvideti, da je cerkev družba, po svoji obliki in pravicah ne manj popolna, kakor država; in da vladarji ne smejo pripustiti, da bi se cerkev silila jim služiti, ali jim pokorna biti, ali da bi bila v svojem delovanji na prostosti omejena, ali da bi jej odtegnili kaj pravic, ktere ima od Jezusa Kristusa. V zadevah obojnega prava pa je najbolj po natori in zato po Božji volji, da se obe oblasti ne ločite, še manj da se prepirate, marveč da ste popolno edini, zvesti svojemu namenu, ki je obedve porodil.
In to je, kar zapoveduje katoliška cerkev glede ustanove in uravnave držav.
Ce so hoče po teh izrekih in določbah prav soditi, ni izmed raznih oblik vladanja same na sebi nobene obsojati; ker kot tako nič ne obsegajo, kar bi nasprotovalo katoliškemu uku; in če se jih vladarji modro in pravično poslužujejo, državo lahko v najboljšem stanji ohranijo. Da, tudi to ni samo ob sebi graje vredno, če so ljudstvo več ali manj vladanja udeležuje, kar v gotovih časih in pri gotovih postavnih določbah podložnim ni samo koristno, ampak jim more biti celo v strogo dolžnost.
Tudi ni pravega vzroka cerkev dolžiti, da je preveč tesnosrčna in premalo popustljiva, ali da je nasprotnica prave postavne prostosti. V resnici! Ce cerkev pravi, da se pravice, dovoljene edino pravi veri, ne smejo dovoliti tudi raznim drugim veroizpove-danjem, ne obsoja šestini tistih državnikov, kteri trpe v
državi, — dakaj dobrega dosežejo, ali kaj slabega za-branijo — tudi druge, že obstoječe vere. Cerkev tudi vestno skrbi, da se nihče ne sili zoper svojo voljo sprejeti katoliško vero, ker „ne moro nikdo verovati, če noče", kakor modro pravi sv. Avguštin. (Tract. 26. in Joan. n. 2.)
Enako cerkev tudi ne more odobravati one prostosti, ktera gnjus vzbuja do najsvetejših Božjih postav ter odreka dolžno pokorščino zakonitim oblastim. To je v resnici svojevoljnost in ne več prostost. Z vso pravico jo imenuje zato sv. Avguštin „pogubno prostost (Ep. CV., ad Donastistas, cap. II, 11. 9). in apostol Peter „pokrivalo hudobije" (I. Petr. 2, 16); da, v resnici, ker je zoper zdravo pamet, je sužnjost; zakaj „slehern, kdor greši, je suženj greha". (Jan. 8, 34.) Nasprotno pa je ona prostost prava, — po koji imamo zato tudi hrepeneti —, ktera v zasebnem življenji človeku ne pusti služiti zmotam in strastem, najgrjim tem gospodovalkam; v očitnem pa državljane modro vlada, jim daje dovolj prilike množiti svoje blagostanje, ter državo varuje tuje samovoljnosti. To pošteno in človeka vredno prostost cerkev odobrava nad vse, in nikdar ni nehala na vso moč si prizadevati, da jo ljudstvom trdno brani in neprikrajšano ohrani.
Naredbe in naprave, ktere najbolj pospešujejo občno blaginjo, ktere so se koristno ustanovile proti samovolji slabo vladajočih vladarjev, ktere državi prepovedujejo brezobzirno vmešavati se v občinske in družinske zadeve, ktere morejo braniti posamnim državljanom čast, osebo, vsem enakomerno pravosodje : vse te in take naredbe je cerkev vsaki čas dajala, podpirala in varovala. To nam kažejo preteklih časov spomini. Ona si je tedaj vedno v soglasji s svojim ravnanjem, če po eni strani zame-tuje nezmerno prostost, ktera se rada sprevrže pri posameznih in pri celih ljudstvih v razuzdanost ali v suženjstvo, kakor če so po drugi strani rado-voljno poprijemlje napredka vsacega časa, da le v resnici pospešuje srečo tega življenja, ktero je prehod k drugemu, večnemu življenju. Ce so tedaj trdi, da je cerkev zavidljiva novemu državnemu redu, ter da brez razločka zametuje, kar duh današnjega časa
ustvarja, je to le puhlo in prazno obrekovanje. Res je: nespametna mnenja zametuje; ona obsoja zločinske prekucijske namere, zlasti pa ono dušno stanje, v kterem gledamo začetek radovoljne ločitve od Boga. Ker pa mora vse, kar je resnično, od Boga izhajati, priznava cerkev vse, karkoli najde resničnega človeški duh, kot sled Božjega duha. In ker se v natori nič ne nahaja, kar bi nasprotovalo razodenju Božjemu, pač pa mnogo, kar je potrjuje; ker na dalje more vsaka najdena resnica nagibati k spoznanju in češčenju Božjemu, zato odobrava cerkev vse, kar širi vedo, vsaki čas z veseljem; in kakor druge vednosti, tako goji in pospešuje tudi one vede, ktere se pečajo z raziskavanjem natore. V tem raziskavanji sc cerkev ne postavlja po robu, če duh človeški kaj novega najde: tudi ni zoper to, če se marsikaj iznajde, kar življenje lepša in slajša; ona marveč sovraži lenobo in nedelavnost ter najiskreneje želi, da rodi človeški duh po vaji in izobraževanji obilo sadu; ona ga spodbada k vsakovrstnim umetnostim in obrtnostim; če pa skrbi po svoji moči, da vse to napeljuje k poštenosti in sreči, skuša s tim zabraniti, da človeka njegovo mišljenje in hotenje, dejanje in nehanje no odtuja Bogu in nebeškim dobrotam.
Vendar se ti pametni in modrosti polni nauki cerkveni dandanes zaničujejo, ko se države ne le branijo ravnati se po pravilih krščanske modrosti, ampak se zdi, da se hočejo države z vsakim dnevom od njih oddaljiti.
Ker se pa resnica, ki je na svitlo došla, po svoji natori na široko razširja in ker prešinja polagoma srca človeška, zato oznanujemo, svesti si najviše in najsvetejše svoje službe, nagnjeni po apostolskem poslanstvu, vsem ljudstvom resnico, prosto in naravnost, kakor moramo: ne kakor da bi ne poznali časovnih potreb, ali kakor da bi zametavali častne in koristne napredke; ne, marveč skrbimo, da hodijo države brez spodtikljeja na trdneji podlagi, ne da bi se kratila prava ljudska prostost. Med ljudmi pa je resnica najboljša mati in varuhinja prostosti. „Resnica vas bo oprostila." (Jan. 8, 32.)
(Dalje prih).
LISTEK.
Zadnji samotar.
Izviren zgodovinski roman.
(Spisal Podvigenjski.)
(Dalje.)
Radovedno Takovec ušesa nategne, tudi usta široko odprč (olike se ni nikdar učil Takovec), da bi, kakor se novincu spodobi, marljivo vsprejel nauke častitljivega brata, ki je ravno sedel na nekaj vzvišen stol pred družbo častitih bratov v polukrogu ga ob-dajajočih. Začne s tehtnim, posamno besede povdar-jajočim glasom, vendar pa jasno in lahkobno, ker znači, da brat Kazanovski je že izurjen učenik in nikakor danes prvikrat ne razlaga svojega predmeta; tako-le toraj:
„Častiti bratje! Najviši Zidar zbral nas je za svoje učence. Poslal nas je med svet: Pojdite po zemlji in oznanujte kraljestvo ljubezni in bratimstva. Bog je ljubezen in kdor ostane v ljubezni, ostane v bogu. Toda veste, častiti bratje, kaj ljudi in narode najbolj razsebe loči, da se črte in ne morejo v lju-
bezni objeti se? Stari dogmatizem, ki je najbolj okamenel v rimski cerkvi. Ta tlači človeka v prah pred bogom neskončnega veličanstva, kteri ima v svoji oblasti življenje in smrt, nebesa in pekel; po tem takem je med bogom iu človekom neskončen razloček, in le s strahom in trepetom zamore človek stati pred takim bogom. A ta rimski dogmatizem je še tesnejše človeka vklenil v želesye. Prenesel je oblast neskončnega boga ua ljudi, na papeža, na kralje in vladarje, ktere je narodom proglasil za namestnike božje in tako vzvišene nad vse človeštvo, da niso nikomur za svoje delovanje odgovorni. Od tod izvira oni znani rek, ki bo večno sramotil človeški rod: Prima sedes a nemine judicatur. Ta rimski dogmatizem je dalje proglasil nerazvezljivost zakona, iu tako breštevilnim zakouskim naložil ne-strpljivi jarem, kterega se človek ne more otresti kakor le s smrtjo. Prepovedana in grešna je ljubezen, ki se mu v srci rodi do druge osebe, in tako se najčistejši, najblažji naravui čut, čut ljubezni, neusmiljeno zaduši. Ali kaj bom govoril! Med tem ko druge vere proglašajo toleranco vsem drugovercem, rimski dogmatizem sam trdi, da je resnica le ena, in ta da je pri Rimcih, pri papeži, in drugoverci,
da so vsi učenci laži; le v rimski veri da se človek zveliča, v druzih pa pogubi. Toda zadosti o tem; vse to vam je predobro znano, častiti bratje. Mi moramo skrbeti, da se ta do zdaj nerazrušljivi zid ločitve podkoplje in ruši, zid pravim, rimskega dogma-tizma poslopje, ki na njem sloni. Toda vprašali bote, častiti bratje, kako se to najbržo in gotovejše doseže. Ni nam treba dolgo iskati ključa tej skrivnosti; ponudi nam ga sam evangelij; tu nekje beremo: luč je prišla na svet, pa ljudje so bolj ljubili temo kot luč, ker so bila njihova dela slaba. Vsakdo, ki slabo dela, črti luč.
Častiti bratje, veste, da luč v evangeliju nič drugega ne pomeni, kakor kar mi pravimo rimski dogmatizem. Kaj nam je toraj storiti? Jasno, ko bela luč: ker so bila njihova dela slaba: de-lujrno toraj, da bodo ljudje slabo živeli, potem se sam ob sebi razkadi rimski dogmatizem, ali kakor pravijo, rimska vera. Toda velike previdnosti je treba v tem človekoljubnem , napredovalnem poslu, častiti bratje. Pred vsem je naša dolžnost hvaliti in priporočati naše častito društvo kot človekoljubno in na-predovaluo, čigar udje so bratje, vsi enaki med
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. decembra. Notranje dežele.
Železnica tez Ture, ki bo vezala Trst z nemškimi lukarui po najkrajšem potu, zanima trgovske kroge vedno bolj. Posebno Solnogračani je ne izpuste nič več iz oči. Ondašnja trgovska zbornica razposlala je na vse deželne zbore peticijo, da naj bi se na vso moč prizadevali za železnico čez Ture še v tem zasedanji. Omenjena železnica jo za avstrijsko notranjo in zunanjo trgovino silno velike važnosti in bi bila za Arlško železnico najbolj pomenljiva pridobitev na trgovinsko-političnem polji. Koristi in blagoslova ne bo le Trstu donašala, temuč več ali manj skupni Avstriji, kajti pomen in nalogo svetovne proge bo imela. Vezala bode Trst s severo-zapadom naše države in Nemčijo po najkrajši poti. Konečno peticija še omenja, da naj bi se železnica tako gradila, da bi se dovršila z najmanjšimi stroški, ki so sploh možni. Kar se tega opomina tiče, se pač samo po sebi razume, da se bo tudi pri omenjeni zgradbi štedilo, kakor se štedi pri vseh podjetjih, ki jih ima država v rokah. Prevelika varčnost pa ravno pri zgradbi pogorskih železnic ni na mestu, kjer se mora ozir jemati na zimske plazove in hudournike, zarad kterih mora zgradba bolj solidna biti, kakor pa pri kaki železnici, ki je vseskozi po ravnini speljana. Sploh bodo pa že generalno nadzorništvo za to skrbelo, da se ne bo preveč štedilo na škodo javni varnosti.
Stari Bismark je pravo zadel, kedar je izrekel velepomeuljive besede: Avstrija mora svoje težišče proti iztoku pomakniti. Nekteri politi-karji so te njegove besede tako imeli, da bi si naj avstre-ogerski vladar izbral drugo prestolibo, bolj proti iztoku ležečo, da naj bi se preselil v Budapešt; ou pa pograbil bi nemške avstrijske dežele z Dunajem vred. Tako vsaj se mu je podtikalo. Drugi pa pravijo, da je on drugače mislil; da namreč težišče Avstrije ni v njeni prestolnici ležeče, ampak v njeni zunanji politiki. Odkar so v Avstriji jeli jemati ministre iz slovanskih narodov, deloma tudi iz madjarskih krogov, se je začelo tudi bolj ozirati proti iztoku in že se pozna vpliv naše politike ondi. Najnovejši čin, ki se je prigodil v teku minulega tedna je dejanje zgodovinsko, ki je naši zunanji politiki na čast. Vstavila in zabranila je vsako daljše prelivanje bratske krvi med Srbi in Bolgari in to je že toliko in še več vredno, kakor če bi bila sama z mečem v mes vdarila. Res je, da se je zagrozila Bolgarom, če ne bodo mirovali, potisne Avstrija 200.000 mož preko Donave, Save inv Drine v Srbijo, tepenim srbskim četam ua pomoč, (je bilo je pa to resnica, ali le žuganje, o tem nekteri dvomijo. Novica ta pa ima prav mnogo jedra v sebi in je popolnoma verjetna, kajti Avstrija nikakor ne bi mogla miruo gledati, kako da se okoli njenih meja Slovani koljejo, kakoršnih ima sama nekaj po Bosni, južnem ogerskem, sploh pa po trojedini kraljevini. Ce tudi si mogočne Srbije ne želi, si pa pobite in vničene tudi ne more želeti. Toraj mislimo, da je bilo Avstriji s tem žuganjem resnica.
Križevniski red, čegar načelnik je nadvojvoda Viljem. odposlal je ua Srbsko in Bolgarsko nekaj svojih oddelkov, ki so vsi že na svojem mestu pričeli delovanje usmiljenega Samarijana. Pri oddelku v Belemgradu so trije zdravniki, trije strežniki, duhoven in devet križevniških usmiljenk. Dospeli so tjekaj v soboto 28. novembra ob desetih ponoči in jih je kraljica sama pričakovala in z velikim spoštovanjem sprejela. Drugi dan so takoj pričeli svoje delo na ondašnji veliki šoli, ki je sedaj v bolnišnico spremenjena, v kteri je več nego 200 ranjenih vojakov. Dela jih je čakalo že silno veliko, kterega so se tudi takoj z vso gorečnostjo
in vstrajnostjo poprijel!. Od oddelka, ki je šel na Bolgarsko, došla so tudi že poročila, da je na svojem mestu, in da sta ga knez Aleksander in metropolit Klemont prav prijazuo sprejela. Kar je Avstrija tukaj storila Serbom kakor tudi Bolgarom, je več nego dobrohotna nepristranost, to je že dokaz pravega prijeteljstva in bratske ljubezni. Kaj bi le začeli ubogi trpini, ki so v boji padli in ne umrli, če bi ne bila Avstrija tjekaj poslala svojih ljudi, da jim lajšajo in hlade bolečine. Morda bodo to Srbi spre-vidili, prav cenili in v bodočnosti psovko „Švaba" s ktero so Avstrijce do sedaj pitali, opustili ter katoliško cerkev in njene redovnike od druge strani poznali, kakor do sedaj. Do sedaj namreč katoliška cerkev skoraj da ni imela bolj zagrizenega nasprotnika, lahko rečemo sovražnika, kakor so pravoslavni Srbi. Naj bi se to spremenilo.
Vnauje države.
Došle so nam nektere podrobnosti v roke o bolgarski hrabrosti, pri Slivnici in se nam zde vredne, da jih objavimo tudi našim bralcem. Prve dni so se Bolgari vojskovali brez vsake rezerve. Vsi kolikor jih je bilo pri Slivnici in ni jih bilo kdo zua kaj, ležali so v prikopih, iz kterih so streljali. Da bi se kaj odpočili, na to niti misliti ni bilo, ker ni bilo nikoga zadej, da bi bil stopd na mesta utrujenih. Ravno tako redute za prikopi niti jednega vojaka niso imele, da bi jih bil branil. Zato pa so bili v prikopih ležeči sami junaki, kakor iz jekla vliti, neutrudljivi, pri vsem tem pa še pogumni kot levi. Ne le da so Srbe iz prikopov pridno škropili in kadili, zapodili so se tudi konečno vanje ter so jih preganjali iz jednega stališča na druzega. Iu to je ravno, kar je vredno najvišjega odlikovanja in naj večega občudovanja. Goro za goro, planino za planino izpulili so Bolgari Srbom iz rok. Da imajo pri vsem tem jako malo mrtvih, zahvaliti se imajo srbski pehoti, ktera vje sicer silno veliko streljala pa prav malo zadela. Se slabeje nego pehota streljali so pa srbski topničarji, o kterih so trdi, da pri Slivnici s svojimi topovi niti 40 Bolgarom niso škode napravili. Da bodete videli, kaki tiči da so srbski kauonirji, evo Vam izgled. Na bolgarsko baterijo Ivanov, pred Slivnico napravljeno, vrgli so Srbi več nego 400 granat in kaj mislite, koliko so jih pobili? Vse na drobno, bo morda kdo mislil. Kaj še, dva Bolgara, reci dva, so ubili s 400 granatami, pet mož so pa ranili. Vse druge granate so šle daleč zadej ali pa daleč spredaj v zemljo. Junaštvo je enako pri moštvu, kakor pri častuištvu. Mladi lajtenanti so bili zapovedniki batalijonom, stotniki stali so na čelu polkom, majorji zapovedovali so divizijam, s kterimi so srbske generale zmagovali. Kje ima zgodovina še kaj euacega na svojih listinah, da bi bili generali, ki so v vednih bojih osiveli, tepeni od stotnikov in majorjev, o kterih se je še nedolgo poprej z nekakim pomilovanjem pisalo, češ, kaj bodo ti reveži, ki niso še nikdar smodnika duhali. No sedaj so dokazali, da ga vrlo dobro prenašajo.
Včeraj smo poročali, da so Bolgari srbske pogoje zavrgli, na kterih bi se moral napraviti mir, ker niso bili taki, da bi se vjemali z bolgarskimi zmagami. Danes se o tistih pogojih sami lahko prepričamo, kakošni so. Srbi so predlagali: 1. Premirje naj traja do srbskega novega leta (13. januvarja). 2. Prve straže ostanejo naj, kakor daleč so prišle dne 28 novembra, kedar se je bojevanje ustavilo. 3. Ravno tako naj ostanejo čete ondi, kjer so bile 28. novembra. 4. Če mogoče, naj bi se medsobojno drug drugemu umaknila. Tako so predlagali Srbi, kar pa zmagoslavnim Bolgarom ni prav nič po volji bilo in so zahtevali: 1. Da se morajo Srbi popolnoma umakniti iz bolgarske zemlje. 2. Bolgarske čete ostanejo na srbskih tleh za demarkacijsko črto. 3. Takoj ko se napravi premirje, naj se imenujejo delegati, ki bodo sklenili mir. Kaj bodo Srbi na to rekli, je treba
počakati, da se njihov pooblastenec v bolgarski tabor povrne. Kakor je včeranji telegram sporočal, misli Srbija vojsko nadaljevati, kakor hitro bi Aleksander zahteval odškodnino v denarjih. Ali mu jo mislijo z želodom plačati? Vsaj do sedaj se je še za vsako vojsko plačevala odškodnina in se bo tudi tukaj. Da bodo velesile Srbiji to zaukazale, če bi sama res na zopetni pretep mislila, se smemo nadjati že zavoljo evropejskega miru, če že ne zarad brato-ljubja. Čudno pa je, da se Milan že kar naravnost brani, odškodnino v denarji plačati, ker jo je sam mislil 40 milijonov frankov zahtevati, poleg tega pa še tri okrožja zemlje. Kar bi bilo v slučaji zmage za Milana prav, mu mora sedaj tudi v nasprotnem slučaji všeč biti, saj glede denarne odškodnine.
Srbski vojni minister Petrovič je odstopil, o druzih ministrih se pa govori, da bodo skoraj tudi odstopili. Vlada nabira prostovoljce, kterim po 30 frankov na roko daje, potem pa vsak dan po 1 frank plače. Poleg prostovoljcev naročila je tudi mnogo streliva.
Turčiji se je jelo silno muditi z nakopiče-vanjem vojakov okoli Adrianopelja, ob iztočno-rume-lijski in grški meji. Posebno od kar je zvedela, da si je grški vojni minister zopet v inostranstvu smodnika naročil, ki se vžge, da mu le iskro pokažeš» Turčija nič več miru ne zaupa ter se na vse pre-tege oborožuje. To oboroževauje dii se tudi nekoliko razlagati od tod, ker se je v novejšem času javno mnenje po celi Evropi Bolgarom na korist spremenilo in celo Rusija povdarja, da se za Berolinsko pogodbo nič več ne briga, od kar se je Avstrija za Srbe tako očitno potegnila. To vse kaže, da zua iztočna Rumelija konečno vendar le bolgarska postati. Mogoče in prav verjetno je, da bi v tem slučaji Turek segel po orožji in rekel: „Ne boš!" Če bo tako boriti se bode moral z zedinjeno Bolgarijo, ki si je v srbski vojski dokaj skušenj in poguma pridobila. Najbrž potem pa tudi Grška ne bode mirovala. Kaj bode storila Macedonija, kaj Albanija, kdo ve?
Iz Španije ni še nič posebnih novic. Minister zunanjih zadev sprejel je deputacijo večih trgovcev, ki so ga prišli prosit za zboljšanje trgovskih razmer z latinskimi deželami. Minister jim je obljubil, da bo že skrbel za to. Ob enem pa pravi, da namerava drugo leto napraviti v Madridu razstavo, če špaujski minister zunanjih zadev svojemu narodu res dobro želi, naj se le v razstavo nikar ne vtika, posebno pa že sedaj ne, ko je imela dežela _ nesrečo za nesrečo, da je skoraj na nič prišla, čemu za prazen ponos milijone proč metati! Razstava je taka naprava, ki se prav lepo vidi, kadar pa odide, pa vselej veči ali manjši sled za seboj pusti, ki se mu pri-manklej pravi. Deficit je imela do sedaj še vsaka veča razstava in čem veča je, tem veči rep dolgii vleče se za njo. Tudi španjska bi temu ne odšla. Dalje pa tudi politično vreme sedaj ni prav nič ugodno za napravo razstave, če jo mislijo res napraviti se jim prav lahko primeri, da jim bode prazna ostala, ker nihče ne bo rad svojega blaga pošiljal v deželo, kjer se vse na revolucijo pripravlja. Dalje je španjska sedanja vlada tudi sklenila, da se političnim begunom brez razločka narodnosti prebivanje ondi dovoli. V Madridu je do sedaj še vse mirno.
J\aše slovstvo.
Knjige družbe sv. Mohorja za leto 1885.
Počasi napredujejo narodi; da, celó do sposobnosti za napredek se ne povspuó takoj prvi hip, marveč le polagoma, pod vplivom raznovrstnih po-močkov se obdelujejo in tešejo, prav kakor to dela tesar z naravnim lesom. Naš narod je, hvala Bogu,
seboj! Učiti, da prostozidar je državljan po vsem svetu, povsod najde bratov, ki ga gostoljubno sprejmo, da se le razodene in pozna skrivnostna znamenja častite naše družbe. In ker je človek od narave radoveden, govorimo, da, govorimo večkrat o veliki skrivnosti, ktero družba hrani, ki se pa ne razodene nego samim prostozidarjem. Proti vsem bodimo vljudni, zgovorni, postrežljivi, da nikogar neprevidno od sebe ne odvrnemo. Ljudi pa, s kterimi občujemo, pred vsem dobro opazujmo ter spoznavši jih, na svojo stran zvabimo. Zadenemo na oblizne ljudi, ki radi dobro jedo in pijo, prav, vabimo jih na pojedino, ter postrežimo jim s tolstimi kosi, z ognjevitim vinom, kar vzbudi mesenost in srce ogreje, tako, da se neprevidno izdajo in v našo prijateljstvo zapletejo. Drug udan je igri; to.-aj se mu dii igrati s kakim izurjenem igralcem: ko dosti zaigra, se mu še upa, dokler se ga ne spravi v največo zadrego; tedaj se tirja, naj takoj plača, ako ne, se mu žuga s tožbo. Ko je na tak način njegovo dobro ime v nevarnost prišlo, priskoči mu na pomoč angelj rešitelj; odpusti se mu, kar je zaigral, poduči se ga o njegovi lahkomiselnosti, kako nevarna da je igra, kako žalostni njeni nasledki, od tedaj se mu je vedno ua strani
kot dober svetovalec, in bolj in bolj se ga na-se naveže in naredi se ž njim karkoli se hoče.
Drugi se speljejo, da kaj neumnega ali nepo-stavnega učinijo; takrat se zalezujejo, da se jih, ako mogoče, v dejanji zasači; tu se jim razloži, koliko nevšečnosti bi se jim lahko prizadelo, a zdaj se jim velikodušno odpusti in se jih tako k hvaležnosti zaveže. Mladeniči so nagnjeni posebno k mesenosti, toraj mora biti naša skrb v nedolžnih vzbuditi ogenj strasti ter jih seznaniti z onimi zavodi, ktere tesno-srčni imenujejo hiše nesramnosti. Rokodelce in obrtnike najlaglje pridobimo, da jim obetamo velikega zaslužka in podpore. Naša pozornost bodi pa posebno obrnjena na gospodarje, ktere skušajmo zvabiti iz družine v gostilne, v bralna društva, v gledališča iu k drugim zabavam, da se bodo učili tako zanemarjati svoje družinske dolžnosti, zapravljati, igrati; tako se bo rušila počasi družinska vez in od tod smemo upati najhujši udarec družinskemu in državnemu redu. Sploh ne bojmo se nobenih stroškov, da osnujemo povsod različna društva in zavode z raznimi imeni in navidezno blazimi smotri, da le razširjamo po zemlji kraljestvo ljubezni, bratimstva, svobode. Nikdo, nikdo nima biti izključen iz našega
kroga. Tudi verni in pobožni kristjani ne. Da te zadobimo, bodimo pred vsem previdni. Govorimo veduo spoštljivo o njihovi veri, zagotovljajmo, da prostozidarstvo ni veri sovražno, marveč jo spoštuje. Tudi o Kristusu govorimo dostojno kot o pravem blagem človekoljubu, kterega so zavidni farizeji v smrt obsodili. Povdarjajmo, da njegova vera je pred vsem vera ljubezni, da po evangeliju je Bog oče vsetn ljudem, ki ne kaznuje, ampak le dobrote vsem enako skazuje. Tako bodo začeli verske resnice zanemarjati i 11 bistvo krščanstva stavljati le v ljubezen in v kratkem imeli bomo iz tesnosrčnih papistov naj-gorečniše zaveznike prostozidarstva. A tudi pobožni bodimo, ako treba. Pravi prostozidar naj se ne sramuje javno prejemati zakramentov ali v cerkvi moliti. Najlepšo priložnost pa za vspešno delovanje dajo večkrat bratovščine kteresikoli; goreč prostozidar se vpiše v bratovščino, skuša se odlikovati po pobož-nosti in gorečnosti, dokler ni izbran za glavarja ali voditelja; ko je natanko spoznal posamue sonde, njihove lastnosti in slabosti, tedaj začne nanje vplivati pobožnim besedam pridevajoč dvoumne, ktere le tisti razumejo, ki so za kaj takega dovzetni. In tako si počasi vzgoji najvstrajniših, odličniših učen-
dospel že do te stopnje; pokazal je jasno, da ima vsprejemljiva tla za omiko, in da je napredku odprt njegov um, odprto pa tudi srce njegovo. To nam priča družba sv. Mohorja, ta ogromna družba slovenskega naroda, to edino domače ognjišče, kjer se zbira vse brez razločka, kar se prišteva slovenskemu narodu. To je pravi „narodni dom", v kterega širnih prostorih se živi in krepčii naš narod, v kterega pogubni strup strankarskega duha nima vhoda, kajti sezidan je ta dom na tleh nadstran-skega, vzvišenega, božjega zavoda, na tleh sv. katoliške cerkve. Niti zapeljiva beseda: napredek, niti omlačena fraza: razsvitljenost, niti raztegljivi pomen: narodnost — vse to ni zbralo našega naroda v slavno družbo našo, vse to ne premore ganiti ga in po konci ga vspeti, da bi zbran v trumah broječih na tisoče, na desettisoče hitel pod njihovo zastavo. Le ena beseda to premore; beseda namreč, ktere globoki pomen se je vtisnil narodu našemu tudi globoko v srce, ki kakor angelj varuh razprostira svoje peroti nad njim čuvajoč ga v vsem, v vsem ga blažeč, v vsem zanj skrbeč. Sv. vera — tako glasi se ta čarobna beseda, s ktero je zbrala družba sv. Mohorja društvenike okrog sebe, tako da jih je blizo trideset tisoč Slovencev skupila v materinem svojem krilu. Verska tla so rodovitna tla; le na njihovi podlagi je pri našem narodu mogoč vspešen napredek in Bogu bodi hvala, da je tako! Iz tega se pa tudi razvidi, kolikega pomena da je ta družba sv. Mohorja za Slovence.
Družba namreč nima le namena slovensko ljudstvo zabavati ter mu dolg čas kratiti, ampak ga izobraževati ter mu um razsvitljevati in srce blažiti, kar se pa dii le na podlagi sv. krščanske resnice izvrševati, če je tedaj družba sv. Mohorja tako ogromne važnosti za vse slovenstvo, ali ni toraj naša prva dolžnost čuvati je, gledati na-njo, skrbeti, kako se razcvita, kako napreduje. Sveta dolžnost res je vse inteligence, vzlasti pa vse duhovščine slovenske. Ce se pa prikaže v cvetočem vrtu plevel, skuša ga umni vrtnar hitro zatreti ter skrbi, da na mesto iz-trebljenega zaseje cvetke, ki pristujejo krasnemu vrtu. To mora biti tudi naše vodilo, ko prebiramo in presojujemo knjige družbe sv. Mohorja. Ne vodi nas želja, da bi se od nas le govorilo, ali da bi skrbno devali na tehtnico vsako besedico, marveč že smo primorani povedati tudi kako nevšečno^be-sedo, vodi nas pri tem le ljubezen, le sveta skrb za družbo sv. Mohorja in njene ude — verne Slovence.
I. Koledar.
„Koledar" je letošnje leto za nekoliko strani veči, nekaj zato, ker so se v knjigo privzele nektere nove stvari, kakor imenik svetnikov božjih, tabele za obresti itd., nekaj, ker je prirastlo družbi dokaj novih udov. Iz družbinega poročila je razvidno, da se je število društvenikov po vseh škofijah pomnožilo.
Odbor nadalje razvija svoje letno poročilo. Jako neprijetno dene opazka, da odboru še zmirom primanjkuje leposlovnih spisov, dobrega zabavnega berila. Kje je temu iskati vzroka? Prvič gotovo v žalostni prikazni, da se slovensko razumništvo vse premalo zanima za naš prvi narodni zavod. Zakaj? — tega ne vem. Sodelovati tukaj ni nič manj
cev, ki so tem nevarniši drugim, čim bolje so se navadili svoje skrivne smotre prikrivati z zagrinjalom pobožnosti. *)
In tako tedaj, častiti bratje, sklepam svoj govor in o tem tudi leto. Ne zabimo nikdar, kar smo slovesno prisegli, bodimo pripravni se žrtvovati za ideale, kterim smo se posvetili. Najviši Zidar Da, ■čegar sozidarji smo, blagoslovi in pospešuj naš trud in razširi od vzhoda do zahoda, kraljestvo ljubezni in bratimstva."
Ko izgovori zadnje besede, se ura na zidu spo-teče in bije polnoči. Pri tej priči začne po svetišči bliskati, odseva se ogenj v raznih barvah, strele švigajo na vso strani in grmi, kakor kedar se bliža huda ura. Znad stropa pa zaslišijo se grozeče besede: Bliža se sodba. Kdor ni čist, zapusti naj ta sveti kraj, da ga ne bo konec. In spet zagrmi, da se streso ves prostor, kakor da bi se imel zdajci strop vsuti. Častiti bratje se vsi vzdignejo od svojih sedežev in se spravijo skozi vrata ven, brat Takovec eden med prvimi; le pet jih ostane še noter; vrata se zaloputnejo.
(Dalje prih.)
častno, kakor pri kakem drugem slovstvenem podjetji, plača za spise je dobra. Drugi vzrok pa, da da ne more odbor postreči ljudstvu z dobrimi povestmi, kakoršne njegovemu duhu ugajajo, je morda ta, da se naše leposlovje preveč oddaljuje od narodnega stališča, da si vedno bolj prilastuje modernih, tujih idej, ki so nasprotne razmeram slovenskim. Spisi za ljudstvo morajo biti posneti iz ljudstva, potem jih bode rado bralo. Kolika razlika jo med nekterimi starejimi pripovestmi, ktere je izdala družba sv. Mohorja, „Izdajavec", „Mati Božja dobrega sveta" — in novejšimi ali bolje najnovejšimi! Ti pisatelji ne umejo več uaroda, ne poznajo natanko njegovih potreb, njegovega notranjega dušnega življenja, ne njegovega globocega verskega prepričanja, zato pridejo iz njihovih peres proizvodi, ki mu ne morejo ugajati in se mu ne bodo nikdar priljubili.
Daril je letos razpisanih več nego druga leta. Račun kaže, da dohodki za 204 gld. presegajo stroške. Ne moremo si kaj, da bi ne omenili nasveta č. g. župnika Jakelj-a. Akoravno se duhovni pastirji po deželi veliko trudijo za družbin razvoj, bi se vendar tii pa tam dalo še kaj več storiti. Kmet naš sam se ne zmeni veliko, če ga zmerom kdo ne opominja in spodbuja, kar pa ni čudno, saj ima drugih skrbi dovolj. To pa je naloga vsacega prijatelja našega ljudstva. Koliko bi se morale slabe razmere slovenskega kmetovalstva spremeniti, da bi dobil več veselja do branja! Namesto, da pohajkuje ob nedeljah po gostilnah in žganjarijah, vzel bi marsikteri doma knjigo v roke, kaj bral in se tako ognil dvojnega zla, zapravljivosti, revščine — in greha.
Imenik svetnikov božjih zanimiv je v tem oziru, ker se iz njega razvidi, koliko ja svetnikov enega in istega imena (n. pr. 17 sv. Jan.); a dnevi niso pri vsih prav postavljeni. Tako bi imel biti Gregor III. 25. maja, in ne 27., Janeza obglavljenje 29. avgusta, in ne 26. Semnji v „Koledarji" so zmeraj jednaki, vsako leto isti, akoravno se marsikaj spremeni. Lanske napake beremo tudi letos. Zakaj se to ne popravi?
Praktične so tabele za obresti. Ravno tako je umesten pregled stare in nove mere in vage. Vendar so številke za kmetske razmere skoraj prena-tančno označene. Na milimetre in grame, na drobce in desetinke kmet ne računi, trgovci pa imajo že itak za to posebne knjižice. — Namesto zastavice (rebus-a), bi prostemu ljudstvu bolj ugajale navadne uganke.
(Dalje prih.)
Domače novice.
(Dnevni red III. seje deželnega zbora kranjskega), 5. decembra 1885 ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika o II. deželnozborni seji dne 2. dec. 1. 1885. — 2. Naznanila deželnozbornega predsedstva. — 3. Poročilo deželnega odbora z računskim sklepom deželnega zaklada za 1. 1884. (Priloga 22).
—	4. Poročilo deželnega odbora z načrtom postave občinskega reda in občinskega volilnega reda za deželno glavno mesto Ljubljansko. (Priloga 24). — 5. Vtemeljevanje nasveta gosp. poslanca Kluna glede spremembe §§ 13 in 15 deželne postave z dne 29. maja 1884, štev. 10, zadevajoč deželni volilni red.
—	6. Ustno poročilo upravnega odseka o volitvi: a) enega poslanca iz volilnega okraja mesta Idrije, in b) enega poslanca kmetskih občin volilnega okraja Kočevje - Ribnica - Velike Lašice (k prilogi 19.). — 7. Ustuo poročilo finančnega odseka o duhovni službi v prisilni delalnici in o dotičnih stroških (k prilogi 12.). — 8. Ustno poročilo finančnega odseka: a) o prošnji strokovne šole za lesorezlanje v Kočevji za podporo; b) o prošnji Jovane Mašek, da bi še za naprej dobivala miloščino; c) o prošnji Jerneja Peč-nika glede podporo za rimska izkopavanja; d) o prošnji podpornega društva slavjanskih vseučiliščnikov v Gradci za podporo; e) o prošnji gimnazijskega vodstva v Kočevji za podporo ubogim dijakom; f) o prošnji Ivana Bobeka, učenca zdravništva v Gradci, za podporo; g) o prošnji podpornega društva modro-slovcev na Dunaji za podporo; h) o prošnji „Glasbene Matice" v Ljubljani za podporo; i) o prošnji slovenskega dramatičnega društva v Ljubljani za podporo; k) o prošnji občino Struge glede podporo za prezidanje farovža. — 9. Ustno poročilo gospodarskega odseka o § 3., marg. št. 5, gledč vravna-vauja hudournikov Šica in Dobrovka.
(Za suplenta na Ljubljanski gimnaziji) je na
mesto direktorja g. Fr. AViesthalerja vstopil g. Martin Petelin iz Tomišlja poleg Iga.
(Katoliška družba) ima v nedeljo zvečer ob pol šestih s primernim govorom tombolo za društvene namene v god sv. Miklavža.
(Slovensko gledališče.) Naše besede, ktere smo spregovorili ob svojem času v članku, postale so meso in kri. Da je sedaj ravnateljstvo javnih gledaliških predstav v spretnih skušenih rokah, pričali ste prvi dve predstavi v letošnji gledališki dobi. Česar se je za neko dobo neprestano naglašalo, krog igralcev in igralk razširiti s tem, da se pridobe kolikor moč skušene starejše moči ter da se ima skrbeti za naraščaj, tej želji ustregel je novi ravnatelj z vso skrbjo, da bi občinstvu ugajal. Izza kulis izvemo, da nastopijo že v naslednji igri „Star korporal" znane nam osebe in s tem popolnena so mesta onih „strok" igralcev, kterih praznota je gledalca živo žalila. Pogaja se ravnateljstvo tudi z drugimi „igralnimi močmi", ne dvomimo, da se mu posreči tudi slovenske predstave na ono stopinjo privesti, ktere smo starejši gledalci imenovali „zlata doba". Cesar smo lani pogrešali, tega se nam letos ni bati — petje na odru se bode zopet oživelo, in kjer se ima zadovoljstvo Slovenca zagotoviti, tam treba poštenega petja, petje ogreva in blaži srce, vzbuja narodno čustvo ter ohrani in utrdi potrebno vez med igralcem in gledalcem. A vprašamo od kod pa bode vse to možno, je li dramatično društvo na mah obogatelo, je li ravnatelj Crosus, so si li naši bogataši za letošnjo gledališko dobo vse lože, vse sedeže naročili, je li kdo volil debel zavoj stotakov, da se bode vse to omogočilo. Zal, vsega tega pogrešamo, toraj se obračamo s temi vrstami zaupno do narodne večine deželnega zbora kranjskega, ob enem do mestnega zbora Ljubljanskega, da prestvarjeno podjetje glede slovenskih predstav krepko podpro; hvaležno dramatično društvo, ravnatelj imenovanih predstav in igralci bodo gotovo vse moči zastavili, da pribore tudi slovenski Taliji častno mesto v krogu slovanskih narodov. Opozarjamo navedene faktorje, kterim je sveta dolžnost naš slovenski oder krepko podpirati, na sosedno Hrvatsko, ktera izdatne svote v to porabi, da se more razvijati vsakemu omikanemu narodu potrebui institut — gledališče. Vas; poštene in zavedne narodnjake pa pozivljemo, da opustite mržnjo do našega gledališča ter vzpodbujate v narodnih krogih drug druzega, da se zdatno polni Tali ji n hram, kedar se slovenska beseda na odru govori ter poštene domače pesni glase, vse to pomozi Bog in narod slovenski.	—m—
(Vabilo na Sokolski Miklavžev večer), kterega priredi društvo prihodnjo soboto, v dan 5. dec. 1885, v dvorani Ljubljanske čitalnice s prijaznim sodelovanjem enega oddelka slavnega čitalniškega pevskega zbora. — Spored: 1. Nagovor staroste. — 2. Eisenhut: „Na Savi", zbor. — 3. Miklavž s sijajnim spremstvom; dr. Faust z Mefistom, Luciferjem, Belcebubom in druzimi pošastimi. (To skupino predstavljajo „Sokoli" v krasnih opravah.) — 4. Komično berilo. — 5. a) „Popotnica", b) „Majni-kovi zvončki", igrata na citrah gg. Švajgar in Foregg. — 6. Knahl: „Pihaj vetrič", čveterospev pojejo gg. Pribil, Pelan, Valenta in Paternoster. — 7. Vašak: „O radostno potovanje", zbor. — Med posameznimi točkami sporeda svira slavna c. kr. vojaška godba peš-polka baron Kuhn št. 17. — Reditelji večera so gg. člani: Fr. Dežman, Sr. Nolli in J. Paternoster. — Vstopnina za čč. gg. člane in ujib obitelji po 20 kr. od osobe, za p. n. člane druzih narodnih društev in prijatelje „Sokola" po 40 kr., za otroke se plača vstopnine po 10 kr. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Gospodje „Sokoli" prošeni so, da se izvolijo navedenega zabavnega večera vdeležiti se polnoštevilno in to v društveni opravi. — Ivadenje v dvorani blagovoli naj se do 11. ure opustiti.
Odbor „Sokola".
(Gosta megla), da bi je bil človek kar kosil lahko, stala je včeraj in danes zjutraj po Ljubljaui in se je že nekoliko ivje delati jelo. Danes popoludne pa je zopet najlepši dan, kakor si ga le misliti zamoremo.
(Pred porotnike) pridejo v teku tega meseca: Jošt Če sen zarad hudodelstva uboja; Katarina Petrin hudodelstvo detomora, iu Janez Zupančič hudodelstvo spolskega posilstva 9. decembra; Miha Kubel hudodelstvo požiganja in Josip Forlese hudodelstvo spolskega posilstva 10. decembra; Janez Kos hudodelstvo uboja in
Marija Zemlič hudodelstvo uradnega iznever-jenja 11. decembra. Poleg teh pride na vrsto še nekaj druzih, ki se bodo pozneje objavili.
(Prošnja za knjige družbe sv. Mohora.) Sprejeli smo od čitalnice v Šiški sledeči dopis s prošnjo, da ga objavimo: Prošnja do blagih prijateljev ljudske omike!
Od nekdaj pokladal je odbor našega društva posebno važnost na to, da si omisli dobrih knjig, dobro vedoč, da je to pravo in najboljše sredstvo v dosego svojega namena — širiti med ljudstvom pravo omiko in blagonravja. Posrečilo se nam je ustanoviti precejšno knjižico, a vendar nam manjka v dopolnenje sosebno knjig družbe sv. Mohora do leta 1880. Jako pogrešamo teh knjig zarad mladine, kteri se pač vsaka knjiga v roke dati ne more, tembolj toraj vstreženo nam bi z njimi bilo. Obračamo se zarad tega po tem potu do blagih podpi-rateljev, da nam blagovolijo podariti kaj teh zvezkov. Najmanjši dar bodemo hvaležno sprejeli.
Deloma skromna denarna sredstva, kakor tudi okoliščina, da družba sv. Mohora teh knjig večinoma v zalogi nima, silijo nas k tej prošnji — naj nje blagi namen obudi mnogo darovalcev.
Za odbor čitalnice v Šiški: Anton Knez,	FranjoDrenik,
tajnik.	prvomestnik.
(Odlikovan) je bil g. J. Rože k c. kr. deželni šolski nadzornik z redom železne krone III vrste.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) vstanovili so 1. decembra v Šoštanji. Upisalo se je 40 udov.
(Novo brv) čez Dravo pričeli so delati v Mariboru med koroškim predmestjem in okolico sv. Jožefa.
(Velik ogenj) vpepelil je blago in poslopje trinajstim kmetom na Spodnji Gorici pri Račjah na Štajarskem. Zažgali so menda otroci.
Razne reči.
—	Duhovskih semenišč že 10 let nimajo na Pruskem, dasiravno so skoraj vse osirotene škofije dobile svoje višje pastirje, vendar semenišč le ni, kajti zarad vzgoje duhovnov je poglavitno vprašanje med škofi in vlado.
—	Staro-katoličanstvo, ta najnovejša verska ločina še ni ugasnila. Zadnje dni p. m. so zborovali na Dunaji. Namesto umrlega predsednika Alojzija Veselija, volili ste sinodi na Dunaji in v Warnsdorfu gospoda J. Sineka. V kratkem so si osnovali na Avstrijskem 4 nove občine. Tri mlade bogoslovce so poslali pod osebnim vodstvom škofa Reinkensa v Bon, od teh eden, Soukop, je dovršil svoje študije^ in bode nastopil službo v Warnsdorfu na Češkem. Župnik tega kraja, Bartal, bode prevzel pastirstvo v Riedu, dosihmal so oskrbovali to župo z Dunaja. Te notice prinaša „Deutsche Ztg.", ki z blatom ometava vsako katoliško prizadevanje, vsako katoliško gibanje. — Tako je tem „nemštvo" nad vse, le o katoličanstvu nočejo nič slišati.
—	Za katoliško vseučelišče v Wasch i n g t o n u je dosihmal nabranih 600 000 dol. Polovico tega je dala ena sama oseba, drugo polovico so skupaj dobili s podpisi. Neki gospod v Novem Jorku je dal 5000 dolarjev, in do 1. januvarja bode gotovo 1 milijon dolarjev skupaj, tako pravi škof Ireland iz Šent-Pavla, ravnateljev eden za prihodno vseučelišče. Nameravajo pa, z enim delom poslopja precej začeti. Za zidanje bode treba 250.000 dolarjev. Začeli pa bodo z modroslovno in bogoslovno fakulteto. Po osnovnem načrtu bode za vsako stolico viožnega kapitala 100.000 dolarjev, obresti bodo menda zadostovale za plačilo. Ž modroslovno in bogoslovno vedo mislijo začeti, potem pa vsako leto dodati kako vedo. Kakor kaže, bodo Amerikance prej imeli katoliško vseučelišče, kakor v Solnemgradu.
—	Ljudska šola na Angleškem. Škof iz Salforda, mlsg. Vanghan, je izdal pastirski list, v kterem razlaga kako važne so sedanje volitve na Angleškem za katolike. Posebno pa pojasnuje vprašanje o ljudski šoli, s kterim bode imel opraviti novi parlament. Cerkvi, ki se je potegovala za pravico Božjo, za pravice starišev in otrok, žuga sedaj po-stavodaja I. 1870. Kakor se namreč izpeljuje ta postava, ni dvombe, da bode cerkev popolnoma potisnjena iz šol. Škof pojasnuje besedo, ki govori o „prosti šoli1', rekoč, da je to pravo nasilstvo. Pravi na dalje, da se tako ravnanje, ki se je vpeljalo iz inozemstva ne strinja z značajem in zgodovino angleškega ljudstva. Povdarja dalje, da se za versko šolo ne potegujejo le katoliki, marveč tudi druge verske ločine. Konečno pravi, naj se kandidatom pove, kaj zahtevajo katoliki od njih.
_ Waschington, glavno mesto v severnih
ainerikanskih državah, v zadnjem času vrlo napreduje, hiš primanjkuje, dasiravno se veliko zida. Uradniki komaj najdejo potrebnega stanovanja, ker je najemščina silo draga. _
—	V mestu Novem Jorku so postavili v zadnjih devetih mescih 103.000 poslopij vsake vrste.
—	Največ pavole prideluje nek gospod Rihardson v državi Missisippi. Njegove nasadbe imajo 2 milijona oralov. Vsako leto prideluje 600.000 bal pavole, toraj toliko kakor ves Egipet.
Telegrami.
Dunaj, 4. dec. „Wr. Ztg." objavlja, da je presvitli cesar sekcijskemu načelniku v naučnem ministerstvu g. Fidlerju ob priliki njegovega umirovljenja podaril koman-derski križ Leopoldovega reda v priznanje izbornega službovanja. Za sekcijskega načelnika v naučnem ministerstvu imenovan je dvorni sovetnik graške c. k. namestnije grof E n z e n b e r g.
Sofija, 4. dec. Uradno srbsko sporočilo, da so Bolgari Srbe pri Vla-sini napadli, ni resnično. Temu nasproti pa vojni zapovednik iz Izvorja sporoča, da so Srbi streljali na bolgarske straže. Ministerstvo je še v Pirotu.
Madrid, 4. dec. Včeraj je bil prvi ministerski zbor ob predsedništvu kraljice-vladarice. Sagasta je pojasnjeval potrebo, da bi se dala vsem amnestija (pomiloščenje). Kraljica je predlog odobrila.
Umrli so:
2.	dee. Janez Babič, posestnik, 38 let, Ulice na Grad št. 12, jetika. — Ivana Lukanič, uradnikova vdova, 80 let, Mestni trg št. 24, oslabljenje moči.
3.	dee. Marija Krisper, zasebnica, 59 let, Mestni trg št. 19, Carimona mamae.
V bolnišnici:
1. dec. Franjo Berač, delavec, 43 let, vsled spridenja jeter. — Marija Trontel, gostija, 66 let, vsled raka v želodcu.
T u j c i.
1. decembra.
Pri Maliču: Kunz, Schidl, Leonhardt, trgovci, z Dunaja. — Franjo Fischer, trg. pot., iz Budjejevic. — Josip Gruber, krčmar, iz Kočevja. — Fr. pl. Garzarolli, zasebnik, iz Senožeč. — Ernst pl. Paciani, inženir, iz Vitma n. L. — Alojzij Carbonaro, stavb, podvzetnik, iz Vidma n. L.
Pri Slonu: M. Dengremont, virtuoz, iz Pariza. — C. Borchert, ravnatelj, iz Berolina. — Avgust Hansei, trgovec, iz Barna. — Ljud. Hatschak, trgovec, iz Linca. — Jakob Thaller, trgovec, iz Trsta. — Jos. Pleteršnik, železn. uradnik, iz Kranjske gore.
Pri Bavarskem dvoru: Fr. Mauth, zasebnik, iz Železnikov.
Pri Južnem kolodvoru: Pavel Dachler, trgovec, z Dunaja.
I>una|ska borza.
(Telegrafično poročilo.) 4. decembra.
Papirna renta 5% po 100 gi. (s 16% davka)	82 gl.	30 kr
Sreberna .. 5% ., 100 „ (s 16% davka)	82	„	80 „
i% avstr. zlata renta, davka prosta .	108	„80 „
P apirna renta, davka prosta . .	99	„	90 P
Akcije avstr.-ogerske banke . .	874	„	— „
Kreditne akcije............285	„	80 „
London .'......125	„	65
Srebro . . . . .	—	„	— „
Francoski napoleond......9	„	98'/4 „
Ges. cekini ....	5	„	97 „
Nemške marke ....	61	„	75
Javljamo miloinu rodu, prijateljem i znancem, da nam je dragi i nezaboravni naš suprug, dotično sin i tast presvietli gospodin
IVAN VOIČIIA,
odjelni predsednik kr. hm. slav. dalmat. zemaljske vlade, vitez reda željezne krune itd.
dne 1. prosinca t g u 10 sati na večer, nakon dugo-trajne i težko bolesti u 59. godini života svoga, pro-vidjen svetotajstvi umiručih, blago u Gospodinu usnuo.
Telo nezaboravnoga pokojnika dignut če se u četvrtak dne 3. prosinca u pol 3 sata posije podne iz kuče žalosti br. 14 u Nikoličevoj ulici i sahraniti u obiteljskoj grobnici na ovdašnjem skupnom groblju.
Zadušnice obdržavat če so u petak dne 4. prosinca u 10 sati u župnoj cerkvi sv. Marka.
V Zagrebu dne 2. prosinca 1885.
Milka Vončina rodj. Kotur, supruga.
Katarina udova Vončina, mati.
Cilika udova Vončina rodj. Pajanovič,
snaha.
V „Katoliški Bukvami" v Ljubljani se dobiva pred kratkim izišla knjižica :
Novomeško (7)
olci-a jiio glavarstvo.
Zemljepisno-zgodovinski opis.
Sodelovanjem učiteljev Novomeškega okraja
spisal O. Florentin Hrovat,
šolski voditelj in načelnik okr. učit. knjižnice v Novem mestu.
(Ponatis iz „Slovenca".)
Knjiga obseza 80 strani v osmrki in velja mehko vezana 20 ki1., trdo vezana pa 30 kr., po pošti 5 kr. več.
V „Katoliški Bukvami" v Ljubljani je
dobiti :
DUHOVNO
^JiJDiÖJi V W.
Slovenskim bogosloveem in masni kom
spisal
.Vu ton Zupančič,
profesor pastirstva.
(19)
I. del (oseba pastir jeva, homiletika, katelietika) stane 1 gl. 20 kr., po pošti 1 gl. 30 kr.
£ II. del (splošnja liturgika, ljudske pobožnosti, brevijar, sv. maša) velja 95 kr., po pošti 1 gl. 5 kr.
III. del (sv. zakramenti) velja 1 gl. 5 kr., po pošti 1 gl. 15 kr.
Do vršni zvezek še izide.
J Ravnokar je izšla ter se dobiva v Katoliški M Bukvami v Ljubljani knjiga:
S Kmetom v pomoč.
II Narodno-gospodarska razprava. |
o • 1
Spisal
J$f Knjiga obsega 9 pol v osmerki. — Cena ji je 25 kr., H ■M» po pošti 5 kr. več, kdor jih vzame deset skupaj, dobi S	jednajsto brezplačno.	'OT
.Resnica nad vse!
Kupil sem bil celo zalogo neke slavne tovarne za koče in plahte za polovico navadne cene. Zato sedaj prodajam, dokler jih kaj imam,
konjske plahte,
ki so jako velike, debele in široko ter nepo-končlji ve,
le po 1 gl. 75 kr.
Te plahte so po 190 centim. dolge in 130 centim. široke, imajo barvasto krajevino in so debelo kakor deska; toraj v resnici nepokonč-ljivo.
Imamo jih dvoje vrste in veljajo I. vrsto silno vj .	line po 1 gold. 95 kr.,
II. vrste po 1 gold. 75 kr.
Razpošiljamo jih proti gotovini ali pa povzetju, U in to dan na dan na vse strani sveta, ter so povsod prav zadovoljni ž njimi. To je pa zarad tega, ker so to plahte dajo tudi izvrstno porabiti za odejo na postelji. Še prod malo časom veljale so ravno polovico več.
Dalje imam naprodaj 500 tucatov rumenkastih plaht za fijakerje.
šostero pasnste, veliko in jako fine po 2 gold. 60 kr. it Za posestnike fijakerjev, kakor nalašč. Tudi imam v Q zalogi
svilnate odeje
iz najfineje bouret-svilo v prekrasnih barvah: rudeče, inodre. rumene, zelene, oranžaste, pisane, zadosti dolge in široke tudi za največje postelje po 3 gold. 75 kr. Dve veljate le 7 gold. Sto in sto zahvalnih pisem in naročil imam v svoji pisarni na ogled. Komur kaj naročenega ni všeč, mu zamenjam.
Svarim pa pred vsemi druzimi prodajalci takih plaht; kajti nihče razun mene no moro dajati takega blaga za tako ceno, in le sleparsko blago ponujajo za male novce.	0>) Naslov:
Webewareii-Manufaktnr: J. H. Rabinovvicz,
IVI c n, 111., Hlntere Zollamtsstrasse !>.