Razne novice. * Promocija. V aoboto 17. t. m. je bil na graški univerzi promoviran sa doktorja prava g. Ivsn Lamnt, konoeptni praktikant pri poštnem ravnateljstvn v Tratn. — Istega dne je postal doktor prava tudi g. Marko Stajnko, koncipij?nt v Mariborn. * Povišanjd v službi. V 8. činovni razred je pomakajen vadniški učitelj v Mariboru AIojz Vavroh. * Iz finančne Službe. Finančna korcipiata dr. Rudolf Resner in dr. Kosrad Mayr v Mariboru sta iiaenovana fiaančnim komisarjem v 9. Činovnem raz.r«ln. * Iz polte. Poštni oficijant Franc Tomšek, ta čas npravitelj poštnega nrada pri Sv. Petrn pod Sv. gorami je iaaenovan za poštarja istotam. * Spr^membe pri jnžei želcsnici. Premežčeni so: Aspirant Friderik Oberateiner iz Pesnice v Polfing-Brnnn, adjtmkt Franc Ulčnik iz Spielfelda v Ptuj, asistent Lndovik Bučar iz Eraorža na Pragarsko, asistent Anton Petrovič iz Cmcreka k Sv. Petru na Eranjskem, aspirant Leopold Kuneera iz Polfing-Bronn v Pesnico, aspirant Franc Bolka iz Poljčan v Ernovž, »spirant Avgn8t Fas iz Grobelna v Graiweiti, asistent Andrej Klavora iz Zagorja v Zidaa ffioat, postajni načelnik Avgnat Lndvig iz Hrastnika v Zidan mo8t. poatajni načelnik Evgen Studeoy iz Zidanega mosta kot nadrevident v Gradeo, adjnnkt I?an Škorjaac iz Zidanega mosta v Spielfeld, poatajni načelnik Felika Hnrdes iz Laškega trga kot revideat v Lienz, postajni načelnik Ivan  _„. ...D . , _. _.r . _.„.., __K _  v Slov. Bistrici, 7. septembra v Ljutomero. in 9. septembra v Orraožu. Papp iz Rimskih topiio v Laški trg, adjnnkt Paf-el Berghof iz Zidanega mosta kot postajni načeleik v Rimake toplice. Na novo ata se sprejela nradniška aspiranta Adolf Palko, Laski trg in Adolf Schescherko, Pesnica. V pokoj je stopil Viljem Nenmann, nadzornik in postajni nadelnik v Ptuja. * Iz Šole. Stalni bo postali: Mariia Valenčak, začasna nčiteljica pri Sv\ Benediktu v Slov. gor., Viktor Leitgeb, aČiteljski suplent v Slatini, Amalija Lorber, začasoa učiteljica pri Sv. Antonn v Slov. gor., Katarina Sehweiger, začasna učiteljica pri Sv. Barbari pri Vurbergn, na Ijudski §oli Laško okolica Jarij Kislinger, učiteljaki suplent v Petrovčah, Gudula Dragatin, začasna nčiteljica v Eoprivniei, Marija Sket, zažasna nčiteljica v Olimjn, Aleksander Nefima, začasni učitelj v Pilštanjn, Ljudtnila Bračič, začaana učiteljiea pri Sv. Vida pri Planini, Ivana Černe, nčiteljska saplentinia v Gorici. * Razpisana učiteljska mesta. Na 2razredni ljndski šoli pri Sv. Janža pri Spod. Dravogradn, pošta Meža ob Drari, je razpiaano mesto nadučiteSja, aa 4 razredni ljudski goli v SieleVerhe, pošta Slovenjsrsdec, mesto nčitelja in Solorodje Prošnje do 31. t. m. Na 6 razredni ljadski šoli pri Sv. Lovrenca v Slor. gor. sta razpis&ni dve ačiteljski meati stalno ali začasno, prošnje do 31. t. m. Na 6razredni ljudiki šoli pri Sy. Marjeti niže Ptuja je razpisano mesto stalnega učitelja, prošnje do 10. argnsta. Na 3razredai Ijndaki Soli v Gor. Polakavi je razpisano inesto stalne nčiteljice, prošnje do 15. avgusta na krajni šolski svet Za ,,Sentiljske SlOT6nce" je nabral n» Koloburčevem kreeu y Koatrivnici g. Jožef Tadina 6 kron. Hvala! Za S. E. S. Z.: Pavel Rath 1 E; Friderik Ratej 1 E; Friderik Repolnsk 1 E; Franc Vračnn 1 K, 2a Obmejne SlOTence je daroval meato venca na grob umrlega Eonrada Šileca, organiata na Ptujski gori g. Ivan Trann, trgovec na Ptujaki gori 4 krone. * GOTeji ogled se bo vršil na Spod. Stajerskem v tej-le vrati: 24. avgusta za Gornji grad v Ljubnem, 26. avgosta v ŠoStanjn, 28. »Tgašta za Vransko v Eapoli,  30. avguata v Seraici, 1. septembra v Celjn, 3. septembra * Eoroški delelni prodsednik baron Hein pojde baje jeseni y pokoj. * Naznanilo o pričetku šolakega leta 1909/1910 na c. kr. umetno-obrtni strokovni šoli v Ljnbljani. č'-1"v" Šolsko leto 1909/1910. se prične za oddelke II., III., V. ia VI. v ponedeljek, dne 20. septembra, za oddelek IV. pa v nedeljo, dne 3. oktobr* 1909. Zimski tečaji za stavbne obrtnike se otvorijo dne 3. novembra 1909. Letoa se sprejemajo noyi nčenci v pripravljalni tečaj. Edor hoče kot redni nčenec (učenka) na novo vatopiti v oddelek za šoloobvezne dečke, v šolo za kiparstvo ali sa umetao vezenje, naj 86 v sprematvn svojih roditeljev ali njih nameetnikov zglasi pri šolskem ravnateljatvu dne 16. in 17. ssptembra dopoldne, ter prinese aseboj potrebno šolsko  izpričevalo in dokase za predpiaano staroat. Učenci (učenke),  ki so ie hodili v ta zarod, se morajo dne 18. septembra  dopoldne javiti s poalednjim šolskim izpričevalom. V zimake  knrae za atavbne obrtDike se vrši vpisovanje novih učencev  v dneh od 15. do 3i. oktobra. V javni riBarski šoli se  sprejemajo obiskoraloi in obiskoralke celo leto. iEredm  učenoi in nčenke (hospitanti in hospitantinje) se takisto  vpisnjejo v dneh 16., 17. in 18. Beptombra, potem pa tudi  med šolskim letom, kolikor to dopaščajo šolski prostori!  Ponavljalni iipiti se bodo vršili dne 18. septembra »jutraj  od 8. ure dalje.  * Romarjem k Mariji Pomagaj. V pondeljek dne  26. jnlija torej nastopimo romanje na Breije. Bomarji 86 opozarjajo, da pravodasno pridejo na postaje. Iz Celja odhaja vlak ob 8. nri z jntraj, iz Brež c pa ob 7. nri 50 minnt zjntraj. Vozni listeki ae bodo v pondeljek zjatraj dobili — de še bodo na razpolago — samo na postajah Brežice in Ctlje; na drugih post-tjah ali pa na vlaka nobeden romar ne dobi ve6 lista. Romarji se naj dobro oblečejo, kajti če bi zadeli na deževje, potem bo na Goreniekem poaebno ponoči precej hladno. Boljše je obleko za ogrnit seboj nositi, kakor pa se morebiti prehla<liti. Vsak romar bode dobil na vlaku v spomin na romanie podobico, na kateri bo tudl natančen yapored siažbe božje. Romarji, ki gredo na Biod, se že zdaj opozarjsjo, da naj dobro pazijo, ko se bodo r čolnn peljali na bleški potok, da se jim ne pripeti kaka nesreča. Vsako rnvanje in porivanje pri vetopa v čolae ali pri izstopu mora izostati. V pondeljek zjutraj torej na veselo svidenje! * Romarski Vlak v Marijino Celje gre, kakor smo zadnjič že nazaanili, dne 9. avgusta ob 10. nri 50 minut ponoči iz Maribora. Tokrat se peljamo v Nenberg, ker nam na tej poti ni treba nič izstopiti. Vse sitaoati torej, ki so dozdaj bile pri ozkotirni železniei iz Eaplenberga v Anseewieseu zaradi pomanjkanja prostorov, bodo letos izostale. Vožnja iz Maribora v Neuberg in nazaj stane za 3. razred 9 E, za drugi razred pa 12 K 30 v. Voz iz Neuberga v Marijino Celje stane za oaebo 5 E in ravno toliko tudi nazaj. Earte se naročajo pod naslovom: Romarski odbor v Mariboru, grajska alica štev. 2. V Mariborn se lahko knpijo tadi v Tiskarni sv. Cirila * Žnpanstva pozor! Eer tndi letos saša nareja toliko škode na naših travaikih, naj se zganejo naša županstva ter nemudoma vložijo prošnje na okrajna glavarstva. Letos je za Štajersko dovoljenih dva milijona kroa za naknp sena in siame. Eer je po drugih doželah dovolj sena, bode pomožna akcija za našo kraje lahko uspela. * NaŠO tžigalice! Na razna vprašanja cdgovarjamo, da se naj vsa caročila na naše vžigalice BV korist obmejnim Slorencem" naelove na BGospodar*ko zvezo" v Ljubljani, koja ima vedno zadostno zalogo in je v položaju, vsako naročilo aajtočaeje izvišiti. Sezajte pridno po njih, nobena hiša naj ne bo brez njih. Zahtevajte jih v vseh gcstilnah! JZahtevajte jih v vsaki prodajalni ia vsaki trafiki! * Skrbite, ds pridejo v veako hišo naše vžigalice! — Vsak trgoveo, pri katerem kupcjete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v katero zahajaie, vsaka naša gospodinja! — Dolžnost vsakfga našega somišljenika je, da zažiga tobak in smodk^ le z vzigaiieami nZa obmejne Siovence!" * BHadeniči, mladenke Marijinih družb, ki porcmate k Mariji Pomagaj, ne pozabiti vaeti s aeboj drnžbeaih svetinj. Ejer Vas gre veliko, vzemite tudi drnžbeno zastavo s seboj, da bo naie romanje tem bolj slovesno in veližastno. * Okrajni šolski nadzornik za nemške Sole na Spod. Štajerafcem. Nančni miaiater je imenoval ravnatelja dakliške nieščanske šole v Ptuju Antoaa Steringa za okrajnega šolakega nadzomika za nemške šole šolskih okrajev Maribor okolica, Slov. Bistrica, Ljutomer, Marenberk, Slovenjgradec, Šoštanj, Celje-okolica, Laško, Brežice, Sevaica, Konjice, Ormož in Rogateo kakor tadi za nemške in meščanske šole v mestu Celje. Prijateljem cecilijansko-cerkvenega petja. Ravnokar razpošilja Cecilijansko društvo za lavantinsko škofijo položnice, da bi so po njiii spomnili blagi prij(atelji dostojnega Kierkvenega petja tega iza lav. škofijo prekorisitnega in važnega tlruštva, ki se trudi posebno z tnnogimi gmotnimi žrtvami prirejenirni orgljarskimi tečaji povzdigniti med našira za lepo petje navdušenim Ijudstvom cerkveno glasbo in pa petje. Dohodfci izven Maribjora sq porabijo; lzkl|uSno za potrebe splošnega lavant. cocilijanskega društva za celo fekolijo, in ne «a stolno cerkev; za njo skrbi posebno župnijsko cecilijansko "društvo na stolnožupnijski cerkvi. ITo 66 omenia, da ne bo ikakšnega za splošno društvo škodljivega nespprazumljenja. — Kavadna udnina ssnaša 4 K. Sprejme m pa tudi §e vsaka poljubna svotica. Kdor udnino dopoSlie, poslal se mu bo, 8e izrazi to |5željo na položnici, f,,officium defunctorum" brezplačno, dokler ga je 6e kaj v zalogi. Torej doposlane položnic& ne v koS, ampak blagohotno izpolnjene nazaj na poŠto. * Občinski TOlilci pozor! Eer so dozdaj v raznih občinah za čaaa obfiiuakib. volitev pri dostavljanjn izk&znic in glasovnio deiali liberalci velike nerednosti in apletkarije, zato objavljamo odlok, ki ga je izdalo c. kr. okrajno glavaratvo v Celja letoa — povodom neke pritožbe priatašev S. K. Z. Odlok se glasi: Občinakemu uradn v  Občinaki urad mora po § 17. zakona z dne 10. XII. 1907. dež. zak. in uk. 1. 6t. 91 volilno pravico imajočim najmanj 3 dni pred dnem volitve izkaznioe pri priložitvi po eue glasovniofl v stanovanje doataviti. Ako bi se izkaznice iz katerega koli vzroka ne bile najdalje tri dni pred >o!ilnim dnevom dortavile, imajo volilci pravico, volilne papirje pred volilnim dnevom oaebno pri obdinakem nradn vzdigniti. Ležati morajo torej nedoatavljene izkaznice tri dtti pred volilnim dne^om pri občinBkemn uradu in se lahko te tri dni — ne pa samo na dan pred volitvijo — vzdignejo. Popolnoma nedopnstljivo je, da bi se pri dostavljsnju potem razločevalo, h kateri stranki kdo pripada. Ravno tako m je baje zgodilo, da so dostavni organi že izpolnjene glasovnice dostavijali, kar je tudi na vsak na&n nedopastno. S tem jo torej odločeno, kako se mora tolmačiti § 17. občinskega voliloega reda za Štajerako in s tem določsno, kako se mcrajo ravnati občinski predstojniki pri dostavljanja iikaznic in glasovnic za obdinske volitve. * Česa nam manjka? Na to vpraganje nam lepo oJgovarja zadcja ^Mladost". Mož nam manjka, mož, ki so res moški v vsem svojem obnašanjn, plemeniti v svoiem ravnanjn. Eje pa najdete danes moštro ? Ali pri mladiai,  ali pri možeh? Mož je blag — a veliko slov. mladine išže jnnaštva v snrorosti. Mož je zmerea in si zna odtrgati, a koliko bIov. mladeniče? ia mladenk pa se še danes ni otre8lo breznmnih veselic, trajajočih cele dni in noči. Mož jo neustražen, ne menja zlepa in bren razlogov prepričanja, a koliko mladeničev je, ki ne upajo povedati, ksj so, ki hite in se kosajo, kdaj bodo prej pri koritu, in zato menjajo naziranje ia prepričanje, kakor jim pač kiiže. Mož je prevdaren, koliko pa je mož, mladei-ičev, ki bl premislili, preduo kaj počno, ki bi preračnaali poslediee svojih dejanj in razglabljali o vspehih. Če jih danes vidimo navdašene in narodne, prevzete od velikih idej, ki raigretih obra^ov kličejo: živela domovina!, jntri pa izveš, da hodijo na pokopaliSča aami aebe streljati, ker so življenja siti, pae" ne moreš reči: to so možje! Narod ne potrebnje takih gnjilih vej, ampak mož, ki nkloaijo svojo glavo Bogn, ki so voljni pretrpeti, kar jih zadene, moliti, ko je čas molitve, a tudi ndariti, ko to veleva čast božja in narodova. Kaki pa so danes takozvani možje ? Okoli sebe vidiš same žeaske moške, mehkotne mladiče, ne pa mladeniče, sužnje mode, breznmne vihravosti in lastne domišljije, mlade starčke, nervozna bitja, sebična, polna napuha, nečimerna iu slabotna, dijake, ki se gredo uatreliti radi dVojke, strahopetce, ki beže pred življenjem, ker si ne npajo bojevati boja za obstoj in se raje umakaejo vsaki sapici in neorijetnosti. če se zatopiš v življeaje mož, jeklenih na daha ia sroa, neizprosnih in trdih kot goraki kamea, pa vendar dobrotljivih, bogo- in človekoljabnih, ae ti aastadijo današnji mladiči, Blabokrvni, topogledi, gizdavi, čmerni in zamišljeni v svoje namišljene bolečiao in dozdevne krivice. ki jim jih baje svet prizadeva, zagausijo se nam ti in pogled 86 nain odpre na mladino, ki stoji v mnogih draštvih pripravljena, da pokonča to gnjilobo, da iztrebi vse škodljive raetline, nedoatojen plevel in ustvari narod mož jekieaih in zaačajnih. Zato se pa tndi mi veaelimo preporoda, ki se godi med našo mladino in nam obeta boljših časov! * Nezanpnico je izrekla kranjska trgovaka aboraica zastopnikoma v deželnem zborn, liberalcema dr. Novaku in Filipu Supančičn, ker se niata hotela udeleževati njenih sej, da bi poročala, kako sta v preteklem zasedanju zastopala trgovske in obrtniške koristi v deželnem zbora. * Nemci T rajbn o slovanski obstrakciji. rEoln. Volka-Zeituag", glaailo centra, največje in najvplivnejše stranke v Nemčiji, pravi v nekeni cianka o slovanski obstrnkciji sledeče: nSlovenska Ljndska Stranka bo avoj uspeh, pridobiti Slovaaom vpliv na vlado, je3eni itak dosegla. Hndo pa ae je nad baronom Bienertb.om maščerala napska, da ni že takoj izpočetka apoznal pcmembaosti in veljave Slovencev sploh in odnehal v zadevi bosanske banke nasproti Bnriann." Za naa je to prizcanje velikega pomena, ker je to prvikrat, da so Nemci v rajhn priznali politični pomea Slovencev. *Tržaški SlOTenci o obstrnkciji. Tržafiki Slovenci bo imeli y nedeljo predpoldne v Trstu v dforani Narodnega doma javen shod, ki je bil zeio dobro obiakan. Državui poslanec dr. Rybaf je dokazoval, da morajo biti proti sedanji Bienerthovi vladi vsi — brez ozira na domače razmere — složni v najostreji opoziciji in da morajo proti tej vladi voditi boj z vsemi parlamentarnimi sredstvi. Poeebno pažnjo je aeveda govornik obrnil obstrnkciji, ki je zavstavila parlamentarno delovanje. Stvarno je presojal njih, ki eo vodili obstrnkcijo ter navajal razloge, ki 80 tak boj opravičevali. Na zskljačkn kiu je občiostvo viharno pritrjevalo in je bila soglaano v8prejeta nastopna reaolneija: ^VoIilci zbrani na zsdr-jem shoda dae 18. julija v «Nar. domn" v Trstu jemljejo poročilo drž. poal. dr. Rybafa na znanje; obžalujejo, d» je radi obatrakcije v državaem zbora prišlo po zaključkn iatega do nevšečne in Earodniia intereaom škodljive polemike med nekaterimi slovenakimi poslanei in glasili domadih strank na oeividno veaelje in korist vlade in Nemcev; izražajo željo, da vsi jngo3lovanaki poalanci vstanejo zdrnženi v BNarodni zvezi" in da v tem velevažnem treaotku na.8topajo Bložno in eventaelno z najcfctrejimi sredstvi proti sedanjetiiu germanizstcričnemn vladneton aiat^mu, podrejsjoč svoje strankarske interese bojn za narodno in politično enakopravnost vseh v Avstriji tiaČenih in zaneniarjenih narodov; prepnsčajo naposled drž. poslancu drn. Rybafa, da v alnčaja razdražit?e nNarodne zveze" izvaja tiste pcaiedice, ki jib zahtevajo oziri na narodne interese tržagkega Sovenstva". Mariborsid okrti Matura na moškem učiteljišču v Marlbora od 12.—17. jnlija. Za maturo ae je ogla3ilo 35 domačib gojencev in 4 eksternistinje. Za slovenake in nemške šole so izprašani: Ivan Bankart iz Celja, Janžekovič' Matjaž iz Polenšaka, Malenžok Jože iz Cadrama, Mnaek Ljudevit z Brega, Novak Iyan iz Loke pri Zdanem Mostu, Povh Earel iz Škofje Loke, Schionon Radolf in Ljibelič (Koroško), Smole Maks iz Remšaika, Vavroh Mirko iz Maribora (Hrvat), Verk Miha iz Št. Petra, Wndler Mnk8 iz Ljubna, Zdolšofc Bogomir iz Mozirja, Žager Franc iz Ložaice, Gobec Regina iz Svetinj in Janežič Gasta iz Št Jakoba (Koroško). Za nemške Ijudske šole: Dietaer Gottfried iz Vazenice, Damler Earl iz Mariboia, Gsellmann Alojzij iz Cmureka, Heu Eoiil iz Maribora, Hohl Jože iz Maribora, Jansky Artur iz Maribora, Elngler Ivan iz Vahreda, Kramberger Karel iz Gradca, Resch Radolf iz Maribora, Vamiek Jože iz Maribora, Zoll-neritgch Maks iz Stadencev, Pestitscheg Ivao iz Stadeao,Schnablegger Doroteja iz Gradca. Edea kandidat je padelna eao leto. Drugi amejo izpit ponoviti v jeseni m Maribor. V noči od dne 19. na 20. julija so po-mazali neki nemški nolikaneiu novi napis na skladiščn g.J. N. Šoštariča v gosposki ulici. Cadimo se, da ae je kaj takega zgodilo, ko ae vendar 20 korakor od tega skadiščasprehaja noč in dan kak polioaj. Dejanje pa zopet lopo dokaznje, kako ae da a aosedi Nemoi v mira in slogi živeti. Zivela nemška olika! m Haribor. Iz tnkajšnje bolnišaice je zbežal dao 17. t. m. y Blanci pri Sevnici ob Savi rojeni in tja pristojni Franc Žibert, ki je bil od tnkajšnjega okrožnega sodišča radi goljufije obaojen na 7 mesecev ječe in se ga je moralo, ker je obolel, oddati v bolnišnioo. m Sentilski dan v Jarenini dne 8. avgnsta, obeta biti nad vse veličaatea. Več odličnih rodoljubov in rodoIjubk ja drage volje obljnbilo sodelovati. Delajo se vsakovrstne priprave. Edor tedaj že!i preživeti par prijetaih nrie ia komar je mar obstaaek naših obmejnih bratov, naj pride in 8e koga seboj pripelje dao 8. avgasta v Jarenino. m Sv. Lenart v Slov. gor. Zadnjo nedeijo, 18. t. m., se je vršilo kaj lepo cerkveno slavlje v Šetarjevi, blagoalovljenje tamošnje prenovljeae občinske kapele. Že na predvečer in v nedeljo zjutraj je nazaaajalo glasno pokanje topičev slovesaost. Ob določeni nri so se zbrali doinači občani pa tudi dragi okoličani, da jim alovesno blagoslovi  larško kapelico domači g. župaik Josip Jaažekovič. Na to razloži g. kaplaa Ivan Goričan pomea podobe lurške Device. Po lavretanskih litanijah še zadoni par mifinih peamic v čast Brezmadežne. S tem je bila lepa slavnost končana. Navzočim catane vsem v najboljšem spomina. m Slivnica. btajercijaneo obsojen. Znani dopisaa Štajerčev iz Slivniee pri Maribom je napadel g. J. Kolman zaradi razdelitve sena. V pondeljek 19. julija vršila ae je glavna obravnava pri mariborskem okrajnem sodiaču, pri kateri je bil A. Blažič kot začetnik obrekovanja obsojea na 50 K globe in v poravnavo vsah sodnih stroškov. Da se sedaj gifta na Štajerca in njegovega dopiaaika, to se razume samo ob sebi. Radovedni pa smo, kaj poreče gospodiae Linhart k tej obsodbi? Ta m je spet pokazalo, kam pelje pot tistih, katerim je edinole nŠtajerc" evaagelij. G. Eolman, kateri je za ta kraj razdeljeval podporo po suši, je imel mnogo trada, predno ae je vsa podpora razdelila, zato mn je pa tudi okrajno glavarstvo v Maribora za veliki trttd in vestno delo izreklo prisnanje in zahvalo. Le štajereijanci znajo samo paovati in obrekovati, zato jih je pa tudi sedaj doletoia zaslužena kazen. m Fram. Takaj se vrži na Aniao velik žiyinski sejm. Ker je pričakovati Eaaogo kapcav, se poaeatniki vljudno vabijo, da priženejo obilo lepe živine na ta sejem. m Fram. Nagla srnrt. 16. t. m. so nažli v Loki mrtvega znanega pcstopača in pijanca Janeza Svetej, stat 50 let. — 17. t. m. je biia v gozdu povožeaa viaiČarka Mariji Veronik. Kolo težko nabasanega voza ji je skoro prerezalo trebuh, v treh arah je bila mrtya. m Sv. IiO?renc nad Mariborom. Goapod Simoa Viher, mnogo zaalnžoi nadačitelj v Vazeaici ia njegova blaga gospa Antoaija rojena Sabati, sta dae 14. julija obhajala svojo srebrno poroko. Cerkveni slarnosti aledila je ona v ožjem domačem krogu. Blagemu para želiino, da srečno doživita še zlato poroko! Sv. Krlž nad Mariborom. Lep sliod <se je vrSil danes v nedeljo pri nas. Predsedoval je jgospod Kocbek, podpredsednik je bil g. Fil. Galuoder, zapisnikar pa g. France Žaler. Gospod Vlado PuŠenjak je govoril nad poldrugo urd o političrjfem polo žaju, aneksiji, trializmu1 in mažarski balaki.' . Rjazložil je pomen Narodne zveze in Slovanske lednote. Govoril je nadalje o Dpoziciji, bbstrukciji, nje vzrokih in uspehih. Posebno je ožigosal delo naših lib©ralcev proti obstrukciji. ,V drugem delu svojega govora se je gospod govornik peSal z gospodarsMmi vprašanji. Povdarjal je važnost denarnih! zadrug in njih central, razkladal fromen organizacije kmeiCkega stanu, in govoril zlasti o bodočih taalogah zadružništva in posebno o skupni prodaji živine. <Zborovalci so pazno sledili besedam govornikovim in se mu na koncu z burnim ploskanjem zahvaljevali za lepe besede. Nato ije govoril kmet Filip Galunder in predlagal sledeče resolucije, ki so biJe vse z yelikim navdušenjem sprejete: 1. Na javnem 8hodu pri Sv. Križa nad Mariborom zbraai voliici odobravajo od^oČao taktiko BSlovenakega klaba", zlasti obstrnkcijo, v zadnjem zasodanja držayDega zbora, se mu zahvaijajejo za možat nastop ter izrekajo Bvojemn ponlaaeu Ivaaa Roškar, kakor tndi ysem poslaacem BSlov. klaba", popolao zaapanje; pozivajo njega in njegov klnb, da, zanpajoč na Ijadstvo, ki stoji za odločao alovecnko delsgacija, rkljiib vaem ostadnim osebaim napr.dom raznib listov vztraja neoaiahljivo v boja za pravica slovenskega aaroda in kmečkoga prebivalrtva! 2: Na javutm shoda pri Sv Eriža nad Mariborom dne 18. jalija 1909. zbrani voiilci zahteTOJo, da tadi vlada primerao prispeva na§im Jjadsko-aolskira potrebiSSinam. 3. Izrečejo se z« sedemletao 6ol8ko dobo z cadsljevalnim goapodarskim poukom. 4. Odločao ugovarjajo zoper nameščeaja aem^kh aradnikov in profeaorjev na sloveaskeia ozemlju in zahtevajo, da vlada predloži državuemu zbora jezikovai zakoa za alpake dežele, v katerem se azakoai popolaa enakopravaoat slovenščiae. 5. Zahtevajo železaiško progo Maribor-Zeleni Travnik. 6. Zahteyajo, da ae v Ljabljani astaaovi slovensko VBeačiliSče. 7. Ogorčeno obaojajo cedoatojne ia sarove osobne napade nasprotnih listov aa naše poalaace. (Soglaaao sprejeta). 8. Izrečejo se za starostno zayarovaaje kmečkega Ijadatva. 9. Zahtevajo, da ae nadaljnjejo aravnave Pe8n:ce. 10. Zahtovajo, da deželaa vlada primerno prispe a k zgradbam caših cest ia da bi vaaj eno ayrejela med okrajne ceste II. vrate, namreč ceato od Besternice ekoii Sv. Eriž na Gorajo sy. Kungoto. Slovenska Bistrlca. Velika narodna veselica, kstero je priredilo izobraževalno drušitvo skupno z Mladeniško zvezo y Narodneirt fdomu, se je sijajno obnesla. Od vseh krajev so prihiteli ljudje v taki množini, da je bil yrt jNjarodnega doma Oanalo premajhen. Kot slavnostni govornik je prišel iz .Maribora g. profesor; dr. Medved, kl je w ognjevitiJb. in navduševalnih besedah mladeniče krepil za narodno delo. Govornik 4e razpravljal pomen narodna izobrazbe. Navdušuje vse navzoSe, s posebno vnemo pa 6e mnogobrojno navzoče mladeniče, naj stremijo po vedno večji in obšSrnejši izobrazbi. Naj pomMijp, kolike koristi je prava izobrazba; kajtii y >ujej najdejo plemenito dušno razvedrilo, katerega jim potem ne bo treba iskati po hrupnih in potratnih yeselicab, v njej si pridobijo toli potrebtio znanost v najv;ažnejših. vednostnih strokah 5n v življenjskih razmerah, v njej se navdušijo za naše najdražje svetinje: za versko in narodno prepri&anje. Mladeniči, prešinjeni s takdin prepričanjem, bodo vzorni bojevniki za svete pravice našega naroda. Vrhutega bode to porošivo za njih zemeljsko srečo, za njih' ugled in usposobljenje v bodočem delovanju. Naj ne pozabijo zlatih besed nesmrtnega Slomšeka: Prebrisana glava in pridne roke, So večje bogastvo kot zlate gore. Za 8Foje lepe besede je žel bnrno pohralo. Državai in deželni poalanec Pišek, burno pozdravljen, je v poljudnih besedah orisal delovanje v državnem zbora ia pomen obstrnkcije. Deželai poslanec Novak je pa mladino bodril k vztrajnema dela. Igre in pevske točke so se jako dobro izrajale. Sploh je bila pa tadi postrežba in kahinja izvrstna, zakar gre največ hvale goapoda ia gospe Starovašaik. Dva posili Nemca, dva faata, sta hotela motiti zabavo, pasojim kmala vrata pokazali. pHiJskJ okraj. p Ptuj. Tnkajšajemu živiaozdravniškema asisteatu Earola Kordnla se je podelilo mesto začasnega živiaozdravnika. p St. Barbara pri Vnrbergn. Umrla je dne 15. jalija t. 1. Terezija Majhea, posestaioa ia krčmarka v Žikarcih, po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramgnti. Eako priljabljeaa je bila pokojaica, pokazai je v nedeljo njea veličastai pogrsb, katerega ao se vdeležili vsi aloji tukajSajega prebivalstva in aedogledna inaožica. Ob njeaem grobu žalnje mož in mnogi prijatelji Naj počiva v mira! p Sv. LOTrenc - Sl. goricah. TnkajSnja čebelareka podražaica bo imela shod dne 25. t m. po rani maši. Predaval bode potovalni ačiteij čebeloreje g. Iv. Jaraačič. p St. Tomaž pri Ormoža. Opoiarjamo aa predavanje o alkoholizma. Natančaeje v veataika mlad. organizacije. p Rogatec. Semkaj je prišel r kopel srbski prestolonasledaik kraljevič Aleksaader. P St. Eriž tik Slatine. Dvojna slavnost se je 11. julija pri nas vršila, cerkveaa ia narodna. 'Pri I. sy. opraviln je g. nadžapnik blagoslovil y naši cerkvi noya slikana okna ter t pridigi razložil, kako 8 podobe v oknib predstavljajo oamere zveličanske čednosti: 1. sv. kmet Izidor, 2. ev. Frančišek Jal., 3. sv. Terezija, 4. sv mučenica Eatariaa, 5. sv. Elizabeta, 6. sy. Neža, 7. av. Earol Bor. ia 8. sv. škof ia mačenik Friderik. Za pevskim korom je slika kraljerega pevcs Davida. Tadi druga okna so dekorativno slikaaa in naža cerkey je zdaj za 50 % tepša ko poprej. Ta nova okaa stanejo nad 4600 E. Popoldae po večeraicah pa je bila aarodna, Ciril-Metodoya slavnoat v čitalnici ia aa vrtn g. Fr. Ogrizka. G. jarist A. Ogrizek naa je izredno navdašil za sv. vero, materiao besedo in domačo grndo. Ia to aavdušeaje ae je potem pokazalo pri dražbi. Doaeglo se je nad 150 E čistega dobička za oboge slovenake Solarje. Bog plati vsem, ki bo kaj darovali ia se trudili! Tudi vsa čast aašemu pevskema zberu! Naj ti dve slaraoati prineseta stoterni sad! LJutomersld okraj. 1 Ljutomer. Dae 11. t. m. je bila šolska predstava Fr.-Jož. šole. Petje, igra, deklamaoije, vse je aspelo prav dobro! Čast sloyeaakj šoli, čast prirediteljem! Želimo samo, da bi nam otroci slovenske Sole večkrat nndili tako nedolžno ia idealno zabavo! MPravcati hijeni v človeški podobi pa bi primerjal dopisaika »Narodnega Lista"! Namesto da bi zahvalo izrekel vsera, ki so se res trndili, oapada npokojeao ačiteljico gdč. Razlag! Tiste moči, ki jih napredojaki obsipavajo z naslovi nfarika carja", ^straatoa klerikalka" ste že veliko atorili za aarod! Napredne mladeake (?!) pa se bodo poetavljale ob prireditri BMarskega SokoU"?- Sicer pa ljat. napredne mladenke aiso vredne nobeaega pojasnila ia ga tadi ne bodo dobile! 1 Ljntomer. Sklenil sem Ž6, da ne bom odgovarjal aa aapade mlečaozobih dopiaaikoy. Toda, če molčim, recejo, rea je! Najaovejši ^Narodni Lisf jo postal zelo 8ramežljiy. To me veseli, da bi le ae bila to farizejska sramežljiTOBt! Ear 86 namreč lahko poye krivca med štirimi očmi, ne sodi vselej za javnost! Ni res, da sem oštel ali nahrnlil kako mater, ki bi rada dala štndirat sina za ngoflpodau. Kes pa je, da je prišla prosit, naj ne kazaajem sina, kakor sem nameraval ia storil. Naprayil je že ved nerednoeti. Eljnb pogostim opominom se ai poboljšal. Nekega dae je z dragimi tovariši nadlegoval dekleta pri kopanjn. Mislim, da tega aoben katehet ae bi mirao preaaSal. In tako sem popolnoma prav rayaal, da sem ga kaiaoval, kakor je zaslaiil. Da ga za voljo take hudobije ne bom hvalil, je rsakema jaaao, samo sramežljivema dopi8aika »Nar. Liata" ne! In če sem ma povedal, kar ma je šlo, je bila to za otroka kazea, ki mn mogoče Se yeadar seže do srea. — ZagoUvljam tukaj, da <5e bi prižel k mefli dopisaik »Nar. Liata", bi ž njim eaako kratko ia odločao go?oril! — Obljabil Bem 1000 E tistema, ki mi dokaže, da sein bil bit! nNarodni Daevnik" 18. janija t. 1. po avoji aayadi zavija in se dela pravičaega, češ ^dopianik ni trdil, da sem bill  bit, ampak samo, da me je g. Pihlar rrgel črez atopnjicee  — o bitju ni bilo govora — in zato je »kamlec obljubill  1000 E!" — Eer vidim, da bi si Spindler, Lesaičar in mogoče še Miloš Štibler radi zaslažili 1000 K in ker jim jih tndi iz srea privoščim, vam še enkrat izjavljam: 1 0 0 0 E tistema, ki mi dokaže, da me je g. Pihlarr  vrgel črez stopajice! Gospodje! Niaem oviakar,,  ampak povem tako, kakor mislitu, četadi to dandanes ni veČ moderno. V Ljntomern, 18. jalija 1909. 0. okamlec, kaplaa. Slovenjvraik) okraj. ' 8 Ribnica. Bralao društvo se iakreno zahvaljaje vaem prijateljem, ki ao pri pogreba tajnika in knjižaičarja č. g. Fr. Maadeličeka sodelovali, da je bil elovesea pogreb. To je draštvo tem bolj dolžno, ker je rajai kot kajižničar ia tajnik veliko etoril za drnštvo, kar ma naj Bog plati. s Pameče pri Slorenjgradca. Na prijazaem bribn sr. Ane se yrši v nedeljo in poadeljek, 25. in 26. t. m. velik cerkveai shod, kakor vsako leto. Ob enem se bodo blagoslovile nove orgle, lepo delo mariborakega mojatra Brandl a. Prijatelji slovenskih plaaia in lepega razgleda ae vabijo, da omeajeaa doeva v obilnem številn prihite aa veseli grič sv. Aae. Oba dneva bode od 7,7. do 10. nre  ::  več sv. opravil. '',, s Vse zapane ia svetovalee šoštanjskega okraja je sklioal v nedeljo 25. t. m. dež. poslaneo dr. Earl Vrstovšek v Veleaje na posvetovanje radi občiaakih ia gospodarakih zadev. s Shod. Drž. ia dež. poalanec g. Franc Pišek priredi v aedeljo dae 1. avgasta v Doliču politični shod po ju- ••  tranjem opravila ob pol 8. uri v proatorih g. AI. Jastrob- <<  nika v Gornjeni Doliča. Vsi pristaai Kmečke zreze so pri- ..  jazno vabljeni. ••  Ccijski okrai. Za Nemškl Schulvereln je občina mesto Celje dovolila 100 K. Kiakor se yidi,i znajo mestni ofietje dobro gospodariti z obSinskim denarjem, medi katerim je tudi veliko slovenskega flenarja. o Laško. Takajšnji trgoveo Matija Železnik je prišel v konkars. c St. Jnrij ob JOŽ. žel. 15. jnlij je bil za aašo občiao sloveaea dan. Vršila se je namreč volitev novega žnpana. Enoglasno je bil za žapana izvoljen Joief Rataj, poseataik v BiraSoTcn, viorea mož ia vaet priataš BSlof. kmečke zveze", katerega spoštnje cela občina. Za svetovaloe so bili izvoljeni: Gračaer Štefaa, Rom Jarij, Mastaak Jakob, Čater Mihael, Klajnšek Martin, Raiajo Mihael, sami vrli možje poseatniki, na katero je lahko naša okoliška občiaa ponosna. Eo se je izvedelo za izid volitye, zavladalo je veliko veaelje po celi obfiini. Na vaeh koncih ia krajih obširne okoliSke občiae bo začeli mogočao pokati topiči. Zvečer pa je to veselo aorico naznanjal daleč naokrog mogočen kres, ki je kraano gorel vrh Rifnika. Tako se je izpolaila iskreaa želja Tseh dobromialečih občaaov, da je prešlo vodatvo občiae zopet enkrat v dobre roke. Imena žnpana ia dragih odboraikov so nam porok, da je aapočila za aašo okoližko občiao boljSa doba — kakor do sedaj. Zato pa kličemo norema žapana ia vsem odborcikom: Bog Vaa naj podpira, le krepko na delo za blagor aaše obširne občin«! o Ponikva ob jnz. žel. Šentjnrska čebelarska podražnica priredi svoj čebelarski shod dae 25. jalija, ob 2. ari popoldne pri čeaelajaka g. Jeraeja ZdolSek y Laterjih pri Poaikvi ob jaž. žel. c Podbom pri Bočni. Cvetela sem — a sem zveaela — zveaela — da lepšo bom cvetela. Te besede so se izpolaile, 9 t. m. preraao umrli Uršiki Fedran-ovi. Ni še preteklo leto dni ia niso še zaoelile srčne rane nad izgnbo laai umrle FrančiSke, je že letos zopet zahtevala krnta* jetika novo žrtev v iati rodbini. Raajka bila je vzgled potrpežljivega bolaika, ni jedenkrat ai tožila, dasi je lrpela grozne make. Veselila se je smrti re§iteljice, ker je vedela, da jo ediao oaa more rešiti zemeljBkega trpljenja in zdrnžiti z ljaaljeao sestro. Lep pogreb ao ji aapravila dekleta iz Marijiae dnižbe. Ti pa, drag* Uršika, ki se aprehajaš s sestro po aebeSkih livadah, spomni ae svojih žalnjočih starišev, seater in bratoy. Lahka ji zemljica! o Profesor Jo-t. 0 tem profesorjn je pripovedal državai poslanec dr. Korošec t svojeaj govora o šolah te le zanimirosti: Prof. Jošt je peljaldae25. majaika meato obolelega razredaika J. Foaa tretješolce aa majniški izlet Pri tem je smeši] yero, se dijakom" kazal strastaega liberalca, jim goyoril o volitvah in politiki ter pu8t*l, da so liberalni dijaki zmerjali klerikalae. Do Žalca 80 ee peljali z vlakom. Ta bo izstopili ia peS Sli skori Gotovlje v podzemeljsko jamo, zvano Pekel, odtod pa r Št. Peter, kjer so obedovali v goatilni Sribarjevi. Zrečer so se z vlakom vrnili v Celje. Eo so šli skozi Žalec, bo zagledali na brzojavnem drogn ves raztrgaa lepak, ki je priporočal dr. Medveda kot kandidata za trško skapino Dijaki so se emejali raztrgaaema lepakn, prof. Jošt pa je rekel: Glejte kako visoko je splezal Medyed. Prišedši v Gotovlje ao šli mimo doma gaailaega draštva. Praf. Jošt reče dijakom: Ta so sami napredai kmetje zravea. V jami Pekel je zopet dejal prof. Jošt: nAli ste prof. Cestaika že vprašali, kje je pekel?" Dijak N. je odgoyoril: nže, pa ai aič odgoyoril". Dijaki so ae aa to am«jali. Ali s takim amešeajem yerskih reaaic ae trga profesor dijakom vere izsroa? Ko so aedeli pri misi y gostilai 6ribarjeyi, je prof. Jošt naj prej vpragal, ali 66 še zmiraj liberalni in klerikalai dijaki tako med seboj kavaajo. Na to so »ačeli nekateri dijaki profei«orja našteyati, kateri so klerikalai dijaki pred vsem v tretjem razredu, pa tadi y četrtem ia celo, kateri v višji gimaaziji; drugošoleo X. pajepravil, kateri so v dragem razreda. Profosor je poalašal in ae amejal ter a tem kazal, da odobrava tako deaaaciranje. Pri mizi ao potem sploh goyorili o volityah ia politiki. Prof. Jošt je rekel: To je velika aesramaost, da žnpniki na prižnicah zapovedajejo ljadem, koga morajo voliti, da grozijo, da ima smrtai greh, kdor voli liberalca. Tndi dijaki med seboj so govorili o politiki in ko 80 aapadali pristaše EmeČke zyeze, jih je zavrnil dijak Z.: nTo je pa veadar aearamaoat, da hodejo liberaloi že vedeti, kako se bo godilo 1. 2000". Meail je b tem letak: Kmečka zveza 1. 2000. Prof. Jošt ai dobro slišal, sedel je aamreč na dragem koncn mize in je zato vpražal, kaj da je rekel Z. Ta je ponovil svoje besede. Proi. Jošt aa to: BVi ste od Y. poučeai. Da bi vi vedeli, kaki škandali so se vršili v Kmečki zvezi." Z. odvrae: ^Kakšni? Prosim povejte kak vzgled." Prof. JoSt prari: BVi ste še preinlad pob, da bi Vam mogel kaj takega praviti." Med tem, ko so sedeii pri mizi, je yzel dijak I. ^Narodai Daevnik", ki J6 poročal o izidn volitev v trški skapiai. Dijak A. je vekliknil: nDa je vsaj geaeral zmagal". Prof. Jošt pa je rekel: BTo je najrečji škaadal, da bo se Ljabeačaai izkazali tako aaiadajaške ii volili dr. Medveda". Med drngim su dijaki tndi pripovedali prof. JoUn, da je prof. Kožah rekel pred veliko nočjo v šoli tretješolcem: ^Elerikalci so najyečji hiaavci" ia da je tedaj tekel hitro četrtošolec B. doma ia to pisal >->traži. Z. pa pravi: rDokažite!" Prof. Jošt priatavi: BTo je že moral tedaj povedati, ko sem ma — naaireč Kožahu — jaz topravil". Ko so se liberalni dijaki zaletavali v Z., je rekel končno profesor Joit: ^Paatimo Z. pri mira, je sicer klerikalec, dragače pa poštea faat. Zdaj pa eno zaorimo aa daat dr. Eukovcn, ki je jediai zmagal. Pelo se pa nič ai nato. Eo je prišel gostilaičar v izbo, mu je rekel prof. Jošt: nFaatje niao se pretepali, se še sedaj meaijo o liberalcih in klerikalcih". Še pri miti je rekel aazadaie prof. Joat: nRadoyedea aem, kdo me bo najprej izdal. Če bom v Straži, mi jo prinesite". Meaim, da to veadar ne gre, da bi 86 gospod profesor takim malim dijakom kazal tako strastaega straakarja, de bi nižje gimnazijce avajal v politiko in med dijaštvom netil razpor. Dijak iatoveti liberalstyo z brezverstvom, klerikalatvo, kakor se jih zaničljivo naziylje, s krščaastvoni. Vidi torej y svojem profesorju brezverca, to tembolj, ker se je aorčeval tadi iz verske resnice ia dijažtvo, ki še krščansko misli, ne more imeti zanpaaja v takega profesorja. bploh odkar se je pričel v Celjn razpor med dijaki, se je prof. Jošt vedao kazal kot vodjo liberainih ozir. radikalnih dijakor. Eo so ndikalni visokošolci priredili sbod v nSkalni kleti" jeseai pred drema letoma, na kateri shod so pa s tiskanimi listi vabili tndi gimnazijce — ia res je bilo tam vse pobio slov. višjegimnazijoey t«r tadi nekaj nižjegimaazijcev — je med dragimi tam tadi govoril prof. Jošt. Tadi na II. shoda radikalaega dijaštva, n% katerem ae je goyorilo za prosto Solo, je med drngimi govoril prof. Jošt. Tndi na tern sbodn je bilo dosti gimnazijcev. Nekateri pryošolci ao laaako leto trdili, da je prof. JoSt v §oli rekel: Clovek se je razvil iz opice. Eer je že precej preteklo, ko se je to zvedelo ia preiakoyalo je sicer večiaa rekla, da tega ni rekel, a aeksteri so oatali pri tem, dajerekel. Preiskovalo se je aotabeae v pričo profesorja. Vse kaže, da je v vednem stiska z liberalnimi dijaštvora ter tako liberalizem širi med dijaštvom. V tekočem letn je tndi liberalae dijake porabil k sebi na dom, kjer so bili veseli pozao v noč. c Št. Jnr ob Taborn. Bralno draštro prirsdi v nedeljo, dne 1. aTgnsta, po večernicah » g. Krasovčevi sušilaici sUroost t petjem, goyorom in gledališkima igraaa rObčinski tepček" ter nPri gospodi." Dobodek je naneDJen noTonrt»noTljenemu Orla za nabaro orodja. Kdor se hoče pošteao razredriti in naimejati, pridil c Ruar]a. Dne 25. t. m. slavi kat. gloy. izobražeyalno druityo y Nazarjih petlttnico svojega obstanka. V prodavo tega priredijo tukajšnji fantje in možje igro nDon Manuel ali Avo Marija". Upamo obilne vsestranske adeležbe, poaebao pa od sosednih iiobražeralnih droštev. BrtUUJ okni. b Birmoranje ˇ Videmski dekaniji. Od 9. do 15. jalija t. 1. 80 86 y aaši dekaniji madili prevzvišeni gospod kaeioškof ss nameaom, da se prepričajo o verskem zaanjn in oerkveoem življeaja šolske mladiae ia oatalih yernikoy, ter da potrde naše otroke po zakramentu svete birme. Duhovaiki ia verniki so svojega aadpastirja povaod, kamorkoli ao dospeli, sprejemali ia potdravljfcli z veseljem ia naTdašenjem, s srdno vdaaostjo ia ljubezaijo. Dokaz tema 80 bili aešteti alavoloki s pomenljivimi pozdravnimi aapisi, oele yrst« ozaljšaaih zelenib dreveso ob ceatah ia potih, z zaatavami in s cvetjem okr*šeae cerkve in biše, umetaa razsyetljaya, podokaice domažih peyskih zborov z godbo, re8elo streljanje iz topičev, zlasti pa nebrojne množice vernega ljndstva, ki je kakor po aajvečjih prainikih od vBeh straai hitelo skapaj, da prejme za se in za svoje otroke višepastiraki blagoslov, da sl;3i besedo božjo iz ust naalednika apostolov, da 86 adeleži izredaih miloati škoforskega obiskoranja. Po vBeh žapnijab, katere so bile odlodene za delitev svete birme, so mil. aadpastirja poleg dnhovšdine, ačiteljstva, šolske mladiae ia Marijinih dražb pozdravili občinski zaatopi, v Brežicah pa še zaatopaiki ceurskih aradov, ki so se na dan birme adeleiili tadi sknpaega obeda. — Na Vidmn, kjer so Premišefli dae 10. jalija v syoji pridigi postavUi 18. aprila t. 1. blaieaim prišteto Iyaao d' Are veraikom sploh za zgled jaaaškega Tfjskovanja zoper dušae aovražaike, najaovejfega avatrijskega avetaika ElemeBta Marijo Hofbaaer pa otrokom za zgled pobožBosti, pokorsdiae, prijazaosti ia pridaosti, hišaim gospodarjem za zgled zvestega izpolajevanja stanovskih dolžaoati, mladiai za zgled Bedolžnoati srca ib pobožaoati do Marije, avstrijakim Barodota za zgled miroljabnonti ia pravidflOBti, je bilo birmfincev 471. — V Brežicah (dae 11. julija) so birmanci petkrat napolnili procej teaao žnpaijsko cerker jb nad vaakim oddelkom so mil. kaez izvrSili birmske obrede od začetka do koaca. Semkaj so prišli birmaBoi iz Artič, Sromelj ia Zdol, vseh akapaj je bilo 819. S pridižaice so nadpastir primerjali krščansko hišo s cerkvijo ter Brežičaae izpodbajali k zidavi nove farae eerkve. Pred odhodom so obiskali oadotao bolaišaico ia samoataB oo. fraačiškaBOV. — V DoboTi (dne 12. jnlija) so v svojem govora aa podlagi življeflja glasovitega ozaanjefalca vere, sy. Mohorja, yeraikom pokazali yire mirn iB milosti božje, birmali 378 otrok, popoldaa pa (apotoma v Kapele) v občini Gaberje blagoslovili bovo kapelico sv. Jožefa, čigar oknsBO izdelaa, aa Tirolakem naročea kip je bil Bepoaredao pred blagoslovljeajem v sloveafli procesiji premeščea iz farae cerkve na svoj prostor. Glasom spomenice, katero so podpieali prevzv. blagoskmtelj, aavzoči dahovniki ia zastopniki razflih staflov izmed pričajočega občiastva, ia katero so pozaeje vzidali v altar kapelice, ima velike zaslage za to kapelioo žnpaa g. Fr. Tolas v Gaberja. Stroški, ki so se pokrili s prostovolJBimi milimi darovi, so zaašali Bad 1400 K. Zidarsko delo je izvršil Mirko Beraaič iz Harmice na Hrvatskem, mizareko pa Jožef Peterkovič iz Mosteca. Ko so 86 Prevzyišeai s kratkim zahvalBim nagovorom razdeli na posamezna zemljišča; aa ta aačia nastane potem po odbitka v takoimenoyanem finančnem načrta k zakonu z dae 25. oktobra 1896, drž. zak. štv. 220, osaovaaih odpaatov (15 odatotkov osebaega predpieaBega dayka) dolžaost, plačevati davek. Temelj za odmerjeaje davka tvori sredaji čisti dohodek parcele, takozraai katastralai čisti dohodek, to je preostanek, ki ostaae po odbitka atroškov sa oskrbovanje in pridelovaaje od kosmatega dohodka. Določba tega Be le za določevaBje zemljiškega davka, temreč tadi za izmero premoženjske prenosniae merodajBega distega dohodka ae je dobila po kataatralai ceaitvi. Pri ceaitvi dohodkov iz zemljišda se je preiskal vzrok, zakaj donašajo zemljišča različae dohodke v poaaaieznih ceaitveaih okrajih, ki ae aavadao njemajo s političnimi okraji, in po tem so se razdelile posamezne kultarne paaoge v osem razredov. Za vsak razred vsake kultarae panoge se je poiskal čiati dohodek enega orala oziroma hektarja, in 66 je y poaebaem tarifu, takozvaaem razredbenem tarifa sestavil. Ceailo 86 je na ta način, da se ie avrstilo vsako zemljišče v primemi razred dotične kultarae paaoge. Iz čistega poslovili od pričajočih, so teh gaautje izdale aolze in glasno dohodka površiaske eaote, ki se je na ta načia poiakal, ihteaje. — V Eapelah (dae 13. jnlija), kjer so nad- "»Sb1 «« ia ««¦<»» - «»«««. «« ninoVmmn m«m ™>mi;i5A« pa8tir z ozirom aa veliko požrtvovalnost žapljaaoy za lepoto hiše božje pridigovali o hvaležaosti, smo naSteli 275 birmaacev. Na Bizeljskem je bil dne 14. jalija pred svetim opra- vilom blagosloyljea aov kip Larške Matere božje, izdelaa od Eoarada Skaza v Grodenu na Tirolskem za 70 E, ka- teri znesek so zložile darežljive gospe in blage žene. Pre- tresljiva je bila pridiga o daljaji in bliŽDJi pripravi na smrt. Zakrameat s^ete birrae je prejelo 567 otrok. Eakor v Do- boyo, tako je semkaj prihitelo k slavnoeti več čč. duhov- nikov iz sosedae Hrvatake. Navzočca sta bila tadi c. in kr. stotnika Aleks. pl. Neapauer-Furaberg ia Teodor Raktelj. — V Pišeoah so na večer dae 14. jnlija po sprejema, ki se je vršil vkljab aeagodnema vremeaa v navadaem reda, in po šolarski izknšaji, Prevzvišeai blagoslovili aovo našel se je potem z ozirom na ploekovno mero zemljišča čiati dohodek parcele. Eer pri določitvi posamezaih tarifov oziroma čistega dohodka ni bil predpiaaa poeeben način preračaaaaja, ia 80 imelo osebe, ki so imele nalogo ceaiti, le nezadoatae ia aegotcve pripomočke, se ni mogel leta 1895 le deloma poravnani katastralni čisti dohodek strinjati z resaičaim čiatim dohodkom. Ear se tiče sedaajega arednjega čistega dohodka zemljišča, je neatajao dejatvo, da katastralai čisti dohodek, ki je stalao določea kot temelj za odmerjeaje, nikakor ae odgovarja daaašojim razmeram, temveč da aimamo od iemlje; ako odbijemo stroške za pridelovanje, aikakega čistega dobodka, ampak imamo pri oskrbovatiju malega ali srednjega posestva navadno še izgabo, kajti stroaki za .Jubilejao brizgalao", katero 8i je oadotao, v laaskem ju- I  oskrbovanje, ki so bili leta 1869 mnogo maaji, so daaes - • -• .. - v. „ . ra(jj naraščajočih plafiilaih razmer kmetijakih delavoev tako narasli, da je y mnogih slučajih boljše, ako obesi kmetOTalec svoje kmetijstvo aa klia in postaae dainar. Pri tem bo ložje izhajal kakor tiati, ki je navezan le na dohodke svojega zemljišča. Drngič pa moramo tadi opozoriti, da so poprečae ceae kmetijakih izdelkov vsled za kmetijstvo aeagodnih trgovioakih pogodb precej padle. Nadalje bi bila dolžnoat vlade, za to skrbeti, da bi se skleaile z zananjimi državami agodne pogodbe, ne pa take pogodbe, ki dovolijo, da se lahko taji izdelki v velikaaaki maoiiai k nam nvažajo, vsled česar morajo ceae aašim domačim izdelkom še bolj pasti. Po takih pogodbah se mora kmečki stan aaravaoat aaičiti. Sedaj boče vlada še odpreti meje za prost uvoz žita. Ali vlada ne opaža, da mora aa ta načia država kmala propasti? Mesto da bi skrbela za blagor kmetijstva, pa gleda le na to, kako bi kar aajhitreje naičila kmečki stan. S čim bo tadi fiaaačai minister pomaajkljaj pri cariaskih dobodkih, katerim ae namerava ylada odpovedati, pokril? Gotovo bo moral tadi ta pomanjkljaj večiaoma kmetovaleo pokriti. Eer ae današaja postavodaja glede zemljiakega davka ne ozira aa hipotekarna (zastavaa) bremena, lego zemljišča in način oskrbovanja, je jasao, da sili kmečki staa vedao bolj aa preosnovo zemljiškega davka. V zadajib desetletih se je skrbelo za blagiajo vseh dragih staaor, le za kmečki atan se ai storilo aič, ker mu aalaga vlada aeprenesljira davčaa bremena. Ali res vlada ne vidi, da prihaja kmečki staa, ki bi moral biti državi podpora, vedao bolj v dolgove ker ni v staan, da bi mogel z oskrbovanjem svojega zemljišča skrbeti za sebe ia svojoe ia je primoraa, da poravna bilejaem leta aataaoyijeao ,,Prostoyoljno gasilno draštyo" y spomia 60 letaega rladaaja cesarja Fraaca Jožefa I. priskrbelo za 2700 E. Primenio tej redki svečaflosti, so Visokoisti dragi dan, 15. jalija, v slavnosti pridigi aa podlagi svetopisemskega izreka : ,,Goreč ogeaj ugasi voda, miloščina pa se B8tavlja grehom" (Ecoli. 3, 33) primerjali delovaaje ogaja, ki syeti, čisti iu greje, z delovanjem Svetega Daha ter navzočflim požaraikom in zbraaim vernikom, katerih vseh dolžaost je, gasiti ogeflj lastae poželjivoati, priporočali prepotrebae čedaosti: ljabezen, ediaost in poBlašBost, aeatrudljivost in staBOfitBost, pošteaoat, čiBtost. E sklepu so se javBO lahvalili dahovščiai ia Teraema ljndatvu celega dekaaata za vse dokaze vdanoati in ljubezni ter birmali 548 otrok. — Po kratkem obedu, katerega so se razea 18 dnhovBikov adeležili p. a. gg. baroa Moscoa, prof. Maks PleteršBik, poslaBec dr. Beakovio", aadačitelj Jakob Medved ib velepoBeataik Frano Gereo, so se milostljivi črez Brežioe vmili v Maribor. Vsi smo videli, kako Njih je težavna apostolska pot po razsežaem dekaaatn, ki je štel v vsem 3058 birmaaceT ntradila ia zmnčila. Naj Njim dobri Bog okrepi ljabo zdravje! Mi bomo skrbeli, da bo aeme, katero ^o sejali t naSem dekanatn v teh dnevih trada ib napora, vaklilo in rodilo obilo dobrega sadu. Knjltcvnost. § Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. Iyaa Šašelj, 1909, II. del. Kako željao so prijatelji n&rodaega slovstva pričakovali teknjige. 1. zvezek ^Biseraic" je bil povsod z aavdašeajem sprejet, II. pa gotovo ae bo nič maaj. Dvajeet let žiri piaatelj, g. Šašelj, med belo- kraajakim aarodom pozaamo ajegovo dašo ajegovo miS- ^^ 2a O8krboyanje in plača neopraĄičen0 ^fa m Ijeaje, ajegovo čnstvovsaje. Avtor ai aabiral samo kot i  ,.:xlr. A^^ _. .71: ^ ifl_ A~ i^ ^a ^»i™^o zaaastyeaik, ki gre večkrat mimo najljepših styari, kakor slepec, aaipak kakor mož, ki Ijadatvo Ijnbi ia zato umeva — nmeva ajega najlepše zaklade. Ia zato so Biaeraice rea biseri slovenskega aarodaega alovstva. Eako je značaj belokranjske Barodae pesmi in pravljice mehak iamilobea; dah tega Barodaega blaga je bolj hrvaški aego alovenski jezik pa se približaje vedaobolj kBJiževni aloveaščiai, ki jo gojita cerkev ia šola. Zato je delo g. Šašlja, ki je eilno maogo aabral aarodaega blaga, ae le zanimivo, ampak tudi velike važaosti. Drngi del se aekoliko od prvega radiknje in sicer v tem, da so skoraj vse narodno blago zaaj aabrali ia zapisali Šašljovi žnpljani sami. Eakor 1. zvezkn, je tadi dragemn dodejan obširea slovarček, ki hraai premnogo zaaimiyega besedaega gradira. Od 1. zvezka se pa 2. v tem posebao odlikuje, da ima dodejaae lepo ljiški davek, aaprariti od leta do leta vedao nove dolgove ? Da so dolgovi kmečkega staaa zadaja leta vedno bolj naraščali, je Rtatistično dokazaao. Sedaj imamo slačaj, da živine niti prodati ae moremo, ali pa le za jako aizko ceao, ako bi jo radi prodali. Eer se 8 tem, da se je dovolil ayoz mesa ii balkaaakih držav, avstrijsko kmetijstvo .ia posebno že tako težko za življeaje se boreči kmečki staa v njegovem glavaem vira dohodkov aeoporekljivo aniči, morajo zastopaiki kmečkib občin aastopiti proti sklepn trgoviaakih pogodb z balkaaskimi driavanii. Emet mora obapati, »ko vidi, da aima od vlade pričakovati aobeae pomoči, da dela kakor iival, ia pri tem komaj skromno preživi syojo drnžiao. Ia od takega kmetovalca, ki ga vlada vaeh glavnih dohodkov oropa, ali »vedene podobe ki predatayljajo belokraajske narodae |  daTek? j}. H ^?^ 'rev8fiine ? noše ln skapiae, kakor so jih seatavili za daaajski jnbilejai eprevoi Eajiga obaega pregovore, epske peBmi, lirične peami najrazličaejše vrste, pobožae, šaljire; aadalje vraže ia obifiaje ter prayljice. Brezdvomao poseže vsak iiobraže- neo po Biseraioah, saj imamo Sloveaei malo takih del, ki bi aas tako globoko sezBaaili z asrodao dašo. Ceaa E 250 za brožirafl ia K 350 za vezaa izvod, aa ratpolago je tudi 1. zvezek, ki velja broširaa E 2-—, vezaa pa E 3-—. Dobi se v BKatoliški bukvarai". Uredba zemljiškega davka. izrabljaaji Vlada bo torej imela goapodarskl pogia kmečkega stanu aa veeti, ako ae izvrži preosaove zemljiškega davka ia trgovinskih pogodb z balkanskimi driavami, na ta aadin, da bodo temeljile aa pravičaih zakoaih. Iz teh yzrokov atavimo sledeči Bujai predlog: nViaoka vlada 86 poziva, da predloži visoki zboraioi predlogo o areditri zemljiškfga davka, kjer aaj tvori resaičea čisti dohodek temelj odmerjenja darkov, nadalje, da se skleaejo z balkaaskimi driavami take trgoviaske pogodbe, ki aaai državi, oiiroma kmetijstvu koriatijo, ae pa da aaši driavi škodajejo in le tajim držayam koriatijo." V oblikoraeai oairn aaj se ta predlog brez prvega Državai poslaaeo Iranc PiSek je stavil v državaem » braaja z vaemi po § 42 s. r. dovoljeaimi okrajžavami odzboin dae 2. t. m. s svojimi tovariSi ta le Bnjai predlog: kaže davčaema cdaekn. Duaaj, 2. jalija 1909. S postavami z dae 24. maja 1869, držT št" 88 m z dae 12. jalija 1898, drž. zak. fitv. 21, ae je izvršila ta za avstrijski kmečki staa usodaa araraava aemljižkega davka. Zeailjigki davek zaaša vsako leto od I. 1896 aaprej 70 milijoaov kroa, katero Stevilo se po razmerjn določeaega iistega dohodka davka podvrienih predmetor jednakomernoik Pišek ia tovariši. iVesfnfk mladinske orjanizacije. Hladeniški shod ˇ Petrovčah. Dae 25. jnlija se vrši v Petrovčah pri Celju mladeaiški shod, aa katerega se prijazao vabijo vsi ailadeaidi Saviaske doliae. ZborovaBJe se pričae s Bloveaaim cerkvenim govorom za mladeaiče ia sv. mašo ob pol 10. ari do poldae. Ob eai uri popoldne zborovaBje aa prcatom pri cerkyi. Govori Žebot itd. Opozarjamo vse mladeaiče v savinski doliai na ta shod. « • * Mladeniški shod na DraTskem polju. Dae 1. argosta se bo vršil mladeaiški shod za Draysko polje po tem le aačrtu. Cerkveai del zborovaaja (pridiga ia av. maša) se yrši aa Ptujski gori ob pol 10. ari dopoldae. Po maši odhod k Sv. Lovreacn aa Drav. polja, kjer bo obed ia ob eai ari popoldae zborovaaje y čitalnioi bralaega drnštva. Ob 3. nri litanije z blagoslovom ia aa to ogledaaje mlekarae. Naj noben mladeaič ae zamadi lepe prilike adeiežiti se te ga shoda! * * * Prvi autgust na Holmcn! Na Holmcu (žapnija Šmartia pri Sloveajgradca) bo dae 1. avguata mladeaiški shod. Cerkveai govor ima g. dr. Hohajec, govori med dragimi tadi deželai poslanec dr. Vrstovšek. Mladeaiči sioveajgraškega okraja, 1. avgusta vsi na Holmecl • St. Tomaž pri Ormožn. Predaraaje o alkoholizma priredi mladeniška zveza r nedeljo dne 25. jalija ob 3. uri popoldae v biši g. Zimiča. Predavaaje je javao, priatopno tadi aeadom; možje in žeae, faatje in dekleta, yai pridite v maogem šteyila k temu predavaaju. Predaval bo č. g. J. Ealaa iz Ljabljaae. Še eakrat: Pridite vsi! Šaleška mladina Tstaja. V nedeljo idne 18. t. m. se je vršil v Skalah pri Velenju zelo dobro obiskan mladeniški shod. Bre^ vsakega krupa se je zbralo toliko mladeničev in etarišev iz cele Saleške doline, da je bilo veselje gledati mnogobrojno občinstvo na sejmišču. Skalski lantje so na p^redvečer, ko sta prišla v Skale dež. poslaneo dr. VerstovŠek in g. prot idr. Hohnjec, naznanjali SaleSčanom sJovesnost prihodnjega dneva b streljanjem topičev. Ob 10. uri je pridigoval gospod dr. Hohnjec; y jedrnatib' besedaK posvari mladeni6e pred, krivimi preroki, kd se jim približujeja bodisi )v papirnatxii obliki, bodisi v človeški podobi. Nato razpravlja na podlagi evangeljskega izreka: Dobro drevo rodi do ber sad <— o načelih kršžanske vzgoje in o dolžnostih mladine do Boga in cerkve. ' Slavnostno mašo je bral preč. gospod dekan Rotner ob asistenci gospoda dr. H^hnjeca in gosp. kaplana ZakoŠeka. Pa sv. maši se je vršilo aborovanje, katero je otvoril podpredsednik S, K. S. Z. tir. Hob.njec, pozdravljajoS deželnega poslamica dr. Verstoyšeka, yse mladeniče, stariše, žene in dekleta. Predsednikom shoda je bil izvoljen mlaldeniC gmon jJernesj iz gkal, ki j© podal najpsrvo besedo mladeniču Zajcu i^ Skal, ki je navdušeno pozdravil vse navzoče in .govoril o razširjaflju izobrazbe in pouka pod praporom kr&5ansko-socdalne narodne prosvete. Z občudovanjem so ploskali aavizofia, yrlemu mladieniču. Nato je govoril dežalui jposllajaeo flrl! IVerstorSek jako obširno o mladeniSkili organizaciiah in prosil, da oprostijo predse.iuiku ^. M. Z. Žebotu, da ni prišel na shod, ker je bolan. ki je pa brzojavno pozdravil sbod. Deželni poslaneo označi om d.ibre lastnosti, katere mora imeti slovenski mladeni6. Majrsikatere bridke resnice je povdarjal govornik, ki s^ šle poslušalcem do srca. 'ZJLasti je naglašal versko in narodno etališče, v katerem ee mora že mladina utrditi, da pe ne bo dala podkupiti v poznei&em življenju od jjrusjdli grošelv Sudmarke in Schjulverein)a. Govornik je ozna&l! tudi pomeii in Helovanje raladeHigkih orgajnizacij in spcMibuial k skupnosti v: celem tokraju^ Za deželnim poslancem dr. Verstovšekom se oglasi k beaedi Ivan TajnSek la St, Andraža. S krepko in jedrnato besedo je izrazil pozdrave SentandrašJdb. fantov; ta je mladendč, Jd je zvabil i pozornost vseh nase radi oddočnega in lepega nastopa. Gospod dr. Hohnjec govori Še obširno na jako Šaljiv način o izobrazbi, o potrebi izobrazbe, poda mnogo zgledov iz življenja, ki eo bičali razne slabe strani političnega in družabnega življenja. Zahvaljuje se tudi vsem, ki so pripjBmogli, da se |je shod tako lepo obnesel, zlasti gospodu dekanu, vrlim škalskim mladeni&em itd. Po večernicah je imel deželni poslanec Še po svetovanje s 61ani Orla radi prostorov. To težavno vpraSanje se je ugodno rešilo in upati je sedaj, da bode Orel v Škalah razprosrtrl vi kratkem času svoja krila. Pri posvetovanju je bilo žei ta idan nad 30 narna vrllK, vnetiK mladenlCevj Bkalskih, ki so zbrani m telovadnem odseku. NaJnov^Jše novfco, Franeosko ministrstro je podalo oatavko. L]nd8ka sola r Rajhenbargn priredi t nvdeljo dne 25. jnlija t. 1. ob 4. uri popoldan r Uaachuldovi dvoraai Kosijefo BpeToigro n81*ydomoilni". SUrii in prijatelji mladiae to prisrčno vabljeni.