ka kšna usoda nas čaka Luca Visentini: Iz Bruslja je sindikalni položaj Italije videti boljši kot iz Trsta ... /3 Zveza bank v Celovcu na solidnih temeljih Polemične zahteve po večji varnosti povečale udeležbo na dvigovanju mlaja v Doberdobu / 15 Primorski dnevnik ČETRTEK, 3. MAJA 2012_ Št. 103 (20.426) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € Hvala za prvomajsko podporo! Sara Sternad Drug za drugim smo v torek prikapljali na šentjakobski trg. S kančkom evforije in hkrati vznemirjenosti smo iskali poznane obraze in ugotavljali, kam bi se lahko postavili, da ne bi preveč »agresivno« rinili med tradicionalne udeležence vsakoletnega prvomajskega sprevoda po tržaških ulicah. Razgrnili smo transparent z mastno tiskanim razpoznavnim napisom Primorski dnevnik, z njim pa tudi vse naše dvome: bomo za transparentom stopali sami ali se nam bo le kdo pridružil? Dvomi so se naposled izkazali za odvečne, saj nas je bilo ob vsakem koraku več in več. Ljudje - zvesti bralci, nekdanji kolegi in uslužbenci ter prijatelji so nas pričakali po poti ter se hitro vključili v sprevod za nami. No, sicer morda tudi zato, ker smo nosili slovenski transparent, ali pa zato, ker smo bili ena redkih nepolitičnih in nestrankarskih skupin. V glavnem pa dejansko zato, da bi nam izkazali svojo podporo v hudi ekonomski stiski, v kateri se je znašel tudi naš slovenski medijski glas. Med korakanjem smo delili prvomajske številke Primorskega dnevnika, ki smo jih ob tej priložnosti obogatili z dvojezičnim letakom, s katerim smo želeli tudi italijansko govoreče someščane seznaniti s tem, kdo smo, za kaj si prizadevamo in kaj se z nami dogaja. Hvala torej vsem za prvomajsko solidarnost in podporo! Hvala za tako lep prazničen dan! Naš boj proti krizi, boj za obstoj časopisa pa se nadaljuje, tako da ... še računamo na vas! italija - Vladni komisar za revizijo javnih stroškov Bondi že na delu Vlada poziva državljane, naj opozarjajo na potrate Monti svari pred neplačevanjem občinskega davka Imu 1. maj - Množični delavski sprevodi po vsej državi Praznik dela ... brez dela V tržaškem sprevodu smo s transparentom prvič korakali tudi uslužbenci Primorskega dnevnika TRST, GORICA - Praznik dela je bil letos vse prej kot prazničen, saj so podatki o (ne)zaposlenosti zaskrbljujoči. Na problem naraščajoče brezposelnosti (predvsem med mladimi) in vse slabših delovnih razmer so opozarjali številni, ki so se množično udeležili letošnjih tradicionalnih prvomajskih sprevodov tako v Trstu kot v Gradišču in v Šte-verjanu na Bukovju. Po številnih vaseh so stranke poskrbele za tradicionalna prvomajska slavja, vaška mladina pa se je angažirala pri postavljanju visokih mlajev z delavsko zastavo (polemikam navkljub ...). Na 2., 5., 6., 10., 14. in 15. strani RIM - Novi vladni komisar za revizijo javnih stroškov (spending review) Enrico Bondi je bil včeraj že na delu. Kot predvideva odlok, s katerim je bil imenovan, mora v teku 15 dni predstaviti vladi časovni načrt za izpolnitev svoje naloge, v okviru katere bo moral predlagati krčenje javnih stroškov v vrednosti 2,1 milijarde evrov. Vlada je ob tem povabila državljane, naj sodelujejo z opozarjanjem na potrate. Medtem vse več političnih strank izraža kritike na račun novega občinskega davka Imu. Premier Monti je opozoril, da je neplačevanje davkov kaznivo. Na 5. strani V Celovcu nova pobuda za sožitje Na 2. strani V morju pri Miramaru zagledali truplo Na 11. strani Na Goriškem petina mladih brez dela Na 14. strani Azbest: začel se je drugi »maksi« proces Na 14. strani V Števerjanu uspelo prvomajsko slavje Na 16. strani MARINI GH I c^&n^e^loni/ J Nova kolekcija POMLAD/POLETJE CA NADI ENS Trg Cavour, 25 34074 - Tržič Tel in Fax 0481 791066 pred cono namenjeno pešcem, tik ob večnadstropnemu parkirišču 2 Četrtek, 3. maja 2012 ALPE-JADRAN / slovenija - Povsod so odmevali tudi predlagani vladni varčevalni ukrepi Tradicionalne prvomajske prireditve v številnih krajih Slavnostni govornik na eni od prireditev tudi predsednik države Danilo Türk LJUBLJANA - Na mednarodni praznik dela so bile v Sloveniji številne prireditve, na katerih so odmevali tudi predlagani varčevalni ukrepi, do katerih so v sindikatih kritični. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je na praznični dan zbrane nagovoril na Križni gori pri Škofji Loki. Že na predvečer praznika pa je na tradicionalnem kresova-nju na ljubljanskem Rožniku poudaril, da se je treba prav za vsako delavsko pravico boriti, saj nobena ni večna in podarjena. Semolič je ponovil že večkrat izrečene besede, da krize, ki pretresa Slovenijo in Evropo, niso povzročile delavske plače, pokojnine in socialne pravice, temveč pohlep kapitala po neizmernih dobičkih, ki ni videl in ne vidi delavcev. To je vir zla v Sloveniji in Evropi in to je treba spremeniti, ne pa socialne države, je bil jasen. Potreben je dogovor o tem, kako priti do novih delovnih mest, kako dati perspektivo mladim in kako znižati brezposelnost. To je pravi problem, ne pa domnevno preobilje socialnih pravic, je še dodal v nagovoru na Rožniku. Aktualnih pogajanj med vlado in sindikati se je dotaknil tudi predsednik republike Danilo Türk, ki je bil slavnostni govornik na tradicionalni prvomajski slovesnosti na Javorovici nad Šentjernejem, na kateri so se spomnili tudi padlih borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade. Predsednik je poudaril, da delavci ne morejo biti le strošek ali storitev. Delo in delovni človek je in bo ostal vrednota tudi za naprej. Občutek, da obstaja nekakšen nujen konflikt med t.i. realnim sektorjem gospodarstva in javnim sektorjem, pa je po njegovih besedah umeten, tak konflikt ne obstaja in nobenega razloga ni, da bi ga ustvarjali. Mnogi Ljubljančani so se kot vsako leto odpravili na Rožnik, kjer je zbrane nagovoril ljubljanski župan Zoran Jankovic. Poudaril je, da je treba delo zagotoviti vsakemu. Vsak pa je odgovoren, da svoje delo opravi dobro. Tudi Jan-kovic je izpostavil, da ne smemo dopustiti, da "kdo razdvaja ljudi na tiste, ki ustvarjajo v gospodarstvu, in tiste, ki so samo nepotreben strošek". Ob tem se je dotaknil predvidenih vladnih varčevalnih ukrepov, pri katerih po njegovem mnenju ne gre za varčevanje, ampak za uničevanje. Kot je pojasnil, je to podobno, kot če bi rekli: "Posekajmo jablano, jeseni bomo pa pobirali sadove." Nasprotno pa je po besedah pred- sednika SLS Radovana Žerjava zmotno misliti, da gre pri vladnem predlogu varčevanja za "uničevanje", saj je ravno "dosedanje neukrepanje, pretirano zadolževanje in brezglavo trošenje javnih financ privedlo skoraj do uničenja stabilnosti slovenskih javnih financ." Stabilizacija javnih financ je prvi pogoj, da se lahko uspešneje nadaljujejo drugi ukrepi za razbremenitev gospodarstva in ohranjanje ter odpiranje novih delovnih mest, so v SLS v sporočilu za javnost povzeli besede predsednika stranke in ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo. Žerjav je ob prazniku dela opozoril na pomen medsebojne solidarnosti in poudaril, da moramo vsi skupaj to medsebojno solidarnost izkazati tudi v času gospodarske krize. Tradicionalna prvomajska srečanja ob prazniku dela so bila ob ljubljanskem Rožniku in Križni gori tudi na Svetem Joštu nad Kranjem, na Lisci pri Sevnici, v Opatjem selu na Krasu, pri Celjski koči, na Debencu pri Mirni in drugod. (STA) Predsednik Slovenije Danilo Türk je bil slavnostni govornik na tradicionalni prvomajski slovesnosti na Javorovici nad Šentjernejem Prvi maj na Koroškem v znamenju zahtev po spremembah v politiki CELOVEC - 1. maj je na Koroškem potekal v znamenju glasnih zahtev po spremembah v deželni politiki. Tako je predsednik koroške socialdemokratske stranke (SPO) Peter Kaiser ostro kritiziral vladno koalicijo koroških svobodnjakov (FPK) in ljudske stranke (OVP) in več ali manj začel s predvolilno kampanjo za deželne volitve, ki bodo najkasneje marca 2014. Na tradicionalni proslavi socialdemokratov v Velikovcu je Kaiser mdr. kritziral, da sedanja vladna koalicija načrtuje privatno univerzo za medicino, medtem ko hkrati zapira vedno več ljudskih šol, krči podpore za družine in za obisk vrtcev, ter na novo uvaja regres pri oskrbi. Opozoril je tudi, da premoženje najbogatejših narašča, plače delavcev pa zaostajajo. (I.L.) Na bregu potoka Ziljica našli mrtvega Avstrijca TRBIŽ - Na bregu potoka Ziljica, ki se izteka v Belopeška jezera, so včeraj našli mrtvega 72-letnega avstrijskega državljana Josefa Hovorko, ki je bil doma z Dunaja. Čeprav uradnega potrdila še ni, pa so gorski reševalci in zdravstveno osebje ugotovili, da je moški po vsej verjetnosti umrl naravne smrti. Truplo umrlega so s helikopterjem odpeljali v dolino. koroška - Nova nadstrankarska pobuda »Naša dežela - Unser Land« Pesem kot temelj za boljše sožitje Novo pobudo so predstavili včeraj v Celovcu z mogočnim skupnim nastopom 300 pevk in pevcev nemške ter slovenske narodne skupnosti Pobudnika Christian Liebhauser-Kar in Miha Kampuš (oba v sredini, prvi levo) ivan lukan CELOVEC - V koroški prestolnici se je včeraj popoldne predstavila širši javnosti nova nadstrankarska pobuda »Naša dežela - Unser Land«, ki želi v naslednjih letih ustvariti boljše sožitje med obema narodoma na Koroškem. Nova pobuda se je predstavila z mogočnim nastopom skoraj 300 pevcev iz obeh narodnih skupnosti, za prizorišče pa so si pobudniki izbrali najbolj množičen kraj v Celovcu - kolodvor. Kot sta pred koncertom dejala glavna pobudnika nove iniciative nemško govoreči celovški sodnik in pevovodja celovškega komornega zbora Christian Liebhauser-Karl ter koroški Slovenec, podjetnik in predsednik slovenskega mešanega pevskega zbora Gallus Miha Kampuš, sta si zastavila visok cilj: obe narodni skupnosti naj bi zrasli skupaj in skupno oblikovali bodočnost Koroške. Prva prireditev je bilo včerajšnje srečanje pevcev na kolodvoru, višek pa naj bi pobuda dosegla ob 100. obletnici koroškega plebiscita 10. oktobra 2020 s skupnim praznovanjem tega jubileja. Do tedaj naj bi se oba naroda v deželi bolje spoznala in razumela, prav tako naj bi se krepilo sodelovanje Koroške s sosednjimi deželami, predvsem s Slovenijo. In to na najrazličnejših področjih - od kulture preko športa, gospodarstva do znanosti. Osnovna zamisel novega projekta sožitja na Koroškem je bila, da se srečata dva zbora (prvi poje v nemščini, drugi v slovenščini) na velikem odru v Celovcu. Ta prvi skupni nastop pa bi bil tudi temelj za delovni načrt do leta 2020, ki bi zajel vrsto skupnih projektov, ki bi Koroško pripeljali v boljši jutri. Ivan Lukan benečija - Upravne volitve v Sovodnji SEL podpira kandidaturo Germana Cendoua za župana GORICA - Pred dnevi se je v Kulturnem domu v Gorici sestalo deželno vodstvo Foruma Slovencev v Italiji, ki deluje v okviru vse-državne stranke SEL (Levica, ekologija in svoboda) in preučilo razna vprašanja v zvezi z volitvami, ki bodo v naši dežel 6. in 7. maja 2012. Največ pozornosti so namenili volitvam v Gorici in Nabreži-ni (o tem poročamo posebej), spregovorili pa so tudi o položaju v Benečiji. Še posebej so izpostavili vprašanje slovenskega urada v Čedadu, kjer so dvojezične izkaznice izdajali le dva meseca. Poleg tega so člani SEL iz Benečije ob predstavitvi volilne kampanje v občini Sovodnja odločno odločno podprli kandidaturo Germana Cendoua za novega župana občine. Cendou je namreč človek, ki je aktivno povezan s teritorijem. Forum Slovencev pri stranki SEL Germano Cendou je še poziva volilce naj se v čim večjem številu udeležijo upravnih volitev in naj tudi oddajo prefe-renčni glas. slovenija - hrvaška - Podpora tožbi Zagrebške in Privredne banke Pusiceva napovedala, da bo v kratkem prišlo do pogovorov o Ljubljanski banki ZAGREB - Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic je včeraj v Zagrebu potrdila, da se je vprašanje Ljubljanske banke znova našlo na dnevnem redu pogovorov med Hrvaško in Slovenijo. Kot je napovedala, se bodo o tem kmalu pogovarjali s slovenskimi partnerji. Potem ko je hrvaška vlada sprejela sklepe, ki podpirajo tožbe Zagrebške banke in Privredne banke Zagreb proti Ljubljanski banki in Novi ljubljanski banki, je Pusiceva včeraj dejala, da gre za temo, v kateri se ni nič spremenilo. Kot je pojasnila, so jo le znova odprli. Ob tem je zavrnila trditve, da je prejšnja hrvaška vlada sprejela odločitev, da se vprašanje dolga LB do njenih nekdanjih hrvaških varčevalcev ureja v okviru nasledstva bivše Jugoslavije. Kot je poudarila, je šlo le za zamisel, da bi vprašanje uredili ob posredovanju Banke za mednarodne poravnave v Baslu (BIS). "Zahteva je bila vložena, baselska banka pa je odgovorila, da to ni več v njeni pristojnosti", je izjavo Pusiceve povzela hrvaška tiskovna agencija Hina.Hrvaška zunanja ministrica je potrdila, da bodo "relativno kmalu" pripravili srečanje pre-mierjev Janeza Janše in Zorana Milanovica, kar bo tudi priložnost za pogovor o LB. Možnost za srečanje bo 15. maja na Tez-nem pri Mariboru, kjer se bo Milanovic udeležil spominske slovesnosti za tamkajšnje žrtve povojnih pobojev. Kot je sklepati iz sporočila hrvaške vlade po seji 19. aprila, je vlada podala soglasje Zagrebški banki in Privredni banki Zagreb za nadaljevanje postopka proti LB oziroma NLB. Neuradno naj bi šlo za terjatve denarja, ki sta ga na podlagi jam- Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusic arhiv stva, ki ga je hrvaška država dala varčevalcem po razpadu bivše Jugoslavije, omenjeni banki izplačali hrvaškim državljanom z deviznimi prihranki v LB. Slovenska stran je zahtevala pojasnila glede spornega sklepa, a uradnega odgovora hrvaške strani zaenkrat ni bilo. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 3. maja 2012 3 naš intervju - Italijanski sindikalist Luca Visentini v vodstvu evropske sindikalne konfederacije ETUC Po fiskalnem paktu potrebuje EU tudi učinkovito socialno pogodbo Hollandova zmaga lahko spremeni evropsko politiko - V številnih državah je položaj slabši kot v Italiji Glas evropskih delavcev. S tem geslom se na svoji spletni strani predstavlja Evropska konfederacija sindikatov (ETUC -Eupean trade union confederation), osrednja sindikalna organizacija v Evropi. Vanjo je včlanjenih 84 sindikatov iz 36 držav ter dvanajst nadnacionalnih konfederacij: ETUC združuje 60 milijonov članov, med katerimi je skoraj deset milijonov italijanskih. Sedež konfederacije je v Bruslju. Da ima Italija v organizaciji precejšnjo težo, dokazuje tudi dejstvo, da sedi v njenem ožjem vodstvu italijanski predstavnik. Od lanskega atenskega kongresa zasedanja je to Luca Visentini, nekdanji deželni tajnik UIL za Furlanijo-Julijsko krajino. Evropsko sindikalno konfederacijo vodi Francozinja, generalna sekretarka Bernardette Segal, Visentini pa je član šestčlanskega sekretariata. Pogovor z Visentinijem smo začeli pri tistem geslu: glas evropskih delavcev. Kakšen je glas evropskih delavcev ob letošnjem mednarodnem dnevu dela? Izredno jezen. Vsi naši napori vodijo v isto smer: spremeniti »governan-ce«, način upravljanja. Za nami je sprejetje fiskalnega pakta (tako imenovani fiscal compact), ki je prava polomija. Na vse načine smo skušali spremeniti in zaustaviti ta sklep držav članic, organizirali smo tudi tri zaporedne evropske demonstracije, a nas niso upoštevali. Pakt predvideva, da morajo države v prvem semestru uskladiti nacionalni proračun z evropsko komisijo, da morajo strogo nadzorovati razmerje med strukturnim primanjkljajem in bruto domačim proizvodom ter vsako leto zmanjšati javni dolg za vsaj dva odstotka. Ta pravila bo večina evropskih držav težko spoštovala, zato bo krčila socialno državo. Če proračuni ne bodo upoštevali predvidenih makroekonomskih parametrov, jim bo komisija v teku semestra poslala serijo priporočil in opozoril. Države, ki jih ne bodo upoštevale, bodo strogo kaznovane. Kaj predlaga Evropska konfederacija sindikatov? Tudi države, ki so že sprejele podobne ukrepe, niso uspele zmanjšati primanjkljaja ali javnega dolga, saj smo sredi hude krize, smeri pa ne moremo spremeniti izključno z varčevalnimi ukrepi. Zato pravimo, pazite, ta politika ima lahko katastrofalne posledice! Zato predlagamo spremembe, ki so podobne tistim, ki jih zagovarjajo napredne sile evropskega parlamenta: tako vodenje, ki naj predvideva izdajo evropskih obveznic (tako imenovani rimska vlada »Pokrajine je treba ukiniti tudi v FJK« RIM - Montijeva vlada je poslala v ustavno presojo zakon, s katerim se Furlanija-Julijska krajina odreka vsedržavnim pravilom glede ukinjanja oziroma združevanja pokrajin. Rim je prepričan, da sodi prihodnost pokrajin med ustavne določbe, v FJK pa so nasprotno prepričani, da ima na tem področju pristojnosti deželni parlament. Montijeva vlada pripravlja ustavni zakon o ukinitvi oziroma o združitvi pokrajin, Dežela FJK pa si je o tem vprašanju vzela čas za razmislek. Nekateri so deželno stališče tolmačili kot željo po ohranitvi sedanjih štirih pokrajinskih uprav, predsednik Renzo Tondo pa si želi, da bi se o usodi pokrajin Trst, Gorica, Videm in Pordenon na ljudskem glasovanju direktno opredelili občani, kar bo sicer precej težko dosegljivo. Luca Visentini, nekdanji deželni tajnik UIL, od maja lani v vodstvu evropskega sindikata ETUC kroma eurobonds) in spremembo vloge Evropske centralne banke, znižanje obrestne mere, preprečevanje finančnih špekulacij z javnim dolgom, in velike javne investicije, ki naj ustvarijo pogoje za ekonomski razvoj. Kar je točno to, kar v Ameriki počenja predsednik Obama. To torej pojmujete z besedno zvezo »social contract« - socialna pogodba? V kratkem naj bi odobrili pravo platformo, na podlagi katere naj bi članice in evropska komisija integrirale fiskalni pakt s socialno pogodbo: podpisali bi jo članice, komisija in podjetniki ter sindikati, v središču pa naj bi imela politike socialne varnosti in ekonomske rasti, torej zaščito in ohranitev plač, zmanjšanje prekernosti, spodbujanje zaposlovanja. V ta namen prirejamo kampanje na evropski ravni in v posameznih državah. In počasi se nekaj spreminja. Mislim na pismo, ki so ga podpisali šefi 12 držav z Montijem in Camero-nom na čelu, a tudi na prvi krog francoskih volitev. Če bo na koncu slavil Hollande, bi se evropska ravnovesja radikalno spremenila, Nemčija bi bila na evropski ravni izolirana. Najbrž je zato Angela Merkel v prejšnjih dneh telefonirala Mon-tiju in rekla, da je napočil čas za ukrepe, ki naj spodbudijo gospodarsko rast. Mario Monti torej podpira tako politiko? Monti je med tistimi, ki so zagovarjali uvedbo »evrobondov« in davka na finančne transakcije. Hollande pa bi te ukrepe podprl še bolj intenzivno, saj je njegov program z ekonomskega vidika zelo key-nesijanski, napreden. Naše delo je torej prvenstveno usmerjeno v proteste in lobiranje, v pripravo te platforme in serijo pogajanj s komisijo, državami članicami, predvsem pa s parlamentom, ki je že več časa občutljiv na tovrstne teme. Ta fiskalni pakt je izničil vlogo parlamenta, tako da obstaja v Evropski uniji demokratični deficit: odločitve sprejemajo na nivoju vlad in komisije, ki pa niso izvoljeni organi, saj jim državljani niso dali evropskega mandata. Tega ima samo evropski parlament, a je izoliran in izobčen iz teh pogajanj. Če ne spremenimo politike, tvegamo, da bo tudi 500 milijard evrov, ki so jih dali v evropski sklad za stabilnost, premalo. In da bo kakšna država bankrotirala. Kolikšna je vaša pogajalska moč? Ali v Bruslju upoštevajo vaše mnenje? Odvisno. Na področjih, kjer imajo evropske institucije neposreden mandat, na primer na področju zaposlovalne politike, poklicnega usposabljanja, ali imi-gracije, je naša moč precejšnja. Evropske institucije nam morajo prisluhniti in skleniti z nami razne dogovore. To pa ne velja za področje makroekonomskega vodenja, ki so ga uvedli po nastopu krize. Evropski svet nima nobene obveze do socialnih partnerjev, le posamezne države odločijo, če želijo prisluhniti sindikatom, ampak pri odločitvah, ki jih sprejmejo na evropski ravni, ni sindikatom poverjena niti posvetovalna vloga. Evropski svet naj bi sicer vključil tudi socialne partnerje, ampak pravega vpliva na njegove odločitve nimamo. Evropska komisija je sedaj odobrila paket o delu, ki predvideva tudi izboljšanje odnosov in nadzor nad plačami; morda bo to privedlo do novega tristranskega pogajalskega telesa. To bi bila vsekakor zanimiva pridobitev, a tudi dvorezna, saj obstaja nevarnost, da nas povabijo k omizju zato, da potem pristanemo na njihove ukrepe. Stopnja brezposelnost je v Evropski uniji prekoračila mejo osmih odstotkov, v Španiji je položaj dramatičen ... Med špansko mladino je brezposelnost celo petdesetodstotna, kar pomeni, da je vsak drugi mladi človek brez službe. Kdor je zaposlen, pa je največkrat le za določen čas. Kaj lahko ETUC naredi proti vse bolj razširjeni prekernosti? Tisti, ki nimajo stalne zaposlitve, imajo večkrat občutek, da jih sindikati ne ščitijo dovolj. Za večino teh delavcev nam doslej ni uspelo izboriti kolektivnih pogodb. Le v redkih državah imamo kolektivne pogodbe, ki ščitijo tudi prekerne. Italija je paradoksalno med temi: začasno sposojeni delavci (tako imenovani » interinali«) so na primer vključeni v kolektivne pogodbe. Generalno gledani so ti delavci nezaščiteni. Znotraj evropskega sindikata je tačas v teku glasna debata, kako jih lahko najučinkoviteje zaščitimo. Na prvem mestu je seveda odprava prekernosti, postavlja pa se vprašanje, kako jih lahko najučinkoviteje zastopamo in kako jim lahko pomagamo. Nekateri zagovarjajo uvedbo zakonsko določene minimalne plače, drugi trdijo, da ta ne predstavlja prave sindikalne zaščite, saj jo lahko država prav tako z zakonom zniža. Tako kot se je zgodilo na Irskem, Portugalskem in še kje. Poleg tega obstaja nevarnost, da bi se podjetniki v zameno za minimalne plače odpovedali plačam, ki jih predvidevajo kolektivne pogodbe; tako se je res že zgodilo v Nemčiji. Zadeva je zapletena, odprava pre-kernega dela pa ostaja najtežja naloga. Evropska komisija je končno razumela, da je v Evropi preveč ljudi z nestalno zaposlitvijo. Nima pa moči, da bi članicam vsilila odpravo prekernosti. Mi se borimo, da bi jim nudila vsaj sredstva, ki bi to odpravo stimulirala in olajšala. Kako je, sindikalno gledano, Italija videti iz bruseljske perspektive? Morda nekoliko boljša kot se zdi na prvi pogled. Priznati je treba, da bi reforma trga dela, ki jo pripravlja vlada, uvedla nekatera določila, o katerih lahko v večini držav le sanjajo: olajšave za spreminjanje nestalnih delavnih razmerij v stalna, boj proti vnaprej podpisanim odpovedim in ekstremni fleksibilnosti ... Pri nas imamo na primer kolektivne pogodbe, medtem ko so jih v mnogih državah blokirali ali celo ukinili. Tako imenovani nemški model je na primer grozljiv, nanj je bolje pozabiti. Mislim, da so samo skandinavske države res na boljšem, ker si lahko privoščijo vložiti v socialne blažilce in razne »benefite« okrog 35.000 evrov za vsakega delavca, v Italiji pa le 12.000. Na Danskem imaš pravico do štiriletnega denarnega nadomestila za brezposelnost, medtem ko bi rada ministrica Fornero uvedla le dvanajst ali osemnajstmesečno nadomestilo. Res je tudi, da je vladna pokojninska reforma sramotna, da se varčevalni ukrepi niso dotaknili finančnih lobijev ... Skratka, borba se seveda nadaljuje tudi v Italiji. Poljanka Dolhar tržaška prefektura - V torek so podelili priznanja 23 ljudem iz dežele FJK Zvezde za delovne zasluge Priznanja je podelil tržaški prefekt Alessandro Giacchetti ob udeležbi predstavnikov deželne in lokalnih uprav TRST - Tržaški prefekt Alessandro Giacchetti je v torek podelil zvezde za delovne zasluge. Slovesnosti so se udeležili zastopniki deželne in lokalnih uprav ter politični predstavniki, priznanja pa so podelili skupaj 23 ljudem iz dežele FJK. Zvezde so prejeli: Claudio Basso (podjetje Antex), Maurizio Bressani (Ansaldo Sistemi Industriali), Gino Carnevale (Fincantieri), Bruno Casetta (AB Sciex), Vittorio Cattarini (Servola S.p.a.), Flavio Ceschin (Eletrolux Italia), Giorgio Co-misso (Selex Galileo), Giuseppina Dori-go (Fantoni), Romano Ellero (Fantoni), Alberto Gallo (Eletrolux Italia), Egle Gallo (Tenimenti Angelini,), Tullio Gioia (Generali), Loretta Manias (Savio Macchine Tessili), Gianfranco Marcandella (Altia), Annalisa Marcuzzi (Fincantieri), Paolo Marega (Eletrolux Italia), Filippo Messina (Siot), Angelino Rossi (Nidec Sole Motor Corporation), Massimo Stella (Ger-vasoni), Orlando Tecchio (Quality Food), (Giorgio Valentino (Fincantieri), Flavia Verginella (Coop. Pescatori di Grado), Maria Villani (Telecom Italia). Slovesno podeljevanje je bilo na tržaški prefekturi kroma 4 Četrtek, B. maja 2012 GOSPODARSTVO banke - Obračun lanskega poslovanja slovenske bančne ustanove Zveza Bank v Celovcu še naprej na solidnih temeljih Rast v vseh segmentih poslovanja - Na občnem zboru začrtali tudi nove smernice in cilje CELOVEC - Osrednja bančna ustanova slovenske manjšine na Koroškem, Zveza Bank v Celovcu, je na občnem zboru predstavila rezultate poslovanja v letu 2011 in obenem začrtala smernice in cilje poslovanja. Iz poslovnih rezultatov, ki so jih na občnem zboru nanizali predsednik upravnega odbora Feliks Wieser ter poslovodji Jakob Blaschitz in Rudi Urban, je razvidno, da je uspela uresničitev večine zastavljenih ciljev, predvsem na področju povečanja obsega poslovanja in izboljšanja donosnosti ob sočasnem znižanju obratovalnih stroškov. Obenem so napovedali obnovo poslovne strategije združenja slovenskih bank na Koroškem, v katerem poleg Zveze Bank kot strešne banke deluje še sedem posojilnic-bank na celotnem dvojezičnem ozemlju južne Koroške. Ob splošno zadovoljivem gospodarskem razvoju v letu 2011, ki se je šele proti koncu leta poslabšalo in izgubilo na dinamiki, so se tudi slovenske zadružne banke dobro razvile. Pri tem se je Zveza Bank osredotočila na svoje jedrne trge Koroško, Slovenijo in Hrvaško. Posojila strankam so ob koncu leta znašala 200 milijonov evrov, kar pomeni 4-odstotno rast. Tudi vloge strank so se povečale, in sicer za 14,7 odstotka na 112 milijonov, kar potrjuje visoko zaupanje strank v zadružne denarne ustanove koroških Slovencev. Bilančni rezultat Zveze Bank za leto 2011 kaže zvišanje obrestnega neto donosa za 1,5 odstotka na skupaj 6,3 milijona evrov, zvišali pa so se tudi donosi iz vrednostnih papirjev in udeležb ter iz finančnih poslov. S tem so se skupni obratni donosi zvišali za 2,1 odstotka na 8,3 milijona evrov. Poleg boljše donosnosti je Zvezi Bank uspelo znižati tudi obratne stroške, od teh za osebje za 1,1 odstotka, in stvarne stroške za kar 6,6 odstotka. Obratni uspeh znaša v letu 2011 skoraj 1,1 milijona evrov, kar je za 53,2 odstotka več kot v letu 2010. Tudi delež lastnih sredstev se je znatno izboljšal, z 11,09 na 12,98 odstotka, kar je že del pravočasne priprave na uvedbo novih predpisov za lastni kapital (Basel III), ki bodo za banke veljali od leta 2015 naprej. Pri lastnih sredstvih znaša delež jedrnega kapitala (Tier 1) 8,06 odstotka. Tudi bilančne številke celotnega slovenskega bančnega sektorja na Koroškem, ki ga predstavlja sedem po-sojilnic-bank in Zveza Bank kot strešna institucija, so se razvile pozitivno. Skupna bilančna vsota se je povečala za 4,1 odstotka na 824,2 milijona evrov, vloge so zrasle za pet odstotkov na 510 milijonov evrov, posojila pa so se zvišali za 4,4 odstotka na skupaj 505 milijonov evrov. (I.L.) Predsednik upravnega odbora Zveze bank Felix Wieser je napovedal, da bo letos v ospredju krepitev poslovne strategije il banke - Jutri v ŠKC v Zgoniku Občni zbor članov Zadružne kraške banke OPČINE - Zadružna kraška banka (ZKB) bo svoje člane na jutrišnjem rednem občnem zboru v Športno-kulturnem centru v Zgoniku seznanila z lanskim poslovanjem in z obeti za letošnje leto. Na dnevnem redu občnega zbora, ki se bo začel ob 18.30, so poročilo o lanskem poslovanju z bilanco ob koncu leta 2011 in povezani sklepi; druga točka zadeva plačilne politike, tretja določitev honorarjev za člane upravnega in nadzornega sveta, četrta točka pa je volilna. Občni zbor bo namreč moral določiti število članov upravnega odbora in nato izvoliti štiri nove oziroma potrditi sedanje člane, ki se jim je iztekel mandat. Peta točka na dnevnem redu občnega zbora, ki so ga sicer člani prejeli z vabilom na skupščino, predvideva določitev najvišje meje terjatev, ki izvirajo iz poslovanja članov, strank in predstavnikov bančne zadruge. V obvestilu o sklicanju občnega zbora je ZKB člane med drugim obvestila, da se ga lahko udeležijo le člani, ki so vpisani v člansko knjigo vsaj 90 dni, in da lahko član, ki se zborovanja ne more udeležiti, za zastopanje pooblasti le drugo včlanjeno fizično osebo. banke - Po amandmaju v senatu Za omejeno kršitev limita ■ V I v • •• ne bo več bančne provizije RIM - Senatna zbornica je včeraj odobrila amandma k vladnemu dekretu o bančnih provizijah, ki določa, da zasebne bančne stranke za največ sedemdnevni primanjkljaj na tekočem računu do zneska 500 evrov ne bodo plačevale bančne provizije. Kot je znano, banke zdaj za vsak evro minusa na tekočem računu zaračunavajo ne samo visoke debetne obresti, ampak tudi posebno »kazensko« provizijo. Vlada je z dekretom o bančnih provizijah nameravala znova vzpostaviti t.i. »provizijo za hiter pregled« (ki ga opravi banka v primeru negativnega salda na tekočem računu), ki jo je predvideval t.i. dekret Salva Italija (Reši Italijo) za nepokrite zneske na bačnih računih. Med parla- mentarno razpravo o dekretu za liberalizacije pa je bil sprejet amandma skupine parlamentarcev, ki je izključil plačilo bančne provizije v primeru kršitve kreditnega limita na tekočem računu. Senatorji so tako včeraj pravila spet spremenili, saj so s pristankom vlade določili, da bodo iz pravila o plačevanju provizij izključene zasebne stranke bank, ki zaidejo v »rdeče« številke za skromne vsote in za le nekaj dni. Amandma namreč določa, da bodo »potrošniki-imetniki bančnega tekočega računa v primeru primanjkljaja, ki ne presega 500 evrov in ne traja več kot sedem zaporednih dni v vsakem od štirih bančnih četrtletij, oproščeni bančne provizije«. banke - Občni zbor potrdil lanske rezultate V Čedadu odobrili že 125. poslovni obračun ljudske banke ČEDAD - Banca Popolare di Cividale, bančna zadruga, ki ima tudi veliko članov slovenske narodnosti, nekdanjih članov Kmečke banke Gorica, je na letošnjem občnem zboru v Čedadu potrdila pozitivno lansko poslovanje z 8,7 milijona evrov čistega dobička skupine, kar je 7,6 odstotka več kot v letu 2010. Čedajska ljudska banka je edina samostojna banka deželne razsežnosti v Furlaniji-Julijski krajini, za seboj pa ima častitljiv 125 let delovanja. Kot je na občnem zboru zatrdil predsednik bančne skupine Lorenzo Pelizzo, lanski poslovni obračun potrjuje, da je banka pri dobrem zdravju, z rezultati, ki so bili doseženi po zaslugi profesionalnosti in prizadevnosti osebja in tipičnih konkurenčnih prednosti banke: spremljanje strank in globoka povezanost z ozemljem. Konsolidirano bilanco skupine je zborovalcem orisal generalni direktor Luciano Di Bernardo in postavil 8,2-odstotno rast neposrednih depozitov, ki so znašali 3,2 milijarde evrov, 2,5-odstotno rast posojil, ki so dosegla 3,1 milijarde evrov, in 45 milijonov dohodkov iz poslovanja, ki so dosegli kar 22,4-od-stotno rast. Materinska družba Banca Popolare di Cividale je ustvarila 11,6 milijona evrov čistega dobička, kar je 15,1 odstotka več kot v letu 2010. Banka je tako svojim članom namenila dividendo v vrednosti 0,45 evra Andrea Stedile, novi predsednik banke Banca di Cividale iz čedajske bančne skupine za delnico, enako kot lani. Na koncu občnega zbora je Pelizzo oznanil, da je bil za novega predsednika hčerinske družbe Banca di Cividale Spa imenovan Andrea Stedile, ki je že bil predsednik njenega nadzornega odbora in član upravnega sveta. 46-letni ekonomist iz Tržiča je prevzel funkcijo od Pelizza, ki se želi osredotočiti na strateško vodenje bančne skupine, saj ostaja njen predsednik. inoviranje - Nagrade Med proizvajalci idej v severovzhodni Italiji tudi številni manjšinci VICENZA - S podelitvijo nagrade Premio Citta' Impresa tisoč podjetnikom, upraviteljem, delavcem, protagonistom profitnih in neprofitnih dejavnosti se je včeraj v Vicenzi - z udeležbo ministra za gospodarski razvoj Corrada Passere - začela peta izvedba festivala mest-podjetij Festival Citta' Impresa. Festival bo do 6. maja potekal v 35 krajih severovzhodne Italije z več kot sto dogodki, posvečenimi 200.000 udeležencem. »Zbrati tisoč proizvajalcev idej pomeni razumeti, da obstaja ozemlje, ki inovira na vseh področjih,« je dejal Passera, s katerim so bili tudi predsedniki Veneta Luca Zaia, Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo in Tridentinske Lorenzo Delai. Gospodarski in družbeni sistem, ki inovira, se po ministrovih besedah zaveda, da je inoviranje glavni motor razvoja. »Eden od razlogov, da prideš sem, je spoznati enega od tistih delov Italije, ki vleče ostalo.« Med tisoč prejemniki nagrade in torej med »proizvajalci idej« je tudi cela vrsta Slovencev, med njimi Vladimir Nanut, Boris Peric, Livio Semolič, Igor Simčič, Erik Starec, Benjamin Zidarich, Edi Zobec, Francesco Grav-ner, Silvio Jermann, omenimo pa še manjšinskega poslanca Furia Radina, sindikalista Luco Visentinija, enogastro-nomko Rossano Bettini Illy, pisatelja Maura Corono, goriškega župana Ettoreja Romolija in tržaška podjetnika Francesca Parisija in Giancarla Stavra Santarosso. EVRO 1.3131 $ -g/6 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 2. maja 2G12 evro (povprečni tečaj) valute 2.5. 3G.4. ameriški dolar 1,3131 1,3214 japonski jen 105,31 105,85 kitajski juan 8,2B97 8,2976 ruski rubel 38,7000 38,8465 indijska rupija 69,4040 69,6440 danska krona 7,4385 7,4388 britanski funt 0,81205 0,81295 švedska krona 8,8884 8,9185 norveška krona 7,5525 7,5875 češka krona 24,903 24,867 švicarski frank 1,2018 1,2018 madžarski forint 283,50 286,75 poljski zlot 4,1693 4,1709 kanadski dolar 1,2977 1,2985 avstralski dolar 1,2718 1,2684 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,4268 4,4095 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6994 0,6994 braziljski real 2,5105 2,4920 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3134 2,3234 hrvaška kuna 7,4975 7,5030 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 2. maja 2G12 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev libor (usd) libor (eur) libor (chf) euribor (eur) 0,23875 0,46585 0,72840 0,07500 0,11167 0,18500 0,402 0,715 1,007 ZLATO (999,99 %%) za kg 40.371,09 € -217/32 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 30. aprila 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 5,30 IMTCDCI IDr»DA D/11 -5,53 KRKA I I IKA KOPER 47,50 -2,38 -0,84 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 9,85 133,00 19150 -0,51 +0,34 +0 26 TELEKOM SLOVENIJE 70,00 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 9,00 - ACDnnDnh/i i n IBI IAMA mn DELO PRODAJA CTni 24,00 nom - ISKRA AVTOELEKTRIKA 15,80 - ICTÜADCM7 1 -)n NOVA KRE. BANKA MARIBOR MLINOTEST MLINOTEST 3,30 +1,54 KOMPAS MTS NIKA 2,70 5,90 -- PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA POZAVAROVALNICA SAVA 20,00 8,20 -- PROBANKA SA! MS HIB! IANA 5,80 7,50 -- SALUS, L_IMBt__IANA SAVA TERME ČATEŽ 235,90 8,00 178 00 -5,88 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 75,00 14,00 +0,00 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 2. maja 2G12 -2/16 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 0,45 84,1 1119 -5,42 +0,66 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 1,08 -2,27 -3,74 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 0,25 0,35 -5,81 -5,12 EDISON ENEL ENI 0,87 2,40 16 72 +1,16 -3,06 FIAT FINMECCANICA 3,578 3 158 -0,36 -1,92 FINMECCANICA GENERALI IFIL 10,00 -2,71 -2,82 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,09 13 97 -4,37 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 28,00 1 696 -0,07 +3,51 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,62 1 705 -5,62 -1,90 -0 18 PIRELLI e C PRYSMIAN 9,405 1213 +2,23 -1 38 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 36,68 -1,74 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,498 4,35 -2,67 +0,93 TENARIS TERNA 0,838 14,52 -2,33 -0,75 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,778 0,035 -1,14 -0,85 UNICREDIT 2,61 2,856 -6,91 -4,99 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 105,23$ +g/g1 IZBRANI BORZNI INDEKSI 2. maja 2G12 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 595,16 -0,25 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.802,34 FIRS, Banjaluka B^I^v 1 C B^/ir^ 829,33 1.808,35 /ion Qo +0,00 +0,17 _n Q") LIUICA 1 J, Liojy 1 OU -T SRX, Beograd - - DICV C^^i^wz-v 1 /1Û3 flî _1 /1C un /\, -jeu aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.980,52 -0,09 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 13.247,00 2.728,87 -0,24 +0,07 S&P 500, New York 1.400,59 -0,37 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.296,98 6.694,76 5.753,06 +0,23 -0,98 -1,02 CAC 40, Pariz 3.209,42 -0,11 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.104,03 938,7 2.344,02 +1,41 +1,42 Nikkei, Tokio 9.380,25 +0,31 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.006,14 21.309,08 2.438,44 +0,93 +1,02 +1,76 Sensex, Mubaj 17.301,91 -0,10 / ITALIJA Četrtek, 3. maja 2012 5 revizija javnih stroškov - Izredni vladni komisar Enrico Bondi že na delu Vlada poziva državljane, naj jo opozarjajo na potrate Kritični odzivi na imenovanje »tehnikov na kvadrat« - Vlada preglasovana v senatu politika Bossi si spet želi na čelo Severne lige RIM - Tri tedne po odstopu s položaja vodje Severne lige je Umberto Bossi napovedal, da si želi vrniti za krmilo stranke. 70-letni ustanovitelj lige je izjavil, da namerava na strankinem kongresu, ki bo predvidoma 29. in 30. junija, kandidirati za predsednika stranke. Bossi, ki ga je s predsedniškega stolčka odnesla množica korupcijskih škandalov, v katere naj bi bila vpletena stranka in tudi on sam, je dejal, da bo njegova kandidatura koristila enotnosti stranke. Vpletenost v škandal je zanikal. »Nihče ni kradel denarja, samo do napak je prišlo,« se je Bossi odzval na očitke o vpletenosti v škandal, ki sicer letijo tudi na njegova sinova. Severna liga se je sicer v zadnjih tednih znašla pod velikim pritiskom, saj je na plan prišlo več ko-rupcijskih afer, v katere naj bi bili po ugotovitvah milanskega tožilstva vpleteni številni člani stranke. Med drugim naj bi strankin blagajnik Francesco Belsito in Bossi kradla denar iz strankine blagajne. S težkimi očitki se soočata tudi Bossijeva sinova Renzo in Riccardo, ki naj bi na račun stranke obogatela za okoli 200.000 evrov, podoben znesek pa naj bi bil s strankinih računov nakazan na račun strankinega sindikata SinPa. Gre za sredstva, pridobljena s pomočjo ponarejanja računov za povračilo volilnih stroškov iz državnega proračuna, sumi milansko tožilstvo. Delovanje Severne lige preiskuje tudi državno tožilstvo v Kalabriji, ki sumi, da je Belsito pral denar za klan kalabrijske 'ndranghete. Zaradi škandalov Severni ligi grozi občutna izguba podpore na delnih lokalnih volitvah, ki bodo potekale v nedeljo in ponedeljek. Enrico Bondi ansa RIM - Vladni komisar za revizijo javnih stroškov (spending review) Enrico Bondi je bil včeraj že na delu. Vlada je sanatorja skrahiranega Parmalata imenovala za komisarja v ponedeljek, včeraj pa se je že sestal z ministrom za odnose s parlamentom Pierom Giardo. Kot predvideva odlok, s katerim je bil imenovan, mora v teku 15 dni predstaviti vladi časovni načrt za izpolnitev svoje naloge, v okviru katere bo moral predlagati krčenje javnih stroškov v vrednosti 2,1 milijarde evrov. Sicer vlada namerava do konca leta s krčenjem javnih izdatkov privarčevati 4,2 milijarde evrov. Vlada je ob tem povabila državljane, naj sodelujejo z opozarjanjem na potrate. Tako je mogoče na spletni strani vlade najti poseben obrazec v ta namen. Kdor želi sodelovati, pa mora obvezno napisati svoje ime, priimek in naslov. Anonimna opozorila namreč ne prihajajo v poštev. Bondijevo imenovanje za komisarja za revizijo javnih stroškov ni naletelo na najboljši sprejem. Sindikalne zveze Cgil, Cisl in Uil so na prvomajskih shodih kritično ugotovile, da smo priče zvračanju odgovornosti tehnične vlade na druge tehnike. Tudi v političnih krogih je mogoče beležiti večinoma kritične odzive. »Priznati moram, da ne razumem smisla tega imenovanja,« je dejal odgovorni za gospodarska vprašanja pri Demokratski stranki Stefano Fassina. Nekdanji minister iz vrst Ljudstva svobode Renato Brunetta je menil, da imenovanje »tehnikov na kvadrat« ne vodi do izhoda iz krize. Še ostrejša pa sta bila voditelja Italije vrednot in Petih zvezd Antonio Di Pietro in Beppe Grillo. »Zdaj je že jasno, da Monti ne več, kaj narediti,« je dejal Di Pietro. V tem političnem vzdušju ni čudno, da je bila vlada včeraj preglasovana v parlamentu. Med obravnavo odloka o bančnih provizijah je namreč v senatu prodrl popravek Italije vrednot in Severne lige za ukinitev določila v korist upokojenih javnih menedžerjev. Za je glasovalo 124 senatorjev, proti 94, 12 pa se jih je vzdržalo. rim - Svarilo Mario Monti: Davek Imu je treba plačati RIM - Premier Mario Monti pravi, da je treba davek na nepremičnine Imu plačevati, kdor ga ne bo plačal, bo tvegal kazensko ovadbo zaradi davčnega utajeva-nja. Ministrski predsednik je tako ostro odgovoril na pobudo civilne neposlušnosti proti plačevanju davka Imu, ki jo napoveduje Severna liga. Omenjeni davek je vsekakor doživel kritiko vodje Demokratske stranke Pier Luigi-ja Bersanija, ki meni, da bi morala Italija obdavčiti velika bogastva in premoženja ter ne prve hiše ali stanovanja. Napovedujejo se torej politične težave za Montija tudi glede davka Imu. Predsednik vsedržavnega združenja italijanskih občin (An-ci) Graziano Delrio kritizira Mon-tijevo vlado, ki je večji del finančnega priliva davka na nepremičnine namenila državnim blagajnam in ne občinam, ki morajo ta davek izterjati. Delriu niso všeč besede notranje ministrice Anne Marie Cancellieri, ki je spomnila župane, da so državni funkcionarji in torej dolžni tudi za izterjevanje davkov. 1. maj - Letošnji praznik dela minil v vzdušju krize Sindikati Cgil, Cisl in Uil zahtevajo znižanje davčnih obremenitev in zagon gospodarstva RIM - Letošnje praznovanje praznika dela je v Italiji minilo v vzdušju krize. Tri največja sindikalna združenja - Cgil, Cisl in Uil - so organizirala shode po vsej državi, glavni temi pa sta bili znižanje davčnih obremenitev in zagon gospodarstva. Na glavnem shodu v Rietiju je voditeljica sindikalne zveze Cgil Susanna Ca-musso vlado pozvala, naj svojo politiko zategovanja pasu zamenja s politiko spodbujanja gospodarske rasti. Od vlade bodo, tako Camussova, zahtevali znižanje obdavčitve dela in pokojnin, znižanje dajatev na pogonska goriva in spodbujanje kreditiranja podjetij, ki investirajo. S politiko, ki jo zdaj vodi vlada, se Italija ne more izviti iz krize, je dejala Camussova. Podobna stališča sta iznesla voditelje sindikalnih zvez Cisl in Uil Raffaele Bonanni in Luigi Angeletti. Državni vrh se je praznovanja 1. maja udeležil v palači predsednika republike Giorgia Napolitana. Slednji je v nagovoru poudaril, da delo v Italiji doživlja izjemno težke čase. Od vlade Maria Montija zato pričakuje, da bo čim prej našla rešitev za akutne probleme, med katerimi je izpostavil kronično plačilno nedisciplino države, problem predčasno upokojenih, ki so po pokojninski reformi ostali brez plače in brez pokojnine, ter brezposelnost med mladimi. Napolitano je sicer vladi znova izrekel vso podporo. Po njegovih besedah je namreč prav Montijeva vlada zaslužna za povrnitev zaupanja v javno-finančno stabilnost države. Dodal je, da država nima druge izbire kot izpeljati začrtane strukturne reforme, uravnotežiti proračun in začeti sistematično zniževati javni dolg. V nekaterih italijanskih mestih so mirne shode in proslave zmotili nasilnejši protestniki. V Turinu je manjša skupina članov nekega skrajnega družbenega gibanja iz-žvižgala in skušala napasti tamkajšnjega župana Piera Fassina, a so jih policisti hitro odstranili. Žvižgi in vzkliki sramota so pospremili tudi ministrico za delo Elso Fornero, ki je med člani Montijeve vlade zaradi sprejemanja reforme trga dela tudi najbolj izpostavljena, ter predsednika leve Demokratske stranke Pier Luigija Bersani-ja, ki se je udeležil proslave v Palermu. Raffaele Bonanni, Susanna Camusso in Luigi Angeletti v Rietiju ansa anketa spletnega primorskega dnevnika Večina proti nadaljnjemu financiranju političnih strank Javno financiranje političnih strank je v Italiji v tem času predmet razmišljanj in polemik. Ne toliko zaradi umestnosti tega financiranja, temveč zaradi zlorab denarja, ki ga stranke ob vsakih volitvah dobivajo od davkoplačevalcev. Dovolj, da pomislimo na t.i. afero Lusi (finančna sredstva, ki jih je izmaknil blagajnik nekdanje Marjetice), da ne govorimo o finančnih škandalih, ki so prav v zvezi s financiranjem strank pretresli Se- verno ligo. Kar 67 odstotkov sodelujočih v anketi je proti nadaljnjemu javnemu financiranju strank, le trije odstotki podpirajo financiranje, 30 odst. pa jih je mnenja, da bi moral parlament uvesti strožja in bolj prozorna pravila za tovrstno financiranje. Rezultati ankete, kot vemo, nimajo statistične veljave, so pa v sozvočju z usmeritvijo italijanskega javnega mnenja. Ne gre pozabiti, da so se italijanski volivke in volivci na ljud- skem referendumu opredelili proti javnemu financiranju strank, ki pa je vseeno ostalo. Javno mnenje je, kot rečeno, zelo ogorčeno zaradi številnih zlorab in osebnih okoriščanj na tem področju, od tod nasprotovanje nadaljnjemu financiranju strank. Najbrž ima prav predsednik republike Giorgio Napolitano, ki pravi, da so stranke srž demokracije, zlorabe, ki smo jim priča v teh dneh, pa je treba takoj za-treti in strogo kaznovati. Ali soglašate z nadaljnjim javnim financiranjem političnih strank v Italiji? 3% (8) 30% (63) Da I Da, temveč s strožjimi in bolj pozornimi pravili Ne 67% (139) www.primorski.eu Marca stopnja brezposelnosti dosegla 9,8 odstotka RIM - Stopnja brezposelnosti v Italiji še vedno narašča in je vse bližje desetim odstotkom. Marca se je v primerjavi z mesecem prej zvišala za 0,2 odstotne točke na 9,8 odstotka, kar je največ od januarja 2004, na letni ravni pa se je zvišala že za 1,7 odstotka, je včeraj sporočil državni statistični urad Istat. Še posebej so zaskrbljujoči podatki o brezposelnosti med mladimi. Ta se je povzpela na rekordnih 35,9 odstotka, kar je, gledano četrtletno, rekordna stopnja vse od zadnjega četrtletja leta 1992. Ugrabitelji zahtevajo 30 milijonov za Rossello Urru BAMAKO - Ugrabitelji neke italijanske državljanke, po vsej verjetnosti 30-letne prostovoljke Roselle Urru, in španske državljanke zahtevajo odkupnino 30 milijonov evrov. Tako je včeraj v glavnem mestu Malija Ba-maku dejal glasnik Gibanja za združitev in za sveto vojno v zahodni Afriki (Mujao) Adnan Abu Walid Sahraui. Novico je objavila francoska tiskovna agencija Afp, ki dodaja, da ugrabitelji imajo v rokah še španskega državljana, ki pa ga zdaj ne nameravajo izpustiti. Trojico so ugrabili v noči med 22. in 23. oktobrom lanskega leta v puščavi na jugu Alžirije. Včerajšnja zahteva po odkupnini je prva novica o Urrujevi po dveh mesecih. Za tretjino Italijanov za izhod iz krize nujna revolucija RIM - Za 50,9 odstotka Italijanov so za izhod iz sedanje gospodarske krize potrebne reforme, toda za 32 odstotkov Italijanov pride v poštev le revolucija. Tako izhaja iz ankete, ki jo je izvedla javnomnenjska agencija Ipr za združenje katoliških delavcev Acli pred njegovim 2. vsedržav-nim kongresom, ki se bo danes pričel v Rimu. Kar 53 odstotkov anketirancev izraža prepričanje, da bo Italijo popeljal iz krize mlad voditelj. Kriza bo vsekakor trajala še tri leta, a še čez deset let bo država revnejša, kot je bila pred krizo. 6 Četrtek, 3. maja 2012 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.it praznik dela - Na ulicah tudi uslužbenci Primorskega dnevnika s transparentom Deset tisoč ljudi korakalo v prvomajskem sprevodu Nekateri pravijo deset tisoč, drugi jim ugovarjajo, da je to število pretirano, tretji pa spet ugotavljajo, da je bil letošnji tradicionalni prvomajski sprevod po tržaških mestnih ulicah v priredbi deželnih sindikatov Cgil, Cisl in Uil v primerjavi s preteklimi leti daleč najbolj številčen. Mladi in manj mladi, delavci, upokojenci, brezposelni, družine z otroki, študenti in priseljenci, predstavniki borčevskih organizacij in de-portirancev so se množično zlili na ulice z rdečimi, sindikalnimi, strankarskimi in mirovnimi zastavami, z rdečimi nageljni ter transparenti, da bi dokazali, da jim ni vseeno za negotovo bodočnost, ki se nam piše. Nedvomno je to znak, da je gospodarska in socialna kriza, ki je zajela državo, pošteno načela žepe marsikoga izmed nas in tako ali drugače vplivala na naša življenja. Udeleženci prvomajskega sprevoda so se okrog 9. ure zbrali na šentjakobskem trgu, od koder so se spustili proti Garibaldijevem trgu, mimo Stare mitnice, vzdolž Ulice Carducci in po ulicah Roma in Mazzini vse do nabrežja in naposled do Velikega trga. Letos smo med udeleženci s svojim transparentom prvič korakali tudi uslužbenci Primorskega dnevnika, ki smo želeli na tak način opozoriti na hude ekonomske težave, v katerih se je znašel tudi naš dnevnik. Za transparentom so se nam pridružili zvesti bralci, naročniki, nekdanji kolegi in uslužbenci, ki so s svojo prisotnostjo dokazali, da jim je usoda Primorskega dnevnika oz. ohranitev slovenskega medijskega glasu pri srcu. Med korakanjem smo delili prvomajsko številko časopisa in dvojezični letak, na katerem smo tudi italijanskim someščanom pojasnili, kdo smo, katero je naše poslanstvo in seveda stisko, v kateri smo se znašli. Sprevod se je zaključil na Velikem trgu, kjer je bil pred županstvom vsakoletni sindikalni shod. Za mikrofonom se je v slovenščini oglasil mlad predstavnik sindikata Fim-Cisl s tovarne Wartsila Damijan Coretti, za njim je nastopila mlada prekerna delavka, govore pa je zaključil član državnega vodstva Cgil Nicola Nicolosi. Drug za drugim so ugotavljali, da so varčevalni ukrepi, ki jih več fotografij na www.primorski.eu je sprejela državna vlada za uravnove-šenje javnih financ, razočarali ljudi, predvsem delavce in upokojence. Obljubljene korenite reforme so se povsem izjalovile in dviga se število delavcev v dopolnilni blagajni. Coretti je svoj govor začel s krizo oziroma z ugotovitvijo, da se od leta 2008 nič ni spremenilo, da je dela vse manj, brezposelnost se veča, delovne razmere pa drastično slabšajo. »Eko- nomsko krizo plačujejo delavci. Pravil ni več, tako da se lahko finančni veliki možje po mili volji igrajo z delovno silo.« V nadaljevanju se je zaustavil pri brezposelnosti, ki se širi tudi med mladimi in ženskami. »Mladi jo doživljajo kot osebni poraz, saj se morajo brez ustrezne finančne moči zatekati k staršem, kar jih moralno precej ponižuje.« Seveda ni mogel mimo 18. člena delavskega statuta in misli, da je treba raje ustvarjati nova de- lovna mesta ter delavce zaščititi z ustreznimi mrežami socialne varnosti. Geslo letošnjega shoda je bilo Delo in rast za izhod iz krize - »to naj bo tudi skupno geslo vseh treh sindikatov, ki morajo združeno zasledovati predvsem koristi delavcev.« Škoda, da se na Velikem trgu ljudje navadno takoj porazgubijo in da se le peščica udeležencev sprevoda približa govorniškemu odru. Sicer pa so polemika - Predsednik pokrajinske skupščine Maurizio Vidali Nepotrebna Pokrajina? »Da, nepotrebna je bila od leta 1954 do 1994, ko je imela Občina Trst v njej večino!« Ali je Pokrajina Trst nepotrebna? Svojčas je to že bila: od leta 1954 do leta 1994, ko je bila le ena osmina pokrajinskih svetnikov iz okoliških občin, sedem osmin pa iz tržaške občine! Tako je ocenil predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, in se s svojo oceno suvereno vključil v polemiko o upravičenosti oziroma neupravičenosti nadaljnjega obstoja pokrajine, ki jo je s svojo odmevno aprilsko izjavo sprožil tržaški župan Roberto Cosolini. Vidali je spomnil na zgodovinsko dejstvo. Leta 1954 je tržaški prefekt Palamara izdal odlok, s katerim je določil sestavo pokrajinske skupščine. Slednja je štela 24 članov: 21 svetnikov je bilo iz tržaške občine, le trije iz ostalih petih okoliških občin. Kljub temu, da je odlok kršil vsedržavni zakon, po katerem ima lahko občina-glavno mesto pokrajine največ le 50 odstotkov Maurizio Vidali kroma svetnikov v pokrajinski skupščini, je odlok obveljal cela štiri desetletja. »Palamarov odlok je bil očitno protislovenski in protikomunistični, z njim je skušal prefekt prebiti tako imenovani rdeči pas okoliških občin,« je ocenil Vidali, in pojasnil, kako se je zgodba nadaljevala. Leta 1994 je pet tajnikov Slovenske skupnosti v občinah tržaške pokrajine vložilo priziv na deželno upravno sodišče. Pravdo so zmagali, vodstvo pokrajinske uprave je za leto dni prevzel komisar, leta 1996 so bile končno izvedene pravične pokrajinske volitve, in sicer po novem sistemu, ki je predvideval izvolitev dvanajstih svetnikov z območja tržaške občine in prav toliko z območja preostalih petih okoliških občin. Na ta način je bilo celotno pokrajinsko ozemlje enakovredno zastopano v pokrajinski skupščini, je menil Vidali. Ob tem se je obregnil tudi ob nove skomine o ustanovitvi tako imenovane mestne občine Trst. »Vrnili bi se nazaj v čase, ko je imela tržaška občina svoj monopol v pokrajini,« je ocenil, in dodal, da je poskus ustanovitve mestne občine Trst lani klavrno propadel. »Na lanskih tržaških občinskih volitvah so volivci zavrnili zamisel o mestni občini, saj je županski kandidat, ki je zagovarjal mestno občino prejel le 1,26 odstotka glasov,« je spomnil predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali. M.K. morda ljudje res siti besedičenja, ki nikamor ne privede. Slej ko prej so danes prepotrebni konkretni ukrepi, ki bi zaščitili delavce in delovna mesta, ki bi ponovno zagnali ekonomijo, da se ne bi bilo več treba zatekati k socialnim blažil-cem, dopolnilni blagajni, solidarnostnim pogodbam in podobno. Upati je, da ne bodo sindikati tako kot predsednik tehnične vlade izgubili zaupanja ljudi. Sara Sternad Na Opčinah proslava 67-letnice osvoboditve Društvo Tabor in sekcija VZPI Opči-ne, Bani, Ferlugi in Piščanci bosta danes počastila 67. obletnico osvoboditve. 3. maja 1945 so enote 4. armade osvobodile Opčine. Udeleženci bodo ob 19.45 šli iz Prosvetnega doma do osrednjega vaškega spomenika. Program bodo oblikovali učenci OŠ F. Bevka, dijaki SŠ S. Kosovela, MoPZ Tabor in harmonikar Egon Tavčer. Priložnostno misel bo podala Martina Gantar. Forum DS o univerzi Demokratska stranka prireja danes ob 17.45 v dvorani Tessitori (Trg Oberdan 5) razpravo Kakšna univerza za našo deželo? Sodelujejo dež. svetnik Franco Codega, rektor Tržaške univerze Francesco Peroni in dež. odbornik Roberto Molinaro. SEL za zdravstvo Levica ekologija in svoboda vabi občane naj se ji danes ob 11. uri na nabrežju Sauro pred deželnim odborništvom za zdravstvo pridružijo v protestu proti krčenju storitev, ki ga uvaja deželna zdravstvena reforma. / TRST Četrtek, 3. maja 2012 ~J fabio urlini - Severna liga-UADA » Dovolj Equitalia!« Fabio Urlini, letnik '76, je po rodu iz Križa. »Puhovi« jim pravijo po mamini strani. Je obenem geometer in (skoraj leto) upravitelj znanega puba v Križu. Pri petnajstih se je vpisal v Severno ligo, zapustil jo je, ko je postal odbornik domače Vesne. »Zaradi konflikta interesov,« je pojasnil. Pred časom se je »vrnil« v politiko; na devinsko-nabre-žinskih občinskih volitvah je županski kandidat naveze Severna liga-Unaltra DuinoAurisina. Zakaj ste se odločili za kandidaturo? »Stranki sta me izbrali kot osebo, ki dobro pozna slovenski in italijanski svet. Mama je Slovenka, oče istrski begunec. Sem sin tega ozemlja.« S čim ste se ukvarjali, preden vas je prevzela politika? »Z nogometom. Igral sem za S. Nazario, Primorje, Unione sportiva S. Croce, San Marco Sistiana. Ko sem se pri devetnajstih vrnil k Vesni, je bilo to najlepše, kar se mi je v športu zgodilo.« Zakaj zavezništvo med Severno ligo in Un'altra Duino-Aurisina? »Severna liga že sodeluje z Un'al-tra Trieste na tržaški občini in pokrajini. Šlo je za naravno nadaljevanje tega zavezništva.« Katere so temeljne točke vašega županskega programa? »Boj proti izterjevalnici Equitalia, proti davku IMU, pozornost do ekologije, predvsem kar zadeva izkoriščanje naravnih virov energije.« Kaj boste storili, če boste izvoljeni? »Na občinske stavbe bom dal na- mestiti fotovoltaične sisteme za energetsko varčevanje. In ustanovil bom občinsko izterjevalnico.« Zakaj bi vas morali volivci podpreti? »Doslej so lahko izbirali le med slabo desnico in slabo levico. Mi smo demokratična alternativa.« Vas bodo prizadele aktualne razprtije v Severni ligi? »Severna liga je edina stranka, ki je v 48 urah počistila, kar je imela počistiti. Kdor je pri Severni ligi zgrešil, ta bo dvakrat plačal. Kajti ljudje pričakujejo od Severne lige nekaj več.« Koliko možnosti imate, da bi bili izvoljeni? »To bodo odločili občani.« Koliko ste »investirali« v volilno kampanjo? »Osebno dvesto evrov.« M.K. s. napolitano - Nova generacija za D-N Ret razočaral, Romita še bolj Simone Napolitano (Nova generacija za Devin-Nabrežino) je pred petimi leti na Retovi listi neuspešno kandidiral za občinski svet, to pa ni razlog - pojasnjuje - za njegovo župansko kandidaturo. »Zanjo sem se odločil, ker je uprava župana Giorgia Reta popolnoma zatajila svoje predvolilne obljube in ker sem bil kot predsednik odbora Rilke deležen vsakovrstnih groženj in ustrahovanj, nekatere tudi mafijskega tipa.« Tisti, ki ne dela nič, pravzaprav nikoli ne greši, Ret je dosti delal, po Napolita-novem mnenju pa je naredil veliko napak, »ni bil dober upravitelj, mnogo slabši pa je bil njegov namestnik Massimo Romita.« Napolitano se ima za apolitičnega človeka, ki ni imel nikoli v žepu strankarske izkaznice. Daleč od strankarske politike je tudi njegova lista, za razliko od drugih list - pravi -ki se predstavljajo kot občanske liste, v resnici pa so na raznih ravneh vezane s strankami in s politiki. »Napišite prosim, da na naši listi ni nobenega kandidata, ki bi imel gradbene interese na teritoriju ali ki bi Občini ponujal servise in storitve. Z nami ni nikogar, ki mu bi bilo treba asfaltirati cesto pred hišo ali urediti pločnik. Naša lista je tako rekoč sestavljena iz ljudi, ki bodo v primeru izvolitve delali izključno za dobrobit občinske skupnosti. Gre torej za ljudi, ki nimajo nobenih, ponavljam nobenih osebnih interesov.« In to je bila po Napolitanovem mnenju največja hiba Retove uprave. »Da je delala le v interesu nekaterih občanov in popolnoma zanemarjala splošne interese ogromne večine občank in občanov,« je prepričan županski kandidat Nove generacije za Devin-Nabrežino. Seznam neizpolnjenih obljub in pristranskih interesov, ki jih je gojila Retova in Romitova uprava, je po Napolitanovem mnenju zelo dolg. Na vrh seznama postavlja Sesljanski zaliv oziroma projekt Por-topiccolo, »ki je bil načrtovan na en način, sedaj pa se je prelevil v čisto nekaj drugega,« nato trgovski načrt, pri katerem naj bi interesi nekaterih prevladali nad interesi skupnosti. »Skratka eno samo veliko razočaranje, zato naša občina nujno potrebuje prenovo in metlo, ki bi pometala z dosedanjimi upravitelji in s slabo politiko,« dodaja Napolitano. S.T. alessandro longo elia - Liberta civica Ne na desni in ne na levi »Po vsem kar se je zgodilo nismo nečaki, temveč vnuki prve občanske liste, ki jo je v Trstu oblikoval Riccardo Illy in jo potem razširil na vso Furlanijo-Julijsko krajino.« Alessandro Longo Elia, devinsko-nabrežinski županski kandidat gibanja Liberta civica, torej verjame v t.i. model Illy, glede na politično situacijo na lokalni ravni pa se nima ne za levičarja in niti za desničarja, temveč za človeka, »ki svoje izkušnje daje na razpolago občinski skupnosti.« Vseh dvanajst kandidatov liste, ki podpira Longa Elio, nima nobene strankarske izkaznice, zlasti pa nimajo ambicij po politični karieri. Na pripombo, da je Illy tako v Trstu, kot na deželni ravni, imel vedno za seboj levo sredino, Longo Elia odgovarja, da najprej pridejo programi, potem vse ostalo. »Prebral sem volilni program Vlada Kukanje in ugotovil, da se z nekaterimi stvari strinjam, z drugimi pa žal ne. Videl sem tudi program Massima Romite in priznam, da mi v glavnem ni bil všeč,« pravi 41-le-tni elektronski inženir iz Naselja Sv. Maura. Do zadnjega je upal in pričakoval, da se bo tudi v Devinu-Nabrežini ustvarili pogoji za oblikovanje zmernega in sredinskega volilnega gibanja. Longo Elia je upal tudi v drugačen razplet primarnih volitev v levi sredini. »Da smo si na jasnem. Osebno nimam nič proti Kukanji, ki ga cenim, sodelovanje s skrajno levico pa je zelo daleč od našega mi- šljenja, zato smo se odločili za samostojno volilno pot.« »Kandidati za župana in občinski svet imamo dvajset otrok in trinajst vnukov, zato je povsem normalno, da nas zanimajo predvsem realni problemi naših občanov in ne visoko doneče obljube tega ali onega kandidata,« pravi Longo Elia. Na sesljanski šoli je npr. letošnjo zimo slabo delovalo centralno ogrevanje, zato so mnogi starši oklevali, če svoje otroke sploh pošiljati v šolo. V Naselju Sv. Maura je premalo javnega zelenja, ki je vrh vsega še slabo vzdrževano. Kaj pa ocena Retove uprave? »Županu je treba priznati združevalno vlogo v pisani devinsko-na-brežinske stvarnosti. Škoda, da je imel okrog sebe toliko nesposobnih upraviteljev,« ocenjuje Longo Elia. S.T. dino norbedo - Forza nuova Sociala in razvoj Dino Norbedo, 53-letni županski kandidat desničarske Forze nuova v Devinu-Nabrežini se je sinoči vrnil iz bivše sovjetske socialistične republike Gruzije. Bil je na poslovnem potovanju. Njegovo uvozno-izvozno podjetje že vrsto let posluje z državami nekdanjega komunističnega bloka. Biznis je očitno podrl ideološke pregrade. Zakaj kandidirate? »Moje delo uspeva, gospodarsko stanje je ugodno. Trideset let poslujem po svetu, nabral sem si izkušnje; kandidiram, da bi vse to posredoval, predvsem mladim.« Katere so temeljne točke vašega programa? »Tri: sociala, razvoj in varnost.« Začnimo s socialo. »Preveriti je treba, kako so porabljeni prispevki, ki jih občina namenja za socialne posege. Doslej se tega ni delalo, zato je prišlo do izrabljanja.« Razvoj? »Prvič: ustanovitev zadrug za mlade s sodelovanjem občine. Drugič: ribiški turizem. Ta je predvsem poleti pisan na kožo devinsko-nabrežinske občine. Tretjič: izkoristiti bi bilo treba val turistov, ki prihajajo v Trst s križarjenjem.« Kaj pa varnost? »Skrbita porast ropov in uživanja mamil. A vprašanji sociale in razvoja sta bolj pomembni.« Kakšen je vaš odnos do slovenske manjšine? »Osebno nimam do slovenske manjšine nobenih predsodkov. Mislim, da je že dovolj zaščitena. Naj dodam, da mi nimamo nič z zadnjimi maza-škimi akcijami.« Lani se je Forza nuova na volitvah v Trstu povezala z Un'altra Trieste. Zakaj niste tega zavezništva obnovili v Devinu-Nabrežini? »Ali je po vašem mnenju mogoče sodelovanje s tistim, ki se je povezal s stranko, ki vihra z zastavo Padanje?« Zakaj bi vas morali devinsko-nabrežinski volivci podpreti? »Ker prinašamo inovativne zamisli, ki so povrhu vsega zelo poceni izvedljive.« Kako ocenjujete delo Retove uprave? »Izkazala se je predvsem s ce-mentifikacijo ozemlja ...« Na kakšen rezultat računate? »Objektivno: če bomo dosegli 2,5 odstotka, bomo zadovoljni.« M.K. w Danes v Nabrežini župani za Kukanjo Levosredinsko zavezništvo vabi danes ob 18. uri v rojstno hišo Iga Grudna (Kamnarsko hišo) v Nabrežini na srečanje o občinskih upravah v službi občanov. To bo priložnost, da župani Trsta, Zgonika, Repentabra, Doline in Milj - Roberto Cosolini, Mirko Sardoč, Marko Pisani, Fulvia Premolin in Nerio Nesladek - javno podprejo župansko kandidaturo Vladimirja Kuka-njo. Srečanje bo povezoval deželni poslanec Igor Gabrovec, navzoč bo seveda tudi Kukanja. Današnje pobude Massima Romite Županski kandidat desne sredine Massimo Romita bo danes imel zelo dolg predvolilni dan, ki se bo začel ob 8.30 z razdeljevanjem volilne reklame v Ribiškem naselju. Sledijo naslednje pobude: ob 9.30 v De-vinu, kamor bo prišel tudi župan Giorgio Ret, ob 10.30 pred veleblagovnico Conad v Sesljanu, ob 11. uri v Naselju Sv. Maura, ob 11.30 v Nabrežini, ob 14.30 v Sesljanu, sledil bo »pohod« z volilnim avtodomom, ki se bo končal v Cerovljah ob 20.30 z zaključnim shodom Retove liste. Poziv stranke SEL: Glasujte za Kukanjo Forum Slovencev v Italiji, ki deluje v sklopu vsedržavne stranke SEL (Levica, ekologija, svoboda), poziva svoje članice in člane, da se množično udeležijo nedeljskih in ponedeljkovih sobotnih volitev. Glede Devina-Nabrežine stranka SEL poziva k podpori županskega kandidate leve sredine Vladimirja Kukanje in istočasno kandidatne liste LES-SEL za občinski svet. Volivci in volivke pazite na volilno izkaznico Volitve bodo v nedeljo od 8. do 22. ure ter v ponedeljek od 7. do 15. ure. Na volišče je treba priti z veljavnim osebnim dokumentom in z volilno izkaznico. Kdor je nima ali na njej ni več prostora za volilne žige, mora novo dvigniti na občinskem volilnem uradu. Voli se lahko na dva načina. S tem da se prekriža ime in priimek županskega kandidata ali pa samo eno od strank. Le v tem primeru se lahko napiše priimek kandidata ali kandidatke za občinski svet. Glas za stranko pomeni tudi glas za županskega kandidata, ki ga stranka podpira. Gasparri: Romita naj bo Retov naslednik Vodja senatorjev Ljudstva svobode Maurizio Gasparri (na sliki z Ro-mito) je na prvomajski volilni prireditvi v Sesljanu podprl Massima Romito, ki ga je označil kot najboljšega naslednika dosedanjega župana Giorgia Reta. Srečanja so se med drugim udeležili deželni koordinator Ljudstva svobode Isidoro Got-tardo, deželni svetnik Piero Tononi in drugi voditelji Alfanove stranke, med katerimi tudi senator Giulio Camber. Slednji se, kot znano, zelo poredkoma pojavlja v javnosti, za Romito je očitno naredil izjemo. Volitve 2012 4 DEVIN-NABREŽINA 8 Četrtek, 3. maja 2012 TRST / DSI - Inž. Janez Bizjak predaval o megalitski kulturi Stonehenge pod Krnom Obredni kamniti krog iz bronaste oz. bakrene dobe z do dva metra visokimi skalami Megalitska kultura izhaja iz grškega izraza in pomeni kulturo velikih kamnov. Gre za obdobje od štiri do dva tisoč let pred Kristusom, nastala pa je po neolitski »ustvarjalni« revoluciji, saj od takrat naprej poznamo vse domače živali in žitarice. Nekoč so opazovali poti lune in sonca ter letne čase. Danes nam je to samoumevno, ne zavedamo pa se, da je stran koledarja rezultat znanja tisoč, morda dva tisoč let. Janez Bizjak, diplomiran inženir arhitekture, urbanist, naravovarstve-nik, publicist, bivši direktor Triglavskega narodnega parka in avtor knjige Ostanki megalitske kulture v slovenskih Alpah, je v Peterlinovi dvorani spregovoril o nenavadni temi, ki je sad intenzivnega večletnega raziskovanja, zaradi katerega so pod Krnom našli tri tisoč let stare kamene ostaline. Kamniti krog pod Krnom je podoben znamenitemu Stonehengeu v Angliji. Ostaline so lahko materialne ali pa odmevi ostalin, to so ostanki v našem izročilu, saj o tem nimamo nobenih pisnih virov, samo pripovedi in legende. Za Arhimeda je veljal sledeči rek: »če človek sluti, da je nekaj prav, čeprav se tega ne more dotakniti, je to prav«. Podobnega mnenja je bil Einstein, ki je trdil, da kar lahko štejemo, ni vredno, tistega, kar je vredno, pa me moremo šteti. Gost ponedeljkovega večera Društva slovenskih izobražencev je začel s svojo pripovedjo s pokončnimi kamni -menhirji, edini na Slovenskem je v Krkavčah, se nato posvetil megalitskim grobnicam v Provansi in na Škotskem ter vse to prikazal preko slik. Tudi v severni Nemčiji najdemo pokončne skale z vodoravnimi ploskvami. Za slednje je značilno, da imajo luknjo, imenovano tudi okno za dušo, skozi katero je lahko šla duša proč. Predavatelj, nekdanji direktor Trigl. nar. parka inž. Janez Bizjak kroma V drugem delu večera se je Bizjak osredotočil na megalitske kroge na Irskem, Škotskem in v Franciji, saj obstaja o tem nešteto knjig in ugotovitev, vsako leto pa poteka več kongresov. Krogom pripisujejo več pomenov: obredni, zavarovani za živino ali obratno, »sveti ograd«, v katerega živina ni imela vstopa, ker je to bil posvečen kraj. Znani me-galitski krog v Stonehengeu je sestavljen iz notranjega in zunanjega kroga, delali pa so ga približno dva tisoč let. Odmevi te kulture so tudi v Alpah, o čemer priča tisočletna kontinuiteta v slovenski krajini. Ze cerkve v ovalu stojijo na mestih starih daritvenih prostorov na prostem, saj je papež Gregor Veliki izdal edikt, v katerem je pozival, naj se ne uničuje predkrščanskih ostalin, ker jih je treba dopolniti ali nadgraditi. Krog je prasimbol, simbol popolnosti, varnosti, svetosti, večnosti in znak. V slovenskem ljudskem izroči- lu je veliko krogov: od rozet do pen-tagramov vrezanih v kamnite portale in pohištvo. Rozeta je bilo zaščitno krščansko znamenje, ki so ga preoblikovali v posvetitvene križe. Prvi dokumentirani podatek o risanju krogov in risov je Ep o Gilgamešu, star pet tisoč let. Krog in oval pa sta predstavljala tudi zaščito plodne zemlje pred vetrom kot tipološko posebnost slovenske kulturne krajine. Najzanimivejši del večera je bil gotovo na koncu, ko je predavatelj predstavil najnovejše odkritje kroga pod Krnom, ki je ostal nedotaknjen. Nekatere skale so visoke tudi dva metra, obredni krog pa je iz bronaste oziroma bakrene dobe. Celo med prvo svetovno je ostal nepoškodovan. Pomen teh krogov ostaja še vedno skrivnosten. Mogoče je bila to meteorološka opazovalnica ali pa so se hodili ljudje tja zdravit ... (met). 56. občinska razstava vin in 15. razstava ekstradeviškega ^ oljčnega olja At (jcfrlck. j-. nuj j 3.LHi-2_1 JDIh r. .h-mtc-vaiih- viti v MbtAnikcTn kni Jku L Zh :4111 j Fclrk, 4. m ji j ± 1~JHI I^IHI-IÏ l|J"K ,,-¡IrfiTTVj prnx"4 v tixün m;u x L.nmF t Mlulinikcm kni^ku l.!h--!nu 4 >sl|irl|r kHHiLrn ( kljirifir rjjrviaA-E ,^-nxjrv i vr 1 ra" in TI Ala ikii iter ra/nl-«!'.!- -¡IkiiLí K'iit|£J¡ Tai i : j. : r 11 s : -• j i.» viizri \1ljilut>ilu-iii ki&klm Í k ||i r i i r " ■ i ¡ ■ -j.; r j i t r rj_r «i I xvr Jjikttji \ i i1: ctk" h' x ' ' Pi ■■).■ k 11 i hi afpjraj" v rrcLiin IT. Mirim j s. tu <■ 11 crt !*i 11 iil; ::■■ Lryj |?n. ik rj.-j , xÏk in Ti nn!-l,a 41-iil u i jj-'iju i |i Í iklprlfr nxvia V£ 1 " I p i ji - ( ha. — rtjcp m j- fcT k flia." v pirn 11 Ti h1 Lia í I j i r i ¡ r ruaiEve ihriručih Ucjnrfukiji v i!-, iitjiii L_:'-ijir>.-j.;j d ru vivi V'jikiilii: V(HÍmk .' j^La s I hm* i í4h!Lii jiliihvíifv (aLmltcnr nulhcr i.' rj.nrvLi jim -l nrfik- sitk in l'LiI p - Lp irKcrfe i iJcLi|Hiiajru i lir Aulntiin ni ^fjLiLij |urnp 1-H.im 1-H.iHI lfl.lMI 1SJR1 Zfiffll 2UX\ SutniU, S. maja IT. Iti i Í L. I j i p i i r LimL n 1 7Jffl Pa™ la iëuckjc ftalih varil druifva Ailru f !l.jh">k K-:i|ht ULIH NirifgrajcvKujc 54. o4j£iiiakr milnr vin in 95. -iiMimikc uflearrt ¡n4rcdniífkr|^ iii|cik|£.l olji JL pçinliciKi lijaku V^Jiilncpi •.■iLc-hlrji Bčrjj ■:ki 3ûjhi clij|c — üknriáu pn1ivl|iiiic iill-j 'i"rí et ihmii:- puprvlrù fuiîutckh marjkjrtljc S -c >_lc "l I -L, £l Ell.lj.J ] &.IH1 Ptnlnlrrilcv bnhnn- diiuirva II ^urdiría íIi v ininnï kulluriw)£x ilmitva Yurilm \thiiiil ]&0a t ïdjTrijc lkivlijv 1 Jfl K j «c-r r i | s h j! nr,;4 -c rrfcnfni I j metu (i-luí» JuliHL Vctb n IlaJ ¡UR;. IS. t!' N usl.pp £iju anr jufiric Ki l) Yd* Kifidfc* 19.SH ¡urinfn. in pxiurc (krmil J 2" '.!■:■ 1 "rjHliii i rtirarilrv pAnu t. i=v Jrtlhkim l»r.-F>:.nki fj.rtlfc FuunJcIfck, 7. maji 1£.IHi Odjrrlp lucrVkm 19.S! \!jHli3p - t QlMAf 21.IN! I ""I k—- i skupcruriii Anuil Mrl - ■-.Tirj 31 Krx-iki M . ..-ifciJiijr TiiPcL, ai luja ]7.h1 í i-.l¡iM¡r lkisiu n 1É.IHÍ I^KliniT|c nilmru iprxi ht"*! Mii.4r.i'i.rm iriwiu QdN IS.!*! MaMlisp ¡^ataÍrw]Ci ist^irx Hrr¡: 19jq0 hi r.-r^ i h.-- pi lirjr: j-r rrup i "mi '>.■> m PHtJLTJ^lft f """ 'TRIESTE TAL ^ ZKBG Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 3. maja 2012 ALEKSANDER Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.15 - Dolžina dneva 14.26 - Luna vzide ob 17.11 in zatone ob 3.53 Jutri, PETEK, 4. maja 2012 CVETO VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj C, zračni tlak 1015,7 mb raste, vlaga 80-odstotna, veter 5 km na uro ju-go-zahodnik, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 16,7 stopinje C. [I] Lekarne Do sobote, 5. maja 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 39/A (040 764943), Trg Valmaura 11 (040 812308). Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul.Ginnastica 39/A, Trg Valmaura 11, Trg Sv. Jakoba 1. Opčine - Nanoški trg 3 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Sv. Jakoba 1 (040 639749). U Kino AMBASCIATORI - 17.00, 19.30, 22.00 »The Avengers«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 21.00 »Madame Butterfly 3D«; 16.30, 18.30, 19.15, 21.15, 22.00 »The Hunger Games«; 16.30, 19.10, 21.50 »Battleship«; 16.10 »Biancane-ve«; 16.30, 19.00, 21.30 »To Rome with love«; 16.10, 19.00, 21.50 »The Avengers«; 18.15, 21.15 »The Avengers 3D«; 16.30, 18.50 »Ho cercato il tuo nome«; 16.10 »Pirati! Briganti da strapazzo«. FELLINI - 18.00, 22.15 »The Rum Diary«; 16.00, 20.00 »Marigold Hotel«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »To Rome with love«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.15, 18.00, 20.00, 22.00 »Il primo uomo«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00 »Kupili smo živalski vrt«; 20.30 »Masaker«; 19.00 »Odklop«; 18.30, 20.50 »Parada«; 21.00 »V deželi krvi in medu«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.30 »Lorax 3D (sinhro.)«; 15.10, 17.10 »Lorax (sinhro.)«; 17.30 »Titanik 3D«; 20.50 »Ameriška pita: Obletnica«; 19.10, 21.20 »Talisman«; 19.00, 21.00 »Project X«; 15.20, 20.40 »Bojna ladja«; 16.30, 18.30, 20.30 »Ulični ples 2 3D«; 15.00, 17.00 »Delfin (sinhro.)«; 16.00, 18.20 »Zrcalce, zrcalce (sinhro.)«; 18.00 »Eksotični hotel Marigold«; 21.10 »Maščevalci 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Hunger Games»; Dvorana 2: 16.00, 18.30, 21.15 »The Avengers 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ho cercato il tuo nome«; Dvorana 4: 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Il castello nel cielo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.40, 22.15 »Hunger Games (dig.)«; Dvorana 2: 18.00, 20.40 »The Avengers 3D (dig.)«; Dvorana 3: 17.30, 20.00, 22.15 »To Rome with love (dig.)«; Dvorana 4: 17.15 »The Avengers 3D (dig.)«; 20.00, 22.00 »Ho cer-cato il tuo nome«; Dvorana 5: 19.50, 22.10 »Cronache di una passione«; 17.15 »Il castello nel cielo (dig.). 0 Čestitke Iskrene čestitke Taniji in Milošu, mali MINI pa vse lepo v življenju! Vsi pri Skladu Mitja Čuk. Naša nežna, lepa sestra in hči jih danes 30 slavi. Vse najboljše draga VERONIKA, obilo zdravja, veselja in čim manj skrbi, ti z Opčin mimo Doberdoba do Bonet kličemo mi vsi! 15 poljubčkov na vsako stran prejmi draga teta VERONIKA za rojstni dan! Tvoji Sofia in Aleksander. Pri zboru Gallus imamo še enega inženirja. Dragi IVAN, tako uspešno še naprej! - Kolkor kapljic, tolko let dajmo z Giuli še veselo pet. Vse najboljše ti želimo vsi pri TFS Stu ledi & Izleti PODPORNO DRUŠTVO ROJAN v sodelovanju s Krut.om vabi v nedeljo, 13. maja, na izlet v zibelko slovenske kulture in čebelarstva pod Stolom na Gorenjskem. Vpisovanje in vse informacije na tel. št. 040360072 (Krut, Ul. Cicerone 8), 040826661 (g. Kobal) in 040 417025 (g. Bole). OGLED PIRANA Z OKOLICO - starodavno mesto s svojo zanimivo zgodovino v soboto, 19. maja. Občudovali bomo tudi okolico in obiskali najbolj vabljive točke. Informacije in vpis na tel. št.: 347-9322123. ENODNEVNI IZLET NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec v nedeljo, 20. maja. Prijave in informacije na +39339-6980193 ali skdprimorec@yahoo.it. IZLET NA KOROŠKO v organizaciji ZSKD v soboto, 26. maja: namenjen kulturnim delavcem in članom kulturnih društev. Predviden avtobusni prevoz v smeri Šentjakob v Rožu, odhod ob 7. uri s postankoma v Trstu in Gorici. Iz organizacijskih razlogov prosimo, da se zainteresirani čimprej vpišejo. Naknadno bomo sporočili ostale informacije. AŠD SK BRDINA organizira 10. junija enodnevni izlet v Gardaland. Vpisovanje do 30. maja. Informacije na 335-5476663 (Vanja). SEKCIJIVZPI Boljunec - Dolina-Mač-kolje-Prebeneg organizirata od 4. do 7. julija izlet v Bosno »Po poteh osvobodilnih bitk naše zgodovine«. Obiski: Jasenovac, Kozara, Jajce, Ja-blanica, Titov bunker, Sarajevo, Sut-jeska, Mostar, Drvar, Bihač. Vpisovanje in informacije na tel. št.: 040228896 (Nerina Zeriali), 040-228142 (Edvin Švab). S Mali oglasi AUDI A3 sportback TDI 2.0, letnik 2004, 94.000 km, redno servisiran, z letnimi in zimskimi gumami prodam. Tel. 335-6328351. DVOSOBNO STANOVANJE v Štivanu blizu Devina dajem v najem za 450,00 evrov mesečno (dodati je treba stroške za ogrevanje). Tel. št. 348-4462664. IŠČEM delo kot negovalka starejših oseb, 24 ur dnevno, tel. št.: 3296055490. LETO starega steriliziranega mačka, tigrasto rdeče barve pogrešamo že 4 mesece (Stare Milje). Tel. št.: 3336802586, 040-330233. PODARIM mlade mucke. Tel. št. 3334463154. PRODAM AVTO renault new mega-ne berlina 1.6 attractive, kupljen julija 2011, prevoženih 3.000 km, garancija renault, luči bixeno, z alarmno napravo in drugimi dodatki. Cena po dogovoru. Tel. št.: 040-212228. PRODAM SAMOSTOJNO HIŠO NA COLU (Repentabor) z urejenim vrtom. Vhod, kuhinja z jedilnim kotom, velika dnevna soba, 4 sobe, 2 kopalnici, garaža, pralnica, plinsko ogrevanje, klet. Zanimiva cena! Tel. št. 040-2171372. PRODAM lupinico chicco avto-fix, s podnožjem za pritrditev na sedež, snemljivo strehico in podlogo; voziček, 4-kolesni, velika napihljiva kolesa, s torbo za prenašanje dojenčka, ki se spremeni v zimsko vrečo. Tel. št.: 338-2105138. PRODAM moped (scooter) kymco people 200s, črne barve, letnik 2010, 9.900 km, 1.500,00 evrov. Tel. št.: 347-0466075. PRODAM praktično nov, par ur rabljen električni mlin za sadje za 430,00 evrov. Tel. št.: 329-7260688. PRODAM profesionalno bočno kosilnico in frezico stihl 280 za 350,00 evrov. Tel. št.: 329-7260688. Id Osmice BERTO ŠKERK je v Trnovci št. 4 odprl somico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek. DRUŽINA LAURICA je odprla osmico v Dolini 445. Tel. št. 040-228511. Vljudno vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki št. 18. FRANC IN TOMAŽ FABEC sta v Mav-hinjah odprla osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! Tel. št. 040299442. IVAN PERNARČIČ ima odprto osmi-co v Vižovljah. Toplo vabljeni. Tel. št.: 040-291498. OSMICA je odprta v Borštu pri Danje-lu Glavini. Tel. št. 040-228421. OSMICO sta odprla v Križu Martin in Erika. Tel. št.: 040-220605. OSMICO je odprl v Zgoniku Stanko Mi-lič. Tel. 040-229164. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Tel. št.: 0481-882230. V REPNU »NA OREŠJU« smo odprli osmico. Vabljeni na domačo kapljico in prigrizek! V SAMATORCI št. 50 sta odprla osmico Cvetko in Zmaga Colja. Tel. št. 040-229224. ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Vabljeni! Tel. 349-7158715. / TRST Četrtek, 3. maja 2012 9 S SKD TABOR in krajevna sekcija VZPI-ANPI - ob 67-letnici osvoboditve - DANES, 3. maja 2012, ob 19.45, zbirališče v Prosvetnem domu na Opčinah, nato sprevod in SLOVESNOST ob osrednjem vaškem spomeniku. V primeru slabega vremena bo proslava v dvorani Prosvetnega doma. f Društvo Finžgarjev dom in Slovenska prosveta vabita na premiera izvirne igre „ SOBA ŠTEVILKA 13 Izvaja starejša igralska skupina SKK in MOSP. Besedilo in režija: HELENA PERTOT Finžgarjev dom petek, 4.5. 2011 ob 20h H Šolske vesti UČNO OSEBJE DOLINSKEGA RAVNATELJSTVA vabi na otvoritev razstave otroških del, ki bo ob priliki Ma-jence v dolinskem Mladinskem krožku. Otvoritev v petek, 4. maja, ob 18. uri. Razstava bo odprta vsak dan do torka, 8. maja. 13 Obvestila ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL sporoča, da potekajo vpisovanja otrok v poletne centre, ki se bodo odvijali na sedežu v Ul. Ginnastica 72 v Trstu. Namenjeni so otrokom, ki obiskujejo jasli, otroške vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom, in sicer od 1. do 3. leta (ki že obiskujejo jasli), otrokom od 3. do 6. in od 6. do 12. leta. Informacije in vpisi v pisarni Dijaškega doma, pon.-pet., 8.0016.00. Tel. št.: 040-573142. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 3. maja, ob 20.00 v svojem sedežu (Prosek št. 159). SEKCIJA ZA SLOVENŠČINO na Visoki šoli modernih jezikov za tolmače in prevajalce vljudno vabi na predavanje dr. Mateja Šeklija, ki bo danes, 3. maja, ob 10. uri v predavalnici C1 (1. nad.) Visoke šole modernih jezikov za tolmače in prevajalce, Ul. Filzi 14. V drugem delu cikla predavanj o zgodovini in dialektologiji slovenskega jezika bo govor o stari cerkveni slovanščini in Loterija 2. maja 2012 Bari 87 18 2 81 78 Cagliari 89 01 14 6 57 Firence 50 39 85 55 34 Genova 65 78 72 39 88 Milan 80 35 46 68 79 Neapelj 7 12 63 58 13 Palermo 63 70 33 57 48 Rim 16 35 33 56 50 Turin 17 63 13 89 27 Benetke 25 47 58 9 32 Nazionale 89 7 77 20 17 Super Enalotto Št. 52 9 22 61 67 84 85 jolly 6 Nagradni sklad 2.289.976,40 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 88.294.572,66 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 6 dobitnikov s 5 točkami 57.249,41 € 799 dobitnikov s 4 točkami 433,51 € 33.638 dobitnikov s 3 točkami 20,50 € Superstar 36 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 4 dobitnikov s 4 točkami 43.351,00 € 139 dobitnikov s 3 točkami 2.050,00 € 2.544 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 16.954 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 37.798 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € njenem vplivu na razvoj slovanskih jezikov. SKD TABOR in krajevna sekcija VZPI-ANPI ob 67-letnici osvoboditve: danes, 3. maja, ob 19.45 zbirališče v Prosvetnem domu na Opčinah, nato sprevod in slovesnost ob osrednjem vaškem spomeniku. Sodelujejo učenci OŠ F. Bevka, dijaki srednje šole S. Kosovela, MoPZ Tabor in harmonikar Egon Tav-čer. Priložnostna misel Martina Gantar. V primeru slabega vremena bo proslava v dvorani Prosvetnega doma. DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS organizira v petek, 4. maja, ob 18.00 otvoritev fotografske razstave in potopisno predavanje Mare Lakovič: V iskanju naših korenin - izgubljena ljudstva doline reke Omo, Bar, Razdrto; ob 20.00 nočni pohod ob polni luni na Nanos, izpred Bara. Pohod je v vsakem vremenu, potrebno se je primerno opremiti. Pohod je tradicionalen in se odvija vsak petek, ki je najbližje polni luni po predavanju. ČASOVNA BANKA POLLICINO - PALČEK vljudno vabi člane in nečlane na Praznik poletja, ki bo v soboto, 5. maja, v slučaju slabega vremena teden kasneje, od 10. do 16. ure na dvorišču parka Pollicino - Palček v Sesljanu (Naselje sv. Mavra 124, ob sedežu Socialne službe). Priredili bomo srečolov, Swap-Party za izmenjavo oblek in drugih predmetov ter izmenjavo igrač. Potujoča igrača: otroci prinesejo svoje igrače, ki bodo na razpolago za simbolično ceno. JUS PROSEK obvešča, da bo v soboto, 5. maja, z zbirališčem na B'lancu ob 9. uri potekala čistilna akcija na Proseku in okolici. Vabljeni! MAJ V LONJERJU bomo podirali v soboto, 5. maja, ob 17. uri. Toplo vabljeni! OBČINA ZGONIK v sodelovanju s krajevnimi društvi in šolami vabi ob 67. obletnici osvoboditve v soboto, 5. maja, ob 18. uri na slovesnost pri osrednjem občinskem spomeniku v Zgoni-ku. Ob 19. uri sledi pohod iz Zgonika v Briščike. Vabljeni! ŠC MELANIE KLEIN obvešča, da se bo spomladanski tečaj baby bazena odvijal: 5., 12. in 26. maja, 2. junija. Od 0 do 12. mesecev: 10.00-10.45 ali 10.4511.30 v bazenu hotela Kariš na Pesku; od 12. meseca do 4. leta: 17.00-17.45 v hotelu Danev na Opčinah. Info in prijave: urad v Ul. Cicerone 8 (ob pon. in pet. 9.00-13.00; ob sredah 16.00-18.00). Tel. št.: 345-7733569. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v nedeljo, 6. maja, ob 15.30 odhod iz Padrič za nastop, ki bo v Vrhniki; v torek, 8. maja, ob 20.45 na sedežu na Pa-dričah redna pevska vaja. AD FORMANDUM prireja 15-urni tečaj: z zelenjavo zdrava kuhinja - od aperitiva do sladice z uporabo zelenjave, sadja in povrtnin (slane pite, enolončnice, solate, sladice). Še dve prosti mesti. Prvo srečanje bo 7. maja. Informacije na ts@adformandum.org, tel. 040566360. OBČINA REPENTABOR sporoča družinam z bivališčem v občini, ki lahko predložijo prošnjo za ekonomsko podporo pri plačevanju najemnin stanovanj javne ali zasebne lasti, z izjemo subvencioniranih stanovanj za l. 2011, da je treba prošnjo za dodelitev olajšave predstaviti na samo za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu in bo na razpolago na www.comune.monrupi-no.ts.it - albo pretorio ter v Tajništvu občine Repentabor-Col 37, od pon. do petka od 9. do 12. ure, samo ob pon. in sredah od 15. do 17. ure. Rok za vložitev prošenj zapade 7. maja ob 17. uri. OBČINA REPENTABOR sporoča javnim osebam ali zasebnikom, ki so lastniki nepremičnine, ki se nahaja v občini, v primeru da so dali v najem stanovanje, ki je bilo pred tem neoddano manj premožnim osebam, da lahko prosijo za prispevek kot predvideva zakon. Predstaviti je treba prošnjo na za to namenjenem obrazcu, ki je priložen razpisu in bo na razpolago na www.comu-ne.monrupino.ts.it - albo pretorio in v Tajništvu občine, od pon. do petka od 9. do 12. ure, samo ob pon. in sredah od 15. do 17. ure. Rok za vložitev prošenj zapade 7. maja ob 17. uri. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV HOSPICE ADRIA ONLUS vabi na predavanje »Zadnje novosti v raziskavi proti raku« v ponedeljek, 7. maja, ob 17.30 v dvorano Baroncini, Ul. Trento 8 v Trstu. Predaval bo dr. Simon Spazza-pan, onkolog v CRO-ju iz Aviana. KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE, ki ga vodi prof. Drago Bajc, vabi na srečanje, ki bo v torek, 8. maja, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3. Pridružite se nam! KRUT vabi v torek, 8. maja, ob 18. uri na predavanje s kirurgom senologom, specializirianim na Inštitutu Verone-si v Milanu, dr. Jožetom Staculom, na temo »Nove perspektive v zdravljenju raka na prsih«. Predavanje v italijanščini bo na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tisca-li.it. RADIJSKI ODER IN SLOVENSKA PROSVETA obveščata, da bo mala gledališka šola Matejke Peterlin (gledališki teden za najmlajše) potekal od 11. do 15. junija v Finžgarjevem domu oz. Mari-janišču na Opčinah. Vpisovanje od srede, 9. maja, v uradih Slov. prosvete, Ul. Donizetti 3 (III. nadstropje) od 9. do 17. ure na tel. št. 040-370846 do zapolnitve mest. SKD PRIMOREC vabi cenjene člane in vaščane na srečanje »Preprečevanje prevar zoper starejše osebe« v sredo, 9. maja, ob 19.30 v Ljudskem domu v Trebčah na pobudo orožniške postaje z Opčin. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA obvešča člane Pokrajinskega sveta SKGZ za Tržaško, da bo seja v sredo, 9. maja, ob 18.30 v prvem in ob 19.00 v drugem sklicu v sejni dvorani SKGZ v Trstu (Ul. S. Francesco 20/III). OTROŠKE POLETNE DELAVNICE »Mala ustvarjalna akademija« v organizaciji ZSKD in v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb bo na Livku pri Kobaridu od 27. avgusta do 1. septembra. Predvidene delavnice: plesna (z Jelko Bogatec), glasbeno-pevska (z Jano Drassich), likovna (z Jano Pečar), fotografska (z Mirno Viola) in pravljična (z Markom Gavriloskim). Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do četrtka, 10. maja. UPRAVNI ODBOR ZDRUŽENJA Odbor za spomenik padlim v NOB iz Škednja, od Sv. Ane in s Kolonkovca sklicuje izredni občni zbor v četrtek, 10. maja, v prostorih KD Ivan Grbec, Ul. di Servola 124, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: pregled članstva in pooblastil; imenovanje tajnika zbora; poročilo predsednika, blagajnika in nadzornikov; odobritev proračuna in predračuna; imenovanje volilne komisije; predlaganje kandidatov; volitev novih članov upravnega in nadzornega odbora; razno. Poravnava članarin za l. 2011 in vpisovanje novih članov za l. 2012 pred začetkom. 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb se bo odvijal v Dijaškem domu v Kopru od 15. do 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12 do 20 let, ki že imajo izkušnje v igranju v orkestru. Od 17. do 22. julija se bo tudi odvijal seminar za predvodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja. 30-LETNIKI se bomo zbrali v soboto, 26. maja, v društveni gostilni v Gabrovcu ob 18.30. Rezervacije zbirata Monika in Jagoda do 20. maja vključno. Informacije na tel. št.: 333-8442509. OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Ekspresivne delavnice v maju: Likovne tehnike in Izdelava žigov. Informacije na tel. št. 040-299099 (Igralni kotiček Palček od pon. do sob. od 8. do 13. ure.) ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA organizira poletne tabore in delavnice: naravoslovni Živijo Kekec v Kranjski Gori, 10.-15. junij (do 5. razreda); jahalni Krpanova kobila v Sevnem, 17.-22. junij (od 4. raz. dalje); kulinarični Mizica, pogrni se! v Sevnem, 17. junij-22. julij (od 4. raz. dalje); raziskovalni Naš Trst v Trstu, 24.-29. junij (od 4. raz. dalje); angleški Jezikajte! v Postojni, 19.-24. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Mišk@ (računalnik, šah) v Trstu, 27.31. avgust (od 2. raz. dalje); delavnico Poglej ptička! (biologija in fotografija) v Trstu, 3.-7. september (od 2. raz. dalje). Informacije in prijave: 3202717508 (Tanja) ali zscirilme-tod@gmail.com. Število mest je omejeno. Prijave do 31. maja. 42. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v organizaciji ZSKD in v sodelovanju z OŠ Vuzenica, Slovensko prosvetno zvezo (Avstrija) in Zvezo Slovencev na Madžarskem se bo letos odvijala na Gradini (Doberdob) od 19. do 25. avgusta. Namenjena je mladim od 11 do 15 let iz FJK. Informacije ali prijave: uradi ZSKD v Trstu in Gorici. PRIMORCI BEREMO 2012 - do 10. novembra so v Narodni in študijski knjižnici v Trstu in v Slovenski knjižnici D. Feigla v Gorici na razpolago knjige za letošnjo izvedbo pobude. Podrobnejše informacije v obeh knjižnicah in na www.knjiznica.it. Prireditve DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM IN SLOVENSKA PROSVETA vabita v okviru projekta »Gledališče mladih ustvarjalcev« na premiero izvirne igre »Soba številka 13«. Izvaja starejša igralska skupina Slovenskega kulturnega kluba in MOSPA. Besedilo in režija: Helena Pertot. Finžgarjev dom, petek, 4. maja, ob 20. uri. SKD BARKOVLJE, SKD I. GRBEC IN SKD S. ŠKAMPERLE v sodelovanju z ZSKD vabijo v petek, 4. maja, ob 19.00 v prostore Skd Barkovlje (Ul. Bona-fata, 6) na ponovitev gledališke predstave »Skok v pravljični svet« v izvedbi gledališke skupine osnovnošolcev tržaških mestnih šol. Režija in mentorstvo Elena Husu, Boža Hrvatič in Patrizia Jurinčič. SLOVENSKI KLUB prireja v petek, 4. maja, predstavitev monografije novinarja Uroša Lipuščka »Sacro egoismo. Slovenci v krempljih tajnega londonskega pakta 1915«. O knjigi bosta spregovorila avtor in zgodovinar Jože Pirjevec. Pobuda bo potekala v mali dvorani Narodnega doma, Ul. Filzi 14, s pričetkom ob 17.30. Vabljeni! KONCERT DEKLIŠKE SKUPINE »Bodeča neža« bo ob praznovanju 150-le-tnice cerkve v Bazovici v soboto, 5. maja, ob 20.30. Vljudno vabljeni! SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE vabi ob 60-letnici svoje ustanovitve, na slovesno poimenovanje dvorane »stare šole« v Mačkoljah po msgr. Stanku Janežiču v nedeljo, 6. maja, ob 12. uri. V DOMU JAKOBA UKMARJA bo v torek, 8. maja, ob 20. uri predstavitev knjige in filmsko izvajanje Aljoša Žerjala. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi na predavanji v Kulturnem domu v Nabrežini: v sredo, 9. maja, bo ob 20.30 etnografinja Andreja Rustja predavala o Eskimih; v petek, 11. maja, ob 20.30 bo Damijana Pipan prikazala Camino de Santiago, romanje v Kompostelo. Vabljeni! SKD VIGRED vabi v sredo, 9. maja, ob 18.30 v Štalco v Šempolaju na predavanje z Marijo Merljak, strokovnjakinjo za zdravo prehrano, na temo: 1 -alergije v poletnem času, 2 - zdrava prehrana: za nosečnice, za doječe matere in za otroke od zibelke do univerze. VZPI - ANPI Sekcija Zgonik v sodelovanju s SKD Rdeča zvezda in pod pokroviteljstvom Občine Zgonik vabi v petek, 11. maja, ob 19. uri v prostore Kd Rdeča zvezda v Saležu na predstavitev dokumentarca o taborišču »Mathausen« s pričevanjem Riharda Gorupa. Uvodni pozdrav Stanka Hro-vatin. SKD IGO GRUDEN vabi najmlajše na zadnjo Pravljično urico, ki bo v prostorih nabrežinskega Kulturnega doma v soboto, 12. maja, ob 15.30. Pravljico bo pripovedovala Marija Umek iz komenske knjižnice, sledila bo delavnica in izposoja knjig. UMETNIŠKI IN KULTURNI CENTER ŠKERK v Trnovci 15, vabi na ogled razstave »Igra barv med Krasom in morjem« z nad dvesto deli ilustratorjev: Adriana Gon, Ane Košir, Žive Pahor, Katerine Kalc in Liviane Po-ropat. Odprta za publiko in družine do 15. junija. Urnik: sobote, nedelje in prazniki od 10.30 do 13.00 in od 15.30 do 19.00. Prispevki V spomin na draga starša, nonota in pra-nonota Grozdano in Mirkota darujejo družine Bandi in Fontana 100,00 evrov za Sklad Luchetta, Ota, D'Angelo, Hro-vatin. V spomin na drago soletnico Mileno Grgič daruje Sveto Kralj (Gropada) z družino 30,00 evrov za KD Slovan s Padrič. V spomin na Mileno Grgič (Žv'novo) daruje Darko Grgič z družino 20,00 evrov za KD Slovan s Padrič. V spomin na strica partizana Alfonza Šir-co, padlega na Opčinah maja 1945 za osvoboditev Trsta, daruje Diomira Fabjan 100,00 evrov za društvo Edinost. V spomin na moža Oskarja Milkoviča daruje žena Alberta 50,00 evrov za SKD Grad od Banov. Namesto cvetja na grob Lučota Puntar-ja darujeta Ančko in Lučana Tence 20,00 evrov za ŠD Vesna. V spomin na Vojko Ban vd. Ukmar darujeta Marino in Adriana 15,00 evrov za Godbeno društvo Prosek. t Tiho je v Gospodu zaspal in odšel po plačilo k Stvarniku naš predragi brat in stric Viljem Žerjal duhovnik Žalujoče sestre Danila, Stana in Imelda, nečakinje in nečaki ter ostalo sorodstvo Pogrebna sv. maša bo v Gabrjah danes, 3. maja, ob 16. uri. Pokopan bo na Opčinah v petek, 4. maja, ob 12. uri. Namesto cvetja darujmo za ljudi v stiski. Trst, Gorica, 3. maja 2012 Dragega strica Vilij'a se skupaj' s svoj'imi družinami s hvaležnostjo in ljubeznijo spominjajo nečaki Suzana in Gabrijela, Dani in Ervin, Mara, Peter in Ivan, Mirjam, Tatjana in Sonja, Beti, Sandi, Margi in Marko, Eva in Andrej ter Neva in Andi Žalovanju se pridružuje Uči Dolenc z družino t Mirno je odšla naša draga Ernesta Canciani Žalostno vest sporočajo mož Mirando, sin Claudio z ženo, vnuka Gaja in Luka ter brata Sergio z ženo in Eto Od nje se bomo poslovili v petek, 4. maja, ob 12.00 v cerkvici sv. Martina v Dolini. Žara bo izpostavljena v cerkvi od 11. ure. Dolina, 3. maja 2012 Zadnji pozdrav teti Ernesti Tania in Sandi z družinama Ob izgubi drage Erneste sočustvujemo s svojci Boris z družino ter Marija in Adriano Ob izgubi drage none VLASTE SOSIC ZGONC izrekamo Ketty in družini iskreno sožalje. Godbeno društvo Prosek 1 0 Četrtek, 3. maja 2012 TRST / prvi maj - Tradicionalni praznik Zveze levice na Opčinah »Zaposlitev ni usluga ali privilegij, temveč pravica, ki jo je treba braniti« Boris Pahor na srečanju SSk v Devinu: Tudi v italijanskih šolah bi morali poučevati slovenščino Na slikah: nastop TPPZ (levo) in govornica Tatjana Kobau (spodaj) na prazniku Združene levice na Opčinah; spodaj: praznik SSk z Borisom Pahorjem v Devinu; desno (z vrha): proslava v Križu, dviganje maja v Ricmanjah, svečanost pred spomenikom v Lonjerju Tako kot vsako leto je bil praznik 1. maja posebno doživet na Opčinah, kjer je Zveza levice priredila tradicionalni tridnevni prvomajski praznik. Ves dan je bilo na dvorišču Prosvetnega doma veliko ljudi, največ pa se jih je zbralo v popoldanskih urah. Priložnostno misel je podala Tatjana Kobau, ki je osvetlila težave in negotovosti, ki tlačijo delavce: od naraščajoče brezposelnosti, ki je hudo prizadela predvsem mlade, mimo reforme trga dela, ki z uveljavljanjem vse večje fleksibilnosti postavlja pod vprašaj številna delovna mesta, do seveda prekernosti, ki ne daje delavcem gotovosti in jim onemogoča, da bi načrtovali in uresničevali dostojno prihodnost. Ugotavljala je, da je čas, da se zavedamo, »da zaposlitev ni usluga, ki nam jo nudijo, ampak pravica; varnost pri delu, bolniški ali porodniški dopust, materinski in očetovski dopust, dopust in pokojnina ravno tako niso usluge, pač pa pravice, ki označujejo, razlikujejo in pripadajo zdravi družbi, ki je sposobna jamčiti gotovost, spoštovanje in dostojnost vsem ljudem.« Poslušalce je pozvala, naj se angažirajo in aktivno vključijo v politiko, saj bi drugače izgubili najbolj demokratična sredstva, s katerimi razpolagamo. Borbena in revolucionarna pesem Tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič pod taktirko Pie Cah je ob spremljavi harmonik, bobnov, orglic in kontrabasa ogrela srca poslušalcev, ki so dvour-ni nastop nagradili s srčnim aplavzom. Pahor: Poslanec Skerk je bil poštenjak »Psi lajajo in karavana gre naprej...« S temi besedami je pisatelj Boris Pahor sklenil svoj poseg na prvomajskem dobro obiskanem srečanju z naslovom Spopad s pomladjo - od pomladi 1945 do volilne pomladi v občini Devin-Nabrežina 2012, ki ga je krajevna sekcija Slovenske skupnosti priredila na sedežu slovenskih pevskih zborov v Devinu. V uvodnem pozdravu je deželni svetnik Igor Gabrovec izpostavil dejstvo, da se po četrt stoletnem obdobju s kandidaturo na srečanju prisotnega Vladimira Kukanje ponovno ponuja priložnost izvolitve slovenskega župana v občini. Tržaški pisatelj je spregovoril o polpreteklosti in podal svoje poglede na družbene in narodne izzive sedanjega in prihodnjega časa. Osvoboditev je Pahor dočakal v tujini. Kot »državljan sveta,« zaradi povojnega dogajanja v Trstu, ni imel želje, da bi se vrnil domov. Tista leta so bila neznosna in žalostna, kritičen do stalinizma je opozoril, da se nacionalnega vprašanja ne da reševati z ideologijo. V nadaljevanju je citiral antropologa Levi-Straussa, ki pravi, da si neki narod, če hoče preživeti, mora postaviti neko nepredirno obrambo, kar zadeva njegovo zavest, »drugače zvodeni: ta ščit predvideva sodelovanje in relacijo z drugimi. Če mladi v za- mejstvu ne čutijo Slovenije kot svoje domovine, na kaj se bodo v času globalizma priklopili, se je vprašal Pahor. Sledila je obrazložitev: nacionalno čuteč človek ni nacionalist, pač pa tisti, ki je solidaren z ljudmi svoje skupnosti in torej je proti egoizmu. Pahor, ki je kot znano v marsičem kritičen do slovenske podpore italijanskim levičarskim strankam, je opozoril, da je bil pokojni poslanec KPI Albin Skerk v Vidalije-vi stranki poštenjak. V zaključku je Pahor pritrdil Damjanu Terpinu, ki je opozoril na nevarnost vse večje prisotnosti italijanščine kot pogovornega jezika v slovenskih šolah, da bi bilo potrebno poučevanje slovenskega jezika razširiti v šolah z italijanskim učnim jezikom. šolstvo - V teh dneh na Liceju Franceta Prešerna Na obisku deset dijakov s turške šole ^amlaralti Koleji Na Liceju Franceta Prešerna gostijo te dni deset dijakov in profesorico s šole Qamlaralti Koleji iz mesta Izmir v Turčiji, kjer so se dijaki liceja Prešeren na pobudo združenja Intercultura mudili lani, zdaj pa turški gostje vračajo obisk. V Trst so prispeli v torek zvečer, včeraj pa so jim na liceju Prešeren pripravili sprejem, na katerem je Slovence v Turški gostje in njihovi tržaški gostitelji pred Narodnim domom kroma Italiji in naše šolstvo predstavila ravnateljica Loredana Gu-štin, prof. Melita Valič pa šolske dejavnosti. Popoldne so si ogledali Trst, danes bodo odšli na izlet v Benetke, v soboto pa v Ljubljano, medtem ko bodo jutri na šoli potekale dejavnosti, popoldne pa si bodo ogledali Miramarski grad. Turški dijaki bodo odpotovali domov v nedeljo. Posvet o Slataperju V Narodnem domu v Ul. Filzi 14 bo danes z začetkom ob 9. uri potekal posvet o Scipiu Slataperju ob stoletnici izida njegove knjige Moj Kras. Knjiga o kobariški bitki V dvorani knjigarne Minerva v Ul. San Nicolo 20 bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo Alberta Di Gilia Caporetto giorni d'inferno. Uvodoma bo govoril Roberto Todero iz Kulturnega društva Zenobi. Med geni in okoljem V državni knjižnici na Trgu Papa Giovanni XXIII 6 bo danes ob 17. uri srečanje o človeku med geni in okoljem v okviru srečanj Krožka za kulturo in umetnost. Poklon Schubertu V okviru koncertnega niza združenja Chamber Music bo drevi v mali dvorani gledališča Verdi ob 20.30 koncert v poklon skladatelju Franzu Schubertu. Nastopil bo trio Markus Schirmer-klavir, Benjamin Schmid-violina in Danjulo Ishizaka-čelo. / TRST Četrtek, 3. maja 2012 1 1 štivan - Na stari spletni fotografiji naj bi ob Massimu Romiti prepoznali nočnega »pleskarja« Mazač v pozi s podžupanom? Domačini podpisujejo ovadbe Po besedah Petra Močnika je eden od zasačenih mazačev Andrea Franco, ki predseduje tržiški Lega Nazionale Domačini, predstavniki društev in tudi zastopniki strank podpisujejo kazenske ovadbe zoper dva osumljenca, ki so ju karabinjerji nabrežinskega poveljstva v noči med 4. in 5. aprilom prijavili zaradi mazanja in poškodovanja dvojezičnih prometnih smerokazov na območju Štivana in Medje vasi. Ovadbe se opirajo na zaščitni zakon št. 38 iz leta 2001, ki v 23. členu omenja preventivne ter represivne ukrepe proti nestrpnosti in nasilju na račun pripadnikov jezikovne manjšine. Medtem pa je Štivančan, ki je tisto noč zasačil nočna »pleskarja«, ju ustavil in z njima počakal na prihod karabinjer-jev, enega od dveh prepoznal na spletni fotografiji. Po besedah odvetnika Petra Močnika je to Tržičan Andrea Franco, ki naj bi bil po njegovih informacijah tudi lastnik avtomobila znamke Fiat, s katerim se je dvojica ponoči peljala od table do table in na njih z modro barvo prekrila osem slovenskih napisov. Andrea Franco je predsednik tržiške sekcije združenja Lega Nazionale. To pa še ni vse: na stari sliki, ki jo je na facebooku objavila trži-ška Lega Nazionale, stoji domnevni ma-zač ob devinsko-nabrežinskem podžupanu Massimu Romiti. Skupinica z italijansko zastavo se je nastavila fotografu pri spomeniku, ki jo je Lega Nazionale dala postaviti leta 2004 v Štivanu - na nekdanji meji med Italijo in Svobodnim tržaškim ozemljem. Fotografija je sicer stara, saj so jo objavili 21. marca 2010, posneli pa bržkone precej časa pred tem datumom. A povrnimo se h kazenskim ovadbam proti 34-letnima osumljencema iz Tržiča in Devina. Ovadbe se kot omenjeno sklicujejo na zaščitni zakon in napovedujejo možnost nastopa oškodovanih strank. Dokumente, ki bodo poslani na državno tožilstvo v Trst, so po Moč-nikovih besedah že podpisali predsednik SSKD Timava Simon Peric, predsednik Jusa Medja vas Adam Pahor, predstavnik Vaške skupnosti Štivan Lucijan Kocman, kot pripadniki manjšine pa tudi Davide Peric, Boris Pernarčič in Daribor Peric. Napovedani so tudi podpisi Aleša Brec-lja, domačina in deželnega tajnika Slovenske skupnosti Damijana Terpina ter predstavnikov Zveze levice, morda tudi stranke SEL. Močnik je povedal, da bo tudi tržaški pokrajinski odbornik Vittorio Zollia vložil ovadbo, medtem ko se Dežela FJK, lastnica poškodovanih tabel, še ni oglasila. Deželni odbornik Riccardo Riccardi je pred tedni zagotovil, da bodo pristojni uradi obravnavali zadevo. (af) Fotografijo so pred dvema letoma posneli ob spomeniku, ki ga je v Štivanu dala postaviti Lega Nazionale: drugi z desne je Andrea Franco, prvi z leve pa podžupan Massimo Romita facebook in memoriam slovenski klub Sacro egoismo jutri v Narodnem domu Slovenski klub prireja jutri ob 17.30 v mali dvorani Narodnega doma predstavitev monografije novinarja Uroša Lipuščka .Sacro egoismo - Slovenci v krempljih tajnega londonskega pakta 1915, ki je letos izšla pri Cankarjevi založbi. O delu bo ob avtorju spregovoril tržaški zgodovinar Jože Pirjevec. Knjiga je prva slovenska monografija o tajni mednarodni pogodbi, sklenjeni 26. aprila 1915, s katero je Italija leta 1915 stopila v vojno na strani antante. Uroš Lipušček pa velja za izvrstnega poznavalca ameriških in britanskih diplomatskih arhivov, ki je svojo monografijo o londonskem paktu utemeljil na obsežnem, doslej med slovenskimi in tujimi raziskovalci še neuporabljenem diplomatskem gradivu. Osrednja tema knjige sta italijanska politika in politika antantnih sil v času prve svetovne vojne oziroma postopno pristajanje antantnih zaveznikov na italijanske zahteve, ruske ekspanzioni-stične ambicije in vloga v tajnih pogajanjih ter nemoč jugoslovanske politične emigracije in Kraljevine Srbije, da bi vplivali na antantno in zavezniško dogovarjanje z Italijo. Viljem Žerjal Odlikovale so ga velika dobrota, ostra inteligenca, izredna učenost Umrl je gospod Viljem Žerjal. Bil je eden tistih ljudi, ki ni nikoli rinil v ospredje a je bil vseeno ali morda prav zato velik človek. Odlikovale so ga velika dobrota, ostra inteligenca in pamet širokega obzorja pa tudi neverjetna učenost in globina. Spoznal sem ga kot kateheta, ki me je učil v zadnjem letu lice-ja. Kljub mojemu ateizmu mi je dal ogromno, saj je razlagal verske nauke na popolnoma nov in sodoben način. Tudi poročil me je in je s svojo vedrino dal pozitiven začetni zagon, ki je potreben za srečen zakon. Nepozabne so ostale verske debate, ki so se včasih zavlekle do jutra v openskem žup-nišču med nami mladimi s komaj opravljeno maturo in njim izkušenim duhovnikom z veliko začetnico, ki je imel dve univerzitetni diplomi. Oziroma bi jih imel, če bi mu škof Antonio Santin dal dovoljenje, da bi zagovarjal tezi na Filozofski in Teološki fakulteti. Večkrat mi je žalosten pripovedoval, kako se je trudil in prosil, da bi dobil dovoljenje, a vedno zaman. Ta krivica ga je pekla do smrti. On si je to razlagal z nevarnostjo, da bi bil tako učen (z dokazi) nevaren, saj je vedno bil zaveden Slovenec. To pa je bila v tistih časih kapitalna napaka tudi v Cerkvi (papež je bil Pij XII. škof v Trstu pa Antonio Santin). Tudi kot župnik na Opčinah ni mogel ostati zaradi istih razlogov in to ga je še dodatno potrlo. Mislim, da bi bilo prav, če bi kdo napisal njegov življenjepis, ki bi bil zelo zanimiv in si to vsekakor zasluži. Naj mu bo lahka domača zemlja! Morda bo v njej našel tisti mir in pravico, ki so mu ju kratili, ko je hodil po njej. Primož Možina kultura - Nenadna smrt Scenograf Sergio D'Osmo pušča veliko praznino V starosti 88 let je zaradi možganske kapi umrl Sergio D'Osmo, znani in priznani scenograf, ki je bil leta 1954 med ustanovitelji Tržaškega stalnega gledališča, predhodnika današnjega Stalnega gledališča Furlanije-Julijske krajine, katerega je bil nekaj let tudi ravnatelj. Pokojni je bil sicer rojen v Benetkah, vso svojo bogato ustvarjalno pot pa je prehodil v Trstu. Sodeloval je sicer tudi z drugimi uglednimi italijanskimi teatri ter s tržaško operno hišo Giuseppe Verdi. Veliko svojih življenjskih energij je posvetil gledališču Contrada vse od ustanovitve leta 1976. Za Contrado in za Stalno gledališče FJK je pripravil celo vrsto scenografij, med katerimi velja omeniti scensko osnovo za številna gledališka dela dvojice Carpinteri-Farra-guna, zadnjo svojo scenografijo je lansko leto izdelal za uprizoritev Svo-la cicogna avtorja Enrica Lutmanna. D'Osmo (za prijatelje in znance je bil Dodo) se je v zadnjih tednih intenzivno ukvarjal z osebno razstavo, ki mu je je poklonil gledališki muzej Carlo Schmidl. Žal je ne bo dočakal. miramar - Truplo moškega v vodi nasproti grljanskega portiča Srhljivo odkritje v miramarskem morju Osebni dokument pripada 42-letnemu Avstrijcu - Truplo že več dni v morju, večjih znakov nasilja ni videti - Verjetna utopitev, preiskovalci pa ne izključujejo nobene možnosti V morju med Miramarom in grljanskim portičem je včeraj okrog poldneva prišlo do srhljivega in obenem skrivnostnega odkritja. V vodi je plavalo truplo moškega in kmalu se je izkazalo, da naj bi šlo za 42-letnega Dunaj-čana Wolfganga Maschina. Policija, ki preiskuje okoliščine, ne izključuje nobene možnosti - od samomora do uboja ali pa nesrečnega padca v vodo. Najbolj možno je, da je nesrečnik utonil. Truplo je z morskimi tokovi najbrž priplavalo iz daljave, saj je bil mrtvec po prvih ocenah več dni v vodi. Večjih znakov nasilja med prvim pregledom ni bilo opaziti. Mrliča je okrog 12.20 zagledalo osebje morskega parka. Nahajal se je v vodi približno pod topovi, ki krasijo eno izmed miramarskih stez ter nedaleč od boj morskega parka. Takoj so prispeli policisti navtičnega in mobilnega oddelka ter obalna straža, nato pa še sodni zdravnik Fulvio Costantinides. Oblečenega mrtvega moškega so postavili na bankino, kjer je bil na vrsti prvi pregled. Zaradi vplivov slane vode in ribjih ugrizov je bilo truplo izmaličeno, po prvih zdravnikovih domnevah naj bi v morju plavalo že tri do pet dni. Po prvih vesteh naj bi na glavi pokojnika opazili rano, po besedah policistov pa večjih znakov nasilja ni. Pozneje je to potrdil tudi sodni zdravnik Co-stantinides, ki je dodal, da je za točnej-še informacije in domneve še zgodaj: »Najprej moramo razumeti, kdo je in od kod prihaja.« Costantinides je pripravil predhodno poročilo, danes pa se bo sestal z državno tožilko Lucio Baldovin, ki vodi preiskavo in bo po vsej verjetnosti naročila obdukcijo. Pokojnik je morda padel s skale v morje, ali pa si je vzel življenje, preiskovalci še niso izključili niti morebitnega uboja. Utopitev pa ostaja najverjetnejši vzrok smrti. Moški je imel pri sebi potni list, tako da so policisti takoj ugotovili njegovo domnevno istovetnost: šlo naj bi za avstrijskega državljana Wolfganga Maschina, rojenega leta 1970, doma z Dunaja. V spletnem telefonskem ime- Truplo je bilo v morju med Miramarom in Grljanom kroma niku Avstrije najdemo eno osebo s tem imenom in priimkom, in sicer dunajskega kamermana. Na internetu pa je velikokrat omenjen filmski tehnik, ki se je z Dunaja že pred leti preselil v ZDA, kjer se je v sklopu raznih hollywoodskih filmov poklicno ukvarjal z vizualnimi efekti. To je vse, kar ponuja splet in se- veda je zelo možno, da gre samo za soi-menjaka, ki z lastnikom mokrega potnega lista in torej z mrtvim moškim nima nobene veze. Tudi po branju podatkov v potnem listu pa so preiskovalci uporabljali pogojnik, saj je pokojnikov obraz skoraj nerazpoznaven in torej težko primerljiv z od vode pokvarjeno sliko v osebnem dokumentu. Mobilni oddelek tržaške kve-sture je z novico nemudoma seznanil avstrijsko policijo, ki je začela iskati informacije. Najprej so morali ugotoviti, ali je pokojnik na seznamu pogrešanih oseb. (af) Pribežnika in vodnici Mejna policija je na Fernetičih v avtu chrysler stratus zasačila ilegalna pribežnika iz Bangladeša ter njuni madžarski vodnici. Slednji je doletela kazenska ovadba, Bangladeševca pa so izročili slovenski policiji. Dejala sta, da sta v Budimpešti iskala prevozno sredstvo, pomoč pa sta jima ponudili domačinki. 12 Četrtek, 3. maja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI gledališka koprodukcija - Slovensko mladinsko gledališče, Mestno gledališče Ptuj Buchnerjeva Dantonova smrt in aktualna refleksija o revoluciji Uprizoritev, ki sodi v program Maribora 2012 - EPK, je za SMG pripravil režiser Jernej Lorenci Revolucija žre svoje otroke. Vsaka revolucija se sprevrže v teror. Današnja oblast je brutalna in brutalnost izzove revolt. Takšne ugotovitve ponuja gledalcu v presojo uprizoritev Büchnerjeve drame Dantonova smrt, ki jo je za Slovensko mladinsko gledališče režiral Jernej Lorenci. Uprizoritev sodi v okvir ko-produkcij obširnega projekta Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture, ljubljansko premiero je doživela 24. aprila, medtem ko bo premiera v Mestnem gledališču Ptuj 16. maja letos. Prvo zapisano oceno odločno izpostavi že sam avtor, ki naslovnemu junaku položi v usta: "Revolucija je podobna Saturnu, ki žre svoje lastne otroke." Kot v gledališkem listu premišljeno utemeljuje Uršula Cetinski, sicer direktorica in umetniški vodja SMG, je bil Georg Büchner (1813 - 1837) politični in literarni revolucionar. Oboje je razvidno že v njegovem dramskem prvencu, Dantonovi smrti (1835). Gre za edino delo, ki je izšlo (čeprav v hudo "razmesarjeni" obliki), ko je bil še živ (denar, ki ga je dobil za objavo, je porabil za pobeg). In z njo se je mladi samozavestni avtor, tedaj je imel komaj 21 let, uveljavil v nemškem in širšem kulturnem prostoru. "Nemška literarna zgodovina Dantonovo smrt pojmuje kot začetek nemške revolucionarne dramatike, Büchnerje-va dvojna genialnost pa naj bi bila v tem, da ni le prepoznal eksemplari-čnosti zgodovinskega trenutka, temveč ga je poustvaril v vsej njegovi celovitosti in radikalnost in tako prvič orisal celotno dialektiko revolucije," je v gledališkem listu še zapisala Uršula Cetinski. V Dantonovi smrti mladi avtor razmišlja in utemeljuje svoj revolucionarni angažma. Vendar pa je, če osvojimo tezo Petra Szondija, ta drama predvsem tragedija revolucionarja. "Danton ne umre kot mu-čenik revolucije, ampak postane njena žrtev, kajti revolucija uniči revolucionarja, ki skuša preprečiti, da bi se sprevrgla v tiranijo." Takšno interpretacijo prevzame tudi režiser Jernej Lorenci s sodelavci, ki je v postavitev vnesel več aktualizacijskih elementov, kot so glasba s songi, občasna uporaba mikrofonov z izpostavljanjem določnih situacij in iro-nično-izzivalno nagovarjanje občinstva, kar je storil z besedo in gestami. Morda so prav nekateri gestual-ni posegi precej grobi in ne vselej berljivi (razen če ni to direkten namig na grobost politike, včeraj in danes). Med drugim je režiser izkoristil tudi dejstvo, da francosko zastavo sestavljajo iste barve kot slovensko, tako da so najzvestejši Robe-spierra z modro, belo, rdečo podprli v sporu z Dantonom (to lahko spet razumemo kot kritiko oblasti, tedanji in današnji). Med značilnostmi Büchnerjeve drame je tudi avtorjeva zvestoba zgodovinskim dogodkom. Avtor se omeji na kratek časovni izsek iz francoske revolucije, in sicer ko Danton proti koncu leta 1793 želi zajeziti ra-dikalizacijo revolucije, čeprav je bil prej tudi sam zagovornik odločnih prijemov in pride v odkrit spor z Robespierrom, ki zagovarja radikalno revolucionarno politiko. Čeprav je Danton skoraj do konca prepričan, da se krvniška roka njega ne bo dotaknila, ga 5. aprila 1794 s somišljeniki usmrtijo. Drama ob osnovnem vprašanju pomena revolucije kot gonilne sile človeškega napredka, kateremu je treba podrediti vse (tudi človeško življenje), načenja še vrsto drugih. Na primer kakšno življenje je vredno živeti: v omenjenem časovnem obdobju Danton zagovarja, da je treba Buchnerjeva drama Dantonova smrt ponuja v presojo ugotovitve o terorju revolucije in brutalnosti današnje oblasti uživati, medtem ko je Robespierre povsem predan političnemu delu. Ali pa neizprosnemu boju za prevzem oblasti, kot mu kasneje očitajo. Potem je tu še politični oportunizem, pa ljubezenska in spolna razmerja, kar seveda vodi v odnos do žensk (v predstavi so sicer nekatere vloge zamenjane glede na spol, moške zgodovinske osebnosti so zamenjale ženske gledališke vloge). V vlogi Dantona nastopaško-uživaško nastopa Matija Vastl, medtem ko je Blaž Šef nekoliko zadrt in lažno skromen Robespierre. Obkroža ju deset bork in borcev "za občo blaginjo", ki se iz začetnega deljenja sličnih pogledov vse bolj oddaljujejo oziroma zberejo okrog Dantona ali Robe-spierra. In potem je tu še grizeta Marion, ki ne razmišlja o politiki in je kot figura, kot pove ob sklepu predstave, večna, medtem ko so vsi ostali smrtniki. Nesmrtno aktualnost drami, ne glede na možne interpretacije, pa daje spraševanje o človeškem napredku, urejanju človeških odnosov v družbi, skratka o življenju ljudi. (bip) prej do novice zagreb Na dnevih filma tudi Vojnovicev Piran-Pirano S predvajanjem italijanske tragiko-medije Kopno so včeraj v zagrebškem kinu Metropolis odprli Dneve evropskega filma, ki bodo do 9. maja potekali v Zagrebu, Pulju in na Reki. Med sedmimi evropskimi filmi so na festival uvrstili tudi slovensko dramo Piran-Pirano Gorana Voj-noviča. Predstave slovenskega filma bodo jutri, v soboto in nedeljo v različnih zagrebških kinih, v ponedeljek pa ga bodo predvajali na Reki. Hrvaška je koprodu-centka Vojnovičevega filma, ki je imel hrvaško premiero na lanskem festivalu v Pulju. Poleg filma Kopno in slovenske filmske zgodbe o usodi nekdanjih in sedanjih prebivalcev Pirana, so se organizatorji odločil za še pet novejših evropskih fil-mov.Gre za nizozemsko kriminalko Ugrabitev Heinken Maartena Treurnieta, av-strijsko-luksemburški pustolovski film Moj najboljši sovražnik Wolfganga Murnber-gera, francosko-švicarsko kriminalko Partnerji Frederica Mermouda, dansko dramo Družina Pernille Fischer Christensen ter ir-sko-britansko zgodovinsko dramo Albert Nobbs, Rodriga Garcie. www.primorski.eu1 t- fotografija - Do 20. maja na ogled 59 fotografij o slikoviti vasici Mirna Viola razstavlja v Bojnicah na Slovaškem »Milujem Bojnice« (Ljubim Boj-nice) je naslov razstave, ki jo je tržaška fotografinja Mirna Viola postavila v osrčju Slovaške in jo posvetila slikoviti vasi pod Tatrskim gorovjem, kamor je pred leti začela zahajati zaradi njenih turističnih znamenitosti in kjer je navezala tudi prijateljske stike. Med mnogimi slovaškimi gradovi je bojniški verjetno najbolj znan zaradi pravljične podobe, ki si jo je v 19. stoletju zamislil lastnik, grof Palffy, in je kasneje postala slikovni okvir najrazličnejših filmov. Tu maja meseca poteka tudi popularni Festival duhov in prikazni, ki privablja veliko obiskovalcev iz srednjeevropskega prostora, o trdnih vezeh z narodno, srednjeveško tradicijo pa pričajo sugestivne predstave sokolarjev in prikazi bojnih veščin. Razstavljeni fotografski posnetki prinašajo zimske in spomladanske vtise, z detajli grajske arhitekture in s podobami z omenjenih prireditev. Na ogled je 59 fotografij, ki so nastale v zadnjih štirih letih. Odprtje razstave je dopolnil tudi nastop zbora Slovence - Slavec tatjana masala Otvoritev razstave je bila v soboto v veži Kulturnega centra Bojni-ce ob prisotnosti župana in direktorice središča Emilie Belianske, ki se je zahvalila avtorici, da je ljubezen do The Authentics The Authentics Ska, rocksteady Samozaložba, 2011 Malokdo ne pozna benda The Authentics. Tudi taki, ki jim jamajška glasba ni najbolj pri srcu, so prav gotovo že kdaj slišali za skupino slovenskih fantov iz Trsta in okolice, ki se je že pred več kot desetimi leti odločila, da ustanovi ska zasedbo. Med desetletnim delovanjem so člani benda nastopili na številnih koncertih in festivalih, tako v Italiji in Sloveniji kot v Avstriji in veljajo danes za eno najboljših ska-rocksteady zasedb naokoli. Skupino danes sestavljajo pevec in lider benda Andrej Ri-smondo, basist Dean Carli, kitarist Marko Zupan, bobnarja Jordan Kalc in Marco Matietti, saksofonista Davor Berdon in Ivan Gabro-vec, trobentač in saksofonist Luka Carli, trobentač Fabio del Coc-co in pianist Jernej Šček. Pri snemanju prvenca The Authentics so priskočili na pomoč tudi bivši člani benda, to sta kitarist Ilija Kalc in pianist Marko Sancin. Ploščo so fantje snemali že pred leti, a so jo iz raznoraznih razlogov izdali komaj lani. Gre za prvenec, čeprav je zasedba leta 2002 izdala krajšo demo ploščo in nekaj let kasneje live album s pomočjo javne ustanove RAI. Prvenec sestavlja štirinajst v glavnem avtorskih komadov za približno petdeset minut izredno »pozitivnih vibracij«, posvečena pa je preminulemu prijatelju Petru Carliju. Najprej je na vrsti uvodna We Are The Authentics, s katero se Rismondo in ostali predstavijo publiki. Takoj za njo je na vrsti instrumentalni ska komad Dakula, nato pa slovenska, posrečena Koper. Ska in rocksteady ritmi so glavni akterji plošče, tako na primer tudi v komadih No Lies, Type Two in v izredni Skasara, v kateri se prijeten Rismondov glas lepo spaja z drugimi vokali. Po instrumentalnih komadih I Love You in Air Crash (posrečene klaviature) je na vrsti eden boljših komadov plošče Non Kapito. Gre za staro uspešnico pevca narodnozabavne glasbe Staneta Manci-nija v posebni narodnozabavno-rocksteady priredbi! Proti koncu albuma je še čas za poskočni Green in Jingle ter zaključno priredbo narodne Bella Ciao. The Authentics je plošča za vse tiste, ki imajo radi tako imenovane »positive vibrations«! Jutri jih bo mogoče doživeti tudi na dolinski Majenci. Rajko Dolhar slovaške narave in kulture ponesla v Italijo in v svoje ustvarjanje, a jo je s tem fotografskim poklonom delila tudi s slovaškimi prijatelji. Za glasbeno obogatitev dogodka je poskrbel mešani zbor Slovenec-Slavec iz Boršta in Ricmanj, saj je fotografinja tudi njegova članica. Gostujoči zbor, ki ga vodi Danijel Grbec, je olepšal slovesno odprtje razstave s prikazom pevske kulture Slovencev v Italiji. V znamenju kulturne izmenjave pa sta tudi Tren-činski in Bratislavski okraj razkrila tržaškim gostom svoje kulturne znamenitosti, saj je avtorica razstave poskrbela za zanimiv izletniški program. Poleg nastopa na razstavi je bil zbor vključen s krajšim koncertom v sklop prireditev uradnega programa letošnjega festivala v Bojnicah, kjer je zapel izbor priredb slovenskih in istrskih ljudskih pesmi. Mirna Viola je tako povezala po-klon Bojnicam s predstavitvijo lastnega rodnega kraja in je slovaškim gostiteljem ob pesmi ponudila tudi pokušnjo domače malvazije in refo-ška. Preden je fotografinja povabila vse prisotne na zdravico, se je v slo-vaščini zahvalila družini Tomik (odgovorna za skupino sokolarjev Aqui-la, ki deluje v Bojnicah, a je že večkrat gostovala tudi na Tržaškem) za pomoč pri uresničitvi dogodka, Ladislavu Žideku pa za grafično oblikovanje in je tudi z besedami potrdila ljubezen do kraja, ki ga je vzljubila ob prvem obisku in je zanjo postal vir fotografskega navdiha. ROP / SVET afganistan - Ameriški predsednik na nenapovedanem obisku Obama obletnico smrti bin Ladna obeležil v Kabulu S predsednikom Karzajem podpisal sporazum o varnostnem sodelovanju Barack Obama in Hamid Karzaj ob podpisu sporazuma ansa NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Obama je v torek nenapovedano obiskal Afganistan, kjer je s predsednikom Hamidom Karzajem podpisal sporazum o varnostnem sodelovanju in se srečal z ameriškimi vojaki v bazi Bagram. Na obisk je prišel natanko leto dni potem, ko so ameriški specialci na njegov ukaz ubili vodjo teroristične mreže Al Kaida Osamo Bin Ladna. Obama je ob obisku izrazil upanje, da bodo novi sporazum o varnostnem sodelovanju med ZDA in Afganistanom podprli tudi voditelji držav članic zveze Nato na vrhunskem zasedanju konec meseca v Chicagu. O sporazumu so se ZDA in Afganistan pogajali dve leti, med drugim pa predvideva, da po letu 2014, ko je predviden umik bojnih enot iz Afganistana, tam ostane še za zdaj nedoločeno število ameriških vojakov. V skladu s sporazumom Američani brez dovoljenja Afganistancev ne bodo več smeli izvajati nočnih napadov, pristojnosti za ujetnike pa bodo v rokah Afganistancev. Karzaj je ob podpisu izrazil upanje, da bo sporazum pomagal pri vzpostavljanju stabilnosti, blaginje in razvoja regije. Zatrdil je še, da ne ogroža sosednjih držav. Talibani pa so sporazum včeraj zavrnili kot nezakonitega, saj da Karzaj, "nemočna lutka", ni pooblaščen za podpisovanje tovrstnih dokumentov. Poleg tega so napovedali, da bodo v četrtek začeli spomladansko ofenzivo. Obama je sicer talibane pozval, naj izberejo "pot miru". Po njegovih besedah se jim ta odpira, če bodo prelomili vezi z Al Kaido. "Po desetletju temnega oblaka vojne se na obzorju kaže luč novega dne," je dejal Obama in zatrdil, da je cilj vojne - uničenje Al Kaide - na dosegu roke. "O tem priča uspešen napad na bin Ladna," je dejal Obama, ki je zasluge za to pripisal pripadnikom oboroženih sil ameriške vojske. "Čas vojne se je začel v Afganistanu in tu se bo tudi končal," je dejal Oba-ma. Ob tem je še zagotovil, da bo vojna končana do konca leta 2014, vendar pa ne prehitro, da se Al Kaida ne bi spet postavila na noge. "Vem, da so številni utrujeni od te vojne, in vojakov ne bom zadrževal dlje, kot bo to nujno potrebno za našo nacionalno varnost. Vendar pa moramo delo, ki smo ga začeli, končati odgovorno," je dejal Obama, ki je Afganistan obiskal že marca in decembra 2010. Tudi tokrat je moral ameriški predsednik v Afganistan pripotovati v tajnosti, kar veliko pove o položaju v državi. Pentagon je v torek izdal poročilo o tem, ki pravi, da obstajajo dolgoročni in hudi izzivi. Med temi je na vrhu delovanje teroristov iz zavetišč v Pakistanu in omejene zmogljivosti afganistanske vlade. Šte- vilo terorističnih in drugih napadov je sicer lani upadlo za devet odstotkov v primerjavi z letom 2010, kar je prvi padec v petih letih. Vendar pa so afganistanske varnostne sile še vedno prežete s korupcijo, vojaki pa so večinoma nezanesljivi. Vojna v Afganistanu se je začela 7. oktobra 2001, doslej pa je v njej umrlo 2985 zavezniških vojakov, od tega 1957 Američanov. 15.000 Američanov je bilo ranjenih. Po podatkih ZN je bilo zgolj v letih 2007 do 2011 ubitih skoraj 12.000 civilistov. V Afganistanu je trenutno 90.000 ameriških vojakov in 40.000 iz zavezniških držav. Do konca poletja se bo iz Afganistana umaknilo 23.000 Američanov. Vojna je doslej ameriške davkoplačevalce stala več kot 440 milijard dolarjev. Republikanci Obamo kritizirajo, da izkorišča usmrtitev nekdanjega ameriškega sovražnika številka ena bin Ladna v politične namene. Obama je pred obiskom sicer zagotavljal, da obletnice smrti bin Ladna ne bo posebej proslavljal. Na politiziranje obletnice je posebej občutljiv Obamov najverjetnejši nasprotnik na letošnjih predsedniških volitvah Mitt Romney, ki je leta 2007 izjavil, da se lov na bin Ladna ne izplača. (STA) Četrtek, 3. maja 2012 ZN: Za nadaljevanje nasilja v Siriji odgovorni obe strani DAMASK - Dogovor o premirju v Siriji kršita tako režim kot opozicija, je v torek izjavil generalni podsekretar Združenih narodov za mirovne operacije Herve Ladsous. V torek je v nasilju v državi umrlo več kot 30 ljudi. Ladsous je po navedbah tujih tiskovnih agencij ob tem še opozoril, da se težko oborožena sirska vojska ni umaknila iz naseljenih območij. Nobena od strani, vpletenih v konflikt v Siriji, tako ne spoštuje dogovora o premirju, vendar prisotnost mednarodnih opazovalcev prispeva k izboljšanju razmer, je na novinarski konferenci na sedežu ZN zatrdil Ladsous. Ob 2000. sestanku Evropske komisije gost belgijski kralj BRUSELJ - Evropska komisija je včeraj obeležila 2000. sestanek kolegija evropskih komisarjev, ki se ga je udeležil tudi belgijski kralj Albert II. Prvo srečanje komisije je potekalo 6. julija 1967. Predsedoval mu je Belgijec Jean Rey, ki je bil predsednik komisije v obdobju 1967-1970 in na sploh njen drugi šef. Belgijski kralj Albert II. je imel tudi dvostransko srečanje s šefom komisije Josejem Manuelom Barrosom. Komisarska ekipa se je s kraljem pogovarjala o aktualnih evropskih temah. Bolivija podržavila špansko elektro podjetje TDE LA PAZ/MADRID - Bolivijski predsednik Evo Morales je v torek sprejel odlok o podržavljenju podjetja za distribucijo električne energije Transportadora de Electricidad (TDE), ki je bilo doslej v španski lasti. Obenem je Morales odredil, naj vojska prevzame nadzor nad objekti in delovanjem omenjenega podjetja. Podjetje TDE ima v lasti okoli 73 odstotkov električnega omrežja v Boliviji. Delnice španskega podjetja Red Electrica, ki je 99,94-odstotni lastnik TDE, so posledično na madridski borzi že zabeležile 1,63-odstoten padec. Poteza bolivijskega predsednika je nov udarec že sicer opešanemu španskemu gospodarstvu, potem ko je Argentina minuli mesec podržavila hčerinsko družbo španskega energetskega koncerna Repsol YPF. Španski minister za gospodarstvo Luis de Guindos je sicer opozoril na razliko med potezama Argentine in Bolivije, saj je slednja po njegovih besedah napovedala plačilo odškodnine za nacionalizacijo španskega podjetja. Madrid in Evropska unija sta že pozvala Bolivijo, naj zagotovi hitro in primerno odškodnino podjetju Red Electrica. Slednje je medtem pojasnilo, da poslovanje TDE v Boliviji predstavlja le okoli 1,5 odstotka njihovega celotnega prihodka. (STA) kitajska - Medtem ko je v Peking prispela Hillary Clinton Pobegli oporečnik zapustil ameriško ambasado, Peking zahteva opravičilo PEKING - Slepi kitajski oporečnik Chen Guangcheng (na sliki), ki je pred dnevi pobegnil iz hišnega zapora, je včeraj zapustil ameriško veleposlaništvo v Pekingu in odšel na zdravljenje v eno od pekinških bolnišnic, je povedal neimenovani ameriški diplomat. Kitajska je zaradi dogodka zahtevala opravičilo ZDA. ZDA so tako le nekaj ur potem, ko je na obisk na Kitajsko prispela ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton, prekinile več kot teden dni molka o dogajanju v zvezi s Chenom. Oporečniku, znanemu po tem, da je razkril kršitve človekovih pravic v okviru kitajske politike enega otroka, je namreč 22. aprila uspel pobeg iz hišnega zapora v provinci Šandong na vzhodu Kitajske. Po pobegu se je zatekel na ameriško veleposlaništvo v Pekingu, česar pa do včeraj niti Washington niti Peking nista želela potrditi. "Chen Guangcheng je prispel v bolnišnico v Pekingu, kjer ga bodo zdravili in kjer se bo srečal s svojo družino," je povedal neimenovani ameriški diplomat. Chen, ki so ga v času bivanja v hišnem zaporu nadzorniki pretepali, tako kot njegovega sina in ženo, je namreč v slabem zdravstvenem stanju. O primeru je včeraj spregovoril tudi uradni Peking, ki je bil kritičen na račun ZDA. "Kitajska je zelo nezadovoljna. Delovanje ZDA je vmešavanje v kitajske notranje zadeve in Kitajska tega ne more sprejeti," je izjavil tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Liu Weimin. "Kitajska zahteva, da se ZDA opravičijo in temeljito preiščejo incident, kaznujejo odgovorne osebe in zagotovijo, da se podobni incidenti ne bodo več dogajali," je še izjavil Liu. Ne glede na to Kitajska upa, da incident ne bo vplival na meddržavne od- nose, pa je zapisalo uredništvo v včerajšnji izdaji kitajskega časopisa People's Daily, ki sicer zagovarja stališča vladajoče komunistične partije. ZDA so se na pekinško zahtevo po opravičilu odzvale v zadržanem, a spravljivem tonu. Neimenovani ameriški diplomat je namreč dejal, da se podobni incidenti "ne bodo več dogajali". Kitajske zahteve po opravičilu ni želel komentirati. Kitajska je na drugi strani zagotovila, da bo Chenu omogočila umik na "varno" nekje na Kitajskem ter mu zagotovila humano obravnavo, je še dodal ameriški diplomat in poudaril, da Chen ni izrazil želje, da bi zapustil domovino. Ameriško veleposlaništvo je Chen zapustil prostovoljno, je zagotovila tudi Clintonova. Poudarila je še, da način reševanja incidenta odraža njegovo izbiro in ameriške vrednote. Chenov prijatelj Zeng Jinyan pa je opozoril, da se je slednji odločil ostati na Kitajskem le zato, ker so mu zagrozili, da bodo v nasprotnem primeru do smrti pretepli njegovo ženo. (STA) mjanmar - Opozicijska voditeljica Aung San Suu Kyi prisegla za poslanko NAYPYITAW - Vodja mjanmarske opozicijske Nacionalne lige za demokracijo (NLD) Aung San Suu Kyi, ki je bila 1. aprila skupaj z 42 drugimi člani NLD izvoljena v spodnji dom mjanmarskega parlamenta, je včeraj prisegla za poslanko. Za ta korak se je odločila kljub nestrinjanju z besedilom prisege. Poslanci NLD, ki bi sicer morali priseči že 23. aprila, so se odločili za protest in prisego zavrnili, ker bi se morali v skladu z besedilom obvezati, da bodo "varovali" ustavo. Besedo "varovati" so v prisegi želeli zamenjati z besedo "spoštovati". Suu Kyijeva pa je v ponedeljek izjavila, da bo prekinila protest in se ne glede na sporno besedilo pridružila parlamentu. Odločitev 66-letne borke za demokracijo in človekove pravice je v torek pozdravil generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki se je s Suu Kyi-jevo sestal v Yangonu. Nobelovo nagrajenko za mir je Ban pohvalil, ker je izkazala "prilagodljivost" pri pogajanjih s parlamentom in se tako izognila zastojem pri sprejemanju reform. Suu Kyijeva sicer zadnji dve desetletji pooseblja boj za demokracijo v Mjanmaru, kjer je s trdo roko do pred kratkim vladala vojaška hunta. Zaradi prizadevanj za demokracijo je 15 let preživela v hišnem priporu. Priložnost za vstop v mjanmarsko politiko je Suu Kyijeva dobila avgusta 2011, potem ko je marca istega leta predsedniški stolček v Mjanmaru zasedel Thein Sein, ki se je odločil za dialog z opozicijo. NLD se je tako lahko registrirala kot politična stranka in sodelovala na delnih parlamentarnih volitvah 1. aprila letos, na katerih so njeni predstavniki osvojili 43 od 45 razpoložljivih mest. Pričakovati je, da si bodo poslanci NLD v parlamentu prizadevali za določene spremembe ustave iz leta 2008, ki uzakonja velik vpliv in politično moč vojske. Ta med drugim imenuje četrtino vseh poslancev v parlamentu. (STA) madžarska - Po Schmittu Ader po pričakovanjih izvoljen za novega predsednika države BUDIMPEŠTA - Madžarski parlament je včeraj za novega predsednika države izvolil poslanca Evropskega parlamenta Janosa Aderja, ustanovnega člana in dolgoletnega vodjo vladajoče stranke Fidezs. Madžarski premier Viktor Orban je Aderja predlagal za predsednika po odstopu Pala Schmitta, ki ga je v predčasen odhod s položaja prisilil plagiat doktorata. Ader je dobil 262 glasov v parlamentu, ki šteje 386 poslancev. Njegova izvolitev je bila pričakovana, saj ima Orbanov Fidesz skupaj s koalicijskimi krščanskimi demokrati v parlamentu dvotretjinsko večino, potrebno za potrditev predsednika. Proti Aderjevi kandidaturi je glasovala zgolj skrajno desničarska opozicijska stranka Jobbik, medtem ko so ostale opozicijske stranke, vključno s socialisti, zelenimi in frakcijo nekdanjega premiera Ferenca Gyurcsanyja, glasovanje bojkotirale. 52-letni Ader, ki je bil v Evropski parlament izvoljen leta 2009, je sicer izkušen politik in ustanovni član nekoč liberalne stranke Fidesz. Med prvo Orbanovo vlado med leti 1998 in 2002 je bil predsednik parlamenta, štiri leta pa je vodil tudi poslansko skupino stranke. (STA) egipt - Pred volitvami V Kairu ubitih več protirežimskih protestnikov KAIRO - Neznanci so včeraj napadli protirežimske protestnike v Kairu, ki so se zbrali pred stavbo egiptovskega obrambnega ministrstva in zahtevali konec vladavine vojske. V nasilju, ki se je končalo po posredovanju varnostnih služb, je bilo po zadnjih podatkih ubitih 20 ljudi, več deset pa jih je ranjenih. Napad, ki se je zgodil v zgodnjih jutranjih urah, so izvedli neznani nasilneži, ki so se s kamni, kiji in molotovkami spravili na nekaj sto protestnikov, ki so od sobote taborili pred obrambnim ministrstvom. Neimenovani predstavniki varnostnih služb, ki so s posredovanjem prekinile nasilje, sicer trdijo, da so se napadi na posamezne protestnike dogajali vse od sobote. Dogajanje naj bi spremljali policisti in vojaki, ki pa niso posredovali. Veliko protestnikov je podpornikov skrajno konservativnega isla-mista Hazema Salaha Abuja Ismaila. Volilna komisija je zavrnila njegovo kandidaturo za bližnje predsedniške volitve, ker ima njegova mati poleg egiptovskega tudi ameriško državljanstvo, česar egiptovska volilna zakonodaja ne dovoljuje. Včerajšnje nasilje le nekaj tednov pred predsedniškimi volitvami je najnovejše v vrsti incidentov, ki po odstopu dolgoletnega avtoritarnega predsednika Hosnija Mubaraka februarja lani in začasnem vojaškem prevzemu oblasti kalijo mir v Egiptu. Vrhovni vojaški poveljnik Sami Enan je izjavil, da bi vojska oblast lahko predala že 24. maja in ne 1. julija, če bo končni zmagovalec volitev, ki bodo potekale 23. in 24. maja, znan že po prvem krogu glasovanja. Če nihče od kandidatov ne osvoji potrebne večine glasov, se bodo Egipčani na volišča ponovno odpravili 16. in 17. junija, ko je predviden drugi krog volitev. (STA) 1 4 Četrtek, 3. maja 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.it goriška - Praznik dela vse prej kot prazničen Petina mladih brez dela, Na osrednjem sindikalnem shodu v Gradišču več ljudi kot v prejšnjih letih Na državni ravni je okrog 30 odstotkov mladih brez dela. »Na Goriškem je položaj nekoliko boljši, saj je pri nas brezposelnih okrog 20 odstotkov mladih, čeprav je ta podatek karseda varljiv. V po-štev namreč jemlje le mlade, ki so se v uradu za delo vpisali v liste brezposelnih, vseh ostalih pa ne. Po naših podatkih išče zaposlitev veliko več mladih, čeprav jih je veliko že obupalo, saj dela enostavno in ga verjetno v kratkem tudi ne bo.« Pokrajinski tajnik sindikata UIL Giacinto Me-nis glede ponovnega zagona goriškega gospodarstva je vse prej kot optimist. Po njegovem mnenju bo kriza zaznamovala še celo letošnje leto, morda se bo goriško gospodarstvo spet začelo prebujati v začetku prihodnjega leta, a s tem v zvezi ni nobene gotovosti. Podobno kot Menis je precej črnogled tudi Thomas Casotto, pokrajinski tajnik sindikata kovinarjev FIOM-CGIL, ki pojasnjuje, da je v zadnjih mesecih »izpuhtelo« sedemsto delovnih mest pri podizvajalskih podjetij iz tržiške ladjedelnice Fincantieri. »Z dopolnilno blagajno se soočajo v tovarna Eaton, Detroit, MW, v številnih drugih so zaprosili za podpis solidarnostnih pogodb, ki delavcem dajejo možnost, da ohranijo svoje delovno mesto v pričakovanju na ponoven zagon gospodarstva,« pravi Ca-sotto in poudarja, da se je obseg dopolnilne blagajne povečal na stopnjo iz leta 2008, ko je kriza prvič zelo močno pokazala zobe. Med tovarnami, ki so se zad- podgora-pevma - Tik pred volitvami Rajonska sveta dobivata nasledstvo Rajonska sveta za Podgoro in Pev-mo-Štmaver-Oslavje dobivata nasledstvo: združenji krajevnih društev, ki bosta posrednik med potrebami vaških skupnosti in goriško občinsko upravo. Podobno združenje ustanavljajo tudi v Ločniku, kjer se ravno tako s težkim srcem poslavljajo od svojega rajonskega sveta, medtem ko ga v Štandrežu v bistvu že imajo. Gre za združenje Skul-tura, ki so ga ustanovili pred leti in je že vključeno v vaško družbeno-kultur-no življenje, saj je soprireditelj številnih pobud in prireditev. Podgorski rajonski svetniki so se sestali včeraj in razpravljali o organizaciji pohoda treh rajonov, ki bo 27. maja, danes pa jih čaka novo zasedanje, zadnje v tem mandatu in zaradi ukinitve rajonskih svetov nasploh. Posvečeno bo ustanavljanju novega združenja, v katerega se bodo predvidoma vključila prosvetno društvo Podgora, kulturno društvo Andrej Paglavec, krajevna sekcija VZPI-ANPI, podgorska župnija in nogometno društvo Piedi-monte. V bistvu gre za društva, ki imajo sedež v Podgori, kjer tudi vodijo svoje dejavnosti. Novoustanovljeno združenje naj bi prevzelo dediščino podgorskega rajonskega sveta, predvsem pa naj bi skrbelo, da bi bila goriška občinska uprava seznanjena s potrebami in težavami vasi. Za ustanovitev združenja so se zavzeli tudi v rajonskem svetu za Pev-mo, Štmaver in Oslavje, tako da bodo temu vprašanju rajonski svetniki posvetili jutrišnje zasedanje. Združenje, v katerega bi se vključila vsa krajevna društva, je v primeru Pevme, Štmavra in Oslavja še bolj potrebno, saj je bil doslej rajonski svet upravitelj bivše štma-vrske osnovne šole in nekdanjega pevmskega župnišča. V obeh poslopjih vodijo svoje dejavnosti krajevna društva, ki seveda računajo na to, da bodo ravno s pomočjo novoustanovljenega združenja lahko nadaljevala s svojim delom tudi po ukinitvi rajonskih svetov. njimi znašle v krizi, je Astrel iz Moša, v kateri proizvajajo elektronske komponente. Casotto razlaga, da se mladi z veliko težavo zaposlijo v industriji, še večje težave pa imajo delavci srednjih let, ki so se zaradi krize znašli na cesti, vendar niso še dovolj stari za upokojitev. Menis poudarja, da se veča število iskalcev zaposlitve, ki so obupali, tako da se ne niti več vpisujejo v liste brezposelnosti. Zaradi tega je po njegovem mnenju število brezposelnih veliko višje od tistega, ki ga beležijo v uradih za delo. »Zaključka gospodarske krize še ni videti na obzorju. Na žalost se moramo pripraviti na še težje čase, saj tudi za letošnje leto niso dobri obeti, kar se tiče naročil,« razlaga Menis in opozarja, da je v začetku letošnjega leta zelo naraslo število ur dopolnilne blagajne. »Na deželni ravni smo od februarja do marca prešli s 1.500.000 ur dopolnilne blagajne na 2.000.000 ur; podoben trend smo zabeležili tudi na pokrajinski ravni, kjer smo zaskrbljeni tudi za prihodnost tržiške ladjedelnice. Družba Fincantieri ima naročila do konca prihodnjega leta, a to velja le za tržiško ladjedelnico, ne pa za vse ostale. Med drugim imajo naročilo za dve veliki luksuzni jahti, vendar ni znano, ali bodo vsaj eno izmed dveh zgradili v Tržiču,« pravi Menis in poudarja, da se nedvomno kriza zrcali tudi v večjem številu udeležencev na tradicionalnem prvomajskem shodu v Gradišču, na katerem spregovoril Paolo Pirani iz držav- Prvomajskega sindikalnega shoda v Gradišču so se ob številnih delavcih in upokojencih udeležili tudi predstavniki krajevnih uprav, združenja ANMIL in VZPI-ANPI (zgoraj); za sindikalnimi transparenti so korakali pripadniki vseh generacij (desno) bumbaca nega tajništva sindikata UIL. »Ne moremo se zadovoljiti z računi, če je država na kolenih. Varčevalne ukrepe je treba pospremiti z ukrepi, ki bi spodbudili gospodarsko rast in nove zaposlitve ne le v Italiji, pač pa po vsej Evropi,« je poudaril Pirani in opozoril, da Evropa ne sme temeljiti zgolj na tržnih logikah, pač pa mo- ra biti pozornejša na življenjske pogoje njenih prebivalcev. Med udeleženci prvomajskega sprevoda v Gradišču so bili župani iz številnih občin, predsednik pokrajine Enrico Gherghetta in drugi krajevni upravitelji; s transparenti in zastavami so bili prisotni delavci iz številnih tovarn in podjetij, ki soočajo s krizo. (dr) gorica - Azbest Startal drugi »maksi« proces Na goriškem sodišču se je včeraj začel drugi »maksi« proces zoper osumljence zaradi smrti delavcev, ki so umrli za posledicami vdihovanja azbesta v tržiški ladjedelnici. Pred sodnikom se bo zagovarjalo 21 osumljencev; bremeni jih obtožba povzročitve telesnih poškodb in nenamernega umora skupno 30 delavcev, ki niso bili primerno zavarovani pred smrtno nevarnimi azbestnimi vlakni in sploh niso vedeli, da je njihovo vdihovanje tako škodljivo. Med včerajšnjo obravnavo je bil vložen prvi seznam prič, predstavljene so bile prve zahteve civilnih strani, ki se jim bodo v prihodnjih mesecih nedvomno pridružile še druge. Zaradi tega je sodnik dosodil, da se bo proces nadaljeval 9. oktobra, ko bodo zbrali dodatne zahteve civilnih strani. Kot znano je na goriškem sodišču v zaključni fazi prvi »maksi« proces zoper sumljence zaradi smrti delavcev, ki so umrli za posledicami vdihovanja azbesta. Na tem procesu se pred sodnikom zagovarja 47 nekdanjih vodilnih funkcionarjev tržiške ladjedelnice in lastnikov zunanjih podjetij, ki jih bremeni obtožba nenamernega umora 87 delavcev. Med dosedanjimi obravnavami so zaslišali več sto prič, v glavnem delavcev, ki imajo danes od 60 do 85 let starosti, saj se mezoteliom, azbestoza in druge bolezni, vezane na izpostavljenost azbestu, pojavijo tudi štirideset do petdeset let po vdihovanju strupenih vlaken. Pred sodnikom so se zvrstili tudi številni izvedenci, ki so javnim tožilcem pomagali pri raziskovanju, kako je bil azbest razširjen v ladjedelnici in kako nevarno je njegovo vdihovanje. Proces temelji na predpostavki, da je vodstvo tržiške ladjedelnice dobro poznalo nevarnost azbesta, ničesar pa ni ukrenilo, da bi bili zaposleni primerno zaščiteni. Delavci niso imeli mask in niti rokavic, v delavnicah in na krovu ladij ni bilo naprav za prezračevanje in filtriranje zraku. Vse to je dokumentirano tudi na fotografijah, ki so jih na sodišču uporabili kot dokazno gradivo; na nekaterih izmed fotografskih posnetkov je mogoče opaziti celo prah, ki so ga delavci iz Tržiča in vseh okoliških krajev vdihovali, ne da bi vedeli, da jim bo usoden. vileš - Odkritje na avtocesti V avtu »švercali« kar 35 kg cigaret Aretirali 61-letnega Poljaka in dva ukrajinska državljana Skrite cigarete Goriški mejni policisti so v noči na včerajšnji dan aretirali enega poljskega in dva ukrajinska državljana, ki so v Italijo »prešvercali« 35 kilogramov cigaret. Trojico so izsledili med rednim nadzorom prometa pri cestninski postaji v Vi-lešu. Policisti so za pregled ustavili avtomobil znamke bmw s poljsko registrsko tablico. Vozniku se je ob pogledu na policijsko patrulji takoj dvignila napetost, tako da je bilo policistom takoj jasno, da moški nekaj skriva v svojem avtu. Policisti so med pregledom vozila našli 1.392 zavojčkov cigaret z nalepko ukrajinskega monopola, ki so bili skriti v odprtinah pod zadnjim sedežem in ob robu prtljažnika. Policisti so avtomobil in cigarete zasegli, 61-letnega Poljaka C.S. ter 29-letnega P.V. in 39-letno T.T. iz Ukrajine pa so aretirali in zdaj vsi trije čakajo na začetek sodnega postopka. gorica - Zbirajo podpise Zahtevajo vrnitev prometa na Korzo Del trgovcev s Korza in iz sosednjih ulic je prepričanih, da jim ukinitev prometa in parkirišč po Verdijevem korzu povzroča veliko škodo. Zato zbirajo podpise, s katerimi želijo podkrepiti zahtevo po vrnitvi vozil in parkirišč na Verdijev korzo. Navajajo, da so po nekaj dneh že zbrali podpise kakih štiridesetih trgovcev, skupine prodajalcev iz pokrite tržnice in preko desetih trgovcev iz stranskih ulic. Prisegajo, da je to šele začetek in da bodo nabrali dovolj podpisov, ki jih mestna uprava ne bo mogla prezreti. Do pred kratkim je kazalo, da peš cona na Verdijevem kor-zu nima pravih nasprotnikov, čeprav je bilo občasno zaznati negodovanje, na primer na Travniku, kjer se peš cone niso še zares obnesle. Ukinitev prometa po Korzu pa povzroča nemalo težav ljudem, ki se v središče mesta odpravljajo z avtomobilom. Po navajanju pobudnikov nabirke podpisov posledice zaprtja Korza plačujejo ravno trgovci in upravitelji lokalov. Trgovske dejavnosti usihajo, prihodki neprestano upadajo, zato je treba čim prej ponovno odpreti glavno mestno prometnico, trdijo. »Pobuda, ki je namenjena vsem tistim, katerih trgovine gravitirajo na Korzo, je nastala iz prepričanja, da politike, ki jih je sedanja občinska uprava izvajala na področju prometne ureditve in parkirišč, so protislovne in površne. To pismo želi biti prvi korak na poti za preklic njenih izbir, predvsem izbire o prepovedi prometa - tudi javnih prevozov - na Verdijevem korzu, ki naj bi v prihodnosti veljala (dela se sicer morajo še začeti) do križišča z Ulico Oberdan in morda celo do Ulice Mameli, kar bi pomenilo ukinitev še dodatnih 60 parkirnih mest,« je zapisano v pismu, ki spremlja pole za oddajo podpisa. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 3. maja 2012 15 doberdob - Na predvečer prvega maja obudili tradicijo Mlaj se s trga dviga v nebo, polemike povečale udeležbo Stabilnost in varnost preveril inženir - Prošnjo za postavitev podpisalo preko tristo domačinov Mladi se odpravljajo po mlaj k Doberdobskemu jezeru (levo); za tradicionalno prvomajsko budnico je v torek poskrbela godba na pihala Kras (spodaj) foto s.l., r .p. Doberdobski fantje in možje so mlaj dvignili s pomočjo lestev in vrvi (levo); mlaj v vsej svoji višini (desno) bumbaca, l croselu Na vaškem trgu v Doberdobu se tudi letos dviga v nebo mlaj z rdečo delavsko zastavo na vrhu, in to kljub polemikam, ki so se v vasi razvnele zaradi zahteve po večji varnosti des-nosredinskega občinskega svetnika Marina Ferfolje. V prejšnjih tednih je Ferfolja poslal pismo občini, goriškim gasilcem in silam javnega reda, v katerem je opozarjal, da je doberdob-ski mlaj nevaren, da ga postavljajo brez dovoljenj in da pri tem nekateri pretiravajo z uživanjem alkohola. Njegovim spornim trditvam je najprej odgovoril doberdobski župan Paolo Vizin-tin, ki si je za svoje besede »prislužil« prijavo zaradi obrekovanja, nato pa so za posredni odgovor poskrbeli domačini. Pripravili so prošnjo za postavitev mlaja, ki jo je pospremilo preko tristo podpisov, nato je inženir - proti plačilu - preveril stabilnost in varnost mlaja. Da so bile vse dosedanje polemike povsem odveč in da so Doberdobci na mlaj navezani, saj gre za simbol uveljavljanja delavskih pravic, so nazadnje dokazali domačini, ki so se množično udeležili njegovega dvigovanja na predvečer prvega mlaja. Že popoldne so se vaški fantje odpravili po visok topol na jameljsko stran Doberdobskega jezera, nato so ga s traktorjem pripeljali v vas, kjer so ga pripravili na dvig in tik pod njegov vrh pripeli veliko rdečo zastavo. Pod večer so na vaški trg prišli številni domačini, bilo jih je več kot v prejšnjih letih, kot da bi hoteli dokazati, da ni prvega maja brez visokega mlaja, ki se dviga v nebo v čast vseh doberdobskih delavcev in sploh vseh, ki so jim delavske pravice osnovna vrednota. Tako kot vselej doslej so mlaj dvignili s pomočjo lestev in vrvi, komaj se je ponosno dvignil v nebo, so zadoneli zvoki harmonik, klarineta, trobente in trombona. Pravi ljudski praznik se je nadaljeval pozno v noč, že ob šesti uri zjutraj pa je Doberdobce prebudila prvomajska budnica pihalnega orkestra Kras. Godbenikom, ki so se na obhod doberdobskih vaških ulic odpravili le nekaj minut po šesti uri, sta se letos prvič pridružili mladi članici orkestra Ilaria Vitturelli in Nicole Coloni. Godbenike so v številnih domačijah pričakali z obloženimi mizami, tako da je obhod vasi trajal tri ure. Celotno praznovanje ob dvigovanju mlaja je potekalo brez nikakršnih težav. Da bi bila varnost zagotovljena, je bil vaški trg zaprt prometu; doberdobski karabinjerji so zgolj pomagali pri nadzorovanju prometa in niso nikakor posegli v vaški običaj, ki je tako tudi letos zaživel v vsej svoji prvinski lepoti. (dr) goriška - Ob prvem maju V Jamljah sladice, v Rupi otroški mlaj »Trojni« mlaj v Gabrjah fotomjijren Jameljsko postavljanje mlaja je tudi letos spremljalo tekmovanje v pripravi najboljše torte in piškotov, ki so ga izpeljali na sedežu društva Kremenjak. Najboljšo torto je letos pripravila Ca-terina Quinzi, na drugo mesto se je uvrstila Mateja Semolič, na tretje pa Patri-cija Radetič. Najboljše piškote je spekla Marjuči Radetič, druga je bila Maja Ko-janec, tretja pa Štefanija Šuc. Zmagovalke so za nagrado prejele lesen izdelek domačina Maria Crosellija. Na predvečer prvega maja so mlaj dvignili tudi v večini drugih slovenskih vasi na Goriškem. Veliko ljudi se je zbralo v Štandrežu, kjer je k privlačnosti običaja prispeval praznik v gostilni Turri. V Rupi so tudi letos postavili dva mlaja; enega odrasli, drugega pa otroci, za katere v vasi ob Vipavi upajo, da bodo v prihodnjih letih še naprej skrbno negovali tradicijo, kot so jo njihovi očetje in dedje doslej. Posebnost predstavlja »trojni« mlaj v Gabrjah, na katerem plapolajo kar tri rdeče zastave. Komisije med pokušnjo tort v Jamljah (zgoraj); dviganje letošnjega mlaja v Štandrežu (desno) bumbaca, a.w. 1 6 Četrtek, 3. maja 2012 GORIŠKI PROSTOR števerjan - Prvomajsko praznovanje Briškega griča Iz krize z izobraževanjem in z doprinosom vsakogar Zaplesala srbska folklorna skupina iz Trsta - Navihanke dvignile temperaturo Sončno, že skoraj poletno vreme je v torek privabilo veliko ljudi na tradicionalno števerjansko slavje ob prvem maju. Program praznovanja je pripravilo in tudi letos uspešno izpeljalo kulturno društvo Briški grič v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Slovensko kulturno gospodarsko zvezo. Na prizorišču praznika je bilo živahno že zjutraj, saj se je na Bukovju zbralo kake tri desetine po-hodnikov, ki so se odpravili na sedemur-ni pohod po Brdih. Glavno dogajanje pa se je ob in v domu na Bukovju odvijalo v popoldanskih urah in se je ob veselem razpoloženju zaključilo v poznih nočnih urah. Ljudje so se na prizorišču začeli zbirati takoj po šestnajsti uri, ko so se na Bukovje vrnili pohodnike. Pred začetkom zabavnega dela praznika je v slovenščini in italijanščini prisotne nagovorila domača kulturna in družbenopolitična delavka Maja Humar. »Pripadam generaciji, ki se je rodila in odraščala v svobodi. Vem, da sveta se ne da kar tako spremeniti, verjamem pa, da vrednote, kot so solidarnost, srčnost, socialna pravičnost, tovarištvo in pogum, naredijo svet lepši in pravičnejši. Grozot vojne nisem doživela, gojim pa globoko spoštovanje do vseh, ki so se pred 70. leti uprli in žrtvovali svoja življenja v prepričanju, da si bomo le z oboroženim uporom izborili boljši in lepši svet,« je poudarila Humarjeva, ki se je v drugem delu svojega posega zaustavila pri splošni gospodarski krizi. »Se še zaveda- mo praznika dela in imamo še delavske pravice, ki smo si jih izbojevali v preteklih desetletjih? Je res nad vsem prevladala potrošniška miselnost, ki izpodriva nekdanje vrednote?«. Humarjeva je poudarila pomen izobraževanja, saj nam lahko pomaga tudi pri preseganju gospodarske krize. Svoj poseg je govornica sklenila s pozivom, naj prvi maj postane trenutek razmisleka, kajti vsakdo izmed nas lahko postori marsikaj za boljšo prihodnost. Prisotnim je krajši pozdrav namenil tudi goriški levosredinski županski kandidat Giuseppe Cingolani. Kulturni program je oblikovala folklorna skupina Vuk Karadžic iz Trsta. Srbsko društvo je v Števerjan dopotovalo s svojo najmlajšo folklorno skupino, ki pa je dokazala, da imajo Srbi ples v krvi. Občinstvo je navdušilo razkošje narodnih noš in plesov, ki so na trenutke umirjeni, že hip zatem pa so ujeti v izredno hitre ritme. Za veselo in praznično vzdušje so nato poskrbele Navihanke. Dekliška glasbena skupina, ki prihaja iz Celja, je v Šte-verjanu zapustila nadvse dober vtis, saj jo sestavljajo odlične pevke in glasbenice, ki jim ni tuja nobena glasbena zvrst. Med pavzami so na veselje moških gledalcev dekleta uprizorila tudi plesne točke s kabaretnimi utrinki, kan-kanom in trebušnim plesom. Skratka, Navihanke znajo dvigniti temperaturo, pregnale pa so tudi nevihto, ki je za trenutek ogrozila števerjanski praznik. (vip) Postanek pohodnikov pri spomeniku NOB v Števerjanu foto vip ŠTEVERJAN Pohodniško izročilo Stalnica desetletnih praznovanj delavskega praznika v Števerjanu so različne oblike skupinskih pohodov: od 15 orientacijskih pohodov pred 30 leti do 28 ponovitev pohoda do Gonjač in nazaj, od vztrajnostnih pohodov iz Gonarsa, Tržiča, Trstelja, Trnovskega gozda, Benečije do krajših med briškimi griči in vinogradi - lani na primer s Krminske gore. Število udeležencev se je spreminjalo od nekaj desetin do več stotin ljudi z obeh strani meje glede pač na dolžino trase, vreme in kondicijo. Letos se je srednje težkega izleta udeležilo trideset pohodnikov obeh spolov in različne starosti. Trasa jih je peljala z društvenega sedeža na Bukovju med vino- grade in v grape z vzponom na Gornje Oslavje, spustom v dolino Pevmice in prestopom meje v Podsabotinu. Najdaljši vzpon je po Brestju potekal po zahodnih pobočjih Sabotina do grebena, kjer se pogled širi v Alpe ali v Sočo. Anekdota pravi, da se na tistem grebenu Nizozemci oklepajo dreves, saj nimajo v svoji izkušnji občutka, da nas smaragdna voda daleč spodaj vleče vase. Polurni počitek potekal v Lovski koči briške lovske družine, nato pa valovito spuščanje in vzpenjanje do Huma, kjer je na domačiji še edinega briškega kovača bila pripravljena malica. Po polurnem prebijanju skozi zaraščeni svet in prehodu še slednje grape je skupina prišla k spomeniku NOB v Števerjanu, kjer je v poklon položila cvetje. Na Bukovje se je vrnila ob pričetku prazničnega programa. Volitve 2012 GORICA Slovenci za Forum V Gorici so se srečali predstavniki slovenske komponente nestrankarske liste Forum, ki podpira župansko kandidaturo Giuseppeja Cigolanija. Po mnenju njegovih slovenskih kandidatov zna biti Forum stičišče goriških levosredinskih sil, saj predstavlja alternativo neučinkoviti občinski upravi. Slovenski predstavniki Foruma pozivajo volivce, naj se množično udeležijo občinskih volitve in naj napišejo preferenco za enega izmed njih. Za Forum kandidirajo občinski svetnik v iztekajočem se mandatu Marko Marinčič, podjetnik in športni delavec Ugo Dornik, študentka Giulia Branca, športni delavec David Ambrosi in Neva Tommasi. Kaj čaka mlade? »Kaj čaka mlade? Kakšna je delovna prihodnost v Italiji?« je naslov okrogle mize o reformi trga dela, ki jo dre-vi ob 20. uri v domu Andreja Budala v Štandrežu prireja Demokratska stranka; govorila bosta sen. Tamara Blažina in David Peterin, kandidat DS za občinski svet. Peterin bo tudi med udeleženci volilne tribune, ki bo po današnjem slovenskem deželnem dnevniku na programu RAI 3-bis. Pelessonova o športu Renca Pelesson, kandidatka na listi SEL v Gorici, poudarja, da mora šport postati prioriteta nove občinske uprave. Izkušnje Romolijevega odbora pod taktirko Sergia Cosme so po njenih besedah obrodile jalove rezultate. Cosma se v teh dneh ponaša, da bo odprl »prvo« plezalno steno v Gorici. »Opozarjam odbornika za šport, da Gorica razpolaga s plezalno steno že od leta 2006, in to na pobudo športnega združenja Dom, ki je steno postavilo v telovadnici Kulturnega doma,« pravi Pe-lessonova. Svari pred Harlekinom Zveza levice svari pred goriško »harle-kinsko« desnosredinsko koalicijo, saj je poenotila stranke, ki so na državni ravni med sabo v sporu. Dalje poziva Go-ričane, naj podprejo njihove kandidate za občinski svet in županskega kandidata Giuseppeja Cingolanija. Predstavniki Zveze levice bodo danes med 10. in 12. nagovarjali volivce v Ulici Boccaccio v Gorici, med 17. in 18. uro pred spomenikom NOB v Pevmi ter med 18.15 in 19.45 pred dvorano Palabigot. Novi PSI za Pettarina Stranka Nuovo PSI podpira župansko kandidaturo Ettoreja Romolija in kandidata za občinski svet Guida Germana Pettarina. Shod DS z Rosatom Zaključni shod Demokratske stranke bo danes ob 17. uri na Korzu Verdi. Na njem bosta prisotna poslanec Ettore Ro-sato in podpredsednica stranke Marina Sereni. volitve - Županski kandidat obiskal SKGZ Več vidne dvojezičnosti in čezmejnega sodelovanja Levosredinski županski kandidat Giuseppe Cingolani je obiskal goriški sedež SKGZ in se sestal z njegovim pokrajinskim vodstvom. Na srečanju, ki ga je organiziral David Peterin, član vodstva SKGZ in obenem kandidat Demokratske stranke za občinski svet v Gorici, je tekla beseda o specifičnih potrebah slovenske narodne skupnosti. Predstavniki SKGZ s predsednikom Liviom Se-moličem na čelu so izrazili razočaranje nad pristopom, ki ga je imela goriška občina do Slovencev, saj med drugim ni uresničila svojih obvez o vidni dvojezičnosti. Cingolani je dejal, da je treba tudi v čezmejnem sodelovanju prestopiti z besed na dejanja, potrebno je skupno načrtovanje infrastruktur in celostnega razvoja obeh Goric. volitve - Černičeva s kandidatkama SSk Za večjo vlogo in zastopanost žensk Ženska vloga in prisotnost v goriškem občinskem svetu se morata obvezno povečati. V to so prepričane Alenka Drobez in Ma-rilka Koršič, kandidatinji SSk na listi Demokratske stranke, ter Mara Černic podpredsednica goriške pokrajine. Ženske so v politiki še vedno zelo zapostavljene, čeprav zagotavlja njihova prisotnost bolj uravnovešene in pravične politične izbire na vseh področjih: od sociale do šolstva, okolja in gospodarstva. Marilka Korsič in Alenka Drobež sta zreli in izkušeni ženski, strokovnjakinji v svojem poklicu, materi in civilni delavki z velikim občutkom do sočloveka, zato pa ju Mara Čer-nic podpira in jima obljubila vsestransko sodelovanje v primeru izvolitve v goriški občinski svet. Semolič s Cingolanijem in Peterinom bumbaca Alenka Drobez, Mara Černic in Marilka Koršič / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 3. maja 2012 1 "J gorica - Rosy Bindi prišla podpret Cingolanija »Nizka volilna udeležba naš največji nasprotnik« Rosy Bindi in Giuseppe Cingolani bumbaca »Nizka volilna udeležba je naš največji nasprotnik. Če se bo na volišča odpravilo malo ljudi, bo trda predla vsej državi.« Tako je včeraj poudarila državna predsednica Demokratske stranke Rosy Bindi, ki je prišla v Gorico podpret župansko kandidaturo Giuseppeja Cingolanija. »Med to volilno kampanjo sta naša glavna tekmeca Ljudstvo svobode in Severna liga, ki sta porazno vodila državo in jima zaradi tega hočemo iztrgati iz rok krajevne uprave, ki jih še vedno vodita. Po drugi strani se soočamo tudi z napovedmi o nizki volilni udeležbi, kar nas zelo skrbi. Iz krize se bomo namreč lahko dokopali le z dobro politiko, s poštenimi izbirami, s spoštovanjem pravic vseh državljanov. Nikakor ni pametno se postaviti na stran populistov, ki kričeče napovedujejo, da se bodo odrekli evru in da upajo v stečaj bank. Po drugi strani nočemo, da bi Italija morala pristajati na odločitve, ki prihajajo od zgoraj, zato pa je toliko bolj pomembno, da zmagamo upravne volitve,« je poudarila Bindijeva med srečanjem v mali dvorani Kinemaxa. Cingolani se je z njo strinjal, da je politika potrebna tudi prenovitve. Po njegovih besedah je do prepotrebne prenovitve v Gorici že prišlo, njen odraz pa je ravno njegova kandidatura. »Pred poldrugim letom se je goriška leva sredina poenotila in s primarnimi volitvami izbrala svojega županskega kandidata. Volivcem smo se predstavili na popolnoma transparenten način, tako da sta se nam pridružili tudi dve občanski listi z veliko mladimi. Na drugi strani pa imamo župana, ki je pred petimi leti zagotovil, da ne bo kandidiral za drugi mandat. Njegova sedanja kandidatura dokazuje, da ni mož beseda in da desna sredina ni možna nikakršne prenove,« poudarja Cingolani. podgora - Umrl g. Hilarij Brezigar Slovenski duhovnik v furlanskem okolju Potem ko je slovensko versko skupnost v ponedeljek prizadela vest o smrti g. Viljema Žerjala, so včeraj z nad-škofije sporočili, da je umrl še drug slovenski duhovnik - Hilarij Brezigar, ki je sicer svoje dušnopastirsko poslanstvo opravljal v furlanskem okolju. V duhovnika je bil posvečen v času, ko je goriška nadškofija razpolagala z mnogimi duhovniki, tudi slovenskega rodu. G. Brezigar se je tedaj odločil za župnijo v Marianu, kjer je ostal do leta 1982. Rojen je bil 21. februarja 1922 v Prvačini, kjer je njegova družina živela zaradi očetove zaposlitve na železnicah. Od tod se je s starši najprej preselil v Vi-cenzo, nato pa še v Podgoro. Zato se je vse življenje imel za Podgorca. V Gorici je obiskoval semenišče in opravil teološki študij. V duhovnika ga je posvetil nadškof Carlo Margotti v goriški cerkvi sv. Karla 21. junija 1947. Še istega leta je bil poslan v Mariano, kjer je ostal do leta 1956. Nato je bil deset let župnik v Beglianu, od leta 1967 do 1982 pa še župnik v Marianu. Furlansko občino je zapustil zaradi bolezni in prišel v Gorico. Leta 1987 je postal hišni duhovnik Hilarij Brezigar v domu za onemogle v Ločniku. Kljub hudi bolezni na očeh je redno maševal, saj je italijansko mašo znal na pamet. Nazadnje je tudi oglušel in bil od leta 2006 nastanjen v duhovniškem domu v Semeniški ulici v Gorici. S hvaležnostjo se ga ljudje spominjajo še zlasti v Ma-rianu in Beglianu, dolga leta je prijateljeval z ločniškim župnikom Silvanom Pianijem, čutil pa se je globoko Slovenca. Rad se je vračal v Podgoro, skušal se je tudi srečevati s slovensko duhovščino. Leta 1997 je svojo biserno mašo daroval v podgorski cerkvi, kjer bo jutri, 4. maja, ob 11. uri pogrebna maša. Sledil bo pokop na vaškem pokopališču. Slovo od g. Žerjala Od g. Viljema Žerjala se bodo danes poslovili Goričani, jutri pa Tržačani, saj je svoje dušnopastirsko poslanstvo opravljal tako na Goriškem kot na Tržaškem. Danes od 8.15 do 10.30 bo krsta v duhovniškem domu v Semeniški ulici v Gorici; od 11. ure dalje bo pokojnik ležal v cerkvi Sv. Nikolaja v Gabrjah, kjer bo nadškof ob 16. uri daroval mašo. Jutri ob 11. uri bo pogrebna maša v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah, nakar bodo opoldne položili g. Žerjala v družinsko grobnico na openskem pokopališču. Umrl 31-letni motorist Včeraj je v prometni nesreči na Krasu umrl 31-letni motorist iz Nove Gorice. Z motornim kolesom je na cesti od Štanjela proti Koprivi v levem ovinku zdrsnil na bok in trčil v odbojno ograjo. Umrl je na kraju. V Števerjanu o raku Občina Števerjan v sodelovanju z goriškim zdravstvenim podjetjem prireja javno srečanje na temo preventive proti raku drevi ob 20.30 v Sedejevem domu. Predavala bosta anatomopatolog Antonio Colonna in kirurg Giuseppe Stacul; srečanje bo vodil Michele Luise, ki v Gorici vodi oddelek za onkološki screening. Fusam noče selitve Združenje Fusam bo danes od 16. do 18. ure v ljudskem vrtu na Verdijevem kor-zu v Gorici nagovarjalo občane o tem, da je selitev centra za duševne bolezni v Ulico Duca d'Aosta nesprejemljivo, ker da novi sedež ni primeren. Na shod vabijo sindikate, društva, svojcev in varovance centra. 80-letnica redarjev Občinski redarji v Tržiču beležijo 80-le-tnico delovanja. Danes ob 10. uri bo v stolni cerkvi maša, ob 11. uri pa bo sledilo odprtje nove operativne centrale v Ulici Rosselli. Rapotez v Tržiču V občinski knjižnici v Ulici Ceriani v Tržiču bodo danes ob 18. uri predstavili knjigo »La giustizia e la memoria - Luciano Rapotez, un caso giudiziario del dopo-guerra«; ob Rapotezu bodo sodelovali še Annamaria Vinci, Dario Mattiussi, Ales-sandro Giadrosso in Gloria Nemez. Evropa s Turčijo? Na Videmski univerzi v kompleksu Sv. Klare v Gorici bo danes ob 18. uri Der-va Yuksek z univerze v Ankari predavala na temo »Prihodnost Evrope s Turčijo?«; vstop je prost. [1] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, Korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V ŠLOVRENCU SORC, Trg Montesanto 1, tel. 048180023. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giugno 36, tel. 0481-410340. Koncerti MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ vabi v Kulturni dom v Gorici na predstavo Donizettijeve opere »Ljubezenski napoj« danes, 3. maja, ob 20. uri. V jutranjih urah bodo predstave za otroke in šolsko mladino; vstop prost. ~M Gledališče GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD: v Kulturnem domu v Gorici: sobota, 5. maja, ob 20.30 »Dalle 9 alle 5. Orario continuato. Il musical!«, nastopa gledališka skupina Qaos iz Forlija; predprodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). OPERA V KINU: v tržiškem Kinemaxu bodo preko satelita predvajali lirične in baletne predstave z najbolj prestižnih svetovnih odrov: 8. maja ob 19. uri ponovitev baleta »Class Concert - Gisel-le« iz moskovskega Bolšoja; 15. maja ob 19.30 balet »Romeo in Julija« iz pariške Opera; informacije in rezervacija po tel. 0481-712020. H Šolske vesti GLASBENA ŠOLA EMIL KOMEL V GORICI vabi otroke in mlade, ki jih zanima glasba, da obiščejo sedež šole v Gorici (Drev. 20. septembra 85) danes, 3. maja, in v petek, 4. maja, v popoldanskih urah, ko bodo dnevi odprtih vrat. Danes bodo na šoli učitelji kitare, violine, klavirja, harmonike in bobnov, jutri pa klavirja, kitare, violine, flavte in trobente; informacije na tajništvu (tel. 0481-547569, 0481-532163) ali po e-pošti info@emilkomel.eu. 8. MEDNARODNI MLADINSKI GLASBENI LABORATORIJ INTERCAMPUS 2012 v organizaciji ZSKD, JSKD in v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb bo potekal v Dijaškem domu v Kopru od nedelje, 15. julija, do nedelje, 22. julija. Namenjen je godbenikom od 12. do 20. leta starosti, ki že imajo nekaj izkušenj v igranju v orkestru. V okviru In- tercampusa bo od torka, 17. julija, do nedelje, 22. julija, potekal seminar za predvodnike. Prijavnice in plačila sprejema urad ZSKD v Trstu najkasneje do petka, 18. maja; informacije v goriškem uradu ZSKD. 42. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA v organizaciji ZSKD in v sodelovanju z osnovno šolo Vuzenica, Slovensko prosvetno zvezo (Avstrija) in Zvezo Slovencev na Madžarskem bo letos potekala v centru Gradina v Doberdobu od nedelje, 19. avgusta, do sobote, 25. avgusta. Kolonija je namenjena mladim od 11. do 15. leta iz FJK; informacije ali prijave v uradih ZSKD v Trstu in Gorici. U Kino DANES V GORICI KINEMAX: zaprt. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 -22.15 »Hunger Games«. Dvorana 2: 18.00 - 20.40 »The Avengers« (digital 3D). Dvorana 3: 17.30 - 20.00 - 22.15 »To Rome with Love«. Dvorana 4: 17.15 »The Avengers« (digital 3D); 20.00 - 22.00 »Ho cercato il tuo nome«. Dvorana 5: 17.15 »Il castello nel cie-lo«;19.50 - 20.10 »Cronache di una pas-sione«. H Čestitke ZDRAVKA in RUDI praznujeta danes 45 letporoke. Da bi še naprej bila polna energij in zdravja na skupni življenjski poti jima želita Anica in Slavko z družino. S Izleti DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za 4-dnevni izlet na Dunaj in v Bratislavo od 24. do 17. maja za ogled največjih zanimivosti. Prijave čim prej po tel. 0481-882203 (Eda L.) ali 0481-532092 (Emil D.); na račun 200 evrov. IZLET PO KLETEH v organizaciji kulturnega društva Sovodnje bo potekal v soboto, 5. maja; vpisovanje in informacije po tel. 328-4713662 (Denis) ali na romina_c@live.it. SPDG in planinska društva z Goriškega vabijo 6. maja na skupni pohod na Ška-brijel v okviru pobude Družne sabo-tinske poti. Zbirališče ob 8.45 na Kek-cu, start ob 9. uri. Skupne hoje bo okrog 4 ure. Na Škabrijel se bodo povzpeli (po drugi poti) tudi gorski kolesarji. Zaželena je predhodna prijava po tel. 3288292397 (Robi). KULTURNI IZLET NA KOROŠKO v organizaciji ZSKD bo v soboto, 26. maja. Izlet je namenjen kulturnim delav- cem in članom kulturnih društev. Predviden je avtobusni prevoz v smeri Šentjakob v Rožu z odhodom ob 7. uri s postankoma v Trstu in Gorici. Organizatorji prosijo, da se zainteresirani čimprej predhodno vpišejo, naknadno bodo sporočili podrobnejše informacije. □ Obvestila OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH obvešča, da bo še danes, 3. maja, zaprta. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. PET PROMIL ZA SPDG. Kako lahko pomagate Slovenskemu planinskemu društvu v Gorici? Tako, da ob izpolnitvi davčne prijave namenite 5 promilov davka na dohodke fizičnih oseb društvu. Dovolj je, da na obrazcih za prijavo dohodkov v posebno, za to predvideno polje, vpišete davčno številko društva, ki je 80004000313. H Prireditve V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 4. maja, ob 18. uri Anna Maria Vinci predstavila svojo knjigo »Sentinelle della patria« in v soboto, 5. maja, ob 16. uri bo Devis Bonanni govoril o svoji knjigi »Pecoranera«. PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE KD BRIŠKI GRIČ v Števerjanu: v soboto, 5. maja, ob 21. uri ples s skupino Happy Day; v nedeljo, 6. maja, od 13. do 17. ure orientacijska vožnja z avtomobili »Brdaut«, ob 19. uri koncert »Parni Va-ljak Tribute«. AŠKD KREMENJAK organizira s pomočjo Alda Rupla orientacijski pohod po Jamljah in okolici. Zbirališče bo pred bivšo jameljsko šolo (sedež društva) v nedeljo, 6. maja, ob 8. uri, ob 8.30 bo štar-tala prva skupina. Skupine bodo štele od 3 do 5 članov. Po pohodu bo kosilo ob 13. uri, zatem nagrajevanje. Tisti, ki ima kompas, naj ga prinese s sabo. OBČINSKA KNJIŽNICA SOVODNJE IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabita na srečanje s pesnikom, pisateljem in kulturnikom Cirilom Zlobcem v ponedeljek, 7. maja, ob 20. uri v občinski knjižnici. Izhodišče srečanja bo knjiga »Vse daljave niso daleč (Italijanska srečanja slovenskega pesnika)«, ki je izšla pri ZTT. Srečanje je omogočila Fundacija Goriške hranilnice. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GORICA vabi na predstavitev vodnika »GO3D - Goriška: peš, s kolesom in s kajakom - Il Goriziano: a piedi, in bi-cicletta e in kayak« v torek, 8. maja, ob 18. uri v dvorani pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju št. 13. 0 Mali oglasi PRODAM HIŠO V PODGORI z garažo, vrtom in dvoriščem; tel. 3201817913. UGODNO PRODAM stanovanje v Gorici, 100 kv.m, dve spalnici, dnevna soba, kuhinja, kopalnica, klet in garaža; tel. 335-6525946. V GORICI v bližini železniške postaje oddamo v najem stanovanje z dvema spalnicama; tel. 0481-522206. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Maria Luisa Turel iz splošne bolnišnice v kapelo glavnega pokopališča in na glavnem pokopališču. DANES V GABRJAH: 16.00, g. Viljem Žerjal (ob 8.00 iz goriške splošne bolnišnice, od 8.15 do 10.30 v duhovniškem domu v Semeniški ul. 13 v Gorici) v cerkvi Sv. Nikolaja (ležal bo od 11. ure dalje). DANES V DOBERDOBU: 14.00, Er-minio Mucchiut (ob 11.45 iz tržiške bolnišnice, od 12.00 do 13.50 v hiši žalosti v Ul. Cankar, 4) na pokopališču. Tiho sedaj si odšla, kot lepa misel, ki mine in nam pusti le spomine. Poslovila se je najina plemenita mama Gabrijela Pahor vd. Cotič V četrtek, 3. maja, bo od 10.00 do 12.00 ležala v mrliški vežici na pokopališču v Stari gori, pogreb pa bo v soboto ob 14.00 v sovodenjski cerkvi, kjer bo žara od 13.00 dalje. Pogrešala jo bosta Darij in Marko z družinama Ob izgubi drage Gabrijele Pahor vd. Cotič izražamo sinovoma Dariju in Marku ter sorodnikom najgloblje sožalje. KD Sovodnje 1 8 Četrtek, 3. maja 2012 APrimorski r dnevnik w Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.it nogomet - Nepričakovan razplet v 36. krogu A-lige Velika napaka Buffona, Milan zaostaja le za točko TURIN/MILAN - V A-ligi ni še nič odločeno. Zadnja dva kroga bosta še kako zanimiva tako na vrhu kot na dnu lestvice. Vodilni Juventus je nepričakovano igral le neodločeno proti Lecceju, ki tako še ni izpadel. Nasprotno: z osvojeno točko so Cosmi-jevi varovanci v boj za obstanek znova potegnili vsa moštva, ki imajo 42 točk (Cagliari, Fiorentino in Palermo). Navijači »stare dame« so pravo dramo doživeli pet minut pred koncem tekme, ko je doslej zanesljivi vratar Buffon nerodno izgubil žogo po podaji branilca. Bertolacci je prestregel žogo in nato streljal na prazna vrata. Šok za poln Juventus Stadium. Navijači črno-belih so se že pripravljali na nedeljsko tekmo proti Ca-gliariju v Trstu (Cagliari še ni rešen), kjer bi v primeru zmage že proslavljali osvojitev »scudetta«. Juventus se bo lahko vsekakor okronal z naslovom državnega prvaka, če bo v nedeljo Inter premagal Milan. Allegrijevi varovanci so s klasičnim 2:0 odpravili Atalanto, medtem ko je Inter ostal praznih rok v Parmi. Moštvo iz Emilije je zmagalo s 3:1, Inter se je tako oddaljil od tretjega mesta, ki še vodi v ligo prvakov. Za Juventusom in Milanom sta ostala le še Napoli, ki je v torek z 2:0 premagal Palermo, in Udi-nese, ki je bil sinoči uspešen v Cese-ni, kjer je Mutu zastreljal enajstmetrovko (prečka). Za Guidolinove varovance je odločilni zadetek na začetku tekme dosegel mladi Fabrini. Fiorentino je iz zagate rešil Mon-tolivo, ki je proti Novari - slednja je že vodila z 2:0 - dosegel dva gola. Prav v Firencah se je pripetil dogodek, ki bo še nekaj dni polnil strani športnih (in tudi drugih) časopisov. Od tretjega mesta se je oddaljil tudi Rejev Lazio, ki je proti Sieni igral le neodločeno 1:1. Trener Fiorentine Delio Rossi se je s pestmi lotil svojega igralca Adema Ljajiča, ki mu je z gesto pokazal, da se ne strinja z zamenjavo; za gesto Ljajiča ni opravičila, še manj pa za nedopusten nasilni izpad trenerja ansa Deliu Rossiju popustili živci Trenerju Fiorentine Deliu Rossiju so sinoči popustili živci. V 32. minuti je zamenjal srbskega nopadalca Adema Ljajiča z Olivero. Srbski nogometaš Fiorentine je reagiral s polemičnim aplavzom in najbrž s kako kletvico na račun Rossija. Slednji je dobesedno skočil na Ljajiča, ki je že sedel na klopi in ga skušal udariti s pestjo. Televizijske kamere so ujele grd in hud prizor, ki prav gotovo ni lepa reklama za italijanski nogomet. Posredovati so morali rezervni igralci Fiorentine in odborniki kluba, ki so s težavo ločili trenerja in Ljajiča. Trener Rossi bo najbrž hudo kaznovan. Vodstvo Fiorentine se je sestalo po tekmi in odstavilo vročekrvnega trenerja. B-LIGA - Izidi 38. kroga: Albinoleffe - Brescia 0:2, Bari - Ascoli 0:0, Crotone - Cittadella 3:1, Empoli -Gubbio 2:1, Juve Stabia - Grosseto 0:0, Livorno - Torino 0:1, Modena - Sampdoria 0:2, Padova - Sassuolo 0:2, Pescara - Vicenza 6:0, Reggina - Verona 0:1, Varese - Nocerina 2:1. Vrstni red: Torino 73, Pescara 71, Sassuolo 70, Verona 70, Varese 62, Sampdoria 61, Padova 60, Brescia 56, Reggbina 54, Juve Stabia 53, Grosseto 48, Modena 48, Crotone 46, Bari 46, Cittadella 44, Ascoli 42, Livorno 38, Empoli 38, Nocerina 34, Vicenza 34, Gubbio 31, Albinoleffe 25. Izidi 36. kroga Milan - Atalanta 2:0 (1:0) Strelca: 9. Muntari, 93. Robinho Parma - Inter 3:1 (0:1) Strelci: 13. Sneijder (I); 53. Marques, 55. Giovinco, 83. Biabiany Juventus - Lecce 1:1 (1:0) Strelca: 8. Marchisio, 85. Bertolacci (L) Catania - Bologna 0:1 (0:0) Strelec: 79. Ramirez Genoa - Cagliari 2:1 Strelci: 12. Palacio; 13. Ariaudo (C), 76. Jankovic Lazio - Siena 1:1 (0:1) Strelca: 26. Destro S), 62. Ledesma 11-m Fiorentina - Novara 2:2 (0:2) Strelci: 14. Jeda (N), 30. Rigoni (N) 11 -m, 48. 11- m in 71. Montolivo Cesena - Udinese 0:1 (0:1) Strelec: 4. Fabrini Chievo - Roma 0:0 Napoli - Palermo 2:0 (2:0) Strelca: 16. Cavani 11 -m, 35. Hamšik Lestvica Juventus 36 21 15 0 63:19 78 Milan 36 23 8 5 70:28 77 Napoli 36 15 13 8 64:43 58 Udinese 36 16 10 10 48:35 58 Lazio 36 16 8 12 51:46 56 Inter 36 16 7 13 53:50 55 Roma 36 15 7 14 55:50 52 Parma 36 13 11 12 51:53 50 Bologna 36 12 12 12 39:42 48 Catania 36 11 14 11 45:48 47 Atalanta (-6) 36 13 14 9 40:38 46 Chievo 36 11 12 13 30:41 45 Siena 36 11 11 14 44:41 44 Cagliari 36 10 12 14 37:44 42 Fiorentina 36 10 12 14 36:43 42 Palermo 36 11 9 16 48:56 42 Genoa 36 10 9 17 48:67 39 Lecce 36 8 12 16 40:54 36 Novara 36 6 11 19 31:63 29 Cesena 36 4 10 21 22:54 22 PRIHODNJI KROG 5.5. ob 18.00 Lecce - Fiorentina, ob 20.45 Roma - Catania. 6.5 . ob 12.30 Siena - Parma, ob 15.00 Novara - Cesena, Palermo - Chievo, Atalanta - _azio, Udinese - Genoa, Cagliari - Juventus, Bolog na - Napoli, ob 20.45 Inter - Milan košarka - A2-liga Miljčanke izsilile tretjo tekmo TRST - Miljska ekipa PetroLavori je na povratni tekmi končnice za napredovanje v ženski košarkarski A2-ligi z 58:50 premagala milanski Lucsa Systems in tako izsilila tretjo tekmo, ki bo v nedeljo v Milanu. Od varovank trenerja Matije Jogana je največ točk dosegla Annalisa Borroni (16), medtem ko sta jih miljski Slovenki, sestri Jessica in Samantha Cergol zbrali po 15 in 12. Znan nasprotnik Acegasa TRST - V polfinalu play-offa za napredovanje v košarkarsko drugoligaško prvenstvo LegaDue bo tržaški AcegasAps igral proti ekipi Fortezza Recanati, ki je v če-trtfinalu premagala sicilsko ekipo Capo d'Orlando. Prva tekma bo v soboto v tržaški športni palači PalaTrieste. Prva etapa Benfattu TRST - Prvo etapo dirke po FJK od Trsta do Gorice je osvojil Marco Benfatto (Team Idea). Danes bo na sporedu druga etapa od Azzana Decima do Pordenona. Smrt šokirala Norvežane PHOENIX - Svetovni prvak v plavanju Norvežan Alexander Dale Oen je zaradi srčnega zastoja nenadno umrl med pripravami v Združenih državah Amerike na olimpijski nastop. Dale Oen je osvojil naslov na 100 m prsno na svetovnem prvenstvu 2011 v Šanghaju in je bil eden od velikih norveških upov za olimpijsko kolajno v Londonu. Norveški mediji poročajo, da so reprezentančni kolegi nesrečnega plavalca našli nezavestnega na tleh v kopalnici po ponedeljkovem treningu v Flagstaffu v zvezni državi Arizona. Na treningu se je še povsem dobro počutil. Čeprav je reprezentančni zdravnik Ola Roensen takoj začel reani-macijo in jo izvajal vse do prihoda reševalcev in med prevozom v bolnišnico, plavalcu ni bilo več pomoči. Po prevozu v bolnišnico v Flagstaffu so zdravniki le še razglasili njegovo smrt. Novi angleški selektor LONDON - Angleška nogometna zveza (FA) je šest tednov pred začetkom letošnjega evropskega prvenstva na Poljskem in v Ukrajini (8. junij - 1. julij) za novega selektorja reprezentance imenovala Roya Hodgsona, s katerim je sklenila štiriletno pogodbo. nogomet - Pred nedeljsko tekmo Cagliari - Juventus Razprodana tribuna Poceni vstopnice pošle v nekaj urah - Na voljo še mesta na tribunah Pasinati in Colaussi TRST - Tržačani in predvsem navijači Juventusa so včeraj navalili prodajalne vstopnic v središču Trsta. Tribuna Trevisan je bila že popoldne razprodana. Bolj poceni vstopnice za nedeljsko tekmo nogometne A-lige med Cagliari-jem in Juventusom, ki bo na tržaškem stadionu Nereo Rocco, so pošle v nekaj urah. »Na razpolago ostajata tako še tribuni Colaussi in Pasinati, ki pa sta precej dražji. Tribuna Furlan bo namenjena izključno navijačem Cagliarija. Sile javnega reda skoraj gotovo ne bodo dovolile, da bi se pomešali navijači obeh ekip, saj se precej sovražita,« je opozoril tiskovni predstavnik sardinskega kluba. Nekaterim je le uspelo kupiti vstopnice za tribuno Trevisan kroma Vstopnice za tribuni Colaussi in Pa-sinati lahko naročite tudi po telefonu (070-6042-032/040/044/047/052) in jih dvignete v nedeljo na dan tekme. Vprašanje pa je, ob kateri uri bodo igrali v nedeljo. Danes bodo bržkone odločili, ali bo tekma ob 15. uri ali pa ob 20.45. Trofeja narodov Hrvaški, Rocco pa tretjič v Čile GRADIŠČE - Trofejo narodov je osvojila hrvaška nogometna reprezentanca U17, medtem ko je bil torkov finale Trofeje Nereo Rocco v Gradišču čilsko obarvan. Južnoameriška ekipa Colo Colo je v finalu (na sliki BUMBACA) s 3:2 premagala senegalsko ekipo Etoile Lusitana, ki je produkt nogometne šole portugalskega trenerja madridskega Reala Joseja Mourinha. Colo Colo je že trikrat osvojil gradiški turnir namenjen starostni kategoriji naraščajnikov. V Trofeji narodov je Hrvaška, ki je v polfinalu izločila Italijo, premagala Mehiko. Končni izid je bil 1:0. / ŠPORT Četrtek, 3. maja 2012 19 evropski maraton - nova bavisela 2012 - Predstavitev programa Tekaški praznik, ki bo zadovoljil vse okuse pogovor F. Carini: Tekači bodo v ospredju Vodstvo Ba-visele je pred nekaj več kot stotimi dnevi prevzel novinar Fabio Carini. Sprememba imena organizatorja, ki je zdaj Nuova Bavisela, najbrž prinaša tudi nekaj novosti? Predvsem nov duh in željo, da bi pripravili velik dogodek, ki ne strmi k dobičku, temveč je namenjen ljudem in njihovi zabavi. Kljub temu da je finančnih sredstev manj kot v prejšnjih sezonah, smo pripravili tehnično zahteven in hkrati zabaven program. Vračajo se top runnerji, veseli nas, da smo dosegli rekord vpisov obeh daljših tekov, obenem pa smo se odločili za prevetritev naselja Bavisela. V čem se bo razlikoval od prejšnjih? Ob športu in zdravju bomo v šotorih promovirali tudi terotorij, na voljo pa bo tudi lokalna gastronom-ska ponudba. Na odru pa se bodo vrstile krajevne glasbene skupine tako v popoldanskih urah kot zvečer, čisto vsi pa bodo nastopili brezplačno. Že blagovna znamka dogodka Evropski maraton (Maratona d'Europa) jasno kaže, da je poudarek predvsem na teku? Seveda. V sklopu evropskega maratona pa bomo razvili vrsto drugih bolj ali manj športnih prireditev. Škoda, da letos ni rolkarskega šprin-ta: želeli smo ga vključiti, vendar pristaniška oblast ni izdala dovoljenja. Izpadle so še nekatere druge športne prireditve, na primer pol-maraton na rolkah in rolerjih. Res je, vendar v 100 dneh priprav smo morali slediti prioriteti, ki je tek. Obenem pa smo želeli vključiti v dogodek celo mesto in zato prevetrili sejem. Kako si razlagate, da ste že zdaj dosegli rekord vpisov? Sporočilo, da je pri nas najlepša evropska proga polmaratona, je najbrž privabilo toliko tekačev. Mislim, da teči v tišini po obalni cesti, je enkratno, saj tega ne doživiš drugod v Evropi. Maraton pa je izredno slikovit. Skratka, veliko stavimo predvsem na simbolna sporočila, s čimer želimo tudi nadaljevati. Obenem so za tačas za nas osrednjega pomena tekači, šele po njih pride vse ostalo. (V.S.) Od danes do nedelje bo v Trstu spet zaživel športno-kulturni duh. Bavisela, ki je po menjavi vodstva dobila tudi zaščiteno znamko Evropski maraton (Maratona d'Europa), bo mestu in deželi ponudila vrsto že tradicionalnih tekaških tekmovanj, da bi privabila tudi navadne ljudi pa so organizatorji poskrbeli še za kulturno, glasbeno in ga-stronomsko ponudbo. »Gre za ničto izvedbo, v katero smo organizatorji popolnoma predani,« je na včerajšnji predstavitvi programa poudaril predsednik Nuove Bavisele Fabio Carini in še dodal: »Teči morate zase, da vsaj za dan odmislite vse težave, ki vas pestijo, pa tudi za Trst, ki prevečkrat pozablja na njegovo vlogo.« S temi uvodnimi besedami je tudi nakazal, da bo ravno tek srž dogodka, ki se bo namreč začel in končal s tekaškimi tekmovanji. Višek bo v nedeljo, ko bo ob 9.00 start maratona v Gradišču, ob 10.15 start polmaratona Dveh gradov iz Devina in ob 10.45 netekmovalnega družinskega teka iz Miramara, cilj pa bo ponovno na Velikem trgu. Trend kaže, da bodo letos kar padali rekordi. Do- Na maraton in polmaraton se je letos prijavilo že več kot 3000 tekačev. Rekord! kroma slej so organizatorji podrli že dva: na maraton in polmaraton se je prijavilo že 3.032 tekačev, rekordno pa je hkrati tudi število maratoncev, in sicer 829. Med njimi pa je kar 20% tujcev, kar kaže, da postaja evropski maraton vse bolj privlačen. Glede na to, da sprejemajo prijave do petka, bo število tekačev bržkone še naraslo. Rekord bodo morda dosegli tudi pri vpisih na ne-tekmovalni tek, kjer so podelili že 3.500 startnih številk. Tras v stotih dneh, odkar je novo vodstvo prevzelo vajeti v svoje roke, niso spremenili, odločili pa so se, da bodo cilj ponovno postavili na sredino Velikega trga, s čimer so progo tudi ho-mologirali. Prav to bo omogočilo dol-goprogašu Mugidiu Bourifi, ki je leta 2005 dosegel rekord proge (2:10,48), da bo lahko v Trstu lovil olimpijsko vstopnico. Ali bo padel nov rekord tudi tu, je še neznanka, glede na to, da se letos vračajo top runnerji tako med maratonci kot polmaratonci, pa bo ritem prav gotovo visok. Novost netekmo-valnega teka (7 km) pa je trasa, ki bo spet potekala tudi na območju starega pristanišča. Tek bo tudi otvoril letošnjo Bavi-selo. Danes bodo Veliki trg preplavili otroci: v sklopu Bavisele young se bo na različnih razdaljah pomerilo več kot 2000 mladih (organizatorji so sprva omejili vpis, zaradi velikega povpraševanja pa so povečali število prijav). Večerni program pa bo namenjen vsem ekipam rekreativnih tekačev, ki se bodo pomerile v Maxi štafeti 200x1000 prav tako na Velikem trgu. Vpise sprejemajo do 12. ure danes. Vsako ekipo mora sestavljati deset tekačev ali tekačic, vsak pa bo pretekel 1000 metrov. V spomin na tragični potres na Videm-skem (6. maja 1976) bo program Evropskega maratona dopolnila še štafeta iz Gumina do Trsta (95 km). Športno kuliso bodo tudi letos dopolnili vodni kolesarji, ki bodo med petkom in soboto skušali z vodnim kolesom ordegno izboljšati rekord in torej v 24 urah prevoziti (po vodi) več kot 177,3 km. Če jim bo uspelo, se bo tržaški klub Water team vpisal v Guines-sovo knjigo rekordov. V soboto zjutraj pa bo netekmovalni orientacijski tek po mestnih ulicah. Da bo Bavisela res praznik vseh, so organizatorji veliko vložili tudi v spremljevalni program, ki se bo razvijal na nabrežju v naselju Bavisele. Vezna nit bo glasba: vsak dan se bo od 15.00 dalje na odru v naselju Bavisela zvrstilo več kot 20 krajevnih mladinskih glasbenih skupin, v večernih urah pa bomo lahko prisluhnili roku, swingu in bluesu. Štiri glasbene skupine pa bodo v nedeljo spremljale tekače vzdolž proge. Evropski maraton pa bo tudi pozoren na socialo. Sodelovanje so sprejele Lilt - italijanska zveza za boj proti rakastim obolenjem, Illycaffe in Telethon, Zveza slepih in slabovidnih (IO-CO) in organizacija Calicanto, ki podpira integracijo mladih s posebnimi potrebami. Vsak zdravnik ali uslužbenec zdravstvenih podjetji z vpisom na eno izmed treh nedeljskih preizkušenj daroval pol vpisnine Intenzivni negi novorojenčkov tržaške otroške bolnice Burlo Garofalo v sklopu projekta Medici in corsa. PROGRAM BAVISELE 2012 DANES, 3. maj 10.00 Bavisela young-Fondazione CRTrieste (Veliki trg) 13.00 Odprtje naselja Bavisela (Nabrežje) 14.30 Bavisela in intergracija (športne aktivnosti z osebami s posebnimi potrebami na Velikem trgu) 15.00 Nastopi glasbenih skupin: Unstable Minds, Shot A Doe, Freebirds (naselje Bavisela) 16.00 Odprtje centra maraton (naselje Bavisela) 20.15 Maksi štafeta 200x1000 (Veliki trg) 21.00 Koncert: Rich Perovich Band in Bivio H (naselje Bavisela) JUTRI, 4. maj 15.00 Nastopi glasbenih skupin: Indigo, Shoeless, Bencazzadadiscoparty2 (naselje Bavisela) 16.00 24 ur Waterbike (začetek tekme pred Velikim trgom) 18.00 Zumba Na Bavisela (naselje Bavisela) 21.00 Koncert: Rodolfo Vitale Swing Orchestra (naselje Bavisela) SOBOTA, 5. maj 10.00 Start štafete spomina od Gumna do Trsta 11.30 ORIENTEERING (Trg Verdi) 15.00 Javno srečanje z olimpijskim prvakom Štefanom Baldinijem (Savoia Excelsior Palace) 15.00 Nastopi glasbenih skupin: Galeb&The Seagull, Underhouse 16.00 24 ur Waterbike (konec tekme pred Velikim trgom) 16.30 Prikaz z reševalnimi psi (pred Velikim trgom) 17.00 Predstavitev projekta Medici di corsa (naselje Bavisela) 18.00 Predstavitev top runnerjev (naselje Bavisela) 20.30 prihod štafete spomina na Veliki trg 21.00 Koncert: Sunrise Band 23.00 Ognjemet NEDELJA, 6. maj 9.00 Start 13. Evropskega maratona (Gradišče) 10.00 Bavivela (Miramar) 10.15 Start 17. polmaratona Dveh gradov (Devin) 10.45 Strat 19, netekmovalnega teka Bavisela Family (Miramar) 13.00 Nastopi glasbenih skupin: Fluffy Army, Check Point, Windland (naselje Bavisela) 16.30 Koncert: Wolf Wild Turkey - DeeJay set Annalisa Danze, Bikini Strike (naselje Bavisela) prej do novice www.primorski.eu1 šah - V Dolini Kraški turnir Hrvatu Doricu Od zamejcev najboljši Genzo Mednarodni hrvaški mojster Nenad Doric je zmagovalec tradicionalnega Kraškega turnirja, ki se je odvijal v dvorani Občine Dolina od 28. aprila do 1. maja. Od 2. do 7. mesta se je s 4,5 točkami uvrstilo pet Slovencev (po vrsti Šuc, Mati-jevič, Skok, Srebrnič in Pregarac) ter najboljši Italijan Varini. Od zamejskih predstavnikov sta bila tokrat boljša Enrico Gen-zo, ki je bil 30., in Matej Gruden, ki je pristal na končnem 33. mestu. Oba sta si priigrala polovični izkupiček (3/6). Manj razpoloženi sta bili tokrat dekleti, saj je bila Cristina Sustersich 47, Lejla Jure-tič pa 49. (obe 1,5/6). Za vse pa je bila to dragocena izkušnja, še predvsem za Genza, Juretičevo in Su-stersichevo, ki bodo prihodnji teden nastopili na šolskem ekipnem prvenstvu v kraju Acqui Terme v Pijemontu. Konec tedna bosta v okviru istega pokala v Sežani še turnirja v hitrem (čas za razmislek 5 minut) in pospešenem šahu (čas za razmislek 15 minut). Prvi bo v soboto, 5. maja, ob 14.30, drugi pa v nedeljo, 6. maja, ob 9.30. Oba turnirja bosta v prostorih sežanske Osnovne šole Srečka Kosovela. Nastopilo bo tudi več zamejskih šahistov. Marko Oblak odbojka - Igralci Olympie v kategoriji U14 V deželnem finalu Deželni finale bo 13. maja v Pordenonu - Olympia že deželni prvak U16 in finalist U18 Odbojkarji Olympie U14 Goriška Olympia si je zagotovila nastop še na deželnem finalu U14, potem ko se je že udeležila finalov v kategorijah U16 (tu je postala tudi deželni prvak) in U18. Ta podvig, to je uvrstitev med najboljše štiri ekipe v deželi v omenjenih mladinskih kategorijah, pa je letos uspel samo Olympii. Uvrstitev na sklepno fazo si je goriška Olympia zagotovila na zadnjem turnirju drugega dela prvenstva. Najprej se je pomerila s Cordenonsom. Goriški odbojkarji so odlično začeli in na-digrali svoje nasprotnike, s tem pa so že dosegli svoj cilj, končno četrto mesto. V drugem nizu je Olympia popustila in v končnici dovolila nasprotnikom, da izsilijo tretji set, v katerem so se Gori-čani spet zbrali in zasluženo slavili. Popoldne je proti Win Vol-leyu Olympia odigrala svojo najboljšo tekmo. Po nerodno izgubljenem prvem setu je v drugem zaigrala res dobro v vseh elementih in zmagala, v napetem odločilnem tretjem nizu pa je imela tudi dve zaključni žogi, na koncu pa je vseeno prevladala ekipa iz Por-denona. Na večerni tekmi proti Gemoni je našim odbojkarjem zmanjkalo moči. Kljub dobri igri so postali napadi manj učinkoviti. Vsi igralci zaslužijo posebno pohvalo za rezultat, ki so ga dosegli, predvsem pa za prikazano igro in tehnični napredek. Deželni finale bo 13. maja v Pordenonu. Izidi: Olympia Ferstyle - Cordenons A 2:1 (25:12, 23:25, 15:10), Olympia Ferstyle - Win Volley 1:2 (20:25, 25:23, 17:19), Olympia Ferstyle - Gemona 0:2 (18:25, 15:25), Talmassons - Cordenons A 2:1, Vivil - Gemona 2:1, Vivil - Win Volley 0:2, Talmassons - Gemona 0:2, Vivil - Cordenons A 2:0. Končni vrstni red: Vivil in Gemona 25, Win Volley 21, Olympia Ferstyle 10, Cordenons A 6, Talmassons 3. Olympia Ferstyle: Terpin, Komjanc, Pisk, Lupoli, M. in T. Pahor, Lavrenčič, Sfiligoi. Trener: Andrej Vogrič 20 Četrtek, 3. maja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI namizni tenis - Konec državnega mladinskega prvenstva v Terniju Obračun je pozitiven Po dveh letih so namiznoteniški igralci Krasa znova osvojili medaljo - Konec tedna še deželno mladinsko prvenstvo V torek se je v Terniju končalo mladinsko državno prvenstvo v namiznem tenisu, na katerem so nastopili tudi namiznoteniški igralci zgoni-škega Krasa. Zadnji dan tekmovanja so nastopile tudi krasovke, ki pa niso dosegle pomembnejših rezultatov. V starostni kategoriji kadetinj se je Claudia Micolaucich uvrstila med najboljših šestnajst. »Lahko bi se prebila tudi med najboljših osem, ampak ji ni uspelo,« je povedala trenerka Krasa Sonja Milič. Katarina Milič pa je izpadla v prvem krogu po fazi skupin. V dvojicah sta se Micolaucicheva in Miličeva uvrstili med najboljših osem, nato sta izgubili proti močnemu paru Litong-Turbante (Castelgoffredo). V kategoriji mladink sta nastopili Jo-hana Milič in Giada Sardo. V dvojicah Katarina Milič sta se uvrstili med najboljših 32, ekipno pa med najboljših 16. »Obe sta tehnično veliko napredovali,« je ocenila Sonja Milič, ki je še dodala: »Obračun Giada Sardo nastopa na mladinskem DP je zelo pozitiven, saj smo po dveh letih znova osvojili kolajno (Micolaucicheva in Miličeva bron v ekipni konkurenci, Johana Milič kot smo že poročali v torkovi Športni prilogi op. ur.)«. Konec tedna bo na sporedu še mladinsko deželno prvenstvo. nogomet - V Križu Mladinski derbi ekipi iz Repna Vesna - Kras 2:3 (2:0) Strelci: Viviani, Marjanovic A., Cinque, Rossone, Visca. Kras: Paulich, Rossone, Carli, Cinque, Simeoni (Krizman), Ridolfi, Pečar, Vesnaver, Pa-papicco (Bovino), D'Aliesio, Caselli (Visca). Trener Cinque Vesna: Vidoni, Puric, Pin, Terzon (Boneta), M. Marjanovic, Cerkvenič (Borelli), Ker-pan, Bubnich (Zudek), A. Marjanovic, Rebula, Viviani. Trener De Castro. V ponedeljek so mladinci Vesne in Krasa odigrali zadnjo tekmo deželnega mladinskega prvenstva. Tekma je privabila kar nekaj staršev, prijateljev in radovednežev, kajti ni šlo le za navadno tekmo, temveč za slovenski derbi. Nekateri igralci obeh ekip se tudi dobro poznajo, tako da je bilo to srečanje tudi priložnost, da se med sabo pomerijo. »Na koncu smo zasluženo zmagali,« je po tekmi dejal Kra-sov napadalec Alessio Caselli. V drugem polčasu so gostje res pokazali zobe in prevzeli pobudo v svoje roke. Krasov trener se je odločil, da vnese v igro nekaj sprememb in zamenjal igralna mesta nekaterim igralcem. To se je na koncu dobro obneslo. Kras je bil iz organizacijskega vidika boljši in imel več priložnosti za gol. To pa ne velja trditi v prvem polčasu, ko se igra odvijala predvsem v Krasovi polovici igrišča. Vesna je začela zelo agresivno in prihajala večkrat do vratarjevih vrat s hitrimi protinapadi. Po lepo odigrani akciji je bočni igralec Virgilio Viviani utekel v prazen prostor in prelisičil vratarja Paulicha. Drugega zadetka pa se je veselil napadalec Aleksander Marjano-vic, ki je natančno izvedel enajstmetrovko. Gostje so v prvem polčasu skušali igrati predvsem bočno z dolgimi podajami. »Morda bi bil pravičen neodločen izid. V obrambi nismo bili konkretni in prejeli tri gole v 20-ih minutah,« je po tekmi dejal obrambni igralec Mi-nej Purič. (mip) Končni vrstni red: TS Calcio 71, S. Lui-gi 68, Romans 45, Ufm, Ronchi 42, Zaule, Muggia, Ponziana 34, Cervignano 32, Kras 30, S. Andrea, Audax 25, Vesna 22, Costalunga 16. PLANINSKI SVET Prijateljsko srečanje brez meja na Snežniku Srečanje »Prijateljstvo brez meja«, na katerem se že sedem let srečujejo planinci PD Snežnik in planinskega odseka KD Bazovica z Reke s tržaškimi planinci (Člani SPDT in planinskih sekcij ŠD Sloga ter SKDevin), bo v nedeljo, 13. maja 2012. Letošnji organizator je Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica, ki si je za cilj udeležencev prijateljskega srečanja izbral Snežnik (1796 m). Izletniki bodo lahko izbirali med srednje zahtevno turo (približno 3 ure hoje) in obiskom lepo urejene in zelo zanimive gozdne učne poti. Slednja je dolga približno 4 km in je speljana krožno. Pohodu bo sledil družabni popoldan ob domači glasbi. Slovensko planinsko društvo Trst se bo na srečanje podalo z osebnimi avto- jadranje - Državna regata 420 na jezeru Como Posadka Si na pravi poti do uvrstitve na mladinsko EP Na jezeru Como 19. in še napredovali v skupni razvrstitvi - Optimist: Jana Germani že dosegla normo za nastop na SP Tudi na tretji državni regati na jezeru Como jadralci Čupe in Sirene v razredu 420 niso imeli sreče z vremenskimi razmerami. Od 12 predvidenih plovov so izpeljali samo štiri, od teh tri prvi dan regat. Najboljše izhodišče za vpoklic v italijansko mladinsko reprezentanco under 19 imata Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo (Sirena), ki sta bili tokrat 19. (lahko bi bili še više uvrščeni, če se na zadnji regati ne bi prevrnili), na skupni razvrstitvi pa sta nadoknadili še eno mesto, zato jima uvrstitev na evropsko mladinsko prvenstvo skorajda ne more več uiti. Tačas sta tretji, na mladinsko EP pa se uvrsti prvih sedem ženskih mladinskih posadk. Na jezeru Como sta bila sicer najboljša Matia Ugrin in Mirko Juretič (Sirena/Čupa), saj sta končala na 16. mestu (v prvem plovu sta bila 2.), od uvrstitve na mladinsko EP pa sta že oddaljena. Mat-teo Omari in Ashikc Crevatin (Sirena) sta bila 21., Martina Husu in Cecilia Fedel (Čupa) pa sta prvi nastop na državni regati končali na 105. mestu med 118 posadkami. Posadke 420 so pred državno regato nastopile tudi na tretji conski regati v Barkovljah, na kateri so izvedli vse ti predvidene plove. Med 20 dvojicami gre izpostaviti peto mesto Ingrid Peric in Chantal Zeriali (Čupa), ki sta se na prvih dveh regatah uvrščali v drugo polovico lestvi- tenis - Na padriških igriščih ce. Omari in Russo Cirillo (Sirena) sta bili tretji in obdržali absolutno prvo mesto po treh regatah, Ugrin in Juretič (Sirena/Čupa) pa sta bila 4., Omari/Crevatin (Sirena) 6., Husu in Fedel (Čupa) pa 12. Optimisti: v Anziu brez regat Junioresi v razredu optimist pa bi morali od 28. aprila do 1. maja nastopiti na prvih državnih kvalifikacijah za nastop na evropskem in svetovnem prvenstvu v Anziu, vendar zaradi brezvetrja niso izpeljali niti enega plova. Odločala bo torej druga in zadnja kriterijska regata v San Benedettu del Toronto, od 31. maja do 3. junija. Medtem ko si je nastop na SP v Domikanski republiki že zagotovila tržaška jadralka Jana Germani. Na Prvomajski regati v Kopru, ki je veljala kot predzadnja krite-rijska regata, si je priborila mesto v peterici reprezentanov. Za tržaško jadralko bo to drugi nastop na SP, prvič je nastopala letos januarja na Novi Zelandiji. Junioresi in kadeti obeh klubov pa so 25. aprila uspešno nastopali na conski regati v Tržiču, saj se je kar nekaj jadralcev uvrstilo v prvo deseterico. Na zmagovalni oder sta se tokrat prebila Luca Carciotti (Ču-pa) med junioresi in Tinej Sterni (Sirena) med kadeti, ki sta bila druga. Abosolutna zmagovalka pa je bila Jana Germani, sicer članica JK Izola. košarka - U19 Za konec gladek poraz Jadrana ZKB Bor ZKB medtem visoko zmagal UNDER 19 ELITE Cordenons - Jadran Zadružna kraška banka 67:44 (22:10, 38:25, 51:29) Jadran: Batich 12, Daneu 8, Valič 2, Žerjal 2, Majovski 2, Ridolfi 10, Valenti-nuz 2, Zhok 4, Longo 2, trener Andrea Mura. Na prvi maj so se Jadranovi mladinci podali na zadnje gostovanje v sezoni in v Cordenonsu doživeli gladek poraz. Srečanja proti Pordenončanom trenerja Mon-tene so bila doslej vsakič zelo izenačena, tokrat pa so po petih minutah nasprotniki že vodili z 20:4. Gostje so namreč imeli več izgubljenih žog kot poskusov meta, zatajili pa so tudi v obrambi, ki je v zadnjem obdobju krasila njihovo igro. Z ustrezno reakcijo, ki jo je vodil Ridolfi, so se jadranovci v drugi četrtini zmogli približati na same tri točke. Ravno v najboljšem trenutku pa so Murovi varovanci tri minute ostali brez koša, zapravili so osem zaporednih prostih metov in gostitelji so se spet okoristili. V nadaljevanju se slika na igrišču ni spremenila, le v zadnji četrtini so z borbenostjo Va-liča in Ridolfija naši pokazali nekaj več. 26 izgubljenih žog, 12:29 v prostih metih in le 13 odbitih žog proti telesno šibkejšemu tekmecu pa so podatki, ki zgovorno kažejo, da je Jadran tokrat nastopil daleč premalo angažirano. UNDER 19 DEŽELNI Bor Zadružna kraška banka - Santos 86:66 (23:15, 34:25, 59:41) Bor: Igor De Luisa 2, Perco 2, Favretto 21, Bole 8, Pastor 13, Bassi 17, Liccari 14, Matjaž De Luisa 9, trener Dejan Faraglia. Proti pepelki prvenstva so mladi borovci dosegli prepričljivo zmago. Dvoboj so začeli dokaj zbrano, v napadu so bili dobro razpoloženi. Nasprotnika so pustili dokončno za sabo v tretji četrtini, ko so se izkazali po zaslugi prispevka vseh igralcev (vsi so se vpisali med strelce). Brata De Luisa in ostali kažejo v tem zadnjem delu sezone stalen napredek, ko bi od začetka sezone igrali kompletni in s takim pristopom, pravi trener Faraglia, bi lahko celo zmagali deželno mladinsko prvenstvo. V sklopu Primorskih satelitov Gaja gostila 31 mladih igralcev Barve Gaje je branilo osem tekmovalcev mobili, na razpolago bo tudi društveni kombi. Zbrali se bomo ob 7.30 v Bazovici pri kalu. Člane vabimo, da se srečanja v čim večjem številu udeležijo. Zaradi organizacije je nujna predhodna prijava in sicer do torka, 8. maja. Prijave za Slovensko planinsko društvo Trst sprejema Livio, ki odgovarja na tel. št. 040/220155. Predavanje o Dinari in izlet Pred napovedanim izletom na najvišji vrh Hrvaške, na 1831 m visoko Dinaro, ki bo potekal od sobote 23. do ponedeljka 25. junija, prireja Slovensko planinsko društvo Trst v četrtek, 17. maja, predavanje z naslovom Velika Dinara -najvišji vrh Hrvaške. Predavala bosta Nataša in Gordan Gladovič, ki bosta podrobneje predstavila našim planincem vglavnem nepoznani svetDinaridov. Ker je ta očarljivi svet malo bolj odmaknjen od naših krajev, vabimo vse tako na predavanje kot tudi na junijski izlet! Zaradi organizacijskih problemov in omejenega števila mest, je za izlet nujna takojšnja prijava. Vpisuje Livio, ki odgovarja na tel. št. 040/220155. Družne sabotinske poti na Škabrijel Škabrijel nad Novo Gorico bo cilj letošnje skupne pobude goriških planincev, Družne sabotinske poti. Udeleženci se bodo zbrali ob 8.45 na parkirišču gostišča Kekec in se ob 9. uri odpravili proti cilju. V programu je krožna pot, po južnih in jugovzhodnih pobočjih do Vratc in od tam po markirani planinski stezi, v večjem delu speljani skozi jarke, do vrha. Sestop je predviden proti Prevali in nato na izhodiš- če. Skupne hoje bo okrog 4 ure. Zaradi organizacijskih zadev je zaželena najava. Otroci morajo biti v spremstvu staršev, priporoča se primerna obutev. Pobudi se bodo letos pridružili tudi kolesarji. Startali bodo ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši. Obvezna je predhodna najava na 3288292397 (Robi). Predstavili bodo vodnik Po kar dolgotrajnih pripravah je končno izšel dvojezičen vodnik po okolici Gorice peš, s kolesom in kajakom. Izdalo ga je Slovensko planinsko društvo ob 100-letnici ustanovitve, Vodnik bodo predstavili v torek, 8. maja ob 18. uri v dvorani pokrajinskega muzeja na gradu. Padriško-gropajska Gaja je uspešno izpeljala drugo tekmovanje Primorskih satelitov 2012 za dečke in deklice od 10. do 15. leta, ki igrajo tenis, a še brez tekmovalnih ambicij. Organizacija je potekala kot po olju, brez zapletov in v najlepšem redu. Vsi so bili zadovoljni, od organizatorjev do nastopajočih. Tekmovanje je bilo prilika za pridobivanje novih izkušenj tako v organizaciji za Gajo kot za mlade teniške igralce, saj je večina prvič tekmovala. Natopilo je 31 tekmovalcev, Gajo je predstavljajo 8 igralcev (na sliki): v kategoriji do 10. leta deklice sta nastopili Petra Kalc in Nejla Dogič, med dečki do 11. leta Mirko Jovanovič, med deklicami do 11. leta Meta Sterni, med dečki do 12. leta Simone Genzo in Fi-lippo de Dominis ter med deklicami do 12. leta Giulia Flora in Francesca Ga-luppo. Tekmovanje je potekalo vsak proti vsakem brez finalnega dela, kajti cilj tekmovanja je bila zabava in pridobitev izkušenj. Spominsko kolajno so zato prejeli vsi. Popravek V torkovi Športni prilogi našega dnevnika smo objavili napačno sliko v športnem portretu. Rag-bista Gabriele-ja Terčiča, ki se mu oproščamo, smo zamenjali z Ivanom Ma-niaccom, soigralcem pri klubu Udine RFC. Terčičevo sliko objavljamo danes. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 3. maja 2012 21 GLOSA Osvobodilna Fronta Jo2e Pirjevec Pred dobrimi tremi tedni me je Janez Sta-novnik, predsednik Zveze borcev povabil, naj pripravim slavnostni govor za meeting, ki je bil sklican v Ljubljani ob dnevu upora proti okupatorju. Ker sem imel prav tiste dni v programu manjši operacijski poseg, njegovega laskavega vabila nisem mogel sprejeti. Žal mi je bilo, ker bi ob tej priliki razvil vrsto misli, s katerimi se že dolgo ubadam. Naj jih vsaj tukaj na kratko predstavim. Kakšen je bil položaj slovenskega naroda pred izbruhom druge svetovne vojne? Katastrofalen. Glavnina naroda, ki je živela v Jugoslaviji, se je znašla potisnjena na rob, zaradi sporazuma med Srbi in Hrvati, ki sta ga dosegla Cvetkovic in Maček pod patronatom kneza Pavla. Kraljevina je bila v bistvu spremenjena v federalno državo, ki pa je bila dvojna in ne trojna, kakor bi bilo naravno, če naj bi v njej Slovenci imeli kaj besede. V Dravski banovini je bila obenem na oblasti Slovenska ljudska stranka, ki je udejanjala s svojo klerikalno usmerjenostjo skoraj absolutno oblast, kar je povzročalo znotraj samega katoliškega občestva dramatična razhajanja. Najbolj aktiven element v tej puščobi je bila peščica primorskih emigrantov, ki so po 1. septembru 1940 povezali z britanskimi agenti in začeli z sabo-tažno akcijo proti Nemčiji in Italiji. Toda ne za dolgo, saj so morali njihovi najudarnejši predstavniki kmalu v izgnanstvo, zaradi vedno tesnejšega sodelovanja kneza Pavla s silami Osi. Primorska, ki je bila v primežu fašističnega režima, je doživela spomladi 1940 pravo tragedijo, saj je OVRA, tajna fašistična policija, v tem času aretirala okrog 300 patriotov ter s tem praktično obglavila odporniško gibanje. Na Koroškem so nacisti temeljito uničevali še tiste drobce slovenstva, kar jih je uspelo preživeti pod avstrijsko republiko. Ko je napočil usodni 6. april 1941 in so nemško-avstrijske, italijanske in madžarske enote vdrle v Dravsko banovino, je bilo videti, da je za Slovence odbila zadnja ura. Jugoslavija je razpadla, naše ozemlje pa so okupatorji razdelili med sabo z namenom, da ga priključijo svojim imperijem in ga na takšen ali drugačen način asimilirajo. V tej stiski je skupina intelektualcev različnih ideoloških usmeritev 27. aprila dvignila zastavo upora. Začela se je epo- peja Osvobodilne Fronte, ki je po moji presoji osrednji trenutek v zgodovini našega naroda. Ko je bilo tako rekoč vse izgubljeno, ko je Hitler gospodoval vsej kontinentalni Evropi in se je pripravljal napasti Sovjetsko zvezo, se je našla peščica ljudi, ki je imela pogum, da se postavi po robu najmočnejši in najbolj totalitarni vojaški koaliciji, kar jo je videl svet. Odločitev, da se je treba upreti in se boriti za svobodo, ki so jo gojili sicer že naši tigrovci, je postala v novih razmerah tisti preizkusni kamen, s katerim je bilo mogoče izmeriti našo zmožnost in pravico do življenja. Zahvaljujoč se Osvobodilni Fronti in vsem tistim, ki so se vključili vanjo, smo Slovenci v štirih letih borbe postali zgodovinski narod in si zaslužili častno mesto med narodi Evrope. Zaradi tega bo spomin na 27. april 1941 aktualen, dokler bo obstajal slovenski narod. Ali smo v naslednjih desetletjih ostali zvesti veličastni tradiciji OF? Prvi so se ji izneverili komunisti, saj so, ko so prišli na oblast, v marsičem izna-kazili njeno dediščino. Čeprav 45 letnega obdobja njihove vladavine ni mogoče ocenjevati brez razločevanja posameznih obdobij, je treba vendarle reči, da se je socialistični eksperiment končal s brodolomom. Iz njega smo se srečno rešili le zaradi ugodnih notranje jugoslovanskih in mednarodnih okoliščin, pa tudi zaradi spretnosti našega vodilnega razreda (tako tistega na vladi, kot tistega v opoziciji), za katerim je plebiscitarno stal ves narod. V dvajsetih letih, odkar imamo svojo državo, smo dosegli marsikaj, predvsem to, da so se uspešno priključili Evropski uniji, ki je tudi kriza, v kateri živimo, po vsej verjetnosti ne bo mogla spodnesti. Z druge strani pa nismo znali preprečiti, da bi ideološki spopadi, ki so zaznamovali osrednjo Slovenijo pred drugo svetovno vojno in med njo, znova ne udarili na plan in da bi usodno ne pogojevali naše sodobnosti. Politična elita, ki je bila v tem času na oblasti, tega ni znala preprečiti, kar pomeni, da smo danes v določenem smislu znova na izhodiščni točki. Razlika je v tem, da nimamo zunanjega sovražnika, ki bi ogrožal naš obstoj, temveč da smo mi sami drug drugemu sovražni. Na obzorju pa ni nobene Osvobodilne Fronte. VREME OB KONCU TEDNA V prihodnjih dneh večja pomladna spremenljivost Darko Bradassi_ Temperature, ki smo jih beležili v soboto, so marsikje dosegle nov toplotni zgodovinski rekord v aprilu. Živo srebro se je marsikje dotaknilo 30 stopinj Celzija, ponekod pa je celo preseglo to povsem poletno vrednost. V Gradišču ob Soči je deželna meteorološka opazovalnica FJK namerila za april neverjetnih 31,6 stopinje Celzija, v Koprivnem 31,1, v Zgoniku 29,6 in ob morju 27,8 stopinje Celzija. Gre za temperature, ki jih navadno beležimo v najtoplejših poletnih mesecih, ozračje je bilo v povprečju za okrog 10 stopinj Celzija toplejše od dolgoletne normalnosti. Predčasno poletje je bilo posledica mogočne okrepitve subtropskega anticiklona, ki je z južnimi vetrovi preusmeril do nas zelo vroč in suh zrak. Temperaturna advekcija je bila tudi neverjetno hitra. Še dan prej je radiosonda iz Campoformida pri Vidmu na višini 1500 metrov v prostem ozračju namerila nekaj več kot 7 stopinj Celzija, 24 ur kasneje pa skoraj 15 stopinj Celzija, kar bi bila normalna vrednost v mesecu juliju. Zelo topel zrak je tako naenkrat zajel naše kraje. Ponekod je bilo ozračje tudi soparno, toplota pa bremenilna. Od nedelje je anticiklon začel postopno popuščati. Še je sicer prevladovalo za ta čas toplo vreme, vendar se je stanovitnost ozračja zmanjšala. Ciklonsko območje, ki se je sicer zadrževalo nad zahodnim Sredozemljem, je obrobno vplivalo tudi na vreme pri nas. Največja vročina je popustila, občasen pritok bolj vlažnega zraka pa je prinesel tudi nekaj več spremenljivosti in zlasti popoldanske oblačnosti. Ponekod, zlasti v alpskem in predalpskem svetu, so tudi nastajale posamezne plohe in nevihte. Vremenska slika se je sedaj umirila, vpliv ciklonskega območja nad zahodnim Sredozemljem se je zmanjšal. Nad nami se prehodno zadržuje nekoliko bolj stanoviten in suh zrak. Stanovitno vreme bo trajalo do petka in deloma do sobote. Nato pričakujemo novo spremembo. Ciklonskemu območju nad zahodnim Sredozemljem se bo pridružila višinska dolina s severnoatlantskim zrakom. Vlažen atlantski zrak se bo nato pomikal proti našim krajem. Od sobote bodo tokovi obrnili od jugozahoda in se bo že nekoliko povečala nestanovitnost. Vendar bo, kot kaže, še prevladovalo precej sončno vreme in bodo možne le posamezne krajevne plohe, ki bodo verjetnejše v hribovitih predelih v popoldanskih urah. V nedeljo pa bo naše kraje zajela vremenska motnja, ki bo prinesla večjo spremenljivost in padavine. Kot kaže bo v nedeljo prevladovalo spremenljivo oblačno vreme, pojavljale pa se bodo občasne padavine, predvsem plohe in nevihte. Temperature bodo nižje od sedanjih.Mo-žne pa bodo tudi občasne delne razjasnitve. Skratka, šlo bo v glavnem za pomladno spremenljivost. Podobno vreme se bo nadaljevalo tudi v ponedeljek in torek, ko bo vpliv atlantskega zraka še razmeroma občuten. Pogosti bodo ko-pasti oblaki, razjasnitve pa bodo nekoliko verjetnejše. Nato pa naj bi se, kot kaže, sredi tedna znova utrdil anticiklon, ki bo po vsej verjetnosti prinesel novo stanovitno in toplejše obdobje. Na sliki: prehodno se je vlažen zrak oddaljil in se je vreme umirilo O NAŠEM TRENUTKU Vrednost dela in maske trga Ace Mermolja Prvomajska misel, ki jo boste bralci lahko brali po l.maju, je, da je potrebno vrednotiti delo in sneti tržiščem božansko masko. Pričenjam s tržišči, ki nas brutalno pogojujejo v svoji lažni vsemogočnosti. Vedno več jeze se nabira proti tržiščem, ljudje smo jih siti, a zasuka še ni in maliki vodijo naše življenje. S tržišči mislim predvsem na finančne trge, na banke, na borze, na bonitetne komisije in na vse tisto delovanje, ki je povezano z denarnimi templji. Ob koritu velikih lutkarjev sedijo tudi velika podjetja in multinacionalke, ki po eni strani izkoriščajo delo in delavce, po drugi pa se napajajo ob finančnih potokih. Gre za gmoto, ki je iz dneva v dan bolj nevarna, avtoreferenčna in obenem brutalna in vsiljiva. Bog-trg pogojuje države, politiko, državljane in njihova življenja. Sam italijanski premier Monti, ki pozna tržišča in njihovo perverznost, je večkrat dejal, da zahtevajo od državljanov mnoge odpovedi prav tržišča. Ni se lagal, vendar se je totem kapitalizma pretirano vsilil v naša življenja. V čakalnici za napotnice in izvide sem lahko slišal kratek pogovor med uradnico in stranko. Predmet ni bila rižota, ampak je bil spread. Tako je gospa gospe razložila besedo: " Visok spread je nekaj slabega, nizek pa je dobro." Natanko tako je, kot s temperaturo telesa. Visoka pomeni mrzlico in bolezen, nizka pa zdravje. Če je mrzlica zjutraj nizka popoldan pa visoka in se stvar ponavlja, je potrebno k zdravniku in na analize. Spread pa je v svoji meglenosti postal predmet vsakodnevnih pogovorov. Tržišča, spread, "bondi" in podobne zadeve so dobile skoraj nematerialno podobo. So zlo ali "dominus',' ki pride iz neznanega. Seveda je mi-sterij prihoda velika pravljica za televizijske otroke. Če tržišča pogojujejo politiko, če borze padejo, ker je v prvi rundi v Franciji zmagal socialist, če kaznujejo Italijo zaradi brezbrižnega zadolževanja, nato pa jo penalizirajo, ker se zdi zdravljenje z velikimi dozami davkov neustrezno, so za vsem tem ljudje iz mesa in krvi. Taisti ljudje so ponižali Grčijo in grške državljane, taisti ljudje sebi v prid šibijo evropske države in Unijo. Nekaj jih lahko naštejemo, to so: jastrebi nemške Bundensbank, veliki igralci Wall Streeta, ameriški republikanci, deli evropske desnice, ostali kompanjoni ostajajo bolj skriti. Gre vsekakor za ljudi, ki imajo na razpolago ogromna sredstva in vedo, da se današnje vojne med premožnimi bi-jejo z denarjem, obveznicami, delnicami in spreadom. To so sodobni topovi. Orožje proti moči in tehniki poznega kapitalizma, ki se napaja z lastnim sokom in proizvaja šestkrat večjo denarno maso, kot je stvarnega dela, je prav dostojanstvo in vrednost omenjenega in ponižanega dela. Verjetno je potrebno pričeti prav s to predpostavko in vzeti iz police nekatera poglavja iz zaprašenih Marxovih knjig ter klasikov komunizma in socializma, če želimo zarisovati boljšo prihodnost. Lahko pa pričnemo razmišljati tudi s pomočjo italijanske ustave, ki v svojem prvem členu imenuje delo kot osnovno vrednoto. Danes bi novi ustavodajalci zapisali spread... Z vrednostjo dela ne mislim torej na monetarno ceno dela, ki je v severni Evropi višja kot v Romuniji ali v Srbiji. Mislim na vrednost, ki izhaja iz preprostega dejstva, da je za delom človek in da je delo del človeka in njegovega življenja. Ne odkrivam nobene novosti, nad to preprosto resnico pa je padel zastor. Delo in njegovi proizvodi so v Marxovem smislu predmeti tržišča, človek pa ostaja brezdušna senca v ozadju. Med človekom in delom so templarji kapitala izkopali jarek. Realna in virtualna tržišča meljejo delo kot prah. Ob zaključku se vse spreminja v pomnožene profite in če dela ni, se profiti večajo s finančnimi čarovnijami, manko pa pade kot gor-jača na ramena delavcev, ki nimajo več dela. Človeški faktor je kot pri letalskem bombardiranju kolateralna žrtev. Dati delu dostojanstvo pomeni zato vrednotiti človeka in obenem sneti tržiščem božjo masko in jih zasidrati v konkreten prostor in čas, ki ga ustvarjajo ljudje in ne metafizika. Misli so preproste, naivne in fantazijske. Zavedam se trenutka, ki potrebuje konkretnih dejanj in ne populističnih nagovorov. Ta čas potrebuje politiko in ne njeno nasprotje ali všečno besedičenje. Kljub temu bo politika nemočna, če ne bo pričela postavljati določene stvari na svoje mesto, začenši z delom. Težko npr. verjamemo v rast, če v isti sapi, kot v Italiji danes, statistike ugotavljajo, da so plače delavcev v primerjavi s ceno proizvodov najnižje, odkar je razliko pričel meriti državni statistični zavod, torej kakih trideset let. Ni racionalno zaupati rast borzam in bonitetnim komisijam, ki jih borzni igralci plačujejo, da ocenjujejo vrednost dela ali pa čistega kapitala, v katerega sami vlagajo. Ker se vojne bijejo na tržiščih in se tudi evropski centri moči obnašajo kot srednjeveški vitezi, ki so za svoje vojaške pohode najprej oropali domače kmete, je nujno postaviti limite ekscesom. Vrniti dostojanstvo delu in človeku, ki ga izvaja, je danes valobran proti premoči tržišč in financ. To pomeni, da si tudi politika prisvoji primat, ki ga ji dajejo ljudje-državljani, in ukrepa v korist tistih, ki živijo od dela in ne bogatijo na vedno bolj virtualnih in mitsko obarvanih vrednostnih papirjih. Skratka, pred tržišči ne more sodobni človek poklekniti kot njegov daljni prednik pred strelo in gorečim drevesom. Znanstveni človek se ne more zateči v jamo kot stara plemena pred sončnim mrkom. Prav tako je neracionalno, če se politika prepusti pohlepnosti trga: izgubi politika in izgubijo državljani, kar se nam dogaja. Proces vračanja k smislu dela ni enostaven, dajati vrednost delu ni lahko, izruti iz miselnosti, da so borze in rente sok življenja elit po božji volji, ni enostavno. Pozorni pa moramo biti na vse pokazatelje, ki v Evropi in svetu vendarle opozarjajo, da je izhod iz krize v omejevanju prenapetega mišičevja tržišč in k realnejšemu vračanju k delu in k snovni proizvodnji. Skratka, za izhod iz krize ne potrebujemo le diktatov financ, ampak dodatno in kakovostno delo. V tehno-znanstvenem času je lahko delo kakovostnejše, življenje počasnejše in manj zazrto v vrtoglavo rast. Trajnostni razvoj bi se lahko iz-vil iz lastne utopije, kot to dokazujejo npr. prizadevanja za drugačno in prijaznejšo energijo. Vsaka sprememba, celo nove ideje ,pa bodo možne, če se bomo osvobodili totemizma tržišč in postavili v srce življenja delo. Samo delo se lahko tu kaže kot abstrakcija, če ga ne vežemo na človekov intelektualni in fizični trud, na ustvarjalnost in vztrajnost in na misel, da bomo lahko živeli od tega, kar bomo ustvarili in ne od nekih matematičnih hipotez strukturiranih vrednostnih papirjev, ki imajo videz geometrijskih grafikonov s skrivnostnimi formulami. Skratka, če že nočemo utopično izničevati kapitala, mu lahko damo stvarnejšo podobo in ga privežemo na voz dela, ki ostaja v domeni ljudi in ne liže drobtin ob jarku tržišč. Slednja bodo ostala, to ja, vendar, upajmo, s kakim omejevalnim količkom, ki ga bomo zabili državljani s svojo pametjo in s svojim delom. V Slovenski kinoteki retrospektiva cineasta Matjaža Klopčiča V Slovenski kinoteki se bo danes ob 18.30 s projekcijo kratkega filma Romanca o solzi (1961) in televizijskega celovečerca Triptih Agate Schwarzkobler (1997) začela retrospektiva filmov slovenskega cineasta Matjaža Klopčiča, ki bo trajala vse do 15. maja. Triptih Agate Schwarzkobler bo prikazan na restavrirani in povečani 35-milimetrski kopiji. Matjaž Klopčič (1934-2007) je deloval kot režiser, scenarist, filmski scenograf, oblikovalec in publicist, diplomiral je sicer iz arhitekture. Za filmsko ustvarjanje je prejel več nagrad, med njimi Župančičevo in Prešernovo nagrado ter leta 2000 še Badjurovo nagrado za življenjsko delo. Z dvema zlatima arenama so ga v letih 1973 in 1975 nagradili tudi v Pulju. Na kinotečnem platnu bodo prikazali fantastično dramo o mladostnem uporništvu Oxgen (1970), ki se na ogled ponuja tudi kot nenavaden scenaristični dosežek Dimitrija Rupla, filme Strah (1974), Vdovstvo Karoline Žašler (1976), Nori malar (1978), Iskanja (1979), Dediščina (1984), Črna orhideja (1989), Gospodična Mary (1992) in njegov zadnji celovečerec Ljubljana je ljubljena (2005), s katerim se je vrnil v svojo mladost v okupirani Ljubljani in se poklonil rojstnemu mestu.Prika-zani bodo še filmi Zadnja šolska naloga (1961), Tovariš telefon (1958), Vzpon na Trisul (1961), Podobe neke mladosti 1965), Kras - Pravljični svet (1974), portreta Bena Zupančiča (1978) in Janeza Vipotnika (1983) ter Ognjišče molka (1993). Klopčič je poleg Triptiha Agate Schwarzkobler na filmskem traku upodobil še nekaj klasik slovenske literature, in sicer v celovečernih filmih Sedmina (1969), Cvetje v jeseni (1973), Iskanja (1979) in Moj ata, socialistični kulak (1987). Podroben program je na razpolago na spletni strani www.kinoteka.si 22 Četrtek, 3. maja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI volkswagen - Turbodizel zmore 140 KM Karavanski dvolitrski passat je varčno in zmogljivo vozilo Bluemotion za varčno vožnjo - Odličen DSG samodejni menjalnik Model sicer ni povsem nov, saj je na tržišču že kar nekaj časa, a sedaj smo vendar imeli priložnost, da prevozimo nekaj tisoč kilometrov z (novim) VW passatom, v kombi različici variant. Testno vozilo je imelo dvolitrski turbodizel, ki zmore 140 KM, opremljen pa je bil tudi s tehnologijo za varčevanje goriva bluemotion in s še-ststopenjskim samodejnim menjalnikom DSG. Bluemotion pomeni tudi tehnologijo start&stop, ko motor pri semaforjih, n.pr., ugasne. Ko dvignete nogo s stopalke za plin, pa se spet samodejno zažene, v našem primeru nekoliko robato, saj se avto pri ponovnem zagonu v večini primerov ves strese. Sicer pa sta tako menjalnik DSG z dvojno sklopko kot motor, (ki je resnici na ljubo nekoliko glasen) res odlična. Pri Volkswagnu pravijo, da je to povsem nova generacija passata, a se z njimi ne strinjam, vsaj v celoti ne. Predvsem ne zato, ker je osnovna oblika in večina notranjosti enaka, spremenjeni žarometi in oba odbijača pa bolj pomenijo prenovo kot pa novo generacijo. A vendar so se prenove lotili korenito, pri čemer so se najbolj posvetili tehniki. Z novimi ostrejšimi linijami passat deluje bolj zrelo in odraslo, predvsem pa sveže. Naš passat je imel tudi aktivni tem-pomat, ki v kombinaciji s samodejnim menjalnikom DSG zna odslej avtomobil povsem zavreti in zatem tudi ponovno pospešiti. Zelo težko bi bilo najti še kako drugo pomanjkljivost pri tem passatu. Sedeži so sila udobni, prav nič podobni trdim sedežem, ki smo jih poznali v nekaterih nemških avtomobilih. Sploh je kakovost izdelave v notranjosti res na visoki ravni. Pas-satu so namenili več zvočne izolacije, tako da je počutje v notranjosti boljše oziroma predvsem tišje. Sicer pa notranjost noče biti revolucionarno nova ali drugačna, vsaj kar zadeva obliko, je pa na vseh ostalih področjih, vključno z uporabnostjo in kvaliteto, opazen lep napredek. Poraba je pre- senetljivo nizka, saj smo večkrat prevozili več kot tisoč kilometrov z enim samim rezervoarjem. Poraba se giba tam nekje med 6 in 7 litrov za 100 km vožnje po različnih cestah. Tudi če imate težko nogo, se poraba ne bo dvignila preko 7,5 l/100 km. Če bi hoteli izreči kritiko, bi slednja letela na račun navigacijskega sistema, ki sicer še kar hitro preračuna pot, kar nekajkrat pa smo ugotovili, da bi nas peljal po poteh, ki jih sami ne bi nikoli izbrali: zadeva se ne zmeni na to, da ste izbrali najhitrejšo varianto poti, peljal vas bo po tisti, ki jo sam določi, pa tudi če je odločno daljša. Če vam dizli niso všeč, ali pa se vam zdi, da je 140 KM preveč, se lahko odločite tudi za 105-konjsko 1600-kubično tur-bodizelsko različico, ali pa za kar tri bencinske variante, ki gredo od 1400 kubikov TSI (122 KM), preko 1,8-kubične (160 KM) do dvolitrske bencinske različice TSI (211 KM). Pri vseh različicah razen pri najšibkejšemu dizlu se lahko odločite za odličen 6-stopenjski DSG samodejni menjalnik. Cena 140-konjske različice je približno (brez dodatne opreme) 35 tisoč evrov. Stran pripravil Ivan Fischer težave s sedenjem in preglednostjo Nemški policisti nezadovoljni s sedeži nove insignie Sedeži, v razvoj katerih je Opel vložil 50 milijonov evrov, nemške policiste v novih Insi-gnijah tako zelo ovirajo, da ne morejo opravljati svojega dela. Leta 2010 so nemške oblasti z Oplom sklenile 25 milijonov evrov vreden posel za dobavo 800 insignij sport tourer, ki naj bi jih uporabljali policisti. A po prejetih prvih primerkih so se ti kmalu začeli pritoževati nad težavami s sedenjem in slabo preglednostjo nad okolico. Policisti namreč svoje delo opravljajo s kopico pripomočkov okrog pasu, s katerimi pa v insigniji ni moč sedeti. Kot pravi Lothar Hölzgen, prvi mož policijskega sindikata, morajo policisti imeti vsako sekundo svojega dela dober pregled nad okolico in primeren sedež, saj je na tak način lahko vprašljiva njihova varnost. Obenem dodaja, da že pogrešajo njihove stare zafire. A se bodo, ne glede na pritožbe, policisti morali z zadovoljiti z novo pridobitvijo, saj je minister zavrnil možnost prekinitve posla. Grešiti je pač človeško a vse ima svoje meje... Tridesetletni pek iz nemškega Harza se bo pred sodnika podal z rekordnimi 357 kazenskimi točkami. Kar pa je najbolj neverjetno, je to, da je vse dobil za eno samo vrsto prekrška, vožnjo brez vozniškega dovoljenja. Že leta 2010 je možakar izgubil vozniško dovoljenje zaradi vožnje pod vplivom mamil, v krvi so mu dokazali prisotnost THC. V službo ga je nato vozila prijateljica, dokler vozniške niso vzeli tudi njej. Nato je presedlal na kolo, ki pa so mu ga kmalu ukradli. In ker v sili hudič muhe žre, je mož spet sam sedel za volan. V tem obdobju si je prislužil 51 prekrškov zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja, za vsako je dobil 7 kazenskih točk. Zdaj bo o njegovem primeru odločalo sodišče in določilo minimalno obdobje, ko ne bo smel spet opravljati vozniškega dovoljenja, najmanj dve leti. novost - Samo za italijansko tržišče Mini ray - avto za mlade Sedaj so na voljo mini hatcback, mini clubman in mini cabrio - Konec tedna na ogled v salonih Že pred časom je mini predstavil svoj model ray, ki so ga označevali živo pisani vložki, zunanja ogledala bleščečih barv pa tudi drugi pisani okraski. Na voljo pa je bila samo mini hatchback. Ker je baje pobuda imela dokaj-šen uspeh, so se odločili ponudbo modelov razširiti: sedaj je na voljo cela linija modelov mini ray, predvidena sicer samo za italijansko tržišče, kaže pa, da se za te modele zanimajo tudi drugod po Evropi. Nova linija bo med drugim na ogled v salonih ta konec tedna, 5. in 6. maja. Mini ray torej označujejo fluorescentne barve, ki jih opazimo v notranjosti, na zunanjih ogledalih, pa tudi pri vpadljivih okrasnih trakovih, prilepljenih na karoserijo. Zunanjost torej privlači pozornost, predvsem mladih, ki jim je ta linija tudi namenjena. Sicer pa ostane mini vedno isto zabavno vozilo, ki ga vozimo skoraj kot go kart. Z novo linijo ostane vsebina nespremenjena, avto pa je mogoče personalizirati na celo vrsto načinov. Na voljo bo v črni, beli, ter kričeči zeleni, rožnati, oranžni in modri barvi. Kar zadeva modele pa boste lahko izbirali med hatchbackom (minijem, ki smo ga navajeni videti od nekdaj), clubman in cabrio. Prodajali jih bodo z začetno ceno nekaj manj kot 17 tisoč evrov. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, B. maja 2012 2B Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Enciklopedija živali - Pelikan 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Volilna tribuna, sledi Lynx Magazin, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due 6.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.15 Nan.: La si-gnora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 19.35 Nan.: Squa-dra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik ^ Rai Tre 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, ekonomija in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.25 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Nero Wolfe 23.15 Aktualno: Porta a porta (v. B. Vespa) 0.50 Nočni dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Sottovo-ce 2.00 Dok.: In Italia 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: La telefona-ta di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.00 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.05 Talent show: Amici 16.45 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Benvenuti a tavola: Nord vs Sud (i. F. Bentivoglio) 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.50 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.00 Nan.: Camera Café 16.00 Nan.: Chuck 16.50 Nan.: La vita secondo Jim 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Nan.: CSI - Miami21.10 Reportaža: Mistero 0.30 Show: MagicLand - Ai confini della realta (v. A. Casanova, D. De Zan) 1.50 Dnevnik - Pregled tiska ^ Tele 4 21.05 Film: Terminator Salvation (fant., ZDA, '09, r. McG., i. C. Ba- le)23.35 Dnevnik 23.50 Dok.: La Storia sia-mo noi 0.45 Dnevnik Parlament 0.55 Nan.: Day Break 1.20 Film: La ragazza piu bella del mondo (kom., ZDA, '62, r. C. Walters) 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Dok.: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Aktualno: Tg3 Fuori Tg 12.45 20.10 Aktualno: Le Storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.05 Tgr Piazza Affari 15.10 Nan.: Lassie 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 Film: Piedone a Hong Kong (kom., It., '75, r. Steno, i. B. Spencer) 23.10 Aktualno: Volo in diretta (v. F. Volo) 0.00 Dnevnik in deželni dnevnik 1.05 Dok.: Cult Book 1.35 Glasb.: La musica di Raitre u Rete 4 6.05 Aktualno: Peste e corna 6.45 Dnevnik 7.20 Dok.: Come eravamo 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Ca-rabinieri 3 10.50 Aktualno: Ricette di fa-miglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Film: Grand Hotel Excelsior (kom., It., '82, r. Castellano e Pipolo) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nan.: Rizzoli & Isles 23.10 Nan.: Lie to Me 23.55 Reportaža: Sognando Italia (v. M. Witkin) 7.00 8.30 Deželni dnevnik 7.30 Dok.: Pic-cola grande Italia 7.55 12.45 Dok.: Borgo Italia 11.15 Koncert: Voci dal Ghetto 12.25 14.15 Rotocalco AdnKronos 12.40 13.55, 20.25 Aktualno: Tg Agenparl 13.10 20.00 Kratkometraža: Maremetraggio 13.30 Dnevnik 14.00 Videomotori 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Vremenska napoved 19.05 Aktualno: Dai nostri archivi 2012 19.30 Dnevnik 20.30 Deželni dnevnik in vremenska napoved 21.00 Film: Viale del tramonto (dram., ZDA, '50, r. B. Wider, i. G. Swanson) 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Il capitano di Castiglia (pust., ZDA, '47, r. H. King, i. T. Power) La 7 LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 3.10 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.3017.55 Variete: I menù di Be-nedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Terra-rossa (dram., It., '00, r. G. Molteni) 16.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 18.50 1.25 Variete: G'Day alle 7 su La7 19.25 1.55 Variete: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 2.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Aktualno: Piazzapulita 0.00 Nočni dnevnik in športne vesti 0.10 Aktualno: (ah)iPiroso 1.05 Aktualno: Prossima fermata |r Slovenija 1 6.10 Kultura, Odmevi, Dobro jutro! 10.10 Lutk. nan.: Pozabljene knjige naših babic 10.25 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.05 Otr. nad.: Kot ata in mama (pon.) 11.30 Kratki igr. film: Angel (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Črno-beli časi (pon.) 12.20 Prava ideja! (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Tarča (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.4518.30 Risanke 16.05 Odd. za otroke: Studio Kriškraš (pon.) 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napo- ved 17.30 Dok. odd.: Slovenski vodni krog (pon.) 17.55 Nan.: Začnimo znova 18.25 Minute za jezik (pon.) 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 0.35 Slovenska kronika 20.00 Film: Ne čakaj na maj 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Osmi dan 23.35 Sveto in svet (t Slovenija 2 7.00 Risanke 8.00 Otroški infokanal 8.45 23.45 Zabavni infokanal 10.40 Dobro jutro (pon.) 13.10 Pesem Evrovizije 2012 13.55 Ugani, kdo pride na večerjo? (pon.) 15.15 Glasb. odd.: Muzikajeto (pon.) 15.45 Turbulenca (pon.) 16.20 Mostovi - Hidak (pon.) 16.50 Univerza 17.15 Ars 360 (pon.) 17.25 Film: Foylova vojna: Prikrivanje 19.00 Film: Življenje in dan balerine Nene Vrhovec Stevens 19.50 Žrebanje deteljice 20.00 Pesem Evrovizije 2012 21.30 Dok. glasb. film: Zvok Istanbula Jr Slovenija 3 6.00 19.55 Sporočamo 8.00 Poročila Tvsl 11.05 Kontaktna oddaja 12.00 Ustavna komisija 13.30 Prvi dnevnik Tvs114.00 Odbor za finance 15.30 Odbor za pravosodje 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 0.00 Aktualno 20.15 Evropski premislek 20.40 Na tretjem... 21.30 Žarišče Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Effe's Inferno 15.30 Srečanje z... 16.10 Dok. odd.: City Folk 16.40 Dok. odd.: Clauiano 17.00 Alpe Adria 17.30 Biker Explorer 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Nogomet: Slovenija - Srbija, arhivski posnetki21.40 Avtomobilizem 22.15 Kino premiere 22.50 Izostritev 23.20 Lynx magazin 23.55 Čezmejna Tv - TDD pop Pop TV 6.30 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.00 16.40, 17.10 Zmagoslavje ljubezni (nad.) 7.55 15.35 Eva Luna (nad.) 9.10 Čista hiša (resnič. serija) 10.35 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 12.0017.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR vremenska napoved A Kanal A 7.15 Družinski pes (ris. serija) 7.40 Pazi, kamera! (pon.) 8.25 12.15 Družina za umret (hum. nan.) 8.55 Hum. nan.: Frasier 9.55 Faktor strahu 10.55 Astro Tv 12.45 Tv prodaja 13.15 Frasier (hum. nan.) 13.45 Pa me ustreli! (hum. nan.) 14.15 Film: Smo že končali? (ZDA) 16.05 Faktor strahu VB (resn. serija) 17.05 Na kraju zločina: Miami (nan.) 18.00 19.45 Svet 18.55 0.45 Nan.: Teksaški mož postave 20.00 Film: Ultra razburljivo 22.05 Film: Orange County (ZDA)23.45 Nan.: Dexter 20.00 Film: Guru (ZDA)21.50 24UR zvečer, Novice 22.20 Nan.: Na kraju zločina - NY 23.15 Nan.: Zdravnikova vesta RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Loredana Gec in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan - Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 12.15 Iz oči v oči (pri-pr. Vida Valenčič), gostja oddaje dr. Jadranka Vrh Jermančič; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.15 Jezikovni kotiček; 17.30 Odprta knjiga: Kajetan Kovič - Pot v Trento, 15. nad.; Music box; 18.00 Kulturne diagonale - Literarni pogovori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.009.00 Jutro na RK; 5.30, 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje za zdravje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 20.0022.00 Glasbeni abonma; 22.30-0.00 Od glave do repa, hip hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.13, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eurore-gione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Luoghi e sapori; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00, 18.00 Cultura e societa; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Punto a capo; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fatta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 17.35 Deželne novice; 18.35 Glasbena lestvica; 20.00 Proza; 21.00 Luoghi e sapori; 21.30-22.40 Sogni di vacanza; 23.00 In Orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 14.45 Express; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za conutry; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip (pon.); 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Koncert orkestra Simfonikov RTVS; 22.05 Radijska igra; 23.25 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 24 Četrtek, 3. maja 2012 VREME, ZANIMIVOSTI jasno zmerno oblačno oblačno ó rahel dež a A zmeren ÜÜ dež 6 ■Óa močan dež nevihte veter megla vremenska slika 1020 Ciklonsko območje nad Atlantikom se počasi spušča proti jugu in nad Evropo in prinaša vlažne sredozemske tokove. Nad zahodno Italijo se zadržuje fronta, ki v naših krajih povzroča zmerno (.nestanovitno ozračje. Danes naj ^bi v višinah ./-"-5iw,,.-3,dotekal bolj suh zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.15 Dolžina dneva 14.26 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 17.11 in zatone ob 3.53 Nad večjim delom Evrope je območje enakomernega zračnega tlaka. Oslabljena vremenska motnja sega iznad srednje Evrope do naših krajev. Nad nami se zadržuje razmeroma vlažen zrak. BIOPROGNOZA Z vremenom povezane težave bodo pogoste. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 11,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.24 najnižje -73 cm, ob 11.04 najvišje 30, ob 16.06 najnižje -12 cm, ob 22.04 najvišje 58 cm. Jutri: ob 5.03 najnižje -73 cm, ob 11.53 najvišje 30, ob 16.56 najnižje -6 cm, ob 22.43 najvišje 51 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............19 2000 m . 1000 m ..........16 2500 m . 1500 m ..........10 2864 m . UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 7,5, v gorah 8,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg močan ^^ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 10/22 12/24 CELOVEC O 8/21 TOLMEČ O 7/20 TRBIŽ O 7/20 o 6/16 KRANJSKA G. ti ČEDAD VIDEM O /"VV!11/23 10/24 cj^f O PORDENON 11/23 GORICA O 13/24 O N. GORICA 11/19 O TRŽIČ 10/20 O KRANJ /p ?JUBLJANA 10/21 POSTOJNA O 6/18 KOČEVJE N. MESTO 13/23 O ZAGREB 12/24 O ^NAPOVED ZA DANES V nižini in ob morju bo povečini jasno, morda zmerno oblačno zaradi popoldanske kopaste oblačnosti. Popoldan bo pihal zmeren lahen veter. V gorah bo zjutraj jasno, popoldan pa spremenljivo vreme z možnimi posameznimi nevihtnimi plohami. Deloma sončno bo s spremenljivo oblačnostjo, sredi dneva in popoldne bodo krajevne plohe ali nevihte, ki se bodo predvsem na severovzhodu pojavljale tudi v noči na petek. Ponekod bo pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, najvišje dnevne od 19 do 25 stopinj C. vesolje - Med podporniki vodilni pri Googleu in režiser Cameron Ameriški tehnološki guruji in milijarderji v izkoriščanje rudnih bogastev asteroidov SEATTLE - Skupina večinoma ameriških tehnoloških gurujev in milijarderjev je ta teden podprla načrte startup podjetja Planetary Resources, ki želi s pomočjo sodobne tehnologije izkoriščati rudna bogastva na asteroidih v bližini Zemlje. Med podporniki so tudi vodilni v tehnološkem velikanu Google in kanadski režiser James Cameron. Podjetje, ki sta ga pred tremi leti ustanovila Peter Diamandis in Eric Anderson, želi v okvirno desetih letih razviti tehnologijo do te mere, da bo lahko s pomočjo posebnih robotskih mešanic med vesoljskimi ladjami in rudarskimi stroji izkoriščal rudna bogastva na asteroidih, ki potujejo v bližini Zemlje. Med rudninami, ki naj bi jih bilo na asteroidih v izobilju, sta podjetnika, futurista in znana vesoljska zanesenjaka, omenila platino, železo, nikelj, žveplo ter številne redke kovine, ki se uporabljajo predvsem v tehnološkem sektorju. Poleg tega po pisanju tujih tiskovnih agencij računata tudi na zaloge vode na asteroidih, iz katere bi pridobivali vodik in kisik kot pogonsko gorivo za vesoljske ladje. S tem bi omogočili misije dlje v zaenkrat še neznane globine vesolja. "Asteroidi so lahko izjemno veliko vredni, če se najde prave," je pojasnil Anderson. "Vesolje je polno rudnih bogastev in želiva jih narediti dostopne človeštvu," pa je dodal Diamandis. Ideja se zdi zelo znanstvenofantastična, a podporo projektu so ta teden javno izrazili številni vplivni Američani. Med posamezniki, ki bodo v podjetje vložili sredstva, so tudi prva moža Googla Larry Page in Eric Scmidt, nekdanji izvršni direktor Microsofta Charles Simonyi ter kanadski filmski režiser, avtor megauspešnic Titanik in Avatar, James Cameron. O resnosti projekta, za katerega celo Diamandis in Anderson priznavata, da je izjemno zahteven, priča tudi sodelovanje nekdanjih Nasinih inženirjev in astronavtov. Ti naj bi tako že izdelovali prva raziskovalna vesoljna plovila. V roku dveh let naj bi v prvi fazi projekta s pomočjo naprednih teleskopov na teh raziskovalnih plovilih proučili, katere asteroide v bližini Zemlje je moč izkoristiti. Pozneje, pri čemer jasna časovni-ca ni znana, naj bi sledila faza izrabe rudnih virov. Od okoli 9000 asteroidov v bližini zemlje naj bi jih bilo 1500 približno enako dostopnih kot Luna. Med strokovnjaki projekt odpira precej pomislekov, čeprav ga ti ne zavračajo. Ob zavedanju, da je pot do uresničitve sanj še dolga, poudarjajo, da gre za potencialno izjemen tehnološki preboj, ki bi lahko povzročil pravo gospodarsko revolucijo. (STA) energetika - Škodile naj bi turizmu Trump grozi Škotski zaradi vetrnih turbin F - L mk mf V m EDINBURGH - Razvpiti ameriški poslovnež Donald Trump od škotskega parlamenta zahteva zaustavitev priprave načrtov za izgradnjo vetrnih turbin ob škotski obali, ki naj bi stale v bližini mesta, kjer namerava Trump graditi turistični kompleks z golfigrišči. "Če boste nadaljevali z načrti za postavitev turbin, boste bankrotirali," je Trump zagrozil Škotski. Ameriški poslovnež, poročen s Slovenko Melanijo Knavs, namerava na severu Škot- Donald ske izgraditi 1,2 milijarde dolarjev vreden tu- ° I RUMP ristični kompleks. Vendar pa njegove načrte očitno ogroža postavitev vetrnih turbin, ki jih je Trump opisal kot "grde, glasne in nevarne". "Če bo Škotska to storila, bo v resnih težavah ter bo izgubila veliko turistov," je opozoril Trump. Ko so Trumpa zaprosili za dokaze o škodljivosti vetrnih turbin, je odvrnil, da je on največji dokaz, saj je "svetovni strokovnjak na področju turizma". Trump je za svoje težave okrivil tudi škotskega premiera Alexa Salmonda in dejal, da mu je že njegov predhodnik Jack McConnell zagotovil, da vetrne turbine ne bodo kazile razgleda iz njegovega turističnega središča. Trump je 12 kilometrov zemljišč na obali ob škotskem mestu Aberdeen kupil januarja 2006, zanje pa odštel 7,2 milijona dolarjev. Škotska namerava sicer do leta 2020 na obali postaviti 11 60-metrskih vetrnih turbin kot del načrta, s katerim se želi vzpostaviti kot vodilna država na področju obnovljivih virov energije. Raziskava škotske turistične agencije sicer kaže, da 83 odstotkov britanskih turistov vetrne turbine ne bodo odvrnile od dopustovanja na škotski obali. Facebook vzpostavlja mrežo darovalcev organov NEW YORK - Ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg je včeraj sporočil, da se bodo uporabniki tega spletnega družbenega omrežja iz ZDA in Velike Britanije odslej lahko prijavili kot morebitni darovalci organov. S pobudo želijo darovalce povezati s tistimi, ki presaditev organov potrebujejo za preživetje. Zuckerberg, ki se je kot eden prvih prijavil za darovalca, je ob tem povedal, da ga je k ustanovitvi mreže darovalcev organov spodbudilo prijateljstvo s soustanoviteljem podjetja Apple Steveom Jobsom, ki je pred svojo smrtjo oktobra lani prestal presaditev jeter. Uporabniki Facebooka, ki so že darovali katerega od svojih organov, lahko to sedaj objavijo v svoji Facebookovi časovnici. "Pri Facebooku gre za komuniciranje in pripovedovanje zgodb. Mislim, da ljudje resnično lahko širijo osveščenost o darovanju organov in to lahko delijo s svojimi prijatelji," je za televizijsko hišo ABC povedal Zuckerberg. "Želimo, da bi bila stvar karseda enostavna. Uporabniki morajo le vstaviti državo, iz katere prihajajo, da jih nato lahko povežemo z uradnimi registri," je pojasnil Zuckerberg. "Danes več kot 114.000 ljudi v ZDA in še na milijone drugih po vsem svetu čaka na presaditev srca, ledvic ali jeter, ki bi lahko rešila njihova življenja," sta v sporočilu za javnost pojasnila Zuckerberg in Facebooko-va poslovodja Sheryl Sandberg. Po podatkih neprofitnega združenja Donate Life America, ki sodeluje s Face-bookom, naj bi zaradi pomanjkanja razpoložljivih organov vsak dan umrlo okoli 18 ljudi. "Facebooku smo izjemno hvaležni za njegovo prizadevanje pri reševanju življenj s spodbujanjem Američanov, da se prijavijo kot darovalci organov, oči ali tkiv. Tako bo rešenih na tisoče življenj," je povedal predsednik združenja David Fleming. (STA)