Glasilo Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije Trg osvobodilne fronte 10, 1000 Ljubljana >>Avgust 2024 >>št. 2 LEDVI A >> Moj nefrolog Silvan Saksida >> Zdravnik med življenjem in smrtjo >> Telesna vadba za ledvicne bolnike Kazalo >> NOVICE >> OPTIMIZEM Podpiramo najboljše! 4 Dvajset let dializnega centra v domu Senecura Vojnik 31 Kaj je novega v Zvezi organizacij pacientov Slovenije 5 Vodomceva zgodba 32 Naši na Evropskih igrah transplantiranih v Lizboni 6 Trideset let dializnega zdravljenja: Slovenija-transplant: Vsej strokovni in splošni javnosti 7 Divna Preradovic in Roland Moretti 32 Pocitniška dializa v Kobaridu 34 >>> STROKOVNO Pogled v dušo Ko se pretaka srcna kri 34 35 Kronicne vnetne bolezni kože in tveganje za razvoj kronicne ledvicne bolezni Evtanazija – koga se hocejo znebiti 8 10 >> IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV Zdravnik med življenjem in smrtjo 12 DLB Celje: Izobraževalni izlet v Avstrijo 36 DLB NEFRO: V Semic na potep 37 >> ŽIVIMO ZDRAVO DLB Lilija: Spomladanski piknik DLB Ljubljana: Spomladansko cišcenje 38 38 Kalij v prehrani, drugi del 15 DLB severnoprimorske regije: Telesna vadba za ledvicne bolnike 17 Festival zdravja v Novi Gorici 39 Druženje v naravi 39 >> ODSTIRANJA DLB Pomurja: Obcni zbor in novi nacrti DLB Ljubljana: Izlet v Raj 40 40 Zgodba z naslovnice Moj nefrolog Silvan Saksida, Na specialisticnem izpitu med barikadami 20 >> DIAGNOZA SMEH Milan Fridauer – Fredi: Zasoljeno, ki je dovoljeno 41 >> NAŠA SREcANJA Toni Gašperic: K poletju sodijo tudi taborniki Semena modrosti: Martin Luther King 41 42 Pajžlarjev memorial 2024 22 Križanka 43 Prehodni pokal je tudi letos odšel na Ptuj 25 Vseslovensko srecanje v Trbovljah Zgodba o Prekmandelcu 28 >> Fotografija na naslovnici: Silvan Saksida >> Avtor fotografije: Aleš Beno BESEDA UREDNICE Usoda ali svoboda volja Pravijo, da se zavedamo vrednosti in pomena tega, kar imamo, šele takrat, ko to izgubimo. Ko bi le malo vsak pri sebi pomisli, bi se zagotovo s tem strinjal. Res je, nasprotja se dopolnjujejo. Kaj pomeni biti zdrav, se zavemo šele takrat, ko zbolimo. Ko smo nesrecni, se spominjamo, kako je bilo, ko smo bili srecni. Ko pa smo srecni, se tega sploh ne zavedamo. Ker se tega trenutka, ki ga živimo, sploh ne zavedamo. Z mislimi begamo v spomine ali v pricakovanja. Taka je pac narava našega uma. Vprašanje je samo, ali dovolimo umu, da nas obvladuje in vodi, ali bomo prevzeli vajeti v svoje roke in mi vodili in nadzorovali naše misli in custva. Ce se zavedamo vrednote šele ob njenem nasprotju – sitosti, ko smo lacni; toplote, ko nas zebe; svetlobe, ko je tema; miru, ko je vojna …. imamo pri zavedanju življenja problem, saj ko nas doleti smrt, nimamo vec casa, da bi se zavedali vrednosti življenja. S tem zavedanjem se moramo roditi ali pa si ga moramo privzgojiti. Koliko se sploh zavedamo svojega diha. In vendar, brez diha ni življenja. Koliko casa zdržimo brez hrane. O ja, mesec, lahko tudi vec. Brez vode že precej manj. A brez diha? Ne prav dolgo, mar ne? Ko pridemo na svet, s prvim vdihom zajokamo. Dih je duh in duh je sveti in sveti duh je dih življenja. Vprašajmo se, koliko se pri dihanju, brez katerega ni življenja, zavedamo, da vdihujemo svetega duha. Boste rekli, pa kaj je to pomembno, saj diham, cetudi se tega ne zavedam. Saj tudi srce bije samo od sebe, mar ne? Pa ni cisto tako. Samo pomislimo, kaj se dogaja v naši glavi, kaj ves cas meljejo naši možgani. Ves cas imamo dialog: »Ja, v redu, s tem se strinjam. Oh, tole pa ni zame. Uf, ne morem verjeti, a je res tako?« Kaj pa ce se zberemo in smo pozorni na dihanje? Globoko vdihnemo in spremljamo vdih, kako gre zrak v pluca, nato potuje po telesu … okrog mene se ustvarja atmosfera pozitivne energije. In poglejmo svoje misli, kaj se dogaja. Misli so cesta. Recimo, da se po njej do nas pripelje dezinformacija. Ce nismo v zdravi energiji, sprejmemo to dezinformacijo kot tocen podatek, na osnovi katerega delujemo, izbiramo, glasujemo ... In kakšno je to delovanje, ce temelji na dezinformaciji? Res se trudimo biti pozitivni, a kako naj delujemo pozitivno, ce upravljamo z napacnimi podatki. Ne pozabimo, da je naša družba prenasicena z informacijami. Kako lociti zrno od plevela, kako vedeti, katere informacije so prave, katere lažne. Res ne gre brez cistega duha in jasnega uma, ki je neobremenjen s prihodnostjo naših želja ali preteklostjo naših obžalovanj in obcutkov krivde, kar je bistvo zavedanja. Ko je naš um neobremenjen, jasen kot sonce brez oblacka na nebu, ko je naše srce pomirjeno brez žalosti in strahu, smo hvaležni. Naša avra nas šciti, tako kot atmosfera varuje naš planet, in odbije vsako dezinformacijo - je kot carinik na meji, ki preverja potne liste in samo prave informacije lahko vstopijo. Le tako nismo nikdar v pomoti in zato tudi ne v zmoti, pa nimamo kaosa in ne pekla. Spoznanje, da je življenje prekratko, nas ozavešca in nam popestri življenje. Vse, cesar ne želimo ali kar nas moti, bo odpadlo. Ko moramo nekaj storiti ali se za nekaj potruditi, se zavedajmo, da je življenje kratko, da se cas izteka. Edino, kar si moramo zapomniti je, da imamo sreco. Ce to pozabimo, smo žalostni. Žalost izraža naše negativne lastnosti in našo navezanost na pozitivne lastnosti. Ko mislimo, da nismo dovolj dobri, se obtožujemo in postanemo žalostni. Ko mislimo, da smo prevec dobri, obtožujemo svet in smo prav tako žalostni. Namen žalosti je, da se vrnemo k Sebi. V nas je radost. K Sebi pa se lahko vrnemo samo z zavedanjem. Narava nam je dala bežno izkušnjo smrti v vsakdanjem življenju – spanje. Ko smo budni, smo zaposleni z razlicnimi dejavnostmi. Kaj pa se zgodi v trenutku, ko ležemo v posteljo? Ne glede na to, kakšen dan je za nami, prijeten ali neprijeten, je spanje globok pocitek. Spanec nas objame, okrepi in osveži, da si naslednji dan zopet lahko delamo skrbi. Spanec zdravi, poživi in obogati budno stanje zavesti. Ce ne spimo, smo ves dan zaspani. Videti je, kot da sta spanje in budnost protislovna, vendar se dopolnjujeta. Po dobrem spancu smo bolj živahni in budni. Ce opazujemo spanec, marsikaj izvemo o smrti. Vsako noc spimo, vendar še nikoli nismo srecali svojega spanca. Ste opazili, da je zadnja misel pred spanjem enaka prvi misli, ko se zbudite? Enako je pri dolgem spancu smrti. Smrt je prijatelj življenja. To ne pomeni, da moramo narediti samomor. To je napacno razumevanje. Mnogi naredijo samomor, da bi se rešili tesnobe, vznemirjenosti ali trpljenja. Vendar se bo njihova duša naslednjic rodila z enako težavo. Samomor ni rešitev. Samomor nas ne reši skrbi in težav. Globoka želja po življenju brez težav vodi v samomor. Ce je življenje igra, ce je izpolnjeno, objamemo smrt, ko pride. Strah pred smrtjo zaduši življenje. Smrti se bojimo, ker je ne poznamo. Milijarde ljudi pokoncno hodi po tem planetu. Potem pa jih vse položijo vodoravno v zemljo! Koncna resnica je, da koncamo pol metra pod zemljo. Modreci umrejo, norci umrejo, zdravniki umrejo in bolniki umrejo. Ne umrejo samo bolni. Tudi zdravi ljudje umrejo. Nadarjeni ljudje in nenadarjeni ljudje umrejo. Vsak umre. Na tem svetu vsi umremo. Samo zbudimo se in poglejmo, kaj je strah. Nekatere ljudi je strah iti v posteljo. Strah jih je, ker mislijo, da se mogoce ne bodo zbudili. Nerazumevanje življenja povzroci strah. Ljudi je strah ljubezni, strah jih je smrti, strah jih je samih sebe. Vzrok je nevednost, pomanjkanje zavedanja. Samo bežen pogled na lasten obstoj in spoznali bomo, da je clovek vec kot smrt. Ljudje, ki so doživeli klinicno smrt, poznajo to izkušnjo. Nekateri so za nekaj trenutkov klinicno umrli, potem pa so jih oživili. Ti ljudje vedo, da se smrti ni treba bati. Mi smo vec kot samo telo. Naš obstoj nima konca. Mi presegamo smrt, smo onkraj smrti. Ko gremo spat, nas ni strah, ker vemo, da se bomo zjutraj zbudili. Ko se staramo, se zdi, da izgubljamo življenje. Pocasi umiramo, smo brez zanosa, zdolgocaseni, popolnoma brez življenja. Bolj ko je clovek razumski, bolj postane dolgocasen, ujet v svojo glavo in vse manj cuti. Pogosto obcutki povsem izumrejo. Racunalniki lahko dajejo podatke, obcutki pa nas naredijo cloveške. Prvo dejanje v življenju je vdih. Naredili smo globok vdih in zajokali. Zadnje dejanje v življenju je izdih in drugi zajokajo. Ko smo bolj pozorni na svoj dih, odkrijemo mnoge življenjske skrivnosti. Ce se zavedamo smrti, je naše življenje dosti bolj izpolnjeno. Enako velja za dihanje. Zavedanje nas naredi cvrste in mocne. Življenje je sveto. Slavimo življenje. Imejmo se radi in cenimo vse, kar imamo, delimo s tistimi, ki nimajo. Razširimo svoja obzorja, kajti ta svet je naš dom. Jadranka Tavcar Oblak, vaša urednica NOVICE Moj zdravnik leta 2024 Podpiramo najboljše! >> BESEDILO: uredništvo revije Viva Pa jih imamo ... Še en šopek nagrajenk in nagrajencev, zdravnic in zdravnikov, ki so jih izbrali njihovi pacienti in jih v nakljucnem vrstnem redu predstavljamo na naslednjih straneh. Uredništvo revije Viva jim iskreno cestita in jim želi poguma za vztrajanje na zacrtani poti. Letos smo akcijo zacenjali z rahlo tesnobo in kepo v želodcu. Približno socasno se je namrec zacela zdravniška stavka, z njo pa v javnosti ogromno negodovanja, slabe volje, jeze in na trenutke celo besa in sovraštva. Kot je rekel eden od nagrajencev: »Zdravniki imamo obcutek, da smo v teh casih skoraj državni sovražniki.« Okolišcine res niso najbolj prijazne, a v našo akcijo iskreno zaupamo. Predvsem pa verjamemo, da je treba še zlasti v težjih casih opozarjati tudi na vse dobro, kar premore naš zdravstveni sistem, na srcne in iskrene ljudi, ki svoje delo opravljajo predano in s ponosom. Tem zdravnicam in zdravnikom denar ni vodilo, kot je velikokrat slišati v javnosti. Prepricani smo bili, da boste to prepoznali tudi vi, drage bralke in dragi bralci. Prejeli rekordno število glasovnic In nismo se zmotili. Slabo razpoloženje zaradi zdravniške stavke in težav v zdravstvenem sistemu ni niti najmanj vplivalo na glasovanje. Oziroma ga je ocitno še spodbudilo! Letos smo namrec prejeli rekordno število glasovnic, kar kaže, da je res veliko ljudi zadovoljnih s svojim zdravnikom in da jih je mnogo glasovanje prepoznalo kot možnost, da to tudi pokažejo. Hvala vam za vsak glas! Glasovnice so prišle tako rekoc iz celotne Slovenije. To jemljemo kot dokaz, da tudi vi vse bolj prepoznavate pomen akcije, ki širi pozitivne novice in pod žaromete postavlja odlicne zdravnice in zdravnike. Pohvalno je tudi, da akcijo podpira vse vec društev bolnikov, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Letos jih je vkljucenih že 27, združujejo pa okoli 51 tisoc clanov in povezujejo približno 860 tisoc bolnikov. Poleg društev so ambasadorji akcije tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije in Zveza organizacij pacientov Slovenije. Vseslovenska akcija Vivina akcija je letos že 28. po vrsti in tudi to je svojevrsten dokaz o njenem uspehu. V vseh teh letih je glasovalo že vec kot 350 tisoc ljudi. Letos ste v dvanajstih kategorijah lahko glasovali za mojega onkologa, mojega dermatologa, mojega revmatologa, mojega nevrologa, mojega nefrologa, mojega diabetologa, mojega družinskega zdravnika, mojega ginekologa, mojega pediatra, mojega zobozdravnika, mojega oftalmologa in mojega specialista - zdravnika, ki ga niste mogli uvrstiti v nobeno od kategorij. Še posebej nas veseli, da je to res vseslovenska akcija, saj nagrajene zdravnice in zdravniki prihajajo iz celotne Slovenije, iz razlicnih ustanov - bolnišnic, javnih in zasebnih ambulant pa tudi iz obeh univerzitetnih klinicnih centrov. O zgodovini akcije Akcija Moj zdravnik je nastala s posebnim namenom - osvetliti vlogo splošne oziroma družinske medicine v našem prostoru, in sicer tako v javnem kot tudi v zasebnem sektorju. Takratno uredništvo revije Viva se je povezalo s primarijem Markom Demšarjem, dr. med., ki je postal srce in duša akcije. Cilj akcije je bil omogociti ljudem, da pokažejo, kakšne vrednote cenijo pri svojem zdravniku, hkrati pa jim je akcija omogocila, da javno pohvalijo dobro delo svoje zdravnice ali zdravnika. Kot je nekoc dejal primarij Demšar, z izborom najboljših vsako leto sproti razvrednotimo poskuse, da bi posamezne nepotrebne in na žalost vcasih tudi tragicne dogodke kar pocez pripisali vsem zdravnikom in zdravstvenim delavcem. Prav je, da opozarjamo na napake in jih poskušamo odpraviti, prav pa je tudi, da poudarjamo dobro in ga poskušamo krepiti. Za pravilen potek glasovanja je skrbela komisija akcije Moj zdravnik 2024 v sestavi: Maja Kozlevcar Živec, dr. med., asist. dr. Karin Sernec, dr. med., Jarmila Trcek Breznikar, dr. med., Nada Puharic, dr. dent. med., Ivica Flis Smaka, dr. med., in doc. dr. Marjan Premik, dr. dent. med. NOVICE Kaj je novega v Zveziorganizacij pacientov Slovenije >> BESEDILO: Gregor Cuzak, generalni sekretar Obvešcamo vas, da je na svoji 16. seji upravni odbor ZOPS soglasno odlocil, kakšen bo po­tek volitev novega predsednika ali predsedni­ce. Upravni odbor prosi clane, da predlagajo kandidate za izvolitev novega predsednika za obdobje do 10. septembra 2024. Upravni od­bor bo potrdil kandidate do 25. septembra in sklical izredno skupšcino, ki bo predvidoma 10. 10. 2024. Pogoji za kandidaturo so: clanstvo pri clanici ZOPSa, izkušnje pri vodenju društva pacientov in izkušnje s financnim poslovanjem. Podaljšanje roka in s tem bolj mirno in preudarno odlocanje je omogocila naša dosedanja predsednica z odlocitvijo, da je svoj mandat pripravljena podaljšati do organizacije izredne skupšcine. Vsi kandidati naj z generalnim sekretarjem pripravijo svoj program, saj želimo zagotoviti cim boljši prenos odgovornosti in pooblastil s sedanje predsednice na novega predsednika ali predsednico ter cim bolj ustvarjalno delo celotne ekipe tudi v prihodnje. Zmaga na razpisu za tutorje za zVem za 2024 in 2025 in drugi razpisi V mesecu marcu smo se skupaj s Simbiozo in ZDUS prijavili na razpis Ministrstva za digitalno preobrazbo za digitalno opismenjevanje. Dobili smo potrditev, da smo bili uspešni in pridobili približno 200.000 evrov sredstev, kar nam bo omogocilo nadaljevanje programa izobraževanja, ki smo ga zaceli lansko leto s tutorji za zVem. Za društva to pomeni, da boste lahko sodelovali s svojimi clani, pri cemer boste za sodelovanje pri organizaciji in pridobivanje kandidatov za izobraževanje dobili tudi placilo, kar bo društvom zagotovo prišlo zelo prav. Obvešcamo vas, da je ZOPS v spomladanskem obdobju kandidiral še v dveh razpisnih konzorcijih, oba sta mednarodna, v enem je vodilni partner Kemijski inštitut (kandidiramo za 140.000 evrov), v drugem Univerza iz St. Pöltna v Avstriji (200.000 evrov), v obeh primerih pa bo naloga clanov ZOPS opismenjevalna oziroma izobraževalna. Ministrstvo za javno upravo je objavilo razpis za profesionalizacijo nevladnih organizacij, rok za oddajo prijav je v avgustu. Vsem clanom predlagamo, da se na razpis odzovete, vendar hkrati opozarjamo, da Ministrstvo za javno upravo naših prošenj že vrsto let ne upošteva z izgovorom, da mora za nas poskrbeti Ministrstvo za zdravje, ki pa kljub našim pozivom ne sprejema te odgovornosti, medtem ko se Nacionalni inštitut za javno zdravje obnaša, kot da njihov Oddelek za delo z nevladnimi organizacijami ne ve, da obstajamo. Zato vsem clanom predlagamo, da sicer samostojne prijave medsebojno uskladimo. Ocenjujemo, da bi lahko s skupnim nastopom uspeli že pri tem razpisu. Novi clani ZOPS Upravni odbor je soglasno sprejel tri nove clane, in sicer društvo Šola zdravja, Evropsko fundacijo SATB2 - ustanovo za SATB2 sindrom in Zavod Atopika, zavod za izobraževanje, svetovanje in podporo bolnikom z atopijskim dermatitisom. Vsem trem cestitamo in se veselimo sodelovanja. Novi clani delovni teles V financnem odboru je bil razrešen dosedanji predsednik Simon Starcek, v odbor je bila imenovana Cvetka Perme. Predsednik odbora bo dolocen kasneje ob pripravi in sprejemu medletnega financnega porocila. V odbor za varnost pacientov in kakovost v zdravstvu sta bila imenovana Vladimir Plantan in Jernej Golc, oba znana borca za pravice pacientov zlasti na podrocju varnosti. V sekciji za duševno zdravje je Tilen Recko nadomestil Nevenko Mocnik. V sekcijo za redke bolezni so bili imenovani: Milan Lazarevic, Nejc Jelen, Erika Stariha, Jožica Filipcic, Marko Korenjak, Špela Miroševic, Renato Bric, Tanja Zdolšek. V sekcijo za presnovne bolezni so bili imenovani: Goran Makar, Evgen Benedik, Jelena Orešnik, Mateja Saje, Nataša Bratina, Milan Gregorcic, Nastja Pajk, Nataša Forstner Holešek, Mitja Kozar. ZOPS na obisku V Krškem smo 19. junija zakljucili spomladansko serijo enajstih zaporednih dogodkov ZOPS na obisku (https://www. zveza-pacientov.si/naobisku). Izkušnje, ki smo jih pridobili na teh srecanjih, so izjemno dragocene, saj mocno krepijo povezanost clanov in so hkrati tudi utemeljeni razlogi za spremembe v celotnem zdravstvenem sistemu. Vloga društev bi lahko bila še veliko vecja, priložnosti moramo povezati s pripravljenostjo za spremembe, kar se v marsikaterem okolju že kaže kot obet za boljše case, tako za društva pacientov kot tudi za pravice pacientov in uporabnikov. Jeseni nameravamo opraviti podobno serijo dogodkov. Organizacijo ZOPS na obisku je aprila prevzela Urša Podobnik, kot vodja projektov v ZOPS. Srecanje županov s pacienti 17. junija 2024 Pia Heybal je clanica ekipe Neos3, agencije, ki nam pomaga z organizacijo tega dogodka, ki dopolnjuje srecanja ZOPS na obisku in je hkrati tudi uvod v aktivnosti ob svetovnem dnevu varnosti pacientov. Na dnevu odprtih vrat naj bo poudarek NOVICE na ustvarjalnemu sodelovanju društev, zdravstvenih domov in obcin na lokalni ravni. Srecanje županov s pacienti je zato pomembno predvsem za preskok z nacionalne ravni, kjer so, žal, premalo ucinkoviti in ne uresnicujejo potrebnih sprememb za paciente, na lokalno raven, kjer se spremembe v korist pacientov tudi zgodijo. Svetovni dan varnosti pacientov Lanski zelo uspešni svetovni dan varnosti pacientov želimo letos še obogatiti. Ekipa je vecja, racunamo tudi na vec donatorskih in sponzorskih sredstev, dvakrat vec lokacij za dan odprtih vrat, pripravo konference o varnosti, ter pet radijskih pogovornih oddaj pred vrhuncem, ki bo 17. septembra. Tokrat želimo tudi osvetlitev spomenikov z oranžno barvo, lani jih je bilo le pešcica. Društva vabimo, da se poleg dela na stojnicah vkljucijo tudi v organizacijo ostalih aktivnosti. Takšno sodelovanje je tudi priložnost za sodelovanje v prihodnje. Hkrati krepi delovanje na vseh ravneh, od zveze do vodstev društev, podružnic ter vse do pacientov in tudi posamicnih ustanov, tudi obcin, ki jih nagovarjamo za sodelovanje pri svetovnem dnevu varstva pacientov. Naši na Evropskih igrahtransplantiranih v Lizboni >> FOTOGRAFIJA: Peter Tišler Z veseljem sporocamo, da bodo Evropske igre transplantiranih potekalev LizboninaPortugalskem od 21. do 28. julija 2024. Dogodek, ki ga gostijo naši prijatelji iz GDTP – Grupo Desportivo de Transplantados de Portugal, bo združil evropska prvenstva Heart and Lung Transplant Federation in European Transplant & Dialysis Sports Federation. Tekmovanje je za ledvicne bolnike na dializi in prejemnike presadkov. Tekmovalci, ki bodo predstavljali Slo­venijo, prihajajo iz naslednjih organizacij: Zveza društev ledvicnih bolnikov Slovenije, Slovensko društvo Transplant in Športno invalidsko društvo DiTra. Njihove rezultate in dosežke bomo objavili v naslednji številki Ledvice. Želimo jim športnega duha in od­licnih rezultatov, naj srcno zastopajo Slove­nijo. Izjava za javnost O prostovoljnem koncanju življenja >> BESEDILO: prim. Danica Avsec, dr. med, namestnica direktorja in odgovorna zdravnica, Andrej Gadžijev, dr. med., direktor in odgovorni zdravnik NOVICE Vsej strokovni in splošni javnosti Slovenija-transplant pojasnjuje: Ne povezujte evtanazije z darovanjem organov. Realnih možnosti za zlorabe ni. Ob bližajocem posvetovalnem referendumu glede zakonske ureditve pomoci pri prostovoljnem koncanju življenja se v javnosti in medijih pojavljajo zastrašujoce povezave med evtanazijo in darovanjem organov. Skrbi nas, ker se v javnosti uveljavljajo osebna mnenja nekaterih zdravnikov in zdravnic, ki oblikujejo zavajajoce izjave o zlonamernih praksah v sistemu darovanja organov in rušijo zaupanje javnosti. Zaposleni odgovorni zdravniki za donorsko medicino v Zavodu Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant podajamo sledeco skupno izjavo: »Predloga zakona o pomoci pri prostovoljnem koncanju življenja ni primerno povezovati z darovanjem organov in pri tem namigovati na razne zlorabe ali celo trgovino z organi. To so nedostojne in zavajajoce izjave, ki še najbolj škodijo tistim bolnikom, ki potrebujejo zdravljenje s presaditvijo organov. V Sloveniji imamo odlicen, varen, eticno naravnan in pregleden sistem darovanja organov. Zagotovljeni so številni varovalni mehanizmi, ki so usklajeni tudi z ratifikacijo konvencije proti trgovanju z deli cloveškega telesa (kazenski zakonik) in še nikoli na tem podrocju ni prišlo do zlorab. Tako bo tudi v prihodnosti«. »Ne samo, da obstojec predlog zakona nikjer ne omenja darovanja organov po evtanaziji, realno takih potreb v Sloveniji ni. Smo namrec ena redkih držav, kjer ni izrazitega pomanjkanja organov za zdravljenje s presaditvijo. Z obstojecim programom zagotavljamo eno najkrajših cakalnih dob in eno izmed najnižjih umrljivosti med vsemi državami clanicami EU med bolniki, ki so uvršceni na cakalne sezname za zdravljenje s presaditvijo organov. V bližnji prihodnosti imamo ob morebitno izraženih vecjih potrebah po takem nacinu zdravljenja še možnosti razvoja programa darovanja po cirkulatorni smrti.« V Sloveniji ne sprejemamo organov, ki sopodarjeni po evtanaziji Slovenija je clanica neprofitne organizacije za izmenjavo organov in tkiv Eurotransplant. V mreži so tri države, ki imajo uzakonjeno evtanazijo: to so Belgija, Luksemburg, Nizozemska. Darovanje organov in evtanazija sta povsod povsem locena in nepovezana postopka, darovanje organov po evtanaziji pa je definirano v posebnem zakonu in dovoljeno v Belgiji in na Nizozemskem. V Eurotransplantu velja pravilo, da se organi podarjeni po evtanaziji dodeljujejo samo znotraj držav, ki imajo to prakso uzakonjeno. V Sloveniji jih torej ne sprejemamo. Glede tega smo že leta 2012 sprejeli tudi uradno eticno stališce. Predlog zakona o prostovoljnem koncanju življenjenikjer ne naslavlja podrocja darovanja organov potovrstni smrti Predlog zakona o prostovoljnem koncanju življenje nikjer ne naslavlja podrocja darovanja organov po tovrstni smrti. Javno pozivamo vse, da se darovanje organov po smrti in zdravljenje s transplantacijami ne zlorablja v politicne ali druge interesne namene. Lažne in zavajajoce izjave zapirajo možnosti za eticne, poglobljene strokovne razprave, ki so nujne. Navsezadnje pa so namigovanja na zlorabe, zaslužkarstvo in trgovino žaljive in ponižujoce za vse sodelavke in sodelavce v nacionalni donorski mreži in v tem segmentu zdravstva. V Slovenija-transplantu sicer spodbujamo družbene in strokovne razmisleke o temah, ki se odpirajo v povezavi z zdravljenjem ob koncu življenja ter dostojno smrtjo. S spoštovanjem Ljubljana, 23. 5. 2024  STROKOVNO Kronicne vnetne bolezni kože in tveganjeza razvoj kronicne ledvicne bolezni >> BESEDILO: Dominik Škrinjar, študent 6. letnika smeri Splošna medicina na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru Kronicna ledvicna bolezen (KLB) prizadene do 13 odstotkov svetovnega prebivalstva in je povezana z visokim tveganjem za koncno odpoved ledvic ter smrt. Ceprav sta dejavnika za nastanek KLB, kot sta visok krvni pritisk in sladkorna bolezen, dobro znana, raziskave kažejo, da lahko tudi kronicne vnetne kožne bolezni pomembno povecajo tveganje za KLB. V tem prispevku bomo predstavili povezavo med pogosti­mi kronicnimi vnetnimi kožnimi boleznimi, kot so luskavica, atopijski dermatitis, hidradenitis suppurativa in rozacea ter tveganjem za razvoj KLB. Pogoste kronicne vnetne bolezni kože Luskavica Luskavica ali psoriaza je kronicna vnetna avtoimunska bo­lezen, ki povzroca pospešeno rast povrhnjih kožnih celic (ke­ratinocitov), kar vodi do nastanka srebrnkastih lusk in rdece­-lušcecih ter srbecih makul na koži. Ta bolezen mocno vpliva na kakovost življenja bolnikov, saj je povezana s srbenjem, bolecino in psihološkimi težavami. Pogosto jo spremljajo slad­korna bolezen, srcno-žilna obolenja ter psoriaticni artritis, ki dodatno povecuje obremenitev bolnikov s kronicno bolecino in omejeno gibljivostjo. Zdravljenje luskavice obicajno zahteva dolgorocno uporabo topikalnih terapij, sistemskih imunosup­resivnih zdravil in v hujših primerih uporabo bioloških zdravil. Atopijski dermatitis Atopijski dermatitis, znan tudi kot ekcem, je kronicna vne­tna bolezen kože, ki povzroca suho, srbeco in razdraženo kožo. Najpogosteje se pojavi pri otrocih, vendar lahko vztraja tudi v odrasli dobi. Bolezen je pogosto povezana z drugimi atopijski­mi boleznimi, kot sta astma in alergijski rinitis, kar lahko ote­žuje zdravljenje. Poleg telesnih simptomov atopijski dermatitis pogosto vpliva na kakovost spanja in psihološko pocutje bolni­kov, saj lahko nenehno srbenje in nelagodje povzrocata motnje spanja in stres. Hidradenitis suppurativa Hidradenitis suppurativa je kronicna vnetna bolezen kože, ki prizadene žleze znojnice, predvsem v predelu pazduh, dimelj in pod prsmi. Znacilna je tvorba bolecih vozlickov (nodusov), abscesov in brazgotin, kar mocno vpliva na bolnikovo kakovost življenja. Bolezen pogosto vodi do socialne izolacije in depresi­je zaradi stigmatizacije in kronicne bolecine. Zdravljenje hidra­denitis suppurativa je kompleksno in pogosto vkljucuje kombi­nacijo antibiotikov, imunomodulatorjev in kirurških posegov ter v zadnjih letih tudi uporabo bioloških zdravil. Rozacea Rozacea je kronicna vnetna kožna bolezen, ki prizadene predvsem obraz. Znacilna je rdecica, vidne krvne žile (teleangi­ektazije), makulo-papulozni ter pustulozni izpušcaji in oteka­nje. Bolezen je pogostejša pri ljudeh svetle polti in lahko mocno vpliva na bolnikovo samozavest in socialno življenje. V hujših primerih lahko rozacea povzroci trajne spremembe na koži, kot so zadebelitve kože na obrazu in otekanje nosu (rinofima), kar dodatno poslabša psihološko stanje bolnikov. Obicajno se bolezen poslabša ob uživanju pekoce oziroma zacinjene hrane, alkohola in na prehodu iz mrzlega v vroce okolje ter obratno. Zdravljenje rozacee obicajno vkljucuje uporabo topikalnih in oralnih zdravil, kot so antibiotiki in retinoidi ter laserske tera­pije za zmanjšanje vidnih krvnih žil. Povezava med vnetnimi kožnimi boleznimi in KLB Raziskave so pokazale, da so ljudje s kronicno ledvicno boleznijo (KLB) pogosteje izpostavljeni tveganju za razvoj vnetnih kožnih bolezni. Skupina raziskovalcev iz Izraela in Združenega kraljestva je analizirala podatke vec kot 56.000 odraslih oseb s KLB in vec kot 268.000 oseb brez bolezni STROKOVNO ledvic. Ugotovili so, da je pri osebah s KLB nekoliko vecja verjetnost za pojav atopijskega dermatitisa, luskavice ali hidradenitis suppurativa kot pri osebah brez KLB, nekoliko manjša pa je verjetnost za pojav rozacee. Poleg tega so raziskave pokazale, da lahko vnetni mediatorji, ki so prisotni pri teh boleznih, škodljivo vplivajo na ledvicno funkcijo in prispevajo k postopnemu razvoju KLB. Kronicno vnetje, znacilno za te kožne bolezni, lahko vodi do sistemskega vnetja, ki negativno vpliva na ledvice. Poleg tega se pri zdravljenju kožnih bolezni pogosto uporabljajo nefrotoksicna zdravila, kot so nekateri imunosupresivi in biološka zdravila, ki lahko dodatno obremenijo ledvice. Druge možne povezave med kronicnimi vnetnimikožnimi boleznimi in KLB Imunski sistem in vnetje Kronicne vnetne kožne bolezni so povezane s spremembami v imunskem sistemu, ki lahko vplivajo na delovanje ledvic. Imunski sistem igra kljucno vlogo pri vnetnih procesih in dolgotrajno vnetje lahko privede do poškodb ledvicnega tkiva. Zvišane ravni proinflamatornih citokinov, kot sta TNF­alfa in IL-6, ki so pogosto povišane pri luskavici in atopijskem dermatitisu, so povezane s hitrejšim upadanjem ledvicne funkcije. Kardiovaskularne bolezni Kardiovaskularne bolezni so pogoste pri bolnikih s kronicnimi vnetnimi kožnimi boleznimi in KLB. Vnetni procesi lahko povecajo tveganje za aterosklerozo in druge srcno-žilne bolezni, ki so povezane z napredovanjem KLB. Bolniki z luskavico in atopijskim dermatitisom imajo lahko kronicno povišane vrednosti C-reaktivnega proteina (CRP), markerja sistemskega vnetja, ki je prav tako lahko pokazatelj povecanega tveganja za razvoj srcno-žilnih bolezni in KLB. Metabolicni sindrom Bolniki s kronicnimi vnetnimi kožnimi boleznimi imajo povecano tveganje za razvoj metabolicnega sindroma, ki vkljucuje debelost, inzulinsko rezistenco, dislipidemijo in hipertenzijo. Metabolicni sindrom je pomemben dejavnik tveganja za razvoj KLB. Prisotnost vec dejavnikov tveganja hkrati lahko pospeši napredovanje ledvicne bolezni. Psihološki stres Kronicne vnetne kožne bolezni, kot so luskavica, atopijski dermatitis in hidradenitis suppurativa, povzrocajo znatno psihološko obremenitev, vkljucno s stresom, anksioznostjo in depresijo. Psihološki stres je povezan s povecanjem ravni kortizola, ki lahko negativno vpliva na imunski sistem in prispeva k vnetju. Dolgotrajni stres in kronicno vnetje lahko poslabšata delovanje ledvic in povecata tveganje za razvoj KLB. Vpliv resnosti kronicne vnetne kožne bolezni na razvoj KLB Napredovale oblike atopijskega dermatitisa in luskavice so povezane s težjo obliko KLB. To nakazuje, da hujša kot je kožna bolezen, vecje je tveganje za razvoj KLB. Kronicno vnetje, ki spremlja te bolezni, ima pomembno vlogo pri tem procesu. Dolgotrajna uporaba nekaterih nefrotoksicnih zdravil za zdravljenje teh kožnih bolezni, kot sta metotreksat in ciklosporin, lahko prav tako prispeva k razvoju KLB. Ta zdravila so sicer ucinkovita pri nadzoru simptomov, vendar lahko pri nekaterih bolnikih škodljivo vplivajo na ledvicno funkcijo pri dolgotrajni uporabi. Poleg neposrednih ucinkov zdravil in sistemskega vnetja, lahko pogoste okužbe kože pri bolnikih z napredovalimi oblikami atopijskega dermatitisa in luskavice dodatno obremenijo imunski sistem. Te okužbe lahko povzrocijo sistemske vnetne odzive, ki še dodatno poslabšajo delovanje ledvic. Prav tako so bolniki s hudimi oblikami teh bolezni pogosto izpostavljeni kronicnemu stresu in zmanjšani kakovosti spanja, kar lahko negativno vpliva na splošno zdravje in poslabša potek KLB. Bolniki s hudimi oblikami atopijskega dermatitisa in luskavice imajo pogosto tudi druge komorbidnosti, kot so debelost, hipertenzija in sladkorna bolezen, ki so znani dejavniki tveganja za razvoj KLB. Prisotnost teh komorbidnosti povecuje kompleksnost zdravljenja in zahteva celovit pristop. To vkljucuje redno spremljanje ledvicne funkcije, izbiro manj nefrotoksicnih terapij, kadar je to mogoce, ter celostno obravnavo bolnikov, ki vkljucuje obvladovanje stresa, izboljšanje kakovosti spanja in nadzor nad komorbidnostmi. S tem se lahko izboljša splošno zdravje bolnikov in zmanjša tveganje za razvoj KLB. 10 STROKOVNO Pomen nadaljnjih raziskav Ceprav so raziskave pokazale blago do zmerno povezavo med vnetnimi kožnimi boleznimi in tveganjem za razvoj KLB, rezultati niso povsem prepricljivi. Potrebne bodo nadaljnje raziskave za razjasnitev te povezave in ugotavljanje, ali bi bilo ciljno usmerjeno presejanje za KLB pri osebah z vnetnimi kožnimi boleznimi upraviceno oziroma smiselno. Poleg tega bi raziskave morale preuciti vpliv razlicnih terapevtskih pristopov na tveganje za KLB pri bolnikih z vnetnimi kožnimi boleznimi. Razumevanje povezave med kronicnimi vnetnimi kožnimi boleznimi in tveganjem za razvoj KLB je kljucno za celovito obravnavo bolnikov. Kronicno vnetje, uporaba nefrotoksicnih zdravil, kardiovaskularne bolezni, metabolicni sindrom in psihološki stres so vsi dejavniki, ki lahko prispevajo k razvoju KLB pri bolnikih z vnetnimi kožnimi boleznimi. Nadaljnje raziskave so potrebne za boljše razumevanje teh povezav in razvoj ucinkovitih strategij za preprecevanje in zdravljenje KLB pri teh bolnikih. Literatura: > Schonmann Y, Mansfield KE, Mulick A, Roberts A, Smeeth L, Langan SM, Nitsch D. Inflammatory skin diseases and the risk of chronic kidney disease: population-based case-control and cohort analyses. Br J Derma­ tol. 2021 Oct;185(4):772-780. doi: 10.1111/bjd.20067. Epub 2021 Jun 6. PMID: 33730366. > Vieira ÉC, Marcolino MS, Guedes ACM, Maciel MMMD, Santos WFD, Pimentel LCF, Gomes PR, Bressan A, Farah KP, Araújo MG. Frequency of skin diseases in renal transplant recipients and patients with chronic kidney disease in a tertiary center: a cross-sectional study. Sao Paulo Med J. 2024 Feb 23;142(4):2023148. doi: 10.1590/1516-3180.2023.0148. R1.29112023. PMID: 38422240; PMCID: PMC10885634. > Chiu HY, Huang WY, Ho CH, Wang JJ, Lin SJ, Hsu YW, Chen PJ. Increased risk of chronic kidney disease in patients with rosacea: A nationwide population-based matched cohort study. PLoS One. 2017 Oct 2;12(10):e0180446. doi: 10.1371/journal.pone.0180446. PMID: 28968402; PMCID: PMC5624575. > Almuhanna N, Tobe SW, Alhusayen R. Risk of Chronic Kidney Disease in Hospitalized Patients with Hidradenitis Suppurativa. Dermatology. 2023;239(6):912-918. doi: 10.1159/000531960. Epub 2023 Jul 24. PMID: 37487485; PMCID: PMC10711764. > Zhang H, Yuan S, Li Y, Li D, Yu Z, Hu L, Li X, Wang Y, Larsson SC. Atopic dermatitis and chronic kidney disease: a bidirectional Mendelian rando­mization study. Front Med (Lausanne). 2023 Jun 27;10:1180596. doi: 10.3389/fmed.2023.1180596. PMID: 37441684; PMCID: PMC10333750. > Jing X, Zhuyuan W, Aijun C, Jianxia X, Kun H, Ping W. Association of psoriasis with chronic kidney disease and end-stage renal disease: a systematic review and meta-analysis. Front Med (Lausanne). 2023 May 12;10:1175477. doi: 10.3389/fmed.2023.1175477. PMID: 37250627; PMCID: PMC10213311. > Kansky A, Miljkovic J, Dolenc-Voljc M. Kožne in spolne bolezni.Ljublja­na:Združenje slovenskih dermatovenerologov, 2017.p.493-496. > Goel V, Sil A, Das A. Cutaneous Manifestations of Chronic Kidney Disease, Dialysis and Post-Renal Transplant: A Review. Indian J Dermatol. 2021 Jan-Feb;66(1):3-11. > Rapini RP, Herbert AA, Drucker CR Acquired perforating dermatosis. Evidence for combined transepidermal elimination of both collagen and elastic fibers.Arch Dermatol. 1989 Aug;125(8):1074-8. > Dostopno na https://www.onko-i.si/priporocila idney disease. NDT Plus.2009.2.111–118 Evtanazija – koga se hocejo znebiti? Predlog zakona o pomoci pri prostovoljnem koncanju življenja(PPKŽ) pod vprašajem! >> BESEDILO: Vida Drame Orožim, clanek objavljen v reviji ISIS, junija 2024 Dne 7. marca letos (2024) je bil v Državnemzboru zavrnjen predlog zakona PPKŽ. Predla­gateljev pa to ni ustavilo: svojo odlocitev, da hocejo tak zakon sprejeti, so si zato zamislili z izvedbo posvetovalnega referenduma, ki bi potekal socasno z evropskimi volitvami 9. ju­nija letos. Tako bi si zagotovili cim boljšo ude­ležbo in ob veliki medijski propagandi z zava­janji, prikrivanji dejstev in leporecjem za tak zakon poskušali zbrati cim vec glasov, da bi sprejem prikazali kot voljo volivcev. Sami bi si pri tem pilatovsko umili roke. Gibanje Svoboda v medijski kampanji zavaja volivce in zamolci resnicno vsebino o vpeljavi ne le pomoci pri samomoru, kjer mora odloceni sam vzeti smrtonosno snov, ampak tudi evtanazije, ki je nimajo skoraj nikjer v svetu in kjer tretja oseba izvede uboj. Referendumsko vprašanje je tudi po presoji ustavnega sodišca zavajajoce. Vpraša namrec le: »Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoci pri prostovoljnem koncanju življenja?« Tako poskušajo predlagatelji okoli ovinka spraviti v življenje ta silno sporni zakon in uporabljajo demagoške izjave o pomoci pri dostojanstvenem koncu življenja. Predlog, ki je nastal brez sodelovanja zdravniških organizacij in kateremu vse te enoglasno nasprotujejo, nalaga predvsem zdravnikom, da bi ga morali izvajati. Edino z ugovorom vesti bi se temu STROKOVNO 11 zaenkrat lahko izognili (v Skandinaviji in Kanadi pa tudi ugovora vesti nimajo vec!). Predlog zakona govori o pravici do smrti in ne o možnosti koncanja življenja s pomocjo, kjer bi se o tem bolnik recimo pogovarjal s svojim zdravnikom. Švica, na katero se pri nas mediji nenehno sklicujejo, ima že od leta 1941 uzakonjeno pomoc pri samomoru, nikakor pa ne evtanazije. To pomoc izvajajo nezdravniki, evtanazisti za placilo in zunaj zdravstvenih ustanov. Za zdravnika je namrec nedopustno, da bi ubijal. Najvišji kodeks medicinske etike mu to že od Hipokrata naprej prepoveduje in zdravniki se s tem poslanstvom identificiramo. Kulturo življenja, za katero se zdravnik bori, mu vsiljeno poskušajo nadomešcati s kulturo smrti. V predlogu zakona so zelo zavajajoce izpostavljeni posamezniki, ki »neznosno trpijo« in si zaslužijo usmiljenje. A za redke posameznike se nikoli ne sprejema zakonov! Na udaru tega predloga zakona so predvsem socialno šibkejši clani družbe, starejši ljudje, duševni in drugi kronicni bolniki ter invalidi. Ce se ozremo vec desetletij nazaj, ugotovimo, da se je razvoj zahodne družbe zacel, pred recimo 50 leti, zelo hitro spreminjati. Vlade zahodnega sveta pa niso bile sposobne slediti tem spremembam z ustreznim zakonodajno-pravnim, gospodarskim, okoljskim in družbeno-ekonomskim prilagajanjem. Ker so vladni sistemi zaostali, skušajo sedaj z zamaskiranimi, nesocialnimi ukrepi z evtanazijo zmanjšati nerentabilne stroške. Ne trpim, živim! Uvod v omenjeni predlog zakona o evtanaziji oziroma zakona o PPKŽ pogosto omenja pojem »neznosnega trpljenja«, tako da se bralcu vsiljuje misel, da vsi ljudje, ali vecina, v Sloveniji neznosno trpimo, si želimo smrti in želimo biti evtanazirani oziroma imamo željo po samomoru. To je povsem popacena slika razpoloženja v naši državi, kjer ljudje vecinoma radi živijo in jim življenje pomeni najvecjo danost evolutivnega razvoja. Voljo do življenja opisujejo nešteti zgodovinski podatki, ki govorijo o tem, kako so ljudje premagovali in še danes premagujejo hude življenjske razmere. Najnovejša pricanja o volji do življenja potrjujejo razmere v Ukrajini in Palestini, kjer ljudje ne umirajo zaradi samomorov iz obupa, temvec umirajo zaradi hudih poškodb, nastalih ob bombardiranju, strelskih ran, pomanjkanja zdravil, pitne vode, lakote in nemogocih higienskih razmer. Rešitev trpecega posameznika ali naroda? Ce se vrnem na pojem neznosnega trpljenja, poudarjam, da to ne velja za vecino v Sloveniji živecih ljudi. To velja le za posameznike, ki so hudo, neozdravljivo bolni, brez upanja na vrnitev v stanje dobrega in samozadostnega pocutja. Zato poudarjam, da se zakona za posameznike ne sme sprejemati. Vsiljevanje strahu! V uvodu se s ponavljanjem neznosnega trpljenja vsiljuje vsej populaciji, tudi vecini še zdravih, strah pred trpljenjem in boleznijo ter se ljudi neposredno napeljuje – niti ne prefinjeno – na destruktivne misli o nevrednosti življenja in smrti. To je nietzschejanska strategija ubijanja vsega pozitivnega, kar osmišlja življenje. To je zanikanje dobrega, ljubezni, hvaležnosti, solidarnosti, svetlobe, skrbi za socloveka in ne nazadnje skrbi za zmanjšano ranljivost šibkejših. Nek preprost clovek mi je dejal, da so ljudje, ki se ukvarjajo s smrtjo, prikriti morilci. Življenje vedno zmaguje! Humanizem ima svoje zacetke tudi že pred 2400 leti, ko je Hipokrat uzakonil clovekoljubni pogled na življenje. Življenje je eno, nepovratno in je najvec, kar imamo. Zato je bila ukinjena smrtna kazen v Sloveniji! Ta ista država se sedaj trudi oportuno sprejeti PPKŽ kot pomoc! Kakšno licemerstvo! Neskoncna volja do življenja se kaže vsepovsod. Od vseh poskusov samomora reši psihiatrija 90 odstotkov ljudi, ki naprej hvaležno živijo. Poskus samomora je mocan klic po pomoci! V Avstriji od vseh tistih, ki želijo pomoc pri samomoru (asistiran samomor), samo deset odstotkov ljudi zaužije smrtonosno sredstvo. Vsi ostali si premislijo! To pomeni, da je takoimenovani škorpijonski refleks (samomorilni nagon) mnogo šibkejši od volje do življenja. Življenje spet zmaguje! Ne pomoc smrti, pomoc življenju! Tudi v neznosnih taborišcnih ali vojnih razmerah (npr. Hitlerjev režim, sedanja morija v Palestini) ljudje ne delajo samomorov, ampak se borijo za življenje. Temelji humanizma se v dolocenih obdobjih zelo zamajejo, a ga ukrepi, kot je bil nürnberški proces, zopet povzdignejo, tako da postane življenje neprecenljiva vrednota. Smrt je smrt, naj bo nasilna ali lepa, ne potrebuje pomoci. V današnji, humani, demokraticni družbi sta osrednja pomoc v omenjenih stiskah paliativna oskrba in pomoc družine in prijateljev. Vecina umirajocih želi, da bi bili njegovi domaci ob njem in bi ga držali za roko. Marsikdaj umirajoci caka, da njegov ljubljeni svojec pride do njega, in potem mirno umre. Ne ubijaj! Prva zapoved svetovne etike! Na svetu od nad 200 držav le okoli 10 držav izvaja evtanazijo, nekaj vec pa pomoc pri samomoru (npr. Švica). V dekalogu (deset božjih zapovedi) svetovne etike stoji na prvem mestu zapoved ne ubijaj! Zdravnik po Hipokratovi zaprisegi ne sme nikoli ubijati, ker bi se s tem unicil temelj zdravniškega poslanstva in temelj bolnikovega zaupanja, temelj odnosa do zdravstveno ogroženih in socialno šibkih. Lahko obstaja poklic evtanazista, kot je bil nekoc rabelj oziroma analogno pri živalih šintar. Veterinarji imajo zaradi množicnega pobijanja živali najvišji delež samomorov med vsemi poklici. 12 STROKOVNO Tega Rubikona se ne sme nikoli prestopiti zato, ker se clovek nikoli ne sme navaditi na ubijanje socloveka. Politicna filozofinja totalitarizma Hannah Ahrndt je opredelila dejanja nacizma kot banalnost zla. Zmoremo boljše: humanizem je nastal na plemenitem odnosu do šibkejših. Ne pozabimo, da lahko vsak od nas nepricakovano pristane v vlogi šibkega. Takrat zanicljivost, nadutost, vzvišenost in oholost hitro izpuhtijo. Distanazija ali ortotanazija? Že desetletja obstaja institut takoimenovane vnaprej izražene volje, s katerim se lahko vsak posameznik izjasni, da ob hudi bolezni ne želi podaljševanja življenja, kar je medicinsko možno. Strokovnjaki sodne medicine so to poimenovali distanazija. Clovek lahko želi umreti po naravni poti! Temu pojmu recemo ortotanazija. Morda želi umirajoci zadnje trenutke preživeti v krogu svoje družine, ki je bila zanj bistvo pozitivne življenjske moci. Še v zadnjih trenutkih želi užiti bližino tistih, ki jih ljubi in jim je daroval življenje. Medicina zna danes zelo dobro blažiti bolecino. Paliativna medicina je stroka, ki bolecino ucinkovito obvlada. Zakaj ji strokovno in sistemsko ne posvecamo vecje pozornosti? Je ceneje smrt ali paliativna oskrba? Kanadski aktivist in vodilni strokovnjak v boju proti evtanaziji, Alex Schadenberg, je izpostavil tudi ekonomski vidik evtanazije. Ceneje je nekoga ubiti kot zdraviti! Povedal je, da v Kanadi skoraj ni vec brezdomcev. To napoveduje porast družbene neobcutljivosti. Motece je gledati brezdomce in težko je zanje poskrbeti. Ali je res bolje, da se takih marginalnih skupin znebimo, ker so brezcutnim oblastnikom opozorilo na neželene, globoke sistemske napake? Opozorilo! Vsak od nas, živecih v Sloveniji, se lahko v trenutku znajde v skupini ranljivih, ki predstavljajo samo »strošek«! Življenjske razmere se spreminjajo s tako hitrostjo, da ne moremo vec govoriti o varni stabilnosti, ki nam bo omogocila mirno starost in naravno pot do smrti. Ali nismo v tem kaoticnem obdobju vsi izpostavljeni nevarnosti omenjenega zakona. Zato je nujno treba zavrniti zakonodajo o evtanaziji ali druge variante umora! Evtanazija – nikoli in nikdar! Zaradi vsega naštetega predlog zakona PPKŽ ni potreben in ne sme biti sprejet! Sprejetje omenjenega zakona bi odprlo vrata zlorabam, ki se po svetu že dogajajo. Predvsem gre tu za transplantacije organov, ki jih danes pridobivajo tudi na inkriminiran nacin. Seveda je v ozadju predvsem ekonomski interes, saj gre za velike zaslužke in za bogatenje na racun tistih bogatih, ki si lahko z denarjem podaljšujejo življenje. Današnja, materialisticno usmerjena družba upošteva kot edino vrednoto »zaslužek«. Alex Schadenberg poroca, da je Kanada prihranila milijone v pokojninski in zdravstveni blagajni, odkar je omenjeni zakon pri njih v veljavi. Toge svetovne politike so zatajile in se izkazale kot povsem nesposobne slediti demografskim, strukturnim in drugim trendom, ceprav bi lahko preprecile svetovno morijo v potuhnjeni obliki uvajanja zakonitega umora nekoristnih posameznikov! Prepreciti je treba, da se ljudje navzamejo negativnih navad. Ce napeljuješ cloveka na ubijanje, se bo tega pocasi navadil in bo to zanj postalo nekaj »normalnega«. Zato moramo take navade in predloge zakonov, ki dajejo tem unicevalnim navadam legitimni pecat, v kali zatreti. Zmoremo stati za življenjem, saj je to najvec, kar imamo! Zdravnik med življenjem in smrtjo >> BESEDILO: Alenka Schweiger Pavlakovic, dr. med., Crnomelj, clanek objavljen v reviji ISIS, april 2024 Evtanazija in samomor s pomocjo sta sprva v Kanadi veljala le za polnoletne, neozdravljivo bolne v terminalni fazi bolezni. V samo petih letih pa je evtanazija postala na voljo vsem, ki se soocajo s kronicno boleznijo ali invalidnostjo, ter celo revnim in brezdomcem, ki se pocutijo, da so breme družbi. Utilitaristicna bioetika je spodkopala vrednost cloveškega življenja in odprla pot relativizmu. V Kanadi se je po sprejetju zakona o evtanaziji medicina spremenila in evtanazija je postala eden izmed nacinov možnega zdravljenja, ki ga zdravnik ponudi bolniku. Konec januarja je Slovenijo obiskal Kanadcan Alex bolnih in starejših. Na okrogli mizi o evtanaziji na Schadenberg, izvršni direktor Koalicije za preprecevanje Katoliškem inštitutu v Ljubljani, ki je potekala 31. 1. 2024, evtanazije, ki je eden najvecjih poznavalcev problematike je sodelovala tudi dr. Bojanka Štern. Predstavila je stališce evtanazije v svetu in borec proti medicinski zastrupitvi medicinske stroke. STROKOVNO 13 Kanada je leta 2016 legalizirala evtanazijo tako, da je v kazenskem zakoniku pri umoru dodala izjemo, da ga lahko opravi zdravnik ali medicinska sestra pod pogoji, ki jih doloca zakon. Najprej je veljala za starejše z neozdravljivo boleznijo v koncnem stadiju, ki neznosno trpijo. Že leta 2021 so zakon razširili še na duševne bolezni in dodali možnost evtanazije brez cakalne dobe za bolnike v koncnem stadiju bolezni ter bolnike z nepopravljivimi zdravstvenimi stanji, kot so kronicni bolniki in invalidi. Parlamentarni odbor je v zadnjem casu razpravljal, da bi se evtanazija razširila tudi na mladoletne in novorojencke. Pojavljajo se evtanazije ljudi s socialnega roba – brezdomcev in odvisnikov, zgolj zaradi slabe dostopnosti do zdravstva. Na zacetku pa so govorili, da bo evtanazija za izjemno redke primere. Tukaj se srecamo s takoimenovanim fenomenom drsecega klanca, ko stvari postopoma postajajo vse bolj sprejemljive in se od prvotne zamisli spremenijo v nekaj nedopustnega. Vecina ljudi ne zaprosi za evtanazijo zaradi bolecine, temvec zaradi osamljenosti, obcutka obupa, nesmisla in nevrednosti življenja in tudi revšcine. Kanadska zakonodaja na tem podrocju je najvecja eksistencna grožnja invalidom po nemškem nacisticnem programu iz tridesetih let prejšnjega stoletja. Schadenberg je navedel številne primere, ki kažejo, kakšne skrajnosti se dogajajo, ko družba sprejme smrt na zahtevo: Christina Gauthier, invalidka na vozicku, paraolimpijka in svetovna prvakinja v parakanuju, je hotela uveljaviti pravico invalidov do brezplacnega dvigala v hiši, namesto tega so ji ponudili evtanazijo. Kathrin Mentler, stara 37 let, je junija 2023 zaradi samomorilnih misli zaprosila za psihiatricno pomoc. Odgovorili so ji, da bo zaradi pomanjkanja prostora lahko prišla do psihiatra cez pet mesecev, evtanazijo pa da lahko dobi takoj. Joan Roway je imela raka. Po zakljucenem zdravljenju ji je zdravnik povedal, da zanjo ne morejo storiti nicesar vec, omenil pa je evtanazijo, ceprav zanjo nikoli ni zaprosila. Ko je bila v domaci oskrbi, so klicali po telefonu, da prihajajo ponjo, da jo odpeljejo na evtanazijo, kar je odlocno zavrnila. Vojaški veteran Kelsi Sheren je v Afganistanu doživel travmo, ko je videl strašno smrt prijatelja. Trpel je zaradi posttravmatske stresne motnje in ko je zaprosil državno ustanovo za veterane za pomoc, je namesto psihoterapije dobil odgovor, ali je razmišljal o evtanaziji. Sathya Dhaka Kovac se je za evtanazijo odlocila zaradi pomanjkanja oskrbe na domu. Imela je ALS. Navelicala se je neuspelih poskusov, da bi prejela pomoc za opravljanje najosnovnejših opravil. Število medicinskih zastrupitev v Kanadi se je od leta 2016 vsako leto povecalo za 30 odstotkov, kar je 6,6 odstotka vseh smrti v provinci Quebec in tako najvecje število smrti na svetu. V letu 2021 je bilo evtanaziranih 10.062 ljudi, v letu 2022 13.241 in v letu 2023 okrog 16.000 ljudi. V sedmih letih skupno vec kot 60.000. Schadenberg je opozoril, da ko je enkrat dovoljeno ubijanje, smo prestopili rdeco crto, ki varuje cloveka. Od tukaj je samo še vprašanje, kdo in koga lahko evtanaziramo. Pred sprejetjem zakona so bili kanadski zdravniki proti evtanaziji, po sprejetju zakona pa so postali nevtralni. Ker je Kanada v vecini provinc ukinila ugovor vesti, zdravniki nimajo nobene zašcite. Zato so se mnogi dobri zdravniki zaradi pritiskov izselili v ZDA. V javnosti se redko govori o ekonomskih razlogih za vpeljavo evtanazije; ti so vezani na vecanje števila upokojencev, nizko nataliteto, manjšanje deleža aktivne populacije, daljšo življenjsko dobo, rast potrebnih sredstev za pokojnine, zdravstveno in socialno oskrbo. Po besedah Alexa Schadenberga gre tu vedno za denar: »Zdravljenje ostarelih stane, ceneje je, ce te ubijejo.« Kanada je že leto dni po uveljavitvi zakona porocala o 140 milijonih kanadskih dolarjev prihrankov. Na zahodu vse bolj prevladuje utilitaristicna etika, ko je clovek vreden, dokler je uporaben. 14 STROKOVNO Na spletni strani Koalicije proti evtanaziji je bilo februarja objavljeno, da se v ZDA želi nacionalizirati pomoc pri samomoru. Državi Oregon in Vermont želita uvesti samomorilski turizem, kot ga ima Švica. Nekatere zvezne države dovoljujejo od leta 2020 pomoc pri samomoru celo preko platform Zoom ali Skype. Združenje zdravnikov, ki pomagajo pri samomorih, je objavilo uradne smernice, ki dovoljujejo pomoc pri samomoru preko interneta. Samomor s pomocjo brez sodelovanja zdravnika, kot ga poznajo npr. v Avstriji, kaže, da se za tovrstno predcasno koncanje življenja odloci le malo ljudi. V Avstriji je v letu 2022 nekaj vec kot deset ljudi od 100 prijavljenih naredilo samomor s pomocjo, kar kaže, da so to le klici na pomoc. Ali je to res prava rešitev za reševanje trpljenja in stiske današnjega cloveka? Ali si zdravniki na ta nacin ne le pilatovsko umijemo roke in odgovornost preložimo na druge institucije? Alex Schadenberg je poudaril: »Smo sebicna in individualisticna družba, kultura smrti. Zato potrebujemo kulturne spremembe, ki pa ji bomo dosegli tako, da bomo veliko naredili, ne le govorili. Predvsem, da bomo skrbeli za drugega, za bližnje, svoje sosede, saj bomo tako izkoreninili obcutke zapušcenosti, osamljenosti, nekoristnosti, ki privedejo do tega, da se odlocajo za smrt.« Tam, kjer sta uzakonjena evtanazija in samomor s pomocjo, je cloveku odvzeta možnost pristnega poslavljanja in žalovanja. Kakšne posledice se bodo pojavile pri tistih svojcih, ki so cloveka silili v evtanazijo brez njegovega pristanka? V državah Beneluksa so se pojavile posledice tudi pri zdravnikih – zapušcajo poklic, vec je samomorilnosti in duševnih bolezni. Zahodni svet je zrasel na humanizmu in kršcanski drži, ki sta danes v zatonu. Razrasla se je kultura smrti, ki želi izriniti kulturo življenja. Humanost družbe se je v zgodovini vedno kazala s tem, kako je znala poskrbeti za najšibkejše in jim dala možnost za dostojno življenje. Predlog slovenskega zakona o predcasnem koncanju življenja je v veliki meri kopija kanadskega, kar pomeni, da je najbolj radikalen nasploh. Žal je napisan brez sodelovanja stroke in drugih organizacij, ki se ukvarjajo z osebami, ki jih zakon najbolj zadeva. Kaj se je z nami kot družbo zgodilo, da želimo smrt cloveku? Kako bo bolnik še naprej zaupal zdravniku, ko bo ta ponujal evtanazijo? Zaupanje je osnovni pogoj za uspešno zdravljenje in spoštljiv odnos med bolnikom in zdravnikom. »Zdravnik ima privilegij, da je lahko prisoten pri porajanju življenja in pri njegovem odhajanju.« Te besede nam je študentom medicine izrekel prof. dr. Janez Milcinski. Kaj lahko storimo kot družba? Smrt je pri nas postala tabu, zato jo moramo demistificirati in vrniti nazaj v življenje, se o njej pogovarjati. Smrt je bila od nekdaj sestavni del življenja. Otrokom in mladim moramo dovoliti, da se dostojno poslovijo od najbližjih, da žalujejo. Okrepiti moramo paliativno oskrbo in vzpostaviti mrežo hospicev z dovolj usposobljenim zdravstvenim kadrom ter vzgojiti prostovoljce za spremljanje težko bolnih in umirajocih ter njihovih družin. Družbo moramo vzgajati za strpnost do šibkejših, ustvarjati skrbnejšo in socutnejšo družbo ter cloveku ponuditi takoimenovano vnaprej izraženo voljo, da se mu ne podaljšuje življenja za vsako ceno. V Sloveniji imamo na voljo kakovostna zdravila, ki lajšajo bolecino, zmanjšujejo strah in depresijo. Pomemben je tudi ljubec dotik, ki umirajocemu da vedeti do konca, da smo z njim in da lahko spokojno odide, ko pride njegov cas. Dr. Janez Janež, velik misijonski kirurg na Kitajskem in Tajvanu, je v svojem 42-letnem delu opravil preko 80.000 operacij. Delal je med preprostim ljudstvom, brez vsakega placila. Najpomembnejši so mu bili bolniki in skrb zanje. Znan je bil njegov rek: »Zdravnik sem postal zato, da rešujem življenje, ne da ga ubijam.« Kanada: število opravljenih evtanazij 14.000 ŽIVIMO ZDRAVO 15 Kalij v prehrani (drugi del) >> BESEDILO: Aljoša Kuzmanovski >> FOTOGRAFIJA: Pixabay Nadaljujemo s serijo prispevkov na temo kalij v prehrani. V prvem delu smo predstavili, zakaj je stanje hiperkaliemije lahko nevarno za osebe na dializi. Prav tako je pomembno, da se zavedamo razlik med osebami na dializi in kako lahko enaki vnosi kalija pri razlicnih osebah povsem drugace vplivajo na vrednosti kalija v krvi. Dejstvo je, da slabša ledvicna funkcija, prisotnost sladkorne bolezni, srcnega popušcanja, metabolne acidoze povišajo tveganje za pojav hiperkaliemije. Prav tako je tveganje višje, ce oseba ne more izlocati kalija preko urina (zmanjšana diureza) ali blata (zaprtje). Pri tem pa lahko tudi uporaba antihipertenzivnih zdravil (RAASIs) poviša tveganje za pojav hiperkaliemije. V drugem delu se bomo bolj podrobno seznanili s primernimi živili. Dejstvo je, da vecina živil vsebuje kalij. Najvec ga vsebuje suho sadje, semena in orešcki ter tudi strocnice, zelenjava, sveže sadje, meso. Seveda so tudi v teh skupinah živila, ki vsebujejo manj kalija in so primernejša za osebe na dializi. Koliko kalija lahko zaužije oseba na dializi? Odvisno. Kot sem že omenil, nekateri lahko zaužijejo vecje kolicine, medtem ko morajo biti drugi zelo previdni in paziti na sestavo svojih obrokov. Zato tudi v novejših priporocilih svetujejo, da se vnos kalija individualno prilagodi vsakemu posamezniku. Kljub temu so priporocljive okvirne vrednosti (vrednosti po starejših priporocilih) do 2000 miligramov (oziroma 2500 miligramov) kalija na dan. Koliko je 2000 do 2500 miligramov kalija nakrožniku? Ko govorimo o hrani moramo imeti v mislih vedno dve stvari: » kakšna je vsebnost kalija v živilu, » kakšna je kolicina živila, ki ga bomo zaužili. Pri vsebnosti hranil (tudi kalija) v živilih obicajno najdemo podatek o vsebnosti hranila (npr. kalija) v sto gramih živila. Tudi deklaracija na živilih navaja podatke o vsebnosti hranil in energijske vrednosti na sto gramov izdelka. Vendar povsem razumljivo je, da nekaterih živil zaužijemo manj kot sto gramov na obrok, medtem ko drugih bistveno vec. Spodaj so nekatera živila iz vec razlicnih skupin živil z vsebnostjo na sto gramov živila in na ocenjeno velikost porcije, ki jo obicajno zaužijemo v enem obroku (velikost porcije se seveda razlikuje od posameznika do posameznika). 16 ŽIVIMO ZDRAVO Suho sadje: » Suhe marelice (100 g = 1370 mg kalija; 50 g = 685 mg kalija) » Suhe fige (100 g = 850 mg; 50 g = 425 mg kalija) » Suhe slive (100 g = 824 mg kalija; 50 g = 412 mg kalija) » Rozine (100 g = 782 mg kalija; 50 g = 391 mg kalija) » Dateljni (100 g = 650 mg kalija; 50 g = 325 mg kalija) » Jabolcni krhlji (100 g = 622 mg kalija; 50 g = 311 mg kalija) Semena in orešcki: » Mandeljni (100 mg = 835 mg; 30 mg = 250 mg kalija) » Lešniki (100 g = 636 mg kalija; 30 g = 190 mg kalija) » Arašidi (100 g = 660 mg kalija; 30 g = 198 mg kalija) » Indijski orešcki (100 g = 552 mg; 30 g = 165 mg kalija) » Orehi (100 g = 544 mg kalija; 30 g = 163 mg kalija) » Bucna semena (100 g = 809 mg kalija; 30 g = 242 mg kalija) » Soncnicna semena (100 g = 725 mg kalija; 30 g = 217 mg) » Lanena semena (100 g = 725 mg kalija; 10 g = 72 mg kalija) » Sezamova semena (100 g = 458 mg kalija; 10 g = 45 mg kalija) Strocnice (surove): » Fižol (100 g = 1410 mg kalija; 60 g = 840 mg kalija) » Leca (100 g = 837 mg kalija; 60 g = 502 mg kalija) » Cicerika (100 g = 800 mg kalija; 60 g = 480 mg kalija) » Grah (100 g = 535 mg kalija; 60 g = 321 mg kalija) » Strocji fižol (100 g = 189 mg kalija; 60 g = 113 mg kalija) Zelenjava: » Krompir (100 g = 417 mg kalija; 150 g = 625 mg kalija) » Špinaca (100 g = 566 mg kalija; 60 g = 340 mg kalija) » Blitva (100 g = 376 mg kalija; 60 g = 225 mg kalija) » Motovilec (100 g = 303 mg kalija; 60 g = 181 mg kalija) » Solata kristalka (100 g = 278 mg kalija; 60 g = 166 mg kalija) » Surovo zelje (100 g = 269 mg kalija; 120 g = 322 mg kalija) » Paradižnik (100 g = 207 mg kalija; 150 g = 311 mg kalija) » Paprika zelena (100 g = 175 mg kalija; 150 g = 262 mg kalija) » Kumare (100 g = 156 mg kalija; 150 g = 235 mg kalija) Sadje: » Banane (100 g = 358 mg kalija; 150 g = 537 mg kalija) » Grozdje belo (100 g = 198 mg kalija; 150 g = 297 mg kalija) » Pomaranca (100 g = 164 mg kalija; 150 g = 246 mg kalija) » Jabolka (100 g = 119 mg kalija; 150 g =178 mg kalija) » Hruške (100 g = 114 mg kalija; 150 g = 171 mg kalija) » Lubenica (100 g = 109 mg kalija; 150 g = 163 mg kalija) » Borovnice (100 g = 77 mg kalija; 150 g = 115 mg kalija) Meso (surovo): » Pišcancja prsa (100 g = 391 mg kalija; 100 g = 391 mg kalija) » Goveje stegno (100 g = 364 mg kalija; 100 g = 364 mg kalija) » Kuncje meso (100 g = 330 mg kalija; 100 g = 330 mg kalija) » Svinjska kraca (100 g = 247 mg kalija; 100 g = 247 mg kalija) » Postrv (100 g = 335 mg kalija; 100 g = 335 mg kalija) » Oslic (100 g = 294 mg kalija; 100 g = 294 mg kalija) » Skuša (100 g = 380 mg kalija; 100 g = 380 mg kalija) » Losos (100 g = 331 mg kalija; 100 g = 331 mg kalija) » Brancin (100 g = 256 mg kalija; 100 g = 256 mg kalija) Priloga (surova masa): » Ajdova kaša (100 g = 451 mg kalija; 80 g = 360 mg kalija) » Prosena kaša (100 g = 278 mg kalija; 80 g = 222 mg kalija) » Kuskus (100 g = 166 mg kalija; 80 g = 132 mg kalija) » Koruzni zdrob (100 g = 77 mg kalija; 80 g = 61 mg kalija) » Dolgozrnati beli riž (100 g = 187 mg kalija; 100 g = 187 mg kalija) » Testenine bele (100 g = 124 mg kalija; 100 g = 124 mg kalija) » Kruh polnozrnat (100 g = 210 mg kalija; 100 g = 210 mg kalija) » Kruh bel (100 g = 100 mg kalija; 100 g = 100 mg kalija) Zgoraj je navedenih seveda le nekaj živil. Vec podatkov o živilih je dostopnih v razlicnih knjigah, na internetnih straneh in platformah (priporocam uporabo odprte platforme za klinicno prehrano, dostopno na www.opkp.si). ŽIVIMO ZDRAVO 17 Posebno pozornost velja nameniti paradižnikovi mezgi. Predstavljajte si namrec, koliko mezge dobimo iz enega paradižnika - ne prav veliko. Tako vsebuje 100 gramov paradižnikove mezge 1.120 miligramov kalija. Podobno je treba razmišljati o vseh jedeh, ki so pripravljene kot koncentrat oziroma so sestavljene iz vec razlicnih sestavin. Ce bi želeli torej bolj natancno oceniti vnos kalija, bi morali stehtati kolicino posameznega živila (najbolje surovo maso), ki ga zaužijemo in potem s pomocjo podatka o vsebnosti kalija na sto gramov živila preracunati, koliko kalija vsebuje naš obrok. Za vecino natancno preracunavanje ni potrebno. Ce primerjate kolicino svojega obroka s kolicino ocenjene porcije, boste hitro dobili obcutek, koliko kalija zaužijete pri posameznem obroku. Seveda ne smemo pozabiti, da je treba sešteti vsebnost kalija v vseh obrokih, malicah, prigrizkih v enem dnevu, da bi dobili celodnevni vnos kalija. Hranilno bogata živila so dobra za naše zdravje,vendar vsebujejo tudi vec kalija! Poudariti želim pomen strocnic, ki so bogate z vitamini, minerali, prehranskimi vlakninami in tudi beljakovinami. Zato je smiselno, da najdemo nacine, kako jih vkljuciti v svojo prehrano kljub visoki vsebnosti kalija. Paziti je treba na kolicino (npr. 30 do 40 gramov surovih strocnic) in jih smiselno vkljuciti v obrok. Zato bomo ob njih izbrali prilogo, ki vsebuje manj kalija (npr. bele testenine ali riž) in manjšo kolicino zelenjave. Za višji vnos beljakovin dodamo še manjšo kolicino mesa ali ribe. Moramo pa se zavedati, da je za tiste, ki so zelo nagnjeni k hiperkaliemiji, najbolj varno, ce strocnice izlocijo iz prehrane. Zgoraj navedeni podatki se nanašajo na surova živila, dejstvo pa je, da je dolocena živila treba pred uživanjem toplotno obdelati. Kako toplotna obdelava vpliva na vsebnost kalija v živilu pa v naslednjem prispevku. Telesna vadba za ledvicne bolnike >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: Tilen Bizjak Kazic V prejšnji številki smo podrobneje razložili vaje za izboljšanje stabilnosti telesa in vaje proti uporu. Oboje lahko izvajamo sami doma in upamo, da ste bili pri tem kar najbolj uspešni. Danes bomo podrobneje opisali in slikovno ponazorili vaje, ki jih lahko izvajate na dializi, vaje za bolnike s peritonealno dializo, vaje za pripravo na operacijo in vaje po transplantaciji. Bolniki pred zacetkom dialize Pri bolnikih, ki se pripravljajo na zacetek dialize, je zelo ucinkovito že samo stiskanje manjše žogice v dlaneh. To poveca obseg ene od zelo pomembnih žil, ki se imenuje cefalicna vena in poteka od palca na roki vse do pazduhe in je zelo pomembna pri vzpostavitvi arterio-venske fistule. Kaj lahko bolnik naredi? V roke vzame stisljivo žogico in jo stiska šestkrat zapored, vsakic po deset stiskov, temu pa nato sledi minutni premor. Seveda ne gre za zlato pravilo, zato je priporocljivo, da si vsak posameznik po svojih zmožnostih prilagaja intenzivnost -že nekaj je bolje kot nic. Postopno lahko bolnik dodaja stiske, po pet stiskov vec vsak teden. Pri naslednji vaji bolnik z iztegnjenim komolcem, nekoliko pritisnjenim ob rebra, vzame eno-kilogramsko utež in z njo v roki desetkrat pokrci komolec. To ponovi trikrat z obema rokama. Postopno lahko povecuje težo. Ce nima uteži, lahko uporablja elasticne trakove ali pa poljubno napolnjeno plastenko vode. ŽIVIMO ZDRAVO Bolniki na dializi Številne raziskave so že dokazale ucinkovitost in korist telesne vadbe pri bolnikih na dializi, vendar je žal sama prakticna izvedba vadbenih programov tukaj dokaj slaba. Ker gre za težjo skupino bolnikov, so v zadnjih letih proucevali nove nacine in oblike telesne vadbe in pripravili priporocila za razlicne vadbe, primerne za dializne bolnike. Med njimi so, na primer, lažji joga položaji med dializo, ki spodbujajo gibljivost, uporaba mišicne elektrostimulacije in pa tudi vadba na osnovi navidezne resnicnosti oziroma kot ste lahko morda nekateri že slišali za ameriški izraz VR. Pri dializnih bolnikih s slabšimi telesnimi zmožnostmi je koristna uporaba terapevtskega elektrostimulatorja za izboljšanje mišicne moci in telesnih funkcij. Uporabljamo jih za krepitev mišic, kadar je bolnik sam tega nezmožen oziroma lahko gib izvede samo delno. Joga pri bolnikih na hemodializi dokazano izboljšuje telesno funkcijo in posledicno kakovost življenja. Tudi telesno-mentalna vadba je dobra alternativa vadbenim programom v klinicnem okolju. Pri raziskavah so opazili, da je udeležba in sodelovanje pri jogi na dializi dobra. Joga, ki jo izvajamo med dializo, vsebuje številne nezahtevne telesne položaje, dihalne vaje in meditacijske tehnike, ima le malo stranskih ucinkov in pa pozitiven vpliv na duševno zdravje. Bolnik se na dializnem stolu udobno usede, zapre oci in se osredotoci na globoke in pocasne vdihe skozi nos in izdihe skozi usta. Pri tem lahko izvaja preponsko dihanje - globoko vdihne skozi nos in razširi oziroma napihne trebuh navzven ter pocasi izdihne skozi usta in potisne trebuh navznoter proti hrbtenici. Za vodilo lahko položi roki na trebuh in si zamisli, da s trebuhom z vdihom potiska roki navzven in z izdihom z rokama potiska trebuh navznoter. Joga položaji so lahko sedeci ali ležeci. Raztezanje trupa: ob izdihu zakrožimo s trupom v desno, roke imamo lahko ob telesu. Na ta nacin raztezamo trup. Raztezanje vratu: z izdihom pocasi spustimo glavo na prsni koš, nato jo z vdihom pocasi dvignemo in pogledamo gor, to nekajkrat ponovimo; ko je glava na prsnem košu, pocasi zakrožimo v desno in to nekajkrat ponovimo, nato še v levo; kroženje koncamo, ko je glava v sredini in jo z vdihom pocasi dvignemo; nato jo še pocasi obrnemo v levo in desno ter nekajkrat ponovimo, koncamo z glavo v sredini; nato z izdihom glavo nagnemo v desno z ušesom proti desnemu ramenu, jo z vdihom dvignemo in ponovimo na levo stran. Vaje za spodnje ude Dviganje gležnjev: Sedimo z nogami plosko na tleh. Dvignemo prste na nogah, medtem ko pete ostanejo na tleh, in nato dvignemo pete, medtem ko prsti ostanejo na tleh. To gibanje ponavljamo veckrat, s cimer spodbudimo prekrvavitev v nogah. Tapkanje s prsti: Sedimo z nogami plosko na tleh. Rahlo dvignemo eno nogo od tal in tapkamo s prsti na tleh. Izmenjujemo nogi in vajo veckrat ponovimo. Vaje za roke in prste: Pri teh vajah odpiramo in zapiramo dlani, kar nato povežemo z naslednjo vajo, kjer še na široko odpremo prste in ponovno zapremo dlani. Nato lahko raztezamo tudi prste na rokah, tako da jih nežno povlecemo nazaj z nasprotno roko. Lahko izvajamo še nežne rotacije zapestij v obe smeri. Jogijske vaje med dializo lahko koncamo z meditacijo cujecnosti, ko v popolni sprostitvi ozavestimo dani trenutek. Pozornost je usmerjena v nežno dihanje, zaznavanje obcutkov in pozitivne afirmacije. Vaje zakljucimo z vodenim sprošcanjem in ozavešcanjem dobrega pocutja. Na kanalu YouTube so številni posnetki vodenih meditacij, ki si jih lahko predvajamo. Vodene meditacije nam pomagajo, da se lažje sprostimo in razbremenimo lastnega razmišljanja o tem, kaj moramo narediti. V dnevih med dializo lahko izvajamo tudi program za izboljšanje telesnih funkcij. Najprej se ogrejemo, razgibamo kolk, koleno, gleženj, zapestje, komolec in ramena. Glavni del vadbe so vaje za krepitev mišic in aerobne vaje. Po petminutnem ogrevanju zacnemo z vajami za krepitev: iztegovanje in krcenje kolena, vzdigovanje stopal, upogibanje in raztezanje kolka ter za konec še pokrcenje in iztegovanje komolca na roki, kjer ni fistule. Pri tem lahko uporabljamo žogice, uteži ali elastike. Drugi del so aerobne vaje, ki jih izvajamo do najvec trideset minut. Na koncu sledi še pet minut raztezanja. ŽIVIMO ZDRAVO V zadnjem obdobju se navidezna resnicnost vedno bolj uporablja tudi v terapevtske namene in tako tudi za vadbo. Programi so sestavljeni tako, da vaje izvajamo, medtem ko se gibljemo v navideznem prostoru. Vadba navidezne resnicnosti je za bolnike med hemodializo varna, uporabna in dobro sprejeta. Nejasnosti glede koristi in srcno-žilne varnosti vadbe glede na cas dializiranja so ovrgli v novejših raziskavah, kjer so ugotovili, da ni nobenih razlik v hemodinamiki, ali je vadba izvedena v prvi ali tretji uri dialize. Dodatne raziskave so celo potrdile zmanjšanje srcnih zapletov pri dializnih bolnikih. Bolniki na peritonealni dializi Tudi med bolniki, ki prejemajo peritonealno dializo, je število telesno neaktivnih visoko. Številni strokovnjaki s podrocja nefrologije niso dovolj dobro seznanjeni s priporocili in poteki telesne aktivnosti, zato v obravnavo bolnikov ne vkljucujejo dovolj vadbe. Hkrati velja tudi prepricanje, da lahko telesna vadba med peritonealno dializo poškoduje dializni kateter, poveca abdominalni pritisk ali pa povzroci infekcije. Nasprotno pa velika vecina bolnikov verjame, da bi si s pravo vadbo lahko izboljšali razpoloženje, sposobnost samooskrbe, kakovost življenja in preprecili izgubo mišicne mase. Prav zaradi prisiljenosti v sedeci nacin življenja je pri teh bolnikih ohranjanje telesne aktivnosti in funkcij zelo priporocljivo. V najnovejših raziskavah so ugotovili, da kombinirana vadba proti uporu in aerobna vadba izboljšata bolnikovo stanje in nekaterim celo apetit. Kandidati za presaditev Namen predoperativne vadbe pred presaditvijo je izboljšanje kandidatove telesne pripravljenosti in tolerance za prihajajoce strese. Na ta nacin so kandidati za operacijo bolje pripravljeni, kar pripomore k lažji, hitrejši in ucinkovitejši rehabilitaciji po operaciji. Pri predoperativnih kandidatih se z redno vadbo v dveh mesecih lahko doseže do 64 odstotno izboljšanje telesne aktivnosti, po operaciji pa so ti bolniki kar za polovico krajši cas v bolnišnici. Prejemniki ledvice Telesna vadba ima tudi pri prejemnikih ledvice številne pozitivne ucinke: izboljšanje strukture manjših arterij, izboljšanje dihalnih in srcno-žilnih zmožnosti ter boljšo kakovost življenja, izboljšano zmožnost za delo, povecano mišicno moc ter zmanjšan indeks telesne mase. 20 ODSTIRANJA Moj nefrolog Silvan Saksida, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije Na specialisticnem izpitu med barikadami >> BESEDILO: Martina Žoldoš, clanek je bil objavljen v poletni izdaji revije Viva in na spletni strani www.viva.si. >> FOTOGRAFIJE: Aleš Beno Tek, vinogradništvo in medicina – to so tri ljubezni mojega nefrologa 2024 Silvana Sakside, dr. med., spec. interne medicine in nefrologije. Medicina bo vedno na prvem mestu, zagotavlja. >> Na letošnji 28. podelitvi priznanj najboljšim zdravnicam in zdravnikom, ki je bila 12. junija v Lutkovnem gledališcu v Ljubljani, je priznanje nefrologu Silvanu Saksidi podelil Milan Osterc, predsednik Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije. Ceprav je bil Silvan Saksida že kot otrok bolj naklonjen naravoslovnim vedam, je na odlocitev postati zdravnik mocno vplivala njegova mama: »Bil sem uspešen dijak, zlati maturant. Med razmišljanjem, za kateri študij znotraj naravoslovja naj se odlocim, mi je mama rekla: Ti si dober clovek, boš šel za zdravnika, tako boš lahko pomagal ljudem. Oba starša sta bila namrec takšna, da sta vedno rada pomagala. Po tehtnem premisleku sem sprejel mamin predlog in se vpisal na medicino.« Specializacija in vojna za Slovenijo Po koncanem študiju ter opravljenem pripravništvu in strokovnem izpitu se je za dobra tri leta zaposlil kot družinski zdravnik v zdravstvenem domu v Novi Gorici. Sledila je specializacija iz interne medicine v Splošni bolnišnici Nova Gorica in se koncala izredno nenavadno. »Na dan specialisticnega izpita se je zacela vojna za Slovenijo, potekal je spopad pri Trzinu in Ljubljana je bila že vsa blokirana. Bilo je kar težko zaradi vsega psihicnega pritiska,« se spominja. Po opravljenem izpitu je bil sogovornik še istega dne mobiliziran v Teritorialno obrambo in desetdnevno vojno je preživel na Goriškem kot zdravnik 2. bataljona. Na oddelku edini nefrolog Po zaposlitvi v Splošni bolnišnici Nova Gorica kot specialist internist, kjer je zaposlen še danes, se je izobrazil in usposobil za nefrologa. Priznava, da se je za nefrologijo odlocil pod vplivom prijatelja in kolega, delno pa tudi zaradi dejstva, da je bila takrat, to je konec osemdesetih let prejšnjega stoletja, ta veja interne medicine kadrovsko zelo podhranjena. ODSTIRANJA 21 »Zdaj je žal podobno, vendar so razlogi drugi. Ljudje se nasploh težko odlocajo za študij me­dicine, ce pa že, se raje usmerijo v specializacije, ki omogocajo delo zunaj javnega sektorja. Trenu­tno sem pri nas na nefro­logiji sam, saj je kolega nefrolog postal poslovni direktor bolnišnice, od­delek pa sta pred krat­kim zapustili tudi dve sodelavki. Tako sta diali­za in nefrološki oddelek v glavnem na mojih ra­menih. Imamo sicer tri specializante, a vsaj še tri leta ne bom imel na­domestila,« zaskrbljeno pripoveduje. Bolnike je treba aktivno iskati Skrb Silvana Sakside je toliko vecja, ce upoštevamo, da bo število ljudi z boleznimi ledvic v prihodnosti strmo naraslo. »Predvidevamo, da bo imelo v prihodnjih 50 letih kronicno ledvicno bolezen 700 milijonov ljudi v razvitem svetu. Vzroka sta staranje prebivalstva in nacin življenja. Bolezni, ki najpogosteje povzrocajo okvaro ledvic in dokoncno odpoved, so namrec sladkorna bolezen in povišan krvni pritisk ter cezmerna telesna teža.« Ob tem sogovornik opozarja, da so bolezni ledvic takoimenovane tihe bolezni. Ker ledvice ne bolijo, lahko pretece veliko let, preden sploh posumimo, da je z njimi nekaj narobe, razlaga. Zato se s preostalim medicinskim osebjem v bolnišnici trudi povecati ozavešcenost splošne javnosti in družinskih zdravnikov o pojavnosti bolezni ledvic. »Družinske zdravnike želimo cim bolj informirati, spodbujamo jih tudi k osvežitvi znanja. Želimo, da bi se opravili presejalni pregledi in testiranja, še preden postane bolezen vidna. Veliki koraki so bili že storjeni, tako se pri rizicnih skupinah bolnikov že ravnajo po naših navodilih in ce laboratorijski izvidi nakazujejo spremembe, bolnika napotijo k nefrologu,« zadovoljno pove. Prehranski dodatki so lahko za ledvicne bolnike zelo slabi Od mentorjev, ki so najbolj zaznamovali njegovo strokovno in življenjsko pot, našteje prof. dr. Rafaela Ponikvarja, prim. Andreja Gucka, dr. Tatjano Malicev Slokar in prim. Stanka Zupancica, ki so ga ucili, da »moram biti prijazen, strpen, vljuden do pacientov, poslušen. Pomembno je predvsem doseci zaupanje bolnika, mu razložiti, kakšne so možnosti sodobne medicinske doktrine in kakšni so pricakovani rezultati zdravljenja. Bolnike vedno opozarjam, naj bodo previdni in naj razmišljajo pri prebiranju spletnih informacij o doloceni bolezni, saj nimajo osnovnega znanja medicine, kar jih lahko zavede v napacno odlocitev. O tem sem se z bolnikom vedno pripravljen pogovarjati.« Ob tem opozarja tudi na nekriticno jemanje prehranskih dodatkov, ki so v prosti prodaji in lahko telesu naredijo vec škode kot koristi, saj jih slabo delujoce ledvice ne morejo pravilno izlociti, zato se pretirano nakopicijo v telesu. Sprošcanje med trto V prostem casu Silvan Saksida rad tece, sploh v družbi žene. »S tekom se intenzivno ukvarjam zadnjih 25 let. Pred tem sem kolesaril, dokler so bili sinovi mlajši, sem igral nogomet. Vendar je to bolj eksploziven šport, kjer hitro pride do poškodb, s kolesom pa sem imel slabe izkušnje na cesti zaradi padca,« razloži spremembo športne panoge. Po letih treninga danes zmore preteci polmaraton. Drugi sogovornikov hobi je vinogradništvo. »Trto obdelujem sam, le pri strojni obdelavi mi pomaga prijatelj. Kjer živim, najbolje uspevata merlot in cabernet sauvignon, tako da imam mešanico. Grozdje potrgamo, pri prijatelju stisnemo in usteklenicimo. Moj vinograd je relativno mlad in šele letos, peto leto, pricakujem pravo trgatev.« Lani je pridelal približno tono in pol grozdja, kar pomeni okoli 800 litrov vina. »Ni pa strahu, toliko vina ne spijem,« se zasmeji in doda, da vecino žlahtne kapljice prepusti prijatelju, ki se ukvarja s trženjem. Pravi, da najde v vinogradu, v njegovem soncu, vetru in samoti mir. Ko ima cas, z veseljem obišce tudi koncert simfonicne glasbe ali zavije na operno predstavo, rad pa prisluhne tudi popu. 22 NAŠA SRECANJA Pajžlarjev memorial 2024 >> BESEDILO: Vojko Pecnik, Tamara Kolar >> FOTOGRAFIJE: Andrej Mihelic V nedeljo, 19. maja 2024, ob 9. uri smo se clani Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenijezbrali pri športnem parku Šentjur, kjer smo dan namenili spominu enemu najbolj športnih ledvicnih bolnikov. Pri tem pa smo se tudi spomnili pomembnosti fizicne aktivnosti, ki je pomembna za ledvicne bolnike in vse nam najdražje. Sodelovala so štiri društva s 37 udeleženci, od tega 16 bolnikov, 20 spremljevalcev in en otrok. Dan smo zaceli s spoznavanjem sodnikov in predstavitvijo našega srecanja, ki ga je predstavil Milan Osterc, predsednik ZDLBS. Po krajšem ogrevanju smo zaceli s prvo disciplino, hitra hoja na 1.500 metrov. Nadaljevali smo z disciplino met Vortexa, kjer je tekmovalo najvec udeležencev. Vortex je aerodinamicno oblikovana žoga, s katero merimo met v daljino. Zadetek Vortexa je nebolec, saj je izdelan iz posebne pene, vgrajeno ima tudi pišcal, katera naznanja pravilnost in moc leta, hkrati pa opozarja na njegovo približevanje. Takoj nato smo zaceli že z disciplino skok v daljino. Na predlog clana DLB NEFRO smo letos prvic v tekmovanje uvrstili družabno igro štrbunk. Pri igri štrbunk se uporabljata dve igralni deski, na katerih je luknja, deski sta postavljeni v razdalji osem metrov. Za igranje potrebujemo še vrecke težke 450 gramov dveh barv - zelene in modre. Igralci vrecke mecejo in poskušajo zadeti luknjo, par igralcev uporablja vrecke iste barve in poskuša zadeti vec tock kot nasprotna ekipa. Druga disciplina je bila petanka. Petanka je igra s kovinskimi kroglami in balinckom, podobna balinanju. Igrata dve ekipi, ena proti drugi, v sledeci kombinaciji: dva igralca proti dvema igralcema (vsak igralec ima tri krogle). Po našem zelo športnem dnevu smo se spocili in se dobro najedli v gostišcu Bohorc, kjer sta predsednik ZDBLS Milan Osterc in Vojko Pecnik podelila medalje za športne dosežke. NAŠA SRECANJA 23 Rezultati HITRA HOJA ŽENSKE BOLNIKI Cas 1. Kolar Tamara - Celje 14:00:50 ŽENSKE SPREM. Cas 1. Tekavc Ivanka - Lilija 12:18:07 2. Brezovar Darja - Nefro 12:34:00 3. Plevcak Tanja - Celje 16:28:00 MOŠKI BOLNIKI Cas 1. Fidler Maks- Celje 11:56:00 SKOK V DALJINO OTROCI Metri 1. Fistric Neža - Celje 1,76 ŽENSKE BOLNIKI Metri 1. Kolar Tamara - Celje 1,39 MOŠKI SPREMLJEV. Metri 1. Skerlovnik Andrej - Lilija 2,11 2. Levart Gorazd - Lilija 1,91 3. Rožmarin Matej - Lilija 1,85 VORTEX OTROCI Metri 1. Fistric Neža - Celje 18,2 ŽENSKE BOLNIKI Metri 1. Fedran Metoda - Celje 12,1 2. Kolar Tamara - Celje 10,1 3. Orel Katarina - Celje 9,89 ŽENSKE SPREM. Metri 1. Rožmarin Zdenka - Lilija 12,41 2. Pesjak Ivica - Celje 12,09 3. Plevcak Tanja - Celje 11,5 MOŠKI - BOLNIKI Metri 1. Fidler Maks - Celje 29,8 2. Knez Marjan - Celje 28,97 3. Brezovar Danijel - NEFRO 26,03 MOŠKI - SPREML. Metri 1. Skerlovnik Andrej - Lilija 36,79 2. Rožmarin Matej - Lilija 29,3 3. Levart Gorazd - Lilija 24,56 ŠTRBUNK MEŠANE EKIPE 1. Zinnet Alojz - BOLNIK; Levad Gorazd, SPR; Lilija 2. Rebernik Milan - BOLNIK; Borovšek Danica, SPR; Celje 3. Vengušt Ema - BOLNIK; Pesjak Ivica, SPR: Celje Pesjak Stane - BOLNIK; Tamše Zdenka, SPR: Celje PETANKA MEŠANE EKIPE 1. Zdenka Tamše, Borovšek Danica, SPR; Celje 2. Knez Marjan, Bolnik, Knez Slavica, SPR; Celje 3. Ema Vengušt, Bolnica; Kovacic Ivica, SPR; Celje >> ŽENSKE VORTEX: Od Leve proti desni: Pesjak Ivica, Fistric Neža, Kolar Tamara, Fedran Metoda, Plevcak Tanja, Rožmarin Zdenka, Orel Katarina, Osterc Milan. >> MOŠKI VORTEX: Od leve: Knez Marjan, Fidler Maks, Brezovar Danijel, Levart Gorazd, Skerlovnik Andrej, Rožmarin Matej 24 NAŠA SRECANJA >> HITRA HOJA: Od leve: Fidler Maks, Kolar Tamara, Plevcak Tanja, Tekavc Ivanka, Brezovar Darja, Osterc Milan. >> SKOK V DALJINO: Od leve: Pecnik Vojko, Fistric Neža, Kolar Tamara, Skerlovnik Andrej, Levart Gorazd, Rožmarin Matej, Osterc Milan. >> ŠTRBUNK: Od leve: Pecnik Vojko, Levart Gorazd, Vengušt Ema, Pesjak Ivica, Rožmarin Matej (na sliki zadaj tokrat ni med prejemniki medalje), Zinnet Alojz, Rebernik Milan, Borovšek Danika, Pesjak Stane, Tamše Zdenka. >> PETANKA: Od leve: Pecnik Vojko, Borovšek Danica, Tamše Zdenka, Knez Marjan, Knez Slavica, Kovacic Ivanka, Vengušt Ema, Osterc Milan. NAŠA SRECANJA Prehodni pokal je tudi letos odšel na Ptuj >> BESEDILO: Metka Oset >> FOTOGRAFIJE: Andrej Mihelic Rodil se je soncen dan. To je bila nedelja, 14. aprila 2024, rezervira­na za športno srecanje društev ledvicnih bol­nikov. V lokalu Strike je pešcica clanov Društva Lilija pripravila dobro­došlico s sladkimi in slanimi dobrotami ter napitki kave in caja za tekmovalce iz vse Slo­venije. Pripeljali so se iz Nove Gorice, Krškega, Ptuja, Celja, Pomurja, Dolenjske in Bele krajine. Vseh je bilo sedeminsedemdeset, vecina so bili tekmovalci, ostali pa navijaci, fotografi ali kar tako prijatelji za dobro družbo. V zakulisju je organizacijski odbor zasedel del lokala in si priredil zacasno pisarno. Racunalnik in tiskalnik sta bila nepogrešljiva tehnicna pripomocka. Gregec in Andrej S. sta pripravljala sezname tekmovalcev v bowlingu in pikadu, ki sta jih sproti dopolnjevala. Prisotne je prijazno nagovoril predsednik Društva Lilija Alojz Zinner, igre pa je otvoril predsednik Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije Milan Osterc. V tekmovalnem duhu zalucane pisane krogle so kot za šalo podirale keglje. Vcasih vec, vcasih manj. Lepo so drsele po stezi, drugic so se zaletavale ob rob in komaj prispele do kegljev. Nekatere so sploh zgrešile stezo in jo mahnile kar po žlebu. Glede na to, kako so tekmovalci obvladovali kroglo, so se nekateri veselili, drugi jezili. Jeza se je hitro razkadila že ob naslednjem dobrem metu. 26 NAŠA SRECANJA Rezultati BOWLING ŽENSKE - BOLNICE (TX, HD, PD) Tekmovalk: 7 MESTO ŠT. KEG. IME IN PRIIMEK DRUŠTVO EKIPA BOLNIK 1. 459 SONJA DOVŽAK DLB SPR DLB ŠEMPETER 2 TX 2. 373 IRENA VIRANT DLB KRŠKO DLB KRŠKO HD 3. 368 SONJA RIHTER DLB SPR DLB ŠEMPETER 1 TX Tudi otroci so tekmovali. In dobro jim je šlo. Podrti keglji so kar lep cas ropotali, medtem ko so na drugi strani pikadisti prav tako zavzeto tekmovali. Vsak je želel cim bolje zadeti in dobiti cim vec tock. Tudi pikade so vcasih ponagajale in niso priletele tja, kamor so jih metalci želeli poslati. Pristale so na tleh in v polju brez MOŠKI - BOLNIKI (TX, HD, PD) Tekmovalcev: 16 MESTO ŠT. KEG. IME IN PRIIMEK DRUŠTVO EKIPA BOLNIK 1. 516 ŠEFCET DRNDALAJ DLB PTUJ DLB PTUJ TX 2. 500 DEJAN CUŠ DLB PTUJ DLB PTUJ TX 3. 481 VLEO VATOVEC DLB SPR DLB ŠEMPETER 1 HD tock, ampak ni bilo prevec hude krvi. Sodniki so bili: Zdenka, Gorazd, Alojz, Andrej S., Gregec, Dušan. V obeh panogah so oznanili konec tekmovanja. Ves cas so imeli vse pod nadzorom in natancno beležili rezultate. Cakala jih je še ena odgovorna naloga. To je pregled in razglasitev rezultatov. Marljivo so opravljali svojo nalogo. Tekmovalci pa smo se razveselili krožnikov gobove in goveje juhe, ki so jih natakarice prinesle na mize. Morda ni bilo vse po scenariju, vendar je godilo našim brboncicam. Sledili sta glavna jed in solata. Ponudba je bila samopostrežna, zato smo se postavili v vrsto. Ta se je daljšala in daljšala … Na repu je bilo slišati zaskrbljeno vprašanje: »Mislite, da bo za nas še kaj ostalo?« In med tistimi, ki so že bili na vrsti, pohvala: »Kosilo je kot na kakšnem srecanju menedžerjev, ne pa nas športnikov!« Radovedno sem stegnila vrat kot žirafa in preverila slišano. In res. Ni, da ni. Pa še dobro je bilo, vse po vrsti. Vse pohvale tudi glede kolicine, saj nihce ni ostal lacen. Kljub bogato obloženim krožnikom, je ostalo še kar nekaj hrane. Seveda smo se vsi razveselili tudi rezultatov, še najbolj tisti z medaljami okoli vratu. Prehodni pokal pa je tudi tokrat odšel na Ptuj. ŽENSKE - SPREMLJEVALKE Tekmovalk: 9 MESTO ŠT. KEG. IME IN PRIIMEK DRUŠTVO EKIPA BOLNIK 1. 401 MIHAELA GRADIŠAR DLB SPR SPR 2. 389 ŠEFKIJA DRNDALAJ DLB PTUJ DLB PTUJ SPR 3. 383 BISEKA MLAKAR DLB PTUJ SPR MOŠKI - SPREMLJEVALCI Tekmovalcev: 8 MESTO ŠT. KEG. IME IN PRIIMEK DRUŠTVO EKIPA BOLNIK 1. 413 DUŠAN TOPLAK DLB LILIJA SPR 2. 412 GORAZ DRNOVŠCEK DLB SPR DLB ŠEMPETER 2 SPR 3. 409 MIHA GRACNER DLB KRŠKO SPR OTROCI - DECKI DO 10 LET Tekmovalcev: 1 MESTO ŠT. KEG. IME IN PRIIMEK DRUŠTVO 1. 239 JAKOB VOLK DLB SPR OTROCI - FANTJE OD 10 LET DO 16 LET Tekmovalcev: 2 MESTO ŠT. KEG. IME IN PRIIMEK DRUŠTVO 1. 364 MAI VAUPOTIC DLB PTUJ 2. 328 NEJC DRNOVŠCEK DLB SPR EKIPNO - BOWLING mesto število kegljev EKIPA in clani ekipe 1. mesto 1800 DLB PTUJ - ŠEFCET DRNDALAJ, DEJAN CUŠ, GORAZD MARUH in ŠEFKIJA DRNDALAJ 2. mesto 1719 DLB ŠEMPETER 1 - VLEO VATOVEC, ZVEZDAN RIHTER, SLAVKO LEVAR in SONJA RIHTER 3. mesto 1522 DLB ŠEMPETER 2 - HENRIK SEMENIC, ZVONKO SOSOLIC, GORAZD DRNOVŠCEK in SONJA DOVŽAK 4. mesto 1496 NEFRO - JOŠKO ŠIMIC, FRANCI BREZOVAR, DANIJEL BREZOVAR in TATJANA STARE 5. mesto 1235 DLB KRŠKO - JOŽE JELER, STANE KOKOVE, ANTON PUC in IRENA VIRANT NAŠA SRECANJA 27 28 NAŠA SRECANJA Obisk Euro parka Ruardi >> BESEDILO: Mirjana Kujundžic, Vika Jerman >> FOTOGRAFIJE: Andrej Mihelic Udeležence smo popeljali na obisk Euro parka Ruardi v Zagorju ob Savi, ki nas spet ni razocaral. Za naš program je poskrbela ekipa Janeza Lipeca iz Turisticnega društva Ruardi in z avtobusom smo se odpravili proti Zagorju. Ob prihodu nas je pozdravila predsednica Turisticnega društva Ruardi in dobili smo priponko Perkmandelca, rudarskega škrata. Nato smo se odpravili na hojo po urejeni poti okoli parka, kjer sta dva bajerja, urejeni prostori z igrali za otroke, za rekreacijo, tek, hojo, nogometno igrišce in še veliko drugih objektov, katerih nismo uspeli vseh obiskati. Za tiste, ki so težje hodili in vrocina ni bila primerna za hojo, smo organizirali prevoz do parka in klopce, kjer so lahko pocivali in pocakali, da drugi pridejo in skupaj obišcemo vrt Tete Johance. Zdenka Resnik, predstavnica Društva za zdravilne rastline Zasavje, je pripravila dobrodošlico z domaco pripravljeno malico in vreckami domacega caja. Iz rastlin, ki jih na tem vrtu gojijo, in z organiziranim zbiranjem še drugih zdravilnih rastlin, izdelujejo caje. Gospa Resnik nam je na kratko predstavila vrt in dobrote vrta, razne zgodbe in delo clanic pri vzdrževanju tega raja. Po obisku vrta Tete Johance smo se odpravili peš skozi park do okrepcevalnice Štulm. Tam nas je presenetil ata Perkmandelc, ki je prišel iz rova Štulm. Nagajiv rudniški škrat je trboveljske knape spremljal na njihovem delu v rovih – v dobrem in slabem. V preteklosti, ko so rudarji še hodili v jamo, jim je rad ponagajal, vcasih pa jim je naklonil tudi nekaj srece in jim pokazal pravo pot do bogatih nahajališc rude. Že Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske pisal, da so mu predvsem vraževerni rudarji na posebnih krajih pušcali loncke s hrano. Legenda o škratu Perkmandelcu govori o nevarnostih rudarskega dela. Rudarji so nastavili dlako ob vhodu v glavni rov in trdili, da gre za lase rudniškega škrata. Novince so med rudarje sprejeli s posebnim obredom, imenovanim krst novincev s skokom cez kožo. Pot nas je vodila tudi na energijsko Soncno posest, kjer so pokazali, s cim se ukvarjajo. Poskusili smo domace dobrote iz aronije in sibirske borovnice ter se sprehodili po nasadih. Posebnost posestva je energijski park. V nasadu je sedem energijskih tock, na katerih vsak posameznik prejme tisto, kar potrebujeta njegov duh in telo, pa naj bo na podrocju zdravja, pocutja ali medsebojnih odnosov. Treba se je le prepustiti in zaupati energijam narave. Pod nasadom je tudi izvir žive vode, ki je na voljo vsem obiskovalcem. Energijski nasad je odprt za vse, ki verjamejo v moc narave, saj je le ta neprecenljiv vir dobrega pocutja in cudovit zdravitelj. Ker nam je zmanjkovalo casa in zunaj je bilo res vroce, je moral organizator ekipno tekmovanje »metanje kuolma u hunt« (prevod: metanje premoga v rudarski vozicek) organizirati v notranjih prostorih, kjer so nas obiskovalci bodrili pri tekmovanju. Premoga (kulma) nismo imeli, ampak improvizirane crne vrecke. Nekateri so izkoristili cas, da so se preizkusili v jahanju konja pri konjeniškem društvu Zagorje. Udeležili smo se tudi tecaja nordijske hoje. Po raznovrstnih obiskih je sledil NAŠA SRECANJA 29 kratek kulturni program in potem kosilo. Pozdravila nas je podžupanja Vesna Jesih in primarij doktor Boštjan Leskovar, ki je predstavil delovanje nefrologije v Zasavju. Za zabavo je poskrbel del ansambla Bajuk, ob zvokih dobre glasbe pa smo se še malo zavrteli. Dan je bil lep in zabaven, da smo se težko poslovili in zakljucili naše druženje. Vsi vemo, da vse, kar je lepo, kratko traja. Hvala Turisticnemu društvu Ruardi, posebej gospodu Janezu Lipecu, atu Perkmandelcu, ki je svojo vlogo odlicno odigral, ter vsem nam, ki smo dokazali, da se še znamo družiti in zabavati, da v nas še živi to, kar smo vcasih imeli: srcnost, povezanost, prijateljstvo, zabava in smeh. Zgodba o Perkmandeljcu V majhnem rudarskem mestu je živela družina rudarja Matije. Pri hiši je bilo šest otrok in ena sama placa. Kljub skromnemu življenju so bili otroci nagajivi, radoživi in zvedavi, kot vsi otroci tega sveta. Najlepša zabava in najljubše igrace so jim bila drevesa in trave. Od vsega so se najraje igrali skrivalnice v rovih ali luknjah, ki so bile v skalah, imenovanih štolmi. Hrib, ki je imel polno štolmov, je bil za igro najbolj zanimiv in si je nadel najbolj strašljivo ime dalec naokrog - Špicberg. »Pazite se, tam je doma Špicparkeljc!« se je šalil ata. »To pa ne! Tam je doma gozdni škrat. Ded nam je pripovedoval o škratu, ki je imel nenavadno ime, a je bil dober in prijazen,« je rekla Milenka. »To je bil škrat Birkec,« se je vmešala Elcka. »Prismoda! Ni bil Birkec, ampak Perkec,« je ugibal Ivan. »Ali je bil Pikimandeljc!« se je spomnil Tone. »Mislim, da ste se spomnili na Perkmandeljca, rudarskega škrata. Nisem ga še videl, ceprav v jami pleše pred knapi ali zganja razne norcije,« je pojasnil ata. Mama je medtem pekla kruh in se smejala otroškemu govoricenju. Marica, ki se je prva navelicala pogovora o škratu, je pomagala mami in z drobnimi rokami gnetla voljno testo. Uživala je, ko sta dali hlebcek v pec in komaj docakala omamni vonj sveže pecenega kruha. Naslednji dan sta z mamo prali. A pranje je bilo v tistih casih sila težko, saj pri hiši ni bilo ne vode ne pralnega stroja. Na voljo so bile le roke ob mrzlem potoku in kakšen oster kamen, ob katerega so drgnili laneno perilo. Kadar je bila Marica posebno pridna, ji je oce prinesel svežo presto. Sladko, kajti takrat so poznali le sladke preste. To je bila zanjo najlepša nagrada, a kaj, ko jo je morala razdeliti na šest delov, tako da je vsak dobil le grižljaj, ki se je kar stopil v ustih. Bližnji posestnik Dreo je nekaj let kasneje odprl zasebno pekarno. Vsi so želeli, da bi vsaj enkrat stopili v trgovino, polno dišecega kruha, kjer bi si lahko kupili vsak svojo sladko, hrustljavo presto. A njihov oce je vsako jutro že zgodaj odhajal na delo. Bil je rudar, vesten kopac v jami in sila resen mož. Drugi knapi so med malico zbijali šale. Posebno radi so se smejali škratu, ki je pobiral kruhove drobtinice ali sem pa tja komu izmaknil malico. Takrat so knapi preklinjali in se jezili na zmikavta, ne vedoc, da je bil to mali rudarski škrat Perkamandeljc. »Ne bodi tako resen, saj veš, da je Pekmandeljc naš varuh. Zadnjic je rudarje v zgornjem rovu opozoril, da so se pravocasno 30 NAŠA SRECANJA umaknili, drugace bi jih zasulo,« je rekel Korl. »Meni je nekoc tako nagajal, da sem mu nehote sledil in si s tem rešil kožo. V rov je vdrla voda,« je prikimal Ivan, Matija pa je brez besed nalagal premog na bližnji vozicek. Ni opazil, da se je škrat Perkmadeljc že nekaj casa motal samo okrog njega. Nekajkrat je zaslišal šum, veckrat se mu je zazdelo, da ga je nekdo pocukal za hlace, a ko je odložil kramp in pogledal okrog, ni bilo videti nikogar. »Kaj ne vidiš njegove cepice? Skrit je za tramom, poglej!« se je smejal Tone. Matija je gledal, z budnimi ocmi iskal crnega nagajivca, a ga zares ni videl. Zamahnil je z roko in nadaljeval z nalaganjem. Doma je življenje potekalo po urejenem vsakdanjiku. Mama je kuhala kosilo, otroci so se odpravili na hrib in se skrivali po štolmih. Njihov vrišc je bilo slišati dalec naokrog in igra je bila brezskrbna do trenutka, ko je Elcka zakricala: »Pazi, kaca! Z rožickom.« Res se je na skalo, ki jo je grelo sonce, priplazila kaca. Tiho je ležala, ne menec se za otroke, ko so se od strahu razbežali. Niso se ozirali, ampak so tekli, kar so jih nesle nožice. Ko so prišli pod vznožje, so se upehani ustavili in prestrašeni ugotovili, da Marice ni. Fantje so stekli nazaj in jo glasno klicali. Ni se oglasila in niso je našli. Objokani so se vrnili in skupaj odšli povedat mami, kaj se jim je pripetilo na Špicbergu. Mama je sedla in objela otroke. »Mirno bomo pocakali, da pride ata, saj vem, da Marico cuva mali, ocem nevidni škrat. Ko bomo šli na hrib, jo bomo našli živo in zdravo. Boste videli.« Otroci so poslušno sedli in tiho pocakali nanj. Medtem je ata kopal in se jezil na crnega navihanca. Postajal je tako nadležen, da se je ta spozabil in grdo zaklel. Tedaj je Perkmandeljc od jeze pograbil oljenko in z njo stekel v sosednji rov. Matija jo je ucvrl za njim, saj bi se brez oljenke izgubil v jami. To brezglavo tekanje med tramovi je vzbudilo glasen krohot bližnjih knapov. A glej ga, šmenta! Perkmandeljc je naenkrat izpustil oljenko in svoj cevelj na tla. Matija se je spotaknil in telebnil prav pred izhodom zapušcenega rova. Zacudeno je pogledal, pobral svojo luc in ceveljcek ter se plazil pod skalami Špicberškega hriba. Po nekaj korakih je popraskan obležal, da bi si malo spocil, ko je zaslišal tiho ihtenje. Pogledal je od kod prihaja jok in onemel. Na tleh je ležala Marica, ki jo je pobral in stisnil v narocje. Pocasi si je opomogla od strahu in atu je povedala, kako je padla: »Bežala sem pred tako debelo kaco kot zmajev vrat. Imela je tako velik rožicek kot volovski rog. Zato me je hudo prestrašila. Tekla sem in padla v jamo. Dobro, da si me našel,« je hitela pripovedovati mala hci. »Dobro, da me je pregnal Perkmandeljc. Zdaj vsaj verjamem, da je ta mali škrat zares naš varuh,« je tiho zamrmral oce. Doma ni bilo ne konca ne kraja veselju, ko sta se ati in Marica pojavila na hišnem pragu in so ju zagledali otroci. Po prestanem strahu in svarilu staršev se niso vec igrali na tistih skalah. In ata je bil od tega dne prav ljubezniv z nagajivim škratom Perkmandeljcem. Nikoli vec ni niti pomislil, da bi ga brcnil ali podil od sebe, saj mu je bil neskoncno hvaležen, da ga je v pravem trenutku pregnal iz rudnika in tako skrbno varoval njegovo puncko. OPTIMIZEM Dvajset let dializnega centra v domuSenecura Vojnik >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: Martin Hren, direktor OptimaMed dializni center Vojnik Prav na prvi junijski dan, ko s spomini na preteklost in s ponosom na prehojeno pot nastaja ta prispevek, mineva 20 let od dneva,ko so bili v 3. nadstropju Špesovega doma za starejše v Vojniku, danes doma Senecura Vojnik, dializirani prvi hemodializni bolniki v dializnem centru Hemodial. Vse od takrat predstavlja ta kombinacija doma za starejše in dializnega centra unikat v slovenskem prostoru, ki že 20 let na enem mestu nudi izpolnjevanje potreb specificne populacije starostnikov s koncno ledvicno odpovedjo, ob tem pa skrbi tudi za zdravljenje hemodializnih bolnikov iz bližnje okolice. Cas je pokazal, da imata drzna zamisel nefrologa prim dr. Marijana Mocivnika dr. med. in posluh za novosti takratnega lastnika doma uspešen namen in svoj prostor. Dom že ves cas obstoja dializnega centra privablja med svoje stanovalce dializne bolnike iz širše okolice, ki si želijo udobja svojega zdravljenja cim bližje svojemu bivališcu. Varovanci doma Senecura Vojnik, ki so naši bolniki, se izognejo pogosto najtežjemu delu dializnega zdravljenja, prevozu do svojega dializnega centra trikrat na teden. Še posebej je to pomembno za starejše in slabo pokretne bolnike, ki se iz drugih domov za starejše, pogosto na nosilih, s težavami ali morda celo bolecinami ob transportu in v vseh vremenskih pogojih, s prevozom peljejo do svojega najbližjega dializnega centra. Ob vseh navedenih težavah nenazadnje izgubijo še vsaj eno uro casa zaradi transporta. V casu nastanka našega centra so bili dializni centri izven bolnišnic izrazita redkost. Zamisel o združitvi dializnega centra z domom za starejše je bila pred 20 leti pred svojim casom ne samo zaradi takratne redkosti dialize izven bolnišnic, temvec predvsem zaradi možnosti združitve celostnega zdravljenja in nege starejšega ledvicnega bolnika, ki ima mnogokrat še številne pridružene internisticne bolezni. Ves cas je za takšnega bolnika na razpolago specialist internist oziroma nefrolog, ki ob dializi lahko v veliki meri poskrbi še za druge internisticne težave. Zelo je pomembno dobro sodelovanje z domskim osebjem, domskim zdravnikom in seveda tudi z domskim vodstvom. V zadnjih letih, ko smo postali del skupine Senecura Slovenija in se preimenovali v OptimaMed dializni center Vojnik, še naprej z enakim tempom in miselnostjo nadaljujemo z izpolnjevanjem potreb naših bolnikov in živimo naš skupni moto: blizu ljudem. Šli smo skozi obdobja zamenjav kadra, prestali smo epidemijo, ki je zaznamovala vse nas, še posebej pa dializne bolnike. Ves cas obstoja smo varovali naše bolnike in se celostno posvecali njihovemu zdravljenju. Pogovarjali smo se o vsakdanjih stvareh, se skupaj z njimi in njihovimi svojci smejali in jokali, ko smo se od njih poslavljali, na eni strani po presaditvi ledvice, na drugi strani ob smrti. Letos nas, prav ob 20-letnici obstoja, caka zamenjava dializnih aparatov, s cimer bomo ostali še naprej na visokem strokovni ravni. Ob dializi izvajamo tudi nefrološko ambulanto, v katero se narocajo bolniki iz širše okolice. V prihodnost zremo z zanosom in zaupanjem vase, da znamo poskrbeti za specificno populacijo, ki nam je zaupana. To nam kaže zadovoljstvo naših bolnikov, ki ga zaznamo v besedah, še bolj pa v nebesedni komunikaciji. Ko veš, da delaš dobro in narediš za nekoga razliko, je užitek delati. Verjamem, da bomo z zaposlenimi v domu Senecura Vojnik še naprej nadaljevali pisanje skupne zgodbe o uspehu združitve dializnega centra in doma za starejše na enem mestu. OPTIMIZEM Vodomceva zgodba >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: Danijel Brezovar V soboto, 29. 6. 2024 je bila v avli Kulturnega doma Straža otvoritev zanimive fotografske razstave Vodomceva zgodba fotografa Joška Šimica, prejemnika številnih mednarodnih nagrad in kandidata za naziv mojster fotografije. V kulturnem delu je nastopila mlada flavtistka Veronika Hudournik, program pa je povezovala Mojca Badovinac. Joško Šimic je Vodomcevo zgodbo ustvarjal vec mesecev s potrpežljivim in dolgotrajnim cakanjem na pravi trenutek. Rezultat njegovega vztrajnega in nacrtnega dela je pricujoca razstava, ki si jo lahko ogledate do 31. avgusta letos. Joško Šimic je tudi clan Društva NEFRO, ki svoj program dela uresnicuje tudi s financno podporo Obcine Straža. Trideset let dializnega zdravljenja >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJE: Alenka Bitežnik Divna Preradovic V Slovenijo sem prišla iz Banja Luke leta 1985 in se s 17 leti zaposlila v bolnišnici Franca Derganca Šempeter pri Gorici na internem oddelku kot cistilka. Delala sem tudi na dializnem oddelku, tam sem spoznala ljudi, ki so hodili na zdravljenje. Po štirih letih dela sem zbolela in po preiskavah so ugotovili, da sem rojena z eno ledvico. Bolezen je prizadela še to, prišlo je do akutne ledvicne odpovedi in sledilo je dializno zdravljenje. Leta 1993 sem zacela z zdravljenjem s hemodializo, naredili so mi AV fistulo na levi roki, ki mi je prenehala delovati nekaj let po transplantaciji. Nikdar si ne bi mislila, da bom ležala na >> Divna Preradovic je bila zaposlena v bolnišnici Petra Derganca v Šempetru, kamor je kmalu zacela posteljah, na katerih sem menjala hoditi tudi na dializo, ko ji je zaradi bolezni odpovedala ledvica, saj je bila že rojena samo z eno ledvico. OPTIMIZEM 33 posteljnino. Letos sem se tudi upokojila. Po treh letih sem se odlocila za transplantacijo in zacela s preiskavami za pripravo na transplantacijo. Na transplantacijo so me poklicali 21. 12. 1998. Klic je bil zgodaj zjutraj, šla sem na dializni oddelek, kjer me je že cakalo reševalno vozilo in me odpeljalo v UKC Ljubljana. Obcutki so bili mešani, ker nisem vedela, kaj me caka. Po transplantaciji je prišlo do manjših zapletov, ki so jih uspešno reševali, in ta presajena ledvica mi deluje še danes. Skupaj pet let zdravljena s hemodializo in šest let s presajeno ledvico, je dolgo obdobje, a zdi se mi, kot da se je to dogajalo vceraj, in želim si, da bi to trajalo cim dlje. Aktivna sem tudi v Društvu ledvicnih bolnikov severnoprimorske regije. Sem clanica izvršnega odbora, udeležujem se aktivnosti, ki jih pripravljamo in ozavešcamo ljudi o boleznih ledvic. Prav tako hodim po šolah s sestro Alenko in otrokom povem zgodbo o svoji bolezni in kako naj varujejo svoje ledvice. Otrokom povem, da ko grem od doma, najprej vzamem vodo in zdravila, nato šele denarnico. Ronald Moretti Že kot otroku so mi postavili diagnozo hiperparatiodizem. Imel sem pomanjkanje kalcija v krvi, hodil sem na kontrole v pediatricno kliniko Ljubljana, od 18. leta pa na preglede v nefrološko kliniko v UKC Ljubljana. Pri 34 letih so mi ledvice odpovedale in sem se odlocil za zdravljenje s peritonealno dializo. Peritonealni kateter so mi vstavili 4. 7. 1994. Redno sem hodil v službo od 17. leta v PlastX v Kanalu, pri 46 letih pa so me upokojili. Imel sem veliko zdravstvenih težav, predvsem z ožiljem. Leta 2002 sem bil sprejet na kardiologijo v UKC Ljubljana, kjer so mi naredili bypass, sledili so še trije leta 2011 in leta 2015 še žilne opornice. Leta 2007 sem moral iz peritonealne dialize preiti na hemodializno zdravljenje zaradi vnetja v trebušni votlini. Odlocil sem se za transplantacijo, enkrat so me poklicali, a so me zavrnili zaradi povišanih parametrov vnetja, po srcnih obolenjih pa sem bil odstranjen z liste za transplantacije. Še zdaj imam veliko težav z ožiljem na nogah. Amputirali so mi podkolensko levo nogo in sedaj si pomagam z invalidskim vozickom. Želje so velike, a ne vedno uresnicljive. Moral sem zapustiti svoj dom in se preseliti v dom starejših obcanov. Vkljucen sem v DLB severnoprimorske regije, a žal ne morem hoditi vec na sestanke, trenutno tudi ne na izlete in skupna druženja, kar mi je veliko pomenilo. Kljub vsem težavam ostajam pozitiven. Sestre so mi ob moji obletnici zdravljenja – 13 let peritonealne dialize in 17 let hemodialize pripravile ob prihodu na dializo praznovanje s torto in šampanjcem, okrasili so tudi okolico postelje, cesar sem se zelo razveselil. Prisotne so bile sestre, zdravnik, pacienti, ki hodijo z menoj v skupino, in tudi moja sestra in skupaj smo se imeli zelo lepo. 34 OPTIMIZEM Cenik bivanje 2024 BERNARD FULL SHOP d.o.o. Krilanova 4, 5222 KOBARID www.bernard-fs.si tel : 041-400602 Poseben cenik za dializnega gosta - Apartma BRNAT Apartmaja sta v samem centru Kobarida v prvem in drugem nadstropju na Krilanovi ulici 4. Bivalna enota za dva in dodatno ležišce. Po tem ceniku mora biti obvezno en gost dializni bolnik, da se spodnja cena upošteva. Apartmaja sta moderno oblikovana v velikosti po 40 m2 in imata: kopalnico, kuhinjo, skupno ali loceno ležišce, zunanjo teraso, tv siol, WiFi. Korišcenje po predhodni najavi oziroma rezervaciji. Apartma je oddaljen samo 50 m od Dializnega centra Kobarid. Parkirni prostor je na bližnjem brezplacnem javnem parkirišcu. Cenik velja od 1. 1. 2024 do 31. 12. 2024, oziroma do preklica v dveh delih. Od 1. 5. do 31. 5 in od 1. 10. do 31. 10. 2024 Cena na eno nocitev za dve osebi je 64 evrov, DDV je vkljucen v ceno, turisticna taksa ni vkljucena v ceno. Za oprostitev takse je treba obvezno priložiti odlocbo o invalidnosti. Cena ne vkljucujejo turisticne in promocijske takse! Torej subvencionirana cena na noc je 39 evrov * Torej subvencionirana cena na noc je 41 evrov ** Od 1. 6. do 30. 9. 2024 Cena na eno nocitev za dve osebi je 69 evrov, DDV je vkljucen v ceno, turisticna taksa ni vkljucena v ceno. Za oprostitev takse je treba obvezno priložiti odlocbo o invalidnosti. Cena ne vkljucujejo turisticne in promocijske takse! Torej subvencionirana cena na noc je 43 evrov * Torej subvencionirana cena na noc je 46 evrov ** *Velja, ce koristi nocitev tudi dializni bolnik, ki ima vsaj tri dialize v Dializnem centru v Kobaridu. **Velja, ce koristi nocitev tudi dializni bolnik, ki ima vsaj dve dializi v Dializnem centru v Kobaridu. Pogled v dušo Besedilo: Roman Šalamon Sanje Odpri oci. Zelen smaragd iz njih je padel v prazen kelih mojega srca in gorka solza drsi po njem iz globine moje duše. Slepota tvoja, ko šla sva z roko v roki v mesecini preko žitnih polj, cutil stisk sem tvoje roke in sladki greh globine tvojega poljuba. Glas tvoj zveni mi v ušesih kot ljubezni nežne melodija, v kateri mi telo drhti in srce utripa mi hitreje. Išcem, išcem te v množici obrazov in srecajo se najini pogledi. Cutim, cutim v globini svoje duše, da v tvojih oceh je ljubezen. To si ti Misli tavajo v daljavi in mavrica oklepa oblake; dežne kaplje padajo v moje dlani kot biseri ljubezni. Išcem senco obraza, ki drvi po nebu, pod oblaki pozabe, nekje tam dalec, kjer je ona. Jok slišim v daljavi a to je le pesem vetra v laseh, ki preganja oblake tam nekje v neskoncnosti, v pristanu udobja. A vsega je konec, konec lažnih oblakov; sonce sije skozi meglico tvojega pogleda, pogleda pogubljenja. OPTIMIZEM 35 Ko se pretaka srcna kri Besedilo: pater Tarzicij Kolenko Tako je Inteligentnost brez ljubezni - te naredi nemoralnega. Pravicnost brez ljubezni - te naredi neizprosnega. Diplomacija brez ljubezni - te naredi priliznjenega. Uspeh brez ljubezni - te naredi arogantnega. Bogastvo brez ljubezni - te naredi pohlepnega. Ljubeznivost brez ljubezni - te naredi neosebnega. Siromaštvo brez ljubezni - te naredi revnejšega. Lepota brez ljubezni - te naredi neresnicnega. Avtoriteta brez ljubezni - te spremeni v tirana. Delo brez ljubezni - te spremeni v robota. Molitev brez ljubezni - te usmerja samo v samega sebe. Zakon brez ljubezni - te podreja. Politika brez ljubezni - te naredi egoisticnega. Vera brez ljubezni - te naredi fanaticnega. Križ brez ljubezni - spremeni tvoje življenje v mucenje. Življenje brez ljubezni - nima smisla. Dializa št. 1680 Hektika Ko hektika cloveka zares prime, cas miru in spokojnosti brž mine. Vestno delo se v pravo »ipiko« spremeni, a rezultatov pravih od nikoder ni in ni. Hektika v življenju grenak je pelin, z njo se ne pride do življenjskih umetnin. Ko želiš vse narediti takoj in danes, zvecer nezadovoljen praznih rok ostaneš. Ce clovek ima cilj in se ga zvesto drži, z zbrano dušo in srcem vec naredi. Vedno pa je najslabši hekticen odnos, še ob najboljšem prijatelju ostaneš bos. Umiri svoje misli, uredi svoje želje, s predanostjo in mirom pride vse. Kdor srce zares modro v roke vzame, temu uspeh in mir srca nikoli ne izostane. Kdor sovraži svoje delo, mu ne tekne niti jelo, uspeha ni, kdor vse delo veže le na kariero. Kadar naša custva padejo iz ravnotežja, pot iz hektike in težkih stresov bo vse težja. Dializa št. 1654 Zid Zid berlinski ali kitajski, lesen, cvetoc ali betonski ­vedno delo je cloveških rok. Njegovo trdoto cuti vsak rod. Zid vedno brani ali šciti, ceprav neviden je, postavlja mejo. Želja v cloveku je cez prepovedano iti, vse na oni strani mu vnema žejo. Železo vsakemu plotu daje trdoto, trdo srce pa med ljudi prinaša grozoto. Beseda trda konice brusi, povzroca molk, ki ne premaga ga noben polk. Zidove trdne, vecne lažje je zrušiti kot odnosov slabih se znebiti. A glej, beseda lepa in iskren pogled stopita vse naše bariere kot trd led. Dializa št. 1715 Prava banka Prava banka je banka dobrega srca. Šteje samo, kar kdo s pravo ljubeznijo da. Presega celo svetovno in vsako novo banko, vlagati more tudi ta, ki ima denarnico tanko. Dividende so cista ljubezen zastonjska, priznaj, takšna naj bo zveza zakonska. Kdor ljubi zato, da vedno nekaj dobi, na poti do ciste božje ljubezni še ni. Res, samo božja ljubezen vedno je taka, nobenih obresti in vracila ne caka. Božja ljubezen samo zastonj se razdaja, v njeni polnosti se vse dobro poraja. Kdor se v dobroti vedno razdaja, dvema dodano vrednost srece podaja. Ce clovek vedno le za placilom hrepeni, že na pragu bedne clovecnosti ždi. Bolj kot se na božjo ljubezen opiraš, bolj solze trpecemu revežu odstiraš. Clovek, ce v tej božji banki racun imaš, na vse nevarne poti se lahko podaš. Dializa št. 1747 36 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV DLB Celje: Izobraževalni izlet v Avstrijo >> BESEDILO: Tamara Kolar >> FOTOGRAFIJE: Stanislav Pesjak V nedeljo, 12. 5. 2024, smo se clani Društva ledvicnih bolnikov Celje zbrali pred dvorano Zlatorog. Nekoliko še zaspani ob zgodnji uri, a vendar polni pozitivne energije, smo se pocasi odpravili proti Avstriji. Pisateljica Ursula Vernon pravi, da ne smemo nikoli pod­cenjevati moci dobre kave, prav zato smo se odlocili za jutranjo ob prvem postanku. Gostišce Marin s svojo tradicijo že 120 let skrbi za svoje goste na Šen­tanelu, nas je sprejelo odprtih rok in nam postreglo z odlicno kavo in prekrasnim pogledom na Karavanke. Med uživanjem kavice smo tako starejši kot mlajši pogled namenjali Kara­vankam, in sicer bolj natancno na najvišji vrh pogorja Peca, Kordeževo glavo ali Peco. Pre­den kdo vpraša, ne, Kralj Ma­tjaž se ni prebudil med našimi obiskom, no, mogoce se nam naslednjic pridruži na izletu. Pot smo nadaljevali proti avstrijskemu mestu Celovec, pri tem so se cedile sline tudi tistim, ki smo dremali, saj je naša vodicka omenila zelo slavno sladico iz casa kneza Matternicha, in sicer torto Sacher. Cokoladni biskvit in marmelada, Sacher torta, resnicno brezcasna sladica za vse sladkosnede. Po prihodu v Celovec smo si nekoliko odpocili, spili vodo in pojedli sendvice, vendar ne za dolgo, saj nas je že cakal voden ogled mesta. Najprej smo se ustavili pred šolo svete Ursule. To je katoliška šola, zato je pomembna tudi cerkvena vzgoja in razvoj osebnega duševnega potenciala. Šola po tem nacelu deluje še danes. Pot smo nadaljevali do Regionalnega upravnega urada mesta Celovec. Ena od najpomembnejših stavb, v kateri se sestaja koroški parlament, leži na obrobju najstarejšega dela Celovca in je dandanes pomemben zgodovinski spomenik koroške zgodovine. Naslednji postanek je bil ob znamenitem kipu krilatega zmaja, ki že od 16. stoletja bruha vodo. Nasproti njega smo lahko videli tudi spomenik Marije Terezije. Med vracanjem do avtobusa smo si ogledali še druge spomenike na poti. Vsi pa smo se zelo veselili ogleda Minimundusa. Ob prihodu smo izvedeli, da se bomo lahko samostojno sprehajali po parku, kar nam je dalo cas, da si je vsak našel nekaj, kar mu je bilo IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV 37 všec. Za tiste, ki mogoce še niste obiskali Minimundusa, naj povem, da je to park, kjer so številne pomanjšane replike svetovnih znamenitosti, vse od Titanika do Eifflovega stolpa. Tukaj lahko vsak najde nekaj, kar mu je všec. Zadnja izobraževalna postaja je bila ob Vrbskem jezeru cerkev Marije. Ta destinacija je najbolj priljubljena med romarji, še posebej za praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta. Naša pot se je zakljucila s kosilom na slovenski strani meje in povratkom v Celje. Tam smo se poslovili in skrbno obdržali svoje spomine na izlet, njegove utrinke pa delimo z vsemi vami. DLB NEFRO: V Semic na potep >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJI: Danijel Brezovar Drugi letošnji pohod Društva NEFRO smo opravili v nedeljo, 5. 5. 2024. Zasnovali smo ga nekoliko drugace kot ostale pohode. Z bršljinske železniške postaje smo se odpeljali z vlakom v Semic, kjer nas je pocakala naša clanica Darja in nas odpeljala do semiškega muzeja. Bili smo prijetno preseneceni in navdušeni nad urejenostjo, preglednostjo in bogato vsebino, sicer prostorsko ne zelo velikega muzeja. Tudi naša vodicka Alenka Snoj se je zelo potrudila pri vodenju in ogledu zbirk, za kar se ji lepo zahvaljujemo. Po obisku muzeja smo si ogledali zunanjost cerkve sv. Štefana ter mozaik. Od tu smo odšli do bližnje slašcicarne in si privošcili sladoled in kavico. Nato nas je pot vodila do Darjine domacije, kjer sta nam z Iztokom pripravila okusen golaž in druge dobrote. Ob prijetnem druženju in pogovorih, na katerih se nam je pridružila tudi dr. Malnaric, smo se zadržali do odhoda na železniško postajo Semic, od koder smo se odpeljali v Novo mesto. Med potepanjem po Semicu smo prehodili približno sedem kilometrov, kar je za nas kar lep dosežek. Potepanja se je udeležilo 15 udeležencev, druženja pa 17. Bil je prijeten pomladanski dan, ki nam je prinesel nova spoznanja o Beli krajini in posebno Semicu. Hvala Darji in Iztoku za vse gostoljubje in pogostitev ter clanicam, ki so pripravile in prinesle pecivo. 38 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV DLB Lilija: Spomladanski piknik >> BESEDILO: Metka Oset >> FOTOGRAFIJA: Andrej Mihelic Šesti junij na Trubarjevi 15 – lep dan in odlicna lokacija za piknik in druženje. Obetavna vremenska napoved je privabila veliko clanov. Se ve, to je zadnje druženje pred pocitnicami. Potem nekateri smuknejo do morja, drugi v hribe, tretji pa prisegajo, da je najlepše doma. Zbrana drušcina je v senci veselo in zadovoljno klepetala ob pijaci in jedaci mojstrov žara, ki so že od jutra pripravljali meso za cevapcice, ražnjice in na koncu še postrvi. V kuhinji smo umivali, rezali, sekljali zelenjavo, ki je prav tako šla v slast. Dobrovoljne gospodinje so prinesle še pecivo in piknik je bil popoln. Nismo samo jedli in pili, bili smo tudi športno aktivni. V dvorani smo se zabavali ob igranju pikada in namiznega tenisa. Kasneje smo se spoznali še z igro štrbunk, za katero pravijo, da je obnorela svet. Zacetnim nerodnostim je DLB Ljubljana: Spomladansko cišcenje >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: Martina Mrvar Ce ne prej, nas meseca maja soncni žarki, ki neusmiljeno silijo skozi okna, spomnijo, da je nastopil cas spomladanskega cišcenja. V prostore našega društva, ki jih uporabljamo skupaj z Zvezo DLB v podhodu pod železniško progo v Ljubljani, sicer sonce ne pokuka. Pa vendar so nas umazana okna zmotila do te mere, da smo se clani izvršilnega odbora odlocili, da jih temeljito ocistimo. Receno - storjeno. Prišli smo, zavihali rokave, pocistili šipe, uredili omare in zavrgli šaro, ki se z leti nabere prav v vsakem “domovanju”. In ker se spodobi, da se pridne tudi nahrani, smo si na koncu privošcili pico in sok in si obljubili, da bomo cistilno akcijo ponovili vsako pomlad. Kajti svet je takoj lepši, ce ga gledamo skozi ocišcena okna. IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV 39 DLB severnoprimorske regije: Festival zdravja v Novi Gorici >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: Alenka Bitežnik V okviru Festivala zdravja smo se 8. 4. 2024 predstavili na Sejmu zdravja, ki je potekal na Bevkovem trgu v Novi Gorici. Na stojnici smo ozavešcali ljudi o zdravem nacinu življenja, za dobro naših ledvic delili brošure, mimoidocim merili krvni sladkor in krvni pritisk. Naredili smo 70 meritev. Mimoidocim smo razlagali o boleznih ledvic in otrokom iz vrtcev, ki so nas obiskali, smo delili pobarvanke Pika Nogavicka varuje svoje ledvicke. V tednu zdravja smo 11. 4. 2024 imeli predavanje za zaposlene v Splošni bolnišnici Franca Derganca z naslovom Ozavešcanje ljudi o ledvicah in boleznih ledvic v vseh življenjskih obdobjih, kjer smo predstavili naše delovanje ob svetovnem dnevu ledvic ter predavanja, ki jih imamo po šolah. Z zakljuckom šolskega leta smo zakljucili s predavanji po osnovnih šolah in zacenjamo spet septembra, ko se otroci vrnejo v šolske klopi. V šolskem letu 2023/2024 smo obiskali vec kot dvajset osnovnih šol in deset vrtcev. DLB severnoprimorske regije: Druženje v naravi >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJI: Matjaž Vidmar Spet je leto naokoli in zopet je bil cas za naše druženje v naravi. Lepo soncno nedeljo, 30. 6. 2024, smo se clani Društva severnoprimorske regije odpravili na postojnsko v lovsko koco LD Crna jama. Seveda organizacija piknika vedno zahteva pomoc vec clanov, ki poskrbijo za hrano, pijaco in vse, kar je potrebno za izvedbo piknika. Letos sta glavni del organizacije prevzela Milojka in Konrad. Ob prihodu na prizorišce sta nas pricakala kava in aperitivcek. Ob sedenju v senci mogocnih dreves in klepetu je cas hitro minil in kmalu je bila na vrsti malica. Milojka je pripravila res dobro joto iz kisle repe z domacim kruhom. Krožniki so bili v hipu prazni. Seveda nismo samo jedli in klepetali, imeli smo tudi razlicne družabne igre: petanko in štrbunk ter tekmovanje v pikadu. Ker smo bili v cudoviti naravi, smo seveda šli tudi na krajši pohod. Po vseh aktivnostih so se nam prilegle dobrote, ki sta jih pripravila Milojka in Konrad. Tudi peciva ni manjkalo in vse je bilo odlicno. Za ves trud, ki sta ga vložila v organizacijo in pripravo srecanja, se jima udeleženci iskreno zahvaljujemo. Vreme nam je bilo naklonjeno in ob klepetu smo se zadržali do vecernih ur. Vsi smo se strinjali, da je kljub omejitvam, ki jih prinaša bolezen, še veliko drobnih stvari, ki nas razveseljujejo in nas spodbujajo k pozitivnemu razmišljanju in dobri volji. Nedeljsko druženje nam bo zagotovo ostalo v lepem spominu. 40 IZ ŽIVLJENJA DRUŠTEV DLB Pomurja: Obcni zbor in novi nacrti >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: Milan Osterc Hotel Zvezda, dvorana Murska republika, 27. april 2024. Že 26 let zapored se srecujemo na tradicionalnem obcnem zboru clanice in clani Društva ledvicnih bolnikov Pomurja. Preveril sem naše sezname zadnjih nekaj let in ugotovil, da je clanstvo precej upadlo, saj smo imeli svoje case v prejšnjem desetletju tudi do 150 clanic in clanov, sedaj pa je številka obticala na 115. Clanstvo se pozna pri aktivnostih, ki jih izvajamo v društvih, in tudi tokrat smo bili na obcnem zboru kriticni, da smo premalo aktivni, da se sicer trudimo za cim vec dejavnosti in razlicnih programov, vendar pa ne moremo clane prisiliti, da se udeležijo izleta, piknika, srecanj ob svetovnem dnevu ledvic ali dnevu transplantacij. V prijetni družbi smo sprejemali porocilo za porocilom, program za programom in na koncu obljubili, da se bomo vsaj mi, ki smo prišli na obcni zbor, udeležili tudi aktivnosti, ki smo jih sprejeli za vse clanice in clane Društva ledvicnih bolnikov Pomurja. Naša želja je tudi, da se naša predsednica Majda Sukic cim prej vrne med nas, ker je svojo odsotnost opravicila s trenutno težko zdravstveno situacijo. DLB Ljubljana: Izlet v Raj >> BESEDILO IN FOTOGRAFIJA: Marta Sofranic V nedeljo, 21. aprila 2024 smo zelo uspešno izvedli nacrto­vani enodnevni kopalni izlet v Terme Paradiso (Raj) v Dobovi. Udeležilo se nas je 34 clanov, vkljucenih v Društvo ledvicnih bolnikov Ljubljana. Družbo pa sta nam delala tudi dva otroka, ki sta s svojo razigranostjo popestrila celoten izlet. Pod zna­menito uro na ljubljanski železniški postaji smo se zbrali ob 7.30, ob 10. uri pa smo bili že na cilju. Lokacija Term Paradiso ne bi mogla biti boljša, le nekaj korakov stran od železniške postaje, tako da hoja ni delala udeležencem nikakršnih težav. Terme so prijetno urejene, ravno prav velike in brezskrbno smo se prepustili triurnemu razvajanju v notranjem in zu­nanjem bazenu, plavanju, podvodnim masažam, jacuzziju. Poducili smo se, da ima termalna voda blagodejni vpliv pri vzdrževanju funkcionalnosti gibalnega sistema in hrbtenice. Tisti, ki se za kopanje nismo odlocili, smo odšli na sprehod po bližnji okolici. Najprej seveda na obvezno kavico, potem pa smo se sprehodili po dolgi vasici Mihalovec. Bili smo navdu­šeni nad urejenimi hišami, vrtovi, cvetjem in cistoco. Narava je na tem koncu še malo bolj pohitela in videli smo prekrasne barve že razcvetenih potonik, snežnih kep, drobnih plodov zelo polnih cešenj ….. Okrog 13. ure smo se pocasi zbrali v hotelski restavraciji na zelo okusnem kosilu. Dobro razpoloženi, polni energije in novih vtisov smo se vkrcali na vlak in v Ljubljano prispeli ob 17. uri. Terme Paradiso imajo res pravo ime. Odkrili smo še en raj v naši majhni, a prekrasni Sloveniji. DIAGNOZA SMEH 41 Zasoljeno, ki je dovoljeno >> BESEDILO: Milan Fridauer - Fredi > Ceprav so me sestre v polcetrtem letu dialize vec stokrat picile, nisem zato nic bolj picen. > Niti potem, ko so mi dohtarji predpisali zdravilo proti slabokrvnosti, žena noce priznati, da mi spije prevec krvi. > Bog je zacel z delom na Adamovem rebru, lepotni kirurgi pa ga neutrudno nadaljujejo. > Kdor želi visoko letati, ne sme imeti obcutljivega želodca. > Le najbolj bistri kalijo vodo neopazno. > Nekateri skacejo cez plot samo zato, da jih ne bi imeli za zaplotnike. > Še vedno je najbolj razširjena borilna vešcina komolcarstvo. > V naravi je vse manj gologlavih, v politiki pa vse vec praznoglavih jastrebov. > Imel je tak kembelj, da so ga vaške klepetulje lahko obesile le na veliki zvon. > Najbolj perverzen odnos je samoljubje. K poletju sodijo tudi taborniki >> BESEDILO: Toni Gašperic Taborniški odred Dva krokarja je vodil ucitelj Jože Kambic. Sobo smo imeli v gradu, približno tam, kjer je danes stranišce za vse tiste, ki obiskujejo poletne kulturne prireditve ali se pridejo okrepcat v Grajsko klet, kjer so na voljo Šturmova vina. Za ucenje zahtevnih taborniških vozlov smo porabili kar nekaj casa, a ce jih nisi obvladal, se nisi smel udeleževati niti drugih aktivnosti. Na primer orientacijskih pohodov ali nocnih vaj. Med ocetovo partizansko kramo sem našel vojaški kompas, kar mi je dvignilo ugled, saj je škatlica pomenila majhno bogastvo. Ko smo zalezovali skupino, ki je odšla na pot nekaj minut pred nami in nas z znaki, zarisanimi s palico v zemljo ali napisanimi na listke in skritimi v duplih dreves usmerjala, nam je prišel kompas vražje prav, da smo jih hitreje odkrili in si tako pridobili tocke. Cel teden sem moral doma prositi starše, da so mi dovolili udeležiti se nocnih vaj. To je bilo doživetje, saj je pri nas doma veljalo nenapisano pravilo, da smo morali biti v hiši, ko je na cerkvenem zvoniku odbila zdravamarija. Se pravi, da smo hodili poleti spat s kokošmi, ko se zunaj še ni niti dobro zmracilo. Izjem ni bilo: pod krovom je moral biti tako najstarejši Ivan kot najmlajši Branko, kar je imel Ivan za nekaj nepravicnega in krutega. A se je moral prilagoditi, sicer bi zapela v ocetovih rokah kneftra ... Nocne vaje pa: trdna tema. Baterija. Navodila je bilo treba brati tako, da niso tekmovalci iz druge skupine videli svetlobe, ko smo uporabili svetilko. Objeli smo se okoli vratu, se vrgli na tla, da je nastala oblika senene kope, in šele nato prižgali baterijsko luc. Paziti je bilo treba tudi na vsak šum, ki bi lahko nasprotniku izdal, kje smo. Skoraj dihati si nismo upali. Bilo je vznemirljivo, razburljivo, napeto, cudovito. Trudili smo se do skrajnosti, da bi nas tovariš Kambic pohvalil, da bi si pridobili njegovo zaupanje, saj smo živeli v casu, ko je bilo veliko vec grobosti, nerazumevanja, kricanja, pijanosti in nepozornosti do nas otrok kot topline, lepih besed, božanja. Pa smo se vsega tega še kako želeli in ob vsaki lepi besedi je zadrhtela otroška duša in dobroto vpila kot zemlja vodo po dolgi suši ... Taboriti za deset dni ob Kolpi pa nisem smel. Mama se je izgovarjala, da je nevarno, da lahko naraste voda, da so avgusta noci hladne, a vem, da so bili razlogi povsem drugi. Ni imela denarja, ki ga je bilo treba prispevati za hrano, nisem imel trenirke, v kateri bi lahko spal, nisem imel nicesar, kar je pisalo, da moramo vzeti s seboj pod stare šotore z lesenimi palicami, v katere je teklo, ce si med dežjem s prstom potegnil po strehi. Pa sem si želel iti tako zelo, da me je bolelo, da noc 42 DIAGNOZA SMEH pred odhodom drugih nisem zatisnil ocesa, da sem dobil vrocino ... Še dolgo casa po tem so me dražila pripovedovanja o ukradeni zastavi v crnomaljskem taboru, ki je bil ne dalec od metliškega, mi budila domišljijo o nocnih stražah, kjer te vznemiri še tako komaj zaznaven šum, kjer pod okriljem noci deluje domišljija, ki napravi iz sovjega skovikanja sovražnika, ždecega za vsakim grmom. Cutil sem se okradenega za ta trepetanja duše, ko si telo komaj upa dihati, da ne bi zamudilo ali spregledalo magicnih skrivnosti, znacilnih za naravo, ki je dobrohotna in dalec od nas ... Ne vem, kdo se je bolj vlekel: mi ali jutranja megla, ki se priplazi v mesto s kolpskih bregov, ga zavije v sivino, da postane clovek melanholicen in mehek in ga prav prebudi šele šilce žganega. Ali dokrajci štrik okoli vratu. Ždeli smo po gostilnah, se premešcali iz druge v drugo, ko je doživel Cuba možganski orgazem. Spomnil se je, da je bil njegov stari borec, ki je lupil po gozdovih hrastovo lubje za caj, in da imajo nekdanji partizani v Banjolah lep letoviški hotel, kjer bi se dalo poceni preživeti nekaj poletnih dni, ki so se iztekali s svetlobno hitrostjo in s svojo smrtjo grozili, da zacetek pouka ni vec dalec. V potovalko smo zmetali nekaj majic, hlace, v poslovni kovcek Cubovega oceta pest drobiža in deset papirnatih tisocakov, ki smo jih pri zapiranju kovcka priprli, da je košcek kukal ven in brez besed govoril, da so na popotovanju z vlakom dobro priskrbljeni mladenici. V Banjolah, kamor smo se pripeljali iz Pulja s taksijem, smo spali na konicastih skalah, kajti v borcevski sobi, veliki kakih pet kvadratnih metrov, sta sredi popoldneva smrcali Cubovi sestri, ki jima ni prišlo niti na kraj pameti, da bi prepustili ležišci bratu in njegovim prijateljem. Kaj to: Cubo sta nadrli kot garjavega psa, ga spraševali, cemu je prišel in s seboj pripeljal še zapito bando postopacev, zagrozili sta mu z ocetom - borcem, ki da ima v predalu mize v dnevni sobi shranjeno pištolo, zaplenjeno v neki hajki, lovec Italijane, ter se obrnili v zid borcevske sobe v Banjolah. Cuba je grozil z besedami, Cuba je grozil z obvladanjem borilnih vešcin, klel je in jokal, rotil in prosil, dekleti pa sta neprizadeto spali, kar je dalo slutiti, da sta imeli za seboj težko noc ... Gotovo sva bila videti revna. Ali vsaj kot sestradana študenta. Vracajoc se z južnega Jadrana, sva v Karlobagu postavljala šotor in še nisva zabila zadnjega klina, ko nama Semena modrosti je neka Avstrijka, ki je bivala v kampu, prinesla šunko. Nedotaknjeno, prekajeno, zdravo šunko, made in Avstrija. Zraven najinega šotora sta se utaborila Hrvata: ona je bila frizerka in lepa, on pa nic od tega. On je spal na blazini, ona pa na golih tleh. On je govoril, ona pa veliko kadila. Ko sva se z Božom do sitega najedla podarjenega mesa, sva dala ostanek šunke sosedoma. Lotila sta se jo z velikim tekom in slastjo, ceprav nista bila lacna, ker sta se pravkar vrnila iz mesta, kjer sta si privošcila v najboljši restavraciji pravo ribjo pojedino. Tako on. Ona pa cez pet minut, da jo je malce strah noci, saj da se je v mestu napokala pasulja, zdaj pa še šunke, kar je vse skupaj zelo slano. Vso noc sta hodila iz šotora k pipi, kjer sta se nacejala z vodo. Za namecek je hrvaški gospod kolcal, kot da misli nanj cel Slavonski Brod, od koder sta bila po njegovem pripovedovanju doma. Po njenem pa sta se prišla namakat v morje naravnost iz Subotice, kjer ima ona frizerski salon za dame in veliko hišo s posestvom in svinjami, on pa nic od tega. Mislim, da mu je rekla celo luftar, a v to nisem preprican do te mere, da bi dal roko v ogenj. Pa magari le levo. S Silvom sva se srecala v Piranu. Tja sva prišla zaradi festivala Melodije morja in sonca. Janko Ropret je pel najino pesem Kam greš?, ki jo kdaj pa kdaj zavrtijo po radijskih valovih. Mihelcic je bil vsakokrat, ko nisva bila vsaj blizu zmage, hudo razocaran. V Mariboru na Veseli jeseni. V Ljubljani na Slovenski popevki, ko je Ivo Mojzer raje odpotoval v Sovjetsko zvezo, kot da bi pel najino Baro blabla. Janez Hocevar Rifle je za casopise izjavil, da mora na veceru pesmi svobodnih oblik peti »pogrebno« Mihelcicevo Celuloidno puncko, kar je Silvestra užalilo, razocaralo in spravilo v bes. Tudi v Piranu sva potegnila krajšo. Zmagala je Moni Kovacic, midva pa sva obredla vse še odprte lokale, ki so bili polni skladateljev, aranžerjev, pevcev in njihovih spremljevalcev. Uspešni so pili na uspeh, poraženci na izgubo: mrtvo pijani pa so bili tako prvi kot drugi. S Silvestrom sva zalegla med kamnitimi kipi v portoroški galeriji na prostem. Bilo je lepo soncno jutro, prav takšno dopoldne. Ko me je zbudil pasji lajež, sem z zabodenim pogledom ugotavljal, od cesa imam mokro majico in hlace. »Tako je to,« je dotolcen rekel Silvo, »po poražencih celo psi šcijejo.« Misli svetovnih modrecev, ki veljajo tudi za današnji cas Martin Luther King ml. (1929-1968) je bil vodja nenasilnega boja za pravice crncev in Nobelov nagrajenec za mir. RZ nenasilnimi protesti, ki so bili pogosto nasilno napadeni s strani rasisticnih oblasti, je s pomocjo medijev Luthrovo gibanje pridobilo ugled v javnosti, kar je bilo kljucno za priznavanje in uveljavljanje crnskih državljanskih pravic v ZDA v šestdesetih letih. Leta 1968 so ga v Memphisu umorili, medtem ko je pripravljal pohod v podporo crnskim zdravstvenim delavcem. Pamet je mnenje, zacudenje je uvid. > Tema ne more odpraviti teme; samo svetloba lahko. Sovraštvo ne more odpraviti sovraštva; samo ljubezen lahko. > Vse, kar vidimo, je senca tega, cesar ne vidimo. > Zaupanje naredi prvi korak tudi takrat, ko ne vidimo celega stopnišca. > Tisti, ki sprejme zlo, ne da bi mu ugovarjal, dejansko sodeluje z njim. > Najvecja tragedija ni vrešcec hrup slabih ljudi, temvec grozna tišina 'dobrih'. DIAGNOZA SMEH 43 sestavil Edi Klasinc vkuhano sadje, sadni zvarek sistem opor­nikov majhen otok hrvaška igralka (Nina) nesre˜a, težava denar za sto enot zbirka zakonov, zakonik velik referat vrsta motovila lo˜en prostor stvar, predmet ženski modr˜ek nauk o nosnih boleznih atenski kralj, Tezejev o˜e nekdanji vladar Benetk oblika obleke zani˜ljivo ime za kmeta, kmetavz Majda Arh gola površina lepore˜en ˜lovek pluskvam perfekt kdor rigola, rigolar odlomek iz svetega pisma lu˜aj kri˜anje Rado Nakrst snegec prepes­nitev izdelov. ostrešij velik afriški pti˜ ljudstvo iz Afrike stran v knjigi Ivan Levar kmet (pogovorno) rižev liker grad v Bretaniji kroja˜ (star.) kon˜ni del skladbe osje gnezdo teta Sartrova drama pesnica Znidar˜i˜ živahen ples gorske reševalne sani no˜na sova kulturna rastlina o˜e Ujevi˜ služenje kot minister ˜rnsko ljudstvo nadih starosti sveto­pisemska dežela gorovje v Mjanmaru V skladu z zakonom o društvih, zakonom o varovanju osebnih podatkov, pravili društva ledvicnih bolnikov in statuta Zveze društev ledvicnih bolnikov Slovenije (ZDLBS) izpolni in podpiše pristopno izjavo vsak clan društva. PRISTOPNA IZJAVA ZA NOVE CLANE DRUŠTVA LEDVICNIH BOLNIKOV _(vpišite društvo) Ime: ................................................................................................... Priimek: ................................................................................................... Naslov: ................................................................................................................................................................................................................. Poštna številka: ................................................................... Kraj: ....................................................................................................................... Datum rojstva: ......................................... Spol: M Ž Telefon: ............................................... GSM: ............................................Elektronski naslov: ........................................................................ SEM (obkrožite ustrezno številko, pri otrocih obkrožite dve številki): 1. na hemodializi 4. ledvicni bolnik 7. otrok (starost) 2. po transplantaciji ledvice 5. družinski clan 8. zdravstveno osebje 3. na peritonealni dializi (CAPD) 6. podporni clan 9. drugo NAZIV ZDRAVSTVENE USTANOVE: Kraj in datum: Lastnorocni podpis: Podpis zakonitega zastopnika za osebo mlajšo od 15 leta Cilj obdelave osebnih podatkov je zagotavljanje clanskih pravic in obveznosti, zavarovanje clanov, obvešcanje clanov ter vodenje evidenc v zvezi s clanst­vom in aktivnostmi clana v društvu in ZDLBS. • S podpisom sprejemam pravice in obveznosti, ki izhajajo iz društvenih pravil in statuta ZDLBS. • Osebni podatki se z mojo privolitvijo zbirajo in hranijo v društveni in tudi centralni evidenci ZDLBS v skladu s 1. odstavkom 10. clena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) clen. • S podpisom dovoljujem hrambo in obdelavo "osebnih podatkov" v evidenci clanov društva, posredovanje tle-teh podatkov ZDLBS pri izvajanju rizicnih clanskih aktivnosti (npr.: izleti, športna tekmovanja, projekti …). • Dovoljujem tudi javno objavljanje slikovnega, video in zvocnega materiala, ki prikazuje dejavnost društva in vsebuje moje posnetke. DA NE • Društvo pa se obvezuje, da bo varovalo osebne podatke fizicnih oseb v skladu s 24. in 25. clenom Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) • Narocam se na društveno obvešcanje o programu dela ter aktivnostih društva in hkrati dovoljujem, da me društvo o tem obvešca na moje kontakte oziroma preko poverjenikov. DA NE • Od osebnega društvenega obvešcanja se lahko kadarkoli pisno odjavim na sedežu društva, pisno na naslov ali po e-pošti.