Kmet naj sam razpoiaga s svoimi pri«l«illkiv (Dopis iz kmetskih vrst.) Hvala ti, ,,Slovenski Gospociar", da tako krepko zagovarjaš slovenskega kmeta! Dohiteli so nas zopet liudi 6asi. Rekvirira se vse križem. Cim ved je kmet pridelal, tem ve6 se mu odvzame. Pusti pa se mu daleč ]iremalo. Ni čuda, Se izgubi kmet na ta nafiin veselje do dela. Kmetu, ki je marljiv in dosti pridela, se vzame toliko, onemu pa, ki ima ravno toliko (iobrega {.olja, a zaradi svoje malomarnosti manj pridela, se vzame manj, pusti se pa obema enaka množina žita za prehrano. Ali ni to krivica: Ali ne zasluži oni, ki bolj skrbi za splošno Ijudsko prehrano, kaj boljSega, kakor oni, ki skrbi večjidel le za sebe in za svojo družino? Gospodje, ki-odrejajo stroge rekvizicije, se za to ne brigajo. Oni vedo, da je ravno to vzrok, da kmetsko ljudstvo izgublja veselje do dela. Vsak kmet, vsak državljan je dolžan podpirati državo v tem resnem 6asu, skrbeti za prehrano vojakov na fronti, ki prelAvajo kri za blagor vseh, in temu sa tudi noben pošten človek ne ustavlja. Edino, kar vsakemu mrzi, so krivifine zahteve. Žakaj b; morali eni dati vse, drugi pa nifi, čeravi>o hi lahko diali. V tem oziru bi se naj marsikaj prcdnigačilo. Terjatve poljskih pridelkov bi se naj tako uredile. kakor zemljiščni davek. Naj bi se za, vsakega posestnika na podlagi njegovega zemljišča pravilno in pravično določilo, koliko žita, krompirja itd. more in mora prodati na leto državi, in 8e te zaJtiteve izpolni, s« «u naj pusti vse, kar je- pridelal s svojo mar ljivostjo ve8, da lahko san rabi ali pa proda komur hofie. Opustile bi se tudi naj mlinske karte. Naj se mu Sa prostost, kar se tiče njegovih potreb. Ce mu gospoda dela ne odvzame, še tnu tud? žjvil ni treba. Saj ittk večina kmetskega ljudstva izhaja bolj pri slabi kakor dobri hrani, in ljudstvo ni bilo ne prej in ne zdaj tako razvajeno, kakor mefičani. Cim ve8 bo kmet pridelal, tem vefe bo ostak njemu samemu in ta pogoj bo ^budil v njem vese)je do dela, tako da bo vsak košček zemlje rad skrbno obdelal. Mislim, 3a bo večina kmetskega ljudstva le-ts predlog odobravala, ker bi se na ta nacln prepreJft« le krivice, ki se godijo večkrci: pri strogih rekvi?io1" ja^.. Tjfi 8e Ijudstvu to bolj ugaja, kakor rekvizicije in karte za mletje, naj bi se za prihodnjost oni gospodje, ki sedijo pri zelenib. mizah, uklonili tej nažl volji. Na vsak naftin pa bi se naj sestavila bolj skrhua statistika (seznami) o obdelani zemlji. Seveda bt ce naj pri oddaji upoštevalo tudi v bodoče uime, su« So in drug« vzroke slabe letine.