Inserati se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr. če se tiska enkrat, 12 kr. če se tiska dvakrat, 15 če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno /.manjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema oprav-ništvo (administracija) in ekspe-dicija, Poljanska cesta h. štev. 32. Vredni Stvo je na Poljanski cesti h. št. 32. Političen list za slovenski narol Po pošti prejemali veljii: Za celo leto . . 15 gl. — kr Za pol leta . . 8 „ — „ Za četrt leta . . 4 „ — „ Za en mesee . . 1 „ 40 „ V administraciji velja: Za celo leto . . 13 gl. — kr Za pol leta . . 6 „ 50 „ Za četrt leta . . 3 „ 30 „ Za en mesec . . 1 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. več na leto. Posamezne štev. veljajo 7 kr. Izlitij a vsak dan, izvzemši ne-delje in praznike, ob '/,6 popoldne. ,. ' L ii t e r. (Konec.) III. Luter, reformator. 31. oktobra 1517 je Luter nabil svoje reke zoper odpustke na grajsko cerkev v \Vit-tenbergu. On ni napadel zlorabe, marveč odpustek sam in dobra dela. Pisal je namreč Tecelnu: naj se on nikar zarad toga ne briga, ker stvar ni začeta zarad njega, marveč to dete ima vse kaj drugačnega očeta (er solle sich unbekiimmert sein lassen, denn die Sache sei nicbt von seinetvvegen angefangen, sondern das Kind habe viel einen andern Vater). Grajali so njegovo prevzetnost, ker hoče vse prekucniti, a rekel je „brez ošabnosti ali vsaj brez nagled o ošabnosti in prepirljivosti, ne more se nič novega doseči." On je „Martin, osvoboditelj". Vse kar ima in kar napadajo nad njim zoper-niki, prejel je od Boga; v njem je nov Pavel za svet nastopil. — Večkrat je rekel, „on bi se rad podvrgel cerk i, ali ona mora prej sprejeti njegov nauk, da vera sama, brez dobrih del, človeka opravičuje, in da človeška volja ni svobodna." On se je sicer bal izobčenja, a ognil se je temu in je rekel, „cerkev je ne-vidljiva, izobčenje ne more človeka izključiti iz cerkve, marveč le greh." On ne praša po papeževem izobčenji in pri njem je to dognana stvar, 011 hoče umreti v izobčenji. Njegov nauk je „edino zveličavni, in papež je antikrist",— to dvoje misel si je Luter v glavo vtepel in od njiju ni prenehal ves čas svojega življenja. — „Pero moje se hoče lotiti še večih stvari. Poslal ti bodem malenkost, da pregledaš, ali po pravici mislim, da je pravi antikrist, po nauku sv. Pavla, v Rimu; da je on sedaj še huji od Turka, hočem ti dokazati." »Zaupljivo ti povem, ne vera, ali je papež sani antikrist, ali je le njegov apostel", tako on pači in križa v svojih pismih (dekretalih) Kristusa, t. j. res- nico. Kljubu temu pa ob istem času piše isti Luter: „da ni nikoli odobril razkola in tudi tega ne bodo storil nikoli"; ni ga vzroka tako važnega, da bi se mogel kdo ločiti ali odtrgati od katoliške cerkve. Kmalo potem pa je rekel: „vsi smo husitje, — da Pavel in Avguštin sta do besede husita. Luter, kaj pa, da je bil še gorje od Husa". Nečem, da bi mojo vero kdo presojeval, tudi angelj ne; kdor no sprejme mojega nauka, noče biti zveličan. Mož, kterega sedaj proslavljajo za vzgled strpnosti, ni bil nič kaj zbirčen proti svojim nasprotnikom. Zarotim te, pisal je 1.1820 Spa-latinu, ako nauk prav razumiš, nikar ne verjemi, da bi se ta stvar dala izpeljati brez hrupa, brez upora in ustaje. Iz meča ne boš naredil peresa, iz vojsko ne miru; beseda Božja je meč, je vojska, je pohujšanje, je razdejanje, je strup. Nekoliko smo sedaj ocenili moža po njegovih lastnih besedah, iz tega se vidi, da je Luter sam nad sabo zdvojil in tako zabredel v krivoverstvo; ako pa slepec slepca vodi, oba v jamo padeta. In koliko nesrečnih je pa Luter potegnil s sabo v razkol! Pred evangelijem je bil svet obseden le po enem hudiču, sedaj pa jih sedem po svetu roji, tako je pisal Luter sam o spačenji nrave po njegovem nauku. Vendar „Reichsbote" v Berolinu pravi, da se je pred Lutrom pravo krščanstvo zgubilo na svetu. Lutra pa sedaj na Nemškem toliko povzdigujejo, da katoliki malokedaj kakega svetnika in vendar se nad češčenjem svetnikov najhuje spodtikujejo protestantje. Ljudje na Nemškem so se sedaj toliko navdušili za Lutra, da vsako pametno besedo preslišijo. Ko je v Rostoku dr. Baumgarten govoril, da vendar to ne gre, da bi katoliki v Meklenburgu še ne smeli imeti svoje lastne cerkve, so ga sicer poslušali, ali kaj tacega skleniti se niso upali, veselje, ktero sedaj zarad Lutrove slavnosti vživajo, bi se jim bilo skalilo. Prašamo tedaj, kje je spravedljivost, kje je prava strpnost, ali pri protestantih ali pri katolikih? Politični pregled. V Ljubljani, 12. novembra. Avstrijske dežele. Iz delegacij. Budgetni odsek državnega zbora se je posvetoval 9. t. m. o potrebi za vojno in druge potrebe v posedenih deželah (v Bosni in Hercegovini). Navzočni so bili minister vnanjih poslov grof Kalnoky, državni vojni minister grof Bylandt-Rheidt, državni denar-stevi minister plem. Kallay i. dr. Delegat pl. Demel je interpeloval ministra vnanjih poslov zarad nemirov v Srbiji. Grof Kalnoky je rekel, da ti izgredi niso narodni, niti politični ali zoper kraljevo hišo, marveč so le bolj krajevnega pomena, in da jih je srbska vlada vže zadušila. Da bi bil profesor Gjaja po prekem sodu obsojen, se ne potrdi. Odsek je potem prestopil na dnevni red. Delegat dr. Mattuš je poročal o izvanrednih potrebah za poveljnike, vojaštvo in naprave v obsedenih krajih, v proračun je zato vzetih 7,307.000 in je vprašal o mnogih stvareh državnega denarstvenega ministra. Vprašanja so se tikala novačenja v Bosni, davkoplačevanja, reda v pravosodji, in agrarnih zadev (kar se tiče namreč razmerja med grunt-nimi posestniki, ki so večidel mahomedani, in zakupniki, kmeti, ki so po večem kristjanje). Poročevalec je hotel zvedeti, po kakšnem načelu se oddajajo javne službe in ali so kaki načrti zarad občil do morskih bregov. Državni minister je na to odgovoril obširno ter razložil stvari, pri čem da so, in potem se je privolilo, kar se zahteva za vojno in vojaške naprave v Bosni, le pri naslovu »hrana" in »nepričakovani izdajki" se je nekaj čtralo. Ceska univerza pisala jo noto svoji posestrimi pražko-nemški univerzi v češkem jeziku. Nemška univerza se zaradi tega pritoži na ministerstvo, ktero je določilo, da naj se v bodočnosti za enake slučaje preskrbi prestava pri pražkem c. kr. namestuištvu. Slovenci moramo pa še vedno nemške odloke sprejemati im® 0 Terminologiji za rokodelce. Z Dobrne, 8. novembra. O rokodelstvenem nazivoslovji si, danes mi došli velecenjeni »Slovenec", sprožil potrebno in zdravo misel, človek, ako posluša naše rokodelce, skoro ros ne ve, naj bi se jokal ali smejal. Toda zadnje brani resnobnost zadeve, prva pa ne pomaga nič. Ne preostane toraj druzega, kakor stvari se lotiti na pravem kraji. A kje je ta? Kar je proizvodov domače korenine, za nje bodo se primerni izrazi brez dvombe še našli kje doma, gotovo so niso vsi razgubili potopivši se v poplavi iz tujstva vzprejetega nazivoslovja. Nekteri ljudje, vzlasti tisti, ki so prišli malo dalje, kakor samo „od peči do vrat", radi mislijo, da so po tujih krajih pozobali vso znanost, zatoraj z nekim ponosom v svoji učeni nevednosti rabijo rajši besede, kakoršnih domače ljudstvo še razumeti ne more. Marsikteri mladeneč, ki jo n. pr. »vafenrok" nosil, rad pripoveduje o »gviru" ali »hinterladarju", potem kako je »aufštajgal" do »eršte šarže" in mu je »militiiršnajdar" na »lcragn" ob obeh »okili" po eno »šterno" gor »priheftal"; ko je pa domu prišel, si je »štitlliozne" kupil. Naš kmetic 11. pr. pozna »kladivo", a kovač „haraer" drži v roki, kadar po »ambosu" udriha. Naš kmet si po okoliščinah blago »naročuje", a »žnidar" si ga vpešt('la" itd. Stari ljudje, kteri šole od znotraj nikdar niso videli, izrekajo zahvalo z „Bog plačaj", njihovi otroci z »Bog lonaj", a teh deca navadno s »hvala!" ali »zahvalim", kakor to zahteva „duh časa". Pst! — pazi, da predaleč ne zabredeš! Kakor so pa naši dobrodušni predniki 11. pr. le »cajtinge" poznavali, da so o svojem času zamogli »novice" prebirati, a sedaj razne »časnike" in »časopise" redno dobivamo: tako bo tudi potrebno še veliko truda in prizadevanja, dokler bodo naši rokodelci sedanje „ce-jage" spravili med staro »kramo", djali med staro šaro, ali si jih vsaj čedno preustrojili v novo »orodje". Vprašal boš, kako naj želje dobijo kosti in meso? Na to je že »pod črto" odgovoril najnovejši »Slovenec", rekoč, da »vsakdo naj skrbno nabira domače izraze za opravila iu orodje". To bi bila ena pot. Drugo jo iznašla bistroumnost gospoda vrednika, kteri je pristavil, naj bi se imenovana terminologija vredila iz dotične tvarine, ki je pripravljena za že dolgo pričakovani slovar Wolfov, — pač najr krajša pot. Ne bode sramota, če se podamo v šolo, 11. pr. k našim severnim bratom Cehom. Tudi in našim nemščine nezmožnim kmetom nihče ne oskrbi prestave. O hrvaškem bana, F. Z. M. baronu Filipovi č u. madjarski listi nepovoljuo pišejo, iz česar smemo sklepati, da bodo Hrvatje z njim zadovoljni, kajti kar je Hrvatom po volji, je navadno Madjarom trn v peti. ,.Pester Llovd" se sklicuje, da bi se že iz tega vzroka ne bi bila smela najvišja civilna oblast v vojaške roko izročiti, ker ni še dolgo, da se jim je po Krajini ona odvzela in civilnim izročila. Mi tukaj pač ne vidimo merodajnega vzroka, pač pa se nam zdi in nam bo tudi vsak graničar iz srca rad pritrdil, da je Krajina pod vojaškim za-povedništvom zadovoljno živela, dan danes se pa zadovoljnost ondi povsod pogreša. Filipovič je bil več let na Hrvaškem zapovedujoči general, in je vrh tega domače gore list, po vsem pravičen mož, ki narod in deželo pozna, narod pa tudi njega pozna. Kakor tak pa. seveda, Madjarom nikakor ne more všeč biti. KinetMki upori na Madjarskem so se v zalaškem koinitatu zopet oživeli. Ponoči od S. na it. t. m. pridrlo je nekako 30 oboroženih kmetov v Zala-Liivo, kjer jih je pa že redar-stvo pričakovalo, kajti ovadila jih je neka žena. Upor je zopet Židom naperjen in razburjenost t : li velika. V Zala-Lčvo padla sta dva hudo poškodovana bledi smrti pod koso. več jih je pa ranjenih. Vnanje države. Srbske naeelnike radikal cev zako- \ ali so v težko železje ter jih v Zajčar pred hitro sodbo peljali. O Pasicu se misli, da bo brž ko ne na Ogerskem. Uporniki napadli so v petek mesto Zajčar, kjer so pleniti mislili. Podpolkovnik Blaž Jurkovič pričakoval jih je z malo peščico vojakov in nekaj orožniki, kterim se je tudi nekaj premožnih inestjanov pridružilo, ter jih po silnem naskoku, ki so ga uporniki pričeli, srečno odbil in v beg zapodil, 150 pa vjel. Vojakov ni nihče padel, meščanov je pa nekaj ranjenih. Vodja upornikom bil je poslanec Zika Milenovič, radikalec z dušo in telesom. General Nikolič pregnal jih je iz soteske in ondašnjih višav pri Cestibrodici popolnoma in ni mnogo svojih zgubil. Ustaši so bežali v divjem teku ter celo orožja niso imeli časa s saboj jemati. Pri Banji napadel jih je polkovnik Tladzič, ki je s svojimi ljudmi od juga, toraj od Aleksinca in Niša prodiral. Ustašeiu je bil ondi vodja radikalni poslanec Didic. Tepeni so bili tudi ti in so prosili za milost. Nekaj in med njimi Didic všli so v gore in od tamkaj na Bolgarsko. Bolgari jih sicer puste v deželo, pobero pa jim orožje in jih zapro po trdnjavah. — Dunajska „Presse" piše, da je upor že povsod uničen. Bog daj, da bi bilo res; nam se pa zdi. kolikor so nam ondi razmere znane, da je bil zajčarski upor še le začetek krvavega plesa, ki se bode v najmlajši kraljevini ob Savi in Donavi začel. Srbska tla so z nezadovoljnimi radikalci in demokrati povsod kakor se smodnikom nasuta, iskra je tu in čisto nič ne manjka, kakor le oni so na podlagi slovnikov — Jungmana, Koltova, Rankova, Spatny-ja, — potem na podlagi raznih cenikov in ostalih virov, pa s pri-pomočjo strokovnjakov sostavljali terminologijo za rokodelce čehoslovanske. Ta je letos prišla na svetlo „praci a nakladem ,čtendrske jednoty' v Lyse nad Labem". — Odkod je dopisniku to znano? Cuj! Nedavno je dnevnik „Cech" knjižico omenjal v svojem predalu za literaturo; za vzgled je list ponatisnil „nazivoslovi obuv-nieke". Kaj misliš, potrpežljivi čitatelj. koliko vlastitih izrazov potrebuje samo čevljar pri svojem opravilu? Orno na belem jih je v omenjenem ponatisu nič manje kakor 149. Pisatelj teh vrstic je dotični odlomek izrezal in priložil svojemu poročilu. Oe se. gospod vrednik, najde kje neveren Tomaž, blagovolite mu pol metra dolgi izrezek pokazati. — Koliko li besed bi potemtakem štela vsa terminologija za rokodelce? majhnega migljaja od ruske strani in vsa kraljevina bo h krati v ognji, da si tudi zapeljano ljudstvo ne ve vzroka, zakaj da kožo na prodaj nosi. „Pester Lloyd" od nekod ve, da se je ob priliki bivanja ruskega cara v Kodanji ondi misel o balkanskih prestolih rešetala in se je menda pri tej priložnosti jako sočutno in pohvalno o princu brez posestva Petru Karadjor-djeviču govorilo. Kaj bo pa Milan 1. na to rekel? Rusija s Petrom vred čaka, in čakati sta se pa oba že navadila, toraj nekoliko manj ali nekaj več nima nikakega pomena liu.ski polki so imeli do sedaj po štiri zastave, namreč vsak batalijon imel je svojo. Vojni minister je pa sam predlagal, da naj vsak polk le po jedno obdrži, kakor je to tudi drugje običajno. Ruska generala Kaulbar:-: in Sobi lev, ki sta bila na Bolgarskem v ministerskih službah, prejela sta vsak po eno brigadno zapovod-ništvo v Rusiji in se jima je car osobno zahvalil za točno izpeljavo svojih nalog na Bolgarskem. V Londona je bila pri lordmajorji nedavno pojedina. Francoski poslanik AVaddington napi! je zastopnikom inostranstva in povdarjal, da je njegovo poslanstvo — poslanstvo ni iru. Angleški premier Gladstonemu odgovori, da imajo Angleži vedno sočutno srce za Francoze. Dalje liladstone omenja Egipta in pravi, da angleško podjetje onda napreduje. Za Ka-hira se je že določilo, da jo angleški vojaki zapuste. Angležem je vse na tem ležeče, da se v Afriki mir vtabori in berolinka pogodba izpolni. Vsem velesilam je mnogo na tem ležeče, da se mir ohrani in Uladstone se nadja, da tudi male balkanske države ne bode izjeme delale. Kitajski poslanec v Parizu, marquis Tseng, obelodanil je menda neka pisma diplo-matičnega zadržaja francoskim publicistom in se je s tem francoski vladi jako zameril. Da bi Francozi ne bili za trdno sklenili, kolikor le mogoče proti Kitaju zmerno postopati, sedaj le bi vse svoje sile napeli, da Tsengu domu posvetijo, tako bo pa menda vse pri starem ostalo. Kitajska vojska se zbira ob Tonki-neški meji in bo vrhovno poveljništvo čez njo general Pang prevzel. Po celem Kitaju jeli so se oboroževati in polk za polkom kretajo od severa na jug. Po orožnicah se sto in sto rok noč in dan giblje. Iz vsega je razvidno, da jim je v Pekingu na tem ležeče, Francozom kolikor toliko račun ovreči. Izvirni dopisi. Iz Polhovega Gradca. 4. nov. Vgasnila je za našo faro lepa svitla luč: č. g. Franc Dolinar, dosedanji kaplan so nas zapustili. Zarad bolezni v grlu šli so v prijazni Horjul, da se odpočijejo in pozdravijo. Vsak pameten človek ve, in zgodovina cerkvena in svetovna nam spričuje, kaj so dobri duhovni človeški družbi. To se pozna najbolj ondi, kjer duhovnov manjka in ondi, kjer imajo učemke, kteri ljudem le ušesa žgetajo, na njih zveličanje pa ne gledajo. Naš gosp. Franc pa so se svojemu poklicu vsega žrtvovali z dušo in telesom. Dokler jih ni bolezen zadržavala, so bili marljivi duhovni oče v spoveduici, pravi prijatelj ter skrbni učenik otrok, goreč oznanovalec desede Božje na leči in pobožen mašnik pred oltarjem. Kako britko jim je bilo, ko niso mogli svoje službe tako opravljati, kakor so želeli, to ve le tisti, ki je za čast Božjo in zveličanje duš v resnici vnet. Gospod Franc so bili ves izgled pravega duhovnika. Zato jo njihova zguba za nas tem občutniša. Čast. gosp. Francu pa ne vemo za slovo in zahvalo boljšega dati, kakor srčno vošilo: Bog daj, da bi se kmalo ozdravili ter živeli še mnogo let, ter obilno zamogli še storiti v čast Božjo in zveličanje duš! Iz Celja, i I. nov. (A' volitvam v okrajne zastope. Požar.) Znano Vara je, da je najvišje državno sodišče na Dunaji razločilo, da posestniki v „deželni tabli" vknjiženih hiš, ako-ravno postavno svoto davkov odrajtujejo, kolikor jih morajo veliki zemljiščni posestniki odraj-tovati — nimajo pravice voliti v vrsti velikih posestnikov. Ta odlok se mi zdi jako važen zastrau volitev v štajarske okrajne zastope. Vsa leta sem niso smeli posestniki hiš, ki so od njih plačevali 60 gold. davka, voliti v okrajne zastope med velikimi posestniki. Letos je pa c. kr. namestnija v Gradci določila, da tudi hišni posetniki, če vsaj (30 gold. hišnega davka odrajtujejo, smejo v tej kategoriji izvrševati svojo volilno pravico. Obraz volilcev v vrsti velikih posestnikov se je vsled tega ukaza povsodi spremenil. V celjskem mestu na pr. je veliko število hišnih posestnikov, ki plačujejo nad GO gold. davka in vsled tega so volili med velikimi posestniki. Kakor kaže, bo izid volitve v tej kategoriji, kakor letos, vedno na korist nemško-liberalne stranke. Bi li ne kazalo, tudi za volitve v okrajne zastope po rekurzu zahtevati, da smejo med velikimi zemljiščnimi posestniki (Gross-grundbesitzer) zares voliti le samo tisti, ki od svojega zemljišča — ne od hiše, vsaj (50 gold. davkov plačujejo? Državno sodišče ho „per analogiam" gotovo odločilo, kakor v zadevi „v deželni tabli" vknjiženih posestnikov. Na ta način se je trdno nadjati, da bo večina marsikterega okrajnega zastopa narodno-kon-servativna, namesto nemško-liberalna. Na Ostrožnem, v celjski fari, je bil zopet požar. Najbrž vsled nerodnosti neke ženske v sredo 7. novembra predpoldne, ki je žarečo tresko nosila okrog hišice ob hudem viharji, se je po iskrah koča vnela ter zgorela. Njen posestnik, Jožef Veber, je toliko bolj milo-vanja vreden, ker je ob enem s svojim stanovanjem zgubil tudi vse svoje imetje ter išče prebivališča in hrane za sebe in za svojo družinico. Od Vojnika, S». nov. (Puhla misel?) Da so deželani v marsičem preveč na mesta navezani, je znano. Kar se posebej tiče tiskovin, to jih moramo ne redkokrat vzprejemati celo iz takih zavodov, kjer se za cerkev in za narodnost brusijo noži. Rečeno velja med ostalim tudi obzirom na naše bližnje mesto. Bili so časi, ko vsaj papirji niso delali razločka med narodnostjo, da bi nemški misleč prodajalec v trgovini dražil slovenskega kupca. Kaj pa danes? Stare nemško-slovenske tiskovine za urade pohajajo, v novih izdajah izbrcajo pa slovenski tekst. Vsaj Celjani ravnajo tako. Veseli bomo. če se spriča, da to ni resnica. Dopisniku je znan nek načelnik raznim uradom, ki jo te dni prišel v Celje, da nakupi za urad potrebnih tiskovin. Nakupil jih je res, toda vse z nemškim tekstom, češ, takih s slovenskim ali vsaj obojejezičnim rekom ni bilo v zalogi. — Isti gospod je v imenovanem mestecu v neki gostilni želel postne jedi, ker je bil petek; odgovorili so mu, da mu ne morejo žel.ji zadostiti. „Nič ne škodi, bom pa šel drugam iskat", dejal je gost. „Lo počakajte, bodete že dobili vse, kar želite", odvrnil je gostilničar. Oost je dobil postne jedi. Dobro! Na podoben način bi kupovalec za-mogel posvetiti knjigarju. Dandanes govorijo o narodnosti skoro povsod, kamor te noge prinesti; in lahko so primeri, da najboljše besede, najlepši nauki v tem oziru vsled najmanjše neprevidnosti grejo « rakom žvižgat. Kaj bo pomagalo, če neved-neža podučil jem o narodni „ravnopravnosti", ako pa Slovencu iz občinske pisarnice pošiljam nemška pisma, če 11111 krstni list napolnim z nerazumljivimi ptujimi besedami! Ali bom nemški tekst v domovinskem, krstnem, poročnem itd. listu dopolnoval s slovenskimi izrazi? Neizkušena oseba, dobivajoča od svojega učitelja nemške spise, začne dvomiti glede resničnosti besed, ki jih je ob priložnostih bila slišala iz ust istega človeka, kteri drugače uči in drugače ravna. Tako danes zidam, a jutri podiram. Po uradih hodijo tiskovine na razpolaganje, da se zamore vztrezati Slovencu kakor Nemcu. Prvi v svoji skromnosti zahteva samo ravno-pravnost, izmed drugih pa večina le nadvlado; oni želi pravico, ta hoče krivico. Škode ne želimo nikomur, vendar zakaj bi naj prezirali načelo: Svoji k svojim! — V beli Ljubljani na pr. se je ustanovilo društvo*) za narod iskreno čutečih domoljubov, v tem kolu je zastopan duhovnik iu krščanski misleči lajik, svetnjak. Ti so s požrtvovalnim prizadevanjem oživotvorili »Katoliško bukvarno" s »knjigoveznico",**) letos se je iz omenjene zadruge izcimila »Katoliška tiskarna". Vso tri panoge so vredne priporočila in dostojne podpore. Skrbite toraj, da bodete po imenovanih zavodih imeli v zalogi potrebne tiskovine in papirovine, a nam bo morala biti sveta dolžnost, da Vas pri odličnem podvzetji na cedilu ne pustimo. Ce že potoni pošte naročuješ, je glede stroškov vse eno, da li ti pošlje nasprotnik kje iz sosedstva ali prijatelj iz nekoliko oddaljenega srca slovenskega. Ako pa uaročbino dobivam po privatnem potu. povej mi postrežnika, ki bi bil zadovoljen z enako neznatnim zneskom kakor pošta. Mili, za blagor cerkve in naroda vneti bralec! Presodi blagovoljno, da li je dopisu samo — puhla misel? Domače novice. (Sokolov „jour-fixc) v soboto zvečer je bil v resnici krasen in zanimiv večer. V salonu • »Bierhalle" zbralo seje jako lepo število krepkih Sokolov in tudi nekaj odličnih nesokolcev. Kakor je bilo pri toliko izborni mladi krvi pričakovati, podajali ste si krepka resnica in do-vtipna šala v najlepšem sporedu roke. Pevci so svojo spretnost tudi nocoj sijajno dokazali. Slišali smo veličastno šumenje valov »jadranskega morja" poleg mile prošnje nesrečnega pevca Preširna »strune milo se glasite". „Ti-čica gozdna" očarala je mlade »tiče" do sploš-njega navdušenja. Obilna pohvala od strani poslušalcev in bogati namečki od strani pevcev vrstili so se drug za drugim. Polnoči je že bilo. in dež jo lil v potokih, ko so si poslednji na veselo svidanje v soboto na 24. t. m. roke podali in razšli. »Sokolu" jo pač iz srca želeti, da bi krepko razvijal čile svoje peruti. No le, da je društvo poseben ljubljenec našega naroda, ki ga povsod z navdušenjem pozdravljajo, kjer se »rudeče srajce" pokažejo iu društvo tako jako mnogo do probujenja narodne zavesti po deželi pripomore ter iz tega ozira že vsako priporočilo zasluži, je sploh tudi posebne *) Društvo no, aiupak mala družbiea (Nemec 1 • i rekel s posojeno besedo ..Oonsortium"). **) Te sicer še nimamo, pač pa nam vse potrobno preskrbuje narodnjak. Vredn. vrednosti telovadba za mlade, še ne popolnoma razvite telesa članov. Da je za zdravega duha tudi zdravo telo neogibno potrebno, spoznali so že stari narodi. ( Grof Blagaj) je svoj mandat kot deželni poslanec velikega posestva odložil. (Poroka) Dne 22. t. m. bo poroka baronice Marije AVinkler-jeve, starejše hčere deželnega predsednika, z novim okrajnim glavarjem logaškim, grofom Pace. (Znani „jour-fixcu pri Tavčarji) se je razbil. Udje njegovi so med sabo razdvojeni zarad zadnjih dogodeb v kranjskem deželnem zboru. Snuje se novo »politično društvo", ki bo predložilo svoja pravila vladi za potrjenje. V pravilih ima tudi določbo, da odbor ima pravico sprejeti ali zavreči kogar koli in da se nektere vrste ljudje ne smejo sprejemati. Kaj bo iz tega, se bo videlo. (Včerajšnja „besedau šišenske čitalnice) bila je dobro obiskana, gibanje živahno. Na-drobnejega poročila pričakujemo. (Hruška zadruga tiskarjev) je tudi naši ljubljanski odpoved poslala. Tudi ni čisto nobene škode. Redko kedaj jo kdo naših tje gori zašel in, ako se je res tako daleč zmotil, obžaloval je britko svojo pot, kajti dela ni mogel nikjer dobiti. Na jugu, bratje Slovenci, je naša bodočnost, med Nemci nam bo težko kdaj s cvetlicami potresena. (Poboj.) Včeraj popoludne ob 4. uri je v ljubljanskem predkraji na karolinški zemlji liSletni delavec Karol Treo — 291etnega črev-Ijarskega pomočnika Rajko Boskoviča zarad majhnega prepira v stanovanji Treovem z ročno sekiro tako močno po glavi vdaril, da se je Boskovič takoj zgrudil na tla in čez pol ure svojo dušo izdihnil. Predno je umrl, so ga še v sveti olje dejali. Govori se, da sta gori omenjena že delj časa v prepiri med saboj živela. (Žrtva Save.) Kakor se po Ljubljani čuje, potegnili so v soboto na Beričevem iz Save mrtvo žensko. Kljubu obilnemu prizadevanju ni nam bilo mogoče, kaj bolj natanjčnejega pozvedeti. Razne reči. — f P reč. g. .J o s i p Novak, kočevski dekan, umrl je včeraj 11. t. 111. Po dolgem bolehauji na jetrah se ga je bila vodenica poprijela. It. L P. — Nj. Velič. presvitli cesar so podarili .100 gld. za popravo ceikve sv. Jožefa v Preserji in občini Gol tudi 100 gld. za popravo kuracije. — Duhovske spremembe v goriški nadškofiji. 0. g. Servallo Ivan gre v stalni pokoj; č. g. Goljevšček Franc, gre za duhovnega pomočnika v Gorico k župniji sv. Vida na Placuti; č. g. Miha Vuga v Biljano; č. g. Jakob Pirih, novomašnik v Miren; č. g. Fr. Pavletič kot prvi kaplan v Ločnik; č. g. Janez Kokošarja v Oirkno; č. g. Valentin Bresausik kot prvi kaplan v Kanal; č. g. Štefan Bressan kot vikar v Doberdob; č. g. Ferdinand Tomažič kot vikar v Kozano; novomašnik č. g. Franc Bandeu gre za kaplana vMušo; č. g. Barban Maran za kaplana v Oglej; č. g. Franc Pipan pa v Ročinj; subdijakon č. g. Franc Oastelliz postal je katehet pri čč. nunah uršulinkah v Gorici; č. g. Matija Kravanja, ki je služboval 12 let kot boneiicijat v fari sv. Ignacija v Gorici odložil je dotično službo; č. g. Andrej Jordan postal je tajnik v stolni nadškofijski pi-sarnici in ostane začasni špiritual v duhovskem semenišči: č. g. Janez Grbec dobil je službo kancolista v stolni nadškofijski pisarnici; č. g. Jožef Kadenaro postal je prvi, č. g. Oargo Angelj pa drugi kaplan v Tolminu. — Župnija Podbrdo razpisana je do 30. t. 111. — Slovstvo. »Zur Congrua-Frage" se imenuje knjiga izdana po g. Martini, v založbi »Stirije". Ta natis je že tretji, zboljšani in pomnoženi natis. Bes drobna knjižica prvega natisa je narastla na 415 strani. Dolgo, dolgo že se govori o zboljšanji plače za duhobščino, a le nič kruha iz te moke noče biti: najbrž ga še dolgo ne bode in kadar bode (če sploh kdaj bode), bode silno majhen. To je naša, se ve, nemerodajna misel. Kdor zamore boljšo imeti in se prestrojenja veseliti, slobodno 11111. Pri vsem tem je pa dobro, če ima človek jasen pregled dotičnega stanja: ta knjiga si ravno prizadeva vse, kar je temnega in nejasnega, pojasniti. Obravnavana tvarina mora res vsakega duhovnika zanimati. — Za daljše pro-tresovanje ravno zdaj ni prilike; dostavljamo pa, da je mnogo katoliških listov knjigo prav toplo priporočevalo, n. pr. »Oorrespoiidenz-Blatt" za duhovščino, »Germania", »Arhiv fiir Kirchen-reeht" i. dr. — Dobiva se lahko po naši katoliški bukvami v Ljubljani ter velja nevezana 1 gold. 50 kr. — Razpisana je služba kmetijskega popotnega učitelja za slovanske dele Trsta, Gorice, 'Gradiške in Istre. Popotni učitelj dobi plače 1000 gold. in pavšala za potovanje na leto 000 gold., ktera plača se izplačuje v mesečnih predplačilih. Prosilci morajo v prošnjah, ktere morajo biti oddane najdalje do 10. decembra pri tukajšnjem na-mestništvu, dokažejo, koliko let imajo, da so avstrijski podaniki, kaj so se učili, potem praktično znanje kmetijstva in da so zmožni nemškega in slovensko-hrvaškega jezika, kakor tudi znanje nekoliko italijanščine. — Nenavadna starost. Mati gimnazijskega ravnatelja v pokoji, gospoda Franca Schaffenhauerja, praznovala je v ponedeljek 5. t. m. v Gorici svoj stoletni rojstni dan. Gospa se počuti se dobro ali sobe zapustiti ne more vže mnogo let. — Cesarjevič Rudolf je stalen sodelovalen na Dunaji izhajajočega lista: »Mitthei-lungen des ornithologisehen Vereines in Wien, Bliitter fiir Vogelkunde, und Pllege" (Naznanila dunajskega ptičarskega društva, listi za ptičeslovje, za ptičje varstvo in rejo). Nedavno pisal je »opazke o pticah roparicah" jako učeno in obljubi, ako bo mogoče, študije te vrste nadaljevati. — Kako se časi spreminjajo. Svoje dni so kraljevi in cesarski sinovi edino le za meč držali, borba jim je bila edina zabava, dandanes poprijeli so so peresa. Trije odlični člani cesarske rodovine vrlo spretno vodijo pisateljsko pero. — Iz T i r o 1 o v od sv. A111 o 11 a se br-zojavi, da prerov pod Arlsko goro ne bode še tako hitro predrt, ker so naleteli na trjo plast in morajo delati še bolj previdno. Od 9. t. m. naprej ne bodo streljali na obeh straneh naenkrat, marveč menjevaje sedaj na vzhodni sedaj na zahodni strani. Na vzhodni strani je rov vže 5469 metrov dolg, loči jih sedaj plast le 60 metrov debela. Prebita bode menda 20. t. 111. in delo skoraj leto in dan prej dovršeno, kakor so se od začetka nadejali. — Dunajska red ar s k a straža se bode pomnožila za 370 osob. Sedaj ona obsega 2120 redarjev, 100 nadzornikov z višjo in sto z nižjo plačo. Ravnateljstvo redarsko obstoji iz jednega osrednjega nadzornika, 4 višjih, 14 okrajnih in 9 mestnih nadzornikov. — Dr. Holub iu njegova prtljaga. Omenili smo že učenjaka, ki je svoje življenje vedi posvetil iu mnogokrat črni afrikanski smrti v oči gledal. Danes omenimo pa po večjem njegove prtljage. Vsak izmed šestero njegovih služabnikov ima s saboj 14 oblek, 42 srajc, 18 parov čevljev, po jeden plašč za po jedno posteljo žimnico, in pa popolno orožje. Vsi skupaj imajo pa 10.000 metrov neznano lepo pisano kotonine, po kteri bo marsikako zamorsko žensko srce zaljubljeno utripalo. Za zamorce so pa posebno stari cilindri velike vrednosti in tudi teh je dr. Ilolub pokupil, kolikor 11111 jih je ravno pod roke prišlo. Orožja ima 17 pušk, 12 revolverjev 12 nož iu 24.000 ojstrih patron. Z vsem tem potovati po deželah, kjer ni niti cest niti železnic, pač ni malenkost. — V R i m u so slovesno otvorili nov kolegij za klerike armenske narodnosti. Dosihraal so bili armenski kleriki v propagandi; alumni grško-vzhodnega in grško rusinskega obreda so vže dlje časa imeli svoj kolegij, tako so že tudi zdavno želeli posebnega zavoda za Armence, kjer bi se bolj oziralo na njih narodnost. Vže papež Gregorij XIII. je slovesno naznanil, da hoče ustanoviti armenski kolegij, a smrt ga je prehitela. L. 18(5? so armenski škofje bivši v Rimu z drugimi katolišk. škofi prosili Pija IX., da naj izpelje misel Gregorija XIII., a Pij IX. so zgubili svoje posestvo in med Armenci je postal razkol. Razkol se je poravnal in Leon XIII. so sprejeli Armenca med kardinale, kar se dosihmal še ni zgodilo. In sedaj vidimo osnovanje kolegija za armenske klerike, ki je bilo 1. t. m. slovesno otvorjeno. — Madjarski m ali k L j ude vi t Košut živi v Turinu ter se vkljub svoji visoki starosti še vedno s politiko bavi. Nedavno izrazil se je o Francoskem sledeče: Za Evropo je velika nesreča, da Francija ni več njena voditeljica. Lamartaine je nekdaj čisto lahko rekel, da je Francoska Evrope srce in če to le enkrat hitreje in čvrsteje bije, se celi del sveta trese, in Ledru Rollin rekel mi je nekdaj sam: „Nadjam se, da se na Francoskem zopet republika napravi, ohranila se pa ne bo, kajti Francozi so vse drugo, le republikanci ne". — Ako v zgodovini prebiramo, pravi Košut dalje, odmah se prepričamo, da se je Francoska vedno za druge narode bojevala, sama pa ni nikdar prosta bila. Ona je kakor svečnik, ki vedno v senci ostane, ko med tem sveča, ki v njem tiči, celo okolico razsvitljuje. „ Tribune" misli, da je Košut s temi besedami le mnenje Italije izrazil, kako da Lahi o Francozih mislijo, ker se nadjajo, da se bo ondošnja republika kmalo porušila. Telegrami „Slovenen". Belgrad, 11. nov. Upor je povsod zadušen. Uporniki so iz Cestobradice pregnani in razkropljeni. Vojaki zasedli so Boljevac. Orožje se redno oddaja. V Zajčarju zopet vse v redu in zveza z Belimgradom in drugimi imenitnišimi kraji zopet napravljena. Hitra sodba začela je svoje delovanje. Vradniki in častniki, med temi okrožni načelnik Jožic in polkovnik Aleksander Nikolič, so iz Zajčarja strahopetno zbežali in se bodo postavili pred sodnike zaradi tega. Madrid, 12. nov. Najviši kamornik. kraljevi adjutant, minister vnanjih zadev, vojni minister peljali so se nemškemu stolonasledniku naproti v Barcelono. Kralj spremi najbrže nemškega stolonaslednika na potovanji v Andaluzijo. Mestno starešinstvo namerava o navzočnosti princevi napraviti boje bikov. Večina časnikov pravi, da cesarjevičevo potovanje ima zgolj vljudnostni pomen. Umrli so: 8. novembra. Rudolf Kodele. branjevcev sin. 4 mesece, Poljanska cesta št. 15, božjast. 10. novembra. Jakob Cerne, mesarjev sin, 0 mesecev, Žitni trg št. 1, božjast. — Katra Kušar, hišnega posestnika hči. 17 let, Kolodvorske ulice št. 33, jetika. — 0. Burhart, Anton Šviger, »pokojni glinnazijalni gro-fesor in frančiškan, 71 let. Marijin trg št. 5, otrpnjenje mo/,gan. — Marija Priikel. kr/.narjeva žena. 42 let. Židovska steza št. 4. oslabljenje krvi. 11. nov. Marija Košir, gostija, C!) let. Kravja dolina št. 11. Marasmus. — Rajko lioskovič. črevljarski pomočnik. 2!) let. Karolinška zemlja št. 1. vsled rane na glavi, ker je bil s sekiro pobit in bode po sodniji pregledan. — Marija Zakrajšek delavčeva hči. 7'/, leta, Gradišče št. 12, difteritis. — Pavlina Marjeta (Vrček, usmiljena sestra, Kravja dolinn št. 11. plučna tuberkuloza. V bolnišnici: 7. novembra. Matija Mežnar, gostač, 58 let. vodenica. 8. novembra. Janez Oirar, gostač, 83 let. Marasmus senilis. T n j c i. 9. novembra. Pri Maličl: Deisinger Albert, kupec, Monakovo. — Sehweineher s soprogo, kupec, Launsdorf. — Vene-zian Felieijan, popotnik. Trst. Pri Južnem kolodvoru: Pirtošok Blaž, izde-lavoc klavirjev, Celovec. — Stojer Pr., učitelj, Vrhnika. Pri avstrijskem rani: Drinove Marija, Kranj. l£ksekutiviie dražbe. 13. novembra. Rclicitacija pos. Janeza Krapina v Dragi, Vipava. — 3. e. džb. pos. Mati ja Gerger od Staro Žage. Rudolfovo. 14. novembra. 1. o. džb. pos. Janez Darovič iz Zgornie Straže, 4975 gl. Rudolfovo. — 1. o. džb. pos. Noža Žele, 905 gl. Postojna. — 1. o. džb. pos. Jurij Ki-sovic od sv. Križa. Mokronog. 15. novembra. 3. e. džb. pos. Jožef lj»iii.