Aktualno Podravje • Medsosedski spori o mejah že od vekomaj O Stran 2 Kronika Sl. Bistrica • Vrata šole zaklenili, prisoten tudi varnostnik BWBwm 11'i riJ •I 8É¡Íiii^ i i ¡ Štajerski Ptuj, torek, 26. marca 2024 Letnik LXXVII • št. 24 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Politika Ormož • Občinske finance v dobri kondiciji O Stran 4 Kronika Središče ob Dravi • Kontejnerje v graboin ustanovitev vaških straž O Stran 5 Upravne enote Podravje • V Ptuju in Ormožu stavkajo, v Lenartu ne O Stran 5 Vodovod Sp. Podravje • Letno bi plačali »za eno kavo« več O Stran 7 Zdravstvo Ptuj • Zakaj je odstopil direktor lekarne Mihalič O Stran 8 v Šport Rokomet • Ormožani ostajajo v boju za Evropo O Stran 13 Slovenija • Bistveno povišanje prispevkov za samostojne podjetnike Mnogo samozaposlenih živi na v v» Višina prispevkov, kijih samostojni podjetniki mesečno plačujejo, seje v letu dni povišala za 80 evrov ali dobrih 17 odstotkov, kar se doslej še ni zgodilo. Namesto dosedanjih 464 bodo samozaposleni v državno blagajno vsak mesec nakazali 544 evrov. Gre za minimalni znesek, ki so ga samozaposleni dolžni mesečno plačevati. Več na strani 3. V središču • Sodni mlini meljejo tudi 25 let in več, v petih letih 322 zastaranj Osnovne šole • Jutranje in popoldansko varstvo nadomeščajo interesne dejavnosti NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK " SI PRIDOBITE NAGRADO tedISiT? iste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? otem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado. - Foto: CG 2 Štajerski Aktualno torek • 26. marca 2024 Podravje • Medsosedski spori glede mej obstajajo od vekomaj Pred nakupom ali gradnjo objekta je treba preveriti meje Verjetno marsikdo pomni odmevno, pronicljivo in edinstveno oddajo Jermanovo oko, danes pokojnega novinarja Marjana Jermana, kije pred kamero soočil sosede, ki so si prišli navzkriž zaradi cipres, dovozne poti, služnosti in tudi zaradi poteka mej. Tovrstni spori so še vedno prisotni, pot do rešitve pa vse prej kot enostavna. To je na lastni koži izkusil tudi eden izmed Haložanov, kije vse do zamenjave lastnika sosednje parcele živel v prepričanju, da hodi po svoji zemlji. Pravico je iskal na sodišču, pri varuhu človekovih pravic, nazadnje pa le dosegel dogovor z novim lastnikom sosednjega zemljišča. Prvi začetki urejanja razmerij med sosedi so znani že iz 18. stoletja pred našim štetjem v Hamura-bijevem zakoniku, ki velja za prvi zakon v zgodovini človeštva. Tudi zakonik dvanajstih plošč (temelj rimskega prava) iz leta 450 pred našim štetjem je vseboval na sedmi plošči določbe o meji, o vejah, ki visijo s sosednjega zemljišča, in plodovih, ki so padli na sosednje zemljišče. Oba zakonika pričata, da so že pred našim štetjem želeli na različne načine urediti sporne situacije med lastniki sosednjih zemljišč, ki so se pogosto pojavljale. In tudi po dveh tisočletjih ni nič drugače. Mejni spor ima mnogo- krat svoj izvor v slabih sosedskih odnosih, predvsem v kljubovanju in neprilagajanju, posamezniki pa so pripravljeni za pičlih nekaj centimetrov ozemlja biti dolge sodne postopke, je ob pregledu sodne prakse za diplomsko delo ugotovila Karin Kenda. Pregovori torej, da je dober sosed zlata vreden ali vreden bolj kot vsa žlahta ali deset stricev, nikakor ni iz trte zvit. Za del sporov je kriva človeška nrav, deloma pa tudi zastareli podatki iz zemljiškega katastra. 150 let star kataster Meje parcel so vrisane v kataster, ki je nastal pred okrog 150 leti in je bil takrat dober odraz stanja na terenu. A stanje na terenu oz. narava se z leti (desetletji) seveda spreminja. Nekatere od teh sprememb v naravi imajo vpliv tudi na zabeležene podatke v katastru, spreminjajo pa se tudi lastniki nepremičnin, zato na Geodetski upravi svetujejo: »Pomembno je, da lastniki nepremičnin skrbijo, da je v evidencah evidentirano dejansko stanje in da se izvedene spremembe tudi tekoče (sproti) vpišejo v evidence.« Tudi mariborska odvetnica Nina Šibila zagovarja urejenost evidenc v povezavi z nepremičninami in mejami, pred nakupom nepremičnin pa svetu- je: »Za izognitev mejnim sporom je pred nakupom ali kakršnokoli gradnjo objekta na nepremičnini treba preveriti dejanske in resnične mejne točke parcele oziroma potek mej parcele nasploh, predvsem ali meje v naravi ustrezajo poteku meje po podatkih zemljiškega katastra.« Kaj se zgodi, če se soseda o meji ne strinjata Sicer pa je mogoče ureditev meje rešiti na več načinov, prvi in najbolj smotrni je miren dogovor v sodelovanju z geodetskim podjetjem. »Če se vse stranke, to je vla- Foto: Pixabaxy Čigava je jablana in čigava jabolka? »In vprašam vas, čigavajejablana, od tistega, kamor je nagnjena, ali od tistega, kjer ima korenine?« je vprašanje, ki ga sosedu kmetu postavi Jože Malek v filmu Moj ata socialistični kulak. Odgovor nikakor ni enoznačen. Stvarnopravni zakonik pravi, da so plodovi, ko se ločijo z vej, last tistega soseda, na čigar zemljišče padejo. Ob tem ima lastnik nepremičnine pravico odstraniti in si prilastiti veje sosedovega drevesa, če te segajo v zračni prostor njegove nepremičnine, prav tako lahko odstrani korenine, ki rastejo v njegovo nepremičnino, če ga motijo in če tega na njegov poziv ne stori lastnik sosednje nepremičnine. Ureditev mej se lahko reši sporazumno ob prisotnosti geodeta ali na sodišču. gatelj zahteve in lastniki sosednjih parcel, strinjajo s predlagano mejo, izdamo na Geodetski upravi odločbo o ureditvi meje,« so pojasnili. V petih letih na Ptuju 30 primerov Ko se lastnika sosednjih parcel ne strinjata s katastrsko mejo oz. eden ali oba pokažeta svoj potek meje parcele, geodetska uprava lastnike napoti, da v zakonsko določenem roku (enem mesecu) sprožijo postopke ureditve meje na sodišču, sicer se šteje, da lastnik soglaša s potekom predlagane meje, kot jo je v elaboratu predlagal geodet. Na ptujskem sodišču so v zadnjih petih letih obravnavali nekaj čez 30 mejnih sporov, pri čemer je v večini primerov šlo za zatrjevanje močnejše pravice (lastninske pravice) na spornem mejnem prostoru. Predsednica Okrožnega sodišča na Ptuju Albina Hrnec Peč-nik je še iz prakse dodala, da ni nujno, da do spora pride takoj po menjavi lastnika sosednjega zemljišča. »Lahko sta bila lastnika soseda že več let, vendar meja med njunima zemljiščema ni bila urejena, ko sta jo želela urediti v upravnem postopku, pa sta ugotovila, da katastrska meja poteka drugače, kot sta nepremičnino uporabljala, kar pogosto privede do sodnih sporov ureditve meje.« Mojca Vtič Na Ranci najemnina za gostinski lokal dobrih 3.000 evrov Ptuj • Vsi trije občinski lokali imajo najemnike Ugibanja, da je dosedanji najemnik lokala v Ljudskem vrtu prekinil najemno razmerje, so se izkazala za napačna. Delati lahko začnejo naslednji teden. Še vedno pa ostaja zaprta gostilna na ptujskem gradu, kar je glede na nizko ceno najemnine praktično neverjetno. Najemnik bara Ranca plača mesečno več kot 3.000 evrov zgolj za najemnino, medtem ko jim na gradu ne uspe najti nikogar za petkrat manjši znesek, dobrih 400 evrov. Vse tri lokacije, na gradu, ob Dravi na Ranci in v Ljudskem vrtu so atraktivne. Med gostinci je bilo sicer praviloma na razpisih največ zanimanja za najem bara na Ranci, in to kljub dejstvu, da dejansko na tej lokaciji ni pokritega prostora, pač pa le terasa. Aprila lani je Mestna občina Ptuj za lokal na Ranci izdala odločbo o dolgoročnem najemu. Mesečna najemnina znaša 3.033 evrov brez davka. Stari-novi najemnik, podjetje ZA-AZ s Ptuja, je z Občino sklenil novo najemno pogodbo za obdobje petih let. Pred nekaj tedni so že začeli obratovati. To je ena najbolj priljubljenih lokacij za „kafetkanje" na Ptuju, sploh ob lepem vremenu. Zaprt pa je bil doslej lokal v Ljudskem vrtu, ki so ga uredili po enakem sistemu kot njegovega »brata« na Ranci. Tudi v Ljudskem vrtu ni pokritih, pač pa le zunanje površine. Glede na dejstvo, da je bilo zadnje dni vreme lepo, lokal pa ni obratoval, ugibanja, da bo vnovič začasno zaprt, ne presenečajo. A na Občini so jih zanikali: „Lokal v Ljudskem vrtu ostaja v najemu podjetja FC DRAVA, d. o. o., najemnik ni odstopil od pogodbe." Izbrani so bili na javnem zbiranju ponudb lani spomladi, ko so po- nudili najvišjo mesečno najemnino med vsemi ponudniki, in sicer 735 evrov neto. Tudi v tem primeru gre za petletno pogodbo, ki se seveda lahko prekine z obeh strani. Prav to se je enkrat že zgodilo, na predlog prejšnje najemnice lokala, enak scenarij so imeli lani decembra z lokalom na tržnici, ki je prav tako v občinski lasti, za katerega pa so k sreči hitro našli novega najemnika. Kar se tiče Rance in Ljudskega vrta, mora izvajalec gostinske storitve izvajati najmanj v obdobju od 1. aprila do vključno 30. septembra, z možnostjo sporazumnega dogovora o obratovanju tudi izven tega obdobja, o čemer se dogovorijo z Občino kot lastnico. Za lokala na Ranci in v Ljudskem vrtu se najemnina plačuje za čas sezone, torej tiste mesece, ko lokal obratuje. Trenutno so vsi občinski gostinski lokali uspešno oddani. Kavarna na gradu brez najemnika Še vedno nerešene pa ostajajo težave Pokrajinskega muzeja Ptuj- -Ormož z iskanjem partnerja, ki bi prevzel izvajanje gostinskih storitev na gradu. Ta je zaprt najdlje med vsemi, lani ga sploh niso odprli, kljub več ponovljenim razpisom interesa za najem ni bilo. „Razpis za kavarno smo ponovno objavili 6. marca, odprt je do 8. aprila. Upamo, da se kdo opogumi, sicer imamo vsake toliko interesente za ogled, a za zdaj neuspešno," je pojasnil direktor muzeja Aleksander Lorenčič. Pojavile so se tudi ideje, naj lokal oddajo v brezplačen na- jem in tako pomagajo potencialnemu najemniku, a je to, ker gre za državno lastnino, nemogoče. Trenutno postavljena cena najema je relativno nizka, znižali so jo, kolikor je v skladu z zakonom možno. Ali se bo kdo opogumil in na eni najlepših lokacij vendarle ponudil kaj za piti (in pojesti), bomo vedeli v roku nekaj dni. Dejstvo pa je tudi, da od 50 prodanih kav dnevno, kar je recimo za avtobus obiskovalcev, lokal ne more preživeti. Dženana Kmetec torek • 26. marca 2024 Aktualno Štajerski 3 Slovenija, Podravje • Bistveno povišanje prispevkov za samostojne podjetnike Mnogo samozaposlenih živi na pragu revščine Višina prispevkov za zdravstveno zavarovanje in poškodbe pri delu, pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter starševsko varstvo in za zaposlovanje, kijih samostojni podjetniki mesečno plačujejo, je vezana na povprečno plačo v Sloveniji za minulo leto in je z njo praviloma usklajena februarja. Letos bo uskladitev prispevkov samozaposlene še posebej prizadela, saj bodo zneski februarskih položnic za socialne prispevke bistveno višji od tistih, ki so jih plačevali lani. Minimalni prispevki, ki jih plačuje večina samostojnih podjetnikov, zlasti tistih, ki so »one man band«, torej v njihovem podjetju delajo samo oni, so se namreč v letu dni povečali za kar 80 evrov ali dobrih 17 odstotkov, kar se doslej še ni zgodilo. Namesto dosedanjih 464 bodo odslej v državno blagajno vsak mesec nakazali 544 evrov. Prisilno samozaposlovanje Čeprav družba nanje še vedno gleda kot na tiste, ki jim je lepo in mastno služijo, je resnica pogosto prav nasprotna. Kajti velika večina komaj shaja in težko plačuje že samo prispevke, kaj šele druge stroške. Poleg tega so samoza- posleni pogosto prisiljeni v tako obliko samozaposlenosti, saj so v Sloveniji poleg študentov postali odlična rešitev za delodajalčevo zniževanje stroškov in posledično večje zaslužke. Na tak način so v »delovnem« odnosu pri svojem naročniku, ki jim ne zagotavlja socialne varnosti, bolniških odsotnosti, dopustov, regresa, potnih stroškov, pogosto niti enakega plačila, četudi opravljajo enako Samostojni podjetniki, ki jih letos čaka še uvedba plačila prispevka za dolgotrajno oskrbo, od svojih dohodkov plačujejo tudi dohodnino, med mesečne finančne obveznosti pa je treba prišteti še stroške računovodskih storitev. delo kot drugi, ki so zaposleni pri istem delodajalcu. Na Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo na vse več primerov tako imenovanih ekonomsko odvisnih oseb, ki najmanj 80 odstotkov svojih letnih dohodkov pridobijo od istega naročnika, oziroma na prikrito delovno razmerje brez enakih pravic redno zaposlenih. »Poleg tega samozaposleni vsak tekoči mesec običajno začne z minusom, saj mora redno, dokler je registriran, plačati vsaj minimalne socialne prispevke, ne glede na to, ali je tisti mesec opravil kakšno delo in koliko je z njim zaslužil. Zato mnogi ob odsotnosti dela pristanejo v finančnih težavah. V Sloveniji jih mnogo živi na pragu revščine, kar je posledica prisilnega samozaposlovanja oziroma prisilnega odpiranja samostojnih podjetij v primerih, ko naročniki izvajalcev ne želijo neposredno zaposliti.« Ko si ne upaš zboleti Take težave z delodajalcem Sare iz Lenarta sicer ne pestijo, saj ima v kozmetičnem salonu stalne stranke, pa vendar jo skrbi drastično povišanje prispevkov. »Cene rastejo v nebo, tako da me material za delo stane vedno več, dražijo se izobraževanja, ki so nujna, če hočeš ohraniti stik z novostmi, ki jih ponuja tržišče, prav tako je višja najemnina, saj salon ni moja last. Lahko seveda del višjih bremen preložim na svoje stranke in jim dvignem tarife Foto: Pixabay za kozmetične storitve, a to niso niti malo všečni ukrepi. Poleg tega si ne morem privoščiti bolniške odsotnosti, vsako zimo se »bašem« z vitamini, da ne bi zbolela, preden se poleti odpravim na dopust, pa sem v tako rekoč predinfarktnem stanju, saj moram 'obdelati' čim več strank. Za vse moraš sam poskrbeti: od prostora in materiala, s katerim delaš, do posla in nazadnje plačila. Res ni lahko. Zato me ne čudi, da jih je med nami vse več, ki raje delajo na črno.« Senka Dreu Skrb, da ne bi izgubila strank »Prihajam v leta, ko bo čas, da si ustvarim družino, a za zdaj še ne vem, kako se bom organizirala, saj ne bi rada izgubila strank. Popolnoma mi je jasno, da me leto dni ne bodo čakale. Če bodo odšle drugam, se ne bodo vrnile, torej se bom primorana na delo vrniti prej. Vse to so stiske, o katerih nekomu, kije v zaposlen v javnem sektorju, ni treba razmišljati,« je povedala kozmetičarka Sara. Foto: arhiv Bistriško • Med otroki v bližini šole besedni dvoboj in grožnje Vrata šole zaklenili, prisoten tudi varnostnik V Slovenski Bistrici je nedavno prišlo izven šolskega časa v bližini šole do besednega obračuna z grožnjami med učenci, dogodek bi bil najverjetneje pozabljen, spregledan, če ga ne bi pospremila informacija o prisotnem orožju, katerega prisotnost je policija sicer zanikala. Z različnimi netočnimi informacijami, dodaten veter v jadra jim je dodal še nacionalizem, je bila sprožena nevarna iskra, ki lahko povzroči požar v okolju, kjer že leta narašča število priseljenih tujcev zlasti s Kosova, ki so v Slovenijo prišli s trebuhom za kruhom, z njimi pa tudi družine. V mestu Slovenska Bistrica delujeta dve šoli, ki sta že pred leti opozorili, da sami ne zmoreta nagovarjati medkulturnih razlik, ki tudi zaradi vedenja staršev že povzročajo pojave nacionalizma in posledično sovraštva med učenci različnih narodnosti. Nedavno je v javnosti zaokrožila informacija o besednem obračunu z grožnjami otrok druge narodnosti, posprem-ljenem z grožnjami o napadu z noži in celo streljanjem. O dogodku je, kot razkriva odgovor ravnateljice OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica Nadje Stegne, bila najprej obveščena policija. »S Policijske postaje Slovenska Bistrica so nas obvestili o dogodku (besedni obračun z domnevnimi grožnjami), ki se je zgodil izven časa pouka in izven prostorov šole. Dogodek sedaj preiskujejo za to pristojni organi. Ker so bili vpleteni tudi učenci naše šole, smo se nemudoma povezali in o dogodku obvestili pristojne institucije (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, Občino Slovenska Bistrica).« Šola nemudoma odreagirala Šolska stavba bo do preklica med poukom zaklenjena, z vodstvom občine so se dogovorili tudi o prisotnosti varnostnika. Starše so pozvali, naj se pogovorijo z otroki in sledijo navodilom, da se po pouku ne zadržujejo v šoli oziroma neposredni okolici šole, torej tudi ne na igrišču in območju parka. Za tiste učence, ki so vozači, bo v avli šole organizirano varstvo do odhoda avtobusa, poleg varnosti bodo delavci šole (in tudi s pomočjo zunanjih institucij) poskrbeli za pogo- vore in ozaveščanje o nesprejemljivosti nasilja in nestrpnosti, ki ju na šoli ostro obsojajo in imajo do njiju ničelno toleranco. O dogodku je bil obveščen tudi Varnostni sosvet Občine Slovenska Bistrica. Modest Motaln je dejal: »Šola je ravnala proaktivno, odgovorno. Sklenili smo, da bo na šoli prisoten varnostnik, dokler se ne preučijo razme- re in vidimo, za kaj je pravzaprav šlo. Več bo znanega po seji varnostnega sosveta, ko bodo znani tudi nadaljnji ukrepi.« Gre za sistemski problem Na temo asimilacije oz. integracije tujcev so v Slovenski Bistrici že organizirali javne razprave, na bistriški občini so se zavzemali tudi za zaostritev pogojev za priseljevanje tujcev, zlasti na področju znanja jezika, a so z nastopom nove vlade že sprejete določbe padle v vodo. »Gre za sistemski problem in zagotovo bomo še imeli pogovore na temo asimilacije in integracije tujih državljanov v šolah in tudi v občini, a na teh pogovorih pričakujemo tudi udeležbo predstavnikov državnih ustanov, ki pa mnogokrat odpovedo prisotnost na teh dogodkih,« je dodal Modest Motaln. Mojca Vtič 4 Štajerski Podravje torek • 26. marca 2024 Cirkulane • Kulturno ministrstvo išče sredstva za nadaljnjo obnovo Oživitev Borla bo vse prej kot lahka Cirkulanska županja Antonija Žumbar je minuli petek z ministrico za kulturo Asto Vrečko slovesno podpisala pogodbe o prenosu upravljanja delno obnovljenega gradu Borl z države na občino. To je izjemno pomemben in vesel dogodek za celotno lokalno skupnost, vendar bo oživitev gradu vse prej kot lahka. Še vedno ostaja namreč odprtih veliko vprašanj, predvsem glede nadaljnjih investicijskih vlaganj. Občina se je s pogodbo zavezala, da bo pokrivala tekoče stroške vzdrževanja gradu Borl in zaposlitev, v domeni Ministrstva za kulturo ostaja investicijsko vzdrževanje. Ministrica Asta Vrečko je zatrdila, da si bodo prizadevali pridobiti sredstva za nadaljnjo obnovo gradu, vendar se hkrati zavedajo, da so tovrstni objekti zelo veliki in potrebujejo močne finančne injekcije. Za morebitno prenovo ostalih dveh tretjin gradu tako nimajo pripravljenih še prav nobenih ocen ali projektov, zato je nadaljnja obnova v tem trenutku precej negotova. Prav tako še vedno ostaja nedokončana terasa, za katero so že bili prip- ravljeni projekti in zagotovljena sredstva. Ministrica je pojasnila, da je obnova terase trenutno ocenjena na okoli 1,5 milijona evrov, kar je precej več, kot so planirali. V času sanacije je namreč prišlo do pomembnih arheoloških odkritij, ki jih niso pričakovali. »Arheološka dela so potekala zelo dolgo in so bila nenačrtovana. V skladu z novimi odkritji si bomo prizadevali projekt tudi zaključiti. Gre za precejšen finančni zalogaj, ki bo stal skoraj toliko kot obnova tretjine gradu. Sicer že preučujemo možnosti, kje dobiti dodatne finančne vire.« Obnova terase kot preostalih grajskih prostorov se bo torej začela takrat, ko Ministrica za kulturo Asta Vrečko je na gradu Bori z županjo občine Cirkulane Antonijo Žumbar in v. d. direktorice javnega zavoda Belana Moniko Kline podpisala pogodbo, s katero je Ministrstvo za kulturo grad Bori predalo v upravljanje Javnemu zavodu Belana. jim bo uspelo najti potrebna več-milijonska finančna sredstva. Žumbarjeva: »Borlu bomo postopoma vračali dušo« Tudi županja Antonija Žumbar je v svojem nagovoru izpostavila, da si bodo vsekakor prizadevali v največji meri izkoristiti vse potenciale gradu, sploh če bodo slišali, da se bo končno izvedlo pokritje zunanje terase in bo ministrstvo pristopilo k nadaljnji obnovi grajskega kompleksa za kulturne in turistične namene. V uvodnem nagovoru se je vidno ganjena zahvalila vsem, ki so kakorkoli pripomogli k prenovi in ponovnemu odprtju. »Borlu bomo postopoma vračali dušo, vemo, da to zmoremo,« je poudarila. Javni zavod Belana se že pospešeno pripravlja na odprtje, ki bo 20. aprila, takrat bo na gradu dan odprtih vrat. V viteški dvorani bodo lahko izvajali koncerte, srečanja, prireditve in poroke. Na kar dveh zunanjih grajskih dvoriščih bodo izvajali različne dogodke, pretežno ob koncih tedna pa bodo odprti za klasične in tematske oglede gradu. Trenutno že imajo rezervacijo za eno poroko. Estera Korošec Foto: EK Ormož • Občinske finance v dobri kondiciji Uspeli zmanjšati zadolženost V ormoškem proračunu sta konec lanskega leta ostala dva milijona neporabljenih evrov, ki soju prenesli v 2024. Kot izhaja iz zaključnega računa za 2023, ki so ga na mizo dobili svetniki, je ormoška občina zadolžena za 5,25 milijona evrov, kar je manj od slovenskega povprečja. Župan Danijel Vrbnjak lansko leto ocenjuje kot uspešno, saj so v njem proračun »oplemenitili« z dodatnimi petimi milijoni evrov in opravili vse večje investicije v skupni vrednosti 8,1 milijona evrov. Med njimi velja izpostaviti začetek gradnje več kot štiri milijone evrov vrednega tehnološkega parka, ki ga država sofinancira z 1,6 milijona evri, dokončanje projekta obnove vodovodnega sistema, ki je občino lani stala 1,8 milijona evrov, v treh letih pa skoraj 5,9 milijona evrov, rekonstrukcijo cest v skupni vrednosti 800.000 evrov, gradnjo prizidka miklavškega vrtca, v katerega so lani vložili 408.000 evrov ... Čeprav so načrtovali zadolževanje v višini 2,9 milijona evrov, so se dejansko zadolžili le za 404.000 evrov. »Za odplačilo kreditov, ki smo jih najeli v preteklih letih, smo porabili 722.000 evrov, torej smo dolg znižali. Konec leta 2022 smo bili namreč dolžni 5,57, konec lanskega leta pa 5,25 milijona evrov, kar je manj od povprečne zadolženosti slovenskih občin,« je pojasnil Mirko Šerod, vodja oddelka za finance in računovodstvo. Kako »šparajo« krajevne skupnosti? Omenjeni dvomilijonski presežek, ki so ga prenesli v letošnji proračun, je med drugim posledica nedokončane obnove grajskega poslopja, ki se zato nadaljuje še letos, izpadlega projekta izgradnje kolesarske povezave Jeruzalem-Svetinje in zamika obnove stanovanja za potrebe Zdravstvenega doma Ormož. Svetnik Simon Kolmanič se je »spotaknil« prav ob ta presežek. »Obljubili ste za dva milijona evrov več, kot ste realizirali, kar ne bi bil problem, če se to ne bi ponavljalo iz leta v leto. Je pa tokrat realizacija prvič v sprejemljivih okvirih,« je dejal ter obenem pohvalil zmanjšanje dolga, ki pa po njegovem sovpada »s padcem investicij«. Poleg tega ugotavlja, da so med posameznimi krajevnimi skupnostmi še vedno velike razlike. »KS Kog na primer beleži skoraj 100-odstotno realizacijo, medtem ko v KS Podgorci ne pridejo niti do 60 odstotkov. Menim, da bi morala biti ta razmerja bolj poenotena.« Vrbnjak je pojasnil, da nekatere krajevne skupnosti na tak način »šparajo«. »Denarja od glavarin, ki jim pripada, ne porabijo, ampak pustijo, da se nabere dovolj velika vsota, s katero lahko nato izpeljejo kakšno večjo investicijo. To so običajno mrliške vežice ali športna igrišča.« SD Stoperce • Do decembra delna zapora ceste 15 let od pobude do začetka gradnje Direkcija za infrastrukturoje s Cestnim podjetjem Ptuj že lani februarja podpisala pogodbo o izgradnji pločnika skozi Stoperce in Grdino ob regionalni cesti proti Rogatcu. Po letu dni čakanja, pa tudi negotovosti zaradi varčevalnih rezov državnega proračuna pri infrastrukturnih investicijah, seje gradnja vendarle začela. Stoperčani so že pred 15 leti poslali pobudo za izgradnjo pločnika na naslov direkcije za ceste, šolskemu ministrstvu in drugim institucijam. V državnem proračunu se je investicija prvič pojavila pred desetletjem, napovedani začetek izgradnje pa se je iz odgovora v odgovor zamikal. Lani v začetku leta je direkcija naposled le izbrala gradbenika, ki bo zgradil nekaj čez dva kilometra pločnika z javno razsvetljavo. »Osrednji financer je direkcija za infrastrukturo, ki bo prispevala okrog 1,6 milijona evrov, okrog 150.000 evrov bo pridala občina. Rok za izvedbo del ostaja eno leto od uvedbe v delo, kar pomeni, da lahko zaključek del pričakujemo februarja prihodnje leto,« je pojasnil župan Sašo Kodrič. Projekt bo pripomogel k izboljšanju prometne varnosti, še posebej v času poletne sezone, ko številni v izogib plačilu vinjete načrtujejo pot proti hrvaškemu morju ravno po tej dolini. Kot omenjeno, zgrajen bo pločnik za pešce z razsvetljavo, medtem ko kolesarska steza v ta projekt ni vključena. Pobuda krajanov se je oblikovala pred 15 leti, torej v času, ko kolesarke še niso bile prioriteta občin, javnosti ali državnega proračuna. »V zadnjih dveh letih, ko smo se z direkcijo začeli resneje pogovarjati zaradi načrtovanja projekta, smo govorili tudi o kolesarski povezavi. Povedali so nam, da bi morala direkcija obstoječi projekt preprojektirati, kar bi pomenilo, da bi se izvedba ponovno zamaknila. Odločili smo se, da izkoristimo priložnost in zgradimo načrtovano.« Glede na dolg seznam investicij, ki so izpadle iz državnega proračuna, tudi zaradi naravnih nesreč v minulem letu, se je odločitev občine izkazala za pravilno. Že več let si za gradnjo pločnika prizadevajo tudi krajani Pre-še, ob isti cesti proti Rogatcu, kjer je prav tako za investicijo pristojna in odgovorna direkcija za infrastrukturo. »Trasa je že določena, naslednji korak bodo dogovori in odkupi. O točnih ter-minskih rokih je težko govoriti, predvidevamo, da še proti koncu tega mandata, torej v letu 2027,« je še dodal župan Kodrič. Mojca Vtič Foto: Mojca Vtič Zaradi nemotenega izvajanja gradbenih del pri izgradnji pločnika skozi naselje Stoperce je predvidena delna cestna zapora od 22. februarja do predbožičnega večera letos. Foto: SD torek • 26. marca 2024 Podravje Štajerski 5 Središče ob Dravi • Ustavni spor zoper vladno namero o azilnem domu Kontejnerje v grabo in ustanovitev vaških straž Središki svetniki so župana Tonija Jelovico pooblastili, da sproži upravni spor zoper sklep vlade, saj enotno vztrajajo pri tem, da izbrana lokacija azilnega doma ni primerna glede na varnostne, okoljske, socialne, gospodarske in družbene vidike. Občani Središča ob Dravi so še zmeraj trdno odločeni in poenoteni, da azilnega doma pri njih ne bo. Če jim ne bo uspelo s pravnimi možnostmi, obljubljajo državljansko nepokorščino z vsemi sredstvi. Poleg tega se jim zdi nesprejemljivo, da jih pred tako pomembno odločitvijo, ki bo zelo vplivala na njihova življenja, ni nihče nič vprašal in jih dobesedno postavil pred dejstvo. Zato vlado pozivajo, da sklep razveljavi, ponovno prevetri svojo odločitev, pri tem pa upošteva mnenje lokalne skupnosti. Medtem ko so razprave na prvih dveh sejah potekale v zelo ogretem in napetem ozračju, prvo so občani spremljali iz dvorane, drugo pa preko velikega platna pred njo, je bilo vzdušje na tretji seji in zboru občanov veliko bolj umirjeno. Pred Sokolano ni bilo traktorjev, je pa bilo videti nekaj novih transparentov proti azilne-mu domu. Župan je občanom, v dvorani se jih je zbralo kakšnih 200, povedal, da so bili vabljeni tudi premier, notranji mini- ster Boštjan Poklukar in direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarina Štrukelj, a ni bilo nobenega; slednja sta se vsaj opravičila. Občani so mirno prisluhnili županu, ko jim je kronološko opisal dogajanje, od novice o sklepu vlade do sredine predaje skoraj 3.500 podpisov v državnem zboru. »Še vedno ne razumem, kaj je bilo vzrok za to odločitev; številke namreč kažejo, da skozi Središče ne vodi noben večji migrantski tok. Naval migrantov se je z letošnjim letom sicer res povečal, po javno dostopnih podatkih je v Slovenijo v prvih treh mesecih nezakonito vstopilo približno 6.000 migrantov, od tega na našem območju zgolj dva odstotka, velika večina pa na jugovzhodu države. Kakšen je smisel, da jih od tam vozijo k nam?« Najprej vsa pravna sredstva ... Zbrane je zanimalo, kaj pomeni upravni spor in kakšne možnosti ima občina, da z njim uspe. Gre za sodni postopek, v katerem sodišče preveri zakonitost postopanja oziroma odločitev državnih organov, organov lokalnih skupnosti ali nosilcev javnih pooblastil. Ker torej niso zadovoljni z odločitvijo vlade o vzpostavitvi začasnega azilnega doma v Središču, jo bodo preko upravnega sodišča pozvali k demokratičnemu odločanju. »Kakšni so naši izgledi? 50 : 50 bi rekla, a ostanimo optimisti, naredili bomo vse, da bomo dobro pripravili naše argumente, zakaj zadeva ne sodi v naše okolje in kako so bile kršene naše pravice,« je pojasnila direktorica občinske uprave Jelka Zidarič Trstenjak. Župan Jelovica je dodal, da bodo za pripravo dokumentacije najeli odvetniško pisarno. Ker je rok za vložitev upravnega spora 30 dni po sklepu vlade, ki je bil izdan 29. februarja, je časa malo, in sicer le še ta teden, zato morajo pohiteti. ... nato državljanska I v v» nepokorščina Čeprav je zbor občanov potekal mirno in so ljudje bolj kot prvotno ogorčenje kazali zaskrbljenost in celo resignacijo, se, kot se je izkazalo, ko so dobili besedo, nikakor niso vdali v usodo. Nasprotno. Še zmeraj so trdno odločeni in poenoteni, da azilnega doma pri njih ne bo. Zahvalili so se županu in občinski upravi za vse aktivnosti, ki jih vodijo, da se to ne bi zgodilo, a obenem obljubili, da bodo, če pravne možnosti ne bodo zalegle, stopili skupaj v državljanski nepokorščini. In si zaploskali. »Prva stvar je naša enotnost, ki smo jo v zgodovini že večkrat dokazali. Potem se moramo natančno dogovoriti, kako bomo postopali, če bodo začeli na mejo voziti opremo, ki jo že naročajo. Če kontejner s traktorjem potisnemo v grabo in ga tam 'vujžgemo', si bomo morali razdeliti kazen za nastalo škodo,« je dejal eden od njih, drugi pa, da ne bo lahko. »Policija bo prišla, kazni bodo, na to moramo biti pripravljeni, a ne smemo popustiti, pač pa vztrajati pri odstranitvi kontejnerjev in zapori cest.« Občanka je dodala: »Brez znoja in borbe ni svobode, zato se moramo pripraviti z vsem razpoložljivim in po potrebi ustanoviti tudi vaške straže.« Senka Dreu Foto: SD Slovenija • Stavka v 54 od 58 upravnih enot Pred ptujsko upravno enoto množica čakajočih V veliki večini upravnih enot v državi stavkajo. Le štiri od skupaj 58 se stavki niso pridružile. Za zdaj stavka poteka na način, da ob sredah ne delajo oziroma izvajajo le nujne naloge, kar se marsikje, tudi na Ptuju, precej pozna. Ob drugih dnevih se pred vhodom v stavbo vijejo dolge kolone še pred začetkom uradnih ur. Foto: ČG Stavka za zdaj poteka ob sredah, ko izvajajo le nujne naloge. Stavkajo tako v UE Ptuj kot tudi UE Ormož. Pritisk na vladajočo politiko v obliki stavk se nadaljuje. Zdravniki še vedno ne odstopajo od svojih zahtev, zaostritev so napovedali tudi operaterji, ki delajo na klicnem centru 112, nadaljuje se stavka zaposlenih na upravnih enotah. „Poteka ob sredah, na isti način kot do sedaj. Večina strank je s tem seznanjena, zato imamo povečan obisk ob drugih uradnih dnevih. V vrstah, ki jih vidite zjutraj pred vhodom, preden se začnejo uradne ure, so skoraj izključno tuji državljani, Slovenci pridejo običajno kasneje," je pojasnil načelnik Upravne enote Ptuj Metod Grah. Stavka naj bi se nadaljevala vse do sklenitve sporazuma z vlado. Ob sredah bodo dotlej izvajali le nujne naloge, krajevni uradi so zaprti. Zahteva za sedem plačnih ■ tvi I v razredov višje plače Razlog za stavko je preobremenjenost zaposlenih in slabšanje njihovega ekonomskega položaja. Obremenitve naj bi bile vedno večje, pravijo v Sindikatu državnih organov Slovenije. Število upravnih zadev se konstantno viša, čemur ne sledi naraščajoče število zaposlenih. Sindikat zahteva povišanje plač vsem zaposlenim na upravni enoti, in sicer za kar sedem plačnih razredov. Ministrstvo za javno upravo je sicer posredovalo svoj predlog, ki pa za drugo pogajalsko stran ni bil sprejemljiv: „Postopno uvajamo ukrepe in iščemo konstruktivne rešitve za izboljšanje pogojev dela na UE. Upravnim enotam smo v letih 2023 in 2024 povečali kadrovski načrt, omogočili popolnitev nezasedenih delovnih mest, omogočili prerazporeditev upravnih zadev in s tem razbremenili nekatere UE." Pripravljajo tudi zakonodajne spremembe na področju tujcev in odpravo administrativnih ovir. „Ne glede na to, da Sindikat državnih organov Slovenije ni podpisal Dogovora o uskladitvi vrednosti plačnih razredov plač-ne lestvice in datumu izplačila regresa za letni dopust v letu 2024, ki jih je podpisala večina reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, so tudi zaposleni na upravnih enotah prejeli regres v višini minimalne plače že 14. marca; prav tako so vsi javni uslužbenci v juliju prejeli za 3,36 odstotka višjo plačo," so povedali na Ministrstvu za javno upravo. Seveda bodo posledice stavke čutili tudi državljani, saj se bo reševanje vlog še dodatno podaljšalo. V Ormožu stavkajo, v Lenartu ne Kot so napovedali v sindikatu državnih organov, so se v tednu dni po pričakovanjih stavki pridružile še tri upravne enote. Tako so v Sloveniji ostale štiri, ki tudi ob sredah še naprej delajo normalno, in sicer so to upravne enote Laško, Tržič, Ljutomer in Lenart. Prebivalci Ormoža, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža se tako lahko po ureditev upravnih zadev odpravijo v bližnji Ljutomer, uporabniki storitev UE Ptuj in Maribor pa verjetno koristijo lenar-ško enoto. »Doslej nismo prejeli še nobenega sklepa delavcev o stavki. Zavedamo se, da nas ljudje potrebujejo,« je povedal načelnik UE Lenart Jožef Kraner. »Ker pa smo edina upravna enota v okolici, ki ne stavka, se zdaj seveda ob sredah, ko imamo podaljšane uradne ure, soočamo s povečanim obiskom občanov, ki prihajajo iz občin izven naše UE. Tako se nam dogaja, da nimamo samo več dela, ampak so sodelavci tudi tarča nezadovoljstvo ljudi zaradi stavke, saj mnogi nanje zlijejo svoj gnev.« DK, SD 6 Štajerski V središču torek • 26. marca 2024 Spodnje Podravje • Otroci bodo še vedno lahko v šoli od jutra do poznega popoldneva Jutranje in popoldansko varstvo nadomeščajo interesne Marsikaterega starša je presenetila informacija, da v osnovnih šolah ne bo več jutranjega varstva in podaljšanega bivanja, dodatnega in dopolnilnega pouka, interesnih dejavnosti. Vse to so v noveli zakona res črtali, omenjene dejavnosti bo namreč v celoti nadomestil razširjeni program (RaP). Otroci bodo tako še vedno lahko v šoli od šeste ure zjutraj do poznega popoldneva, vendar se bo spremenil način dela. Ure bodo sistematizirane, vsaka bo dolga 45 minut, kar je ena od bistvenih novosti. Osnovne šole bodo RaP izvajale postopoma. Z novim šolskim letom naj bi ga začelo izvajati 144 šol, med njimi je 46 takih, ki so ga poskusno že izvajale, 98 pa samo v sklopu gibanje in zdravje. Te šole morajo celotno organizacijo za preostala dva sklopa (kulturno in državljansko vzgojo ter učenje učenja) še pripraviti, časa pa ni ravno na pretek. Med njimi je kar nekaj osnovnih šol Spodnjega Podravja, tudi največja ptujska OŠ Ljudski vrt in OŠ Mladika. »V tem trenutku še nismo prejeli nobenih uradnih informacij, ali bomo z novim šolskim letom v celoti sploh vključeni v RaP. Poleg tega nimamo prav nobenih smernic in navodil, kako razširjeni program organizirati in izpeljati. Na šolskem ministrstvu so nam konkretne rešitve obljubili do konca marca,« je povedala Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, ki je poudarila, da njihov namen nikakor ni, da bi otroci gledali v zrak. Kako organizirati delo Vsekakor pa v osmih ali devetih urah, ki jih nekateri preživijo v šoli, potrebujejo tudi čas za igro in proste dejavnosti. Naklonjena je tako vsebinam o državljanski vzgoji kot učenju z učenjem, pozdravlja tudi možnost izbire različnih interesnih dejavnosti. Je pa opozorila na zgolj devet dodatnih ur, ki so jih dodatno dobile šole za izvajanje RaP, ne glede na število oddelkov. »To je za našo veliko šolo z 38 oddelki na dveh lokacijah veliko prema- lo,« je dejala sogovornica. Tudi Bogomir Širovnik, ravnatelj OŠ Mladika, je izpostavil, da bo RaP velik organizacijski zalogaj, časa za priprave pa bo zelo malo. »Zelo težko bi sistem kopirali od neke druge šole, saj se med seboj razlikujejo. Učencem lahko ponudiš samo tiste vsebine, za katere imaš ustrezen kader. Zunanjih delavcev verjetno ne bomo najemali. Radi bi vedeli tudi, ali bomo imeli možnost dodatnega zaposlovanja. Ena izmed možnosti je tudi izbira povečanega obsega dela. Vprašanj je prav gotovo še kar nekaj, mi pa moramo do konca maja organizirati delo za novo šolsko leto,« je dejal Širovnik. Njihovi učenci so vezani na šolski prevoz, kar predstavlja še dodaten izziv. »Vsebini lahko v dokaj kratkem času zadostimo na papirju, drugo vprašanje pa je, kako vse to dejansko izvajati v praksi. Veliko je nejasnosti, tudi ta, koliko učencev največ lahko sodeluje pri določeni dejavnosti.« Čas za kosilo, igro in domače naloge Matej Sužnik, ravnatelj OŠ Juršinci, razmišlja predvsem v smeri, kako v čim večji meri izkoristiti prednosti RaP. »Sedaj bo mogoče, da bodo lahko po eni strani naši učitelji izrazili, kaj bi želeli ob rednem pouku še početi, po drugi strani pa bodo otroci lahko med vsemi dejavnostmi izbirali želene vsebine. V ta namen je strokovne delavce že pozval, naj razmislijo, katera so njihova močna področja in kje se počutijo dovolj suvereno. Vsebine se morajo sicer nanašati na vsa tri področja RaP. »Menim, da RaP ne prinaša tako velikih sprememb, saj bodo učenci še vedno imeli čas za kosilo, igro, pa tudi domače naloge. Poskrbeli bomo tudi za njihovo varstvo, vendar znotraj določene dejavnosti. Šola bo pri tej organizaciji avtonomna. Ena izmed prednosti je tudi ta, da bomo lahko dejavnost zamenjali ali črtali, če se bo izkazala za nepriljubljeno,« je poudaril ravnatelj Matej Sužnik. Kaj je RaP? Razširjeni program ne pomeni nič drugega kot strukturirane dejavnosti pred poukom in po njem. Tisti otroci, ki bodo prišli v šolo že v zgodnjih jutranjih urah, se bodo morali vključiti v razne dejavnosti, ki jih bo šola takrat ponujala. To so lahko razne igre, plesi, bralne urice, eksperimenti, kvačkanje ... Nabor dejavnosti je seveda odvisen od sposobnosti, talentov in znanja učiteljev. Jutranji čas bo po novem obogaten z raznimi vsebinami in ne bo zgolj varstvo. Nekateri ravnatelji ob tem poudarjajo, da so imeli učenci že sedaj tako v jutranjem kot popoldanskem času na voljo razne dejavnosti, da nihče ni bil prepuščen samemu sebi. Na MVI in Zavodu RS za šolstvo so očitno drugačnega mnenja, saj si želijo, da bi bil tako jutranji kot popoldanski čas obogaten z neko vsebino. »Moramo se vpra- Za marsikatero osnovno šolo bo uvajanje razširjenega programa velik organizacijski zalogaj. sati o vlogi šole. Ne vem, ali si kdo želi, da otrok pride v šolo, sedi v kotu in čaka. Verjamem, da učitelji poznajo učence, in ko so učenci motivirani, so tudi aktivni. Da pa pride v šolo in nič ne počne, se mi zdi absurdno,« je izpostavil Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo. Po drugi strani se postavlja vprašanje, ali res mora biti otrok od sedme ure zjutraj, ko ga starš pripelje v šolo, do petnajste ali šestnajste ure popoldne, okupi- Foto: CG Razširjeni program prinaša v osnovne šole več možnosti za izbiro in kakovostnih vsebin. ran z raznimi vsebinami in dejavnostmi. Po besedah nekaterih ravnateljev so učenci ob šestih ali sedmih zjutraj še tako zaspani, da najverjetneje od vseh teh »vsebin« ne bodo ravno veliko odnesli. Starc: »RaP bo neučinkovit« Gregor Starc s Fakultete za šport je glede razširjenega programa precej oster. Po njegovem mnenju bi morali imeti vsi učenci več gibanja, ne le tisti, ki se zanj odločijo. Starc je naredil analizo in primerjal prvošolčke šol, ki so se leta 2019 vključile v RaP, in prvošolčke tistih šol, ki se niso vključile v RaP: »Otroci, ki so v RaP, so bistveno manj gibalno napredovali kot tisti, ki niso bili v RaP. To je skregano z vsako logiko, kaže pa na to, da so zelo verjetno na tistih šolah, kjer niso imeli RaP, imeli interesne dejavnosti veliko bolj intenzivne, v šolo so morda vstopala tudi društva, ki so imela vadbe različnih športov. Kako bo zdaj, ne vemo. So pa imeli v RaP otroci bistveno manj intenzivne dejavnosti. Poleg tega so v sklopu gibanje in zdravje razna sproščanja, joge in podobne reči, ki nimajo v prvi triadi kaj početi, ker nimajo nobenega pametnega učinka na otroke in kradejo čas intenzivnim telesnim dejavnostim. RaP bo zato neučinkovit,« je izpostavil Starc, ki ne razume, zakaj odločevalci niso prehodno preverili, kakšne učinke ima RaP na otroke, tako pri športu kot vseh ostalih vsebinah. Po besedah Starca je skrb vzbujajoče tudi to, da bo lahko interesne dejavnosti poučeval kdorkoli, najverjetneje tisti, ki jim bodo primanjkovale ure. Sedaj se že dogaja, da učiteljica matematike v 80 odstotkih delovnega časa poučuje matematiko, preostalo pa na primer kvačkanje, kar se zdi Starcu popolnoma nelogično, še posebej ob dejstvu, da v Sloveniji primanjkuje učiteljev naravoslovja. »Odločitve glede RaP niso bile ustrezno premišljene. Spet bomo vrgli vstran veliko denarja za nekaj, kar ne bo imelo pozitivnega učinka na otroke. Veliko bo sicer odvisno od ravnateljev in njihovega razmišljanja, ki bodo sedaj imeli še bolj proste roke. Precej problematično je tudi to, da je vse skupaj zastavljeno kot nadaljevanje pouka, po drugi strani pa bo veliko otrok v tem času že odšlo domov,« je še poudaril Starc. Estera Korošec Foto: CG torek • 26. marca 2024 V središču Štajerski 7 dejavnosti ifeTy y Izvajanje RaP za 10 odstotkov šol je stalo okoli 250.000 evrov Šole, ki so RaP izvajale v celoti, so z njim zadovoljne. Ravnateljica OŠ Olge Meglič Helena Ocvirk pravi, da so otroke povprašali, katere vsebine si želijo. Priznava pa, da so imeli sprva ogromno dela, zlasti organizacijskega. Po nekaj letih izvajanja so šole, ki so to izvajale v celoti, skupno deset odstotkov vseh šol v državi, hotele sistemsko ureditev. Tako je RaP od poskusa, ki gaje pet let izvajal Zavod za šolstvo, prišel v zakon. Od šolskega leta 2018/2019 do 31. avgusta 2023je bilo zanj porabljenih 243.090 evrov. Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič, o RaP Na kakšen način ste se zadeve lotili organizacijsko? »Vse je potekalo v sodelovanju s strokovnimi delavci, veliko je bilo timskega dela pri iskanju idej, načrtovanju in sami izpeljavi ter sprotnih analizah oz. evalvaciji. Izhajali smo iz potreb in interesov učencev, zato smo izvedli številne ankete, v katerih smo učence povprašali, kaj si želijo, kaj jih zanima, katere dejavnosti bi dodali. Prav tako smo po določenem času izvajanja dejavnosti izvedli anketo tako med učenci kot starši.« Kje so bile največje težave, izzivi? »Na kakšen način z dejavnostmi pokriti vsa tri področja RaP, predvsem v tretjem vzgojno-izobraževalnem obdobju, ko imajo učenci veliko popoldanskih izvenšolskih dejavnosti. Vnašanje sprememb v osnovnošolski prostor je proces. Kar nekaj časa smo potrebovali, da nam je uspelo najti organizacijski in vsebinski model. Nekaj učiteljev smo dodatno zaposlili za čas trajanja poskusa.« Glede na raziskave so otroci bistveno manj gibalno napredovali kot tisti, ki niso bili v RaP? Kaj menite o tem? »Želja oz. težnja pri izvajanju poskusa je bila, da bi vsak učenec imel vsak dan v tednu vsaj eno uro gibanja na dan. Temu smo brez težav zadostili v nižjih razredih, v višjih je to nekoliko težje, ker imajo dalj časa pouk in so mnogi vključeni v izvenšohke dejavnosti na različnih področjih. Vpeljali smo aktivne odmore.« Katere so po vašem mnenju največje prednosti RaP? »Vključevanje v dejavnosti po interesu učencev, široka izbirnost ponujenih dejavnosti, heterogenost skupin, medvrstniška pomoč, vključevanje učencev v načrtovanje dejavnosti, možnost izvajanja v strnjenih oblikah. Dejavnost dopolnilnega in dodatnega pouka smo preimenovali v dejavnost Zmorem več, ki jo za učence od 6. do 9. razreda izvajamo enkrat na teden med obveznim programom.« Slovenija • Primeri v sodnih dvoranah stari tudi 25 let in več V zadnjih petih letih 322 zastaranj Lani je na slovenskih sodiščih zastaralo 56 kazenskih zadev - 31 na okrožnih in 25 na okrajnih sodiščih, so pojasnili na ministrstvu za pravosodje. V petih letih je bilo 322 zastaranj, največ v pokovidnem letu 2022 (95). Čeprav ministrstvo posebej spremlja zadeve, ki so na sodiščih odprte več kot dve leti (starejše nerešene zadeve), so zastaranja glede na podatke očitno neizbežna. Starejših nerešenih zadev je bilo konec lanskega leta 25.715, od tega skoraj polovica na okrajnih sodiščih. Blizu 10.000 so jih imela okrožna sodišča, okoli 1.500 pa višje. Slovenska sodišča še vedno procesirajo primere, ki so v sodne dvorane prišli pred letom 1999, se pravi, da so stari najmanj 25 let. Na okrajnih sodiščih jih je 22, od tega polovica zapuščinskih in ena kazenska, ostalo so pravdne in nepravdne. Višja sodišča imajo v obravnavi 11 primerov, starih 25 let in več, okrožna sedem in vrhovno dva. Odprtih skoraj 110.000 sodnih primerov Vse skupaj je bilo konec lanskega leta na slovenskih sodiščih 109.390 nerešenih zadev, med njimi nekaj čez 80.000 pomembnejših. „V letu 2023 se je število nerešenih pomembnejših zadev spet nekoliko zmanjšalo. Občutne Primeri zastaranja Leto 2019 55 2020 60 2021 56 2022 95 2023 56 Skupaj 322 Vir: Ministrstvo za pravosodje negativne posledice so v preteklosti povzročali predvsem večji posegi v sodno vejo oblasti (reforma organizacije sodišč iz leta 1995, vključitev upravnih sporov v letu 1998 in prekrškov v letu 2005), v zadnjih petih letih pa je opazen vpliv epidemije covida-19. Doseganje časovnih standardov na posameznih prvostopenjskih sodiščih kaže, da so ti določeni realno in dosegljivo. Za doseganje cilja (75 odstotkov zadev rešenih v okviru časovnega standarda) bodo morala sodišča posebno pozornost nameniti vpeljavi različnih dobrih praks pri vodenju postopkov in upravljanju. Sodišča druge stopnje časovne standarde v večini postopkov že dosegajo," so v publikaciji Otvoritev sodnega leta 2024 zapisali na Vrhovnem sodišču. Foto: Pexels Slovenska sodišča še vedno procesirajo primere, ki so v sodne dvorane prišli pred letom 1999. Lani za delovanje 66 sodišč 219 milijonov evrov Vseh 66 slovenskih sodišč je lani v obravnavo prejelo 685.843 zadev, 683.390 primerov so končali. Okoli 15 odstotkov zadev, ki jih dobijo v obravnavo, je pomembnejših, ostali primeri so enostavnejši in jih po navedbah Vrhovnega sodišča rešujejo v roku meseca dni. Sodišča so zadnji dan lanskega leta zaposlovala 861 sodnikov in 3.308 sodelavcev - sodnega osebja. Med njimi je 617 strokovnih sodelavcev. Med sodišči splošne pristojnosti so vrhovno, štiri višja, 11 okrožnih ter 44 okrajnih. Upravno, višje delovno in socialno sodišče so specializirana, poleg tega imamo še štiri delovna in eno socialno sodišče, so povedali na pravosodnem ministrstvu. Lani so sodišča za svoje delovanje porabila 219 milijonov evrov. Letos je v državnem proračunu za njihovo delovanje rezerviranih 226 evrov. Potrebe sodišč so sicer glede na zapisano v Otvoritvi sodnega leta ocenjene 246 milijonov evrov. Mojca Zemljarič Podravje • Višja nadomestila za kmete bodo plačala gospodinjstva Letno bi plačali »za eno kavo« več Direktor ptujske komunale Janko Širec je v začetku meseca napovedal najverjetnejšo podražitev vode, razlog za dvig cen pa pripisal tudi višjim odškodninam kmetom, ki kmetujejo na najstrožjih vodovarstvenih območjih. Tudi slovenje-bistriška komunalaje zavezana k izplačilu nadomestil, in sicer za nekje 43 ha ali v znesku 25.000 evrov. Podražitev vode za leto 2024 za zdaj še ne predvidevajo, »bomo pa konec obračunskega obdobja pripravili elaborate za novo predračunsko obdobje 2025,« je napovedal direktor Maksimiljan Tramšek. Kmetje, ki kmetujejo na vodo-varstvenih območjih 1, so vrsto let opozarjali, da so jim izplačana prenizka izplačila glede na vrsto omejitev, ki jih morajo upoštevati, in glede na obseg izgubljena pridelka - prihodka. Po nizu sestankov na kmetijskem ministrstvu so dosegli dogovor, da uredba, ki velja za obdobje od leta 2023 do leta 2029, nadomesti star način izračuna višine nadomestila po točkah z novim pavšalnim izplačilom, ki znaša 556 evrov letno na hektar. Zavezanec za izplačilo nadomestila je izvajalec javne službe, ki upravlja zajetje, za katero je določen vodovarstveni režim na VVO I, kar je na Ptujskem Komunalno podjetje Ptuj in na Bistriškem Ko- munala Slovenska Bistrica. Direktor ptujske komunale Janko Širec je na seji občinskega sveta MO Ptuj dejal, da medtem ko so doslej plačevali okrog 30.000 evrov, bodo letos izplačali 90.000 evrov oz. letos celo 180.000 evrov. Namreč v leto 2024 so zapadla izplačila, ki kmetom pripadajo za leto 2023 (zaradi poznega sprejema Foto: Črtomir Goznik Najožje uodouarstueno območje (WO 1) je območje u bližini zajetja. Tako je zaradi nevarnosti onesnaženja pitne uode na kmetijskih zemljiščih na najožjih uodouarstuenih območjih (WO 1) prepovedano gnojenje z gnojnico in gnojeuko. Prau tako je omejena uporaba fitofarmaceutskih sredsteu. uredbe) ter izplačila za letošnje leto. Trikratnik višine izplačil beležijo na Bistriškem. V letu 2022 so za tekoče leto 21 upravičencem izplačali skupno 8.263 evrov nadomestil, po novih pravilih pa se je višina nadomestil zvišala na 24.000 evrov oz. so nadomestilo na podlagi vloženih zahtevkov izplačali za 43 ha. »Za leto 2024 bodo upravičenci vlagali zahtevke od 15. julija dalje in jim bodo nadomestila izplačana najpozneje do konca leta 2024, predvidoma v podobni višini kot za leto 2023,« so dodali v komunali Slovenska Bistrica. Kako bo trikrat višji znesek za nadomestila kmetom vplival na višino plačila občanov dela Kidričevega, Makol, Slovenske Bistrice, Oplotnice in dela občine Rače - Fram, še ni znano, medtem pa na Ptuju direktor Širec meni, da je najbolj racionalno in smiselno spremembe čimprej všteti v ceno. Hipotetično za 9.814 priključkov, kolikor jih s pitno vodo oskrbuje Komunala Slovenska Bistrica, pomeni, da če je prej strošek nadomestil preračunano na priključek znašal okrog 84 centov na leto, bi po novem 2,4 evra letno oz. bi bil letno znesek na položnici s tega naslova dražja za ceno ene kave z mlekom. Mojca Vtič 8 Štajerski Podravje torek • 26. marca 2024 Ptuj • Vozniki nejevoljni zaradi dolgotrajnega popravila semaforjev Zamenjava semaforjev na Potrčevi bi stala 300.000 evrov Nedelujoči semaforji na križišču Volkmerjeve in Potrčeve ceste so kar nekaj dni povzročali veliko nevšečnosti, pa tudi nekaj manjših prometnih nesreč. Prejšnji teden so jih končno popravili, tako da delujejo, bodo pa najbrž potrebni še kakih večjih vlaganj, saj so stari 40 let. Celotna zamenjava bi stala okrog 300.000 evrov, za kar občina nima denarja. Čeprav je na omenjenem križišču vzpostavljen prometni sistem, ki bi tudi ob nedelovanju semaforjev moral zadostovati, se je izkazalo, da v praksi ni tako. Mnogi vozniki se očitno vozijo le na podlagi barv na semaforju in ne prometnih znakov, kar pa je marsikomu povzročilo preglavice. V kakšnem večjem mestu bi to bilo zanemarljivo, na Ptuju pa je povzročilo veliko težavo. Bilo je celo nekaj manjših trkov, šte- vilni so negodovali, da bi na tem mestu morala biti v skoraj dveh tednih, ko semaforji niso delovali, pogosteje prisotna policija. Na Mestni občini Ptuj pravijo, da so jih o napaki obvestili: »Policija je bila seveda obveščena, sicer pa je križišče opremljeno z ustrezno prometno signalizacijo, ki jo je treba upoštevati, če semaforizacija v križišču ne deluje. V tem primeru gre za križišče s prednostno cesto, Potrčeva je prednostna oziroma glavna prometna smer, Volkmerjeva in CMD sta stranski prometni smeri, na katerih je postavljena signalizacija z odvzemom prednosti (stop).« Prejšnji teden so se intenzivno lotili razkopavanja in iskanja napake ter jo odpravili, tako da semaforji ponovno delujejo. Je pa bil reakcijski čas za marsikoga predolg. Razlog na občini pojasnjujejo: „Prišlo je do poškodbe oziroma napake na zemeljskem kablu (natančneje do stika, zato semaforji niso delovali). Ker gre za specifične kable, njihova dobava traja okrog 14 dni. Takoj po dobavi materiala smo poškodovano napeljavo zamenjali in na srečo semaforji sedaj delujejo. Izbrali smo najoptimalnejšo rešitev, ki je bila izvedljiva v najkrajšem možnem času, kajti če bi bilo treba zamenjati vse, bi bil strošek po prvih ocenah okrog 300.000 evrov. Razkopati bi morali celotno kri- žišče, nabaviti nove semaforje, seveda v skladu z veljavno zakonodajo pridobivati najugodnejše ponudbe na razpisu itd. Časovno bi to pomenilo bistveno več časa, da bi semaforji spet delovali. Enako bi bilo v primeru urejanja krožišča, kot je bilo slišati med predlogi, kajti v tem primeru bi bilo potrebno tudi projektiranje, pridobivanje zemljišč, več kot leto dni za pripravo potrebne dokumentacije in potem še izvedbo, kar bi na koncu pomenilo bistveno večji strošek." Vrednost popravila, brez gradbenih del, samo zamenjava obstoječe napeljave in zamenjava semaforskih glav, naj bi po doslej zbranih podatkih stala okrog 50.000 evrov. Glede na starost semaforjev je težko verjetno, da bodo brez kakšnih obsežnejših zamenjav in popravil delovali še dolgo. Postavljeni so bili pred 40 leti, posodobljeni leta 2007. Dženana Kmetec Ptuj • Lekarne Ptuj Direktor se poslavlja Vodenje Lekarn Ptuj je pred dvema letoma in pol prevzel Miroslav Mihalič. Na polovici mandata seje odločil zapustiti to delovno mesto. Konec februarja je podal odstopno izjavo, soglasje k razrešitvi morajo podati še občine ustanoviteljice, svet zavoda pa čaka aktivno iskanje novega direktorja. Miroslav MiHalič je konec februarja podal odstopno izjavo. V sklopu Lekarn Ptuj deluje deset enot, preskrbo z zdravili opravljajo za 16 občin oziroma okrog 70.000 prebivalcev. Gre za velik zavod, kar pomeni tako kadrovsko kot organizacijsko zahteven zalogaj. Ptujske lekarne je zelo dolgo obdobje, kar 20 let, vodila Darja Potočnik Benčič, ki je to delovno mesto zapustila novembra 2020 in se zaposlila kot predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Po njenem odhodu je imel svet zavoda Lekarn Ptuj kar nekaj težav z iskanjem direktorja s polnimi pooblastili. Najprej so kot vršilko dolžnosti imenovali Tanjo Novak, nato pa, po skoraj letu dni, septembra 2021 med tremi prijavljenimi kandidati izbrali Mihaliča. Razpis so sicer ponavljali, saj kandidata, ki sta se prijavila na prvega, nista ustrezala zahtevam sveta zavoda. Pred imenovanjem je Mihalič, magister farmacije, delal v eni večjih zasebnih lekarn v Sloveniji, lekarni Arnica montana v Mariboru. Razloga svojega odstopa ni razkril, v odstopni izjavi je navedel le, da gre za osebne razloge. Soglasje k njegovi razrešitvi z mesta direktorja javnega lekarniškega zavoda Lekarne Ptuj je podal mestni svet MO Ptuj, enaka naloga čaka tudi vse druge občine soustanoviteljice. Devetčlanski svet zavoda se je z odstopom direktorja seznanil v začetku marca, sprejeli so sklep, da se Mihaliča razreši s 30. aprilom. Kdo bo zavod vodil kot vršilec dolžnosti in kdaj bo objavljen razpis za prosto delovno mesto, še ni znano. Dženana Kmetec Destrnik • Vključeni v projekt Vi vozite Prikazovalnik hitrosti vožnje bo v Doliču Javna agencija za varnost prometa (AVP) je slovenskim občinam namenila 15 prikazovalnikov hitrosti. Razpis je bil objavljen konec lanskega leta, med občinami, ki so bile s prijavo uspešne, pa je tudi destrniška. Županja Vlasta Toplak-Tetičkovič je napravo v brezplačno uporabo pred dnevi prevzela v izpitnem centru v Ljubljani, postavili pa jo bodo na relaciji Dolič-Levanjci. Gre za cesto, ki že dolgo velja za prometno zelo obremenjeno, saj je bližnjica tudi za hrvaške državljane, ki se tod mimo vozijo na delo v Avstrijo; ker je dokaj ravna, pa vozniki po njej pogosto drvijo z veliko hitrostjo. Kot je znano, je bila omenjena cesta v preteklosti večkrat tema na občinskem svetu, ko so svetniki razpravljali o možnostih omejitve hitrosti vožnje. Na Destrniku so leta 2020 sprejeli celostno prometno strategijo. S postavitvijo prikazovalnika hitrosti na tem nevarnem odseku v občinski upravi sledijo strategiji, saj bodo pridobili pomembne statistične podatke o tem, kako hitro tam vozijo vozniki. Prikazovalniki so se namreč v preteklosti že izkazali kot učinkovito sredstvo za takojšnje zmanjšanje povprečnih hitrosti. Kajti prehitra vožnja je kljub pogostim preventivnim akcijam še vedno najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Tudi direktorica AVP Simona Felser je na podelitvi postregla s podatkom Evropske komisije, da približno 40 do 50 % voznikov držav članic EU vozi hitreje od predpisane omejitve hitrost. Občina Destrnik je pogodbo z AVP sklenila do konca avgusta, kot rečeno, bo prikazovalnik sprva nameščen v Doliču, kasneje pa prestavljen na kakšen drug, prav tako problematičen odsek. SD Eden od 15 prikazovalnikov hitrosti, ki jih je AVP predala v uporabo občinam, bo stal na cestnem odseku Dolič-Levanjci. Ptuj • Novi občinskijavni zavod Kdo bo v svetu zavoda Z ustanovitvijo novega ptujskega skupnegajavnega zavoda se je spremenilo tudi število članov v svetu zavoda. Ta po novem šteje devet članov, večinski vpliv ima občina, ki je svojo peterico že izbrala. To pa še zdaleč ni nepomembna odločitev. Izbrani so novi predstavniki občine v svet zavoda Zavoda za mlade, šport in turizem. Dosedanjim članom Zavoda za turizem Ptuj poteče mandat, kar pomeni, da bi v vsakem primeru morali sprožiti postopke in imenovati nove, tudi če ne bi prišlo do združitve treh stebrov. Občina je svoje predstavnike že izbrala. Med prispelimi osmimi predlogi so bili potrjeni Miha Damiš, Renata Debeljak, Alen lljevec, Sandra Pjanič in Franjo Rozman. Predlaganj so bili še Peter Pribožič, Tomaž Alič in Boštjan Koražija. S strani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so bili izbrani vsi člani mestnega sveta in niti eden predlagan kot občan (sicer prav tako so jih predlagale politične stranke). Glede na izid glasovanja komisije je možno sklepati, da so imeli nekateri okrog tega pomisleke in odločitvi ni bilo enotnosti. Navedene predstavnike občine je občinska komisija potrdila s tremi glasovi za, enim proti in enim vzdržanim. Soglasje je podal tudi mestni svet. Imenovati je treba še štiri člane, po enega predstavnika zaposlenih ter zainteresirane javnosti z vseh treh področij dela zavoda, mladih, športa in turizma. Njihovo delo bo še kako pomembno, že kmalu bodo morali pripraviti in objaviti razpis za prosto delovno mesto direktorja najnovejšega skupnega ptujskega občinskega javnega zavoda. Upoštevajoč dejstvo, da je bil že dosedanji Zavod za turizem pod budnim očesom javnosti, bo novi, še večji zavod še bolj izpostavljen. Pričakovanja so velika, kar pomeni še večjo odgovornost tako za direktorja kot svet zavoda. Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG torek • 26. marca 2024 Podravje Štajerski 9 Delo z ljudmi je zahtevno in odgovorno" Ptuj • Nova direktorica Centra za socialno delo Spodnje Podravje S prvim marcem je Center za socialno delo Spodnje Podravje dobil novo direktorico, Valerijo Ilešič Toš. Gre za dosedanjo pomočnico dolgoletnega direktorja Mirana Keri-na. Delo izjemno dobro pozna, na razpis pa se je, kot pravi, prijavila predvsem zaradi velike podpore in nagovarjanja kolektiva. Nova direktorica CSD Spodnje Podravje je Valerija Ilešič Toš. Foto: CG Razpis za prosto delovno mesto direktorja CSD Spodnje Podravje je bil objavljen pred letom dni. Edina kandidatka je bila Ilešič Toš. Univerzitetna diplomirana socialna delavka je leta 2016 zaključila tudi podiplomski magistrski študij na Fakulteti za socialno delo Ljubljana. „Izobraževala sem se tudi na Inštitutu za realitetno terapijo Kranj, kjer sem bila štiri leta super-vizorka. Končala sem še izobraževanje za inštruktorico v projektu Mladinskih delavnic ter delala kot prostovoljka in zatem mentorica v tem projektu pri Društvu za preventivno delo. Na CSD Ptuj sem najprej opravljala študijsko prakso, kasneje še pripravništvo. Leta 1999 sem se zaposlila kot socialna delavka in delala na več področjih, najdlje z mladostniki s težavami v odraščanju in v storitvi pomoči družini na dom, v okviru katere že vrsto let izvajamo program Laična pomoč družinam, o čemer sem pisala tudi v svojem magistrskem delu," o svojih boga- tih delovnih izkušnjah pravi nova direktorica CSD Spodnje Podravje. Delo z ljudmi je odgovorno, pa tudi izčrpavajoče Najdlje in najraje je delala na področju socialnega dela z družino, predvsem v procesih podpore in pomoči družinam in dela z mladimi. Izkušnje za delo z otroki in mladostniki si je nabirala tudi v prostem času v domačem kulturnem društvu. „Skozi leta sem si pridobila izkušnje z delom z ljudmi, tako individualno kot tudi skupinsko, kar je zame zelo dragoceno in za to sem hvaležna in bom v tej smeri delala ter se trudila še naprej. Delo z ljudmi je zelo pomembno, hkrati pa odgovorno in zahtevno, nemalokrat tudi izčrpavajoče. Hkrati je delo z ljudmi tudi tisto, ki nam lahko zelo veliko da, saj so komunikacija ter medsebojni odnosi zelo pomembni tudi sicer v življenju, na strokovnem področju pa se imamo priložnost v to tudi poglabljati in raziskovati. Na področju socialnega dela to pomeni nenehno učenje, predvsem pa vzpostavljanje delovnega ter varnega odnosa ter soraziskovanje in soustvarjanje z našimi sogovorniki (uporabniki, strankami) na poti do želenih izidov. Zato lahko rečem, da svoje delo rada opravljam in da so ljudje tudi na službenem področju zame zelo pomembni, tako uporabniki kot sodelavci." Kadrovska problematika in potreba po dodatnih prostorih Od leta 2018 je bila Valerija Ile-šič Toš pomočnica dosedanjega direktorja, zato njena kandidatura in izbira nista presenečenje. V veliki meri pa se je za prijavo na razpis odločila na podlagi spodbude sodelavcev, podpora kolektiva je zanjo zelo pomembna, brez tega, pravi, ne bi niti želela delati kot direktorica. Prepričana je, da so vseh navedenih odsekih bi bila potrebna preplastitev. Nevarne so nekatere šolske poti, in sicer v dobri, spoštljivi medosebni odnosi, timsko delo, strokovna podpora in skupni strokovni razvoj zaposlenih zelo pomembni za delo z uporabniki oziroma strankami, ki so na tak način lahko deležni kakovostnejših storitev in strokovnega izvajanja nalog. Zaveda se pomena dela CSD Spodnje Podravje, na katerem je zaposlenih 96 ljudi, skupaj z vključenimi v javna dela. Kar se tiče sprememb, ki bi sijih želela uvesti, izpostavlja prav kadrovsko problematiko. Potrebe po strokovnih delavcih kakor tudi administrativnem kadru se ob vse večjem obsegu, pa tudi kompleksnosti in zahtevnosti nalog, povečujejo: „Centri v Sloveniji nasploh že več let opozarjamo tudi na kadrovsko podhranjenost, sploh ob vse več nalogah, ki jih izvajamo." Kar se tiče prostorskih pogojev, so sicer zadovoljni, zasluge za to pripisuje svojemu predhodniku, a s širitvijo obsega nalog, posledično pa tudi števila zaposlenih v zadnjih letih, rastejo tudi potrebe. Potrebovali bi več prostora. Ker se jim obeta še nekaj novih zaposlitev za izvajanje nalog za dolgotrajno oskrbo, morajo zanje urediti primerne pisarne: „Ob tem si želim, da bi Grajeni, Rogoznici ter Spuhlji, kjer ni pločnikov ali urejenih bankin," se čim bolje usposobili za delo tudi na nam še novem področju dela, dolgotrajni oskrbi, kar pomeni, da bi lahko zagotavljali čim boljše izvajanje nalog ter storitev za naše uporabnike, česar pa zagotovo ne bo malo, sploh, ker smo starajoča se družba." Tudi sicer so cilji nove direktorice vezani na strokovnost zaposlenih, ker je to pomembno, da se lahko na potrebe uporabnikov ustrezno in hitro odzovejo: „Seveda si želim tudi zadovoljne sodelavce, ki radi je v poročilu zapisal predsednik ptujskega SPVCP Franc Kozel. Ker pešačenje otrok ob zelo prometni cesti ni varno, je lokalna skupnost poskrbela za posebej organizirane prevoze učencev. Četudi je urejen prevoz, so otroci po oceni SPVCP še vedno ogroženi, saj do najbližjih avtobusnih postajališč hodijo po vozišču ali neurejenih bankinah. „Ob državnih cestah, po katerih potekajo šolske poti, je treba načrtovati gradnjo pločnikov. Na lokalnih cestah naj se uredijo vsaj bankine. Če to ne bo možno, bo treba odseke cest označiti z ustrezno prometno signalizacijo ter omejiti največjo dovoljeno hitrost na 30 km/h," je navedel Kozel ter ponovno spomnil na neprimerno oziroma nevarno prometno ureditev v Žabjaku, kjer so zgradili veliko novih hiš, uredili dom upokojencev in zavod za bivanje oseb s posebnimi potrebami. Stanovalcev je torej več, čemur pa razvoj cestne infrastrukture ni sledil. Po mnenju Kozela bi moralo biti urejanje križišča, kjer se lokalna cesta vključuje na državno, prioritetno. „Prečkajo ga učenci na poti v šolo in starejši, ki obiskujejo bližnjo trgovino ali cerkev." Kljub številnim cestnim žuljem je pozitivno dejstvo, da ceste lani na Ptuju niso vzele niti enega življenja. prihajajo v službo in svoje delo opravljajo strokovno, s pravo mero empatije in občutka do sočloveka, sploh pa do ljudi v stiski, torej po svojih najboljših zmožnostih. Zato je treba nenehno tudi skrbeti, da ne pride do preobremenjenosti ter posledično do izgorelosti; vemo namreč, da je naš poklic in delo z ljudmi eno od tistih področij, kjer pogosto prihaja do preobremenjenosti." Dženana Kmetec 2022 2023 85 82 Vir: SPVCP MO Ptuj Največ nesreč ob petkih, najmanj ob nedeljah „Prometnovarnostne razmere so bile ugodne. V primerjavi z letom 2010 se je prepolovilo število hudo telesno poškodovanih, uresničili smo vizijo nič mrtvih. Podatki o prometnih nesrečah so podobni kot zadnje desetletje. Prometnih nesreč je bilo sicer nekoliko več, posledice pa podobne desetletnemu povprečju. Vseh prometnih nesreč je bilo 396, največ smo jih beležili oktobra (43). Gledano po dnevih se jih je največ zgodilo ob petkih (86), najmanj ob nedeljah (31). Povzročiteljev, ki so vozili pod vplivom alkohola, je bilo lani 32." Tudi na nacionalni ravni se rezultati prometnovarnostne statistike z leti izboljšujejo. „Pred desetletjem smo našteli 108 smrtnih žrtev prometnih nesreč, lani 82," je v poročilu navedel predsednik SPVCP, ki je med drugim opozoril na slabšanje varnostne situacije pri udeležbi otrok v prometu. „Med otroki do 14. leta starosti so bili trije (kolesarji) povzročitelji nesreče. Mladostniki, stari med 14 in 18 let, so povzročili pet prometnih nesreč. Tudi poškodovanih je bilo več kot v letu prej." SPVCP se je v poročilu dotaknil še starejših voznikov (nad 64 let), ki so povzročili 56 prometnih nesreč. Mojca Zemljarič Ptuj • Ugodna prometnovarnostna statistika za leto 2023 Dosegli vizijo nič - brez žrtev prometnih nesreč Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) mestne občine (MO) Ptuj v poročilu za lansko leto opozarja na dotrajanost prometne infrastrukture. Kljub temu so bile ceste na Ptuju lani relativno varne, saj niso terjale krvnega davka. „Ugotavljamo, da so posamezni išče regionalnih cest v Rogoznici, odseki cest v zelo slabem stanju. Volkmerjeva in križišče s Potrče-Na primer Osojnikova cesta, križ- vo, CM D, Zagrebška cesta ... Na Število smrtnih žrtev prometnih nesreč, Slovenija Leto 2014 108 2015 119 2016 130 2017 102 2018 91 2019 102 2020 2021 Na območju MO Ptuj je bilo lani 396 prometnih nesreč, 85 se jih je končalo s telesno poškodbo in 311 z materialno škodo. Hudo telesno so se v prometni nesreči poškodovali voznik motornega kolesa, kolesar in pešec. Pozitiven je podatek, da ceste v MO Ptuj niso vzele niti enega življenja. Brez smrtnih žrtev sta bili tudi leti 2018 in 2020. Foto: CG 10 Štajerski Kultura torek • 26. marca 2024 Ptuj • Slomškova knjigarna na začasnem naslovu Kmalu bo odprt mestni razgledni stolp Nadžupnijski urad sv. Jurija že nekaj časa ureja mestni stolp kot razgledni oz. kot novo turistično zanimivost Ptuja, s katere bo mogoče Ptuj doživeti z vseh strani neba. Kot sedaj kaže, bodo prvi obiskovalci lahko vstopili vanj že konec maja ali junija. Foto: Črtomir Goznik Slomškovo knjigarno so iz mestnega stolpa oz. zvonika začasno preselili v prostore župnijske pisarne Nadžupnijskega urada sv. Jurija na Slovenskem trgu 10, da lahko prodaja poteka nemoteno naprej, saj so pred vrati velikonočni prazniki birme, obhajila. Iz stolpa so začasno preselili Slomškovo knjigarno. Preselitev je narekovalo urejanje izhoda za obiskovalce, ki bo potekal skozi knjigarno mestnega stolpa oz. zvonika. Le-ti se bodo po končanem ogledu lahko ustavili tudi v knjigarni, kjer imajo zelo bogato izbiro spominkov Ptuja. Vstop bo na cerkveni strani stolpa, predvidoma vsako uro. Hkrati bo lahko na ogledu največ do 25 ljudi. Obnova kamnitih delov je bolj ali manj končana, tudi stopnice, razen manjših del. V teku je finalizacija obnove. „Želimo si, da bi lahko mestni stolp kot razgledni stolp zaživel čim prej. S prodajo vstopnic za oglede bomo zagotovili potrebna sredstva za temeljito obnovo mestnega stolpa oz. zvonika. Urediti želimo tudi fasado proštije. To so tudi za mesto pomembni objekti, tega se zavedamo, zato smo se lotili obnov. Mesto je naše, od vseh, vse okrog cerkve, mestnega stolpa, proštije želimo urediti, da bo kar najbolj privlačno ne samo za obiskovalce, temveč tudi domačine. Na koncu stopnic mestnega stolpa bomo uredili še manjšo galerijo, do odprtja bo treba opraviti še nekaj zaključnih del, da bo razgledni stolp zasijal v želeni podobi, z vsebino in zgodbo, ki si jo vsi najbolj želimo. V teku je napeljava elektrike, manjkajo še tesarska dela čisto pri vrhu zvona, ki ga moramo prav tako še urediti. Razstavo bomo postavili skozi celotni prostor zvonika, pri njeni postavitvi sodelujemo s strokovnjaki na tem področju. Predstaviti želimo območje okrog mestnega stolpa, zvonik je osrednja zgodba, obiskovalce pa želimo seznaniti tudi z zgodovino merjenja časa. Tudi interaktivnosti v teh predstavitvah ne bo manjkalo. Na novo moramo obesiti zvon pri uri, ga vrniti na obnovljen jarem, elektrificirati v omejenem obsegu, ker zvoniti ne bo mogel vsak, in ga ograditi, da se ga obiskovalci ne bodo mogli dotikati. To ni pomembno samo za zvon, ampak tudi za živce naših meščanov, saj neprestanega tolčenja ne bi prenesli. Tudi prostor okrog ure moramo urediti, da bo njeno bitje lahko videlo čim več obiskovalcev, ker vsi naenkrat ne bodo mogli dostopati do nje," je ob začasni preselitvi Slomškove knjigarne povedal pater Andrej Feguš. MG Radovljica • Avsenikova razstava 70 let Avsenikove glasbe V razstavnem hodniku Radovljiške graščine so odprli razstavo ob 70-letnici Avsenikove glasbe. Lani je minilo 70 let, odkar so zazveneli prvi toni Avsenikovih viž. Brata Avsenik sta svoje muziciranje iz domače Jožovčeve gostilne v Begunjah ponesla v svet. Sprva po bližnjih vaseh, kasneje pa na največje odre po vsej Evropi, Severni Ameriki, Kanadi in drugih delih sveta. Ansambel bratov Avsenik je med drugim gostoval v Berlinski filharmoniji, večkrat so razprodali munchensko olimpijsko dvorano, ljubljansko Halo Tivoli, odpirali so polete v Planici, gostovali na olimpijskih igrah v Sarajevu, ob tem pa prejeli mnogo nagrad in prodali veliko število plošč. Po zaključku njihovega delovanja so glasbeno krmilo prevzeli Gregor Avsenik s svojim ansamblom ter Gašperji, leta 2009 pa je harmonika znova prišla v Avsenikove roke. Slavkov vnuk Sašo Avsenik je na znameniti oddaji Skedenj muzikantov v nemškem Passau prvič zaigral s svojimi muzikanti. Po petnajstih letih danes upravičuje nasledstvo dedka na harmoniki ter s svojim ansamblom polni koncertne dvorane po Sloveniji in tujini. STA Ptuj • Otroški pevski zbor OŠ Mladika Čez mesec dni potujejo na Slovaško Učenci OŠ Mladika imajo velik interes za prepevanje. Trenutno na šoli delujejo kar trije pevski zbori. Najbolj množičen je otroški, ki združuje okoli 50 mladih pevcev in pevk. Konec aprila se bodo udeležili mednarodnega tekmovanja otroških pevskih zborov na Slovaškem. Foto: OS Mladika Lani se je otroški pevski zbor udeležil regijskega tekmovanja Štajerske in Prekmurja. Dosegli so zlato priznanje ter posebno nagrado za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi. Lani se je otroški pevski zbor udeležil regijskega tekmovanja Štajerske in Prekmurja, dosegel zlato priznanje ter posebno nagrado za najboljšo izvedbo slovenske ljudske pesmi. Nagrajena pesem je prekmurska ljudska: Stara mati. Letos so se odločili sodelovati na mednarodnem pevskem tekmovanju Slovakia Cantat v Bratislavi na Slovaškem. Gre za dolgoletno tekmovanje na izjemno visokem nivoju, na katerega se prijavljajo zbori številnih evropskih držav. Po besedah zborovodkinje Jasne Drobne je izjemno pomembno, da imajo mladi pevci možnost sodelovanja tudi na tovrstnih tekmovanjih izven slovenskih meja. Vsake toliko časa se je namreč treba preizkusiti v nekoliko drugačni konkurenci. Pred leti so na njem že sodelovali z mla- dinskim pevskim zborom, tokrat bo prvič svoje pevske sposobnosti pokazal še otroški pevski zbor. »Celoten festival je zelo dobro organiziran, veliko bo koncertov, predstavljamo se po celem mestu na različnih lokacijah, tudi dvorane so izjemno lepe, kakovostne in akustične. Celoten dogodek traja pet dni, mi bomo bivanje skrajšali na tri dni, predvsem zaradi starosti otrok. Za šolo je to precejšen organizacijski zalogaj, saj je treba najti spremljevalce, urediti dokumentacijo, prenočišče, prehrano,« je poudarila Jasna Drobne in dodala, da bodo strošek v celoti financirali starši. Ker ta za marsikoga ni tako majhen, so se za pomoč že obrnili na sponzorje in donatorje. »Člani zbora se na takšnih tekmovanjih res lahko povežejo med seboj, saj več dni preživijo skupaj. Kakovost zbora pa je odvisna tudi od povezanosti njenih pevcev in pevk,« je povedala Jasna Drobne. Največja motivacija so nastopi Na Slovaško bo načeloma odpotovalo 36 otrok od tretjega do šestega razreda. Do sedaj so se tovrstnih tekmovanj udeleževali z mladinskim pevskim zborom, vendar je slednji zaradi epidemije nekoliko manj številčen. Kljub temu je med mladimi velik interes za sodelovanje pri vseh pevskih zborih, kar zborovodkinjo nadvse veseli. Njeno poslanstvo je namreč navduševati mlade za zborovsko petje. V zboru je v ospredju ekipno delo, zato je lahko tudi učno manj uspešen učenec del uspeha. Prav tako je zelo pomembna izbira repertoarja. »Imam neko žilico, da vedno najdem všečne pesmi tako pevcem kot publiki. Vsako skladbo poskušam otrokom predstaviti na čim bolj zanimiv način,« je povedala sogovornica in dodala, da si v prizadeva predvsem, da otroci čim več nastopajo: »Če bi na vajah prepevali, brez vsakega cilja, bi nam bilo prav vsem dolgčas. Zato so nastopi največja motivacija. Za rezultat pa je treba trdo delati, včasih tudi garati. Letos otrokom ni težko vaditi, tudi če stokrat ponovimo isto frazo, točno vedo, zakaj vse to počnemo.« Konec maja napovedujejo letni koncert vseh treh pevskih zborov, na katerem bodo zbirali prostovoljne prispevke za pokritje stroškov raznih tekmovanj. Estera Korošec Ptuj • Razstava Umetnost je naša Umetnost kot most povezovanja in navdiha V Galeriji mesta Ptuj so odprli drugo letošnjo razstavo. Pod naslovom Umetnost je naša se na skupinski razstavi predstavlja trinajst primorskih umetnikov. Odprtja razstave sta se udeležila tudi kosovski veleposlanik Valdet Sadiku in direktorica Obalnih galerij Piran Maja Ambrožič Verderber. „S poudarjanjem pomena, ki ga v naslovu vsebuje svojilni zaimek 'naša', razstava vabi k razmisleku o vlogi umetnosti pri oblikovanju skupne identitete in pripadnosti, hkrati pa krepi njen potencial za preseganje meja in omejitev. Uni- verzalni jezik umetnosti se izkaže kot ključni dejavnik za oblikovanje in utrjevanje skupnih vrednot in identitet. Njegova moč presega jezikovne, kulturne in družbene razlike ter spodbuja sodelovanje, dialog in medsebojno razumevanje med ljudmi z različnimi predznanji. V času trajanja razstave, na kateri so na ogled slike, risbe, fotografije in instalacije izbranih primorskih avtorjev, bodo potekale spremljajoče dejavnosti, delavnice in disku-sijski paneli. Razstava Umetnost je naša ni zgolj izoliran dogodek, temveč del širšega konteksta, ki spodbuja dialog o aktualnih družbenih vprašanjih. S svojo provo-kativno naravo utegne privabiti raznoliko občinstvo in spodbuditi dialog o vprašanjih lokalnega in globalnega združevanja ter odtujenosti," razstavo predstavlja njen kustos in umetnik Gani Llallosi, ki je tudi opravil izbor umetnikov oz. umetniških del, ki bo v Galeriji mesta Ptuj na ogled do 5. maja. S slikami, risbami, fotografijami in instalacijami se na razstavi Umetnost je naša predstavljajo: Majda Skrinar, Aleksij Kobal, BridA, Tilen Žbona, Jaka Jeraša, Lara Jeranko Marconi, Ana Čigon, Joni Zakonjšek, Igor Andjelič, Aleš Sed-mak, Erik Mavric, Anja Krajnc in Gani Llalloshi. MG Foto: Rok Golob V Galeriji mesta Ptuj je na ogled skupinska razstava primorskih umetnikov Umetnost je naša. torek • 26. marca 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Gorišnica • Športna zveza z novim predsednikom Razglasili tudi najboljšo športno vas Vodenje Športne zveze Gorišnica je uradno prevzel Damjan Krejač. Dosedanji predsednik Ratko Matjašič je lani iz osebnih razlogov s te funkcije odtopil. Na nedavni redni skupščini so potrdili njegovo razrešnico in soglasno imenovali novega predsednika. Prav tako so po dveletnem premoru zaradi epidemije kovid podelili priznanja najuspešnejšim športnicam in športnikom ter razglasili najbolj športno-rekreativno vas občine za leto 2023. Dobitniki priznanj ŠZ Gorišnica Najuspešnejši športnik: Anej Čurin Prapotnik, član Atletskega kluba Ptuj Najboljša ekipa občine Gorišnica: članska ekipa RD Moškanjci Gorišnica Perspektivi mladi športniki: Anej Marin, član Strelskega društva Kovinar Ormož, Aljaž Horvat, član Judo kluba Gorišnica, in Ana Čurin Prapotnik, atletinja Najuspešnejši rekreativni športnik: Miran Reberc, ekstremno naporne športne discipline v motošportu in kolesarstvu Novi predsednik Damjan Krejač se je v Gorišnico priselil iz Maribora, športno aktiven pa je že od zgodnjega otroštva. Ultramarato-nec se je za funkcijo predsednika Športne zveze odločil predvsem zaradi odlične infrastrukture v občini in možnosti za razvijanje športa. V prvi vrsti si bo prizadeval uspešno izpeljati vse tradicionalne športne prireditve, kot so Vaška olimpijada, teniški turnir, ekipno tekmovanje v visečem kegljanju, tek, kolesarjenje, pohod po obronkih občine in številne druge. Prav tako bo Športna zveza še naprej skrbela za izvajanje tradicionalnega projekta Gorišnica se giblje. Lani se je vseh različnih rekreacijskih aktivnosti, ki so trajale 688 ur, tedensko udeležilo 118 občanov. Izbirali so lahko med osmimi različnimi športnimi vadbami, in sicer dvoranskim nogometom, košarko, odbojko, telovadbo za ženske, telovadbo za otroke, bad-mintonom, jogo in meditacijo. Skozi vse leto so izvajali tudi jutranjo rekreacijo. Osnovni namen projekta je ponuditi najširšemu krogu ljudi različne vadbe za sproščanje ter boljšo fizično kondicijo. »Vsekakor bomo do konca izpeljali spomladanski del projekta, opravili analizo in nato sprejeli ukrepe za uspešno nadaljevanje v jesenskem delu. Moje želja je povečanje števila poslovnih partnerjev, s katerimi sodelujemo. Še naprej bomo vsem našim športnim društvom in klubom nudili pomoč pri njihovem delovanju. Eden izmed ciljev je tudi iskanje novih virov financiranja,« je ob prevzemu funkcije dejal Kre-jač. Za nemoteno delovanje vseh letošnjih napovednih aktivnosti bo Športna zveza potrebovala okoli 60.000 evrov. Lani so sicer prihodki znašali približno 47.500 evrov, odhodki so bili malenkost nižji. Župan Borut Kolar je novemu predsedniku zaželel uspešno delo. Radku Matjašiču, bivšemu predsedniku, se je župan zahvalil za ves trud, čas in prizadevanja, ki jih je namenil za nemoteno delovanje Športne zveze. Poudaril je, da je Radku v desetih letih uspelo postaviti trdne temelje za nadaljnji razvoj športa. Ob tej priložnosti je čestital vsem dobitnicam in dobitnikom priznanj za delo in dosežke na področju športa. Opravičilo Ivanka Majcen, prva nosilka priznanja naj domača salama, je doma iz Dolan, in ne iz Dolene, kot smo pomotoma zapisali v Štajerskem tedniku na strani 11, kije izšel 19. marca. Opravičujemo se za neljubo napako. Uredništvo DOŽIVELI BOMO: • raznolikost glavnega mesta Bosne in Hercegovine odlično lokalno kulinariko sproščenost prebivalcev in čas, ki teče počasneje mirnost in spokojnost v enem najpomembnejših romarskih središč 13.-14. aprila Najuspešnejša športno-rekreativna vasje Gorišnica Športna zveza Gorišnica je pred časom sprejela odločitev, da bodo namesto razglasitve skupnega zmagovalca na tradicionalni Vaški olimpijadi izbirali najbolj športno-rekreativno vas. Pri izbiri naj športne vasi za leto 2023 so upoštevali udeležbo vaščanov in vaščank na osmih enodnevnih športnih dogodkih, kot so Vaška olimpijada, teniški turnir, tekmovanje v visečem kegljanju, ribiško tekmovanje, kolesarjenje, pohod po obronkih občine, tek na Čokle-čevo goro ... Prav tako so beležili prisotnost na rekreaciji novembra in decembra lani. Glede na kriterije in posebno točkovanje so prvo mesto zasedli vaščani Gorišnice, drugo Formina in tretje Muretin-cev. Estera Korošec Sarajevo, mesto različnih kultur, nas bo najprej navdušilo s krožnim avtobusnim ogledom, nato pa se bomo skozi center sprehodili tudi peš. Seznanili se bomo s časom, ko je mesto pripadalo Turkom in ko so bile v Sarajevu olimpijske igre. V starem mestnem jedru bomo uživali na Baščaršiji, kjer obrtniki še vedno izdelujejo avtentične izdelke. Začutili bomo del zgodovine, katere del so številne stavbe, od Vječnice, do Principovega mostu. V mestu imajo katoliško katedralo, staro pravoslavno cerkev in številne džamije, pot pa nas bo peljala do najbolj poznane - Begova džamija. V številnih lokalih bomo lahko poskusili lokalne čevapči-če, ali kaj drugega, iz bogate kulinarične zapuščine. Bosanski zajtrk nas bo okrepil za dan, skozi katerega nas bo vodilo slikovito potovanje ob reki Neretvi, kjer bomo lahko občudovali prekrasno panoramo. Ustavili se bomo ob starem porušenem mostu v mestu Jablanica, nato pa nadaljevali z vožnjo do Medžugorja. Mesto, ki je poznano po vsem svetu zaradi prikazovanj Device Marije, je eno najpomembnejši romarskih središč v Evropi. Ogledali si bomo cerkev sv. Jakova in se počasi sprehodili po mestecu. Cena vključuje: - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - 1 x polpenzion nastanitev v hotelu ****dvoposteljne sobe - lokalni vodnik v Sarajevu - zunanji ogledi po programu - turistična pristojbina - vodenje in organizacija potovanja Z leve: novi predsednik Športne zveze Gorišnica Damjan Krejač, najboljši športnik občine Gorišnica za leto 2023 Anej Čurin Prapotnik in župan Borut Kolar Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski radioPTUJ Foto: EK 12 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 22. marca 2024 Slovenija, Podravje • Število duhovnikov še pada, a ne več tako drastično Vse manj krstov in cerkvenih porok Leta 2012 je bilo v Sloveniji 825 duhovnikov, deset let kasneje pa 121 manj, torej 704, kar predstavlja skoraj 15-odstoten upad. Ta je po slovenskih nadškofijah različen: medtem ko v novomeški vsa ta leta ohranjajo enako število duhovnikov, se z največ kadrovskimi težavami in organizacijo dela ubadajo v mariborski, kjer morajo pasto-ralo izvajati s petino manj duhovnikov kot pred desetletjem. Kljub temu pa je situacija za obdobje 2012-2022 v primerjavi z obdobjem 2010-2020 boljša. Po cerkvenih podatkih se je takrat število duhovnikov zmanjšalo za 17,55, v Nadškofiji Maribor pa za 21,7 odstotka. Pomanjkanje duhovniškega kadra je sicer že stara težava slovenske katoliške cerkve. Stari odhajajo v pokoj, mladih pa ni dovolj. Novomašnikov je namreč v dvajsetletnem povprečju šest na leto, leta 2022 so bili le trije. Rekordnega leta 1973 s kar 56 posvečenimi duhovniki Cerkev verjetno zlepa ne bo več dočakala. Prazno župnišče - velika izguba Tako torej za upokojenimi župniki ostajajo prazna župnišča, vernike pa prevzame duhovnik iz ene od sosednjih župnij. Medtem ko na Polj- Več cerkvenih pogrebov Število krstov slovenskih otrok seje od 2012 do 2022 znižalo za 23,6 odstotka, najbolj v Škofiji Koper (-34,7 %) in Nadškofiji Maribor (-26,8 %). Medtem ko je bilo leta 2003 krščenih več kot 80 odstotkov vseh rojenih otrok, jih je bilo leta 2022 le še slabih 60 odstotkov. Upad je v Sloveniji sicer manjši kakor v evropskem povprečju, vendar bistveno večji kakor v primerljivih državah, kot so Slovaška, Češka in Hrvaška. Za dobro petino seje v zadnjem desetletju zmanjšalo tudi število cerkvenih porok, tokrat najmanj v mariborski nadškofiji, v zadnjih 20 letih pa seje kar prepolovilo. Po drugi strani, zanimivo, narašča število cerkvenih pogrebov; v obdobju 2012-2022 za šest odstotkov. »Med posebnostmi Slovenije je tudi ta, daje večina pogrebov žarnih in ne klasičnih s krsto. Delež žarnih pogrebov presega 82 odstotkov, kar našo državo uvršča med prve na svetu. Razloge, zakaj je v Sloveniji tako visok delež upepelitev, lahko najdemo v močni sekularizaciji kot posledici prejšnje družbene ureditve, predsodkih in strahu pred smrtjo, cenovni dostopnosti ter pomanjkanju prostora na pokopališčih,« menijo v RKC. Število cerkvenih porok se je v Sloveniji v zadnjem desetletju zmanjšalo za dobro petino, v zadnjih 20 letih pa se je kar prepolovilo. Na območju mariborske nadškofije se je število krstov med letoma 2012 in 2022 zmanjšalo za več kot četrtino. skem mladi duhovniki čakajo v vrsti za lastno župnijo, je torej v Sloveniji ravno obratno; pri nas je namreč vse več primerov, ko en duhovnik skrbi za duševno hrano v več župnijah. »Pastoralno delo Cerkve v Sloveniji temelji na liku škofijskega duhovnika, ki ob pomoči laiških sodelavcev, redovnic in stalnih di-akonov predstavlja nosilni steber delovanja Cerkve. V slovenski zgodovini je naš narod po delu duhovnikov dobil številne pridobitve, ki so na edinstven način pripomogle k razvoju in napredku naše družbe: od umetnosti in glasbenega ustvarjanja do založniške dejavnosti in šolstva, dobrodelnosti in ohranjanja slovenske kulturne dediščine. Škofijski duhovniki najpogosteje delujejo kot župniki: imajo neposreden stik z verniki in so glavni delivci zakramentov, zaupniki in podporniki ljudi v težkih trenutkih, s svojim požrtvovalnim delom ohranjajo slovensko sakralno kulturno dediščino in podobo slovenske krajine. Zniževanje števila duhovnikov na pomenljiv način vpliva tudi na življenje lokalnih skupnosti, saj je povezano z združevanjem župnij in odhodom župnika iz manjšega kraja. V mnogih slovenskih vaseh in manjših naseljih je namreč župnik edina oseba, ki predstavlja referenčno točko in animatorja družbenega življenja kraja, zato njegov odhod krajevna skupnost občuti kot bolečino,« ugotavljajo cerkveni dostojanstveniki v letnem poročilu Rimskokatoliške cerkve (RKC) za leto 2022. Zmanjševanje pomena verskih skupnosti Iz primerjave med evropskimi državami v prvih dveh desetletjih novega tisočletja izhaja, da se je število župnikov najbolj, za 25,4 odstotka, znižalo v Nemčiji, za 20,5 odstotka pa v Italiji, medtem ko se je bistveno povečalo na Slovaškem, in to za kar 28,5 odstotka, z 10,4- oziroma 8,3-odstotnim povečanjem pa sledita Hrvaška oziroma Poljska. V analiziranem obdobju je za Evropo veljalo, da je imela 19,39 odstotka manj župnikov, slovensko povprečje pa je bilo takrat 18,2 odstotka. A zmanjšanje števila župnikov ni edina težava Cerkve, ki stoji pred še veliko večjim izzivom - kako ustaviti trend upadanja števila vernikov. »Zmanjševanje verske prakse in prejemanja zakramentov je povezano z demografskimi in družbenimi spremembami. Generacije otrok se manjšajo, življenjski slog zadržuje ljudi na delovnem mestu dlje časa, prekariat in nestalne oblike zaposlitve mlade odvračajo od odločitve za družinsko življenje ter rojstvo otrok. Ob tem ne moremo spregledati procesa sekularizacije, ki v Evropi in tudi v Sloveniji zmanjšuje vlogo in družbeni pomen verskih skupnosti ter njihovo privlačnost, še posebej med mladimi,« se zavedajo v Rimskokatoliški cerkvi, kjer pa v Aziji, Afriki in Južni Ameriki opažajo ravno obratno gibanje, torej pravi vzpon krščanstva. Senka Dreu Foto: CG Foto: CG Gorišnica • Muretinsko pokopališče še letos z novo podobo Posmrtnih ostankov ne bodo izkopavali Staro pokopališče za gradom Muretinci je že dolga leta zapuščeno in preraščeno z grmovjem. Sedaj se zanj vendarle obetajo boljši časi. Križniški red, lastnik celotnega območja, je našel sredstva za sanacijo. Prav tako jim je uspelo pridobiti vsa dovoljenja Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Posmrtnih ostankov ne bodo nikamor prestavljali, vsa dela pa bodo opravili s spoštovanjem in pieteto do pokojnikov ter njihovih svojcev. Muretinsko pokopališče je že vrsto let zapuščeno in prepuščeno propadanju. Tudi večina spominskih obeležij oz. nagrobnikov je dotrajanih, polomljenih ali se nagibajo, nekaj jih je v celoti preraslo grmovje. Velik problem so tudi nakopičene smeti, ki jih tja vozijo ljudje, včasih se jih nabere za celo traktorsko prikolico. Nekaj posameznikov še obiskuje zapuščeno pokopališče in ureja obeležja, vendar njihovih kontaktov nimajo, na obeležjih ni imen, ampak samo številke. Po nekaterih informacij naj bi sicer križniški red na Dunaju hranil informacije o pokojnikih. V stik jim je uspelo priti z gospo, ki obiskuje grob svojega pokojnega moža. Njegove posmrtne ostanke bi lahko preselili na drugo lokacijo, vendar se s tem ni strinjala. Dejan Vnuk, predstavnik križniškega reda, zato poziva vse tiste, ki še imajo morebiti na pokopališču svojce, da jih kontaktirajo. Uredili bodo vso zeleno zarast »O poteku sanacije želimo obvestiti čim več ljudi, saj ne želimo slabe volje ali morebitnih dezinformacij v javnosti. Dejstvo je, da ne bomo ničesar odstranjevali, prav tako ne izkopavali,« je pojasnil. Križniški red izvedbo načrtuje v aprilu, če pa bo narava še naprej »prehitevala« z vegetacijo, bodo izvedbo zamaknili v jesen. »Vsekakor želimo sanacijo izvesti letos. Predvidoma bo trajala mesec dni,« je povedal Vnuk. Stroški sanacije so ocenjeni med 25.000 in 30.000 evrov. V okviru ureditve nameravajo odstraniti vse grmičevje in posamezna drevesa. Okoli pokopali- šča bodo uredili zeleni pas dreves gabra. Spominska obeležja bodo ostala na svojih mestih, ničesar ne bodo premikali, tudi poškodovanih spomenikov ne bodo odstranili. Takšne so zahteve Zavoda za varstvo kulturne dediščine. »Vse bo ostalo v stanju, kot je. Tudi tista obeležja, ki so premaknjena ali prevrnjena. Zavedamo se, da bo na terenu zelo težko z obeležij odstraniti zaraščeno grmovje in veje, ne da bi jih pri tem nehote premaknili. Vendar se bomo tega strogo držali,« je povedal Vnuk in dodal, da so spomeniki zgolj še na manjšem delu pokopališča. Prav tako niso dobili dovoljenja, da bi obstoječi križ zamenjali z drugim ali za umestitev drugih spominskih tabel. Križniški red bo končno uredil zapuščeno pokopališče za gradom. Vežico bodo lahko v celoti odstranili So pa prejeli dovoljenje za odstranitev vežice, ki je popolnoma dotrajana, njeni temelji so poškodovani, tudi streha je v zelo slabem stanju in je nevarna za okolico. Prehodno so sicer morali pridobiti projektantski načrt vežice, ki ga bi lahko uporabili v primeru, če bi se kdaj odločili mrliško vežico ponovno postaviti. Na vhodu bo informacijska tabla z osnovnimi podatki o gradu in pokopališču. Dela naj bi predvidoma začeli že spomladi. Lahko bi se sicer zgodilo tudi, da bodo primorani vse skupaj prestaviti na jesen, saj so drevesa že začela zeleneti, tudi vegetacija je vse bolj bujna, v takih razmerah pa takšnih del ni najbolj smiselno izvajati. Vizualna podoba tega pokopališča bo po besedah Vnuka bistveno drugačna, kot je danes. Prav tako nameravajo v prihodnje poskrbeti za redno vzdrževanje v skladu s finančnimi zmožnostmi. Estera Korošec Foto: CG Rokomet Poraz v pregretem navijaškem vzdušju Stran 14 Rokomet Pomembna zmaga »bikcev« v boju za obstanek Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Rokomet • Liga NLB, 20. krog tednik Nogomet V izjemni kulisi na Mestnem stadionu derbi Dravi Stran 16 Strelstvo Prestižni zmagi za Nušo Žnidarič in Saša Stojaka Stran 15 iVoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áftietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Ormožani ostajajo v boju za Evropo Škofljica - Jeruzalem Ormož 25:27 (13:12) JERUZALEM: Ranfl (13 obramb -3 x 7-m), Zemljič, Balent; Munda 2, Sok 6 (5), Vincek, Žuran, G. Hebar, T. Hebar 4, Šulek 4, Blagotinšek, Pungartnik 2, Krabonja, Kolmančič 1, Jerenec 8. Trener: Saša Prapotnik. SEDEMMETROVKE: Škofljica 5/3; Jeruzalem 6/5. IZKLJUČITVE: Škofljica 2; Jeruzalem 16 minut. IGRALEC TEKME: Filip Ranfl (Jeruzalem Ormož). Ormožani so na gostovanju pri Škofljici osvojili zelo pomembni točki in ostali v boju za Evropo. Začetek tekme ni kazal na zmago Ormoža-nov, saj so šele v 10. minuti prvič zatresli mrežo Škofljice (3:1). Borbeni gostitelji so vodili skozi celoten 1. polčas, od enega do treh zadetkov. Šele na začetku 2. polčasa je gostom iz Prlekije uspelo izid izenačiti (13:13 v 31. minuti), režiserja preobrata pa sta bila Filipa, Ranfl in Jerenec. Slednji je v 32. minuti zadel za prvo ormoško vodstvo (13:14), katerega varovanci trenerja Saše Prapotnika niso več izpustili iz rok. V 52. minuti je prednost Nogomet • 1. in 2. SNL Bistricani z novim/starim trenerjem do prve zmage 2. SNL Nogometaši v 2. ligi so nadaljevali s prvenstvenimi tekmami, odigrali so tekme 22. kroga. Bistričani so pod vodstvom novega/starega trenerja Gorana Stankoviča (zamenjal je Simona Dvoršaka) začeli z zmago v Ljubljani. Na stadionu Ilirije so ugnali domačo zasedbo, ki se po ambicioznih načrtih v prejšnji sezoni letos bori za obstanek v ligi. Na vrhu ostajata prekmurska kluba Nafta in Beltinci. Posebej prepričljivi so bili Lendavčani, ki so slavili v Sežani. Kar tri od štirih golov je zabil Toni Lun Bončina, ki je s 17 zadetki najboljši strelec lige. Zanimiv dvoboj so spremljali gledalci v Beltincih (zbralo se jih je kakšnih 500), kje sta se kot trenerja na nasprotnih straneh znašla nekdanja odlična igralca Damjan Gajser in Simon Sešlar. Gajsi je bil tokrat uspešnejši, njegova ekipa je slavila z golom Luka Pihlerja iz penala. Ne popuščata pa niti primorski ekipi Primorja in Gorice. Ajdovci so v primorskem derbiju prepričljivo ugnali goste iz Dekanov, Goričani pa so „zajezili" Krko. Pomembno zmago za oddaljitev od nevarne cone izpada je dosegla Dravinja, ki je z zmago na Ravnah v nezavidljiv položaj pahnila domači Fužinar. REZULTATI 22. KROGA: Ilirija 1911 - Kety Emmi&Impol Bistrica 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Kuliš (13.), 0:2 Horvat (67.); Tabor Sežana - Nafta 1903 0:4 (0:2); strelca: 0:1 Bončina (14.), 0:2 Bončina (34.), 0:3 Bončina (62.), 0:4 Oštrek (69.); Gorica - Krka 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Hrka (9.), 2:0 Krstič (85.); Tolmin - Vitanest Bilje 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Doplihar (45., z 11 m), 0:2 Pršo (84., z 11 m); Jeruzalema znašala že tri zadetke (20:23), Prleki so jo za novo zmago znali zadržati do konca. „Za nami je težka tekma, za novi točki smo se morali maksimalno potruditi. Največ težav so nam povzročale izključitve - domačini so imeli le eno, mi pa kar osem. Tekmo v našo korist sta odločila Filipa: v golu je odlično branil Ranfl, v napadu in v obrambi pa je svojo kakovost dokazal Jerenec. Za nas sta ti točki zelo pomembni, saj nas ohranjata v boju za Evropo. Zdaj je pred nami tekma s Tri-mom iz Trebnjega. Želimo mešati štrene tudi ekipam, ki so v boju za prvaka. Pričakujemo poln Hardek in vrhunsko Smučarski skoki rokometno predstavo, ki bo znova v ponos slovenskemu rokometu," je po gostovanju na Škofljici razmišljal trener Jeruzalema Saša Prapotnik. Domačine je novi poraz precej prizadel. „Vedno bolj zaostajamo za želenim 11. mestom, ki bi nam ohranil status 1. A-ligaša. Proti Jeruzalemu smo pričakovali zmago. V 1. polčasu smo zamudili priložnost za višjo prednost, v 2. polčasu pa so bili Ormožani enostavno boljši. Po mojem so zmagovalca odločile izkušnje, ki so na strani Jeruzalema. Še naprej se bomo trudili na treningih in poskušali ujeti obstanek v ligi," je po tekmi vidno razočaran povedal Blaž Nosan. Ormožani so znova na želenem 4. mestu. Trenutno imajo tekmo in točko več od petouvrščene Krke. V soboto, 30. marca, ob 18.30 na Hardek prihaja vodilni Trimo iz Trebnjega. Trdnjava Hardek bo še enkrat več pokala po šivih. Za takšne tekme se trenira in živi. Uroš Krstič Foto: Črtomir Goznik Filip Jerenec (Jeruzalem Ormož) Planiški praznik v znamenju slovesa Petra Prevca Beltinci Klima Tratnjek - Rudar Velenje 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Pihler (29., z 11 m); Primorje eMundia - Jadran Dekani 4:1 (2:0); strelci: 1:0 Zavnik (22., z 11 m), 2:0 Agrelos (25.), 3:0 Suljanovic (61., z 11-m), 3:1 Iveljic (84.), 4:1 Zavnik (87.); Fužinar Sij Raven Systems - Dravi-nja 1:2 (1:1); strelci: 0:1 Grajfoner (18., z 11 m), 1:1 Igwe (36.), 1:2 Ramšak (73.); Triglav Kranj - Brinje Grosuplje (pri rezultatu 0:1 prekinjeno v 77. minuti zaradi neurja, zaključek je bil odigran v ponedeljek). 1. NAFTA 1903 22 15 3 4 46:20 48 2. BELTINCI TRATNJEK 22 13 5 4 36:16 44 3. PRIMORJE EMUNDIA 22 12 6 4 35:21 42 4. GORICA 22 12 5 5 35:18 41 5. TRIGLAV KRANJ 21 11 4 6 35:24 37 6. K. E. BISTRICA 22 11 3 8 36:29 36 7. BRINJE GROSUPLJE 21 9 6 6 32:22 33 8. JADRAN DEKANI 22 7 7 8 27:29 28 9. DRAVINJA 22 8 3 11 25:32 27 10. VITANEST BILJE 22 7 5 10 36:38 26 11. RUDAR VELENJE 22 7 4 11 25:40 25 12. TKK TOLMIN 22 6 5 11 23:36 23 13. KRKA 22 6 4 12 29:38 22 14. FUŽINAR SIJ RAVNE 22 6 4 12 28:44 22 15. ILIRIJA 1911 22 4 7 11 20:31 19 16. TABOR SEŽANA 22 2 7 13 23:53 13 1. SNL ZAOSTALA TEKMA 22. KROGA: Koper - Mura 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Jelenič (32., z 11 m), 2:0 Osuji (70.), 2:1 Maroša (93.). 1. CELJE 27 19 5 3 59:21 62 2. OLIMPIJA LJUBLJANA 26 14 8 4 51:31 50 3. MARIBOR 26 12 7 7 46:29 43 4. BRAVO KOSTEL 27 11 9 7 35:31 42 5. KOPER 26 10 7 9 38:36 37 6. MURA 27 8 7 12 28:38 31 7. DOMŽALE 26 9 2 15 35:42 29 8. ROGAŠKA 27 7 5 15 26:48 26 9. ALUMINIJ 27 7 4 16 26:51 25 10. KALCER RADOMLJE 27 6 6 15 24:41 24 M S sanjskim slovesom najboljšega slovenskega skakalca v zgodovini Petra Prevca se je v Planici končala 45. sezona svetovnega pokala. Zadnji skok pod Poncami je končal v objemu družine in reprezentančnih kolegov. Njegovo slovo ter tudi veliki kristalni globus mlajše sestre Nike Prevc sta v Planico v štirih dneh privabila okrog 70.000 gledalcev. Planica jokala skupaj s Petrom Prevcem Kariero pred domačimi navijači je sanjsko končal z 12 kolajnami z velikih tekmovanj ter s 24 posamičnimi zmagami v svetovnem pokalu, z rekordnimi 15 zmagami v eni sami sezoni ter s številnimi drugimi mejniki najboljši slovenski skakalec v zgodovini Peter Prevc. Poslovil se je na vrhuncu, na najlepši možen način. Odkar je v začetku februarja oznanil slovo, so njegovi dosežki rasli. V svetovnem pokalu je vknjižil štiri druga mesta, se veselil naslova na ekipni tekmi svetovnega prvenstva v poletih na Kulmu, pred domačimi navijači v Planici pa mu je s petkovo zmago uspel veliki met. Po zadnjem skoku v profesionalni športni karieri ga je v izteku pričakala družina skupaj z reprezentančnimi kolegi. Ob slovesu so mu pod Pon-cami pripravili poseben program z naslovom Hvala, Peter, ki je tako njega, njegove najbližje in vse navijače v živo in pred televizijskimi ekrani ganil do solz. »Veselim se novega poglavja,« je ob koncu dejal Prevc. Pojasnil je, da je vse teklo po ustaljenih tirnicah, šele na vrhu letalnice bratov Gorišek pred zadnjim skokom pa se je zavedel, da je to pa res njegov zadnji, zadnji skok. »Priznam, malo me je stiskalo. Ko sem prišel na vrh letalnice s smučkami in pogledal dol, me je prešinilo, da je to pa zdaj res zadnjič. Čutil sem v prsnici oziroma za želodcem, kot da me malo stiska, ampak to so bila samo pozitivna čustva,« je zadnji nastop potrpežljivo opisal skakalni as Peter Prevc z družino v izteku planiške velikanke in dodal, da je vse do takrat pravzaprav lahko odmislil čustva. O novem poglavju, ki ga čaka zdaj, pa je zatrdil: »Če sem se nekako bal tega trenutka, ko se bom zazrl v prihodnost, pa ne bom vedel, kaj me čaka, se novega poglavja zdaj zelo veselim.« O Petru v presežkih tudi reprezentančni kolegi »Za Petra edino pravilno, da so mu pripravili tako veličastno slovo. To si človek njegovega kova zasluži. Tudi jaz sem imel na čeladi napis Hvala, Peter. Moram se mu zahvaliti za vse. Ali je bila pohvala ali pa graja, vsako stvar, ki mi jo je rekel, sem si zapomnil,« je dodal Lovro Kos. Tudi Domnu Prevcu se je poslovilna prireditev zdela priložnosti primerna. »Poklon organizatorjem, da so pripravili takšen dogodek in da sta pomagali tudi policija in vojska, da so vsi stopili skupaj. Mene so res presenetili,« je dejal najmlajši od bratov Prevc in dodal: »V času Petrove kariere mi je najbolj v spominu ostal njegov svetovni rekord iz Vikersu-nda. Tistega imam še danes pred očmi.« Svojega reprezentančnega kolega je imel za vzornika tudi Anže La-nišek: »Ko sem bil majhen, sem bil njegov navijač, potem sem z njim v ekipi, skupaj smo se borili za uspehe. Moje spoštovanje do njega je bilo vedno izjemno. Vsi ga bomo pogrešali, reševal nas je tudi zunaj skakalnic, ko je moral dajati intervjuje in druge stvari in nam je to prihranil, četudi sam ni bil popolnoma v vrhu,« je dejal Lanišek. »Meni je bilo povsod in vedno lažje, če je bil Peter zraven,« je dodal. Za zdaj še ni znano, komu v reprezentanci bo Prevc predal kapetanski trak. »Imam že nekoga v mislih. A vse ob pravem času,« je bil skrivnosten dolgoletni kapetan slovenske vrste, ki je za sotekmovalce ob slovesu pripravil tudi posebna darila. Tudi Nika Prevc del planiškega praznika Posebno čast je v Planici doživela tudi mlajša sestra Petra Prevca, Nika Prevc. Devetnajstletna Slovenka je pred domačimi navijači, ki so vztrajali pod srednjo skakalnico v Planici kljub dežju, v četrtek v roke prejela veliki kristalni globus za skupno zmago. Junakinja slovenskega tabora je tudi na finalni tekmi zime zdržala pritisk in si s tretjim mestom priborila še 12. stopničke v sezoni, skupno pa 13. v karieri. »Res sem srečna, da imam zdaj tudi jaz svoj globus. Osvojiti globus pred domačimi navijači, družino in prijatelji je nepopisen občutek. Tega ne bom nikoli pozabila,« je ob tem povedala slovenska šampionka, za katero so ob skakalnici navijali tudi bratje Peter in Domen ter Cene Prevc, ki je lani končal kariero. sta 14 Štajerski Šport torek • 26. marca 2024 Rokomet • 1. A DRL (ž), končnica od 5. do 8. mesta Poraz v pregretem navijaškem vzdušju Foto: Črtomir Goznik Ptujske rokometašice so končnico za uvrstitev od 5. do 8. mesta začele z minimalnim domačim porazom. Žiher hiše Ptuj-Ormož -Velenje 22:23 (11:12) ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: T. Trip-kovic, Korpar, Gep; Krasnič 9(2), M. Kolenko 5(3), L. Kolenko 2, Petrovič 2, Ledinek 2, Puž 1, Dobnik 1(1), An-žel, Štelcer, Šemrl, Luknjar. Trener: Neno Potočnjak. SEDEMMETROVKE: Ptuj-Ormož 8/6; Velenje 11/10. IZKLJUČITVE: Ptuj-Ormož 12 minut; Velenje 14 minut. RDEČI KARTON: M. Kolenko (Ptuj, 41.) Z domačo tekmo z Velenjčankami so članice ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož začele končnico tekmovanja v 1. A-ligi za razvrstitev od 5. do 8. mesta. Želje ptujske zasedbe so bile po zadnjih dobrih predstavah (domačih zmagah z Velenjem in Izolo) usmerjene v lovljenje 5. mesta, a se jim uvodna tekma ni posrečila. Del poraza gre zagotovo na račun poškodb v ekipi, posledično so bile preostale igralke obremenjene še bolj kot običajno. V prvem polčasu je domača ekipa pred znova lepim številom gledalcev, zbralo se jih je približno 200, vodila le na začetku (2:1), nato so minimalno vodstvo z vmesnimi izenačenji držale gostje. Varovankam trenerja Nena Potočnjaka se nikakor ni uspelo sprostiti, težave so imele tako v obrambi kot napadu. Zelo nervozna predstava se je nadaljevala tudi v 2. polčasu, nekajkrat sta olje na ogenj pregretega navijaškega vzdušja s svojimi spornimi odločitvami prilila tudi sodnika. Še posebej močno sta posegla v tekmo v 41. minuti, ko sta zaradi prekrška ob vračanju v obrambo strogo izključila Mineo Kolenko (velikokrat je prav Minea s strani obramb tekmic deležna podobnih ustavljanj ...). To se je ugodilo točno v trenutku, ko so Ptu-jčanke drugič na tekmi povedle, bilo je 15:14. Gostje so to znale izkoristiti z delnim izidom 1:5 (16:19) in zdelo se je, da je tekma odločena. A borbene domačinke se s tem niso strinjale in so se z zadnjimi atomi moči podale v lov za tekmicami. Z močnejšo obrambo in nekaj obrambami Kaje Korpar so prišle v situacijo, da bi izid poravnale. Do zadnje minute jim to ni uspelo, nato pa se jim je v zadnjih sekundah ponudila izjemna priložnost - sedemmetrov-ka pri zaostanku enega gola - 22:23. Odgovornost je prevzela najboljša posameznica tekme v domači vrst Alja Polona Krasnič, vendar ji je gostujoča vratarka strel ubranila. Na eni strani so stekle solze žalosti, na drugi pa solze sreče . „Zadnji strel na srečanju je imel popolnoma enako težo kot vsi tisti, ki smo jih zastreljale že prej," je v maniri najboljše kapetanke v bran soigralki povedala Nuša Puž. Pri gostjah sta bili najboljši strelki Nika Priteržnik (12 golov, 8/8 iz 7-m) in Tjaša Smonkar (5). Slednja je med tekmo v eni od akcij obležala v bolečinah (poškodba kolena) na tleh in ni več stopila na parket. Neno Potočnjak, trener ŽRK Ptuj--Ormož: „Tekmo smo odigrali slabše od pričakovanj, predvsem v obrambi smo bili na nižjem nivoju, kot na nekaterih zadnjih tekmah. Nočem iskati opravičila, a na zunanjih položajih so nam manjkale štiri igralke (A. Tripkovič, Zel, Kaloh, Grnjak, op. a.), ki je doslej vsaka dodala svoj delček v rotaciji. Imeli smo tudi preveč zgrešenih strelov iz krilnih položajev, ob tem smo zadnjih 20 minut igrali brez Minee, kar se absolutno pozna. V zadnjem času je moderno, da trenerji rečemo, da so punce pokazale karakter: tokrat so ga res, nadoknadile so -3 in prišle tudi do priložnosti za zasluženo izenačenje. Na žalost ni uspelo, zato moramo športno čestitati Velenjčankam. Upam, da bomo to točko nadoknadili na kateri od naslednjih tekem. Že v petek nas čaka naslednja domača tekma z Izolo, kjer moramo biti 100 %." Nuša Puž, ŽRK Ptuj-Ormož: „Za-radi poškodb nam manjka kar precej igralk, kar se zelo pozna pri menjavah. Zaradi tega srečanja nismo mogle odigrati 'na polno', saj bi nam ob veliki minutaži v končnici povsem zmanjkalo moči. Skozi celotno tekmo smo delale precej napak, predvsem smo premalo močno odigrale v obrambi, zato smo tudi z zaostankom prišle v nervozno končnico. Točke bomo sedaj iskale na naslednjih tekmah, že proti Izoli v petek." Snežana Tamše Rodič, trenerka Velenja: „Iz Ptuja je težko odnesti zmago, saj so domačinke nepopustljive do konca. Prav zaradi tega 1. A DRL (ž), končnica od 5. do 8. mesta: 1. KROG: Žiher hiše Ptuj-Ormož -Velenje 22:23 (11:12), Krka - Trgo ABC Izola 26:27 (14:14). 5. VELENJE 1 1 0 0 8(6) 6. I ZOLA 1 1 0 0 6(4) 7. PTUJ-ORMOŽ 10 0 1 2(2) 8. KRKA 10 0 1 0(0) NLB liga REZULTATI 29. KROGA: Škofljica - Jeruzalem Ormož 25:27 (13:12), Koper - Gorenje Velenje 27:31 (16:15), Trimo Trebje - LL Grosist Slovan 38:31 (21:22), Sviš Ivančna Gorica - Urbanscape Loka 29:29 (14:16), Riko Ribnica - Slovenj Gradec 35:32 (15:17), Celje Pivovarna Laško - Do-bova 45:29 (27:12). Tekma Ljubljana - Krka bo v sredo, 27. 3. 1. TRIMO TREBNJE 20 17 1 2 35 2. GORENJE VELENJE 19 15 3 1 33 3. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 20 15 1 4 31 4. JERUZALEM ORMOŽ 20 11 3 6 25 5. KRKA 19 10 4 5 24 6. RIKO RIBNICA 20 10 2 8 22 7. KOPER 20 11 0 9 22 8. SLOVENJ GRADEC 20 9 2 9 20 9. SVIŠ IVANČNA GORICA 20 6 3 11 15 10. LL GROSIST SLOVAN 20 6 1 13 13 11. URBANSCAPE LOKA 20 5 3 12 13 12. ŠKOFLJICA 20 5 1 14 11 13. LJUBLJANA 18 3 0 15 6 14. DOBOVA 20 3 0 17 6 so mi Ptujčanke všeč in držim pesti, da oboji ostanemo v ligi. V določenih trenutkih smo si same zakomplicirale zadeve, saj smo nespametno zapravile vodstvo s tremi goli. Izpostaviti velja poškodbo naše igralke Tjaše Smonkar in izključitev domačinke Minee Kolenko - v obeh primerih se je pojavila negotovost v ekipah." Jože Mohorič Rokomet • 1. B DRL (m), 21. krog Pomembna zmaga »bikcev« v boju za obstanek, • „ »V • • i «»1 • V «V V« 1 1 pri Gonsnici zatajilo najmočnejše orožje - obramba Velika Nedelja -Črnomelj 24:23 (12:9) VELIKA NEDELJA: Matoševic (10 obramb - 1 x 7 m), Bezjak (1 obramba - 1 x 7 m); Žunič 2, V. Kovačec, Zorec, Škorjanec, Notersberg, Grabovac 4 (3), Kosi, Borko 2 (1), Ude Tkalčec 4, Toplak 8, Majhen 3, Sovič, Gašic, Sraga 1. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: V. Nedelja 4/4; Črnomelj 7/5. IZKLJUČITVE: V. Nedelja 12; Črnomelj 10 minut. IGRALEC TEKME: Žan Toplak (Velika Nedelja). Ekipa Velike Nedelje je pred pomembno tekmo proti Črnomlju ostala brez vratarja Žana Firšta Šeruge, pod vprašajem sta bila tudi nastopa Matevža Žuniča in Borne Srage. Slednji zaradi poškodbe gležnja v 2. polčasu ni več mogel pomagati ekipi. Gostitelji so tekmo začeli odlično (7:2) in imeli vrsto priložnosti za +6. Prvo krizo so imeli domačini v ob- 1. B BRL (m) REZULTATI 21. KROGA: Velika Nedelja - Črnomelj 24:23, Moškanj-ci-Gorišnica - Dol TKI Hrastnik 37:41, Butan plin Izola - Ajdovščina 28:16, Radovljica - Jadran Hrpelje-Kozina 42:30, Šmartno - Krško 34:35. Tek- ma Mokerc-Kig - Grosuplje je bila prestavljena. 1. KRŠKO 18 16 1 1 33 2. RADOVLJICA 19 15 1 3 31 3. BUTAN PLIN IZOLA 19 13 0 6 26 4. MOKERC - KIG 17 12 1 4 25 5. GROSUPLJE 18 10 3 5 23 6. HERZ ŠMARTNO 18 11 1 6 23 7. DOL TKI HRASTNIK 19 11 0 8 22 8. VELIKA NEDELJA 19 7 0 12 14 9. KOČEVJE 18 6 0 12 12 10. AJDOVŠČINA 19 6 0 13 12 11. ČRNOMELJ 19 5 2 12 12 12. MOSKANJCI-GORISNICA 19 4 1 14 9 13. JADRAN HRPELJE 20 0 0 20 0 dobju od 13. do 20. minute, ko jim ni uspelo zatresti mreže tekmecev. Slednji so se približali le na dva gola zaostanka (10:8). „V 1. polčasu smo zamudili priložnost, da odidemo na odmor z vsaj štirimi ali petimi goli prednosti. Še vedno nas mučijo nepotrebne tehnične napake in zgrešeni zicerji, tudi poškodbe nekaterih igralcev so nas precej prizadele. Na srečo pa smo v 1. polčasu odlično igrali v obrambi," je prvi del tekme opisal Žan Toplak. Tudi v 2. polčasu so Nedeljani začeli odlično (17:12) in znova imeli lepo priložnost za +6, ki pa je ostala neizkoriščena. Po tem so znova padli v krizo in sedem minut niso zatresli mreže Črnomlja. V 47. minuti je gostom uspelo najprej izenačiti rezultat (19:19), v 54. minuti pa celo prvič na tekmi povesti (22:23). Kazalo je že na uspeh Črnomlja, a v zadnjih šestih minutah so domačini odlično zaigrali v obrambi in do konca tekme niso več prejeli zadetka! Luka Ude Tkalčec je najprej poskrbel za izenačenje (23:23), Toplak pa je v 57. minuti postavil končni izid (24:23). Gostje so imeli v zadnji minuti celo sedemmetrovko za izenačenje, vendar je poskus Filipa Hrnjaka zaustavil Toni Matoševic. Veliko veselje mladih velikonedeljskih rokometašev ob pomembni zmagi se je lahko začelo . „Tekma je bila izjemno težka, znova smo naredili preveč nepotrebnih napak. Nasprotnika smo imeli dvakrat na kolenih, nato pa ga z našimi napakami sami vrnili med žive. Ta zmaga nam ogromno pomeni. Menim, da so dodatne kvalifikacije zagotovljene, za direkten obstanek v ligi pa bo treba zmagati najmanj še eno ali celo dve tekmi. Imamo zelo težek razpored, a se bomo borili do konca in verjamem, da nam uspe obstati v 1. B-ligi," je po tekmi povedal Toplak, najboljši posameznik tekme. Pri gostih je bilo čutiti veliko razočaranje. „Izgubili smo tekmo z neposrednim konkurentom za obstanek v ligi. Spreobrnili smo potek tekme in v zaključku celo povedli, nato pa se enostavno ustavili, na koncu celo zgrešili sedemmetrovko. Čestitke ekipi Velike Nedelje za po- UNALNO JETJE OŽ d.o.o. oplimo g(o W- « 1 Foto: MP KIS Vipava, zelo primeren krompir za domač vrt sorti. Če pa sadimo krompir samo za sprotno porabo, potem ta faktor ni najpomembnejši. Zagotovo je pomembno, ali bomo krompir po večini kuhali ali pekli, ali imamo raje svetlejše, mnogi Slovenci še vedno tudi belo meso, ali pa bolj rumenkasto. Kožica sploh ne bi smela igrati vloge, saj je ne jemo. Zato je na pamet težko odgovoriti na vprašanje, kateri krompir kupiti. Vsekakor je po mojem smiselno začeti z zgodnjimi sortami za sprotno porabo, ob tem pa preizkusiti še kakšno pozno sorto po nasvetu trgovca. Pri tem pa shraniti etikete na vrečkah in si na tak način sčasoma nabrati lastne izkušnje. Sama pa bi se odločila predvsem za nove (ne stare) domače sorte krompirja, ki so jih pri nas požlahtnili na Kmetijskem inštitutu Slovenije in so namenjene manj intenzivni pridelavi, kakor je ta na vrtovih. Kot vidim po objavah, se njihovo seme da nabaviti tudi v Podravju. Prepoznate jih po predponah KIS (Sora, Bleguš, Vipava ...). Njihove opise najdete na spletnih straneh Kmetijskega inštituta Slovenije. Meni osebno je za vrt zelo primeren KIS Vipava, saj gre za zgodnjo, zelo okusno sorto. A kljub temu se za krajši čas zelo dobro skladišči. Najbolj zgoden je sicer KIS Slavnik, najnovejši pa KIS Blegoš. Med poznimi sortami pa je za vrtičkarje primerna sorta KIS Kokra, ki je zelo tolerantna (odporna) na krompirjevo plesen. Sorta KIS Mangart pa je odporna na sušni stres, primerna za peščene zemlje. O ostalih sortah pa si več preberite na njihovih spletnih straneh. Krompir je rastlina, brez katere si ne znamo predstavljati obroka, a vedite, da zahteva veliko prostora. Prav tako je lahko izvor krompirjeve (paradižnikove) plesni na paradižniku. Zato naj raste daleč od te najbolj priljubljene vrtnine. Priporočam pa, da okoli grede s krompirjem posejete (posadite) kapucinke. Tudi grah in bob med vrstami krompirja bosta dobrodošla. Seveda pridelek stročnic ne bo visok, a vseeno je prostor dobro izkoriščen Miša Pušenjak Motovilec proti spomladanski utrujenosti Med prve solate, ki jih nabiramo spomladi, spada motovilec, ki jje prava vitaminska bomba. Seveda ob tem ne smemo pozabiti na minerale. Zato naj' se v prvih pomladnih dneh čim pogosteje znaj'de na vašem jedilniku. Med prvimi spomladanskimi solatami je poleg radiča gotovo najpogostejši motovilec, ki načeloma velja tudi za zimsko solato in ga lahko, če imamo grede pokrite s kopreno, uživamo tudi čez zimo. A najbolj prija spomladi, občasno pomešan z regratom. Odlično se v solate podajo tudi marjetice, vijolice in nekatere druge spomladanske užitne travniške cvetlice. Motovilec je bolj zdravilen kot zelena solata, saj vsebuje veliko vitaminov in mineralov ter tako spodbuja delovanje imunskega sistema. Zaradi baldrijanovih eteričnih olj deluje pomirjevalno in protistresno ter izboljšuje osredotočenost. Foto: Pixabay Motovileč ni zgolj okusna spomladanska solata, temveč tudi odličen vir pomembnih vitaminov in mineralov. Vitamin B6 pomaga pri presnovi in krepi imunski sistem. Odpravlja spomladansko utrujenost Motovilec vsebuje veliko vitaminov A in C ter tudi vitamin B6. Izjemno bogat je z železom, kalijem, fosforjem in magnezijem, zaradi vseh naštetih snovi je odlična pomoč v boju proti spomladanski utrujenosti. Koristen je tudi za vzdrževanje kondicije srčno-žilnega sistema in pri težavah s slabokrvnostjo. Spodbuja presnovo in po drugi strani na prebavo deluje pomirjujoče ter dokazano razstruplja telo. Zaradi precejšnje količine vitamina C je odličen antioksidant in pomemben za številne procese v telesu. Sodeluje pri tvorbi kolagena, ki skrbi za napetost kože ter zdravje kosti, zob in arterij. mm V V«. V* Zaščita oči Čeprav pogosto rečemo, da je za zdravje oči treba uživati korenje, tudi redno uživanje motovilca ne bo škodovalo. V motovilcu najdemo različne vrste karotenoidov, ki blagodejno vplivajo na oči, za to je zaslužen predvsem vitamin A. Podobno kot vitamin C tudi vitamin A uvrščamo med antioksidante, ki ščitijo celice pred oksidativnim stresom. Preprečite slabokrvnost Večina zelenolistne zelenjave je odličen vir železa, a nekatere vrste še posebej izstopajo. Mednje nedvomno spadajo špinača, blitva, koprive in motovilec. Številni ne vedo, da je količina železa v motovilcu primerljiva s tisto v špinači. Redno uživanje tako utegne preprečiti anemijo oziroma slabokrvnost. A. Zupančič Solata iz motovilca, manga, borovnic in sira Sestavine: 250 g motovilca, pol večjega manga, 80 g borovnic, trdi sir (parmezan), sol, limonin sok, oljčno ali lešnikovo olje Priprava: motovilec dobro očistimo in operemo v hladni vodi. Stresemo ga v skledo. Mango prerežemo na pol, odstranimo lupino in meso narežemo na manjše koščke. Borovnice dobro splaknemo v vodi. Tako mango kot borovnice dodamo motovilcu. Začinimo s soljo in sokom ene limone, zabelimo z oljčnim oljem ter premešamo. Po vrhu posujemo nariban parmezan in postrežemo. Solata iz motovilca, jajc, koruze, mocarele in tunine Sestavine: 250 g motovilca, 2 v trdo kuhani jajci, 5 žlic zrn kuhane koruze, 1 velika mocarela, 1 pločevinka tunine (80 g), sol, sok ene limone, hladno stiskano oljčno olje Priprava: motovilec očistimo in dobro operemo v hladni vodi ter stresemo v skledo. Jajci olupimo in poljubno narežemo ter dodamo k solati. Dodamo še zrna kuhane koruze, če imamo vršičke, lahko uporabimo tudi te. Mocarelo narežemo na manjše koščke in prav tako dodamo k solati. Če je tunina v kakovostnem oljčnem olju, ga lahko dodamo k solati, sicer tunino dobro odcedimo. Razdrobimo jo in dodamo, začinimo s soljo, limoninim sokom in oljčnim oljem ter premešamo. Po želji dodamo še semena. 2 Štajerski Aktualno torek • 18. aprila 2024 Slovenija • Digitalna tehnika z več CO9 kot letala Odklikajmo digitalne odpadke Konec februarja seje začela akcija Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov, 5 katero društvo Ekologi brez meja skupaj s partnerji, med katerimi je tudi Ministrstvo za digitalno preobrazbo, poziva k čiščenju odpadkov, ki se kopičijo na naših e-poštnih naslovih, datotekah in telefonih. Čemu neki skupna akcija brisanja podatkov in kaj imajo organizacije opraviti z našimi digitalnimi napravami, se je gotovo marsikdo ob tem vprašal. Saj so res prepolne navlake, kar pa je zgolj naša osebna težava, ki jo nekateri z brisanjem nepotrebnega rešujemo sproti, drugi pa šele, ko je že kriza in ko imamo na primer tako »za-basane e-poštne predale«, da ne moremo več sprejemati ali pošiljati novih. Takrat se lotimo čiščenja ali pa, če se nam to ne ljubi, dokupimo več prostora za shranjevanje. Fizično onesnaževanje A ne gre zgolj za preveč dokumentov, fotografij, videoposnet-kov, igric pač pa za dokazano onesnaževanje okolja, za digitalni odtis, česar se večina med nami pravzaprav niti ne zaveda. Citat Gerryja McGoverna, avtorja uspešnice Svetovni odpadki, najbolj nazorno opiše, kaj se dogaja: »Digitalno je fizično. Digitalno ni zeleno. Digital stane Zemljo. Vsakič, ko prenesem e-pošto, prispevam h globalnemu segrevanju. Vsakič, ko tvitam, iščem, preverjam spletno stran, ustvarim onesnaženje. Digi- talno je fizično. Ti podatkovni centri niso v oblaku. Na kopnem so v ogromnih fizičnih zgradbah, polnih računalnikov, lačnih energije. Zdi se nevidno. Zdi se poceni in brezplačno. Ni. Digital stane Zemljo.« Ogljični odtis digitalnih aktivnosti se, pojasnjujejo ekologi brez meja, nanaša na količino toplo-grednih plinov, ki jih povzročajo dejavnosti na internetu, vključno z brskanjem po spletu, pošiljanjem e-pošte, uporabo socialnih omrežij, prenosom datotek, gledanjem spletnih videoposnetkov itd. Digi- talne storitve in infrastruktura, kot so podatkovni centri, omrežja in strežniki, zahtevajo veliko električne energije, kar njihov ogljični odtis samo še povečuje. »Električno energijo za delovanje strojne opreme, hlajenje in vzdrževanje trosijo podatkovni centri, kjer se shranjuje in obdeluje velika količina spletnih podatkov. Prav tako jo potrebuje podatkovna povezljivost, torej prehod podatkov preko omrežij, zlasti brezžičnih; večji kot je podatkovni promet, večja je poraba energije. Tu so še zapleteni algoritmi in ob- Foto: Pexels V akciji Očistimo Slovenijo digitalnih odpadkov je sodelovalo 1.288 posameznikov, ki so iz svojih digitalnih naprav izbrisali 26.000 gigabajtov podatkov. Foto: Pexels Čeprav je digitalna tehnologija nevidna, prav tako obremenjuje okolje. delava velikih količin podatkov, ki zahtevajo zmogljive in energetsko potratne računalniške sisteme, in še bi lahko naštevali.« Petina svetovne energije za internet Po različnih ocenah naj bi digitalne tehnologije, vključno z informacijsko tehnologijo in komunikacijskimi omrežji, lani prispevale k štirim ali petim odstotkom svetovnih izpustov toplogrednih plinov. Šokira podatek, da njihov delež zraste za približno šest odstotkov na leto, kar pomeni že več izpustov, kot jih proizvede letalski promet. Vsako leto internet in njegovi podporni sistemi proizvedejo 900 milijonov ton ogljikovega dioksida (CO2) in po nekaterih študijah naj bi internetno omrežje v desetih letih porabilo skrb vzbujajočih 20 odstotkov oziroma petino celotne svetovne energije. Pobudniki akcije želijo s pozivom k množičnemu čiščenju naših elektronskih naprav, diskov in e-poštnih predalov oza-veščati o digitalnem odtisu, v mozaik katerega prispeva kamenček tako rekoč vsak od nas, in seveda pobrisati karseda veliko digitalne navlake. »Čistimo lahko kadarkoli sami ali skupaj s prijatelji, sorodniki, sodelavci.« Senka Dreu Destrnik • Odpadke pobiralo staro in mlado Kljub dežju odlična udeležba Minulo soboto seje na Destrniku na čistilni akciji zbralo več kot 200 občanov, ki jim je mar čistega in lepega okolja. Foto: arhiv občine Na Destrniku z zadovoljstvom ugotavljajo, da je v naseljih v naravo odvrženih odpadkov iz leta v leto manj, na žalost pa se stanje prav nič ne izboljšuje ob glavni cesti, kjer so jarki polni pločevink, steklenic in razne embalaže, ki priletij o skozi okna mimovozečih avtomobilov. Kljub dežju je bila torej udeležba odlična, sodelovale pa so vse vasi in društva pa tudi učenci iz destrniške osnovne šole, česar so bili organizatorji še posebej veseli. Prav mladi so namreč tisti, ki bodo v prihodnje odgovorni za videz svojega kraja, zato je pomembno, da se čim prej naučijo, kaj pomenita onesnaževanje in skrb za čisto naravo. Opremljeni z rokavicami in vrečkami so se sprehodili po naseljih, ob cestah, travnikih in gozdovih ter pobirali odvržene odpadke, nekateri celo s posebnimi, za pobiranje odpadkov prilagojenimi palicami z držali. Tudi letos so z zadovoljstvom ugotavljali, da je v naseljih v naravo odvrženih odpadkov iz leta v leto manj, na žalost pa se stanje prav nič ne izboljšuje ob glavni cesti, kjer so jarki polni pločevink, steklenic in razne embalaže, ki priletijo skozi okna mimovozečih avtomobilov. Nekaj skupin udeležencev čistilne akcije se je še dodatno organiziralo in polnih vreč z odpadki niso zgolj odložili na določena zbirna mesta, ampak so večje količine kar sami odpeljali do režijskega obrata na Drstelji. Sodelujoče so ob koncu akcije z domačimi dobrotami pogostile članice Društva kmetic Destrnik. V Trnovski vasi so čistilno akcijo izvedli že teden prej, v drugih občinah po Slovenskih goricah in Prlekiji pa glavni dan za pobiranje odvrženih odpadkov šele prihaja, in sicer to soboto. SD Podravje, Slovenija • Ob svetovnem dnevu meteorologije in voda Podnebne spremembe se bodo krepile Strokovnjaki so ob dnevih meteorologije in voda opozorili na pomembnost prilagajanja na podnebne spremembe. Prihodnost glede podnebnih sprememb ne bo rožnata, zato zahteva prilagajanje in pripravo na to, kar se dogaja že sedaj in kar bo še sledilo, je bil eden od poudarkov posveta v organizaciji Agencije RS za okolje. Z njim so tradicionalno obeležili svetovna dneva meteorologije in voda. Kot je v uvodu povedala stalna predstavnica Slovenije pri Svetovni meteorološki organizaciji (WMO) Mojca Dolinar, je v ospredju letošnjega svetovnega dneva meteorologije ukrepanje proti podnebnim spremembam. Ob tem je izpostavila izsledke pred dnevi objavljenega poročila WMO, ki je opozorilo na dosežene rekorde v letu 2023. Rekordne vrednosti so med drugim dosegli povprečna temperatura zemeljskega površja, vsebnost toplogrednih plinov in dvig globalne ravni oceanov. „Ta opozorila ne veljajo samo za svet, ampak tudi za Slovenijo. Če pogledamo zadnji dve leti, nam je jasno, s katerimi posledicami se bomo morali soočiti," je opozorila. Na pomembnost ugotovitev iz prve ocene podnebnih tveganj za Evropo, ki jo je nedavno objavila Evropska agencija za okolje (EEA), pa je v nagovoru opozoril državni sekretar na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Uroš Vajgl. Poročilo med drugim ugotavlja, da je jug Evrope (tudi Slovenija) med bolj izpostavljenimi tveganjem, kot so gozdni požari, vročina in pomanjkanje vode. Da se bodo podnebne spremembe v prihodnje še okrepile, je opozoril tudi klimatolog Anže Medved. Kot je dodal, je možnih več scenarijev, spremembe bodo opazne tudi med poletnimi in zimskimi sezonami. Pozimi nas čakajo večje količine padavin. „Ker bodo višje temperature, padavin ne bo več v obliki snega, kar že opažamo, ampak večinoma v obliki dežja, s čimer se poveča nevarnost zimskih poplav," je navedel. Pri zagotavljanju večje odpornosti na podnebne razmere je pomembno meteorološko napovedovanje, je v svoji predstavitvi poudaril vodja oddelka za splošne napovedi pri Arsu Andrej Golob. Zagotovil je, da je agencija ne glede na to, kako drastične bodo vremenske razmere v prihodnosti, dobro pripravljena ter da bo širšo javnost o njih „vsekakor obveščala še naprej". Na dogodku so strokovnjaki spregovorili tudi o hidrološkem stanju površinskih vodah v letih 2022 in 2023. „Gre za hidrološko izstopajoči leti," je poudarila Maja Koprivšek iz Arsa in dodala, da je bilo lansko leto, ki so ga zaznamovale katastrofalne poplave, tretje najbolj vodnato od leta 1981. Leto pred tem pa je na drugi strani minilo v znamenju sušnih razmer, kar se je odrazilo v nižji vodnatosti od povprečnih vrednosti. Velike razlike v vodnatosti rek lahko pričakujemo tudi v prihodnje, je izpostavila Maja Koprivšek. Da so vremenski dogodki v omenjenih dveh letih vplivali tudi na nizke oz. visoke zaloge podzemne vode, pa je poudaril vodja oddelka za hidro-geološke analize in modeliranje na Arsu Peter Fran ta r. STA T, JftJBS^/aiKtfSKMSeit:/.:-.-- /v^^anHMIlJi^^^^^HHHnHKSHmHHHHaBnBBBBi^^HBnBHHBBdni Foto: Aljaž Le ban Leto 2023, ki so ga zaznamovale katastrofalne poplave, je bilo tretje najbolj vodnato od leta 1981. torek • 26. marca 2024 Naše akcije Štajerski 19 NAROČITE STAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Vsi, ki se boste v času trajanja akcije naročili na Štajerski tednik, boste prejeli: - tlačno škropilnico s prostornino rezervoarja 8 litrov - univerzalno tekoče gnojilo * - tekoče gnojilo za citruse - koncentrat, naravni insekticid proti škodljivcem rastlin 's ptSS&w * p? « j«? ZIVEX Vse za zunanjo ureditev rs ki NAROČILNICA ZA Štajerski TEDNIK ^WVVWWWMl »m ! TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Nagrado lahko prevzamete v trgovini Zivex (Mariborska cesta 3, Ptuj). Pogoj za prevzem nagrade je potrdilo, ki vam ga bomo priporočeno poslali po pošti na dom. Telefon: Datum naročila: E-naslov: Podpis: □ Soglašam s prejemanjem računov na elektronski naslov (email) S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica Radio Tednik Ptuj Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj ZIVEX Vse za zunanjo ureditev Več informacij: majda.segula@radio-tednik.si, telefon 02/749 3416 Spletna prijava in pogoji: www.tednik.si/narocnina 20 Štajerski Križem kražem torek • 26. marca 2024 Piše: Dani Zorko • Po poti Majev Tone in tone kave Kavo največkrat kupujemo v manjših vrečkah, mleto ali v celem zrnu. Je zelo priljubljena razvada večine nas, res pa je tudi, daje marsikdaj spijemo tudi preveč. Ob teh luštnih paketkih pa si nikoli nisem znal prav predstavljati, kako izgleda veliko kave na enem kupu. Drevesa kavovca sem že nekajkrat videl, v Salvadorju pa sem tudi malo po sreči našel plantažo, kjer so me peljali na ogled pridelave in predelave tega zanimivega zvarka. Ker sem hitro ugotovil, da je javni prevoz v Salvadorju smešno poceni, sem se odpravljal ven iz mesta kar pogosto. V dosegu ure vožnje je bilo veliko meni zanimivih reči, kot so vulkani, jezera, pešpoti, slikovite vasice in druge neizstopa-joče krasote, ki bodo v naslednjih dvajsetih letih zagotovo privlekle množice turistov. Po občutku sem se vozil naokoli in pač izstopil, kjer sem opazil kakšen potencial za raziskovanje in kjer je bila kakšna večja množica ljudi. Glavna cesta tu ni peljala po sredi kraja, ampak bolj od zunaj, zato nisi videl središča ali Foto: Dani Zorko Nepraženo kavo sušijo na terasah približno dva tedna. objektov, ki bi te lahko pritegnili. V nekem trenutku sem postal lačen in sem oprezal za kakšno stojnico s hrano. Na ta način sem izstopil na nekem nedefiniranem ovinku, kjer sem se nabasal s svežim sadjem in sokom, ki so ga stregli kar v prozornih vrečicah, ki si jim odtrgal vogal in pil. Ob tej priložnosti sem zagledal oznako o plantaži kavov-ca in kaj hitro sem se znašel na durih, kjer so me za kakšne četrt ure posedli, nato pa se je prikazal poba, ki mi je razkazal proizvodni obrat. In to celo v angleščini. Kave in kavovih dreves imamo veliko vrst, tu so pa gojili visokogorska drevesa, ki zrastejo do tri metre in so enostavna za obiranje. Na tej plantaži naj bi šlo za čisto ekološko pridelavo brez škropljenja in z ročnimi pobiranjem zrn, povedali pa so mi, da spadajo med manjša podjetja z zgolj 250 zaposlenimi. No ja, o tem bi se dalo razpravljati, verjetno pa v sezoni v njihovih Foto: Dani Zorko Proizvodni obrat kave nasadih najdeš še številne slepe potnike, ki delajo tudi na črno. Da ne dolgovezim preveč, zrna se najprej operejo, nato izluščijo vrhnji sloj, odstranijo umazanijo, sušijo in dodajajo tudi različne okuse. Po praženju jih ročno preberejo in sortirajo po kakovosti. Pokazali so mi ogromne peči za sušenje, ki so bile stare blizu sto let, pa tudi drugi stroji so imeli penzionistične letnice. Šlo je za družinsko firmo v lasti petih bratov, njihove stranke pa so pretežno evropske države, ZDA in kuharska mojstrica roš □ koža glede na zgornji dve plasti zlat kovanec, zlatnik govornik ekavščine robert redford samostojni zvezdni sestav, galaksija avstrijska tiskovna agencija kvadratna posoda s pokrovom PREMIŠLJEN POSEG zelo lep mladenič znak za galij krastača igr. karta z moško figuro na konju nekdanja judoistka sraka vukovlc drog za fiksiranje tovora na vozu predel znak za neon mesto v srednji srbiji pisateljica in igralka muck d2amija v kairu Helix pomatia Je najpočasnejša kopenska žival na svetu, le malo za njim pa zaostaja kopenska želva. Za en kilometer poti bi potreboval malce manj kot 30 ur. Hišica je visoka do 4 cm in prav toliko široka. Zgrajena je iz apnenca in dobro varuje polža pred zunanjimi dejavniki in omogoča skritje noge. Je rumeno rjave barve in ima do 5 zavojev, ki niso gladki, ampak brazdasti. Oči so na koncu tipalk, ki jih lahko potegne vase. Je dvospolnik. V 10 cm globoko jamo, ki jo izkoplje sam, odloži okoli 50 jajčec. Velikost jajčec je od 5,5 do 6,5 mm. Po nekaj tednih se izležejo mali polži, ki imajo že hišice. Najraje se nahaja na nižje ležečih apnenčastih področjih, vendar ga je mogoče najti do 1830 m nadmorske višine. V neugodnih vremenskih razmerah se skrije v svojo hišico in odprtino zapre s pokrovom. Razširjenost: srednji in jugovzhodni del Evrope (svetli listnati gozdovi, vrtovi, žive meje) KORD - rebrasta bombažna tkanina, ORION ■ Franciji in Švici izrazito ozvezdje ob nebesnem ekvatorju, Rimščice, RONA - plovna reka v Foto: Dani Zorko Rdeča barva nakazuje skorajšnjo zrelost bodočih kavnih zrn. Kitajska, manj kakovosten material pa prodajajo večjim multinacional-kam, ki ga uporabljajo za kavo ali dodatke k prehrani. O imenih pa na tem mestu raje ne bi. Na koncu mi je moj vodnik pripravil še kavo, ki jo je najprej zmlel in dal v cedilno vrečko, skozi katero je spustil krop, ki se je obarval v kavni napitek. Kava je bila res dobra, hkrati pa tako močna, da celo noč nisem nič spal. Je pa res, da sem drugače po poti pil zelo malo kave in je verjetno zaradi tega imela malo bolj možat efekt. Skratka, pridelava kave sicer ni preveč kompleksna, ampak vseeno bi raje ostal pri našem grozdju. Foto: Dani Zorko Priprava kave v Salvadorju KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 26. marca 2024 Za kratek čas Štajerski 21 Skrinja domačih viž - Ansambel Fenomeni Z nagajivo polko Zofi na veselice Ansambel Fenomeni Fenomeni, koroški ansambel iz okolice Slovenj Gradca, se je ljubiteljem narodno-zabavne glasbe prvič predstavil v začetku leta 2020. Od leta 2022 nastopajo v sestavi: Dejan Pečnik (harmonika, klaviature, vodja ansambla), Anže Špegel (kitara), Žan Krajnc (bobni) in Matic Levanič (bas kitara, bariton). Vsi pa tudi pojejo: Žan s prvim in Anže z drugim tenorjem ter Dejan s prvim in Matic z drugim basom. Ime Fenomeni pa so izbrali zato, ker želijo ljubitelje narodno-zabavne glasbe nagovarjati s „fenomenalno" glasbo štirih. Sicer pa se radi vračajo h koreninam narodno-zabavne glasbe. Ze s svojo prvo skladbo z naslovom Kaj ti je so opozorili nase, ljudje so jo nadvse dobro sprejeli. Zelo se jih je dotaknil tudi prelep čustven valček z naslovom Pod tvojim srcem, ki govori o nestrpnem pričakovanju rojstva otroka. Pod glasbo in besedilo se je podpisal kitarist Anže, aranžma pa je delo vseh članov ansambla. Z valčkom Samo prijatelja, ki govori o nesojeni ljubezni med fantom in dekletom, pa so uspešno nastopili tudi na lanskem ptujskem festivalu narodno-zabavne glasbe. To je bil njihov prvi nastop na najstarejšem festivalu narodno-zabavne glasbe Slovenije in sploh prvi festivalski nastop doslej. Tudi pod to skladbo se je kot avtor glasbe in besedila podpisal Anže, pri aranžmaju je pomagal tudi Luka Krof. V začetku marca letos pa so predstavili svojo novo polko z naslovom Zofi, ki pa pravzaprav ni popolnoma njihova. Gre za priredbo istoimenske pesmi skupine Pop'n'dekl. „Skladbica se je že ob prvem poslušanju najbolj vtisnila v spomin našemu Anžetu, ki je tudi dal idejo, da jo skupaj preoblečemo v narodno-zabavno verzijo. Tega smo se lotili tako, kot se spodobi, z vsem spoštovanjem do originalnih izvajalcev. Za pomoč pri aranžmaju smo zaprosili našega prijatelja Ožbeja Ulbla. Za video podobo skladbe je kot vedno do sedaj poskrbel Timi Krhlanko. Snemali pa smo kot lokal patrioti na domačih tleh, na obrobju Slovenj Gradca. Ze zaradi same sklad- be, ki je hitra, nagajiva in poskočna, smo vedeli, da bo snemanje spota zabavno. Nismo se motili. Kljub enostavnemu scenariju smo morali kadre zaradi obilice smeha večkrat ponavljati, tako je bilo zabavno. Veseli smo tudi, da se je naša glavna igralka Teja tako dobro znašla v glavni vlogi in da smo skupaj ustvarili skladbo, po kateri se bo dalo dobro zavrteti na veselicah. Fenomeni upamo, da bo naša Zofi všeč čim več ljubiteljem naro-dno-zabavne glasbe, s katerimi se želimo čim prej srečati pod odrom in skupaj z njimi tudi zapeti," je v imenu ansambla Fenomen povedal Matic Levanič. Nastopajo po celi Sloveniji, pa tudi čez mejo, najpogosteje v Avstriji. Tudi letos bodo veliko nastopali, morda pa nastopili tudi na katerem od festivalov narodno-za-bavne glasbe. Narodno-zabavna glasba jim resnično veliko pomeni. Sami radi povedo, da jim teče po žilah. Skrinjo narodno-zabavne glasbe želijo obogatiti tudi s čim več lastnimi skladbami. MG Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 9 4 6 2 3 7 5 8 3 4 3 9 5 7 5 4 6 5 8 7 4 7 9 8 4 3 5 2 9 1 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 6 2 5 9 7 3 1 4 6 2 7 4 1 1 5 5 8 9 3 8 9 7 8 4 6 3 9 8 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€ ooo Bik ©©© €€ o Dvojcka ¥ ©© € ooo Rak ¥¥¥ € oo Lev ¥¥ ©©© €€ o Devica ¥¥¥ ©© € ooo Tehtnica ¥ © €€€ o Škorpijon ¥¥¥ ©© € ooo Strelec ¥¥ ©©© €€ ooo Kozorog ¥¥¥ ©© € o Vodnar ¥¥ ©©© €€€ o Rib. ¥¥¥ ©© €€ ooo Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog Velja za teden od 26. marca do 2. aprila 2024 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? m ÍTIEDIH irriPEX Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 1. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Media lmpex. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: MaxŠirovnik, Majšperk Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 22. marca 2024 ^ A MEŠANICA I ▼ i| OKRASNIH kmetijska zadruga s0NČNA TRAIa TRAV1KG AKCIJA VELJA OD 21.3. DO 20.4.2024 , _SENČNA TRATA oz. do razprodaje zalog! ■paMl^ GNOJILO FIORAND kmetijska zadruga VINSKA TRTA PLANTA V LONCU BIO PLANTELLA ZEMUA ZA VISOKE GREDE 60L ZEMUA ZA SAJENJE BIOPOST 50L VELIKA IZBIRA SEMENSKEGA KROMPIRJA ¡j&N^ ARROW 35-55 | 5KG KRESNIK 35-50 | 5KG TRADICIONALNI SLOVENSKI KIFEUCAR ESMEE 28-35 | 3KG 35-55 1 5KG 4T> BIO PLANTELLA NUTRIVIT ZA VISOKE GREDE1KG MOTORNA KOSA FS55R ÜB OKROGLI ROČAJ OMOGOČA DELO NA OMEJENEM PROSTORU; ZA ZAHTEVNE ZASEBNE UPORABNIKE; ENOSTAVEN PAS; ENOSTAVNA ZA UPORABO Z MULT1FUNKCI0NALNIM ROČAJEM; DELOVNA PROSTORNINA M ZI.Z MOč (KW/KM) 0.75/1.0 TEŽA (KG) 4.) PREZRACEVALNIK TRATE VPS 290 - TIP MOTORJA VILLAGER 4-TAKTNI; NAPETOST / PROSTORINA MOTORJA 212 CM"; MOČ MOTORJA 4.0 KW (3400 RPM) 5,4 KM; DELOVNA ŠIRINA 4D0 MM; DELOVNA GLOBINA 25 MM (OD -5 MM DO +15 MM); STOPNJE NASTAVITVE GLOBINE i NIVOJEV; TIP POGONA POTISNI; ZBIRANJE VALJ Z REZILI IN VZMETMI; PROSTORNINA KOŠA 45 L; VRSTA VALJA VAU Z REZILI IN VALJ Z VZMETMI; MASA 38.4 KG , ¿¿^ x \Sredisce & i ^ Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Občinami Ormož, Sv. Tomaž in ob Dravi ter tamkajšnjimi OŠ vabi na prireditev OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci osnovnih šol iz Ormoža, Svetega Tomaža, Središča ob Dravi, Ivanjkovcev ter Velike Nedelje. Vidimo se v sredo, 27. marca, ob 18. uri v Kulturni dvorani Velika Nedelja. Pridite vsi, ki želite preživeti prijetne trenutke v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Projekt podpirajo Občine Ormož, Sv. Tomaž in Središče ob Dravi. ^adioPTUI štajerski TEDNIK IILimiJJlU U.ffllJAlJIU Ipcnina V dem s \7pnt1 V# JI Dravske elektrarne Maribor I ■■ CI I V Dobrodošli doma [XXXU --- Smart ventilation UlUflpGÎl Skupina Ohse KOMUNALA PTUJ SILKEM SAZAS MN arodno abavne ^ ^ lasbe Petek, 6. septembra 2024 Mali oglasi STORITVE nJEFSS ü I Ü m I fp "o PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197._ V NAJEM vzamem njive na Hajdini, Pobrežju, v Šturmovcih, Zg. Pristavi. Najemnina 300 €/ha. Tel. 041 881 643._ NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, cepljene po programu, prodajamo, možna brezplačna dostava po celi Sloveniji, tel. 040 531 246. Kmetija Rešek, Starše 23. Prijave na razpis www.ptujski-festival.si -fMk i OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Z GLASBO DO SRCA 1 Bodite i/ Marjanovi 1 družbi Vsako sredo ^ ^giß ^do fl med 20. in 24- uro ^........ na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si ^H Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj /RadioPtuj £ A A SEZONA 1U. projekta OTROCI P0JEJ0SL0VENSKE PESMI IN SE VESELIJO "NAJBOLJŠI PEVCI SO DOMA TAM, KJER OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO" S projektom se ponovno vračamo na šole in s tem na šolske prireditve. Dan po prireditvi (ob 19.00) bomo na Facebook in YouTube profilih Radia Ptuj ter na spletni strani objavili kratke izseke nastopov, na koncu posnetka bodo objavljeni tudi zmagovalci. petek • 22. marca 2024 Oglasi in objave Štajerski 23 Lepi spomini ne Redijo! IZ VSEBINE ui^otm^PoW Kulturni dMv¡ (stran 91 Osemdssettetnik a volanom (tiran 11) PETO BRIGADIRSKO P01ETJE V OBČINI PTUJ Za zdravo pitno J vodo v Halozah Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu! Ker temelji prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 87. letu zapustila naša draga mama, babica in sestra Marija Majcen S POTRČEVE CESTE 32 nazadnje stanujoča v Domu upokojencev Ptuj Od nje se bomo poslovili v sredo, 27. 3. 2024, ob 14. uri iz kapele na starem rogozniškem pokopališču. Žara bo položena v kapelo starega rogozniškega pokopališča na dan pogreba ob 10. uri. Molitev za pokojno bo v torek, 26. 3. 2024, ob 17. uri v vežici novega ptujskega pokopališča. Svojci sveče in cvetje hvaležno odklanjajo. Žalujoči: sinova Drago in Frido z družinama Umrli so Umrli so: Rudolf Slana, Polenci 27, roj. 1936 - umrl 14. marca 2024; Neža Berlak, roj. Golob, Dornava 105c, roj. 1940 - umrla 14. marca 2024; Ana Mihalinec, roj. Bedrač, Ptuj, Rimska ploščad 17, roj. 1938 - umrla 16. marca 2024; Marija Goričan, roj. Dolenc, Pongrace 12, roj. 1927 - umrla 18. marca 2024; Elizabeta Music, roj. Gašparič, Ptuj, Ulica 25. maja 6, roj. 1936 - umrla 19. marca 2024; Terezija Mežnarič, roj. Mežnarič, Dolane 25a, roj. 1933 - umrla 19. marca 2024; Anton Kozel, Velika Varnica 63, roj. 1965 - umrl 19. marca 2024; Marija Majcen, Ptuj, Potrčeva c. 32, roj. 1938 -umrla 21. marca 2024. Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in večno lep spomin na te. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in praprababice Alojzije Mežnarič IZ SPUHLJE 136A Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, za izrečena sožalja, podarjeno pomoč, cvetje, sveče in sv. maše. Zahvaljujemo se pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj za opravljen pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, za odigrano Tišino, gospodu patru za opravljen cerkveni obred in gospe Nadi za ganljive besede slovesa. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Doma upokojencev Ptuj za skrb in nego. Žalujoči: njeni najdražji MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali marjano.pihler@radia4ednik.si, tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK ZVrhMWOS ugank in nagrad JANŠEV MITING RESNICE - Prvak SDS za pohod na oblast uporablja laži in manipulacije INTERVJU VOJKO VOLK - Golob ne bo nikoli odstopil DOSJE DRNOVŠEK - Na vrhu države, a tako zelo sam RUPLOVI VODITELJI - Rupel posedel skupaj Kučana in Janšo 24 Štajerski Kronika torek • 26. marca 2024 Podravje • Vožnja s skuterjem ni bistveno drugačna od vožnje z močnejšimi motocikli V nesreč Število » motoristov se povečuje v • Pred dvema letoma so začele veljati spremembe zakona o voznikih, ki so poenostavile postopek pridobivanja vozniškega dovoljenja za vožnjo z motorjem do 125 kubičnih centimetrov oz. kategorijo A1. Praksa kaže, da je zakonodajna sprememba naletela na plodna tla, saj je povpraševanje za pridobitev kode 125 veliko. Po drugi strani pa se marsikomu postavlja vprašanje, kako dobro so ti (novi) vozniki usposobljeni za vožnjo po slovenskih cestah. Agencija za varnost prometa omenjenim spremembam ni bila najbolj naklonjena, predvsem zato, ker za vožnjo motornega vozila do 125 kubičnih centimetrov zadostuje že šest ur praktičnega usposabljanja. To praviloma predstavlja zgolj osnovo za udeležbo v prometu, ranljivost motorista v prometu v primerjavi z avtomobilistom pa je bistveno večja. Po besedah inštruktorjev vožnja s 125-kubičnim motociklom ni bistveno drugačna od vožnje z močnejšimi motocikli, tudi 125-kubični motocikel namreč z lahkoto preseže hitrost 100 km/h. V šestih urah je zato skoraj nemogoče osvojiti tehnike vožnje mo- tornega kolesa, še posebej to velja za vse tiste imetnike B-kategorije, ki še nikoli niso vozili motornega kolesa. Marsikateri motorist ne obvladuje tehnik zaviranja, tehnik vožnje v ovinek in tehnik gledanja. »Učitelji vožnje morajo poskrbeti, da kandidati opravijo celoten program, tudi če ocenijo, da je za Število kandidatov, ki so v zadnjih petih letih opravili vozniški izpit A1: to potrebnih več kot minimalno predpisanih šest ur. Zakon namreč predpisuje le minimalno število ur, kar predstavlja izhodišče in ne pravilo. Prav tako je odgovornost na vsakem kandidatu, da ne preceni lastnih sposobnosti in da upošteva priporočila učiteljev vožnje,« so izpostavili na Agenciji za varnost Število kandidatov, ki so v zadnjih petih letih opravili vozniški izpit AM: Območje 5 (Ptuj Maribor, Murska Sobota) 2019 132 2020 114 2021 144 2022 173 2023 139 prometa. Na AMZS Šoli vožnje izvajajo usposabljanja za pridobitev kode 125. Njihovo mnenje je, da imajo šole oz. učitelji vožnje veliko odgovornost, kako in na kakšen način usposabljajo kandidate. »Pri voznikih, ki so pridobili kodo 125, gre večinoma za nove uporabnike motociklov, vešče vožnje z avtomobili, zato je pri tej skupini udeležencev v prometu ključno oza-veščanje, izobraževanje in usposabljanje, da bodo motorno kolo znali ne le voziti, temveč tudi obvladovati, ter da bodo uporabljali vso zaščitno opremo, ne zgolj čelade, ki je sicer za motoriste edini zakonsko predpisan kos zaščitne opreme,« so poudarili na AMZS. Manj mrtvih, a več poškodovanih Kakšen vpliv ima način pridobivanja kode 125 na prometno varnost, težko ocenimo, saj v statistiki prometnih nesreč, ki jo zbira policija, ni navedeno, katero vozniško dovoljenje je imel povzročitelj ali udeleženec prometne nesreče. Iz podatkov je razvidno, da se delež Območje 5 (Ptuj, Maribor, Murska Sobota) 2019 55 2020 43 2021 39 2022 94 2023 150 prometnih nesreč nekoliko dviguje, velik napredek beležijo pri najhujših posledicah - pri smrtnih žrtvah, žal pa ne tudi pri poškodovanih. Lani je bilo umrlih voznikov enoslednih motornih vozil najmanj doslej. V zadnjih treh letih se povečuje tudi število udeleženih motoristov v prometnih nesrečah, v lanskem letu jih je bilo v celotni Sloveniji 715, od tega so bili povzročitelji 406 prometnih nesreč. Najpogostejši vzroki prometnih nesreč so neprilagojena hitrost in neupoštevanje pravila o prednosti ter nepravilna stran/smer vožnje. Prav tako je skrb vzbujajoče, da se v zadnjih treh letih na območju PU Maribor povečuje število prometnih nesreč voznikov mopedov. V tem primeru gre večinoma za mlajše voznike, saj je mogoče vozniški izpit za kolo z motorjem oz. moped (kategorija AM) opravljati pri 15 letih. Po mnenju Agencije za varnost prometa sicer statistični podatki Policije ne izkazujejo trenda, ki bi zahteval predlog po spremembah zakonodaje. Estera Korošec VOZNIKI MOTORNIH KOLES (KATEGORIJA A), PU Maribor VOZNIKI MOPEDOV (KATEGORIJA AM), PU Maribor Klasifikacija in posledice Skupaj 2021 2022 2023 Skupaj 71 78 93 S smrtnim izidom 3 1 3 Prometne nesreče S hudo telesno poškodbo 10 17 15 Z lažjo telesno poškodbo 36 38 55 Z materialno škodo 22 22 20 Skupaj 73 78 93 Smrt 3 1 3 Posledice Huda telesna poškodba 9 17 13 Lažja telesna poškodba 36 34 56 Brez poškodbe 25 26 21 Klasifikacija in posledice Skupaj 2021 2022 2023 Skupaj 80 93 97 S smrtnim izidom 2 1 Prometne nesreče S hudo telesno poškodbo 5 6 5 Z lažjo telesno poškodbo 49 60 58 Z materialno škodo 24 26 34 Skupaj 81 94 100 Smrt 2 1 Posledice Huda telesna poškodba 5 6 5 Lažja telesna poškodba 47 60 53 Brez poškodbe 27 27 42 + V^»-»« ^c?*- O o Rojstva: Monika Kolarič, Strezetina 25, Ivanjkovci - deček Gal; Tina Cafuta, Sela 12, Lovrenc na Dravskem polju - deklica Ajda; Ingrid Svenšek, Rajska ulica 1, Rogatec - deček Nik; Tjaša Rajh, Draženci 24, Hajdina - deklica Nika; Amadeja Horvat - deklica Noa; Sara Mihorič - deček Dan; Nuša Vajda - deklica Ajda; Tjaša Trafela - deklica Sofija; Polona Kangler - deček Urban; Ines Pregl - deček Rene; Polona Ber Kamenšek - deček Anej; Nastja Hrga - deklica Ema; Špela Valenko - deklica Mila; Maja Mlaker - deklica Klara; Kaja Hrast Rakovnik - deček Vid; Natalija Lisjak - deček Matic; Ines Cigula - deček Žan Luka; Sara Šeško - deček Patrik. C?J C? = Vir: PU Maribor Vir: PU Maribor Če na veliki petek dežuje, dobro se leto napoveduje. Danes bo oblačnost od jugozahoda naraščala. Popoldne bo na zahodu in jugu začelo rahlo deževati. Pihal bo veter južnih smeri, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od -4 do 2, ob morju okoli 4, najvišje dnevne od 11 do 16 °C. OBETI V sredo bo pretežno oblačno. Dopoldne bo deževalo predvsem v hribovitih zahodnih krajih, popoldne in zvečer pa se bo dež od zahoda razširil nad vso Slovenijo. Napoved za Podravje oblačno Vir: ARSO