LETO II 20. DECEMBRA 1962 CENA 20 DIN ŠTEV. 7 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE LJUBLJANA-BEZlGRAD Socialistični družbeno-ekonomski odnosi se ne porajajo sami od sebe, temveč se je treba zanje boriti Z ZAVESTNO DRUŽBENO AKCIJO Dne 29. oktobra 1962 je bila v prostorih Festivalne dvorane V. redna konferenca ZKS občine Ljub-liana-Bežigrad. Konferenca je bila sklicana v času, ki sovpada z ob-dobjem sumi ran ja rezultatov o razpravah in nalogah, ki so jih posia-viilii pred komuniste VII. kongres ZKJ, 111. dn IV. plenum CK ZKJ ter pismo IK CK ZKJ. Konferenca je na podlagi poročila in referata sekretarja ObK ZKS Liubljana-Beži-grad tovariša Rada Roterja ter z vsestransko razpravo ugotovila celo vrsto pozitivnih premikov v delovanju in odgovornosti komunistov, prav tako pa tudi nekatere pomanjkljivosti. Osnovni ton je konferenci dajalo spoznanje, da se družbeno gospodarski odnosi ne morejo porajati in poglabljati sami od sebe niti jlTi ni mogoče preprosto uvesti z zakonskimi predpisi, temveč da se je treba zanje boriti z zavestno družbeno akcijo, z neprestano krepitvijo delovanja družbe-no-političnih organizacij in družbenih organov. Pri teh prizadevanjih pa imajo komunisti velike naloge: ne v tem. da »komandirajo, temveč, da pravilno nadaljujejo naš razvoji (tovariš Tito). Osnovna ugotovitev konference je dejstvo, da pomenijo 111. in IV. plenum CK ZKJ ter pismo IK CK ZK.| prelomnico v delu ZK v naši občim. Proces formiranja idejnopolitične fiziognomije OO ZKS so spreml jali veliki naporpza čim večjo aktivizacijo članov ZK, da skušajo z analizami reševati probleme in naloge, ki jih prinaša naš družbeni razvoj. Ti rezultati ne zmanjšujejo pomena obstoječih problemov in pomanjkljivosti, ki se po^ javljajo v posameznih gospodarskih organizacijah in komuni. tero pokrivamo potrebe domačega tržišča. V sedanji naši ekonomski in socialni strukturi imamo proizvodnjo nekaterih produktpv že predimenzionirano, kar pomeni, da je ponudba blaga na tržišču večja od povpraševanja,« je v uvodnem dolu poudaril sekretar ObK ZKS Ljub-Ijana-Bežigrad. Gibanje gospodarstva v I. polletju 1962 v občini Ljubljana-Bežigrad kaže, da se je stanje zalog dokončanih izdelkov od začetka leta povečalo od 1,5 milijarde na 2,5 milijarde, da znaša vrednost nedokončane proizvodnje 1.5 milijarde in vrednost zalog materiala in reprodukcijskih sredstev 2.5 milijarde dinarjev. Ob tej ugotovitvi se pojavljajo popolnoma druga vprašanja, 'in to v mnogo ostrejši obliki, kot so se pojavljala do sedaj. Vendar se v nekaterih gospodarskih organizacijah še niso otresli pojmovanj, ki izvirajo iz administrativnega socializma. Novi gospodarski sistem je odkril celo vrsto napak, ki jih je prejšnji sistem prikrival. Danes se jasneje kaže, kdo proizva ja drago, kdo slabo izkorišča svoja osnovna sredstva. kdo se ne prilagaja zahtevam tržišča itd. Ko so nekatere gospodarsko organizacije prišle v težak gospodarski položaj, so mislile, da jim je dolžan pomagati nekdo od z"naj, češ da je uspeh in obstoj 'mdietja v interesu celotne družim. Konferenca je poudarila misel, da ie uspeli in obstoj podjetja res v inferesu družbe, toda le, če je podjetje sposobno za samostojno gospodarsko življenje. Pri današnjem stanju proizvajalnih sil bi bilo ekonomsko neopravičljivo podpirati podjetja, ki tega niso zmožna. stopnji, ki smo jo dosegli v razvoju proizvajalnih sil, mora vsaka proizvodnja opravičiti svoj obstoj. Svoj obstoj pa lahko opraviči le ekonom- sko rentabilna proizvodnja. Rentabilnost neke proizvodnje pa se v zadnji instanci kaže v uspešnosti, S katero ta proizvodnja plasira svo-tNadali. na 3. strani! Z osme redne letne konference LMS občine Ljubljana-Bežigrad Odkrita beseda bežigrajske mladine o problemih in nalogah izobraževanja in usposabljanja PONEKOD SE NISO SE OTRESLI ZASTARELIH POJMOVANJ O PROIZVODNJI »Vzrok, da smo v zadnjem obdobju zelo resno razpravljali o našem sedanjem gospodarskem stanju, je dejstvo, da imamo proizvajalne zmogljivosti razvite do mere, s ka- Dne 18. novembra t. 1. je bila 8. redna letna konferenca LMS občine Ljubljana-Bežigrad, ki je obravnavala naloge Ljudske mladine pri izobraževanju im usposabljanju mladih. Referat in razprava o tei nadvse aktualni temi sta bila na visoki ravni, kar dokazuje, da mladina bežigrajske občine budno spremlja družbene procese in se trudi, da bi ustvarjalno sodelovala pri utrjevanju socialističnih odnosov, pri razvijanju družbenega samoupravljanja na vseh področjih in pri dviganju produktivnosti v gospodarstvu, za kar je izobraževanje in usposabljanje kadrov potrebno kot ena osnovnih investicij. Stanovanjska skupnost nBoris Kidrič** si gradi dom Stanovanjska skupnost »Boris Kidrič« je začela graniti dom družbenih organizacij. Gradnjo je narekovalo dejstvo, da območje stanovanjske skupnosti »Boris Kidrič« nima prav nobenih družbenih niti poslovnih prostorov ali zgradb, kjer ni lahko družbene organizacije dobile vsaj zasilne prostore. Stanovanjska skupnost sicer ima manjše prostore, katerih se poslužujejo tudi druge organizacije, vendar vse to ne zadovoljuje potreb družbenega življenja na terenu. Spričo več kot nujne potrebe po lastnih im večjih prostorih je svet stanovanjske skupnosti že marca 1962 sklenil, da sc zgradi dom družbenih organizacij, im naročil, naj tajništvo skupnosti pripravi načrte za lokacijo. Na seji 22. XI. 1962 pa je svet stanovanjske skupnosti odobril gradnjo doma družbcmih organizacij in imenoval nadzorno--gradbemo komisijo za izvajanje gradbenih del. Dom družbenih organizacij bo enonadstropna zgradba ob Vojkovi ulici, tik zn I. gimnazijo. V pritličju bo dvorana za 150 oseb in 2 sobi za pisarne družbenih organizacij z vsemi pritiklinami, v prvem nadstropju pa bodo poslovni prostori za stanovanjsko skupnost. Predvideno je, da bomio zgradbo Oadzidaji — dobila bo še II. in III. nadstropje za poslovne prosto-e de- > valh organizacij. Stanovanjska kupnost kot investitor se že poga-\ z nekaterimi delovnimi orgami-acijami, ki se zanimajo za skupno rad njo. Po razpisanem natečaju je inve-itor na predlog komisije oddal radbena dela najcenejšemu ponud-iku — gradbenemu podjetju OBNOVI« iz Ljubljane po predkloni proračunski vrednosti 14 mi-ijonov dinarjev. Finančna sredstva je stanovanj-ka skupnost že zagotovila: sama je redvidela 10,000.000, OhLO Ljub-jana-Beaigrad pa je že nakarzal ,000.000 dinarjev. Za obrtniška de-a predvidevamo okrog lO.OOO.OOO dinarjev, ki naj bi jih zagotovil občinski ljudski odbor v svojem družbenem planu oziroma proračunu. Sicer pa Ivo tudi stanovanjska skupnost dala vsa svoja razpoložljiva sredstva v ta namen. Gradbena dela so se že pričela in bodo končana v dob rili 120 delovnih dneh. Po zgraditvi doma bo rešeno večletno pereče vprašanje poslovnih prostorov za družbene organizacije. Stanovanjska skupnost zasluži vse prizmam je za tako gradnjo. Želimo, da bi čimprej lahko jvoročali o izročitvi doma v upravljanje družbenim organizacijam. Jože Crnugelj Občinski ljudski odbor in občinski odbor SZDL Ljubljana-Bežigrad ŽELITA VSEM OBČANOM SREČNO IN USPEHOV POLNO NOVO LETO 1963 Predsednik občinskega komiteja LMS Mitja Rotovnik je v svojem referatu poudaril, da je zadevna resolucija Zvezne ljudske skupščine, ki je izšla pred dvema letoma, vnesla v naše izobraževanje mnogo pozitivnega, ni pa še dosegla zaželenega cilja, lier ji v šolstvu in gospodarskih organizacijah niso posvetili prave pozornosti. Gospodarske organizacije so zaradi svoje kratkovidnosti strmele za tem, da bi izobraževale kader čim ceneje, pri čemer so pozabljale na cilje izobraževanja. Grešile pa so tudi šole in druge izobraževalne ustanove, ker niso dosledno upoštevale potreb v našem gospodarstvu, čeprav je jasno, da mora bili strokovnost odsev potreb gospodarstva. Skratka, med šolo in gospodarskimi organizacijami ni še tiste življemjske povezanosti, kakršno terja naš gospodarski razvoj. (Za izobraževanje v gospodarskih organizacijah ne bi smela skrbeti le peščica ljudi, temveč ves opera-tiivni kader, od direktorja do delovodje, LMS pa bi morala bdeti nad izobraževanjem in opozarjati na napake. Tovariš Rotovnik je omen.il nismo o strokovnem izobraževanju, ki ga je poslal Svet za strokovno izobraževanje LRS samoupravnim organom gospodarskih organizacij in drugih družbenih organov. O tem pismu ni razpravljala skoraj nobena gospodarska organizacija v komuni, o njem nista razpravljala niti občinski odbor SZDL in občinski sindikalni svet, čeprav ju je ObK LMS večkrat na to opozoril. Napake v našem strokovnem šolstvu narekujejo, da moramo l>olj smelo razmišljati o poklicnih šolah, ki naj bi postale temelj sodobnega in perspektivnega strokovnega šolanja. V poklicnih šolah se bodo izobraževali kadri širokega profila, vtem ko naj bi se ozki in ožji profili izobraževali v izobraževalnih centrih v okviru kadrovsko-social-niih služb gospodarskih organizacij. Toda od 90 gospodarskih organiza- cij v naši komuni nima še skoraj nobena izobraževalnega centra, čeprav bi moralo biti že vsem jasno, da sta oba načina izobraževanja — v šolah in v izobraževalnih centrih — enako važna. Izobraževalni center naj bi bil vez med proizvodnjo in šolo; pomagal naj bi pri uvajanju delovne sile, jo seznanjal z or-gauizacijo podjetja, s samoupravnimi pravicami in dolžnostmi itd. Tovariš Rotovnik je opozoril na zgrešena mnenja, da je širše druž-beno-ekonomsko znanje potrebno le poklicom širokih, ne pa tudi ozkih profilov. Vsi naši ljudje, ne glede na profil, bodo morali poseči v upravljanje, zato bi bilo nelogično, če bi družbeno-ekonomsko znanje nudili le nekaterim. To nam postane tembolj jasno, če pomislimo na rotacijo (posebno na njeno idejno ozadje), ki jo uvaja nova ustava. Z navedenimi problemi je povezan tudi problem napačnega vrednotenja dela. Delo se še vse preveč vrednoti po formalnih priznanjih namesto po dejanskem znanju, ki naj edino odloča o vrednosti človeka. Eden izmed razlogov napačnega vrednotenja poklicev je v tem, ker še nimamo ustreznih služb za poklicno usmerjanje. Dve ali tri predavanja pod naslovom »Pred iz-(Nadali. na 3. strani) Iz vsebine^ Poročilo s konference ZKS občine Ljubljana-Bežigrad Pisma bralcev Z zborov volivcev in krajevnih’ konferenc SZDL Pogovor s predsednikom komisije za pripravo občinskega statuta Nov zdravstveni dom nam je nujno potreben Bežigrad skozi stoletja Gimnazija — pastorka? 1 p i|s m albir ai/ cle v Cestišče Iliče prvoborcev Vsak dan, ko grem po tej ulici, sem vzmeimirjen, keir vidim, kako propada. Ta ulica j c nastala takoj ]x> I. svetovni vojni, vendar je bila vse do leta 19'60 slepa, saj se je končala sredi njiv, čeprav so hiiše stale tudi tu. Prebivalci v teh hišah so morali ho'diti in se voziti s kolesi po poljski stezi. Pred dvema letoma, ko je občina utrdila stari del ulice, je zgradila še novi del, tako da ima ulica izhod na Lito-sitrojsko cesto. Po enem letu je cestišče na severnem robu začelo propadati in danes so tu že precejšnje iaune. Res je, da so temu največ Krivi kamioni, toda res je tudi, da je občina vložila v to cestišče nekaj milijonov in da bi lahko tudi sami prebivalci te ulice cesto nekoliko vzdrževali. Ce bi vsak pred svojo hišo pograbil gramoz iz odtočnega jarka, bi bilo cestišče še danes ohranjeno, tako pa, kot že rečeno, propada. Drugo leto bomo imeli zopet cesto slabo kot nekoč ... Ali si ne bi tudi somi pomagali, če nam je že skupnost pri-.skočila na pomoč. Prebivalec te ulice Spet imamo zvezo Na zadnjem zboru volivcev terena Stadion je bilo izrečenih več pikrih pripomb na račun podjetja »Ljubljana transport«. Predvsem so volivci kritizirali uvedbo nove prevozne tarife (podražitev vozovnic za 50 odstotkov), ki je prizadela zlasti ljudi z nizkimi osebnimi prejemki, pa tudi gospodinje, saj se morajo najmanj dvakrat na teden voziti v mesto na trg, če hočejo nabaviti povrtnino, sadje in druga živila. Trg za Bežigradom, nasproti Kačiča, je tak, da ne zasluži tega imena, v prodajalnah pa je z raznim blagom tako, da »danes je, jutri ni«. Volivci so se |ezili tudi zato, ker je podjetje »Ljubljana transport« ukinilo zvezo Stadion—Rudnik. Zaradi ukinitve te zveze je moral marsikdo zjutraj hočeš nočeš pešačiti v mesto, ker se ni mogel zriniti v trolejbus. Podjetje »Ljubljana transport« je naposled upoštevalo upravičene ugovore proti ukinitvi zveze Sta-dion-Rudnik in jo ponovno uvedlo. Razlika je le v tem, da je prej vozil avtobus, zdaj pa vozi trolejbus, ki ga obračajo s traktorjem. To manevriranje je malce smešno in zamudno, ljudje pa so vseeno zadovoljni; da imajo le zvezo, ki jim je zlasti v zimskih mesecih nujno potrebna. Aš. Novembrska zgodba o trolejbusu Ko sva z Janezom vsa zadihana ritekla na trolejbusno postajo pri ampiču, je trolejbus že »dvignil sidro« iz velike luže in naju za neveselo slovo še malo obrizgal. V isti sapi sva oba hkrati krepko zarobantila na račun bivše »tramvaj komande« in pomahala presrečnemu šopu občanov, ki so viseli z zadnjih vrat. Sneg, pomešan z. drobnim dežjem, je vztrajno naletaval, trolejbusi pa so na pol prazni kot na kakšni paradi motorizacije defeli-rali mimo čakajočih ljudi, ne da bi se zmenili zanje. V nekaj minutah ie mimo presenečenih ljudi na avtobusni postaji peljalo še kar sedem na pol praznih voz, potem pa dobre pol mre nobeden več. Nazadnje sva se z Janezom le stlačila v trolejbus, ki se je ustavil in nas odpeljal v mesto. Toda nesreča nikdar ne pride samal Moj sopotnik Janez je na Ajdovščini skočil iz trolejbusa naravnost v nepredvideno lu- Ideja o izgradnji rekreacijskega centra Ljubljana na Ježici ni nova. Že nekaj let nazaj se je govorilo in razpravljalo o tem na raznih mestih. Novo je le to, da je občina Bežigrad do sedaj pripravila: idejni načrt za celotno ureditev od železniškega mostu do Tomačevega, da so v teku nadaljnje obdelave glavnih projektantov in urejene vse formalnosti glede ustanovitve podjetja v izgradnji, ki je že prevzelo investicijsko izgradnjo. Novoustanovljenemu podjetju so dodeljena osnovna sredstva sedanjega gostišča »Gostišče ob Savi«. To gostišče bo še nadalje obratovalo, dokler ga ne bodo porušili zaradi novih gradenj. Tudi turistično društvo Bežigrad je sklenilo prenesti vse objekte kopališča na Ježici na novo podjetje. Tako je vse pripravljeno za začetek; odvisno je le od tega, v kakšni širini se bo investicija izvajala. Po dosedanjih predračunih znaša skupna investicijska vsota približno 900,000.000 din. V ta okvir spada zamisel o izgradnji 12-nadstropnega sodobnega hotela, izgradnja restavracijskih objektov z vrtno in terasno ureditvijo, izgradnja modernega avtocampinga, več bazenov na prostem, izgradnja zimskega konališča in številnih športnih objektov ter ureditev parkov na približno 60ha površine. Če bi bila zagotovljena celotna investicijska vsota, potem bi imela Ljubljana že v letu 1964 rekre-acijsiki center, ki bi lahko sprejel dnevno več kot 15.000 gostov. Potreba po izgradnji takšnega centra je več kot nujna. Danes Ljubljančani na žalost res nimajo možnosti preživeti svoj prosti čas nn primer-nean kraju v Ljubljani ali bližnji okolici. Znano je, da vsa mesta po svetu posvečajo posebno skrb izgradnji objektov za rekreacijo, saj je to vsestransko utemeljena investicija v ekonomskem, zdravstvenem in socialnem pogledu. Tako je na primer v Beogradu za izgradnjo Ada ciganlije predvidenih nad 5 milijard dinarjev, v Zagrebu so namenili za rekreacijski center 5 milijarde dinarjev itd. žo in zajel za pol desnega čevlja vode. Za ravnotežje je pomočil v mokri element še drugo nogo in me samega poslal v kino, češ pol filma sva tako ali tako že zamudila, pa si ti oglej drugo polovico z obeh sedežev. S prvim trolejbusom, ki ga je sprejel v svoje natlačeno naročje, jo je popihal nazaj domov. ni — Da bi bili bolje obveščeni V sistemu družbenega samoupravljanja je še posebno važno, da se ljudje, proizvajalci in upravljavci. V Ljubljani pa je stanje tako, da še ne vemo, ali bodo potrebna sredstva zagotovljena. Občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad predlaga, da se ta načrt izvaja v etapah. V prvo etapo pride izgradnja campin-a, restavracije in del hotelskih apacitet v skupni vrednosti okrog 180 milijonov din. Organi občine so predložili načrt financiranja prve etape, za katero so pripravljeni zagotoviti četrtino sredstev v dveh letih. Predvidevajo, da bo drugo četrtino prispeval okraj, ostalo pa pravilno obveščeni o vsem, pri čemer imajo pravico soodločati. To se pravi: ooveščati jih je treba redno in jih seznanjati s problemi na jasen, razumljiv način. Kdor ve, za •aj gre, kdor je s stvarmi sezna-jeo, bo zlahka razpravljal o njih m sodeloval pri upravljanju. Kdor pa problemov ne pozna oziroma jih ne raizume, bo največkrat ostal ob njih pasiven. O tem je bilo govora tudi na letni konferenci SZDL terena Stadion. Pri tem so bili deležni še posebnega poudarka zbori volivcev, kjer tolmačijo občinski odborniki gospodarsko politiko in odgovarjajo na razna vprašanja. Volivci so se strinjali s predlogom, naj bi bila tolmačenja čimbolj poljudna in jasna; na razna vprašanja naj bi poleg občinskih odbornikov odgovarjali tudi občinski uslužbenci oziroma strokovnjaki za posamezna področja gospodarske dejavnosti. Tako bi bili zbori volivcev dosti bolj plodni. E. C. pristojna banka. Ce se bo to uresničilo, potem bomo izgradnjo prve etape pričeli v letu 1963. Za izgradnjo rekreacijskega centra Ljubljane na Ježici so zainteresirani tako prebivalci Ljubl jane kot razni forumi, res pa je tudi to, da se je do sedaj konkretno lotila realizacije tega programa le občina Bežigrad. Prepričani smo, da v tej akciji občina Bežigrad ne bo osamljena, saj gre za skupno stvar Ljubljane in njene bližnje okolice. J. 2. Kako je s pripravami za izgradnjo rekreacijskega centra na Ježici Obrtniški center v Savskem naselju spomladi V prejšnji številki smo pisali, da. bodo obrtniški center v Savskem naselju ob potrošniškem centru odprli že letos. Obrtniška dela pa so se nekoliko zavlekla, tako da bodo center končali šele spomladi prihodnjega leta. Sicer pa je centralna kurjava v njem urejena, tako da bodo potrošniški center oh njem lahko že letos ogrevali s toplo vodo. * Novi ulici Zadnje čase se najhitreje širi naselje na Brinju, zaradi česar nastajajo tam tudi nove ulice. Svet za notranje zadeve je predlagal občinskemu ljudskemu odboru imeni za ulici, ki držita od Tolstojeve ulice proti severu: Ulica Pohorskega bataljona in Ulica Milana Šušteršiča, (Predlog za imenovanje ene izmed ulic po zaslužnem revolucionarju Milanu Šušteršiču je sprožil »Zbor volivcev« v svoji 2. letošnji številki.) Občinski ljudski odbor je predlog sprejel. Dragemu tovarišu Makucu v slovo Poslovili smo se od njega, člana naše hišne skupnosti. Veder in nasmejan je hodil med nami. Njegov prisrčni, dobri smeh je šel z njim in vedril obraze nam, ki smo se bali dne, ki je lako neusmiljeno in kruto visel nad njim. Tiho se je poslavljal od mladosti, načrtov, nad — in življenja. Tu se je pokazala vsa njegova človeška veličina. Bil je človek — bil je dober kot kruh. Imeli smo ga radi vsi — prav vsi. Ničesar mu nismo mogli dati o zameno za njegovo trdno vero o iioljenje, brezmočni smo gledali, kako odhaja, nismo se mogli boriti zanj, da bi ostal med nami On pa je bil tako bogat, delil je svoj dobri, prisrčni smeh ose naokoli in našel za vsakega od nas dobro besedo. Kajti bil je resnično plemenit, nezlagan do oseh in vsakogar — človek, ki je znal v soljudeh vselej in povsod odkriti njihovo pravo bistvo In zato ga bomo težko pogrešali. Njegova prezgodnja smrl je nooa bolečina in izguba v nizu izgub, ki jih doživljamo vsak po svoje. Spomin nanj naj predrami o življenje ose tisto, o čemer je sanjal in za kar je do zadnjega diha živel ta plavolasi fant s cvetjem v srcu — človek, umetnik in borec Drago Makuc. Ilišna skupnost stanovalcev ulice Lujize Pesjakove 14-16 mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmammmmm ANTONIJA FURLAN že več kot 20 let pobira članarino Ko mi je urednik naročil, naj se oglasim pri Antoniji Furlan, ki je začela že leta 1941 pobirati prispevke za OF in ki še zdaj pobira članarino za Socialistično zvezo, sem mislil, da bo tovarišica Furlanova rada pri|K>vedovala o svojih doživetjih. Naletel pa sem na skromno, preprosto ženo, ki nerada govori o sebi, ker se ji zdi vse, kar je storila za skupnost, samo po sebi umevno. — Oh, saj ni bilo nič posebnega, je dejala Antonija Furlan, ki gre že oseminšestdesetim letom naproti. _ Za Komunkstično partijo Jugoslavije sem pričela delati že leta 1935 Takrat so me moj mož, hči in sin pritegnili k delu, sicer pa kaj sem hotela, se je nagajivo nasmehnila. — Takrat smo stanovali na Rimski cesti in vsakih nekaj dni so so člani ilegalne Komunistične partijo Jugoslavijo in ostali najpred-ni ljudje sestajali pri nas. Tako sem tudi jaz pričela zbirati članarino in prenašati literaturo. Sicer pa je naša družina bila pod stalno policijsko kontrolo in smo imeli doma vsaka dva meseca preiskavo. # Sedemnajstletna hči Antonije Furlan je leta 1936 odšla na Dunaj, kjer se je sestala z nekaterimi vo- ditelji naprednega gibanja, ki so bili na Dunaju. ’li so ji dali s seboj precej literature, toda dekle je bilo najbrž izdano in tako so jo jugoslovanski policaji prijeli in zaprli. Istočasno pa so aretirali še njenega očeta in brata. Sin Antonije Furlan je že po nekaj dneh prišel iz preiskovalnega zapora, mož in hči pa sta po sedmih mesecih preiskovalnega zapora izvedela na razpra- vi, da sta obsojena vsak na šest mesecev in sta bila takoj po razpravi izpuščena na prosto. Med okupacijo se je moralo ilegalno napredno gibanje pogrezniti še bolj v ilegalo. Ko danes poslušamo. kaj vse so takrat naši ljudje na redili, s kakšnim idealizmom so pomagali partizanskemu gibanju, si ne moremo kaj, da jih ne bi občudovali. Antonija Furlan je že 1941. leta začela pobirati članarino oziroma prispevke za OF v predelu Tavčarjeve, Cigaletove in Trdinove ulice ter Titove ceste, ker se je med tem časom preselila v Cigaletovo ulico. Spominja se, da so članarino plačevali skoraj vsi prebivalci teh ulic. V začetku je pobirala članarino sama, pozneje pa jo je zbirala — v vsaki hiši je namreč pobiral članarino poseben zaupnik ali zaupnica O F. Okupator sc je povezal z nazadnjaškimi elementi, ki so vtikal: svoj nos v vsako hišo. Družina Antonije Furlan je bila okupatorjem trn v peti. Njenega moža so že ob začetku okupacije aretirali in ga odpeljali v neko italijansko taborišče, kjer je pričakal konca vojne; osvobodili so ga zahodni zavezoiki. Sin je med prvimi odšel v partizane. Ni se vrnil. Hčerkin mož je tudi prijel za orožje in odšel v gozdove. Tudi ta se ni vrnil. Hči in mati pa sta delovali v Ljubljani. V stanovanju sta imeli skladišče Slovenske narodne pomoči, zbirali sta denar in prenašali literaturo. Dne 22. decembra 1942, leta zvečer je v stanovanju Furlanovih pozvonilo. Vdrlo je šest civilistov, ki so začeli preiskavo. Odkrili so skladišče, potem pa so odgnali mater in hčerko s pet tednov starim otrokom. Zaplenili so tudi radio, in Antonija Furlan še danes ne ve, kako se je kazalec ustavil prav na neki angleški postaji, tako da je policija imela še en dokaz... V zaporu sta se mati in hči znašli med 32 akti-vistkami, ki so jih tiste dni prijeli. Slo je za znani proces proti Mariji Klopčičevi, ki je bil 10. marca naslednjega leta. Hči je morala v taborišče v Italijo, druge obtoženke pa so dobile po 2 do 15 let strogega za,pora. Seveda pa so že po nekaj mesecih, ko se je fašistična Italija zlomila, prišle na prosto. Tovarišica Furlanova je na procesu izjavila, dn je obleko in hrano zbirala zato ker ima tri svojce v italijanskih taborišči!]. (Dejala je, da je razen moža v Italiji še njen sin in zet, čeprav sta bila v partizanih). — Toda vašega sina in zeta nismo našli v spisku internirancev, io ji dejali na sodišču. — Mar sem jaz kriva če jih ne najdete, saj jih nisem internirala jaz, ampak vi, jim je odgovorila. Kljub temu pa so jo obsodili na rlva meseca zapora in plačilo 2.000 lir kazni. — Zaporno kazen sem bila že odsedela v preiskovalnem zaporu, se je nasmehnila tovarišica Furlanova, — denarne ku-j.ni nn nikoli nisem plačala. Leto dni pozneje je Antonija Furlan znova v zaporu, še danes trdi, da je bila izdana, ko so 28. januarja 1944, leta prišli ponjo belogardisti. Potem ie bila do 22. aprila v raznih ljubljanskih kaznilnicah, najdlje v kaznilnici na Poljanskem nasipu, kjer so zelo grdo ravnali z zaprtimi aktivistkami. — Na zaslišanjih so me tepli po obrazu, je dejala — pa nisem nič izdala. Dne 22. aprila so jo z drugimi vred odpeljali v Ravensbriiok, v zloglasno nacistično taborišče, od koder se je vrnila po osvoboditvi. * Antonija Furlan je s svojini možem potem živela nekaj let po osvoboditvi v Opatiji iu nn Bledu, 1931. pa se je naselila v naši občini v montažni hiši v Ptujski ulici 9. Še danes, kljub letom, ki ji dajejo vso pravico do počitka, deluje v družbeno političnih organizacijah. Se sedaj pobira članarino za Socialistično zvezo delovnih ljudi, jezi pa se le nad brezbrižnostjo današnjih ljudi, ki jih mora obiskovati po hišah, čeprav so ji obljubili, da ji bodo članarino prinašali sami na dom. V Ob 20 obletnici AF7, Jugoslavijo iskreno čestitamo vsem ženam, ki se — kakor Antonija Furlan — žo leta in leta žrtvujejo za skupnost. Biš. Z letne konference ZKS občine Ljubljana-Bežigrad (Nadalj. s 1. strani) je izdelke na tržišče. Danes proizvodnja nekaterih artiklov nima perspektive zaradi tega, ker nismo več tako siromašna dežela, da bi se lahko vsaka proizvodnja plasirala na tržišču. Vodstva nekaterih gospodarskih organizacij se ob vseh nastajajočih problemih sklicujejo na zunanje vzroke. Ko je spomladi »Tonosa« prišla v težaven gospodarski položaj spričo uvoza tujih, cenejših nogavic, so vzroke za ta jvoložaj sprevrgli samo na ta uvoz. Da bi lahko konkurirala uvoženim artik.om, je »Tonosa« znižala cene svojim izdelkom za 30 »/o in si tudi pri tej ceni ustvarjala dobiček. V tem primeru uvoza naše tržišče ni bilo negativen pojav, ker je to povzročilo, da so samoupravni organi v »lo-nosi« začeli razmišljati o ceni in kvaliteti svojih proizvodov, o izkoriščanju notranjih rezerv, kajti vsiljuje se vprašanje, ali je bilo to podjetje upravičeno do tako visokega dobička samo zaradi pripri- llsm) u „„ ,____ talnega položaja na našem tržišču. . j naredif niti koliko bo komer- /^ ,vi/-J l r» TV r» c n m O J . . . Vi I koli prej enakovreden činitelj proizvodnji, in čeprav smo to vsi povsod in vedno pripravljeni priznati, se pri konkretnem analiziranju, to je ob izdelavi analiz tržišča, pokaže, da ga kot takega nismo pripravljeni sprejeti. Prepuščanje iniciative za izdelavo teh analiz komerciali, ki večkrat nima za to niti aposobnjh kadrov niti se noče angažirati v to, ker zahteva tako delo dobro poznavanje tržišča ob upoštevanju vseh elementov, ki pridejo do izraza, kaže, da pomen analiz še vedno podcenjujejo. S prehodom podjetij na delitev osebnih dohodkov po plačani in ne več po fakturirani realizaciji se je pojavil nov element, ki bo nedvomno v podjetju velikega pomena. V naših podjetjih je vedno tako, da pomeni komerciala poseben del, tehnični oddelek spet poseben dol itd., da peša notranja organizacija itd. Prav prehod na plačano realizacijo pa bo ekonomsko prisilil gospodarske organizacije, da okrepijo notranjo organizacijo, kajti sedaj ne bo vse_ odvisno od tega, koliko bo proizva- Za uspešno delovanje — ne samo komunistov, temveč tudi samoupravnih organov ter ostalih druž-beno-političnih organizacij — je nadvse pomembno, da ^razumejo osnovna in bistvena vprašanju problemov vsake posamezne gospodarske organizacije. Nerazumevanje bistvenih vprašanj ter pavšalno in deklarativno razpravljanje zamegljuje dejanski položaj ter hkrati poglablja nerešene probleme. SLABA IN DRAGA PROIZVODNJA NIMA PERSPEKTIV Nedvomno je eno izmed osnovnih in bistvenih vprašanj jasna proizvodna orientacija. Dejstvo, da večina gospodarskih organizacij nima izdelanih načrtov, bo za marsikatero izmed njih postalo usodno. Kjer te načrte imajo, bolehajo na celi vrsti pomanjkljivosti, kot na primer, da predvidevajo samo razširitev proizvodnih zmogljivosti, ne vedo pa, koliko strokovnega kadra bodo še potrebovali, da razširitev ni ekonomsko utemeljena glede na potrebe domačega in tujega tržišča itd. Slaba in draga proizvodnja nima perspektiv. To pa je proizvodnja, ki sloni na zastarelem, polobrtni-škem načinu proizvajanja. Cenejšo in kvalitetnejšo proizvodnjo je moč doseči le z veliko seri jsko proizvod-njo. Ob tej ugotovitvi konference se pojavlja vprašanje sanacije večjega številu manjšin gospodarskih organizacij z obrtniškim načinom Proizvodnje. Jasno je, da je izhod 'e v modernizaciji, večji specializaciji, kooperaciji itd,, kajti nadaljnji razvoj industrijske proizvodnje zahteva čedalje večjo delitev dela. Letos je bilo sproženo vprašanje združitve več manjših podjetij v občini (Opekarna, Cementar, Obnova, GP Bežigrad, Črnuče; Umetni kamen, Ključavničarstvo, Kamin, Kleparsko inštalaterska delavnica tal.) vendar do rezultatov do sedaj hi prišlo. Razprava za združitev OP Bežigrad in GP Obnove je pokazala, da bi bila ta združitev ekonomsko zelo upravičena, vendar kolektiv GP Bežigrad ni privolil v združitev. Celotna razprava v GP Bežigrad se je na koncu zreducirala na trditev, češ da bodo v primeru združitve sužnji GP Obnove. Prav ta primer kaže, da igrajo še vedno pomembno vlogo težnje za boljšimi mesti, kar včasih pomeni resno oviro za ekonomsko še tako upravičeno združitev. Konferenca je predvsem poudarila načelo: Ko-lektivi naj o svoji usodi odločajo sami; zato mora biti združevanje Posledica sklepa kolektiva, ki je prepričan v koristnost svoje odločitve. Glavni razlogi za združitev mora jo biti ekonomski pokazatelji, k| kažejo v združenem podjetju otožnosti boljšega gospodarjenja. y°ga članov Zk se kaže prav v nkciji proti birokratičnim, šovinističnim in drugim pojavom, ki se Pojavljajo ob takih primerih. Ze večkrat je bilo ob različnih prilikah opozorjeno, da pri nas za '*v,ig produktivnosti še obstojijo no- cijala prodala, marveč bo uspeh podjetja odvisen od prizadevanja vseh. VKLJUČITEV V SVETOVNO TRŽIŠČE ________ EKONOMSKA NUJNOST T; iv ne gre podcenjevati napo-so bili v zadnjem obdobju, Ce| rov, JUL'_____ . zlasti po pismu 1K CK ZKJ, storjeni za povečanje izvoza, se še vedno postavlja vprašanje, ali smo že v miselnosti osvojili menjavo z zunanjim trgom kot bistveni sestavni det naše ekonomske politike. Cc je bilo prej ugotovljeno, da smemo nadaljnje uspehe v gospodarstvu pričakovati edino z dvigom produktivnosti, potem je jasno, da je vključitev v svetovno tržišče ekonomska nujnost. Le dvig produktivnosti in zaostrena intenzivnost dela lahko zagotovi proizvajanje cenejšega izdelka. Cenejša pa je predvsem velika serijska proizvodnja. Serijska proizvodnja pa zahteva veliko večje tržišče, kot je jugoslovanski trg, kajti jasno je, da velike serijske proizvodnje notrame tržišče v večini primerov ne bi moglo absorbirati. Ce je bilo prej ugotovljeno, da imamo zalog v vrednosti 6,3 milijard dinarjev, da imamo že danes V nekaterih dejavnostih predimenzionirano proizvodnjo, da notranji trg že danes ne more tega absorbirati, potem je jasno, da že obstoječe proizvodne zmogljivosti zahtevajo, da te proizvode plasiramo na zunanji trg. Dejstvo, da z visokimi proizvodnimi stroški teže dosegamo konkurenčne cene v tujini, otežkoča uspešen plastna na sveiovnem tigu. Te težave pa poglabljajo še subjektivne pomanjkljivosti v gospodarskih organizacijah, kajti sedanji sestav večine naših komercialnih služb ne daje zagotovila, da bi bili sposobni neprestano spreminjati tuje tržišče. GRE ZA OBJEKTIVNA MERILA DELITVE Analiza osemmesečnega gospodarjenja v občini Ljubljana-Bežigrad kaže, da gospodarske organizacije še niso našle objektivnih meril, ki bi zagotavljale odvisnost osebnih dohodkov od produktivnosti. Analiza kaže, da se je v tem obdobju zmanjšala fakturirana realizacija in s tem tudi vnovčena realizacija, da pa osebni dohodki stalno naraščajo. Posledica dosedanjih neobjektivnih meril so nedvomno tudi različne moralne deformacije, samozadovoljstva, kruhobprstvo, ekonomiziranost itd,, ki jih je bilo moč opaziti v zadnjem času. Ti ekscesi ne izvirajo iz dejstva, da imajo nekateri večje, drugi na manjše dohodke, temveč izvirajo iz nepravilne, neobjektivne delitve osebnih dohodkov glede na vloženo delo. Kritike zaradi prevelikih razponov so se redno pojavljale tam, kjer previsoki dohodka ne slonijo na lastnem delu. V nekaterih gospodarskih organizacijah so mislili, da pri njih ne more priti do problemov z osebnimi dohodki, ker znaša največji dohodek le 60.000 ali 70.000 dinarjev. Nemalo pa so bili začudeni, ko je vprašanje osebnih dohodkov postalo v kolektivu pereč problem, čeprav niso imeli prevelikih razponov. V novem sistemu delitve dohodka gre za objektivno delitev osebnih dohodkov v skladu z vloženim delom vsakega člana kolektiva. Kakor kolektivi niso dovoljevali, da bi se uveljavljale uravni-lovske težnje, teorije »enakih želodcev« itd., prav tako ne smejo dovoliti delitve dohodkov, ki niso v skladu z vloženlm delom. Uravni-lovskih teženj niso dovoljevali zato, ker so bile v nasprotju s sistemom, po katerem je višina dohodka odvisna od vloženega dela, pa tudi zato, ker bi te težnje slabile materialno zainteresiranost in s tem zniževale produktivnost. Konferenca je poudarila, da ne gre za boj proti visokim dohodkom, temveč Razstavni prostor in trgovina pohištva na GR proti tistim dohodkom, ki niso rezultat lastnega vloženega dela. Pri vsem tem je osnovna naloga, da se najdejo merila, ki bodo objektivno odražala vloženo delo. Zaradi specifičnosti posameznih gospodarskih organizacij pri iskanju meril ui mogoče mehanično prenašati izkušenj ene gospodarske organizacije na drugo. Formiranje pravilnikov o delitvi dohodkov z objektivnimi merili je daljši proces. Vsaka proizvodna in organizacijska sprememba gospodarske organizacije mora vplivati tudi na spremembo delitve osebnih dohodkov. Zaradi tega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in čistega dohodka ni mogoče smatrati za enkratno dokončno veljavno resnico. Večina prizadevanj v smeri decentralizacije delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja ima vse preveč propagand-no-političnega značaja. Tem prizadevanjem bi bilo potrebno dati mnogo več strokovnih, kvalitetnih, analitskih argumentov. V »Topsu« se čuti odpor proti formiranju ekonomskih enot zaradi dejstva, da je pri poiskusno formirani ekonomski enoti prišlo do anomalij pri izplačevanju osebnih dohodkov. Do anomalij pa je dejansko prišlo zaradi tega, ker ni nihče spremljal vseh tistih odnosov, ki so se pojavljali v ekonomski enoti. PROIZVAJALCEM — UPRAVLJAVCEM JE POTREBNA OSNOVNA DRUŽBENOEKONOMSKA VZGOJA Druga skrajnost pa ie mnen da je potrebno decentralizacijo lavskega samoupravljanja izvesti za vsako ceno. Konferenca je jasno poudarila misel, da morajo biti prizadevanja usmerjena k decentralizaciji, k formiranju ekonomskih enot, toda k taki decentralizaciji, ki bo dala večjo proizvodni«, izboljšala tehnološke procese, povečala rentabilnost itd. Dokler naši proiz-vajalci-upravljavoi ne bodo dobili osnovne družbeno-ekonomske vzgoje, na podlagi katere bodo lahko uspešno gospodarili, toliko časa bo-(Konec na 7. strani) mre. de- Hilli M ktliiiiisit ulili (Nudalj. s 1. strani) biro poklica« v osmem razredu so nezadosten kažipot. Pri tem lahko odigra pomembno vlogo tehnična vzgoja, ki postavlja mladino v nov, aktiven odnos do sveta in njegovega razvoja. Tovariš Rotovnik se je dotaknil tudi kadrovske politike v naših gospodarskih organizacijah, o kateri je dejal, da je njeno trenutno stanje porazno. Že dolgo časa ponavljamo, naj kadrovanje sloni na dejanskih potrebah, ne na le na zmogljivosti določenih šol, Uspehov v proizvodnji si ne moremo zamisliti brez kadrovske politike, ki jo oblikujejo organi upravljanja, izvršujejo pa kadrovske službe. Pri tem velja podčrtati, da novi sistean izobraževanja, zlasti še priučevanje na delovnem mestu, zahteva močno razvit inštruktorski aparat. LMS naj bi med drugim naredila pregled nad potrebami po novi delovni sili, da bi lahko skupaj z drugimi odgovornimi činitejji začela akcijo za iskanje in odpiranje novih delovnih mest. Zavedati se mo- šole začeli delovati 1. 1957 in 1958, bi lahko znatno pripomogli k izboljšanju proizvodnje in pri usposabljanju mladih za delavsko samoupravljanje. Število teh klubov pa je na žalost močno upadlo, tako da sta bila lani v naši občini samo še dva (v Topsu in Elmi). Vzrok lahko iščemo predvsem v slabi vsebinski orientaciji in nedelavnosti vodstev aktivov UMS. Nu jno je potrebno, da se ti klubi spet postavijo na noge. Jasno nam je, da mora imeti vsakdo, ki se hoče aktivno uveljaviti v družbi, osnovne pojme o gospodarskem sistemu, o samoupravnem mehanizmu itd. Osnovna in srednja šola pa nudita dijakom premalo znanja s tega področja, tako da mladinci, ki pridejo v proizvodnjo, ne vedo dosti o samoupravljanju ter o svojih osebnih nalogah, položaju in vlogi v njem. Zato naj bi se LMS skupaj s prosvetnimi or- zakaj je štipendiranju O vseh problemih, ki so bili nanizani v referatu, so delegati obširno razpravljali in navrgli še precej novih. Tako npr. je spregovoril zastopnik kmečke mladine, ki so ga navzoči poslušali z naj večjim zanimanjem, verjetno zato, ker ni (na žalost) nihče drug omenil mladine na vasi, tiste mladine, ki bi jo morali navajati na moderno kmeta- _ vanje in jo odtegniti vplivom grun- vprašanjih, ki jih je tarske miselnosti. tako smelo postavila e marsikje tak odpor proti J ljudi, ki so v proizvodnji? Morda zato, ker se stari kader boji, da ga ne bi mladi izpodrinili? Problem za problemom se je vrstil v diskusiji. Nemogoče je, da bi na tem mestu pisali o vsem, kar so obravnavali, želimo mladina sama pisala v Oglasil tglai. .. . kvalificiranih delavcev in ožigosal gani zavzela, boljšal ^ ramo namreč, da so osnovne V«"ie rezeTve' ‘s7mo°primen ‘izrabe Prenapolnjene, zato ie treba začeti delovnega časa kažeio. da ie bil 0 čhmprej, da nas čas ne prehiti. Zelo važ.ne so tudi naloge LMS na področju družbeno-političnega izobraževanja. Bili smo premalo načrtni in dosledni pri usposabljanju mladih za smelejše vključevanje v delavsko samoupravljanje in reševanje družbeno-političmh ter gospodarskih vprašanj. Tako npr. je imelo le šest gospodarskih organizacij seminarje za nove delavske svete ( namen teh seminarjev je bil predvsem, da bi usposobili mlajše člane DS). Večine mladih proizvajalcev nismo še usposobili, nismo jim nudili dovolj znanja, da bi se lahko bolj zrelo in učinkovito uveljavili kot proizvajalci im upravljavci,_v procesu pro- lovnega časa kažejo, da je bil taud časa v osmih mesecih izkori-sfen povprečno le s 86,2 Vo, vtem ko ta bil v prvih (reli mesecih izkori-P'!' s Čeprav v gospodar- skih organizacijah pozn. jo »sezonske bolnike« (delo na polju, šušinar-?tvo itd,), se preprosto zadovoljujta z ugotovitvijo, da »je tu zdruv-tasko potrdilo«. USPEH POSTAJA ODVISEN OD PRIZADEVANJA VSEH Ven 9-mesečni realizaciii družbenega plana in proračuna občine. V poročilu predsednika krajevnega odbora tovariša Frasa je bilo najbolj zanimivo, kako so izbirali komisijo za trgovino in preskrbo, ki je zamenjala nedelavni potrošniški svet. Člane za to komisijo so iskali med 21 občani, ki so v anketi, katero je bil razpisal krajevni odbor SZDL, izrazili pripravljenost za delo v potrošniškem svetu. Vsi so bili povabljeni na sestanek, vendar jih ie šele na 3. sestanek prišlo toliko, da so lahko sestavili il-člansko komisijo. Predsednik krajevnega odbora je imel prav, ko je dejal, da so občani terena Ježice anketo najbrž vzeli premalo rosno. Poročilo tovarišice Kmetičeve o delu socialne komisije pri krajevnem odboru bi bilo lahko boljše, ker bi lahko povedala vsaj število primerov, katere so reševali, če že ni povedala imen tistih, ki jim je bilo treba pomagati. NAREDILI SO KAR PRECEJ Največ je vedel povedati tovariš Kreč o delu komunalne komisije. Med letom je dosegla in financirala postavitev 11 cestnih svetilk na različnih mestih Ježice, dosegla je, da je mestni vodovod položil 80 m vodovoda, organizirala je nasutje ceste proti Urbancu, z občino pa je uredila, da se bo trafopostaja pri šoli vendarle začela graditi. Pogodba z Elektro Ljubljana-mesto o financiranju in izgradnji te postaje je že sklenjena. Poleg tega je komunalna komisija napravila načrt za dovoz 130 kubikov podutiškega tolčenca posipanje krajevnih cest. Tolčenec je navozila kmetijska zadruga Črnuče na 11 cest, posipanje pa so prevzeli tisti občani, ki stanujejo ob teh cestah. Zanimivo je bilo poročilo blagajničarke krajevnega odbora tovarišice Petričeve. Krajevni odbor je i,220.268 din. 19. letos razpolagal z Stanovanja za transformator, učitelje, ceste.., V Dolu so na konferenci krajevne orgaurjzacije SZDL, ki se je je udeležilo nad 60 članov SZDL, razpravljali o stanovanjih za učitelje tamkajšnje osnovne šole. Na tej osnovni šoli je pet učiteljev brez stanovanj, ki bodo prihodnje leto zapustili svoje delovno mesto, če jim občani v Dolu ne tnalo zagotoviti novih stanovanj. Ljudje zato zahtevajo, naj bi občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad prispeval del sredstev za gradnjo novih stanovanj za prosvetne delavce, sami pa bi prispevali večji del gradbe- St. 7 Straa 4 Zfo/ volivcev nega materiala i.n pomagali pri gradnji s prostovoljnim delom. To ie v Dolu sedaj osnovni problem, ki ga žele rešiti čimprej. Razen tega bi morali zgraditi novo transformatorsko postajo v Podgori, ker je električni tok v tem delu zelo šibak in luči spo~ minjajo bolj na petrolejske brljiv-ke kot na sodobno električno razsvetljavo. Za naslednje leto naj bi bežigrajska občina zagotovila tudi sredstva za nadaljevanje regulacijskih del obeh bregov Bistrice — spodnjega dela. Samo letos so v ta dela vložili nad tri milijone dinarjev. Tudi republiško cesto Ljubljana—Lrtija (zanjo že obstajajo načrti), naj bi pričeli obnavljati prihodnje leto. Novo ambulanto, ki so jo dogradili letos — sedaj jo samo novembra pa je imel v blagajni še 636.720din. Odbor je lepo uredil terensko pisarno, ki je sedaj na razpolago vsem krajevnim organizacijam, financiral je nekatera komunalna dela, razen tega pa je finančno podprl mladinsko organizacijo s 15.000 din, šolsko kuhinjo s 15 000 dinarji, društvo Partizan in gasilsko društvo — vsako z 20.000 din, vzgoj-no-varstveno ustanovo pri soli na Ježici s 182.500 din, socialno potrebnim pa je razdelil podpor za 217.830 dinarjev. Predsednik poravnalnega sveta tovariš Leben je ugotovil, da se Ježičami zelo malo prepirajo in da je letos svet obravnaval samo 3 primere, rešil. od katerih je dva ugodno še opremljajo — bodo odprli v začetku prihodnjega leta. Organizacija Socialistične zveze v Dolu je bila v preteklem letu zelo aktivna in je pomagala krajevnemu odboru in drugim družbeno političnim organizacijam z nasveti, spodbudami. Zelo delavni so bili »Svoboda«, TVD »Partizan« in Združenje vojaških vojnih invalidov. Najbolj aktivno društvo je bilo TVD »Partizan«, ki ga je Socialistična zveza tudi finančno najbolj podprla. To društvo si je uredilo dva okusno opremljena klubska prostora in kupilo televizijski sprejemnik. Člani SZDL nn konferenci so med drugim kritizirali tudi občinsko investicijsko politiko, ki po njihovem mnenju ni bila najboljša. za V razpravi je volivce zanimalo, kako bo z novo Titovo cesto skozi Ježico. Izražali so nezadovoljstvo, ker jim nihče točno ne pove, kdaj se bo začela graditi. Ne glede na to pa so sprejeli sklop, s katerim prh poročajo občimi, da takoj omogoči rušenje stare Uranove hiše ob Titovi cesti, poleg gostilne »Ruski car«. PROTEST PROTI NEREDU V TROLEJ BUŠNEM PROMETU Stoodstotno so tudi glasovali za sklep, da je treba podjetju Ljub-Ijana-transiport poslati protestno pismo zaradi nerednih voženj — odkar je zgrajen podvoz. Ne morejo namreč razumeti te nerednosti, ki je bila prej opravičljiva zaradi zapornic. Pripovedovali so, da lahko dnevno gledajo »parade trolejbusov«, ki pa so žal tako redke, da je treba na postajah čakati na prevoz od pol do ene ure. Na koncu razprave pa je prišlo tudi do ostrih besed. Izražena je bi-la kritika na račun krajevnega odbora, ki pa je bila preveč pavšalna, da bi bila konstruktivna. Ne gre kritizirati ves odbor zato, ker nekaj odbornikov ne dela. čeprav bi tudi tisti, ki delajo, lahko več napravili. Sicer pa. komu ne bi mogli očitati, da bi lahko napravil več. kot je? Včasih bi bilo treba lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll^ Dopisujte v »Zbor volivčeva! IIIIIIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiH koga tudi pohvaliti, zlasti za to, ker se delo krajevnega odbora odvija med seslnnki, v tem ko se delo drugih odborov največkrat odvija na sestankih, kar pa je neprimerno lažje. Pod posebno točko so na zboru volivcev obravnavali tudi osnutek statuta občine Bežigrad. To je bila prva javna razprava o osnutku v naši občini, vendar ni prinesla novih predlogov, zlasti zato ne, ker so osnutek navzoči premalo poznali. Odbornik Družbene organizacije so dobile prostore v novem gasilskem domu Pred mesecem dni so v Nadgorici ob petdesetletnici ustanovitve gasilskega društvu odprli novi gasilski dom, v katerem je dobila svoje prostore s skromno dvorano tudi krajevna organizacija SZDL in ostale družbeno politične organizacije ter aktiv Ljudske mladine. Člani SZDL s tega območja so se na konferenci predvsem zavzeli, da bi občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad za prihodnje leto zagotovil še pet milijonov dinarjev sredstev za dokončno ureditev in notranjo opremo doma. Mladinska organizacija bo našla v tem domu prostor za kulturno, zabavno in politično življenje in razširila svojo dejavnost predvsem še na neorganizirano kmečko mladino. Med drugim so si zadali nalogo, da bodo vključili v organizacijo SZDL še več novih članov in jih v še večji meri seznanili i gospodarskim in političnim dogajanjem v zveai z ustavnimi reformami v zveznem), republiškem in občinskem merilu. Z ureditvijo kluba v novem gasilskem domu bodo poživili delo Socialistične zveze in Ljudske mladine Slovenije, ki bosta našli tod svoj življenjski prostor (predavanja, razvedrilo). Ob zaključku živahne razprave so člani Socialistične zveze izvolili nov devetčlanski odbor krajevno organizacije SiZDL, v katerem stW tudi dva mladinca.. Pionirji v Savskem naselju imajo svoj dom »Mladino je treiba zaposliti, treba je najti nove metode dela z njo, mladina mora imeti prostor, kjer se bo la.lrko shajala in razvijala svojo dejavnost...« Take in podobne zahteve so bile neštetokrat izrečene na sestankih — ne samo v Savskem naselju, ampak jih je verjetno slišati povsod, kjer začno razpravljati o mladini, pa naj bo ta tema predvidena v dnevnem redu ali ne. Vendar dalj od tega običajno ne pride. Obi čajno nel Zato predstavi j naselje izjemo. Prebivalci so nurn- prn Ija pa bi-Savsko reč pred leti izglasovali sklep, da bodo s sam op r is p e vkom doprinesli vsaj nekaj, tla bodo dobili njihovi otroci kaj več kot košček asfalta pred blokom. Več ko je bilo sredstev iz samoprispevka, bolj je dozorevala ideja, da se adaptira vila z velikim vrtom v pionirski dom. ideja sicer še ni dom, toda brez nje ga ne bi bilo. Dolga in težavna je bila pot do njega. Treba je bilo izdelal,i načrte za adaptacijo, stanovalcem priskrbeti druga stanovanja. hišo pa preurediti in opremil,i. Za začetek je bilo na razpolago le 'J milijone dinarjev samoprispevka in mnogo dobre volje. Stanovanjska skupnost je tem trem milijonom dodala še skoraj milijon in pol lastnih sredstev ter dva milijona dinarjev dotacije, ki jo je m Verjemite, veselje ga je pogledati. Hiša kot v pravljici. Na pogled sicer majhna, skriva v sebi pravo bogastvo. Moderna in funkcionalna oprema dopolnjuje njene prostore: kmečko ali — kakor ji pravijo — pravljično sobo, klubsko sobo, čitalnico in še večjo sobo za razne krožke. Poleg teh je še več prostorov, kjer se bodo otroci lahko naučili fotografiranja, modelarstva, radiotehnike in podobnih dejavnosti. Začeli so se že tečaji za pouk tujih jezikov in likovne vzgoje, pravljični krožek za najmlajše, pa še in še mnogo privlačnih in koristnih zanimivosti, ob katerih proste ure vse prehitro minevajo. Knjižnica (za sedaj že skromna), televizor in gramofon napravijo čas še krajši in neredko mamice šele z daljšim prepričevanjem, ki postane včasih tudi boleče, spravijo otroke domov. Motil bi se, kdor bi mislil, da stanovanjska skupnost, svet vzgoj-novarstvenih ustanov. Društvo prijateljev mladine in druge organizacije sedaj z mladino nimajo več skrbi in da je bil z domom problem mladine v naselju rešen. Pokazalo se je namreč, da so interesi pionirjev in mladincev tako zelo različni, da bb streha' za oboje premajhna. Prej ali slej se bodo morali starejši mladinci iz doma popolnoma umak- nosti, ki jih sedaj zavira pomanjkanje primernih prostorov. Tudi pionirski dom je še vedno problem. Določneje: problem je njegovo vzdrževanje. Računi kažejo, da bo treba zagotoviti za njegov obstoj približno tri milijone letno. Dvesto otrok, ki so sedaj včlanjeni v dom, plačujejo po sto dinarjev članarine mesečno. Dohodek je torej več kot samo simboličen. V domu pa je treba plačati vzgojiteljice, čistilko, elektriko, kurjavo, nabaviti še nove knjige, orodje za delavnice, urediti vrl in igrišče pa še to in ono. V domu je ostala tudi družina, kateri bo treba v najkrajšem času poskrbeti drugo stanovanje. Problem vsekakor je, ni pa nobenega dvoma, da se bo našla tudi ustrezna rešitev. Sodelujejo namreč vsi, ki jim je vzgoja mladine pri srcu. In verjemite, teh ni malo. Pa vsi so prepričani, da za pionirski dom potrošena sredstva niso proč vržen denar, temveč varno naložena glavnica, ki se bo bogato obrestovala. — ez Prijetno je v naši knjižnici! Beseda o varstvu in vzgoji otrok Tu se učimo in zabavamo prejela od ObLO Bežigrad. Dober milijon je dodal še zavori Mladi rod, v sklop katerega spada pionirski dom, občinski ljudski orlbor je priskrbel stanovanja za prebivalce in... pionirji v Savskem naselju so letos 25. maja dobili svoj dom. niti. Za sedaj še gostujejo v domu dve uri dnevno, spomladi pa, ko bo dograjen dom skupnosti, bodo našli zatočišče tam. Klubska soba in za razmere v Savskem naselju kar obsežna dvorana bosta znatno pripomogli, da bodo tudi mladinci lah-ko razvili tiste vrste svoje dejav- Na redni letni konferenci krajevne organizacije SZDL Savsko naselje so člani socialistične zveze največ razpravljali o vzgoji in varstvu otrok. Posebno otroci tistih staršev, kjer sta oba roditelja zaposlena, so največkrat prepuščeni sami sebi in ulici, kar nedvomno slabo vpliva na oblikovanje mladega človeka. Mladinske organizacije — od LMS do tabornikov in Zveze prijateljev mladine — ne združujejo pod svojim okriljem vse mladine. Mladina nima primernih igrišč niti prostorov za kulturno in družabno življenje. Novi pio- f: Na zboru volivcev so občani tega območja razpravljali o izpolnitvi občinskega proračuna in družbene-Ra plana, kakor tudi o krajevni in komunalni problematiki. Udeležba je bila še dokaj dobra, razprava pa izredno živahna. Na zbor sta prišla dva občinska odbornika. Prvi ie podal izčrpno Pojasnilo o izpolnitvi občinskega proračuna in družbenega plana, Pr,|igi pa je poročal o komunalni im krajevni problematiki. poročilih se je razvila živa in ■ Im'ilvn razprava, posebno o kra-P vnrh in komunalnih problemih. „, 'lv.Cl ,so s« zanimali zlalsti za : *>ra®^inje skrajno neurejenih cest J" 1}‘IC Robbove, Vojkove, Sveto-‘ vske, Prcradovičeve, Prekmurske, Kalanove in Peričeve. Vse te ulice ^ T slabem stanju, ob deževnem in ?/‘nom vremenu celo neprehodne, k*bčinski odbornik, zadolžen za 'in jev no in komunalno problemati-• ’ ie zadevo podrobno analiziral «’?v'°'rR na vsa vprašanja ter iil^Ii0^11 .rni'H. 'n Stanovanjska skupnost l(t?r'S poskrbita, da se še 'vvs<-' omenjene ulice oziroma Plujejo s peskom in začno nri«,!,0 iVZi<. r'TV0,i’ sredstva pa mora ei.^'*1 c¥ina- Hkrati so volivci itrgično zahtevali ureditev Vojko- «rtnn,^’ ki ie bi,a let<* ic ‘retjič nina iz programa rekonstrukcije. tuil: n!l vsnkom zboru tako se je o K.,rnj *w,anjein razvila razprava ulici VHr?k°m nas,;liu ob Robbovi 1- V stanovanjskih barakah so nastanjeni delavci Podjetja za ceste, Železniškega transportnega podjetja in Metalke. Ta podjetja niso do danes še nič ukrenila za likvidacijo teh skrajno neurejenih naselij. Prav tako ta podjetja niti toliko ne prispevajo k ureditvi okolice, da bi dala navoziti nekaj kamionov gramoza, da bi bili dohodi k barakam dostopni. Na zboru je bilo tudi govora o enonadstropni stanovanjski baraki v Novakovi ulici št. 5, kjer ie 12 družin in kakšnih 30 samcev, baraka pa je v takem stanju, da se vidno pogreza in je nevarnost, da se zruši. Lastnik barake Kemična tovarna Moste, pa se za to ne zmeni. O zadevi je že razpravljal tudi ObLO Ljubijana-Bežigrad in sprejeli priporočilo, da se izposlujejo druga stanovanja zn ogrožene stanovalce, vendar je ostalo vse pri priporočilu, ker, kot rečeno Kemična tovarna še ni našla razumevanja do tega vprašanja. In če se baraka zruši, če pride do človeških žrtev, kdo bo za to odgovarjal? Ob tej stanovanjski baraki je neurejen prostor, ki ga je izkoristilo podjetje CROAT1A-TRANS iz Zagreba za svoj parkirni prostor. Tako neurejeno stanje na tem kirnem prostoru tudi ogroža nost pešcev. Občani so zahtevali, da stanovanjska skupnost nastopi energično v obeh primerih in tako zaščiti stanovalce te okolice. Dalje je bilo govora tudi o delavskem naselju v Svetosavski ulici, kjer ima gradbeno podjetje »TEHNIKA« stanovanja za okrog 600 oseb. Dohodi do tega naselja so neurejeni in nedovoljno raz- svetljeni. V naselju je posebno ob sobotah in nedeljah ter praznikih tako stanje, da ga mirni stanovalci iz okolice težko prenašajo. Zbor postavlja zahtevo podjetju »TEHNIKA«, da to naselje čimprej likvidira in zgradi samske bloke ter uvede red in disciplino. Jože Crnngelj nirski tlom se bori z materialnimi težavami. Vprašanje financiranja te ustanove bo postalo posebno pereče po novem letu. Občina bi morala čimprej urediti status in financiranje mladinskih in vzgojnih ustanov, ki so za tako veliko naselje zelo pomembne. Socialistična zveza bo morala nuditi v prihodnje predvsem osnovni šoli »Mirana Jarca« več pomoči pri popolnem uveljavljanju načel reformirane šole. V tej šoli, ki je že sedaj polno zasedena, saj jo obiskuje 1.300 Otrok, so ustanovili razredna svete staršev, v katerih sodeluje nad dvesto roditeljev. Ta oblika sodelovanja med starši in roditelji se je doslej izkazala za zelo koristno. V nadaljevanju razprave so delegati naglasili potrebo po prometni ureditvi naselja, boljših in kvalitetnejših uslugah servisov stanovanjske skupnosti, ureditvi zelenic pri novih stolpnicah, gradnji telovadnice, garaž itd. Servisi stanovanjske skupnosti so sicer v zadnjem letu zabeležili kvantitativni napredek, ne pa kvalitetnega. V bodoče bodo morali napredovati tudi v kakovosti uslug. Ob tem pa se odpira še drugi j>rob- lem, ker so nekateri servisi prerasli dejavnost servisnih uslug in se razraščajo v obrtne delavnice, s čimer naraščajo cene njihovih storitev. Razprave ____ republiške ustave so zajele večji dei o osnutkih zvezne in azp ibfi občanov v naselju, vendar so se omejile le bolj na predavanja in zato niso bile najboljše. Vsega skupaj je bilo v Savskem naselju doslej pet predavanj in devet javnih razprav o novih družbenih listinah. Razpravljali so že tudi o novem občinskem statutu in menijo, da bi morali vnesti vanj točna določila o vlogi krajevnih skupnosti in hišnih svetov v bežigrajski občini. O statutu krajevne skupnosti pa bodo začeli razpravljati v prihodnjih dneh. Krajevna organizacija SZDL v Savskem naselju ima devet podružnic, ki skrbe za aktivizacijo in obveščanje političnih aktivov na območju krajevne skupnosti. V prihodnje bo treba po podružnicah poživiti delo, da bo res vsak občan im član krajevne skupnosti postal aktiven sodelavec v krajevni skupnosti, kot osnovni celici socialistične družbe v novem ustavnem sistemu. S krajevne konference SZDL Boris Kidrič Stanovanja za borce NOV par- var- V teli dneh je bila tudi konferenca krajevne organizacije SZDL na območju stanovanjske skupnosti »Boris Kidrič«. Socialistična zveza na tein območju zaradi objektivnih razlogov ni delala tako uspešno kot drugod, ker ni imela svojih prostorov. Na konferenci so predvsem naglasili potrebo po gradnji novih stanovanj za tiste borce narodnoosvobodilne vojne, ki še zmeraj žive v zelo neprimernih stanovanjskih prostorih, Ta stanovanja največkrat ne ustrezajo niti najosnovnejšim življenjskim, zdravstvenim in higienskim pogojem. Ena izmed rešitev za čimhitrejšo rešitev stanovanjskega problema bivših borcev bi bila morda v uresničitvi predloga, da bi s samoprispevki že obstoječe hiše v krajevni skupnosti nadzidali. Takšna stanovanja bi lahko zgradili zelo hitro in bi bila hkrati zelo cenena vpo 1,500.000 dinarjev). Letos so namreč tod samo štirje borci dobili nova stanovanja, medtem ko jih še dvesto živi v neprimernih prostorih. Prihodnje leto bo dobila krajevna organizacija SZDL poslovne prostore v novi zgradbi, ki jo grade za bežigrajsko gimnazijo. V teh prostorih se bo življenje in delo družbenih in političnih organizacij odvijalo nedvomno bolje kot doslej. Na konferenci so razpravljali tudi o problemu servisnih služb, ki so se kakor drugod pričele razvijati v obrtne delavnice In s tem podražile usluge svojih storitev. Člani Socialistične zveze so zelo ostro kritizirali predvsem kvaliteto njihovega dela, ki je največkrat na nizki ravni. Se posebej pereče je vprašanje stanovanj za občane, ki stanujejo v barakah ob Robbovi ulici, saj žive v teh skrajno neprimernih in nezdravih prostorih že vrsto let. Za te ljudi bi morali čimprej preskrbeti primernejša — človeku dostojna stanovanja. Pogovor s predsednikom komisije za pripravo statuta občine Bežigrad Predsednik komisije za pripravo statuta občine Ljubi jana-Bežigrad tovariš Stane Koman nam je odgovoril na nekaj vprašanj v zvezi z razpravo o osnutku občinskega statuta, ki je bil objavljen kot priloga v 6. številki »Zbora volivčevi. Kaj lahko poveste nasploh o osnutku? Vsak občinski statut bi bil lahko svojevrsten, oziroma bi bil lahko prepleten s posebnostmi vsake ob-feppiei Priprava in prve teze za naš Statut so bile res take, saj so bile rezultat konkretnih ugotovitev stanja glede posamezinih vprašanj v moralo pa bi pisati »skupne določbe*. V 101. členu piše »občine* — pravilno »občane«, v 69. členu piše »članom« — pravilno »občanom«. Te napake, kot že rečeno, motijo; niso pa take, da bi bistveno spremenile vsebino členov oziroma osnutka, zlasti zato ne, ker je očitno, da gre za napake. Pri obravnavanju osnutka bodo občani gotovo opozarjali tudi na te in druge napake. Ali imate še katere splošne pripombe k osnutku? Morda bi bilo treba omeniti še problem, glede tretiranja družbe- no političnih organizacij. V osnutku se namreč navzočnost družbeno političnih organizacij pojavlja v mnogih členih, oziroma skoraj v vseh poglavjih. Včasih se določilo nanaša na organizacijo kot tako, včasih so omenjeni odbori, včasih pa občinski forumi, tako organizacije SZDL kot ZSJ. Mogoče je to v redu, lahko pa bi v osnutku omenjali samo občinske organe družbeno političnih organizacij ali pa samo organizacije kot take, ker bi njihovi organi sami lahko dali nadaljnje smernice svojim odborom oziroma podružnicam (čl. 37, 48, 63 itd.). Nova delovna hala Elektrosignala, ki bo dograjena v prvih mesecih leta 1963 Predlog za nov družbeno-kulturni organ V • Sesl let je minilo, odkar je bil prvič imenovan občinski svet Svobod z namenom, da bi vodil in povezoval občinsko prosvetno-kultur-no dejavnost v posameznih kulturnih društvih občine. V obdobju zadnjih let, predvsem pa zadnja leta, se je vloga občinskega sveta Svobod čedalje bolj spreminjala in zavzemala vidnejšo vlogo na kulturno-prosvetnem področju. Posamezne zvrsti kulturne dejavnosti so se razvijale preko komisij pri ObOS Svobod in prosvetnih društev. Uspešno so delovale filmska komisija, komisija za knjižnice, dramska komisija in glasbena komisija. Z delom svojih komisij je občinski svet Svobod posegal tudi na področja šole, gospodarskih organizacij, delavske univerze in glasbene šole, reševal probleme občinske matične knjižnice itd. Pri občinskem svetu Svobod so se kompleksno reševali problemi za celotno območje občine. Večkrat pa so pri reševanju kulturnih problemov naleteli pri nekaterih kulturnih institucijah na težave iz razlogov, da je občinski svet Svobod le družbeni organ, ki vodi in povezuje svoja kulturna društva, na reševanje ostale kulturne problematike pa ne vpliva do-vol j. Pri reševanju enotnega kulturno-prosvetnega dela smo spričo tega tolmačenja naleteli na težave in pomain jkl j ivos t i. Ze, 5alj časa smo razmišljali, kako bi PstamovLli enotni kulturni organ, ki' bi bolj povezoval vso kulturno 'dejavnost v občini. Na zadnji letni konferenci sveta Svobod in prosvet- nih društev so člani soglasno sprejeli predlog, da se dosedanji občinski svet Svobod preimenuje v občinski odbor za kulturo. V sklopu odbora za kulturo deluje še izvršni odbor in plenum; slednji se sklicuje po potrebi. Predlagan je bil iniciativni odbor, ki ima nalogo, da pripravi vse po- 1 trebno za imenovanje in izvolitev novega občinskega kulturnega odbora. Pripravljalni odbor bo sklical razširjeni plenum, na katerega bodo povabljeni vidnejši kulturno-prosvetni delavci) iz vseh zvrsti kulturnega in ustvarjalnega področja. Na plenumu bo izvol jen nov kiilturno-družbeni organ — odbor za kulturo, katerega glavna naloga bo, voditi enotno kulturno politiko v občini. Poleg preusmeritev kulturno prosvetnega dela, čakajo bodoči odbor še druge pomembne naloge: ustanovitev klubov, utrditev dela posameznih komisij in proučitev vseh možnosti, 1 je in na kakšen način zagotoviti dovolj sred- | štev za delo in napredek vseh kul- ! turnih institucij in društev v naši j oboi ni. V zvezi s spremembami je na letni konferenci prišlo do predlo- : gov, da se v občinskem statutu dopolnijo členi, ki obravnavajo kul- ' turna področja. Predloge so obravnavali na konferenci, poslali pa so j jih še na posamezna društva in kulturne ustanove v podrobnejšo razpravo in dopolnitev. Bodoči občinski odbor za kulturo bo zbral vse predloge in jih posredoval občinski statutarni komisiji v dokončno formulacijo. I. B. naši občini. To pa ne velja za ošini ' nuteik statuta. Imeli smo namreč priložnost videti nekaj osnutkov občinskih statutov, Ln spričo želje, da povzamemo določbe pozitivnih izkušenj, ki bi ustrezale tudi nam, našim možnostim in razmeram, je osnutek začel izgubljati originalnost. Zaradi takega načina dela ni nujno, da |e vsebina osnutka slaba, lahko je prav zato celo boljša, kot bi bila sicer, ni pa originalna. Tehnična pomanjkljivost osnutka pa je v tem, da komisija m pregledala kriačnega odtisa, oziroma ni Zasedanja kot posvetovanja nov način dela občinske skupščine V 30. členu osnutka statuta naše občine je določeno, da občinska skupnost lahko prenese upravljanje kornuinalnih in drugih objektov v pregledala končnega teksta osnutka naseljih in vaseh na krajevne skup- ea- ka, ki je bil rezultat zadnjega celodnevnega dela komisije. Na tem sestanku je bilo toliko mnenj in predlogov, da je prvotni osnutek doživel več kot sto novih formulacij in drugih sprememb. Čeprav sta dva člana komisije vodila zapisnik o razpravi, jima vendarle ni uspelo vsega zapisati tako. kot je bilo rečeno oziroma sprejeto. To pa smo ugotovili šele potem, ko je osnutek izšel iz tiska. Mislim, da te napake v bistvu ne spreminjajo vsebine osnutka, motijo pa vendarle. Kakšne napake so to? V 184. členu so omenjeni samo zbori občanov, morali pa bi biti tudi zbori delovnih skupnosti. Takih napak je še nekaj, npr. v čl. 193. Največkrat je io jasno, da je en ali drug zix>r pomotoma izpuščen. V členu 74. so v II. odstavku izpuščeni sveti krajevnih skupnosti in sindikalne podružnice. Taka napaka se pojavlja še v nekaterih členih. Nadalje bi moral člen 28. izpasti, ker so vsebinsko ista določila v 27. členu. Vrinil se je tudi tiskarski škrat. Pod naslovom: »Organi občinske skupščine« piše »sklepi določbe«. nosti, ob istočasni zagotovitvi sreč Štev. To je zelo pomembna stvar, čeprav ni nova in se v praksi že izvaja, Varstveno-vzgojne ustanove v naši občini so npr. že v pristojnosti stanovanjskih skupnosti, del stroškov za vodenje teh ustanov pa se pokriva iz občinskega proračuna oziroma šolskega sklada. Tudi krajevne ceste so v pristojnosti krajevnih odborov, ki dobivajo dotacije iz proračuna, da jih lahko vzdržujejo. S statutom bo ta praksa dobila zakonito obeležje in jo bo laže izvajati naprej. Novo določilo je pravna pomoč občanom (33. člen), la služba sicer že deluje, ni pa še vpeljana, zato ji bo treba posvetiti več pozornosti tudi v statutu. Določila o tem, kdo ima pravico do brezplačne pomoči, in druga važnejša določila, bi kazalo vnesti tudi v statut. V 36. členu je nekaj povsem novih določil. Ta člen namreč določa, da mora občinska skupščina, preden sprejme načrte o razporeditvi svojih finančnih sredstvih, dati te načrte v razpravo tudi odborom SZDL in svetom krajevnih skupnosti. Odbori SZDL in člani svetov način lahko temeljiteje pripravili na zbore občanov in tako prispevali k sprejetju realnih sklepov. Nova stvar je tudi določilo v 47. členu, kjer pifše, da delovne organizacije morajo upoštevati priporočila občinske skupščine pri sestavljanju programov ra-zvoja. Prav tako morajo občinski skupščini, kadar to zahteva, |x>slati dokumentacijo o izvrševanju programa. Pomembnost tega določila je v tem, ker doslej občinskemu ljudskemu odboru ni uspelo, da bi gospodarske organizacije taka priporočila resno obravnavala, a še manj, da bi nanje obvezno odgovorila. To dolžnost namreč nalaga osnutek delovnim organizacijam v čl. 209. Nekaj, kar v praksi še nismo izvajali, določa 58. člen osnutka statuta občine Ljubija,na-Bežigrad. To so zasedanja občinske __ skupščine kot posvetovanja (o določenih vprašanjih) s predstavniki družbeno političnih organizacij, z organi družbenega samoupravljanja in z občani samimi. Pomen tega določila je v tem, ker so organi občine večkrat pred težavno odločitvijo, kako naj ukrepajo, da bo prav. Tako ivosve-tovanje bi doprineslo k pravilni rešitvi. Sklepi takega posvetovanja pa bi za občinsko skupščino pomenili tudi nekaj več kot zaključki javnih tribun in podobnih sestankov. Nadalje je pomemben 60. člen, ki obvezuje občinsko skupščino, da vabi na zasedanja predstavnike tiste delovne organizacije, o kuteri razpravlja. Sicer pa lahko občinska skupščina vabi na zasedanja kogarkoli in za katerokoli zadevo, če misli, da bo njegovo sodelovanje koristno. Člen 68 določa, da občinska skupščina ne more veljavno sklepati o zadevah, za katere je v osnutku predvideno predhodno sodelovanje zborov, odborov in svetov. Te zadeve, ki jih je 7, so predvidene v 184. členu. Vprašanje je, če je v teh 7 zadevah zajeto vse tisto, o čemer bi bilo potrebno predhodno sodelovanje, Zanimivi sta dve določili, in sicer, da se brez predhodne raz Gostišče »Tavčarjev dvor« pripojeno gostišču »Bežigrad« rave na zborih ne sme uvajati no-onili občinskih dajatev, ki bremenijo osebne dohodke, in da brez (! Ker je poslovodkinja gostišča ’ ila sli »Tavčarjev dvor« odipovedala službo in zaprosila za upokojitev, je kolektiv tega gostišča soglasno sklenil da se pripoji gostinskemu podjetju »Bežigrad«. Gostinsko podjetje »Bežigrad« je že II. septembra privolilo, da se mu gostišče »Tavčarjev dvor« priključi. Na skupni seji obeh zborov občinskega Ijud- ravnavi na svetu za gostinstvo in turizem sprejeli sklep, s katerim so želji obeh kolektivov ugodili. krajevnih skupnosti se bodo na ta »koga odbora so po predhodni ob- SEVERNI DEL MARIBORSKE ULICE SE BO IMENOVAL ŠTEMBALOVA ULICA Na zboru volivcev krajevne skupnosti Stožice so volivci predlagali naj bi se severni del Mariborske Stalna delovna predsedstva zborov volivcev in zborov delovnih skupnosti ulice, ki je nastal, ko je podjetje ........................ >jeve uli- V 188. členu osnutka statuta ob- čin,sikega ljudskega odltora Ljuhlja-na-Bežigrad je dok ločeno, da lahko zbore občanov sklicujejo tudi odbori SZDL in sveti krajevnih skupnosti, z.lw>re delovnih skupnosti pa razen dosedanjih sklicateljev tudi sindikalne podružnice in občinski sindikalni svet. To je zelo pomemb-pp, vendar ni novo, saj so odbori SZOL in podružnice ZSj imeli pri-poročila, da to delajo že sedaj, ven- dttfse nobeden te pravice ni posltt- «‘'Novost osnutka pa je, da vodijo zbore občanov in analogno temu tudi zbore delovnih skupnosti (193. čl.) sta,Inn delovna predsedstva, ki jih sestavljajo predsedniki, tajniki in po 2 člana. Njihova mandatna doba je eno loto. Ni pa določeno, če se jih lahko ponovno voli. To bi bilo treba napisati, in sicer, da ne smejo biti izvoljeni dvakrat zaporedoma. Po mnenju tovariša Kar- delja, ki je o tem govoril na Stalni konferenci mest v Titogradu dne 4. novembra letos, bi morali občinski statuti razširiti ustavna določila rotacije. Naš osnutek se tega ni lotit. Laihko računamo, da se bo s stalnim delovnim predsedstvom kvaliteta zborov dvignila. Doslej se je vedno dogajalo, da so se zbori, vsaj kar se tiče razprave o predlogih posameznikov, formulacije zaključlcov in tudi glasovanja, zelo neodgovorno vodili. To dokazujejo tudi slabi zapisniki, iz katerih največkrat ni mogoče ugotoviti, kaj je izglasovano in o čem se sploh ni glasovalo. Občinska skupščina namreč mora obvezno obravnavati le sklepe, ki so po pravilnem postopku izglasovani z večino glasov. Vse to bo laže dosegljivo s stalnimi delovnimi predsedstvi zborov. Zelo zahtevno je določilo v 195. členu, ki obvezuje občinsko skupščino, da mora na prvem zasedanju po opravljenih zborih razpravljati o njihovih sklepih in najkasneje v enem mesecu poslati odgovore delovnim predsedstvom zborov. To določilo je pomembno zato, ker so se doslej organi občine premalo po- trudili, kadar je bilo treba rešiti kakšno težavnejše vprašanje, vezano na sklepe zborov. Po novem bo Avtoobnova v višini Tolstojeve ce pričelo graditi svoje mehanične delavnice im s tem presekalo Mariborsko ulico na dva dela. imenoval Stembalova ulica. Ime so volivci izbrali po Joži Stembalu, partizanu s severnega predela naše občine, ki je padel v NOV. sodelovanja zborov ni mogoče sestaviti vrstni red posameznih komunalnih gradenj. Tudi določila o samoupravljanju uslužbencev občinske skupščine so popolnoma nova. Njihov samoupravni organ (svet kolektiva) v sodelovanju s tajnikom občinske skupščine rešuje notranja organizacijska vprašanja, sistematizacijo delovnih mest, delitev osebnih dohodkov in delovna razmerja. Uslužbenci uprave občinskega ljudskega odbora že imajo eno leto tak organ, na katerega so prenesene nekatere zadeve, vendar je njegova vloga več ali manj posvetovalnega značaja. Ker je to nova stvar, lahko računamo tudi z nesoglasji, zato osnutek statuta določa ustanovitev petčlanskega arbitražnega svetu (člen 148). Tako je v osnutku več zapisa- n >•«» o <» ir rt rt i ■ i p i 4 «» 1» •. I .. 11 v » nega o reševanju pritožb tislnžben-ih cev kot o pritožbah občanov, kar je seveda enu izmed pomanjkljivosti osnutka. treba napeti vse sile, da se bo odgovor lahko tako hitro posredoval. Člen 196 govori o tem, kdaj občinska skupščina ne more izvršiti nekega načrta, če ga je predložila zborom v razpravo. Načrta, ki ga je predložila, ne more izvršiti, če je večina volivcev prizadete volilne enote proti, ali če je proti več, kot polovica zborov v občini. 13o-ločila tega člena so močna skoraj tako kot referendum, ki ga obravnavajo členi od 199 do 206. Osnutek določa, da referendum lahko razpiše samo občinska skupščina, in sicer o tistih vprašanjih, o katerih misli, da so tako pomembna, da je treba zvedeti za mnenje vseh volivcev. Predlog za razpis referenduma pa lahko da občinski skupščini tudi občinski odbor SZDL in občinski sindikalni svet. Ce dobro premislimo, referendum ni lahka stvar. Referendum zahteva visoko stopnjo zavesti ter visoko stopnjo splošnega in strokovnega znanja. O pogojih za izvršitev referenduma se ne smemo na hitro odločiti. Pred prihodom dedka Mraza: Na Gospodarskem razstavišču postav- Ijajo Lnna-park Zdravstvena problematika na območju naše občine Nov zdravstveni dom nam je nujno potreben Naš namen je, seznami'ti občane z nekaterimi osnovnimi problemi zdravstvene službe. Omejili se bomo le na temeljna dejstva, ker ta dejstva vplivajo in so pogoj za reševanje drugih problemov. Pomembna značilnost naše občine je nenehno naraščanje prebival- stva, zaradi gradnje stanovanjskih objektov. S povečanjem prebivalstva pa se pojavljajo poleg drugih tudi zdravstveni problemi. Omenili bi le neke podatke, ki nam primerjalno pokažejo porast prebivalstva v ljubljanskih občinah. Prebivalstvo oki;in“ 31. 12. 31. 3. 1953 1961 Bežigrad .... 20.839 31.841 Center ............. 41.695 43.216 Moste-Polje . . . 26.898 32.198 Šiška....... 30.796 37.303 Vič-Rudmiik . . . 48.393 52.226 Iz teh podatkov je jasno razvidno, da je porast prebivalstva pri nas daleč v ospredju pred drugimi ljubljanskimi občinami. Vzporedno z naraščanjem prebi- Število prebivalcev Indeks Površina na 31. 3. 1 km* 31. 3. povečanja fiosiole 1953 1961 1953 - 100 46.51 448.1 648.6 152.78 4.41 9454.6 9799.5 103.65 152.03 176.9 211.8 119.73 79.06 389.5 471.8 121.13 523.03 92.5 99.9 108.00 valstva se je razvijala in širila tudi zdravstvena služba. Naslednja tabela nam kaže porast storitev od leta 1956, ko je bil ustanovljen zdravstveni dom občine Ljubljana-Bežigrad. L. 195* Splošne ambulante.......... 47.337 Zobne ambulante............. 6.533 Ginekološka ambulanta in posvetovalnice......... — Babiške storitve.............. — Laboratorij .................. — Pripominjamo, da smo ob ustanovitvi zdravstvenega doma Bežigrad imeli le splošne ambulante. Postopoma so se ustanovile še naslednje strokovne enote: t. decembra 1956 zobna ambulanta I„ 15. januarja 1957 otroška ambulanta iii posvetovalnica,. 1. novembra 1957 laboratorij in druge strokovne enote. Ce primerjamo število pregledov im drugih storitev s številom prebivalstva, vidimo, da je količnik, ki govori o uspešnosti zdravstvene službe, iz leta v leto ugodnejši, ker pregledi in storitve bolj progresivno naraščajo kot pa število prebivalstva. Ob primerjavi oorasta števila pregledov in storitev iz leta v leto zadevamo na vprašanje zmogljivosti zdravstvene službe. Zdravstveni dom Ljubljana-Beži-grad vrši zdravstveno službo v svoji stavbi na Lavričevi 5/a in še v 4 ambulantnih prostorih izven stavbe. Sedanjo stavbo zdravstvenega doma so adaptirali in je ustrezala potrebam zdravstvene službe do leta 1958. Zaradi razširitve dejavnosti in naraščanja števila pregledov po letu 1958 pa je delo v sedanjih prostorih otežkočeno, pacienti morajo dalj časa čakati na pregled. Zato je ObLO Ljubljana-Bežigrad že leta 1959 začel misliti na zgraditev nove stavbe zdravstvenega doma, ki bi zadovoljila potrebe razvoja zdravstvene službe za daljšo dobo. Prva faza gradbenih del na novi stavbi zdravstvenega doma je bila končana spomladi letos, nato so dela zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prenehala. Načrti so dokončno izdelani. Kdaj bodo dela 1957 1958 1959 1960 1961 64.213 65.922 76.819 89.563 93.744 18.359 27.606 40.107 45.494 51.394 4.465 5.999 7.586 7.501 13.559 2.140 1.501 2.298 3.359 3.632 2.400 2.484 2.374 2.747 3.517 272 (3.884 23.642 34.664 38.087 končana, ne moremo predvidevati, vendar poudarjamo, oa odlaganje podražuje gradnjo. Ob upoštevanju vseh teh dejstev se pojavlja vprašanje, kako bo zdravstvena služba opravljala delo pred vselitvijo v novo stavbo zdravstvenega doma, ker ne bo zmogla vsega v sedanjem stani«, ko stalno narašča število prebivalstva in zdravstvenih uslug. Zdravstvena služba je javna služba in se mora razvijati skladno z družbenim razvojem. Cilj zdravstvene službe ni samo preprečevanje in zdravljenje bolnika, ampak skrb za posameznika, da si utrdi zdravje in dočaka visoko starost. Pri uresničevanju tega cilja pa ne sodelujejo samo zdravstveni delavci, ampak vsi občani z družbeno političnimi organizacijami iirorgani oblasti. V korist nas vseh je, da bi zdravstvena služba še vnaprej opravljala svoje delo kvalitetno. (Ža to pa so potrebni tudi napori in sredstva. Zdravstveni delavci ZD Bežigrad izdaja ObiinsJo odbor SZIH. Loubi.ana-Bežtgrad — Ureja uredniški odbor — Glavni- la odgovorni urednik France Šušteršič — Zla upravo odgovarja Ljubo Brezigar — Naslov uredništva m uprave: Ljubljana, Parmova utica M — Tlaka tiskarna -Toneta Tomšiča« Z letne konference ZKS občine Ljubljana-Bežigrad (Nndalj. s 3. strani) do samoupravni organi, zbori ekonomskih enot več ali manj formalno deklarativni. Glede na to, da proizvajalci še niso povsem usposobljeni za upravljanje, v nekaterih primerih tudi posameznikom uspe, da zlorabljajo samoupravljanje v dokaj subjektivne namene, pri tem pa se posamezniki skrivajo pod imenom kolektiva itd. Vprašanje upravljanja, vodenja in usmerjanja je v vsaki posamezni gospodarski enoti treba postaviti zelo jasno. V mnogih primerih pa mesto samoupravnih organov, uprave in družbeno-političnih organizacij ni jasno. Delovanje posameznih OO ZKS na preživelih birokratskih pozicijah, postavljanje osnovnih organizacij v vlogo arbitra in prilaščanja upravnih pravic ne krepi delavskega samoupravljanja, temveč mu, nasprotno, odvzema vlogo. Uspešnost delovanja Zveze komunistov je_ možno ocenjevati po tem, koliko in v kakšni meri komunisti s svojo aktivnostjo zagotavljajo, odločajo samostojno v skladu ž zakonitimi pravicami, in potem ali so sklepi prežeti z drnžbeno-politično zrelostjo ali sof v skladu z interes« posameznika, celotnega kolektiva in družbene skupnosti. NALOGE KOMUNISTOV V PROSVETI V nadaljevanju se je konferenca dotaknila nekaterih bistvenih problemov šolstva. Ugotovljeno je bilo, da je uvajanje kategorije dohodka v šolstvo povzročilo več pomembnih sprememb. Izobraževalne ustanove so prenehale biti proračunske, spremenile so se v samostojne institucije. Na podlagi tega se je v osnovi spremenil položaj prosvetnega delavca, ki začenja sam oblikovati vsebino svojega dela in nastopa v odnosu do družbe kot proizvajalec. Z uvajanjem nagrajevanja po delu v šolstvu je vprašanje vsebine in kvalitete pouka dobilo tudi svojo materialno osnovo. Ker na osnovi pravilnika omogočajo nekaterim prosvetnim delavcem glede na prizadevnost in kvaliteto tudi večje dohodke, se je pri drugih pojavil odpor proti nagraje-van ju po delu. Zato je in ostane ena izmed najvažnejših nalog komunistov v prosveti, da se zavzamejo za merila, ki bodo odražala kvaliteto vložnega dela. Ponekod pa so pri delitvi dohodka zašli v druge skrajnosti: da so prosvetni delavci nagrajeni za vsako malenkost (pomoč pionirski organizaciji, LMS, pomoč krožkom itd.). Vse te anomalije nagrajevanja j ki delu bodo zahtevale korekturo sedanjih pravilnikov. Pozornost komunistov se bo morala v večji meri usmeriti na vsebino dela šolskih od bo rov j ki so danes dokaj formalni organi, na problematiko LMS in pionirsko organizacijo. Pri oblikovanju mladih ljudi pa mora odigrati večjo vlogo pouk moralne in državljanske vzgoje. PROBLEMI KADROVSKE POLITIKE Konferenca je opozorila na nekatere probleme, ki so bili v pre- teklosti dokaj zanemarjeni: problemi kadrovske politike, formiranje socialno-kadrovskili služb, rotacija kadrov, statut komune, statut delovnih organizacij itd. Poudarjeno je bilo, da pomeni pravilna kadrovska politika v gospodarskih organizacijah, šolstvu, družbenih službah in drugod pomemben element pri odstranjevanju napak, ki smo jih ugotavljali v preteklosti. V skladu z razvojem podjetij je potrebno zagotoviti strokovni kader, kajti brez zadostnega strokovnega kadra se ne bomo mogli otresti obrtniškega značaja proizvodnje. Pri tem je treba dati vso možnost razvoju kadrov-sko-socialnih služb, ki se morajo pri tem vprašanju polno angažirati. V občini Ljubljana-Bežigrad imajo dosedaj ustanovljene kadrovsko-soeia.tne služ.be le tri podjetja, medtem ko je pri drugih kadrovanje le slučajnega značaja. In tudi tam, kjer so kadrovske službe ustanovljene. ne najdejo zmerom svojega področja dela in reš-iijejo vprašanja, ki ne sodijo v njihovo področje. Problem, ki še ni danes rešen. je politika štipendiranja v gospo aarskih organizacijah in tudi v ObLO. Primer, da so v I EV - tip rez kakršnihkoli anali/, o potrebah strokovnega kadra štipendirali 120 študentov na različnih fakultetah, je sam po sebi dokaj zgovoren. Posledica tega je dejstvo, da so v pod jetju ugotovili, ko so študentje diplomirali, da nimajo delovnih mest zanje, in so razvezali pogodbe s 50 štipendisti. Glede rotacije kadrov je bilo poudarjeno, da tega ne gre razumeti ko-t da gre za menjavo generacij, za spodrivanje stariii kadrov. Gre za to, da posvetimo veliko pozornost usposabljanju novih kadrov. Ze danes se čuti, da je nastala praznina pri določenih kadrih, kjer ni bilo normalnega vraščanja in uvajanja novih ljudi. Vsem tem prizadevanjem je dala impulz tudi ustava, ki je uzakonila rotacijo kot enega izmed momentov demokratizacije družbenega življenja. S, R. ":x,. ■ - $ S.- •*< . X- Jesenski motiv za Bežigradom IZ KRAJEVNE ZGODOVINE BEŽIGRAD SKOZI STOLETJA Bežigrad »pada med m mestne četrti. Prav zaradi le malo občanov, ki bi vedi se je razvijaj. Oglejmo si zgodovino v nekaj bežnih Osnovno jedro je bila c ritovn cesta, katere začetek ▼ predzgodovinsko dobo* namreč vodila tako imenov tarska pot s severa v Italiji so prišli po njej Rimljani, zavedali njene važnosti. N pred začetkom našega štet ob ilirski Emoni nastanila 1' nanjeva legija. Iz tega v taoora so korakale proti 1 nižini rimske legije, [z n Btr.rai7''''° ocMično organi/.ij nik’,1 1 pa *z obrambnih nikdar m seglo preko / te? 0,;zidjn- Z«mi skL * 1 ostnnke kakšneg lo £L>pref]mestia<- Vene bilo ozemlje med mestnim obzidjem in savskim beodom zelo samotno. Neka listina iz leJfc 1418 omenja, da sta dva meščana kupila njive na kraju z imenom »Herngruben« ob Krištofovi cerkvici. Ime izviru iz nemške besede »Herngrube*, ki se je verjetno razvile iz latinske besede »arena« =» prod, pesek in nemške »Grube« *= jarek, jama. Ko so Turki leta 1472 oblegali Ljubljano, se je del njihove vojske utaboril tudi v tej gramozni jami. V spomin na veliko stisko je ostalo ime Turška jama, ki se je izgubilo šele pred osemdesetimi leti. Na turško obleganje pa spominja tudi ime Bežigrad, Ohranilo se je po zaslugi svoje nenavadnosti. Etimološko je najbolj utemeljena razlaga, ki govori o »turškem begu« in o »gradu«: begov grad ■= bežji grad. češ Ljubljančani imajo trden grad na griču, mogočni turški beg pa mora taboriti v gramozni jami. Do 18. stoletja ni bilo nobene spremembe. Tedaj je Ljubljana doživljala nov razmah. Gramoz za gradnje je bil na razpolago v neomejenih količinah oL tedanji Dunajski cesti. Tako so nastajale bežigrajske gramozne jame. Na oživelo poljano so začeli zahajati meščani. Leta 1700 so podrli na pol razpadlo gotsko cerkvico in na istem mestu zgradili novo v 1. 1708. Potem je prišel na vrsto odlok o prepovedi pokopavanja mrličev v mestu in mestni možje so se spomnili na Bežigrad. Z materialom iz mestnega obzidja so zgradili pokopališki zid. 7,c naslednje leto po otvoritvi pokopališča (3. maja 1779) so pokopali prvega mrliča, neko Marijo Brecelj. Zadnji del Turške jame so spremenili v pokopališče leta 1872. Mrtvaš- nico (zdaj je v njej propagandni oddelek ISKRE) so zgradili hkrati z mežnarijo v letu 1852. Na žalost je potem železnica ustvarila neko mejo, ki je preprečevala raztezanje Ljubljane proti severu. Bežigrad je zato ostal »podeželsko« predmestje. Od Ajdovščine do Ježice ni bilo zgrajeno nobeno večje poslopje. Ob koncu stoletja so tu stale le Tonniesove tovarne ter gostilni »Peterca« in »Bežigrad«, v kateri so zahajali vozniki in pogrebci. Le ob nedeljah so se Ljubljančani opogumili in udarili dalje, do »Ruskega carja« na Ježici. Na zamisel o graditvi stanovanjskega naselja so prvi prišli Nemci. 1889 je nemši.a Kranjska hranilnica začela zidati stavbe v sedanji Hra-nilniški ulici (ki ji še nihče ni utegnil spremeniti imena). V njih so nastanili samo zavedne Nemce, ki nai bi predstavljali zasnovo predvidene nemške kolonije v Ljubljani. Slovenski knpital se jim seveda ni pridružil. Lela 1901 je bil odobren bežigrajski regulacijski načrt in isto leto so začeli graditi artilerijsko vojašnico. Nizke cene zemljišč v bližini mesta in. zn gradnjo silno ugodna tla so privabile industrialce. Razvila se je lesna in strojna industrija (Strojne tovarne in livarne so prve na Balkanu izdelovale bencinske motorje). Skupaj s podjetji so rast-le tudi enostanovan jske hišice, na žalost pa je prva svetovna vojna zavrgla nagli razvoj. Nemško zamisel o kolonizaciji bežigrudt. so po vojni osvojili slovenski klerikalni krogi. I udi oni so se odločili, da bodo zgradili svojo politično trdnjavo — kot protiutež »liberalni« Ljubljani. S primerno kreditno politiko so pomagali svo-ira volivcem pri gradnji stanovanj, movitejši klerikalci so si gradili vile. V letu 1923 so začeli graditi največji slovenski športni stadion, ki pa je služil samo njim. Priborili so si ustanovitev nove župnije, ki je postala sedež številnih katoliško prosvetnih organizacij za borbo proti »škodljivemu vplivu ljubljanskega mestnega središča«. No, načrti se jim niso posrečili. Ostvaritev politične trdnjave je namreč razživela vse tiste činitelje, ki so bili neizbežni pri graditvi novega mesta. Tako je prišlo do živahne gradbene dejavnosti, kakršne ni poznala nobena izmed ostalih mestnih četrti. To pa je pritegnilo k naselitvi tudi širše sloje delovnega ljudstva, ki jim je bila klerikalna politika odvratna. Bežigrad je prenehal biti periferija. Še letos bo izginila zadnja pregrada, ki zavira nepretrgani promet z mestnim središčem. Tako so bo nekdanje predmestje gramoznih jam in grobišč zlilo z mestnim središčem v zaokroženo celoto. Leopold Vrbovšek -7L St- 7 Aooi voiivce\ stran r Gimnazija - pastorka? V 6. Številki Zbora volivcev v članku »Ena sama telovadnica za 1600 dijakov« so napisane izjave tovariša Beloioa, s katerimi se ni mogoče strinjati. Predvsem ni res, da občinski organi niso nikoli obravnavali vprašanj telesne vzgoje pri bežigrajski gimnaziji. Grožnje, kaj bodo v gimnaziji storili z mladino, če jim stvar ne bo uspela, pa nimajo nobenega smisla. Zdi se, da tovarilš Belčič ne ve, kako je s financiranjem šolskih in športnih objektov, da ne ve, kako in kdaj se sprejema letni plan, po kaiterem se tlelo občinskih organov odvija vse loto, do sprejetja novega plana. Ce izgradnja igrišč pri gimnaziji ni prišla v plan, potem tudi sredstev ni. Kako naj bi se torej igrišča začela graditi? Sicer pa je vredno opisati vzrok, da ob gimnaziji še ni športnih objektov. Dne 15. dec. 1959 je svet za telesno vzgojo ObLO razpravljal o perspektivnem planu gradenj tedes-no-vzgojnih objektov. Na sestanku je bil navzoč tudi ing. Marjan Božič, ki je kot član okrajnega sveta za telesno vzgojo predlagal, da se zaradi nova telovadnica pri gimnaziji skupno s telovadnico in stranskimi prostori za TVD Partizan-Be-žlgrad. Predstavnik gimnazije je bil proti taki rešitvi. Razprava je bila obojestransko zelo neprijetna. V jKvdporo predstavnika gimnazije se je navajalo, da bi kakršnakoli gradnja pred gimnazijo pokvarila estetdei videz obstoječe stavbe, medtem ko je svet za urbanizem ObLO že izdal sklep o lokaciji novega doma telesne vzgoje, ki bi imel dve telovadnici in posebej prostore za pisarne telesno-vzgojnih društev j>rav na spornem mestu, to je pri gimnaziji. Sporazuma med člani sveta in povabljenci ni bilo mogoče doseči, vendar so člani sveta izglasovali sklep, ki se glasi: »Z ozirom na potrebe telesne vzgoje v občini in pomanjkanje telesno-vzgojnih objektov na šolah in za potrebe društev, je treba zgraditi Dom telesne vzgoje. Tega bodo uporabljala društva Partizan, Odred, strelske družine, šola in Obč. zveza za telesno vzgojo. Stavbo je zgraditi pri gimnaziji, da bo lahko te prostore uporablja la celo dopoldne in deloma popoldne. Na ta način bodo prostori 100% izrabljeni.« Iz vsega tega pa ni bilo nič, kajti nasprotovanja za tako rešitev so očitna še danes, čeprav imamo v drugih občinah pa tudi pri nas pri osnovnih šolah zgledne primere sodelovainja šole z društvom Partizan. Ni nobenega dvoma, da bi se rešila tudi vprašanja odprtih igrišč pri domu in pri gimnaziji, če bi prišlo do izgradnje tega doma. Namesto načrtov za ta dom pa so — zaradi nesoglasij — začeli nastajati načrti za podoben dom pri šoli v Savskem naselju. Tam so namreč predstavniki šole in stanovanjske skupnosti oziroma TVD Partizan želeli sodelovati pod skupno streho. Če bo šlo vse po sreči, bodo ta dom Pred bežigrajskima sodnikoma za prekrške Sonjo Miillerjevo in Francijem Foikartom se iz dneva v dan kopiči več in več aktov o drobnih deliktih prebivalcev naše občine. Resda so miličniki z upašnimi akcijami nekatere vrste prekrškov skoraj popolnoma zatrli, odstotek drugih prekrškov pa se je zelo povečal. Poglejmo številke! Lani so v celem letu zabeležili v naši občini 3700 prekrškov, letos so jih le do 30. septembra obravnavali kar 4813, sedaj pa je ta številka že prerasti« 6.(KM). V letošnjem letu sta do 30. septembra sodnika izrekla kazni za 2,436.660 dinarjev, od česar so 1,090.280 dinarjev odvedli za socialne ustanove, 1,318.320 dinarjev v republiški cestni sklad, 28.000 dinarjev pa v preventivni sklad. Med panogami udejstvovanja sodnikov za prekrške najbolj naraščajo prometni prekrški. Nekaj gre na račun posameznih akcij obeh postaj ljudske milice (predvsem akcije nočnih množičnih pregledov opremljenosti koles, o katerih smo že pisali v eni izmed prejšnjih številk), precej pa tudi na račun povečanja števila motornih vozil v naši občini. Razen prometnih prekrškov pa so v porastu tudi: razgrajanje v vinjenem stanju, pretepanje in nespodobno vedenje ter s tem v zvezi tudi nepravilen odnos do miličnikov. Zlasti zaskrbljujoče pa je dejstvo, da se je število te vrste prekrškov povečalo med mladino. v Savskem naselju pričeli zidati že naslednje leto. Kar se tiče načrtov, bi ga lahko začeli že prej, vendar je občina marala pred tem zgraditi še eno osemletko, za katero je porabila’ skoraj vsa sredstva, namenjena za investicije v šolstvu. Problem izgradnje športnih prostorov in zgradb je tesno povezan s splošno problematiko občine, m kdor je izven te problematike, ne bo mogel nikoli razumeti, kako je treba stvari postaviti, da bi se premaknile z mrtve točke. K Sredi letošnjega leta se je povečalo tudi število prekrškov zaradi tako imenovanih črnih gradenj. Gradnja in postavljanje barak in garaž brez gradbenega dovoljenja sta se razpasla posebno v Savskem naselju, toda z energičnimi in visokimi denarnimi kaznimi so te gradnje omejili in jih skorajda popolnoma izkoreninili. Enako so omejili tudi jrrodajo nepasteriziranega mleka. Skoraj popolnoma pa so izkoreninili nazardiranje. Pred dvema mesecema so se miličniki obeh postaj ljudske'milice za Bežigradom in v Črnučah dogovorili, da bodo kršilce zaradi hazarda pošiljali v pripor na Miklošičevo 9, kjer jih dežurni sodnik takoj zasliši. Prejšnja praksa, po kateri so hazarderjem le odvzeli denar, ki je bil najden pri hazardu in jih pozvali pred sodnika za prekrške, je namreč mnogo preblaga in preohlapna, saj so jo zagrizeni hazarderji izigravali tako, da na pozive niso prišli ali pa so kar zapustili svoja bivališča. Hazardiranje je najbolj razširjeno med sezonskimi delavci. Ob koncu naj omenimo, da se je razpasla grda navada ugovarjanja miličnikom, ki posredujejo zaradi različnih prekrškov. Kaj je vzrok temu, bi bilo težko ugotavljati, dejstvo pa je, da miličniki, ki jih je malo, zelo težko opravljajo svojo službo, zato.bi morali ljudje imeti več spoštovanja do oseb, ki skrbijo za varnost. Drobnih prekrškov je čedalje več Iz pogovora z upravnico Ljudske knjižnice Bežigrad Bežigrajčani in knjige Ko je bila pred kakimi 7 leti ustanovljena Ljudska knjižnica Bežigrad, je bila še zelo skromna. V nekaj letih pa se je razvila v dobro urejeno knjižnico. Štiri uslužbenke, ki delajo v knjižnici, zado- ŠTEVILCNI Leto Knjig 1956 4.f»24 1957 6.558 1958 7.292 1959 8.241 1969 9.251 1961 9.516 1962 (polletje) 10.327 Zgornje številke prikazujejo stalen porast števila knjig, bralcev in izposojenih knjig. Povprečno prebere vsak Bežigrajčan več kot ono knjigo v letu, skoraj dve. Knjižničarke so s svojim uspehom sicer zadovoljne, ne morejo se pa povsem zadovoljiti s prostori. 1 red dobrim letom so sicer dobile še eno sobo, kur pa še zmeraj ni dovolj. Rade bi uvedle prost pristop h knjigam, kar pa v teh prostorih ni mogoče. Letos bodo to izvedle za pionirje, za odrasle pa so ovira pulti, natrpanost s knjižnimi policami in tesen prostor. Zato bo treba misliti na več prostorov, kjer bi bila tudi čitalnica. V ta namen pa bi morali imeti dve sobi za knjižnico odraslih, eno sobo za čitalnico, enako pri pionirjih, in pa majhno skladišče ter pisarno za knjigovodstvo, upravo in drugo. voljujejo zahteve bralcev, razen v primerih, ko je knjiga, ki si jo bralec želi, izposojena. Kako raste število knjig in bralcev, nam pokaže tale PREGLED Bralcev Izposojenih knjig 1.971 5.8*12 3.569 10.767 , 4.881 15.920 5,840 20.789 5.969 27.982 6.239 40.890 7.426 poli. 19.41»? Z zamudniki, ki ne vračajo knjig ob pravem času, imajo knjižničarke veliko preglavic, saj jih včasih šele po daljšem času pripravijo — pa tudi s pomočjo sodnika za prekrške — da vrnejo knjigo ali jo plačajo, če so jo izgubili, rred nekaj dnevi je neka stranka, ki so jo knjižničarke obiskale na domu, prinesla za 800 din drobiža in ga vsula knjižničarki v roke, češ pa štej, če hočeš ... Knjige gredo najbolj »v promet« v zimskih mesecih — ob dolgih večerih, ko zunaj sneži ali pa pritiska mraz. Obisk knjižnice se nekoliko poleže v glavnih počitnicah, narašča pa proti jeseni. V mesečnem pregledu bralcev je med drugim zabeleženo: November: 2. . . 224 bralcev , . 336 knjig 3. . . 125 bralcev . , 333 knjig 4. . . 117 bralcev . . 260 knjig 5. . . 97 bralcev , . 266 knjig Tak je torej dnevni promet s knjigami. To ni malo, če jzomisli-mo, da je v knjižnici! treba odpraviti 100 in več strank ter jim poiskati knjigo, jo vpisati in sprejeti vrnjene knjige. Poleg izposojanja knjig je mnogo dela s signaturo, razvrščanjem knjig po strokah, pisanjem listkov po pisateljih in naslovnih del. To delo opravljajo knjižničarke v glavnem ob sredah popoldne, ko imajo knjižnico za stranke zaprto. Ostane pa še dosti drugega dela. Knjige morajo tudi prebrati, posebno mladinske, da vedo priporočati mladini primerna dola, kajti knjižnica ima vzgojni namen. Zanimalo me je tudi, kaj ljudje najraje bero. Odraslim najbolj ugajajo: A. Kirst: Tovarna oficirjev, A. Saubiran: Ljudje v belem, E. Bronte: Viharni vrb, Mira Mihelčič: Mladi mesec in sploh vsi njeni romani. Razen teh knjig mnogo bero tudi Finžgar jeva in Bevkova dela, izmed pesniških del pa Časopisne stihe Janeza Menarta. Mladina pa rada prebira Bevka (vse od kraja), Seliškarja in druge domače pisatelje. Izmed tujih pa najdejo pot do mladih src zlasti Kiistner, Twai.n in Z. Grey. To je dobro spričevalo za mladino, kriminalke so šele na drugem mestu, nekateri so se jih že »naveličali«. KK »BEŽIGRAD« pred zimsko ligo Kakor vsako leto tako bo tudi letos košarkarska zveza organizirala zimsko ligo. Med številnimi ljubljanskimi klubi in društvi se je za to tekmovanje prijavil tudi košarkarski klub Bežigrad. Fantje vestno trenirajo pod strokovnim vodstvom trenerja Borisa Buha in ker je mladinsko moštvo razpadlo, so v svoje vrste sprejeli še mladince. Žal pa so nekateri morali k vojakom, nekateri pa se od vojakov še niso vrnili. Tako bodo v letošnji zimski ligi in pozneje na prvenstvu ljubljanske podzveze tek- movali z nekaterimi novimi močmi, ki so jih pridobili predvsem iz bivšega moštva svojih mladincev. Moramo pripomniti, da so ti mladinci zelo perspektivni igralci, žal pa so vsaj nekateri premalo resni in se celo pičlih treningov dvakrat tedensko, v gimnaziji ob Peričevi ulici in v šoli vajencev raznih strok ne udeležujejo redno. Te dni bodo igrali prvo trening tekmo z moštvom Svobode z Viča, kjer bodo uigravali prvo peterko. V zimski ligi, kakor tudi v tekmovanju prve ljubljanske podzvezne lige jim želimo čim več uspeha. Premalo košarkarskih igrišč V naši občini imamo reci in piši tri košarkarska igrišča. Vsi dobro vemo, kako se je pri nas košarka razmahnila, zlasti odkar smo se tudi v svetovnem merilu povzpeli v vrh. Morda boste dejali, da imamo v naši občini le dve košarkarski moštvi, in sicer TVD »Partizan« Ježica ter košarkarski klub »Bežigrad«, in da jim tri igrišča pač zadostujejo. Res! Toda KK Bežigrad je v drugi podzvezni ljubljanski ligi lani zasedel prvo mesto in se tako plasiral v kvalitetnejše višje tekmovanje, namreč v prvo ljubljansko podzvezno ligo. Propozicije pa zahtevajo, da se v tej ligi tekme igrajo na asfaltnih igriščih. Igrišče ob osnovni šoli »Dr. Vita Kraigherja« ob Vodovodni cesti ni asfaltirano, ampak posuto z rdečkastim peskom, torej je skrajno ne-higijenično, ker se med igro dviga prah. Razen tega pa luže ne poniknejo, čeprav je že več dni po dežju. Igrišče ob otroškem igrišču v Sav- ; skem naselju je sicer asfaltirano, toda le z grobim asfaltom, ki vse preveč trga copate košarkarjev, razen tega pa utegne zaradi tega priti do poškodb pri padcih. Se najbolj bi ustrezalo igrišče ob Domu in šoli gradbene stroke ob Titovi cesti. To igrišče je asfaltirano, žal pa so koši prenizki, manjkajo pa tudi sanitarije. Uprava šole pn tudi nima pra- ■ vega razumevanja, ker bi menda zelo skopo odmerjala čas za treninge, čeprav večkrat vidim, kako otroci iz okoliških hiš igrajo na tem 'grišču nogomet. Mislim, da ne bi bilo tako težko dokončati igrišča v Savskem naselju, če že ne morejo dokončati igrišča ob Vodovodni cesti. Upamo pa tudi, da bosta KK Bežigrad, kakor tudi KK Rartizan Ježica z upravo Doma in Šole za gradbeno stroko sklenila ugoden sporazum. -liklaJi/ f^- S. Prizor iz telovadnice Upravnica knjižnice mi je pove dala še svoje osebne želje za rast knjižnice: »Več prostora, več sredstev, da bomo kupovali po več — ne le po enega do dva izvoda vsake knjige, pa bomo še v večji meri zadovoljevali bralce, ki včasih ne morejo pričakati, kdaj se bo vrnila knjiga v knjižnico, da jo bodo dobili na posodo.« Naj omeni, da je letos postala ta knjižnica matična knjižnica za vso občino in svet Svobod bo s svojo komisijo za knjižnice skuišal v letu 1962—63 usposobiti še dve dobri poj družnični knjižnici, ki imata dovolj knjig in pogoje za podružnično knjižnico: knjižnico v Savljah in Stožicah. Potem bosta prišli na vrsto še knjižnici v Črnučah in v Dolu. Sčasoma ho treba zbrati podatke tudi še o znanstvenih knjižnicah, ki so v občini. Teh je tudi nekaj. ° knjižničarstvom bo še dosti delni preden bo urejeno na območju vse občino, ker primanjkuje tovrstnih delavcev. JD Jnečtto novo (Leto 1963 $.e.&inka Šentjakob ob savi 3 A* Komunalno podjetje ZALE in Cvetličarna Liubliana, Samova 14 r«lo!on 31-429 lzvršu;emo v,a strokovna 'opravila na vozilih F1AT-ZASTAVA, servisna in ostala popiavlla na vozilih BMW in PRETIS-NSU Opravljamo avto-kleparska popravila, kvaHtttno po konkurenčnih cenah ★ OBČINSKI SINDIKALNI SVET Ljubljana - Bežigrad AVT00BN0VA G&na.Ka£nL Kalno nt LJUBLJANA Bežigrad 11 tops TOVARNA PISALNIH STROJEV LJUBLJANA Savlje 18 a / ■ 7 ;•!:!" >i:: ‘c 11 '' i j i (/I ELEK1RO Ljubljana okolica LJUBLJANA Parmova ulica 33 LJUBLJANI! Kamniška PODJETJE TOBAK Ljubljana, Črtomirova 3/a TRGOVSKO PODJETJE Nadi r dvojih uiftloprodejalnicth tobačne v^eh tobačnih tovarn, kadilski pribor, rnsglednioe, drobno galanterijo. Šolske potrebščine in pUarniiki pribor ter koametično in parfumerijsko blago LJUBLJANA, TITOVA 97 Nudi sodobno in kvalitetno pohištvo vseh vrst: * * 4< * ♦ * * spalnice, kuhinjsko opremo, kombinirane sobe, šolsko pohištvo, delovne kabinete, 90*tinsko pohištvo, lesno galanterijo in drugo. & Za opremo vsakovrstnih notranjih prostorov se obračajte vedno na reno-mirano trgovsko podjetje Jasnina, to \\\ ii: I •VŠ' m r ••••••••.•v. r" DELOVNI KOLEKTIV SIROM DOMOVINE PO SOLIDNOSTI IN KVALITETI SVOJiH IZDELKOV IN USLUG ZNANEGA PODJETJA VELETRGOVINA »ASTRA« LJUBLJANSKE MLEKARNE LJUBLJANA Vodovodno cesto 4 Avtoobnova - Ljubljana Ljubljana Bežigrad 6 izreka vsem svojim poslovnim prijateljem česl lke za novo lelo 1963 Kol največ]« avlo-remontno podjel e v LRS se s svojimi uslugami priporoča za vsakovrstna popravila kamionov, avtobusov in rekonstrukcij, preizkuianje in popravila karburatorskih naprav za bencinske in diesel motorje, za vsakovrslna okrog linska in ploskovna bruienja motornih gredi, glav ifd., izdelovanje najrazličnejših nadomestnih avto delov posamezno in serijsko, posebnosti izdelovanja ležajev za bencinske in diesel motorje, servisna služba vozil TAM in FAP STROKOVNI NASVETI - IZVEDENIŠKA MNENJA želi svojim odjemalcem srečno novo 'efo »ASTRA« specializirano trgovsko podjetje z usnjem, gumijem, plastičnimi masami, čevljarskimi, sedlarskimi in tapetniškimi potrebščinami in orodjem, tehničnim tekstilom, zaščitnimi sredstvi, usnjeno m plastično galanterijo, vas postreže iz svojih sortirnih zalog vedno po najnižjih cenah i*1 »BELINKA« tovarna elektrokemičnih izdelkov Šentjakob ob Savi želi občanom srečno novo leto 1963 £ i