ŠtfiV 31. Poštnina plačana v gotovini
Ljubljana, dne 4. avgusta 1926
Kmet, delavec in obrtnik ne, bedo narodu vodniki
izhaja vsako r-reoo. Naročnina: »a cclo leto Din Sfr-ta pol leta B 15 —
za inozemstvo aa celo leto Din 30"-lnsareii po tarifa. - PU-»enim vprslanjena na) se priloži znamko za od-govor. — Nefranklrsna pistsa s« ne sprejemajo.
Leto VIII.
Vsakdo uJIvaj vse sada*« svojega dela In martilvostll
Glasilo »Slovenske Kmetske Stranke'
Rokopisi Cajo. - i se v Ljub! nlfitvo in Ljubljani clicl H«t, Inter. «. pri poit. vodu
se n* vra-Pleča ln loti i) »nI. - Ured-upuva 1« v v Kolodvorski 7. — Telefon 54«. - Račun Čekovnem sa* 51 11.368.
D em & po pij a
(garanje) in resnica.
Letošnje neurje je povsod, kjer' vzelo na mesec do 225 dinarjev, dela in se trudi ter vlaga svoje de- malim uslužbencem po do 14 di-lo in denarce mali naš poljedelec, i narjev na mesec. Ministrom se bo l napravilo velikansko škodo. V Voj-! odvzelo mesečno do 4000 dinarjev, vodini so se n. pr. podrli nasipi Do- j a poslancem 20% od dnevnic. To nave in voda je poplavila bogata se pravi, da se malemu državnemu

žitna polja. Voda je odnašala na ti soče goved, ki sedaj crknena plavajo po grapah in širijo velikanski smrad, ki preti z boleznijo ljudem in živini. Prekrasni vinogradi so se morali presekati, da se je ustavila poplava vsaj za nekaj ur. Naši slovenski vojaki so se pri reševalnih delih najbolj odlikovali, takoj za njima pa naši državljani nemške narodnosti. Sam kralj je gledal vso to nesrečo, gonil je ministre svoje na delo. In ti, v kolikor jih je (tov. Pucelj!), so pokazali no ,samo svojo dobro voljo, ampak tu-f di svoje praktično znanje in ener-igijo, ki je .potrebna,' kadar je |ta kšna velika nesreča na svojem pogubenosnem delu. Vojvodina je žitnica naše države. Toda poplave
uslužbencu odtegne akvivalent za pol litra vina na mesec, visokim uradnikom pa nekoliko več. S tem bo država prihranila na mesec do 150 milijonov dinarjev, to se pravi,
v tem pogledu še bolj napeti strune. Povemo naravnost in odkrito, da kratkomalo ne gre, da bi se po mestih zapravljal denar na brezmi-selni modi, na pijači, na veselicah, na potratnem časopisu, a zato bi bila država primorana iztirjavati davke, da se vse to pokrije, od štedljivih kmečkih in delavskih ljudi. Kdor hoče potratno, gosposko in brezumno zapravljati, naj stori to na svoj račun, ne pa na račun splošnosti, to je državnega go-spodarenja. Obenem s tem je treba zatreti vso korupcijo, vse pod-plačevanje in vse provizije, kar vse
II. Emet§M praznile na Krškem polju
in neurja se niso omejila samo na» oh Savi za cerkvijo.
1.	Ob 8. uri dopoldne točno otvoritev živinske razstave in premo-vanje na sejmišču v Krškem. Razstavljalci morajo biti vsi do tega časa
na mestu-	■	L&LJiMMŠ
2.	Ob 9. uri pričetek premovanja konj.
3.	Do 12. ure morajo biti zbrani vsi okrašeni vozovi in skupine
to, po naturi bogato pokrajino, ampak so posegli tudi drugod. Po Srbiji niso manjše nesreče ko po Sloveniji. Kmečko ljudstvo obupuje in si pomaga kakorkoli more.
Poleg tega je gospodarski položaj naše države slab. Vse zahteva podpor in denarja od države. Kdo pa je država? Država smo mi sami! Vsi se spominjamo, kako se je leto« delal državni proračun za leto 1926/27. Demokrati in klerikalci so vpili, da se za to ali ono reč premalo kreditov dovoljuje, in so zahtevali še te in one milijone. To | bi bilo vse prav, če bi te zahtevane milijone prinesli angelci iz nebes. Toda mi vemo, da to ne gre, da je treba vse te milijone izprešati te delovnega kmečkega in delavskega naroda v obliki davkov. Kljub temu, da so se pravi kmečki poslanci upirali tem zahtevam do skrajne meje, so državni izdatki dosegli 18 milijard dinarjev ali 1300 milijonov. To se pravi, da je treba tolika denarja iztisniti iz ljudstva. Od teh 13 milijard dinarjev pa se plača celih pet milijard za osebne izdatke, to je za plače in penzije uradnikom, oficirjem, duhovnikom, učiteljem itd. To ne gre! Država, ki ni nič drugega kot 'ljudstvo te države, ne more plačati 5 milijard na leto samo za uradnike, oficirje in učitelje. In zato je baš naš poslanec, minister Pucelj stavil predlog, naj se začasno tukaj najprej začne štediti. Višjim uradnikom, duhovnikom dostojanstvenikom in oficerjem se bo od-
4.	Sprevod prične točno ob pol 1. uri in krene skozi Leskovec na Krško polje.
5.	Slavnostno zborovanje prične točno ob 2. uri popoldne. G o -v o r i j o g. S te p a n Radič, tov. minister Pucelj in drugi poslanci.
6.	Ob 3. uri popoldne prične velika konjska dirka.
7.	Po dirki velika kmetska veselica. Udeležba bo velikanska. Pridejo Cforenjci v narodnih nošah in vse obmejno hrvatsko kmetsko ijustvo. Več godb in pevskih društev.
da bo to velikansko vsoto prihranila delavnemu kmečkemu in delavskemu prebivalstvu, ki nima nobenih stalnih državnih dohodkov in nobenih penzionov! Ali je to prav ali ni? Če bi se tako gospodarilo, kakor so gospodarile razne vlade tekom zadnjih sedmih let, potem bi <se utegnilo že v pol leta pripetiti, da bi državni uslužbenec sploh ne prejemal nobene plače več, a naš dinar bi bil morda toliko vreden, kakor je bila pred leti vredna avstrijska krona. Mi samo konstatiramo, da na letovišča in v kopališča ne hodijo ne kmetje ne delavci, ampak samo mestna gospoda, ki po svojem demokratskem in klerikalnem časopisju kriči, kakšna krivica da je to, če se uradniku v generalskem činu na mesec odvzame borih 225 dinarjev v splošno korist.
Mi povemo še več in sicer to, da se bo moralo z javnim državnim denarjem, ki je težko in krvavo zasluženi denar naših davkoplačevalcev, še bolj štediti. Vlada misli
gre na račun države, to je njenih davkoplačevalcev. Ko je naš kralj gledal bedo poplavljenih krajev, ljudi, hiš, stanovanj in polj, je uka-
zal prenehati z zidanjem svoje vile na Topčiderskem brdu ter je za to določeno vsoto v znesku 1,200.000 dinarjev podaril v podporo ponesrečencev. Gospodarska kriza ni samo naša prikazen, ampak je prikazen vse Evrope, ki je vsled nesrečne vojne postala odvisna od zlate Amerike. Pri nas še ni najhujše. Italija je še slabša, a Nemčija se gospodarsko bojuje na življenje in smrt. Avstrija prav tako. Mi moramo paziti, da naš kredit v svetu ne pade. Če izgubi naš dinar svojo sedanjo vrednost — kaj naj bo potem? Pogaziti se ne smemo pustiti. Če tega nočemo, moramo zaščititi delovno ljudstvo in zahtevati, da se pritegne k žrtvam predvsem tisti, ki živi na stroške splošnosti. Kadar se kmečkemu gospodarju slabo godi, ne kupuje ženi židanih oblek in rut in komaj dovoli, da se družina vsak dan komaj koruze naje. Kadar pa nastopijo zopet boljši časi, se pa lahko dovoli ta ali ona izjema, toda nikoli v takšni izmeri, da bi se spravilo domačijo na kant. Prišlo bo tekom letošnjega leta še do velikih sprememb in presenečenj, ker nobeden pameten in pošten človek ne more biti za to, da bi država za svoje večje ali manjše potrebe zahtevala od svojega kmečko-delavske-ga prebivalstva na raznih davkih in dajatvah 13 milijard dinarjev, kar je bilo, kakor se vsi spominjate, našim gosposkim strankam še premalo.
Pobijati je treba korupcijo, z denarjem, ki ga naneso skupaj kmetje in delavci, je treba štediti, a državne izdatke za uradnike, oficirje, učitelje ter duhovnike kar najbolj omejiti. Mi smo kmečka država. Noben kmečki dom pa ne more zapravljati, če noče nekega dne — čuti bobna pred durmi!
v trgovsko zbornico.
Od zadnjih volitev dalje je uživala Slovenija popoln političen mir. Nobenih volitev ni bilo, ki bi bile razburjale duhove, a tudi nobenih novih političnih gesel najnovejši čas ni redil, ki bi bila ljudi nekoliko motila v njihovem političnem počitku. Slabo gospodarsko stanje pa je zanimanje za politične dogodke sploh potisnilo na ničlo.
Izkušeni ljudje pravijo, da predolgo spanje človeka ne krepča, ampak ga slabi. Po dolgem počitku si človek kar zaželi dela, gibanja iin razmaha. Zato delujejo tudi nedavno razpisane volitve za trgovsko zbornico v Ljubljani nekako i osvežujoče.
Trgovska zbornica v Ljubljani je stanovski zastop. Njena naloga je, da zastopa in varuje stanovske interese trgovcev in obrtnikov. Ni pa njena naloga in tudi hiti ne more in ne sme, da se spušča v dnevno politiko. Zato v zastopstvo trgovske in obrtne zbornice ne spadajo politiki, ampak sposobni trgovci in obrtniki in pametni gospodarji. Za stanovske zastope mora veljati načelo: Kolikor mogoče malo ali pa nič politike, zato pa čim več stvarnega dela in stanovske samozavesti!
Razumljivo je, da poskušajo politične stranke uveljaviti svoj vpliv tudi v stanovskih zastopih, da si tu-
Nobena ideja in nobena misel ni zmagala brez žrtev. mL
di preko teh in na l-acun njihovega ugleda pridobe kakšnega volilca. To pa ne sme iti predaleč, ampak prvo mora biti stanovski interes.
Pri sedanjih volitvah za trgovsko zbornico si posebno prizadevajo samostojni demokrati (žerjavov-ci), da bi sedeli v vodstvu stanovskega zastopa njihovi politični pri-ganjači. To delajo zato, da bi mogli v Beogradu vsaj še na nekaj pokazati, kar imajo še v svojih rokah. Ušli so jim namreč že uradniki, ušli so jim učitelji, ušli so jim kmetje in delavci, ki so vsi od prvega do zadnjega žerjavovske politične komande že do grla siti. Ali naj bodo ravno trgovci in obrtniki tisti nesrečneži, ki bi vlekli zafurani sa-
' mostojiio-demokratski voz iz poli-' tičnega blata?
To se za nobeno ceno ne sme zgoditi in se tudi zgodilo ne bo! Iz trgovske in obrtne zbornice mora samostojno demokratska politična zgagarija ven, v zbornico pa spadajo in morajo priti pametni in resni gospodarji, ki znajo ustvarjati in delati, ne pa kovati znanih »cekinov«.
Zato naši pristaši ne bodo nasedli na samostojno - demokratski lim in se ne bodo dali varati od neke »naprednosti«, o kateri pri samostojnih demokratih že zdavnaj ni več ne duha ne sluha, ampak bodo volili tako, kakor 'bodo rekli in sklenili pametni in resni ljudje.
Odkritja spomenika kralju Petru. I,
V nedeljo, dne 1. avgusta se je vršila v Kranju jako lepa in dobro uspela slavnost odkritja spomenika kralju Petru I., očetu našega sedanjega vladarja. To je prvi spomenik, ki so ga postavili kralju Petru I. v Sloveniji.
Za slavnost odkritja so se vršile velike priprave in zato je umevno, da se je zbralo v nedeljo na tisoče ljudi iz vseh krajev Slovenije, največ seveda z Gorenjskega in iz Ljubljane. Mnogo gostov je prišlo že v soboto zvečer, ki so občudovali sijajno razsvetljavo. V soboto zvečer se je vršila v prostorih Narodnega doma tudi številno obiskana akademija z govori, deklamaci-jami in petjem.
Največji naval občinstva pa je bil v nedeljo dopoldne. Od ranega jutra do začetka slavnosti so vreli ljudje z vseh strani v mesto. Prihajali so z železnico, z avtomobili, z vozovi, največ pa seveda peš. Posebno lep utis je napravila na slavnostnem prostoru skupina narodnih noš, samih izbranih gorenjskih korenjakov in cvetočih žen in deklet.
Točno ob napovedani uri se je pripeljala z Bleda z avtomobilom kraljevska dvojica, kralj Aleksander v sijajni vojaški obleki, kraljica Marija pa v narodni gorenjski nosi, kar je napravilo na občinstvo najboljši utis in izzvalo viharne pozdrave. Kralja je spremljal še fi-
nančni minister dr. Peric, kraljici pa je delala družbo dvorna dama gospa Franja dr. Tavčarjeva.
Kralja je pozdravil kranjski župan g. Pire z lepim nagovorom, občinski svetnik Fock pa je imel slavnostni govor. Po govoru je padla zavesa in iz tisoč in tisoč grl so za-orili dolgotrajni živijo-klici. Pred odkritim spomenikom so govorili še zastopniki raznih narodnih in kulturnih društev.
Ko so govorniki končali, se je kralj zahvalil z lepim govorom, v katerem je poudarjal svojo ljubezen do Slovencev. Nato se je slavnost končala z defiliranjem vojaštva pred kraljem.
Popoldne se je vršila na posebnem prostoru velika ljudska veselica, ki je potekla v najlepšem redu. Za povabljene goste pa je bila pripravljena okusna južina. Pri ju-žini finančni minister dr. Peric ni mogel prehvaliti naravnih lepot Slovenije.
Edino, kar je res lepo slavnost motilo, je bil neokusen nastop nekih mladičkov, baje orjunašev. S takimi neokusnostmi si nobeno društvo ne bo pridobilo ugleda. Orožniki pa so v par minutah napravili red.
Pri tej priliki naj omenimo še, da se je kraljevska dvojica pripeljala v nedel jo zvečer tudi v Ljubljano, kjer je prisostvovala nogometni tekmi za kraljevski pokal.
V
Slatini.
Preteklo soboto je priredilo hrvatsko kmečko pevsko društvo »Sljeme« tukaj koncert, ki je dobro uspel, čeprav ga je hotela tukajšnja domača gospoda bojkotirati, češ kaj nam bodo peli kmetje. Hrvaški kmečki pevci, ki so svojo nalogo nad vse častno rešili, so prišli v svojih lepih jn slikovitih narodnih nošah. Ob tej priliki je bilo iz Zagreba napovedano, da pride tu sem že v sredo predsednik HSS Stjepan Radič, vsled česar ga je čakalo tu precej veliko naših tovarišev iz bližnjih krajev in deputaeij. V oči-gled tega dogodka je sklicala naša
tov. Pucelj ter predsednik kmečkega parlamentarnega kluba. Tako Radie ni mogel v Rogaško Slatino. Kljub temu pa se je ob napovedanem času vršil sestanek naših zaupnikov v Tekačevem, ki je bil zelo dobro obiskan. Predsedoval mu je tov. Kunej iz Rogatca, govorili so pa o političnem in gospodarskem položaju kmečko-delavskega ljudstva tov. Prepeluh, dr. M. Gros, M. Debelak, Mravlje in Žurman. Zborovanje je trajalo skoro 3 ure. Vsem referentom so navzoči krepko pritrjeval^
Ob tej priliki se je zopet pokazala prava natura demokrataskega »Jutra«, ki je v soboto in nedeljo prineslo izmišljena in lažnjiva poročila. Rogaška Slatina je državno zdravilišče. Bivši PP režim je tu po raznih institucijah nastavil tudi nekaj nesposobnih in strankarskih uslužbencev, ki z vso silo delajo proti sedanji vladi, jo nespodobno obrekujejo in širijo svoje demo-
\ kratarstvo s silo in z nečednin sredstvi. Toda tej gospodi povem čisto mirno, da ne gre in ne bo šli da se ljudje, ki so v službah držav nega zdravilišča, ki imajo stanova nja in lokale v državnih hišah, pi se napram vladnim ukrepom obna šajo kakor se mi v opoziciji nikci nismo. Ti ljudje so pošiljali tud goraj omenjena lažnjiva in nera nična poročila »Jutra« po telefonu Mi smo prav dobro informirani kdo se tu še danes čuti ne ko uslužbenec državnega zdravilišč« ampak kot uslužbenec SDS! Zahte vali bomo na pristojnih mestih, d se uvede red. Kakšne nezdrav razmere vladajo v tem kraju vsi« nekaterih neznosnih drž. uslužben cev, sta se mogla na svoje oči pre pričati tudi prisotna drž. podtajn ka tov. dr. Ivo Pernar in Neudorfe ter podpredsednik parlamenta di Pasarič. Demokratarskega in orjun skega terorja ne bomo tu več mir no gledali.
V lastni zadevi
»Če stopiš mački na rep, — zacvili.« (iNar. pregovor.)
Na moj članek »Neodvisna prekmurska stranka in — mi«, ki je bil objavljen v zadnji številki »Kmet. lista«, se je dvignila od strani SDS-arskega in SLS-arskega tiska in javnosti burja »ogorčenja«. Znamenje, da sem zadel v živo, obenem pa dokaz, da se pri nas objektivno (stvarno) ne sme poročati.
Z ozirom na oba napada na mojo malenkost, izjavljam sledeče:
1.	Kdor hoče kaj kritizirati, naj z možgani premisli, kaj bo napisal.
2.	Nikjer nisem zapisal, da Prek-murci niso Slovenci. Tudi nisem nikdar trdil, da so Hrvatje ali kaj drugega. Oni sami vedo, kaj so.
3.	Konstatiral sem le objektivno sedanji položaj Prekmurja ter jasno očrtal vzroke tega položaja: ul-tramontanski klerikalizem g. Klek-la in demokratsko batinaštvo v imenu »Nacije«.
4.	Povedal sem jasno, da je nova prekmurska stranka logična posledica slabe uprave, kar je »Kmet. list« še pred objavo mojega članka konstatiral, četudi ne iz mojega peresa.
5.	Nadalje sem konstatiral, da s prekmursko uradništvo bavi pre več s politiko, vsled česar trpi dr žavna uprava.
6.	Proti priseljenim Slovencem ni nikdo šuntal, kakor trdi »Jutro«, pač pa so se takozvani »prišleki : sami onemogočili s tem, ker so se vrgli v takšno politko, ki ni v nobenem skladu z miselnostjo poštej nega, delavnega, a ravnega, prekl murskega ljudstva.	\
7.	V svojih izvajanjih ne vidim pavšalnega »obrekovanja« uradni-štva, ampak samo navedbo konkretnega dejstva, ki ga nobena « sopisna kampanja ne izbriše.
8.	Na osebne očitke, da sem h vaški agent, hrvatofil itd., ne bo: odgovarjal. Vsakdo, ki me pozn ve, da sem Slovenec; to sem bil žl mnogo poprej kakor razni novo dobni nemško in italijansko govoreči »nacijonalisti«. Mene ni pri objavi predmetnega članka vodila druga snisel, kakor pokazati slovenski in hrvatski javnosii, kam je privedla Prekmurje SLS in SDS,
V Mariboru, 11. julija 1926.
Roman Bendč.
okrajna organizacija za Rogaški okraj sestanek zaupnikov v Tekačevo tik Rog. Slatine za petek ob 6. uri zvečer. Med tem pa so se pojavile žal nepremagljiva ovire. Predsednik Radič, ki se je mudil že dalj časa v hrvaškem Primorju na številnih zborovanjih, se je zaradi slabih prometnih zvez zakasnil in je prišel v Zagreb šele v petek. Hotel je takoj nadaljevati pot v Rog. Slatino, toda med tem je moral nenadoma vršiti zelo važne politične posle. V Zagrebu so se namreč sešli nenadoma ministri kmečke stranke, med njimi tudi
Dr. Korošec, kmetski stan in okrajni
ekonomi.
Ako so časopisne vesti točne, se je g. dr. Korošec na svojem shodu v Domžalah spomnil tudi okrajnih ekonomov, češ: »tudi kmetska slu-jžba okrajnih ekonomov pri okraj-Inih glavarstvih ne zadovoljuje, ker nima programa, ki ji ga Beograd ne more dati,« ter konstatira dalje: »vidimo, kako propada kmetski stan.« Torej — gosp. dr. Korošec vidi, kako propada kmetski stan! Zakaj mu pa potem noče pomagati s svojimi 20 poslanci?
Sploh nas pa močno zanima, koliko kmetijskih šol se je otvorilo , pod večkratnim ministrovanjem j SLS? Ali je ta stranka, ki na jezičku kar kipi od same ljubezni in
brige za kmetski stan, povzdignili morda drugače kmetijsko šolstvo? Da, da, srednje šole so se otvarjale tja v en dan, a na kmetijske šol so pa gospodje — pozabili popo' notna takrat, ko so sedeli na me kih ministerskih stolčkih! Danes pa ne vedo, kam z duševnim pn> letarijatom, kateri tudi mora imeti svoj vsakdanji kos. kruha in katerega je z vsakim letom več in preveč! Ko so bili gospodje na vladi, se niso brigali za izboljšanje institucije okrajnih ekonomov. Le-ti vrše tiho in brez vsake reklame svojo naporno službo ob skromni plačici, ter si še od te pritrgujej^), da zamorejo poravnati potne stroške, katere jim

Nabirajte naročnike za »KMETIJSKO MATICO«!
3
IME
ihče ne povrne, najmanj pa širo-oustna SLS! Pravite, programa imamo! Mi ga hvala Bogu že imamo in sicer lepi gospodarski pro-im in ga v prid ljudstvu tudi iz-JBujemo, kolikor je v naših skromnih močeh. Naš program se :osledno izvaja in to z vidnimi ispehi v vseh panogah kmetijstva. Vsekakor pa je program SLS samo — le in žalibog na papirju in je najlepši dokaz tega — večletno »delovanje« SLS za kmetski stan! »Kmetski« program SLS — kakšna ironija! Naj se v svojem obstoju »groženi štajerski vinogradniki irav lepo zahvalijo SLS za takšen metski program, a eselesarskim
zadrugam pa za konkurenco banat-skih vin! Slednjič, ako delo okrajnih ekonomov SLS ne zadovoljuje, zakaj pa potem ne pomaga odpraviti nedostatke in naj SLS pove javnosti, kar je tozadevno že storila in kaj nemerava ukreniti. Morda pa dajo gg. poslanci SLS od svojih dnevnic mesečno vsaj eno dvanajstinko za potne stroške okrajnih ekonomov in uspehi slednjih se bodo gotovo podvojili! Vsako tako in podobno insinuacijo za bodoče hvaležno odklanjamo, pa najsi pride od katerekoli strani! V imenu večih tovarišev
Emeran Stoklas, okr. ekonom.
Za kmečko - delavsko slogo.
Koncem svojega govora je Radič delavcem toplo priporočal, naj se organizirajo skupno s kmečkimi strankami, na Hrvaškem s hrvaško ■ korist od združitve delavci in kmeti.
kmečko stranko, v Sloveniji pa s slovensko kmečko stranko. Pri nas so delavci maloštevilni in če se organizirajo posebej, bodo vedno slepo orodje v rokah drugih ljudi. Če i pa se združijo s kmeti, bodo imeli
Kumetje
(Iz govora Stjepana Radiča na Sušaku dne 24. julija t. 1.)
Zadnjo soboto zvečer se je Stje->an Radič pripeljal iz Dalmacije na Sušak, kjer je imel zvečer velik govor o razmerju med kmeti in delavci. Iz njegovega govora priobčuje-mo najvažnejše odstavke, ki so va-, Eni tudi za naše razmere.
i Splošna volilna pravica.
»Izmed vseh političnih sil, ki se lojavljajo danes na vsem civilizira-sem svetu, je najvažnejša splošna volilna pravica. Pred 70 leti je po-inala splošno volilno pravico samo 3na država in sicer Francija. Kljub splošni volilni pravici pa je Fran-,cija doživela mnogo političnih po-tresov in še danes ni zdemokrati-drana tako kakor bi morala biti. V »stali Evropi gre stvar še počasne-e. Anglija je uvedla splošno volil-io pravico, ker smejo voliti tudi enske. Anglija ima seda) okoli 20 nilijonov voliicev. Nemčija je vpeljala splošno volilno pravico po angleškem vzoru šele po vojni. Francija, Nemčija in Anglija so tri velike narodne države, potrebovale pa bodo še mnogo časa, da bodo uveljavile popolno demokracijo. Francoska demokracija je najstarejša, a nemška najpopolnejša. V pravi demokratični državi se noben general ali politik ne more vsiliti narodu in prevzeti diktature, češ, da je narod ik vlado nesposoben.
Fašizem.
! Fašizem je velik pokret, ki se opira na armado, ki se je pričel naslanjati tudi na preplašeno in ustrahovano delavstvo. Dolgo pa se fašizem ne bo držal, ker je proti-de-mokratična organizacija, in sam Mussolini je že moral napraviti z demokracijo kompromis. On je ho-ftel .-spočetka parlament zatreti
lijoncv evropskih voliicev je 60 milijonov kmetov, dvajset milijonov pa je delavcev. Ti dve veliki skupini se počasi približujeta druga drugi, a ponekod sta se že srečali, n. pr. v Angliji. Mac Donald ima pred seboj dve poti, ali da dvigne kmečki stan, ali pa da kmete pridobi za zvezo z delavci. To delo pa je jako težavno. Bolje nego kmetje so na Angleškem organizirani delavci, ki so tudi že eno leto — pod Mac Donaldom — vladali, in to dobro in premišljeno vladali.
Delavstvo in radičevci.
Kakor se v Angliji vsi trudijo, da urede socialne razmere na podlagi sloge med kmeti in delavci, tako deluje pri nas v istem smislu hrvaška kmečka stranka (in v Sloveniji slovenska kmečka stranka, op. ur.). Kmečka stranka smatra, da je delavsko vprašanje pri nas vkljub malemu številu delavcev v državi enako važno kakor kmečko.
Cankar, največji slovenski pisatelj, je pred približno 16 leti zapisal sledeče: »Siroti domovini smo dali rož dovolj, ker razen rož nismo ničesar imeli, zdaj se pa ozri ter izprašuj, kdo ji bo dal kruha!« Kdo ji bo dal kruha, to je tisto vprašanje, ki pretresa našo domovino mnogo hujše, kot takrat, ko je Cankar zapisal gornje besede. Imamo ljudi, ki se preprijajo med seboj, ali smo Slovenci narod s svojo lastno kulturo, ali smo samo čreda, z malce nemško kulturo prebarvani Srbi. Nimamo več Cankarja, ki bi odkril vso hinavščino in puhlost te gospode. Narod pa vpije, dajte meni kruha, kaj mi koristi vsa vaša kultura, kaj mi bo roža na raztrganem suknjiču, če pa umiram od pomanjkanja. Po vasi zopet poje boben, mesta so prenapolnjena, v Ameriko ne smem, v Nemčijo ne morem, Rusije ne smem omeniti, ker tako mora biti, kot pravi visoka gospoda, ki presoja ali smo narod ali ne. Kdo nam bo pomagal, se vprašuje naš kmet. Odgovor si mora dati tudi sam, nikdo drugi mi ne more pomagati kakor sam. To je edini pravilni odgovor, kmet se mora postaviti na svoje lastne noge, mora se organizirati v svoji stanovski stranki, da, ko stvari dozore, ne bo še enkrat ogoljufan, kakor je že neštetokrat bil.
Težki časi so, in nič ni upanja, da bi se kaj kmalu obrnilo na bolje. Med vojno se je samo uničevalo, po vojni posebno v naši državi se je
Če so delavci zadovoljni, je to do-icarno špekuliralo, kako bi najhitrej-bro za celo človeško družbo. Kakor |se obogatel na račun drugih. Dela-mora biti kmet varen na svoji zem- lo se Pravzaprav m razen na kme lji, ki jo obdeluje, da lahko prideluje, tako mora biti tudi delavec varen v svojem delu.
Kmetje in komunizem.
Lenin spočetka ni postopal pravilno napram kmetom. Za njega so bili kmetje nazadnjaški, ker so mu bili prepobožni. Njegova misel je bila torej kmete popolnoma odriniti na stran in na podlagi socialističnih teorij ustvariti novo družbo. To je komunistom silno mnogo škodovalo. Boljševiki niso iskali stika s kmeti, ampak so po vaseh razposlali razne hujskače in jim dali na razpolago žandarje, da po mili volji gospodarijo1 nad kmeti. Ruski kmetje so pa kmalu spoznali, da je bolj-ševiških delavcev prav malo in zato se zanje niso zmenili. Kmetje so
tih nič in vse to nedelo se je sedaj zvrnilo na kmeta. Dvojno mora zato naš kmet delati, da bo mogel zmagati to breme, ki mu ga je naložila gospoda. Varčevati in zopet varčevati, delati in zopet delati, da se bo obdržal, toda pri tem mora stati budno ob straži, da se gospoda ne bo s tem dvojnim varčevanjem in delom okoristila, zakaj potem bi bilo delo zastonj. Kar velja za posameznika, velja tudi za ono politično edinico, pri kateri ima besedo kmet, vsaj kolikor nima gospoda tudi tu prste vmes, namreč občina. Med vojno se ni nič delalo, zato so se pa po vojni občine vrgle na živahnejše delovanje. Pa tudi se >« vgnezdilo ponekod zelo škodljivo strankarstvo, to se pravi izkoriščanje stvari ne v splošne, ampak v strankarske svrhe. Tudi od tu zgineva prejšnja stara kmetska vzajemnost. Ne pričakujmo izboljšanja kmetškega položaja od gospode; kmet, kmetska občina, kmetska zavednost in organizacija gospodarstva in politična na kulturnem programu, v tem je rešitev Slovencev. Da končam s Cankarjem: »Prijatelj, globlje poglej! Ali ne vidiš, odkod te more sile? Življenje se drami v nižavah (pri kmetih), ki so spale. Oči se odpirajo, iščejo luči, roke se iztegajo, iščejo. Kaj zato, če prihaja pomlad v viharju in povodnji. Iz te črne naplavine bo vzklila bujna rast!... Ne boj se, narod se ne da oslepariti, ne da si zavezati oči! Naj ga vodijo po stranpotih, po močvirju, po temi — sam bo našel pot do solnca... Že slišim dleto, ki kleše granitni temelj novi zgradbi.«
politične
vesti.
končno je pa to ustanovo le obdržal. Izpremenil je sicer volilni red tako, da ima on dve tretjini poslancev, a parlament je tu! Do fašizma pa je prišlo v Italiji zato, ker itali- lu ^ ,<Ui
C narod aibil organiziran od rekli, da ne marajo več za carsko Joaajnavzgor.Zato je bilo delav- {gospodarstvo, a za rdečo diktaturo S? SnJV all]1 kmalu strt0 in tudi ne- Dvignil pa se je takoj ruski
SJJ r3, i6"3^. asizem" ' kmet in se pridružil boljševikom, w pa bo tudi v Italiji zmagala de ------	J '
mokracija.
Bva tabora v Evropi.
V evropskih državah si stojita »sproti dva tabora. 0 nekaj sto mi-
ko je videl, da je v nevarnosti njegova zemlja. Končno je moral priznati tudi sam Lenin, da je pridelek s polja last kmetov. Zaradi samozavesti ruskega kmeta so tudi komunisti postali zmernejši.
Političen mir. V Beogradu politično življenje popolnoma miruje. Parlament je na počitnicah, Pašič se zdravi na Češkem, večina ministrov pa se nahaja na deželi na agitaciji. Vlada rešuje samo najnujnejše posle in pripravlja delo za jesensko zasedanje skupščine. Kralj se mudi na Bledu, kamor prihajajo skoro dnevno ministri poročat o svojem delovan ju.
Občinske volitve v Srbiji. Dne 15. avgusta se bodo vršile v Srbiji in Črni gori občinske volitve. Agitacija je naravnost divja. Najhujši boj se bije med radikali in demokrati in žalibog moramo reči, da presega ta boj vse meje človečnosti. Teče tudi kri. Take politične metode niso nikomur v čast. Boj za beogradsko občino pa je še poostren vsled razcepa med radikali. Na izid volitev v Srbiji čaka politični svet z veliko napetostjo, ker bo od teh volitev v marsičem odvisna tudi bodoča državna poltika.
Mariborska SLS je imela v soboto ob 8. uri shod v dvorani zadružne banke. Na dnevnem redu je bila občinska politika v Mariboru v glavnem v zadevi Mestne hranilnice. Udeležba je bila skrajno slaba, sedeži niso bili niti do polovice zasedeni, šele proti koncu se je vsaj zadaj nabralo nekaj ljudi, ki so prišli iz radovednosti. Poročala sta ob precejšnji brezbrižnosti zborovalcev župan mesta g. dr. Le-skovar in občinski svetnik g. kanonik dr. Jerovšek, ki niti toliko nista povedala o zadevi mestne hranilnice, kar je v Mariboru obče znano. To priliko je izrabil g. dr. Štefa-novič, ki je očital SLS, da prikriva stvari, nad katerimi bi se morala volilcem in davkoplačevalcem pustiti kontrola. Nato je nastal trušč, da dr. Štefanovič ni mogel več govoriti in zbor se je ob splošnem prerekanju razšel. Mnogo .jih je bilo, katerim je bil ta špektakel dobrodošla zabava.
Razširja jmomiselzedlnjen J a slovenskega, hrvaškega insrbskega kmeta
i
Ob bolgarski meji je prišlo do resnih spopadov s komitaši iz Bolgarije. Naša vlada je pri bolgarski vladi protestirala, izgleda pa, da do resnejših korakov ne bo prišlo.
Kobilice na Kavkazu. Glasom poročil iz Azije in južne Rusije ogrožajo tamošnje pokrajine ogromne množine kobilic.
Dzerdzinski. V Rusiji je umrl šef takozvane »čeke«, t. j. komunističnega izjemnega sodišča, ki je imelo in ima seveda še neomejeno oblast nad življenjem in smrtjo ruskih državljanov. Kot vodja te ustanove je postopal Dzerdzinski skrajno energično. Opravičuje pa njegovo krotost okolnost, da v Rusiji po revoluciji sploh ni bilo mogoče dnevnega divjanja ukrotiti in zatre- i
ti drugače kakor le s krvjo in z največjo brezobzirnostjo. Ko pa je bil vzpostavljen red, je tudi krutost »čeke« znatno ponehala. Velike zasluge pa si je pridobil Dzerdzinski za Rusijo kot reorganizator železniškega prometa. Kako je moralo izgledati na ruskih železnicah v dobi revolucije in največje zmešnjave, si lahko mislimo, Dzerdzinski pa je s svojo jekleno voljo napravil na železnicah v Rusiji tak red, da posluje danes železniška uprava v Rusiji naravnost brezhibno. V svoji mladosti je Dzerdzinski pretrpel mnogo preganjanja kakor vsi ruski revolucijonarji. Njegova smrt je za rusko vlado hud udarec, ker so izgubili v njem enega svojih najbolj sposobnih mož.
m ra^ne pri-
Sv. Vid niže Ptuja. Kraj. organizacija Slovenske kmetske stranke ima dne 8. avgusta 1926 svojo redno sejo ter prosi vse člane, da se je sigurno udeležijo. Spored je važen. Vrši se v kmečki hiši št. 119 točno ob 4. uri popoldan. Odbor.
V Žabnici. Krajevna organizacija Slov. kmetske stranke je imela pre-tečeno nedeljo sestanek pri tov. Cegnarju, katerega so se udeležili tudi zastopniki okolišnih krajevnih organizacij in tajnik okraj. org. za Kranj tov. J. Benedikt. Poročal je tov. Mravlje obširno o programu kmetske stranke ter o političnem in gospodarskem položaju v državi, posebno pa v Sloveniji. Po govoru je bilo sprejeto več važnih sklepov, tikajočih se domačih gospodarskih vprašanj.
Središče. Tukaj se je vršil v nedeljo dne 26. t. m. občni zbor krajevne organizacije Slovenske kmetske stranke pod predsedstvom tov. Žnidariča. Tovariš predsednik je v lepem govoru povdaril posebno z ozirom na lokalne razmere sredi-ške občine prednosti čim ožje in trdnejše organizacije, orisal v glavnih točkah delo kraj. organizacije v preteklem letu in dal navodila za bodoče. Blagajnik tov. Horvat je podal blagajniško, tov. Šavora pa tajniško poročilo; iz obeh je razvid-• no razveseljivo napredovanje. Blagajna izkazuje celo nekaj varno naloženih tisočakov. Absolutorij s pohvalo je bil odboru enoglasno izglasovan in prešli smo na volitve novega odbora. Ker dosedanji predsednik tov. Žnidarič z ozirom na novo službo ekonoma v Medji-murju kljub prošnjam ni mogel prevzeti še nadalje funkcije predsednika ali odbornika, je bil enoglasno izvoljen predsednikom tov. , tržki župan Lukašič, odborniška mesta pa so prevzeli tovariši Bur-jan, Šavora, Horvat, Lovrec. Bau-man, Goršič in Dečko. Nato je podal tov. predsednik besedo tov. dr. Rosini iz Mariborav ki je v daljšem govoru izčrpal glavne ideološke programne temelje kmetskega gibanja in Slov. kmetske stranke, povdaril nalogo poštene inteligence v tem gibanju ter v stvarni kritiki dela samostojno demokratske in Slov. ljudske stranke ter kratko
razpravljal o sedanjem političnem položaju. Žel je prisrčno zahvalo, nakar je bil občni zbor po živahni debati v najbolj perečih vprašanjih bodočega dela kraj. organizacije zaključen.
Sp. Poljskava. V nedeljo dne 25. julija se je vršil v gostilni našega vrlega tovariša Kavčiča shod Slov. kmetske stranke. Shod je vodil predsednik krajevne organizacije tov. Rajšp, ki je v izbranih besedah razložil potrebo in pomen združevanja kmeta, obrtnika in delavca. Tov. Rojs je v globoko zamišljenem govoru razpravljal o trpljenju kmetskega ljudstva in o potrebi politične in gospodarske osamosvojitve. Tov. Lipovšek je govoril o potrebi kmetske skupnosti. Zato se moramo danes skupno boriti z HSS, ker je to edina prava kmetska in državna politika. Tov. Škrabar je go-[voril o zgodovinskih momentih po-j sianka države.. Nato se je izvolil | krajevni odbor in sicer: predsed-jnik tov. Josip Rajšp, podpredsed. i Lud. Samastur, tajnik Lud. Bračič, i blaga jnik Ivan Samastur, odborni-jki: Franc Pivec, Kari Hrastnik. Jakob Kavčič, Iva« Pučnik, Kari j Hebar. Kari Poharc, Ivan Petrovič, Rud. Hrastnik in Pučnik Jožef. — Priglasilo se je tudi več novih naročnikov za »Kmetski list« in na-j pravil se je sklep, da se organizira- ■ jo gospodarska in druga poučna predavanja.
Mariborsko tajništvo prosi vse krajevne organizacije in zaupnike, da naslavljajo dopise, namenjene tajništvu, na ime tajnika: Jakob Škrabar, Maribor, Narodni dom I. To pa vsled tega, ker smo posebno v zadnjem času ugotovili, da so šla pisma v izgubo, med temi tudi vsebine večje važnosti. Jasno je, da na pisma, ki se izgube, tajništvo ne more odgovarjati, kar povzroči ne-voljo in dostikrat tudi škodo.
Ljub niča pri Vitanju. Dne 25. julija 1926 ob 3. uri popoldan se je vršil v gostilni Mastnak prijatejski sestanek »Slov. kmetske stranke«. Poročal je tov. švikaršič o oolitič-nem položaju ter so se pristaši drugih strank za izvajanje toplo in navdušeno zahvalili. Vsi so se izrazili za politiko Štefana Radiča in dali vodifeljent popolno zaupanje. To-
i variša švikaršiča so zaprosili, da »e čimprej skliče velik javen ehod v Vitanju, nakar je govornik željo poslušalcev obljubil.
V	Kamniku je bila preteklo nedeljo seja okrajnega odbora Slov. kmetske stranke. Poročal je tov. Mravlje.
V	Kranju je bila seja okr. odbora Slov. kmetske stranke v pondeljek 2. avgusta. Poročal je tov. Mravlje.
Na Ptujski (Jori se vrši javen shod v nedeljo dne 8. avgusta po rani sv. maši v gostilni g. Miheliča. Gcvcrita tov. poslanec Kelemina in tov. dr. Novačan. Popoldne isti dan se vrši zaupni sestanek tudi v Majš-bergu ob 1. uri popoldne.
Na Moti pri Ljutomeru. V soboto, dne 24. julija so se zbrali pristaši Slov. kmet. stranke na Moti pri Ljutomeru ob 8. v prostorih gospe Katinke Rajhove. Shod je otvoril tov. Roškar, ki je dal besedo poslancu Kelemini. Posl. Kelemina je podal poslušalcem temeljito sliko sedanjega političnega položaja in žel obilno priznanje za svoja trezna, vseskozi pozitivna izvajanja. Nato se je k besedi oglasil bivši minister g. dr. Kukovec in burno pozdravljen, v svojem govoru bičal konjunkturalno taktiko naših političnih strank, ki v zapečku čakajo, da nastopi ta ali ona sprememba v naši politiki in jim nakloni udeležbo na vladi. Grajal je zavistno in ozkosrčno stališče naših strank, ki načelno omalovažujejo veliko delo tov. ministra Puclja. »Greh na slovenstvu je to nestvarno in nepatrijotsko omalovaževanje na vladi udeleženega Slovenca!« je dejal govornik in žel zato burno priznanje. Kot tretji govornik 'je nastopil tov. dr. Anton Novačan. V temperamentnem in umetniško dovršenem govoru je razložil trnjevo pot slovenske kmetske misli, ki se bo z združitvijo vseh kmetskih skupin letos dne 2 maja v Celju v enotno Slovensko Kmetsko Stranko, zopet razmahnila po vsej Sloveniji. Čas je že, da se izvrši popolna pregru-pacija slovenskih političnih strank in da se vse, kar je zdravega in poštenega v slovenstvu, zbere okrog Slovenske Kmetske Stranke, ki bo kot bodoča večinska slovenska stranka znala dostojno zastopati, kulturne, gospodarske in tudi verske koristi Slovencev. Govornik je pokazal na veliko delo Štefana Radiča, ki je začel organizirati hrvatski narod pri kmetih ter je njegov pokret narastel v veličast-veno manifestacijo kmetsko-delav-skega naroda, kateri ni para v Evropi. Po govoru se je razvila živahna debata, katere so se udeležili domačini tovariši: Lah, Sršen, Škerget, Puconja, Kranja, nakar je j' bila soglasno sprejeta resolucija, s katero se izreka delovanju poslancev tov. Puclju in Kelemini popolno zaupanje. Posebej se izreka v tej resoluciji zaupanje Štefanu Ra-diču kot voditelju vsega jugoslovanskega kmetskega pokreta. Krasen shod je tovariš Roškar zaključil o polnoči.
Križovci pri Ljutomeru. Po ju-'raniem opravilu so se zbrali v prostorih gostilne Kosi v Križovcih zborovalci in napolnili veliko sobo. Navzoči so bili tudi trije duhovni
| gospodje. Shod je otvoril toT. ži pan Skuhala in po poslanskem rc feratu tov. Kelemine, ki so g omenjeni trije duhovni gospodj nekaj malega motili, pa bili vedii zavrnjeni, je povzel besedo tov dr. Novačan. V svojem govoru ji tov. Novačan podal sliko sedanjegj stanja strank v Sloveniji in doka zal, da Slovenska Ljudska Stran ka, če ima še tako večino v Slove niji, ne bo nikoli več prišla na vla do, »tudi če je v zlato okovane in z dijamanti posuta« — ker j« v Beogradu povsod izgubila vsake zaupanje. Žigosal je njih napačne ! taktiko, s katero so povzročili se-' danjo politično in gospodarsko po-■ lomijo slovenstvu. Nato je formu-I liral resolucijo, s katero se v ime-j nu navzočih izreka potreba po po* polni pregrupaciji slovenskih političnih strank v eno večinsko Slov. i kmetsko stranko, ki bo edina lahko j zastopala slovenski narod. Pri gla-| sovanju za to resolucijo se je pokazalo, da so dosedanji pristaši SLS precej mlačni postali za svojo stranko, ker so le nekateri glasovali proti in resolucija je bila z veliko večino sprejeta. Po tem je tov. župan Skuhala zaključil ta lepo uspeli shod v popolnoma klerikalni trdnjavi.	j
Kapela pri Radencih. V nedeljo 25. julija popoldne ob 3. se je vršil' shod SKS v Kapelah v gostilni Horvat. Shod je otvoril tov. Nemec. Govoril so tovariši: poslanec Kelemina, dr. Novačan in Roman Bende ter nadučitelj Ivanjšič. Soglasno je bila sprejeta zaupnica poslancu tov. min. Puclju in poslafni tov. Kelemini. nakar je tov. Nemec i r krasnfrrt rmvnrcfth rttKivm »J(
■Sovo mesto. V nedeljo dne 1. avgusta se je vršil pri nas okrajni sestanek Slov. kmet. stranke. Politično in gospodarsko poročilo je podal tajnik Bukovec. Sklenjeno je, da se tak sestanek vrši vsak mesec in sicer prvo nedeljo v mesecu, vsak prvi pondeljek v mesecu pa uraduje strankin tajnik v Novem mestu dopoldne od 8. do 1. ure pri Murnu na Bregu. Opozarjamo na to I vse pristaše, da jim je ta dan stran- 1 kin tajnik na razpolago. Na sestan- j ku je govorilo tudi več tovarišev, ! med katerimi omenjamo tov. Ma-1 rolta, ki je načel več važnih gospodarskih. vprašanj. Udeležba je bila prav dobra. Na sestanku je bila sprejeta sledeča resolucija:
1.	Zborovalci pristaši Slov. km. i stranke, zbrani na sestanku v No-1 vem mestu, vzamemo poročilo o političnem in gospodarskem položaju j na znanje.
2.	Naš okraj ie bil dne 22. julija 1926 katastrofalno prizadet po toči in nevihti, osobito občine Šmi-hel - Stopiče. Prečna, Gor. Polje, j Dvor, Žužemberk, Doberniče, Ajdovec, Mirna peč, Zagradec in Sela Šumberk. Uničenih je bilo po toči preko 1200 ha vinogradov. Vsled te ujme je bila uničena vsa koruza, oves, fižol, pesa, zelje, korenje, nad polovico tudi krompir in krma. Ne-' vštevši škode na poslopjih (prevr-j njenih preko 30 kozolcev polnih žita in na stotine šir>, mnogo izru-vanega drevja v gozdovih in sadnih^ vrtovih) se po strokovnjaškem mnenju škoda ceni nad 4 milijone dinarjev. Vsled tega pozivamo nase
Razširjajte zavest o potrebi kmetske politične samostojnosti?
5
poslance, predvsem tov. ministra Puclja, da se zavzamejo na mero-dajnem mestu za revno prebivalstvo ter mu izposlujejo, ker preti najbednejšim lakota, brez odlaganja vsaj 10 vagonov koruze brezplačno.
3. Naj se po možnosti izposluje prost prevoz po železnici za vsaj 50 vagonov koruze za živež in 30 vagonov za krmo. Ta živež je neobhodno potreben za ostale prizadete.
! 4. Zahtevamo, da se odpišejo fisem prizadetim davki, od finančne delegacije v Ljubljani pa izposluje takojšnjo ukinitev izterjevanja dospelih davkov, pred vsem dohodnine.
5.	Izposluje naj se za pomladansko setev potrebno množino semen (t. j. najmanj 50 vagonov semenskega krompirja in 5 vagonov ovsa s prostim prevozom po železnici).
6.	Odpiše naj se carina za galico.
7.	Preskrbi naj se vsaj za 10 vagonov prost prevoz umetnih gnojil za novomeško kmet. podružnico.
8.	Ker so vinogradi v nekaterih legah dobesedno uničeni in, se je bati da bodo usahnili zlasti mlajši
nasadi, da se tem poškodovancem odstopi iz državnih trtnic potrebni materijal (cepljenke in korenjake) brezplačno.
r
9.	Ker je vojaško oblastvo pri zadnjem popisovanju vozil in vpre-žne živine v Novem mestu kaznovalo samo v občini Šmihel - Stopi-če preko 70 kmetovalcev z denarno globo radi nepravočasne zgla-sitve, zahtevamo, da se te kazni spregledajo, ker je bilo razglašeno
! uradno, da se popisuje cel dan in da se kasneje došli formirajo v nove skupine. Uvaževali je tudi dejstvo, da kmet zlasti v letošnjem j slabem vremenu in poleti nima ne ' časa, ne delavnih moči, da bi osna-žil že dan pred zglasitvijo vozove in živino, namenjeno za pregled.
10.	Soglasno izrekamo našim kmetskim poslancem, zlasti tovarišu min. Puelju našo odkritosrčno zaupnico za neustrašeno in nesebično delovanje in zastopanje kmetskih interesov.
MLADINSKI VESTNIK
Društvo kmečkih fantov iii deklet občine Lesce. V nedeljo, 1. avgusta t. 1. se je vršil v hiši tov. A ž mana v Hrašah ustanovni občni zbor društva kmetskih fantov in deklet. Zbora se je udeležilo prav lepo število — 48 fantov in deklet. Zborovanje je otvoril tov Ivan Mu-lej, ki je pozdravil predvsem vse navzoče, med njimi zastopnika Zveze iz Ljubljane, kateremu je podal nato besedo. Ta je v svojem široko zasnovanem govoru pojasnil namen in pomen društva za kraj, v katerem se društvo nahaja in obrazložil v več primerih podrobno delo društva, ki je za kmetsko mladino prepotrebno. Po njegovem govoru so navzoči soglasno sklenili, da se tudi v občini Lesce ustanovi društvo kmetskih fantov in deklet, kateremu so vsi takoj pristopili. Razvil se je razgovor o raznih društvenih zadevah, določila se je redna članarina letnih 10 dinarjev, na kar je bil soglasno izvoljen sledeči odbor: Predsednik Ivan Mulej, podpredsednica Fran-
čiška Legat, tajnik Franc Derlfng, blagajnik Jakob Legat, odborniki: Cilka Žilih, Marija Vovk, Marija Hafner, Angela Jalen, Kati Zupan, Janez Žilih, Janez Heberle, Franc Pristov, nadzornika: Vincenc Kristan in Jožef Meršol. Novoustanovljeno društvo je sklenilo med drugim tudi to, da ustanovi takoj poseben pevski odsek, ki začne v najkrajšem času z rednimi vajami. Tako bo novo društvo brez dvoma prav lepo napredovalo in bo občini in vsem članom v veliko korist, drugim društvom pa v dober zgled.
ŽARNICE
Osram - vsakovrstne na[-ceneje
J, GOREČ, Ljubljana
palača Kreditne banke.
»BREZALKOHOLNA PRODUKCIJA«, Ljubljana, Poljanski nasip 10/8, pošlje vsakemu naročniku »Kmetskega lista« zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal!

Maribor. Novi gerent mariborskega okrajnega zastopa. Gerent ' okrajnega zastopa mariborskega, župan mesta Maribor in načelnik SLS za mariborsko oblast dr. Josip Leskovar je bil od velikega župana razrešen in na n jegovo m^sto imenovan tov. Anton Lipovšek, posestnik v Grušovi in gostilničar v Mariboru.
Krošnjarenje na železnicah ostro prepovedano. Prometno ministrstvo je ponovno izdalo najstrožjo odredbo, da se vsako krošnjarenje
tudi ustanovni občni zbor osrednje, vas sama iz dohodkov vaških njiv. sirarske zadruge za radovljiški. Da bi se stroški zmanjšali, so va-okraj.	jščani sami odvažali in privažali
Šmarjeta ob Pesnici. Naša narod-1 potreben materijal, pri čemur pa na slavnost »Domovinski dan« 18.' se je držal severno zapadni del v julija t. 1. je krasno uspela. Vsem j strogi abstinenci, misleč pri tem,
sodelujočim se podružnica Jugoslo venske Matice najprisrčneje zahvaljuje.
Vitanje. Po več kot leto dni je imela dne 25. julija 1926 ob pol 3. popoldan zopet vajo tukajšnja požarna bramba. Kljub temu, da ni
bilo tako dolgo vaje, se je izborno po železniških vozovih brezpogoj-! izkazala. Res lepa disciplina in vsi no zabrani.	j možje so- bili na pravem mestu. Po
Kralj krstni boter. Kmetu Ljubi; končani vaji in trudapolnem delu Glišiču v Visokem se je rodil osmi i se je razviia lepa zabava pozno v sin. Glišič je po starem običaju j noč. Le tako naprej možje, pridno ; hitro sprijaznili z mislijo ustanovi-f prosil kralja, da bi kumoval dete-! na delo, vsaj to je v korist Vam in ' tve pevskega društva, na isti na
_____,>__..„.„	j	-i	__y_.____ __ ___..	. ...
da njihova poslopja niso vezana na potrebo rezervoarja. Tako male okolišne vasice imajo vse tudi gasilna društva, le naša skupno ležeča vas, kjer bi gasilno društvo bilo nujno potrebno, ga nima. Kje je vzrok? Odgovor bi vsak sam znal, saj vidite, kako je bilo z rezervoarjem. Ne, prijatelji, tako ne pojde! Idimo za napredkom, iz-boljšajmo si svojo eksistenco v gospodarskem oziru. Kakor smo se
čin začnimo se pečati z mislijo, ustanoviti pri nas gasilno društvo. Prijatelji, pojdimo naprej! Vaščan.
tu. Kralj je prošnji radevolje ugo-;tudi državi!
dil in poslal na krst kot svojega za-! Spodnji Bolič pri Vitanju. Kakor stopnika polkovnika Štefanoviča. i vsako leto, tako tudi to leto, se je
! Otroka so krstili za Aleksandra. | obhajal god svete Marjete. Po sveti j Vozne olajšave za vojake. Pro-Milim srcom. Tri sirote kmečke- maši so se zbrali naši pristaši prijmetno ministrstvo je obvestilo vse stanu, prikupljive zunaniosti: 10 j tov. Vivcd-u. Naše ljudstvo je ved- železniške oblasti, da imajo pravi-leraa Silvica, 7 letna Tilica in 5 let- :no bolj složno in ni več prepirov co do četrtinske cene na železnicah na Micika iščejo dobrosrčnih ljudi, j med njimi odkar so združeni v Slo-, tudi vojaki, ki odhajajo na dopust ki bi jih vzeli za svoje. Pojasnila venski kmetski stranki. Združite se;v civilni obleki; izkazati se morajo pri okr. sodišču v Ljubljani, soba vsi, naročajte se na »Kmetski list«, le z vojaškimi listinami, iz katerih št. 37.	ker v našem listu ni hujskarij in je razvidno, da so pod zastavo.
Na Fužinah pri Ljubljani so te-jčitajte golo resnico in obenem za-j Najden utopljenec. V Muri je uto-kom letošnjega leta potegnili iz stopate kmetske pravice. »Eden za nil 18. julija pomočnik brivca Civi-Ljubljanice že 14 utopljencev, ki vse, vsi za enega! Živijo Radič! jdicija v Gornji Radgoni. Pomočnik
o deloma po nesreči utonili ali pa šli v vodo s samomorilnim namenom. Trupla se ustavijo na Fužina^ ob jezovih, oziroma pri zatvor-nicah.
Sirarska zadruga Hraše priredi dne 8. avgusta veliko vrtno vese-l.lico v korist izpopolnitve sirarske-«a orodja. Poleg drugega je na dnevnem redu srečkanje, petje, šaljiva pošta, ples, manjkalo ne' bode raznovrstne zabave pod senčnatimi jablanami, Ob tej priliki se vrši
Tomačevo pri Ljubljani. Nikjer se je šel kopat v Muro, zagrabil ga
menda ne gori tako pogosto, ka ar ravno pri nas. Ker pa nimamo
je krč in je utonil. Utopljenca so potegnili iz Mure blizu Beltinec še-
v bližini zadostne vode, nam ponaj- le te dni. Utopljenec je rodom Hr-večkrat ogenj napravi veliko ško- vat. do. Da bi se pa temu izognili, smo v zadnjem času naredili v sredini
Za veliko pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni«, ki jo priredi asi rezervoar, ki vsebuje 80 kub. j uprava Ljubljanskega velesejma le-metrov vode, ki naj bi odgovarja) , tos od 4. do 13. septembra, je bla-prvim potrebam pri izbruhu poža- igovolil prevzeti častno .predsed-ra. Za rezervoar, Iri ie stal 12.000 stvo poljedelski minister gosp. Ivan
dinarjev, je dala občina Ježica
Pucelj. Glavni in najvažnejši del
5000 Din, ostalo vsoto pa je krila prireditve bo tvorila posebna kme-
Tedenski koledar.
8.	avgusta, nedelja: Cirijak.
9.	avgusta, pondeljek: Roman.
10.	avgusta, torek: Lovrenc.
11.	avgusta, sreda: Suzana.
12.	avgusta, četrtek: Klara.
13.	avgusta, petek: Kasian.
14.	avgusta, sobota: Evzebij.
SEJMI:
8.	avgusta: Studenec pri Krškem.
9.	avgusta: Žužemberk, Radeče, Svetina.
10- avgusta: Brežice, Podčetrtek, Slovenjigradec, Sv. Barbara, Sv. Marija v Jarenini, Sv. Lovrenc na Ptuj. polju, Trbovlje, Sv. Lovrenc v Puščavi, Dvor, Rovte, Dob, Železniki, Kamna gorica, Ig, Trava, Št. Lovrenc. 12. avgusta: Toplice, Sv. Jurij ob
juž. žel., Turnišč?. 14. avgusta: Leskovec.
Vrednost denarja.
Za	1 dolar	56,— Din
Za	100 lir	189.— Din
Za	1 avstrijski šiling	8.— Din
Za	100 čeških kron "	168.— Din
Za	100 fr. frankov	147.— Din
Za	100 švic. frankov	1097,— Din
Za	1 zlato marko	13.9 Din
tijska razstava, kjer bodo zastopane vse veje našega agrarnega gospodarstva.
Svetovna razstava v Filadelfiji je bila otvorjena že začetkom tega meseca. Sam aranžman prireditve je stal 24 milijonov dolarjev. Razstava je po svojem obsegu in bogastvu ogromna. Naša država se razstave ni udeležila.
Naročnikom, ki doslej še niso plačali naročnine za letošnje leto. se list i današnjo Številko vstavi.
Nabirajte novih naročnikov za naš list »GRUDO!«
Veliko podzemsko jamo so odkrili v okolici Kruševca. V jami teče potok, ki končuje v malem jezeru. Jama je bogata kapnikov.
Narodne straže zoper roparske tolpe. Ker se klatijo po Hercegovini in Črni gori neprestano roparske tolpe, ki ogrožajo življenje in imetje prebivalstva, so ustanovile številne vasi v tamkajšnjih krajih v svojo obrambo narodne straže. Po vaseh hodijo podnevi in ponoči močne patrulje in iščejo ravbarje.
Vezuv zopet deluje. Kot poročajo iz Rima, se opaža, da se je akti-viteta Vezuva v zadnjem času znatno oživila.
Samomor aretiranega komite. Te dni je neka orožniška patrulja ob meji pri Sfrumnici vjela oboroženega bolgarskega komata baš v trenutku, ko je stopil na naše ozemlje. Ko so ga gnali 'orožniki skozi gozd, se jim je iztrgal, skočil .v prepad ter obležal mrtev. Identitete še ni bilo mogoče ugotoviti.
Pri poplavi pri Rugovem poginilo 100 oseb. Kakor poročajo iz Beograda, se ie trgal nad Pugovcm oblak, vsled česar je nastala v celi dolini velika poplava. Pri tem je ooginilo 100 oseb. Do sedaj so našli 40 trupel. Samo cd ene družine je izginilo 10 oseb.
V 86 urah iz Hamburga v New-york. Na znanstvenem zboru za zrakoplovstvo v Berlinu je inž. Rumpler poročal, da je izumel poseben tip transoceanskega letala, s katerim bo mogoče v 36 urah pre-leteti daljavo med Hamburgom in Newyorkom. Letalo bo tako, da bo lahko nosilo 136 potnikov in 6000 kg tovora.
Redek slučaj se ie zgodil na Francoskem, kjer je lAbbe Bertrac ppl zlato sv. mašo, med svati pa je Vila tndi njegova mati, ki je Drav isti dan dopolnila svoj stoletni roistni dan. In tako dobro je nosila svoia leta, da ie še sama menila iti v cerkev in preieti sv. obhajilo iz rrvk sina zlatnma«nika.
Pni va<ron jabolk za izvor v inozemstvo na mariborskem kolodvoru se je nalagal dne 31. julija. Naložila ga je »Panonija«, osrednja gospodarska zadruga v Mariboru. Kunec ie neka firma v Avstriji.
Kobilice na Kavkazu. Glasom poročil iz Aziie in južne Rusije ogrožajo tamošnje pokrajine velike množine kobilic.
Voivoda Fugovac ustreljen. Po poročilih iz Cetinja so v Rugovski planini našli te dni mrtvega vojvodo Žujo Rugovca, katerega so ustrelili razbojniki. Vojvoda Žujo je v dobi bojev s Turki branil samostan Dečane ter ie bil med ljudstvom zelo priljubljen in spoštovan. Oblasti zasledujejo razbojnike, a doslej brez uspeha.
Pasja steklina v Beli Krajini se je nevarno razširila. Steklina se je pojavila že v osmih občinah.
Bolhe uničujejo bombaž. Na bombažnih poljih v Louisiani v Ameriki se ie pojavila mehiška bombažna bolha. Farmarji preganjajo bolhe s tem. da z aeroplani posipljejo svoia polia z žveplom. To ima sicer velik uspeh, toda bolhe so se pokazale v taki množini, da so kon-gresniki prosili poljedelski urad, da skuša uničiti to nevartio žival.
Pomoč sirotam. Za vzdržavanje in podpiranje sirot in nezakonskih otrok je v letošnjem budžetu določen znesek 1,300.000 Din. Ta kredit je na posamezne pokrajine po številu sirot tako-le razdeljen: Slovenija 100.000 Din, Srbija in Črna gora 600.000, Bosna in Hercegovina 180.000, Hrvatska in Slavonija 180 tisoč, Dalmacija 100.000 ter Banat. Bačka in Baranja 80.000 Din.
Pri Rugovu zaradi poplave utonilo nad 100 oseb. Po vesteh iz Beograda je pri Rugovu, kjer se je utrgal oblak, ponesrečilo vsled poplave nad 100 oseb. Silno narastli hudourniki so jih odnesli z barakami vred, v katerih so prenočevali. Doslej so našli trupla 48 ponesrečencev.
Ubijalec Anton Lipnik aretiran.1 O krvavem dogodku, ki se je do-! godil v noči pretekle nedelje v Bistrici pri Limbušu povodom tam-kajšnega žegnanja in o katerem so časopisi poročali, smo izvedeli še to, da je bil ubijalec delavca Sa-gadina Anton Lipnik, nameščenec v ruški tovarni za dušik, aretiran že v torek in priveden v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Preiskava se še nadaljuje.
Profesor, ki govori 36 jezikov, star šele 38 let. Tasilo Schultheiss, profesor na univerzi v Poljski se smatra danes kot največji jezikoslovec vv Evropi. Govori 36 jezikov in 240 dialektov. Dasi mu je šele 38 let, vendar so njegovi lasje že tako osiveli, kakor osemdeseti et-nemu starčku.
Mesna vojska na Angleškem. Na angleškem trgu bijejo bud boj angleški in ameriški trusti mesa. Posledica je, da prodajajo argentinsko meso iz hladilnice — ne zmrznjeno — pod lastno ceno. Po cenitvi lista »Daily Mail« je stala vojska interesente do srede julija že 10 milijonov funtov. Na Angleškem se bojijo, da bodo Amerikanci zmagali in da bodo diktirali potem se- \ veda poljubno visoke cene.
Pajka o radiju. Večkrat se sliši,1 da je letošnjega slabega vremena kriv edinole radio. To mnenje je prodrlo že med najširše sloje, na kmetih se ljudje že kar jeze na ta gosposki radio, ki jim kvari vreme. Novico, da voliva radio na vreme, je prvi prinesel pariški list »Matin«, toda le v obliki dvoma. Od ondi se je vest razširila kot resnična. Nekaj majčkenega pa je v tem le resnice.
Smrt tržaškega velebrodarja. — Znani tržaški parobredar Cosulich je na vožnji z motornim čolnom skočil v morje, da reši sina-edinca, ki ie po neprevidnosti padel v morje. Sina so rešili iz morja. Cosulicha je pa zadela srčna kap in so ga potegnili iz morja mrtvega.
Nesreča v planinah. Visokošolec Pavle Šuman je odšel iz Logarjeve doline čez Mrzlo goro proti Železni Kaplji. Minulo je od njegovega odhoda že več kot teden dni, ne da bi prišel na svoj cilj. Upravičeno še sodi, da se je Šuman smrtno ponesrečil.
Silno neurje je divjalo te dni v okolici Schvveinfurtha a/M (Nemčija). Padala je nenavadno debela toča: po tri zrna so tehtala 1 funt. Vsa okolica mesta je opustošena.
Grozen za vratni umor. V Semel-cih pri Djakcvem je bil izvršen be-stijalni zavratni umor. Opolnoči so našli na dvorišču tamkajšnje gostilne mrtvega 17 letnega sina posestnika Joso Kellerja. Imel je prerezan trebuh, iz katerega so visela čreva. Kakor se je dognalo je umor izvršil neki tekmec, katerega je odklonila bogata Kellerjeva nevesta. Osumljenec je bil aretiran, vendar pa krivdo odločno taji.
Strašen prizor se je odigral te dni v cirkusu Busch v Hamburgu. Umetnik Labero se je produciral kot hipnotizer zveri. Hipnotiziral je nekega leva ter delal ž njim vsakovrstne poizkuse. Nenadoma se je lev iz hipnoze prebudil, navalil na Labrera ter mu zadal silen udarec po rami. Labreri se je kljub temu posrečilo, da je leva vnovič hipnotiziral, nakar je težkepoškodovan zapustil kletko.
Pet mornarjev utonilo. Nad Šibe-nikom in okolico je te dni divjala silna nevihta, ki je v tamkajšnjih nasadih napravila mnogo škode. Pri Žirju je vihar zalotil ribiško ladjo, na kateri se je nahajalo pet mornarjev. Vihar je ladijo prevrnil in vseh pet mornarjev je našlo smrt v morskih valovih.
Zaplenjena svila. V Brodu na Savi je policija zaplenila vagon vtiho-tapljene svile, ki je bila skrita v tovarni za vagone. Tihotapci so skušali podkupiti policijo is 100.000 dinarji — pa ni šlo.
Likvidacija bank v Italiji. Od 1. julija 1925 do 30. julija 1926 je v Italiji likvidiralo, odnosno je bilo primorano likvidirati 32 bank.
Strela ubila tri pastirje. V okolici Zenice je pretekli petek razsajala huda nevihta. Utrgal se je oblak; ob silnem grmenju je na mnogih krajih udarila strela. Pri Zenici je strela ubila tri pastirje, dva pa je težko ranila. Med Begovim Hanom in Nemilo je velik plaz zemlje zasul železniško progo. Promet je bil začasno ustavljen.
Spopad s komitaši pri Bitolju. Iz Bitolja javljajo, da se je v bližini sela Kraljeviče pojavila bolgarska komitska četa, broječa 16 ljudi. Naša žandarmerija je napadla bolgarske komitaše ter jih zapodila proti meji. Komitaši so se umaknili na grško ozemlje.
Konzul Stepanovič pobegni! v Ameriko. Konzul Stepanovič, ki je po poročilih listov v Trstu poneve-ril nad 1 milijon lir in nato brez sledu izginil, je poslal te dni svojemu prijatelju pismo, v katerem mu sporoča, da odhaja v Ameriko. V pismu pravi, da se nikoli več ne povrne v Evropo, razen ako bi mesto njega koga drugega postavili pred sodišče.
Zračni poštni promet med našo državo in Nemčijo. Poštno ministrstvo je izdalo odlok, da se prično sprejemati s 1. avgustom poštne pošiljke, ki jih prevažajo aeroplani v Nemčijo.
Koliko je avtomobilov na svetu? Na celem svetu jih je bilo koncem 1925 leta 25,973.928. V enem letu se je povišalo število za 3 milijone. Na teh je bila udeležena Amerika s 85%. Samo znani Ford jih je prodal 827.056 za 734 milijonov dolarjev.
Izvrstno orožje. V Gelsenkirehe-nu na Nemškem je iznašel nekdo posebno obrambno orožje. To je majhen električni stroj v obliki žepne ure, ki ima napetosti za 10 tisoč voltov. Ta ura se nosi lahko tudi na roki. Napadalca se ubraniš, da se ga le dotakneš s to uro. Električni tok ga omami, da se ne more več zganiti. Novo iznajdbo bodo vpeljali pri nemški policiji.
Zapuščina angleške kraljice. Zapuščina v dragih kamnih umrle angleške kraljice Aleksandre, matere sedanjega kralja Jurija, se ceni nad šest milijonov dolarjev.
Staro vino v grobu. Steklenica najstarejšega vina v Evropi, staro 1600 let je bilo najdeno v rimskem grobu v Nemčiji iz leta 300. Dali so jo v muzej.
Za pospeševanje tujskega prometa je predviden v ministrstvu za trgovino in industrijo kredit 300 tisoč dinarjev.
Žrtve vročine v Ameriki. Vročina zadnjih dni in viharji, ki so sledili vročini, so zahtevali več človeških žrtev. Iz Bostona poročajo o i 60, iz Newarka o 27 in iz Newyorka i o 50 mrtvih. Mesto Newark porabi ! dnevno 65 milijonov galonov vode, t. j. 292 milijonov litrov.
Novost o umetnih gnojilih. Nemška kemična industrija ustanavlja novo proizvajanje sintetične fosfo-rove kisline. Ta proizvod bo na trgu uoorabni način umetnih gnojil v toliko popolnoma izpremenil, ker j bo nadomeščal superfosfate in žvepleni amoniak. Kjer se torej to dvoje proizvaja, se bo moral v bodoče način produkcije iroremeniti m se. bo moral vpeljati novi način. Zlasti velja to za francosko kemično industrijo.
Rastline brez posluha. V najnovejšem času so dognali, da tudi na rastline voliva godba, nekatere godbo ljubijo, druge sovražijo. Poseben sovražnik godbe ie nagelj-ček in ciklamen (soldatki), ta dva se obrneta od godbe stran in tudi deviška lilija se sramežljivo obrne od posvetne godbe.
Prevod srbskih pesmi na češki i jezik. Češkoslovaška akademi ja znanosti in umetnosti v Pragi je pravkar izdala v zbirki »Svetska poezija« četrti del »Narodne srbske epike« v prevodu starine Josipa Holečka. Prevod je prav lep in se čita, kakor da bi bil izvirnik.
Izenačenje zakonodaje o vodah. Generalna direkcija voda namerava izdelati še tekom letošnjega leta načrt zakona in uredb za delo v svojem resoru. V prvi vrsti se izdela načrt za izenačenje zakonodaje
0	vodah, ki je sedaj v raznih pokrajinah različna. Delo se poveri posebni strokovni komisiji.
Zlatnike v milu »Gazela« so našli: ! (Imena v oklepaju označujete trgovce, j kjer je bilo. kupljeno.) Frančiška Kovač, Lokrovec pri Celin (Franc Kolenc, Celje); Fanči Gjurin. Kamnik (Makso 2 a nji,« (Kamnik); Franja Krieaer-Dolinšek, Kriško (Ivan Radanovič,-Krško); Frančiška Sežun, Cerknica (Ivan Laurič, Cerknica); Alojz Tome. Kožarje pri Dobravi (Franc Javornik, Vič); Ana Vodopivec. Staravas r>ri Vidmu ("Runert Škerbec. Videm-Kr-ško); Milja Mišljanovič. Luščani pri Glini (Stev.an Štekovid, Glina; Kata Šolale, Novo Sel o pri Sisku (Viktor Krklec, Si-
1	sak),; Bari ca Miloš, Senj (Nikola Modrič, j Senj); Pavao Mrsjan. Karlovac (»Kon-; 7,um< Karlovac).
J^- Našemu kmetu — kmetsko čtivo2
MimainMttfcu:
Konjska dirka na Krškem polju v Krškem
dne 15. avgusta 1926 ob pol 15. uri.
Spored:
I.	dirka. Za 3- in 4-letne konje. Vozovi na štirih kolesih 30 m popusta. Konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 40 metrov doklade.
II.	dirka. Za konje od 5 let in starejše. Daljava 2700 m. Vozovi na štirih kolesih 30 m popusta. Konji, ki so dobili darila, za vsako darilo 40 m doklade.
III.	Enovprežna za amerikanske dirkače. Daljava 2700 m. Doklade in popust določi razsodišče po rekordu in pri dirkanju
IV.	dirka. Enovprežna za mrzlo-krvne konje. Daljava 1800 m. Vozovi na štirih kolesih.
V", dirka. Dvovprežna dirka. Daljava 2700 m. Doklade in popust kakor pod II.
VI. Jahalna dirka. Daljava 2700 metrov brez zaprek in brez izenačenja teže.
Uprava dirke: Vodstvo: Franc Zupančič, Rakovnik. Končnika: Vinko Bon, Krško; Josip Brulc, Št. Jernej. Starter: Anton Gliha, Krško. Prog-ovniki: Franc Žnideršič, Leskovec; Josip Stritar, Sv. Križ; Ivan Selak, Dobrava. Časovniki: Dr. V. Gregorič, Novomesto; Janko Vizjak, živinozdravnik, Brežice; T. Ivančič, Videm.
Nagrade določi vodstvo dirke.
Posebna določila: 1. Prijave je poslati najkasneje do 14. avgusta 1.1. na naslov: Anton Gliha, Krško. Prijavnina Din 20.—. 2. Za tretjo dirko je predložiti rodovnik, ki se po dirki vrne. 3. Prijave vsebujejo: a) Ime in bivališče posestnika konja; b) popis konja (ime, starost, spol, barva). Netočne prijave so neveljavne in zapade vsled tega vloga. 4. Zmagovalec se določi po času. 5. V slučaju, da se za eno vrsto dirke priglasita samo dva ali trije dirkači, se razdeli samo eno ali dve darili. 6. S prijavo se podvrže vsakdo vsakemu izreku vodstva dirke. 7. Za eventualne nesreče na dirkalnem prostoru ne prevzame odbor nikake odgovornosti	Prireditveni odbor. * * *
V sadovnjaku ne pozabimo:
Spomladi posajena drevesa, ki smo jih takrat — radi poznejšega sesedanja zemlje — le rahlo, zasilno privezali, brž ko mogoče trdno — definitivno privezati, če tega sicer že nismo storili. Kot vezivo nam služi za to: vrbove in brezove trte, vrvi iz kokosovega vlakna, trakovi iz usnja, kožuhovine, platna itd.
Pri drevesih, ki smo jih spomladi precepili v kroni, ne pozabimo zrahljati vezi na cepilnem mestu, -da to ne začne zajedovati. — Žlahtne mladice pa moramo privezati ob količe, katere smo tudi v ta namen privezali ob cepljenju. Važno po-
sebno pri onih drevesih, kjer smo precepi je vali »za kožo«; priti zna vihar z dežjem ter se mogoče bridko maščuje naša nemarnost, ko nam zna vse manjše mladice polomiti.
Ne podcenjujmo dela naših malih neprijateljic — raznih listnih uši na mladih pogankih; preglejmo večkrat posebno mlado drevje in precepljence! Ako zapazimo marši-rati po mladikah gor in dol mravlje, vemo brez daljnega, da imamo v gostih uši. Takoj nad nje z tobačnim izvlečkom! Na 100 1 vode vzamemo 1 kg tega izvlečka, ter eventualno 1 kg mazljivega mila ter temeljito poškropimo z navadno vinogradniško škfopiljko napadene vršičke, ali pa jih kar pripogibaimo in pomočimo v posodo z razstopino tega sredstva — ker je to mogoče. Mnogokrat je mogoče take ušice na posameznih mladicah kar enostavno zmastiti. — Pohvaliti moram na tem mestu nekatere tobačne zaloge, katere so preskrbele tobačni izvleček za svoje okoliše.
Sadnemu drevju ne pozabimo gnojiti; posebno umestno je sedaj gnojenje z gnojnico. Posebno čreš-njam, ki so ponekod še posebno dobro obrodile, postrežimo s tem izbornim sredstvom.
Odpadlo sadje pobirajmo ter ga, če mogoče, pokrmimo svinjam, sicer ga pa globoko zakopljimo, posebno, ako je napadeno po gnilobi.
Posavec.
* * *
Prikrajse vanje -vršičkov na ločnih.
^ Po nekod je običaj pri nas, puščati ob rezi zelo mnogo Iocnov ali napnencev; skoro na vsaki trti brez razlike se ga nareže. Seveda, to ni vedno prav: ne le, da imamo gotove trsne sorte, katerim se po pravilu sploh ne bi smeli delati ločni, temveč, znano je tudi, da je kvaliteta vina iz takih vinogradov dosti slabejša. Locenj je pač skoro kot nekak ostanek iz časov, ko se je vi-nogradarilo pretežno le na množino pridelka, ko se je prodalo in izpilo vse; dandanes so pa izgledi, da bo treba tako naziranje popolnoma pokopati. — V vinogradništvu pa imamo sorte, kjer so pa vendar ločni na mestu, ali katere smo celo primorani napraviti če hočemo, da bo pridelek povoljen. Take sorte so: razni burgundci, rizling itd. ter nekatere domače sorte. Tu smo torej nekako prisiljeni vinogradariti j z ločni. Kot locenj pa moramo ra-jzumeti samo les, ki naj nam rodi, ; ter nam ni za mogoče lepe mladice, ki včasih zrasejo na locnu. Mi moramo v teh mladicah videti samo sredstvo, ki je potrebno čim boljšemu razvoju grozdja na njih. Te mladice imajo nalogo dobavljati grozdju hrano, a hočejo i same rasti naprej. Da pa bodo vršile le prvo j nalogo, moramo z njimi primerno |postopati. Kakor je veda dokazala,
porabijo mladi, še nerazviti vršič-] ki mladic več hrane, nego jo zamo-' rejo proizvajati sami; žive tedaj na račun drugih že razvitih listov. S tem, da mi te nerazvite vršičke priščipnemo, razbremenimo tega hranjenja razvite liste, ki bodo to hrano uporabljali sedaj na drugem mestu: za boljši razvoj grozda na ločnih. — Prikraiševanje vršičkov se vrši malo pred cvetjem, ali pa takoj po cvetju, ter se priščipne vršiček na 4 do 4 liste nad zgornjim grozdom. Še manj, ali pa nič se ne prikrajšuje, ako so poškodovani ali po bolezni napadeni drugi listi mladice, ker sicer bo kakovost
grozdja trpela.
Posavec.
Zasilni zakol
Tajništvo Slov. kmetske stranke se je pismeno obrnilo na gospoda vel. župana s prošnjo, da obrazloži, kaj se smatra po zakonu za zasilni zakol, ker je bil neki naš tovariš v nekem slučaju cd srezke-ga poglavarja kaznovan. Odgovor gospoda vel. župana se glasi:
Na Vaše vprašanje z dne 9. ju-Ija 1926 v zadevi klanja živine po živinorejcih, Vam sporočam naslednje:
Pod »zasilnim« zakolom je razumevati le zakol, izvršen v slučaju sile, t. j. take poškodbe ali nezgode živine, vsled katere je zakol nujno potreben, bodisi vsled tega, da je vsaka pomoč načeloma izključena (n. pr. poškodbe nog), ali pa če bi potrebna pomoč došla prepozno. Nadalje bi bilo k zasilnemu zakolu v širokem pomenu besede prištevati • n. pr. zakol v slučajih elementarnih nezgod, splošnega pomanjkanja krme in podobne izredne slučaje. Zasilni zakoli so dopustni in nekaznivi. Ne more se pa nasprotno govoriti o zasilnem zakolu v slučajih, ki jih navaja v priloženi svoji prošnji Luka Rant in cbrtna oblastva nimajo potrebnega zakonitega pooblastila, da bi potom dopuščanja splošnega rednega klanja živine v svrho boljšega vnov-čenja nudila živinorejcem potrebno odpomoč, ako se pojavijo za nje tako težke krize, kakor ravno sedaj.
Za zakol e, izvršene izven gori omenjenih dovoljenih slučajev pa velja isto, kakor za izvrševanje ' mg i h kakršnihkoli poslov, ki tvorijo načeloma lahko predmet obrtnih poslov. V slučaju potrebe je torej vpcštevati vse okolnosti, ki prihajajo v poštev za odločitev vprašanja, da-li se zakoli vrše obrtoma ali ne. Določiti vnaprej vse tozadevne okolnosti in s tem že vnaprej točno označiti, kedaj je smatrati klanje kot dopustno in ne-kaznivo, pa je nemogoče, ker je za razsojo v konkretnih primerih vpo-števati najrazličnejše činjenice, katerih nekatere pa je včasih nemogoče celo predvideti.
Z ozirom na vse to more biti le stvar prizadetih oseb, da vlože v
slučaju kaznovanja in če ni smatrati, da je obsodba neutemeljena, pritožbo na višje oblastvo.
K prošnji Luke Ranta še pripominjam, da obstoječi predpisi sploh ne predvidevajo izdajanja dovoljenj za izvršitev zakola živine po živinorejcih, vsled česar je ne-zmiselno vlaganje tozadevnih prošenj na srezke poglavarje.
* * v
Kmetijsko - gospodinjska šola Kmetijske družbe v Marijanišču v Ljubljani. Začetkom oktobra t. 1. otvori kmetijsko-gospodinjska šola v Marijanišču svoj petindvajseti tečaj, ki bo trajal enajst mesecev, t. j. do konca avgusta 1927. V tem zavodu se poučujejo kmetska dekleta teoretično in praktično v kuhanju, šivanju, pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu in drugih predmetih, katerih znanje je potrebno vsaki gospodinji na deželi. V ta gospodinjski tečaj se sprejemajo dekleta kmetskih staršev, ki so dopolnile najmanj 16. leto. Prošnje za sprejem v ta zavod, naslovljene na Kmetijsko družbo v Ljubljani, je vložiti do 15. avgusta t. 1. ter jim priložiti: zadnje šolsko spričevalo, zdravniško spričevalo, obvezno pismo staršev glede plačevanja mesečnih prispevkov ter navesti stan in poklic staršev. Mesečna oskrbnina za hrano, stanovanje in šolanje stane 500 Din. Vsa podrobnejša pojasnila dobijo prosilke, pri Kmetijski družbi za Slovenijo v Ljubljani.
Tvrdke in »Kmetijska razstava«. Uprava Ljubljanskega velesejma priredi od 4. do 13. septembra t. 1. veliko Pokrajinsko razstavo »Ljubljana v jeseni«, katere glavni in najvažnejši oddelek tvori posebna kmetijska razstava v paviljonu »E«. Ta razstava bo obsegala strokovno poučni oddelek, kjer bodo zastopane vse stroke kmetijstva kot poljedelstvo, travništvo, planšarstvo, živinoreja, podkovstvo, mlekarstvo, sirarstvo, vrtnarstvo, kletarstvo, sadjarstvo, agrarne operacije in melioracije, kmetijska književnost. Nadalje mlekarstvo, kmetijski stroji in orodje, buteljska vina, čebelarstvo, živinoreja, vrtnarstvo itd. Razstavo vodi Kmetijska družba v Ljubljani. — Interesentom-kmetij-cem nameravamo predočiti v velikem obsegu vse važne kmetijske stroje in orodje za navedene stroke. V poštev pridejo poljedelski stroji in orodje, vinogradniško orodje. umetna gnojila, čebelnjaki, panji ter čebelarsko orodje, vrtnarsko orodje, mlekarski stroji, sedlarski izdelki, vozovi itd. Za ta del razstave je določen poseben prostor v paviljonu »E« in »F«, kjer se bo nahajal del strojev tudi v obratu. Da bo ta razstava čim lepše izpadla, je sklenila velesejmska uprava nuditi zainteresiranim tvrdkam največje ugodnosti na najemnini. Želimo, da se prijavijo vse tvrdke
i® naročnik »KMETIJSKE MATICE«!
najkasneje do 5. avgusta 1.1. in toč- polovične blagovne tarife na železno navedejo koliko prostora potre- nicah.
bujejo in kaj nameravajo razstaviti. Svinjski sejem v Mariboru. Pri-Vse razstavno blago uživa ugodnost peljanih je bilo 211 svinj in 2 kozi.
Cene so bile sledeče: Prašički stari 8 do 10 mesecev 550—580 leto sta-5	fr1?0' 7 do 9 ted- ri 1000-1200. Za kg žive teže
oqa ^fei5?' ^ do 4 mef stari 10-50-12.50, kg mrtve teže 15 do 280-350, 5 do 7 mesecev 420—450, 17 Din. Koza kom 125.
in uporabljate še nadalje davno preizkušeni
VA*/ TV-[t=Ž5j z NAAKA.
Ta pocenjuje kavo, jo krepča in ji daie .dober okus iuai k ziru spada neobhodno Pravi Franck.
Najhujša, najcenejša kcissa in šivalni stroji so edino
. Petelinčevi
znamke
ORITZNER, ADIER, S»H<5lVIX
za dom, obrt in industrijo. - Pouk brezplačen, ugodni plačilni pogoji. — Tudi na obroke. Večletna garancija.
Biizu Prešernovega spomenika za »odo.
Ljubljana
Od dobrega najboljše je
švicarski pletilni stroj ,DU8IED<

Največje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji
Džamonja in drugovi
dr. z o. zM Maribor
Največji izbor raznovrstnih plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in vseh oblikah. Plemenite vinske trte na amerikanskih podlogah, kakor tudi cepe in podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno okrasno grmovje in drevje imamo celo leto. Zahtevajte cenike.
opekarne
d. d.
Najcenejše §fj/ strešno kritje!
f/ M/
LJUBLJANA Miklošičeva c. 13
preje
VIDIC - KNEZ
TOVARNE NA VIČU IN BRDU
nudijo v poljubni množini — tako) dobavno — najboljše preizkušeno modele strešnikov z eno ali dvema zarezama kakor tudi bobrovcov (bi-ber) in zidno opeko. — Na zelju se pošlje takoj popis in ponudba: STEKLENI STREŠNIK VEDNO V ZALOGI.
Namizno sadje in sadje za mošt kakor tudi druge deželne pridelke, vsako množino
kupuje in prodaja po dnevnih cenah
IpANONIJA SSSCSE MARIBOR
Telefon 102.
Meljska cesta 12
Telefon 102.
■v
kotjzvozna centrala za Štajersko
ii
razpisujejo tem potom
kerafcurz m mm fs^S^R
svojega kovinskega obrata.
Prosiici naj vlože svoje prošnje, podprte s potrebnimi dokumenti in svojimi zahtevami, do 20. avgusta t. I.
Kmečka gospodarsk zadruga v Št. Vidu ] Ljubljano proda že ral ljen, dobro ohranjen
bencin - moto
8 HP, na vozu rnont: ran, za pogon mlatil niče. slamoreznice i cirkularne žage, ke porablja sedaj edin elektromotor v te svi he. — Vprašanja rac ogleda istega ter di govora cene na g. I Pipan, posestnik, Vi marje, p. Št. A id ntu Ljubljuno.
Gism®
Najboljša in zato a-jcenejš«. kupite edino le pri
in Psleli
superfosfat, Kalijeva sol, ka nit, tho-maso»a žlindra in prvovrstni Splitski Portland-cement vedno v .alogi po najugodnejših cenah pri osr. gosp. zadr.
MEKONO M"
UUBUttNfl, KOLODVORSKO UL.7.
GOSTILNA
se odda v najem v prometnem kraju na Gorenjskem v bližini večjega^mesta. Več se poizve v Ljubljani, Kolodvorska ul. 7.
pletenine, majce, voino, žepne robce, kravate,
palice, nahrbtnike, spodnje hlače, otroški trikot perilo, kompletni potrebščine za čevljarje, krojače, sedlarje in šivilje
v Ljubljani
ob vodi, blizu Prešernovega spomenika. Ha veliko in mtlo)
iiišiii
•goBHaentaH
uammmmwwm
Ii
ovarne in livarne d.
izdelujejo: f"~
turbine, centrifugalne in batne sessfke ({3arwen$ sesafke), strois za obdelavanie lesa kakor isrmemke, cirkularne žage, skobelne stroje Itd., kompletne narave za mizarske delavnice in razna specilalae stroje, mlinske naprava, vinske stiskalnice, trass»i!sije, zvonove, v^dne in parne armature, ogmjegasne brizgainka.
H ■
B