TRST, torek 12. februarja 1957 Leto XIII . Št. 37 (3572) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94.638, 93.808, 37.338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI it. 6 II. nad. — TELEFON »3-888 IN »4-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA it. 21 — Tei. MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, st. 37-338 — Podrui. GORICA: Ul. S. Peliico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, isine v Jirlni 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upra v ni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z- 375 . izdafa Založništvo tržaškega tiska O. ZOZ-Trst Delegati kongresa PSI soglasni za socialistično združitev Uresničen je prvi pogoj za zrušenje desetletnega vladnega monopola K D Nennijev zaključni govor - Soglasno sprejeta sklepčna resolucija in spojitev NZS s PSI - Med 81 člani novega centralnega komiteja so prejeli največ glasov Foa, Nenni, Santi, Armarolli in De Martino Prvi manevri proti izvedbi socialistične enotnosti BENETKE, ll. — Kongres italijanske socialistične franke je zaključen. Resolucija socialistične zdru-je bila soglasno sprejeta in prav tako tudi resolucija o spojitvi Neodvisne socialistične zveze s PSI. Delegati so izvolili 81 članov v nov centralni **iite, med katerimi so vsi člani dosedanjega vod-razen Toloya; največ glasov pa so prejeli Foa, Nenni, Santi, Armarolli in E>e Martino, ki pripadajo £si tako imenovani Nennijevi skupini, če člane po Kongresu lahko sploh še delimo na skupine. Dosedanje vodstvo je namreč programske točke in Nen-hijevo uvodno poročilo že pred kongresom soglasno ?d°brilo, kot so soglasno “glasovali vsi kongresisti resolucijo, ki vsebuje vse osnovne točke predloženega Programa, v prvi vrsti pa Program zedinjenja vseh socialistov, predvsem pa zedinjenje med Nenni j e vo socialistično stranko ter Sa-ragatovo in Matteottijevo socialdemokratsko stranko. 2e pred glasovanjem se iz najodgovornejših krogov vodstva socialdemo-ni"^ e stranke, katere tajnik je bil na kongresu na-Jjdc, zvedelo, da vodstvo Pozitivno ocenjuje sklepe pngresa. Hkrati so ti krosi Poudarili, da je kongres Pokazal jasnost in iskrenost, predvsem pa voljo, da . kmalu uresniči socialistična enotnost. Ti krogi Podarjajo celo, da je šel kongres psi naprej od predvidevanj in da bodo zara-si w ga vsi dosedanji pomi-®leki socialdemokratov lah-£0 odpadli. Zato je priča-ovati, da se bo položaj , ®?ei naglo razvijal, kajti pcialdemokratski kongres, * bo sklepal o združitvi vrt- strank, bo kot se časuSlCliCan v zel° kratkem . Soglasno odobrena politi-nn ®°ciplistične enotnosti a oeneškem kongresu in Vv!i pozitivni odmev °dstvu socialdemokratov * Prav gotovo prva glav-P?§°ja za socialistično ‘družitev, ki bo imela za . izs,:oP socialdemo-čnc^OV iz v!ade, to pa predaj ne politične volitve, ki Uenrt2?et mo?le s svojim slinim izidom pomeniti dec S, e demokristjanskega nori, tneSa vladnega mo-ni(*rfnin 2ačetek bolj de-žavi u- rezima v dr-ravrt’ k, 1)0 Pomenil novo Up aobJe v povojnem življu republike. cenpm°,rej danes P° zakljti-k°Rgresu PSI posku- šanip ?dsovoriti na vpra- kono’ smo si §a Pred z m„esom PostaVili, potem trdimi8®, večjo verjetnostjo grps ’ a bo beneški kon-ea za.res predstavljal ene-doeorttJVažne^lh Političnih Vitfj v v povojni zgodo-o> države. Je v 'a^.en razvoj dogodkov Voru nVojem zaključnem go-luciie et* glasovanjem reso-Piet,.- ED.mignil včeraj tudi drUn;m Nenni. Dejal je med ka |e , narr>reč, da stran-stavli- potencialno pred- ianskevnZa,hlt!1ve večine itali-Pe orJj , hudštva, čeprav še ki L ustavlja volilne večine, bližnji ?, dosežena v zelo Vorii Pribodnosti. Ko je go-soluoii0 Vs,®bini sklepčne re-p°Udar:i’ Je . seveda najbolj tev , socialistično združi-izhaja katero je dejal, da zunani"11^ ’z notranje in ^akoj n °, čnega položaja. °gtome"ato pa Je Poudaril 'thisko Ponaen druge indu-nilev k, devolucije in odstra-8res r 0k°v «Vse to je konti, u: . UIPel», je rekel Nen-da Se takoj nato podčrtal, 118 naž i°l en°tnost uresničila Lednosti • demokracije, "osti temr-0ie To trm In iolernacionalizma. elioJe Predstavlja hkrati De!!6 res°lucije. Jdružp_. dalje, da bode zaščito rt ?oc'?l'sti zajamčili d° rtrj- Jana v odnosu ??• Social,-in zaščito delav-lali 1 ne bodo ustanav- d°svoiri?\sin^‘kialnfj?; do u d*lavce°lil1’ da bi vera Točila r° držal:predvsem pa se bonske nadela razredne de-fi doseže00 , ki mora bi- nar5ko oa ne glede na stran- 0 mis»iPr'padnost delavcev 5aravnnA ■ Nenni izrekel z ditiio z kričečim glasom o-prav ir, Paaaenom, da hoče Vori, • ’ od bu- vsega kar je .go- ^vje resolucija vse- Pa je 011 Poudariti. Nato «Ce kh°n8resiste opozoril; v tičrie »a .resolucijo socia-°ste « ;družitve sprejeli, se ?t® !“ obvezali, da to- °rake d storiti nadaljnje S,e ohv«.. ?• m pa se bo-?ditkov zat ie Pogiavje 'Urijo zaključeno. Toda reso-rt° moral.10 aPrejemamo, bo-*Uvci»v i 0f^°briti množice c^Vi itrli metov' izobražen-#lrokovnjakov, ki bodo . «<5e K0„”?resiste opozoril: končni sodnik. In te množice moramo pridobiti. Povedati moramo, da ne gre več za to, da se na primer samo govori in govori o agrarni reformi, temveč da gre za to, da ustvarimo takšne pogoje, da bo do agrarne reforme zares prišlo. Naš napredek bo počasen, toda stalen, napredek iz dneva v dan, tako da bomo dosegli polagoma reformo za reformo ter na ta način spremenili razredni odnos. Mislim, da bomo v tem uspeli. Glavno pa je, da nam bodo č ale prav množice. In če nam bodo dale prav, bomo nadaljevali po poti socializma, dokler ne bomo dosegli njegove zmage«. Ni dvoma, da so bili ob teh besedah vsi delegati, ki so z resnično iskrenim navdušenjem sprejeli besede svojega tajnika in mu priredili burne ovacije, prepričani v uspeh na tem kongresu začete nove politike tako kot je bil prepričan Nenni sam. Pred vodstvom socialistične stranke je torej sedaj praktična izvedba soglasno sprejetih sklepov. Pri tem moramo poudariti, da bo to izvajanje naletelo na odpor predvsem z demokristjanske strani in vseh onih, ki so z demokristjani na desetletni o-blasti tesno povezani, a to je socialdemokratska desnica, republikanska desnica, da ne govorimo o liberalcih. Demo-kristjanski tajnik Fanfani -se je že oglasil in iz njegovih izjav lahko povzamemo v glavnem hud očitek kongresu, da ni bil dovolj jasen v odgovoru na bistvena vprašanja, ki mu jih je postavil demokristjanski tridentinsk' kongres, v prvi vrsti v pogledu sodelovanja s komunisti, s katerimi da bodo ostali socialisti še nadalje v sindikatih in zadrugah, nekaterih krajevnih upravah itd., v drugi vrsti pa v pogledu zunanje politike, češ da se je kongres izrekel za nevtralno Evropo, ki bi ameriške čete vrgla onstran oceana, medtem ko bi sovjetske • čete n-stale tako rekoč v Evropi. Gre očitno za hujskanje socialdemokratske desnice in njenega centra. Negativno sodbo je izrekel tudi republikanski prvak Pacciardi. Oglasit se je seveda tudi Scelba, ki je dejal, da volilni izid volitev v CK pomeni voljo kongresistov, da se tudi v bodoče podredijo politiki KRI, pa tudi vam Nenni da je dejal, da «ni kaj spreminjati tistega, kar smo storili v česetih letih«; po Scel-bovem tolmačenju gre torej za staro poldrtiko, le sredsfcva za dosego oblasti vo drugačna ter da je združitev prevara, s katero hočejo socialisti vzeti vrednost stalnemu sodelovanju socialdemokratov v vladi. Vladna agencija Ansa pa je nocoj zelo poudarila razporeditev novoizvoljenih članov centralnega komiteja PSI na posamezne struje, s čimer bi hoteli vladni krogi vsaj nekoliko oslabiti zanje pogubno dejstvo, da je kongres soglasno sprejel linijo socialističnega zedinjenja, v kateri upravičeno gledajo izhodiščno točko rušenja sedanjega režima. V novi centralni komite' je bilo namreč izvoljenih od 81 članov 30 članov, ki pripadajo tako imenovani skupini ebivših mora ndijevcevn (pokojni Morandi je bil organizacijski tajnik stranke), 37 enennijencev», 15 pripadnikov skupine Lelia Bassa in 9 pripadnikov skupine N en nijeve-ga namestnika Pertinija. eNenn ijevcis torej nimajo niti relativne, niti absolutne večine v centralnem komiteju. Kot smo mogli zvedeti, nima ta razdelitev posebno velikega pomena, ker je pač poglavitno, da je kongres soglasno sprejel resolucijo. Pač pa ima razpodeliteu lolika pomen pri izvajanju sprejete politične linije, zlasti glede tempa izvajanja in morda tudi načina. Morda je na kongresiste delovala bežna samohvala Nennija v zaključnem govoru, do je dejal, da je stranko za ekorakn prehitel, ker je uprej kot vsi drugi spoznal nujnost politike socialističnega zedinjanja kot je spoznal leta 1925 nujnost takratnega zedinjenja in nato povezovanja s KP1 v enotna jronto v protifašistični borbi«. Res je tudi, da so se mnogi pri tem spomnili kritik, ki jih je doživel Nenni zaradi nenadnega sestanka s Sara-gatom v Pralognanu ko, kot se zdi, ni pred tem obvestil niti nekaterih najožjih sodelavcev. Izvolitev takšnega centralnega komiteja, bi mogla biti torej rezultat volje kongresistov, da se zavaruje-jo pred morebitnimi prenaglimi Nennijevimi koraki v izvajanju nove linije, kar pa samemu izvajanju lahko prej koristi kot pa škodi. Sam Nenni je takoj po volitvah izjavil, da je kongres s sprejeto resolucijo prevzel nase jasno obvezo stranke, p<* men glasovanja v centralni komite pa bo dal sam centralni komite na svojem prvem sestanku- Zvedelo se je, d a# bo ta sestanek že jutri zvečer v Benetkah, kolikor izvoljeni člani se niso odpotovali. Dodati moramo še. da se je politično manevriranje in spekulacija z volilnim izidom že začela. Ansa je namreč že izdala poročilo, da socialdemokratski krogi nočejo uradno komentirati teh izidov. Vladna agencija dodaja, da »Nennijev poraz postavlja ponovno v diskusijo politiko so- cialistične enotnosti«, kar je seveda povsem nesmiselno. Iz previdnosti dodaja, da je vsekakor potrebno počakati izvolitev novega vodstva, ki bo že jutri zvečer na prvem sestanku centralnega komiteja. Jutrišnja «Avanti!» pa poudarja v uvodnem članku, ča je pot k socialističnemu zedinjenju odprta in da morajo socialdemokrati sedaj prevzeti svojo odgovornost. Glede dejstva, da se nekateri zgražajo nad tem, da je Foa prejel več preferenčnih glasov kot Nenni, piše list. da se je to zgodilo tudi Fanfa-niju in Togliattiju na njunih kongresih. G sklepih kongresa in izvolitvi novega vodstva bo v prihodnjih dneh razpravljalo vodstvo PSDI, katerega tajnik Matteotti se je že vrinil iz Benetk v Rim. S. R. • «» 1 Angleži uničili jemensko vas ADEN, 11. — Britanska letala so danes uničila jemensko vas Danuba v adenskem protektoratu, ker se tamkajšnja plemena upirajo proti Angležem. Od vseh hiš je v vasi ostalo pokonci samo pet hiš, ki pa so tudi poškodovane. Britanska letala so odvrgla okoli sto bomb. Protestna stavka na Cipru NIKOZIJA, 11. — Grški prebivalci otoka so danes začeli v Nikoziji in Limaeolu stavko, ki je bila proglašena ob priliki bližnje razprave o Cipru v OZN. V grškem delu Nikozije in Umasola je ves promet ustavljen. Na tisoče im tisoče grških delavcev, k'i delajo pri angleških vojaških bazah blizu Limasola, ni šlo na delo. Angleške oblasti pa so v teh dveh mestih prepovedale mladeničem od 12. do 27. leta kroženje po ulicah. Včeraj je v nekem voja.škem skladišču v privtanišču Lima-sol nastal požar zaradi eksplozije bombe. Obljube železničarjem RIM. 11. — Tajništvo italijanskega sindikata železničarjev je pretreslo pismo, ki ga je prejelo od prometnega ministra. V tem pismu namreč minister obljublja da se bo zavzel. da parlament sprejm“ nekatera izboljšanja v korist železniških uslužbencev. Ker predstavljajo ministrstva zagotovila nov element, ki bi lahko omogočil zadovoljivo rešitev odprtih vprašanj, je tajništvo sindikata italijanskih železničarjev sklenilo, da od-lbži napovedane akcije od 12. do 17. februarja. Italijanski minister za proračun Zoli je danes odpotoval v Pariz, kjer se bo udeležil konference OEEC. Odlok prezidija vrhovnega sovjeta V ZSSR so vzpostavili pet avtonomnih republik InguŠka, čečenska, balkarska, karačajska in kalmiska republika so bile namreč leta 1944 ukinjene in njihovo prebivalstvo deportirano v Sibirijo pod obtožbo sodelovanja z Nemci MOSKVA, 11. — Z odloki prezidija vrhovnega sovjeta SZ se obnavljajo nekatere avtonomne republike .njihovim prebivalcem pa se dovoljuje, da se vrnejo iz krajev, kjer so sedaj deponirani. Zopet so vzpostavljene inguška, čečenska, balkarska in karačajska republika na Kavkazu in kalmiska v pokrajinah ob Volgi južno od Stalingrada. Vse te samostojne republike so bile ukinjene leta 1944 in njih prebivalstvo je bilo deportirano v Sibirijo in srednjeazijske pokrajine, in sicer pod obtožbo, da je sodelovalo z Nemci. Moskovski radio, ki je poročal o teh ukrepih, je še dostavil, da je vrhovni sovjet hotel popraviti krivico, ki se je zgodila temu prebivalstvu, z vzpostavitvijo njihove nacionalne avtonomije in z zagotovilom, da se bodo u-stvarili ugodni pogoji za popoln gospodarski in kulturni razvoj teh narodov. Na priporočilo vrhovnega sovjeta SZ je prezidij zvezne ruske republike odobril ukrep, s katerim se kabardinska avtonomno republika pretvarja v avtonomno kabardinko-bal-karsko narodno republiko; u- iiiiiliiiitiiutmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiifiiiiiifimiiitmiMiititiiimiiimiiiiiiitiititiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiHiiitiHiiiiiiiiiMHiiiiiiiiiiimiiimiiniiiinniiimimHHiimiMiMimHmmamiHumHH Napovedan sestanek z Mac Millanom in GMoIIetom Mollet pojde v Washington 26. t. m., Mac Millan pa na Bermude 21. marca Objavljeno Bulganinovo pismo Adenauerju - Ollenhauer prispel v ZDA THOMAS VILiLE, 11. — Predsednik Eisenhower in predsednik britanske vlade Mac Millan se bosta sestala od 21. do 24. marca na Bermudih. S predsednikom francoske vlade pa se bo Eisenhower sestal v Washingtonu 26. in 27. februarja. To je danes uradno sporočil tiskovni urad Bele hi-.še iz Thomasville v Geor- r giji, kjer je Eisenhower na oddihu. Uradno poročilo pravi: Ministrski predsed- nik združenega kraljestva in predsednik ZDA sta se sporazumela, da se sestaneta od 21. do 24. marca. Sestanek bo na predlog predsednika Eisenhowerja na Bermudih. Francoski ministrski predsednik Guy Mollet pa je sprejel vabilo predsednika ZDA. naj pride na uraden obisk v Washin.gton 26. in 27. februarja« Kar se tiče drugega vabila, pravi uracno poročilo, da se bodo razgovori tikali vprašanj (tskupnega interesa za cbe državi«. Predsednik britanske vlade Mac Millan, ki je tudi sporočil, da bo potoval na Bermude, je v spodnji zbornici izjavil, da ga bo spremljal zunanji minister Selwyn Lloyd. predsednika Eisenhovverja pa državni tajnik Dulles. Britansko uradno poročilo o sestanku pravi tuči, da bo temu sestanku sledila vrtita razgovorov med Mae Millanom in kanadskim ministrskim predsednikom St. Lau-rentom. Ti razgovori bodo 25. in 26. marca. Predsedstvo francoske vlade pporoča tudi, da je Mollet sprejel tudi vabilo kanadskega ministrskega predsednika in da bo obiskal Kanado po mi i iiihimiiiii ....................................................................................................................................... Nota SZ z v zvezi s Srednjim državam vzhodom Vsebina ni bila še objavljena - Hammarskjoeldovo poročilo v glavni skupščini - Izrael se noče ukloniti • Izraelska grozodejstva v Gazi MOSKVA, 11. — Sovjetski zunanji minister Sepilov je iz-čil danee poslanikoma Francije in ZDA ter. britanskemu odpravniku poslov v Moskvi noto v zvezi z Bližnjim in Srednjim vzhodom. Sepilov je sprejel tri diplomatske predstavnike ločeno. Vsebina note ni bila še objavljena. V New Yorku pa so objavili besedilo poročila, ki ga bo glavni tajnik OZN Hara-marškjoeld predložil glavni skupščini v zvezi z umikom izraelskih čet iz "Egipta. Ham-marskjoeld poudarja v svojem poročilu predvsem, da je treba izvesti resolucijo o umiku izraelskih čet z egiptovskega ozemlja ;n šele potem bo mogoče začeti druge razgovore. Kar se tiče zahteve afriških ln azijskih držav o uvedbi sankcij proti Izraelu, pravi Hammnrskjoeld, da skupščina lahko samo stavi priporočila glede tega, ker na podlagi statuta OZN lahko odredi kolektivne ukrepe ali sankcije samo Varnostni svet. V zvezi s tem pr.pominja Hnmmar-skjoeld: «Ce bi se v nekaterih primerih sprejeli kolektivni ukrepi, bi nastala številna načelna vprašanja. Taki ukrepi, ki ni sicer skušali podpreti napore, da pride do mirne rešitve, bi na drugi strani lah- ko vnesli nove elemente spora.« V svojem poročilu pravi Hammarskjoeld tudi. da ne more zahtevati od Egipta, naj bi se vzdržali slehernega vojnega dejanja proti Izraelu, dokler ne bo Izrael izpolnil zahtev glavne skupščine. Poročilo poudarja, da Izrael na eni strani zahteva od Egipta jamstva proti slehernemu voj nemu dejanju, s svoje strani pa ima še vedno pod okupacijo del egiptovskega ozemlja in glede Gaze ne kaže namena, da b; to področje izpraznil, ter s tem sam povzroča trajanje vejnega stanja. Hammarskjoeld pravi, da se mu zahteve Izraela ne zdijo take ki bi lahko olajšale rešitev tega vprašanja. Zatem izjavlja Hammarskjoeld, da je Egipt potrdil, da namerava strogo spoštovati določbe premirja, ce se bo tudi Iziael tega držal. Glavna skupščina bo o Ham-marskjoeldovem poročilu razpravljala na prihodnji seji posvečeni Slednjemu vzhodu, ki bo verjelno v sredo. Medtem se je izraelski _ poslanik v Wastnngionu Eban danes razgovarjal 70 minut ? Dullesom. Po razgovoru je fi-ban izjavil, da je Dulles ob- razložil, da zahteva izraelska vlada pred umikom svojih čet ((konkretna in otipljiva jamstva«, da se ne bodo ponovili spopadi na področju Gaze in v Akabskem zalivu, ter je dodal, da »ustna zagotovila« predsednika Naserja niso zadostna. Ko so ga vprašali, kaj bi moral napraviti ali reči Naser, da bi zadovoljil Izrael, je E-ban odgovoril: «Mi smo za nevojskovanje, za svobodno plovbo m za nov red v naših odnosih z našimi sasedi. bodisi v Gazi ali drugje« Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd pa je danes v spodnji >bornici izjavil, da podpira izraelske zahteve glede jamstva za plovbo po A-kabskem zalivu je dodal: »Neprevidno je v sedanjem trenutku govoriti preveč o jamstvih ali pogojih na eni strani ali o sankcijah na drugi strani « Tudi' laburistični voditelj Bevan je izjavil, da se strinja z L!oydom glede jamstev, ki naj bi jih zahtevali od Egipta. Vsi egiptovski listi pa so danes objavili vest agencije Srednjega vzhoda, da je zara di izraelskih grozodejstev proti domačemu prebivalstvu na področju Gaze umrlo 842 civilistov, svojih razgovorih v Washing-tomu. Medtem so v Moskvi objavili poslanico, ki jo je Bul-ganin poslal prejšnji teden kanclerju Adenauerju. Bulga-nin pravj med drugim: «Z i-škrenostjo, ki je označevala naše razgovore v Moskvi, bi Vam hotel reči. gospod kancler, da moji kolegi in jaz sam nismo zadovoljni z načinom, kako napredujejo odnosi med našima č verna državama po vzpostavitvi diplomatskih odnoeov in ustanovitvi naših dveh poslaništev. Zdi se nam. da se niso izkoristile številne ugodne možnosti za razvoj medsebojnega razumevanja in sodelovanja.« Zatem omenja Bulganin zaskrbljenost sovjetskih voditeljev spričo «vloge, fci jo organizatorji atlantskega pakta dajejo zvezni nemški republiki in njenim oboroženim silam«. ter nadaljuje: «Nemška zvezna republika se hoče izkoristiti v napadalni vojni v imenu interesov, ki so tuji nemškemu ljudstvu. Mi se ne strinjamo z mnenjem, ki so ga izrekli nekateri krogi Zapačne Nemčije. češ da bo ustanovitev znatnih oboroženih sil, o-premljenih z atomskim orožjem, okrepila politični položaj nemške zvezne republike izven njenih meja. Za nas je položaj povsem drugačen: vsaka nova milijarda, ki se izda za oborožitev, veaka nova divizija bo samo zapletla položaj zvezne republike v zvezi z zunanjo politiko, povečala bo nezaupanje in sum njenih sosedov. Vse to oddaljuje zvezno republiko od rešitve glavnega narodnega vprašanja nemškega ljudstva, ki je obnovitev enotne demokratične nemške države.« Bulganinova poslanica pravd nato, da je potrebno spremeniti očnose sovražnosti in nezaupanja v odnose prijateljstva in zaupanja, kajti prijateljstvo in sodelovanje med obema državama sta mogoči, kakor dokazuje zgodovina. V preteklosti sta bili Nemčija in Sovjetska zveza prijateljici in obe tka imeli korist od svojega prijateljstva. Bulganin pravi nato, da se gospodarstvo obeh držav spo-polnjuje s številnih vidikov in zaradi tega je sodelovanje povsem izvedljivo in koritt-no. Bulganin pravi nato. ca bodo tesnejši odnosi s Sovjetsko zvezo lahko omogočili bistvena sovietska naročila v korist nemške industrije in dobavljanje Nemčiji tittih sovjetskih surovin, ki juh potrebuje. Bulganin nadaljuje, da bi ti dobri odnosi lahko služili stvari miru v Evropi ter rešitvi glavnega vprašanja nemškega ljudstva, nemški združitvi, ter dodaja, da je Sovjetska zveza pripravljena nuditi svojo poč poro za nemško združi tev; toda ne bo mogoče nobeno napredovanje v tem smislu. dokler ne bo nemška zvezna republika priznala obetoja dveh nemških držav. Dalje pravi Bulganin, da je prišel čas izvedbe ukomcret-nih ukrepov« za izboljšanje odnosov med Sovjetsko zvezo in nemško zvezno republiko kakor se je predvidevalo na' moskovskih razgovorih leta 11)55- Omenjeni ukrepi bi lahko vsebovali sklenitev tr- govinske pogodbe za povečanje trgovine meč obema državama, sklenitev kulturne pogodbe, ki naj bi med drugim določala tehnično in znanstveno sodelovanje, sklenitev konzularne pogodbe, ki bti omogočila repatriacijo državljanov obeh držav. Zatem omenja Bulganinova poslanica sovjetske predloge o razorožitvi od 17. novembra 1956 in dodaja: ((Izvedba teh ukrepov bi bila po mnenju sovjetske vlade odločilne važnosti za ustvaritev boljšega ozračja v Evropi, Pejstvo, ali je vojna ali mir v Tvropi, je predvsem odvisno od bodočih odnosov med naš mi narodi.« Bulganin pravi tudi. da sile, ki skušajo ovirati razvoj normalnih odnosov med Sz in Zahodno Nemčijo, »hujskajo zvezno republiko na sovraštvo proti Sovjetski zvezi, na oborožen spopad z njo in z drugimi socialističnimi državami. To izčrpno dokazujejo stalne zahteve, naj nem- ška zvezna republika pospeši ustanovitev številnih oboroženih sil ter naj poveča izdatke za oborožitev in za vzdrževanje tujih čet. Mi smo trdno prepričani, da se vsa mednarodna vprašanja, spori in nasprotja lahko rešiip z razgovori med prizadetimi državami, z mirnimi sredstvi in ne z vojno«. Na koncu pravi Bulganin, da bi bilo v medsebojno ko-rict za obe državi, če hi zbližali zadevna stališča o aktualnih vprašanjih, vštevši razorožitev. Voditelj socialdemokratske stranke Ollenhauer pa je danes prišel v New York na dvotedenski obisk v ZDA in Kanado. «Namen tega obiska je. je izjavil Ollenhauer na letališču, navezati stike z a-meriškim državnim departma, jem, proučiti od blizu javno mnenje ZDA in obrazložiti tej javnosti etališče in programe nemških socialdemokratov.« stanovi se avtonomna pokrajina Kalmukov, avtonomna pokrajina Cerkasov pa se spremeni v avtonomno čerkasko-kara-čajsko republiko. Vse te republike so del ruske zvezne republike. Ne bosta pa vzspostavljeni avtonomni republiki Nemcev ob Volgi m krimskih Tatarov. Obojno prebivalstvo je bilo deportirano v Sibirijo in Srednjo Azijo, in sicer Nemci z Volge leta 1941-42, krimski Tatari pa 1944-45. Danes je Krim pokrajina ukrajinske republike. V zvezi z odloki o povratku prebivalstva, ki je bilo med vojno množično deportirano v srednjeazijske pokrajine, je tajnik prezidija vrhovnega sovjeta Gorkin izjavil, da bodo ustanovili komisijo, ki bo imela nalogo organizirati to repatriacijo. Repatriacija se bo morala končati v letu 1958 razen za Čečene in Inguše. ki bodo morali svoj povratek zaključiti v letu 1960. To pa zaradi tega, ker Čečeni in Inguši sestavljajo avtonomno republiko in so številnejši kakor druge skupine. Vrhovni sovjet je odobril tudi ukrepe za večjo upravno decentralizacijo Sovjetske zveze. Članica komisije za sestavljanje odlokov izjavlja, da odlok. ki daje zveznim republikam pravico ustanovljanja novih pokrajin in novih dežel, kar je prej bila pravica zvezne vlade, pomeni «nadšljnji korak na poti razširitve njihovih suverenih pravic«. Med debato o reformah sod nega postopka so v vrhovnem sovjetu sklenili, da se odpravijo posebna sodišča. Nekateri poslanci pa so se zavzemali za povrnitev' k družinskemu zakoniku iz leta 1918, ki poenostavlja formalnosti poroke, ločitve in pozakonjenja otrok. Ta zakonik je Stalin leta 1944 ukinil, češ da ie treba utrditi družino v ZSSR. Vrhovni sovjet je tudi odobril ukrepa, s katerima se Molotov imenuje minister državne kontrole in Pervuhin predsednik komisije za gospodarske načrte. Jutri pa bosta obe zbornici vrhovnega sovjeta SZ imeli skupno sejo. kjer se bo razpravljalo o statutu in jzvolitv vrhovnega sodišča. Potem pa ko bo Sepilov predložil svoje iimiiiiiiiiimtiiiiiHimiiiiiiiiiiHiiiitilliiiiiiiniimHiiiiiiiiitiiiiiimiimiiiiiiiiiilMiiniiitiiiifitimmiimiiiiitiiiiiiiitiiimiiiiilliiiiimtiliiiTiiiiiiii Medtem ho si: pnsvetnjejo o razorožiti/eni konferenci Tudi Francija napoveduje izdelovanje atomskih bomb Anglija pa bn spomladi poizkusila svojo vodikovo bombo ne glede na japonski protest - /aliodno-nemški vojni minister zahteva atomsko orožje LONDON, 11. - Med Ve-’ liko Britanijo, Francijo in ZDA se nadaljujejo posvetovanja o konferenci glede razorožitve, ki bi se morala začeti marca. Kakor je znano, pa je sovjetska vlada predlagala, naj bi se te konference udeležili zunanji ministri ob udeležbi načelnikov glavnega štaba ter glavnih finančnih in gospodarskih izvedencev petih držav članic raz-orožitvenega pododbora OZN — ZDA, Velika Britanija, Sovjetska zveza, Francija in Kanada. Pododbor bi se mgra» sestati 11. marca, toda Velika Britanija bi rada odlož;la začetek razgovorov na 18-marca, zato da tajništvo Organizacije združenih narodov lahko uredi vse priprave. Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je v spodnji zbornici izjavil, da se še raz-govarjajo, na kakšni ravni naj bo razorožitvena konferenca Medtem ko se govori o pripravah za konferenco o razorožitvi, pa se z druge strani slišijo uradne izjave o poizkusih z atomskimi in vo« dikovimi bombami. Britanski zunanji minister Selwyn Lloyd je danes v spodnji zbornici sporočil, da namerava Velika Britanija spomladi napraviti poizkus z vodikovo bombo in da se ne misli ozirati na japonske za> hteve, naj se ta poizkus prekine. »Poizkusi, je dejal Selwyn Llo.vd, bodo izvršeni na področjih, ki so daleč od obljudenih otokov, in izvršili se bodo na način, da se prepreči škoda osebam in stvarem«. Llo.vd je to izjavil v odgovoru na vprašanje nekega laburističnega poslanca, ki je nasprotoval omenjenim poizkusom. Lloyd je dodal, da bodo formalni angleški odgovor na noto japonske vlade poslali čimprej v Tokio. Sel- wyna Lloyda so vprašali tudi glede morebitnih zahtev po odškodnini japonskim ribičem, ki so trpeli zaradi radioaktivnosti. ((Kar se tiče teh zahtev, je dejal Lloyd, če bomo katero dobili, se bodo proučile in stališče angleške vlade bo odvisno od proučitve dejstev. Vsekakor, kar se tiče svobode morij, ne bo nič protizakonitega v tej akciji, ki jo začenjamo. Seveda mora vsaka vlada, preden začne take akcije, sprejeti vse potrebne previdnostne ukrepe, da se izogne morebitni škodi za človeško življenje in lastnino, in to mi delamo«. V Tokiu pa je japonski znanstvenik Takajoši poke izjavil, da bo Japonska v petih letih izpostavljena taki količini atomskih izžarevanj, da bodo smrtno nevarna, če se bodo atomski poizkusi nadaljevali brez omejitev. V zunanjepolitičnem odboru poslanske zbornice je pomočnik japonskega zunanjega ministra Nobusake Kiši izjavil, da Japonska' nasprotuje razmestitvi čet opremljenih z atomskim orožjem na Okinarvi. V odgovoru nekemu komunističnemu poslancu, ki je izjavil, da je ameriško sedmo hrodovje, ki ima oporišča na Japonskem, opremljeno z a-tomskimi bombami, je Nohu-suke Kiši obljubil, da bo odredil preiskavo in je omenil da je ameriška vlada obljubila, da :ie bo pripeljala na Japonsko atomskih bomb. Toda kitajski list ((Ljudski dnevnik« obtožuje ZDA, da pripravljajo atomsko vojno ter da nameravajo izročiti Japonski usmerjevane izstrelke ter postaviti na Formozi oporišče za te izstrelke. O takih izstrelkih je govoril tudi a-meriški minister za letalstvo Donald Quarles po televiziji. poročilo, bosta obe zbornici začeli debato o zunanji politiki. Prezidij vrhovnega sovjeta pa je ratificiral statut mednarodne atomske agencije, ki ga je sovjetska vlada podpisala 26. oktobra. «» ; Pripravlja sc sestava svobodne alžirske vlade AL2IR, 11. — V zadnjih 24 urah se je na vsem alžirskem ozemlju in še posebno v mestu Alžiru povečalo število atentatov in sabotaž. Danes so ves dan skupine padalcev in orožnikov krožile po alžirskih ulicah, medtem ko so nad mestom stalno krožili helikopterji. Na vsem alžirskem ozemlju je bilo izvršenih včeraj 25 atentatov, pri katerih je bilo 17 mrtvih in 30 ranjenih. Francoske žete pa so povečale akcije proiti osvobodilni vojski in povsod so v teku večji ali manjši boji. Včeraj pa sta na dveh športnih igriščih v Alžiru eksplodirali c ve bombi med nogometno tekmo. Pri eksploziji je bilo ll mrtvih in 56 ranjenih. Danec je umrl še eden od ranjenih. V bolnišnici je še vedno 3Q oseb, od katerih je okoli 20 hudo ranjenih. Po eksploziji bomb so Francozi linčali dva Alžirca. Danes so v Alžiru izvršili tri smrtne obsodbe. Kakor poroča agencija France pres-se, je med usmrčenimi obsojenci tudi francoski komunist Fernand Yveton, ki je obtožen, da je postavil bombo v plinarni v Alžiru. Sirski listi pa poročajo o vrsti sestankov med * alžirskimi predstavniki v Siriji in Egiptu im člani poveljstva alžirske osvobocilne vojske. Razgovarjajo se o sestavi svobodne alžirske vlade. Ustanovljen je bil poseben odbor alžirskih voditeljev, ki bo proučil potrebne ukrepe za izvedbo te pobude. Ko bo sprejet dokončen sklep o sestavi vvobodne vlade, bo imela Arabska liga posebno sejo, da javi vključitev nove vlade v to ligo in da se izmenjajo diplomatska predstavništva z drugimi a-rabskimi državami. V New Yorku pa ve medtem nadaljuje v političnem odboru OZN razprava o Alžiru. Romunski predstavnik je danes obsodil francosko politiko v Alžiru ter zahteval za Alžirce pravico do sa-moodločanja. Pakistanski delegat je pozval Francijo, naj upošteva zahteve alžirskega ljudstva, pri tem pa je izjavil, da je načrt francoske vlade ((zanimiv in č ržen«. Francosko tezo je nato podpri čilski predstavnik, medtem ko je ukrajinski predstavnik obsodil francosko politiko. Nekoliko bolj zmerno je to politiko obsodil poljski delegat. Proti afriško-azijski resoluciji je nastopil predstavnik Nove Zelandije. Tailandski predstavnik pa je ugotovil konflikt med dvema načeloma o pravici narodov in narodni suverenosti. Podpiral je tezo pristojnosti OZN • v tej zadevi, pri čemer pa je poudarjal potrebo, da Alžirci in Francija neposredno rešijo ta spor. Napovedal je. da bo sporazumno z drugimi delegati predložil načrt resolucije ,v kateri naj bi skupščina izrekla željo po vzpostavitvi miru v Alžiru in napovedala načela o zaželeni rešitvi. Q-koli 19. ure se je razprava prekinila. Na večerni seji političnega odbora sta se nepalski in bolivijski delegat izrekla za a-friško - azijsko resolucijo. Beloruski in albanski delegat sta se pridružila sovjetski tezi. Jugoslovanski delegat je izjavil, da bi bilo potrebno začeti pogajanja z voditelji sedanjega alžirskega osvobodilnega gibanja za ustavitev sovražnosti in nato naj bi o-be strani začeli neposredna pogajanja. „»-------- Izjavil je, da ZDA pri raču nanju svoje «sile za represa lije« upoštevajo tudi obstoj medkontmentalnega raketnega izstrelka. Dodal je, da ameriški program upošteva v celoti to orožje in še nekatere druge vrste orožja. Pa tudi v Franciji nanove-dujejo. da bo Francija do konca prihoonjega leta izdelala svojo atomsko bombo. Vojaški strokovnjaki in strokovnjaki francoske komisije za atomsko silo so že • pripravili načrte, na podlagi katerih bo Francija lahko izdelovala a-tomske bombe čez osemnajst mesecev. ((France Soir« piše da bo načrt predložen v proučitev vladi in morda tudi parlamentu, da odobri nakazilo potrebnih fondov. Isti list pravi, da znanstveniki francoske komisije za atomcko silo poznajo sedaj tudi formulo na podlagi katere bodo pozneje lahko izdelali tudi vodikovo bombo. Dalje pravi list, da bo Francija morda preizkusila svojo prvo atomsko bom- - , , • «, , bo prihodnje leto v Saharski 1niem a'lnistrslvu SZ sta da-puščavi ali pa na Madaga nes podPlaala v Parizu tri-skarju. V pooblaščenih krogih pa izjavljajo, da vlada ni še nič sklenila glede izdelovanja a-tomskega eiožja. čeprav je’res. Trgovinski sporazum med SZ in Francijo PARIZ. 11. — Francoski podtajnik za gospodarske zadeve in podtajnik v zuna- da obrambno ministrstvo in komisija za atomsko energijo skupno proučujeta program za izdelovanje tega orožja. Medtem pa je tudi zahodno-nemški vojni minister Josef Strauss na sestanku z novinarji in funkcionarji izjavil, da bodo evropske države oborožile svoje čete z atomskim orožjem, »tudi če to ne bi bilo všeč ZDA«. Strauss je dejal da bi po njegovem mnenju moral: za nemški prispevek v NATO upoštevati tudi atomsko orožje, ker «država, ki je danes' brez atomskega orožja, mora sprejeti vsak ultimat države, ki to orožje ima«. podpii letni trgovinski sporazum, na podlagi katerega se bo Izmenjava med obema državama do konca leta 1959 potrojila. V tem letu bo vrednost izmenjanega ^blaga v eni in drugi smeri znašala 96 milijard frankov. Dogovor določa, da bo SZ dobavila Franciji dva milijona ton premoga, milijon 800 tisoč ton petroleja, 457 tisoč ton manganove rude jn druge surovine, vštevši les. Francija pa bo dobavila Sovjetski zvezi približno pol milijona ten proizvodov metalurške industrij# ter lokomotive, kable in industrijsko opremo za 35 milijard frankov. Pogajanja so se začela 16. oktobra, prekinjena so bila 3. novembra zaradi napada na Egipt in so se zopet začela 23. januarja. Vrem« včraj: Najvišja temperatura 6,8, rvajnižij« 4,7, aračni tilaik 1018,3, vlaga 90 odst., temperatura morja 8. Vrem« danes: Pretežno jasno vreme, ni isključena megla. Tem- perat. brez bistvervih sprememb. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 12. februarja Evlalija, Cvetka Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 17.27. Dolžina dneva 10.15. Luna vzide ob 15.01 in zatone ob 5.09. Jutri, SREDA, 13. februarja Jordan, Katja 31. marca zapade rok za prijavo letnih dohodkov Pri letošnji prijavi dohodkov nekaj ugodnosti za delojemalce Novi odbitki: 30.000 lir za prevozne stroške, 6-odstotni odbitek na skupni letni dohodek za strokovno izobrazbo - Stroge kazni za utaje Pretekli teden je urad za neposredne davke začel razdeljevati obrazec za prijavo letnih dohodkov «Vanoni». Predvidevajo, da bodo vse o-brazce razdelili še ta mesec, tako da bodo imeli davkoplačevalci, ki bodo prejeli obrazec proti koncu meseca, na razpolago dovolj časa za prijavo, saj zapade prijavni rok 31. marca. Finančno ministrstvo je za letos pripravilo nekaj novih pravil. Hkrati pa je stopil v veljavo tudi zakon »Tremel-loni», ki glede prijave in plačevanj* tega davka izpopolnjuje sta"ri Vanonijev zakon. Tako je finančno ministrstvo določilo, da se obrtnikom črta obvezna prijava dohodkov za posameznega nameščenca. Zato bodo morali obrtniki prijaviti skupno vsoto, ki so jo plačali za celo leto svojim uslužbencem. Osnovni odbitek 240.000 lir velja tudi za zadruge in za razne družbe. Ta ugodnost ne velja za delniške družbe, za družbe z omejeno obvezo in za komanditne družbe. Finančno ministrstvo je določilo nove odbitke za delojemalce oziroma za vse tiste davkoplačevalce, ki so v delovnem odnosu. Ti davkoplačevalci bodo od letos dalje uživali poleg osnovnega odbitka, odbitka na progresivni dohodninski davek (Ric-chezza mobile), odbitka družinskega davka in odbitek za zavarovalnine, še odbitek 30 tisoč lir za prevozne stroške v letu. Poleg tega pa se tem davkoplačevalcem priznava tudi 6-odstotni odbitek na skupni letni dohodek za nabavo knjig in za strokovno izobrazbo. Ta odbitek pa ne sme biti v nobenem primeru višji od 200.000’ lir. Ministrstvo je uvedlo tudi nekatere novosti za delodajalce. Spremenjena so bila pravila o dokazu davčne prijave, ki jih davčni urad ima za netočne. Za prijave, ki jih je v preteklosti davčni urad zavrnil, češ da ne ustrezajo dejanskim dohodkom prijav-nika, in jih je nato določil po svoje, je moral davčni u-rad dokazati, da so ti dohodki resnični. Od sedaj dalje bodo morali to dokgzati davkoplačevalci. To pravilo velja le za tiste delodajalce, ki ne vodijo knjigovodstva. S tem hoče finančno ministrstvo prisiliti tudi te delodajalce, da si uredijo knjigovodstvo, da bodo lahko prijavljali svoje dohodke na osnovi računskih knjig. Na ta način davčni u-rad lahko z lahkoto kontrolira točnost prijavljenih dohodkov. . Zanimiv je tudi tisti det zakona »Tremelloni*, ki se nanaša na kazni za neprijavljene dohodke, ali pa za dohodke, ki so bili prijavljeni po zapadlem roku. V tem pogledu so nova zakonska pravila zelo stroga. Na osnovi tega zakona se bodo od letos dalje uvedle stroge kazni, ki do sedaj niso bile v veljavi za »netočne prijave)). To so prijave, v katerih je letni dohodek prijavljen za eno četrtino manjši, kot ga je naknadno ugotovil davčni u-rad. «Zamujene prijave* so tiste, ki so bile predložene najkasneje do 30. aprila. Prijave pa, ki pridejo na davčni urad po tem datumu, niso veljavne. V prvem primeru mora davkoplačevalec plačati za kazen eno šestino prijavljenih dohodkov, ki so vpisani na posameznih polah. V drugem primeru pa zakon predvideva od 30.000 do 300 tisoč lir globe Poleg tega pa mora plačati še poseben davek v višini ene tretjine plačanega davka. Za davkoplačevalce, ki ne prijavijo svojih dohodkov in ki imajo več kot šest milijonov lir letnih dohodkov pa je predviden še šestmesečni pripor z obvezno objavo razsodbe. ------- Svečana o(vori lev akademskega leta CT V nedeljo »o svečano otvo-rili akademsko leto Akademije za gospodarska in social-- »Cenacolo di bo proučila in dokumentirala gospodarske posledice in koristi ustanovitve deželne avtonomne uprave. Prihodnji sestanek predstavnikov treh zbornic bo 2. marca v Trstu. Pismo pekovskih delavcev Cena kruha se ne sme zvišati V pismu, kli ga je v 'soboto poslal vladnemu generalnemu komisariatu m uradu za delo navaja sindikat pekovskih delavcev CGIL med drugim; »Sindikat pekovskih delavcev OGIL je proučil resolucijo združenja pekov proti aplioiranju vsedržavne kolektivne pogodbe za pekovske delavce v Trstu ter proti sklenitvi dopolnilne pekovske pogocbe, kakršno so sprejeli v vseh drugih pokrajinah. Delodajaloi opravičuje- jo to svoje odklonilno stališče << trditvijo, da ne bodo sklenili nobene pogodbe, preden jim oblasti ne bodo dovolile zvišati ceno kruha. Podpisani sindikat poudarja, da je tako ravnanje nasprotno z ravnanjem pekov v drugih italijanskih pokrajinah, kii niso samo aplicirali no-vo vsedržavno kolektivno pogodbo, ampak so jo tudi v mnogih primerih zboljšali z dopolnilnimi pogodbami, nato pa eo znižali ceno kruhu od 2 do 10 lir pri kg. Vse to znaša več kakor bi znašalo v Trstu izvajanje vsedržavne kolektivne pogodbe in izbolj-škov, ki jih zahtevajo delavci. Uresničitev zahtev tržaških pekovskih delavcev bi pomenila le delno uravnove-šenje s pogoji, ki so jih dosegli njihovi tovariša v italijanskih mestih. Spričo vsega tega zahteva sindikat pekovskih delavcev CGIL posredovanje urada za delo v tej zadevi in pri tem poudarja: Neutemeljena je zahteva pekov po zvišanju cene kruhu. Od dnevne produkcije kruha prodajo 98 odst. na prosto ceno in le 2 odst. po uradni ceni (to pa se tiče le pekov, kt dobavljajo kruh podpornim ustanovami. Treski peki so deležni politične cene moke, ki je za 12.50 lire nižja kakor v drugih italijanskih pokrajinah. Tržaški peki dobro zaslužijo. To dokazuje dejstvo, da oddajo precej pekarn v najem. Najemniki pa v nekaj letih postavijo svojo pekarno, čeprav morajo lastniku dati od 1000 do 1500 lir na stot produkcije; za postavitev nove pekarne pa je potrebno najmanj 10 milijonov lir. Mezde pekovskih delavcev v Trstu so manjše od meze v drugih i-talijanikih mestih; v primerjavi z Benetkami na primer 800 lir dnevno manj, z Milanom 400 lir. z Vidmom 200. Kljub vsemu temu pa je treba ponovno poudariti, da so peki v Italiji pristali na znižanje cene kruha.* ——«»------. Stavke železničarjev Kakor je bilo že napovedano, se bo danes začela vrsta ntavk železničarjev, ki se bodo zaključile v nedeljo 17. t.m. Danes popoldne bodo stavkali štiri ure delavci, ki so zaposleni na vseh področjih železniške uprave. Nato pa bo stavkalo železniško o-sebje po kategorijah Železničarji so napovedali nove stavke zaradi zamude pri uresničenju zadnjih sporazumov, zaradi zahteve po izboljšanju mezd delavcem in težakom, 48-urnem delovnem tedniku, ohranitvi akordnih dodatkov za delavce itd. Poleg tega se železničarji odločno upirajo tuči zvišanju starostne meje za upokojitev. I Kritike in porodila v* Se e z dramo ep uspei «Na nočni/ h SN i poteh Ce smo ob premieri dram« «Vroča kri* ugotovili, da ima umetniško vodstvo našega SNG pri izbiri svojega letošnjega repertoarja srečno roko, potem moramo ob nedeljski premieri drame »Na nočnih poteh* dodati, da ne gre samo za srečno roko, temveč za jasno opredeljeno pojmovanje vloge modernega gledališča, ki noče, ne more in ne sme biti samo sebi namen Mislim pri tem na vlogo, ki jo mora opravljati gledališče v skladu s časom ir. družbo ne samo ilustrativno, temveč tudi in predvsem problemsko, iščoč pri tem rešitve s poudarjanjem vseh momentov, ki so lahko vzgojni in koristni za družbo in njeno moralo.-Reperfoar*ka politika so-dobnega gledališča mora zato segati čimveč po delih, ki (tajajo možnost za opravljanje take vloge. Drama Renata Lttlija «Na notnih poteh* obravnava problem mladinske kriminalitete. Bilo bi napačno misliti, da to ni problem našega časa in sodobne družbe. Zal, to je problem in še kako velik, problem, ki postaja rakava rana marsikaterega visoko civiliziranega naroda, pro-blem, za katerega so dolžni zanimati se — še prej kot sodišče (takrat je že prepozno!) — vse instance človeške družbe počenši od družine do činiteljev, ki so bolj ali manj direktno odgovorni za javno moralo človeštva. Renato Lelll Je ta akutni problem postavil popolnoma pravilno v okvir družine. Tu ga Je zasnoval, zapletel, razpletel in rešil. Da se razumemo: ni ga rešil v absolutnem merilu, pač pa je s prstom pokazal na okvir, v katerem je običajno njegov začetek. Pri tem je dosegel izredne dramatične učinke, ki dajejo, delu tudi po tej strani težo in nedvomno kvaliteto. S prikazom dveh odnosov do problema (sin je tu poosebljeni problem) je razonersko pokazal, kateri odnos je pravilni, toda tako, da je razum zmagal v borbi s čustvom. Režiser Jože Babič je maloštevilne vloge zasedel z dvema rutiniranima igralcema in enim debutantom: Radom Nakrstom v vlogi očeta-advokata, Emo Star- IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIlllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllltlllMniflltllllllllillltllintllllllllllllllllHI lllllltl IIII fllHlIlllllllHIIIIIIIIII Po zborovanju delavcev ladjedelnice Sv. Roka Delavci bodo podprli vse pobude za zagotovitev dela ladjedelnici Oblasti naj dajo konkretna zagotovila, ki bodo pomirila delavce in njih družine - Solidarnost tržaškega prebivalstva Zaradi razmer v ladjedelnici Sv- Roka in glede na zahteve po izboljšanju prejemkov je bilo te dni v Miljah zborovanje delavcev omenjene ladjedelnice. Na zborovanju so delavci poudarili nujnost po izboljšanju prejemkov spričo naraščajoče draginje. Poleg tega pa so obširno razpravljali o razmerah v ladjedelnici Sv. Roka. Kakor smo že poročali prejemajo delavci v omenjeni ladjedelnici zaradi pomanjkanja naročil od 3000 do 10.000 lir manj na mesec kakor v drugih ladjedelnicah CRDA. Poleg tega pa del delavcev dela le 40 ur tedensko, kar pomeni en delovni dan manj na teden, torej še manjši zaslužek. Poleg vprašanja zboljšanja mezd je še bolj pereče vprašanje novih naročil, kii naj bi zagotovila delo In zaslužek vsem delavcem v raznih oddelkih in bi bila jamstvo za nadaljnji obstoj in napredek podjetja. Delavci se pritožujejo, ta ni bilo še od nikoder uradnih zagotovil in učinkovitih ukrepov glede tega, kljub številnim posredovanjem delavcev, sindikalnih organizacij, političnih strank in miljske-ga občinskega pveta pri vseh krajevnih in vladnih oblasteh, pri vodstvu CRDA in IRI. Drobtinice, ki so jih do sedaj dodelili, nikakor ne morejo zboljšati razmer, ki se iz dneva v čan slabšajo. na proučevanja Triestino*. Otvoritveni govor je imel prof. Giorgio Roletto, Ki je obrazložil pomen te znanstvene ustanove. Nato je se govoril o vprašanju deia v okviru evropske skupnosti dr. Guido Nassiguerra. Na otvoritvi so bili prisotni predsednik pokrajinskega sveta prof. Gregoretti, tržaški župan, podprefekt dr. Kantini in druge osebnosti tržaškega kulturnega in gospodarskega življenja. MM — V Gorici sestanek predstavnikov treh zbornic Gospodarske koristi deželne avt. uprave Včeraj popoldne Je bil v Gorici na tamkajšnjem sedežu trgovinske zbornice sestanek predstavnikov trgovinskih zbornic iz Trsta, Gorice in Vidina posvečen vprašanju ustanovitve avtonomne deželne uPr*" ve. Tržaško trgovinsko zbornico so zastopali: Brunner, Pa-schi, Franzil. Avanzo in Cecrv vini, katere je spremljal tajnik zbornice Addobatt. Na sestanku so sklenili usta novitgv posebne podkomisije, n tmiiiiaiMiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n hii iiHiiiiiiiiiiiiiiiiHiii im m milimi n milili iiiiiiiimiiiii Sestanek na tržaški trgovinski zbornici Italijansko-avstrij ska komisija bo ustanovljena konec marca Komisija bo proučevala vsa vprašanja v zvezi s prometom in notranjim poslovanjem Javnih skladišč V ooboto so v prostorih tržaške trgovinske zbornice zasedali člani zbornice za pospeševanje prometa med Avstrijo in Trstom, k,i so razpravljali o vrsti perečih vprašani, ki zavirajo razvoj še tesnejših gospodarskih ;. razpravljali o nedavnem povišanju avstrijskih tranzitnih taiif in o posledicah tega ukrepa za tranzitni promet po avstrijskih železniških progah do tržaškega pr Uit a niča. Zlasti pomembna pa je bila razprava o bližnji ustanovitvi me»ane komisije za o-kiepitev prometa, katera to ustanovljena na osnovi sporazuma podpisanega v Rimu proti koncu leta 1958. Kot je znano, so Avstrijci že pred dalj Časa imenovali ovoje predstavnike v to komisijo, ki bo imela sicer posvetovalni značaj, vendar bo za tržaško pristanišče izrednega pomena. Italijanska vlada pa je zavlačevala imenovanje svojih zastopnikov iti se je šele pred kratkim neuradno zvedelo za imena zastopnikov raznih ministrstev in gospodarskih strokovnjakov, katera namerava imenovati v to komisijo ministrstvo za zunanje zadeve. Sec aj kaže, da so vse zapreke za ustanovitev te komisije odstranjene in da bo prišlo do prvega sestanka ob koncu marca. Komisija bo proučevala vsa vprašanja povezana z železniškim in pomorskim prometom in tudi o notranjem poslovanju Javnih skladišč. Na zasedanju «.o razpravljali poleg tega tudi o rednih pomorskih zvezah tržaškega pristanišča in so avstrijski predstavniki ponovili svoje zahteve po okrepitvi rednih pomorskih prog. Podrobno pa so tudi proučili posledice sueške krize. «»------- Aretiran tat Pred dnevi je 32-letna Angela Simonetto por. Quercini z Grete po končanem delu v baru «Astonia» v Rojanu hotela domov, a ko je segla v žep plašča, je ugotovila, da ji je nekdo ukradel denarnico e 650 lirami. Tatvino je seveda takoj prijavila policijskim organom, kii so takoj u-vedli preiskavo, še posebno ker so nekaj ur kasneje zvedeli od 69-letne Angele Jan iz Ul Paduina, ča je tudi o-na postala žrtev spretnega tatu, ki jd je v gostilni «Trie-rte mdai) na Trgu S. Cateri-na katero ima ona v najemu. ukradel denarnico, v kateri je imela kar 16.000 lir. Sum preiskovalnih organov je padel na 49-letnega Rodol-fa Castellanija iz Ul. Roma, ki je po aretaciji priznal obe tžtvini in je končal tako v zaporu. Seveda so ga prijavili sodišču, kjer se bo moral zagovarjati zaradi tatvine. NOČNA SLUŽBA LEKARN februar )a 1957 Urevato, ui. Ruma 15; Croce Verde, Ul Setietontane 39; Gmei-ner, Ul. Um! a 14; Al Lloyd, Ul. oell Drulogio t>; S.gnori, trg O-speaale 6. Brezdelnost ponižuje delavce in jih bo prisilila, da se bodo morali pre; eliti v druga podjetja; vodstvo ladjedelnice pa že premešča delavce v druge tovarne. Delavci so na zborovanju sklenili, da bodo enotno poč-prli vse jjobude za zagotovitev dela ladjedelnicam in za dosego izboljšanja mezd. Zato naj prebivalstvo našega področja izrazi solidarnost z delavci ladjedelnice Sv. Roka. Ob koncu zahtevajo delavci, naj oblasti in očgovorne ustanove dajo konkretna zagotovila, ki bodo pomirila delavce in njihove družine. Ce teh konkretnih zagotovil ne bo, opozarjajo, da bodo u-porabili vta 'sredstva sindi-kalnp borbe in z njimi opozorili oblasti. Za vse posled.ee, ki bi sledile pa odklanjajo vsako odgovornost. «» • Namesto pred oltar bo prišla na zatožno klop 8. t.m. je 24-letna Ira C. iz Ul, Petronio prišla v spremstvu svojega zaročenca v pisarno letečega očdelka in povedala, da je že tri mesece noseča, seveda po krivdi ali po zaslugi (točna izjava ni znana) prisotnega mladeniča in da jo je že nekako pred letom dni nagovoril, da bi fplavila sad njune ljubezni Dekle je še dodalo, da je bilo »delo* izvršeno v neki hiši, kamor jo je spremila mati njenega zaročenca, ki je tuči plačala vse stroške. Te izjave so presenetile a- gente. a še najbolj zaročenca, ki ni vedel, če sanja ali če se dekletu blede. Seveda je vse njene trditve zanikal. Preiskovalni organi niso vedeli, komu bi verjeli in tako oo uvedli preiskavo, med katero so ugotovili, da izjave mlade Ire niso resnične. Zato so dekle ponovno zaslišali in tako je končno morala priznati, ta si je vse izmislila in hotela s to prijavo prisiliti zaročenca, ki jo je zadnje čase zanemarjal in jo pustil na cedilu, da bi jo poročil. Toda dekle, namesto da bi šlo pred oltar, bo moralo iti na zatožno klop, kjer se bo moralo zagovarjati zaradi simulacije kršitve zakona. «»— — Nezgode na delu Pri žaganju deske za zidarska oder, ki ga postavljajo o-krog stavbe v gradnji v Ulici sv. Frančiška, te je 64-letni llllllllltllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIII Redek jubilej Amleto Barbiani Iz Ul. Zo- rutti včeraj dopoldne porezal z električno žago. zaraci česar se je moral zateči v bolnišnico. Ker so mu zdravniki ugotovili globoko rano na levi roki, so ga sprejeli na prvem kir. oddelku, kjer so mnenja, da bo okreval v 15 dneh. Pri delu v tovarni vezanih plošč v žaveljskem industrijskem pristanišču se je z o-strim rezilom porezala tudi 18-letna delavka Giuliana Crevatin stanujoča v miljski okolioi. Dekle se je namreč porezala po dveh prstih leve roke in ker so ji v bolnišnici, kamor se je odpravila z delodajalčevim avtom, ugotovili tudi verjetne mišične poškodbe, so jo pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 12 dneh na prvem kir. oddelku. PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! čevo v vlogi matere In Edvardom Martinuzzijem v vlogi sina Mau-rizia. Čeprav je objekt drame pokvarjeni sin Maurizio — kriminalec, — sloni vendarle glavna teža dogajanja na očetu In materi, ki sta našla v Nakretu ln Starčevi dve močni _ igralski osebnosti. Njuna igra 'je bila prepričljiva, njuni konflikti ob odnosu do sina tako dramatični, da je gledalcem zastaja! dih. Ce je bil pri tem Rado Nakrst za nianso bolj notranje poglobljen, pa je bila Ema Starčeva oolj materinsko razumljiva, čeprav pe opravičljiva. Edvard: je imel težko vlogo, ne glede na to, da nam je bil predstavljen kot debutant. Vloga bi bila v enaki meri težka tudi za igralca z večjo rutino fn bolj Izpopolnjeno izrazno zmogljivostjo. Toda Martinuzzi, naš tržaški rojak, je pokazal, da zna biti kos tudi tako zahtevnim vlogam, da v dobršni meri obvlada odrsko tehniko in jezik. Notranja poglobljenost pa bo nedvomno raatla z njegovimi nadaljnjimi prizadevanji, saj ima nesporen talent. Njegov debut pomeni v vseh ozirih uspeh in mu je lahko samo v spodbudo. K uspehu uprizoritve je v znatni meri doprinesla tudi Izredno lepa scena arh. Maitula v izdelavi delavnice SNG p>od vodstvom Iva Kuferzina. Gledalci, ki so skoraj do kraja napolnili Avditorij, so bili z uprizoritvijo zelo zadovoljni in prepričani smo, da bo delo ugajalo tudi na odrih po naši okolici. J. k. «»-------- Prešernova proslava , v Lonjerju V petek zveier smo priredili v Lonjerju na sedežu prosvetnega društva prav lepo uspelo in dobro obiskano «Prešernovo proslavo*. Domačinka učiteljica Anica Kalanova nam je zanimitio opisala življenje in delo našega velikega in nesmrtnega pesnika Prešerna. Nato sta recitirali nekaj pesnikovih pesmi Vojka Lavrenčič in Gabrijela Orel. Domači, na novo ustanovljeni moški pevski zbor pa se je prvič predstavil občinstvu in prav dobro zapel za zaključek štiri pesmi, med katerimi je moral celo ponoviti Adamičevo eZavrški fantje». Takih priredite« si še želimo, samo škoda, da imamo premajhno dvorano in si ne moremo privoščiti kaj več. Zato pa se naše marljivo društvo pripravlja za čim lepšo in boljšo prireditev, ki bo spomladi in jo bo mogoče prirediti na prostem. Vaščan SNG za Tržaško ozemlje DANES 12. t.m. ob 20.30 v Skednju NA NOČNIH POTEH V sredo 13.,t. m. ob 20.30 na Opčinah NA NOČNIH POTEH iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Izpred kazenskega sodišča Stare aluminijaste so jih veljale Obsojeni trije možakarji, ker so razdirali star oklopni voz, aluminij pa prodajali starinarju » m Naša mama in stara mama Ivana Cesnik vd. Tomšič, od S. M. M. spodnje 966 bo slavila 79. leto. Bila je zelo dobra mati in gospodinja. I-mela je 12 otrok, od katerih so ostali še trije žiui. Bila je vedno zavedna in trdna Slovenka ter čitateljica »Edinosti*; sedaj pa še uedno rada čita «Primorski dnevnik*, pa čeprav malo vidi. K njenemu jubileju ji čestitajo sin Mario z ženo, hči Olga z možem ter sin Ivan z ženo. Posebno pa ji čestita njena mala vnukinja Manca ter Pavlica, Marjan m Ivanček. Oktobra lani so agenti komisariata javne varnosti na glavni železniški postaji izvedeli, da si neznani zlikovci prisvojujejo aluminijaste plošče, (ki pokrivajo tla oklopne-ga vagona. Ta že dalj časa stoji na mrtvem tiru v notranjosti pootaje ob stavbi silosa v Ul. F. Gioia. Da bi ujeli spretne tatove, s« je neki policijski podčastnik skril v majhni lopi in potrpežljivo čakal. Čakal pa ni dolgo, kajti že 24. oktobra je opazil čva moža, ki sta se ozirala naokoli in nato stopila v vagon. Podčastnik se je neslišno približal vozu in ko je videl, da sta možakarja s pomočjo vlomilskega orodja razdirala pod, je stopil naprej in moža legitimiral. Tako je ugotovil, da gre za 33-letne-ga Giulia Zanollo in 24-letne-ga Maria Viezzolija, oba iz ljudskega ogrevališča v Ulioi Vidali. Zanikanje tatvine je bilo nemogoče, ker so ju zalotili na delu, a Viezzoli je šel še dalje in je izjavil, da je nekaj dni prej ukradel s pomočjo 42-letnega Omera Zor-zenona iz Ul. Machlig prvič 10 kg in pol drugič pa 4 kg in pol aluminijastih plošč ki sta jih nato prodala za 6600 lir nekemu starinarju na Videmski cesti. Tako je moral tudi Zorzenon v zapor, pa čeprav je vztrajno trdil, da plošč ni ukradel, temveč da jih je našel nedaleč od oklepnega železniškega voza. Tudi Zanolla se je skušal izgovarjati, da ni imel namena krasti, pač Pa da sla z Viezzolijem šla na postajo, Jcjer je mislil, da si bo kaj prislužil z razkladanjem premoga. Ker pa c’ela ni našel, se je vrnil proti izhodu, a ker bi moral v stranišče, je stopil v oklepni voz. kjer je našel vlomilsko orodje. Zato sta z Viezzolijem začela lomiti plošče. . Da so te Zanollijeve izjave izmišljene in lažne je potrdil Viezzoli, ki je izjavil, da je on povabil Zanollo v voz, ker je vedel, da je v njem precej vrednega materiala. Po navadi so ukradene plošče odnašali skrite pod suknjičem ali pa zavite v časopisni papir in niliče Jih ni pri izhodu v postaje ustavil. Seveda so policijski organi obtožili tudi starinarja Artu-ra lacusa iz Ul. Rittmayer, SNG drevi Z zadnjo premiero »Na nočnih poteh*, (prvič v slovenščini), se Je naše gledališče približalo polovici letošnjega repertoarnega načrta. Zbranost občinstva na nedeljski premieri v Avditoriju in spontani aplavzi na zaključkih dejanja, dokazujejo upravičenost uvrstitve tega dela v program SNG. Avtor, ki je za to delo prejel nagrado »Riccione 1955*, odgrinja stisko in zablode povojne mladine v Italiji in z zanesljivo roko dramskega pisatelja oživlja odsev mladinskega kriminala na družinsko življenje. Vodilni vlogi tolmačita zrela in preizkušena člana SNG Ema Starčeva in Rado Nakrst, ob njima pa mladi rojak iz Skednja, Edo Martinuzi, v vlogi sina Maurizia, igra kot debutant svojo prvo večjo vlogo v SNG. ( GLEDALlSČA~) GLEDALIŠČE VERDI Danes za abonente reda B tretja predstava Berliozove dramatične tragedije «Faustavo pogubljenje*. V glavnih vlogah nastopajo Mirtam Pitri in Antonio Massaria. Dirigent Kranco Ca-puana. Jutri P« bo prva predstava Belunijeve opere «1 purltani* a sodelovanjem Virginie Zeaml, Marija Filipeschija, Alda Prottija in Andreja MongelliJa. Dirigiraj bo Kraneesco Molinari Praded i Prodaja vstopnic za obe predstavi se nadaljuje. ( LJUDSKA PROSVETA ] Prosvetno društvo Lonjer-Ka-tjnara vabi svoje člane na redni bbčni zbor, ki bo danes 12. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih v Lonjerju. Vaščane Lonjerja in Kafinare obvešča, da posluje društvena knjižnica vsako sredo in vsak petek od 20. do 21. ure. Prosvetno društvo Barkovlje sporoča vsem pevkam in pevcem:, ki so se udeležili zadnjega sestanka, da bo pevska vaja v petek 15. t. m., ob 21. uri. vsi so naprošeni, da obvestijo tudi tiste člane, ki se sestanka niso udeležili. 15.4U-16.10 Spored Iz Ljubljane; 16.10 Rlunl in popevke; 17.00 Stoletnica slovenskega gledališča; 17.15 M. TejčeviC: Sedem balkanskih plesov; 17.30 Poje zbor zagrebškega radia; 18.00 - 19.30 Spored iz Ljubljane; 19.30 Dve, tri napolitanske popevke; 20.00-23.00 Spored Iz Ljubljane. SLOVENIJ A 327,1 m, 292,1 m, 212,4 m Poročila ob 5.00. 6.00. 7.00. 13.00. 15.00. 17.00. 19.00. 22.00 5.00 Pester glasbeni spored; 8.05 Dolenjsko ženitovgnje in koroška ofioet; 8 45 igrajo mah ansambli; 9.00 Radijski roman — A. Vinogradov: Paganini — III.; 9.20 Bedirieh Smetana: Tri simfonične pesnitve iz cikla «Moja domovina*; 10.10 Dd .melodije do melodije; 11.15 Za dom in žene; 11.30 Znani solisti vam pojo in igrajo: 12.00 Vadki kvintet, Božo in Miško- in Veseli godci; 12.40 Jules Massenet: Le C«i, baletna glasba; 13.15 Klavir v ritmu (lastne skladbe izvaja Mojmir Sepe); 13.30 Odlomki iz oper «La Boheme* ln «Jenufa»; 14.35 ?:el«l| ste — poslušajte!; 16.10 popoldanski simfonični kppoert; 17.10 Zabavna in plesna glasba na tekočem traku; 18.00 Športni tednik: 18.30 Iz solistične glasbe; 20.10 Skladbe A. Lajovica poje Ljubljanski komorni zbor; 20.30 Radijska igra — SfhJdči: Pojoča skrinjica (prva izv.); 22.15 iz jugoslovanske komorne glasbe. *rELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke; 18.40 Sfinga TV; 20.30 Vesti; 20.50 Ca-rosello; 21.00 Georges Courtpline: «Tistj dobričina, komisar*, enodejanka; 21.35 Prenos koncerta BiH Caleman iz Turina; 22.15 A. Fersen: «Harlekinove težave*. C KINO Ezcehlor. 15.00: «Sla po življenju«, Kirk Douglas. Fenice. 15.30: »Gora*, S. Trary, R. Wagner, C. Trevor. Technl-color-Vistavision. Nazionale. 15.30: ((Anastazija, zadnja carjeva hči*. LiMi Pal-m-er in Ivan Desny. Ftlodrammatico. 16.00: »Domovina Apacbesev*, Audie Mucphy in Anne Bancroft. Siipercinema. 16.00: »Svet je čudovit*. Film je povezan z natečajem za štipendije za dijake. Arcobaleuo. 16.00: «ZivlJen)e trgovske potnice*, Gtnger Ro-gers, Barry Nelson. Astra Rojan. 15.30: «Picnlc», W. Holden tn K. Novak. Cinema-scope Techn i color. Samo še danes. Jutri: «Lucy Gallant* z J. Wyman in C. Heston. Capitol. 16.00: «Gaby». Roman- tična ljubezenska zgodba. Ci-nemascope, Metro techmcolor. Leslie Caron in John Kerr. Cristallo. 16.00: «So potrebni medeni tedni?* z Diano Rors. Ta film je posvečen tistemu, ki ima ženo, tisti, ki ima moža in tistemu, ki nima nobenega od teh... Grattacielo. 16.00: »Kot listje v vetru* («Come le fogiie al vento*). Techmcolor Universal, L. Bacall, R. Hudson, D. Malone, R. Stack. Alabarda. 16.00: »Ljubezen velike kraljice*. Pretresljiva ljubezenska zgodba v razkošju kraljevskega dvora. Romy Schneider in Adrian Hoven. Ariston. 16.00:. «Veiika džungla*. Divja lepota afriške džungle v tem krasnem techmcolor filmu z J. Benlleyem in M. Hyer. Armoni*. 15.00: «NajvečJa ljubezen sveta*. A. Sheridan in S. Cochran. Nov variete. Aurora. 16.00: «Montecarlo», v. De Sica, M. Dietrich, A. G Conel in K. Ka,‘;cel. Zabavna zgodba. '1'itanus. Technirama. Garibaldi. 16.00: «Scaramouche». Stevvart Granger In Eleonor Parker, 'techmcolor. Ideale. 16.00: ((Roparji*. Metro- scope techmcolor z D. Duryea. Impero. 16.00: «Kadar je ljubezen poezija*, J. Scott in V. Gray. Italla. 16.00: ((Neurje na Nilu*. Cinemascope, Technicolor P° romanu «Stiri peresa* (»Le qu»(tro piume). Anthony Steel tn L. Harvey. S Marco. 16.00: «Na zemlji kengurujev*. Barvnj dokumentarni film o Avstraliji. Moderno. 16.00: «Mož, ki je pre-več vedel*, J. Stevvart in Don* Gray. Savona 16.00: ((Oddaljena dežela*. Pustolovskt film poln t*r»-sti z J. Stevrartom in Corinn« Calvet. Viale. 16.00: «Desperados». Tecn-mcolor. Glenn Ford, R. Scott- Vitt, Veneto. 16.00: »Mladeniči brez prihodnosti*. Robert VVag-ner, Jeffrey Hunter, Virgini* Leith in Joanne VVoodnvord. Belvedere. 15.30: «Vrtinec». Dramatična zgodba s S. Pampam-nj in M. Girotti. Technicolor. Marconi. 16.00: «Pot z valčkom*. Technicolor. Denis Priče, Gi-selle PreviUe in Patricia Dan-tom. Massimo. 16.00: «Orjak iz gline*. Zadnje veliko delo pokojnega Humphreya Bogarta. Igrata tudi Rod Steiger in Jan Sterling- Novo cine. 16.00: «Stekleni čeveljček*, Leslie Caron in Mi' chael VVilding. Odeon. 16.00: ((Prepovedana pesem*, C. Villa, F. Mari in mala Maria G. Sandri. Radio. 16.00: ((Patrulja mečm suknjičev*. Technicolor z J-Craigom in Rito Moreno. MALI OGLASI OBIŠČITE RAZSTAVO MOT O-GUZZI Ekonomični dvosedežo* motorji: Cardelli 73 kub. cm, goli 98, Galletto 192. MotofUf-goncin uErcoIinon bencin. No5*** nost 350. nErcolen 1500. — Olajšave. Novost: Lodola 175. — Cr^-maseoii, Trieste, Ul. F. Scvero (n/ AROVI IN PRISPEVKI V počastitev spomina Alojzija Zege daruje Ema Tomažič 5.000 lir za Dijaško Matico. V isti namen darujeta Pavla in Drago Curk 5.000 lir. Namesto cvetja na grob pok. učitelja Andreja Godine daruje družina Marcel Sancin 1.000 lir za Dijaško Matico. V počactitev spomina pok. A-lojzija Zege daruje družina I. Tomažič 2.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob dragemu stricu Alojzu Zegi daruje Marica 5.000 lir za Dijaško Matico. V spomin na grob dragega strica Alojza Zega daruje družina Jaz-bec-Godina 3.000 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok, g. Alojza Zege daruje Milka 3.000 lir za Dijaško Matico. V spomin na dragega prijatelja Alojza Zego daruje Matija Berger 10.000 lir za Dijaško Matico. ker je kupil ukradeno blago in ga ni vpisal v posebno knjigo. Iacus je sicer priznal nakup plošč, ki ntu jih je prinesel Zorzenon z izgovorom, da so ootanki neke ameriške barake, ki jo podirajo v pristanišču ter je prvi del vpisal. medtem ko pa drugi nakup ni utegnil, ker je moral zaradi nenadne slabosti v posteljo. Vsi skupaj so se tedaj znašli pred sodiščem, kjer so se smoraJi zagovarjati pod obtožbo poskusne tatvine jn tatvin, medtem ko je bil Iacus obtožen nakupa ukradenega blaga. Slednjemu »o obtožbo spremenili v neprevidni nakup ter ga obsodili brez vpisa kazni v kazenski list na 12.000 lir denarne kazni. Nasprotno pa so Viezzolija obsodili na 1 leto in 6 meoe-cev zapora in 10.000 lir globe, pri čemer so mu tudi preklicali pogojnost predhodne obsodbe, ki jo je izreklo maja 1955 tržaško sodišče, Zor-zenona pa na l leto in 5 mesecev zapora ter 9000 lir globe, medtem ko je bil Zanolla obsojen le na 8 mesecev zaporne in 800Q lir denarne kazni. Preds. Fabrio, tož. Maltese, zap. Rachelli. obramba odv. Antoni ni in Borgna ( KAHNA OBVKNTILA ) PLANINSKA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Slovensko planinsko (truStvo vabi vse fotoamaterje, člane SPDT In simpatizerje, ki nameravajo sodelovati na planinski rotografskl razstavi, da se udeležijo'-sestanka, ki bo v četrtek, 19. t. m. ob 19. uri v prostorih SPDT v Ul. Roma 15. OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 10. tn 11. februarja se Je v Trstu rodno 5 otrok, porok ni bilo, umrlo pa Je 17 oseb. UMRLI SO: 49-letni Josip Zt-vic, a 1-1etn i Osvaldo Bernesr hi, 52-letna otga Gregorl, 68-leltvi Guglieima Stmirinich, 72-letn! Sabino Baldini, 78-letni Anton Cepek, 73-letna Stefani a Sbona vd. M at tionl, 79-letna Olovanna Perat vd. Caputto, 58-letna Angela Duren, 22-lelnl Diego Da/-zani, 75-letm Hodoifo Viola, 59-letnl Alberto Fantoma, ao-ieim Nicold Matulih, 77-letna Maria Casoli vd. Pozzi, 82-lctm Andrej Godin«, 98-letna Enima Corradl-ni vd. Pesco, 73-1 e t ni Alojz Zega C RADIO TOREK, 12. februarja 1937 THSI POSTAJA A U.3() Lahki orkeotrl; 12 00 Bo-gSŠTva in dobrine: «Ladje brez pristanišč*; 12,10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Moški vokalni kvintet iz Trsta; 17.30 Plesna čajanka; 18.00 Dva Vivaldijeva koncerta; 18.20 Beethovnovi samospevi — poje bagrtomst Marcel Ostasevskl; 18.38 Znane operne melodije; 19.00 Odmevi iz Budimpešte; 19.15 Zdrav, niški vedež; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.05 Pianist Gianni Safred ln ritmi; 20.30 Zbor Slovenske filharmonije iz Ljifblja-ne; 21,00 Herbert Asmodl: »Onkraj raja*, drama v 4 dej., nato dve sloviti VVagnerjevI uverturi; 23.00 Nokturni. r R S T I. 11.30 Komorna glasba; 12.10 Napolitanski orkester; 13.20 O-perne melodije; 16 45 Poje Ma-risa Colomber; 17.00 Sardinska glasba; 18.00 Simfonični koncert; 21.00 Mario Federici: »...oziroma commendatore*, slušna Igra v 2 dej. KOPER Poročila V slovenščini: 6.00, 7.00, 7.15. 13 30. 14.15, 15.00. 19.00. 22.00 poročRa v italijanščini: 6.30, 1230. 19.45 23.00 5 00-6.15 Spored iz Ljubljane; 6.15 Jutranja glasba; 7.00-7.15 Spored iz Ljubljane; 7.15 Jutranja glasba, vmes ob 7.30 Jutranji koledar; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Poje zbor «Wien«rs-aengerknaben*; 11.45 Melodije za harmoniko; 1345 lz operne glasbe- 14 30 Gospodarska rubrika: specializacija pohištvene strije na Primorskem; 14.40 Na kritih starih melodij; 15.10 Zabavna glasba; 15.25 Narodne pe.”~ mi lp plesi iz raznih krajev; Vozni red avtobusov BAZOVICA - PADRICE - GROPADA - TREBČE (Odhodi s postaje na Trgu Liberta in Largo B. Vecchia) Ob delavnikih: 7.30, 8.15, 9 30, 10,15, 11, 12, 13.10, 14, 15, 16. 16.50, 17.30, 18, 18.50, 19.50, 20.40, 22.40. Ob praznikih: 7.25, 8.30, "10, 'il’,' 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15. 15.30, 16. 16.30, 17, 17.30. 18 18.30, 19, 19.45, 20.30. 22.30, 24. BLOK FERNETIČI (Odhodi s postaje na Trgu LibertS) Ob delavnikih: 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18. Ob praznikih: 7.25, 10, 13.10, 14.30, 18, 20.30. BLOK PESEK (Odhodi s postaje na Trgu Libertk) Ob delavnikih: 7.45, 13.10, 17.30. Ob praznikih: 11.30, 17.30. KOZINA HERPELJE Odhod s postaje na Trgu Liberta ob 7. uri. Odhod iz Her-pelj ob 9. Vožnje ob sredah in sobotah v vsakem 2. id 4. tednu v mesecu. DOMIO - BOLJUNEC - DOI INA - PREBENEG (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 6.35, 7.25, 10 20*, 12.05, 13.05*, 16.35, 17.05*, 18.05, 18.35, 19.20, 20.45, 22 35. Ob praznikih: 9.05, 10.35. 12.35*, 14.35, 16.05, 17.05, 18.15, 19.35, 20.40, 22.05. N.B. *) Samo te vožnje gredo do Prebenega, ostale se u' stavijo v Dolini. DOMIO - RICMANJE (Odhodi Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 7.35, 10.35, 12.20, 13.35, 18.05, 19.20. Ob praznikih: 9.35, 14.05, 16.20, 19.35, 22.50. ADAMIČ MACKOVLJE (Odhodi s postaje Largo Berrie-ra Vecchia) Ob delavnikih: 11, 13.30. — Ob praznikih: 13, 22.30. OSP - MACKOVLJE (Odhodi s postaje na Trgu Libertš) Ob delavnikih: 18.15. —- Ob praznikih: 18.30. PODLONJER - LONJER (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 6.20 , 6.40**, 7 . 7.22**, 7.40 , 8.07**, 8.25 , 8.52, 9.02, 9.30*» 9.40, 10.15, 10.30», 11,02, 11.20?*, 11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 13, 13.20»*. 13.40. 14.15*, 14.45*, 15.16*, 15.45*' 16, 16.20, 16.40, 17, 17.20. 17.40**, 18, 18.30**, 18.50, 19.20* , 19.40 20.05»*. 20.30, 20.52, 21.10, 21.40, 22.15*, 22.45*, 23.20. Ob praznikih: 8. 8.31, 9.01, 9.31, 10.01, 10.31, 11.01, 11.42. D' nato odhodi vsake četrt ure. N.B. *) Odhod s Trga sv. Frančiška. — **) Vožnje do Lonjerja, ostale do Podlonjerja. Globoko ganjeni zaradi toli kih izrazov sočustvovanja ob smrti nasnga nepozabnega ALOJZA ZEGA se iskreno zahvaljujemo vsem ki so na kakršenkoli način z nami sočustvovali. Po-ebna zahvala naj gre dr. Sonji Mašera za vso ljubeznivo skrb. DRUŽINA OKREPITEV OBMEJNEGA AVTOBUSNEGA PROMETA A v topo d je t je «SLA VNIK», Koper obvešča- cenjene koristnike, da Je obnovilo avtobusni progi Sežana - Trst in Herpelje Kozina-Trst. VOZNI RED: Proga SEŽANA - TRST (Slavnik) vozi ob nedeljah in ponedeljkih ob 7.30 in 14.30 ter iz Trsta ob 9.00 in 19.00 uri-Ob petkih in sobotah (SAT/SARA) iz Trs'a °P 7.00 in 17.00 ter iz Sežane ob 8.40 in 18.30 uri. Proga HERPELJE KOZINA ■ TRST (Slavnik) vozi vsak torek ob 8.15 ln 14.30 ter iz Trsta ob 9.30 in 19.00 uri. Vsako soboto (Ad" tovie Carsice) iz Trsta ob 7.30 in 13.10 uri ter iz Herpelj ob 9.00 in 14.30 uri. VOZNINA 85 DIN — ODNOSNO 110 LlB' Prosvetno društvo Ivan Cankar vabi na fiudtnl fiied v soboto 16. lebr. 1957 ob 21. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj*, Vrdelska cesta 7. Na sporedu so tudi stari plesi, «češka beseda*, »tip-top* i. d. Vaje za omenjene plese se nadaljujejo 13. t. m. ob 2®;^® v društvenih prostorih - Prodaja vstopnic in rezerviranj* miz od srede 13. t. m. dalje na sedežu društva Ul. M0lJ‘ tecchi 6-111. od 20. do 21. ure in dve uri pred zač**' kom pri blagajni dvorano. Najdaljša povojna stavka v Zapadni Nemčiji Ce stavka kovinskih in lad-jedelniških delavcev zapadno-nemške dežele Schleswig- Hol-stein, ki se je začela že oktobra lani) ni vzbudila v začetku mnogo pozornosti, je postopno pritegovala vedno večjo pozornost vse javnosti. V poslednjih dneh pa je četo sam zvezni kancler Adenauer podvzel osebne korake, ia bi se ta najdaljša povojna stavka končala. Poleg Adenauerja so v razgovorih sodelovali tudi ministra zvezne vlade Storch in Erhard, predsednik deželne vlade Hassel, voditelji zveze sindikatov 7-a-padne Nemčije (DGB) in vplivni predstavniki združenja delodajalcev. 2e sama u-deleiba vidnih političnih, sindikalnih in gospodarskih o-sebnosti dovolj jasno priča o pomenu, ki se ga pripisuje tej (imajhni stavki«. V sporu je zainteresiranih vsega okrog 35.000 delavcev, kar nikakor ni veliko število, če pomislimo, da ima Zapad-na Nemčija okrog 18 milijonov delavcev. Toda zdi se, da Je več razlogov, zaradi katerih se stavkovni akciji o-brača izjemna pozornost. Predvsem je tu njena dolgotrajnost. Stavka, ki je presegla vse dosedanje povojne »rekorde«, je sedaj že v četrtem mesecu. S tem se hkrati izraža odločnost in borbenost stavkajočih, kakor tudi odločnost sindikata, da vzdrži do kraja v težnjah za uresničenje delavskih zahtev. Prav tako je' značilno, da te zahteve ne zadevajo povečanje mezd. Delavci in sindikati namreč zahtevajo v bistvu, da se jim v primeru bolezni ■rplačuje poln zaslužek za dobo 6 tednov, da se jim le*-ni dopust podaljša za dva dni in da se jim za vsak dan dopusta izplača dodatnih 7,5 znpadnonemških mark. Toda kar je že zlasti značil-no> je namreč način kako to stavko vodijo. Ze od prvega dne so povsod postavili stavkovne straže, ustanovili so osrednji stavkovni odbor, za-eeli so z izdajanjem lista, ki )e namenjen stavkajočim delavcem. in izognili so se vsem provokacijam delodajal-cev- Poleg tega so za žene stavkajočih delavcev organizirali posebne popoldneve z zakusko in programom, na katerem se pojasnjuje namen stavke, da bi tudi one dale sv°jo podporo možem, da bi vztrajali. Tudi za otroke organizirajo priredbe, medtem ko prenosni kino daje predstave za stavkajoče. Poleg tega so vsi kovinarji iz vse dežele, tudi poleg sindikata, hudili svojo moralno in ma-erialno pomoč, medtem ko 80 se delavci mnogo drugih gospodarskih vej in celotno sindikalno gibanje solidarizi-s stavkajočimi . delavci v *chleswig-Holsteinu. Spričo take upornosti so bi-' delodajalci prisiljeni spre- akcij; drugič, ker nočejo izplačevati polnih prejemkov za čas bolezni, ker smatrajo, da bi v tem primeru izgubili učinkovito sredstvo za preprečevanje izostanka z dela: in tretjič, ker bi pristanek na zahteve v Schlesvvig-Holstei-nu opogumilo delavce ostalih dežel, da bi postavili podobne «netarifne» zahteve. Sindikati zlasti poudarjajo, da sprejetje zahtev stavkajočih delavcev ne bi predstavljalo finančne obremenitve za delodajalce, ker je promet v kovinski predelovalni industriji v teh poslednjih letih občutno dorastel (od 420 milijonov mark leta 1950 na 1200 milijonov v letu 1955); hkrati pa se je produktivnost dela povečala za 81 odstotkov. Mezde pa se niso povišale v enaki meri, in so se, tudi z uporno borbo sindikatov, povišale vsega za 47 odstotkov. Navaja se še drugi primer: v nemških ladjedelnicah so leta 1948 splovili skupno 504.000 bruto registrskih ton ladjevja, leta 1955 pa so samo v Zapadni Nemčiji splovili ladjevja za nad 900.000 bruto registrskih ton. Spričo tega — zaključujejo predstavniki sindikatov — gre očitno za trmo delodajalcev v njihovi težnji, da bi za vsako ceno strli borbo stavkajočih delavcev, ne pa za finančne razloge. A tudi ne glede na končni uspeh te stavke, je treba reči, da se ta stavka, po borbenem duhu stavkajočih delavcev in po načinu vodenja celotne akcije, loči od vrste drugih povojnih stavk v Zapadni Nemčiji. ««------- Najbolj zdravo ljudstvo Hunze ali Huzukuti so ljudstvo, ki so ga najrazličnejši znanstveniki imenovali »najbolj zdravo ljudstvo tega sveta«. 2ive na področju visokih planin severnega dela Indije. To so pretežno visoki, krepki ljudje, katerih vzdržljivost preseneča, saj prehodi povprečen Hunzukut v enem samem dnevu tudi do 150 kilometrov. Njihova polt je mnogo bolj svetla kakor-pri ostalih prebivalcih Indije, Kljub odročnosti pokrajin, kjer žive, so ti ljudje zelo inteligentni. Po poklicu je med njimi največ tesarjev in kovačev, znani pa sq tudi kot dobri graditelji cest in mostov. Ker žive na visokogorskih področjih, pogosto tudi nad 4000 m nad morjem, je podnebje tega področja v večini leta zelo hladno. Vendar jih mraz ne ovira, da ne bi hodili goli do pasu in bosi po snegu. Njihova poglavitna hrana so sveže in posušene marelice, nekatere žitarice in povrtnina. Nasploh jedo le malo mesa. Kakor smo že omenili, lezni so najpogosteje v vodi. Kmalu zatem je podjetju na proizvodnjo farmacevtskih izdelkov »Pare Davis Compa-nv» uspelo najti način gojitve tega virusa izven človeškega telesa. V zvezi s tem povedo strokovnjaki tega podjetja le toliko, da so vzgojili virus, kii povzroča skoraj podobno bolezensko reakcijo kakor naravni virus hepatitisa. To odkritje je za raziskovalce velike pomena, saj na medicinskem področju neutrudno iščejo hitrejše načine zdravljenja te bolezni, ki človeka zelo izčrpa. Z novim odkritjem bo namreč mogoče do vseh podrobnosti proučiti lastnosti in značilnosti tega virusa. Moderna šolska učilnica na Švedskem| 0r)ST0P.0MJ> RAZBURJENJE AMERIČANOV ZARADI VVILSONOVIH IZJAV V ameriških vladnih krogih pravijo, da bo prišlo v vladi skoraj gotovo do sprememb, čeprav je predsednik Eisenhovver večkrat izrazil željo, da bi tudi za časa svojega drugega” predsednikovanja obdržal pri sebi iste svetovalce, ki so mu bili po prvi izvolitvi tako zelo koristni, je moral spričo novega položaja menjati svoje namere. Sam predsednik Eisenhotver je omenil možnost važnih sprememb v vodilnih krogih, too je na zadnji tiskovni konferenci dejal, da je podal načelnik mobilizacijskega urada v obrambnem ministrstvu lllllllllinillltlllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIMIHIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllillUlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilfi TUDI PRAVLJICE POSTANEJO VČASIH RESNICA Od šivanke do milijard in draguljev V Življenjska pot «Begum», ki je bila najprej šivilja, nato francoska lepotna kraljica, od leta 1939 pa žena skrajno bogatega orientalskega mogotca Age kana Orientalski mogotci so bili vedno zelo dovzetni za čare lepotic. Ker so imeli tudi vedno velika in včasih celo bajna bogastva, ni pri njih nikoli ostalo le pri željah in občudovanju, marveč so si, če jim je to vera dopučala, oskrbeli tudi velike in razkošne hareme, v katerih so gojili te »žlahtne cvetlice«. No, tradicija je ostala tudi kasneje, ko so se modernizirali. Njihov novi revir pa je postala ustanova lepotnih natečajev z izbiro kraljic lepote ali pa tako imenovanih «miss». Tako je tudi bogatinski Aga kan leta 1939 v Kairu po muslimanskem verskem obredu poročil francosko kraljico lepote za leto 1930 Yvette La-brousse. Pet let pozneje pa sta se še civilno poročila v 2enevi. S poroko je dobila Yvette Labrousse še naslov «Begum». Pri tem naj še mimogrede omenimo, da si je tudi sin Age kana Ali izbral ženo v svetu lepotic in filmskih ■gjalk, in .sicer . »filmsko zve--zdo« Rito Haywoorth, toda ta zakon se je kmalu razbil. Medtem pa vse kaže, da se Aga kan in njegova žena dobro razumeta, čeprav je ona kar 29 let mlajša in jih ima sedaj okrog petdeset. Vsekakor je denar zelo dober klej! Kljub svojim letom je «Be-gum« še zelo sveža in privlačna, vsaj če jo sodimo po slikah. Vse tudi kaže, da se je dobro naučila vseh aristokratskih navad in da se med «visoko» družbo zelo naravno slavnih gospa na Zahodu. Edi- kreta. Pri tem je treba pomisliti, da se je Yvette Labrousse rodila v revni družini v mestecu Cette, ki je mali pristan v južnofrancoski deželi Languedoc, kjer je bil njen oče tramvajski sprevodnik. Ko je imela devet let, se je njena družina preselila v Cannes, nato pa v Lyon, zna- na njena »žrtev« je bila, da se je morala odreči krščanski veri in prestopiti v muslimansko. Vse kaže, da je pa leta razlike z možem niso motila. Njeni občudovalci tudi pravijo, da se ni niti prevzela ter da zato ni zbudila nevoščljivosti in opravljanja v »višjih« krogih, kakor se vedno no sredice industrije svile. Tu , dogaja, če se .kako prepro-je njena mati, ki je šivilja, sto dekle povzpne s poroko v tttenRj svoje prvotno stališče. I so morebiti Hunzi prav zara- , dtem ko so v začetku stav-e odklanjali vsakršne razgo-Vore, so kasneje pristali na °’ da se nekaj ukrene za °sego sporazuma. Prvi po-8 Ua Posredovalne komisije, 1 Je postavila svoje predlo-proti koncu lanskega leta, ki so le delno sprejemali 8aht®-e stavkajočih, ni bil u-Pesen. Na referendumu, ki je Prve dni januarja, letos, ,e i® 87 odstotkov stavkajo-1 izjavilo s tajnim glasova-Jem za nadaljevanje borbe. Prav v tem trenutku — ko č ?, Bosp0(Jsrstvo, ki je do zn. * ? januarja utrpelo zaradi n ayke izgubo, ki jo cenijo 230 milijonov mark, še a a*ie občutno prizadeto, so 1 J)1 državni voditelji pre-2< 1 vlogo posrednika, da bi sPo- zaključil, ka .e.'.0^aJa*c> sami prej niso »ni- .pr‘Pravljenosti na pora |Can^e Predvsem iz treh ogov; prvič zaradi tega, nart *° osnovne 'zgube da °i;nartili 'z Posebnega fon-stvariiii0 S‘ Ba kapitalisti u-11 za primer stavkovnih J® ugotovijo, da bo nem- di vegetarijanske prehrane najbolj zdravi ljudje na svetu. Nekaterih dokaj nevšečnih civilizacijskih bolezni, kakor so motnje v prebavilih, nahod, bolezni srca, jeter, ledvic in žolča, ter rakastih obolenj sploh ne poznajo, pa tudi venerične bolezni se doslej niso še nikoli pojavile med njimi. Kakor je znano, najemajo Hunze kot nosače številne alpinistične odprave, ki se odpravljajo na najvišje vrhove sveta. Napredek pri zdravljenju jeter Medicinski strokovnjaki so v zadnjem času dosegli dva uspeha v boju proti nalezljivemu ((hepatitisu«. Pod tem imenom razumemo obolenje jeter, ki je hkrati eden poglavitnih vzrokov za pojav zlatenice. Najprej je »Služba narodnega zdravja ZDA« našla nov postopek, kako odstraniti viruse, ki povzročajo nalezljivi hepatitis. Virusi te bo- imela obilo dela. Tudi njena hčerka Yvette je postala zelo sposobna šivilja in je prednjačila v mestu tudi po svoji lepoti. Zato je postala leta 1929 »miss Lyon» in leta 1930, kot smo že dejali, «m>ss Francija«, poslali pa so jo celo v Rio de Janeiro, kjer je predstavljala Francijo na tekmi za izvolitev lepotic sveta. Priznati pa ji je treba, da ni postala zaradi tega domišljava, in da se je vrnila k svojemu delu kljub številnim ponudbam in vabilom, da bi začela kariero filmske zvezdnice. No, imela je vsekakor srečo, saj se je pri njej stari rek «od igle do milijona« spremenil v rek «od igle do milijard«. Aga kan, ki je vodja 27 milijonov izmallskih muslimanov, jo je na neki dobrodelni prireditvi opazil, se zagledal vanjo in tako je postala njegova četrta žena, kmalu nato pa tudi ena najbolj občudovanih žena na Vzhodu ter ena izmed najbolj elegantnih, bogatih in takšno družbo. Pravijo tudi, da se je hitro prilagodila novemu življenju ter da je brez vsake zadrege začela nositi najlepše dragulje na svetu in obleke najbolj slavnih krojačev. Navadila se je tudi več jezikov ter sprejemanja raznih orientalskih vladarjev. Znala se je tudi dostojno obnašati ob svojem priletnem možu, ki je tudi le bolj slabega zdravja, spričo česar so se kmalu nehale vse babje čenče. «Begum» živi v prekrasni o-rientalski vili, ki jo obkrožata velik vrt in ogromen park, v Cannetu na griču blizu Cannesa, ki je le sekaj kilometrov od morja. V plavalni bazen v parku, ki je ves narejen iz marmorja, doteka po posebnih napeljavah voda iz morja, ki jo tudi grejejo. Tu preživi «Begum» vsak dan po več ur med lehami, kjer goji vrtnice in marjetice, ki so ji še posebno priljubljene. V tej vili, ki so jo imenovali Ya-kimour, se Agi kanu in njegovi ženi ne godi slabo. Aga kan presedi dolgo časa v naslanjaču, bere časopise in revije ter se pogovarja po telefonu z ljudmi v raznih prestolnicah. «Begum» pa tudi rada bere razne revije ter baje celo plete. K njima pa prihajajo prijatelji vseh plemen in iz vseh krajev od Indije do Amerike. Pravijo, da se hodijo s kanom posvetovat, češ da se dobro spozna na razna politična vprašanja. Ker se pa taki bogataši tudi ne marajo dolgočasiti, kan in »Begum« rada potujeta, zlasti v Indijo. Leta 1954 je «Begum» opravila tudi svojo muslimansko dolžnost in odšla na romanje v Meko. Kan je ni mogel spremljati, ker je bil bolan. Ker pa je bilo takrat kar 43 stopinj v senci, se je »Begum« takrat tudi precej potila. Nositi ni mogla niti svojih črnih očal, ker so jo preveč pekla. Najbolj pa je trpela, ker si je morala v mošeji sezuti čevlje in hoditi bosa po marmorju, ki je pekel kakor razbeljeno železo. Pokoriti se je pač morala tudi ona verskim predpisom. Seveda pa se ji ni godilo kot drugim navadnim romarjem. V dveh tednih njenega bivanja v Meki je namreč prebivala v posebnih stanovanjskih vozovih s posebnimi klimatskimi napravami. Medtem pa je bilo v Meki okrog 700.000 romarjev, ki so prišli tja povečini peš iz daljnih dežel in ki so spali pod šotori, ali kar na pesku, ogrnjeni v plašče. Med romarji jih je bilo tudi tisoč, ki so uporabili za pot iz Karačija, ki so jo prehodili vso peš, kar dve leti. Kitajski romarji pa so potovali kar devet let, da so lahko poljubili črni kamen ter v štirih dneh šli 28-krat okoli Kaabe. «Begum» je bila menda prva ženska, ki so jo pustili priti v notranjost Kaabe in je imela pravico kakor veliki imani «duhovniki», vzeti zase in za Ago kana dva koščka črne tančice, ki pokriva Kaabo. Na svojem povratku se je ustavila pri arabskem kralju ibn Saudu, ki jo je naravnost preplavil z darovi, saj je znano, kako je bogat in potraten. Dal ji je na razpolago tudi svoje osebno letalo, ki jo je prepeljalo iz Gedde v Bejrut. Od tod se je odpeljala 14. avgusta z drugim letalom v mesto Nice. Zaradi prenaglih sprememb temperature se je tudi močno prehladila, kljub temu pa je bila srečna, «da je opravila svojo versko dolžnost«. Znan dogodek iz njenega življenja je tudi drzna tatvina, katero sta utrpela z možem pri belem dnevu na francoski Rivieri, ko sta šla na letališče, da bi odpotovala v Biar-ritz. Takrat so ji ukradli njene najlepše dragulje, kasneje pa so našli' le del teh ukradenih dragocenosti. Seveda so bili vsi ti dragulji zavarovani za bajno vsoto pri družbi Lloyds. Lani pa je »Begum« nenadoma odkrila, da ima tudi nagnjenje za slikanje in Picasso ji je svetoval, naj slika cvetlice. Pravijo, da je tudi zelo dobrodelna, ker se spominja na tiste čase, ko si je morala sama služiti kruh. Seveda pa je taka dobrotljivost za vladarje vedno bila nekak okras. Končno naj še povemo, da je vneta obiskovalka kinematografskih festivalov v Cannesu ter član pariškega kluba ((prijateljev mačk«, ker so ji te živali zelo pri srcu. zdaj pa tudi take s plinskimi turbinami. Takšna bo na novo preurejena ladja «John Sergeant«, ki so jo pred kratkim opremili s plinsko turbini}. To je prva trgovska ladja, ki jo bo poganjala plinska turbina, preuredili pa so jo iz stare ameriške pomožne vojne ladje tipa «Liberty»; preureditev je stala okoli 3 milijone 400.000 dolarjev. Ko so jo začeli preurejevati, so računali, da bo dosegla hitrost okoli 15 morskih milj namesto desetih, kolikor zmorejo stare ladje tipa «Liber-ty». Poznejša proučevanja in cenitve pa so obljubljale hitrost okoli 17 morskih milj na uro, zato so bili preure.ie-valci presenečeni, ko je ladja na poskusnih vožnjah dosegla hitrost nad 18 milj na uro, se pravi skoraj 8 milj več, kot 30 jih prej dosegli s parnim strojem. Plinska turbina, ki so z njo opremili ladjo, je sestavljena iz štirih poglavitnih delov: kompresorja, sistema za zgorevanje, turbine in regenera-torja. S kompresorjem dovajajo zrak v celico za zgorevanje, kamor vbrizgavajo tudi gorivo. Segreti plini ženejo turbino. Visokotlačna turbina poganja kompresor, medtem ko nizkotlačna vrti ladijski vijak. Vgraditev plinske turbine na to ladjo se je navzlic precejšnjim stroškom dobro obnesla, zato bodo že v kratkem tako preuredili še več starih, počasnih ladij tega tipa. Arthur Lleming ostavko in da ga bo nadomestil Gordan Gray, ki je bil doslej pomočnik obrambnega ministra. Pri tem ni predsednik ■ zgnikal možnosti, da bi lahko prišlo tudi do drugih sprememb. Iz poluradnih krogov se je že izvedelo, katere ministre mislijo nadomestiti v teku leta. Na vrsti naj bi prišli obrambni minister Charles Wilson, minister za trgovino Sinclair Weeks in minister za pošto Arthur Somerfield. Sirijo pa se tudi vztrajno vesti o odstopu Fosterja Dullesa in za. kladnega ministra Georga Humphreya. Prizadeti ministri so vsekakor precej molčeči glede svoje bodočnosti. Sommer-field, loi so mu pred nekaj meseci napravili težko operacijo v grlu, zanika, da bi kmalu odstopil. Nekam skrivnosten je tudi položaj ministra Humphreya. Glasovi o njegovem namenu, da odstopi, so se začeli širiti tedaj, ko je odločno nastopil proti Eisenho-werju, in pozval kongres, naj zniža proračun, ki ga je predložil predsednik. Največ hrupa pa so povzročile vesti o odstopu Fosterja Dullesa in obrambnega ministra Charlesa Wilsona. Tajnika državnega departmaja že več mesecev ostro napadajo demokratični poslanci, ki kritizirajo «prožno taktiko«, s katero se loteva resnih vprašanj zunanje politike, s čimer vzbuja vtis, da ameriška diplomacija močno niha in da «obrača plašč po vsakodnevnem vetru«. Opoziciji demokratov so se v poslednjem času pridružili tudi nekateri voditelji republikancev, ki sodijo da je Foster Dulles lahkovernež, ki v politiki improvizira. Njegov odstop bi zadovoljil razne struje v notranjosti ter bi tudi omogočil poskuse, da se izboljšajo odnošaji z Veliko Britanijo Odstranitev Dullesa bi vsaj pomirila Angleže glede bodočega razvoja ameriške politi- ke. Toda foster Dulles je o-sefcno zanikal te glasove iB Eisenhovver ga je še pred kratkim pohvalil in dejal, da je dober, razsoden in preudaren sodelovec. Položaj Charlesa Wilsona je jasno in tudi na zabaven način orisala njegova žena, ki je obvestila tisk, da bo njen mož počakal; dokler ne bo kongres odobril proračun, ki ga je predložil predsednik Eisenhower; nato pa da bo odstopil. Wilson je odložen mož, ki vedno pove, kaj misli. Spričo tega je ravno v teh dneh postal središče polemike, ki pretresa vseh 48 zveznih držav. Ko je govoril v odboru za vojaško službo o vladnem načrtu, ki določa najmanj šest mesecev vežbanja mladih novincev narodne garde, preden se pošljejo na katero koli operacijsko področje, je minister dejal; «Vi dobro veste, da je vzbujalo novačenje za časa vojne v Koreji naravnost spotikq. Dečka sedemnajstih ali osemnajstih let ni mogoče poslati na fronto takoj po njegovem vpisu v seznam za novačenje«. Te besede so vzbudile jezo in srd guvernerjev vseh zveznih držav, ki imajo nalogo, da skrbijo za novačenje za narodno gardo. Vsi ameriški časopisi so bili naenkrat polni raznih pritožb in obtožb. Wilsonove besede so ocenili Ijot umazane laži, nedopustne žalitve itd. in začeli so trditi, da Wilson ni sposoben opravljati nalog obrambnega ministra. On pa ni odgovoril na nobeno obtožbo. Moičala pa ni njegova klepetava, toda tudi odločna žena Jessie, ki je izjavila nekemu listu; «E -senhotver bi bil moral podpreti svojega obrambnega ministra, ne pa izgubljati časa za opisovanje čudovitih junaštev Fosterja Dullesa. Moj mož govori odkrito in skoraj vedno je to, kar misli, tudi Skupina Pigmejcev. iiiiitniiitmiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiimimmiimiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiHmiiiuiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiitiiimmiiimiimiiiiiM ZOPET EDEN OSNOVNIH ZAKONOV RAZVELJAVLJEN? «Desno» in «levo LADJA s plinsko turbino V seznamu trgovskih ladij smo doslej poznali parnike, motorne in turbinske ladje, Dva ameriška znanstvenika z univerze v Princetonu in univerze Columbia dr. Tshen Muns Yang in dr. Tsung Dao Lee (oba kitajske narodnosti) sta sporočila, da stari zakon, po katerem v vsemirju ((desno« in «levo» ne velja, ni točen... Seveda to novo odkritje ni tako enostavno. Ugotovitev o-beh znanstvenikov namreč . pravi, da v atomu, tako kot tudi v vesolju vendarle obstaja «desno» in #levo» ter «zgoraj» in «spodaj». Do sedaj so namreč mislili, da je vseeno, v kakšni smeri se vrtijo delci atoma — ali v smislu urnega kazalca ali obratno. Saj je to bilo odvisno edino Yvette Labrousse žena Age kana. """"■Mlinu,,,,, IIIIIIIIIIUIIIHIIIIIIMIUIII lllllllllllllllimillllinilllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllHIlIlilllllllllllllllllMIIIUUlUllllllilllllllllllllHIIMIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIBIIIIIIIlilllllinillllllllllllllirilllllllllllllllllli Zopetna pridobitev državljanstva Zaključna beseda 0j primorskem dneuniku« šir oktobra 1956 sem obje n°i ^oro^a* o položaju, ki ital •? * zopetne pridobitve staiske0a državljanstva na-Sod, na Podlagi tedaj izdane sodi" .tr2°*kp(ja sodišča Ta Psi i ^ ustanovila, da bodo žn„ulst' bivši italijanski dr-n Joni, kateri so se za stal-n, Urndi na Tržaško ozem-• * dnem 26. januarja 1957 dfiaidj00 1>r'dob'*' italijansko Da^si *Coneu svojega tedanje-fam “ sem znPisal; «M°-te- Pr'P°mniti, da so neka-,l. 'r”°i* Prijatelji juristi še mil /“ in *e bojiio nov,h iz‘ ' ' 3“z za svojo osebo sem prepričan, da bo zdaj šlo«. za ie dan 20■ Jnhuarja 1957 ki scm dolžan vsem, !i 1,0ife za *° ■stV(,r zanima-*°kijučno besedo. Evo je: Te—o*?redv*devanje sc je u-ntkij Zd°) P' res šlo Vsi **• ki so imeli od sufco- na določene poetoje, so že vpisani kot italijanski državljani iti imajo v rokah zadevne listine odnosno jih lahko vsak čas dobijo. Z drufjimi besedami: To pomeni, da je končno priznano od vseh oblastev, posebno tudi od tržaškega župana kot matičarja (Ufficiale delto Sta-to Civile), da je zakon o italijanskem državljanstvu z dne 13. junija 1912 it. 555 z vsemi naknadnimi spremembami in dopolnili v polnem obsegu veljaven in učinkovit tudi na Tržaikem ozemlju. S tem bi bila stvar zaključena in moja dolžnost proti čitateljem »Primorskega dne v. ni kas izpolnjena. Te čitatelje in uredništvo pa prosim, da mi dovolijo še zaključno besedo, ki sem jo dolžan samemu sebi in pa vsem Številni m javnim funkcionarjem, s katerimi sem se v reševanju te. ga uprusunja tekom let srečul. silila, da sem področje o državljanskem pravu bolj podrobno proučil, in tako sem lahko nudil pomoč drugim, ki so se name obrnili. Resnica je, da je nato, v letih 1949 in 1950, tržaška občina spoštovala zakon o državljan- — • • stvu, čigar veljavnost v Trstu Na,prej primeren naslov. ■ » ,,n Bila je deloma zabavna, de' loma tragična komedija! Pred približno osmimi leti sem začel s svojo lastno zadevo zopetne pridobitve državljanstva. Kaj kmalu sem spoznal, da kljub velikim in ugodnim spremembam, ki jih je zgodovina prinesla italijanskemu narodu, vlada v Trstu še vedno stari duh izza avstrijskih in pozneje fašističnih časov, ki Slovencem, če le mogoče, odreka zakonite pravice, ali jim vsaj otežuje njih dosego. Ker me je na eni strani čas pritiskal in sem na drugi strani imel možnost, da si sam pomagam, sem se zatekel v Milan, ki je pač samo navadno italijansko mesto iti ne sttallantssimOD kot Trst. Tum mi je sodišče v rekordnem času nekaj tednov priznalo zopetno pridobitev državljan stva. Ta moja epizoda me je pri- ni bila nikoli prekinjena (do danes!), in marsikateri moj ljubi klient je tedaj doživel zadoščenje, da je bilo njegovo državljanstvo ugodno urejeno. Od leta 1951 dalje pa se je vse namah spremenilo. Nobena vloga, nobena prošnja se ni več reševala: "kakor odrezano. Občina je kratkomalo izjavila, da zakon o državljanstvu ni več uporaben v Trstu. Ker nobeno prepričevanje in dokazovanje ni pomagalo, so že leta 1951 sledile razne tožbe, katerih potek sem opisal v zgoraj o-menjenem članku. Zdaj — po sedmih letih — je komedije konec. Uporabljam besedo ((komedija«, ker je najbolj primerna. Ali ni mogoče komedija to, da je na sodniji župan ing. Bartoli, ki je na svojih propagandnih potovanjih za italijanstvo Trsta obdelal vso Italijo od Alp do Sicilije, kot toženec 555 je veljaven v Trstu v sem se tolikokrat srečal v trdil tn dokazoval, da je italijanska suvereniteta nad Trstom prenehala, in da sem mu jaz, slovenski odvetnik, moral dokazovati nasprotno, sklicujoč se na teorije in razprave profesorjev Cammaratel Geri-na, Udine itd.? — Ali ni komedija to, da sem jaz istemu županu Bartoliju in sodišču v sodnih spisih ponovno izjavil, da me s svojimi argumentacijami imajo za norca da se za to besedo podvr- ženi vsaki kazni, jn — da nisem doživel nikake kazni? — Ali ni komedija to, da je tržaška občina nekemu mojemu zastopancu protizakonito odvzela državljanstvo in poskr- van etn na italijanskem ozem ju bela da mu je policija izročila šele od 26. oktobra 1954 dalje? svojem polnem in celotnem obsegu« ter nadalje: «Stalno bivanje (il risiedere) v Trstu pomeni stalno bivanje na italijanskem ozemljim — in da je temu nasproti pisala meni, čez tri leta, dne 20. aprila 1955, tržaška občina, da bo neki moj klient lahko zopet pridobil državljanstvo na pod-Idgi zakona od 13. junija 1912 št. 555 «quando in guesto ter. ritorio saranno »pplicabili le disposizioni d i l-gge in que st ione« in da so nadalje drugi tržaški sodniki letd 1956 v očitnem nasprotstvu z gornjo sodbo postavili trditev, da je bivanje v Trstu istovetno z bi- dovoljenje za bivanje (per-rnesso di soggiorno) kot tujemu državljanu, ir. da je ista občina pozneje, zaradi neke pritožbe na consko volilno komisijo poročala, da mu zaradi tega ni priznava državljanstva, ker mu je policija izdala dovoljenje za bivanje? Ali ni komedija to, da je tržaško prizivno sodišče v neki sodbi leta 1952 določilo dobesedno: »Zakon o državljan- stvu od 12. junija 1912 it. Lahko bi še lep čas nadaljeval s podrobnostmi iz te komedije. Toda nimam pravice, da gnjavim čitatelja. Zato bom ubral bolj zabavne strune: Kot odvetnik, ki gleda na zaslužek, bi rad vzkliknil: «Bog ohrani in blagoslovi tako upravo!« Kot Korekten človek in jurist pa kličem; «Bog ji bodi milostljiv!!)> Tistim premnogim, drugače zelo simpatičnim uradnikom in funcionarjem, s katerimi teh zadevah in ki so me s svojo hiperkultivirano in smehljajočo se prijaznostjo leta in leta zafrkavali, sem moral to povedati. Naj vedo, da sem jih razumel in obenem pomiloval, ker so vsi prebrihtni, da bi ne bili za-popadlt upravičenosti mojih zahtev in argumentov. To je zaključna beseda, ki je bila meni potrebna. Sedaj mi je odleglo. Naj mi bo dovoljeno samo še nekaj besed bolj sentimentalne narave. Ko tako razmišljam o vseh bridkih izkustvih iz te več nego sedemletne komedije, kjer je šlo za pravice le skrajno pičlega števila Slovencev, in ko pomislim na londonski Memorandum, kjer gre zn pravice dobrih 5 odst. (pet odstotkov) celotnega slovenskega naroda, kolikor ga je bog dal, mi je kar milo pri srcu: Vidim v duhu svojega 10-letnega vnučka, kako se bo še kot sivolas «nono» najbrž moral boriti za pravice, ki so zapisane, priznane in zajamčene v omenjenem, ((umazanem kosu papirja». Trst, 9. februarja 1957 Dr. FOUTUNAT MIKULETIČ od tega, s katere strani bi opazovali atom. Novi poizkusi pa kažejo, da se delci atomov različno obnašajo, in sicer glede na to, v kateri smeri se vrtijo. Te poskuse so delali v velikih pospeševalnicah — pravijo jim Kosmotron in Beva-tron — v Berkeleyu in Brook-havenu, kjer so kobaltove a-tomske delce shladili skoro na absolutno ničlo —273 stopinj. Pri tej temperaturi so namreč vsa gibanja elektronov do skrajnosti počasna. To novo odkritje ima znatne posledice tudi na astronomijo — saj daje nove poglede na nastanek vsemirskih spiralnih meglic, ki se vrtijo enkrat desno ip enkrat levo. Do sedaj so bili mnenja, da to ni važno — po novem odkritju pa bo treba upoštevati, da so do teh različnih zavoj-nih smeri pripeljali različni vzroki. Vsekakor pravijo v krogih 1 atomskih znanstvenikov, da to odkritje odpira mnoge nove poglede v jedrski fiziki — da pa vseh posledic za sedaj še ni mogoče preceniti niti ugotoviti. NAJSLABSE OBLEČENA? Londonski tednik «Sundny, Express» je napisal, da je gospa Eisenhower «ena najslabše oblečenih žena na svetu«. Pisec omenjenih vrstic je pristavil, da izbira soproga ameriškega predsednika obleke, katerih naj bi se rajši »drža. le majhne deklice«. KAM Z MELONO? Nesojeni britanski premier (pričakovali so, da bo zamenjal Edena, pa je namesto njega to storil Macmillan!) Richard Austen Butler nosi o-bičajno melono (polcilinder). Toda londonski krojači mu najbrž niso naklonjeni, kajti v njihovem glasilu «Tailor and Cutter« je nedavno tega izšel kritičen članek, v katerem so krojači strokovno «obra!i» ministra. Med drugim so bile v stavku tudi naslednje besede: »Način, kako nosi Butler svojo melono, je razlog, da je minister videti kakor kakšen klepar«. Konservativcem to menda ni bil razlog, da so Butlerja porinili na drugo mesto. Mac Milian ima pa vendarle še drugo nalogo — znebiti se mora čelade, ki mu jo je za časa sueškega napada nataknil Sir Anthony! ARZEN V AMERIŠKIH CIGARETAH Količina arzena v ameiiških cigaretah je od leta 1932 do 1951 narastla za več kot 300 odst. Do tega je pr.šlo zaradi večje količine arzena v samem tobaku in ne zaradi tega, ker naj bi bil po nekajerih trditvah v cigaretnem papirju. Obenem se je potrošnja cigaret v ZDA povečala za 300 odst. Medtem se je smrtnost zaradi raka na pljučih v zadnjih 20 letih zvišala med ženskami za 200 odst. med moškimi pa celo za 60 odst. Mnogo zdravnikov trdi, da je večja količina arzena v cigaretah razlog višji smrtnosti. POZNO SPOZNANJE Sele nekaj tednov pred N> vim letom je volilni odbor a-meriške zvezne države Severne Carolme izvedel, da je republikanska stranka za položaj državnega tajnika kandidirala državljana, ki je umrl že pred 19 tedni. Gre namreč za volitve, ki so bile 6. novembra. Najbolj zanimivo pri tej u-gotovitvi pa je dejstvo, da je za umrlega kandidata v dobri veri glasovalo 363.000 volivcev med 1,100.000. Prejeli smo GRI.1CA. Revija za mladinsko zborovsko glasbo. Letnik III. št. 1. Januar 1957. — Revijo izdaja in zalaga Društvo glasbenih pedagogov Slovenije v Ljubljani, (*oriško-1>eneški dnevnik Resolucija KD o deželni avtonomiji Goriška in videmska KD predložita skupni osnutek Deželni statut naj prizna prosto cono in rotacijski sklad Na sej-i pokrajinskega odbora Krščanske demokracije so sprejeli resolucijo, ki določa stališče večinske stranke do vprašanja deželne avtonomije. Resolucija se prične s poudarjanjem regionalističnih teženj med našim prebivalstvom; v petih točkah pojasnjuje stališče stranke do tega vprašanja; a) proporcionalno število pokrajinskih svetovalcev naj zajamči pokrajinam minimalno število svetovalcev; b) ohrani naj se pokrajinska uprava s svojimi sedanjimi izvoljenimi organi, katerih pooblastila naj se še povečajo; c) da se zajamčijo najosnovnejše demokratične in ekonomske potrebe naše pokrajine, naj se predvidi sistem kvalificirane večine za sprejem pokrajinskih proračunov; d) gospodarske koristi, ki jih je vlada priznala pokrajini, kot na primer prosta cona in krožni sklad, naj bodo izrecno priznane v deželnem statutu; e) vprašanja dežele naj =e rešujejo sporazumno med političnimi in upravnimi predstavniki naše pokrajine. Obenem so na seji odbora sklenili, da bo stranka v e-nem mesecu predložila osnutek načrta za deželno avtonomijo skupno s Krščansko demokracijo v Vidmu, ven- dar namerava ohraniti avtonomijo, da zaščiti pokrajinske interese. Odbor je končno pooblastil pokrajinsko upravo ter parlamentarce, da delujejo v smislu navodil strankine resolucije. Zadnje čase smo iz vrst Krščanske demokracije večkrat slišali zelo protislovne izjave v zvezi s tfeko važnim vprašanjem o deželni avtonomiji, ki jo v zgoraj objavljenim resoluciji stranka večine SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE iz TRSTA gostuje v nedeljo 17.11. ob 16. in 20. uri v prosvetni dvorani v Gorici z veseloigro Valentina Katajeva v prevodu Josipa Vidmarja Kvadratura kroga» Prodaja vstopnic od včeraj dalje na sedežu ZSPD v Ulici Ascoli št. 1, v kavarni Bratuš in eno uro pred predstavo pri blagajni. Cene sedežev 250, 150 in stojišča 100 lir. V igri prvič nastopa go-riška rojakinja Bogdana Bratuževa, slušateljica zadnjega letnika Akademije za igralsko umetnost v Ljubtjani. smatra za težnje našega prebivalstva. Slišali smo uradne izjave predstavnikov stranke in brali resolucije s kongresov, ki so se potegovale za uresničenje deželne avtonomije brez odlašanja, po dru- gi strani pa smo slišali prav tako uradne izjave goriškega župana, ki je bil svoj čas odločen nasprotnik avtonomije, sedaj pa, ko zahteva javnosti po avtonomiji postaja vedno bolj glasna, se izmika jasnemu izražanju in trdi, da ni niti za niti proti deželni avtonomiji. «Ce že mora priti, pa naj pride avtono- mija«; tako pasivno sprejema demokratični decentralistični razvoj italijanske uprave. Demokratična javnost želi, da občinski predstavniki ne bi na tak način sprejemali tako važnih odločitev, ampak bi postali skupno s prebivalstvom borci' za demokratizacijo javnega življenja. «»------- — KINO — CORSO. 16.30; «Dolga roka«, Jack Iiawtins. VERDI. 17.00: »Železničar«. Pietro Germi. VITTORIA. 17.15: «Noči v Montmatru«, v cinemascopu in technicolorju. CENTRALE. 17.00: »Megle nad Rokavskim prelivom«, F. La-mas, E. Williams. MODERNO. 17.00: «Cilj Pio-varollo«, Toto. nllllliiillillimiiuiiiiiiiiuilllllllIllliiiiiliiliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiilllliiilliiliHiimiiiiiiiiiiliiiiilliiiniiiiiililimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniliiiiimill Žalostni dan v Gorici zaradi nesreč D ve osebi izgubili življenje pod kolesi tovornih avtomobilov Prikolica pregazila 22-letnega Raguzzija, ki je bil na mestu mrtev Smrtno nesrečo pri Ločniku povzročil neznani avtomobilist Včeraj okoli 13. ure se je ripetila v Svetogorski ulici uda neereča, v kateri je iz-lbil življenje 22-letni Clau-10 Raguzzi iz Svetogorske iice (casermette)., Raguzizi se je namreč po kolu odpeljal s kolesom v me- 0. Ker se mu je mudilo, je oz.iT s precejšnjo naglico. Ko ! je pripeljal do zida zavoda ršuiimk, kjer Svetogorcka u-;a narahlo zavije proti des- 1, je skušal prehiteti kole-irko, 16-letno Adrijano Sav- iz Ul. Ugo Foscolo 21. O-vidci so povedali, da je Ra-rzzi pri prehitevanju zadel j Adrijano. Verjetno jo je :ušal poriniti ali ji ponaga-ti. Prav takrat se je v isti neri na tovornem avtomo-lu s prikolico pripeljal A-rijanin oče, 48-letni StaAko Ce hočete dobro jesti, še bolje piti, če se hočete zabavati, ako hočete prijetno plesati in se kakšno nagrado doDiti, tedaj pridite vsi na Študentovski ples «0j predpust...» ki ga priredi ASK »Simon Gregorčič« v soboto 16. februarja 1957 ob 21. uri v Prosvetni dvorani na Korzu Verdi 1. Vstop-nice-vabila dobite v kavarni Bratuš in na ZSPD, Ul. Ascoli 1. Rezerviranje miz: telefon 24-95. Savle. Ko se je peljal mimo nje, jo je pozdravil tako. ca je dvakrat zatrobil. Raguzzi, ki je prav med prehitevanjem tovornega avtomobila prehiteval tudi kolesarko, je zaradi nagajanja Adrijani (ne vemo, kako bi imenovali njegovo početje) izgubil ravnotežje in padel v praznino med kamione min prikolico. Šofer Savle je v zrcalu videl, da se nekdo lovi na kolesu, ker je izgubil ravnotežje. Najprej je mislil, da je v nevarnosti njegova hči. Stisnil je zavore, da so kolesa zažvižgala. Toda bilo je že prepozno. kajti Raguzzi je meč tem padel pred desno kolo prikolice. ki se je pričelo drva ti. Kakšne štiri metre se je kolo drsalo in porivalo Raguzzija pred sabo, zadnji meter pa se je še enkrat zavrtelo, kar je zadostovalo, da je pregazilo mladeniča prav čez prsi. Ce bi Raguzzi izgubil ravnotežje dva metra pozneje, tedaj bi se odbil od kamiona ali pa od prikolice in nesreča se verjetno ne ti končala 9 tako hudimi posledicami. Na kraj nesreče so najprej prišli orožniki iz Svetogorske ulice, ki so si zapisali vse podrobnosti. Iz njih je razvidno, da je tovornik vozil dva metra proč od pločnika, kar pomeni, da sta imela oba kolesarja, Adrijana in Claudio, dovolj prostora. da sta lahko vozila vštric, odnosno da je Claudio prehitel Adrijano. Družino Raguzzi je nesreča hudo prizadela. Ni se namreč še polegla žalost zaradi izgube očeta, že se ji je pridru- žila nova zaradi izgube enega izmed otrok. Raguzzijevi so prej živeli v železničarski hišici v Ul. Tabaj, po izgubi očeta pa se je družina preselila v «caiermette», * * » Ob 18.15 pa se je pripetila druga smrtna nesreča na cesti med Ločnikom in Madon-nino. Neki avtomobilist je povozil 72-letnega Rodolfa Gu-gliattija, iz Ul. Rabatta 22 v Gorici, vratarja pri bolniški blagajni. Nesreča se je dogodila ko se je Gugliatti na svojem motociklu iz Ločnika vračal domov. O nesreči so cestno policijo obvestili ljudje, ki so Gugliattija našli mrtvega na cesti. Čeprav ni očividcev, ki bi nudili podatke, kdo je povozil Gugliattija, je vendarle gotovo, da je bil to avtomobilist, ki ' je Gugliattija povozil nevede, ali pa je zbežal po nesreči. Prometna policija je za-čela preiskavo in pridržala nekega šoferja tovornika, o katerem sumi, da je povzročil nesrečo. Do sedaj na tovorniku niso našli še nobenih znakov, ki bi potrjevali ta sum. * * * Ob 14.30 se je z motociklom prevrnil 28-letni delavec Car-lo Valissi iz Ulice Montecai-vario 18. Na reševalni postaji so ga obvezali in ga poslali domov. Zdraviti se bo moral približno 20 dni. * * * Ob 17.15 so včeraj pripeljali v bolnišnico Brigata Pavia 9-letno Luciano Cocetta Iz Kaprive, ki se je pri padcu s kolesom laže potolkla po trebuhu. Športni dnevnik 19. kolo italijanskega nogometnega prvenstva Milan povečuje za njim pa se veča gneča v Častni poraz Triestine v Neaplju - Zlom Fiorentine v Rimu Milan nadaljuje svoj zmagoviti pohod k najvišjemu naslovu in zdi se, da ni za njim nikogar, ki bi bil sposoben zaustaviti ga. Pri eni tekmi manj ima že štiri točke več od drugoplasirane Fio-rientine, zaostala tekma pa lahko ta naskok skoraj gotovo poveča vsaj za eno točko. Prednost je tolikšna, da bi tudi v drugačnih okoli- 19. kolo A LIGA REZULTATI •Genoa-Atalanta •Lazio-Fiorentina 'Milan-Bologna •Napoli-Triestina •Padova-Inter *Palermo-Roma •Spal-Juventus *Torino-Sampdoria •Udinese-Lanerossi LESTVICA 2:1 3:0 1:0 2:1 3:2 1:0 3:1 0:0 3:2 Milan 18 12 3 3 35 21 27 Fiorentina 19 9 5 5 3U 24 23 Inter 19 6 10 3 27 21 22 Sampdoria 19 7 8 4 34 27 22 Lazio 19 8 6 5 25 21 22 Napoli 19 7 7 5 24 26 21 Juventus 19 5 9 5 25 23 19 Bologna 19 5 8 6 27 22 18 Roma 19 S 6 7 28 24 18 Genoa 19 5 8 6 19 22 18 Padova 19 5 8 S 23 27 18 Udinese 19 7 4 8 36 37 18 Triestina 18 C 5 7 17 20 17 Atalanta 19 4 9 6 20 23 17 Spal 19 7 2 10 21 31 16 Lanerossi 19 5 5 9 28 32 15 Palermo 19 4 7 8 14 24 15 Torino 19 4 6 9 17 25 14 PRIHODNJO NEDELJO Bologna-Atalanta, Fiorentina-Torino, Inter-Napoli, Juventus-Genoa, Lanerossi-Lazio, Paler-j - Milan, Roma - Udinese, Sampdoria-Spal, Triestina-Pa-dova. ZMAGOVITI STOLPEC 1 1 1, 1 1 I, 1 X 1, 1 X 1 2 Zmagovalci s 13 točkami prejmejo po 795.000 lir, zmagovalci z 12 točkami pa le po 34.800 lir. ščinah bila skoraj nedosegljiva spričo krize, ki jo preživljajo Fiorentina, Inter, Na-poli in Sampdoria, pa je njena nedosegljivost skoraj povsem zavarovana. O Milanu lahko zaradi tega že sedaj govorimo kot o letošnjem prvaku in bi vsak drug končni izid predstavljal res izredno presenečenje letošnjega italijanskega nogometnega prvenstva. Ce je ta ugotovitev morda najpomembnejša po 19. kolu, pa ni nič manj umestno ponoviti modrost starih Latinov, ki so poznali rek «Hic tran-sit gloria mundi« in ki velja v celoti za lanskega prvaka Fiorentino, kateri je tokrat nasul rimski Lazio v mrežo kar 3 gole, enega leo-šega od drugega. Res neverjetno kaj se dogaja s Florentinci. Lani so bili nepremagljivi, letos pa s skoraj istimi igralci že petič poraženi. Ce je poraz Fiorentine u-gladil pot Milanu, pa je po drugi strani povzročil gnečo v njegovem neposrednem zaledju in s tem borbo na nož za drugo mesto, na katero lahko pretendirajo z enakimi izgledi razen Fiorentine še Inter, Sampdoria, Lazio, Na-poli in morda tudi Juven-tus. Po zadnjih tekmah sodeč, ima dokumente še najbolj v redu Lazio, ki je na mah po- stal strah in trepet vseh svojih nasprotnikov, poleg njega pa edino še Napoli. Vsi ostali kandidati so preveč ne-sigurni in preveč neuravnovešeni v svoji formi. Posebna značilnost letošnjega prvenstva je tudi v tem, da nima sredine oziroma da je njegova sredina tako relativna, da se lahko po enem samem kolu povsem spremeni'od 7. pa do vključno zadnjega mesta, med katerima je razlike komaj za 4 točke. Zadostujeta dva zaporedna po-•raza Bologne in dve zaporedni zmagi poslednjega Torina, pa sta oba skupaj nekje na sredini drugega dela lestvice. To neverjetno zgoščenost enajstoric je mogoče tolmačiti na več načinov a menda ne bomo daleč od resnice če mislimo, da je predvsem posledica njihove nizke kvalitete, posledica pomanjkanja tako tehnične kot fizične kondicije. Poglejmo samo rezultate zadnjega kola. Zadnji Torino je igral neodločeno s Sampdorio, Palermo je premagal Romo. ki se je dolgo časa sukala prav pod vrhom, Spal — do nedavna še zadnji — je odpravil Ju-ventusa s 3:1. V vseh teh primerih so bile uspešne znatno slabše plasirane enajstori-ce in le redki so obratni primeri, pa še pri njih so bili rezultati kar najtesnejši v korist favoritov, kar najlepše dokazujeta primera U-dinese - Lanerossi 3:2 in Napoli - Triestina 2:1. Triestina se je podala na daljni jug skoraj brez vsakega upanja, saj je morala pustiti doma Bellonija in končno nastopiti še z rezervo rezerve. In vendar je sodeč po poročilih le za las manjkalo da ni iz Neaplja prinesla vsaj eno točko. Res je sicer, da je imel Napoli več od igre in da je zmago za- služil če že ne zaradi drugega pa vsaj zaradi tistih treh drogov, ki so opravili kar ni mogel Bandini; rgs pa je tudi, da je Triestina napadala, da se je borila kot enaka z enakim in da je bil finale ves njen. Pravijo tudi, da bi se srečanje vse drugače končalo, da ni imel Napoli Vinicia, ki je delal za tri in da ni imela Triestina Brighen-tija, ki je zapravljal ugodne priložnosti prav tako za tri. Toda ne glede na ti dve pogojnosti, ostaja dejstvo, da je Triestina, potem ko je prejela nesrečni drugi gol, pokazala, da je sposobna zai- grati tudi ofenzivno in da zna biti pri tem še kako nevarna. Mislim, da bi to' dejstvo končno že lahko odprlo oči trenerju in vsem tistim, ki zagovarjajo najrazličnejše defenzivne taktike, ki so našo enajstorico že skoraj spravile ob dobro ime. Ali n. mnogo bolj športno in mnogo bolj fair (končno pa tudi mnogo koristneje) zaigrati o-fenzivno in izgubili častno, tako da ti ploskajo tudi nasprotniki, ali pa po sreči izvleči s slabšim nasprotnikom pol točke in pri tem požreti točo očitkov in bolj ali manj upravičenih kritik? Prebirajoč poročila najrazličnejših listov, je Triestina tokrat povsem zadovoljila razvajeno napolitansko publiko, za kar gre baje zasluga v prvi vrsti Ferrariu, Szo-keju in Olivieriju, ki so bili najpožrtvovalnejši. Pa tudi ostali so zadovoljili, vključno z mladim Cialabrinijem, ki je kot prosti srednji krilec še kar zadovoljivo prestal svoj debut. Pri Napoliju je bil — kot že rečeno — motor vsega Vinicio, poleg nje ga pa je dobro igral tudi Moro. V celoti je bil njegov napad boljši kot obramba. Klasifikacija Triestine se je do tem porazu sicer nekoliko poslabšala, toda prepričani smo, da le za krajši čas. Ze prihodnjo nedeljo pride v goste Padova, ki je sicer trd nasprotnik a vsekakor premagljiv. In končno tudi ni izključeno, da se v ponovni tekmi z Milanom ne bo sreča enkrat toliko nasmehnila Triestini. STIR: SEDEŽNI BOB Bob «Švka A» svetovni prvak ST. MORJTZ, 11. — Stirise-dežni bob Švica A je osvojii naslov svetovnega prvaka za 1. 1957. Švicarsko moštvo je bilo najboljše v treh od štirih voženj, v eni pa je zmagal bob Italija A. ki se je v končni klasifikaciji uvrstil na četrto mesto za boboma Italija B in ZDA A. Končni vrstni red: 1. Švica »A« (Zoller) 5'11"45, 2. Italija «B» (Monti) 5’12”39; 3. ZDA «A» (Tyler) 5’13”34; 4. Italija «A» (De Martin) 5’13”55; 5. Nemčija «A» (Roesch) 5T4"83; 6. ZDA «B» (Severino); 1., Švica «B» (Fe:erabend); 8. Nemčija «B» (Schele); 9. V. Britanija »B« (Moore); 10. Avstrija «B» (Wagner); 11. V. Britanija »A« (Schelenberg); 12. Avstrija »A« (Loserth). «»-------- Toni Sailer prvi v slalomu SCHRUNS, 11. — Toni Sailer, ki si je pretekli petek že zagotovil prvenstvo Avstrije v veleslalomu, je včeraj zmagal tudi v slalomu pred Egonom Zimmermannom s skupnim časom 152”3 (76” in 76”3). Med ženskami je zmagala Lotte Blattl s 107”2 pred Putzi Frandlovo s 108"6. Mednarodno smučarsko prvenstvo novinarjev Jugoslovanski prvi v ekipni klasifikaciji Med posamezniki je bil najboljši Nizozemec Boon, med posameznicami pa Poljakinja Proguljska MARTULJK, 11. — Mednarodno novinarsko smučarsko prvenstvo se je včeraj zaključilo s slalomom. Nastopilo . ie 55 moških in 11 žensk na dveh progah. Prva je bila dolga 350 m s 130 m višinske razlike in 42 vratci, druga pa je imela iste dolžine in 40 vratc. Kot y veleslalomu je tudi tokrat zmagal Nizozemec Boon s skupnim časom 1’51”3 pred. Francozom Dalmasom in Jugoslovanom Zirckelbachom. Med moštvi je bila prva Jugoslavija, za njo pa Francija, Švica itd. Jugoslovan Maver, ki je bil v veleslalomu drugi, je tudi včeraj odlično vozil a goslovanom Zirklebackom. Med ženskami je zmagala Francozinja Gaillet pred Poljakinjo Proguljsko, Švicarko Flury itd « V klasifikaciji posameznikov za kombinacijo je bil prvi Nizozemec Boon, Jugoslovan Zirkelbach pa je bil . tretji. Med ženskami je bila prva. Poljakinja Proguljska pred Francozinjo Gaillet. Tehnični rezultati v slalomu: MOŠKI: 1. Boon (Hol.) 1:51.3; 2. Dal-mas (Fr.) 2:01.3; 3. Zirkelbach (Jug.) 2:01,6; 4. Forget (Fr.) 2:04.9; 5. Tschanz (Sv.) 2:05,7, 6 .Blauth (Polj.) 2:05.7; 7. Pa- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiii ih iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiHiuiiiiiiiiiiiaiiiniiiiiiiiii milili n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii iiitiiiiiiii Zaključek italijanskega smučarskega prvenstva Davide David prvak v smuku Perin v samostojnih skokih Od 84 prijavljenih je v smuku startalo le 35 tekmovalcev CORTINA D’AMPEZZO, 11.— Po šestdnevnih zaninvvih tekmovanjih, se je v nedeljo zaključilo italijansko smučarsko prvenstvo. Zadnji dan je bil na programu smuk za moške in samostojni skoki na olimpijski skakalnici. Od 84 prijavljenih je startalo le 35 tekmovalcev, od katerih jih je bilo med tekmovanjem 13 diskvalificiranih. Proga je bila dolga 2500 m, imela je 720 m višinske razlike in 12 vratc. V odsotnosti Gina Burrinija, ki se je poškodoval na treningu, je zmagal Davide David s časom 2’1” pred Albertijem Brunom z 2’2”1, Pedroncellijem 2’5”4, Demetzom, Zecchinijem, Pompaninom itd. V samostojnih skokih so bili tako po dolžinah kot po slogu najboljši Perin. Zandonel in Pertile. Zmagal je Perin. ki je bil prvi tudi V nordijski kombinaciji. Penr.acchio, ki je skočil ‘65,5 m, je padel. Vrstni red prvih: Perin 202 točki (65,5 - 65.5), 2. Zandonel 199 (66 - 64.5). 3. Pertile 197 (64,5 - 65>, 4. De Zordo 187 (65 - 59.5). JUGOSLOV. SMUČARSKO PRVENSTVO Pogačnik in Zupančičeva nova prvaka v smuku JAHORINA, 11. — V zadnji alpski disciplini jugoslovan- llilllllllllIllIllillllItlflllllllllllllllllllllilllllillMiiiiiiilimillliliiiimililililllillllllltnililllllmiil Triumf D'Agalovega tekmeca Macias s knock-outom premagal Cardenasa Macias je po dvoboju izjavil, da upa, da se bo DAgata sedaj odločil za dvoboj z njim MEXlCO CITY, 11. — Mehikanec Raul «Raton» Macias je pred 50.000 gledalci premagal s knock-outom v šesti rundi Spanca Juana Cardenasa. Dvoboj je bil predviden na razdaljo 10 rund. Po dvoboju je Cardenas izjavil, da je Maciasova tehnika boljša od vseh boksarjev s katerimi se je doslej srečal, vključno z DtAgatom. Macias pa je dejal: »Mi- slim, da nisem mogel dati boljšega dokaza o svoji sposobnosti in menim, da ni poslej nobenega dvoma, da mora D’Agata proti meni dokazati, če je najboljši in če zasluži zlati pas svetovnega prvaka«. O Cardenasu pa je Macias dejal, da je zelo močan, pogumen in da zna u-darjati. OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 0000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000000300000000000000000000000000000« DOBRIČA ČOSIČ Mit It SODCI Ko so šli po ulici, so žene pogledovale skozi okna, moški pa so skrivaj opazovali iz hlevov in senikov. Pavle je hodil pred Djurdjem, pospeševal korake in spotoma klical kmetom, naj pridejo k občini na zbor. Ko so prispeli do občine, je Pavle vstopil. Vrata niso bila zaklenjena. V pisarni je na klopi ležal starec, s hrbtom obrnjen proti zakurjeni peči. V sobi je bila navadna miza, popacana s črnilom in popisana z drobnimi navadnimi krivenča-stimi pisarjevimi podpisi, dva trije stoli, telefon in stara oguljena železna blagajna, ki se je pritiskala ob steno. Pri vratih je visel nemški plakat z zemljevidom Rusije in razpolovljenim srcem, ki naj bi pomenilo Stalingrad. Nad srcem je štrlel bajonet, ki je z njega kapljala kri. Na plakatu je pisalo z velikimi rdečimi črkami: »Stalingrad je padel!« «Ej, stric! Kaj ,pa si ti tu?« je že od vrat zaklical Pavle. Starec se je obrnil, zažmiril z očmi, kakor bi se prebujal, zakašljal, ko je bil opazil moža s puško in skočil pokonci kakor mladenič. Stopil je mirno in raportiarl: »Pred vami stoji Veselin Pljakič, narednik od Soluna, komandir druge mitraljezke, enaindvajsetega polka šumadinske divizije, osemnajst let sluga tukajšnje občine!« Pavle se je nasmehnil in ga potrepljal po rami: »Dobro, stric, če si od Soluna, ti vsa čast! Kje pa imaš predsednika?« »Predsednik in ostala oblast so odšli. Kam so odšli, mi niso povedali,« je odsekano odgovoril in še vedno stal v drži mirno. »Daj, stari, pokliči kmete na zbor. Imaš boben?« «Vse imam tu!« / «Dobro! Pojdi po vasi in kriči, da kličejo partizani na zbor.« ■ «Je to službeno?« »Službeno!« »No, pa v redu, če je službeno.« Sluga si je naprtil boben, stopil ven, zamahnil s tolkali nekajkrat po zraku in udaril po suhi kozlovski koži. Boben je zaropotal. Nebo se je zoblacilo pa je bilo temačno. Boben je zamolklo odmeval po vaških ulicah, po katerih se je razlegal pojoč slugov glas: «E-e-ej! Ljud-ljud-je! Partizani-i kličejo moške in ženske od šest let na zbo-o-or!... Vsi na zbor k občini! Ej-ej ljud-ljudje!« Pavle Je stal na izlizanih občinskih stopnicah in poslušal. Poslal je tudi partizane po bližnjih hišah, naj pokličejo kmete. Ni bilo še dolgo, ko je z griča že zapel mitraljez. Boben je umolknil. Nekaj kmetov, ki so se odpravili na zbor, je spotoma zbežalo. Pritekli so partizani. «Hitro prinesite slame, da zažgemo občino! Vidite, tamle onstran poti!« je ukazal Pavle. Partizani so naglo v naročjih nanosili slame in jo nametali pod mizo. Odklopili so telefon, natrpali stole in klopi na mizo, potrgali plakate in podkurili. Plamen je buhnil. Na rebri je čedalje močneje pokalo. Pavle je z desetino stekel k rjavordečemu gozdiču in živim mejam na rebri, kjer se je čedalje močneje kot požar razgorevalo streljanje. Partizanska strelska vrsta, ki je bila v polkrogu upognjena ob robu žive meje, ni odprla ognja. Četniki so tolkli iz daljave. Ko je z desetino prišel do žive meje, kjer je prasketalo od dumdumovk, kakor bi gorela in prasketala mrzla cerovlna, je Pavle namenoma stopil v kritje med skupinico novih partizanov. Ti so se ob vsakem strelu stresli in potegnili glavo v sneg. Tako je delal tudi Ljutica, toda ko je komisar legel k njemu, se je dvignil na komolce in začel hrabriti svoje tovariše; »Kaj pa skačeš kot statve! Ne boj se, ne zadene vsaka! če bi vsaka zadela...« »Tako je, Ljutica, tako je!« Pavle je zadovoljno in s ponosom gledal na lepega kmečkega mladeniča. Bitka je nenadoma prav tako naglo potihnila, kakor se je začela. Pavle je izkoristil premor in sedel k hrastu, da napiše Brku za okrožni komite poročilo, ki ga je nameraval poslati zvečer. Usnjeno torbico je položil na koleno, iztrgal nekaj lističev iz notesa in začel pismo. Ko je prišel do Gvozde-nove ustrelitve, je dolgo razmišljal: dvakrat, trikrat je raztrgal lističe in začenjal znova, ker se mu je vsak stavek zdel prazen, tako napisani razlogi pa nezadostni in neprepričljivi. Prav ko je končal pismo, so se četniki v gosti verigi spustili v naskok. Vuk je po vrsti sporočil, naj ne streljajo, četniki so kričali, streljali, padali v sneg, se počasi neodločno dvigali in obkroževali živo mejo. Po Pavletovi oceni jih je bilo več sto. Ko so se dovolj približali, da so ga mogli slišati, je vstal, se postavil k hrastu in zaklical mobiliziranim kmetom, naj ne streljajo. «Nate merijo! Lezi!« je prestrašeno zavpil Ljutica. Pavle pa je kar stal, kričal o partizanskem boju za svobodo in pozival kmete, naj pobijejo oficirje in Draževe komandante. Med četniki je nastala nekakšna zmeda. Tu in tam so ppsamič ustrelile puške. Samo neki mitraljez ga je iskal z dolgim rafalom. Iz četniške vrste, ki je polegla po snegu, se je dvignil nekdo, ki so mu lasje padali po vojaškem plašču in začel groziti, zmerjajoč partizane z ustaši in Židi. Ko ga je nekdo od partizanov začel meriti z mitraljezom, se je vrgel v sneg. Pavletu se je glas zazdel znan. »Da ni Vasič?« je pomislil v kritju za hrastom. Isti glas je zaklical na juriš. Del četnikov se je dvignil in premaknil. Partizani so vžgali po njih. Nekateri so popadali po snegu, drugi pa se takoj brezglavo spustili v beg. »Ne beži-i-i! Streljaj! Ubijem te!« je prav isti četnik grozil, držal v rokah brzostrelko in predrzno stal na planem, čet-niška vrsta je polegla. Partizani niso nehali vžigati. (Nadaljevanje sledi). skega smučarskega prvenstva — v smuku za meške, je nepričakovano zmagal Jeseničan Pogačnik. Proga je biia dolga 2000 m, imela je 500 Višinske, razlike ,n 22 vra*c. Zmagovalec v veleslalomu in slalomu, štefe, je bil šele peti, Mulej in Lukane pa sta odstopila. Dornik, drugi v veleslalomu in slalomu je bil drugi tudi v smuku. Med ženskami je Slavica Zupančičeva še enkrat potrdila svojo premoč. Po zanesljivi vožnji je bila prva z velikim naskokom pred Ojclovo ter Bosankama Nikačevič in Pavlič. Tehnični rezultati: CLAN1: Pogačnik (Jes.) 1:50,7, Dornik (Lj.) 1:51,6, Janc (Enot.) 1:51,7, Kunšič (Jes.) 1:51,9, štefe (Lj.) 1:54.2. Ilija (E) 1:56.0, Lakota (Jes.) 1:56.5, Sumi (Tr ) 1:57,2, Bernik (E) 1:57,7, Krmelj (Lj.) 1:59.4 itd. ČLANICE: Zupančič (Tr.) 1:43,1, Ojcel (E) 2:05,5, Nikačevič (Sar.) 2:28,8, Pavlič (Sar.) 2:37,0. MLADINCI: Branko Lebe (Br.) 2:05,4, Katnik (Jes.) 2:07,2, Fanedl (Fuž.) 2:11,1 itd. sohe (šv.) 2:06,4; 8. Strzelecki (Polj.) 2:09,9; 9. De la Rocque (Fr.) 2:16.2; 10. Zorko (Jug.) 2:16,4; 11. Matelič (Jug.) 2:19,2; 12. Novak (Jug.) 2:21,6; 13. Podobnik (Jug.) 2:24,9; 14. Tom* (Jug.) 2:26,6; 15. Baumgartner (Šv.) 2:27.3 itd. ZENSKE 1. Gaillet (Fr.) 2:58,5; 2. Proguljska (Polj.) 3:04,9; 3. Flury (Švica) 3:11.2; 4. Herrscher (Nem.) 3:14,6; 5. Schoechter (Fr.) 4:30,8, 6. Hood (V.B.) 5:17.6 itd. Končna klasifikacija po oibeh disciplinah: MOŠKI: 1. Boon O točke, 2. Dalmas 11.00, 3. Zirkelbach 12,40, 3. Tschanz 15,36, 5. Pasche 15,99, 6. Forget i6.45, 7. Strzeleclr 26,71, 8. Blauth 29,61, 9. Zorko 37.64, 10. De la Rocque 38,64, 11. Tome 39,75, 12. Furlan 40,98, 13. Konerth (Nem.) 41,13. 14. Matelič 43 03, 15. Novak 44,19 itd. ŽENSKE 1. Proguljska 2,13,, 2. Gaillet 44.08, 3. Flury 76.57, 4. Herrscher 80.47, 5. Schoechter 129.70. Prva Angležinja je bila sedma, prva Američanka pa 9. Končni vrstni red ekip: MOŠKE: 1. Jugoslavija I. 578.24, 2- Francija I. 572.76, 3. Švica 568,50, 4. Jugoslavija II. 536,48, 5. Nemčija 521,71, 6. Poljska 424.68, 7. Irancija II. 241,18, 8. Holandska 100. 9. Avstrija 94 10. Italija 86.47, 11. Luksemburg 75,96. 12. Anglija 70,29, 13. ZDA 8.84. ZENSKF: 1 Francija 319.63, 2. Poljska 99,78, 3. Švica 92,35, 4. Nemčija 91,95, 5. ZDA 73.51. 6. Anglija 66.61. NOGOMET Mednarodni juniorski nogometni turnir MADRID. 11. — Predstavnika juniorskega odbora mednarodne nogometne zveze Anglež Stanley Rous in Belgijec Joseph Cranay sta skupno s predstavniki španskega odbora izdelala program tekem za mednarodni juniorski turnir UEFA, ki bo letos aprila v Španiji. Vsi udeleženci bodo razdeljeni v štiri izločilne skupine: I. skupina: Luksemburg, Turčija, Italija, Vzhodna Nemčija (v Gijonu); II. skupina. Španija, Poljska, Madžarska, Zah. Nemčija (v Madridu); III. skupina; Grčija, Avstrija, Holandska, Anglija (v Barceloni); IV. skupina; Belgija, Francija, Romunija, CSR (v San Sebastianu). Izločilne tekme bodo odigrane H-, 16. in 18. aprila, polfinalne in finalne pa 21-in 23. aprila v Madridu. Odeovornl urednik STANISLAV RENKO Tiska Tlskarsk* zavod ZTT - Trsf šMEfflMsnn predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 18. uri cineniascope barvni film: Izgubljena Igrajo: JAMES DEAN, NATALIE WOOD, SAL MINEO dramatična zora nove generacije v napakah staršev.