požtnina plačana v gotovini Leto LVIII. V UubHani. v petek, dne 7. februarja 1930 Št. 31	1. «zdaia st. 2 oin
Naročnina
Dnevna ižflnjn
u kraljevin« Jugoslavije mesečno <45 Din polletno 150 Din celoletno 300 Din
za inozemstvo
mesečno 40 DU» nede.|»ka izdata ceiole.no v Juoc slavili 120 Din, za Inozemsivo 140 D

> VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i stoip. pelli-vrsia mali oglasi po Г50 in2D,ve£|l oglasi nad 43 mm viiine po Dln2-50, velUcl po 3 in 4 Din, v uredmikem delu vršilca po 10 Din o Pr. veciem □ norocuu popust Izide ob 4 zjuiraJ razen pondeljKa In dneva po prazniku
vreanisito /e l Kopuanevi ulici il. 6ili KokopJsi se ne vračalo, neiranklrana pisma se ne spreioma/o Lreantiiva lelelon it. 2050. npraunlitva »t. 2328
Za zdravje naroda
Naši članki o padanju rojstev, ki je pričelo ogrožati tudi naš sicer zdrav in krepek narod, so vzbudili nemalo zanimanje v najširših plasteh. Dokaz temu so nam mnogoštevilni dopisi, ki prihajajo od vseh strani, in sicer od resnih in uvaževanili mož, katerim je zdravje ljudstva gotovo odkrito pri srcu.
Brez dvoma imajo marsikaj prav tisti, ki koreniko temu žalostnemu dejstvu iščejo v splošnem družabnem pojavu: v revščini. Revščina je gotovo kriva mnogega moralnega zla. Delavec z nizko plačo je vedno v skušnjavi, da prične mehanično računati, za koliko otroških ust morejo zadostiti njegovi prejemki. Da je res tako, nam kažejo nekateri zgledi od drugod. Padanje rojstev v preteklih desetletjih ni bilo nikjer tako pereče, kakor na Framjoskem. Zato so se tam pričeli že zelo zgodaj'premi s tem bitnim vprašanjem narodnega obstoja. Poizkušali so na vse načine dvigniti moralno in narodno zavest ljudstva. Skoraj pa so se prepričali, da je slabo gmotno stanje nižjih slojev tudi eden izmed vzro-ko' nazadovanja rojstev. In sicer se je to zgodilo na sledeč način. Opazili so, da je po onih delavskih kolonijah, kjer so bili delavci bolje plačani, odstotek novorojencev za precej odstotkov višji, kakor pa pri slabše plačanem delavstvu. Kakor hitro so pri kakem podjetju delavstvu izboljšali njegov gmotni položaj, se je že v nekaj letih tudi dvignilo šte< vilo novorojencev.
Mislimo, da isti gospodarski zakon vsaj deloma še tudi danes velja. Zato bi morala biti družba napram delovnim slojem pravičnejša. Krščansko načelo ne zahteva le, da ima vsak de'avec toliko plače, da se more pošteno preživeti, ampak, da je njegova plača družinska, to se pravi, tako mora biti plačan, da si lahko ustanovi družino in jo tudi preživlja. To se nam danes zdi tem bolj potrebno poudarjati, ko so na delu sile, da se že iiak dovolj težak položaj našega delavstva še bolj poslalša. Po vseh modernih državah se polaga največjo važnost na zdrav razvoj delavskega stanu. Države se trudijo, da pomagajo s socialno zakonodajo, da zlasti omogočajo delavskim ženam prvo skrb za novorojenčka in to bodisi z zakonitimi dopusti, bodisi s primernimi napravami, ki omogočajo materam tudi med tovarniškim delom skrb za njihovo deco. Taka socialna zakonodaja je danes potrebna tem bolj, ker le prepogosto se zgodi, da si morata mož in žena oba služiti svoj kruh v tovarni. Kdor torej nastopa proti tem nujno potrebnim socialnim zakonom, dokazuje, da mu manjka sleheren sociabii čut, — a obenem škoduje tudi zdravju in moči naroda. Država, ki ima skrb za moč in rast naroda, mora čuvati socialne pridobitve delavstva in jih po možnosti še razširiti.
Vendar pa slabo gmotno stanje ljudstva nikakor ni edini in niti ne glavni vzrok padanja rojstev. Vzemimo drug primer, o katerem se v zadnjih mesecih toliko govori: Srem. Vsakomur je znano, da je sremska zemlja jako bogata in že od nekdaj prav redko naseljena. Premožno ljudstvo biva tamkaj — in vendar, nikjer v državi ne razsaja bela kuga tako grozno, kakor po slavonskih in sremskih ravninah, medtem ko hribovita in beraška Bosna izkazuje največji narodni prirastek med Hrvati. — Mogoče, da je rodovitnost slavonskega prebivalstva nekoliko opešala radi tega, ker so v pokrajino premalo pustili tujega elementa in so se ondotni bogataši ženili med seboj, da je vse premoženje ostalo v družinah. Toda poznavalci razmer so vsi edini v tem, da jc ondotno prebivalstvo — in predvsem žene — hotoma ustvarilo sedanji žalosten položaj, ko se ponekod za petdeset in tudi osemdeset odstotkov teše več rakev kakor zibelk.
Isto žalostno sliko nudijo tudi moderna velemesta, katerim po zadnjih statistikah na-čeluje Berlin, ki izkazuje najnižji odstotek rojstev med evropskimi velemesti. Gotovo je po mestih mnogo pomanjkanja in revščine, a tam je nakopičeno tudi silno veliko bogastva. Toda tam je ravno tista plast, ki misli, da zanjo velja »gosposka morala«, ki dovoljuje vsa uživanja, a ki beži pred vsako odpovedjo in žrtvijo. Saj stvar ni od včeraj. Dolgo, dolgo že se je s ciničnim posmehom zrlo na tiste, ki so živeli nravno in pošteno. Ko pa je zlo okužilo široke plasti ljudstva, je seveda narod ogrožen v svojem obstanku. Pričel se je ta pomor ljudske sile v Franciji, ki je domovina nravstvenega in verskega svobodnjaštvn. Francoski narod je pričel izumirati. Veliki ljubezni do zemlje in naroda, potem pa globoki, živi veri, kateri je udana vendarle še dobra
i
Poitalijančevanje Primerja
Z metodo nasilja in na miren način se izvaja poitatiiančenje
z vso odločnostjo
Zagreb, 6. febr. z. Današnji .Obzor« prinaša uvodni članek iz Trsta o italijanizaciji jugoslovanske krajine. V članku se trdi, da načrl za poitalijančevanje ni naiven in ne površen, lemveč je proučen do podrobnosti. V fašističnem asimilacijskem sistemu se opažata dve metodi: metoda nasilja in mirne pe-netracije. Prva se uporablja tedaj, kadar druga ni učinkovala. Metode mirne penetra-cije, oziroma similacije se poslužujejo v največji meri šole. Razen tega obstoja veliko število drugih organizacij, ki vrše isto nalogo. Julijska krajina ima 992.959 prebivalcev s preko pol milijona Slovanov v 125 občinah. Deli se v štiri province, in sicer v reško, goriško. puljsko iu tržaško-zadarsko. V teh šti-
rih provincah je 139 fašijev z 23.000 člani, 82 Spiskih fašijev s preko 5000 članic. Dalje obstojajo: organizacija fašističnih študentov s 1730 člaui, organizacija Ballila z 32.500 članov, organizacija Avantgarde z okroglo 11.000 članov, organizacija Mala Italijanka s 13.600 članic, organizacija Mlada Italijanka s preko 4000 članic, organizacija Dopolavoro s 31.700 članov ter fašistični sindikat s 105.669 članov, dalje 202 fašističnih kooperativ, filo-fašistične organizacije s 23.000 članov. Torej znaša število vseh članov brez fašističnih kooperativ in filo fašističnih organizacij 230.000. V članku se dalje popisuje funkcioniranje poedinih organizacij in na kak način izvajajo poitalijančevanje našega elementa v Julijski Krajini.
Lekarniški zakon predložen VZS
Belgrad, 6. febr. b. V socialnem ministrstvu je izdelan načrt o uvozu, izdelavi in prodaji zdravil, o lekarnah in lekarnarjih. Ta načrt zakona je že predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu, ki ga je tudi že dal v pretres posebni komisiji. Načrt vsebuje vse odredbe o uvozu, izdelavi iu prodaji zdravil,iu je taksativno našteto, katere ustanove lahko
delijo in prodajajo zdravila neposredno kon-sumentom. Dalje vsebuje določbe o olvarja-nju novih lekarn ter kvalifikaciji lekarnarjev in njihovem delokrogu. Lekarne se ne bodo mogle svobodno odpirati, marveč samo na temelju osebnega dovoljenja, ki ga bo za Belgrad izdajalo ministrstvo, v drugih krajih pa bani.
Anglikanska cerkev za svojo neodv'snost
Loir'on, 6. febr. (AA.) Cerkvena skupščina je s 382 glasovi proti 105 odobrila resolucijo yorskega nadškofa dr. Templa, naj se imenuje komisija, ki bo preiskala sedanje od-nošaje med cerkvijo in državo. Ta sklep je posledica tega, ker je spodnja zbornica svoje-časno odklonila sankcijo revidiranega molitve-nika. Pozneje so škofje sklenili, da se dovoli z gotovimi pridržki uporaba revidiranega mo-litvenika. Komisija bo morala proučiti sred-
stva, da se izpremeue sedanje ustavne in zakonske določbe, kolikor ovirajo uveljavljen je načrta, da je cerkev v prvi vrsti poklicana sklepati koncnovcljavno v verskih zadevali. Dr. Temple je v svojem govoru izjavil, da sina-' tra duhovno neodvisnost cerkve za nujno po trebno in bistveno. Če treba, se bo morala cerkev tudi razdržavili, da doseže svojo neodvisnost. Za ta visoki cilj mora biti pripravljena tudi na žrtve.
Âîenîtîê na predsednika Mehike
Newyork, 6. febr. D. Atentat na novega mehiškega predsednika Rubia, s katerim so oblasti računale, se je izvršil ravno v trenutku, ko je predsednik po prevzemu oblasti zapustil narodno palačo in stopal v svoj avtomobil. Neki mlad človek se je med množico prerinil do prvih vrst in je streljal nad glavami vojakov, ki so tvorili kordon, v zadnje okno avtomobila. Oddal je pet strelov in razbil zadnje okno. Predsednik je bil zadet v čeljusti. Druga krogla je oplazila nečakinjo , in soprogo predsednika, tretja pa je ranila nekega gledalca. Šofer je nemudoma pognal avtomobil z vso silo in z največjo naglico od-; peljal k predsednikovi vili. Rana predsedni-j ka ni nevarna. Bil je takoj operiran ter so mu kroglo vzeli v narkozi. Čeljust je razbita. Predsedni kbo okreval v enem mesecu. Streli so povzročili hudo paniko med množico 50 tisoč gledalcev. Množica se je bala, da se bo začelo splošno streljanje in se je razbežala na
vse strani. Pri tem je bilo mnogo oseb poho-jenih in več težko ranjenih. Ljudje, ki so stali v bližini atentatorja, so bili v prvem trenutku od strahu trdi. Policija in vojaštvo je zagrabilo atenlatorqa, ki ni skušal pobegniti, in ga odvedlo, da ga množica ne linča. Pred vojnim ministrom, ki je zasliševal atentatorja še isti večer, je izjavil, da se piše Miguel Fo-rest, star 22 let, in da pripada stranki propadlega predsedniškega kandidata Vascon-cellosa. Policija je pozno zvečer aretirala sedem članov komplota. Napad je bil že dolgo pripravljen. Nameravali so umoriti predsednika in ves kabinet, da bi potem v političnem kaosu pripomogli Vasconcellosu do vlade.
Mehiko, 6. febr. A A. Predsednik ni v življenjski nevarnosti. Atentator së^lttenuje Daniel Flores in je star 22 let. Izjavil je, da je pristaš poražene stranke, ki je bila proti ponovni izvolitvi.
Volivnn zrnata romunske v'ade ' Pofo©?« V Hosnš S€? množe
Bukarešta, 6. febr. AA. »Rador« poroča: Izidi volitev v okrožne skupščine, ki so bili znani davi, kažejo, da so dosegle vladne liste veli kuspeh. Vladne liste so doMle na Erdel-( skem vse mandate, izvzemši v Sibinu, kjer je nemška stranka dobila eno petino vseh glasov ter v treh crdelskih okrožjih, kjer ima madjarska stranka neizpremenjeno večino glasov. Liberalna stranka je dosegla v 27 ; okrožjih eno petino glasov. V zmislu določb ' volilnega zakona bo imela temu primerno število zastrpnikov v okrožnih skupščinah, i Vlada je prejela v mnogo pokrajinah skoro ' vse glasove, v okrožjih stare Romunije pa velika večino.
LSUill I ................ШХПШШ,^**
tretjina Francozov, se je po dveh desetletjih najhujšega napora posrečilo, zaustaviti usodno izumiranje. Ali pa se bo posrečilo tudi drugod?
Ponovno ugotavljamo, da je dolžnost države, da nastopi z odločnimi sredstvi proti ; vsemu, kar pomaga uničevati klico življenja, ' pa naj si bo to reklama po listih ali razpeče-j vanje preprečevalnih sredstev. Cerkev stori j svoje, ko vsako tako početje zabranjuje v ve-' sti in pod grehom. A tudi država mora storiti ' svoje. E. Herriot, ki gotovo ui v nevarnosti, 1 da bi ga kdo osumil klcrikali/.ma, niti ne ver-
Sarajevo, 6. febr. z. V Bosni in Hercegovini se v zadnjih 10 letih vršijo neprestano poboji in umori. Posebno trpijo v tem oziru rogatiški, visoški in ljubiški okraji. Po podatkih vrhovnega sodišča v Sarajevu se lahko reče, da je bilo zgubljenih 500 ljudi radi : umora in drugih 500 je prišlo v ječe. Ugotavljajoč ta pojav, objavlja današnja »Hrvatska Straža« članek, v katerem opisuje škodljive posledice tega pojava ter zahteva, naj se merodajni činitelji pobrigajo, da se temu zlu pomore. Slaba odgoja mladine bo veliko breme, ki bo padlo na rame družbe, naroda in države.
skih nagibov, ker je izmed voditeljev frama-sonstva, je imel pred dnevi pogum, da je v svoji : Ere nouvelle« zapisal, »da mora država s primerno zakonodajo skrbeti za javno nravnost«. Nobenega dvoma ni, da velja to tudi za nas. Zato pa s pomilovanjem in prezirom zavračamo najnovejšo duhovitost naše socialistične Delavske Politike , ki piše, da so »cerkveni krogi« radi tega proti preprečevanju rojstev, ker rabijo človeškega materi-jala — za vojsko. (Št. 8. str. 2, 1930.) Žalostno vsekakor, da so smejo lake neslanosti nuditi slovenskemu delavstv u1
upruva /c vKopuaricvi ui.Si.A ^ čekovni račun: C/ubllana itev. tO.OSO ln ШЛ49 xa luseiale, Sara/evošl.7363, Zagreb il. 3U.OII, Praga In liuna> it. 24.707
Kratica Marija
v Bukarešti
Bukarešta, 6. febr. A A. Danes ob 11 dopoldne je dopotovala s posebnim vlakom v Bukarešto Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu dvorske dame ge. Eleonore dr. S vrl juge in adjutanta majorja Pogačnika. Vlak se je ustavil na dvorski postaji v Controceauu. Na postaji so Nj. Vel. sprejeli kraljica-mati Marija, princeza Ileaua s svojim zaročencem knezom Hochbergoin, kraljevo namestništvo i, knezom Nikolom, člaui vlade s predsednikom Maniu na čelu, kraljica Elizabeta, naš poslanik na romunskem dvoru Čolak Autič, naš vojni ataše general Stojanovič z gospo, z osobjeni kraljevega poslanstva in dostojanstveniki romunskega dvora. Nj. Vel. kraljica Marija, ki se je počutila zelo dobro, jo stopila prva z vlaka in se poljubila s kraljico materjo.
Vnrašanje jugoslovanskega nacionalizma
Subotica, 6. febr. z. V veliki dvorani pravne fakultete je imel zagrebški profesor dr. Kosič predavanje o problemu jugoslovanskega nacionalizma. Izvajal jc, da se je s korakom od 3. oktobra preteklega leta ustvarila pravno in politično edinstvena nacionalna država. Toda nacionalno edinstvo še ni doseženo. Po njegovem mišljenju je ideal nacionalnega edinstva v prvi vrsti odvisno od vprašanja jezikov. V prvi vrsti so tu važne jezične razlike med Hrvati in Srbi na eni ter Slovenci na drugi strani. Po njegovem mnenju se je takoj po zedinjenju naše države napravila velika napaka, ker se ni uvedel za vso državo en službeni jezik. Vprašanje cirilice ali latinice ni prvega reda. Na koncu svojega predavanja je prišel dr. Kosič na vprašanje ver, ki je postalo prav v zadnjem času posebno aktualno.
Župnik ^ot'oseVc - umrl
Zagreb, 6. febr. b. /.. Suoči po polnoči je umrl v Šestinah tamošnji župnik Ivan Novo-selec. Pokojni župnik je prišel pred .leti v spor s svojimi župljani. Ta spor se je ravno v zadnjem času rešil v splošno zadovoljstvo vseh in je župnik Novoselec umrl v najboljših odnošajih s svojimi župljani.
Pod iruhtf. hrzov'ak se vrgla
Zagreb, 6. febr. z. Danes popoldne okrog dveh je prišlo med Zaprešičem in Brdovcem do železniške nesreče. Pod ljubljanski brzo-vlalc se je vrgla mlada deklica. Vlakovodja je hotel še v zadnjem trenutku ostaviti vlak, kar se mu pa ni posrečilo. Ko se je vlak ustavil, se je nudil gledavcem strahovit prizor. Na tračnici je ležalo truplo dekleta vse v krvi. Odsekana glava je ležala daleč od trupla. Ugotovilo se je, da je samomorilka Jelka Kar-lovič, 18 leta stara in da je že dolgo časa bolehala na neozdravljivi bolezni.
Na profesor« streljal
Belgrad, 6. febr. b. Iz Sremske Milrovice poročajo, da je dijak 5. razreda gimnazije Rokic iz maščevanja nad razrednikom, ker je bil radi slabega vedenja izključen, danes nenadoma planil v razred in oddal na profesorja več strelov iz revolverja, ki pa k sreči niso zadeli. Dijak je bil aretiran.
Razne vesti
Belgrad, 6. febr. b. Zastopniki trgovskih potnikov so bili danes sprejeti pri trgovinskem, finančnem in prometnem ministru, kjer so predložili svoje želje in prošnje za popust na železnicah, češ, da je to vprašanje na isti način rešeno v vseh državah.
Belgrad, 6. febr. z. Danes se je zglasila v trgovinskem ministrstvu deputacija Zveze industrijcev ter predložila svoje resolucije / dne 3. t. in.
Split, 6. febr. /.. .Na Mlatačkem gatu v splitski luki gradijo kamnit kijosk, na katerem bodo namestili maleograf. Naloga tega aparata bo registrirali plimo in oseko, kar jc potrebno posebno v kartografske svrlie. Maleograf gradi hidrografski urad vojne m omarice, ki ima svoje sedišče v Splitu.
Zagreb, 6. febr. z. Zagrebški mestni žu pan dr. Srkulj je kot predsednik zveze jugoslovanskih mest sklical glavno skupščino za : 29. marca t. 1., katera se bo vršila v belgrajski ' občinski dvorani ob 9 dopoldne. Vsako mesto ima na skupščini en glas, 1er zbira svojega delegata po volji.
Split, 6. febr. z. Te dni biva v Splitu an-' gleški publicist Ronald Bricoc
Državna kriza Bolgarije
Bolgarija preživlja grozovito gospodarsko krizo. Ni se še opomogla od potresov in lanskih mrazov, je že polom nekaterih večjih bank uničit na tisoče vlagateljev in dolžnikov. Poljedelski pridelki nimajo cene. Drugod skuša vlada omogočiti kmetu obstoj v težavnih razmerah, a v Bolgariji se vlada ne zgane, četudi propadajo trdne kmetije in če celo pri najbolj štedljivih rodbinah ni v blagajni niti Jeva (42 par). Ali naj vlada podpira opozicijo*? Saj so kmetje v ogromni večini pristaši opozicionalne zemljedelske stranke bivšega umorjenega min. predsednika Stam-bolijskega, četudi se ta večina pri volitvah ne more dokazati vsled vladnega pritiska. Delavec je socialist, meščan pristaš demokratske stranke bivšega min. predsednika Malinova. čc ni slučajno uradnik ali človek, ki ima opraviti z državnimi uradi, ker takrat mora biti vladni človek. A na Balkanu je stranka več kot država. Zakaj bi torej vlado skrbelo, če jc kruh za 130 odstotkov dražji ko žito. Saj so s tem zadovoljni Makedonci, ki jih draginja nc spravi iz ravnotežja; izsilijo si pač večje vsote za 3Voje usluge vladi in neki zapadnoevropski državi, a pri tem se navadno položaj samo zboliša. Mnogi trgovski in denarni krogi se pa samo vesele obu-oožanja delovnih slojev, da jih tem lažje za-sužnijo in izmozgavajo.
Toda tudi med trgovci in vladnimi poslanci so ljttdjc, ki vidijo naprej. Obubožava-nje delovnih slojev in meščanstva pomeni zastoj in propad trgovine ter industrije. Orijen-talec sicer dolgo prenaša mirno trpljenje, ko pa postane položaj nevzdržen, takrat pozna samo eno sredstvo in samo eno pot v boljše dni: revolucijo. Zato tudi vladni poslanci zahtevajo odstop sedanje Ljapčevove vlade. Med njimi je celo predsednik poslanskega kluba vladne stranke Detaiokratičeski zgo-vor, prof, Danajlov.
Vlada Andreja Ljapčeva je sicer že dolgo v krizi. Ali Ljapčevu se je vedno posrečilo odložiti razplet krize, ker so v najnevarnejših trenutkih kake konference ali drugi zunanjepolitični dogodki onemogočili otvoritev krize. Sedaj pa je položaj za Ljapčeva zelo nevaren. Prej razbita opozocija vrši zadnje priprave za skupen napad na vlado. V vladni stranki kažejo vsi znaki na razpad. Jasneje kot kdaj poprej se javljajo vse tiste štiri stranke, iz katerih je nastal Demokra-tičeski zgovor 1. 1923., da bi po revoluciji m uboju Stamboiijskega zasigural buržujski družabni red«. Ze dolgo nezadovoljni prof. Cankov, oče junijske revolucije 1. 1923., sedanji predsednik narodnega sobranja, se ne zadovoljuje več z nekaj ministrskimi resori, za katere se je prej zastonj boril. Cankovova grupa čuti, da bi jo Ljapčev izpodrinil, ko mu ne bi bila več potrebna. Sedaj pa bi bilo tudi neumestno sesti v vlado s skrajno osovraženim Ljapčevom, ko vse hrepeni po novi vladi tako željno kakor duše v vicah po odrešenju iz ognja. Zato si cankovisti snujejo in zopet organizirajo svojo nekdanjo stranko. Radikalno krilo izjavlja, da bodo podpirali vlado samo, če bo upoštevala njihove želje. Demokratsko krilo še ni na jasnem, kdo bo zmagal in se zato bori za naklonjenost Ljapčeva in Cankova. Ljapčevovo krilo, narodnjaki, si prizadevajo, da bi postali nujno potrebni v bodoči kombinaciji.
Razplet krize je namreč v Bolgariji zelo težaven. Stranka sedanje vladne večine, Makedonci ter neodgovorni činitelji se boje obračuna za sedanjo gospodarsko krizo in za 50.000 nedolžnih delavskih in kmetskih žrtev junijske revolucije pred sedmimi leti. Zakaj bolj kot drugod se na Balkanu uresničuje pravilo političnega življenja, da se postavi pred sodišče tisti, ki izgubi oblast in da proti njemu pričajo ne samo njegovi grehi in napake, ampak celo zasluge.
Ljapčevovo krilo zaupa v Makedonce in v bivšega vojnega ministra gen. Vlkova, sedanjega poslanika v Rimu. Poslali so k njemu v Rim celo dva odposlanca s pozivom, da sc enako, kakor 1. 1923. postavi na čelo vojske in makedonskih band ter da prevzame vlado ali vsaj vojno ministrstvo. Gen. Vlkov pa zahteva, da bi bilo zanj ustanovljeno mesto glavnega armadnega nadzornika, ki bi mu bil podrejen vojni minister, češ, da bi mogel na ta način obvladati situacijo brez gaženja ustavnih določil. Ta korak Ljapčevove skupine je izzval ogromno ogorčeijje v bolgarski javnosti. Javnost hoče vsaj toliko svobode, da bi se n. pr. smel Stambolij-skemu postaviti na grob vsaj leseni križ, a ne še večjega pritiska in še večjega vmešavanja kake neslovanske države v bolgarske zadeve. Ljapčev je skušal pomiriti duhove z izjavo, da sta dotična poslanca odšla v Rim brez njegove vednostj.
Vsekakor pa je položaj tako napet, da treba spremeniti vladno krmilo. Politična situacija je v rokah carja Borisa. Ali se bo car upal nastopiti proti interesom Makedoncev, njih zunanjih prolektorjev in tistih dvornih krogov, ki so sodelovali v junijski revoluciji in ali bo imel res pred očmi samo koristi bolgarskega naroda in celotnega »lovanstva, bodo pokazali prihodnji dnevi. — b —
Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Sneg. Nižja temperatura. Mraz. Severni vetrovi. Južne Aipe: Pričakovati je novega »uega. Temperatura bo polagoma padla.
Bo j sovjetov s
So v je ti poz.gaio posestva upornih kmetov, kmetfe pa napadajo
kmečke komune
Moskva, 0. febr. (AA.) List • Komuniste javlja o ostrih represalijah sovjetskih oblaste/ v Ukrajini proti kmetovalcem, ki se upirajo kolektivizariji poljedelstva, V vasi Zalenu v Polovješkem okrožju so sovjetska oblastva zaplenila posestva 18 kniettških rodbiu. ki so bile pregnane v sovjetsko Ukrajino. Kmetje so se maščevali s tem, da so ruzpršili komunistično četo in pri tej priliki pobili nekoliko komunistov. V vasi Ruski Orčik v istem okrožju je bilo deportiranih 23 kmečkih rodbin. Iz več vasi okoli Odese je bilo odvedenih 47 rodbin, ker niso hotele oddati sovjetskim oblast-vom semenja za poljedelske komune. V vasi Bjelavecki so bila zažgana posestva petih kmetovalcev, ker so agitirali proti poljedelskim komunam.
Naoadi na komune rdeče vojske
Moskva, 5. febr. A A Vojne in poljedelske komune, ki -n jih ustanovile posamezne edinice rdeče vojske, so postale središče kr-
vavih borb. V veliko-luškeni okrožju je prebivalstvo nupadlo vojno poljedelsko komuno Žegulo, ustanovljeno od 43. pehotne divizije. Kmetovalci so ponoči zapalili ogenj, ki je uničil ves inventar. Osebe, ki so se hotele rešiti, so bile sprejete od neznanih atentatorjev s streli.
Vse premoženje kulakov zaplenjeno
Moskva, 6. febr. AA. Sovjetska vlada je izdala naredbo, s katero se zapleni ves ime-tek na posestvih in hišah Kulakov. Po tej na-redbi bodo vsi Kulaki izgnani iz vseh onih srezov, kjer se upirajo kolektivizaciji.
Kerenski prorokuje
Pariz, 6. febr. (AA.) V razgovoru z dopisnikom »Daily Expressa« je Kerenskij izjavil, da bo prišlo v Rusiji zaradi odpora kmet-skega prebivalstva v kratkem do spremembe režima.
Avstr.4tal. pogodba podpisana
Rim, 6. febr. D. Višek rimskega obiska dr. Schobra se je dosegel danes opoldne s podpisom prijateljske pogodbe. Opoldne je bil dr. Schober ua kosilu pri finančnem ministru Mosconiju, zvečer pa je bil gost Musso-liuija v hotelu Excelsior«, kjer je bilo več pozdravnih govorov. Popoldne je bil sprejem v klubu inozemskih časnikarjev.
Išalija snuje blok proli Franciji?
Duna;, 6. febr. D. Organ Heimwehra -'Freiheit« izjavlja, da se je obisk dr. Schobra v Rimu Izvršil ua podlagi nove velikopotezne koncepcije fašistične zunanje politike. Italija poskuša ustanoviti v Evropi nov blok
držav proti politiki Francije z Malo antanto Iz istega vzroka je prišlo tudi do prijateljstva z Madjarsko ter do pogodb s Poljsko in Ro-munijo. Sedaj si hoče Italija zagotoviti Avstrijo in Nemčijo. Paralelno z dr. Schobrovim obiskom se vršijo namreč tudi pogajanja z Nemčijo. Ogromni načrt fašizma gre za tem, da zlomi prvenstvo Francije v Evropi. S tem ciljem bi bilo praktično odpravljeno tudi vse delo mirovnih pogodb in pod tem vidikom je potovanje Schobra v Rim več kot samo akt vljudnosti. Vendar mora Avstrija izkoristiti trenutek, ker more Avstrija politično in gospodarsko od italijanskih prizadevanj samo pridobiti. Kombinacije heimwehrovskega lista izdajajo morda po vsej verjetnosti samo želje fašistov.
Znatno zboljšanje franc• financ
Cheron predložil novi francoski proračun
Pariz, 6. febr. D. Finančni minister Cheron je podal včeraj finančni komisiji poslanske zbornice obširen ekspoze o položaju državnih financ. Proračun za 1. 1930 izkazuje dohodkov 49.565 milj., izdatkov pa 49.250 milj. Prebitek znaša torej 315 milj. kljub temu, d? so davki znižani za 2.200 milj., izdatki v pa zvišani za 3.300 milj. Proračunski prebitek pa je samo liktiven spričo novih izdatkov za zakon o socialnem zavarovanju, za mornariški gradbeni program in za zvišanje uradniških plač. Finančno ministrstvo razpolaga skupno z 18 miljardami tekočih sredstev in sicer z 8 miljardami dobro imetja pri francoski narodni banki, maroški in alžirski banki ter z 10 miljardami deviznih rezerv. Ta sredstva so potrebna do zadnjega centima za kritje državnih obveznosti. Pri francoski narodni banki mora ostati železna rezerva 5 miljard. Amortizacijska blagajna ima od 8 miljard davčnih prebitkov zadnjega leta pravico zahtevati 2 miljardi. Trdnjavske zgradbe ob alzaško-lorenski meji zahtevajo 1.5 mi-ljarde, zboljšanje plač, pomoč za poljedelstvo ;ateri drugi izdatki pa 4 miljarde. Pre-proračunskega leta je stala 1.3 mi-trde, obnovitveni program za trgovino, industrijo in poljedelstvo pa 5 miljard. V Angliji zapade 15. marca 620 milj. dolga. Ustanovni kapital mednarodne reparacijske banke potrebuje 522 milj., poslovni in troškovni fond 408 milj., jamstveni fond pa 500 milj. Denarno stanje francoske narodne banke dosega 42.83 miljard. Od novčanic, ki so v prometu, je kritih z zlatom 48.81%. Ce se vpo-števa še zaloga deviz, znaša kritje 80%. — Amortizacijska blagajna je viseče dolgove od
Seipel o demokraciji
Godesberg ob Renu, 6. febr. D. Včeraj je imel dr. Seipel predavanje o bistvu in mejah demokracije. Izjavil je, da je brezpogojen pristaš demokracije, toda pojem demokracije je treba očistiti nesporazumov, ki temelje bodisi na napačnem pojmovanju demokracije ali na nedozorelosti naroda. Dr. Seipel je dal avstrijskim strankam ukor. Rekel je, da so premalo republikanske, ker se bojijo odgovornosti. Proračunska pravica prejšnjih parlamentov se je spremenila v direktno nasprotje. Danes morajo vlade preprečiti, da stranke ne določijo previsokih davkov. S tem pa izgublja demokracija na veljavi in se naravno krepi želja po diktaturi. To rišejo na steno ravno oni, ki jo sami vršijo, zakaj obstoja tudi diktatura stranke in celo parlamenta.
Leningradshi muzei okraden
Moskva, 6. febr. AA. »Pravda« poroča, da je bil okraden ljeningrajski centralni muzej. Neznani zlikovci so odnesli več numiz matskih zbirk, v katerih je bilo nekaj nenadomestljivih srebrnih in zlatih zgodovinskih novcev. Ukradena je bila tudi zbirka bivšega carja Nikolaja II. Škodo samo v kovinski vrednosti cenijo na blizu 2 milijona,
svoje ustanovitve dalje znižala od 46.85 miljard na 28.49 miljard. Večni rentni davek se je znižal za 5.6 miljard.
Celotni notranji dolg Francije se je v zadnjih štirih letih znižal od 290 na 267 miljard. Celotni viseči dolg, ki je prvotno znašal 93.5 miljard, znaša sedaj samo še 38.8 miljard. Večni dolg se je zmanjšal od 102 na 98 miljard. Pokojninske obveznost! so se od 5.6 zvišale na 9.8 miljard. Ce bo amortizacija šla v istem tempu dalje, bo proračun za 1. 1930 zopet olajšan za nadaljnjih 350 milj. pri obrestih. Za 1. 1930 in 1932 predvidene amortizacijske operacije, ki naj bi znašale 125 miljard, so videti torej zelo ugodne. Inozemski dolg Francije, katerega točne višine Cheron ni navedel, je pokrit z nemškimi Youngovimi plačili. Preko tega ostane Franciji za prvih 37 let povprečni letni prebitek 2.5 miljarde. S pomočjo mobilizacije nezavarovanih nemških plačil bi se lahko v prihodnjih letih amortiziralo 40 do 50 miljard notranjega dolga, ker je jasno, da se na Francijo odpadajoči del mobilizacije sme porabiti le v to svrho. Parlament je lahko ponosen na izvršeno ii-nančno zboljšanje. Sedaj mora Francija ostati potrpežljiva, ne sme upati na nobene nove davčne olajšave, niti ne sme odobriti nobenih novih izdatkov.
Finančna komisija je bila nasproti Che-ronu precej kritična. Prišlo je do živahnega konflikta radi ocene proračunskih dohodkov za 1. 1930, kjer je določil Cheron na podlagi davčnih dohodkov iz 1. 1928, dočim je finančna komisija zahtevala kot podlago številke iz 1. 1929. Cheron je izjavil, da svoje sestave ne more spremeniti in je razburjen zapustil sejo.
Grob Kutfepova našli?
Pariz, 6. febr. (D.) Pariška policija domneva, da je sedaj, ko je zasledovala že več kot 60 napačnih sledov, končno prišli do rešitve tajinstvene usode generala Kuljepova. V nekem anonimnem pismu, ki ga je policija prejela zvečer, se navaja, da je general Kutje-pov pokopan v gozdu pri Meudonu, na kraju, ki je bil označen v priloženi skici. V resnici je policija tam našla sveže zasut grob. Vrši.se nadaljnja preiskava.
Franci f a ima za Ameriko največ z'.ata
Pariz, 6. febr. AA. Po izjavi francoskega finančnega ministra Chérona ч razpolaga Francija z zlato rezervo 345 milijonov funtov, ki je največja na svetu razen zlate rezerve Ze-dlnjenih držav. Francoska banka je zato znižala obrestno mero na 3%, kar v veliki meri zaprečuje dotok inozemskega kapitala.
Pariz, G, febr. (D.) Kakor javljajo listi iz Bukarešta, se v romunski kraljevski hiši pripravljajo na poroko princa-regenta Nikolaja, drugega sina kralja Ferdinanda, z drugo hčerjo španskega kralju.
Seja ljublj. obe. sveta
Ljubljana, 6. februarja. Danes ob 5 popoldne se je vršila kratka seja občinske uprave. Odsotni so bili obč. sv. dr. Bohinjec, Ivan Hribar in ing. Pavlin.
Sejo je otvoril župan dr. Puc, ki je podal pred-sedstveno poročilo. Najvažnejši dogodek od zadnje seje je bil sprejem poulonstvcne deputaeije iz Slovenije pri Nj. Vel. kralju. Zastopnikom Ljubljane je Nj. Vel. kralj obljubil, da se bo v kratkem izvedla regulacija Ljubljanice. V posebni avdii. župana dr. Puca Nj. Vel. kralju, je dal kralj poklicati finančnega ministra dr. Svrljugo in mu naročil, naj kolikor inog;oče hilro pripravi potrebne kredite za regulacijo. Zato župan predlaga, da se občinski svet zahvali Nj. Vel. kralju z udanostno zahvalno brzojavko. Brzojavko so občinski svetniki sprejeli stoje in z navdušenimi »Ziviol« klici.
Zupan je dalje sporočil, da je mestna občina s svojo zahtevo po preureditvi ljubljanskega kolodvora dosegla vsaj ta delni uspeh, da je namreč železniško ministrstvo priznalo to potrebo in sporočilo, da bo v ta namen že v proračunu za leto 1930-31 znesek 3 milijonov Din. Ta znesek bo v vseh prihodnjih proračunih. Župan je sporočil, da je z ukazom od 23. jan. imenovan za ljubljanskega podžupana prof. J a r c, mesto razrešenih odbornikov pa so bili imenovani v občinski svet: gg. Franc Zupančič, inženir; Avgust Jenko, posestnik; Saša Knez, trgovec; Ivan Kregar, obrtnik; Avgust Ludvik, načelnik postaje; Josip Malenšek, hranilničnj podravnatelj; Viktor Meden, trgovec; Ivan Moho-rič, tajnik Zbornice TOI; Josip Pavlin, inženir; Ri-hard Sušnik, lekarnar; Rado Hribar, poslovodja; Karol Ceč, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne in Andrej Šarabon,'veletržec.
Vsi,	svetniki so nato svečano
prisegli.
Poročilo finančnega odseka
je podal obč. svetnik Tavčar. Najprej so bil» na vrsti razne pritožbe radi jDredpisa prirastkarine. Ugodeno je bilo pritožbi dr. Ladislava Lajovica, deloma pritožbi Karla Preloga, pritožba Milke Kovačeve je bila zavrnjena, pritožba Marjete in Martina Mahkote pa je bila odložena. O pritožbah glede predpisa davka na vozila, je občinski svet svet sklenil, da OUZD ne bo treba plačevati davka za avto, ki je namenjen prevozu zdravnikov in bolnikov. Deloma je bilo ugodeno pritožbi (vrdke Pipan et Co., pritožba Josipa Ceha jia je bila zavrnjena. Zavrnjena je bila tudi pritožba Franca Pavlica radi predpisa pasje takse.
Poročevalec je dalje jjoročal o obratnem posojilu v znesku 4 milj. Din, ki ga namerava najeti upravni odbor mestne elektrarne, vodovoda in plinarne za mestno erlektrarno. Poročevalec je bil mnenja, naj bi občinski svet sklenil jjosojilo v znesku 2 milj. Din. Občinski svet pà se je odločil za predlog občinskega svetnika Karla Ceč a za to, da se prosi vlado za odobrenje posojila v znesku 4 milijone Din, vendar j>a nai občinski svet najprej odobri samo jxjsojilo 2 milj., in če se izkaže jx> treba, še nadaljnja 2 milj. Din.
Poročilo gradbenega odseka
je jiodal podžupan J a r c. Najprej je bilo na vrsti preimenovanje ulic. Po nekaterih pripombah obč. svet. dr. Jeriča je občinski svet sklenil, da se preimenujejo in na novo imenujejo fe-le ulice:
Valvazorjev trg se preimenuje v Ilirski Irg, Muzejski trg se preimenuje v Valvazorjev trg, Poljska cesta se preimenuje v Domžalsko cesto, Samotna ulica se preimenuje v Costovo ulico. Križišče Tržaške, Bleiweisove in Rimske ceste se preimenuje v Oorlanov trg, kakor je občinski svet že sklenil. Na novo se imenujejo sledeče ulice: Cesta med Dunajsko cesto in I lerbersteinovo ; ulico v zvezi s Posavskega ulico in s Triglavsko ulico v Jarnikovo ulico. — Cesta pri meslni koloniji za artilerijsko vojašnico v zvezi s Peričevo in Češko ulico v Ipavčevo ulico. — Cesta v zvezi z Jelovškovo in Staretovo ulico v Trnovem v Laver-jevo ulico. — Podaljšek Glinške ulice preko Tržaške cesle proti jutru od Tržaške ceste do Gradaščice v Hajdrihovo ulico. — Cesta vzporedna cesti pod 4. 1er v isti dolžini ležeča zapadno od 4. v Vola-ričevo ulico. — Cesta vzporedna z Gradaščico na levem bregu od pomerija MOL do Groharjeve ulice v Gunduličevo ulico.
Nato je občinski svet rešil razne pritožbe ter so se izpopolnili odseki. Obč. svet. Oreliek pa je nato poročal o dogovoru med mestno občino in Črnučami, ki dobe elektriko iz Ljubljane.
Župan je preûilal nato nekaj samostojnih predlogov, ki jih je odkazal odsekom. Nato je izvajal, da se je razpasla v Ljubljani grda navada, pisati anonimna pisma. Tudi župan sam jih prejema več, a se nanje ne ozira, radi enega pisma pa daje piscu javen odgovor. Pisec lega pisma je namreč dolžil mestne občinske svetnike, da so oni preprečili, da ni postal Sv. Jakoba trg živilski trg. Župan je izjavil, da je mestna občinu dala vsakemu prodajalcu dovoljen;e na sv. Jakoba trgu, toda prodajalci niso tam dolgo vztrajali. Sploh pa je nemogoče, da bi v razmeroma majhnem mestu, kakor je Ljubljana, obstojala dva živilska trga. Prodajalci, prebivalstvo in pa tudi cene same imajo interes na tem, da je živilski trg koncentriran na enem mestu. Proti tej županovi argumentaciji je protestiral Dachs, branil pa jo je Likozar.
Zahvala »Glasbene Matice«. Ob zaključku seje se je prijavil k besedi dr, Ravnibar. V toplih besedah se je kot predsednik Glasbene Matice zahvalil mestni občini in ljubljanskemu prebivalstvu za veliko materijalno in moralično pomoč, ki jo je bila Ghsbena Matica deležna na svo'em zmagovitem pevskem pohodu j)o Franciji in Švici. Odgovoril mu je župan dr. Puc, ki je izjavil, da je še bolj dolžna Ljubljnna zahvaliti se Glasbeni Malici, saj je Glasbena Matica ponesla sloves slovenskega imena naše domovine in mesta Ljubljane v svet, kjer smo bili dosedaj le malo znani.
Župan je ob 7 zvečer zaključil sejo.
Drobne vesti
Varšava, 6. febr. (AA.) Med Poljsko in Turčijo je bil podpisan sporazum o tem, da bosta obe državi izpremenili svoje poslaništvo v Varšavi ozir. v Angorl v veleposlaništvo.
Berlin, 6. febr. AA. Znani ruski plesalec ' Zubkov, bivši soprog Viljemove sestre Viktorije, je izročil pisma pokojnice cesarjevi rodbini proti plačilu 15.000 mark.
Peking, 6. febr. AA. Kakor jioročajo, je najela mandžurska vlada pri neki nizozemski finančni skupini 1,400.000 angleških funtov za razvoj pristanišča Hluta v zalivu Pečlll.
liangkok, 0. febr. A A. Strahovit ciklon je opuslošil 30 milj dolgo ozemlje sinmskega polotokn. Vjhar jo porušil nad 7000 poslopij. Materijalna škoda je ogromna. Število smrt-I nih žrtev ni zuano.
Slovenska dekleta
v Belgradu in Srbiji
Eno najbolj odprtih naših vprašanj ,iz' na-rodno-nravnega vidika je vprašanje naših deklet, ki prihajajo v Belgrad in še dalje v Srbijo iskat svojega vsakdanjega kruha. Ker ne gre tukaj 7,a posamezno osebo ,tudi ne za 20 ali 50, ampak gre za tisoče naših duševno in telesno zdravih deklet, katerih bo vsaj polovica — alto se zanje ne bo pravočasno poskrbelo — moralno in prav pogosto tudi telesno propalo, kar bo občutna škoda na našem narodnem telesu. Rešitev tega vprašanja ni lahka, a zopet ni taka, da ga z malo dobro voljo ne bi mogli rešiti. Pisalo se je o tem že precej, ali večinoma z ozkim pogledom na vprašanje samo in pa površno.
Kakor rečeno, naših deklet prihaja na f,to in slo v Belgrad, zadnji čas tudi dalje v Srbijo. Dalje v Srbijo zato, ker v Belgradu no dobijo v°.č službe in pa zato, ker jih v notranjosti Srbije zelo iščejo.
Slovenska dekleta so igrala in še igrajo, ka; se higienske strani tiče, precejšnjo vlogo. Vzgojene doma s čutom in smislom za red in snago, so bile tukaj in so še sedaj zelo iskane, tako da stoje v tem oziru Se zdaj brez konkurence. Zato je tudi njihovo gmotno stanje na splošno dosti dobro. Dobre plače so bile precejšnji vzrok, da je bil naval naših deklet v Belgrad tako velik in gotovo je, da so nekatere prišle semkaj lahkomišljeno, ne da bi jih sila za vsakdanji kruh gnala v službo. Ali število takih je zelo majhno. Večina je morala oditi od doma. ako si je hotela kaj prislužiti, kakor so naša dekleta tudi prej odhajala v svet, na Dunaj, v Gradec, Trst itd. To je posledica siromaštva naših krajev. Zato nas ne morejo zadovoljiti in to vprašanje temeljito rešiti oni, ki trde, da se vsa naša dekleta lahko prežive doma in da jim ni treba iskati službe drugod. Gledani sto in sto naših deklet po Belgradu in prepričan sem, da bi vsaj 90% njih z največjim veseljem takoj s prvini vlakom odšlo domov, ako ne bi bile primorano ostati tukaj zavoljo svojega obstoja.
Moralna nevarnost za naša dekleta v Belgradu in sploh v vsakem tukajšnjem mestu je zelo velika. Kdor priložnosti tukajšnjih mest in družinskih razmer v teh krajih ne pozna in kdor še nikdar ni imel prilike malo globlje pogledati v notranji duševni ustroj tukajšnjega mestnega človeka, ki pozna tolikokrat samo denar in silo in za katerega večinoma duhovne dobrine sploh ne*obstoje, si težko predstavlja, v kakšnih r zmerah in okoliščinah naša dekleta morajo živeti in kakšnim duševnim nevarnostim so izpostavljene.
Res je, da se je veliko naših deklet tu v Belgradu izgubilo in so moralno nekatere globoko, globoko padle, a zopet na drugi strani pa imamo med njimi tako svetle zglede, da bi jih lahko stavili vsakemu slovenskemu dekletu za vzor. Če povemo, da se nekatere morajo noč in dan boriti za poštenje in čast s svojimi gospodarji, ki jim dajejo kruha in da morajo vse sile napeti in velikokrat žrtvovati dobro službo, da gredo v nedeljo lahko k službi božji, smo dosti povedali in nam bo tudi razumljivo, da jih je veliko propadlo.
Ne more se reči, da so v verskem oziru tako jelo zapuščene, če pomislimo, da so že štiri katoliške župnije v Belgradu. Posebno naj še omenimo, da imajo nosa dekleta vsako nedeljo zjutraj sv. mašo in slovensko pridigo v cerkvi Kristusa Kralja v Krimski ulici in da imajo slovenske spovednike ter da imajo društvo sSamostalnih deklet«, kjer se lahko vsake nedelje zbirajo in kjer so predavanja in predstave v slovenščini.
So nedelje, ko sto petdeset do dve sto deklet pristopa zjutraj k svetemu obhajilu.
Ali vse to je veliko premalo, vse to ne zadostuje, da bi naša dekleta lahko iztrgali vsem nevarnostim in vsem mikom, ki jih nudi velikomestno življenje. Posledica tega je, da le neznatni del naših deklet prihaja v cerkev in večina ni organizirana v našem društvu. Potrebno je torej:
1.	izvesti strokovno organizacijo vseh naših deklet v Belgradu, po načinu Poselske zveze v Ljubljani z malimi spremembami. S tem se je že začelo in odbor že posluje;
2.	treba dobro posluočega posredovalnega urada in organizacije, da najde dekleta v mestu in vzdržuje z njimi zvezo tu in doma v Sloveniji;
3.	treba poglobiti prosvetno in versko izobrazbo deklet. Čeravno v tem oziru duhovnik lahko največ stori, vendar ne more storiti vsega. One tesne zveze, po katerih žeja vsako, posebno pa še od domačega kraja ločeno živeče dekle, in one potrebe dekliškega srca in čuvstvovanja najlaže razume sočutna duša kake plemenite gospe ali redovnice. Te zveze in razumevanje teh potreb so velikokrat odločilnega vpliva za usodo deklet. Ker z društvom gospa, ki bi se temu delu žrtvovale, v do-glednem času še ne moremo računati, ostanejo samo še redovnice, ki bi prevzele vso oskrbo za dekleta v svoje roke in ki bi menda v tem oziru imele najlepše uspehe. Saj ravno z verskega stališča je vsako dobro in pošteno dekle, ki je praktična katoličanka, velika apostolka in misijonarka s svojim življenjem samim med drugoverci. Tu je drobec praktičnega cirilo-metodijskega delovanja. Redovnice bi morale dekleta strokovno vežbati v vseh panogah gospodinjstva s tečaji in večernim ter nedeljskim poukom. Zato pa bi bil neobhodno potreben;
4.	dom za dekleta, kjer bi se dekleta sestajale, vežbale, poučevale in vzgojevale, kjer bi dobile, ako bi prišle v Belgrad ali potovale skozenj v notranjost države, ali kadar bi bile brez službe, prenočišče, in kjer bi celo poslovanje — mogoče poleg drugega svojega dela imele v rokah sestre. Dokler ne bo doma za dekleta, to pereče vprašanje ne bo temeljito rešeno. Mimogrede naj bo povedano, da je razen služkinj tudi drugih naših deklet veliko v Belgradu: uradnic, bolničark in drugih.
Nc inuCite svot«»> oiroh t rib|lm ollcm
ampak dajajte jim
k! vsebuje slad in ima radi tega veliko redilno vrednost, ie lahko prebavljiv in vztuja tek Dobiva sc v vseli ,ekarnah.
Čeprav je v Belgradu težko priti do svojega zemljišča in hiše, vendar s premišljenim delom, z veliko dobre volje, s jiomočjo dobrih ljudi in blagoslovom božjim se bo ludi to delo izvršilo.
Odbor za Zvezo služkinj v Belgradu je začel veliko nabiralno akcijo, katere podrobni načrt bo poslal vsem škofom, katerim so že ob različnih pri-'ikah obljubili svojo pomoč, dušnim pastirjem. Marijinim družbam in drugim, od katerih se pričakuje razumevanje tega Vprašanja in upanje, da se bodo zavzeli zato. Podrobne načrte in podrobno delo bomo od časa de časa javljali, kakor bomo •udi vse prispevke v ta iranien vedno javno objavljal:
Velikokrat se je nam, ki živimo v Belgradu in ki smo l.ekako moralno obvezani, da se brigamo za naše ljudi tukaj, bodisi s Članki ali pa osebno predbacivalo, da smo v tem pogledu brezbrižni Poznamo luki-jšnje razmere, ker »mo jih praktično in tudi z vnemo proučevali. Ko smo mislili, da je prišel čas in je bilo v r.aših močeh, smo vzeli delo v svoje roke. Ali mi aaml ne moremo vsega storiti, predvsem ne moremo daii denarnih sredstev. Poskusili bomo tudi tukaj v C«1gradu vse, kar se bo dalo storiti, da dobimo kolikor mogoče največ pod-pore, ali vemo, da to ne bo dovoljno, posebno ker dekleta, za katere gre, niso tukajšnje domačinke. Zato prosimo Vas. ki ste njihovi domači, da nam pomagate kolikor mogočo največ, da se reši vpra-šanjn naših deklet v Srbiji in v Belgradu.
V. Pfeifer:
50 let v službi
svete orglavke
Jubilej Karla Bervarja.
Bervar je ludi zaslužen skladatelj. Začel je t skladati takoj po poVratku iz Rogensburga. Ena prvih njegovih zbirk je izšla leta 1897. pod naslo-i vom Savinjski odmevk. Ker pa je dobil od več tovarišev migljaj, naj se peča raje s skladanjem cerkvenih pesmi, je ostala ta edina'zbirka svetnih v Bervarjevem skladateljevanju. Znana je njegova pesem Novomašnik za bariton-solo z moškim zborom, dalje so izšle v založbi Jugoslovanske knjigarne in v samozaložbi zbirke blagoslovnih in drugih cerkvenih pesmi, več Tantum ergov, štiri na-grobnice. Posamezne pa so izšle tudi v »Ceciliji« in »Cerkvenem Glasbeniku-.
Tako si je Bervar v svojem petdesetletnem delovanju ua jiolju cecilijanske glasbe pridobil številnih zaslug, Se posebej v glasbeno vzgojnem. Želimo, da bi še mnogo let zdrav in zadovoljen zrl na sadove svojega delovanja, da mu bil ohranjen iskren spomni v srcih vseh nas njegovih učencei in da bi še daljo ostal zvest in delaven brat svoji zaščitnici Sveti Ceciliji — večni orglavki!
Za »Zvezo služkinj«:
D. M.
Račun brez h romarja
Bled, 5. februarja.
Kako nevarno je delati račune brez krčmarja, smo prav dobro in občutno občutili letos na Bledu. Velike priprave za smučarske tekme, ki bi se imele vršili letos, so ostale brez pomena. Vso je bilo pripravljeno in urejeno, še snežne odeje smo pričakovali, a zastonj. Narava sama je posegla vmes in nam prekrižala račune. Športniki so upali do zadnjega, hotelirji so računali z njimi, dokler ni*-prišlo proti koncu minulega meseca do odpovedi in tako je za letos padla v vodo tudi formalna otvoritev zimske sezone. Tolaži nas samo to, da tudi drugod letos niso preveč obdarjeni z zimskimi krasotami.
In ne samo, da nimamo snega, ludi mraz nam je letos prizanesel Druga leta si ob tem času zlasti ob nedeljah popoldne videl veselo drsanje po ledu. Letos se je jezero do sedaj pokrilo z malenkostno drobno mreno, a hotelirji in drugi, ki so si .vsako leto napravili led v svojih ledenicah, potreben za sezono, so v resnih skrbeh, kaj bo letos. Vreme, ki je bilo zadnje dneve malo ostreje in ki je st rilo to borno skorjo na jezeru, z*pet odnehava in bojimo se, da nam jug prinese zopet dež. ki bo izipral in stalil še to bore snega in ledu, ki ga imamo. (No, to se je menda že zgodilo! — Ur.)
Lanska huda zima je zmotila ludi naše kmete drvarje. Nabavili so drv, kakor pravijo, za dve leti, a sedaj, kam z njimi? Brez mraza ni tople peči, za oboje pa je treba ognja in drv Da jim le letošnja zima ne pokvari štrene še za drugo leto!
Z veselice v smrt
V vasi Starem Futoru v okolici Novega Sada jo bila v nedljo zvečer zbrana na neki zabavi malone vsa tamkajšna mladina. Med njo sta se nahajali tudi dve lepi mladi 19 letni deklici Zora Jović in Ilonka Pimo, delavki v beočinski tovarui^^cement. Imeli sla s seboj tudi svoja dva	ja Franja
Nača in Štefana Adameka, bogara^nladeniča iz Starega Futora.
Zabava je potekala prav lepo in v splošno zadovoljstvo. Zlasti mlada Zora Jovičeva je bila neverjetno razpoložena. Enako tudi njen kavalir Franjo. Z njimi pa je bil tudi sorodnik Ilonke Djuro Pimo, ki je ves večer mirno sedel in pil.
Ko je bila ura nekako pol treh zjutraj, je nekdo izmed opisane četvorice predlagal, da bi šli v Becčin preko Donave, kjer je tudi veselica. Bila je krasna mesečna noč in vožnja po Donavi bi bila prav romantična. Odšli so torej iz gostilne, oba para in z njimi sorodnik Djuro Pimo. In so izginili ...
Nihče ne ve kaka usoda je zadela petorico, toda dne 4. t. m. je vrgla Donava blizu Novega Sada j na suho prazen preluknjan čoln, katerega so spoznali, da je iz Starega Futora in najbrž listi čoln, v katerem so se one noči opisani podali na usodno vožnjo po Donavi.
Ker deklic, ki so bile uslužbeno v tovarni, ni več na delo, in tudi o ostalih treh moških ni sledu, sc domneva, da je vseh pet utonilo v Donavi. Nikakor pa ni mogoče ugotoviti kaj bi bilo nesrečo zakrivilo. Domnevajo pa, da je nesrečo povzročil — alkoholi
f prijaznem Celju Do slavil v kraua-m [«. desetletnico svojega glasbenega delovanja starosta slovenskih organistov in vodja celjske orglarske šole — Karel Bervar. Kdo bi ga ne poznnl — saj je vendar njegovo ime tako tesno spojeno s ceci-lijansko glasbo, katere pristaš in propagator je bil že v dobi cerkveno-pevske reforme in še danes, v svojem šestiiišeskieseteni letu starosti vneto poje in orgla v večjo čast in slavo sv. Cecilije.
Rojen jo bil Bervar 4. novembra leta 1804. v Motniku pri Kamniku. Ko je bil star 7 let, je obiskoval zasebno ljudsko šolo v Motniku pod učiteljem Franc Sajovicem, kajti javne ljudske šole takrat še niso imeli. Ko je po končani šoli ostal še nekaj časa doma, si je kol vnel pevec zaželel postali orglavec. Mali mu je povezala v culo dve srajci in par robcev, pa tako se je napotil leta 1880. v Špitalič k organislu, ki so ga imenovali Pij^Uiž. Pri njem pa je ostal le par mesecev in jo odšeTnflto v samostan v Nazaret, kjer mu je bil velik svetova-vec in učitelj brat Norbert. Po treh letih osnovne izobrazbe se mu je posrečilo priti v Ljubljano v ofglarsko šolo, ki jo je dokončal s prav dobrim uspehom leta 1885. Tu je imel za učitelje odlične gl sbenike: Foersterja, Hribarju in Gnjezdo. Nastopil je svojo prvo službo organista v Blagovici, kjer pa je bil komaj leto dni in že je moral leta 1880. k topničarjem v Gradec. Po odsluženem vojaškem roku pa je sprejel meslo organista v Gornjem gradu. Tedaj so so mu gmotne prilike toliko izboljšale, da je utegnil utešiti svoje želje po še popolnejši izobrazbi, da je lahko od 15. januarja 1. 1895. pa do 15. julija obiskoval konservatorij cerkvene glasbo v Regensburgu, kjer so učili glasbefte vede Haberle, Gricsbacher in dr. Jacob. Izpit je napravil z odličnim uspehom in je takoj ob povratku dobil službo organista pri opatijski cerkvi v Celju. Tu se je začel baviti z mislijo po ustanovitvi orglarske šole, a vendar se spočetka ni upal iz bojazni pred porajajočimi se nasprotstvi od strani vodstva Cillier Musikschule in Nemcev. Ko pa si je pridobil naklonjenost takratnega celjskega župana Stiegerja in s posredovanjem dr. Vladimirja Pegana, odvet nika v Ljubljani, vso podporo pri takratnem dež. glavarju grofu Attemsu, je vložil s predhodnim dovoljenjem cerkvene oblasti prošnjo za podelitev koncesije in 28. septembra leta 1899. je prejel od deželnega šolskega sveta v Gradcu potrjena pravila in dovoljenje za ustanovitev orglarske šole, čije obstoj prehaja že v ena in trideseto leio uspešnega razvoja in delovanja. Iz nje je izšlo že lepo število prav dobrih in izvežbanih organistov, med njimi skladatelj Oevirk (sedaj kapelnik v Senju), mnogo jih je v Ameriki (zlasti France Radi se zelo uveljavlja). Leta 1900 se je udeležil ludi in-strukcijskega tečaja za glasbene učitelje na Dunaju, ki so ga vodili BChtn, Dittrich, Ehrenhofer, Foer-ster, Hom, Pfleger in Mantuani, leta 1907 in 1911. pa obeh tečajev v Diôz. Cacilien Vereina v Gradcu. Uvidevši njegovo zmožnost v glasbeno-pedago-škem oziru, ga je povabil leta 1907. mariborski škof dr. Napotnik v Maribor, da bi imel šestdnevni tečaj za organiste; leta 1912. ]>a se je v istem oziru odzval povabilu dr. Ehrlicha v Celovcu.
Novi Salziifkati
20 odst. bonov
Pred kratkim časom so bili v Zagrebu odkriti falzificirani 20% boni kronskih bankovcev. Policija je pri lej jiriliki uvedla obširno preiskavo in •je aretrala nekega mestnega uradnika. Ta je spravil v promet bonov za 80.000 Din. Povedal je, da je kupil bone od nekega človeka, ki ga ni bilo mogoče nikjer najti. Aretirani mestni uradnik je navedel tudi pričo, ki je baje prisostvovala tej prodaji bonov. Policija pa je ugotovila, da je ta priča že umrla, in je aretiranega uradnika izročila sodišču. To odkritje o falzificiranih bonih je vzbudilo pozornost bank iu lastnikov bonov, da so postali oprezni. V bankah so pozorno pregledali vse te papirje. Tako je prišlo do odkritja novih fazi fikalov.
Prvi falzificirani boni so prišli iz Ljubljane medtem so novi falzifikati prišli iz Dalmacije. Policiji je dosedaj bilo prijavljenih falzificiranih bonov v vrednosti okrog 100.000 Din. Kakor vsi prejšnji, so tudi sedanji falzifikati izdelani na ta način, da so majhne številke bile izpremenjene v večje, številom v besedi pa je bila dodana beseda . tisoč ali liiljada-. Na ta način so falzifikatorji, spretno posnemajoč rokopis, spremenili bone oc' 550 na 55.000 kron. Policija je seveda zopet uvedla energično preiskavo. Sumljive bone so pregledali strokovnjaki in ugotovili falzifikate.
Nato je pričela policija iskali falzifikalorja. Zaslišane so bile vse osebe, ki so imele te bone, de bi ugotovili, kdo je dal prvi te bone v promet. Tt delo je trajalo nekaj dni in policija je jirišla, kakor vsaj kaže sedaj, da prvega prodajalca falzificiranih bonov. To je neki človek, ki živi v Splitu ali i njegovi okolici. O tem je bila obveščena ludi splitska policija, ki bo sedaj preiskala tega človeka Če ne,,bo mogel navesti osebe, od kalere je kupil ponarejene bone, bo aretiran in prepeljan v Zagreb.
Volkovi poČf?cjf» 30 ovac
Poleg Bosne trpi v naši državi od volčje nadloge največ južna Srbija. Pred dnevi je v bližini mesta Gjevgjelije krdelo volkov napadlo ovce tamkajšnjega trgovca Mike Beširoviča in poklalo okrog 30 ovc.
V ponedeljek zvečer so pastirji (ti pastirji! Povsod so enaki!) jiozabili nagnati ovce v stajo in jih je okrog -10 ostalo zunaj. Globoko v noči so za čeli tuliti ovčarski psi, ki so bili zaprti z ovcami. To je zbudilo ovčarje. Ti pa niso pripisovali pasjemu laježu nobene važnosti in so mislili, da psi lajajo pač zato, ker gre mimo orožniška patrulja. Ko pa so zjutraj vstali iu pognali ovce iz hleva, so videli zunaj veliko število poklanih ovac. Sedaj jim je bilo šele jasno, zakaj so psi ponoči tako lajali Nekaj ovac jo na begu pred volkovi pobegnilo celo dva kilometra daleč od staje. Vaški stražniki v vasi Mrzevcih so opazili tisto noč celo krdelo volkov, k.' so šli skozi vas. Ker niso stražniki imeli orožja, niso mogli streljati. Gjevgjelijski lovci pripravljajo pogon na volkove.
NAHOD živčni glavobol, ■
migreno prežene
NOSAL - BAHOVEC
Dobi se v lekarnah. — NOSAL je popolnoma neškodljiv, ker se ne uživa, temveč noslja Išnofa). NOSAL Vas obvaruje gripe. — Kupite NOSAL takoj. Proizvaja Apolcka BAHOVEC, Ljubljana.
Domači strahovi
Pred liekaj dnevi je pretresla srbsko vasico Crljanac vest, da so se v hiši vaščana Dušana Ignjaloviča pojavili strahovi. Strašilo je v kleti Ignjatoviča. Strahovi so premetali vse, kar so dosegli, nnto so se pojavili v sobi 1er vse noči razsajali in tolkli po vratih. Šipe so žvenketale, strahovi pa so pobijali sklede in lonce. Neko noč je strah vrgel Dušanu luč v glavo in le malo je manjkalo, da ni nastal požar. Občinski stražniki so se pričeli za stvar zanimati in so zaslišali domačine. Nato so ostali zvečer v hiši, ko pa je pričelo strašiti, so od straha pobegnili. Občinski odbor pa je bil bolj korajžen in je ludi Sel čakat slrahove. Ko so strahovi pričeli strašiti, občinski očetje niso zbežali, nekateri morda tudi niso mogli. No pa vseeno. Ugotovili so, dn so strahovi prav za prav dri: žina in služlnčad Dušana Ignjatoviča ter dn so oni prirejali vse le nočne izgrede v hiši, da so olašili očeta. Kako je bilo pa potem, ne vetrn»	1
Al t šola preveč zahteva od otrok?
Na prvi pogled se zdi, da ne bo težko odgovoriti. Toda ni tako. To vidim, ko bereni le-te članke, berem jih zelo rad, zakaj vsak ima kakšno dobro misel in kleno zrno. Kar duhovito je postavljeno to vprašanje, zelo potrebno, globoko in široko, obsežno, do neslulne zamotano. Prav je povedal člankar, ki je izrazil željo, naj se ne zaključi prenaglo ta pogovor. Koristno bi bilo, če bi ga bral prosvetni minister, in gotovo ga bero s pomnoženi, ako ve zanj.
Spominjam se pri tem svoje mladosti, ki je bila pred 40 leti in vem, kakšna je bila takrat šola, imam tudi več mlajših bratov in sester, ki so vsi poženjeni in vse pomožene, kajpak imajo otroke in jih jjošiljnjo v šolo. In lo je tisto; vsi mi trdijo na žalost, da šola zahteva preveč, dočim dokazujem jaz, ki nisem oženjen in mi niso dani telesni otroci, da zahteva premalo. ■
Berem pomno te članke o šoli in ko sem bral 10. članek, sem se odločil, da kaj rečem. Pristanem k mislim zadevnega Članka, ampak meni je bolj za osnovno So-lo. Zakaj osnovna šola in vseučilišče sta si Čudovito slična. Res je vmes pelošolska poezija, ki jo naj obvaruje Bog. Toda osnovna šola da učencem jiogon za narod, vseučilišče pa z.a človeštvo, srednja šola pa je samo srednja. Razloček med osnovno in vseučiliško šolo je samo Ia. da otroka v osnovni Šoli pesluje učitelj, če otrok hoče ali noče, na vseučilišču pa sam sili k pestmi, svojemu profesorju. Poglavitno jc, da se povsod obuja veselje do delt.
Važno se ini zdi, kar pisec 10. članka poudarja, da se naj učitelj drži učne knjige. Modri možje so jo pregledali... učenec si jo naj shrani za spomin in pouk za zrela leta.
Učitelj je človek, čc je nu osnovni šoli kje v hribih ali od sveta zapuščenih krajih, se mu rada pojavi tuga, ponižanost m razžaljenost, zdi se mu. da je nekje v slabem obtičal, četudi ima sicer hudo uren, a vendarle prvovrsten in podjeten material za vzgojo. Treba je, da v mestu dobi navodila, naj se ne zaletava na kmetih, naj ve, da je srečuc'jfti nego mestni uradniki, zato naj ne igra prosvetljen-ca ampak prosvetitelja. Vem da so pri tem nemalo muke in da brez božje pomoči ne gre voljno. Imamo pa ludi, hvala Bogu, dovolj dobrih iu plemenitih učiteljev in učiteljic, ki jim bo naša mladina ohranila v srcu hvaležen spomin kakor mi onim. ki so nas učili.
Zadeva iu rešitev njena ni lahka. Saj gre za našo mladost, to so naši spomini, in za našo ljub' mladino, lo so naši upi. Poznamo svojo preteklos! in želimo, da bi bila naša mladina, ki je naša bodočnost, boljša nego smo bili mi Boljša naj bi. ko bomo mi spali v grobovih. Saj jo Bog narode ustvaril ozdravljive, kar krolko pove hrvatski pregovor: l ljeskov je korijen čvorav i kukav, al iz njega niču ispravni Slapovi.
N11 Vašo vprašanje, gospod urednik, odgovorim z besedo mojega kateheta, Rog mu daj dobro, ki je danes še po 40 letih živ: Etwns weuiger wiirr inehr. Nekaj mani. bi bilo več. Tako pa pride jire-m a lo.
STANKO riORJANCIČ
ivrdhe z železnino LI18LJAKA, SV. Petra ccsta 35
priporoča svojo bogato zalogo kuhinjske posode in vsega v to stroko spadajočega blaga.
Koledar
Petek, 7. februarja: Romuald, opat; Rihard, «poznavalec.
Osebne vesli
= Savski ban na inšpekcijskem potovanju. Te dni je savski ban na inšpekcijskem potovanju po Hrvatskem Zagorju. Včeraj je obiskal mesto Varaždin. Ljudstvo ga povsod navdušeno sprejema.
= Iz vojaške službe. Napredovali so za drž. mojstra-ključavničarja v 3. skupini, III. kat. Fr. Čadek in za drž. mojstra-peka v 3. skup. III. kat. Anton Oinerza, Fran jo Kolenc in Ivan Rozman. — Po službeni potrebi so odrejeni za vršilca dolžnosti poveljnika fotografske Stile zrakoplovni poročnik Anton šuh; za poveljnika čete v 1. zrako-plovnem polku zrak. kap. I. razi-. Adalbert Rogu tja ; za vršilca dolžnosti pobočnika 7. zrakoplov-nega polka zrak. poročnik Josip Lankaš; za vršilca dolžnosti poveljnika aeroplanske delavnice 2. zrakoplovnega polka nižji vojno-tehnični uradnik IV. razr. zrak. tehnične stroke Franjo Mihevc; za vršilca dolžnosti poveljnika aeroplanske delavnice 4. zrak. i>olka nižji vojno-tehnični uradnik IV. razr. zrak.-tehnično stroke Ivan šimunec in na službo v štab 6. zrak. polka zrak. kap. 1. razr. Fran Rus in na službo v poveljstvo vojnega okrožja v Skoplju poh. kap. II. razr. Josip Bastijančič.
Mala kronika
★ tudi »slMenčeva« položnica
ima svojo govorico. Ne preslišite je.
it Pomočnik zunanjega ministra prevedel v srbščino Sveto pismo, lz Belgrada poročajo, da je pomočnik zunanjega ministra dr. Lujo Bakotić ponovno prevedel sveto pismo iz grščine v srbščino. Prevod je izvršil že 1. 1922., ko je bil v Rimu pri pogajanjih za konkordat. Dr. Lujo Ba-kotič pravi, da je stari srbski prevod Vuka Ka-radžiča netočen. Bakotič se je v svojem prevodu držal Vulgate in grškega izvirnika. Prevzel je tudi izvirne oblike raznih imen in tujih besed, tako piše :-Ainen mesto, kakor doslej pravoslavni pravijo, >aniim. Barnaba- mesto dosedaj Varuava itd. Sedaj išče Bakotič založnika, da bi nui založil sveto pismo. Dokler [>a tega ne najde, bo njegov prevod tičal v njegovi knjižnici.
•k Preiskava o smrti utopljenca. Iz Prečne, dne 5. febr.: Ker sodno-zdravniška komisija pri raztelesenju utopljenega gostilničarja Mariniča ni našla nobenih znakov nasilja, je vsa zadeva postala Se bolj skrivnostna. Tasta, ki so ga sumili krivde, so takoj izpustili iz zapora. Nadaljna poizvedovanja orožništvo prav pridno nadaljuje. Po pregovoru :čez sedem let vse na dan pride« bo tudi ta nesreča ali zločin pojasnjen.
-ArNov jugoslovanski list v Franciji. Gg. Ljubojevič in Repa« sta ustanovila v Franciji nov jugoslovanski informativni list. List bo zaenkrat izhajal dvakrat na teden v obliki 40/56 na štirih straneh. Listu bo ime: »Jugoslovenski Glasnik u Fnfneuskoj« (' Courier de la Yougoslavie en Fran-oe4). Uredništvo in uprava: Freyming (Mos), rue de la Gare 12. — France.
•к Pol milijona je poneveril. Subotiški policiji se je posrečilo, da je te dni are.irala na postaji Aleksandra Skokotoviča, žilnega agenta iz Budisave, ki je raznim ljudem v Novem Sadu, Ko-vilju in Gjurgjevu poneveril okrog pol milijona dinarjev. Skokotovič je pred dvemi dnevi nenadoma zginil iz Budisave. kjer je imel veliko žitno trgovino. Ko so to trgovci zvedeli, eo ga prijavili oblastem radi poneverbe. Policijske oblasti so poslale tiralico za njim. Belgrajska radio postaja pa je objavila opis pobeglega trgovca Skokotoviča. V Subotici so ga po tem opisu spoznali in aretirali. Skokfrtovič je izjavil, da je čakal na novosadski
DIX AVE 1LON
Émile Souvestre:*
Kmet in odvetnik
Neki Bernard, bretonski kmet, je prišel po opravkih v Hennes. deželno glavno mesto in videl, ko je oskrbel vse svoje posle, da ima še nekoliko prostih ur. Ze prav,« je pomislil, >bom lahko stopil k odvetniku.« Veliko so mu namreč pripovedovali o nekem odvetniku: pisal se je Potier, in kmetje so trdili, da je dobil sleherno pravdo, katero je prevzel. Bernard si je že poprej zabeležil naslov. Poiskal je torej ulico Saint-Georges in videl, da ima znani odvetnik jako dosti obiska. Dolgo je čakal v sprejemnici, dokler ni prišel na vrsto. Potem ga je peljal sluga noter. Gospod Potier mu je ponudil stol, položil na pisalno mizo svoja očala in ga vprašal, kaj želi?
»Stvar je namreč ta, gospod odvetnik,« je pričel kmet iu v zadregi med prsti sukal klobuk, »veliko so mi pripovedovali o vas, uo, iu če sem že prišel v Rennes, sem mislil, da vas o priliki tudi lahko naprosim za nasveL« »Hvala lepa za vaše zaupanje,« je rekel odvetnik, »imate torej pravdo?« »Jaz da bi se pričel pravdati? Ne, gospod, Ia posel ni pi-škavega oreha vreden. Od kedaj živi Pierre Bernard na svetu, — to je namreč moje ime — z nobenim se še ni nikoli prepiral.« »No, morebiti ste kaj podedovali ali mislite razdeliti premoženje med otroke?« .Tudi ne, gospod odvetnik. Oprostite, a ne kaže, da bi kaj delili v moji družini. Saj zajemamo vsi iz iste sklede, kakor se pravi.« »No, morebiti hočete kaj prodati ali kupiti, in bo treba podpisati pogodbo?« »Ne, ne. Pri moji veri, nisem tako
* Znan bretonski pripovedovalec (1806—1864).
vlak na postaji, ker se je mislil sani vrniti v Novi Sad in se prijaviti oblastem. Priznal je, da je poneveril 150.000 Din, za ostalih 850.000 pa pravi, da so mu jih na poti pokradli žepni tatovi. Policija sodi, da ima Skokotovič v Subotici sokrivca, ki mu je skril denar.
ir Trgovina i dekleti. Policija v Senti, ki ,ie začela vneto zasledovati trgovce z dekleti, je od matere Oegledi dobila pismo, katero ji je pisala hčerka iz nekega mesta (ki ga policija ne pove) in kjer hčerka piše materi, naj jo reši, ker je bila v strašen krnj prodana zn nekaj stotakov. Na podlagi tega pisma je policija zbrala jHKlatke naprej in ugotovila, da so zločinci doma v Subotici in Novem Sadu. Več je že aretiranh, ampak policija prikriva izid preiskave, ker še niso vsi pod kljvčem.
-Д- Natečaj za H. pešadijsko podoficirsko šolo.
H.	pešadijska podoficirska šola prestolonaslednika Petra v Bileču-Hercegovina, bo sprejemala gojence
I.	maja 1030. leta. Gojenci ne sinejo biti mlajši kakor 17 in ne starejši kakor 21 let. Vsa bližja obvestila zahtevajte od domačih občin, pri žandar-meriiskih postajah in pri vseh vojaških komandah. Prošnje za vstop v šolo se sprejemajo takoj.
if Gremij trgovcev za ljubljansko okolico ima svoj redni letni občni zbor v sredo 12. t. m. točno ob 9 dopoldne v zlorovalnici Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, pritličje, desno.
ir V Uradnem listu kraljevske banske uprave dravske banovine St. 28 od 0. t. m. je objavljen Zakon o občem aktu prijateljskega poravnavanja spornih vprašanj arbitraže in sodnega reševanja, podpisanem v Belgradu dne 21. maja 1929 med državami Male antante« (Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne 29. novembra 1929) in »Uredba o izvrševanju očuvalnih odredb- (SI. novine z dne 23. januarja 1930).
-k Zorko Prelovec: Album narodnih pesmi za srednji glas s spremljevanjem klavirja. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, Cena albumu 30 Din. Naši pevci in pevke so z veseljem pozdravili to tudi nu zunaj lično zbirko priprosto, pa vseeno učinkovito prirejenih slovenskih narodnih pesmi. Naj bi našle pot prav v vsako slovensko glasbo ljubečo družino.
■Ar Gospodinje Vaše perilo pere, posuši, monga ali lika tovarna Jos. Reicb.
Nesreča ne počiva
—	Utonil je prošlo nedeljo v potoku Pšata 12 letni Franc Kokalj p. d. Janezov iz vasi Pšata pri Sv. Jakobu ob Savi. Domov grede je gruča dečkov uganjala burke in v otročji ražposajemati je živahni dečko snel z glave tovarišu čepico ter jo vrgel v po-tok. Fant je hotel čepico zopet potegnili iz vode. a mu je na polzkem obrežju spodrsnilo, padel je v vodo in utonil. Na pomoč poklicani sosedje so ga potegnili iz vode toda žal že mrtvega.
—	Smrt pod vlakom. Med postajama Za-prešič in Savski Marof blizu vasi šfbice je včeraj vlak neki ženski odtrgal glavo. Ne ve se, ali se je zgodila nesreča, ali pa je nesrečnica grešila nad seboj. '
—	Dubrovniški parnik »Daksa« pogrešan.
Te dni je dospela v Dubrovnik vest, da so ljudje našli 28. januarja na portugalski obali pri Felispe-riji reševalni pas in dele ladje, kos poveljniškega mostu in desko z napisom »Daksa« Dubrovnik. Zaradi teh neugodnih vesti in velikega Viharja, ki je zadnje dni divjal na morju, je zavladala bojazen, da se je parnik • Daksa,- ponesrečil. Uprava Du-brovnišk* Plovidbe, katere last je parnik »Daksat, je takoj zahtevala brzojavno obvestilo od Lloyda jiri svoji agenciji v Londonu. Sporočeno ji je bilo, da je »Daksa signalizirala pri Mautienu za Rotterdam ter so jirepričani, da je parnik -srečno dospel na svoj cilj. Medlem pa je zopet prišla brzojavka od agencije Dubrovniške Plovidbe preko Lloyda v Londonu, da tisti parnik, ki je pri Mautienu signaliziral, ni bil »Daksa«, temveč parnik »letina« in da ni znano, kje je parnik »Daksa« ter da o njej ni vesti. »Daksa je odplul dne 19. jan. iz La Goulette pri Tunisu v Rotterdam in je bil nato-vorjen z železno rudo. V Rotterdam bi moral priti dne 2. t. m. Radi teh vesti je zavladala v Dubrovniku bojazen, da se je »Daksa^ potopila. Vendar je še upanje, da se lo ni zgodilo, ker je ladja močna in odporna. Parnik »Daksa< je bil 1.1911. zgrajen v Angliji. Ima 7500 ton nosilnosti, posadka šteje 36 ljudi, glavni kapetan pa je Valentin Vlakok. Moštvo je povečini iz severne Dalmacije, ostali del pa iz dubrovniške okolice.
bogat, da bi kuj kupoval, a tudi ni sile, da bi moral kaj prodati.« »Kaj pa iščete potem pri meni?« je začuden vprašal odvetnik. Kaj? saj vam pravim, gospod,« se je v zadregi nasmehnil Bernard, »konsultirati sem vas prišel... to se razume, da bom tudi pošteno plačal, kar stane... če sem že v mestu, sem mislil, bo treba izrabiti priliko.«
Potier je vzel pero, polo papirja iu kmeta vprašal, kako se piše? ■•Pierre Bernard,« je ta odgovoril ves srečen, da ga je odvetnik razumel. ^Starost?« »Trideset let ali nemara malo več.« Poklic?« ' Posestnik, kmetovalec sem.' Odvetnik je zapisal menda dve vrstici, zložil papir in ga izročil čudnemu obiskovalcu. •Torej je stvar v redu?« je vprašal Bernard. »To pa je dobro. Pri vas člorek res ne izgubi po nepotrebnem svojega časa. Koliko pa se plača za k o n s u 11 a c i j o , gospod odvetnik?« »Tri franke.«
Ko je dospel kmet domov, je kazala ura skoro štiri popoldne. Bil je utrujen po poti in sklenil, da bo malo zaspal. A imel je zunaj na travniku pokošeno krmo, ležala je že drugi dan popolnoma posušena, in zdaj je prišel hlapec ter hotel, da bi jo nemudoma pospravili. Kaj bi tako hiteli nocoj?« je rekla gospodinja, ki je prišla možu naproti. Prepozno je že postalo. Tudi jutri bomo lahko naredili, in ne bo treba tako hiteti.« Hlapec je ugovarjal, da se vreme lahko spremeni, da ima pripravljeno vprego, in tudi delavci da zdaj nimajo drugegn posla. A gospodinja je trdila slejkoprej, <la je vreme stalno in bi bila prekmalu noč. Bernard, ki je poslušni, kako sta se prepirala, ni vedel, kaj bi sklenil, a nenadno se je spomnil na odvetnikov papir. »Po-čakajta,« je zakliral, »saj imam k on sul-
Ljubljana
Kai bo danes?
Drama: Zaprto. Opera: Zaprto.
Union ob 8: 2ena v luči zgodovine. Lekarne: Nočno službo imajo: Dr. 1'iccoli, Dunajska c. 0 in Mr. Bakarčič, Sv. jakoba trg 9.
Konec kuharske razstave
Tudi včeraj je bil obisk kuharske razstave zelo lep. Obiskalo je včeraj razstavo okrog 3000 ljudi. Med temi je bilo več gospodinjskih in samostanskih šol ter internatov. Mlada dekleta so z občudovanjem ogledovala razstavljene mojstrovine. Skupno se ceni, da je v vseh teh dneh obiskalo kuharsko razstavo približno 9—10.000 ljudi. Zanimanje je vladalo za vse razstavljene stvari in za vse oddelke ter je, kakor prva dva dni, vladala tudi včeraj v razstavni dvorani precejšnja gneča. Le v opoldanskih urah je nekoliko |x>pustila.
Da se ljudje zelo zanimajo za dobre stvari, namenjene želodcu, dokazuje tudi lo, da so slučajno prisotni kuhinjski šefi vedno nadlegovani od raznih dam, ki sprašujejo za razna navodila, tako da se že noben mojster kuhar ni upal več na razstavo. Tvrdka Meinl je morala tudi včeraj potočiti obilo škodelic kave, tvrdka Bolaffio pa je naprej delila vinske poskušnje. Samo na poskiišnjah je ta tvrdka potočila okrog 7 hI vina. Približno računamo, je torej vino ookusilo vseh 10.000 ljudi, ki je obiskalo razstavo. Ce kdo ni prišel pokusit, je pa marsikdo drugi prišel dvakrat, celo trikrat. Razstava se je zakliučila snoči v poznih urah s pokušanjeni raz-stavb'enih jedil v union, restavraciji ter v »Zvezdi« in pri »Slonu«.
Veselo iz Rumene hiše
Na Poljanskem nasipu doli ob Ljubljanici stoji zgradba, ki napravi nekam mučen vtis na mimoidočega. Je pa to »najblažja« zgradba v dvojnem pomenu. Nudi ubogim duševno bolnim pomoč. Kako plemenito! V drugem traktu pa vlada živahno vrvenje; je tu dom vzgajaiišča mladih src, ki so brez domače tople odgoie, brez velikodušne ljubezni za hip morda zgrešila pravo smer. In kdo bi je ne v takih žalostnih okolnostih? Toda zone! hočejo k solucu... Zatorej je to poslopje velikopotezne vzgo;i».*ainosti za Slovenijo. Vzgojiti, vrniti domovini aobre člane a ne s surovo silo temveč z ljubeznijo. Saj brez ljubezni ni zaupanja in brez zaupanja ni vzgoje. Že blagopo-kojni g. Sadar je doumel cniinentno važno funkcijo, ki jo mora vršiti vzgojitelj tc mladine in je zato posvetil vse svoje odlične vzgojne sile temu delu. Ni možno zabeležiti kako globoko sled je zarisalo njegovo delo v srca mladih bitii, ki so odhajala prenovljena tja v viharno življenje. In sedanji upravitelj g. Stritar nadaljuje z isto ljubeznijo težavno vzgoino delo. Zlasti ie treba poudarjati blažilno smer odgoje, ki jo skuša upravi-telistvo doseči s prirejamem vzgojnih iger. Moderni vzgoieslovni teoretik p. Mendousse, a še pred njim bi. Don Bosco sta že doumela, da je nekak soodločujoči faktor pri vzgoinem delu praktično sodelovanje mladine nri igrah. Te razviiaio v otroku fantazijo in ga vzpodbujajo k vedno večji iniciiativi ter so mu v priietno nadomestilo za vse drugo, kar pogreša mlado, domu odtrgano srce.
V nedeljo n. pr. so uprizorili mladi fantje vzeaiališča igro: »Velikodušni sin«, ki ima zelo blažilno vsebino. Mladi ipralci so se nolni vneme uglobili v svoje vloge, da je igra kar »živela« pred gledalci. Vsa časi režiserju učiteliu g. Stele-tu. ki posveča svoje sile teinu važnemu, težkemu delu. Naj bi se javnost nekoliko boli zanimala za la »trakt rumenega poslopja ob Ljubljanici« ter v obilnem številu poselila mladinske prireditve. Ne bo odšla brez veselja! Vzljubila bo to mladino in njene vzgojitelje!
e
O XVI. prosvetni večer bo posvečen ženi v luči zgodovine«. Na programu je solospev iz SaUnerjevega oratorija . Asuinptio katerega poje gdč. Zalka Žalarjeva, na klavirju spremlja gdč. Л1 binca Leskovčeva. A. Aškerčevo Jud it« recitira gdč. Anica Žalarjeva ob ^jùpiiënih slikah »Ju-dite-r. G. predavatelj dr. p. "R. Tominec bo v predavanju omenil vse odlične žene, ki so igrale v zgodovini važno vlogo. Zastopana bo tudi žena kot vzgojiteljica, junakinja, pisateljica, umetnica itd. Predavanje je opremljeno s skioptičnimi slikami. Na ta prosvetni večer vljudno vabimo vse ljubljansko ženstvo, ki se zanima za to ali ono žensko
t a ci jo. To je izvrstna stvar: pri najboljšem odvetniku sem jo dobil, in me je stalo samo tri franke. Le poglej, Tereza, kaj piše doktor, saj znaš čitati vsako pisavo. Odvetnik že ve, kako je treba ljudem pomagati.« Gospodinja je vzel« papir in počasi prečitala ti dve vrstici: Ne odlašaj nikoli do jutri, kar opraviš lahko iie danes.« »No, torej!« je zaklical Bernard, ali sta razumela? Le hitro na travnik! Pokličite dekleta in fante, pa naj še daues pospravijo vso krmo I« Žena mu je hotela ugovarjali, a odvrnil ji je, da so trije franki tudi denar, in se ne bi splačalo konsultirati odvetnika, če ne bodo vpoštevali njegove nasvete. Bernard je sam šel na delo in se je povrnil domov šele pozno ponoči, ko je bila pospravljena vsa krma.
Vreme je menda hotelo pokazati, da je ime) gospodar prav. Ponoči je izbruhnil vihar, hudournik je poplavil vso dolino in kmetom odnesel vso pokošeno in na kupe zloženo krmo. Samo Bernard je ostal obvarovan vsake škode. Od tega časa je tako spoštoval odvet-nikovo navodilo, da se ga je zmerom držal in pozneje tudi postal uajbolj premožen posestnik v okolici. Vedno je bil hvaležen odvetniku in mu je letno jeseni poklonil par najboljših piščancev. Tudi sosedom je vedno pravil, da je »predvsem treba spoštovati seveda Božje zapovedi, sicer pa je najbolj koristna stvar na svetu k o n s u 11 a c i j a pri dobrem odvetniku«.
Kostanj
Stanovali smo v predmestju. Neki kmet, ki je dnevno z osličkom pripeljal sočivje v mesto, ga ie prodajal tik nasproti naše hiše. Jeseni, ko jo imel tudi sadje, smo vsi otroci
vprašanje. Žensko gibanje je pri nas šele v prvlb počelkih. Uspehi tega gibanja so pa v rokah našega ženstva samega. Čim več zanimanja bodo žensko pokazale zn to gibanje, tem lepši bodo uspehi. Večer se vrši danes v unionski verand ni dvorani ob 8, konec ob 9. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5, in sicer sedeži 3 Din, stojišča 2 Din.
© Gledališka predstava bo v nedeljo februarja 1930, ob 7 zvečer v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12 Drugič se bo vprizorila na odru Rokodelskega doma zabavna igra Utopljenca-, burka s petjem v treh dejanjih, spisat Ne-stroy. Režiser je g. Janko Novak. — Predprodaju vstopnic: V soboto dne 8. februarja od 6—8 zvečer in v nedeljo dne 9. februarja od 10—12 dopoldne v Rokodelskem domu.
o Predavanje o »Naši gledališki kritiki«, ki je bilo zaradi naznanjenih ovir v zadnjih nedeljah preloženo, se bo vršilo nepreklicno v nedeljo, 9. februarja ob 10 dopoldne v zbornični dvorani ljubljanske univerze. Predava režiser g. Ciril Debevec. Vstop prost
0 Ceskoslovenskâ Obec v Ljubljani. V nedeljo 9. t. m. ob 16 v Narodnem domu predstava lutkovega gledališča Hana in povodnji mož«.
© Gremij trgovcev v Ljubljani sklicuje za v torek, dne 11. 1. m. točno ob pol 9 zvečer v posvetovalnico Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, I. nadstr.. svoj redni letni občni zbor.
0 Nova koncertna dvorana. V palači železniške direkcije je otvorjena dvorana za intimne koncerte, ki jih bo prirejalo železničarsko glasbeno društvo »Sloga«. Prvi tak koncert bo v ponedeljek, 10. februarja t. 1. ob pol osmih zvečer pod naslovom: »Sonatni večer«. Na sporedu je po ena Beethovnova in Griegova Sonata ter Dvorakova sona-tina za vijolino in klavir. Spored izvajata gospod profesor Karel Jeraj (vijolina) in g. Herbert Svetel (klavir). Sloga otvori s tem večerom ciklus koncertov, ki naj seznanijo njeno članstvo in vse druge, ki se zanimajo za glasbeno umetnost z vsemi panogami glasbe. Pred vsakim koncertom bo kratko poljudno uvodno predavanje. Na prvem večeru bo predavanje obravnavalo splošno temo o »Unievanju glasbene umetnosti«. Na ta način naj se zlasti železničarski stan jjodrobno seznanja z resno umetnostjo in naj jo ume pravilno ceniti. Dostop clo koncertov je pa, kolikor bo prostora v dvorani, tudi za vse oslalo občinstvo. Da se omogoči udeležba najširšim slojem, bo društvo pobiralo za kritje režijskih stroškov Ie najmanjšo vstop« nino od 2 do 5 Din. Za železničarje velja enotna cena 2 Din.
0 Vreme v Ljubljani je bilo včeraj ves dan deževno. Deževalo je ves dan. Jutranja temperatura +3 stop. Celzija, najvišja 4.8 stop. Celzija. Barometer 753.9.
Maribor
□ Zavod za pospeševanje obrti v Mariboru. Tukajšnji gospodarski krogi se že delj časa bavijo z načrtom, da bi se osnoval v Mariboru Va-•vod za pospeševanje obrti, ki bi naj bil od največje važnosti za razvoj in procvit obrtništva v obmejnem delu banovine. V to svrho jc mestna občina vstavila v proračun tozadevno vsoto 50.000 Din, kt bi naj ob prisjievku zbornice za TOI ter v postov prihajajočih korjioracij omogočila ustanovitev omenjenega zavoda. Zadevni konkretni zaključki so se storili na posebni anketi, ki se je vršila v sredo na tukajšnjem magistratu. Anketi so med drugimi prisostvovali mestni župan dr. Juvan, dr. Pretnar za zbornico za TOI, Subie za mesto Celje, zadružni nadzornik Založnik za drž. oblast, mag. syetnik Rodošek, Weixl za mariborski gremij, Bureš za zvezo obrtnih zadrug ter Zemijič in Oset za zvezo gostilničarskih zadrug. Na anketi se je naglašalo, da je mestna občina vstavila tozadevno postavko v mestni proračun samo pod pogojem, da se tak zavod ustanovi tudi v Mariboru. Tudi so se zastopniki mariborskih gospodarskih krogov, ki so se vsi izrekli za čimprejšnjo ustanovitev omenjenega zavoda, sporazumeli na gotov znesek, ki bi ga naj dala zbornica za TOI tozadevno na razpolago. Za uresničenje omenjenega načrta se bo sestavil v kratkem pripravljalni odbor, ki bo z intervencijami na pristojnem mestu skušal čimprejo dovesti do uresničenja omenjeni načrt. Akcijo mariborskih gospodarskih krogov za ustanovite^za-voda za pospeševanje obrti moramo najtopJijl^o-zdravili; saj predstavlja uresničenje tega načrta za Maribor brezdvomno veliko pridobitev.
П Za ustanovitev stanovati skega sveta. Iz tuk. soc.-pol. urada je izšla iniciativna misel, da bi se naj osnoval poseben stanovanjski svet, ki bi naj kot posredovalni organ med najemniki in hiš. posestniki skušal doseči sporazum v vseh slučaji!, odpovedi stanovanja, izmenjave stanovanja, višine, najemnine ter imdaljšanja deložacijskega roka. V omenjenem stanovanjskem svetu naj bi bili v smi-■^■■^»■"■•■ишишришишвшжга
postajali okoli njega in s hrepeuečimi očmi gledali zapeljiv oslov tovor. Nekoč je bila skušnjava premočna. Ta dan je namreč osliček privlekel debelo, ua več krajih preluknjano vrečo, skozi katero so gledali debeli lesketajoči kostanji. Zdelo se je nam, da se nalašč nastavljajo in izzivajo našo pohlepnost. Naj-pogumnejši tovariši so pristopili bližje in eden je predlagal v kmetovi odsotnosti, da naj malo razširimo luknje. Pričeli smo ugibati in samo jaz sem ugovarjal. Toda večina odloča, in tatovi so šli ua delo, medtem ko sem se jaz postavil pred vrečo in vpil, da se je ne sme nihče dotakniti. Navesti sem hotel različne tehtne razloge, a dobil sem eno po gobcu, in to mi je ustavilo besedo. Brcnil sem napadalca, in tako je nastal splošen pretep. Postal je zame usoden, kakor Waterloo za Napoleona.
Nisem bil namreč kos množici nasprotnikov in sein padel ter v padcu zvrnil na tla tudi vrečo, katero sem branil. Kmet, ki je začul velik ropot, je pritekel na lice mesta in me nušel pod nogami svojega osla sredi raztresenega kostanja. Oslali otroci so se hitro porazgubili. Kmet, ki je videl njihov beg, je razumel, kaj so hoteli, a me je imel seveda za njih tovariša. Predno sem mu kaj utegnil povedati kako in kaj, me je z bičem namlatil za tatvino, katero sein hotel preprečiti. Bil sem hud, a prepouoseu, da bi se zagovarjal.
A zdaj, v starejših letih, se mi zdi večkrat, da mi je kostanjar, ki me je natepel. nehote izkazal veliko uslugo. Naučil me je, da moramo delati dobro zavolj dobrega samega in nc radi nagrade, pa mi je tudi'dal priložnost pokazati mojo značajnostl
slu omenjenega načrta socialnopolttičnega urada po en zastopnik mestne občine, društva stanovanjskih najemnikov,i društva hišnih posestnikov in socialnopolitičnega urada. Društvo stanovanjskih najemnikov je že dalo svoj pristanek, dočim dru-Stvo hišnih posestnikov še okleva. Morda bo ob ugodni intervenciji še možno ustvariti v tem pogledu sporazum ter prepričati predstavnike mariborskih hišnih posestnikov o potrebi ustanovitve takega posredovalnega organa v okvirju tukajšnjega socialnopolitičnega urada.
□	Družina mariborskih strelcev je zborovala v sredo zvečer pri Zamorcu. Ob pričetku zborovanja je članstvo počastilo spomin pokojnega dr. âestana. Po poročilih odbornikov in sprejetem nbsolutoriju se je izvolil sledeči odbor: polkovnik Putnikovič, predsednik; dr. Tendernik in dr. Čer-nič, podpredsednika; inž. Hužič, tajnik; Vrisk, blagajnik; dr. Kovačič, vpok. polkovnik Kristan, major Cener, kapetan Grabrič, Reja, Cestnik, Ogrizek in ]>odpolkovnik Dic odborniki. Na občnem zboru se je sprejel sklep, da se naj odpošlje ministru prosvete prošnja za dovolitev pristopa dijaške mladine k družini strelcev; tudi se je poslala uda-noslna brzojavka Nj. Vel. kralju in predsedniku ministrskega sveta generalu Živkoviču ter pozdravna • brzojavka vojnemu ministru S. ltadžiču, bivšemu predsedniku polkovniku Stanojloviču ter osrednjemu odboru v Belgradu. Zbora mariborskih strelcev so se udeležili predstavniki oblastev in društev, med drugim okrajna načelnika dr. Ipa-vie in dr. lladn, mag. svetnik Rodošek za mestno občino ter predsednik Aerokluba dr. Tominšek.
□	Od danes naprej se predvaja v tukajšnjem Grajskem kinu znameniti film »Slmka«. Ob delavnikih plača dijaštvo pri skupni udeležbi štiri dinarje za t., II. in lil. prostor. Čitatelje opozarjamo ua današnjo prilogo v Slovencu«'.
□	Planincem. Članarina za tekoče društveno leto za podravsko podružnico slov. plan, društva v Rušah se lahko plača pri tukajšnji podružnici Celjsko posojilnice na Aleksandrovi cesti 11.
□	Smrtna kosa. Preminula sta: Katarina Zahradnik, soproga frizerja, stara 78 let, Grajski trg'3. Pogreb jutri ob 14 na studeniško pokopališče. — Josip Sosič, zasebnik, star (1(5 let. Pogreb danes ob 15 na niagdalensko pokopališče. Rajni je bil pred vojno uslužben pri mestni plinarni v Trstu; med vojno se je kot begunec zatekel v Maribor.
□	Na delovnem trgu. Takoj dobijo zaposlitev preko tukajšnje Bor/.e dela: 1 kamnosek, 1 že-lezolivar, 1 slrokovmt moč za izdelovanje ladjinih vrvi, 1 kovač, t bolniška strežnica, 1 šiviljska va-jenka, 1 kuharica, 2 delavki, C dekel, 1 hotelska sobarica 1 trg. vajenka ter 2 natakarici.
□	Iz tukajšnje vinarske in sadjarske šole. Dvodnevni kletarski tečaj bo 7. in 8. marca. Pouk bo teoretičen iu praktičen ter traja dnevno od 8 do 12 In od 14—18. — Dvodnevni sadjarski tečaj pa bo due 8. in 4. marca. Prvi dan se bo obravnavalo sajenje, oskrba in gnojenje,jlmgi dan pa po-mlajenje in precepljanje sadnegee^ja. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja отг-«—12 ter od 14—18. Zanimanci naj javijo svojo udeležbo z dopisnico do konca februarja ravnateljstvu tukajšnje vinarske in sadjarske šole.
□	Pri igri se je ponesrečil 11 letni dijak Franc Jakopin, Jezdarska 8. Na bližnjem travniku je padel lako nesrečno, da si je pri padcu zlomil desno nogo. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico.
□	Pri »šnopslu« in »ferblu« sla ga ofer-nažila za šest jurčkov in čez. Posestnik Martin je prišel malo v vas. V neki gostilni v Mlinski ulici se je znašel v družbici dveh mesarskih pomočnikov — Lojzlna in Janeza; najprej so »šnop-elalk, potem pa l'erblali<. Pozno se je Martin zavedel, da je zapadel kunštim dveh prelkanežev in da je ob šestero jurčkov in štiri stotake. Pri Janezu so našli gotovine še za 302 dinarja, glede ostalega zneska nc ve ničesar konkretnega. Jane/, in Lojze ložirata zaenkrat pri Grafu; morda st bosta medtem osvežila spomin glede ostalih Seštelo jurčkov.	.
□	Sprememba voznega reda na 'mestnih avtobusnih progah. Vsled izredno slabe frekvence se ukine dne 8. februarja 193« na progi Glavni trg—Glavni kolodvor vožnja z avtobusom št. la. Z ozirom na to se spremeni tudi vozni red proge Glavni trg—Studenci radi zveze z avtobusi proge Glavni kolodvor—Kasarna Kralja Petra. Tozadevni vozni red je razviden na avtobusni postaji na Glasnem trgu. Vozni čas ostane isti in je razlika samo v času odhoda in prihoda. Tako n. pr. odhaja avtobus z Glavnega trga v smeri Studenci redno ob (5.22, G. 52 itd. do 19.52 z edino izjemo ob U, 11.45 in 12.15. — Odhod iz Studencev ob 6.37, 7.07 itd. do 20.07, zopet z izjemo ob 11.25 in 12. — Ob sobotah, nedeljah in praznikih vozi zadnji avtobus z Glavnega trga na Studence ob 20.52 in odhaja iz Studencev ob 21.07.
□	Člani Podravske podružnice S. P. D., stanujoči v Mariboru in okolici, lahko plačajo članarino pri podružnici Celjske posojilnice v Mariboru ter lahko tam tudi oddajo legitimacije v svrho potrdila oz. prošnje za znižano vožnjo po železnicah. — Podravska podružnica S. P. D.
Celie
'gr Pevci in pevke! Pevska vaja, ki se je po daljšem premoru zopet vršila prošli petek, je pokazala razveseljivo voljo izredno lepega števila za petje navdušenih ženskih in moških. Saj ji je prisostvovalo preko 50 pevcev in pevk. Manjkal pa je še ta in oni, ki bi ga pevski zbor Katol. prosvetnega društva celjskega rad pozdravil v svoji sredi. Drevi točno ob 8 je zopet vaja.
er Na naslov mariborskega gledališča smo prejeli sledeče zelo upravičene vrste iz krogov abo-nentov: Prošlo sredo so nam Mariborčani servi-rali omledno komedijo kar treh francoskih piscev »Lepo pustolovščino«. Ta pustolovščina ni niti lepa niti ni pustolovščina. Banalni »vic«, podan brez vsake volje s strani igravcev, neupravičeno dolgi odmori, skratka koncertrirau dolgčas pri vseh resnih gledaliških obiskovalcih je povzročal, da je del resne publike pred koncem zapustil gledališče. Tako igro nam naši celjski diletantje lahko servirajo vsak čas, pa nam jo navadno boljšo. Ako že hoče gledališče prihajati v Celje s takimi stvarmi, naj jih vsaj abonentom ne servira. Kakor ču-jemo, nameravajo prihodnjo sredo za abonente uprizoriti Doboviškovo »Radikalno kuro«. Sodbo o tetn, če je res naloga resnega in na javno podporo računajočega gledališča, da uprizarja dela kvalitete, kol je baš ta »Radikalna kura«, so izrekli poklicanejši. Mi celjski abonenti smo si jo ogledali, ko ste nam jo igrali izvne abonma in absolutno nimamo želje hoditi jo še enkrat gledat. V bodoče bi vsaj to želeli, da nam uprava gledališča pove v naprej, da misli take stvari igrati še enkrat za abonma, da ne bomo trosili denarja za drage izvenabonmaiske predstave. Končno bi pripomnili, da živimo že sredi druge polovice sezone in da imamo glasom danili nam obljub videti še marsikaj. česar nam mariborsko gledališče doslej še ni nudilo. Gledališče se je letos z nekai dobrimi in povrh rednimi predstavami začetkom sezone lepo uvedlo Cemu sedaj naenkrat vzbujali nezadovoljnost z neredom in slabimi predstavamil
er Poskusna vožnja s »Tatra« izletnini avtobusom. Prošli teden se je pojavilo v Celju elegantno veliko vozilo svojevrstne zunanjosti. Bil je to izletni ali razgledni avtobus znamke »Tatra«, ki jo v Celju zastopa za vso Slovenijo g. Werner Sti-ger. Avtobus namerava kupiti celjsko mestno avtobusno podjetje za izletniške vožnje v Logarsko dolino. Prošlo sredo se je vršila poskusna vožnja iz Celja v Velenje iu nazaj preko Dobrne. Udeležili so se je predsednik mestnega avtobusa g. dr. Ogrizek, magistralni ravnatelj Šubic ter mestni inžener Pristovšek. Vožnja je vseskozi uspela in vozilo je pokazalo izredno usposobljenost za naše ceste.
■& Koncert pevskega ïbora ljubljauske Glasbene Matice se vrši v Celju v nedeljo dne 9, t. m. ob 4 popoldne v Celjskem domu: t. Kratko uvodno predavanje. 2. Jakob Gallus (Petelin) (1550 do 1591): a) Laus et pereanis gloria; b) Ave Maria. 3. Anton Lajovic: a) Bolest kovač, b) Lan, c) Zeleni Jurij, d) NnpitnlCa. 4. Jakob Gotovac: Jadovanka za teletom. 5. Slavenski: Molitva dobrim očima. 6. Emil Adamič: a) Komarjeva ženllev, b) Lepa Jana, c) Mlad junak. 7. Benj. Ipavic: Ilirija oživljena. 8. Stevo Mokranjac: Rukovet srpskih narodnih pesa-ma sa Kosova. 9. Dr. Anton Schwab: Zdrava Marija. 10. Hatze: čergo moja čergice. 11. Ant. Andel: Igra kolo. 12. Matej Hubad: a) Gor čez jezero, b) Miška, c) Skrjanček. — Dosedanja predprodaija vstopnic zu ta koncert pri Goričar & Leskovšek kaže, da bo koncert popolnoma razprodan. Zato nujno svetujemo zlasti onim z dežele, da si vstopnice lakoj nabavijo, ker bodo sicer v nedeljo lo težko dobili pristop na koncert.
Pišejo nam
IZ LITIJE.
Prva brezalkoholna gostilna v litijski občini. G. Premk Alojzij, posestnik iz Gradca pri Liliji je otvoril novo gostilno, 110 hvala Bogu le brezalkoholno, ki je prva v litijski občini in kot taka za okoliš Gradca dobrodošla. Želimo podjetnemu g. Premku mnogo uspeha.
Nedeljska plesna prireditev gasilcev v Sokol-skein domu ni bila Bog ve kako obiskana. Manjkalo je osobito pravili Litijanov. Tudi finančni uspeh veselice je mnogo slabši kakor zadnja leta. — Vzroki so različni. Prvič delavski stan svojega trdo prisluženega denarja ne razsiplje več in je pričel šlediti. Drugič pa so glavni podporniki gasilstva v Litiji nekam ozlovoljeni. — Val plesne norosti je letos dosegel (udi Liitjo. — Plesnih šol je kar več, glavna v Sokolskem domu, druga za predilniške uradnike v dvorani na novih stavbah, nekatere zasebne družbe pa so si naročile plesne učitelje kar iz Ljubljane. In da Litija ne zaostaja za drugimi kraji, se hode letos prvič vršila plesna (ekma in najboljši par bode nagrajen iu diplomiran .. In svet si še upa tožiti o slabih časih! Seveda pri taki norosti propada marsikje gospodarstvo in morala, ki bo letos radi izredno dolgega kurentovanja še posebno globoko padala in padla, če pojde tako naprej.
Cerkveni vestnih
Tečaj duhovnih vaj za rekrutc v Domu od 8. do 12. t. m. je popolnoma zaseden, zato se ne sprejemajo več novi priglasi. Tudi tečaj za može od 15.—10. je že polnoštevilen. — Vodstvo Doi4».#
Iz društvenega življenja
Akademski pevski zbor bo imel v soboto, 8. febr. ob 11. uri dopoldne izredni občni zbor v balkonski dvorani na univerzi. Udeležba za vse člane obvezna in nujna, ker gre za nastope v bližnji bodočnosti. — Odbor.
Breznica. V nedeljo, dne 9. t. m. ob 4 pojxil-dne ponovno vprizore v »Društvenem domu« »Revčka Andrejčka«. Igrajo Smokučani in Rodinj-ci v prid požarne brambe. Kdor se hoče nasmejati ali najokati, naj le pride, ne bo mu žal.
Jcr.ira. Kat. prosv. društvo priredi v soboto dne 8. t. m. ob 8 zvečer v Društvenem domu kino-predstavo »Divna zemlja Bali«. Film kaže krasne pokrajine ter zanimivosti in posebnosti prebivalcev te divne zemlje. Sodeluje tamburaški zbor.
Šmarje pri Jelšah. Udeleženke kmetijsko-go-spodinjskega tečaja v Šmarju prirede dne 13. febr. ob pol 8 zvečer in 16. febr. ob 3 popoldne v prostorih Kat. doma čajanko z bogatim sporedom. Opozarjamo, da je prireditev prva te vrsle v okraju. Za dobro postrežbo gostov poskrbijo skrbne tečajnice, katere vse prijazno vabijo! — Odbor.
Orkestralno društvo javlja članom, da se vrši skupna vaja v petek, 7. t. m. ob običajni uri v Glasbeni Matici. Z ozirom na nujnost vaj poživlja odbor člane, da se te skušnje z vso zanesljivostjo in točnostjo udeleže.
Ljubljanski'oblastni odbor Rdečega križa kraljevine Jugoslavije priredi svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dne 9. marca 1930 ob 10 dopoldne, o čemur bodo krajevni odbori še posebej obveščeni.
Krajevni odbor društva Rdečega križa v Kranju ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 9. februarja 1930 ob pol 11 v uradni pisarni sreskega načelnika v Kranju z običajnim dnevnim redom. Odbor vljudno vabi vse članstvo k polnoštevilni udeležbi.
w S. šantel: »Slavnostna staroslovenska maša.« V teku meseca februarja bo izvajalo že-lezničarsko glasbeno društvo Sloga s sodelovanjem orkestralnega društva Glasbene Matice feantlovo slavnostno staroslovensko mašo za zbor, soli, orkester in orgije. Izvzemši zadnjega stavka: »Aganče božij« nI bila maša še izvajana. Delo odlikuje plemenita melodika, ki se ji pridružuje zlasti v »Veri« zanimiva polifonija. Skladba je pisana v slogu, ki se izvrstno prilega staroslovenskemu besedilu 1er daje delu poseben značaj in čar.
Darovi
Za ubogo vdovo s 5 nepreskrbljenimi otroki so dalje darovali: M. Osnim 100 Din, Alojzija Kračun, Ločo, 100 Din, g. J. 50 Din, neimenovani 20 Din, Ivo Jernač, Vrhnika, 30 Din, ga. El. Krona-betvogel, Kamnik, in neimenovani po 50 Din. Sirote se za izredno dobroto prav iskreno zahvaljujejo in se priporočajo še nadalje blagim srcem.
Gospodarstvo
GOSPODARSKA LITERATURA
Gospodarski almanah. Znani zagrebški gospodarski dnevnik »Jugoslovanski Lloyd« je izdal v redakciji svojega solastnika g. Josa Laka-toša -Privredni almanah«. Velika knjiga, razdeljena v 10 poglavij, obsega najvažnejše podatke o prebivalstvu, kmetijstvu, gozdarstvu, rudarstvu in topilniški industriji (Jos. Lakatoš), trgovine (Jasa Grgaševič), promet (J. L-š), državne finance (Sta-' noje M. Protič), denarstvo (dr. M. Marković in dr. Juraj Tomčić) in zadružništvo, soc. politika (Din-ko Sirovica). To delo je bilo pravzaprav namenjeno za desetletnico naše države, pa se je iz raznih razlogov zakasnilo in ima namen postati temelj in začetek za stalen periodični gospodarski almanah in priročnik. — Pohvaliti moramo obsežno delo in trud g. Lakatoša, ki ni dal toliko originalnih podatkov, pač pa je zbral toliko raztresenih podatkov in statistik o našem gospodarstvu. Seveda je mnogo nepopolnosti, kar pa ni pripisovati toliko avtorju, kakor našim razmeram. — Umestno pa bi bilo, če bi avtor kdaj precizneje označil sestavo statistike (n. pr. bombažne in volnene industrije), nadalje bi želeli, da se vedno citirajo tudi viri: smatramo namreč na eni strani | za nelojalno, če se ne omenijo avtorji oziroma zbiratelji obsežnega gradiva, na drugi strani pa je I navedba virov potrebna za one interesente, ki se zanimajo za detajle. Želimo, da bi prihodnja izdaja bila popolnoma ažurna in da bi odpravila omenjene nedostatke (deloma knjiga že citira avtorje: Šivica, Gavriloviča, Centr. ind. korporacij itd.). Inseratno gradivo naj bi bilo združeno na koncu knjige, ne pa kakor dosedaj raztreseno po knjigi. Kakor nadalje čujemo, se almanah prevede v nemški in češki jezik. Cena knjigi, ki je tiskana na zelo lepem papirju in ki vsebuje mnogo slik in grafik je samo 400 Din.	D. P.
KONKURZI IN I1KVADAC1JE
Konkurz je razglašen o imonivni Cvikla Stanka, trgovca na Dobrni; prvi zbor upnikov 17. februarja, zglasiti se je do 15. marca, ugotovitveni narok 29. marca.
Likvidacija: Drako, izdelava in prodaja pletenega blaga d. z o. z. v Ljubljani.
Odobren proračun Zbornicc za TOI v Ljubljani. I3an Dušan Sernec je potrdil zbornični proračun za 1930 z dohodki 5,585.515 Din in izdatki 4,951.992 Din, torej s 633.523 proračunske blagajniške rezerve. Obenem je odobrena tudi 13% zbornična doklada.
Prijavite kontroli mer obrate, ki se bavijo z izdelovanjem, popravljanjem in prodajanjem meril in merilnih naprav! Kontrola mer v Ljubljani ie izdala poziv, da ji morajo vsi trgovci in obrtniki, ki se bavijo na njenem področju (politični srezi: kamniški, kočevski, kranjski, litijski, logaški, ljubljanski z mestom Ljubljana, novomeški, radovljiški in črnomaljski) z izdelovanjem, popravljanjem in prodajanjem meril in merilnih priprav (tehtnic, utežev, tekočinskih in suhih mer, krčmarskih steklenic itd.) prijaviti svoje obrate do 10. februarja 1930. Prijave, kolkovane s 5 Din, je nasloviti na Kontrolo mer in dragocenih kovin v Ljubljani, Pred Prulami 17. Priložiti je prijavam tudi prepis obrtnega lista. Prijave so dolžni vložiti vsi zgoraj navedeni trgovci in obrtniki, ne glede na to, kdaj so pričeli obratovati, torej tudi oni, ki so pričeli obratovati še pred uveljavlje-njem sedanjega zakona o merah. V bodoče morajo oni, ki hočejo izdelovati, popravljati ali uvažati merila in merilne priprave, to prijaviti kontroli mer vsaj 10 dni pred začetkom obratovanja 'ter ji obenem naznaniti kraj, v katerem je delavnica ali lokal, kjer se merila prodajajo. Prav tako morajo obvestiti omenjeni urad tudi o izpremembi kraja ali lokala najkasneje,v 14 dneh od dne, ko se je selitev izvršila ali se je obratovanje ustavilo.
Gremij trgovcev v Ljubljani. Redni letni občni zbor gremija trgovcev v Ljubljani se vrši v torek, dne 11. t. m. ob pol 9 zvečer v posvetovalnici Zbornice za TOI. Na dnevnem redu je poročilo načelnika in tajnika, računski zaključek za 1929 in proračun za 1930.
Gremij trgovcev za ljubljansko okolico ima svoj redni letni občni zbor v sredo, dne 12. t. m. ob 9 dopoldne. Dnevni red je običajen.
Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« v Ljubljani ima svoj občni zbor v petek, dne 14. 1. m. ob 8 zvečer v zborovalnici Zbornice za TOI.
Soboslikarske in črkoslikarske mojstre in pomočnike ponovno opozarjamo na tečaj za sobne slikarje in slikarje napisov, ki ga priredi Zavod P. O. Zbornice za TOI v Ljubljani celodnevno od 17. februarja do 15. marca t. 1. v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani. Prostih je še nekaj mest, tako da se morejo vpoštevati še nekatere naknadne prijave. Tečaj, v katerem bo poučeval g. profesor Šantel in dva mojstra-strokovnjaka, nudi slikarskim in črkoslikarskim mojstrom in pomočnikom redko priliko, da se izpopolnijo v svoji stroki. Zato bi bilo umestno, da se ga udeleže čim številnejše, to tem bolj, ker je prireditev zvezana z velikimi stroški in težkočami ter se v dogled-nem času ne bo več ponovila. Prijavnina za mojstre znaša 100 Din, za pomočnike 50 Din.
Statistika konkurzov v januarju. V januarju t. 1. je bilo po statistiki »Jugosl. društva za zaščito upnikov« razglašenih 62 konkurzov (v januarju 19*29 82), od tega v Srbiji 41 (74), v Sloveniji in Dalmaciji 10 (3), v Hrvatski 5 (4), v Bosni 3 (1) in v Vojvodini 3 (—).
Bilance za 1929. Sartid (Srbska akc. rud. topilniška industrijska družba) v Belgradu objavlja bilanco za 30. junij 1929, iz katere je razvidno, da je znašal donos 12 (8.9) milj. Da je čisti dobiček ostal neizpremenjen, je pripisovati večjim izdatkom za obresti (4.0) napram 1.6 milj. Din. Divi-denda ostane neizpremenjena 60Din (6%). Tuja sredstva znašajo pri glavnici 50 milj. Din 42.3 (41.6) milj. čisti dobiček pa 3.4 (3.4). — Trgovska banka v Vršcu izkazuje za 31. dec. 1929 pri glavnici 2.0 (2,0) in hranilnih vlogah 7.5 (7.1) milj. 121.623 (120.619) Din čistega dobička. — Splošna
gospodarska banka v Vel. Bečkereku ima pri glavnici 1 milj. Din 29.7 (25.7) milj. vlog in 175.220 * (148.682) Din. — Trgovinska banka v Zagrebu: glavnica 5.030, vloge 7.0 (6.9), upniki in reesionl 17.9 (10.8) milj., čisti dobiček 217.204 (163.089) Din. — Kromolitografska tvornica Rožankovski in drug v Zagrebu: kapital 6.0, upniki 4.1 (4.5). menice 5.5 (5,4), donos 7.9 (7.04), čisti dobiček 0.44 (0.34) milj. — Slavonska lesna industrija. Za-greb-Požega: glavnica 1, upniki 20.8 (23.1), donos 4.24 (2.5) milj. Din, čisti dobiček 35.43 (56.952) Din s prenosom 26.952 Din). — Drvorezbarska tvornica Vrbovsko (tovarna vžigalic, ki ima v posesti tudi ruško tovarno): glavnica 3.0, upniki 14.8 (12.15), čisti dobiček 0.367 (0.36) milj. Din; divi-denda ostane neizpremenjena.
Občni zbori: Kreditna zadruga detailnih trgovcev v Ljubljani 18. febr. ob pol 19 v prostorih Zbornice za TOI; Kreditni zavod za trgovino in industrijo v Ljubljani 20. febr. ob 10 (bilanca, volitve nadzorstva; predlog, da bi se rez. fond za dubiozne terjatve prenesel v posebni rez. fond rez. fond za dubiozne terjatve je nastal 1929 z dotacijo 1.2 milj. Din).
Znižanje žel. iarif v Italiji za obisk Ljubljanskega velesejma. Belgrad, 6. febr. AA. Po poročilu tukajšnjega italijanskega trgovinskega atašeja je ilaliiansko ministrstvo prometa odobrilo na italijanskih železnicah za potnike in razstavljalce, ki bi želeli sodelovati na vzorčnem velesejmu v Ljubljani od 29. maja do 9. junija t. 1„ te-Ie ugodnosti: 1. znižane železniške tarife, ki so predvidene s posebno konvencijo za potovanje razstav-lialcev, službenih strokovnjakov in za prevoz blaga; 2. 30% znižanje voznine za posetnike sejma od italijanskih postai do jugoslovanske meje in narobe.
Borza
Dne 6. februarja 1929.
DENAR
Danes so se učvrstili • tečaji Berlina, Londona in Newyorka, popustila pa je le Praga. Promet je bil znaten, zlasti v devizi Berlin. V devizi Trst je bilo zaključeno privatno blago, v ostalih zaklju čenih devizah pa je intervenirala Narodna banka.
Ljubljana (v oklep, zaklj. teč.). Amsterdam 2279.50 bi,, Berlin 1354.50—1357.50 (1356), Bruscli 791.13 bi., Budimpešta 992.88 bl„ Curih 1094.40 do 1097.40 (1095.90), Dunaj 797.96—800.96 (799.46), London 275.82—276.62 (276.22), Newyork 56.68 bi. Pariz 222.74 bi., Praga 167.60—168.40 (168), Trst 296.26—298.26 (297.26).
Zagreb. Amsterdam 2278.50 bl„ Berlin 1354.50 do 1357.50, Bruscli 791.13 bi., Budimpešta 990.49 do 993.49 bi., Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 797.89 do 800.89, London 275.82—276.62, Newyork 5o.5& do 56.78, Pariz 221.74—223.74, Praga 167.60 do 168.40, Trst 296.17—298 17.
Belgrad. Amsterdam 2276.50—2282.50, Berlin 1354.30—1357.50, Curih 1094.40—1097.40, Dunai 797.96—890.96, London 275.82—276.62, Newyork 56.58—56.78^ariz 221.74—223.74, Praga 167.60— 168.40, Mififln»6.26—298.26.
Curih. Belgrad 9.1275, Amsterdam 207.90 Atene 6.71, Berlin 123.725, Bruselj 72.175, Budimpešta 90.575, Bukarest 3.08, Carigrad 2.40, Duna, 72,935, London 25.195, Madrid 68, Newyork 518.05, Pariz 20.325, Praga 15.33, Sofija 3.7475, Trst 27.12, Varšava 58.10, Kopenhagen 138.50, Stockholm 139.025, Oslo 138.375, Helsingfors 13.03.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celiska pos. 170 den., Ljublj. kred. 125 den., Praštediona 925 den., Kred. zavod. 170 den., Vevče 132 den., Stavbna 50 den., šešir 105 den., Ruše 250—260.
Zagreb? Drž. pap.: Vojna škoda ar. 414 den., kasa 415.50—418 (418), termini: L 412—413 (411.50 do 412.50), Rd. križ 35 den., 8% Blair. po* 89.50, 7% Blair. pos. 80—80.50 (79.50—80, 80.50), 7% D. H. 79 den., 7% inv. pos. 82 bi., agrari 53 t>l. — Bančni pap.: Union 203—207, Poljo 65—67, Hrv. 50 den., Kred. 101—105, Jugo 85.5—88, Lj. Kr. 125 den., Medjun. 59 den., Nar. 8500 den., Prašted. 925—930, Srpska 162—164 (163), Zem. 133 den., Ravna gora 75 den., Etno 160—165 (164), Katol. 44 den,, Obrtna 35 den. — Ind. pap.: Guttmann 185—190, Slavonia 200 den., Slaveks 88—89, Danica 110—120, Drava 305 den., Šečerana 392.5 do 395, Osj. ljev. 180—210, Brod. vag. 125—135, Union 150—170, lsis 20 den., Ragusca 410 den., Trbovlje 485—500, Vevče 125 den., Nar. šum. 40 den., Bečkerek sladk. tov. 1000, Piv. Sar. 160 den., Našice 1550 bi., Nar. mlin 20 den., Split ce ment 600 den., Oceania 180 den., Jadran. 520 den., Impex 42.50 den.
Belgrad. Narodna banka 8610, 7% inv. pos 83—83.50, agrari 51.50—52.50, vojna škoda 415 do 416, II. 416.
Dunaj. Don. sav. jadr. 96, Wiener Bank-verein 21.15, Creditanstalt 51, Escompteges. 171.40, Aussiger Chemische 222.75, Mundus 179.75, Alpine 37, Trboveljska 60.50, Kranj. ind. 31, Leykarr 6.40, Rima Murany 107.70.
Žito
Danes je bil polpžaj na žitnem trgu povsen neizpremenjen, le za koruzo se ie pokazalo nekoliko več zanimanja. — V pšenici še vedno zelo primanjkuje ponudba v boljših kvalitetah, za katere je zanimanje stalno veliko. — V ostalem jc promet nekoliko skrčen. Pojavilo se je spet nekaj pšenične moke »0« na trgu, vendar zahtevajo srednje dobri vojvodinski mlini 360 in več za tc blago.
V Ljubljani so notacije neizpremenjene.
Zaključen je bil ! vagon pšenice. Tcndenca neizpemenjena.
Novi Sad. Notacije so ostale neizpremenienc. Promet: pšenica 6, koruza 42, moka 8, otrobi 2, zdrob 2 vagona. Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet živahen. Pšenica marec 23—23.10, zaklj. 23—23.01, maj 23.89—23.99, zaklj. 23.89—23.90, okt, 23.38 do 23.30, zaklj. 23.29—23.30; rž marec 12.50—12.88. zaklj. 12.55—12.56, maj 13.70—13.36, zaklj. 13.37 do 13.38, okt. 14,90—15.14, zaklj. 14.92—14.93; koruza maj 13.96—14.10, zaklj. 13.97—13.98, iulij 14.67—14.51, zaklj. 14.51—14.53, transit maj 13.3? do 13.02, zaklj. 13.04—13.06, transit julij 13.50.
olepšajo vsak obraz. Često že zadostuje samo enkratno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejša s Chlorodont 8.—, velika tuba Din. 13.—, četkica za zube Din. 20.—. Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Tvornice Zlatorog,
čiščenje z prijetno slonovine tudi na ščetkico za zobe. gnilobe neprijeten sčeteo. Tuba Din. Léo Werke A.-G., Maribor. 8
Dva pobiča sta opazovala silno debelo gospo, s kakšnim trudom in naporom se je spravila na avtomatično tehtnico. Tehtnica pa je bila nekaj pokvarjena in kazalec je obstal na 60 kg. Pobita sta zmajevala z glavo in odšla z ugotovitvijo: »Ta ženska je pa gotovo votla.«
*
y
Življenje v mrtvi Sahari
Starim Grkom je bila Sahara skoro neznana. Imenovali so jo le »Eremos« t. j. puščava. Kartažani so pa s prebivalci Sahare živahno trgovali. Ko so Rimljani osvojili severno obrežje Afrike, so uredili za karavane cesto, ki je peljala skozi Saharo približno do današnjega mesta Agades. Številni ostanki rimskih zgradb v današnji puščavi pričajo, da so Rimljani prodirali v različne dele Sahare, še-le Arabci, pravi otroci puščave, ki so kot odposlanci svojega preroka Mohameda širili njegov nauk, so prodrli skozi puščavo do Sudana in Senegala. Imenovali so jo »Sahara«
Jih
Za pravi miri Zastopnica ameriških žen, ki je skupno z zastopnicami angleških, francoskih in japonskih žen izvršila londonski mornariški raz-orožitveni konferenci spomenico, katero je podpisalo šest milijonov mater in ki zahteva resnično razorožitev.
t. j. puščava, eden od mnogih arabskih izrazov za gole pustinje brez vode ali za obširna peščena ozemlja, kjer ne raste nobena rastlina.
Sahara se razprostira čez približno devet milijonov štiriaških kilometrov; je tedaj skoro tako velikiPNiakor Evnipa^Je visoka planota z do 3400 visoki®?™ vrfioV Čisto brez dežja puščava ni. Zimsko deževje Sredozemskega morja in sudansko deževje včasih prekorači svoje meje. Bolj redno, čeprav malenkostno pada dež v višjih gorskih krajih. Dež deloma zelo hitro izhlapi, deloma pa zgine v luknjičastih tleh. Če pridejo take male vodne žile va kakem drugem mestu, morebiti v nižje ležečih dolinah, zopet na površje in tvorijo.
avne vodnjake, ki imajo talno vodo, se v "njihovi okolici razvije rastlinstvo in tako nastanejo oaze. Izredno ostro ozračje Sahare z malo oblačnostjo vsekakor ne tvori goste plasti, ki bi se čez dan navzela velike množine solnčne toplote in ponoči obvarovala zemljo, da se ne bi ohladila. Zato je tako ostro nasprotje med dnevno Ln nočno temperaturo. Vročina doseže popoldne včasih 50 stopinj Celzija, medtem ko ponoči led ali sneg ni nič izrednega. Mnoge rastline ne morejo prenesti tako močne izpremembe temperature, in posledica je, da je Sahara tako ubožna na rastlinstvu.
Vroči vetrovi Sahare, katere v različnih krajih različno imenujejo (kamzin, samum itd.), trajajo le redko po več dni, so pa zvezani s posebne vrste šumenjem, nosijo prah in pesek visoko v zrak in pobarvajo ves nebesni svod rumeno ali rdeče. V takem vetru so ljudje potrti in živali otožne.
Rastline v puščavi se plazijo po tleh, da se obvarujejo pred vetrom. Bujna rnst je razvita samo na oazah, kjer bujno rastejo kokosove in datjeve palme, pomaranče in drugo sočivje. Datljeve palme rode po sedmih letih, vendar pa še-le po 25 letih izdatno; rode pa do 80. letn.
Sudan in vzhodnoafriške pustinje s svojimi sloni, nosorogi, žirufami, levi ild. nudijo še vedno bogat lovski plen; v pravi puščavi pa ne žive nobene večje živali. Izraz »lev, kralj Sahare« je tedaj neprimeren, ker v Sahari ui levov. Sploh je prava Sahara tako rev na na živalih, da je celo najnižjih organskih bitij le malo. Zato se v puščavi rane hitreje zazdravijo kakor drugod.
Velblode so vpeljali v Egiptu leta 525. pr. Kristusom ob perzijskih vojnah. V zahodni Sahari so pa začeli vporabljati velblode še-le ob koncu rimske države. Nadomestili so slone, katerih so se v severni Afriki posluževali že v najstarejši dobi.
Latinica v Tzsrčiji
Za razširjenje latinice je turška vlada dovolila naučnenni ministrstvu naknadni kredit v znesku 33 milijonov dinarjev. Latinica se med turškim prebivalstvom še ni tako uživela, kakor to želi vlada v Angori. Uradi še vedno prejemajo vloge v arabski pisavi in pisma /. naslovi v arabski pisavi še vedno mečejo v pisemske nabiralnike. Tudi marsikateri hodža uči v tihi sobi otroke staro pisavo, kljub kaznim, ki so za to določene. Policija zasači sedaj tu sedaj tam kakega takega učitelja. Da so latinico sploh mogli uvesti, se je zahvaliti le velikemu številu analfabetov v Turčiji; ti se spremembi pisave seveda niso upirali. Pasivni odpor meščanov so zlomili s tem, da so jih s silo gonili v nadaljevalne šole. Tu so se pač naučili nove pisave, vendar se je pa ne poslužujejo in enostavno sploh ne čitajo nobenih časopisov. Naklada turških časopisov se je silno skrčila in je na noben način ne morejo več dvigniti. Najstarejši časopis »Ikdain« že par tednov ni izšel. Najbrže se mora boriti z velikimi finančnimi težava1" ;
Komunska princezinja Ileana na smuških tekmah v Predealu v Karpatih. Na levi njen zaročenec grof Hochberg, na desni pa sedi mati neveste, romunska kraljica Marija.
izkopavanje Jerihe
Kakor poročajo iz Jeruzalema, nadaljuje angleška znanstvena ekspedicija, ki jo vodi profesor J. Garstang, izkopavanja, ki so jih začeli pred vojno nemški učenjaki na mestu, j kjer je nekoč stala Jeriha. Zdaj poročajo, da j je ekspedicija odkopala zid, dolg 50 in visok | 6 metrov, kar je najvažnejša zgodovinska j najdba in najlepši zgodovinski spomenik iz bronaste dobe Palestine. Misli se, da izhaja Iu zid iz dobe 2000 let pred Kristusom. Izkopavanja bodo nadaljevali.
Kako se čuvajo pmetnine
V Burlington House, znani londonski slikarski galeriji, so zadnji čas razstavljene neprecenljive umetnine starih italijanskih mojstrov. Na tisoče ljudi gre vsak dan skozi dvorane, v katerih pazi na slike Mr. S. N. Howard, ki ga imenujejo »človeka, ki nikdar ne zapre oči«. Njegova dolžnost je, da pregleda vsako noč galerije in da se prepriča, če visi vsaka slika na svojem mestu in da ni nobena izmed njih zamenjana. To težko delo ga zaposli celo noč. Ravno tako odgovornosti polno nalogo je imel Howard tudi ob priliki razstave nemških umetnin in leta 1928, ob priliki razstave starih flamskih mojstrov. To pot je Howard pričel svoje delo že v novembru preteklega leta. Zbral je nekaj stotin slik iz raznih delov Anglije in Irske. Vsako umetnino, ki je bila v posesti Angležev, je osebno prinesel na razstavo. Pravi, da se nikoli ne prepusti slučaju in da spi vedno tam, kjer so slike, ki so mu poverjene. Pri sebi ima varno spremstvo. Potuje vedno s posebnim avtomobilom ali vagonom, ki je preurejen v ta namen. Odgovornost preneha šele tedaj, ko sliko zopet vrne njenemu pravemu lastniku.
Portugalskega orjaka Santo je dne 2. februarja premagal Rudolf V/agencr (na sliki) iz Duisburga, čeprav je 33 kg lažji.
Streifanje ЉгНк križarjev* v Rusije
Iz Rige poročajo, da so sovjetske oblasti službeno objavile, da jc izvršena smrtna kazen z ustreljenjem nad petnajstorico voditeljev verskega pokreta, čigar pristaši se imenujejo »beli križarji«. Ti ljudje, med katerimi je bil tudi znani puščavnik Dimitrij Parho-menko, so bili obsojeni na smrt že v novembru preteklega leta pred revolucionarnim sodiščem v Voronježu. Obsojenci so proti smrtni obsodbi vložili priziv na osrednji izvršilni odbor v Moskvi, toda ta najvišja instanca je potrdila sodbo prvega sodišča. Kakor znano, se je vodil proces proti 42 »belim križarjem«. 27 jih je bilo obsojenih na kazni od 10 let naprej, 15 pa na smrt, dalje na izgubo državljanskih pravic in premoženja. V obtožnici je bilo navedeno, da so »beli križarji' hodili okrog po vaseh in pridigovali o češčenju nadangela Mihaela, ki bo prišel na zemljo, da z ognjenim mečem kaznuje vse komuniste in sovjetsko vlado, ker preganjajo krščansko vero. Ta proces je izzval velikansko razburjenje med ruskimi krneli
Demantni tatovi
Procesi radi tatvine demantov v južni Afriki niso redki, posebno ne v deželi Nakva-ma, kjer leže denianti v pravem pomenu besede kar po tleh. Kljub temu je pred kratkim neki proces radi tatvine demantov izzval zanimanje po vsej deželi, ker je pokazal, kakšne metode mora uporabljati policija v borbi proti tatovom demantov in kako se znajo ti zagovarjati, če so obtoženi. Na ta način se sodišču le včasih posreči dokazati takim lopovom krivdo. Obtožba tatov v zg< raj omenjenem procesu jebila odvisna le od dokaza, ki je obstojal v tem, da je neki detektiv skozi okno v hotelski sobi videl nedovoljeno transakcijo. Neki »trap« (tako imenujejo tam zaupnike policije)'je sporočil nekim ljudem, o katerih je sumil, da predajajo ukradene de-mante, da bo kupil od njih pet draguljev. Zvečer so se imeli sestati v hotelu, kjer bi se zadeva končno uredila. Ko so bili vsi skupaj v sobi, je šel »trap« ven, z izgovorom, da gre iskat mesto, kjer bo zakopal kupl ene deman-te. V resnici pa je, kakor je trdil pred sodiščem kot priča, obvestil detektiva, ki je stal zunaj. Ta se je skril pod oknom dotične sobe in je skozi zavese, ki jih je »trap« nalašč pustil napol odgrnjene, lahko videl vse, kar se godi v sobi. Demante so dali na mizo in med tem, ko so jih tehtali, je skočil detektiv v sobo in je s pomočjo »trapa« zaplenil demante in aretiral vse navzoče Obtoženci so se zagovarjali, da so bili prepričani, da »trap« ni zaupnik policije, ampak nezakonit trgovec z de-manti ali pa kak policijski uradnik, ki je bil tako nepremišljen, da je hotel kupiti ukradene demante. Oni sami so ga hoteli pri tem >ujeti«. Veliko važnost v dokazilnem postopanju je igralo tudi neko zrcalo. Obtoženci in ravno tako lastnica hotela trdijo, da je na oknu. skozi katero je gledal detoktiv, viselo zrcalo, ki je znbranjevalo pogled v sobo Državni pravdnik je navedel, da je imel eden izmed aretiranih pri sebi 4000 funtov šterlin-gov, toda tu v deželi Nakvama ne pomeni mnogo in tudi sodišče ga ni moglo uvnževati. Sodnik je bil uverien o krivdi obtoženih, toda porotniki niso našli razloga, da bi jih proglasili za krive. Najbolj je učinkovala trditev "obtožencev, da so »trapa« smatrali za nezakonitega trgovca z demanti in da so ga hoteli na ta način ujeti. V južni Afriki je znano, da so >trapi« večinoma ljudje temne preteklosti, ki ne razlikujejo dobro svoje in tuje lastnine in ki se včasih sami udejslvujejo v nezakoniti trgovini z demanti. Radi tega pred sodnijo ne veljajo za verodostojne priče in porotniki njihove izjave tudi temu primerno cenijo. Razen tega tudi niso izobraženi detektivi in njihova opazovanja so tako nejasna, da se je obtožencu prav lahko braniti. Obtoženci so po razsodbi, ki je bila oprostilna, izjavili, da je ta »trap« tat demantov in da vedo o njem precej lepega povedati..
Profesor Unanuino, bivši rektor vseučilišča v Sa-lamanki, ki je posebno znan kot pisatelj in ki je več let iz Pariza ljuto napadal diktaturo in monarhijo na Španskem. Nova španska vlada ga je sedaj poklicala nazaj.
Zločin radi stare kronike
Policija v Rouenu v Franciji je prišla na sled zanimivi zgodbi o zakopanem blagu. Pred nekaj dnevi je bil aretiran lastnik opekarne v Ignovilleu. Ta je vzel v najem tamoš-nji dvorec in je iz njega vzel in prodal vse pohištvo. Prijeli so tudi niecrove sorodnike, posebno njegovega posinovljenca Levriera. Ta se je v zaporu skesal in priznal, da sta z očetom vlomila v družinsko grobnico in pokradla ves nakit z mrtvecev. Oropala sta tudi kapelico dvorca. Potem sta v stari kroniki našla podatke o nekem blagu, zakopanem v kleti. Pričela sta kopati, toda pri tem sta ju iznenadila vrtnar in njegova žena. Da se rešita teh nezaželjenih prič, sta ju ubila.
Angleške umdmce za
Britanska zveza državnih uradnikov je priredila glasovanje o vprašanju, ali naj državne uradnice, potem ko se poroče, še ostanejo v službi. Rezultat je zanimiv. Ogromna Pečina državnih uradnic, ki so se udeležile glasovanja, je izjavila, da so proti temu, da državne uradnice, potem ko se že pornče, še ostanejo v službi. Glavni tajnik zveze je izjavil časnikarjem, da si tolmači gornji rezultat tako, da mlade državne uradnice z ozirom nu veliko brezposelnost mislijo, da je bolje, če se v dveh družinah nahaja po en član, ki zasluži, kakor pa, če sta v eni družini dva člana, ki zaslužita, v drugi pa nobeden. Če je tako, potem priča to o velikem smislu angleških uradnic za socialne potrebe.
Nova španska vlada po slovesni zaprisegi pred kraljevim gradom v Madridu.
Ravnatelj jetnišnice novemu	kaznjencu:
>Pri nas si mora vsakdo izbrati	kako delo. . .
Do česa imate veselje?«	Nadporočnik Sahla, ki je s svojim žrebcem dobil
,, *	prvo nagrado na mednarodnem lahalnem lurniriu
»Do potovanja.«	v Berliniv
Stev. 81.
:>SLO V't^EC., dne 7. fehrum-ja l'Jbt).
Stran 7
Italijanske monumentatne i
Med velikimi založniškimi podjetji sodobne Italije gre gotovo prvo inesto lani započeti izdaji: >Enciclopedia Italiana« (Istituto Giovanni Trecca-nl, Roma), katere četrta knjiga je pravkar izšla. To ie prvi na široki bazi zasnovani italijanski leksikon ter mu gre tako po temeljitosti teksta, kakor po notranji in zunanji opremi, bogatem originalnem zakladu ilustrativnega materiala, odlično mesto v svetovnem leksikalueui slovstvu. Glavnemu uredništvu načelujeta senator Giovanni Gentile in clr. Calogero Tumminelli. Celotno delo bo obsegalo 36 zvezkov po 1000 strani v velikem kvartu, vsak zvezek pa vsebuje poleg številnih slik v besedilu še 200 eno- in večbarvnih prilog.
Založba Fratelli Treves, Milano, je objavila načrt za tri umetnostne zbirke: prva je »Thésaurus atireum«, v katerem bodo izšla splošna umetnostno zgodovinska dela, ponajveč grški in rimski arhitekturi, slikarstvu in kiparstvu posvečena zbirka; »I geni e le opere« bo obsegala kritične študije in reprodukcije del naslednjih mojstrov: Praksitcla, P. Lorenzeltija, Luca Signorellija, Masaccia, Eu-phroniosa in slikarjev vaz v strogem slogu, Jacopa
Dela o ,tigru'. Pisanje biografij je moderno. Pa četudi bi ne bilo, tak zanimiv mož, kot je bil Clemenceau, bi na noben način ne ostal brez velike literature. Njegove spomine piše njegov bivši osebni tajnik Jean M a r t e t, ki je izdal šesto j knjigo njegovih spominov. Spomini so polni Cle- ! menceaujevega sarkazma na vse in v vsem. Vsa j politika tretje republike, čije značaj je večinoma i Clemenceau sam |x>magal izdelati, je persiflirana! Novo monografijo o njem obljubljata še René Benjamin in končno Leon Daudet, največji paiVifletist dvajsetega stoletja. V svojih dnevnih fili-pikah svojim zvestim rojalistom dokazuje, da je bil Clemenceau v bistvu rojalist! Knjiga, ki jo je spisal Leon Daudet o Clemenceauju, je bila razprodana, preden je izšla, in tako moramo čakali na drugo ali celo tretjo izdajo. Interesantna literatura za tistega, ki si hoče ustvariti prof i I zgodovine francoske republike zadnjih petdeset let.
Trudv IV. sjezda ruskih akademičeskib organizacij za granicej. V založbi Ruskega znanstvenega institutu v Belgradu sta izšla dva debela zvezka s poročili o predavanjih na IV. ruskem znanstvenem kongresu v Belgradu septembra 1928. Zvezek 11. je namenjen matematični in drugim eks-aktnim znanostim. Med številnimi zgodovinskimi, literarnozgodovinskimi, pravnimi, narodnogospodarskimi in bogoslovskimi jirivpevki, ki tvorijo vsebino I. dela, beležimo na kratko sledeče: E. Šmurlo: Stiki Rusije s sv. stolico v dobi Petra Velikega. — V. Rozov: Srbski menihi v Palestini in na Sinaju (v XIII.—XV. stoletju so slale njih naselbine v živahnih književnih stikih v Carigradom, Srbijo in Rusijo tor vplivale poleg Athosn na rusko književnost oz. ideologijo). — A. Solovjev: Najstarejši jugoslovanski zakonik (Korčulanski statut iz 1.1214. oz. 1265.). — M. Jasinskl, Kaatavskl statut. — A. Florovekl: Ruski visokošolci v Pragi in Olomucu v starih časih (pri oo. jezuitih se je učil tudi Jasin-ski, poznejši kijevski metropolit od 1.1600. in Ro-govski, profesor moskovske Duhovne akademije). — F. Ta ran o veki: Slovanstvo kol celola v pravnem in zgodovinskem raziskovanju. — Prof. A. Pogodln je bil tolijco vztrajen, da je spisal bibliografijo vsega, kar je bilo natisnjeno iz ruščine ali o Rusiji pri Srbih v letih 1800—1925. Njegov, seveda nepopolni seznam šteje do 14 000 naslovov.
Centralnaja Evropa, praški ruski časopis, sc je z novim letom spremenila iz tednika v mesečnik na 64 str. s 4 str. slik.»(Naročn. letno 70 Din.) V novi obliki je seveda pridobila, a ima še vedno za svoj obseg preširoke naloge: prinaša poleg češke beletrije in kulturnih pregledov ludi narodno gospodarske članke. Med dnevnimi novicami so zanwnivi podatki o novi univerzitetni knjižnici v Pragi, za katero je odkupila država pri nadškofiji vsa poslopja starega juzuitskega Klementinskega kolegija. Sedai služijo obiskovalcem poleg glavne dvorane z 260 prostori še strokovna čitalnica z 200 prostori, novinarska dvorana z 200 prostori, in univerzitetnim profesorjem je namenjena posebna soba s 50 prostori. Prostori za knjižničarje so opremljeni z vsemi tehničnimi pripomočki: dvigali in cevne pošte, ki omogoči hitro pošiljanje zahtevanih knjig.
*
Vigred, ženski list, 2. številka nas razveseljuje z zelo temeljitim člankom clr. Franca Jakliča o Katoliški akciji in ženstvu. Zares je to ena uajbolj posrečenih, s preprosto jasnostjo pisanih razprav o tem predmetu. Naloge ženstva v Katoliški akciji so izčrpno zarisane. Glavno nalogo vidi člankar
Sport
délia Quercia, A. Canove, Rafaela, Dom. Ghirlan-daia. Bellgnijev, Fidije, Donatella iu S. Martinija; tretja zbirka se imenuje »Arti uiinorj« ter bo obsegala sledeča dela: »Placchete e piccoli bronzi ita-liani (Leo Planiscig), »L'incisione italiana (A. Ca-labi), »Medaglie italiane del Rinasoimento« (I. B. Supino), »Pittura parietale decoi'ativa« (\V. Ars-lam), »La ceramica italiana« (Gaelano Balardini), | »Tarsie in legno« (Aldo De Riiwldis), »Gemme e intagli nelé antichith« (Doro Leri). — Poleg ime- ' novanih sotrudnikov sodelujejo pri teli zbirkah še: i G. E. Rizzo, G. Farina, Corrado Ricci, P. Ducati, ! Salvatore Aurigenuna, Aless. Della Sela, Pietro Toesca, Mario Salmi, Carlo Anti, Francesco Pella-ti, Arduino Colasanti, Emilio Cecclii, Pello Bacci, Giovanni Poggi, Gino Fogolari.
Založba G. Barbèra, Firenze, je začela izdajati v lnonumentalni obliki »Edizione Nazionalc delle Opere di Galileo Galileu pod vodstvom prof. G, Abetlija, comm. Angiola Bruschlja in clr. Ga-spere Barbèra. Vsega bo izšlo 21 zvezkov, vsako leto bodo objavljeni trije. Razpisana je subskrip-cija. Prvi zvezek je že izšel.
po pravici v tem. da se po katoliški ženi poglobi materinstvo — vrednota, ki je v modernem času silno ogrožena. Z gauotjem še bere prevod črtice Helene Riescli o Anji Gregorjevni, ženi Dostojevskega. Učitelj Pqjo horn piše poučno o telesni negi deklice - v kmctskeui domu, clr. Debevec pa nadaljuje higijenične članke o tem, kako si čuvamo zdravje. Kakor izvemo, si »Vigred« osvaja čedalje-bolj čitateljic. Naročnina znaša 25 Din na leto. z mesečno prilogo 50 Din. Uprava je v Ljudskem domu v Liubliani.
Zdravje 1930, številki I in 2 (v enem snopiču) se nam predstavlja v novem lepem ovoju in z zelo raznovrstno vsebino, med katero omenjamo sledeče važnejše sestavke: Obramba in zatiranje nalezljivih bolezni. (Dr. K. Petrič.) — Tuberkuloza dece. (Dr. Fr. Debevec.) — Trije temeljni nasveti za ohranitev našega zobovja. (Dr. L. Brenčič.) — O smrčanju. Dr. V. Meršol. — Pa tudi krajši članki n. pr. o Zdravilni moči postelje ali pa o Papi-gajski bolezni so koristni in z Drobižem vred branja vredni. Zdravie«, ki ga urejuje znani marliivi delavec na polju ljudskega zdravstva dr. Ivo Pire, je treba najširšim slojem našega naroda toplo priporočiti, ker je prava skrb za zdravje, čistost in nego telesa ogromen činitelj sološnega ljudskega blagostanja bodisi v gospodarskem bodisi v moralnem in kulturnem oziru. »Zdravje« izhaja vsakega petnajstega v mesecu in se naroča v Ljubi iani. Zaloška cesta 2 (Higijenski zavod).
Lovec (februar) prinaša med drugim zanimiv članek dr. Bevka o divji mački, ki jo je seveda ločiti od nodivianke, oziroma inešanke. Z našo domačo mačko, ki izvira od nubiiske, katero so bili že stari Egipčani udomačili, divja, ki živi v naših kralih, nima genolosko nič skunneg?. pari se pa z u'o. Divjih mačk je v Sloveniji več kol bi človek mislil.
Ljubljansko gledališče
Drama:
Začetek ob 20 zvečer. Pelek, 7. febr. — Zaprto.
Sobota. H. febr. ZA LJUBEZEN SO ZDRAVILA. Izven.
Nedelja. 0. febr. Ob 15 pop.: POU UMNI TONČEK, mladinska predst. Izven. — Ob 20: CVRČEK ZA PEČJO, ljudska predstava jiri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 10. febr. DON CARLOS. Red I).
Opera:
Začetek ob pol 20 zvečer. Pelek, 7. febr. — Zniprto.
Sobota, 8. febr. GROFICA MARICA. Ljudska predstava pri znižanih cenah — Izvon. Nedelja, 9. febr. ob 15: RIGOLETTO. Gostuje ga. Tinka Vesel-1'olla. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. — Ob pol 20: TIČAR, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek. 10. febr. — Zaprto.
Mariborsko gledališče
Petek, 7. febr. — Zaprto.
Sobofa, 8. febr. ob 20: KROG S KREDO. Ljudska
predstava. Znižane cene. Nedelja, 9. febr. ob 15: LEPA PUSTOLOVŠČINA. Kuponi. Za deco neprimerno. — Ob 20: NETOPIR. Kuponi.
PTUJSKO GLEDALIŠČE.
Sreda. 12. febr. ob 20: LEPA PUSTOLOVŠČINA. Gostov. Mariborčanov. Za deco neprimerno.
Obvestilo Autokluba k izmenjav* evidenčnih tablic za mot. vozila
Vsled nove upravne razdelitve države na banovine je ukinjena tudi dosedanja registracija motornih vozil po oblastih. Mesto dosedanje številke 15 v bivši ljubljanski, odnosno številke 16 v bivši mariborski oblasti, je določena za področje Dravske banovine številka 2.
Nove tablice bodo prejeli lastniki motornih vozil pri tistem okrajnem načelništvu (v Ljubljani pri Upravi policije, v Skolji Loki pri izpostavi srez-kega načelništva), koder so jim bile podeljene dosedanje evidenčne tablice z izjemo Celja in Maribora, kjer vodi od sedaj dalje evidenco motornih vozil predstojništvo mestne policije za svoj okoliš.
Kakor znano je bilo potrebno predložili v to svrho posebno prijavo do 1. februarja t. 1. Ker pa se je izkazalo, da je bil ta rok prekratek, je bil termin na prošnjo Aulokluba podaljšan v toliko, da morajo predložiti prizadeti prijavo čimprej eni, po-prejc naštetih pristojnih ooblasti.
Prijava naj vsebuje: Ime in priimek 1er stalno bivališče lastnika v zgornjem levem kotu pole kan-clijskega formata ter poleg naslova pristojnega oblastva približno sledečo vsebino: »Podpisani prijavljam svoje vozilo (navesti ali automobil, moto-cikel-solo ali s prikolico, osebni, tovorni, autobus itd.) znamke..., dosedanja evidenčna številka ..., radi izmenjave dosedanje evidenčne številke ter podelitve nove tablice. V lo svrho prilagam spričevalo o preizkušnji vozila (tipno spričevalo) ter dekret o podelitvi dosedanje evid. številke. Podpis.«
Kdor ima šoferja, naj navede v prijavi tudi ime iu bivališče le-tcge Ravnotako je navesti eventuelne bislvcne spremembe na vozilu in garažo.
Kdor se je preselil iz enega političnega področja za stalno s svojim vozilom na drugo, n. pr. iz jKidročja okrajnega načelništva v Kranju v Ljubljano, pa šc ni odjavil v Kranju svojega vozila, mora nasloviti predstoječo prijavo na Sresko načel-ništvo v Kranju, kjer je prejel svoječasno sedanjo tablico. Ako pa želi, da prejme novo tablico od pri-
stojne politične oblasti v sedanjem bivališču, naj nemudoma odjavi svoje vozilo pri obli^ii prejšnjega stalnega bivanja. V tein slučaju lahko potem naslovi prijavo za novo tablico na oblast, na katere področju sedaj vozilo stalno garaž ira. To je važno radi lega, ker se bo moral podati vsak s svojim vozilom v svrho plombiranja lablic na sedež one oblasti, ki je za spiejem sedanje prijave pristojna. Kdor se je preselil torej z vozilom recimo iz Murske Sobote v Kočevje, bi moral ne samo prijaviti svoje vozilo sedaj v Mursko Soboto radi nove tablice, temveč tudi iti ponjo in plombirati jo v Murski Soboti, ako ni odjavil tam pravočasno vozila.
Autoklub je smatral potrebno, da poda v tem oziru obširnejša pojasnila, ker prejema tozadevno dnevno številna vprašanja. Stremljenje Autokluba je doseči čim enostavnejši in za automobiliste čim manj zamudni postopek ob priliki predstoječe zamenjave tablic ter so bili v to svrho jiodvzeti potrebni koraki pri merodajnih oblastih, ki so obljubile iti v okviru zakonskih možnosti na roko.
Omenjamo še, da je bilo prvotno določeno, da prilože lastniki motornih vozil sedanji prijavi tudi potrdilo o vplačani državni taksi. Ker pa so se pojavile v tem oziru tehnične težkoče omenjamo, da imajo lastniki automobilov v Ljubljani in Mariboru čas vplačati takso do konca februarja, na deželi pa do konca januarja in da odvzame davčna oblast ob priliki vplačanja potrdilo prejšnjega lela) in bi bila podana za lastnike automobilov nevarnost, da jih davčna oblast kaznuje, ako ostanejo brez vsakega potrdila v rokah, bo to vprašanje rešeno brez predvidoma lia la način, da se bo izkazalo vsako vozilo z davčnim polrdiolm šele ob priliki plombiranja novih labiic, s čitner bo prihranjena obenem tudi posebna pot, ko polit lina oblast vidira davčno potrdila.
Predvidoma bodo tablice do srede februarja clogotovljcne, nakar bodo izdana nova navodila glede razdelitve in plombiranja. Tajništvo Automo-bilskega kluba bo o zadevi obveščalo prizadete pravočasno, bodisi potom okrožnic svojemu članstvu, bodisi potom dnevnega časopisja.
Državno prvenstvo v smučanju v Bohinju
Smuško-tehniški odbor JZSS javlja: Letošnje državno prvenstvo v smučanju se bo izvedlo v Bohinju prvo primerno nedeljo, ko zapade dosti snega. Tekmovalna proga znaša 18 km, skakanje se bo vršilo na Hanssenovi skakalnici. Tekmuje se posebej na 18 km, v skokih in v kombiniranem tekmovanju. Državni prvak postane zmagovalec v kombiniranem tekmovanju. Zaradi negotovih snežnih prilik se bo objavil dan tekme šele takrat, ko bo izvedba mogoča. Tek na 18 km se bo vršil ali na nedeljo, ali na dan pred skoki, skoki pa naslednjo nedeljo.
Zarodi potrebne evidence prosimo, da prijavilo tekmovalce takoj in sicer ločeno za 18 km, za skoke in za kombinirano tekmovanje. Tekmovalci v kombiniranem tekmovanju ae lahko prijavijo tudi k ločenemu tekmovanju, četudi krmarijo tekmovalno progo le enkrat, a se jim v tem primeru dvojno oceni. Prijaviti je na saveznih prijavnicah!
MecJfc'ubsha štaietn-л tekma Dovje-Mojstrana
Smuški klub »Dovje-Moielrana« priredi v nedeljo dopoldne, dne 0. febr. 1430 medklubsko smuš-ko štafetno tekmo v okolici Mojstrane. Stafetni tek se vrši ua 24 km dolgi progi (4 6 km) s startom in ciljem v Mojstrani. Vsaka štafeta sesloji iz 4 tekmovalcev. Posamezni klubi zamorejo postaviti poljubilo šievilo štafet, najmanj pa vsak po eno kompletno.
Start ob 8 zjutraj. Tekmovati morejo Ic od J. Z. S. S. verificirani člani — za to, da je vsak član resnično verificiran, odgovarja njegov klub. Prijavnina 10 Din od tekmovalca se plača pri žrebanju, katero bo od pol 8 v hotelu »Triglav«.
Vse smuške klube vabimo, da se Iekme v čim večjem številu udeleže ter jih prosimo, da nam spo-roče, koliko moštev (štafet) odpošljejo na tekmo.
Klub, ki si pri tekmi pribori prvenstvo, prejme za darilo v trajno last zelo lep pokal. Izmed vseh tekmovalcev pa prejmeta dva, ki dosežeta pri tekmi najboljši čas, priznanice.
Tekmuje se po pravilniku J. Z. S. S. Rezultat tekme in izročilo darila 1er priznanic ob 14 v hotelu »Triglav«.
Plavalna sekcija SK Ilirije. Opozarjam vse aktivne članice in člane, da se sigurno udeleže strogo obveznega zdravniškega pregleda, ki se vrši za gosDode v soboto dne 8. t. m. ob 15 in za dame v pdîedliek, dne 10. I. m. ob 16 v zimskem kopališču. — Načelnik,
SK Ilirija (smučarska sekcija). V petek, dne 7. t. ni. ob 18.30 v telovadnici srednje-tehnične šole (vhod Gorjupova ulica) sestanek smučarske sekcije. Zaradi udeležb pri nedeljskih prireditvah sestanek — posebno za tekmovalce — važen, zato točno in vsi. Po sestanku gimnastični trening, skupno z lahkoatletiki. — Načelnik.
S. K. Ilirija (lalika atletika). Odslej se bodo v'ršili redni gimnastični treningi v telovadnici Sred. telui. šoje vsak torek in vsak pelek od 10.15 dalie, gozdni tek pa vsako nedeljo ob ti na igrišču. Ti treningi so obvezni za vse člane in naraščajnike. — Za danes (petek) sldicuiem odborovo sejo v telovadnico Srednje telin. šole in sicer takoj po treningu. Navzoči morajo biti zlasti gospodar, blagajnik in tajnik. — Načelnik
Radio
Programi Radio-Liublfana i
Petek, 7. februarja: 12.30 Reproducirana glasba. — 13.00 Časovna napoved, borza, reprodu-cirana glasba. — 13.30 lz današnjih dnevnikov. — 17.30 Konceri Radio orkestra. — 18.30 Dr. R. To-intnec: Slike iz umetnostne zgodovine. — 19.00 Gospodinjska ura: Zakaj jo sistematična gimnastika za sedanjo ženo pot robna? (gdč. Lebarjeva). — 19.30 Dr. Leben: italijanščina. — 20.00 Glasbeno predavanje, dr. A. Dollliar. — 20.15 Koncert pevskega kvarteta Glasbeue Matice. — 21 Dvoboj na harmonike med .Magistrom in Kokaljem. — 22 Časovna napoved in poročila.
Sobota, 8. febr. 12.30 Reproducirana glasba.
—	13 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba. — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17 Koncert Radio-orkestra. — 18 G. llerkov: Espéranto. — 18.30 Dr. Grafenauer: Nemščina. — 19 Delavska ura. — 19.30 Prenos iz Belgrade. — 22 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Koncert Radio-orkestra.
Dfugi programi i
Sobota, 8. februarja.
Belgrad: 18 Jazz — 20 Koncert komorne glasbe — 21 VIII. jugoslovanski konceri — 22.20 Dnevne vesti iu čas — 22.35 .Postanimo vegeterijanck, veseloigra — 22 50 Plesna glasba. — Varšava: 17.15 Literarna ura — 17.45 Mladinska ura — 19.25 Reproduc. glasba — 20.15 Klavirski koncert
—	21.15 Več. koncert zabavne glasbe — 23 Plesna glasba. — Budapest: 20.05 Opoldanski koncert radio kvarteta — 17.30 Koncert baletne glasbe — 19.30 Prenos drame iz studia, nato reproducirana glasba
—	'32.20 Plesna glasba, nato koncert ciganskega odkestra. — Dunaj: 11 Reproducirana glasb» — 15 Mladinska ura, nato mladinski oder: Uašperlova pot do srečen — 16.50 Popoldanski koncert orkestra
—	18.25 Max Mayek recitira iz lastnih del — 19 Koncert komorno glasbe — 20.15 :>Otrok Suza-, komedija, nato večerni koncert zabavne glasbe. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba — 12.30 Opoldanski konceri — 10.30 Mladinska ura — J7 < д,п-cert kvinteta Iz Torina — 20.30 Prenos opere iz milanske Scale. — Praga: 20.30 Plesna glasba i/, različnih časov — 22.20 Zabavna glasba. — 1лч-geilborg: 13.05 Opoldanski koncert — 15 Mladinska ura — 17.30 Popold. konceri — 19.40 Kitajska narodna jiesem — 20 Veseli večer nato , lesna glasba — 24 Jazz na ploščah. — Rim: 13 Koncert radio kvinteta — 17.30 Poppld. koncert — 21.02 Pevski in godalni koncert, nato plesna glasba. — Berlin: 19.15 Koncert orkestra na pihala — 20.40 Pevski koncert Auslina Egena — 21 Kabaretni večer, nato plesna gbsba do 0.30. — TbiiIohsc: 18.35 Plesna glasba 19 Pesmi — 10.30 Operetna glasba, vmes poročilu — 21 Večerni koncert filharmonije.
—	Stuttgart: 14 Mladinska ura — 14.45 Popold. koncert radio-ork. — 17 Plesna glasba — 19.80 Zabavni konceri — 20.30 Radio večer — 22.50 Plesna glasba. — M. Ostrava: 11.80 Reproducirana glasba
—	12.30 Ojioldanski koncert — 10 30 Mladinska ura — 17.30 slezijske pesmi — 1905 Ljudski večer — 20 30 Plesna glasba iz različnih časov — 22.15 Zabavna glasba — 23 Plesna glasba.
Črna velesila v Franciji
Začetki časništvu segajo v Franciji v srednji vek. Tedaj je imel vsak bogatejši plemič? svojega nouvelliiiUi« — novičarju, ki je imel nalogo, da je prinašal svojemu gospodu vse novice, ki jih je mogel zvedeti. Sčusoinu so začeli delu ti iiovičurji na svojo pest ter so nu javnih trgih in v gostilnah skiicavuli novice. Neki Ca pet se je potem domislil, da je ust-nieno uovičarsko službo organiziral; od slučaju do slučaja je dal zbrane novice tiskati. Vendur so bili ti listi, ki so imeli naslov »Nouvel-1 es à 1 a m a i n,« samo kot pripomoček oklicu-teljem. S tem so bili dani prvi začetki francoskega časništvu.
Od 15. stoletja dalje so že izhajale kronike. ki pa niso imele periodičnega značaja. Prvi pravi časnik najdemo šele v prvi polovici 17. stoletja. Neka iznajdljiva glava — Theo-pli rast us Rena ud o t je I. (624. \ Purizr ustanovil urad zu naslove, informacije in pogovore, ki je izvrstno prospeval. Za svoje interesente je izdajal Ronaudot z roko pisane liste, ki so se zelo obnesli. To je Rcnaudotn nagnilo, da je začel svoje liste tiskati in jih redno izdajati. Tako je I. 1631. nastala »Guzzetto«. ki m je kmalu pridobila velik ugled, tako da je štela med svoje sotrudnike celo Ludvika XIII. in Itichclieu-ja, Richelieu listu ni dajal samo diplomatskih iu vojaških informacij, marveč i- o važnih dogodkih pisal za list tudi članke,
Znčasu fronde (parlamentarne opozicije). '644. do t(,54.. je vstalo več novih listov, met! katerimi je postal Journal des Lavants* ne-kuk vladni bai. Vsega je bilo do velike revo lucijo ustanovljenih 350 listov, od katerih p» so nekateri vsekakor le malo časa izhajali.
Liiievno je. du je revolucija silno pospešila tisk. Samo I. 1780. se je ustanovilo 250 listov iu v dobi I7N9. do 1800. je izhajalo nič manj kakor 1350 listov, ledaj je bil ustanovljen tudi journal des Débats«, ki še danes izhaja. Značilni za svojo dobo so bili naslovi mnogih tedanjih listov, n. pr.: »Udurec s kolom«, »Putrio-tični bič,. .Plemiško bljuvanje«, >Ognjeim listu«, j Maščujoči republikanski meč« itd.
Pod direklorijem in začas.i cesarstvu so prišli za časništvo črni dnevi. Po odloku iz letu 1810. so smeli izhajati v Parizu vsegu samo štirje listi, v ostnli državi pa po en list v vsakem okrožju. Izvenpariski listi so bili podrejeni državni oblasti. Vladni list je bil tedaj »Moniteur^ Du je bila dnevna žurnulistiku že takrat sama sebe vredna, moremo sodili ii. pr. jio kričečih naslovili o priliki Napoleonove vrnitve z Elbe. Zanimivo je, kako^lhitro in drastično so se že tudi tedaj spreminjali naslovi v takozVn-nili »scnzacionelnih« listih, katerem jc |Hxllegel celo uradni list. Naslovi v »Monfteur-ju« so se sledeče spreminjali: Prvi dan: »Korziški ljudožerec je pravkar pristal v Juanskem zalivu.«
—	Drugi dan: •Tiger je dospel v Gup.« — Tretji dan: »Pošast jo prenočila v Grenoblu.«
—	Četrti dan: Tiran ne jc peljal mimo Lyona.
—	Peti dan: »Uziirputorjn so videli 60 milj od glavnega mesta. — šesti: ^Bonaparte napreduje /. brzimi koraki, а nikdar ne vkoraka v naše mesto.« — Osmi: »Na|>olo<>ii bo stal jutri pred našimi zidovi.« — Deseti: »Cesar je dospel v Fontainbleau.« — Dvanajsti dan: »Njegovo cesarsko Veličanstvo je včeraj v spremstvu svojih zvestih vkorakalo v Tuilerieje.t
Po odhodu Napoleona v ponovno pregnanstvo se je francosko časništvo znovu bohotno razrastlo. Med leti 1815. do 1850. je bilo ustanovljenih do 350 lislov, med temi »Le Figaro«, »Le Temps« in drugi, ki še dunes izhajajo. Leta 1832. je abbč Migne ustanovil prvi veliki katoliški dnevnik -.L'Univers«.
Poslej je število listov stalno naraščalo, u v samem I84H. letu je bilo ustanovljenih do 200 novih listov.
Po stanju I. 1028. je bilo v Franciji in kolonijah 6831 časnikov in časopisov, med tem 283 dnevnikov, od tega 51 v Parizu. Nujbolj razširjen dnevnik je »Petit Parisien« z VA milijona naročnikov; drugo inesto zavzema »Matin«, ki ima blizu 2 milijona naročnikov. Stro-, kovnih listov imajo Francozi: športnih 17" modnih listov 165. gledaliških 25, lepih umetnosti 29, književnih 62.
Francoski katoliški tisk.
Svojevrsten je razvoj in ustroj francoskega katoliškega tiska. Tu je načelo centralizacije do skrajnosti izvedeno. V Parizu (Rue Bayurd) se nahaja centralna katoliška tiskovna orguni-zacija, ki je razčlenjena v II odsekov. Prvi odsek izdaja veliki dnevnik La Croix«, in sicer v izdaji za Pariz lil v izdaji za deželo. Pariško centralno uredništvo oskrbuje zunanjo politiko iu veliko notranjo |>olitiko, obravnava načelna vprašanja, književnost, prilog«! itd.; podeželskim uredništvom sla pridržani dve struni, ki jih napolnijo r. lokalnimi vestmi in poročili. Ta tiskovni sistem, ki zahteva zelo natančno izvedeno organizacijo in izvrstne prometne zveze, omogočujc. da dobivajo či-tatelji velik svetoven list. ki pa zadovoljilj( tudi krajevne Interese.
Ostali odseki se pečajo z izdajo tedniko iu časopisov najrazličnejše vrste. Chronique Bonne Presse« je žo 1. I90N. 1/rnčunalu. da prihaja i/, osrednje tiskovne organizacije inec ljudstvo |K) približno štiri milijone izvodov kn tol.iškili časnikov in časopisov. Seveda ima taki centralizacija tisku tudi svoje senčne strnili vendar dosega z njo katoliško časopisje take moč, ki bi jc z razdrobljenimi silami nikdai ne doseglo.
Razen tega pa centralizacija še nikakor nc ixmienjn monopola in je lerpo število samostojnih znložništcv. Poleg listn »Croix« je šc 18 drugih katoliških dnevnikov, ki i/lin ja jc večinoma izven Pariza in imajo zelo visoke naklade (»LOuest-Eclair«, Rennes, približm 300.000. »Le Nouvcllist«. Lvon. 230.000 itd.)
Katoliških tednikov so imeli Francozi leta 1928. 54, katoliških verskih strokovnih lislov 138. Če pomislimo, da so se morali francoski Katoličane! do svetovne vojne boriti /a imjpri-proste j Se pravice, moramo njihov napredek v tisku občudovati,
Kdor rabi vreče hUPl lih 1101-«CnCjc pri tvrdki:
Mirko Mlakar
• Ljubljana - Slomškova ulica St. 11 iiiiiiianiiiiiiiiiisiNiiiiMiiHiiiiiiiiiihiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiiuinuHiiiiiuiHiii
|.-.-и-.~|.-I-■■■-..-.■-■-M.	W.-I. 1)4 I «..■_■ ........ ■ . „■!
MALI OGLASI
Vaaka drobna vrat'ca Г40 iiin aH vaaka bctedn iO oar Nafman|il og'aa r S k In. Oglaal nai. devet vralic ac računi, |o vlit. Za odgovor znamio' Na vpraianla Dres znamke ne odgovarlsmol
Pietilnice in pletilje!
Vsled padca ceno volni nudimo vse vrste volne in bombaža za pletenje na stroj: Jumpcr - volna 16/2 I a kakovost 1 kg 100 Din. - Zefir volna in Vi Zefir volna po znatno znižani ceni. - Svila za pletenje v spuljah in vseh barvah 1 kg 100 do 115 Din, - Bombaž v vseh debelinah merciziran in ga-
siran, surov in barvan po dnevni ceni. Vzorce pošljemo na zahtevo zastonj po pošti.
Veletrgovina in izdelovalnica pletenin

Mesarski pomočnik
mlad. želi službo, vešč i tudi prekaievalstva. Naslov v upravi pod štev. 1458.
Braca Hiršler
ZAGREB
Ga jeva ulica 3.
V11 ■ 11111 ■ 111111111 ■• 1111111111111111111111 ■ 11111111111111111 ■ 11111111111 • 111 • 111 • 1111111111111 i
Proti alkoholu
Kaj je alkohol. Vam lahko pove vsak zdravnik. Koliko ljudi je vsled alkohola pomrlo, se razrušilo domov, izvršilo se ubojstev, upropastilo se družin, tega ne more nihče našteti. Alkohol je izkopal več grobov kot vse vojske. Vašega alkoho-lista morete popolnoma odvaditi, da on niti ne ve, z AVINALOM. preparatom berlinskega lekarnarja Franka. Zdravilo popolnoma neškodljivo. -Polno zalival ozdravljenih. Cena 220 Din. Originalne steklenice razpošilja generalni zastopnik za Jugoslavijo
N. P0P0VIČ - Beograd, Kolarčeva ul. 7.
Kot najboljše masažno in domače zdravilno sredstvo proti
rematiintm
bolečinam
zobo- in glavobolu, prehlajenju, trganju, za negovanje telesa, ust, osveželost, krepitev mišičevja, ter živčevja sploh se vporablja
že pol slolefla
priznano
levja Mentol-droženka
francosko žganje
Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v v pristni pre'vojni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blagom
Prva celotna izdajal Doktorja Franceta PreSerna
zbrano delo
Cena Din 40'—, eleg. vezana Din 55'— Jugoslovanska knjigarna v Ljubljeni.
Gospodična
vešča srbskega, nemškega in madjarskega iezika. izurjena v vseh pisarniških poslih, išče primernega nameščenja v Sloveniji. Pisma prosi na Vlaškali-čev oglasni zavod. Novi Sad, pod »Perlektna«.
Službodobe
Sobarica
z večletnimi spričevali, čedne zunanjosti, v starosti 24—30 let, se sprej-' me za Trst. Ponudbe na I poštni predal 112, Ljubljana.
Prodajalka
starejša moč, izvežbana v mešani stroki, se takoj sprejme v večjo trgovino. Prednost imajo, katere so v manufakturi in konfekciji dobro vpeljane, kakor tudi slov. in nemšlc. jezika perlektne. - Na-. slov v upravi »Slov.« pod '»Dravska dolina« št. 1481.
Velika tovarna v Sloveniji potrebuje prvovrst.
instalaterja
parovodnih in vodovodnih cevi. Plača po dogovoru, nastop takoj. — Ponudbe na upravo »SIo-' venca« pod »Inštalater« štev. 1501.
Vrtnarja
dobrega, z daljšo prakso, iščemo. Ponudbe s prepisi spričeval na Kolin-sko tovarno, d. d. Ljubljana. Stanovanje n i na razpolago.
Kuharica
perlektna, gosposka, v starosti 30—40 let — se sprejme za Trst. Ponudbe na postni predal 112, Ljubljana.
Pau k
Šoferska šola
I. oblast, konc., Čamernik, Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugoavto). — Tel. 2236. Pouk in praktične vožnje.
Stanovanja
Meblovano sobo
za takojšnjo vselitev, v bližini bolnice, išče zdravnik. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Zdravnik« št. 1522.
Posestva
Lepo zemljišče
ca. 6000 m'-', za glavnini kolodvorom v Ljubljani, ceno naprodaj. . Ponudbe na inseratni odd. »Slov.« pod »Zemlijšče« št. 1482.
IG
Izjava.
Podpisani prekličem in obžalujem žalitve, izrečene 9. jan. 1930 o Mariji Puš. - Ljubljana, 4. febr. 1930. Ivo Raztresen.
Kupimo
20% kronske bone
kupuje najkulantnejše po dnevni ceni Prometna bančna družba, Maribor, Cankarjeva 14.
Oglje in trame
vsako količino — kupuje stalno tvrdka Skrbeč & Bartol Liubliana Miklošičeva cesta 6.
Kožarsko tovarno
moderno opremljeno, in stanovanjske hiše, proda za 300.000 Din Zagorski, Maribor, Tatenbahova 19.
20% bone
kupi in plačuje najbolje Franc Reisnef, trgovec -Kopitarjeva 4ilica 1 (pri mesarskem mostu).
Sode
od jedilnega in strojnega olja, vsako množino, kupim. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 1419.
Obroče
za sode, 45 mm širine, vsako množino, kupim. -Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 1418.
Resna tvrdka
kupi hrastove prage 2.30 in 2.40 m dolge, dimenzije 13/14 X 20/22, suk-cesivna dobava od marca do julija. Detajlirane ponudbe s ceno in količino na upravo »Slovenca« pod »Pragi 230«.
8 ključni, dobro ohranjen
pletilni stroj
se proda. Zanesljiva oseba ga dobi event. tudi na obroke. - Naslov v oglas, oddel. »Slov.« štev. 1498.
KEMIČNO - TEHNIČNA TVORNICA,
ki se bavi z izdelovanjem žganih proizvodov visoko-vredne kakovosti iz kompliciranih plastičnih tvarin, išče
inženjerja hemiha
z večletno prakso v sorodni industriji za takojšnji sprejem v službo. Ponudbe sprejema uprava »Slov.« št. 1404.
Prodamo
Puhasto perje
kg po 38 Din. razpošiljam po povzetju naimani 5 kg Potem čisto belo gosie kg po 130 Din in čist beli puh kd po 300 Din — L. Brozovič. Zagreb llica 82. Kemična čistilna perja.
Drenove palice
odžagan^ in neobdelane imam naprodaj. - Pisma sprejema uprava »Slov.« pod šifro »Dren« št. 1492.
Železen štedilnik
se ceno proda. Domžale, Bistriška ulica 4.
II
Obrt
Vezenje
nevestinih oprem, zaves, pregrinial naiceneiše in najfinejše Matek & Mi-keš Liubliana poleg hotela Štrukelj F.ntlanie. ažuriranie predtiskanie takoj
Lonene .горше
in drug» krmila
nudlnaJeniM'1
\ VOIH. HUDI JANA
Resljpvn rpftta !4. ve	u žita in moke
Razpis
Stavbeni odbor za zgradbo nove šolske stavbe v Lescah razpisuje
celotna
stavbena dela
zgradbe štirirazredne osnovne in gospodinjske ter kmetijsko obrtne nadaljevalne sole Njeg. Vis. Kraljeviča Andreja, in sicer: težaška, betonska in zidarska, železobetonska, umetni kamen in teraco, tesarska, krovska, kleparska, mizarska, steklarska, pleskarska, slikarska, kamnoseška, parketna, ključavničarska, tapetniška, pečarska, inštalacija vode in kopališča, inštalacija elektrike, črkoslikarska dela, ureditev vrta in prostora okoli zgradbe.
Pogoji se dobe pri tajniku stavbnega odbora, pri g. Rudolfu Knezu, šolskem upravitelju v Lescah.
Ponudbe je poslati v zapečatenih kuvertah do incl. 3. marca 1930.
Odbor si pridržuje pravico oddaje del v celoti ali posamezno, in to neglede na višino ponudbe.
Lesce, dne 5. februarja 1930.
Za stavbeni odbor za zgradbo nove šole v Lescah
t. č, predsednik:
Ivo Ažman.
Lepa
jabolka
zopet dospela Gospodarska zveza — Ljubljano
♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦o ♦♦♦»♦♦♦♦«♦»♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦♦♦♦♦♦>
Pridobivajte novih naročnikov!
k
20 ODSTOTNE KRONSKE BONE
kupuje v okvirju svoje potrebe po 60%
Pucka štediona, Osijck.
Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal. Požurite se!
Izmed sodobnih književnih izdaj 80
l)l
priznano tako po vsebini kakor po
opremi na prvem mestu Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60"—.
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.
Dobro izvežbanc
blanširepje
m
ki znajo delati na strojih, sprejme večja tovarna usnja. Ponudbe z navedbo zahtevkov in dosedanjega službovanja je poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Stalno delo« štev. 1514.
iž«£ I
.
Sh S
O-
• osa
..g 8 3 . >
e -a . ~ i- o
-o ro ~
JLssQ
>J rt o iro
>
u a O
En
_ o -J
I u
o>
сл
1° I CL.
.. .N
a c
25.* •S"-
gro -
o S «
Jš
«t/3
N os SO
nO mN
I 3
U
.51
D.g o •
« 15 —
. a
c > C
S Nz
8 S,o"
a
t/5
S .5-3 ап S •gSS 5<S
•s3 1 »S c
CJo
S ce .
>
■g as
•S. 01 «J œ
e cm
<.E zo
s S
h t/5
"z
N "J
O
--z
u >
< .g
Jn u
_, r-1 _ 3 m .5 -i
Jn-
o «> o. 'o
Pierre L' Ermite:	70
Zena 2 odprtim^ očmi
. Ker je povsodi v prirodi red. Natančno je določeno, katero sekundo ... kateri tisoči del sekunde se bosta križali poti te in one zvezde... Poglejte, tam gori na levi je veliki voz... Že v naprej natančno vem, na katerem mestu neba ga najdem ob vsakem letnem času... Vem, ob kateri uri in do katere višine bo plima narasla na Damski obali... Vem; kdaj začno cveteti mimoze... Vem, kdaj si morske ptice delajo svoja gnezda ... Vem, kdaj prenehajo peti... Vem, kdaj letijo veliki galebi. Povsodi, povsodi je določen red ... Ves nered pa, vsa prevara, vsa zmešnjava in vsa budalost, naj bi bila ohranjena baš za moralni svet, ki ima neprimerno večjo potrebo po pravičnosti in soglasju nego fizični...? Hudobneži naj torej nikoli ne dobé zasluženega plačila?
...Pojdite vendar, gospod Maude... ponavljam Vam, da to ni mogoče! Tam gori je nekdo, ki nas vidi... nekdo, ki nam sledi pri vsakem koraku ... ki vé za vsak las na naši glavi... nekdo, ki nas ljubi... nekdo, ki vanj verujem z vsakim svojim dihom!...«
Rolanda je dvignila roko, kakor da hoče potrditi tisto Bitje... kakor da ga hoče svečano pozvati za pričo.
Bila je lepa, vsa bela v modrini noči... vsa trepetajoča od kipeče vere pred majhnim meščanskim dvomljivcem ...
In njena kretnja je izražala njeno misel:
»F/dim Te v Toojilt delih... n žuželkah.,, v zvezdah, s svojimi bornimi telesnimi očmi; toda še vse razločneje Te vidim s svojimi duhovnimi očmi, razsvetljenimi po sveti veri...
... In čutim Tel...
... In tipam Te s svojimi prsti v živi nevidnosti, ki nas obdaja ...
In Te ljubim iz vsega svojega srcu ... v edinstvu vekov, v edinstvu z vsem človeštvom in neštetimi dušami, ki Te pričakujejo ... ki hrepenijo po Tebi in ki vedo, da se ne varajo .. .c
Rolanda se je ozrla v mladeniča in vzkliknila: »Kako Vas pomilujem, da ne verujete!... In kako Vas še bolj pomilujem, da radi tega ne trpite!«
Navzlic vsemu je bil Roger zmeden in v rahli ginjenosti — ah... saj vemo natančno, odkod je izvirala — je menil:
»Pridite mi torej na pomoč!... Pomozite mi spet do vere!...«
:>V a m naj pomagam? ..
Če ste prava kristjanka, je Vaša dolžnost, da mi daste roko in me peljete, ko sem vendar oslepel. Ali ni nemara Vaša dolžnost, da me popeljete k Njemu, ki Ga vidite in ki Ga jaz — odkrito povem — ne vidim več ...
"Moja dolžnost? ...«
Če je kdo na svetu, da me spravi na pravo pot. potem ste to vi... Nikogar drugega ne poznam, ki bi to zmogel.. .< »Jaz...?«
»Da, Rolanda, vi... In samo vi... ki držite mojo dušo v svojih rokah. Ukazujte, in ubogal bom ... Recite eno samo besedo... Vi dobro veste, katero ... besedo, za katero sein prosjačil pred mesecem dni na noirmoutier§kem pomolu... In vaša vera bo moja vera ... vaša cerkev bo moja cerkev ... vaš Bog bo moj Bog!...«
Rolanda si je zakrila z roko oči: »Gospod Maude, tega načina bi se ne bili smeli poslužiti!...
»Zakaj ne... ali nimam prav?«
»Ni dobro...«
»Ni dobro vpraševati po čisti studenčici...? po solnčni luči?... Vi ste zame vse to ... Zdaj, ko ste izvedeli, odločite o življenju in smrti moje duše...«
»To ni dobro...« je ponovila Rolanda ter zaje-čala kakor človek, ki trpi na natezalnici.
Toda teta in Gignoux sta se približala... Strašni razgovor je bil končan.
»Kaj ti je?« je vprašala teta, ko je zapazila pre-padeni izraz na licu svoje nečakinje.
»Nič..
»Kako? Nič ti ni?«
»Ne ... nič mi ni.«
Teta Cecilija je premotrila dekle... premotrlla je Rogerja Maudea, in:
Kaj se je neki zgodilo?...«
XXXIII. poglavje.
Roger Maude je odkril edino ranljivo mesto oklepa, s katerim je bila Rolanda obranila mirno zvestobe svojega srca. Naletel je na edini razlog, ki je mogel vznemiriti človeško zvesto, a globoko verno dušo Ro-landino ter mahoma ugenil vso njegovo pomembnost.
Vse dotlej še niti za hip Rolanda ni priznala možnosti kakršne si bodi združitve svojega življenja z življenjem do včeraj še neznanega ji Parižana.
To je bil sen njene tete; toda Rolanda jc smatralo ta sen za blazen, krivičen in izda alski.
A glej, nenadoma, pred svetiščem Njega, ki nalaga svojim vernikom najtežja bremena požrtvovalnosti, je zadobilo vprašanje novo lice. Rolanda še ni vstopila v hram, a Krist ji že na pragu trga srce? 0, kateri izkušnji jo izpostavlja?
Vsa trepetajoča zraven molčečega Rogerja si jc Rolanda v hipu predočila ves /nnletljaj. ki je strašen V svoji tragični enostavnosti.
Z• Jugoslovanske tiskarno v Ljubljani Karel Себ.
izduiateli Iran (takovee
Uredniki Franc Kreuitar.