n aj večji slovenski dnevnil^^
Iv Združenih državah
n	Velja za vse leto ...	$6.00
g	Za pol leta.....$3.00
I	Za New York celo leto -	$7.00
l!l	Za inozemstvo celo leto	$7.00
a
GLAS NARODA
Ust;s!ovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 224. — ŠTEV. 224.
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. under Act of Congress of March 3, 1870
	The largest Slovenian Daily in j|
1	the United States.
s Issued every day except Sundays o	
	|> and legal Holidays.
1 1	75,000 Readers.
TELEFON: CHelsea 3—3878
NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 24, 1931. — ČETRTEK, 24. SE TEMBRA 1931
VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX.
PREDSEDNIK AM. FED. OF L PROTI SKRČENJU PLAC
Kitajska odreja splošno mobilizacijo
kapitaliste je obdolžil, da so prelomili obljubo, ki so jo dali h00verju
Predsednik Hoover zahteva, da mora ostati živ« ljenski standard na dosedanji višini. — Mnenja visokih vladnih uradnikov si zelo nasprotujejo. Ko so jeklarne dobro obratovale, so - plačevala vodstva ogromne dividende.—Komunisti so sklicali protestno zborovanje proti skrčenju plač.
prvi polet "akr0na"
WASHINGTON, D. C., 23. septembra. — Predsed. Hoover ni pojasnil svojega stališča z oziroma na objav velikih korporacij, da bodo zni-i Žale dne I. oktobra svojim delavcem plače, toda njegovi prijatelji so mnenja, da bo tudi v bodoče vztrajal pri svoji zahtevi, da se pod nobenim po-1 gojeni ne sme znižati sedanjega življenjskega standarda.
Proti skrčenju plač je odločno nastopil predsednik Ameriške Delavske Federacije, William Green, ki je očital veleindustrijam, da so zlomile obljubo, ki so jo zadale predsedniku Hooverju.
Green je rekel, da je U nited States Steel Corporation pred par leti plačevala svojim vodilnim urad-1 nikom ogromne nagrade, delničarjem pa velike di-j vidende. Zdaj, ko so nastopili slabi časi, je pa v pr-| vi vrsti delavec prizadet.
Ko je pozval pred dvema letoma predsednik Hoover k sebi zastopnike vodilnih industrij in delavstva, so mu prvi svečano obljubili, da ne bodo krajšali plač svojim uslužbencem, dočim so obljubili zastopniki delavstva, da bodo skušali vsak spor mirno rešiti ter da se ne bodo posluževali v to svr-ho štrajkov.
Zastopniki delavcev so moško držali svojo besedo, dočim so kapitalisti nesramno prelomili svojo obljubo.
Visoki vladni uradniki so z ozirom na skrčenje plač različnega mnenja. Nekateri odobravajo ta korak, dočim ga drugi obsojajo.
Trgovinski tajnik Lamont je rekel, da mu je zelo žal, ker je prišlo do tega, dočim pravi delavski tajnik Doak, da se popolnoma strinja s predsednikom Hooverjem, da se pod nobenim pogojem ne .^me znižati sedanjega življenjskega standarda.
Do jako čudne trditve se je povzpel republikanski kongresnik Wood, ki je rekel, da si bo vsled skrčenja plač industrija jako opomogla ter da se bo skrčenje izkazalo kot nekak "blagoslov za de-lavst vo".
Baš nasprotnega mnenja je pa demokratski senator Walsh iz Montane, ki pavi, da bo skrčenje plač oslabilo nakupno silo ameriškega naroda ter da bo to dejstvo krizo še znatno poslabšalo.
YOUNGSTOWN, Ohio, 23. septembra. — V nedeljo se bo vršilo v Pittsburgh veliko protestno zborovanje onih delavcev, ki bodo prizadeti vsled skrčenja plač.
Zborovanje se bo vršilo pod vodstvom komunistične International Labor Defense League.
PITTSGBURGH, Pa., 23. septembra. — Jones ftc Loughlin Steel Corporation, ena najvplivnejših neodvisnih jeklarn v deželi, je sporočila danes, da bo dne I. oktobra znižala svojim 20,000 uslužbencem plače za deset odstotkov.
Prva vožnja največjega vodljivega balona je iz-borno uspela.—Na krovu je bilo 113 oseb.
AKRON, O., 23. septembra. — Naijvaiji zralcoplu-/ sveta "Akron" je daniš imsl prvo p^kuano vožnjo.
V	nc.Li'lejpGem redu je bil zrakoplov pripaljan iz hangarja in njegova 6 rebrn a odeja 'je svaMo žatrcCa v jesenskem solncu.
Kj -je bji enkrat izven hangarja, jj;2 dali paveJJnlk Charles E. Rosen-dahl povedje: "Ladja kvišku!"
Ve i ka mnižlca gledalcev je pozdravila zroona l>ijo, ko se je dvi-gnjla v rzaik, z navdušene mi kliol.
Nad Jvse lepo je bilo gledati 785 čevljev dolga zračna ladjo mirrro pVrvajto p0 zra&u. Mirno je plavaila po zraku 'cpataLti ni bilo nikakega imjanja.
Sede, ko je bil zrakoplov 10 čevljev visoko, sta pričela delovali dva propelerja. V višini 40 čevljev, arta se pršeča vrteti dva druga propelerja.
V	tem trmnutku je soince prodrlo skazi oblake in zračna ladja je ble-feteta vsem svojem sijaju.
Zrakoplov se je dvignil do višine 1000 čevljev in se je po kratki vožnji zopet vrnil v hsunger.
Ž njim se je peljalo 113 oseb; častnikov, moštva, opazovalcev in povabljenih ccLiiirvh oseb.
Ko je bili zrakoplov na svcijem po-vratku Iv hanger, je artilarijj, oddala v pozdrav 21 strelov.
ŽIVLJENJE JE CENEJŠE
WASHINGTON, D. C., 23. sept. —1 luč in pohištvo
Dokuvsld department )e dartes objavil, da se cene ttvtyensklh potreben od leta 1929 padle za 11.7%.
To znižane -t cen se nanciša na hrupno. obkOoD, tftaanoivanja (?>, kurivo.
Najbolj se je pocenila hracia, namreč ai 23.5%. Obtoka se je poce-nJla, aa 9.4%, rkajernarim stanovanj aa 7.5%, kurivo tai tuž 3%, pohištvo pa aa 11%.
chaplin pri m.gandhiju
Slavni komik je skušal ž njim razpravljati o se* danji dobi strojev, toda Gandhiju se je mudilo k molitvi.
LONDON, Anglija, 23. septembra. V s iromašnem di:mu Indijca dr. Lal Katiaila stia se včeraj sestala- indijski nao^jianailističnii vodit:*]! Ma4i-.it-rna Gandhi in najslavnejši sadiibni komik Chairles Chapdim..
Pired kintklm je obiskati Chaphn največjiGandhvjeve.ia nasprotnika Wjn^ontai Churchilla <t€ir je hotel »videtfi tudi slavnega India ca.
Ko so Go/ndihiju to sparošLM, je vprašati: — Kdo pa je Cfcr- plin?
PovjdajJd so mu, in Gandhi je rekel, dia ni še nikdar siiisail o njem, daai kaižejo Chapi'nove filmi:' »pa vseh indijskih gledadiščih.
Možaka je medsebojno predsta-vula Mrs. Nuidu, indijska petsnčca in polrtiona voditeljica. Oaradhi je sedeli na sofo ter paavad Chaplina, najj sede poleg njega*.
Zai'irdiai sta se pogzavtarjati o strojih. Kat zm;aio, Gandhi po starem indijskem običaju še vedno prede na preprost kolovrat.
—	Jaz nisem zato, da bi stroje odpravili, — je rekel Olupim. — Stroji in moderne iznaijdbe prihranka delavcu veliko truda.
—	Via& nazori so popolnoma pri-m|:tani za aa-padn© dežeOe, — je od-vrnrl viditelj indijskih naiijonalistov. — Pri nas v IndMji Je pa povsem drugačno življenje.
Nafto se je Gaf dhi opr:StM, češ, da mora qpmaviti svqjo vaaanno moCiitov.
Chrjjplin je preoerj Taizoiacuci od-fieL
boj proti belemu suženjstvu
Policija je aretirala zločince. — Poln policijski voz deklet. — Zaprli so 28 zloglasnih hiš.
Vsled pisma mladega fanta, če gar dekle je bila upeiljiaina v zloglasno ht'šo, Ijij prišla policija no. sled ar- ; guinuaovaini družbi, ki se je pečala z bjlim sužsoKjsLvcim.
Skozi coli mesec je bilo 27 detektivov na delu, da razkrije to Zl'>-1 iinska družbo. Detektivi so ves čas obiskovali sumljive hiši? in zbirali p:i±itke. Toda med tem časom je! dekle, kateri je njen obožel/alec na- j zn-mii, izginilo.
Prvi je bil aretiran Louis Wclner, ki je bil koi;vodja celega podjetja, j Svoje delovanje je imc-4 raiztiiigrnjeno j po ivsch Združenih državah, največ j po Great:ir New Yzjrku iin bližnjih mestih.	|
Poleg njega .je bila aretirana tu-! di Mrs. Yeddice Pargaman, ki je vzdrževafla zloglasna hišo za Wei- j nertj-a.
Detektivi so zaprli 28 tajkih his in airetlraili mla/dih deklet ter napolnili ž njimi cel policijski voz.
Detektivi so iznašli, da je vsa<ka ženska, ki je upravljala tako hišo, plajčdvala Welnerju po $100 do $200 na dan in vsaiko dekle je moralo gospodinja plačevati 10% svoje^i zaslužka.
Kadlair je bila kaka gospodinja ali p j d:£cle aretiraaia, je Weiner po-c^^vil bond in natjel dobrega zagovornika, ki je imel politoičein vpliv.
Kadar pa je biil kak slučaj posebno resnega araaiiaja, je dovodil Weiner, <±a je obtoženka uala in je zapadel nfjtig-cv bond.
skrivnosten umor še vedno _nerazrešen
Mrs. Collings je oproščena vsake krivde pri u-moru. — Zaslišana bo javno pred sodiščem.
HUNTINGTON, L. I.. 23. septembra. — Okrajni pravdnik Blue je sinoči opn.lstil Mrs. Colllngs vsake sumnje, da bi biia kaj udeUežena pri urrbcru njenega, molra na jiahtti Penguin.
Po 15-urnem izpraševanju sbi ziK sl.ripnika državnega pravdnifca, naf-dameistni pravdnik M under in detektiv iMI. trtini zjaiviia, .da sta uver-jietuai, da je Mrs. Cooiings povedaCa resnico.
"Mrs. Ceilings je a:ilo pewest pp-vedaila .bistveno tasko, -kot pri prvem izpraševanju, — izjavlja Blue. — Mlatim in M under sta z izjavo zaiirrvcftjinoi. Mrs. Collings je pripravljeni priti pred sodišče in naprosil jo b:sm, da pride v petek.
Na vprašanje nek-iiga časnikarskega paročevailca, uko m'sCi, da Mrs. Callings nd biia udeležena pri umoru, je odgoverii Blue:
— Dj|, mislim, da nd bila*, — je rekel due, — toda da sem pravičen proti njej, ji bom dal priložnost v P-ltek, da bo javno povedati vse, kar ve, razun nekaterih stvairi, ki bi raežaflile »čut vsake ženske, aflco bi p^pisafla tvtse, fcar je doMv«sfta». Prt svo(jem zadndem zaslišanju je po-
tornado je zahteval enajst žrtev
Pet držav prizadetih. — Tornado je odnesel hiše in prevračal avtomobile. — Odnesel streho s šole.
CHICAGO, ni., 23. septembra. — Zadrnjii dan p:iB.|tja je prinesel velikanske viharje, ki so bili 5k:ro po-do.'^ni itormmdu, v pet državah sred-nijega zapoida.
V	državi Oklahoma so bile ubite tri osebe, v Missouri dve, dve v Kansas in ena v Wisconsinu. Silen vihar je dviigni hise s temelj'ai, je p? cestah -prevračevail alvtomoblle in je po p.ljtlih naiprojviil ve-iiko škodo z nalivi in 'tJlio, ki je na nekrjjterih mestih celo predrla streh?.
V	omenijemh petih držoiv^ih je bilo | ranjenih nad 20 oseb in škoda se ceni na več stotisoč dolarjev. Vročina zadnjih dni, ki je dosegla 90 stopinj je po viharju padla in obetajo se hladneijši dnevi.
V	Oswego, Kansats, je vihar 17-let-nemu visakoš^cu James Holt vrgel kos lesa v glavo s tako silo da je bil deček na mestu mrtev. Zraven nij«1-g-js na tleh ležeči Louis Richoirds pa je bil nevarno rabnjen. V Milton Junotlon, Wis. je bil Hugh Whit-ford v kleti, toa je pridivjati .tornado, dvignil hišo in >j.o treščil ob tla, da se je razbila. Pri tim je gospodar našel svojo smrt.
Z vaške šoie v Pairfiied, Icnva, je odnesel tJ^rnido atreho, ko je bito pri pouku 20 uuerocev in učenk. V Blommfield je kot j-ajoe debela toča razbila strehe in okna.
japonsko kitajski spor
bo pre1skusil moč lige
WASHINGTON, D. C., 23. septembra. — Ni
dolgo tega, ko sta Japonska in Kitajska podpisali Kelloggov pakt ter s tem izjavili, da se pri nobeni priliki ne bosta poslužili vojne kot sredstva za uravnavo političnega spora. Komaj par let je poteklo izza onega časa, in Japonska je zlomila svojo obljubo ter z orožjem vdrla v kitajsko ozemlje.
REŠENI LETALCI PRIDEJO V NEW YORK
Na krovu parnika Stavanger-fjord, 23. septembra. — Transatlan-tiški letalci, Willy Rody, kapitan Christian Johannsen in Fernando da costa, katere je ob newfound-landskem obrežju rešila motorna ladja Belmoira, se ^nahajajo na krovu Stavajagerfjord in bodo prišli v New York v petek popoldne.
Dokler ne bo Japonska opravičila svojega koraka, bo v nevarnosti vpliv Lige narodov in Kellogg .tveg-a pakta. Tudi razorožitvena konferenca, ki se ima pričeti meseca februarja v Ženevi, bo z czirom na to v zasmeh celemu svetu.
Izmed vseh držav 'je najjbolj zadovoljna Francija., ki je vednj zahtevala, da mora imeti najprej jam-ulino, naJcar bo šele začela razoro-žovati.
Zastopniki drugih držav S3, zatrjevali zastopnikom Francije, da ji nri treba nikake varščine, češ, da ji Kelloggov pakt nudi vsa varnost.
V kitctjskD-ja.ponskem sporu se je pa izkatz^lo, da ni tako.
— Pogodba je pogodba, in ničesar ne jamči — pravi Francija. — Imeti moram dokaz, kaj se bo zgodilo z napadalcem, ki iznena.de napade. Dokler ne bom imela tega d>kaza, rte bom zmanjšala svoje armade ter bom imela orožje noč in dan pripravljeno.
Kalj 'se bo torej zgodilo z Japonsko, ki je Kitajsko iznenada. napadla? Tako Japonska kot Kitajska sta podpisali Kelloggovo mirovno po gad bo, katera dold:a, da se. ne sme političnih sporov z orožjem reševati.
Najdalj e zatrjujejo Franczzi, da bi Bi Japcncd nikdar ne drznili v Man-džurij 2», če bi imela Kitajska močno airmado in Če bi bila določena za nip^dalca oblutna, kazen.
NANKING, Kitajska, 23. septembra. — Prizadevanja za uravnavo
apara med Kitajsko in Japonsko glede Mandžurije so dttspe&i na mrtvo točko, kad ti kitajska vlada je ijzjjivfola, da se ne bo z Japonsko direktno podgajalu.
TOKIO, Japonsko. 23. septembra. Japonska vlada pravi, da ne bo v pošte vala nnavel.j. Lige narodov, nafj mešana oziroma nepristranska komisija preišče kitaijisko-japonski spar glede Mandžurije.
NANKING. K.tajska. 23. septembra. — Tukaj se je vršilo zborovanje, ki se ga je udoležilo nad stotisoč oseb. Sprejete so biva reiduc-ije, naj najraoonaiistična vlala odre»di spiešno moblilzai^dj o pro',i Japrnski.
Iz mandžurske meje prihajajo neprestano poročila o novih spopadih. NavaLc prepovedi, naj Kitajci ne nudiijo nikakeg-a. odpora, se poraba o težkih japonskih izgubah.
5UBELJ BO PEL ZA RADIO
Znani operni ptvec Mr. Tone Šu-belj bo ped v nedeljo 27. septembra ob pol petih popoddne za radio na postaiji WRNY. Pel bo sl>venske narodne pesmi.
ZAVRNJENI NASELJENCI
WASHINGTON, D. C., 23. sept. — Držalvni i tajnik Stimson je sporc'č-1 prdesedniku Hoovarju, daj je bii le-t:ls zaibramjcn vstop v Združene dr-aJve 146,000 tujccim, ki bi bili pod prejšnjimi pogciji mogli priti v de-žsdo.
PRVI SNEG V EVROPI
MONAKOVO, Baswirska, 23. sept. ZimM je zgodaij prišla v južni Nem-I r.-iji. Več dni je snežilo po bavarskih Alpah in domes je«, snea So tudi v Mo-nakavem.
jaisnola mairsikaij, česar prej ni bilo nnogjooe vrj uti.
Pdttclj. nadaztnik Kiaag pravi, da je Collngs morali dobiti udairec s ste&ieinicjo, ba je bil že v vodi, kajj& na jahta Penguin ni biio nobenJh krvnih ma^dežev.
STAMFORD, Conn., 23. septem-bnaj. — Posebni detektiv Suffolk Oaunty, di Murtini, jn\ dobil od Mrs. Ocftlings papcAnlo pexvest o strašni noči na ijahti, ko je bil njen mož Benjamin P. Oollings zvezan na rokah in naaah ter vržeoi v morje.
NOVA STAVKA
V PATTERSONU
PATTERSON. N. J., 23. septembra. Delavci v American Siik Hosiery Mill Doris SEk 11 cilery M'll so danes zastavkali (V protest prcnti znižanju plač. Stavka S3 je razširila na Certified Hosiery Co., C on raid and Finery Mills v Clifton u, Excelio Mill v Hawthorne in Midland Park Hosiery v Midland Park. Skupno število sfca-vkarjev znaša 800.
27 delavcev je bilo aire tiranih ea-radi plketiranja pred Elenb:gen Mills.
denarna nakazila---
IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM
V JUGOSLAVIJO			V ITALLJO	
Din S00 .............			Lir 100 ____________________	1 5.75
Din 1000 _______	......... % 18.50		Lir 200 ....	fll.30 816.80 127.40 15425
Din 2500 .............	......... $ 45.75		Lir 300 „	
Din 3000 .............			Lir 500 ..	
Din 5000 _____________ Din 10,000 ......... ...	------- % 90.50 ......... $180.00		Lir 1000 ________________	
IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbine, znaša 60 centov za vsako posamezno trV^ silo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, za $40.— 80 centov, za $46.— 90 centov, za $50.— $1.—, za $100.—$2.—, za $200.—$4.—, za $300.—$5.25.
Za tspla&llo večjih zneskov kot sgoraj navedeno, bodlil v lirah ali dolarjih, dovoljujemo le bolj te pogoje. Pri velikih naka*-lih priporočamo, da se poprej s "°m pismenim potom ipftrtiu 111 e te flede načina nakazila,
Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER*ma pristojbine H4
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street	New York, N. T.
Telephone R A relay T—0380
" G L A 8 R1IODA
NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 24, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY in D. S. A.
Owm4 and PubHsbed by ■LOYXNIO PUBLISHING COMPANY (A Oorporatkxi)
L.
BrntOk, Trna.
oC baMaew orth« oorpomtlon and addreaset at above officers: r. llth Street, lMwi|h ef Manhattan. New York City. W. Y.
-GLAS NARODA (▼•lee «f tli« People)
Krery Day Except Bondays end Holiday*
Be celo leto velja llxt m Ameriko
In Kanado Sa pol leta -■a Četrt lete
---$6.00
43.00 >140
Za New York sa celo leto Za pol leta
17.00 .43.50
Za tnosematvo sa celo leto--97.00
Za pol leta _____________________4340
Subscription Yearly $0.00.
Advertisement on Agreement.
_"Olas Naroda* lahaja vsaki dan trrzemAl nedelj In prasnlkov.
DopiM brce podpisa In osebnosti se ne priobčojejo. Denar naj se bla-IKJToil poftljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, praaimo, da ss nam tudi prejšnje blvattftče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
-GLAS NARODA", tli W. 18th Street, New York. N Y.
Telephone: CHelsea 3—3878___
k
DOGODKI V MANDŽURIJI
Navzlic Kelloggovem paktu in Ligi narodov, stoji svet pred novo vojno nevarnostjo, ki je nastala povsem nepričakovano.
V daljnem koncu sveta je začelo pokati. V Mandžuriji je začela 1e<"i kri.
Japonska je že od nekdaj hrepenela po Mandžuriji, zdaj je pa kar, meni nič tebi nie, vdrla v to bogato pokrajino.
Cang Tso Lin je svojeeasno smatral Mandžurijo za svojo neomejeno last, toda pod vlado njegovega sina, < ang Hsue Lianga, je zgubila dosti nekdanjega politie-uega pomena.
Japonci so vdrli v Mandžurijo pod pretvezo, da so Kitajci v bližini Mukdena razdrli progo mandžurske južne železnice, pri kateri je japonska vlada zelo zainteresirana.
To je bila seveda le pretveza. Vojaštvo z daljnega japonskega otočja je namreč s tako naglico vdiralo v tuje ozemlje, da ne more nihče tajiti, da je bil vpad že dalj časa pripravljen ter da je Japonska čakala le ugodnega trenutka, ida ga izvede.
Pravi vzrok japonskega vpada je bilo pa usmrčenje dveh japonskih častnikov, ki sta bila obtožena špijonaže, ker sta v mandžurskeni ozemlju fotografirala razne stra-tegične postojanke.
Japonci zatrjujejo, da ju je dala ustreliti mandžur-ska vlada, dočim slednja to obdolžitev odločno zanikuje.
Ker so bili vsi protesti brezuspešni, je Japonska 2grabila za orožje.
L'pati je, da bo mogoče nemir lokalizirati in da se bo japonsko vojatftVo umaknilo, kakorhitro bo dognan pravi smoter tega napada.
Kitajska je v strašnem položaju. Zadnja povoden j je preplavila najrodovitnejše dele kitajske jemlje, in je zahtevala na stotisoče žrtev. Velike neprilike povzročajo kitajski vladi tudi komunisti in banditi, tako da zaenkrat ne more nastopiti z orožjem proti Japonski. Japonska bi jo brez dvoma premagala in zadobila kontrolo nad njo.
.Vsled tega so tudi dobili kitajski vojaki povelje, naj ne nudijo Japoncem nikakega odpora.
Vse, kar preostaja kitajski vladi, je pritožiti se pri Ligi narodov, kar se je, kot poročajo iz Ženeve, že zgo-dik>.
('udno, dvakrat čudne je, da je zamoglo priti do kaj takega med državama, ki sta članici Lige.
Čudno je, da je Japonska potegnila meč, predno je predložila svojo zadevo Ligi.
Ta dogodek jasno dokazuje, kakšen ugled ima Liga narodov pri državah, ki so zastopane v nji.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
DRUŠTVO ** Greater New York in okolico, ink.
i.

PradMdnik: FRANK HOTKO
607 E. 73rd St..
>Uw York City Podpr*dMdnlk: MICHAEL t'KEK,
ITU Gates Avenue,
Brooklyn. N. Tajnik In arhivar: JOSEPH POQACHNIK, 680 Liberty Avenue,
Wllliston Park, L.
_ Blagajniki
PITER RODE.
M Alpha. Placa.
Gi*nd*i«. L. I.
Zavlanlkart
RADO VAVFOTICH, 22*16 — 28th St..
Astoria. L, lal.
. _Natonl CdM^i
AMTHONT KOSIRNIK, ltlil - Uth Rd..
Richmond Hm. L, bL nUKK U7PIBA.
411 Motri. ATcnu«,
RockvHj« Center. U UL ANTON CVTETKOVICH MS Seneca At*
Brooklyn. N. Y.
Kdor izmed rojakov all rojakinj se nI član tega društva naj vpraša svojega prijatelja ali prijateljico ali
pa ene/a izmed odbornikov za natančna pojasnila. V nesreči se šele pozna kaj pomeni biti član dobrega društva.
To drnltvo je sicer najmlajše, toda najmočnejše bodisi V premoženju ali članstvo. Društvo Je v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo še skoro 14 tisoč bolniške in nad šest tisoč smrtne podpore ter ima v blagajni skoro $17,000.00.
Druitvo zboruje vsako Četrto aoboto .v avejlh društvenih prostorih v American Slovenian Auditorium, 263 Irving Ave., Brooklyn. N Y.
Iz Slovenije.
Zaffonetlca ponesrečenca pri Bohovi
Pcrola-li smo, da je trgovec Srečko Pozne iz Oplotnice pri Bchovi do smrti pcvozil z motociklom starejšega moškegu, ne da bi se poprej osvestil, umrl v maroiborski bolnfcš-nicn. Poročaii smo tudi, da so pri pokojniku našli neko v Ljudski knjižnici izposojeno knjigo z legitimacijo, glasečo S€ nia< ime Jože Kojc, delavec v P obrežja.
Vse je tedaj kazalo, da je ponesrečenec zares omenjeni Jbže Kojc in bi bil to morda tudi ostal, da se pravi Kctfc ni zglasil živ in -zdrav ter cdicčno protestiral proti ugotovitvi njegove smrti. Povedal 'je, da živi na Pobrežju v Gubčevi ulici št. 11, knjiga z legitimacijo, katero je imel ponesrečenec iz Bohove pri sebi, mu je pa bila dne 1. avgusta letos ukradena na sokolskem letnem telovadi šču na Pobrežju. Kdo mu jo je ukradel, ne ve, zato tudi ne more vedeti, kdo je mož, tki so ga zamenjali ž nJim in ga pod njegovim imenom hoteli zapisati v mrliške bukve.
Po tej ugotovitvi je policija morala ubrati druga pata Ln posrečilo se ji .je ugotoviti, da bi ponesrečenec iz Bohove mogel biti 41-letni vlačugar in bivši čevljar Franc Polj anec iz Škofje Loke, ki se je zadnje mesece potikal po mariborski okolici, bsračil in se izdajal za "Korlna iz Kran!jskeg*a". Pd pripovedovanju ljudi je bil možak očividno slaboumen.
P:nesramne c oz Bohove je bil, kakor je ugotovila komisija, 40 do 50 let star, majhne postave in nekoliko »Trbast. Imel je črne brke in lase, brado že .več časa neobrito, nizko čelo in zdnave zobe. Oblečen je bil v rj*avo strgano obleko, na glavi pa je imel slamnik s pav-vim peresom. Razen tega so našli pri njem tudi dve beraski malhi. Obdukcija je u-gotoviila, da je imel zlomljena štiri leva rebra, razb:.to spodnjo in gornjo lobamjo ter poškodovane tudi razne notiunije organe.
Preiskava se vodi še dalje, da se d&finitivno ugotovi, ali je bil pokojnik res identičen s "Korbnom iz Kranjskega" ali ne.
Samomor nesrečneža.
V ponedeljek dne 7. septembra t. i. j o našel posestnik Anton Ploj iz Lastomerec na svojem dfvorišeu obešenega svojega lastnega 23-letnega sina Jožefa Ploja; imel je privezano vrv okrog vratu in bil obešen nizko ob drevsu. Prsgšnji d»an je popival okrog ter se proti jutru vrnil domov. Ker (je to storil že poprej večkrat ter se klatil okrog cele noči, g-a seveda domači niso nič pogrešali. Komaj pred dobrim mesecem je odsedel 10-meser:ni zapor v kaznilnici okrožnega sodišča v Mariboru radi roparskega napadla in bil to-kr2(t cbsojen nai 3-letno izgubo častnih pravic.
Oče je prijavil oHasti samomor lastnega sina, za katerim žaluje samo materino srce.
Poskusen samomor z dinamitom.
Mescu Francu, 25-letnemu delov-cu izpsd Šmarjetne gore pri Stn-ažiš-ču, je sresko načelstvo v Krantfu dovolilo, da je z dinamitom raizstreljeval skale v kieti. Njegova sestra Ivana je kupila v trgovini Mišic 3 kg
din a mita s patreni in vžigalno vrvico. Ko je prišel Mesec Frane v četrtek 3. septembra iz tovarne "In-tex" -v Kranju na stanovanje, se je vnel med njim in sestro Ivano prepir radi nekega denarja. Pri tem se je Mesec tako razburil, da je sklenil izvršiti somomor. Po izjavi sosedov in sorodnikov (je zelo lahko razburljiv in hitre jeze.
Se istega dne ponoči okrog 22. ure je S£t»el po dinamitu, ki ga je bilo še 8 kosov in ki ga je imel spravljenega v svoji sobi na omari. Dinamit s patron:3 in vžigalno vrvico -je postavil na vizo. Naslonil je gLavo na mizo in zažgal vrvico. Tedaj pa se je samomorilni kandidat skesad, jeza ga- je minila in je zb2-eal iv kuhinji. Vendar je pustila eksplozija dinamita precejšnje posledice. V Mesečevi sobici so popokala vsai stekla v oknih. Vsi predmeti, ki so se nahajali v sobi, so razbiti, zid močno poškodovan, s stropa pa se je odtrgal ves omet. Njegova sestra in oče sa mirno spala v sosednjih sobah. Prebudil ju je silen pok ob ek-spio-ziji. Sreča, ije hotela, da je bila poškodovana samo soba, kjer je bil dinam.t, sicer ibi se lahko pripetila smrtna nesreiia. Ostali stanovalci rarvno v tem kritičnem času niso bili še doma; ker so Imeli nočno službo iv tovarni. Orožniki so zaslišali Meseca Franca, ki je priznal, da si je hotel v razburjenosti vzeti res življenje.
Pozno pojasnjen vlom.
Invalid Josip Skornšek ima. svojo trafiko nastanjeno v majhnem ličnem paviljonu ob mestu pred trgom Kralja Petra na najpromet-ndjšem kraju v Šoštanju. V to trafiko je bilo vlomljeno v noči od 19. njai 20. marca leta 1925 ter pokradeno tobaka in kolkov za preko 28,000 dinarjev vrednosti. Že tedaj je bil vloma osumljen Josip Briš-nik, edini sin pridne Brišnikove matere, ki se je v drugič poročila z lesnim trgovcem Ivanam Zapuš-kom. Svojega očima Josip Brišnik ne mara in je prišlo nadi tega med o-beima pogosto do hudih spopadov ter zmerjanja od strani pastorka.
Pred nftoati dnevi sta Zapušek Josip in Pušnik Anton, ki sta usluž-bena pri osumljenčevi ntateri, povedala v gostilni Jugoslaviji Skorn-šku Jos'pu, da vesta, kdo je vlomil v njegovo trafiko in ga okra del. Več nista hotela povedati. Radi teh izr oav je orožništvo zopet osumilo Josii-pa Brišnika ter ga vnovič zaslišalo. Ker mu že leta 1925 niso mogli do živega radi pomanjkanja dokazov in ker 'je ostala preiskava pri njem brezuspešna, je Brišnik spočetka tajil, vendar pa se je pozneje zapletel v razna protislovja. Po daljšem obotavljanju je ntato priznal, da ge on v družbi dveh tovarišev, ki jim sedaj baje ne .vs' -reč imed, vlomil v trafiko ter tudi na licu mesta pokazal, kako sio vlomili, kje so dobili vlomilno orodje in kam so ukradene stvari skrili. Brišnik je bil aretiran, mjegova tovariša pa orožništvo zasleduje.
Velik požar pri Litiji.
8. septembra je bilo okoliškim gasilcem Javi j eno, da gori hiša' predil-nJskemu delavcu Antonu Kokoljčku v Mali Kostrenici.
Ogenj ije izbruhnil okrog 10. ure

VSE ONE ROJAKE SIROM ZDRUŽENIH DRŽAV IN KANADE, KI SE NIMAJO PRI NAS VLOG, VABIMO, DA SE PRIDRUŽIJO NAŠIM MNOGOŠTEVILNIM VLAGATELJEM
Denar je pri nas varno naložen in ga za-morejo vlagatelji dvigniti takoj, brez vsake odpdvedi, kar je v mnogih slučajih zelo važrio.
Vloge obrestujemo po 4<?o
Sakser State Bank
•S CORTLANDT STREET
NEW YORK. N. T.
dopoldne, ko je, kakor se domneva, njegova žena pekla kruh v peči, in so pri tem letele iskre na slamnato streho. Naj bo že tako ali talko, res je le, da je biia hiša v trenutku v plamenu. Prihiteli so sicer takoj na pomoč sosednji gasilci, ki jim je u-spelo hišo samn nekoliko obvarovati. Pcžar pa jo jje tako razdejal, da jo bo treba do tal podreti..
Lastnik hiše zasluži vse pomilovanje. Je namreč teče 5 otrok, ter zdaj z družino tik pred zimo na cesti.
Hiša je cenjena na 20,000 Din, zavarovan pa je bil le za borih 5000 dinarjev.
Smrtna nesreča pri gradnji nove carinarnice.
Tvrdka ing. Šla j mar je najela za gradbsna dela pri novem carinskem pcslopju na Spodnjem griiiu precej delavcev, vsled česar je delo primeroma hitr j napredovalo. Ker se prostor nahaija takoj ob Muri in obstoje tla iz raanešenega' gramoza, je temelje pričela kmalu zalivati- voda, katero so morali izptraznSevuti z ročno brizgalno. Vkljub temu je kopanje temeljnih rovov hitro napredovalo, 1? pri kopanju vdolbine, predvidene za kletne prostore, je delo nekoliko zastalo. Prod, ki ga je Mura svoje čase tukaj odložila, se je stalno podsipaval, vsled čs»ar so morali stene počasi betanirati,
V sredo. 9. septembra t. 1. so bili pri tem delu zaposleni delavci Matija Muhil2, Ivan Šotarič in Martin Skrobar. Vsled stalnega pritiska vode se je pcidsipavalo že ves dan, proti poldnevu pa se je nezadostno zavarovana stena podrla ter podkopa-la pod seboj delavca Matijo Muhi-ča popolnoma, ostala dva njegova druga pa le deloma. Matija Muhič je ostal na mestu mrtev; morebiti bi se ga bilo dalo rešiti, a ker je pri cdkopovanju bila potrebna največja pazljivost, se je delo malo predolgo zavleklo in je trajalo polnih 20 minut, predno so tga popolnoma osvo-bcdili. Dognali so, da ga je: zrušila debela in ,težka plast prodnate zemlje, ga vrgla na trda tla in ga zadušila.
Na kraj nesrečesta takoij prispela zdravnika dr. Breznik iz Gor. Radgone in dr. Peče iz Apač, ki se je slučajno nahajal tu. Skušala sta g-a obuditi k življeaiu z umetnim dihanjem in injekcijami, a je bil ves trud zaman.
Delavca Šoštarič Ivan in Škrobar Matija sta dobila lažje poškodbe; ne ve se še natančno ali so noge le na-trte, ali ia vin j ene. Ta dva poškodovanca je gasilno društvo iz Radgone pripeljalo s svetfim rešilnim avtom v mestno bolnico, kjer bodo šele ugotovili nastale poškodbe.
Vsi trije delavci so viničarji in sicer Ivam Šoštarič iz Murščaka, Martin Škrobar iz Ivanjševskega vrha, Matija Muhi: pa: iz Zbigovcev pri Gor. Radgoni. Zadnji je bil zelo
marljiv delavec ln je bil komaj 27 iet star; bil je tudi poročen ter je moral skrbeti za ženo; ctrok nI imel.
Izsleditev zločinske tolpe v gozdu pri Rogoznici.
10. siptembi-a so našli ljudje v nekem gozdu pri Rogoznici v nezavesti neko mlajšo žensko, katero so pripeljali v ptujske bolnico. Ko se je ženska zavedla, \je povedala, da jo je napadlo 12 neznanih moških, ki so jo vsi posilili, tako da- se je onesvestita.
Na podlagi te izpovedi so orožniki preiskali gozd in odkrili pravo zlo-Linsko taborišče v katerem je bilo 12 mladih moških >cd 20 do 27 let starih. Po izgledu in govorici mera-jo biti iz Prekmurja ali Medijimur-ja. Zločinci so napadli orožnike tudi dej-ansko, tako da so morali rabiti puške in roddati več strelov. Naposled se jim je posrečilo, da. so pet zločincev aretirali. Sedem tolovajev pa je pobegnilo in jih še zasledujejo.
Nadalje so orožniki odkrili tudi nijih':vo taborišče, kjer so našli mnago orodja, orožja, oohke, hrane in celo perutnine.
Aretirani .tolovaji sb bih pripeljani v Ptuj, kjer bodo oddani y s:dne zapore.
Vest o izleditvi te tolpe je vzbudila v sej ptujski okohci veliko presenečenje. ■
Krvav dogodek v Zgornji Pesnici.
Oženjerri posestnik Ivan K. iz Zg. Besnice je stal pred senatom trojice pod .predsedstvom s. o. s. Kralja; obtožen zlcf;instva zoper življenje in telo. Ivan K. je prišel 12. -aprila okoli 20. ure v Paplerjevo g:stilno, kjer js- že bilo zbrano večje število gostov. V gostilni je bil tudi Anton Rotar v družbi deklet. Obtoženec je kmalu po prihodu v gostilno pričel Rotarja izzivati in zatrjevati, da so dekleta v Rotargevi družbi na slabem glaisu.
Rotar je vstal in pozval obtoženca', naj pojasni, kaij ve slabega o dekletih. Na ta peziv K. ni reagiral, pač pa so se dekleta takoj poslovila in odšla iz gostilne in nekako istočasno z njimi tudi obtoženec.
Kmalu po odhodu deklet je odšel Rotur pred gzstilno na> stran. Nenadoma pa js k njemu pristopil obtoženec in ga cbklal z nožem. Ro-tarrjeve pošked oe so bile smrtno-nevarne, ker je bila prerezani važna žila, iz katere je poškodovanec o-bilo krvavel.
Obtoženec je zanikal krivdo in sc zagovarjal, da mu je p: odhodu iz gostilne Rotar sledil, udaril ga par-•krait z roko po gla-vi in ga sunil z nožem in nato odšei. Senat se je na podlagi prič irveril o nasprotnem in 3e obsedli K. na; 4 mesec? strogegi zapora.
L
LETOŠNJI PRIDELEK
je najmanjši v zadnjih desetih letih, je pa zato letos najboljše
kakovosti. Jaz razpolagam z vinogradi raznih vrst, kjer grozdje pozneje dozori in je po UGODNIH CENAH.
Pišite ali brzojavite takoj po cene.
WALTER PREDOVICH
717 — 24 STREET
SACRAMENTO, C AL.
II NAMERAVATE PRIREDITI
veselice, zabave
OGLAŠUJTE

"GLAS NARODA" m čitft umo Val*
Članstvo, pač pa v»i Slovenci ▼ vaši olcoHcL
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
/
Ko sem zadnjič cdgovarjal n-"ki moji znanki, sem slučajno omenil, Jcoliko tehtam.
Če se ne motim, sem dejal, da se nagiba kaaaile^, Jco stopim na va«x>, proti st:osemdesetim funtom.
Taikaj se je oglasil Jože Zelene iz Waukegiimi ter rekel, da ga bitam.
JcižeLu nisem že par let videfl, toda ko sva, se pred leti v New Yorku ločila, je bQ lepo zalit in cvetoč, in za-a-dno upam, da mu v lepem Wau-keginu ni zalitost splahnLra in mu ni cvetja izginilo z Obraza, paseb-n<o, se zaliva s takim kot mi ga je nekoč za poskušaijo poslal.
SHier je pa najbo^e, če opustiva debato o tolšči in trebuhLh v spIc-S-ne-m.
Kajti časi so resni.
V d:«bi prchibicije in depresije i1'.a rdeč nos in debel trebuh znamenje, da ne živiš tako kot ti dovoljujejo postave in razmere.
Jaz si nos vsak dan trikrat na-parvdram z mrUvaško-bledo-zeltnim pavdrom, v žepu pa ncisim notarsko izlive, (iz morala pred davnimi od d2b2i>3ti umreti n-}ca moja s-rclnica, ki sd b'la v Kalrti v devetem kolenu. Od same podme-tence se je talko zredila, da je vaga-la dvestosedemindvajset kil žive vtfii.e.
To je tcu-etj dokaz, da je debelost v redu, da je poded:ivana ter da se v današnjih težkih časih tvikorekci; sam od sebe redim in da ne kršim aakonofv, ki }ih nalaga d£pres'ia človeku.
*
Predcvich je začel razpošiljati grezdje.
Pravi, da ga je let^s mato, pa je zato toliko boiij sladka in dobra.
Dosedaj še nism.3 imeli časti in užitka, da bi ga v New Yt,rku okusili.
Little Padls je na1 vzhodu mjagova zadnja postaijat
Navzlic bližini je pa Little Falls t3»k:. d*:Ceč, da zamere čfvvck vsako leto kve^jem samo enkrat tja.
Toda priznati moram, da Ima potem celo leto dovolj spominov dn dobrot.
*
Nika.j mi pa »vseeno čulno zdi.
Piuv](j'o, da je letošnji pridelek grozdja ze-3o pičel, toda newyoriki Italijani bodo imeli ltitos vj;<č cali-forn'ijske pijače kot jo je CalLf;rni-ja iv treh Leitih pridelala.
Kaj hočemo, je pač tako: edinole vedi je v New Yorku še rajzmeroma. poceni. Pai tudi barva ni draga. Petini valj set centov djaš, pa izpremenis st» galon vode rv kristalno rde tekočino. In malo "gajsfea" poleg, pa dobiš pijačo, k: je slamnikarji po Velikonoči ne mejijo prehvaiitž.
Ameriške industrije so nadvse pravične. Pa ka'j pravične, tudi človekoljubne s^
Veleindustrijci vedo, kaj je prav in kaj se spodobi. Poročilo se namreč glasi: — Trsti uradniki, ki so dobivali po itirtateštirideset dolarjev na teden, se bbdo morali zadcirol^jiti s štiristo dodali.
Tistim: delavcem, ki so dobivali na teden eirajst doiarjiev, bo skrčena plača' samo za, en dolar.
No, s štiristo ciodailji na teden se bo že dalo kako živeti, vprašanje je pa, kako se bo dalo živeti z desetimi.
Močaik, Id je	štiristo do-
larjev na teden, bo odstrigel svoji služkinji in svojemu Sofetju deset dolarjev od mesečne plače. Služkinja mu bo Ištot&ko služila, hi šofer ga bo istot'xko prewazal.
Vpcištcvala1 bosta namreč en poved splošne depneslije in sej bostal brezpogojno pokorila zapovedi.
NaVaidnemu delavcu 1*> pa zmanjšana! pkura "satnO" za en dolar. To pomeni, da bo njeg<ova družina pti-krajšam za deset kvartov mieta na teden.
To bo pa usodiepolno, ne soino z3 delavske družine, pač pa predvsem za tiste, ki so todretMi skrčenje.
it
GLAS NARODA
new york, thursday, september 24, 1931
THE LARGEST SLOVENE DULY in U. S. A.
kemična vojna
Od približno 600,000 organskih kemičnih spojin, ki jih poznamo, se vojna tehnika poslužuje le kakšnih 70 za uničevanje, a te spojine presegajo po svojih učinkih vsa ostala uničevalna sredstva. Že akcijski radij strupenih plinov je ogromen. Če jih razpihavajo na fronti 10 km in veje veter z brzino 3 m na sekundo. okužijo površino 20 milijonov štiri jaških metrov in uničijo vsako življenje.
Vojni plini sestc-je večinoma iz halogenskih spojin, anorganske snovi uporabljajo zanje le malo. Učinek je različen Zloglasni fosgen. vdere n. pr. v najmanjše kotičke pljuč in draži tam celično mreno, ki loči krvna telesca od svežega zraka. Plazma, po kateri se krvna telesca pretakajo začne siliti skozi mreno, da odplavi strupenega vsiljivca. To povzroča po eni strani! prenapoinjenost pljuč, ki vede do zadušitve, o drugi strani pa poslane kri zaradi irgube plazme gosta in lena. kar omrtviči delovanje srca.
Diklordie^tilsulfid ali lost, drug j Mrupeni phn, usmrča kožne celice in na koži se pojavijo mehurji, kakor da je oparjena. V telesu samem uniči vse življenjske funkcije, kar ima za posledico seveda takoj -in j o smrt.
Druge snovi rabijo samo za začasno omejitev gibalne prostosti in j .-o temu primerno manj neposredno škodljive Poleg omamnih plinov; so to n. pr plin. kii povzročajo sol- j zenje. med temi kloracetofenon. in plini, ki dražijo sluznice, n. pr. ar- j zakndinklorid. ki povzroča kihanje in srbenje Fenilkarbilaminklorid ! povzroča bljuvanje. drugi plini dri • i-ko. Oblaki fluorovega vodika oslepijo steklo, tako da postanejo dalj -; nogledi. daljavomeri itd. nerabeii. v duiikovem okisu zgubi guma elastičnost. isto tako se pokvari usnj.? in obleka. To postane lahko zelo usodno, kajti potem imajo usmrtii-ni plini dostop do telesa.
Umetne megle, ki zagrinjajo velika ozemlja, so dobro obrambno sredstvo, a kot doplnil k strupenim sredstvo, a kot dopolnilo k rožje. ker otežijo n. pr. pomoč za-s-trupljencem.
Mesto, ki so ga napadli s strupenimi plini, je praktično izroče- i no pogubi, kajti plini ne uničujejo : jamo življenj, temveč pokvarijo ži- j vila in vodo, varnostna sredstvi j proti njim pa n-so preveč zaneslji- ! va.
Ok! jčuc&g. IxiflrH
MOKROTNO-VAREN CELLOPHANE
Močno Zaprto — Vedno Pravilno
Edinsfven
HUMIDOR ZAVOJČEK
NOVE SOVJETSKE NADE
pa je odprto!
Ali \iditc pritrjen "lah" vrhu zavoj-čka. Pritisnite polovico h svojim palcem. Obdržite drugo polovico. Preprosto. Hitro. Zip! To je vse. Edinstveno. Zavilo v cellophane, ki je varen proti prahu, mokroti in bacilom. Čisto, zaščiteno, lepo SVEŽE! Kaj more hiti holj moderno kol LLCKIES* izboljšani Humidor zavojček - tako lahko za odpreti! Dante -
LI (.K 1 tab je zašrita za raie priti e.
******
NapravI jene iz najfinejšega tobaka — smetane mnogih letinj - samo LI CkV .STRIKE nudi zaščito grla polom posehnega "TOASTING" procesa, ki vsebuje uporabo l lira Violetnih Žarkov - proces, ki odpra\Ija gotovo pečenje, Itudo združljivost, ki je naravno navzoča \ vsakem (ohačnem listu.
dražljiv<-i niso
"/.una} sn, zatn
1 i izgnani
navzoči v vaii LL'CKY STRIKE! rte mnrejn hiti nntri!" \l čuda. če so LLCKIES vedno mile za tuše grlo.
VARŠAVA. 10. septembra. —
Pozornost boljše viških joolitičnih krogov je zadnje dni posvečena izključno ženevskemu zasedanju Društvo naredov. Sovjet narodnih komisarjev je razpravljal o poročilu Litvinova. sovjetskega zastopnika v Ženevi, v katerem slednji zahteva temeljito spremembo boljše viške politike napram Evropi. Litvinov poroča. da je položaj raznih evropskih državah tako zamotan. da o hudi neredi in zmešnjave neizogibne ter smatra, da naj Moskva sedaj štedi svo_a sredstva in s v c«j e moči ter naj prepusti vse nadaljnjemu razvoju. Kakor že tolikokrat, tako so tudi to pot v M'-skvi relo optimistični ter .se nadeja o svetovne revolucije, ki bo izbruhnila brez sodelovanja Rusi-j". "Za nas dela čas." ^e končal Litvinov svoje poročilo.
Kakor pa se čuje iz krogov, ki steje blizu moskovskim mogočni-kom, Litvinov s svojim ekspozejem ni imel sreče in boljševiška vlada je zelo hladno vzela na znanje njegova rožnata izvajanja Vzro^ temu je. ker so komisarji sami razdvojeni v mišljenju o politiki, ki naj jo sovjet: izvajajo napram Evropi. Večina je mnenja, da bi v sedanjem momentu n? bilo oportu-no. ako pride v Evropi do kakih zmešn;av. ki bi zahtevale aktivno udeležbo Rusije. Sovjetska gospodarska in notranje politična ureditev še ni toliko krepka, da bi se Moskva lahko spuščala v kake zunanje avanture. Manjši de! narodnih komisarjev, ki trdno veruje v svetovno revolucijo pa je mnenja, da bo j.:evi~em kot pokret mas ne sme in more čakati. Zato Litvinov ni u iregel s svc\'o sliko evrop bllizici;i V .^kih političnih razmer Tnti enim da Se nniti j o dslej smatrati, da so
n:ti drugim. Vsi mu očitajo, da 5to.i mobilizira 'V močno pod vplivom inormacij svo- = jih sodelavcev v Evropi, kojih po- :
j ročJa pi .-o s.e že cesto izkazala kot1 I nezanesljiva. Temu nasproti pa je1 ! Stalin sam odobril poročilo zuna- | njega komisarja, mu izrazil za-	. ..
tomobile. da naj ta vozila stavijo na razpolago fašistični str. n ki za
f*
Its
PRODA SE
enonadstropna hiša z gostilno in pekarvjo sredi trga Mokronog ob Klavni cesti z 7 sobami v prvem nadstropju. 2 go.-tilniškima sobama. | 2 kleti, drvarnico. Poleg: Gospodarsko poslopje z 2 hlevoma in 1.5 ha. njive in travnik. 4 ha. go- , ?da — za $8000 — Pojasnila aaje lastnik: janez mevzelj, Dravska banovina.	Mokronog.
Jugoslavija
•1 Th* A-
Zaščita Vašega grla—proti o'razl'arem—creii kcslju
In Mokrotno-varen Cellophane Obdrži ta "Toasted" Okus Vedno Svez
v \irr —
L T, S t r k t irLc-U r ,-ui
ir/fk r! "•!><>-t" V /J. C
poljsko vlado do večje prijemlji-vosti. Listi ponavlja o izmišljene in tolikokrat že mementirane vesti o pripravah poljske vojske za udar preko ru.ke meje. c be ne m pa zahtevajo ojačenje bo! ševiške propagande v poljski v < -k; in med narodom poljskega d;la Bele Rusije. Propaganda naj b: vešče izkoristila verske in narodne s* ne razlike v Poljski ter s? cprla r.a Ukrajince. Beloruse. Nemce in Žide.
Ena izmed največjih senzacij zadnjega časa je p ose t grofa Karo-lyija v Mo' kvi. Orol Karciyi je bil pred-ednik madžarske vlade po rolvi em. kajti mož je dal zagotovi-bol j se viških simp tijah. Imel je daljši razgover z Belo Kunom. voditeljem tedanjega madžarskega prevrata ter ea naprosil, naj ga sprejme v madžar.-kj komunistično -tranko. Boljševiiki listi s ponosom priobču>;o int:rjave s Ka-prevratu ter je rna.i po svojih io, da je Evropa zrela za boljševi-ško revolucijo in s? jim je s tem močno prikupil. Grof je odkar co mu raplenl: cgro.nna velepo-sestva v M 1 džar.-iti trgovec v Parizu v tem poklicu nima posebnega uspeha. Želi si lzpremem-bo položaja, ki bi mu ; > prinesla le svetovna revolucija. Z manjšim dogodkom bi >c Karolvi ne zadovo-
MOBILIZACIJA FAŠISTOV V JULIJSKI KRAJINI
Pred dnevi so dob. 11 vsi fa5i?ti po cj JuLjski Krajini n .log o mu-tilu je bilo rečeno, trati, da so Sedaj pa so jim fašistična vodstva sp-rc. lila, d i se mobilizacija iz v ril v kratkem.
Fašistične oblasti -;c> i-itcl- snj s p - onimi krozn'comi pozvale vse tvrdke. ki posedujejo tovorne av-
upari e ter so pridružil njegovemu mnenju, da je treba pustiti stvari. da dozore.
Sovjetska javnost tudi živahno
vse 3 cmenjene dni. Če ta okrožnica ne bo našla cdzlva. bodo poslali
komentira dogodke v Angliji ,vifm	dru2i estrejši p zlv.
moskovski "Pravdi" pripisu
suje sedanje težko sospodfLrskol stanje izključno le laburistom. Cla-|nemu vojnerr-u nek je mn?nja. da nobena nova vlada ne b » mogla popraviti go-
RIMSKI SPORAZUM 0
KATOLIŠKI AKCIJI
(2x>
DOMAČA ZDRAVILA
V	Imam >»lllne diftave.
Kna jp<>vo Jefmrnovo k»vo In «m-
tirana z.lravila. kateva j>ri|«»ro.'a in'Kr Knajl> v knjini —
domači zdravnik
Pl&itc po brcqilafnl t-^nik. v ka-tfrtm Je nakratku iiopisana v«ika rartllna M kaj M rabi.
v .-.Miku »».sir I.i.šil ran-fi
driiKiti k.rict r.iti >rv;iri.
MATH. PEZD1R
Box 772. City Hall Sta. New York, N. Y.
Pa napetosti med sv. Stclico in ■ seveda znatno clajšai?. ponujanja o fašizmom, ki je nastopila takoj po praktičnem izvajanju lateronske pogodbe in konkordata in ki se je zgostila pred nekoliko meseci v odkrito b:rbo, je nastopila med obema strankama tisin-a, iz ko.tere so
I
| se ni f š zem lotil si- .ari in z i vrnil j katoliško akcijo v m;je njenega pr-■ vo'lnega d£lokro^-ji. ; Seveda velja to zaenkrat samo z v j It:lii;o. Vendar pi je treba pr *ako-I vati. c-i fc^do snicmice, na katerih je c - novan naj:i:vejii kompromis j nu j Vatikanom :n Iual.io, raz^irj.-; ne k-t, p^dlaii za dolcv?onjs kiio-1 ške	po vssh vah. Ako j?
n v pogodbi prist-aj ni fa-; Vatikan priznal in p -dirlal
se od časa do časa culi glasovi
spornih, točkah.
Kolikor je znano iz prvih poro 111. je v pogajanjih Vatikan pripustil na vsej črti
šisLčno tolmačenje onega pasusa' n0 nepolitični in strogo duhovno-la teran s ke pogodbe, ki se tiče vzgoje | Veriki značaj k tel.ške : torij e za mladine, delavskega gibanja in pa-i ! talij o, je pno naivvno. da bo to
iz.<. u
SAKSER STATE BANK
82 cortlandt street NEW YORK, N. Y.
posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne.
Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer.
Poslniujmo m vsi bres Izjem« le atare tn stanovitne domače
ugodno potekajočih pogajanjih in o j seginj«. verskih organiza-ij na p:- j veljalo tudi za katoliške akcij- — predst slečem pop;lnem sporazumu, j litiino pelje, ki je domena države.1 drugih narodih in da se bodo tudi Kakor javljajo Lasopisi, je bilo se-! Vatikan tedaj ni prodrl s svojo te-1 te omejile delokrog ki ie za6r-daj doseženo popolno pomirjen je in Z3, di di-lckroga ni mogoče clei'.ti.jtan v rimskem soDrazumu s.-oje podpisana med obema strankama oeš da versko življenje tako globo-1 prvztno in pravo naico duhovne in rur* pogicdba, ki podrobno določa ■ ko poseda v naredno vzgojo, v so- j moralne obnove
ninžhe m na HGlaa Naroda" — najrečjl iloveiukJ dnevnik t Zdru-ftenJh driarah.
tako cerkveni kakor prosvetni oblasti nesporni delokrog udejstvovanja.
Ob izbruhu konflikta se je takoj pokazalo, da si nasprotnika po silah niti cd nista ravna in da mora borba poteči ugodno samo za fa-
i
j š stično vlado. Vatikan je moral z ( žalostjo ugotoviti, da za njim ne stoje mase ietalijanskega katoličan-j stva, d: čim je režim s ponosom in precejšnjo upravičenostjo zatrjeval, da je izbruh borbe ujedlnil vse ita-ltjansko ljudsbvo v fašističnem taboru. Spomniti se je treba raznih izjav visokih cerkvenih dostojanstvenikov, ki so z grenko reeigna-c*j-o poudarjali okoliščine, da italijanski katolicizem ni borben in da nima tako globokih korenin v itasli-j-anskih ljudskih slojih kakor je bil Vatikan pričakoval in si želel.
Ko \je borba odkrila tako stanje stvari, je fašzem z veščo politično poglobitev verskega iruvstvlivanja v taktiko naenkrat zatrl vse- izpade i katoliških narodih ter njihovo ob-!
i i r*rftmato_ nmrn tr i^an-^Urt mnmnlmnM.	tti
cij-jjno vprašanje in sploh v vse j ovna življenje naroda, da se udej-stvevanje cerkve ne da izi:citi iz življenja sodobna ^iružbe.
Sporazum ugotavlja sedaj nasprotno in vrai:a katoliški akciji prvc.tni čisto verski in izrazito nepolitični zamlaj. Novi dogovor je dosegel celo veo, nego samo nepolitičnost katoliške akcije. Odvzel je slednji možnem ud: ij slivova ti se samostojno na polju športa in telesne kulture. Katoliški akciji je ostala edr.nole versk-a vzgoja. Pomirjenje med cerkvijo in državo v Italiji je &elo važna notranjepolitična pridobitev fašistična vlade, ne bo pa tudi brez pomena za sodelovanje ka -toliške akcije tudi po katoliških de-želaii ostalega sveta.
Idealno namišljena katoliška akcija je imela prvotno izključno cilj
na ta n~oin vršile mnogo uspešneje.
prebi; .lstva bodo ;otovo lažje i:i
in
ifu drč? 'j^ c-*f>''\ ' rr
ADVERTISE GLAS NARODA"
ZGODOVINSKA GILJOTINA ŠE DELUJE
G.ljcilno s kat-cro je bila usmrče-rta med fnanoosko revolucijo kraljica Mariji Ant-cnieta. rabijo še zdaj ?a cbglavv'.jcn;? zločincev ni Novih H bi idili. N. davno je bilo 5 tem zgodovin Tkim rtrorllnim crodjem jav-r.o uimrčcaih šest Kitajcev, ki so umerili na Novih Hebrid h ve»i Franci z: 7. Giljotini iz francoske evolucij?, ki so jo prepeljali v preteklem stoletju n\ Nov: Hebride, j2 imela zadnja leta malo dela. Zato j 3 bila usmr.ite-v K ta'jce-7 dogodek. ki je c';rr.M na.:? pizomost vse-ga cool-ja. Prebivalatx-o iz voeh krajev Novih K 'arid je romalo v Port Vila. kjer je bila giljotina postav-i j črva na trgu pred bilnico.
Na obsojeni Kitajci s-: bili pred uimrtit./ijo zaprti v bolnici. Ko -e je približal za usmrtitev do-looeni - s. so jih privedli skupaj na trg pred bilnioo in po vrsti cbgla-vili. Zadnji je moral gledati, kako so padale pod giljotino glav? nje-eov.li tovarišev.
CENA
DR. KERKOVEGA BERILA JE ZNIZANA
Angleško slovensko Berilc
hnglish sloven 1 veadkic)
lUat Htm«
proti cerkvi in šel v svoji premete-nristi ceio tako dajež, da je vse nerv-šame dogodke naprtil liberalcem, starim nasprotnilfam. sv. Stoli ce. Ta mojstrska poteza, ki naj hi dokaza-
novo v versko moralnem oz:m. Videli pa smo, da je ta idealna zami-sesl skero po vseh držav2h kmalu pris>a v službo taJcozvane klerikalne politike in nastala so naspro-tstva
la veliko skromnost zmagovalca, je v Franciji, Litvi in drugod, dokler.
vsak dau. L\ ZA
Nesreča ne počiva!
Tudi smrt ne. Podvrženi ste eni ali drug;
KAJ STE VA STORILI ZA SVOJO OBRAMBO OBRAMBO SVOJIH OTROK t
Ali sff ie. zavarovani za slučaj bolezni, nezgode ali smrtif Ab o ne, tedaj priMop.te lakoj k bližnjemu društvu Jugoslovanske Kaiolišk® Jeduote. Naša jednota plačuje največ bolniške podpore med vr»emi jugoslovanskimi podpornimi organizacijami v Ameriki. Imovina znaša nad $1,100.000.00, članstva nad 20,000. Nova elru.štva lahko vstanovijo v Združen h državah z 8 člar.i. Pristopnina pr>.«ta—Berite najboljši slovenski tetlnik "A'uro l*<>bo'\ glasilo JSKJ Pišite po pojasnila na glavnega tajnika, Joseph PUtiler, Ely, Minn.
je izšel članek. | ^riC0 tC§2 men«°" da - ^nspor-a fašistov ne b.do izvršili z železnico. Govcre. da bo velikemu fašistič-zberu prisostvoval udi mln strski predsednik. Kakor znano, je bila to mobiliza-podarstva in da bodo vsi ukrepi | ciia n-apovedani že pred t: dni. V j prinesli 1? začasno zboljšanje. od,zadnjIh dne!l ■ > vršile manjše takega položaja si Stalin obeta j P^susne mcbilisacije Tudi ta ve-velikih koristi za angleško komu-(lki mobilizacija fašističnih sil ni-nistlčno stranko, ki bo po nje^o-j ma drugega namer.-:, ket da se pre-vem mnersju postopoma zavrela se- iZKUsijo crganiza-ij^ke zmcžn:sti j d an je pozicije laburistov. Ta moč- | fašističnih vod:toljev in disciplino j no naivna ocena angleškega polo- j fas stun? črede. Vojni zbor bo na 1 žaja v javnosti ni dosegla prizna- j Piavi. nja: ker pa vse pripisuje članek! S.alinu. je jasno, da ni ugovora zoper izvajanja človeka, ki ni nikoli ž.vel na zapadu in presoja ta- I mošnje življenje popolnoma z ru-; skega vid ka.
Vsa pozornost sovjetske vlade ve- • ija še vedno gospodarskim vprašanjem. osobito. odkar so izčrpani 1 krediti Nemčije. Kakor znano, je, Nemčija na temelju berlinskega do- j govora zaključila s sovjeti dobavo i raznega materijala v vrednosti 300 milijonov mark. Ker so ti krediti porabljeni, so sovjeti zašli v strahovito zagato ter so bili primorani' seči po drugih virih. Njihovo ber-j linsko zastopništvo se pogaja z ne- ( kim nemškim koncemom za nada- i ljevanje debav in ta koncern je nedavno pre.el od nemške državne banke 150 milijonov mark, ki bodo v celoti porabljeni za dobavo Rusiji. Ta pomoč bi sovietom omogočila izvršitev petletnega načrta, vendar pa je odvisna od finančne pomoči, ki jo Nemčija pričakuje od Francije.
Obnova trgovinskih odnošajev pa se sovjetom ne obeta samo iz Nemčije. V francoskem trgovinskem ministrstvu se je prošle dni javilo odposlanstvo zastopnikov filinco.-ke trgovine in industrije ter zahtevalo, da Francija končno vendarle stopi v trgovinske stčke s sovjeti, ker jo bodo sicer Anglija, Nemčija in zlasti Amerika popolnoma izrinile iz te°a važnega tiJVsča. Ta vest je i Moskvi naravno vzbudila močno zadovoljstvo, kajti sovjeti so do malega irčrpali svoue kredite pri do-bavljaočih omenjenih 'treh državah
Medtem ko se uradni Moskva živahno pogaja z varšavsko vlado, je časopisje začelo silovito gonjo proti Poljski, ki naj pokaže, kako nepopoularna je v Rusiji misel na pomirjenje s Poljsko ter prisili
ItarMi«« (• prt
KNJIGARNI 'GLAS NARODA
«1« Wttl it »treat * T»rk City
POZIV!
Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. —
Uprava "G. N."
•GLAS N A S P J) A'
NEW IflftK, iffEftsi^, sygcw^yy W
THE LARGEST SLOVENE DAILY in TJ. S. A.
'iiMI'lltilllitfe^V^^gijltllllHHlllMllg
^^TTfTTTTTTfT^^

iiiiiiiiiiiiiiiiw^^
POUČNE KNJIGE MOLITVENIKI PESMI IN POEZIJE
KNJIGARNA GLAS NARODA
> '	\ <	» *	—'i rt.	> " >-■
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY ~
216 Wart 16 th Street. New York
* -
i s - IGRE : : : RAZNE P O V E S T I IN ROMANI
1 s
MOLITVENIKI
SVETA URA
v platno v«__________________ .9«
v fino usnje vez ............1.50
v najfinejše usnje vez 1.80 v najfinejše usnje trda vez .....................................1.80
94CRBI ZA DUfiO
v platno vez...........30
v fino usnje vez ............13l>
v najtlnejše usnje vez 1.80
UAJKKI GLASOVI
v platno vez................. .80
v usnje vez.....................1.20
v fino usnje vez.........1.50
v najfinejše usnje vez. 1.60
&YJ&KU SRCA
v imltirano usnje vez. .60
fc	v usnje voz....................80
I	v fino usnje vez.........1«—
v najf.nejie usnje vez. UM
v najf Jiejše usnje trda
vez ....................................1.50
v bel celluloid vez.........1.20
4EBKSA NAS DOM
v ponarejeno ....................1.—
v najfinejše usnje vtt2 1.50 v najfinejše usnje trda
vez ....................................130
»iakija varhinja
fino vez ............................1-20
v fino usnje ....................1-50
v najfinejše usnje trda vez .....................................1-C0
Hrvatski molitveniki:
tjiliu jslarosti, fina ti-z............
■daut Bo;u. a u«ir ljudem. f»u:i vm
u.'ijflii*-j.Aa vez ........................
'Aoneee urbtski, \ platnu...............
fiim vi ...................................
fknar. najflwj^i v.-/. .................
Angleški molitveniki: Ua mlailino)
Ml«!'«. Praverbook:
v liarvas-V idalniee Vftinn v Ih-Io k«»>f vmtti .............
orne t'nto .Me ............................
film vezano ...........................
{«•) of Heaven:
flllO .....................................
\ urajr *«»za!io .....................
v najfinejši- usnj«* Vf/.unn .....
t ZA (ll »H ASI.K •
I.— 130 1J0 .80
1.— 1.80
30 .1.10
...30
...35 .1.20
ley of Heaven:
v « el< id vezano ........................1.28
V eeV>ld liajtiliejii VOZ ............1J0
v fino HMije venam« ................130
al»n, lir Potk« Manual:
v fim« U*nj«* \«-zano ................1.30
Ive Maria:
v fino u->nj<* vezano ................1.40
POUČNE KNJIGE
legleško slovensko berilo ..............—
Vngle&ko-slov. In hlo%. angl. slovar .90 \inerika in Amerika ur i (Trunk) 3.— IntrijMka idužba ali nank kako m*
naj Htreie k sv. maši .................1«
'loj nalezljiviiu boleznim ...................«5
L"crkniško jezero ................................1.20
Domači živin .zdravnik .trd. ve/.. 1.60
l»roMirano ..................................1.23
Obina/i zdravnik po Knaipu:
t rilo vez.....................................1J»0
i r< »Si rano ................................1.25
Govedoreja ........................................1.50
Hitri rarunar .....................................75
ylugos'avija (Mellki 1. zvezek 1.50
•2. zvezek. 1 - sno|4č ............1.80
Kletarstvo (Skalicky) ....................2.—
Kratka srbska gramatika .................30
Kratka zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov .........................30
Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .15
Knji|a o dostojnem vedenju .........50
Kal. Katekizem ...............................60
Kubična Računira .............................75
liberalizem ........................................3«
Litibavna in Knubilna pinma ..........35
Materija in eneriija ........ ..............1.23
Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75
Mladeničem. I. tv............................50
II. iv.. ........................................50
(Oba ufcopaj M renter)
vo
NrmMto-anglrski tolmač
.1.40
Najboljša ulov. Kuharica. M* str.
lepo ve*. (KsIinAek t ................5.—
Prva čitanka.........................................75
Pravila za oliko .................................63
Prikrojevauja perila po životui
meri s vzorei ............................1.»—
Psihične motnje na alkohol ski podlagi ...............................................75
Praktični računar ...............................75
Pravo in revolueija (Pitamie) .........30
Predhodniki in idejni utemelji ruskega ili mia ....................1.30
Radio, osnovni pojmi iz Kari i o
tehnike, vezano ........................2.—
broširano ....................................1.75
Ra«-unar v kronski in ifinarski
veljavi .........................................
Kočni slov. italijanski iti itali-
janski-slovHiskl slovar .............DO
Kcčnl spisovnih vsakovrstnih
pisem ...........................................50
Kolnčenje ..............................................50
Slike iz živalstva, trdo vezana .........SO
SlovfitsUa tutroiliia mladina
I iJim^-j	strani* ................130
Spretna kuharica, trdo vezana ... 1.4"» Sveto Pisiua stave in »ovc zaveze,
I'-|m> ir«to vozana ........................3.—
SUulm vino .........................................40
Špelin nevarnost ..............................23
Sadje v gospodinjstvu .....................75
Slavofiie American Year Book ....!.— I rbeitik angleškega jeziku
inlo vo«.....................................1.50
bro-irntio ....................................1.-3
tY-na knjigu in berilo laškega jezika ..............................................60
(.'vod v filozofijo (Vrber) 1.50 Vriiki slovraHkl hpisovnik: zbirka pisem, listin in t log za zasebnike in trgovee ................1.23
Veliki v se vede i ...................................80
Voščilua knjižica ..............................J»0
Zbirka domačih zdravil .....................M
Zdravilna zeliiea .................................40
Zel ln plevel, slovar naravnega
zdravilstva..................................1.50
Zgodoviua 1'metnosti pri Sloven-
eih. Hrv at ill in Srbih ............1.90
Zdravje mladine ................................1.25
Zdravje in bolezen v domači hiši,
•J zvezka ....................................1.2»)
Zgodovina Srbov. Hrvatov in Slovencev (Melik)
II. zveaek ...................................-80
Prorokovalne karte ..........................1.—
POVESTI in ROMANI
Ana Kareuina (Tolstoj)
zanimivi roman <2 zvezka i ....5.50 Amerika, povsod dobro, doma
najbolje .......................................65
Aritator (Kersnik) ..................80
A u dre j Hofer .......................................50
Beneška vevleževalka .........................35
Belgrajski bWr .................................35
Beli meeesen ......................................40
Bele noči, malt junak .........................60
Balkansko-Turška vojska .................80
Balkanska vojska, s slikami .........25
Boj in zmaga, povest .........................20
Blagajna Velikega vojvode .............60
Belfegor ...............-..............................80
Ito.v, (roman) .....................................65
Buraka vojska ...................................40
Beatin dnevnik ...................................60
Božično darovi ...................................55
P-ožja pot na Bledu .............................20
Božja pot na Šmarni gori .................20
Nemščina brez utitelja:
1. del .....................
. 2. del ______________
.30 .3«
Cankar:
Gre&nik Lenard. hrnš..................70
Mimo življenja .............................80
Moje življenje ...........................75
Romantične duše ........................60
C vetke ...................................................25
Cvetina Borograjtka .......................J»0
Čebelica ...............1.................................25
trtice iz življenja na kmetih .........35
Drobiž, in razne povesti —
Spisal MiUMoški .........................60
Darovana, zgodovinska poveM .........50
Dekle EUza .........................................40
Dalmatinske povesti .........................33
Dolga roka ............................................JM
Do Ohrida in Bitolja .......................70
Doli z orožjem ...................................50
Don Ki&ot iz La Manhe .................40
Dve sliki: — Njiva; Starka
........I Meškn • .......................................60
Devica Orleanska ...............................50
Duhovni boj .................................J>%
Dedek je pravil: Marinka in &kra-
teljcki .............................................40
Elizabe<a. .............................................35
Fabijoia ali eckev x Katakombah.....45
Pran Baron Trenk...............................J5
Filozofska zgodba ..............................j60
Fra Diavolo ........................................JO
Oozdovnlk {J ZVEXKAi ..............1.20
tioiapodarlea sveta .............................40
(Jodčeviid katekizem .........................25
Gostilne v stari Ljubljani .................60
Gr&ka Mytologijm ..............................1
Gusarji .................................................75
Gusar v oblakih ...............................M
Hadži Murat (Tolstoj) ..................40
Hči papeža, vez.................................
Hektarjev moč ................................J3Š
Hedvika ..............................................40
Hodi čaal. Blage d«iie, veseloigra .75
Helena (Kmetova) ...........................40
Kfado Brezdno (11. zv.) ................^5
Humorflke. Groteske ln Satire ,
vecano ........................................80
broftlrano ..................................
Izlet g. Brontka .............................LN
Izbrani spisi tir. H. Dolenca .............60
Iz tajnosti prirode .............................50
Iz modernega sveta, irdo ve/......1.60
Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger:
2 zrezka ....................................L50
Igračke. Im Sirano ........:.......................80
Igralec ...............................................-75
Jagnje ...................................................^10
.Janko in Metka otrok«*) .............30
Jernač Zmagovač. Med plazovi .......-50
Jutri (Strugi, trdo vez .....................-75
hroš.............................................
Jurčifevi spisi:
Pojh.liiM izdaja vseh 10 zyezkov. N'Ihi vezanih ................................10.—
(!. zreu4c: Dr. Zober — Tngomer
hro'irnno .....................................75
Juan iMserlja (Povesti iz španskega
življenja ..........L................................
Kako se sem jaz likal
lAleAovee) I. zvezek ....................,£0
Kako sem se jaz likal
(Alcfinveoi 11. zv..........................G0
Kako sem se jaz likal
(Alrijiiv«*( lil. zvezek .............CO
Korejska brata, invest is. milijonov
v Koreji .......................................^0
Krvna osveta ....................................^0
Kmečki punt i Smitn i ................
Kuhinja pri kraljici gosji nožiei J*0
Kaj se je Markaru sanjalo .............25
Kazaki ..................................................60
Križev pot patra Kupljenlka .........70
Kaj se je izmislil dr. Oks .................43
Levstikovi zbrani spisi ....................JO
1. z v. Pesmi; Ode In elegije; Sonet je; Romance, balade bt
]»gende; Tolmač (i-evslik .......70
! 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike .........................70
Trdo vezano ............................h—
ljubljanske slike. Hišni lastnik. Trgove<*. KuK-ijskl * stražnik, rradnik. Jez i r-nl floktor. Costil-
niftir, KlejK^tulje. Natakar«-;«.
Iiuhovnik. iirt..................................60
Lov na ženo (romati) .......................80
Lucifer .............................................1.—
Marjetica .............................................50
Materina žrtev .....................................50
Moje življenje ....................................75
Mali Lord .............................................80
Miljonar brez denarja ....................75
Maron. krščanski deček Iz Libanona ............................................25
Mladih zanikernežov lastni živo-
topis .............................................73
Mlinarjev Janez .................................50
Musolino.................................................40
Mrtvi Gostač .......................................35
Mali Klatež ...............-......................-70
Mesija .................................................50
Malenkosti (Ivan Alhrwht« ..........25
Mladim srcem. Zbirka povesti za
slovenska mla«tino ...........................25
Misteri/a, roman .............................. L—
Možje ..................................................1.25
Na različnih potili .............................40
Notarjev nos, humoreska ...................35
Narod, ki iznura ................................40
Nasa vas, II. del. 9 povesti ...............90
Nova Krotika, trdo vez .....................70
Naša leta, trda vez ...........................70
hro.' J rana ......................................,50
Xa Indijskih otokih ............................J»0
Naši ljudje.............................................40
Nekaj iz ruske zgodovina ...................35
Na krvavih poljanah. Tii»!(fenje in strahoto z bojnih pohodov hlv.še-
ga slovenskega polka....................1.30
Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kraka ...25
Onkraj pragozda.................................JM
Odkritje Amerike, trdo vezano.........00
mehko vezana .............................30
Praprečanove zgodbe ..........................^5
Pasti in zanki .....................................25
Pater Kajetan....................................1.—
Pingvinski otok ..................................60
Povest o sedmih obešenih ................J>0
Pravica kladiva ..................................30
Pabirki iz Boža (Alhrechtj .............25
Pariški zlator ......................................35
Prihajač, rnivest .................................60
l^očigalec...............................................25
Povesti, pesmi v prozi (Baudelairet
trdo vezano ..................................L—
Po strani klobuk ................................30
Plat zvona ...........................................-40
Pri stricu ...........................................Ji
Prst božji ............................................30
Patria, i>ovest iz irske junaAke do-
he .....................................-..........-30
Po gorah in dolinah ...........................80
Pol litra vipavca .................................60
Poslednji Mehikanec ..........................30
Pravljice H. Majar ...........................30
Predtržani. Presern In drugi svetniki v gramofonu .........................25
Prigod be čebelice Maje, trda vez 1.—
Ptice selivke, trda vez .......................-75
Pred nevihto ....................................-35
Popotniki •..........................................-00
Poznava Boga ....................................30
Pirhi .............................-......................-30
Povodenj .............................................-30
Praški judek ........................................
Prisega Huronskega glavarja ........30
Pravljice In pripovedke (Kofiutnlk)
1.	zvezek .....................................40
2.	avezek ...................................—40
Prvie med Indljanei..........................-M
Preganjanje Indijancih miajonar-
iev -------------------------------------------
Razkrinkani Habsburžani ................30
Roman treh src ...............................1.20
Roman zadnjega cesarja Habsbur-
žana ............................................1.20
Robinzon .............................................30
Robinzon Crusoe..................................00
Revolucija na Portugalskem ..........30
Rdeča in bela vrtnica, invest ........30
Rdeča megla .........................................^70
Rdeča kokarda....................................135 j
Slovenski ^aljivee ...............................40 |
Slovenski Robinzon, rrd. vez..............75 !
Sueški invalid......................................351
Sveta Genovefa....................................30
Solnee in sence ..................................65
Skrivnost najdenke .............................35
Skozi širno Indijo ............................30
Sanjska knjiga, mala .........................GO
Sanjska knjiga. (Arabska) ..........130
Spomini Jugoslovanskega dobro-
voljea, 1914—1918 ........................1.25
Sredoziinci, trd. vez..........................60
hroA................................................40
Strahote vojne ....................................30
Štiri smrti. 4. zv..................................35
Smrt pred hiSo ...................................65
Stanley v Afriki ...............................30
Spomin znanega potovalea ............130
Stritarjeva Autbologija, hn»5 ........
Sisto Šesto, ]»ov«*st iz Abrin ev ........30
Sin medvedjega lovea, I»otoi»l*iiii
roman ................................................30
Študent naj bo, V. zv......................35
Sveta Notburga .................................35
Spisje, mal«* povevti ............................35
Stezosledec .............................................30
Šopek Samotarke ..............................35
Sveta noč .............................................30
Svetlobe in sence ..............................1.20
Slike (\ie5koi .....................................60
Keržant Diavolo. vez. 1.60 Spake, humoreska, trda vez.............jm
SHAKESPEAROVA DELA: Machbet, trdo vez................................90
hroSirano ......................................70
Otlielo ...................................:................70
Sen Kresne noči .................................79
SPLOŠNA KNJIŽICA:
št. i. (Ivan Altfmhti Ranjena gruda, izvirna iNtvesi. 1«M str.. Kreirano .......................................35
Ar.	<Ka<!o M urnik; Na Bledu,
izvirna ftovest. 1S1 str., hroš. 30
ftt. 3. (Ivan Rozinam ..Testament ljudska drama v 4 dej., hroS. 105 strani .....................................35
Sr. 4. (Ovelkn Golar) ..Poletne klasje, Izbrane iM'smi. 1S4 str., broširano ......................................30
^t. 3. (Fran Milanski) Gospod Fridolin Žolna in njegove druži
2in:i. vmeliiiudilre r-rllce I.. 7— strani, broširano .........................25
Sr. C. (Novak i Ljuobsumnost .....30
št. 7. Apdersonove pripovedk^.
Za slovensko mladiuo priredila 1'tva. 111 strani, broS..................35
št. 8. Akt štev. 113 .......................75
Štf»v. !». (T'nir. prof. dr. Kram* Weber, i Problemi sodobne filozofije, :M7 strani, tiroš. .............70
Št. 10. (Ivan Albrehti. ..Andrej Ternoue, relijefna karikatura
in minuloKti. 35 str., hros.........35
Št. 11. (Pavel (iolLu Peterčkove
poslednje sanje, božična | m vest Št. 12. (lir. Kari KngllSi Denar naro<Jno-gosj»odarski spis. jtoslo venil dr. Albin Ogris. IT50 str..
broS................................................80
Št. 12. (Fran Milflnskii Mogočni prstan, narrMlna pravljica v 4.
deja&jib. 81 str., hroš.................30
šr. 14. (Dr. Kari FuglLš> Denar, narodno-gosiMidarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris. ^MJ str..
broft....................................................80
Št. 13. (V. M. Caršinl Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil
I*. Žun. 112 «tr.. hroš.....................30
Št. 1.1. Edmond In Jules de Gon-
court, Renee Mauperin ...................40
št. 16. (Janka Samec t Življenje,
p<*smi, 112 str., hroš......................45
Št. 17. (Prosjier Marimee) Verne duše v vieab, invest, iwevel Mir-
Ko Pretnar, W> str a......................30
Št. 18. (Jarosl. Vrehlicky i Oporoka lukov^kega grajšraka, veseloigra v enem dejanju, i*»slove-nil dr. Fr. Bradah. 47 strani.
broširano ...........................................25
Št. 19. (Gerbart Haunt man 1 Potopljeni zvon, dram. iiajka \ petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek. 124 strani, broft. ...............50
Št. 20. (Jul. Zeyeri Gompači in Komuraaaki. japonski roman, iz oeSCine prevel dr. Fran Bradač. 154 strani, bros......................45
Št. 21. (FriloHn Žolna » Dvanajst kratkotasnih zgodbic, II., 7:: str.
broš....................................................25
Št. 22. (Tolstoj) Kreutzerjeva
sonata	.60
Št. 23. (Sopbokles> Antigone, žalna igra, poslov. C. Oolar, 00 str.
broširano .........................................-30
Št. 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev. I. del. 355 str.,
bros. ................._________.........................90
Št. 25. Poslednji dnevi Psmpeja, II. del................................................M
ŠT. 26. (L. Andrejev) Crne nta-ske, poslov. Josip Vidmar, 82 str.
broS. .............................................-—35
Št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za
brezposelne, 84) str., bmš............. 35
Št. 29. Tarzan sin opic ...................90
Tarzan sin opic, trdo vez....1.20
Št. 31. Roka roko .............................25
Št. 32. Živeti .....................................25
Šr. vfcl. <<Jaj Sal ust i j K ri.sp) Vojna z Jugurto, jioslov. Ant. Dokler, 123 strani, hros.....................30
Št. 30. (Ksaver Meško) Listki,
144 strani .........................................65
št. 37. Domače živali .....................30
št. 38. Tarzan in svet ..................L—
Ste v. ao. La Bolieme .......................
Št. 47. Mlsterij duše ....................L—
štev. 48. Tarzanove živali .............90
Štev. 4«. Tarzanov sin, trd vez ....1.20
Št. 30. Slika De Graye ................1-20
Št. 51. Slov. ba'ade in romance.....80
St. 54. V metežu .................-..........1-—
Št. 53. Namišljeni bolnik .................50
Šr. 5»i. To in onkraj Sotle.................50
šr. 57. Tarzanova mladost, rrd
vez ..................................................5-2«
Šr. 38. Glad (Hamsun.) ..................90
Št. TAl (Dostojevski) Zapiski iz
.mrtvega doma, 1. ilt*l ....................1.—
Šr. (So. <rio^tojevski> Zapiski iz
.mrtvega doma, II. »lel ..............1.—
št. 61. (dolar) Bratje in sestre.....73
Ar. 02.	Idijot.	I. del (I"»ostoj«*vki .90
št. (rj	Idijot,	II del .......................90
Št. 64.	Idijot,	III. del .....................90
ftt. «5.	Idijot.	IV. «lf*l .....................90
Vsi	4 deli	.............................. 3.25
šr. Gtf. Kamela, skozi uho sivan-
ke, veseloigra ...................................45
Slovenski pisatelji II. zv.:
Potresna povest. Moravske slike. Vojvoda Pero i Periea. Črtice ..................................................2.50
Tigrovi zobje ......................................1—
Tik za fronto .....................................7C
Tatič, (Bevk), trd. vez......................75
^ri indijanske povesti .......................30
Tunel, soe. roman ............................1.20
Trenutki oddiha .................................50
Turki pred Dunajem .........................30
Tri legende o razpelu, tr«t. vez......65
Tri rože J..............................................8ll
Ti soe in ena noe (H«i**i vez. mala izdaja ......
SPISI ZA MLADINO
(GANGL)
2.	zv. trdo vezano. Pripovedke in i^mi .................................................50
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ..................................................30
4.	zv. trdo vezano. Vsebuje ^ povesti ...................................................30
5.	zv. trdo vezano. Vinski brat ........30
li. zv. trdo vezano. Vsebuje to povesti ..................................................30
IGRE
Beneški trgovec. Igrokaz v 3. dejanj 3fi Cyran de Bergerac. Herir-na komedija v iK-tih »lejanjih. Trdo v«*-
zano .................................................1.70
Edela, drama v 4. dej........................fiy
fiospa z morja, r». dej........................75
I^okalna železnica. «h*j..................30
Marta, Semenj v ItMimnudu. 4.
tlt*janja ...............................................30
Ob vojski. Isrokaz v štirih slikali .....30
Tončkove sajne na .Miklavšev večer, Mladinska i;jr:i s jn"tj»*ni v
3. ilejanjih .........................................60
R. U. R. Drama v :*. dejanjih s
pretli^ro. (»"ajH-k«. v«*z..................4."5
Revizor. r». dejanj, trda rezana .......7."
Veronika Deseniska, trda vez ........1.50
Za križ in svobodo, taroka ž v :». dejanjih .............................................25
I.judski oder:
4. zv. Tihotapec, r». dejanj .............fin
r». zv. Po 12 letih. A. <i.*jsit.j:i ...........f.O
Zbirka ljudskih iger:
3. snopič. .Mlin pod zemljo. Sv. Neža. Sanje .....................................60
13.	sik»|»ir. Vestalka, Smrt Marije Device. Marijin otrok .....................30
14.	snopič. Sv. Boštjan. .Junaška
deklica. Materin blagoslov .............30
lii. snopič. Turki pred Dunajem.
Fabjola in Neža ..............................-30
20. Pnopit*. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka ...........................30
.L
Tisoč in ena noč:
I.	zvezek ..................................1-30
II.	zvezek.................................1.40
III.	zvezek ..................................130
.*! KNJIOE SKUPAJ ................3.75
V	krempljih inkvizicije ..................1.30
V	robstvu (Matlr-iči ........................1.23
V	gorskem zakotju .............................35
V oklopnjaku okrog sveta:
1.	del .............................................90
2.	del ..............................................90
OBA RKITAJ ............................l.GO
Veliki inkvizitor ..............................1.—
Vera (Waldova). hroft......................35
Vojska na Balkanu, s slikami .........25
Vrtnar. (Rabindranath Tagore).
trdo vezano .75 broSirano ...............................-.......60
Volk spokornik in druge povesti....1.—
trdo vezano ................................1.25
ViSnjega repatiea, roman, 2 knjgi 1.30 Vojni, mir aH poganstvo. 1. zv. .....35
V pustiv je šla, III. zv.....................35
Valentin Vodnika izbrani spisi .....30
Vodnik svojemu narodu ...................-25
Vodnikova pratika L 1927 ..............30
Vodnikova pratika 1. 1928 ................30
Vodniki in preporoki .......................-60
Zmisel smrti ................-....................60
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......60
Za kruhom, povest .............................35
Zadnja kmečka vojska .....................75
Zadnja pravda, vez............................70
Zgodovina o nevidnem človeku ........35
Zmaj Iz Bosne .....................................70
Življenje slov. trpina, igrani spisi
AleSovec, ,1. zv. skupaj ............130
Zlatokopi .............................................-20
Ženini nase Koprnele .........................45
Zmote in konec gdč. Pavle .................45
Zlata vas...............................................50
Zbirka narodnih pripovedk:
L del ....................................
II. del ...............................
Znamenje štirih (Doyle i ......
Zgodovinske anekdote ............
Z ognjem in mečem ..............
PESMI in POEZIJE
Akropol i s in Piramide ......................KO i
broširano .......................................80 i
Azazel, trdo v z................................I.— j
Balade in romance, trda vez ........1.25 i
Bob za mladi zob. trda vez -------------40 j
Kraguljčki (1'tva j .........'.l!..................65
trdo vezano ...................................00 j
Moje obzorje. (Canglt ...................1.2.1,
Narcis (Gruden), hros......................30
Primorske pesmi, (<iruden>. v -z......33 j
Slutne (Albreht), bros......................30'
Pohorske poti (Glaseri. hros............30 j
Oton Zupančič:
Sto ugank.........................................
Vijolica. Pesmi za mladost .............6C j
Zvončki. Zbirka |n*snij za sloven-
sko mladimi. Trdo vezam. .............90 j
Zlalorog. pravljice, trda v«*z ...........60
Slovenska narodna lirika ...................50
PESMI Z NOTAMI
note za klavir
(PavčitM Slovenska koračnica:
10 zvezkov. Vs:»k zvezek j>o .........30
in zvezkov skuimj ........................2*50
nove pesmi s spremuevanjem klavirja
Album slov. narodnih pesmi
(Prelovec) .................................80
Šest narodnih pesmi (Prelovec) 30 Pesmarica moških zborov
(Balatka) -------------------------
MEŠANI ln MOfiKI zbor
(grum) . ...l10
Dve pesmi (Prelovec). aa moffld abor ln bariton solo............ JO
Kupletl (Gromi. Učeni Mibee,— »Kranjske fese ln navade, Ne-zadovljstve. 3 mvezkl skupaj ..L—
Kapleta Kosa Muca (Parma) — 40
Vse 3 stopnje skupaj ................30
PESMARICE GLASBENE MATICE:
1. Pesmarica, uredil Hubad ...230 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvlkaiSlfc; L. 2„ ln 8. «v. skupaj ...................L-i
MALE PESMARICE:
St. 1. Srbske narodne himno .. 13
St. la. Što čutiš, Srbine tužnl .. .15
Št. 10. Na planine ..............15
St. 11. Zvečer ...................U
St. 1^. Vasovalec .............. jJ
Narodne pesmi za mladino (Žl-rovnik) I. II. in m. stopnja
po .......................................................20
SlavČek. zbirka šolskih p ril 1—,
(Medved) .................... ju
VoJaAke narodne pesnil (Kosi) 31 Narodne vojaAke (FerjanCifi) .. 3t
(Pregelj) .....................L-
1*1 ra, srednješolska, 2. zvezka Bku-P«J .............................
Troglasni mladinski zbori:
Me&anl in moikl zbori. (AijaS) — 3. zvezek: Psalm 118: TI veselo poj; Na dan; Dlvnu noč.........M
5.	zvezek: Job; V mraku; Dnevi mtm i>rl|wlji £ar; Z vencem tem ovenčam slavo: Trl«j«v .......4fl
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta no£: Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki: (leslo ....... .41
7.	zvezek: SlavCek; Zaostali pttfi; D'jii)f»rinlna iskri. a; Pri svadbl; Pri mrtvaškem siirevodu; Geslo ,40
8.	zvezek: TI osrečiti Jo lioti (me* Sari zbori : Prijatelji ln senca (mpfiati zbor) : Xtoji. solnčice stoj; Kmttskl bia.............M
CERKVENE PESMI:
I>oma£I glasi, Cerkvene jresml za mešan zbor ....................1^—4
12. TanJum Ergo. (Premrl) ____ 3S
Mašne pesmi za me^an zbor. —<
(Sattner) ................... Jf
12 Panee Lingo s Tan t um Ergo Ge-
nitorl. (Foerster) ............ JI
IS Pange Lingua Tantum Ergo Ge-nitori (Cerbič > .............. S9
Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, i!0 pesmi na čast svetnikom, (Premrl) .................M
10 obhajilnih in 2 v Čast presv. 8r-
en Jezusovemu. (Grum» ...... 33
Missa In bonorera St. -Tosephl — (Pogaehnlk) .................40
Kyrie ....................................................Ji
K svetemu Re§njetnu telesa —
< Foerster i .......................................M
Sv. Nikolaj ..........................................JM
.....40
.....40
....36 ...-30 ...3.—
Zločin in kazen:
I. in II. zvezek ........................1.—
vezana ........................................135
4
Zgodbe Napoleonovega huzarja.........60
vezana ........................................-80
Zgodbe zdravnika Muznika................-70
Zlati pantar .......J..............................M
Zvestoba do graha............................130
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI
L zv. Vojnomir ali poganstvo ........35
2.	zy. Hudo brezdno .......................35
3.	zv. Vesele povesti ...........v.............35
4.	zv. fareatl In sllkte .....................„35
5.	zv. Student naj bo. — Naš vsak-
Slovenski akerdl (Adaaai«):
. .L avezek .....................J®
IL zvezek .................*
L In Hit-
vaak .......................
Ameriška slovenska lira (Holmar) L—
Orlovske hlaone (Vodoplvec) ----L24
10 moških ta nešanlh zborov —
(Adamič) .................. *4B
MOŠKI ZBOB
Trije anoškl zbori (Pa*člč) a
Izdala Glasbena Matica ........40
Narodna nagrobni ca (PavčlC) .. 35 Gorski odmeri (Laharnar) 2. sr. .45
SAMOSPEVI:
Stir JI Ml Naši
ladala Glasbena
stsssvsttsitssessassaa
............... 34
ME&ANI ZBORI:
Planinske. II. av. (Laharnar) .. .45 Trije athil sbarl. Izdala Glasba-
sa
RAZNE PESMI 8 SPREMUEVANJEM:
(Voeeter) .40 ladala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) četvero ln petero rasnih glasov .... J5 Jas H rti isiiBh rai. molki abor a borttosi soldm tn priredbo aa dvoapev JC V p^clalinl maft (Sattner). kanal aoU. abor ln acfaatar. Glasbena Matica ...... .19
NOTE ZA CITRE:
Koželjskl: Poduk v igranju na
citrati, 4 zvezki ....................330
Buri pridejo, koračnica.......... JB
NOTE ZA TAMBURICE:
Slovenske narodne pesmi za tambo-
raški zbor in petje. (Bajnk) ..130 Bom šel na planinee. Pod puri slov.
nar. pesmi. (Bajuk) ..........L—«
Na Gorenjskem Je fletno.........L—
RAZGLEDNICE:
Newyorske. Kazlične, ducat .... .40 Velikonočne, božične ln novoletne
ducat ._«....«.».••..*••••««...• .00 Iz raznih slovenskih krajev, ducat ,40
Narodna no£a, ducat.............4S
posamezne po ................ .01
ZEMLJEVIDI:
Stenski zemljevid Slovenije na močnim papirju s platnenelml pregl-bi	7«M
Pok raj nI ročni zemljevidi:
Oravska Banovina ........................ 30
Jugoslavija ..................................... 30
Gorenjska ................... JI
Slovenske Gorice, dravsko ptuj-
skopolje ..................... 34
Ljubljanske in mariborske oblasti JO
Pohorje, Kozjak .............. JO
Celjska kotlina. Spodnje sloven-ftko posavje
Prekmnrje ln Mednmnrje .. u JO Kamniške planine. Gorenjska ravnina In ljubljansko polje JO
CftD&dA •••••••esstsessseesess sa
Združenih driav. veliki ....... .40
^^ 11	mm J®
Nova Evropa .................. JO
Alabama. Arkansas, Arizona.
Colorado, Kansas. Kentucky la Tennessee. Oklahoma, Indiana, Montana. Mississippi. Washington, Wyoming, vssM po .«•■>• M Zml jevidl:
..Illinois. Pennsylvania, Minnesota. Michigan. Wisconsin, West Virginia. Ohio. New York — vsaki po ........................ jm
Velika
Naročilom je priložiti denar, lo> diši v gotovini, Money Order aH poštne znamke po 1 ali 2 centa, če pošljete gotovino, rekemondirajtd pismo.
Ne naročajte knjig, katerih M « ceniku.
Knjige pošiljamo poštnine prčetš
"GLAS NARODA^
216 W. 18. SL, .

r G L A S NARODA"
NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 24, 1931
THE LARGEST SLOVENE DAILY III V. 8. A.
SILVA:
Ana Marija je vsako leto prihajala s starši. Ko j« bila Se otrok, £va si vedno kar pod vilo zavihali
krila in bredli v morje. ŠkoUk sva iskali in »polžev in merskih ježev. Včasi sva žabice metali v vodo. Ko je dorastla, je rajši hodila na ko-
ua'.Uie.
Z verande sem jo videla, kaiko leil, vsa ožgana, na koncu mola in rre ure in ure nepremično v morje. Najrajši je bila sama. Mene so pustili le redko tja in še tedaj se mi je zdelo, da ji ni prijetna moja L.ifcina, č£prs<v sva si bili od malega kakor sestri. Kakor da vedno nekoga čaka In hoče biti sama ž njim.
Nekoč zjutraj, ko je levant potegnil od Velehita, je tik naju po morju pridrselo jadro. Ana Marija 3® je nemirno ozrla za njim.
—	Ali ga (poznaš?
Tako neumno se mi je zdelo, da izprašuje. Saj ga vsak — Doktor!
je.
Prav za -,rav je z medicino šele, pričenjal, ampak pri nas smo mu t že vsi rekli doktor. Lep fant je bil in Lončarička sama ga je upala za svojo hčer.
Nagnil se je čez rob in nategnil j lok.
—	Danes je bil že tu, — je pri- | čela Ana Marija bol} zase kot .zame. — Vsako jutro pride na vse1 zgodaj in potem zvečer še enkrat, j ko gostov že ni več. Že oddalečj spoznam njegove korake, nič se ne j czre.n, pa ga že vidim. Potem leže >
ANA MARIJA
Iz cikla "Selce")
tik mene, pa me nič ne pogleda. Cez morje gleda. Kakor jaz. Tako čutiim, da gledava oba isto. Moliva. Ne vem, kaj. Menda soLnce, ali mo-drino morja. Tako lepo je. Moliti :z nekom.
—	Pa nič ne govorita?
Ana Marija me je pogledala vsa tuja in 2delo se mi je, da ji je hudo, da (je izdala to svojo molitev.
—	Saj vse veva, — je le čez hip ori rta vila.
—	Čisto vse.
In potem sem ji videla v očeh, kako ji je svetla misel zdrsela do belega jadra sredi valov.
Kakor vselej, tako smo jih tudi tisto leto, ko so odhajali, spremili na parnik. Ana Marjja je bila nemirna in vsa odsotna. Zdelo se mi je, kakor da ves čas nekoga čaka.
—	Tako težko mi je, — je rekla, kakor da se nikoli več ne vrnem.
Sicer pa tudi, če se še kdaj vrnem najlepše je za mano.
Nobene besede ji nisem vedela reči in zato mi je najbrže vse povedala. Izprva je govorila pretrgano in kakor da si razmišlja, petem pa se ji je dt*ša razlila, kakor se voda razlije, ko pride čez rob.
—	Sinoči sem ga čakala, — je pričela. — Čisto sama sem že bila na kopališču in še ga ni bilo.
...Bala sem se, da bom morala bre? tega na pot. Končno sem skočila v morje in plavala daleč od brega. Nenadoma pa sem začutila.
"ftOfflM, BRATJE, UTllK V
Ta GLOBUS
kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave.
KRASNO BARVAN	TRPEŽNO IZDELAN
V premeru meri globus 0 lnčev, — visok "Je 10 lnčev.
MODERN VZOREC
KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA
VSAK DOM
CENA S POŠTNINO VR3D
$2.50
ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NAHODA", OZIBOMA SE NAROCE,
GA DOBE ZA —
•i.
75
"GLAS NARODA
91
da gre. Vsa sem se stresla. V nekaj hipih je rpriplaval do mene. — Ana Marija, — mi je roko priklenil na-le in se z ustnico za pil vame. Soln-ce je bilo že zašlo za gore, jaz pa sem ga še videla in ko sva bila že pod vodo, je bilo še vedno svetlo in hvalila sem Bogu za smrt v njegovem objemu.
Nekje v globini pa sva se le razklenila. Ne vem, kdo je popustil prvi. Najbrže sva hikrati. Nazaj sva plavala brez besed. Saj sva vse vedela. A ko sem se preoblekla, ga že ni bilo. — Zdaj grem in nikoli več ga ne bo. *
Pogledala sem jo. Ustnice so ji bledo trepetale. S svojimi velikimi zelenimi očmi pa je še vedno iskala. Nikoli več ga ne bo. Moj Bog, saj res, kaj ho;e s tem bolnim, mestnim otrokom tu pri nas!
Ko je parnik odhajal, sem še dolgo videla dvoje zelenih oči. Odsev morja je bil v njih.
Doktorja tisti dan nisem videla. Šele drugi dan sem ga srečala na trgu. Šel je z dvignjeno glavo, Kakor vedno, samo ob očeh je imel majhno novo gubico.
Ana Marija izprva dolgo ni pisala. Tudi na moja pisana ni odgovorila. In v prihodnjih počitnicah je ni bilo, ker sta ji oče in mati nenadoma obolela na smrt. Kmalu sta res podlegla in ostala je sama. V tisti zmedi je nekoč priznala, kako da je čakala. Da je vedno mislila, da končno vendar nekoč od nekod pride, pa da ga ni bilo in da zdaj že ne čaka več. Samo ljubi še vedno. Pa da je bilo najbrže vse le privid. Da je življenje sploh le privid.
Vabila sem jo k nam. Morje, sem mislila, jo bo utolažilo. Tudi na dokorja sem mislila, čeprav sem se bala. Saj cn se vendar sem zaveda, da je vse predaleč. No, saj ni prišla. Da ima vsega toliko, je pisala. Delo, skrbi in sto reči. O doktorju nobene besede. Jaz pa sem jo le vedno pričakovala.
In zadnjič je res prišla. Šest let starejša je prišla, ampak v očeh je imela še vedno tisti svetli sijaj.
—	Jezus, Ana Marija, — me je v prvem hipu, ko sem jo zagledala, stisnilo, krog srca.
—	Da si prišla!
—	Nisem zdržala več. Selce so kakor zdravje.
Sto stvari sem jo hitela izpraše-vati, da bi njo odvrnila od edinega vprašanja.
—	Ali je doktor tu? — se le ni mogla premagati.
—	Da. Kakor jzmirom. Prvi se kopa zjutraj in zadnji zvečer. Na koncu mola. Saj veš. — Zdaj že ordlnira. Že poldrugo leto. Dober je. Pa sem vedela, da mora izvedeti:
—	Veš, oženil se Jc. Zdaj. Pred tremi tedni. Z Lončaričkino.
—	A tako, — je rekla in nobena poteza v obrazu se ji ni izpre-menala.
—	Ali misliš, da je zadovoljen?
Nič nisem vedela, kaj bo laže
prenesla, pa sem govorila, kakor mi je prišlo. Da mislim, da je zadovoljen in da je vse dobr In da se še vedno kopa prvi zjutraj in zadnji zvečer. Na koncu mola.
Ana Marija se (je smejala.
Zvečer sem morala po opravkih v Cirkvenico, ona pa je rekla, da je trudna od poti in da bo šla zgodaj leč. Zato je nisem silila s sabo.
Pozno sem se vračala domov. K burji se je pripravljalo. Morje se je včasih z vso silo vrglo na breg In potem je čez kamenje zarožljalo kakor z verigo. Včasih kakor z desetimi verigami.
Ko sem prišla, Ane Marije ni bilo več. Vsi so me že čakali. Da je za svetilnikom čez skale padla -v morje. Mate Jo je videl in ljudje je priklical, ko sam s svojo bolno nogo nI mogel za njo. Brezzavestno in vso v krvi so Jo prinesli k doktorju.
Prvi hip <Je nI spoznal. K6 pa Ji je izmil kri, Je zakričal:
—	Ana Marija!
Ana Marija je ▼ bolečinah dvignila trepalnice, yrnla ca je In ko jo je dvignil ▼ naročje In H po-
Poljske oblasti v Plinsku imajo veliko skrbi s pristaši neke verske ločine, ki se jako hitro širi med pravoslavnim prebivalstvom o b sovjetski meji. Prvi utemeljitej iteh naukov ije .bil pravoslavni dijakon Gregor Malevani v mestecu Lja-horicu blizu PInška. Po dolgoletnem službovanju se Je leta 1928. spri s svojim župnikom, zgradil lastno kapelico s ponosnim naslovom "Salomonovo svetišče"' in u-stanovil lastno cerkev. Našel je aosti pristašev, ki jim je zatrjeval, da "ga je razsvetil ogenj eni duh". Nedavno pa je naznanil, da je napočil dan njegovega vnebohoda: — zrastla mu bodo krila ln bo kot angel zletel v nebo.
Velikanski sprevod je med petjem psalmov odkorakal iz Ljaho-viča v gozd. Policija, ki je bila vajena sličnih obhodov, se ni pobrigala za prireditev. A v gozdu se je povzpel Malevani na najvišji
bor, odtod vernikom sporočil zadnje natike in nato s stegnjenimi rokami zaklicai: "Zbogom, bratje, letim v nebo!" Skočil je v zrak, a peroti mu niso zrastle: padel je na tla in je bil takoj mrtev.
Ta zaključek prav nič ni razočaral njegovih pristašev. Svečano so pokopali apostolovo telo in zatrjujejo, da je šel njegov duh v ne besa! Zdaj se bojijo oblasti, da se ne bi kmalu zopet ponovil ta tragičen prizor. Malevanijev naslednik "novi apostol", napol pismen kmet Dimitrij Timofejčuk iz Klecrka, hoče tudi leteti v nebo. Postavil je grobu "svetnika"' nov "Salomonov tempelj", kjer moli v pričakovanju, da mu bo angel kmalu razodel uro vnebohoda.
IZNAJblfELJ ŠIVALNEGA STROJA
LEPA PRILIKA SE NUDI kupiti posestvo v vasi Mirna na Dolenjskem; gospodarsko posiopje v cSobre-m stanju, hiša sredi vasi s tr-gpvino, pčkairijo iir* st?aaiovar*jem za dve družini, lep travnik, g izd in njive, par m&nut od postaje. K*tere.ga veseli, najj pišs1 lastniku za pojasnila. — Anton Krištof, 1563 East 173 St., Cleveland, Ohio.
Na Dunaiju bodo v kratkem odkrili lep spomenik pri preste mu kro-jaii&u MacndersbergeTju, ki vefllja da-nas asa pravega ilznajditel&a šivalnega stroja, Madersbergiir je prišel leta 1790 s svojim očete m iz Tirol-sfceiga na Dunaj, kijer je odprl svoja kroflaško delavnico. Madetsber-ger je sprevidel, da se z ročnim delom tudi pri njegeivi icbrti ni:1 pride naprej. Zato je zaJ:el premišljevati, kako bi napravil stroj za šivanje dn njegov izum se mu je toliko posrečil, <ra je šivanje na Z niti in s šivanko z ušesom pri k;niči še danes podlaga vsakega šivalnega! stroja. Ž s leta 1894 se je potegoval za; sodnijsko zaščito svoje iz-naijdbe, ki so mu j,o res eno lete kasneje na Dunarju tudi patentirali. Madorsbergfer pa žalibeg nI imel sam denarja dovoij, da bi bil mogel izkoristiti svoj izum in tudi nobenega kapitalista! ni mogel najti. On sam je pač šival na svzijem stroju do visoke starosti, toda umrl je v veliki revščini. Model njegovega šivalnega stroja hrani ši dasndanes tehnični obrtni muzej na Dunaju.
Več 'srei:e je imel s šivalnim strojem Elija Howe, Amerikan.se, ki je bil r.^jen leita 1819, torej štiri l;ta potem, ko je imel Muidersberger Ž2 patent na svoj izum. Howe-ju pa je mnogo pomagal Izak Singer, da je miogeil Vnovčevati in prodi jati šivalne strojje.
no naklonjeni tej praksi.
Ljudstvo podpihujejo proti modernim zdravnikom deloma zdravniki stare šole, ki se seveda boje za svoj prestiž in dobiček. Če sami ne morejo ozdraviti kakšnega bolnika, ni čudno, da se ti včasl zatečejo k zdravniku nove šole, a če jim tudi ta ne more pomagati ln umrejo, izkoristijo stari zdravniki mazači priliko, da okrivijo metode moderne medicine pacientove smrti.
V ostalem pa se te metode, kakor rečeno, počasi, le vztrajno uveljavljajo, ker jih podpira vlada sama. V seh vojaških bolnicah prak-ticirajo zdravniki evropske !o!e. Velik napredek pomeni za kitajsko razmere novi sanatoriji za jetlčne, ki so ga otvorili nedavno tega pri Plipingu. To je prvi medicinski zavod, ki stoji popolnoma pod kitajskem vodstvom in ki ga je postavil tudi izključno kitajski kapital.
t
Naznanilo in Zahvala
KITAJCI ZAPIRAJO ZDRAVNIKE
Kitajski zdravniki, ki izvršujejo svojo prakso po zapadnih znanstvenih metodah, morajo biti pripravljeni na to, da bo njih pionirsko delovanje kronano z mučeni-štvom, čeprav jih kitajska vlada podpira, kolikor more.
Ljudstvo v notranjosti ogromne dežele gleda na moderne zdravnike z dvomom in nezaupanjem. Često-krat jih zaprejo v ječo, če jim kak-en pacient umre.
Število kitajskih zdravnikov, ki so se izobrazili v Evropi, se veča letno; vlada jih oficijelno spodbuja, da bi svojo prakso izvrševali v v provinci a radi nevarnosti, ki so jim tu izpostavljeni, niso poceb-
iz zgodovine kave
Z žalostnim srcem naznanjamo sorodnikom in znancem tužno vest, da ije neizprosna smrt pretrgala nit življenja našemu preljubi i enemu očetu —
FRANK U VALES
Umrl je 6. septembra. Doma je bil iz Gaberja r.a Vipavskem, št. 39., pošta Štanjel. Umrl je ravno na 5. obletnico smrti svoje žene. Bil je član društva SNPJ. št. 391, in treh angleških društev. — Lepa hvala vsem za podarjene vence in šopke in v-em, ki so nas tolažili v času izgube našega dragega očeta. Pogreb se je vršil iz hiše žalosti 9. septembra po katoliških obredih na pokopališče v Kane, Pa. Lepa hvala tistim, ki ste dali svoje kare brezplačno na razpolago. Srčna hvala vsem, ki ste ga cbiskali ob mrtvaškim odru in vsem, -ki ste ga spremili k 7ad-njemu počitku. Hvala pogrebcem, ki so ga nosili: J. Bizjak, J. Škerl, J. Škerjanc, F. Anzelc, F. Bostjančič, F. Zamik. Tebi dragi oče pa želimo: počivaj v miru v hladnem grobu in lahka naj Ti bo ameriška zemlja. Žalujoči ostali —
FRANK, VIKTOR, JOHN, ALOJS, sinovi;
MARY, FRANCES in ROSE. hčere R. F. D. No. 2. Box 44, Kane, Pa.
pozor, rojaki
Iz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opouilnja, temveč obno. vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših zastopnikov
Ljudje večinoma mislijo, da je beseda "kava" arabska beseda. To mnenje pa je napačno. Tudi Arabci so namreč to besedo dobili od drugod in s tujko so potem označevalo zrna kave in pa iz teh zrn pripravljeno pijačo. Beseda "kava" pa je abesinskega Izvora in pomeni "hribovskega kmeta". V abesinskih hribih žive namreč kmetje, ki imajo cele gozdove kave, tem kmetom pa plavijo Abesinci 'Tcafečo*. — Ozemlje, kjer prebivajo ti kmetje, se imenuje "kaffa", odtod pa je dobilo svoje ime tudi kavino drevje in grmovje in zrnje in pijača. To ime so obdržali tudi Arabci, od Arabcev pa se je kava razširila po vsem svetu. Zanimivo je, da si kava m mogla osvojiti Kitajcev, ki za kavo ne marajo, dočim je skoro povsod drugod kava jako priljubljena pijača.
Pa tudi Arabci ne čislajo kave tako, kakor ljudje splošno mislijo. Arabci poznajo namreč še neko drugo pijačo, ki .io pripravljajo iz listja grma "Kata". Čaj iz tega listja pije na milijone Arabcev.
V "pravljicah iz "tlosč in ene noči" beremo, da so tepli tiste ljudi, ki so uživali kavo. Tepli so jih, ker je bilo takrat prepovedano uživati pijačo, ki je učinkovala skoraj kakor alkohol. Ta prepoved je trajala do 16. stoletja. Šele pismouki iz Kaire so rešili vprašanje pitja ali nepitja kave, Ti so dovolili piti kavo, ker drži človeka dolgo budnega. Dandanes pa cenijo Arabci
ljubil oči in prsa, se je nasmehnila:
— Saj je lepo.
Potem je omahnila.
Ko sem prišla jaz gor, je doktor sedel za mizo: Ob očeh je imel zopet majhno novo gubica Ona pa je nepregtbno letala na otomani, oči so ji bile zastrte, na ustnih pa Ji je letal svetel nasmeh. Morda je Boga hvalila a smrt v njegovem objema
kavo kot najboljše sredstvo za žejo. Žeje pa si ne gase s pijačo, ampak s tem, da grizejo prežgano zrnje. Nemška besede "Bohne * — (Kaffee-bohne) pa prihaja bržkone od arabske besede "bun"' — tako imenujejo Arabci kavino zrno.
Kavo so začeli piti povsod, kamor je iprodrla, najprej učenjaki. Tudi sladkati so začeli kavo že jako zgodaj. V Carigradu so odprh prve kavarne, ki so jih imenovali 'metkabi istan", t. j. "kraj omike'*. V kavarnah pa so začeli ljudje že j MISSOURI jako zgodaj uganjati politiko in za- st- L0*"3- A- NabrgoJ to so bile kavarne kmalu razvpi- j MONTANA te kot gnezda nezadovoljnežev ln Klein, John R. Rom orekucuhov. Zato so turški sulta- Roundup, M. M. Panlaa ni naročili dervišem, naj začno j Washoe- L ChamP* ljudem dopovedovati, da koran I NEBRASKA
CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushln
COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, A. Saftlč Salida, Louis Costello Walsenburg, M. J. Bayuk
INDIANA
Indianapolis, Louis Banlch
ILLINOIS
Aurora, J. Verbich
Chicago, Joseph BUsh, J. Bevčlč,
Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian Joliet, A. Anzelc, Mary Bamblch.
J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustin North Chicago, Anton Kobal Springfield, Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene
KANSAS
Girard, Agnes Močnik Kansas City. Frank Žagar
MARYLAND
Steyer, J. Čeme Kitzmiller, Fr. Vodoplvec
MICHIGAN
Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular
MINNESOTA
Chisholm, Frank Gouže,
Pucelj
Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth. Louis Gouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše Virginia, Frank Hrvatlch
Frank
prepoveduje piti kavo. Derviši so ubogali, in so začeli ljudi strašiti, da bodo vsi, ki pijejo kavo, na sodni dan vstali črnih obrazov, ker je treba kavo žgati, žgana kava pa je oglje.... Kavo so smele piti samo ženske, ker te ipo koranu itak ne pridejo v raj.
Ljudje pa se za grožnje dervišev niso dosti zmenili, ampak so pili kav0 po stari navadi naprej. Tu pa je prišel neki turški veliki vezir na neko drugo (misel: obdavčil je kavarne, kolikor ijili je mogel. Pri item je ostalo do danes.
Turški sultani so pa prav dobro uganili, da kavarna dela prekucu-he. Veliko francosko revolucijo so začeli "kavarniški'' politiki In neki kavarniški stol hranijo še danes v nekem pariškem muzeju kot spomin na tiste hude dni. Tudi Mlado-turki, ki so podrli staro Turčijo, so se zbirali najbolj po cari-grajskih (kavarnah.
Največ kave popijejo dandanes Holandcl, 'kjer je porabijo skoro 5 kil na leto in na osebo, prav malo pa je popijejo Angleži, ki so se odločili večinoma za čaj. Na Angleškem popijejo kave komaj po 30 dek na leto in na osebo. Najmanj pa popijejo Rosi.
Omaha. P. Broderiek NEW YORK Go wan da, Karl Strnlsha Little Falls, Frank Masle
OHIO
Barberton, John Balant, Joe mil Cleveland, Anton Bobek, Chas. Karlinger, Jacob Resni*, Math Slapnik, Frank Zadnik
Euclid. F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant ln J. Kurrie N:les, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton Kikelj
OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar
PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar
Braddock, J. A. Germ Bridgeville, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Claridge, A. Yerina
Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek
Crafton, Fr. Machek Export, G. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renchack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprtvšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmllšek Pittsburgh. Z. Jakshe. Vine. Arh. J. Pogačar Presto. F. B. Demshar Reading. J. Pezdlrc Steel ton, A. Hren Unity Sta. ln okolico. J. Skerlj, Fr. Schifrer West Newton. Joseph Jovan Wlllock, J. Peternei
UTAH Helper, Fr. Krehs
WEST VIRGINIA Williams River, Anton 8vet
WISCONSIN
Milwaukee, Joseph Tratnik ln Jo*. Koren
Sheboygan. John Zonnan
WEST AT.T.13 Frank Skok
WYOMING Rock Springs, Louis T&ucher Diamondvllle, Joe Rollch
| BMBnra^Biiiinaa
Mali Oglasi
I imajo velik uspeh
■ ■ H
GLAS N A B O D A
NEW TORE, THURSDAY, SEPTEMBER 24, 1931
TBS LARGEST SLOVENK DAILY in 17. S. A.
ČAKAM TE!
ROMAN IZ tmJDUA.
Zrn Glas Naroda priredil G. P.
23
(Nadaljevanje.)
—	Lahko greste spat, Berta! — pravi Andrej prijiajzno dekletu, na kateri je opazni utrujtncst po napornem dnevu. — Ali je danes vse dobro ilo izpod rok?
—	Da, gospod doktor; Andrajček je bil, dokler ni moral v poste-jo, na vrtu pri Klari; bil je tako priden! Gospa stara mati je bila zelo trudna; takoj po večerji je legla; tožila, je, da ima malo omotice. Gospodična Klara je tiia še pred kratkim tukaj, da pogleda, kako je mati, tcda gospa je že spala.
—	Dciro je to! Vendar pa moram takoj k njej, da vidim, kako je ž njo. tj mi oprostiš za trenutek, Silva, — se opraviči Andrej.
— Nikar pa ne nadleguj matere, ako spi. Pridi takoj nazaj!
Oprezno stopi Andrej v s:bo svoje matere; ključe njenega stanovanja je imel vedno pri sebi. Ftal ikakor je prišel ihs, ga je maiti slišala. V pestelji se nekoliko dvigne.
—	Mislil sem, da že spiš, mati. Pa te vidim, da ležiš z odprtimi očmi.
—	Sem že spala, Andrej. Ali sta že nazaj? Ali spa se dobro zabadala?
Andrej prikima, sede na rcb njene postelje, prime nj:ni stari, eveli reki ter poln ginjenosti izre v n(jen ljubeznjivi obraz, ki se mu prijazno, <če tudi nekoliko utrujeno smeji nasproti.
—	Mam, dtaines si se gotovo zeflo dzmuaiua, — in hvaležno pritisne svoje ustnice na njeno lice.
—	Andrejčcfc spi. — previdno pc-gleda prdtl zibki, kjdr je mali sinček sladko spil, s stisnjenimi pestmi ob licih.
—	C-g ga naj varuje! Vajin otrok je moj soln/Ini žarek. Klara ga je dama ves d>am imela. Andrej, ne smeš mi šteti v zlo ako ti enkrat ;»čem odkrito besed-: Ni prav, da svojo ženo tako razvajaš in ji vstre-žtS vsaki želji. Saj ni nikaka princesa!
Androj nekoliko zardi.
—	M:: ti, to sem sam sebi že v:č kot enkrat rekel, ti pa največ trpiš vsled tega! Kako me to boli!
Zamahne z roko, kakor bi hetela reči, naj ne govori o tem.
—	Zaradi tega ti nisem rekla. Govorim ti samo, ker tebi želim dobi o. Veš, da tu da delam, dokler mi dovoljujejo meje stare kosti; toda, kc me ne bo več tukatj, kaj potem? Prični že nnkrat ufliti Silvo. Skrajni caa je že. Kmalu tOi.1a že dve leti. poročena. Mnogokrat sem zelo v skrbeh zaradi tebe, Andrej.	,
Andrej jo poboža po licu.	t '
—	Tega pa moji materi vendar ni treba! Vedno pa moramo misliti ra to, iz kakšne hiše je.
—	Toil Silva je dovolj stara, da 'lahko krprevjdi. da ije poitrebno, da s? privadi v tvoje ikremne ruzmere. Vedno sem mislila, da bo vzgled vzela po Klari. Danes me je bilo Klare skoro sram, ker sta takoj po kusllu odi>a in se nista vrnila niti tlx večerjo in to na dan pranja, ko mora gospodinja biti dema! Kaj je to v tem mestu! Celo gospa dr. Bomler, .gospa nadzornika Lcrenca, gospa ravnatelja Nusleiira — vse pomagajo pri prano u.
Andrej se je moral nekoliko sme j? ti nad materino skrbjo.
—	Toda SJva ne moreš ž njimi (xtoeqjuiti, mati! Vendar upam na vse najboljše. In popolnoma zadovoljen sem, da se je tako n*a Klaro naslonila.
Stara gospi v vzdihom leže nazaj.
—	Res, tu Klara! Da, Andrej, poročiti bi moral Klaro; koliko mirnejše bi....	*
—	Molčite, mati, ne! Z roko potegne preko njenega čtla. — Sedaj pa spi ln lahko noč!	,
Prime ga za roko in jo dolgo drži.
—	Sin, Andrej, da bi bila sreča vedno s tebqj! Več si ne želim!
Ginjcn se skloni k njey in jo poljubi.
—	Lahka noi, mati!
Na vratih ji še enkrat prikima, vgjasne električno svetilko in tiho odide.
Silva je že bila v postelji, ko pride doli.
—	Kje si bil tako dolgo? Ali otrek spi?
—	Kot mtad.psJjek Sjlva, malti pa je aUi3 trudna. Preveč dela!
—	Saj imamo služkinjo! Sso nikdo ne zahteva od nje posebnega deta Toda namena je tako na' delo, saj sama pravi in vidim 'jo, da- je živahna kot kika mladenka.
Zlokne se in stegne svoji roki, da so ji rokavi nctlne obleke zlezli do ramen.
—	Tudi J*az sem danes trudna! Tako daleč siva hodila. Saj nosej ne boš več dedal, Andrej?
—	Pravzaprav sem imel še namen. Pa nocoj katr nisem posebno razpoložen za tako delo.	.
—	Ali se tudi U enkrat vkloni svoji volji in strogi vestnosti? Dolž-' uo*ti so zatio, da človek gre mimo njih.
Ljubko se mu nasmeje.
—	Res? Komaj še verujem, ka<jti postal si že skoraj star, okoste-1 ud. profesor, kot profesor Tilšer.
—	Veš, s Um zaslužiš kazen! Skloni se k ntfej in jio poljubi in drži1 ga trdno, da se ni mojel rešiti objema njenih belih rok.	!
—	Moj dragi! — mu šepece in pritisne svoje lice na njegovo.
Bilo Je okoli polnoči.
Andrej naglo skoči iz svojega spanja; hišni zvonec je glasno zapel. Tedafl pa se že tudi odpro vrata predsobe. Prav gotovo se ni motil! Tudi 'Silva S3 je vsled ropota zbudila.
—	KaiJ je? — vpraša še napol zaspana. — Ali je kdo tu?
—	Andrej skali s postelje in hiti preti vratom.
—	Berta, vi ste? — vpraša sked vrata.
—	Da, gospod doktor! O Bog!	'
Dekla Jaka in glasno ihti kot podoba nepopiis^jtive samedenostd sttf-Ji mlado dekle v sraljci in spodnjem krilu z gorečo svečo v roki in tresoča se po celem telesu.
—	Gospod doktor, kar povedati ne morem: gosp3 Hammer je ravnokar umrla.
Globok, krčevit vzdih se izvije iz Andretjevih prsi. S trdo roko prime Berto za ramo
—	Berta, to vendar nI res!
—	Da, gospod deflator. Otrok j« T»najcJ:ima .pričel vpiti in se ni a l pomriti m tedaj sem si mislila, da gospa nocoj enkrat trdno spi. Saj tudi ne bi bilo čudno, ko je bila ves dam na negah! Vstala sem in šla ▼ ntfeno sobo in tasm je ležala gospa mirno, trda in ni se ganila, _ jokaj« pripoveduje služkinja.
Kako J® Andrej zlezel v neobhodna potrebno obleko, sam ni vedel. SlUal ni nobenega Sihrtnegia vpraG^nja; naenkrat je "stal pred posteljo matere, matere, katero je Ae pred nekaj urami putstil zdravo in čilo; zaH pa je ležada tukaj mrzla in trda — mrtva! Potiplje njene roke, ki mo tedfco ležale na cdejl; njene osteklenele oči so bile napol odprte; od nosa so •e vlekle globoke brazde proti upadlim ustom.
Z nepopisnimi občutki je strmel na umrlo mater. Zadnje besede, ki jih je njemu govorila, so pomenile aanj njeno blagofclovljeno željo, polno ljubezni. Eolečina ga 'je prevzela; skoraj ga je zrušila na tla.
—	Mati, 'ljuba mati! — vzdihuje in prrtčsne svorj obraz glebeko v cciejo.
Ona, ki je bila sama ljubezen in dobrota/, misleia samo na njegovo
srečo, ni v zadnai uri imela poleg sebe nobenega ljubljenega bitja! Xdo ve, ako ni trpila, se borila, v smrtnem strahu klicala njegi in niido je ni slišal! Kot beivč ob cesti, tako sama je morala umreti; nlfc:gar,
ki bi jI >11 zatisnil cCi!
—	Maiti! — v cbupu stisne pesti k svojim očem. Kot krč ga je prijelo; njegova močna p:stava se .je majala sem in tja.
Otrok je jokal; svetloba luči g-a je slejpela; še močneje je pričel jpkati. Tiho se splazi Berta, ki se 'je površno oblekla, v src bo, sočutno pogleda svojega gespedarja, nato pa vzame otroka iz zibke in ga ne-e v sv/i jo setoo. Doktor se ji je v svoji veliki žalosti smilil in mislila si je: — Kje pa' je njegova gospa? Ali še vedno ne bo prišl-a?
Ali je tudi Andrej mislil na to?
Toda ni prišla; sam pa je sedel pri mrtvi materi, držeč njeno roko, nezmožen da bi kaj mislil. Vse je bilo prazno v njegevi glavi.
Danilo se <je; kot ognjene psice so padli prvi solnčni žarki v smrtno sebo in so s tem žalost še podvojili.
Vzravna se; dolg, bolesten njegov pogled je še poljubil njen ljubeznivi obraz. Ali ni na njem ležalo zanj] očitanje?
Toda ne; njeno materino srce je bilo predobro, in g6tovo mu je odpustila. In vendar se je zdel samemu sebi triko obloženega s krivdo.
Kot v omotici se je opotekal po stcpnicah navzdol. Ko stopi v spalnico, je Silva še -trdno spala. Dolgo flo gleda, — mogla je spati! — Ali ni vedete, kaj se je zgpdilo?
Zbudi se. Preplašena se dvigne.
—	Andrej, ti si že pokonci? Kaj pa je?
Njegcv izpxemerxjeni obraz jo prestraši.
—	Ali ns veš, ali nisi slišala, da, je moja mati umrla?! — reče jo-k?.je; — sama, nikdo ni bil pri njej.
—	Andrej, zakaj me nisi poklical? Bila sem tako zaspana; zdelo se ml je. kot bi služkinja bila ponoči tu, — česa .je hotela, nisem več slišala, ker sem takoj zopet zaspala, — razjoka se, vstane in stopi k Andreju, ki je stal sredi sobe kot bre? vsake misli.
—	Revež, Andrej! Tvoja dobra mati! — Tolažeč mu boža lica.
Trdno se je oklene, kot bi hotel iskati epore in tolažbe.
—	Silva, oh, Silva! — Svoj obrez ncsloni na njeno ramo in se krčevito razjoka. S tem si je olajšal napetost svojih živcev.
Izbruh b:lesti njenega ljubljenega moža *jo je pretresel.
—	Moj Andrej, moj dragi; pomagala ti bom prenašati ti v o.j o bolečino; kako aid mi je! —S sladkimi besedami mu prigovarja. Ali pa jo je slišai; ali so njene besede kaj vplivale' nanj?
—	Sama je umrla, sama je bila v svoji zadnji uri! — Kot muka je stala ta misel pred njegovimi očmi in nobena stvar ga ni mogla odvrniti cd tegai.
Skrajni čas je bil iti k zdravniku in opraviti potrebna sporočila.
—	Silva, ali greva še enkrat skupaj k materi? — jo prosi. _ Ljubila te je kot svojo hčer.
Nekaj časa se Silva obotavlja. Konečno pa vendar prikima, si ojr-ne jutranji plašč in gre cb strani svojega moža v smrtno sobo stare sespe. Toda strese se.
—	Andrej, šs nikdar nsem videla mrliči — pravi bojazljivo.
—	Moti spa tako mirno! Spošljivo boža Andrej voščene roke mrtve matere, nato par sklene svoje roke k molitvi.
Bojeie se obrne Silva vstran. Bala s° je.
—	Andrej ček, kje je Andrejček? — vzkipi, ko vidi njegovo prazno zibko.
—	Pri Certi, — odvrne Andrej trudno in z občutki m globokega rr.zočaranja nad obnašanjem svcje žene.
(Dalje prihodnjič.)
LEPA POROČNA DARILA.
ZAKONI V ŽIVALSKEM SVETU
Eden najzanimivejših problemov zoologije je zakonsko življenje pri
živalih, torej odgovor na vprašanje: Ali poznajo živali tudi nekaj takšnega. kar bi ustrezalo našemu pojmovanju zakona, t. j. daljšega ali trajnega skupnega življenja obeh spolov?
Odgovor na to vprašanje je pritrdilen. Novejša raziskovanja nam povedo, da so živalski zakoni pravo zrcalo človeških zakonov v vseh njihovih odtenkih. Ta podobnost se pričenja že pred zakonom samim.
Tako so opazovali, da imajo nekatere živali, n. pr. žerjavi, argentinske sloke itd. pravcate (plesne ure, pri katerih se shajata oba spola in plešeta najbolj bizarne plese, včasi celo pod vodstvom posebnega "plesnega mojstra".
Celo zaroke in zaročne dobe poznajo živali. Tako živijo neki ptiči v Avstraliji in na Novi Gvineji po cele mesece skupaj in se opazujejo. Tudi termiti imajo nekaj podobnega. Samci in samice prirejajo v parih dolge izlete, preden se odločijo za zgraditev lastnega doma in "poroko".
Spola se približujeta drug drugemu rja prav različne načine. Nekatere živali skušajo učinkovati na drugi spol z močjo in lepoto (n. pr. živali, ki .dobe posebno "oDie-ko" v času snubitve), tretje z mu-ziko in svetilnimi organi, z lepo zgrajenimi domovanji, celo z ugrabitvijo in silo. Samice nekaterih živalskih vrst so prave "amaccn- J ke'\ ki si moža vzamejo s silo in ga j najčešče po poroki še bolj prepro-j sto — požrejo. N. pr. pajkinje in neke ribe. Tudi pravcati dvoboji za samico in celo navidezni dvoboji, kakor jih poznajo otočani Južnega morja, niso nič redkega. "Podokni-ce" pa itak po~namo v primeru ptičev pevcev in — mačkov.
V.
• fc
(Cretan je Parnikov
Newt —
Vrste zalkonov kažejo pri živalih isto mnogoličnost kakor pri ljudeh.1 Otroške zakone, to se pravi skup- j no življenje nezrelih mladičev obeh spolov kakor pri ljudeh še dandanes v Indiji, sklepajo nekateri ra-H.	|
Kar se tiče pravih zakonov, ve-
25.	septembra:
Saturnia. Trst
Homeric, Cherbourg
Rotterdam, Boulogne Sur Mer, Rot
terda.ni
26.	teptembra:
France, Havre Leviathan. Cherbourg
28. septembra:
Europa. Cherbourg. Bremen
30. septembra:
Albert Hallin, Cherbourg, Hamburg
Aquitana, Cherbourg
President Harding, Cherbourg, Hamburg
1.	oktobra:
Cherbourg. Bremen
2.	oktobra:
lie de Prance. Havre Majestic, Cherbourg
3.	oktobra:
St. Louis, Cherbourg-. Hamburg Volendam, Boulogne Sur Mer, Roter-dam
5. oktobra:
Resolute, Cherbourg, Hamburg 7. oktobra:
Bert-ngaria, Cherbourg Hamburg, Cherbourg, Ilamhurg 9. oktobra:
Bremen, Cherbourg, Bremen 9. oktobra: Piixis. Havre Olympic, Cherbourg
Statenclum, Boulogne Sur Mt-r, Rotterdam
Roma, Napoli, Genova
do tudi živali za tiste, v katerih živi eksemplar enega spola z enim samim eksemplar jem drugega spola, pa za tiste, v katerih živi pač z več eksemplarji. Zakoni mnogih puc, golobov, papig, vrabcev so naravnost 'neločljivi" sesalci so v tem pogledu seveda običajno bolj "liberalni". Pri teh se zakonsko soživljenje konča čestokrat takoj potem, ko mladiči odrasejo in postanejo samostojni. Petelini so n. pr. tipični poligamisti. isto tako razne opice in parkljarji, dalje mroži, ki imajo često do 40 "žen"' in se v tromesečnem času svojega zakona postijo, pa ni čudno, da nočejo po tem času o samicah nič več "ne slišati ne videti".
Običajno snubi pri živalih kakor pri ljudeh "močnejši spol", poznamo pa tudi primere, n. pr. neki vrsti hroščev, o kateri poroča Fa-bre, da si samica izbere sajnea in ga tudi zvesto drži.
P3.ralna darila' so postala dam dahneš med preprostimi ljudmi že pre-
Blanka: diadem iz br ljanto/ in o-i grlico iz briljantov; njen brat print;
cej redek pcjav, toda premožni sloji! Nikelj: škatlico iz zlata, vredno to navado še vedniD visoko čislajo. 200,00 Din, v škaitljici pa ček na pol Tako je bilo tudi pri poroki na ro- miljona dinarjev; governesr Besara-munskem dvoru, ko se ji prečila bjje genral Raiscanu: starinsko sliko
princetzinja Ile*ana, ki je dobila od svqjuh sorodnikov, pa tudi iz drugih krag-GV jako lepe stvari v dar kot spamltrtja. njeno p-irako.
Kralj Karcd je darovaJ princsziniji krasno brešo z bril j an ti; kr-Ujica/-maild jia dr. trcvafii1 ovratnico z bri-ljmti in pai velik biser, vdelan v krog briijantov, in nenavadno ve lik jsujfiir; bivša grška krcdjica Elizabeta: biserno ogrlico; jugoslovanska kratica: vse perilo; v;ijvodinja
visoke vrednosti; 'huaarski polk št. 4: divg-oceno sliko: erdeljsko žen-! sko društvo: alaito hišico, vredna' pod milijona dinarjev; o^jina Čr- j novice: kocko iz čistega zlata, vredno 80,000 zla t'h kr:n.
Taikih daril so poklonile razne občine in društva itd. nevesti dolgo vrsto; med -tirni drurili pa je veliko daril, tki so seQd praiktižna, kar dokazuje, cSa so pričeila tudi zelo visoki krogi ceniti vrednost denarja in vartlevati.
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA 3878
t
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
PRIHODNJI NAS SKUPNI IZLET, KO BODO ZNATNE ZNIZANE CENE SE V VELJAVI, SE BO VRŠIL NA 2. OKTOBRA po FRANCOSKI PROGI
s parnikom
rr
lie de France

Cena voznim listom III. razreda do Havre in nazaj samo $147.00; do Ljubljane in nazaj samo $177.00; in do Trsta in nazaj samo $155.00.
Nadaljni izleti po isti progi in z istim parnikom se bodo vršili na:
23. okt. — 1 4. nov. — 11 .^dec^.^ PRIHODNJI IZLET
PO COSULICH PROGI, ko bodo znižane cene še V veljavi bo 25. SEPTEMBRA
Z LADJO
rr
Saturnia"
Cena voznim listom III. razreda do Trsta in nazaj samo $153.00. Prtljago se lahko eekira že tukaj do
Ljubljane.
Nadaljni izleti po tej progi se bodo vršili na:
1 3. okt. — 29. okt. — 14. nov. — 3. dec.
ZNIŽANE CENE BODO V VELJAVI OD — 1. AVGUSTA PA DO 15. OKTOBRA
SE IE CA S Prldružiti se enemu naših izletov, kdor želi
J	potovati v prijetni in veselo razpoloženi
družbi. Ne odlašajte predolgo z odločitvijo, ker prej ko se kdo priglasi, tem boljši prostor dobi. Mi smo v tem poslu že nad 40 let, dajte nam priliko, da Vam dokažemo, da Vam zamo-remo daU vsled tolikoletne Izkušnje najboljšo postrežbo kakor tudi, da boste o vsem dobro, natančno in kar je glavno, pravilno o vsem podučeni.
MI ZASTOPAMO POLEG TEH DVEH PROG TUDI VSE DRUGE PROGE KOT NAPRIMER: CUNARD LINE, WHITE STAR LINE, RED STAR LINE, NORTH GERMAN LLOYD. HAMBURG-AMERICAN LINE, HOLLAND AMERICAN LINE, U. S. LINES in dTUge
ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN VIZEJEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TVRDKO
Cak
k^82Coi
ser State Bank
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
10. oktobra:
AmerKa, Cherbourg, Hamburg
13.	oktobra: Vulcaniu, Trst
14.	oktobra:
Kur»»]>a.. Cherbourg. Bremen L.eviaihan. Cherbourg Dtutsihlaiiil, Clit-rbuurg, Ilumburg
15.	oktobra:
l»r«s»ltn, Cherbourg, l.remen Aquit&riia. Cherbourg
16.	oktobra : Homeric, Cherbourg
17.	oktobra:
President Roosevelt. Cherbourg. Hamburg
Alilwaukee. Chert>ourg. Hamburg
N'aw Amsterdam, Boulogne Sur .Mer, Rotterdam
21.	oktobra:
New York, Cherbourg, Hamburg
22.	oktobra:
Berlin. Boulogne Sur Mer, Bremen
23.	oktobra:
lie de K:-ance Havre .Majestic. Cherbourg
Rotterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
Augustus, Napolf, Genova
24.	oktobra:
George Washington, Cherbourg. Hamburg
26.	oktobra:
Bremen. Cherbourg, Bremen
28.	oktobra:
Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg
29.	oktobra:
Sbtluruia. Trst
Stuttgart, Cherbourg. Bremen
30.	oktobra:
Km o|>a. Cherbourg. Bremen Berengari'i, Cherbourg Olympic, Cherbourg
31.	oktobra:
President Harding, Cherbourg, Hum-burg
Cleve land, Cherbourg, Hajnburg
4. novembra:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg
6.	novembra:
Hom-rie, Cherbourg
Statelidam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
7.	novembra:
America. Cherbourg, Hamburg
10.	novembra:
Roma. Napoti, Genova
11.	novembra:
Leviathan, Cherbourg T>eutsihlajid, Cherbourg. Hamburg
12.	novembra:
I »redden, Cherbourg. Bremen
13.	novembra:
Aquitania, Cherbourg
Majestic. ChertMiurg
St Louis. Cherbourg. Hamburg
14.	novembra:
lie de France, Havre Vulcania. Trst
President Roosevelt, Cherbourg. Hamburg
New Amsterdam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam
17.	novembra:
Bremen, Cherbourg, Bremen
18.	novembra:
New York, Cherbourg. Hamburg
19.	novembra:
Berlin, Boulogne Sur Mer, Bremen
20.	septembra: Olympic, Cherbourg
R"tt*-rdam, iloulogri** Sur Mer, Rotterdam
21.	novembra:
George Washington, Cherbourg. Ilam-
t>urg
25.	novembra:
Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg ?6. novembra:
Stuttgart, Cherbourg. Bremen
27.	novembra:	? Homeric. Cherbourg
Augustus, Napoli, Genova 28 novembra:
President Harding, Cherbourg. Hamburg
NARAVNOST v JUGOSLAVIJO
Nova jadranska orjaka
S4TURNIA in YULCANIA
»ta odlična med največjimi in najhitrejšimi ladjami sveta. Uzorna služba vas čaka. Uljudni, pozorni uslužbenci. ki govore slovensko, so vam na razpolago, in hrana je taka kot v najboljiih hotelih. In samo pomislite na kratko, ceneno železniško vožnjo v Slovenijo. Mali «'o*ki « prtljago in brezplačni vizej.
Odločite se za potovanje vnaprej!
SATURNIA 25. septembra	29. oktobra
VULCANIA 13. oktobra	14. novembra
Katerikoli agent vam bo reservlrai kabino
COSULICH LINE
17 Battery Place	New York
6 DNI PREKO OCEANA
Najkrajfta in najbolj ugodna pot m potovanj« na ogromnih oamiklh-
FRANCE	26. septembra;
(7 P. M.) Ile de France 2. okt.; 23. okt.
(10 P. M. (6 P. M.) PARIS 9. oktobra; 1. decembra (5. P. M.) (1 p. M.)
Na.jkra.jfe« pot po teiemuicL Vsakdo J« r poaebnl kabini m vsemi modernimi udobnostmi. — pij*e» m navna frmn-eoaka_ kuhinja. Izredno alske cene.
Vprašajte kateregakoli pooblaMenegs agenta •II
FRENCH LINE
1» STATE STREET NEW YORK. N. V.