A-fl/1 E RI CAHI-H O IVI E1
NO. 217

‘N IN SPIRIT NAM ONLY
SLOVCNIAN
MORNING NCWSPAPCR
CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 4, 1948
LETO L. - VOL. U
TRUMAN JE PREDSEDNIK!
Kongres v demokratskih rokah
I Z SLOVENIJE
KOMUNISTI SE ŠE LASA- ski pa so deljeni; eni so za Ti-
JO MED SEBOJ. — Sovraštvo med Titovimi in Stalinovimi komunisti v Trstu še raste. Eden drugega obmetavajo z zmerja-
ta, drugi pa ie mislijo, da je Stalinova vera prava in da je Tito le krivoverec v komunistični cerkvi.
V SLOVENSKO ŠKODO.
nji, eden drugemu očitajo izda- >pa Spor me(j komunisti pomeni jalstvo. Italijanski komunisti so veliko škodo za slovensko stvar v Trstu edini proti Titu. sloven- • ,T„lje n, 3 „rt„n
Kaj pišejo v Rusiji o ameriških volitvah
Moskva. — Sovjetski listi pišejo o ameriških volitvah in trdijo, da ne bo velike razlike, pa naj bo izvo'jen demokratski ali pa republikanski predsednik. 0-be stranki opisujejo kot nedemokratične skupine, ki jih komandirajo nekateri veliki finančniki in industrijski magnati. Svojim čitalcem pripovedujejo, da teroristične organizacije governerja Deweya odvračajo milijone progresivnih a-meriških državljanov in jih strahujejo, da ne bi volili. 0-benem sovjetski listi skušajo o-prat^poraz Stalinovega kandi-
j. Pravijo, da 'bi Henry
Wallace mogel zmagati samo, če bi bilo v Ameriki dovolj naprednih in politično izobraženih državljanov. Ker pa na nesrečo takih ni dovolj, so sedanje ameriške volitve zgolj izraz politične propagande in volilci se ne zavedajo, da je glasovanje za Trumana ali Deweya podpora za politiko pripravljanja nove vojne in pa utrditev reakcije. --------------o------
Nekaj olajšanja v francoski rudarski stavki
Pariz. — Vlada upa, da se bodo premogarji vrnili v večini na delo. Objavila je, da se je v soboto in ponedeljek javilo k delu že 87% rudarjev v pokrajini Loraine. Vojaštvo zaseda še poslednje rudnike, ki so jih držali stavku joči v svoji zasedbi.
Nesreča radi neprodime megle
Norfolk. — Pri Hampton Roads 3ta trčila en potniški parnik in en tovorni brod. Zgodilo se je to ob pol osmih zjutraj, ko je ležala popolna megla tako, da je bil vsak razgled nemogoč. En potnik je bil ubit, trije pa ranjeni.
Zdravniška veda trdi, da postaja človekov obraz daljši. Bo res nekaj na tem, kot smo videli nekatere obraze po volitvah.
* • «
Volitve v torek so bile prve v zgodovini Zed.. držlav1, da1 i|so smeli vsi ameriški Indijanci voliti. Torej ima rdečekožec vendar nekaj pravice na svoji zemlji.
• * •
Včasih smo rekli, da je treba varčevati, z drugimi besedami, da je treba nekaj prihraniti za deževne dni. Kakor so danes časi, je očividno, da ne moremo prihraniti za deževne dni dru-
Med Slovenci po svetu
Pismo iz Argentine
Letos je slovenska mesečna revija “Duhovno življenje’’ slavila 15 letnico izhajanja. Dne 17. oktobra smo ta dogodek pro-savili z uprizoritvijo Jalenove ljudske igre “Dom’’ in koncertom slovenskega pevskega zbora in orkestra. Kakor je znano, je Duhovno življenje ustanovil pokojni s’ovenski duhovnik č. g. Jože Kastelic, a po njegovi 3mrti ga zdaj že desetletje urejuje č.(g. Janez Hladnik. Vsa prireditev je odlično izpadla. Pevski zbor pod vodstvom dr. Savellija je odpel slovenske pesmi s čudovito dovršenostjo ka-
Sr,2
je režiral' g. Špeh, ki je tudi z V3emi svojimi sodelavci izvrstno postavil slovensko življenje na argentinski oder. Godbo je dirigiral g. Šušteršič.
Prišo je v zadnjem času v Argentino zopet 84 novih slovenskih naseljencev, število novin naseljencev je že prekoračilo 3 tisoč.
Poročila sta se v cerkvi sv. Julije Jože Rabuda in Ana Za-kovič.
Tudi rojstev je bilo (nekaj. V družini Jožeta in Valeske Kessler so dobili sinčka, ki so ga krstili za Mirko-Janeza. Andrej Petelin in Pavla sta dobila hčerko. Pravtako se je rodila hčerka v družini Franca in Antonije Markovska. Marija Lakner, ki je poročena z g. Fiorido, je rodila hčerko, ki je pri krstu dobila ime Ana Marija. Kogovšek Franc in Marija sta dobila sinčka.
Kulturno življenje med Slovenci v Buenos Airesu je zelo živahno. Naši pisatelji in pesniki so ustanovili pisateljsko družino “France Balentič.” To ime 30 si zbrali v čast in spomin mladega našega pesnika, ki je tako tragično umrl v bratomorni vojni. 26. septembra smo i-meli občni zbor dramske druži-‘Narte Velikonja.” Kakor poročano, je bil Narte Velikonja predsednik Ljudskega odra v Ljubljani, odličen slovenski pisatelj in med drugo svetovno vojno zlasti znan kot jasen, odločen slovenski pisec, ki je za
Včeraj dopoldne ob 11:15 je George Benderja, ki je vodja priznal newyorški guverner republikanske stranke od 1938 Thomas E. Dewey, da je bil po- in od takrat tudi kongresnik-ražen pri volitvah in da je bil at-large. Posekal ga je demo-izvoljen za predsednika Zed. dr- krat Stephen Yoiing.
NOVIKOV MINISTER SOVJETSKE MOR-
Tito ne more več doseli
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
V bolnišnico je odšla—
Mrs. Kozel sporoča, da je njena hčerka Vida morala oditi v bolnišnico Glenville, kjer se nahaja v sobi 301. Kozelovi stanujejo na 15219 Holmes Ave. Dobri družini želimo, da bi gospodična Vida skoraj okrevala. Glasbena Matica—
V	nedeljo popoldne ob 4 bo podala Glasbena Matica koncert v SND na St. Clair Ave. Odločite se že dane3, da boste pose-tili.to lepo prireditev tega odličnega zbora.
Seja pevcev—
Nocoj ob devetih bo važna seja za pevce društva Sv. Imena fare sv. Vida. Tudi drugi moški, ki vas petje zanima, pridite, da se zbor poživi za jesensko in zimsko sezijo.
Prijetno gostovanje—
Pri Dolinarjevih, ki vodijo znano gostilno na 6737 St. Clair Ave. bodo v soboto praznovali 10-letnico odprtije. Prijazno vabijo rojake na poset ob tej' priliki.
Fine peti—
V	Norwood Appliance & Furniture, 6202 St. Clair Ave. si oglejte moderne kuhinjske peči, Maytag Dutch izdelka na plin. Ima vse najmodernejše pritikline in vsaka gospodinja bo sre-

S. Truman. Mr. Truma:
zmagal v 28 državah z 304 elek-toralnimi glasovi. Potrebna večina za izvolitev je 266.
Proti Trumanu so vodili kampanjo trije kandidati; republikanski Dewey, Thurmond, kandidat južnih držav, in Wallace, kandidat progresivne stranke s podporo komunistov.
Izid volitev je bil sledeč: Truman 28 držav z 304 elek. glasovi, Dedew 16 držav z 189 glasovi, Thurmond 4 države z 38 glasovi in Wallace ni zmagal v nobeni državi.
Vsega 3kupaj je dobil Wallace manj kot 1,000,000 glasov.
Truman je zmagal v sledečih državah: Arizona, Arkansas, California, Colorado, Florida, Georgia, Idaho, Illiniois, Iowa, Kentucky, Massachusetts, Minnesota, Missouri, Montana, Ne-vada, New Mexico, North Carolina, Ohio, Oklahoma, Rhode Island, Tennessee, Texas, Utah,
PPPPWga (Cleveland) so bili izvoljeni vsi demokratski okrajni uradniki in vsi demokratski državni senatorji in poslanci. Tako je bil ponovno izvoljen senator Wm. M. Boyd in Frank Svoboda. Seveda, brez Lauschetove sijajne zmage ne bi prišli demokrati nikamor.
« • *
V	okraju Cuyahoga je demokratom predvsem pomagalo to, ’.ter 3o ljudje volili večinoma straight ticket. Napravili so križ pod petelinom (kakor smo to nujno priporočali mi) in ostalo pustili pri miru, da ne spridijo glasovnice.
V	kongres so bili izvoljeni ponovno'; Michael A. Feighan
vikov, je imenovan za ministra za vojno mornarico. Novikov je znan v Ameriki po svojih nastopih v Zvezi narodov. V juliju 1945 je bil odpoklican v Moskvo. Njegovo najvažnejše delo, v Washingtonu je bilo, da je začel pogajanja za ureditev 11 milijard dolarjev, ki jih Ameriki dolguje Sovjetska Zveza po lend lease računu.
Borbe med policijo in rudarji v severni Franciji
Pariz. — Premogarji so se prvič krepko uprli policiji, ko je v severni Franciji skušala osvoboditi rudnike, ki so jih zasedli ponoviiu; lmcimei a. reignau . ,	...
20. distrikt, Robert Crosser 21.1“	=» se P*
in Mrs. Fences Bolton iz 22. smzevah zel° ^navadnih m ne-
okraja, ki je republikanka.
• »*
V bližnjem Lorainu, O. so vzeli demokrati staro republikansko trdnjavo, šerif Finegan in
Virginia, Washington, West Vir-' 6 drugih demokratov je prišlo
ginia, Wisconsin, Wyoming.
♦ » *
V obeh zbornicah kongresa, kjer so imeli dozdaj republikanci večino, so dobili pri torkovih volitvah demokrati izdatno večino in sicer bodo imeli v senatu 54 sedežev, republikanci 42; v nižji zbornici demokrati 242 sedežev, republikanci 192, ameriška delavska stranka pa enega.
varnih sredstev, tako, da je bitka za rudnike postala mestoma zelo dramatična. Polivali so namreč policijske čete z bencinom in potem z bakljami zažigali poedine skupine policistov ali pa’skušali z granatami zažgati tanke in vozove ki so vozili po-se je zgodilo v Lievinu južno — zapadno , , ,	lod Lille. Premogarji so najprej
V okraju Cuyahoga sta zmJpr?vrn|’i “ški ™z’ da 80 gala okrajni sodnik Hanna 'in P<f epih steno, za katero so se zabarikadirali. Potem so lzko-
v okrajno vlado. Zmagal je tu-di guv. Lausche, toda predsed- j J™ “ "T™ “ ~ nik Truman je izgubil okraj zihc«8ke kordone- To nekaj glasovi.
Sllbert, Blythin je najbrže premagal Baera. Nicola je premagal Burnsa iz Euclida.
------o------
Vežbe Atlantske vbjne mornarice U. S. A.
Boston. -T- Sto vojnih ladij s
V državi Ohio je V3e politikar-je presenetila sijajna zmaga
_________ „ bivže«a guvernerja Lauscheta, 136 tiso{ mož je odplulo proti
■ nrpnričanie bil med prvi- ki	P°razil republikanca Her- Arktičnem morju, da 3e udele-
svoje prepričanje bil med prvi- Wji M a]mrn 2nn 000 ^Wo. *__________________.2 ,r
mi pod komunisti v Jugoslaviji
obsojen na smrt. Ustanovili
smo v župni cerkvi sv. Julije tudi pevsko društvo. Naš novi pevski zbor šteje okrog 40 mladih izvrstnih pevcev. Prvemu odboru načeluje Božidar Fink.
Tukaj 3edaj prihaja pomlad v deželo. Vse poganja, zeleni in cvete. Naš list “Svobodna Slovenija” pripravlja za vse Slovence v južni Ameriki lep priročni koledar, ki ga bomo se-pega kot še kakšno staro marelo. veda radi poslali tudi v severno
Mr. Truman je zmagal v Ohio za okroglo 15,000.
Lausche je bil tako močan kandidat, da je njegova lista potegnila za seboj skoro vse demokratske kandidate v državi in v okrajih.
Demokratski plaz je zasul (proti vsdmu 'pri Sakov® n j it)
že mornariških vežb. V vež-bah sodeluje tudi 17 podmornic in 543 vojnih zrakoplovov. Vajam komandira admiral Blandy, vrhovni komandant atlantske mornarice.
pali jarke, nalili olja vanje in ga zažgali, tako da je gorel obroč okoli rudnika. Za tem plamenom so premogarji začeli streljati iz pušk in strojnic na policijo, ki je imela nalog za v3ako ceno priti v rudnik. Metali bo tudi male granate. Sedem poli- deljem. cistov je bilo ranjenih. Rudarji so imeli 15 ranjencev. Doslej je policija osvojila 112 premogovnikov v severni Franciji, to je skoro vse.
Ameriko, če bo kaj naročil. Naročila sprejema pisarna: Soci-edad Eslovena, Victor Martinez 50, Buenos Aires, Argentina.
Katoliški škofje v Romu-• •• . •
mji zaprti
Vatikan: — Glasom obvestil ki so dospele v Rim, je rumun ska vlada aretirala in zaprla vse štiri rimsko-katoliške škofe v Rumuniji.
u; da je spor med
Titom in sovjetsko Rusijo že toliko napredoval, da je popolna poravnava, če ne izključena, pa zelo neverjetna. V slučaju kakega oboroženega spora v Evropi, se sovjetska Rusija ne more zanašati na to, da bi Titova vlada šla z vso jugoslovansko vojno silo v borbo za Sovjete. Tito sam je izjavil, da “ne veruje v to, da bi vojska nastala, če pa bi nastala, se bo Jugoslavija odločila popolnoma neodvisno in samo z oziram na takratne svoje notranje in zunanje politične interese.” Jugoslavija ima sovjetsko Rusijo sicer podpisano vojno pogodbo, toda ni verjetno, da bi sedanja vlada v Belgradu to pogodbo izpolnila tako kakor je bila mišljena ob podpisu. Zapadni diplomati ra čunajo, da je sedanje razmerje med Jugoslavijo in sovjetsko Rusijo zelo važen činilec v vsej mednarodni politiki južno vzhodne Evrope. Doslej so za-padne države bile samo hladen opazovalec v prepirih Belgrad-Moskva in so pomagale Titu samo iz največjih zadreg, kakor n. pr., z bencinom tedaj, ko je Romunija zaprla vse svoje dobave Jugoslaviji. Sedaj pa že resno jemljejo v pretres predloge, da bi se odnošaji med Jugoslavijo in zapadnimi silami za kako': stopnjo poglobili oziroma približali. V Parizu so opazili, da je bil delegat Dulles večkrat na konferenci s šefom jugoslovanske delegacije Edvardom Kar-
Tri leta je služil, pa je nezanesljiv
Berlin. — Sovjeti izvajajo temeljito čistko med vsemi policijskimi uradniki in nameščenci v vzhodni coni Nemčije. Odstavljen je tudi policijski šef Rudolf Wagner ki ni bil dovolj zanesljiv komunist.
Lewis se je zmotil
Cafe” na 5363 St. Clair Ave. se priporočata rojakom za poset njih prostorov. Fina postrežba in dobra zabava.
NOVI GROBOVI
Ignac Casserman
Po dolgi in mučni bolezni je preminul na svojem domu na 18811 Keewanee Ave. dobro znani Ignac Casserman, 3ltai( 77 lett Tukaj zapdšča soprogo Mary, rojeno Nahtigal, doma iz vasi Zapoge na Gorenjskem, brata Jakob v Barbertonu, nečaka, dobro znanega Mike Casserman, plumber in več sorodnikov. Rojen je bil v Stari Vrhniki, kjer zapušča več sorodnikov. V Ameriki je bil 47 let in je bil član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:45 iz želetovega pogrebnega zavoda .v cerkev Marijinega Vnebovzetja ob 9:30, nato pa na pokopališče sv. Pavla.
Pariz. — Voditelj francoskega delavstva Leon Blum je posebej odgovoril predsedniku ameriških premogarjev John Lewisu, ki je trdil, da bi morali vsi rudarji podpirati stavkujoče premogarje v Franciji. Leon Blum pravi, da Lewis najbrže ni bil pravilno informiran o zna-
Grška vlada še ostane
Atene, Grčija. — Na zahtevo kralja so politični voditelji sklenili, da odlože politično krizo. Zato bo vlada ostala na svojem mestu vsaj dotlej dokler se ne bo videlo stališče voditelja populistov Tsaldarisa, ki je v Parizu kot zunanji minister na čelu grške delegacije pri Zvezi Narodov, pa se tudi na poziv predsednika vlade ni hotel vrniti v Atene, da bi se udeležil razprav o politični situaciji, o....................
Novi poglavar pravoslavne cerkve
Carigrad, Turčija. — Nadškof Athenagoras iz New Yorka je bil izvoljen za patrijarha in duhovnega voditelja grško-pra-voslavne cerkve. Sinode se je udeležilo 17 metropolitov in 11 od teh je glasovalo za newyor-škega nadškofa. On bo nasled-
čaju in namenu sedanje franco- nik patrijarha Maksimosa V. ki ske premogarske stavke. 'je 18. oktobra odstopil.
ghlfl Ameriška Domovina
■ ■ pi tjiii *E3 j tt (JAMES DBBEVEC, Editor)
1117 «k CUlr Ah.	HEnšanon M28	ClmlaM A OU*
Publlthed dally except Saturday*, Sunday« end Holiday*
' AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER j, 1M&
NAROČNINA
Za Zed. države 18.60 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6, za 3 mesece $3.50.
19« NOVEMBER 19«	SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 month*. Canada and all other countries outside United State* $10 per year. $6 for 6 months, $8.50
*	«	r	v	t	»	v 1	2	3	4	5	6 7	8	9	K)	H	12	13 14	15	16	17	18	19	20 21	22	23	24	25	26	27 28	29	30	
	el			i or o ni on Luo.
Entered aa eecond-due matter January 8th. 1808, at the Poat Office at Cleveland, Ohio, ander the Act of March 3rd, 1878.
No. 217 Thurs., No*v. 4,1948
Za osvoboditev našega naroda
Jugoslavija je bila zadnja leta vedno v svetovnem časopisju. Žal je le prepogosto bila novica o tej državi, kjer je tudi naša stara domovina Slovenija, žalostna.
Najprej med vojno so časopisi prinašali razne pretirane vesti o bojih na Balkanu in silnih podvigih za osvoboje-nje, ki so jih pripisovali jugoslovanskim četniškim združenjem. V nekih časih druge svetovne vojne sta bila general Mac Arthur in general Mihajlovič kar nekako enaka svetovna junaka.
Ne vemo kdo je dajal ta poročila v svet. Gotovo pa je, da so bila pretirana in niso koristila niti Jugoslaviji niti generalu Mihajloviču, ki se je dovolj lepo boril in prenašal ogromne žrtve brez vsega pretiravanja in bi bilo veliko lepše, če bi bili poročali o njem čisto in samo resnico. Čudežev nihče med smrtniki ne zmore in tudi Mihajlovič jih ni. Ko se je izkazalo, da so bila mnoga poročila o njem pretirana, je revež sam plačal račun tudi zato, dasi ni na teh poročilih bil sam nič kriv. Potrebovala in delala jih je svetovna vojna propaganda.
Na Mihajloviča sta se obesili še dve stvari, ki sta silno škodovali ne le njegovemu imenu in pa stvari za katero so se po našem prepričanju borili njegovi fantje. Mihajlovič je bil jugoslovanski oficir. Spustil se je v borbo s sovražnimi nacisti kot zaupnik jugoslovanske obrambne moči. Zelo hitro pa so srbski prenapeteži njega oglašali samo kot srbskega junaka na Balkanu in sploh zatajili, da se v gorah bori kdo drugi kot srbski četniki. Saj bi Srbom privoščili vojno slavo, če bi komu koristila. Pa ni in jfe bilo že takrat očitno, da niti Srbom samim ne bo. Nasprotno. Tisto pisa-Rčt meuscBo/nr uvitaiijf bofi'Y'Jugoslaviji Svet je takrat dvomil in zdvojil nad Jugoslavijo,-Mihajloviču je bila vzeta možnost poleta in možnost, da bi se povzpel na višino vodje državnega odpora in državniškega vodje* upora proti okupatorju.
Poleg srbske ljubosumnosti se je Mihajlovičevem gibanju pritaknila politika ali holje rečeno politikantstvo oficirjev. To politiziranje oficirjev je bila sploh bolezen predvojne Jugoslavije. Ne, samo generali so mislili, da so poklicani pred vsemi drugimi, da vodijo državne in politične posle, ampak je to bila ambicija mnogih takoj, ko so zapustili vojaško šolo. Posebno se je to kruto maščevalo med vojno. Sedaj je ta, sedaj druga klika oficirjev hotela biti na vrhu in delala propagando ne za domovino, ampak zase. Tudi razni ljudje okoli Mihajloviča so delali politiko na svojo roko in pošiljali v svet prikrojene novice. *
Kar hitro smo tudi v Ameriki zvedeli o teh rečeh in slabostih, ki se jim je pridružila še zadnja najhujša, bratOr morna borba najprej med Srbi in Hrvati, potem pa med komunističnimi bandami in demokratičnim narodom po celi državi.
Te stvari so žalostno zasenčile vrednost žrtev jugoslovanskih junakov in trpljenje Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki niso želeli in delali za nič drugega kot za zmago zapad-nih demokracij, za zmago svobode, in miru.
Končno je bila Jugoslavija izdana v sfero vzhodnih komunističnih “demokracij.” To so napravile velike sile. Na tem ne nosi krivde nihče, tudi slabosti znotraj Jugoslavije niso temu krive. To je bila čista posledica nesrečne vojne politike velikih sil. Ta politika je pogoltnila Poljsko, ki je imela najsijajnejši vojni rekord enako kot satelitske države Madžarsko in Romunijo in kot Jugoslavijo. Le Jugoslavija je bila v toliko na slabšem, ker so se na njenem ozemlju odigravali zopet najstrašnejši boji med komunisti in narodnimi demokratskimi silami do zadnjega, dotlej, da je ruska rdeča armada zasedla vso zemljo.
Potem so prihajala poročila o moriji rdečega terorja po naši zemlji. Teror proti cerkvi, teror proti svobodni vzgoji, teror proti svobodnemu tisku, teror proti svobodnim političnim organizacijam in narodnim predstavnikom, teror preti svobodnim podjetnikom, proti kmetom in delavcem, proti ce'emu narodu. Jugoslavija je bila tako dolina krvi za celih osem let. Potoki so pretekli, pa še ne moremo presoditi ali bodo kaj koristili narodni bodočnosti ali prav nič. Vse te nadloge se zde kot čista kazen, čista nadloga, ki ji zastonj iščemo opravičila.
Zadnji čas je Jugoslavija precej zapadla v pozabljenje. Po Titovem sporu z Moskvo čujemo samo še sem pa tja kake besne napade iz Moskve in Bukarešte na vodilne jugoslovanske krvoloke. drugega ni nič več. Tito je postal nezanimiv za zapadne sile, bojkotira ga sovjetski blok.
To bi nas ne zanimalo, če ne bi vedeli, da ta nova situacija v starem kraju tirja novih žrtev od naroda. Pravična in resnična poročila pa povedo, da je zdaj ljudstvo prišlo že •v tako stopnjo splošnega uboštva, da se ne da primerjati z beračijo nobene, po vojni težko prizadete države ne za železnim zastorom, ne pred njim. Nemci in Avstrijci, ki so bili na najslabšom vse do letošnjega leta, so sedaj že bolje oblečeni in imajo bolj redno preskrbo z življenjskimi po-
Prekmurske narodne pesmi
Snočkar tam ai keano fučkao
Snočkar sam si kesno fučkao i prepevao, fučkao i prepevao, k ljubici mašerao.
Ljuba, jel’ si čula, ali ne si štela?
“Cula sam, golobek, ali ne sam smela; te bi mene mati slišala, karala, slišala karala, prelepi navuk dala.”
V Lendavi smo seli gori na mašine pa smo se pelali do pisane Kaniže.
Edni ido gori, drugi ido doli, mene pa tužnoga strašno srce boli.
Te smo se pelali kre Legradčke gore, tam smo zadnjič vidili naše Prekomurje, naše Prekomurje mesto narodjeno, kde sam jaz ostavio ljubico ljubljeno.
Nade mi več rasla travica zelena, kde bi se mi šetala, ljubica ljubljena.
Marko skače
Marko skače, Marko skače po zelenoj trati.
V rokaj nosi, v rokaj nosi sedem žuti zlati.
To de jemi, to de jemi za devojko dati.
Kam mo išli, kam mo išli deleč po nevesto?
Prek deveti, prek deseti, pred deveti mostov.
Tam mo vid’li, tam mo vid’li: folaše pOmeče.
Z zlatim perom, zlatim perom, z belimi rokami.
Njoj na glavi, njoj na glavi
pantliki pajtlajo.
Dajte mi /d, dajte mi jo,
ljuba mati draga.
Ne dam ti jo, ne dam ti jo, Marko ti bradati.
Nevesta, sliaaj par besed
Nevesta, slišaj par besed:
Dnes prišla si na lepi sled, z dekliča si spremenjena, postala žena zakonska.
Dnes moži dala si roko, potem pa dušo i telo.
Dnes moži dala si roko, potem pa dušo i telo.
Lepi venec z drogni rož,
Marija ga je spletala,
Marija ga je spletala, i tebi ga je šenkala.
Marijo hvali dnes lepo, ka te je VodTa za roko, ka te je vod’la za roko, ka ne si prej Zgubila ga.
Po logi leče
Po logi leče, po logi leče edna žuta žunica.
Za njov mi hodi, za njov mi
hodi ’illn eden mladi jagerček, r« j |
Ne strela! mene, ne streiaj
jaz tf nekaj*Pbvedat’ toMlJ
Te mlade vdove si ti ne vzenii, ona puna žalosti. —
Te stare babe si ti ne vzemi, ona puna kreganja. —
Le vzemi ti si, le vzemi ti si edno mlado deklico: ona puna veselja. —
Pa ravno zdaj čujem, ka ga že majo. Bog je naj zna, kde so ga dobili. Za sneho, za mla-doženca, za družbane 1 po-svarbice sam pa zvedo: Sabinina Ančika de sneha, Kore-novivi dvojčki te posvarbici, mladoženec de Vilmin Stevek (Nemetyjov), družbana pa Kermanoviva dečka. Ve so bouse ne mogli venzbrati. Sama prekmurska mladina, ka je veselje jo gledati. — Pes-mari šteri do na gostuvanji spevali, so ednok že bili vkup. Dnes do opet meli probo. Pride ešče nekaj novi. Korenov Steve, tisti, ka se je letos ože-no, je ato ne prišeo. Zgovar-ja se, ka je ne pesmar. Kda je Kavašov Tjaš to čuo, se je začudo: “On je tak pravo? Ka pa te, eli jemi je žena pes-marski glas vzela?" — Vrta-nik pa gostuvanjsko štruco de tudi trbelo. Mrs. Francis (Žižkova Verona) bi znan to naj-bouše napravili, ar so oni do-sta na gostuvanji kuhali. Mrs. Smolko do skrbeli, ka gosti v dvorani nedo lačni. Pripravijo dobre senviče i kolbase. Tudi žedni do meli zadosta pijače pri bari. Ka se bo za jesti pa za piti, to nam pa bole razloži pozvačin.
(Drgoč dele.)
CLEVELAND
Vstopnice za “Prekmurski večer” je na zadnji ‘društveni seji (SDZ št. 55) prevzelo 16 članov za razpečavanje. Kda šteromi zmenjkajo, jih lehko opet dobi v župnijski pisarni Sv. Vida. Vstopnice so po 60c.
Pesmari za “Prekmurski večer” imajo vajo v dvorani ško-le sv. Vida dnes ob 7.
DRUŠTVO PRESV. SRCA JEZUSOVEGA (8J)X štev. K) vabi na
Po “parlorju” okrog naju je bilo kot v Babilonu tisto popoldne, ko so Se ljudem zmešali jeziki in je vsak svojo trobil. Napeto sva vlekla na uho, če bo iz kakšnega kota priletel kak “hudič”, ali vsaj kakšen “harduš”, pa nič. Niti koščka naše mile domovine ni v tem škafu, sva žalostno ugotovilai
Prekmurske narodne pesmi,
štere eti objavljamo, do spevali na “Prekmurskom večeri” v nedelo 21. novembra v škol-ski dvorani sv. Vida. Spevalo de se na način domačega spe-vanja (ljudsko petje). — Besedilo gori objavljeni pesmi so nam povedali Mrs. Francis (doma s Trnja v šerensovskoj fari). če znabiti kde indri kak inači spevlejo, nam blagovolite sporočiti.
Pripoveat “Kruci,” štero je začnola Ameriška Domovina objavljati te tijeden (začetek 1. novembra), je prava prekmurska pripovest. Napisao jo je štajerski duhovnik Janoš Goleč. Bole kak štajerski poznajo Kruce prekmurski Slovenci. Vekši tao 3og\lkov iz zgodovine Krucov se je doga-jao v Prekmurji, Lendavi, Re-diči, Lentibi i Kaniži. Kak pa tudi v Medjimurji. Kruci so \ darili časi tud pred Mure na Štajersko eli so pa prišli prek Čakovca, štrigove i Razkriža na štajersko Mursko pole i dele v Slovenske gorice. Zato
mi čteoce NOVIN na to pripovest ešče pozoseb opozarjamo.
Dragi Vanek!
Od clevelandski Slovencov si čuo, ka pripravlajo v dvorani škole Sv. Vida predzadnjo nedelo v novembri gostu-,vanje s plesom. Največ de meo opraviti pozvačin. Ve ne-de hodo pozavat eden tijeden prle po Cie ve lan d i, ka je dužnost vsakšega našega človeka, ka pride brezi takšega pozavanja. Telko je pa brž ven povedano, ka če bi se zgodilo, ka kakši prekmurski Slovenec ne bi prišeo na to gostu-vanje, ka te po gostuvanji tisti tijeden pride pozvačin k vsa-komi takšemi, i sterja od nej-ga kaštigo $5. To vala tudi za Mentor. Samo ka tak mislim, ka nede trbelo dosta ka-štigati, ar čujem, ka se vse pripravlja za to nedelo v ško-!o sv. Vida. Ljudi najbole mantra, ka ne vejo, što de pozvačin. Nevola je z ježom. To pa zato, ka v Ameriki ne živi taksi jež, kak v starom kraji. Odked ga preštelajo, ne vem.
trebščinami kot pa je v titoslaviji. Pri vsem tem pa ljudje, ki so nesposobni, da bi izvedli količkaj koristno gospodar-: ko stvar, izvajajo najstrašnejši teror in tiranijo nad vseipi 1 judmi in zatro v krvi vsak poizkus spremembe na bolje.
Nihče ni v tej dobi več trpel kot naš narod, nihče si csvobojenja bolj goreče ne želi. Slovenci v svobodnem svetu imamo večjo dolžnost kot kdorkoli da vztrajno nadaljujemo delo za skorajšnje osvobojenje starega kraja in da podpiramo vse moči, ki se združujejo za ta namen. Slovanski narod mora dobiti potrebno pomoč, da se osvobodi in, jeden (gasilci so meli probe i da v polni svobodi odloča o svoji bodočnosti, svoji vladi in državi, kot svoboden in suveren narod. Svobodna, demokratična Evropa je živa potreba vseh Evropejcev, svobodna, demokratična Slovenija v njej pa živ interes vseh Slovencev.
& vhuamhc
AL PA NE
Trst in kaiko sem moral potem kolo riniti prav gor na Opčine. Ob morju pod hribom sedi mogočni grad Miramar. Sonce se upira v številna okna, da se bleste kot biseri. Na desno stran, nekaj ur od Trsta je starodavni Koper, kjer sem tudi že bil na ogledih. Ozke ulice in staro zidovje ni iprav nič ugajalo mo-
s prijateljem. Nte bo kazalo, da jim očem. Samo, da sem lahko
NA GLASS AVB. v nedeljo
21. novembra 1948
Začetek točno ob 6 url zvečer SPORED:
1.	Pozdravi in dva govora.
2.	Pozvačin pride skozi dvorano in pozavlje na odru na “go-stuvanje.” (Prekmurski že-nitovanjski običaj.)
3. PLES z odlično slovensko godbo.
Vstopnina 50c
sammmmimmsamzam
CHICAGO
Zbetežali so Mrs. Magda Žižek. Preminočo soboto so ji odpelali v bolnico. Slabo srce so vsikdar imeli. Žalost ob možovi smrti je betežnomi srci škoduvala. Želimo ji, ka se kak najprle pozdravi i povrne na dom.
CANADA
Mias Mary Foya, hčerka prekmurski staršov Mr. i Mrs. Kazimir Foys (Sudbury, Ontario), štera pohaja v Toronto School of Music, je bila opet odlikovana. Velko priznanje i odlikovanje je že lani dobila. Ponosni smo našo tak odlično rojakinjo, ji iskreno čestitamo i želemo nadaljni uspehov.
STARI KRAJ
Beltinci. Že pred časom so meli v Beltinci, kak vsikdi indri, “gozdarski tijeden.” Tiste dneve so mogle vesnice dati “prostovoljne” delavce za delo v logaj. Pa so ljudje he šteli priti. Zato so določili drugi “gozdarski tijeden.” Zdaj so dobili več ljudi. Najbole so delali Gančari, šteri so dali vsega 875 prostovoljni vur dela. Za čiščenje logov so dale Gumilice 458 vur dela.
Ogenj. Meseca septembra je bio tudi v Soboti gasilski ti-
bi se spuščala v kakšno mednarodno debalto tukajle. Manjšina bi 'bila preveč očitna in bi se ji slaba godila.
“Kje so ipa vse ženske?” bi rad vedel moj novi znanec, ki mu lahko rečem tudi sopotnik, ker izraza ne izgovarjam po nemarnem.
Aha,” se zasmejem, .“si morda ogledoval brhke Polačke in Ruske, ki so šle na ladjo. Videti je, da so tukaj napravili pametno odredbo in ločili kozle od kozic. Ženske in otroci so v drugem delu ladje tako, da nismo niti ljudje tukaj. Enakost in bratstvo to sicer ni, pa vodstvo ladje že ve, kaj dela. Sicer ti pa rečem, da sem tudi jata mimogrede vrgel oči v tiste ruite, pa vse številne skupaj ne bi bile niti za eno zauber slovensko dekle. Brez pručce se jih človek lahko nagleda. Saj človeka niti pogledati ne znajo prav. Aha, če te pa Kranjnica oplazi s svojimi plavimi očmi in majčkino nagne glavico -na eno ali drugo stran, ti zaigra banda v srcu radecki marš, vmes pa potrkavajo velikonočni zvonovi, da je kar nerodno: Saj veš, kako je, ne?”
“I, nekaj bi že vedel o tej stvari,” zardeva sloki fant, ki je gotovo že imel v glavi, po katero bo pisal, kadar se ustanovi v Ameriki. Vprašal ga pa nisem, ker bi se ne sipodobilo segati v tajnosti drugega. Zdi se mi pa, da je šel malokateri fant v Ameriko, da ne bi pred odhodom prisegal “svoji”, da ne bo nikoli dolgo in bo pisal ponjo. Kakopak!
Podala sva se gor na krov, da še enkrat pogledava na naš Trst, ki je slonel v vsej svoji krasoti ob vzpetinah za morjem. Lep je bil pogled na to našo slovensko luko. Tam na levo se vije cesta na Opčine. Spomnil sem se, kako sem se nekoč pripeljal s kolesom v
rekel, da sem bil že v Kopru.
V pristanišču je bilo živahno. Male in velike ladje in ladjice so izkladale in nakladale, težko naloženi vozovi so škripali iz pristanišča. Pomorščaki vseh obmorskih dežel so hodili na pomolu in iskali tržaške bultege, kjer si vedno dobil fino vin0 in dober prigrizek. V eni izmed njih sem jaz prvič jedel pohane sardelei Celo skledo jih je prinesla natakarica in a bratom Francelj om sva jih metala v usta kot strojči fižol. Po eni skledi takih ribic se prileže en liter terana in potem pa že človek vpraša, po čem so fige.
Naša ladja je bila menda že pripravljena, da odrine na morje, ker s poveljniškega mostu so začeli vpiti, pomorščaki so planili vsak k svojemu opravku. To pa, ubogajo pa, sem jih po-ivalil, ko sem videl, kako so švigali sem in t j e, da so bili kar drug drugemu napoti. Prav po vojaško. Prav tako, kot če nam je šarž v sobi zavpil: en mož 1 in smo planili čez mize in klopi in postelje, kdo bo prvi
predavanja). Ob toj priliki smo zvedeli, ka je lani v Do-broniki zgorelo 70 hramov, letos je pa bio velki ogenj v Krogi, šteri je nastao zavolo
slabega lora, v Markovci je pa ogenj povzročilo 4 letno dete, ka se je zmejalo s špicami.
Slavnosti (komunističke) so bile v nedelo 26. septembra'v Dolnji Lendavi. Slavnostni sprevod se je začno ob 9 i nazadnje je bilo zborovanje v Titovom domi. (To ne vemo, komi so vzeli hišo, ka so jo krstili za Titov dom.) Najbole delaven je bio pri toj slovesnosti madžarski komunist Ši-munka iz Gaberja. Po vuli-caj so brečali: “Živel Maršal Tito!” “Eljen a Kozponti Ko-. muni3ta part!” Pri zborovanju so dobili javno priznanje Ut-roša Anton iz čerensovec, šte-van' Jaklin (Dolnjelendavske gorice), števan Cigan (Bistrica), Jožef Jerebic, Jožef Sobočan. Nadele Franc Geren-čin (Strehovci), Jožef Vučko i Stevan Kolarič (Srednja Bistrica), Stanko Farkaš i Mat-jaš Pečnik (čerensovci), Ivan Zver (Lipa), Imre Hajdinjak (Odranci).
Turnišče. Pri torjanskoj kapeli, tam kde je bio star farov, so bile sestre. Sestre so tisto svojčas kupile. Zdaj so mogle oditi. Vrednoščo so sestram krej zeli. Tak pravijo, (Dalja aa a atraaL)
pri njem
visoko čislani sobni
samo ogenj za cigareto. Zato je moral imelti vsak rekrut pri sdbi žveplenke, če je že sam kadil ali ne. Gorje mu je bilo, če bi ga vprašal šarž za ogenj, pa bi ga rekrut ne imel. V takem slučaju mu je strogi kaprol ukazal, da se obleče v polno bojno opremo, dva vojaka sta morala prijeti za ploh ,na katerem sm0 si nosili menažo, za plohom sta šla pa dva vojaka z nasajnenima bojonetoma. Tisti, ki ni mogel postreči z ognjem, je šel v bojni opremi naprej, onadva s plohom za njim, zadnja pa vojaka z svetlima bajonetoma. Ta slavnostni sprevod je moral dol v kantino, kjer je kupil tisti pregrešeni vojak škatljico žveplenk, jo dal natančno na sredo menažnega ploha in nato se je vsa parada vrnila nazaj v sabo, kjer je z velikimi svečanostmi izročila hudemu sobnemu poveljniku žveplenke. Ce so imeli sprevodniki pri tem kakšno mnenje o vsej svtari, so ga previdno obdržali zase. Take domače zabave sicer niso bile zapisane v cesarskih paragrafih in vojak bi se bil lahko pritožil. Stotnik bi bil morda kaprola ozmerjal, afnipak potem bi bil vojak “gor plačal”, da bi se bH gotovo kesal, da je bil sploh rojen. Zato smo rekrutje lepo molčali in ubogali tiste začetne mesece, potem pa vse take prijetne do-godljaje vestno nalagali onim, ki s0 za nami prišli. Temu so rekli pri vojakih disciplina, vojaki so imeli pa za take stvari drugačen izraz, ki je pa samo za ustno izročilo.
Na ladjah, sem slišal, je pa še strožje. Tam je poveljnik absoluten gospodar in lahko kaznuje, uiporne mornarje po svoji volji, vsaj včasih je bilo tako. Kapitan je poveljnik, sodnik in prosekutor, ko je ladja enkrat na morju. Saj je pa tudi odgovoren za ladjo, moštvo in potnike ali tovor, torej mora imeti tudi kakkšno besedo, bi rekel.
KRU C I
Ljudeka povest po zgodovinskih virih
•	fNadaltevmnie s 1. struni '
Spori radi struge Mure, ki silne jese, katere je odnašala v Trstu. Vsak italijanski komu-
VE 5TI
I TL SLOVEHIJE
je delala ob porastu in razli-vih veliko škode, so pričeli začetkom 16. Stoletja. Takrat je bil graščak v Gornji Lendavi Tomaž Szechy. Posedal je ob Muri obširna posestva. Da bi zavaroval svojo posest pred poplavo, je pustil zavoziti onkraj Trnjevec na ogrski strani dve strugi, dve pa združiti z močnim poprečnim jezom. Te
SUH«	noicit J*>	--------V SSOVM. T
količkaj narasla Mura, in raz- nist je namreč obenem hud La dpte obrambe je bilo treba gra- bon. In za temi Lahi bo sedaj diti znova.	marširalo mnogo Slovencev, ki
Po zgledu gornjelendavskega So se odrekli Titu. Tako bodo gospodarja je nagajal Veržej- znova popolnoma pod italijan-cem Anton Banffy, graščak v sklm vplivom. Tako se že pozna, Spodnji Lendavi.	da slovenski komunisti, ki so
Vsled novih strug,, nasipov, jezov in sploh obrambnih naprav1 ob celi prekmurskih strani se je zoževala struga Mure
močnim poprečnim jezom, ic ni se je zozevaia soruga muie obrambne naprave so obrnile ;;edno bolj. Voda se je razli-tok Mure na štajersko stran vala po manjših povodnjih po Reka je začela izpodjedati mnogo nižje ležečem murskem
J —	—— ---------— v J501JUI1CU prouaju 14U 1BSMI1
najrodovitnejšo muropoljsko polju in je povzročala po nji- dnevnikov in le 20 slovenskih.
Po vodi so odromale ,ah ogromno škodo. Mura je----------------	-	s ■ -
proti Titu, zavračajo slovenski komunistični časopis, ker ta piše za titovsko krivo vero. Namesto slovenskega listi spet naročajo laški komunistični dnevnik “Lavoratore.” Take sedaj v Boljuncu prodajo 120 laških
zemljo, i u — -------------- ------------------- ——- - -
njive, pašniki, travniki in že obiskovala tudi poslopja naših je bila struga skoraj tik pred itajerskih vasi, kar je prikli-hišami. Muropoljci niso upa- ;al0 kužne bolezni nad' ljudi in li seči po samoobrambi, zatek- živino. V očigled vsakoletnemu li so se po odpomoč k vladi. po večkrat se ponavljajočemu Štajerski cesarski namestnik obupnemu položaju so se prise je pričel pogajati s Toma- tožviali Muropoljci neprestano žem Szechy. Oholi in brezob- v Gradec in celo na Dunaj .— zirni Madžar se ni omenil za Habsburžani se niso upali po-štajerske predloge. Mura je; tegniti res krepko in uspešno dalje ogrožala in odnašala Mu- za oškodovane kraje v zavesti, ropoljcem zemljo. Prošnje za da bi'si odtujili z oboroženim pomoč so deževale v Gradec in nastopom še bolj madžarske radi tega je bil poslan od via- velikaše. Muropoljce so z najde 1. 1511 inženir z delavci na višjih mest le vedno tolažili z Mursko polje, da odredi na li- izgovori, da nima vlada časa in cu mesta gradnjo jezov, ki bi ne potrebnega denarja; v res-naj dali reki drugo smer in ža- niči pa ji je manjkalo vsake branili največjo škodo. Komaj resne volje. Ostalo je le|ta in so bili Muropoljci pod strokov- leta pri raznih obljubah in ipri nim vodstvom dva dni na de- starem zlu. Mura je podkopa-lu, je pridivjal nad nje Szechy vala vedno dalje in porivala v s svojimi oboroženimi hlapci in najresnejšo opasnost celo Mur-podložniki. Delavce je razpo- sko polje, dil, inženjerja je odvedel s se- Avstrijski cesar Ferdinand I. boj v verigah.	je v prvih letih svojega vlada-
Nato so zgradili ogrski voja- nja preveč popustil napram ki na štajerski strani nasipe. Madžarom in jim je spregledal Po njih so nastavili topove, da vsa nasilja. Šele pa tulrSki si ni upal tja nihče niti pogle- zmagi nad! krščansko armado dati. Ko so bili vojaki gotovi pri Osijeku 1. 1537. je sipregle-z utrdbami, so prišli madžar- dal, da bo potreboval proti turski delavci s koši in motikami, ški premoči tudi štajersko po-Na ŠUJfarakl-strani so izkopali moč. Ogrskim drznežem je na-precej široke grapa, v Katere so tegnil le nekoliko preveč Ohlatp-naipeljali Muro. Po tem oprav- ne vajeti, ker so Štajerci resno ku so utrdili jez na ogrski stra- zapretili na najvišjih mestih, ni še bolj in potegnili niže te- da bodo poslali svoje vojaštvo ga celo novega. Radi teh na- mesto preiti Turkom, na Ogr-prav se je obrnila Mura veliko 3ko, da bo ustrahovalo po hun-bolj proti Muropolju. Količkaj sk0 nagajajoče tamkajšnje ple-naraslo vodovje je izpodjedalo miče. Deželni glavar1 Janez Un-z vso naglico travnike in nji- gnad je sklenil na to pretnjo, ve. V par letih so odplavale da nastopi z vojaško silo proti tri vasi: Pirovce, Pipovce in graščakom v Gornji in Spodnji precejšen del sedanje Stare va- Lendavi.
si.	Že omenjenemu gornjelen-
L. 1524. je poslala deželna davskemu nasilnežu Tomažu je vlada na neprestano sporno o- bij sledil med tem Štefan Sze-zemlje komisarje. Komaj so chy, temu leta 1537. ogrski nase pojavili višji gospodje s pri- mestnik Aleksij Thurzo. Vsled zadetim prebivalstvom ob Mu- razpaljene razkačenosti »o do-ri, je bil tamkaj tudi Tomaž gegij prepiri med Štajerci in Szechy v spremstvu vojaštva, madžarskimi tirani višek.
Otvoril je na Štajerce ogenj iz Leta 1587. je dala izkopati topov in pušk. Komisijo z Mu- štajerska ddželna vlada pod ropoljci je otel gotovega ipogi- zaščito peševev in konjikov Kana le najhitrejši pobeg.	cijanarjeve armade na ogrski
Vlada je bila brez moči na- strani grape. Na ta način je bil pram madžarskemu nasilju. — tok Muire vsaj nekoliko urav-Mura je opravljala svoje-uni- nan. p0 odhodu vojaštva je bil čevalno delo naprej. Muropolj- Thurzo takoj na delu. Njegovi
Laški komunisti so seveda tudi za to, da Trst pripade Italiji. V tem bodo držali z najhujšimi kapitalisti na laški strani.
“KLOROPORMISTI.” — Slovenski titovci, ki so proti ukazom “Kominforme” pravijo
“kloroformisti.” Pravijo, da se ne dajo omamiti od tega sovjetskega kloroforma, čeprav hočejo biti dobri komunisti.
MIKLOVA ZALA ZA TITA.
- Kako oster je ta spor med titovci in stalinovci pove sledeči dogodek: V Boljuncu je bila 26. Septembra kulturna prireditev. Openski igralci (z Opčin pri Trstu) so Jgrali znano koroško igro Miklova Zala. Po 3. prizoru je stopil na oder tajnik tako imenovane Italijansko-slovenske antifašistične zveze Riko Malalan in začel govoriti za Komin-formo proti titovcem. Včasih so se njegovi govori končavali z vzklikom “Živijo Tito.” Sedaj tega ni več. Toda tega govorjenja za novo kloroformsko Osvobodilno fronto ni mogla prenesti glavna igralka, ki je imela
onim, ki drže s Kominformo1 vlogo Miklove Zale. Ostro je
vso gorečnostjo zavzela za ubogega Tita. Zagrozila je tudi, da neha igrati. Za odrom so potem vso stvar malo popravili, tako da so igro dokončali, toda ta spor med komunističnimi Slovenci je le vzbudil mnogo smeha' med nasprotniki komunistov. Vsakemu je jasno, da je kraljestvo komunizma razdeljeno na dvoje in da bo v tem sporu zelo trpelo.
TUDI NOTRANJI MINISTER KRAIGHER V UUB--LJANI je nedavno javno priznal, kako ta spor med pravovernimi in krivoverskimi komunisti škoduje tudi slovenskim zahtevam po Trstu in po Koroški. Italijanski in avstrijski nemški komunisti nočejo več sodelovati z jugoslovanskimi komunisti, ampak jim stoje sovražno na sproti. Tako je skupnost med tujimi in jugoslovanskimi komunisti razbita na veliko škodo jugoslovanskih komunistov in tudi vseh slovenskih zahtev.
KAKŠNI MARKSISTI SO. — Nekaj starih komunistov je mnenja, da je do takih sporov moralo priti. Sami priznavajo, da se je v komunistične vrste nateplo toliko ničvrednežev in toliko barabskih tipov, da to ni moglo iti dalje. Vsak komunist je hotel imeti dobro mesto prh koritu. Sedaj se skušajo, kje bo bolje korito pri Titu ali pri Ko-minformi. Neki tak komunist stare šole je o novih komunistih izjavil, da sploh ne vedo, kaj je komunizem in ne, kaj je marksizem. Vpijejo nekaj, kar jim 1 drugi naroče, da vpijejo. Če takega marksista vprašaš, kdo je Marks ne bo vedel, ali je Marks kakšno govedo ali kakšno drevo.” Take so besede tržaškega komunista, ki svoje bratce pozna in — zaničuje. (Ko bi naše ameriške komuniste kdo vprašal, kaj je Marks, bi najbrž prav tako malo vedeli, ali je
ceni, da je bilo tam pobitih 2,000 ljudi; Recimo, da je številka pretirana, vendar še pozni rodovi ne bodo pozabili, kaj še je godilo, ko so za kratek čas nad tržaško okolico vladali komunistični divjaki.
“GROZDJE JE KISLO,” JE REKLA LISICA. — Pisali smo že, da bo tudi Trst deležen ameriških dobrot, ki jih prinaša Marshallov načrt za obnovo Evrope, Po poročilih listov bi Trst za enkrat dobil blaga za $8,300,-000. Soseda Trsta Jugoslavija je tudi v silni potrebi. Vsi listi pišejo, kako tam pod komunističnim gospodarjenjem vsega manjka. In Tito sam je moral v svojem govoru v Kropi kar priznati, da je preBkrba za nič. Povedal je naravnost, da morajo vse prodati v tujino, da morejo kupiti .potrebne mašine za novo socialistično preureditev države. Jugoslavija tedaj koprni ,po dobrotah Marshallovega načrta. Toda Jugoslavija se je tedaj, ko je bil še Stalin dober prijatelj Titov, tej ameriški dobroti odpovedala. Vsi komunistični listi cele Jugoslavije morajo neprestano pisati, da pomeni Marshallov načrt zasužnje-nje evropskih narodov. Kljub Vsemu hrepenenju tedaj ni mogoče dobiti (vsaj za enkrat) ni-:esar od teh ameriških darov.
Zato pa je Jugoslavija pri or-janizaciji Zedinjenih narodov zahtevala, da Amerika takoj istavi pomoč Trstu. Amerika ta s tem krši statut nove tržaške države. Ta država ni ničesar prosila. Tam vladajo Ame-rikanci in ti so sklenili z istimi Amerikanci pogodbo’ za dobavo raznih stvari. Jugoslavija pravi, da je tako Amerika napravila pogodbo sama s seboj, kar da je nenaravno.
Kdo se pri tem modrovanju o darovih ne spomni na zgodbo
Nejedly. Te univerze naglo postajajo središče vsega komunističnega delovanja. Vsi študentje, ki ne uživajo zaupanja pri komunistih poslej nikakor ne morejo računati na to, da bi se posvetili pouku, ker je vlada jasno pokazala svoj namen, da bo postavila ves pouk pod nadzorstvo izkušenih in zvestih komunistov.
(LPS)
-------o------
•Belgijski Congo v Afriki
zavzema površimo, ki je enaka površini naših 15 južnih držav.
IEL0 00IIJ0
Delo dobi
Izvežban moški za avtno ogrodje in fenderje. Vprašajte v A & B Garage, 15556 Lake Shore Blvd. Zglasite se osebno.
. (218)
ženske
za
čiščenje
Delo od 3:30 zj. do opoldne 46 ur na teden. Dobra plača od ure.
Halle Bros. Co.
(217)
Mesar dobi delo
Sprejme se izučenega mesarja. Zgia3ite se v Dedreus Market, 654 E. 185. St. tel. IV. 7614.
(218)
MALI OGLASI
bUlevr	----7	-	»
trevo ali govedo, kot njegovi tr- alisici^k^iimogla^do prekislo zanjo?
Only the Maytag Dutch Oven Gas Range automatically turns off the gas and keeps right on cooking
Cooking by regular mathode, you’ll be delighted with the many modem improvements ... the apeedy, gas-saving Spiral Flame burners... the ease of cleaning, with the top and the burner bowls all formed by 0*1© piece of gleaming porcelain.
Cooking automatically, you’ll enjoy extra leisure (you don’t even have to be there)... plus a cooler kitchen and the never-equalled excellence of famed Dutch Oven cooking!
The Dutch Cooker Well, shown at left, is one of many other features you’re sure to like. It cooks an entire meal on one top burner. Come in and find out all about it right artray.
$269 m
EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD APPLUNCE & FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVENUE
JOHN SUSNIK
. ines morajo biti "pravi ifa-
predni”1 komunisti! Op. ured.)
TEROR. DVA VRGLI V PREPAD. — Kdor se komunistom ne poda, je pod stalnim terorjem. Tako je po pripovedovanju “Giornaie di Trieste” z dpe 30. sept. pribežal v Trst mlad fant iz. jugoslovanske cone Trsta. Ta je povedal, da so prišli v njihovo hišo oboroženi komunisti in trdili, da iščejo špi-jone. Odpeljali so očeta-in brata in oba vrgli v prepad v bližini va3i. On je bil tako srečen, da je pobegnil. Teror tedaj še ne neha kljub sporom med komunisti.
BAZOVIŠKE JAME. — Ta zgoraj opisani dogodek spominja na to, kako so komunisti leta 1945 divjaško skušali uničiti svoje nasprotnike in kako so z njimi polnili kraške jame. “Hr-vatski dom” pripoveduje v svoji septembrski številki, da bodo začeli z izkopavanjem žrtev, ki
NOVINE
(Nadaljevanje z 2. strani.)
ka de zdaj tam sirotišnica za stare i betežne, ka do tam na 3mrt čakali.
Krmilišče *a »vinje, štere morejo kmeti na državo dati, de v Turnišči tam kak je bila škola, štero so Nemci podrli. Drugo takse krmilišče pa tam, kak je velka oštarija bila pa prostor za senje.
-----—o-------
_ Ko so po Ameriki še jezdeci na konjih prenašali pošto iz kraja v kraj, je moral vsak prejezditi 75 milj na dan. --------------o-------
Čiska v češkoslovaški književnosti
S. S. Cafe
5363 St. Clair Ave.
Dobra postrežba z žganjem, pivom in dobrim prigrizkom. Ples in dobra godba vsak petek, soboto in nedeljo. Se priporočata za obisk.
m__________________
Hiše naprodaj
Nov zidan bungalow naprodaj, 4 sobe, kopalnica in toilet spodaj, 2 sobi in toilet zgorej. Furnez na plin. Blizu bulevar-da na 356 E. 200. St.
Zidan bungalow, 4 sobe, kopalnica, toilet, furnez na plin, na 20980 Westport Ave. v Eu-clidu blizu 200. St. Za ogled pokličite LI 7632.
-(218)
ci so začeli braniti po možnosti sami svoja zemljišča pred deročimi valovi, a reki se nikakor niso smeli približati. Premož-
delavci so zakopali nove grape ter jih zavarovali z visokimi jezi. Pripeljal je še 2000 oboroženih vojakov, ki so napravi-
Soba v najem
V najem se odda nanovo opremljeno sobo s kuhinjo; ima svoj vhod. Pripravno za novo-poročenca. Vprašajte na 6018 Glass Ave.
-(217)
nejši kmetje so zabili dobrega j; onkraj Hrastja nov, velikan-
pol kilometra od obrežja v zemljo močne kole in navozili za-
^JTAMIN«?
MM**«	*
,;«i ** o»*a.
__ _jaaa«apeUte*ery
šaMMf«* *«••*«•*
eaSsž
ome1*I day
miw capsules
ski jez. Ta drznost je razbesnela tolikanj potrpežljive Muropoljce. Obrnili so se z odposlanstvom do Kacijanarja in so ga prosili nujne pomoči. Zaprošeni je pisal Thurzu grozilno pismo z opozorilom, da bo odpoklical vse Štajerce, ki se bojujejo na Ogrskem • proti Turkom, ako ne odstrani sam jeza. Thurzo se ni pokoril. O-brnil se je do cesarja Ferdinanda. Cesar je ukazal, naj se preloži razprava o sporni zadevi-radi skupnega nastopa Avstrije in Ogrske proti Turkom v Slavoniji za dva meseca. Toda mirnemu sporazumu odnierje-J na obravnava ni dovedla do poravnave. Štajerski deželni ata-novi So sklenili fftdi ttiadiartke neodjenljivosti, da se bodo zo-j perstavili z oboroženo silo vsa-! ki uravnavi Mure, ki bi bila na j škodo Muropolju,
Pridobivanje soli. - Na juim-zapainen, deh, Puerto Rico pridobivajo sol na te
dam sokrja. DoriaMni to razbijejo in v samokolnicah zvozijo na obalo, oikjer potem
tol oivaiajo dalje.
V češkoslovaških knjižnicah bodo pomedli z vsemi knjigami, “ki nimajo literarne vrednosti.” Državna oblast bo zaitrla vse zasebne knjižnice in knjižnice raznih društev, ki so dostopne javnosti.- *
Zastopnik informacijskega ministrstva dr Jaroslav Frey, ki je pred kratkim napovedal skorajšnje čiščenje knjižnic, je izjavil, da morfij o biti knjižnice politično vzgojne ustanove, da so knjiige narodova kulturna last in morajo biti knjižničarji vzgojitelji čitatelje. Rekel je nadalje, da bo Sovjetska zveza češkoslovaškim knjižničarjem vzorec, ki jim bo služil za zgraditev novega sistema.
V zvezi s tem je treba omeniti, kaj ipomepi, če Cehi rečejo, da je kaka knjiga “brez literarne virddnosti.” To pomeni toliko -kot nemška beseda “kič.” S to besedo so nacisti označevali vsa-iko knjigo, ki ni služila nacistični ideologiji. O “literarni ‘vrednosti” knjig bodo seveda odločali komunistični državni 1 uradniki.
j Novi knjižničarji se bodo ■vzgajali na univerzah, katere
Peč naprodaj
Naprodaj je Tappon kuhinjska peč na plin; zmerna cena. Vprašajte Mrs. Fabian, 6116 Glass Ave. tel. HE 3282.
(217)
Trgovina naprodaj
Naprodaj je delikatesna in grozerijska trgovina v slovenski nasčlbini, ima tudi C-2 ličen- -co. jStanovanje zraven 3 ali 5 sob. Ža nadaljna pojasnila pokličite EX 8528.	(218)
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
CVtnhoe 8217
SDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNI« RPOMKN1KOV
MAX’S AUTO BODI SHOP i
MAX ŽELODEC, lastnik
1109 E. 61»t ST.
TEL UTah 1 - 3040
Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro.
RE-NU AUTO BODY CO.
Popravimo vaS avto in prebarvamo, da bo kot nov.
Popravtiamo body In fenderje. Welding.
JOHN J. POZNK G Len vlile 8830 982 East 152nd Street
'AMERIŠKA DOMOVINA, NOVEMBER 4, 1948
Vsekakor ni bila to kaka'noj!”
ste luči. Obstali smo v nepo-
posledica potresa, v nasprotju z Planil sem z bakljo v iroki po pisnem začudenju. Zdelose je, onim predorom, po katerem jati poti nazaj. “Tukaj,” sem da se je razlilo po hodniku in smo poskušali priti navzgor. jrekel in pokazal vžigalice, ki so nam zaprlo pot ognjeno morje. Prečna stena je bila natančno ležale po tleh, “baš tukaj smo Planili smo proti luči. Ni Siri-tako oblikovana kakor ipostran-' prižgali luč.”	|la nobene vročine, ni bilo opa-
ske. Hodnik je moral bili ve-, “Nedvomno.”	[žiti nobenega glasu ali gibanja,
dno isto, kar je bil zdaj samo	“No, saj se cepi ta zaznamo- in vendar je še vedno žarela
zagata.	[vana na dvoje; šli smo pač v pred nami velikanska, lesketa-
skozi, fantje! Prišli smo sko- in zato tudi nismo mogli natan-
. ...	to TV OPATI P. 11 Cl (t 1
Tega ve- !vje,” sem zakričal. / čera se je spustil, ko je postalo | “Mislim, da je res rešil naš .temno, v naše taborišče pa mi mladi prijatelj uganko, je de-izročii (bogve zakaj je bil na- jal Challenger. “Ce ne bi vo-pram meni vedno najbolj po-'dil ta hodnik skozi pečino, ne zoren, morebiti zato, ker sem bi tudi razumel, čemu nanj mu bil med vsemi najbližji po .obrača našo pozornost človek, starosti) majhen zvitek dre- ki nam more želeti samo dobro, vesne skorje, svečano pokazal 'In če res gre skozi skalovje, pa navzgor proti vrsti jam, si pri-[ima .sernu primerno zunaj, on-tisnil prst na usta v znak, da stran odprtino, kjer bi se moje to skrivnost, in se potem ne-[rali spustiti kvečjemu kakih sto opaženo vrnil med rojake. [čevljev visoko.”.
Stqpil sem s kosom skorje k! “Sto čevljenH” je zamrmral ognju, in smo ga vsi pričeli Summerlee. . ogledovati. Meril je kak kva-| “Kaj za to, saj meri nas ko-dratni čevelj; od znotraj so bile nopec še več kakor sto čevljev,” na njem zarisane v dokaj ču- sem zaklical. “Prav lahko pri-
“Nič ne stori, dragi, prija-^emi mimo drugega stranskega telj,” je rekel neomajni Chal- j hodnika, preden smo prižgali lenger. “Še vedno vam je na baklje. če se vrnemo, moramo razpolago to, kar sem vam tr- ipriti na desni strani do druge-dno.objubil — zrakoplov. Iga, daljšega rokava.” Summerlee je zastokal. ( Res je bilo vse, kakor sem re-“Morebiti smo v napačni ja-ikel. Prehodili smo kvečjemu mi?” sem pripomnil.	[kakih trideset yardov in že je
“Ni mogoče, mladenič,” je 'zazijala v steni pred nami veli-odgovoril lord John in spustil | ka črna odprtina. Stopili smo prst na načrt. “Sedemnajsta vanjo in takoj ugotovili, da je na desno in druga na levo. Mo- ta hodnik dosti širši od ,prve-ra biti prava jama.”	[ga. V nestrpni napetosti smo
Pogledal sem križec, ki ga je po njem dreveli več sto yardov. kazal njegov prst, in nenadno Potem smo nenadno zagledali mi je ušel vese] krik.	daleč spredaj v črni temi sre-'
“Zdaj pa jo imam! Za me- di oboka odsev temnordečka-
joča zavesa, zalivala votlino s srebrno lučjo ter izpreminjala
zi!”
Res je bila polna luna, ki je sijala naravnost skozi zunanjo odprtino v skalovju. Ozka luknja, nič večja kakor navadno okno, je bila vendar zadosti velika za vse naše namene. Ko smo pomolili skozi njo glave, sm0 ugotovili, da ne bo pretežko priti navzdol in da niso tla pre-
pesek po tleh v zdrobljene dra- globoko pod nami. Ni čuda, če
gnije, dokler nismo prišli tako blizu, da se je jasno razločila okrogla odprtina.
odspodaj nismo mogli zapaziti tega kraja: stena pod oknom je bila izbočena, da se nam ne
:rogla oifcpruna.	je ona izuuceim, na sc nam
“Luna, pri svetem Jurju!” je j bi nikoli zdelo mogoče, kako bi zakričal lord John. “Prišli smo'se mogli tod povzpeti na vrh,
čno preiskovati te pečene. Zdaj pa smo se prepričali, da *e tu lahko spustimo po konoipcu ni-zdol. Vsi veseli smo se povrnili v taborišče, da se pričnemo pripravljati za prihodnji večer.
Vse, kar smo hoteli storiti, se je moralo agoditi urno pa tudi prikrito, ker bi nas še vedno Indijanci zadTŽali v zadnjem trenutku. Skelenili smo, da pustimo vse zaloge in vzamemo sam0 naboje pa puške.
(Dalje prihodnjič)
VABILO
dni vrsti posamezne črte.
Bile so z ogljem prav lepo
demo torej navzdol.”
“Kaj pa bo z Indijanci v ja-
zarisane po beli skorji, in pri jamah?” je ugovarjal Summer-
prevem pogledu so se mi zdele .lee.
' ' “V zgornjih jamah ne stanujejo Indijanci,” sem rekel. “Rabijo jih samo kot shrambe in skladišča. Pa pojdimo takoj
kakor neka preprosta glasbena znamenja.
“Naj bo to kar hoče, vsekakor pa jamčim, da je stvar za nas velikega pomena,” sem rekel. “To sem lahko Čital na njegovem obrazu, ko mi je to izročal.”
“Če le nismo naleteli na kakega prvobitnega spretnega zabavljača,” je pripomnil Summerlee, “kajti mislim, da nastopajo šaljivci že v začetni dobi človeškega razvoja.”
“Nedvomno, da je to neka pisava,” je reke] Challneger.
“Izgleda kakor prav zvita, za nagrado razpisna uganka,” je pripomnil lord John, ki je na-
gori! Zakaj ne bi pogledali, kaj je na tem?”
Na planoti je med drugimi rastlo tudi neko suho in smolnato drevje, naš rastlinoslovec je pravil, da je to vrsta arau-carije, ki so jo rabili navadno Indijanci za baklje. Vsak od nas je vzel po šop teh trsk in odkorakali smo po stopnišču, zarastlem s travo, navzgor proti onemu, na načrtu posebej za- j beleženemu hodniku. Jama je I bila, kakor sem pravil, prazna, safno neštevilo orjaških neto-
pripoUMUI luru	ivi jv o«...o	o—.......—
pel vrat, da .tildi ogleda stvar, pirjev je pričelo krožiti nad na-
__	.	1 I • I __-a _____J X !	A«AA . TTAŠAlVlill'	\TIa*V1A
mi, čim smo > vstopili. Nismo hoteli, da bi opazili Indijanci
smo bili mimo več ovinkov ter prišli dokaj globoko v notra-
Potem je nenadnd iztegnil roko in pograbi] uganko.
Naš deček je takoj zadel v črno. Poglejte sem iKoliko črt] .	„ _
stoji na tem papirčku? Osem- njost jame. Šele tu smo nažga-najst. INo, pa saj veste, da je li baklje. To je bil prav lep, tam nad nami, v skalovju baš|suh predor, gladke sive stene so osemnajst odprtin, ki vodijo v j bile pokrite z indijanskimi ris-jame.”	bami, nad nami se je dvigal
“Saj je tudi pokazal proti ja- obokan strop in tla so bila ipo-mam,komijeto dal,” sem pri- suta z beljm, lesketajočim se pomnil.	I peskom. Korakali smo urno,
“No torej, potem pa je stvar dokler nas ni ustavilo globoko v redu. T0 je načrt njih jam. Irazočaranje. Na svoje nepopi-Glejte no! Osemnajst jih je v(sno ogorčenje smo se prepriča-celi vrsti, ene so kratke, druge Ti, da ne moremo naprej. Pred bolj' globoke, tretje se cepijo,Inami je zrastla gladka skalna-vseiprav tako, kakor smo vide-[ta stena in ni bilo videti nobene K. Načrt je to, in tukaj stoji najmajše irazpokline, skozi ka-križ. Kaj pa naj pomeni taderobi lahko smuknila vsaj mi-križ? Označen je z njim hod--ska. Tod pač nikamor nebi nik, ki je bolj globok kakor vsi prišli.
drugi.	| S potrtim srcem smo obstali
“Hodnik, ki gre skozi skalo- in gledali nepričakovano zapre-
—AND THE WORST IS YET TO COMB ‘-in najhnjse šele pride
NA 10 LETNICO DOLINARJEVE GOSTILNE '[ KI SE VRSl V SOBOTO 6. NOVEMBRA
Pri Joseph Dolinarju % Clair Ave. Cafe
6737 ST. CLAIR AVE.
Gb lej priliki se bo servirala fina kokošja pečenka.
Vršil se bo tudi ples, kjer bo za to priliko igrala izvrstna godba.
Da se bo pa točilo najboljšo pijačo, to pa se samo po sebi razume. Pivo, vino, likerji in pa druge pijače. Z eno besedo—postrežba in zabava bo prvovrstna.
Zato vabimo vse prijatelje in znance naj nas na ta dan gotovo obiščejo. Žal ne bo nikomur. Vsem se toplo priporočam.
Jos. Žele in Sinovi S
POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniiH voz redno ln ob vsaki url na razpolago.
Ml smo vedno pripravljeni i najboljio poatreibo.
6502 ST. cun AVENUE	TeL: ENfloett **•
COLLINVOOBSEI UEADt 152 E. 152nd STREET	Tell I¥sn|»e IUI
; ! - .-..p >•,
1882
1948
NAZNANILO IN ZAHVALA
S prežalostnim srce naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Bog poklical k sebi našega predragega soproga, očeta in starega očeta
Martina Oblaka
ki je umrl nagle, nenadne smrti 3. oktobra. Blagopokojni je bil rojen v vasi Smrečje 36, fara Št. Jošt pri Vrhniki. Ob smrti je bli star 65 let. Pogreb se je vršil 6. oktobra iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca po sv. maši zadušnici, katero je daroval č. g. kanonik John J. Oman, smo ga položili k zadnjemu počitku v družinsko grobnico na pokopališču Kalvariji.
Prav iskrena zahvala sorodnikom in prijateljem, ki so pokojniku v zadnji pozdrav okrasili krsto s tako krasnimi venci. Enako lepa hvala tudi vsem, ki so darovali za sv. maše, da se bodo bra4e za mir in pokoj njegovi duši. Lepa hvala vjem, ki .so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru. Lepa hvala sorodnikom in prijateljem, ki so prišli iz drugih mest in tudi vsem, ki so se udeležili sv. maše in pogreba ter ga spremili na zadnji poti do groba. Lepa hvala pogrebcem in članom društva Brooklyn št. 135 SNPJ, ki so se tako častno poslovili od njega. Lepa hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno na razpolago. Ravno tako sosedom za cvetlice, sv. maše, so-žalne karte in brzojave ter sploh vsem, ki so bili v uri žalosti v pomoč in tolažbo na en ali drug način. Naj Bog vsem stotero povrne.
Lepa hvala tudi Louis Ferfolia pogrebnem J zavodu za vso pomoč in prvovrstno postrežbo ter tako lepo urejeni pogreb.
nikdar pozabljeni soprog in predragi grobu do svidenja nad
Ti pa, preljubeznivi in nikdar pozab oče in stari oče, počivaj v hladnem zvezdami.
Žalujoči ostali:
MARY OBLAK, soproga FRANK, FERDINAND, sinova MARY PETRIČ, hči 5 VNUKOV, SINAH1 in ZET V starem kraju zapušča brata JANEZA na Vrhniki, brata JOŽETA v Smrečju in sestro URŠULA MALAVAŠIČ v Smrečju ter veliko sorodnikov v starem kraja in tukaj.
Cleveland, Ohio, 4. novembra 1948.
oznanilo in JLah'Vala
Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem da sta trupli naših ljubljenih sinov in bratov
■' : !'	>' I" 'L * '• "i-'L : -
in znancem,
Laddie
Anton
Hočevar
hva(a vojakom, ki so nosili krsto.
,	f- (K	( r,l. i (O , M t
Žalujoči ostali:
CHARLES in MARY HOČEVAR, starša CHARLIE, Jr., brat ALBIE in BETTY, sestri SORODNIKI, PRIJATELJI in ZNANCI
Maple Heights, O., 4. novembra 1948.
3
I bili prepeljani z bojnih poljan za pokop, ki se, je vršil 16. septembra 1948 iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob 9 uri in na Kalvarijo pokopališče z vojaškimi častmi.
' ; 'j > 1	-L'.	'	- 3	> '	f	t	• * 5 '
Z veliko vdano hvaležnostjo se že-I l>mn *»)«*}»»' «• f• F»‘K*r S*»P‘»ku » molitve ob krsti, za darovano sv. mašo | zadušnico in za tako lep govor v cerkvi m tolažbo.
Prav lepa hvala č. g. Father Prazniku in č. g. Father Ozimeku za asistenco pri pogrebni sv. maši.
'	f 3	_
Našo iskreno hvalo naj sprejmejo vsi številni, ki so darovali za sv. maše, ki se opravljajo za mir in pokoj prerano umrlih sinov in bratov. Prav hvaležno se zahvaljujemo številnim, ki so darovali za cvetlice in vence, ker jih je bilo res veliko, s katerimi ste naša draga sinova in brata tako lepo ozaljšali njiju zadnji dom na zemlji.
Prav lepa hvala pevskemu zboru Zvon za zapete žalostinke ob krsti.
Najlepša hvala vojakoma od vojaških zborov St. Lawrence Post No. S53 Maple Heights Post No. 80 Richman Memorial Post No. 661. Prav iskrena
In vidva, ljubljena sinova m brata, dokončala sta tek zemeljskega življenja. Težka je bila ločitev, ko sta odhajala na vojno, oba čila m zdrava. Obetala sta: saj se povrneva ko premagamo sovražnika, kateri napada našo domovino. Res sta se povrnila ali vajina vrnitev je za nas žalostna. Naše globoko zarezane srčne rane so se zopet odprle, ko smo gledali krste v ka-terih ste bili zaprti vajini trupli. Tolažba naša je da vsaj vemo kje vaji-ni trupli počivata in da vsaj vajina grobova lajiko obiščemo. Res se nam krči srce žalosti ker sta nas tako mlada zapustila Tone star 22 let Laddie star 20 let.
Počivajta v rodni zemlji in kakor je vaju vojaška tromba klicala k vstajenju tako naj poslednji dan, ko bo dan našega vstajenja, tudi trobenta an-geljska vaju in nas, ljubeče starše, brate in sestre pokliče k večnemu nebeškemu življenju Na svidenje v raju večnmu.
f f J-
Najlepša hvala vsem številnim prijateljem, ki so obiskali naiša' ljubljena sinova in brata, ko sta njiju zemeljski ostanki ležali v krsti, ju kropili, molili za njiju duši in nas tolažili.
Hvala vsem, kateri so se udeležili pogrebne sv. maše in ju spremili k več-nemi počitku. Hvala g. Ivanu Zormanu za zapete žalostinke ob krsti in v cerkvi sv. Lovrenca.
Prav lepa hvala vsem številnim, kateri so dali svoje avtomobile na dan pogreba brezplačno na razpolago.
Hvala Louis Ferfolia, soprogi in sinu za vso postrežbo ter vzorno vodstvo pogreba.
Hvala vsem številnim prijateljem katerih imamo res veliko, ki so nas v tej težki nesreči vedno tolažili in pomagali vedno in povsod.