SVOBODNA SLOVENIJA aAo (Leto) XIV. (9) Ko. (Štev.) 1. “ESLOVENIA LIBRE” Voščilo Naroelraega odbora. za Siovemijo Slovencem in Slovenkam želimo iz srca vesele praznike in vso srečo v novem letu! Bog daj, da bi bili osebno srečni in zadovoljni in da bi narodovo življenje krenilo na bolje! Z nekaj več upanja izrekamo le¬ tos to voščilo kot v zadnjih letih. Glavni sovražnik miru in sreče — komunizem — je sedaj prvič po drugi svetovni vojni začel kazati znake slabosti, začel izgubljati u- darnost in osvojevalno silo. Na Poljskem je uporno javno mnenje izsililo bistvena olajšanja in prisililo komunistično diktatu¬ ro k popuščanju. Na Madžarskem je narod pohitel na barikade v boj za svobodo in demokracijo, žrtvo¬ vana življenja in prelita kri ne morejo biti zastonj. V sami So¬ vjetski zvezi nastopa proti dikta¬ turi mladina in delavstvo. V podjarmljenih narodih vre. Vidno raste nezadovoljnost in c- gorčenje nad izžemanjem. Ljudje zavračajo in odklanjajo službo ti¬ ranom in klikam, ki v imenu tota¬ litarne države in diktature prole¬ tariata teptajo osebno svobodo in dostojanstvo. Izredno značilno je, da je uporniško razpoloženje proti komunizmu najmočnejše med mla¬ dino in delavstvom, medtem pa ko kmetje dosledno, stalno in vztraj¬ no že ves čas prezirajo namene in cilje komunistične javne uprave. Nad vsak dvom očitno je, da za¬ sužnjeni narodi z enako odločnost¬ jo odklanjajo položaj prisiljenih satelitov Kremlja kot vlogo poda¬ nikov pod diktaturami nacionalne- go komunizma ali titoizma. Ma¬ džarski upor se je razvil v heroj¬ sko dramo prav zato, ker so borci za svobodo izrecno odklonili vsi¬ ljevanje titoizma. Začeli so se majati nosilci komu¬ nistične zgradbe nasilja. Zadnji dogodki so znova dokaza¬ li, da osvobojenj e mora priti z že¬ lezno nujnostjo. Dokazali so pa tu¬ di, da zunanje vojaške pomoči za našo svobodo ni in je ne bo. Ko¬ munistični sistem se bo zrušil, ka¬ dar bo v vsej državi nastala enot¬ na fronta proti skupnemu zatiral¬ cu, kadar se bo tudi sedanjim ko¬ munističnim hlapcem zagnusila valptska in krvniška služba nad narodom in proti narodu. Slovenci po vsem svetu te praz¬ nične dni molimo, v prihodnjem le¬ tu pa bomo s podvojenimi silami delali in žrtvovali, da bi sveto o- znanilo božične noči, poslanstvo Miru in Ljubezni, čim preje uniči¬ lo sile teme in sovraštva in vladalo med nami in v naši domovini. Narodni Odbor za Slovenijo: Dr. Miha Krek, predsednik Dr. Bogumil Vošnjak, podpredsednik NOVOLETNA POSLANKA PREDSEDNIKA GEN. ARAMBURU-JA Predsednik general Pedro Eugenio Aramburu je na Silvestrovo naslovil na narod novoletno poslanico. V njej je med drugim izjavil naslednje: Bilanca vladnega dela ob zaključku starega leta je kljub vsem kritikam iz¬ redno ugodna. Ni sicer tako dobra kot smo želeli, ni pa tudi tako slaba, kakor bi jo hoteli prikazati kritiki. Prizade¬ vanj vlade za narmalizacijo življenja v republiki pa vsi niso vedno prav razu¬ meli. Teleranco vlade so smatrali za sla¬ bost in nekateri premaganci so menili, da je nastopil čas, da se lahko spremene V zmagovalce. Kakor nam je bilo hudo, smo brez obotavljanja morali seči tudi po sili, kadar so to zahtevale razmere. Ti dogodki bi bili lahko izostali, če se to ni zgodilo, ni naša krivica. Za bodoč¬ nost je dobro, da ljudje vedo, da si je revolucija postavila jasen cilj: Vrnitev k demokraciji življenja in vlade. Ta cilj že sam po sebi izklučuje možnost vrnit¬ ve krivega begunca, nemožnost povrnit¬ ve k premaganim formulam, nemožnost zopetnega prevzema bremen, ki so omo¬ gočile diktaturo, nemožnost obnove eks¬ tremizmov, pa naj bo na desnici ali le- ,vici, in nemožnost kršitve osnovnih na¬ log in obveznosti, ki so jih prevzeli možje revolucije. Te nemožnosti predstavljajo obseg tolerance in kažejo edino možno pot, ki smo si jo postavili. Po tej poti pa je treba iti naprej. Mi moramo izpolniti določeno nalogo in v določenem roku. Dejali smo, da bomo svojo obljubo iz¬ polnili. Revolucija bo izročila oblast, ker je to njena želja. Nihče pa naj nikar ne špekulira z dnevi in urami. V naslednjih izva : anjih predsednik po¬ litičnim možem svetuje naj le politizira¬ jo, toda naj delajo dobro politiko in naj jasno povedo svoje načrte in namene, da bodo ljudje pravilno o vsem poučeni, in da bodo vedeli za koga bodo odda¬ jali glasove pri volitvah. Ta prehodna doba zahteva največjo požrtvovalnost in neiskanje lastnih koristi. To je edina pot, ki lahko privede k resničnemu mi¬ ru na osnovi zaupanja med Argentinci. Predsednik dalje naglasa, da je jasno, da v narodu obstoja splošna želja po e- dinstvu in miru. Zato je dolžnost vseh voditeljev storiti vse, da do izpolnitve te želje tudi pride. Navaja, da je vlada obljubila vzdržnost. Jo bo tudi obdrža¬ la še naprej. Prepovedala je, da bi osta¬ la še nadalje na oblasti. In tega tudi ne bo trpela. Obljubila je, da bo ostala nad strankami. To bo ostala tudi še naprej. Nadaljnja izvajanja je predsednik po¬ svetil tistim političnim krogom, ki išče¬ jo samo napake v vladi osvobodilne re¬ volucije, nimajo pa nobene besece kri¬ tike za stanje, ki je bilo v Argentini pod prejšnjo diktaturo, zatem pa tistim, ki v svojem političnem nastopu propagirajo samopreskrbo in očitajo vladi, da prodaja inozemstvu narodno bogastvo. Z ostrimi besedami je predsednik zavrnil ene, ka¬ kor druge, ki domovini samo prinašajo škodo, ne pa koristi, ker propagarirajo teorije nazadnjaštva, revščine in omeje¬ nosti. Zaradi takega zadržanja je Ar¬ gentina doživela že veliko izgub na sve¬ tovnem trgu. Zato predsednik vzklika: Branimo to, kar je naše, toda to delaj¬ mo na pameten način, ne da bi se pri tem spuščali v sfere malenkostnih inte¬ resov, in da se nazadnje v njih tudi ne bi sami zaduši Na gospodarskem po¬ dročju je samo ena čudežna formula: delo. Zadnje zvišanje plač, ki je zajelo ši¬ roke delovne sloje, predstavlja veliko ga¬ rancijo za uboštvo, če se sedaj ne bo po¬ večala proizvodnja. Nadalnje zvišanje plač bi predstavljalo doprinos za ban¬ krot države. Resnično: bankrot države, nikakor pa ne rlom revolucije. Zato so atentati na tovarne in pretirane zahteve po zvišanju plač zločin nad domovino. Rešitev domovine je samo v proizvodnji. Gen. Aramburu nastopa tudi proti in¬ flaciji in svetuje ljudem, ki so dobili ali bodo dobili izplačane prejemke za nazaj, naj jih varčno uporabljajo. V nastopajo¬ čem letu bo vlada še bolj osvobodila go¬ spodarsko življenje. Svojo poslanico je zaključil z ugoto¬ vitvijo: Kakor je bilo minulo leto leto razbijanja diktature, tako bo novo leto obnavljanje d.-siokratpkega življenja. Če je bilo veliko storjenega, je ostalo še zelo veliko dela. Vlada želi, da bi v vseh področjih nacionalnega življenja vladala pamet. V vzdušju miru ne bo cvetelo samo materialno blagostanje, ampak tudi najvišji izrazi znanosti in umetnosti. Z zahvalo Bogu za stalno pomoč in varstvo pri dosedanjem delu, in z novo prošnjo Bogu za nacionalno edinstvo in s spominom na vse tiste, ki so ostali sre¬ di poti, pa naj izpovedujejo to ali dru¬ gačno idejo, je general Aramburu zak¬ ljučil svojo novoletno poslanico. pogodbe s Finsko, ki je s sovjetskega gledanja svobodna dežela v sklopu sov¬ jetskega sistema; pogodbe z Jugoslavijo, ki da je prav tako svobodna država, ki pa je ostala komunistična. V zadnjih tednih tudi Poljska, ki da je dosegla svo¬ bodo kljub vojaškim pogodbam z ZSSR in ostala komunistična. Vse te dežele se vladajo same, trdijo sovjeti. Ta druga skupina v Kremlju je tudi mnenja, da bo treba popustiti tudi v vzhodni Nemčiji, Češkoslovaški in Romuniji, sicer da bo iskra, ki še vedno tli na Madžarskem, preskočila tudi na ta področja in zane¬ tila požar vzdolž cele sovjetske meje. Tako USA kakor ves ostali zapadni svet pričakuje in smatra danes za var¬ neje počakati, da se vzhodna Evropa osvobodi sama, na podlagi podobnih po¬ godb, kakor so bile sklenjene med ZSSR in Poljsko. Toda nastaja vpra¬ šanje, na katerega iz dosedanjih sku¬ šenj s komunizmom ni težko odgovoriti: ali te pogodbe ne ostajajo le na papirju ? Doslej je še vedno bilo tako. Prav tako se upira takemu reševanju vzhodno¬ evropskega problema dejstvo, da je ko¬ munizem prelil že preveč krvi in vsejal v podjarmljene narode sovraštvo proti samemu sebi, ki ga ni mogoče omiliti s papirnatimi pogodbami. Zaradi teh dejstev je verjetno mirna osvoboditev vzhodne Evrope izpod ko¬ munizma že zamujena. Podjarmljeni na¬ rodi že čakajo dvanajst let. Zapadna Evropa more čakati, ker čaka na svobo¬ di. človek, ki gleda skozi rešetke ječe v svobodo, pa ne čaka na pomoč od zu¬ naj, ampak si jo poišče sam in napravi izpad. Ni mu treba vzpodbujanja od zu¬ naj, da bi se odločil, kadar se spušča nadenj krvnikova vrv, da se mu bo ovila okrog vratu in ga zadavila. BUENOS AIRES, 3. JANUARJA (ENERO) 1957 SERA PROSCRIPTA LA REELECCION DEL PRESIDENTE Con la asistencia de la totalidad de sus miembros se reunio la Comision de Estudios Constitucionales y aprobo el reglamento a que ha de ajustar su la- bor. La comision hizo saber, posteriormen- te, que ha resuelto por unanimidad, ex- pedirse acerca de la conveniencia de que en la reforma constitucional se prohiba la reeleccion del presidente y del vice- presidente, en todo tiempo y circuns- tancia. Tambien dio a conocer una declara- cion con la firma de todos sus miem¬ bros, en la que se expresa: “Las funciones especificas de la Co¬ mision de Estudios Constitucionales es- tan determinadas por los propositos enunciados en los discursos del presi¬ dente provisional de la Nacion en Tucu- man el 26 de octubre, y en esta ciudad, al poner en posesion de sus cargos a los miembros de la mišma, el 18 de di- ciembre de 1956. “La comision entiende que no le in- cumbe redactar proyeeto ni anteproyec- to de Constitucion o reformas. Pondra a disposicion de la Convencion los ma- teriales que redna, sin perjuicio de su- gerir modificaciones al texto anterior en los puntos senalados por ambos do- cumentos presidenciales”. »VE STISI .IT V KREMLJU Vse informacije, ki prihajajo izza že- ; Toda to področje danes ne odgovarja- lezne zavese, potrjujejo mnenja zapad- jo tem sovjetskim načrtom. Nasprotno, nih opazovalcev, da se znotraj Kremlja predstavljajo nevarne točke tega sovjet- bije hud boj za zmago stalinistične ali skega sistema. Zaradi tega dejstva se hruščevske linije komunizma. Ni pa zna- more kremeljska politika čez noč spre- no, do katere mere ta boj vpliva na se- meniti in za rešitev same sebe vreči UPOR V KOMUNISTIČNEM VIETNAMU Ne da bi vedeli za dogodke po svetu, za upor na Madžarskem in nemire na Poljskem, in tudi ne za spremembe v južnem Vietnamu, kjer že davno ni več Francozov, so se prebivalci severnega Vietnama uprli, zlasti v pretežno kato¬ liških provincah, in sicer Ngean, Kvin Luu, Hanoi, Fat Diem, Tanh Ho. Prvih deset dni so poročila prihajala edinole iz uradnega komunističnega radia, ki je trdil, da je bil upor že dolgo prej pri¬ pravljen, in sicer so izrabili “naše (ko¬ munistične) napake pri agrarni refor¬ mi”. Agrarno reformo so izvajali pod vodstvom Truong činha tako, da je vsa vojska šla na deželo, oklicala nagli sod, pregnala večje kmete in jih tisoče ali zaprla ali pobila. Ko potem žetve ni bilo, je ITočiminh vrgel Truong Činha in izdal oklic, v katerem obljublja popolno svo¬ bodo. Podrobnosti o uporu pa so prine¬ sli šele begunci. Po njih pripovedovanju so upor prebivalci že dolgo pričakovali in se tudi nanj pripravljali, a so se uprli šele ob času žetve, ko je Hočiminh ob¬ ljubil svobodo, a je ni dal. Na vprašanje, kako so se borili, so dejali, da najprej z golimi rokami, potem pa s koli. Upor danji režim v ZSSR. Najprej Poljska, za njo pa Madžarska sta brezdvomno dokazali, da obstajajo v Vzhodni Evropi satelitske vlade, ne pa satelitski narodi, še več: ZSSR stoji da¬ nes pred nespornim dejstvom, da nje¬ na vojska, ki si je ogledala zapadni svet s tem, da ima že nad deset let okupira¬ no Vzhodno Evropo, ni več zanesljiva, temveč celo sovražno razpoložena v slu¬ čajih, kadar ji njeno vrhovno poveljstvo ukazuje nastope proti civilnemu prebi¬ valstvu. Področja med železno zaveso in sovjetsko mejo na vzhodu ter med balt¬ skim morjem na severu in Balkanom na jugu je ZSSR smatrala za svoj življenj¬ ski prostor, ki naj ostane nedotakljiv in odskočna deska za napad na zapadno Evropo. je zajel veliko predelov in v mnogih pri¬ merih je budističnim kmetom preprečil sodelovanje s katoliškimi uporniki le na¬ gel poseg vojske. Pred nedavnim pa je uradni radio objavil, da je Hočiminh izdal odlok o popolni verski svobodi. Tako je komuni¬ stični Vietnam postal prva država v Aziji, ki se je odmaknila od uradne mo¬ skovske linije. Radio Hanoi pravi, da je bil odlok zato, da se popravi zgrešena politika v preteklosti. Verjetno pa ima odlok tudi namen priklicati nazaj vsaj nekatere izmed 700.000 katoliških be¬ guncev, sedej živečih v južnem Vietna¬ mu. Evropo iz z njo ves ostali svet v vojni kaos. S tega vidika nastaja vprašanje, če bo mogla ZSSR zmanjšati svoj vojaški pri¬ tisk na satelitske države, ne da bi s tem sprostila sile, sovražne vsaki vrsti ko¬ munizma in tudi njej sami kot taki. V Kremlju spoznavajo, da so narodi, ki jih tlačijo komunistični satelitski režimi, sovražno razpoloženi napram tem reži- I mom in napram Sovjetski zvezi, ki jim je te režime vsilila in jih vzdržuje. Sov¬ jetske armade v satelitih se morejo še večkrat znajti v podobnem položaju pred zatiranimi narodi, kakor so se na Polj¬ skem in Madžarskem. Načina, kako preprečiti ali zadržati ta razkroj v satelitih, pa imajo v Kremlju dva: s silo ali s postopno demokratizaci¬ jo, seveda v komunističnem smislu, t. j. z večjo svobodo posameznih komunistič¬ nih strank in samo teh strank. Prvi na¬ čin zagovarjajo stari pristaši Stalina, ki so v madžarskem slučaju tudi prevlada¬ li. Na Poljskem pa so prevladali prista¬ ši Hruščeva, ki zagovarja drugi način. Prva skupina je menja, da se bo sovjet¬ ski položaj v Evropi poslabšal in popol¬ noma oslabel, če ZSSR ne bo z vso bru¬ talnostjo uporabila svoje vojaške sile. Druga skupina pa trdi, da stalinizem ne bo prinesel rešitve, pač pa je primerne¬ je sklepati pogodbe, temelječe na nače¬ lih narodne svobode. Za uspeh te poli¬ tične smeri navajajo več primerov: so¬ vjetsko pogodbo o nevtralni Avstriji; TITO V WASHINGTON? Na nedavnem sestanku, ki sta ga ime¬ la Eisenhower in Dulles na predsedni¬ kovi pristavi v Gettisburghu, na kate¬ rem sta razpravljala o splošnih svetov¬ nih problemih in o stališču, ki naj ga USA zavzemejo do njih (Eisenhower ga bo podal v nastopnem govoru pred kon¬ gresom v svoji drugi predsedniški dobi), je bilo tudi govorjenja o povabilu Tita v USA in o koristi, ki bi ga tak obisk imel za USA in svobodni svet. Oba državnika sta bila mnenja, da bi mogla preko Tita morda prodreti za kulise bo¬ ja v Kremlju in položaja v satelitskih državah in pa morda tudi spraviti vsaj Titovo Jugoslavijo v položaj, ki bi pri¬ vedel to državo v spor z ZSSR in bi ta¬ ko nastala nova razpoka v sovjetskem satelitskem sistemu. S tega vidika je Dulles na tiskovni konferenci potrdil, da se “proučuje možnost in koristnost va¬ bila Tita na obisk v USA.” V Beogradu so na to Dullesovo izjavo objavili, da je bil Tito “načelno” že po¬ vabljen v Washington in da se bo tja no- dal v prvih mesecih tega leta. Istočasno je govornik Titove vlade izjavil, da “so razni komentarji zapadnega tiska, ki navezujejo Titov obisk na položaj v sov¬ jetskem bloku in na razmerje med ZSSR in Jugoslavijo, zlonamerni in jih ni mo¬ goče smatrati za resne.” Tito je že več¬ krat skušal dobiti vabilo iz Washingto- na, toda se je ameriška vlada izogibala temu koraku, ker pravilno smatra tito¬ izem za komunistično diktaturo, katere končno uničenje je prav tako cilj sever¬ noameriške politike, kakor uničenje so¬ vjetskega komunizma. Dullesovo namigavanje o Titovem o- PONOVNA IZVOLITEV PREDSEDNIKA NE BO VEČ DOVOLJENA člani komisije za preučevanje ustav¬ nih vprašanj so se sestali ter določili načrt za svoje delo. Po sestanku so spo¬ ročili, da so vsi mnenja, da je treba v novo ustavo vnesti določilo, naj bo po¬ novna izvalitev predsednika in podpred¬ sednika za vedno in v vseh okolnostih prepovedana. Prav tako so izdali sporočilo, v kate¬ rem pravijo, da so posebne funkcije Ko¬ misije za preučevanje ustavnih vprašanj obsežene v predlogih za spremembo u- stave iz leta 1853, kakor jih je podaj predsednik v svojem govoru v Tucuma- nu dne 26. okt. 1956 ter v Bs. Airesu dne 18. dec. 1956, ko so člani komisije prevzeli svoje funkcije. Zato člani ko¬ misije smatrajo, da ni njihova naloga izdelati osnutek ali predosnutek nove ustave. Ustavodajni skupščini bodo sa¬ mo predložili vse gradivo, ki ga bodo zbrali za spremembo tistih členov v u- stavi, kakor jih je navedel predsednik v svojih obeh govorih. bisku v Washington je po USA povzro¬ čilo velik val nasprotovanj in groženj. Tisk spominja na sestrelitev ameriških letal pri Bledu, na zadržanje Jugoslavi¬ je v ZN, na njeno pogubonosno vlogo v madžarski revoluciji, na Titov obisk v Moskvi itd. V ameriškem kongresu je bi¬ la najostrejša izjava republikanskega poslanca 0’Konskega, ki je dejal, da bo “prisiljen podati ostavko, če bo Wa- shington povabil Tita na obisk v USA.” V pismu, ki ga je poslal Dullesu, 0’Kon- ski izjavlja, da bo “vabilo povzročilo demonstracije, ki se jim nameravam pridružiti kot vodja” in označuje Tita za morilca. V pismu se 0’Konski ogor¬ čeno sprašuje, če ni morda res, da “se nahajajo v ameriškem zunanjem mi¬ nistrstvu ljudje, ki se boje, da bi v vzhodni Evropi in na Balkanu zavladala svoboda in so zato začeli izvajati pro¬ gram pomirjevanja.” IZ TEBNA V TEDEN Eisenhower se je pripravljal na svoj nastopni govor pred ameriškim kongre¬ som, v katerem naj začrta smernice a- meriške zunanje in notranje politike v naslednjih štirih letih svojega vladanja. Vpogled v svoje načrte je deloma že dal z objavo svojega sklepa, da zahteva od kongresa, da mu da proste roke za upo¬ rabo ameriških oboroženih sil na Sred¬ njem vzhodu, če bi to smatral za potreb¬ no; brez predhodnega dovoljenja obeh zbornic. USA da mora izpolniti politič- je s tem' “USA vskočila v linijo politike na Srednjem vzhodu, ki sta jo začrta¬ li britanska in francoska vlada”, drugi pa trdi, da je USA “pokazala svoj pra¬ vi obraz: gospodarsko zavzetje bogatih petrolejskih vrelcev in potisnjen;'e An¬ glije in Francija v ozadje.” Za USA da je danes samo še ZSSR velesila, s kate¬ ro se hoče razgovarjati kot enak z ena¬ kim. Nasser je objavil, da ne bo več jemal v pretres predlogov Anglije in Franci¬ no in gospodarsko praznino, ki je nasta- j je o ureditvi sueškega problema, ki sta la zaradi izgube anglofrancoskega vpli¬ va na tem področju. Anglofrancoski tisk je ta Eisenhower- jev korak sprejel z dvojnimi komentar¬ ji: vladni tisk v obeh državah trdi, da jih dali tik pred svojim napadom na Egipt. Prav tako je odpovedal preko svojega zastopnika pri ZN egipčansko britansko pogodbo iz leta 1954. čiščenje (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2. Buenos Aires, 3. I. 1957 SVOBODNA SLOVENIJA NAJTEŽJA STUŽBA NA SVETU Ob nastopu drugega Eisenhowerjevega predsedništva Združene države Sev. Amerike imajo za štiri leta zopet predsednika. Izvoljen je bil prav v času, ko se je svet vil v krčih in ko so zlasti v Evropi in na Bližnjem Vzhodu milijoni pričakovali odločilne besede Amerike. Ta ni padla. Če ni padla, še ne pomeni, da Sev. Ame¬ rika odobrava, kar se je zgodilo. Ne odo¬ brava mali človek na cesti, pa tudi ne odobrava vlada ali bolje, tisti, ki je za vse v ZDA odgovoren in se tudi za vse čuti odgovornega. Predsednik ZDA je tisti, ki nosi vse breme odgovornosti za državo s skoraj 170 milijoni prebivalcev, za državo z z najvišjim standardom na svetu, za državo z največjo industrijo in največjo industrijsko kapaciteto. Zato imenujejo Američani predsedniško službo “the biggest job on earth” — največjo in naj¬ težjo službo na svetu. To ni nikakršno ameriško napihovanje, pač pa je izraz ponosa, spoštovanja, začudenja in tudi strahu pred veličino odgovornosti, ki te¬ ži predsednikova ramena. Hkrati je tu¬ di izraz zadovoljstva, da navadnemu državljanu ni treba odločati o tako od¬ govornih zadevah. Predsednik ZDA je hkrati predsednik države in predsednik vlade. V eni osebi je združeno torej to, kar predstavljata v Angliji kraljica Elizabeta in Eden, ali v Nemčiji predsednik republike Heuss in predsednik vlade Adenauer. Pa to še ni vse. Je še vodja svoje stranke, čeprav ni njen predsednik. Je vrhovni poveljnik oboroženih sil, a ne samo pro forma, ampak s pooblastili, ki daleko presega¬ jo odločitve, ki bi jih v drugih državah mogel izreči predsednik vlade. A vse to še ne napravlja njegove službe za naj¬ težjo službo na svetu. Velika posebnost v položaju in službi predsednika ZDA je v tem, da on oseb¬ no sam predstavlja vlado in da običaj¬ nega kabineta, skupine odgovornih mi¬ nistrov vlade v Ameriki sploh ni. Jurist imenuje severno ameriški sistem prezi- dialni sistem v nasprotju s kabinetnim sistemom, kakršen odgovarja vladam re¬ cimo v Angliji, Franciji, Nemčiji in Ita¬ liji. V teh državah nosijo resorni mini¬ stri vsak za svoje območje polno odgo¬ vornost, medtem ko so v Združenih drža¬ vah evropskim ministrom odgovarjajoča mesta še po starem — tajništva. Ti državni tajniki niso sodelavci, ampak podrejeni predsedniku in le njegovi iz¬ vršni organi. Pravno gledano izvršujejo ameriški ministri le predsednikova navodila in on sam je za njihove odredbe odgovoren, on sam jih imenuje in odpušča in nikdar ga ne morejo preglasovati. Teh 10 ali 12 državnih tajnikov z njihovimi dva¬ najst “Departementi” pa niso edini, ki so predsedniku direktno podredjem. Od¬ kar je v zadnjih 25 letih v Severni Ame¬ riki državni aparat tako silovito nara T stel, je nastala še cela kopica najvišjih uradov, ki niso podrejeni nobenemu de- partementu, ampak zopet direktno pred¬ sedniku samemu. Vsi tu uradi poročajo naravnost predsedniku in dobivajo od njega naravnost navodila in naročila. Število teh posebnih najvišjih uradov se spreminja po razmerah; največ jih je bilo seveda med drugo svetovno vojno, ko je predsednik Roosevelt imel poleg departementov še 95 najvišjih uradov, ki so mu bili podredjem. To kopičenje podrejenih uradov v ro¬ ke enega samega človeka mora roditi nepregledne težave. Toda predsednik nima nobene izbire: vsem mora dajati svoja navodila in prevzemati zanje vso odgovornost. Reševati mora med uradi tudi kompetenčne spore in če tudi po¬ stavi na čelo naroda najbolj sposobnega in z 'velikanskimi pooblastili opolnomo- čenega šefa, ki je lahko stvarno tudi nje¬ gov namestnik, je predsednik pred usta¬ vo, pred kongresom, pred državljani in pred zakonom vendarle edini — za vse odgovoren. On je odločilna instanca za vse: on sam je vsa vlada v eni osebi. Ta nemogoči položaj predsednika ZDA se opira na staro ustavo, ki je bila spre¬ jeta tedaj, ko ZDA niso imele vsega skupaj več kakor dobre 3 milijone prebivalcev. Prvi predsednik George Washington ni imel več kakor 4 depar- temente: pravosodno, finančno, vojno in državno ministrstvo; slednje je bilo ne¬ kakšno zunanje ministrstvo, a hkrati tu¬ di ministrstvo za vsa vprašanja, ki jih ni bilo mogoče spraviti pod streho v ostalih treh ministrstvih. Delovanje teh ministrstev je tedaj Washington lahko osebno vodil in nadziral. Njegovo zuna¬ nje ministrstvo je imelo tedaj 20 urad¬ nikov, medtem ko ima današnje ame¬ riško zunanje ministrstvo z vštetimi di¬ plomatskimi in konzularnimi uradniki vsega skupaj 20.000 nameščencev! Za tedanje razmere so bila ustavna določila čisto primerna, hudo je le, da se do danes ni niti najmanj spremenila od¬ govornost predsednika države. Dalje je bilo za časa Washingtona odločilno mnenje, naj se vlada vtika v čim manj stvari in naj dopušča čim večjo osebno svobodo. Pojmovanje te osebne svobode ie bilo tedaj tako izrazito, da so se mno- -n jezili, zakaj Amerika uvaja državno •'ošto, češ poštni promet naj prevzame¬ jo zasebna transportna podjetja. Danes ■o se Američani že navadili na veliki državni aparat, na aparat, ki usmerja trgovino in gospodarstvo, ki skrbi za delavsko zaščito in vodi račun o polje¬ delski proizvodnji. Skratka: na državni aparat, ki bdi nad vsem in slehernim. Ta ogromni državni aparat ima danes v ZDA vsega skupaj nad 2.000.000 zvez¬ nih uradnikov in nameščencev. Vsem tem naj predsednik ZDA daje navodila in naj bo za njihovo delo, tudi odgovo¬ ren. Praksa, je seveda nujno morala po¬ stati drugačna. Devet desetin vseh ukre¬ pov v teh uradih in prav tako namestitev in odpustitev se izvrši, ne da bi pred¬ sednik zanje vedel. To opravijo podre¬ jeni uradi na svojo odgovornost. Toda po ustavi bi imel kongres še vedno pravi¬ co, uvesti proti predsedniku države slo¬ vesno tožbo zaradi pravnega prekrška, ki ga je na primer napravil uradnik zveznega urada za zaščito živali! Da¬ nes je dejansko stanje tako, da velikan¬ ski ameriški pradniški stroj dan za dnem izdaja nepregledno število odredb. Vsak po teh odredbah prizadeti držav¬ ljan pravno popolnoma upravičeno lahko smatra za to odgovornega predsednika samega. Če se državljan pismeno prito¬ ži na predsednika, prav gotovo dobi čez par dni pismen odgovor, je pa še da¬ nes užaljen, če odgovora ni podpisal predsednik sam, ampak predsednikov urad. Vsi se zavedajo, da je to stanje ne¬ mogoče in zato ne manjka predlogov za spremenbo tega neznosnega stanja. To¬ da v ameriškem konservativizmu in op¬ timizmu je coklja, ki to spremembo od¬ laša. Konservativizem se upira spre¬ membi ustave. Optimizem pa pravi, če je šlo doslej in celo v drugi svetovni vojski še kolikor toliko v redu, zakaj _ie bi šlo še tudi naprej, če bbmo na to mesto izvolili pravega moža. Tako visi v zraku še danes to vprašanje velikan¬ ske odgovornosti predsednika ZDA. Pa ta odgovornost še ni vsa odgovor¬ nost. Danes so ZDA prva država na sve¬ tu. Danes so ZDA en tečaj na zemeljski obli. Danes se morajo odločati, ali pra¬ vilneje, njihov predsednik mora odloča¬ ti o vprašanjih, ki bi utegnila povzroči¬ ti, če bi bila napačno odločena, da bi ves svet padel s tečajev. To niso samo vpra¬ šanja odgovornosti, so tudi vprašanja vesti. Prav gotovo je to breme še hujše, še bolj grenko. Lahko je pritisniti na gumb, toda kaj bo potem? Samo brez¬ vestnež se igra z ognjem. Če premislite vse to, boste morda laže razumeli, zakaj v novembru in zakaj ni¬ ti v decembru ni padla odločilna bese¬ da, zakaj Amerika molči, čeprav jih to¬ liko želi, da bi spregovorila jasno. KRAJEVNIM ORGANIZACIJAM, ZAUPNIKOM, ČLANOM IN SOMIŠLJENIKOM S.L.S. New York, decembra 1956. SBEtNO N © V © LET © ! V imenu vodstva SLS v begunstvu izreka osrednje tajništvo ob zaključku starega leta vsem članom krajevnih odborov, zaupnikom stranke in vsemu član L ( stvu toplo zahvalo za pomoč in sodelovanje v minulem letu. Oprto na Vaše razumevanje strankinih nalog v sedanjem obdobju more vod¬ stvo SLS v minulem letu zabeležiti nekaj uspešnih akcij v borbi za svobodo slo-> venskega naroda in domovine. Najpomembnejši uspeh je bila pot strankinega načelnika g. dr. M. Kreka v Evropo, njegova vodilna udeležba na svetovnem zborovanju krščansko-demo- kratskih strank v Parizu in njegovi osebni stiki s slovenskimi ljudmi po vsej zapadni Evropi. V preteklem letu je bil dokončno izdelan in odobren pravilnik SLSi ter pra¬ vilnik mladinske veje SLS; na osnovi teh pravilnikov bo vodstvo v novem letu! poskusilo izpopolniti in reorganizirati strankino zgradbo v inozemstvu s tem, da bo z volitvami dopolnilo strankino predstavništvo na vseh stopnjah strankinega aparata. Ko Vam vsem skupaj želimo v novem letu vso srečo, ki jo človeku tujina mo- ( re dati, in božji blagoslov za uspešno osebno in javno delo, prosimo tudi za na¬ prej Vašega sodelovanja pri strankinem delu, da bomo vsaj do neke mere mogli izpolniti upe, ki jih zasužnjeni narod doma stavi v napore Slovenske ljudske: stranke za njegovo svobodo. Bog Vas živi! Za vodstvo SLS Dr. LUDOVIK PUŠ Osrednji tajnik Slovenski dom v Sydney?-u V Svobodni spremljali vse Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1957 je najbolj zanimiva in najbolj pestra slovenska knjiga v izseljenstvu IZ TEDNA V TEDEN prekopa z čistilnimi napravami pod nad¬ zorstvom ZN se je pričelo. Sovražne od¬ nose med Anglijo in Egiptom je sedaj znova razgibal slučaj umora britanske¬ ga častnika Moorhouse-a, katerega truplo bodo prenesli v Anglijo, častnik je bil ugrabljen v Port Saidu, ko je bilo to mesto okupirano po anglofraneoskih četah. Nasser je takoj po ureditvi vpra¬ šanja čiščenja prekopa imel tiskovno konferenco, na kateri je znova potrdil egipčanfcko-sovjetsko prijateljstvo in ob¬ tožil Anglijo, Francijo in Izrael, da so skupno pripravili in izvedli napad na Egipt. Pasivni odpor madžarskega prebival¬ stva proti Kadarjevi kom. vladi se na¬ daljuje. Kadarjeva vlada je objavila, da je gospodarski položaj brezupen in da bo s 1. januarjem 1957 odpustila iz vseh stoječih industrjskih obratov delav¬ stvo. To se je zgodilo, tako da se je zna¬ šlo na cesti za novo leto nad 200.000 delavcev. Sovjeti so skušali omiliti po¬ ložaj z umikom treh od svojih dvanaj¬ stih divizij na Madžarskem. Pogajanja med Kadarjevo vlado in drug'mi neko¬ munističnimi strankami za skupno vla¬ do se baje nadaljujejo, ne da bi prišli do sporazuma. Najmočnejša protikomu¬ nistična stranka malih posestnikov za¬ nika, da bi Kadar poklical n enega vodjo Zoltana Tildyja na pogajanja. Moskovski radio je napadel papeža Pija KIL zaradi njegovega božičnega govora. Moskva trdi, da je “papež dal svoj blagoslov za preventivno vojno” in da se je “javno izjavil proti mirnemu sožitju in skupni borbi za mir. Papež ni govoril kot verski vodja. V svojem govoru 'e svoje običajne protikomuni¬ stične napade povezal z blagoslovom preventivne vojne, vojne, ki si je le ma¬ lo ljudi na zapadu želi: Avtor božične poslanice ni našel niti ene besede, da _bi obsodil evropske kolonialne razbojnike, katerim so edini sveti kraji na Srednjem vzhodu petrolejski vrelci. V tem govo¬ ru nismo našli niti najmanjšega sle¬ du krščanskega duha”, hinavsko zaklju¬ čuje moskovski radio. Čuenlaj je v uvodniku pekinškega KP glasila napadel Tita, da je njegova po¬ litika “nacionalnega komunizma nevar¬ na svetovnemu komunizmu” in zatrjuje, da bo Kitajska vedno ostala zvesta Mo¬ skvi. Poljsko glasilo KP Trybuna Ludu zagovarja Tita in napada Čuenlaja, da se vmešava v Titove notranje zadeve. Sloveniji smo stalno napore in prizadevanja slovenskih rojakov v daljnjem avstral¬ skem Sydney-u, da bi prišli do lastnega doma. O nj : hovi akcri za slovenski dom v Sydney-u smo pisali tudi v Zborniku- Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1957. Povedali smo, da je iz vseh zbra¬ nih poročil razvidno, da je akcija za slo¬ venski dom “padla v vodo”. Tako neka¬ ka je bilo tudi zapisano v avstralskih “Mislih”. Že tedaj pa smo vedeli: Ker je vso stvar zagrabil g. p. Bernard Ambrožič, ne bo miroval prej, dokler je ne bo iz¬ vedel, kakor je to doslej storil še z vsa¬ ko stvarjo, katere se je lotil bodisi doma, ali v Severni Ameriki, ali pa sedaj v Avstraliji. In tako se je tudi zgodilo. To veselo novico nam je nedavno po¬ trdil sam g. p. Bernard Ambrožič v krat¬ kem pismu, v katerem je omenil ogrom¬ no delo, ki je združeno z nakupom in nrevzemom hiše, ki bo služila sloven¬ skim rojakom kot skupen slovenski dom. Pred dnevi pa smo dobili od njega po zračni pošti tudi božično številko “Mi¬ sli”. V njej je g. p. Bernard vsa priza¬ devanja Slovencev v Sydney-u za Slo¬ venski dom lepo popisal v članku “Slo-- venski dom v Sydney-u od načrtov in do uresničenja”. V njem pravi, da je akci¬ ja za Slovenski dom potekala takole: želja po nekakem slovenskem sredi¬ šču ie-.pač že stai-a, toda v prejšnje za¬ misli tu nebom posegal. Osebno sem sle¬ dil razvoju šele od novega leta 1956. Že v prvih mesecih je bilo nekaj sestankov ožjega kroga, toda čeprav so bdi po¬ menki koristni, do kakih zaključkov ni prišlo. Nihče se ni ponudil za sestavo odbora, ki bi stopil na čelo gibanju za. DOM in se izpostavil v javftosti z ime¬ ni. Vse je izzvenelo nekako v poziv: na¬ ša patra naj vzameta stvar v roke, vsi bomo pomagali. .. PaUa sva zmigavala z rameni... Slučaj ali kaj — malo pred veliko noč¬ jo se je razvedelo, da bo hiša, ki je da¬ nes že Slovenski Dom, v kratkem izpraz¬ njena in : o ho škofija postavila napro¬ daj. Patra sva se spomnila na tisti poziv na sestankih in sva se vsaj toliko poza¬ nimala, da sva šla na oglede. Res sva po svoji uvidevnosti ugotovila, da hi stvar utegnila biti kar ugodna. Lega nič na¬ pačna, hiša prostorna, pogoji za pre¬ vzem ne pretežki. Seveda pa nisva ime¬ la pojma, kako naj bi se hiša, če bi se odločili za nakup, prepisala na Sloven¬ ce. Nobene korporacije ni bilo, niti ne preprostega odbora. Če bi res midva sa¬ ma vzela odgovornost za prevzem, hi hi¬ ša morala ostati še dalje cerkvena last, Slovenci bi jo pa po mili volji uporab¬ ljali v svoje namene. Tega nisva pred nikomer skrivala, saj hi tudi ne_ imelo pomena. Kdor se je za stvar zanimal, je lahko že takrat zvedel za vso reč, ka¬ kor je tu zapisano. Pozvala sva rojake, naj se izkažejo, če so za prevzem hiše na ta način. Po¬ zdravi za ustanovitev DOMA z denarni¬ mi prispevki vred so ravno dobro zače¬ li prihajati, ko je moral p. Rudolf tret¬ jič v tem letu v bolnico. Zdravniki so o- menjali potrebo operacije na pljučih, pa jo odlagali iz tedna v teden. Kaj bi ope¬ racija prinesla, nihče ni mogel vedeti. Podpisani se je zbal, da bi ostal sam za vse delo (tudi do prihoda p. Bazilija so bili še meseci), pa se je kratko odločil in ljudem denar vrnil, nadaljnje zbira¬ nje pa odpovedal. Tako je bil ves načrt za DOM opuščen, oziroma odložen. Zgodilo se je pa, da hiša vse do srede avgusta ni bila prazna. Tedaj so se pa začeli oglašati kupci. Nekdo je ponudil 9,500 funtov in hišo skoraj dobil. Prav takrat so p. Rudolfa poslali v Brisbane na okrevališče, ne v špital, in izrazili u- panje, da se bo pozdravil brez opera¬ cije. Preden je hiša šla onemu kupcu, so lastniki še enkrat vprašali naju: Ali res Slovenci niste več interesirani ? Posvetovala sva se in odgovorila: Če bi hišo dobili pod enakimi pogoji, kot smo se zmenili o veliki noči, hi verjet¬ no še pograbili. Ampak — 9,500.. . ? Pa so dejali, da jo nam tudi sec}aj še radi dajo za 8.000, če se odločimo za prev¬ zem. Na to sva pristala in p. Rudolf je odšel v Brisbane z veliko vero, da si bo v doglednem času po zdravem povrat¬ ku v Sydney mogel ogledati že usta¬ novljeni Slovenski Dom. Denarja ni bilo nič, zbiranje ustavlje¬ no, hiša je čakala prevzema. Pa so de¬ jali, da radi počakajo celo na “deposit” (2.000) za nekaj mesecev ,da zberemo denar ha novo, vselimo' se pa lahko ta¬ koj. Ostalo vsoto (6.000) bi odplačevali v teku let, obresti samo po 3%. Kdo se je mogel še obotavljati? Bili smo torej na tem, da v novem- berski številki MISLI vso reč razloži- mo in ponovno poprosimo za darove in posojila, ko je nepričakovano posegla vmes nova ovira. Zvedeli smo, da mest¬ ni svet (Woollahra City Gouncil) ne do¬ voli v tistem bloku nič drugega kot zgolj stanovanja. Morali smo spet ustaviti za¬ devo in zaprositi potrdila, da se sme tam ustanoviti slovenski dom za nove na¬ seljence. Po enomesečnem čakanju je prišel ugoden odgovor, sredi novembra smo hišo prevzeli, vselil se je oskrbnik in začel s čiščenjem, pri čemer so se mu kmalu pridružili prostovoljci. Obenem smo razposlali pisma na rojake v N.S.W. s prošnjami za denarne prispevke. Kdor si je te tedne hišo ogledal, odkar je prazna in deloma očiščena, je vsak iznenaden nad njeno porabnost;'o. V prvem nadstropju je poleg stanovanja za oskrbnika in družino šest deloma veli- AMGENTSNA Za novo leto so dali posamezni mini¬ stri izjave o izvršenem delu v preteklem letu ter o načrtih za novo leto. Nepo¬ sredno pred nastopom novega leta je na narod naslovil novoletno poslanico tudi predsednik vlade. O njej poročamo na drugem mestu. Poleg ministrov so imeli novoletne radijske govore tudi predstav¬ niki demokratskih političnih strank. Minister za vojsko gen. Osorio Arana je časnikarjem naglašal, da ne more bi¬ ti prave demokracije brez tiskovne svo¬ bode. Zanjo je vedno bil, je in bo. Kljub različnemu gledanju na stvari, je vsem le skupna želja po iskanju sre¬ če in blagostanja za republiko. Letalski minister Julio Cesar Krause je omenjal delo, ki ga je doslej letalstvo z ostalimi vrstami oboroženih sil opravilo za demo¬ kratizacijo domovine. Navajal je, da -feo v novem letu narod pozvan, da si bo iz¬ volil ustavne oblasti, oborožene sile se bodo pa nato vrnile v vojašnice in na¬ prej vršile nalogo, ki jim po zakonskih predpisih pripada. V imenu mornarice je časnikarjem dal izjavo mornariški mi¬ nister kontraadmiral Hartung. Pohvalil je vse pripadnike vojni mornarici .za vestno izpolnjevanje zaupanih ji nalog na vseh bazah. Fin. minister je napove¬ dal še večjo sproščenost v svobodnem nabavljanju raznega strojnega materia¬ la v inozemstvu, prometni minister je pa izražal željo, da se bodo argent. že¬ leznice v novem letu še bolj moderni¬ zirale in obnovile. Bo sicer še vedno ob¬ čuten deficit. Dosegel bo še vedno 2,600 milijonov pesov. Strojni park bodo v tem letu nadalje zboljševali z nakupom no¬ vih Diesel lokomotiv. Do konca leta 1958 jih bo Argentina nabavila 426 v raznih inozemskih državah. Trenutno je pa v Argentini v obratu 3.968 lokomo¬ tiv na paro in 326 Diesel lokomotiv. Od predstavnikov polit, strank je prvak krščansko-demokratske stranke dr. Lucas Ayarragaray v radijskem go¬ voru naglašal, da v preteklem letu v Argentini ni bilo doseženo pomirjenje duhov s pozabo preteklosti. Ugotavljal je v nekaterih političnih krogih pretira¬ no sektaštvo, je proti vsakemu nasilju, se izreka za svobodo izražanja misli in političnega udejstvovanja ter izraza že¬ ljo naj bi se vojaki vrnili na izvrševa¬ nje svoje prave službe, republika pa naj bi v letu 1957 dobila ustavno vlado. Podpredsednik radikalne stranke dr. Oscar Allende je med drugim navajal, da v Argentini od 100 prebivalcev, 93 nima zadostnih dohodkov za dostojno preskrbo, ostalih 6,3% nekako še izhaja, ostanek 0,7% pa pripada privilegiranim krogom. V izvajanju naglasa, da je tre¬ ba storiti vse, da bo omenjenih 93% ljudi prišlo do boljšega gmotnega in so¬ cialnega položaja. Je tudi za pomirjenje in naglasa, da radikalna stranka po 60 letnih izkušnjah lahko reši vsa vpraša¬ nja. Član Iracionalnega svetovalnega odbo¬ ra dr. Bullrich, ki je tudi predsednik Od¬ bora za zaščito demokracije, se je v svojem novoletnem govoru zavzemal za izvedbo načrta dr. Marca, prav tako čla¬ na Nac. svet. odbora, za združitev vseh kat. skupin v Argentini in za skupni na¬ stop katoličanov pri vseh volitvah. Na ta način naj bi preprečili, da ne bi vsled razcepljenosti katoliških vrst, v bodo¬ čem narodnem kongresu imele večine ka¬ toličanom nasprotne politične skupine. kih sob, ki z lahkoto sprejmejo ^kakih 15 postelj za samce. Spodaj je poleg kuhi¬ nje in bodoče pisarne prostor za čital¬ nico in knjižnico, kjer se bodo rojaki tu¬ di lahko shajali na manjše sestanke, pa majhna dvorana za seje, predavanja, vaje za igre, pevske vaje itd. V njej bo¬ do lahko tudi zabave v manjšem obsegu. Zadaj za hišo je zelo prostorno zemlji¬ šče, spredaj parku podobno predvežje. Nekateri ugovarjajo, češ da to ne mo¬ re biti Slovenski Dom, ko Slovenci niti lastniki niso... Toda kako naj se lastništvo prenese na Slovence, ko pa ni v vsem Sydneyu po moji vednosti organizirane skupine, ki bi se dala inkorporirati in bi lahko postala lastnica kake posesti? Ni bilo mogoče doslej kaj takega ustanoviti — ali naj Čakamo od leta do leta, da nam morda Miklavž nekoč prinese vsaj nekak odbor, če že ne številne organizacije? Sicer pa: Toliko je Slovenski Dom v Sydneyu last Slovencev, koliko so last Slovencev razne cerkvene in šolske dvorane v Ame¬ riki in Kanadi. Pa Slovenci tam gori iz¬ dajajo sto in sto tisoče dolarjev, da jih imajo in vzdržujejo za svojo uporabo. Dokler je kaj Slovencev, tako dolgo je vse to toliko kakor njihovo. Kadar Slo- (Nadaljevanje na 4. strani) Buenos Aires, 3. I. 1957 SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. %QMce (jz Mo&etdjk^ Izvršni svet LRS je sklenil, da se sred¬ stva iz republiškega proračuna za U- pravo za ceste v prihodnjem letu ne sme¬ jo povečati. Sklenil je tudi, da se vse novogradnje cest — med temi je tudi cesta Ljubljana — Zagreb in koprske ceste — do nadalnjega ustavijo. V tem času mislijo modernizirati že obstoječe ceste. V Ljubljani so ustanovili upravno šo¬ lo z nalogo, da za potrebe drž. organov, zavodov in organizacij v LR Sloveniji strokovno usposablja uradništvo za Ta¬ ste službe, za katere je potrebna upra¬ vno - pravna izobrazba. Šolanje na tej šoli bo trajalo dve leti, sama šola bo pa imela stopnjo višje šole. V Ljubljani je imel sejo Izvršni od¬ bor CK Zveze kom. Jugoslavije. Na njej so sklenili, da bo VII kongres jug. kom. stranke šele letos v jeseni. Na njem bo¬ do tudi sprejeli nov program. V odboru za izdelavo novega programa so med drugim poleg Tita, Kardelj, Ziherl in Ja¬ nez Vipotnik. Sklenili so tudi, da bodo slovesno proslavili 40 letnico sovjetske oktobrske revolucije. V odboru za to proslavo sta .od Slovencev Vida Tom¬ šičeva in Miško Kranjc. Z novo potniško tarifo na jug. želez¬ nicah so uvedli enotno osnovno vozno ceno. Za podlago nove potniške tarife so vzeli ceno II. razreda potniškega vla¬ ka. Dodatek na to osnovno ceno za II. razred brzovlaka je 300 din, za II. raz¬ red ekspresnega vlaka pa 600 din. Obe¬ nem so spremenili tudi vozni red v pot¬ niškem prometu. Ekspresni, mednarodni in brzovlaki služijo potnikom za med¬ narodna potovanja in za potovanje na večje razdalje. Ti vlaki še ustavljajo sa¬ mo v g-lavnih mestih, za potovanja za srednje razdalje so določeni brzovlaki in manjše število potniških vlakov. Ti ima¬ jo že več postankov, potnike na krajših razdaljah pa prevažajo lokalni potniški vlaki. Balada o ulici je najnovejše delo Ju- ša Kozaka v Ljubljani. Josip Vidmar in Dušan Pirjevec ure- jeta v Ljubljani pri Državni založbi Slo¬ venije Župančičeva zbrana dela. Prva knjiga, ki bo obsegala pesmi iz zbirk Čaša opojnosti in čez plan ter neobjav¬ ljene pesmi med leti 1894-1904, bo izšla v kratkem. V študijskem letu 1956-57 je dal vpis slušateljev na ljubljansko univerzo tole sliko: V vsem se je vpisalo 5837 sluša¬ teljev, od teh je bilo 2233 novincev. Po številu vpisanih slušateljev je na prvem mestu tehnika s 2126 slušatelji. Od teh je 824 novincev. Med slušatelji te fa¬ kultete je 212 deklet. Najštevilnejši je •oddelek za elektrotehniko (602 sluša¬ telja, od teh je 184 novincev). Druga fakulteta po številu slušateljev je prav- no-ekonomska, ki ima letos 1435 sluša¬ teljev, od teh 582 novincev. Na pravnem oddelku je 714 slušateljev, od teh 253 novincev; na ekonomskem oddelku pa 2721 slušateljev. Nekaj manj slušateljev ima prirodoslovno - matematično - filo¬ zofska fakulteta. Od 1374 slušateljev je letos 461 novincev. Na tej fakulteti prednjačijo germanisti (300 slušateljev), za njimi so slavisti (153), tem pa slede geografi, farmacevti, geologi, psiholo¬ gi, romanisti, matematiki, umetnostni zgodovinarji itd. Med najboj kritičnimi strokami te fakultete so: astronomija s 7 slušatelji, geologija s kemijo samo s tremi slušatelji, primerjalno jezikoslov¬ je samo en slušatelj, meteorologija in klasična filozofija pa v let. letu nista dobili nanovo nobenega slušatelja. Na medicinsko fak., se je letos vpisalo 523 slušateljev oziroma 205 novincev. Na medicinskem oddelku je od 350 slušate¬ ljev 120 novincev, na stomatološkem pa od 147 slušateljev 85 novincev. Vpis na medicinsko fakulteto je bil letos ome¬ jen. Agronomsko-gozdarsko-veterinarska fakulteta ima letos 398 slušateljev. Na novoustanovljenem veterinarskem oddel¬ ku je 36 slušateljev. Umrli so. V Ljubljani: Ljudmila Fur¬ lani, Alojzij češek, biv. mesarski moj¬ ster, Frančiška Urbančič, roj. Pirnat, Marija Kos, roj. Bole, Izidor Pavlin, ob¬ ratni mojster, Franjo Slivniker, steklar¬ ski mojster, Marija Blas, roj. česen, vdova žel., Terezija Zupančič, roj. Ža¬ fran, Anton Švigelj, Franc Pogačnik in Franc Lorberg v Črni na Koroškem, Jo¬ že Kopriva v Vojniku, Mihael Janežič, pos. v Župelevcu, Jože Adamič v Dom¬ žalah, Terezija Mirtič, roj. Hrovat v Vavti vasi, Angela Salamon, roj. Kranjc v Trbovljah, Karolina Babič, v. poštna kontrolorka v p. v Dovjem, Gertrudis Adamič, uršulinka iz Škofje Loke v Šmihelu pri Žužemberku, Leon Kaste¬ lic, upravnik reševalne postaje v Kra¬ nju in Alojzij Pirc, pos. v Žadovinku. Na Bledu so imeli nedavno razgovore o gradnji žičnice iz Srednje Radovne na Veliki Klek. Ljubljana ima poleg Narodnega in Mestnega gledališča tudi še Eksperi¬ mentalno gledališčev. Umetniško ga vo¬ di režiserka Balbina Battelino-Barano- vičeva. Po lanski naturalistični tragedi¬ ji “Therese Raquin” je letos pripravila za oder komedijo “Mož, žena, smrt“ od Roussina. To gledališče nastopa v vite¬ ški dvorani pri Križankah. Hrastniško steklarno, ki je stara že nad sto let, so končno le sklenili moder¬ nizirati. Na ta način mislijo zvišati pro¬ izvodnjo. Slovenci v Argentini BUENOS AIRES 4$ ci/o naročnikov Svobodne Slovenije še ni plačalo naročnine za leto 1956. Zato je morala uprava lista deloma iskati po¬ sojila, deloma pa še ima dolg v tiskarni. Vse nax-očnike, ki so v zamudi s plači¬ lom naročnine, prosimo, da NEMUDO¬ MA poravnajo zaostalo naročnino. Pla¬ čajo jo lahko osebno v upravi lista Ra- mon Falcon 4158, Bs. As., ali pa po po¬ šti s giro postalom. Birma za slovenske otroke bo v nedeljo 13. januarja ob pol deseti uri dopoldne v baziliki Marije Pomočnice v Don Boscovem Zavodu v Ramos Mejia. Najprej bo imel Prevzv. škof g. dr. Gregorij Rožman sv. mašo, nato bo pa slov. otrokom podelil zakrament sv. bir¬ me. ^ Moren: Sokol 1:1 Vlila Dominico V soboto 22. dec. 1956 sta se v odboj¬ ki pomerili šestorici fantov iz SFZ — Moron in češkega Sokola iz Villa Domi¬ nico. Rezultat: En set dobljen in eden izgubljen. Moštvo SFZ je to pot ojačil stari odbojkaš staroslov. naseljenec g. Jože Lcjk, ki drugače igra v prvem moštvu tuk, športnega kluba River Pa¬ te. Poleg njega so moštvo SFZ sestav¬ ljali še sledeči igralci Knap Janez kot kapetan, Magister Bine, Havelka Jože, Mežnar Janez, Musar Jože, Prijatelj Jo¬ že in Smersu Jure. Tekma je bila v dvo¬ rani športnega kluba Union de los Cer- veceros de Quilmes. Vsaka družina, vsak slovenski fant, vsako dekle, mora imeti Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije m leto 1957 Gallusov Božični Koncert V cerkvi Marije Pomočnice v Don Bos¬ covem zavodu v Ramos Mejia je sloven¬ ski pevski zbor Gallus pod vodstvom g. dr. Julija Savellija priredil v nedeljo, 30. decembra 1956, ob 20. uri, koncert slovenskih božičnih pesmi. Eno uro trajajoči koncert, ki ga je prišlo poslušat veliko število slovenskih rojakov, je bil temeljito pripravljen in učinkovito podan. Izredna zvočnost cer¬ kve je dodala ubranemu petju svoje bla¬ ge učinke. Pravo slovensko božično na- strojenje je vladalo v temačnem božjem hramu. Solistov je bilo pet: gdč. Roza Golobo¬ va, gdč. in g. Rode ter gg. Bras in Lipu¬ šček. Golobova je bila v izredni formi. Gallus je tokrat dal 17 slovenskih bo¬ žičnih pesmi, zaključivši koncert z naj¬ lepšo mednarodno božično “Sveta noč, blažena noč.,.. ” * Duhovne vaje za Slovence V mesecu decembru 1056 so bili za slo¬ venske rojake tri tečaji duhovnih vaj. Prvi je bil za žene in matere 15. in 16 decembra. Udeleženk je bilo 133. Vodil jih je č. g. Franc Novak st., zaključni govor pa je imel prevzv. g. škof dr. Gre¬ gorij Rožman. V dneh 22. in 23. decembra so imeli svoje vaje slovenski izobraženci. Prišlo jih je 37. Govore sta si delila škof g. dr. Rožman in č. g. dr. Mirko Gogala. 29. in 30. decembra so pa bile duhov¬ ne vaje za slovenske može in starejše fante. Prišlo jih je 157 (od teh 11 fan¬ tov). Tudi te duhovne vaje je vodil g. g. Franc l^ovak, st. zadnji govor pa je ime! prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman, ki je bil izredno vesel tako lepe udeležbe. SAN JUSTO Obisk škofa dr. Rožmana slov. naselbini v San Justo Nedelja dne 30. decembra je bila za slovensko naselbino v San Justo prazni¬ čen dan. K nam je prišel na obisk pre- vzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman. Udeležba pri slov. maši ob osmih je že tako ob nedeljah lepa. To nedeljo je bila še lepša. Sv. mašo je imel prevzvi- šeni. Po evangeliju je imel tudi pridigo. Slovenskim rojakom je razvijal misli ob zaključku starega in nastopu novega le¬ ta. Med sv. mašo je slovenski pevski zbor iz San Justo pod vodstvom pevovo¬ dje g. Janka Zakrajška lepo prepeval slovenske pesmi. Po sveti maši so se vsi rojaki podali v bližnji Slovenski dom. Za škofov obisk so ga rojaki lepo okrasili. Pred vhodom v dom je bil lep pozdravni napis. Ko je prispel prevzv. škof g. dr. Rož¬ man s spremstvom pred Slovenski dom, ga je tu sprejel in pozdravil predsednik doma g. Ludvik Hren. Za njim so se vrstili še drugi pozdravni govori. Tako je škofa pozdravil v lepem nagovoru č. g. Janko Mernik kot slovenski dušni pa¬ stir v tem naselju, v imenu slovenskih žena in mater je škofa prisrčno pozdra¬ vila ga. Cilka Cestnikova in mu izročila tudi lepo darilo za škofov zlatomašniški jubilej, ki ga bo imel letos. Prevzviše- nemu je v pozdrav zapel več lepih ko¬ roških slovenskih narodnih pesmi Slov pevski zbor iz San Justa pod vodstvom g. Janka Zakrajška, dekleta iz Mladin¬ skega doma so nastopila z dvema božič¬ nima pesmima, več pesmi so pa z vso nežnostjo in ljubkostjo zapeli škofu v pozdrav tudi slovenski otroci. Za lep sprejem se je prevzvišeni roja¬ kom v San Justo lepo zahvalil. Pohvalil je njihovo veliko delo, ki so ga opravili s postavitvijo slovenskega doma, v ka¬ terem naj se zbirajo, gojijo prosveto in pošteno družabnost ter mladino varuje¬ jo pred nevarnostjo ulice. Med tem, ko je bil prevzvišeni na za,- jutreku v domu, so pevci na dvorišču do¬ ma lepo prepevali. Žene in dekleta so se nato poslovile od prevzvišenega, fantje in možje so ga pa spremili v salezijanski zavod Don Bosco v Ramos Mejia, kjer je Mladinski dom za vse pripravil okus¬ ni asado. Vsi so ostali s prevzvišenim v prijetnem in domačem razgovoru, v ka¬ terem se je prevzvišeni zanimal za vse podrobnosti življenja, dela in uspehov slovenskih rojakov. BERNAL Šikof dr. Rožman na obisku v Sal. zavodu v Bernalu V velikem Sal. zavodu v Bernalu v prov. Bs. Airesu je 16. dec. lanskega le¬ ta kar završalo. Po zavodu se je razve¬ dela novica, da bo prišel na obisk v ta zavod, v katerem študira tudi več slo¬ venskih fantov, prevzv. škof g. dr. Rož¬ man. Pri večernem govoru je katehet Phscual Somma gojencem zavoda oki¬ sal osebnost našega škofa ter poudar¬ jal svojo osebno radost in veselje vseh predstojnikov zavoda zaradi škofovega obiska. Škof g. dr. Rožman je prišel v Bernal v spremstvu dekana teol. fak. g. dr. Ign. Lenčka dne 17. dec. ob sedmi uri zjutraj. Vsi gojenci so bili zbrani v lepi zavod- Vsak. tedeia ena TO SLADKO, ZLATO VINCE... To sladko, zlato vince je zbralo bratce nas, veselo si zapojmo zdravice zdaj na glas! Kozarce si nalijmo, nalijmo do vrha, do dna ga vsi popijmo, ha ha, do dna, do dna! Slovenski zemlji prvi kozarec ta veljaj, in zvesto ji služiti prisezimo sedaj! Kozarce si nalijmo. . . Zdaj trčimo še sebi, živi naj vse nas Bog! Kot sonce žarko vince, glej, glej prijatljev krog! Kozarce si nalijmo.. . ski kapeli. Ko je prevzvišeni vstopil vanjo so na orgije slovesno zaigrali Zgodnjo Danico. Sv. mašo je imel škof dr. Rožman. Med njo je zbor zapel Ga¬ llusov “In nomine Jesu”, pred obhajilom pa vsi špansko “Ven a nuestras almas”. Po sv. maši je zaigral na orgijah slovern sko> Marijino Marija skoz življenje kle¬ rik Luis Juran — sin slov. staronase- ljenca. Slovesen sprejem škofa je bil nato pred cerkvijo, nakar so se vsi podali v jedilnico. Tu mu je zbor kakih 30 kleri¬ kov zapel v slovenščini “V hribih se de¬ la dan”. Prevzvišenega je nato pozdravil klerik g. Tone Rant v imenu vseh pred¬ stojnikov, sobratov in aspirantov. Na- glašal je, da je bila edina želja, ki jih je vodila, da so prevzvišenega povabili na obisk v ta zavod, da bi jih videl pri njihovem vsakdanjem delu in življe¬ nju, da bi jim podelil svoj očetovski bla¬ goslov in da bi lahko ob odhodu vsem dejal: Vesel sem Vas, ponosen sem na Vas in molil bom za vas. To se je po¬ zneje tudi zgodilo. Skupina klerikov - Argentincev in Slo¬ vencev je nato škofu dr. Rožmanu v po¬ zdrav zapel štiriglasno “Zgodnja Dani¬ ca” in “Bom šel na planince”. Po zajutreku so se podali na zavodski vrt ter se pogovarjali s Prevzvišenim o vseh vprašanjih. Zapeli so tudi tu več pesmi. Ob 10.30 se je škof dr. Rožman po¬ slovil od zavoda. Dalj časa se je zadržal v razgovoru z ravnateljem zavoda P. Ro¬ bertom Grossom, ki ni prikrival svojega veselja, da se je škof dr. Rožman odzval njegovemu vabilu in prišel na obisk y Bernal. škof dr. Rožman mu je podal svoj blagoslov v latinščini. Ko se je Prevzvišeni poslavljal od skupine slo¬ venskih klerikov, je izrazil svoje zado¬ voljstvo nad njimi in tudi njim podelil svoj blagoslov. V Sal. zavodu v Bernalu se pripravlja¬ jo za svoj bodoči poklic naslednji Slo¬ venci kleriki: Marjan Avanzo, Martin Avanzo, Franc Barle, Tone Rant in Sta¬ nislav Škraba, aspiranta sta pa Mizerit in Lipovec. Pri obisku škofa dr. Rožmana v zavo¬ du je bil navzoč tudi Tine Selan, sedaj učitelj na Salezijanskem zavodu Leon XIII. FRANC \VERFEL — Prevedel: KAREL MAUSER (17) PESEM O BERNARDKI Svidenje je na ta četrtek poteklo po¬ polnoma drugače kakor obakrat prej. Predvsem: Bernardka ni prosta kakor sicer, zakaj gospa Millet ji je zadala tež¬ ko nalogo. Danes nima pravega časa, da bi se popolnoma spet potopila v Go- spejino lepoto. Tudi na začetku te veli¬ ke ljubezni se je vrinil med obe svet š svojimi motnjami. Spet je bila Gospa že tu čeprav je bila ura šele šest. (Pogoj gospe Scubirous. Prihod se je moral iz¬ vršiti v jutranjem Somraku, da ne bi vzbujal kakšne pozornosti.) Kakšna než¬ na pozornost, da je osrečujoča vedna ča¬ kala osrečeno, pri slehernem svetnem shajanju je to docela obratno. Bernard ka poklekne na bel ploščat kamen, ne toliko zato, da bi molila, kolikor bolj, da bi se spovedala. Besede so se ji brez diha trgale od srca, toda usta so molča¬ la: “Odpustite, prosim, da toliko časa ni¬ sem prišla. Toda v Sawy-mlinu sem mo¬ rala obljubiti mami, da ne bom nikdar več šla k votlini. Tako strašno hudo mi je, Gospa, da ste me morali čakati v tem slabem vremenu...” Gospa pomirjajoče in malomarno za- • mahne z roko, kakor bi hotela reči “Nič zato, otrok moj, navajena sem, da čakam na svoje ljudi ob vsakem vre¬ menu.” “Tudi danes nisem sama, oprostite Gospa,” kramlja brezglasno Bernardka dalje. “Z menoj sta prišli, veste, gospa Millet in šivilja gospodična Peyret. To se pravi, mama mi je dovolila priti k vam samo zavoljo Milletove. Mama mi¬ sli, da ji bo Milletova plačevala teden¬ sko štiri franke za postrežbo. In ker je tudi oče že od zadnjega petka usluž- ben kot poštni uradnik, bi mogli pot¬ lej mnogo boljše živeti. Stekla sem na¬ prej in sicer samo zavoljo tega, da bi vam mogla vse to hitro povedati. Mille¬ tova je stara in debela; oh, saj vse to veste, Gospa. Ni mi mogla slediti. Toda na žalost že obe slišim. Nekaj sta se zmislili, oprostite, prosim! Jaz dobro vem, da niste Eliza Latapie in da niste prišli iz vic...” Gospa prikima in se vzpodbujajoče na¬ smehne, kakor bi hotela reči: “Le nič ne skrbi, z gospo in gospodič¬ no bomo že napravili. Glavna stvar je, da imaš mamino dovoljenje.” Glas Peyretove je že slišati: “Previdno, moja draga! Trdno se okle¬ nite moje roke. Še korak in še enega, sem in sem. Tako! Pa sva prišli...” Bernardka sliši za seboj žvižgajoče dihanje debele gospe: “Tam zgoraj stoji Gospa,” ji šepne ne da bi odvrnila cči od votline. “Sedaj vas je pozdravila.. .” “Ah, moja uboga, sladka Eliza,” jec¬ lja Milletova, “ne vidim te! Zakaj te ne vidim? Kako ti je tam gori?” S trdimi prsti nažge blagoslovljeno svečo, ki jo je prinesla s seboj in to je prva sveča pred Massabiello. Kakor ji je težko, se gospa Millet vendar spusti na kolena, dvigne sklenjene roke kvišku in zapoje s pfemraženim glasom: “Govori mi, Eliza... Samo eno bese¬ do reci, samo- eno besedo...” Antonija Peyret je postala nezaupna. Povedali so ji vendar, da je spričo Go¬ spe obraz male Soubirous tako nadzem- sko lep, da ga ni moč spoznati. Niti sle¬ du ni o tem. Bernardkin obraz je tako zemsld .in tako navaden kakor vedno. Tedaj potrka šivilja z ostrim prstom na hrbet klečeče deklice: “Slišiš, boš govorila samo resnico? Samo čisto resnico? Sicer boš nekoč gotovo kaznovana!” Bernardka se niti ne obrne: “Nič neresničnega nisem rekla...” “Molči, šepne Peyret in moli svoj rož¬ ni venec”. Bernardka ubogljivo vzame rožni ve¬ nec in ga prične moliti. Toda že po prvih Zdravamarijah je hčerka sodnega ek- sekutorja vzela iz žepa majhno pero in polo pisarniškega papirja. Gotovo je go¬ tovo. Hoče imeti neko potrdilo, črno na belem. “Tako, in zdaj pojdi do Gospe” šepe¬ ta ostro, “in poizkusi vse napisati, res natančno. Njene želje in pritožbe in ko¬ liko maš še potrebuje. Ljuba teta Millet bo storila vse, kar je v njeni moči...” Poslušno vzame Bernardka pero in čr¬ nilo in se kar moč približa Gospe na skali. Stopi na široko pečino in dvigne pisalno orodje v iztegnjenih rokah proti votlini. V tej drži je obstala. Drža pa je bila tako izrazita in obenem tako resnič¬ na, da je obe ženski obšel strah, ali sta vredni z očmi gledati čudež, ki ga svet še ni videl. Milletova je sicer kakor ob¬ sedena od trajnega hrepenenja po ono- stranskih videnjih in čudežih. Toda v ta¬ kih hipih, kot sedaj, ji je oslabelo srce in mrzla groza se ji je polila po hrbtu. U- maknila se' je s Peyretovo vred od vot¬ line in precej daleč pokleknila ob rob potoka, da bi bila čim dlje oddaljena od možnega čudeža. Med solzami je gol¬ tala v praznino: “Vse mi napiši, Eliza... Za tebe ne bom ničesar hranila...” Čez čas se Bernardka vrne iz votline z .obrazo-m, ki je kar sijal od samozavesti. Peyretovi ponudi pero in papir. “Papir je prazen”, ugotovi šivilja z glasom kriminalnega komisarja. “In kaj je Gospa rekla?” vprašuje o- lajšano in obenem žalostno Milletova. “Zmajala je z glavo in se smejala,” odvrne Bernardka. “Smejala se je Gospa?” ,“Da, nekoliko se je smejala...” “Zelo zanimivo”, meni zbadljivo Pčy- retova. “Tvoja Gospa se zna torej sme¬ jati. Ne verjamem, da bi se uboge duše v vicah smejale... Sedaj pa pojdi in jo vprašaj po imenu.” Pokorna kakor vselej se vrne Bernard¬ ka nazaj v notranjost votline. Nerodno ji je, da mora Gospo danes moriti s taki¬ mi neumnostmi. Ta pa je videti neskonč¬ no potrpežljiva, kajti kljub sivemu fe¬ bruarskemu vremenu še vedno stoji ne¬ gibno v svojem sijaju. Samo zlato rož na nogah je videti včasih popolnoma motno. Bernardka stopi pogumno na ska¬ lo: “Oprostite, prosim, Gospa... Toda obe ženski bi radi vedeli za vaše ime...” Gospejin obraz je 'postal zamišljen kakor cbraz plemenite osebe, proti ka¬ teri se kdo napak obrne. Bernardka pa¬ de na kolena in seže po rožnem vencu. Po molitvi se je Gospe povrnil stari na¬ smeh. In sedaj prvič zadoni v Bernard- kinih ušesih njen glas: Glas, ki je z o- zirom na mlado dekliškost skoraj preveč materinski: “Ali mi hočete izkazati dobroto,” reče Gospa, “in skozi petnajst dni prihajati sem?” Besede niso izrečene v dobri franco¬ ščini, temveč v narečju, ki ga govore Bearnu in Bigorru in ki ga govore tudi Bernardka in njeni. Natančno prestav¬ ljeno tudi ni rekla dobrota (Boutentat) temveč milost (Grazia). Ali mi hočete izkazati milost, je rekla torej. In po dol¬ gem molku je pristavila s tišjim gla¬ som: “Ne morem vam obljubiti, da vas o- srečim na tem svetu. Gotovo pa na o- nem.” Stran 4. c Buenos Aires, 3. L 1957 1 SVOBODNA ^LOV ENI J A - SLOVENCI PO SVETU USA Slovenski oder v Clevelandu je v za¬ četku oktobra v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu postavil na oder znano ljudsko igro- Mlinar in njegova hči. Igrali so za Ligo. Ob 70. letnici Msgra Matije Škerbca je bil 11. novembra velik banket v cer¬ kveni dvorani pri Sv. Vidu. K svojemu možu Francu Lončarju je prišla v Cleveland ga Alojzija Lončar, doma v Horju u pri Ljubljani. Ameriška Domvina je objavila sporo¬ čilo, da je vsled podražitve papirja in zvišanja plač grafičnemu delavstvu prisiljena zvišati naročnino za dnevnik od 10 na 12 dolarjev za leto ter od 6 na 7 za pol leta ter od 12 na 14 dolar¬ jev za enoletno naročnino za inozemstvo. Pevski zbor Korotan je imel občni zbor, na katerem je bil izvoljen nasled¬ nji odbor: Predsednik Roman Švajger, podpredsednica Milica Žonta, tajnik Mi¬ ro Odar, blagajnik Jože Likozar, za od¬ bornike pa Avgust Dragar, Martina Štepec, Dušan Žitnik, Zalka Likozar, Ci¬ ril -Štepec, Vila Povirk, Franc Lovšin, Ivanka Grdadolnik, Jurij Švajger. Pevo¬ vodja je ostal še naprej g. Metod Milač. Dramatsko društvo “Lilija” je priredi- dilo v Slov. domu v Clevelandu veselo¬ igro “Stric v toplicah”. Po igri je bila domača zabava s plesom. Dr. Rajko Ložar, bivši direktor Etno¬ grafskega muzeja v Ljubljani, je -bil ne¬ davno izbran za kuratorja Rahr Civic Centra v mestu Maitowoc v državi Wis- consin. letno plačo 4.400 dolarjev. Od tega zneska mu odtegnejo 500 dolar¬ jev za stanovanje in ostale ugodnosti. PETROLEJSKI PROBLEMI Po sklenitvi premirja na Bližnjem vzhodu je nastalo vprašanje, odkod naj zahod dobi petrolej, ki ga bo potrebo¬ val. Ena četrtma petroleja, ki ga pora¬ bi svobodni svet — to je 80% porabe petroleja v Zahodni Evropi — je priha¬ jala iz Bl žnjega vzhoda. Zaradi bom¬ bardiranja, sabotažnih dejanj in samo- stojnostnih ukrepov posameznih arab¬ skih držav, so pretekle tedne načrpali namesto dnevnih 2.600.000 sodov —■ 1 sod je 200 litrov — 1.700.000 sodov dnevno manj in ga še vedno manj črpa¬ jo- Sueški prekop, preko katerega je šlo dnevno 1,200.000 sodov, je še popolno¬ ma zaprt. Vsaj 15 potopljenih ladij — od tega so jih do pretekle sobote dvig¬ nili šest — ter okrog 30 manjših bar- kas zapira prehod. Prav tako je podrt železniški most pri El Firdanu. V naj¬ boljšem primeru bo prehod prost v e- nem mesecu, ako se bodo tega lotili A- merikanci, v treh, če delo prevzamejo Francozi in Angleži, in najbrž nikoli, a- ko ga bodo- hoteli narediti Egipčani sa¬ mi. Zato se USA nagibajo k mnenju, da bi ga morali izvesti nevtralci pod vodstvom UNO, da se tako prepreči sle¬ herna možnost prepirov med prizadeti¬ mi. V tem primeru bo čiščenje trajalo šest mesecev. Bri-taisk: vod V Iraku je tako peško- davan, da po njem sploh ne morejo do¬ vajati ničesar, medtem ko je prej dnev¬ no dobavljal pol milijona sodov. Popra¬ vila bi trajala šest mescev in več. Ako Pravna posvctovdfnica'^° vi ^o Časa je4e član te blagajne pod pa Angleži vzpostavijo diplomatske sti¬ ke z Irakom, bi mogli z uporabo zbiral¬ nih centrov v Iraku samem črpati okrog 40% prejšnje produkcije. Transarabski vod, ki je 100% severnoameriška last in dovaja 250.000 sodov dnevno, še delu¬ je, a ne smejo ničesar nalagati za An¬ glijo in Francijo. Zahodna Evropa ima petroleja na zalogi za pet tednov, razen Nemči'e, ki ga ima na zalogi za leto dni. Anglija je zato že racionirala do¬ bave razpečavalcem za 10%, Francija pa je prepovedala vožnje za zabavo in turizem. Strokovnjaki v petrolejskem problemu pa so mnenja, da bodo morale arabske države slej ali prej priti k pa¬ meti, kajti prenehanje dobav petroleja predstavlja zanje občutno finančno iz¬ gubo. Tako n. pr. Irak dnevno izgubi 450.000 dolarjev, Sirija pa 50.000 dolar¬ jev samo na petroleju, ki gre po petro¬ lejskih ceveh; Saudovi Arabiji predstav¬ ljajo dohodki iz petroleja 85% narodne¬ ga dohodka, kar se v dolarjih povedano pravi 290.000.000 za leto 1955. Drugi strokovnjaki pa pravijo, da je mogoče petrolej za Evropo dobiti iz drugih vi¬ rov, predvsem iz Združenih držav, ki imajo 285.000.000 sodov petroleja na za¬ logi in še neizrabljeno možnost dodatne¬ ga črpania 2 mil. sodov dnevno. Po ne¬ kem načrtu naj bi USA poslale iz Bliž¬ njega vzhoda namesto v USA v Evro¬ po 350.000 sodov dnevno. V tem prime¬ ru bi morale USA svojo lastno produk- c : jo doma dvigniti za 400.000 sodov dnevno, kar bi v celoti dalo dnevno pro- Svobodne Slovenije Pokojninsko zavarovanje oseb v svobod¬ nih poklicih Na pravno posvetovalnico v našem časopisu se je obrnilo že več oseb z vprašanjem kako je v Argentini urejeno pokojninsko zavarovanje oseb v svobod¬ nih poklicih. Vsem tem odgovarjamo naslednje: Z zakpnom štev. -14.397 je bilo uve¬ deno obvezno »okjfffninsko zavarovanje oseb v svobodnih in samostojnih pokli¬ cih (trabajadores indegendientes). Pri¬ spevke je bilo treba začeti plačevati od 1. januarja 1955. dalje. To zavarovanje vrši. “Čaja Na^ioilal de Prevision para trabajadores independientes” (Piedras 371, Capital). Kdo mora biti zavarovan? Obvezno morajo biti zavarovani vsi od 18. leta dalje in tudi ako so že nad 60 let stari, ki delajo na svoj lastni račun in ki to¬ rej niso v delovnem razmerju. To so n. pr.: samostojni zidarji,.krojači, trgovski potniki, čevljarji, izijogcki lastnih vozil, •samostojni električarji, mehaniki, fo¬ tografi, prodajalci, lastniki kioskov, pe¬ rice itd. Vsi, ki so zavezani temu zavarovanju, se morajo prijaviti pri omenjeni blagaj¬ ni ali pri pošti in morajo tam plačati 10% od svojega mesečnega zaslužka, najmanj pa $ 60. — Kakšne ugodnosti ima zavarovanec? Ima pravico do: a) redne pokojnine, b) invalidske pokojnine, c) penzije (za svojce) in d) posojila. Do redne pokojnine ima pravico za¬ varovanec, ki je opravljali najmanj tri¬ deset let delo, ki je zavezano zavaro¬ vanju in je izpolnili 60. leto starosti (ženske samo 55 let starosti). V to do¬ bo tridesetih let štejejo tudi dobo, v kateri je bil nekdo zavarovan pri dru¬ gih pokojninskih blagajnah in pa tudi dobo, v kateri je opravljal samostojno delo, ki je sedaj zavezano zavarovanju. Pogoj za dosego pokojnine pa je, da je zavarovanec plačeval prispevke naj¬ manj dve leti. Prve pokojnine se bodo torej mogle priznati šele s 1. Januarjem 1957. Do invalidske pokojnine pa ima pra¬ vico vsak zavarovanec, ne glede na to, pogojem, da je postal duševno ali tele¬ sno nesposoben za delo. Ako je ta inva¬ lidnost popolna, prejme invalidsko ren¬ to v višini redne pokojnine, sicer pa zna¬ ša invalidska renta 4% redne pokojnine za vsako leto službe, toda najmanj 60% redne pokojnine. Do penzije za umrlim zavarovancem imajo pravico tisti svojci, ki jih je za¬ varovanec vzdrževal in to ne glede na dobo zavarovanja. Višina penzije znaša od 50 do 75% redne pokojnine. To so samo glavna določila tega za¬ varovanja. Vsem Slovencem - samostoj¬ nim podjetnikom, obrtnikom i. t. d. too- lo priporočamo, da se takoj zavaruje¬ jo. OSEBNE NOVICE fVladimir Okretič Dne 15. decembra 1956 je umrl v Bs. Airesu po krajši bo¬ lezni in težki operaciji raka g. Vladimir Okretič iz Kostanjevice na Krasu. Po¬ kopali so ga v nedeljo 16. dec. 1956 na Chacariti ob obilni udeležbi rojakov. Po¬ grebne molitve je opravil č. g. Štefan Tonkli. Rajni zapušča ženo in tri otro¬ ke, katerim ob brikdem življenskem u- darcu izrekamo iskreno sožalje. DRUŠTVENI OGLASNIK Za slovenske šole v Velikem Buenos Airesu, ki jih je v letu 1956 obiskovalo 305 otrok, je društvo Slovencev v minu¬ li poslovni dobi isplačalo $ 6.897,60. To je velika vsota, vendar pa še vedno pre¬ majhna, da bi se moglo slovensko šol¬ stvo še bolj dvigniti, razširiti in izpo¬ polniti. Večjo vsoto bo moglo za sloven¬ sko šolstvo. prispevati Društvo Sloven¬ cev samo v tem primeru, ako bo imelo več aktivnih in plačujočih članov. Vsi odrasli Slovenci in vse. odrasle Sloven¬ ke v Argentini naj bodo člani oz. članic? Društva Slovencev. Izlet Družabne Pravde na otok Hia- watha v Tigre bo v nedeljo, 27. januarja. Podrobnosti bomo še objavili. Družabna Pravda ESL0VE1A LIBRE Redaccion y Administracičn: Ramon Falcon 4158, Buenos Aires Argentina SLOVENSKI TISK V ARGENTINI Katoliški misijoni. Dec. 1956. Vsebi¬ na: Sto tisoč ljudi (Vladimir Kos); Bed¬ nim veselo vest (Prof. Al. Geržinič) Ka¬ toliški misijoni v novi letnik; Apostol našega stoletja (Ruda Jurčec) O naro¬ dih in ljudstvih v misijonskih deželah: Azija-Zadnja Indija (M.M.); Indija vsta¬ ja (Nace Kustec); V objemu smrti (p. Lojze Demšar); Obisk in razgled po Ba¬ ragovem misijonskem teritoriju (Po Ba¬ raga Bulletin — Karel AVolbank); Misi¬ jonsko zaledje; Po misijonskem svetu; Mladi misijonar. OBVESTILA Prvi seminarski večer za slovenske srednješolce in srednješolke bo v sobo¬ to, 5. januarja, ob 5.30 popoldne v Slo¬ venski hiši, Ramon Falcon 4158. Vsi do¬ brodošli. Cerkveni oglasnik Mladinska sv. maša, med katero bo¬ mo peli božične pesmi, bo prvo nedeljo v mesecu, t. j. 6. januarja od 9.30 v kapeli v Slovenski hiši, Ramon Falcon 4158. Vsi fantje in dekleta, iskreno vab¬ ljeni. Duhovne vaje za fante bodo letos, 26 in 27. januorja v zavodu Hogar San Vi- cente, Tequendama 3757, Villa Devoto, Bs. Aires. SLOVENSKI DOM V SYDNEY-U (Nadaljevanje z 2. strani) vencev zmanjka — well, ko jih ni več, kako naj odločujejo, čigavo bo? Upam, da se bo kmalu dovolj jasno pokazalo, kako koristno je, da imamo vsaj to skromno središče za Slovence v Sydneyu. Marsikaj se bo dalo osnovati, kar bi drugače ne bilo mogoče. Zato se zanesemo, da darovi ne bodo izostali, za¬ kaj čeprav se bo DOM do neke meje sam vzdrževal, bo le navezan tudi na podpore. Če Bog da, se bo v njem mar¬ sikaj napravilo, kar ne bo donašalo fi¬ nančne koristi, ampak bo narejeno v bla¬ gor rojakov brez pričakovanja plačila. Pa o tem več pozneje”. Slovenski dom v Sydney-u stoji u ul. Queenstreet 121, Wollahra Blagoslovitev doma je bila na Štefanovo dne 26. de¬ cembra 1956. Pri blagoslovitvi so ga kr¬ stili na ime velikega Slovenca Friderika Barage. Po blagoslovitvi je bila za vse rojake in povabljene goste božična zabava v Paddington Town Hall u. Novega slovenskega doma, ki so si ga postavili slovenski protikomunistič¬ ni Slovenci v svobodnem svetu smo re¬ snično veseli. Slovenskim rojakom v Sydney u, zlasti pa č. g. p. Bernardu Ambrožiču, brez katerega ne bi nikdar prišlo do uresničenja te lepe zamisli, prav tako pa tudi čč. gg. Rudolfu Piv¬ ku in Baziliji Valentinu, k lepemu u- spehu iskreno čestitamo z željo, da bi prvi slovenski dom v Avstraliji tamoš- nje slovenske rojake še bolj povezal v slogi, medsebojnem zaupanju in sodelo¬ vanju ter delu za ohranitev slovenskega življa in vsega najlepšega, kar je ob¬ seženo v slovenstvu. dukcijo 7,100.000 sodov. Za prevoz teh 350.000 sodov pa okrog Afrike v Evropo bi bilo potrebno vsaj 300 novih ladij po 60.000 ton vsaka. Po dosedanji poti sko¬ zi Sueški kanal je redno vozilo 2659 la¬ dij različne tonaže. Ameriška Pomorska komisija že gradi 31 'petrolejskih ladij, od katerih so tri po čez 100.000 t. Lad¬ je po 60.000 t. že grade tudi Anglija, Japonska, Holandska in Nemčija. Grad¬ nja teh ladij bo trajala leta. In preden bodo te ladje zvozile ves material, za katerega- imajo že sedaj naročila, bo spet preteklo nekaj časa. V USA gospo¬ darskih krogih računajo, da bi vsa ta ogromna flota mogla opravljati normal¬ ni tovorni promet šele v nekako petih letih. Tedaj bi končno bil zahod popol¬ noma neodvisen od prehoda skozi Sueški kanal. .®..©..e~©..®.*e..®.o-.®..g..®..«.»g SLOVENSKI n A N 28. aprila 1957 Vljudno vabimo vse slovenske obrtnike, da se zglase odn. sporoče pisarni Društva Slovencev, če bi bili pripravljeni sodelovati "Slovenski obrtniški razstavi". na VSEM PRIJATELJEM IN ZNAN¬ CEM ŽELI SREČNO NOVO LETO 1957 Frane Polmih gradbenik Devoto 536 Santos Lugares Dotrpelo je predobro srce našega očeta, starega očeta, pradeda, bra¬ ta in tasta PISANCA PAVMAN-A Trikratni begunec v življenju, je dne 18. decembra 1956 v Gradcu od¬ šel v večno domovino. Friderik Karel, sin __ c _ Silva, vdova; Kad Elfride, roj. Mueller, sinaha Miro, Ivo, Bobi — vnuki Lidija, Zlata, Edda-Inge — vnukinje Matjažek, pravnuk Rozalija in Julija, sestri Gradec, Celje, Gratwain, Zadar, Norona - USA, Buenos Aires •■••»•••••••••O”®"®*'®««® l ..S..8»S.'S"0"«”G"0"0»e~3"i "EIJROPAR ” CANGALLO 439, oiicina 119, I nadstropje T. E. 30 - 5224 Buenos Aires pošilja v domovino iz svojega skladišča v Trstu vsakovrstne pakete z živili, šivalne stroje, dvokolesa, radijske aparate, škropilnice za vinograd in podobno. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših predpisih oproščeni carine. Pošiljamo tudi vse vrste zdravil z letalsko pošto in pakete iz Argen¬ tine z živili in blagom, ki jih stranke same prinesejo. Paketi prispejo iz Trsta v roke prejemnika v okoli 25 dneh in so v celoti zavarovani. Prodaja ladijskih in letalskih voznih kart za vse ladijske ter letalske družbe po uradnih cenah. Uradne ure od 9.30 do 19. ob sobotah od 9. do 12.30 Naročila in denarna nakazila pošiljate na- E UR O P A K - CANGALLO 439, oi. 119, 1-er. piso - Buenos Aires JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascanfe Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 40 - 1605 Buenos Aires Institut® de Idfoiraas Kratki tečaji angleškega, špan¬ skega, slovenskega, nemškega, francoskega, italijanskega in la¬ tinskega jezika. MARCOS S ASTRE 4313 Capital Sreče , zdravja in blagoslova ter uspehov polno NOVO PETO 1957 DARILNE PAKETE V DOMOVINO . POŠILJA PREKO TRSTA Z GARANCIJO, SOLIDNO, HITRO IN S KVALITETNIM BLAGOM PAKEXPRESS — MILAN SERTIČ Charcas 476. T. E. 32-0248 Buenos Aires Uradne ure ob delavnikih od 8-19 ure — neprekinjeno razen ob sobotah — OPRAVE ZA SPALNICE OPRAVE ZA JEDILNICE STILNO POHIŠTVO MOREDNO POHIŠTVO VRTNO POHIŠTVO OPRAVE ZA DNEVNO SOBO ZLOŽLJIVE POSTELJE VSEH VRST ŽIMNICE MALO OKRASNO POHIŠTVO ŽIMNICE NA VZMETI DIVANI ' POSTELJNE MREŽE POSTELJNA PREGRINJALA STOLI želi MUEBLERIA "EZEIZA" (PERENIČ - MILHARČIČ) Ruta 205 - nasproti postaje Ezeiza - FNI5R