Proletarci vseh fteiel, združite <*>/ PRAVICA gLASIEO kom IJIV ISTI CIV E PARTIJE SLOVENIJE L®to XL — Štev. 288, PoStnima plačana t gotovini IZ DANAŠNJE STEVHJCBi Racionailizaterj-i in novatorji v borbi za varčevanje in dvig storilnosti — Zunanjepolitične vesti Nekaj o množični kontroli v krškem okraju — Velika ekrb za zdravstvo in socialne probleme pred osvoboditvijo in po njej Prešeren in tajna družba v Ljubljani Fizkultura — Dopisi — Obvestila Ljubljana, nedelja, 3. decembra 1950 Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din 50. ~ Ceno din 4,- RACIONALIZATORJI in novatorh v borbi za varčevanje in dvig storilnosti V_ okvir vsesplošnega prizadevanja za ^ večanje^ storilnosti in dvig kakovosti j.,? Podnje 6Pada tudi iznajditeljska, no-r> terska ^ raedonalizatorska dejavnost. “Obra racionalizatorska ideja je za naše sospodarstvo velikega pomena: bodisi da ‘manjša potrebo po delovni sili, bodisi skrajša za izdelavo potrebni delovni Pomaga prihraniti material in izko-scati odpadke, zniža prevozne stroške urv^* organizacijo prevoza, omogoči Porabo domačih surovin, nam da nov ki nadomešča inozemskega — vsa g dejavnost je neprecenljiva za naše go-.POdaTstvo in v borbi za izpolnitev peturnega plana. Seveda pa ni dovolj, če ima avtor ra-lijatorskega predloga zgolj idejo, to ®-l? je treba uresničiti. Zaito so pa vsa ‘■|’Pib-niirc, Novo mesto, skonstruiral prevozno stavbno dvigalo. Mehanizem je sestavil iz starih avtomobilskih delov. S tem je pridobilo podjetje nov stroj, ki bi ga sicer moralo nabaviti v inozemstvu, Tov. Berdon Leopold je postal dvakratni racionializator. Zamislil si je v cementarni »Anhovo« stroj aa trganje papirja in stroj za rezanje bombažnih odpadkov. Cementarna uporablja za izdelavo lepenke stare cementne vreče, ki jih je treba pred mletjem v koiodrobu raztrgati. Z uvedenim strojem se more delovni učinek 0 delavk v enem tednu doseči z 2 delavkama v 8 urah. Slični prihranek na delovni sili je cementarna dosegla tudi z Bendonovim strojem za rezaiije bombažnih odpadkov. Vsak predlog rac iona liza.tore tva in no-vatorstva je treba vložiti pri podjetju, v čigar delovno področje spada predlagatelj. Poleg vloge mqra predlog vsebovati 3 izvode opisa in skic izboljšave. Ako predlagatelj ne more vloge sestaviti saiin, mu mora podjetje pomagati. Podjetje vsak predlog nato preizkusi. Po prizkusu izda odločbo o sprejemu predloga v uporabo, o zavrnitvi ali o nadaljnjem preizkušanju. Aj|p podjetje predlog zavrne, se proglasiitelj lahko pritoži na resotrnega ministra. Nadaljnji postopek izvedelo komisija podjetja za ricionailii^aitpi-ške in novator-ska predloge, direkcija oz. resorno ministrstvo ter Uprava za napredek v proizvodnji pri Planski konlsfjl jiRg. ing. Š. L. Povratek Edvarda Kardelja Beograd, 2. "^uoi uu uravnavo dva velika vodnjaka, popravljajo vaške 1 ttanie sk?z.i delovni postopek, poti in pomagajo pri raznih drajgih raa- nom, odpraviti znstoje v proizvod- legah krajevnemu ljudskemu odboru. V DOBRUN3AH SO KANDIDIRALI FRANCA GOLOBA Hi* *ti z industrializacijo rastejo tudi nova delavska naselja. Na sliki: novo rudarsko naselje v Podlabiau Da bi čim uspešneje pomagali KLO pri izvajanju gospodarskih nalog, so sklenili, da bodo izvolili za vsako vas 5 do 7 najboljših vaščanov v 6vet državljanov. Ta svet državljanov bi skupaj 6 frontno organizacijo pretresal vse pri* tožbe važčanov in da^al razne predloge krajevnemu ljudskemu odboru za izboljšanje dela. Poleg kaudidatov v svet državljanov so v petek zvečer na množičnem sestanku v Dobrunjah predlagali za kandidate v okrajni ljudski odibor tovariša Franca Goloba in Miho Berčiča. 0 Golobu so vedeli vaščani mnogo koristnega povedati; mi smo sklenili, da ga obišŠemo kar pri njegovem delu. # Kmalu po osvoboditvi, ko se je krajevni ljudski odbor v Dobrunjah pričel šele _ postavljati na lastne noge, eo odborniki predlagali, da bi se ilovnati travniki za hribom dali koristno uporabiti za izdelovanje opeke. Nabavili so po-treibno stroje, najeli ljudi, toda ui in ni bilo uspeha. Ljudje, ki so prevzeli delo v opekarni, niso znali ravnati e stroji, niso imeli peči za žganje opeke in kazalo je, kakor da bodo vsi lepi načrti padli v vodo. Poleti leta 1948 pa je vodstvo opekarne prevzel delavec Franc Golob, kj je že dvajset let delal pri Strojini opekarni na Igu. Zavihal si je rokave in mrzlično začel z delom. Premontiral je vse stroje, ki so bili napačno sestavljeni. Za izdelovanje opeke pa je najel domače mladince in mladinke, ker ni bilo druge delovne 6ile. Proizvodnja je naglo rasla. Postavili so streho za okrog 160.000 kosov surove opeke. S proizvodnjo je bil Franc sicer zadovoljen, toda nekaj drugega ga je grizlo dan in noč. Kako žgati opeko, saj vendar nima nobene peči? Neprestano je stal na okrajnem ljudskem odboru, se jezil na birokracijo in tuhtal in tuhtal. Nekega dne pa je le prišel na rešilno misel. Blizu jame, kjer so kopali ilovico, si je sestavil majhno pečico po lastni zamisli. Na dno, ki ga je sestavil iz opeke, je naložil več plasti izmenoma opeke in premoga in vse skupaj obdal z zidom. Pri tleh je na več mestih pustil majhne odprtine, v katerih je zakuril. Poizkus se mu je posrečil in žgana opeka je bila odlične kvalitete. Začel je graditi dve veliki peči, v katerih lablco žge dnevno 100.000 kosov opeke. Poleg dela v opekarni je Franc vsepovsod pomagal pri delu krajevnega ljudskega odbora. Nobene večje akcije niso izvedli brez njega. Zadružni dom v Dobrunjah je zgrajen z domačo opeko, pa tudi več drugih hiš so že obnovili. Ce govoriš s Francom o njegovih bodočih načrtih, ti pove, da bodo zgradili še velike obrate, kajti pogoji za ra7-siritev so izvrstni. V nekaterih plasteh se je pokazala tudi glin a in ne bo dolgo, ko bodo začeli izdelovati tudi strežno opeko. Stroje bo kar sam preuredil, tako da ne bo večjih težav z začetkom proizvodnje. Franca Goloba poznajo vsi vaščani. Ko so ga na množičnem 666tanku v petek zvečer predlagali za kandidata v okrajni ljudski odbor, so dejali: »Takega je treba voliti, kei ne bo koristil samo nam, ampak tudi drugim krajevnim ljudskim odborom v okiraju " lica.« aju Ljubljana-oko- gije, kakor je leta 1930 znašala proizvodnja v vsej Srbiji. Nova elektrarna ima veliko, precej močno industrializirano območje. Že doslej je dajala precej energije pomembnim rudarskim krajem. Povečana proizvodnja poslej omogoča izpopolnitev in razširitev enotnega električnega omrežja v Srbiji. Kostelsko daljno vodno omrežje bodo povezali z daljnovodi hidrocentral na Wa-sini v vzhodni Srbiji, pozneje pa tudi z omrežjem velike hidrocentrale v Zvor-niku na zahodu. Elektrarna bo dajala električno energijo skoraj četrtini industrijskega področja v Srbiji — od Vrbasa na zahodu, Zrenjanina na severu, Titovega Užica na jugozahodu in do Leskovca in Niša na jugu. Industrijske naprave za 14 novih tovarn so izdelali v tovarni »Djuro Djakovič« Tovarna »Djuro Djakovič« ima za našo industrializacijo največji pomen, ne le zato, ker proizvaja lokomotive in rudarske naprave, temveč ker daje tudi opremo za številne nove tovarne. Zdaij v tovarni končujejo stroje in naprave za deset tovarn betonskih elementov. Te tovarne bodo zgradili prihodnje leto v raznih krajih po državi. Kolektiv tovarne »Djur0 Djakovič« je doslej izdelal betonske mešalce, drobilce in va-gončke. 2e do konca leta bodo naredili kompletne naprave za dve tovarni azbestnih izdelkov in za dve tovarni mavca. Tudi te tovarne bodo gradili prihodnje leto. Tako bodo stroji že pripravljeni in tovarne bodo mogle začeti obratovati takoj po končanih gradbenih delih. Upoštevati je treba, da kolektiv tovarne »Djuro Djakovič« izdeluje prvič te vrete industrijskih naprav, kar ni lahka naloga tudi za izkušene delavce. Za tovarno azbestnih izdelkov je treba izdelati več vrst strojev, kakršnih doslej v naši državi še niso izdelovali. Novi uspehi »Nafte« v Dolnji Lendavi V tekmovanju za počastitev Dneva republike so na naftnih poljih pri Dolnji Lendavi dosegli največjo dnevno proizvodnjo surove nafte. Mesečni plan za november so presegli za 1%. vendar je bila proizvodnja za 67% večja kot lani ob istem času. Proizvodnjo gazoline so v novembru izpolnili s 114% in proizvodnjo butana s 111%. Pripravljajo se za nova vrtanja, ker v novembru zaradi velikih poplav ni bilo večjih uspehov na tem področju. (Tanjug) TRUMAN O MOŽNOSTI INDIJSKEGA POSREDOVANJA V KOREJSKEM SPORU Washington, 2. dec Kakor poroča United Press, je predsednik Truman izjavil, da se ZDA v veliki meri opirajo na Indijo, ker upajo, da b0 lahko odigrala posredovalno vlogo med LR Kitajsko in zahodnim 6vetom, če je sploh možnost, da se s pogajanji doseže mirna rešitev vprašanja intervencije LR Kitajske v korejskem spopadu. Na konferenci prvakov obeh strank, članov ameriškega kongresa, je predsednik Truman izjavil, da se ameriški uradni predstavniki posvetujejo s predstavniki Indije o korejskem položaju, vendar ni hotel povedati, koliko So napredovali ti razgovori. United Press je zvedel iz odločilnih virov, da je stalni predstavnik Indije v OZN Benegal Rau včeraj brzojavno zahteval od predsednika indijske vlade Nehruja odobritev, da bi 6mel v Varnostnem svetu staviti predlog resolucije o prenehanju sovražnosti na Koreji, nakar bi bili obe stranki pozvani, naj prekineta boj na sedanjih položajih, da bi se lahko pričela pogajanja o ustanovitvi »tamponskega področja« na Severni Koreji. Čeravno so bile ZDA doslej proti vsem predlogom o ustanovitvi »tamponskega področja«, je United Press zvedel, da sedaj v uradnih krogih Združenih držav Amerike čedalje bolj narašča razpoloženje v prid predloga Benegala Raua. Plevenova izjava o Koreji Pariz, 2. dec. Kakor poroča AFP, je na sinočnji seji francoske narodne skupščine predsednik vlade Renč Pleven sporočil, da je francoska vlada iz dveh razlogov sklenila sodelovati v akciji, ki so jo Združeni narodi napraivlli v Koreji na temelju sklepov Varnostnega sveta OZN. Kot prvo je Pleven navedel, da je francoska vlada prepričana, da ima resolucija Varnostnega sveta o borbi proti napadu na Koreji za cilj omejitev in lokaliziranje korejskega spopada ob sočasnem epoStovanju meje med Kitajsko in Korejo in popolnem varstvu zakonitih interesov Kitajske in Koreje v obmejnem pasu med' obema državama. Po drugi strani pa je francoska vlada tudi prepričana, da ima akcija Združenih narodov na Koreji v sedanjih pogojih docela obrambni značaj. Glede na to, je zaključil Pleven, meni francoska vlada, da mora v interesu Združenih narodov vztrajati na takem svojem stališču. Britanski tisk o korejskem vprašanju London, 2. dec. Skoro ves britanski tisk prinaša obširne komentarje in uvodnike, ki so posvečeni zadnjemu razvoju političnih dogodkov v zvezi s korejskim vprašanjem. Pri tem obravnavajo listi stališče ZDA in Velike Britanije do dogodkov na Daljnem vzhodu in vprašanja, ki so bila sprožena zaradi nevarnosti, da 6e razširi spopad tudi na druge dele sveta. Večina v britanskem parlamentu ne zahteva, kakor piše list »National Times«, ničesaT drugega kot to, da se zahodne sile ne poženejo same v spopad in da se je treba izogniti spopadu v korist splošne varnosti, če se mu je še mogoče Izredni kredit 50 milijard lir za italijansko oborožitev Rim, 2. dec. (Tanjug.) Finančna komisija italijanske narodne skupščine je včeraj odobrila načrt zakona za uporabo izredne vsote 50 milijard lir za oborožitev. To je prva vsota, ki jo namerava italijanska vlada porabiti za okrepitev italijanske vojske v sklopu Atlantskega pakta. izogniti. List je mnenja, da bi bilo upanje za lokaliziranje spopada na Koreji in za rešitev spora na podlagi pogajanj večje, če bi se Mac Arthurjeve sile ustavile na določeni črti, katere ne bi prekoračile, Glasilo liberalne 6tranke »Manchester Guardian« je mnenja, da je treba obžalovati, da se je Mac Arthurjeva ofenziva začela prav v trenutku, ko je britanska vlada začela z diplomatskimi koraki v Pekingu. List piše, da bi bilo treba v sedanjih okoliščinah skušati sprožiti splošno razpravo o vseh vprašanjih Daljnega vzhoda. Pri tej razpravi naj bi se dosegel sporazum vsaj o nekaterih vprašanjih, če že ne vseh. List končuje, da se mora general Mac Arthur »zdržati bombardiranja privilegiranega zatočišča« kitajskih sil v Mandžuriji. Laburistični »Daily Herald« pa meni, da bi bilo mogoče dati Kitajski ne samo ustna, ampak tudi otipljiva poroštva za njeno varnost, če bi se dokazalo, da je njene akcije na Koreji povzročila edinole bojazen za njeno varnost. Odmevi sestanka Truman—Attlee London, 2. dec. (Tanjug.) Reuter poroča, da je novica o bližnjem sestanku med predsednikom Trumanom in predsednikom britanske vlade bila ugodno sprejeta v Londonu in britanskem tisku. Po mnenju londonskega tiska bo sestanek teh dveh državnikov pripomogel k temu, da se politika teh dveh držav 6pravi v sklad s sedanjim mednarodnim položajem. Tudi v krogih Združenih narodov v Lake Successu so pozdravili sklep /> sestanku Attleeja in Trumana. S tem v zvezi pričakujejo, da bo Attlee svetoval previdnost v korejskem vprašanju. Herbert Ewatt za razširitev razgovorov Canberra, 2. decembra. Reuter poroča: Herbert Ewatt, vršilec dolžnosti predsednika laburistične stranke in bivši minister za zunanje zadeve Avstralije, je izjavil, da bi se morale udeležba pri razgovorih med predsednikom britanske vlade Attleejem in predsednikom ZDA Trumanom razširiti tudi na Francijo, ZSSR, Indijo in LR Kitajsko. Akcija Američanov za pomoč Jugoslaviji Ncw York, 2. decembra. V ZDA se širi akcija za pomoč Jugoslaviji v zvezi s prehrambeno situacijo, ki je nastala kot posledica letošnje suše. »Ameriški narod ni biil niikoli ravnodušen nasproti težavam drugih narodov,« piše organ jugoslovanskih izseljencev »Novi list«, »ameriški narod želi pomagati jugoslovanskim narodom, ki so v pretekli vojni največ dali v borbi proti fašizmu in ki se danes z istim heromnom borijo z« ohranitev svoje neodvisnosti. Ta želja ameriškega naroda je našla svoj izraz v akciji za pošiljanje pomoči Jugoslaviji, pa tudi v prizadevanju mašo vlade in predsednika Trumana, da se pomaga narodom te države. Naloga nas Američanov, ki smo po poreklu sinovi teh junaških narodov, je, da se vsi zavzamemo za čim večjo razširitev akcije, da sami od sebe damo, kar največ moremo, skupno z ostalimi Američani.« UTednifci listov >World Coli«, »Sions Herald«, »Presbiterian Tribune«, »Church-man«, ki so leto 1947 obiskali Jugoslavijo, so v svojih listih objavili skupno pismo, v katerem praviijo: »Globoko smo zaskrbljeni zaradi prehrambenih težav, ki jih je v Jugoslaviji izzvala suša. Zato pozivamo čitatelje, da pomagajo tej državi. Narodom Jugoslavije je potrebna hitra pomoč. Prepričani smo, da se bodo naši čitiatelji odzvali pozivu in pomagali prijateljskim narodom Jugoslavije.« V Chicagu je bila te dni ustanovljena organizacija »Ameniško-jugoalovanski odbor za pomoč v hriani«, ki bo zbiral pomoč aa Jugoslavijo. Tudi »Klub prijateljev nove Jugoslavije« v Oaklandu, Kalifornija, je razvil široko akcijo za pomoč Jugoslaviji. Debata v Kongresu ZDA Washingtmi, 2. decembra. V Kongresu se je nadaljevala debata o programu pomoči Jugoslaviji. Vsi državni funkcionarji, ki jih je do sedaj zaslišal odbor predstavniškega doma za zunanje posle, so poudarili potrebo, da se Jugoslaviji nudi hitra pomoč. Pričakuje se, da bo odbor senata za zunanje zadeve v začetku prihodnjega tedna začel debato o pomoči Jugosilaidji, čez 10 dni se bo pa o tem vprašanju razpravljalo na skupni sejli predstavniškega doma in senata. Težišče kitajskega pritiska se je premahnilo na vzhodni sektor Na zapadnem sektorju je bilo včeraj relativno zatišje Tokio, 2. dec. (Tanjug.) Včeraj je na 6everozapadni fronti, kjer si sile generala Mac Arthurja prizadevajo napraviti novo obrambno črto, 50 km severno od Fenjanga, vladalo relativno zatišje. Toda sinoči so opazili velike kolono kitajskih enot, ki prehajajo čez reko Congčoin in njihove patrulje so ponovno uipostavile stik z za ščitnicami ameriških enot. Enote drugega južuokorejskega zbora so v stiku s kitajskimi četami bliau Kangdonga, 30 km sevevzhodno od Fenjanga. Težišče napada kitajskih enot je bilo v zadnjih dveh dineh na področju rezervoarja Cosin. Včeraj so kitajske divizije izvedle močan napad na ameriško sedmo divizijo in divizijo mornariške pehote ter britansko brigado, ki so, srdito se boreč, zapustile mesto Hudanmi ter se umaknile proti Hagairuriiju. Kitajske enote, ki so na tem odseku trikrat močnejše od ameriških sil, so oddaljene 50 km od Hamhunga, važnega pristanišča na vzhodni obali. Po poročilih s fronte je očitno, da nameravajo severnokorejske in kitajske enote prodreti proti Hamhungu ter tako odrezati ameriške enote na področju Hisandžina in čošina teir južno- PREDAVANJE LEONA HAMONA V PARIZU Neodvisnost Jugoslavije je dragocen prispevek k stvari miru Pariz, 2. dec. (Tanjug.) Senator Leo Hamon, pripadnik levega kriila narodno-republikanskega gibanja, ki je nedavno preživel v Jugoslaviji mesec dni, je imel sinoči v Centru za zunanjepolitična vprašanja predavanje o odnosih med Jugoslavijo in Zapadom. Na tem predavanju, ki je bilo pod predsedstvom predsednika komisije francoskega parlamenta za zunanje zadeve Bonnefoura, so bile navzoče mnoge osebnosti iz francoskega političnega in javnega življenja kakor tudi veleposlanik FLRJ v Parizu Marko Ristič. Hamon je v svojem predavanju poudaril, da Jugoslavija odločno nadaljuje svojo pot graditve socializma. V odnosih z drugimi državami je značilnost jugoslovanske politike absolutna neodvisnost od obeh blokov na svetu. Prav takšno stališče neodvisnosti Jugoslavije, je naglasil Hamon, pomeni dragocen prispevek te države stvari miru, kakor je to primer z Indijo in drugimi državami, ki so v podobnem položaju. Na koncu predavanja se je Leo Hamon izrekel za pomoč zapadnih držav Jugoslaviji, da bi se omilile posledice suše, dn izjavili, da bi Francija laihko v tej pomoči odigrala pomembno vlogo. Razen tega je Hamon izrazil željo, da je treba čimprej razširiti francosko-jugoslovanske kulturne stike. Imenovanje poslanika FLRJ v Paragvaju Beograd, 2. dec. (Tanjug.) Na predlog vlade je izdal Prezidij Ljudske skupščine FLRJ ukaz, na podlagi katerega se postavlja za izrednega poslanika in pooblaščen ega ministra FLRJ v Paragvaju Marijan Stilinovii, izredni poslanik in pooblaščeni minister FLRJ v Argentini. Delo Mednarodnega fonda za pomoč otrokom Flushing Meadovvs, 1. dec. (Tanjug.) Na zadnjem zasedanju upravnega odbora Mednarodnega fonda za pomoč otrokom (UNICEF) je imeil danes jugoslovanski delegat v OZN Ratko Plejid govor na radijski postaji OZN o dosedanjem delu fonda in sklepih, ki so bili rpre:eti na zasedanju upravnega odbora. Plejič je rekel, da je Mednarodni fond za pomoč otrokom med svojim triletnim delom zbral iz raznih virov 150 milijonov dolarjev za pomoč otrokom v hrani, obutvi, obleki in medicinskem materialu, število držav, ki dajejo prispevek za fond, se je povzpelo na 44, pomoč UNICEF-a pa prejema danes 42 držav in 14 odvisnih ozemelj. V drugem četrtletju tega leta je približno 7 milijonov otrok v teh deželah dobilo dopolnilne obroke lirane, več milijonov otrok pa je bilo zajetih z akcijami, ki jih je namenil fond zatiranju tuberkuloze, malarije in drugih bolezni Jugoslovanski delegat je tudi še rekel, da je bil na zadnjem zasedanju zastopnikov 26 držav sprejet sklep, da naj se razdelijo nova sredstva v znesku 3,8 milijona dolarjev. Ta sredstva bodo uporabljena za pomoč Koreji in otrokom palestinskih beguncev, precejšen del teh sredstev pa je določen za države Latinske Amerike. Za otroke Jugoslavije je bilo na tem zasedanju določenih 586.000 dolarjev. Iz gradiva in poročil upravnega odbora tudi izhaja, da še nadalje narašča število držav, ki ge zanimajo *a delo tega fonda in za pomoč, ki jo daje. »Iz vseh teh vzrokov,« je rekel na koncu jugoslovanski delegat, »gleda Jugoslavija na Mednarodni fond za pomoč otrokom ne samo kot na ustanovo za dajanje pomoči, ampak tudi kot na zgled medsebojnega sodelovanja v duhu načel Ustanovne listine ZN in bo še nadalje v celoti podpirala nadaljnji razvoj te človekoljubne in koristne mednarodne ustanove.« korejske čete, ki operirajo na vzhodni obali pri Condžinu. Mac Arthurjeve letal&ke sile so včeraj še naprej napadale koncentracije čet in komunikacije na področju Kunuri-Tokčon. Kitajsko poročilo o borbah Peking, 2. dec. Agencija Nova Kitajska poroča, da 60 severnokorejske enote in »formacije kitajskih narodnih prostovoljcev« razbile >končno ofenzivo« Mac Arthurjevih si.l in osvobodile šest mest. Sedanjemu severnokorejskemu in kitajskemu napadu se je uprlo na severozahodni fronti okrog 100.000 Mac Arthurjevih vojakov, na vzhodni fronti pa 80 do 90.000 mož. Sedaj se ofenziva razvija proti jugu Koreje na obeh frontah. Na področju rezervoarja Cosin so severnokorejske in kitajske enote obkolile in 6edaj uničujejo celo 1. divizijo ameriške mornariške pehote ter dele 3. in 7. ameriške divizije, dočim so znatne južnotkorejske čete prav tako obkoljene na področju Hamhunga. Gverilske operacije Tokio, 2. dec. Agencija France Pres-ee poroča, da korakata dve koloni gverilcev, ki štejeta 700 ljudi, v smeri Seula. Gverilci izvajajo močne koncentrične napade slaibih 30 km od Seula. Ena kolona gre od Corvona. draga pa od Čun-črma. Izjava Mac Arthurja Tokio, dne 2. dec. — Glavni štab generala Mac Arthurja je objavil odgovore Mac Arthurja na vprašanja, ki so mu jih postavili predstavniki tiska v zvezi z novim položajem na Koreji. General Mac Arthur je izjavil, da je sedaj na Koreji stanje nenapovedane vojne med Kitajsko oboroženo silo in četami Združenih narodov. Po njegovem mnenju predstavlja to novo vojno z novim nasprotnikom in z novo vojsko. Severnokorejske sile so bile uničene in naloga poveljstva sil OZN je bila praktično končana, ko je prišlo do nove kitajske agresije 0 številni moči severnokorejskih in kitajskih sil je Mac Arthur dejali, da je na Koreji sedaj angažiranih okrog 500.000 kitajskih vojakov, ki so razdeljeni na dve skupini. Skupina neposredno na fronti, ki napada sile OZN, šteje okrog 250.000 mož, medtem ko se prav tolikšna skupina v zaledju hitro premika k fronti s svojih baz na reki Jalu, Na sektorju reke Jalu so tudi ostanki severnokorejskih sil, po številu 100 do 150.000 mož, kar pomeni, da znaša skupno število nasprotnikovih sil sedaj na fronti nad 600.000 mož. Mac Arthur je dalje rekel, da so ki-tajsko-severnokorejske sile, ki 60 mnogo močnejše od sil OZN, opremljene z modernim, učinkovitim orožjem. Sedanji umik sil OZN je posledica ogromne nasprotnikove premoči. Sedaj je šele jasno — je izjavil Mac Arthur — da je bila severokorejskim silam ob njihovem napadu na Južno Korejo 25. junija obljubljena popolna pomoč. Mac Arthur je dejal, cla vojaško poveljstvo OZN na Koreji ni nikoli prekoračilo pooblastil in do sedaj ni zahtevalo, da bi sile OZN bombardirale področje severno od reke Jalu. Na koncu je Mac Arthur izrazil upanje, da se bo mogel korejski problem rešiti na podlagi pogajanj. PREDKONGRESNE PRIPRAVE ORGANIZACIJ ZVEZE BORCEV V začetku januarja prihodnjega leta bo zasedal kongres Zveze borcev Slovenije, proti koncu januarja pa kongres Zveze borcev Jugoslavije. Kongres bo imel predvsem delovni značaij. Na njem bodo razpravljali o povečanju obrambne sposobnosti, politični aktivizaciji množic za izvenarmadno vzgojo, o razvijanju borbenih tradicij in o tenu kako bo organizacija ZB čimveč prispevala za obrambo miru v svetu. Na terenih in po okrajnih odborih ZB so na sejah s celotnimi odbori izdelali konkretne plane za predkongresne priprave. V osnovnih organizacijah s<> te dni sestanki vseh članov, na katerih razpravljajo o svojih planih, sprejemajo obveznosti ter volijo pet do devet delegatov za okrajne zbore. 19. novembra sft izvolili okrajne odbore ZB na Jesenicah, v Radovljici in Celju-mesto, volitve jr drugih okrajih pa bodo 3., 10. in 17. decembra. V okrajne odbore volijo najboljše člane organizacij. Ob volitvah polagajo okrajni odbori obračun svojega dela, nakazujejo smernice za bodoče delo in stavljajo predloge za dopolnitev pravil organizacije. Posebna naloga v predkongresnih pripravah bo razširitev organizacije. Prenehati je tteba ■ sektaškim odnosom do ljudi, ki so v zaledju mnogo doprinesli za obrambo naše domovine. Organizacije ZB bodo morale vse bolj razvijati v liu' deh patriotično zavest, koordinirati svoje delo z drugimi organizacijami, kot RKi gasilci, Ljudsko tehniko, raznimi telovadnimi društvi in z njihovo pomočjo vzgajati množice za obrambo naše domovine. Organizacije ZB naj bi v predkon* grešnih pripravah posvetile več skrbi tu* di partizanskim krajem. Do bivših borcev je zlasti v hribovitih predelih več' krat opaziti malomaren odnos. Nekateri bivši borci še vedno nimajo obnovljenih domov, niso prejeli odlikovanj, invalid' nine, prav tako pa se ne nudi dovolj pomoči partizanskim vdovam z več otroki in partizanskim sirotam. Te ljudi ]* treba večkrat obiskati, se z njimi pož°" voriti o njihovih problemih in jim tudi pomagati te probleme rešiti. Ena od važnih nalog je še vedno P°' pis žrtev, ki naj bi vseboval več koO' kretnega materiala, ne pa samo suhopar' ne podatke. Zbirati bo treba s še večjo vnemo zgodovinski material In postavljati spomenike in spominske plošče zla-sti na naših obmejnih krajih Primorske in Koroške. Celjskim organizacijam Zveze borcev manjka povezave z množičnem organizacijami V nedeljo je bila v Celju redna letna skupščina ZB mesta Celja, kjer so pregledali dosedanje delo organizacije, izvolili nov odbor in delegate za republiški kongres ter sprejeli sklepe o delu v predkongresnem tekmovanju. Organizacija ZB v Celju je sicer dosegla nakaj uspehov v preteklem letu, vendar bi s 1296 vključenimi člani lahko storila mnogo več. Predvsem se je premalo trudila, da bi v svoje vrste pritegnila vse borce NOV, da bi vsi njeni člani sodelovali v političnem in gospodarskem razvoju države ter bili v vsem ini-ciatorji. Organizacija je podpirala družine padlih borcev, pomagala vojnim sirotam, z invalidi pa je imela premalo povezave, zato marsikje še danes ni rešeno vprašanje invalidnin 4. junija so organizirali partizanski pohod v Jurklošter ter obdarovali najpotrebnejše ljudi z raznim blagom v vrednosti 170.000 din. Okrog 20 članov organizacije so poslali v razne počitniške domove, več pa na zdravljenje. Ob tednu matere in otroka je organizacija darovala 5000 din, za postavitev spomenika pa »o zbrali nad 400.000 din. Pomanjkljivost dela organizacije je bila zlasti v vzgoji množic za obrambo domovine in pri krepitvi budnosti. Malo je organizacija storila tudi za okrepitev LO. V predvojaSko vzgojo so zajeli samo mladino, ki sodeluje tudi v drugih organizacijah. Mnogo članov sodeluje tudi v raznih športnih organizacijah, Ljudski tehniki, gasilskih društvih in RK Najslabše se člana ZB zanimajo za delo PAZ, čeprav se prav v tej organizaciji močno krepi budnost in pripravljenost za obrambo domovine ZB v Celju ima organizirane po terenu krajevne zveze, katere bo treba le' tos okrepiti, kjer jih ni, pa na novo organizirati. Glavna pomanjkljivost v delo zvez na terenu je nepovezava z drugih1 množičnimi organizacijami. Organizach® ZB 60 osamljene, zato tudi njihovo delo doslej ni moglo biti zadovoljivo. Najbolj® so doslej delale organizacije na Jožefo* vem hribu, Zavodni in Dolgem polju. Gaberju, kjer je organizacija številčni sloer najmočnejša, pa delo kljub temu o* bilo dobro. Marsikje tudi partijske org®' nizacije delu ZB ne posvečajo potrebo® pomoči, posamezni člani Partije pa v or* ganizacijah marsikje sploh ne sodeluje)0. Organizacije na terenu niso dovolj izl<0' rietile pomoči JA, keT v svoje vrste niš® pritegnile oficirjev JA na njihovem ob' moč ju. Organizacija je doslej zbrala nad tiso® kosov različnega zgodovinskega mate* riala ter od tega oddala mestnemu mu' zeju okrog 30 kosov. 29. novembra s? v muzeju odprli kotiček partizanskih spominov Po izvolitvi novega upravnega odbora in petih delegatov za republiški kongr<-9 so med dirugim sklenili, da bodo v pred' kongresnem tekmovanju razširili svoio organizacijo, ustanovili terenske organi' zacije, kjer jih še ni, pregledali članstvo ter uredili kartoteke, organizirali več se' stankov z 80%no udeležbo, poživili delo kulturnih sekcij ter organizirali partizan' ske večere. Prihodnje leto bodo organ1' zirali štiri partizanske pohode, zbrali na« 100 kosov zgodovinskega materiala "! organizirali predavanja o izven armad11' vzgoji. 1. B. Grobarji v zagati Vest, da so jugoslovanske oblasti izpustile na svobodo Srelena Zujoviča, je povzročila v informbirojevskem taboru precejšnjo zadrego Človek, ki so ga dolgo opevali kot heroja svoje protijugoslovanske gonje, kol mučenika itd itd., je sedaj na svobodi in celo javno razlaga svoje napačno stališče ob reso- Na Severni Koreji je 36 kitajskih divizij Tokio, 2. decembra (Tanjug). Sef obveščevalne službe Mac Arthurjevega štaba generali Willgeby je izjavil na tiskovni konferenci, da je sedaj v Severni Koreji 12 kitajskih armad ali 36,divizij v skupnem številu 300.000 mož. Kakor poroča agencija France Presse, je Willgeby pripomnil, da se je število kitajskih sil v Mandžuriji od 21. avgusta do 16. novembra povečalo na več kot 850.000 vojakov. Po njegovi izjavi se bori na severozahodni fronti v Severna Koreji proti 8 ameriški armadi in južnokorejskim divizijam sedem kitajskih armad ali 21 divizij, od katerih jih 6 pripada 4. borbeni armadi generala Lin Piaoja. Na severovzhodni fronti, na odseku rezervoarja Cosin je v celoti ali deloma 5 drugih kitajskih armad, ki pripadajo 3. kitajski borbeni armadi Ameriška agcncija o kitajskih pripravah Tokio, 2. decembra (UP). V soboto so predstraže kitajskih čet, ki jih je po številu kakih 600.000, pričele s poizkusnimi napadi na obrambno linijo Fenjanga. Enote 8. armade ZDA so se pričele umikati na jug proti 38. vzporedniku. Cenijo, da sodeluje 500.000 Kitajcev in 100.000 pregrupiranih Severnih Korejcev v borbi, da bi z množičnim posegom na obeh obalah Koreje zajeli Mac Arthurjeve sile ZN. Na zapadu so enote 16. kitajske divizije pritisnile na jug ter pričele s poizkusnimi napadi, ki so uvod v množični napad (po vsem zapadnem obrambnem področju od Rumenega morja do centralne Koreje) na bivše severnokorejsko glavno mesto. V generalni štab 8. armade prihajajo poročila, da se kitajske oborožene enote — pešci in konjeniki — valijo proti Fenjangu. Kitajske konjeniške čete so prodrle do Songčona, 25 milj vzhodno-severovzhodno od Fenjanga in se povezale s severnokorejsko partizansko divizijo. Ustavil? so 1 konjeniško divizijo nekako 1 miljo pred mestom. luciji informbiroja Modro vodstvo i iskalo izhod, iz nastale zagate in n®"® je zares »salomonsko* rešitev Varšavski list »Tribuna ludu■* je sPre' jel z Dunaja »najnovejše< novinar^0 poročilo o smrti iujoviča, po kateri neki Bluski do podrobnosti objiaV^ *umor vodje jugoslovanskega delavske!)11 razreda v luči popolnoma očividne Pr°' dnie Jugoslavije imperialistom« (offen.'i cija PAP) Po teh vesteh naj bi Žujovl umrl v nek• bolnišnici na posledicah tf*1*' čenja. Injormbirojevslci listi so na belo pisali osmrtnice in stavek »2ivlJe' nje mučenika Vujoviča bo postalo simb01’ s katerim bodo narodi Jugoslavije nni bil ! pravljen* Informbirojevski grobarji, ki so k' „ prepevati osmrtnice za živim človc» ^ in blatili naše narode, so se sedaj tn„le. v zelo težkem in smešnem položaju- ^ klicati bo treba slej ko prej vest °Jj!0ti Žujoviča, toda kar je še teže, Pre bodo morali tudi naslove »heroj*, »mu- čenik* itd itd., s katerimi so varali s lastno ljudstvo. vole j* Težko jim je razumeti dejstvo, d ^ Ztijovič svoboden To predvsem 1 tega, ker je njihova praksa ne Pr čevati, ampak uničevati Kjer koli s?,eto' leteli na odpoi proti svojemu Pr0 lucionarnemu mformbirojevskemu so z nasprotniki tudi najbolj krvavo^ ^ računali. Tudi tokrat io merili i’1’1' vansko stvarnost po svojem kopi^^ Nekaj o množični kontroli v krškem okraju Množična kontrola je najuspešnejše Sredstvo zoper različne nepravilnosti, sa-®opašnosti, birokracijo in druge nepravilnosti. V krškem okraju se s tako množično kontrolo ne morejo posebno pohvaliti. V precejšnji meri so temu krivi kontni aktivi, ki pri volitvah novih ljudskih inšpektorjev niso dovolj seznanjali budi z nalogami ljudske inšpekcije, pa tudi okrajni forumi se za delo ljudske inšpekcije niso dovolj pobrigali. Do 15. novembra bi morali vsi novoizvoljeni ljudski inšpektorji pričeti s svo-nm delom. Okrajne kontrolne komisije bi oiorale izdati legitimacije ter na sestankih predelati osnovne naloge ljudskih inšpektorjev. V krškem okraju s0 imeli te dni več takih sestankov. V Sevnici so fe sestali ljudski inšpektorji Kopitarne ™ Jugotanina ter vaškega frontnega ttktiva. Ljudski inšpektorji iz obeh tovarn so poročali, da je v podjetju sorazmerno visok odstotek bolnih. V razgovoru so povedali, da je vodstvo Kopitarne odtegovalo delavcem, ki so zapuščali delo, ne da bi delali osem ur, tudi roezdo za tiste ure, ko so bili v proizvodnji. Ljudski inšpektorji tega podjetja bodo imeli že tu hvaležno nalogo, ugotavljati vzroke visokega odstotka bolnih tej vzroke nediscipliniranosti. KLO Sevnica je dobival že dalje časa v primer-lavi z drugimi KLO premajhne kontingente mesa za zagotovljeno preskrbo. Tako so n. pr. v Sevnici potrošniki na havadne karte dobili letos le nekajkrat nanje meso, dočim 60 potrošniki drugih KLOijev, n. pr. Krško, dobivali meso na ®nafce karte večkrat. Ljudski inšpektorji vaškega frontnega aktiva bodo imeli hvaležno nalogo pri odkrivanju nepravilnih odkupov. Tako je **• pr. v KLO Zdole neki kmetovalec 'oiel 160kg žita obvezne oddaje, katerega je oddal, pozneje pa je dobil 160 kg *‘ta kot podporo za škodo, ki mu jo je Povzročila toča. To je dokaz, da škoda ni bila pravilno ocenjena. V Sevnici je Precej primerov, da odkupovale! ne ravnajo človeško z odkupljeno živino. Tako 1® živina stala več dni brez hrane in izgubljala na teži. Vprašanje odkupov ter ravnanje odkupnih organov z odkupljenim blagom bo važna naloga ne samo sevn iških ljudskih inšpektorjev, temveč vse ljudske inšpekcije okraja. Če bo ljudska inšpekcija dovolj budna, se ne bo hjoglo zgoditi več tako, kakor se je zgodilo letos, da je bilo krajevno krojaško Podjetje v Sevnici visoko deficitno in da bi se kdo okoriščal z blagom. V Krškem se bo ljudska inšpekcija morala bolj pobrigati za pravilno rešitev stanovanjskega vprašanja, za krajevna Podjetja, boriti se bo morala proti biro-"Jaciji, ki zavira uspešnejšo dejavnost MLO. Torej, kakor vidimo, je dela za budsko inšpekcijo več ko dovolj. Grajati pa je treba v krškem okraju odgovorne ljudi, ki niso poskrbeli, da bi dobili ljudski inšpektorji pravočasno legitimacije ter bili seznanjeni s svojimi na- PROIZVODNJA SMREKOVEGA OLJA BO PRIHODNJE LETO DESETKRAT VEČJA KAKOR PRED VOJNO Proizvodnja eteričnih olj iz smrekovega igličevja se je pri nas začela v več-lem obsegu šele v zadnjih letih. Vendar s«io doslej še zelo slabo izkoriščali pomembno surovino, ki je šla večidel med °dpacya Rivalskem, v Dalmaciji, Vojvodini, a?, i *n Makedoniji. Oktobra 1942 se je j.1 Vrhovnem štabu ustanovil poseben v katerega pristojnost je spadala , ,d‘ pravica, da daje narodnosvobodilnim :. b“rom enotna navodila, in dolžnost, da ""Pomaga. US. 0 je bilo proti koncu 1942. leta 'vurjemo zelo razsežno in povezano BaV?° i°n° ozemlje (Bosna, Lika, Kordun, "“ja, Dalmacija) in so nastala osvobo- jena ozemlja v Srbiji, Hrvartski in Sloveniji, je postalo nemogoče, da bi Vrhovni štab neposredno vodil in nadzoroval delo organov ljudske oblasti in upravo na vsem tem ozemlju. Nastala je potreba, da se osnuje posebno telo, ki naj bo enotno politično predstavništvo narodnoosvobodilnega gibanja vseh narodov Jugoslavije in naj glede na značaj narodnoosvobodilnega gibanja ima tudi vodilno vlogo pri organizaciji ljudske oblasti. Zato je bil 26. novembra 1942 v Bihaču ustanovljen AVNOJ. Vrhovni štab predstavlja odslej le vrhovno vojaško vodstvo narodnoosvobodilne borbe, AVNOJ, ki je iz svoje srede izvolil 6voj Izvršilni odbor, | pa je politični predstavnik na.rodnoosvo-I bodilnega gibanja, sočasno pa tudi vodil; j ni organ pri organizaciji ljudske oblasti in njen stvarni predstavnik. Kot organ oblasti je imel zlasti nalogo utrjevati in krepiti ljudsko oblast in njene organe, narodnoosvobodilne odbore, kar je bilo postavljeno v neposredno dolžnost njegovega izvršilnega odbora. Ta je razpisal še v letu 1942 volitve v narodno3vobo-dilne odbore v Krajini, Liki in Kordunu, dajal narodnoosvobodilnim odborom navodila ter po svojih članih narodnoosvobodilnim odborom neposredno pomagal pri organizaciji. Na precej obsežnem ozemlju okrog sedeža AVNOJ-a je izvršilni odbor AVNOJ-a neposredno vodil narodnoosvobodilne odbore. Čeprav na svojem I. zasedanju AVNOJ še ni bil proglašen za vrhovni organ državne oblasti, je vendar preko izvršilnega odbora ne le izvrševal take posle, ampak je tudi v odnosu do narodnoosvobodilnih odborov kot stalnih organov ljudske oblasti predstavljal njihov vrh, v določenem smislu najvišji narodnoosvobodilni odbor. Na sestanku 30 okrajnih narodnoosvobodilnih odborov in 16 komand področij, ki ga je sklical izvršilni odbor AVNOJ-a in odsek Vrhovnega štaba za zaledne vojaške oblasti, so ugotovili naloge, ki so bile pred narodnoosvobodilnimi odbori in zalednimi vojaškimi oblastmi. V povezanosti in odnosih med narodnoosvobodilnimi odbori in AVNOJ-em se že jasno vidijo elementi nove enotne državne oblasti in njene organizacije. V letu 1943 je prišlo do težke četrte in pete sovražnikove ofenzive na osvobojeno ozemlje in neposredno za njima do velikih vojaških uspehov narodnoosvobodilne vojske ter političnih uspehov narodnoosvobodilnega gibanja doma in v inozemstvu. Zlom Italije septembra 1943 je te uspehe še povečal, razširilo se je osvobojeno ozemlje in okrepila se je na-rodnosvobodilna vojska. Mreža narodnoosvobodilnih odborov se je ne le povečala z razširitvijo osvobojenega ozemlja, ampak tudi organizacijsko utrdila. Zrastel je in utrdil se je seveda tudi ugled AVNOJ-a, ne samo kot političnega predstavnika narodov Jugoslavije, ampak tudi kot vodstvenega organa y organizaciji ljudske oblasti. V letu 1943 so se na vsem področju Jugoslavije v okviru nacionalnih enot (Srbije, Hrvatskg, Slovenije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Cme gore) pri- čeli narddnoasvobod itn i odbori organizacijsko povezovati v nacionalna politična telesa. Z ustanovitvijo posebnih pokrajinskih protifašističnih svetov, ki so bili z izjemo Srbije in Makedonije tudi formalno vzpostavljeni že v letu 1943 v vseh omenjenih pokrajinah, je prišla — prav preko pokrajinskega sveta v vsaki pokrajini kot najvišjega pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora — do vidnega izraza pravica do samoodločbe narodov Jugoslavije, ki v sami narodnoosvobodilni borbi ustvarjajo tudi vsak svojo državnost, seveda v okviru Jugoslavije kot celote in priznavajoč AVNOJ za vrhovnega predstavnika narodnoosvobodilnega gibanja. Vojaški in politični uspehi narodnoosvobodilnega gibanja doma in v tujini, organizacija redne armade in doseženi razvoj revolucionarne oblasti od narodnoosvobodilnih odborov preko pokrajinskih svetov do ANOJ-a, vse to je ustvarjalo pogoje in potrebo, da Se tudi formalno potrdi priborjena ljudska oblast kot enotna državna oblast, ki temelji na narodnoosvobodilnih odborih in pokrajinskih svetih ter ima v AVNOJ-u svojega vrhovnega predstavnika Na svojem II. zasedanju v Jajcu 29. novembra 1943 se je AVNOJ proglasil za vrhovno zakonodajno in izvršilno ljudsko predstavniško telo Jugoslavije za čas narodnoosvobodilne borbe, izvolil svoje predsedstvo ter imenoval začasni najvišji izvršilni organ, NKOJ. Revolucionarna ljudska oblast, temelječa na narodnosvobodilnih odborih, je kot organizirana državna oblast proglašena za dovršeno dejstvo, v odlokih AVNOJ-a ie že med narodnoosvobodilno borbo dobila svojo revolucionarno ustav- no potrditev. Narodnoosvobodilni odbori so se konstituirali v enotni sistem ljudske oblasti, v državo ljudske demokracije »takrat, ko je v letih 1942—1943 iz narodnoosvobodilnih odborov zrasel AVNOJ, revolucionarna ljudska skupščina, najvišji narodnoosvobodilni odbor s svojim izvršnim aparatom« (E. Kardelj). Po zasedanju AVNOJ-a so bila v 1944. letu zasedanja vseh pokrajinskih svetov, ki so se proglasili vsak v svoji federalni enoti za najvišje zakonodajno in izvršilno telo ter so s potrditvijo odlokov II. zasedanja AVNOJ-a izjavili, da priznavajo federativno obliko kot temelj državne ureditve nove Jugoslavije. Nar rodnoosvobodilni odbori pa so osnovni organi državne oblasti, neposredno podrejeni svojim pokrajinskim svetom in preko njih AVNOJ-u kot najvišjemu predstavniku državne oblasti. Na svojem območju so predstavniški organi ljudstva za izvrševanje oblasti, razen kolikor je v pogojih narodnoosvobodilne borbe ne vrše vojaški organi. Vse do osvoboditve se je mreža narodnoosvobodilnih odborov dalje širila z osvobajanjem novega ozemlja. Narodnoosvobodilni odbori so se utrjevali kot lokalni organi državne oblasti in so se organizacijsko še tesneje povezovali tako med seboj kakor tudi z najvišjimi organi državne oblasti in tiprave v posameznih federalnih enotah. Novi predpisi teh organov so urejevali organizacijo in pristojnost naroduoovobodilmdh odborov, ki so z osvoboditvijo vsega 'državnega ozemlja maja 1945, potem ko so svojo zgodovinsko vlogo med narodnoosvobodilno borbo odigrali, stopili pred nove težke naloge. PREŠEREN in tajna družba v Ljubljani Izmed okoli stQ štiriinpetdeset ljubljanskih vinarn im gostiln Prešernovega časa je bilo mnogo takih, ki so zaradi tople domačnosti, brhkih točajk ali kakega drugega razloga privlačevale tudi Franceta Prešerna. Tradicija, zabeležena od Janeza Trdine, ve povedali, da je bila v Ljubljani »komisija za uničevanje vina«, ki je imela skozi deset let skrivne shode pri Fasselbirtu (dane« Zabjak 6) alii v reduti. »Komisija« je svoje skrivne shode menjavala; člani so se zbirali zdaj pri Fasselbirtu, zdaj pri Črnem Orlu, pa tudi v Vodnikovi rojstni hiši v Zgornji Šiški pri Kamniti mizi (Vrhovniki; Gostilne 44). Njih načelo naj bi bilo, vino je strup, zato ga uničujte, kjer ga dobite. Vendar nam pričajo imena članov kakor Jakob Zupan, Crobath, profesorja Martinak in Dolinar, Čop, zlasti pa Smole in Prešeren, torej nekaj »na znotraj svobodnih osebnosti, sproščenih fevdalnih predsodkov« (Ziherl), da je bilo njih pijančevanje in »pravo turško življenje« na zunaj samo hlinjeno, da se je za navidezno na-ličnico, ki naj bi prevarila javnoist in policijske vohune, skrivalo globlje ozadje. Čas, v kaiterem je uspevala komisija, je bil čas, ki je odstranil vse Sledove naprednega pros vetij enstva in vsega, kar je francoska okupacija pustila za sabo od vplivov revolucije. Zadnja leta cesarja Franca L in leta slaboumnega Ferdinanda 6o dala tako rekoč vso moč častihlepnemu Mettemichu, čigar vzdevek »Mitternacht« (polnoč), je prilegajoče karakteiriziral vse temne sile in nazadnjaška stremljenja njegovega policijskega režima. Takrat so kmetje trpeli pod težo davkov, saj je bilo na Kranjskem nič manj ko 133 različnih dajatev. Položaj malomeščanstva in mestnega obrtništva je bil zelo slab, mnogi mojstri »o se udinjali kot pomočniki ali delavci, drugi 60 postali dninarji, berači ali pa so končali v uha&cici. Delavci niso biill svobodni mez-cfni delavci, temveč srednjeveški ro-botniki, nezaposleni so v trumah beračili in 6tradali. Slabo plačani ln zadolženi uradniki niso imeli možnosti, da bi pomaknili kolo uprave naprej. Svobodni poklici. zdravniki, advokati ipd. pa so živeli v dobesednem pomanjkanju. Država, ki je bila v stalnih finančnih težavah in je gospodarila od leta do leta pasivnejc, je uporabljala velikansko vsoto za vojsko, vendar kljub temu ni mogla zatreti poizkusov prebujajočih se narodov, ki so hrepeneli po svobodi. Francoska julijska revolucija (1830) in nemiiiri na Saškem so zelo poostrili pozornost vladnih organov. Kmalu nato so morali Avstrijci nasilno zatreti revolucijo v Piemontu (1831), odkrili so zaroto v Milanu (Silvio Pellico), zadušili upore v Neapolju, na Sardiniji in v februarju 1834 komaj odbili napad revolucionarjev »Mlade Italije« z Mazzinijem načelu, ko »o le-ti hoteli vdreti na Savojsko. Toda hrepenenje po svobodi se je skrivaj, čeprav počasi, vendarle širilo, poživljali so ga tudi razni emigranti in tajne karbonarske družbe, kli so večale nervoznost avstrijskih uradov in jačale policijski pritisk. Cenzura ni pustila, da bi se razvilo svobodno časnikarstvo in knjigarstvo. Časopisi iz inozemstva so bili skrbno izbrani, predpisani seznami so točno navajali prepovedane časopise in knjige. Tako se je Avstrija duševno izolirala in se zaradi dušeče cenzure spreminjala v duševno puščo, zlasti tudi zato, ker so šole na izrecno željo Franca I. vzgajale prej ubogljive uradnike kot pa znanstvenike in je veljala prepoved obiska tujih svobodnih univerz. Velika večina prebivalstva se ni zanimala za politiko, ker ga je izčrpavala skrb za vsakdanje življenje; zato tudi ni občutilo politične in intelektualne bede tako živo kot ozki krog napredne inteligence. Tako julijska revolucija in drugi zamejski dogodki niso povzročili praktično nobene notranje spremembe v avstrijskih zemljah, dali pa s0 pobudo za nastanke taijnih zasebnih krožkov. Metter-nich je verjel, da revolucije ne nastajajo, temveč iih povzročajo in podžigajo tajne družbe, ki se jih je stalno bal. Vlada tajne policije je videla v vsakem sestanku inteligentov jakobinsko zaroto, zato je previdno ovohala slehernika, celoto pa terorizirala z obsežnim aparatom ovaduhov in provokatorjev (E, Fischer). Čeprav je bil odmev zamejskih dogodkov na Kranjskem, pri odrinjenem in zaostalem narodu, »krivem dokaj zamud«, le najrahlejši, se je nezadovoljstvo vendarle širilo; netili so ga vojaki, ki so po 14 letih službe uporabljali svojo življenjsko izkušnjo za širjenje nazorov o nujnosti, da se odpravi robota, desetine itd. Socialne ideje so širili obrtniki, vračajoči se (. svojega popotovanja po naprednejših državah, četudi je bilo prepovedano hoditi v zemlje »socialistično inficirane«, kakor so bile Francija, Nemčija, Švica. Študentski krožki, kjer so tajno brali prepovedane knjige (Heineja, BSr-neja), čigar člani «o bili poverjeni, da so šli med ljudi in širili duha nove dobe (E. Fischer), so pač tudi k nam zanesli kako 6eme naprednih misli. V taki dobi je bila ustanovljena »komisija za zatiranje vina«. Ne bo napačna domneva, da je bil ustanovitelj te družbe Andrej Smole (Kidrič), ki se je po štiriletnem potovanju po Nemčiji, Angliji, Franciji, Švici in Italiji vrnil zopet v Ljubljano (med 1. III. do 27. VII 1831), Smole, ki ga je avstrijska policija imela že z dvanajstim letom na seznamu frankofilov in je že v študentskih letih kazal pre-rodno miselnost, ki sj je v tujini razširil obzorje ter imel možnost, da sam prisluhne novemu življenju in utripu svobode, imel priložnost, da z lastnimi očmi spremlja razvoj industrializacije in vsa napredna stremljenja, je moral po vrnitvi v Ljubljano globoko občutiti zamudništvo in zaostalost svojega naroda ter z bolečino meriti brezno, ki je delilo Kranjsko od Evrope Sniolfe, ki je kazal svoje svobodoljubje tudi i dejanji kot graščak na Prežeku, je bil najbolj poklican za to, da je zaradi svojega družabnega in finančne- ga položaja zbral okoli sebe družbo ena- I njegovi sicer nedostopni izvoljenki. Ne uAtntclp^ln rrUil ^ Artr rt 1 /A r* n n tipa 1 a rv« P »-n i r l/rr»,K I O- komislečih. Francoske lože so bile sicer prepovedane, po reokupaciji Kranjske so vsakega uradnika podvrgli temeljiti preiskavi glede članstva v prostozidarski loži, toda vse kaže, da' se je kljub temu tudi v Ljubljani oblikovalo po italijanskem vzoru »tajno demokratično in proti-absolutistično društvo, v katerem so brž- glede na vse to pa Prešernov krog, literarna elita takratne Ljubljane, v dobi temnega nazadnjaštva na dogodke, ki so kar klicali po spremembi, ne bi mogla reagirati z begom od življenja, s hedonističnim pijančevanjem, in to še potem, ko je sama na sebi v zadostni meri občutila bič cenzure (Čebelica), obskurant- FRANCIŠEK SMERDU: FRANCE PREŠEREN Kranj, Prešernovo mesto, bo prihodnjo pomlad dobil izpod roko akademskega kiparja prof. Frančiška Smerduja 4,70 m visok, doslej najmonumentalnejši kip Franceta Prešerna, mi vsi pa najobsežnejšo plastiko, ki je bila doslej ustvarjena v Sloveniji. S pomočjo profesorja Petra Lobode, docenta na Akademiji za likovno umetnost, oblikuje eden najvidnejših slovenskih kiparjev velikega pevca kot zdravega, upornega Gorenjea, Močno doživetje njegove poezije jo narekovalo tov&rišu Smerduju novo, bolj verno podobo Prešerna, kakršno so doslej zaman iskali nnši likovni umetniki. Tov. Smerdu je ustvaril že dve Prešernovi poprsji in dobil 1948. leta Prešernovo nagrado. Za novo plastiko je napravil osnutek in skico že lani. Na sliki vidimo kip, kakor je bil v začetni fazi dela. čas razpravljali o političnih, svetovnonazorskih in kulturnih vprašanjih, ki njih javnega obravnavanja mettemichovska policija ni trpela« (Ziherl), saj se je javnega mnenja tako bala, da je v vseh glavnih mestih gubernijev ustanovila tajne poštne lože, kjer so odpirali in prepisovali zasebna pisma. Kdo drugi kakor Smolčtov in Prešernov krog bi mogel biti tisto tajno društvo, čigar »zaključene in s plaščem skrivnosti odete zabave« 60 bile »manj nedolžne in bolj nevarne« (Lippich), kakor zabave starih časov! Ne le Smole in Prešeren, ki je bil »prepričan in dosleden svobodomislec in nasprotnik vsakega reakcionarnega fevdalnega absolutizma« (Ziherl), tudi čudaški Jakob Zupan, ki je bil za omejitev papeževe oblasti in bil prepričan, da Cerkev ne bo imela nobene izgube, ako ukinejo meniške redove, dalje svetovno razgledani Čop in drugi pričajo, da »komisija za uničevanje vina« ni bila tisto, za kar se je izdajala. Vse stremljenje čebeličnega kroga kaže, da je bil to »v bistvu napreden slovenski politični krog. Saj je znano, da so bili pod pogoji predmarčnega absolutizma v Avstriji, Rusiji in drugod literarni krožki in skupine na 6ploh nekako nadomestilo za politične stranke (Ziherl). Ako torej srečujemo v čebeličnem krogu in v »komisiji za uničevanje vina« ista imena, pač ne bo težko zagovarjati domneve, da so bili smotri obeh krožkov v bistvu isti. Res je, da sta bila njena člana Crobath in Smole znana kot prijatelja žlahtne kapljice in sta zavajjala tudi Prešerna v pivsko družbo, toda nič ne kaže, da bi bilo pijančevanje njuna glavna lastnost, zaradi katere bi pripisovali komisiji zgolj pivsko ozadje, tudi ne priča noben vir, da bi bil Prešeren že v tej dobi vdan pijači; najodličnejše ljubljanske družbe bi ga bile v letih 1833 do 1838 mogle priznati za svojega člana (Kidrič), saj je Prešeren užival tudi popolno zaupanje sodišča, ki mu izrečno priznava, da bo znal najti način, da privede svoja dva varovanca Lovšina na pravo pot. Prijateljstvo s Čopom pa bi kakšno eventualno pretirano nezmernost — »pravo turško življenje« — gotovo preprečevalo in preprečilo. Veliko tehtnih domnev govori torej za to, da moramo Trdinovo sporočilo o tajnih sestankih sicer sprejeti, vendar energično zanikati njih pretirano pivski značaj, zlasti tudi zaradi tega, ker je zelo dvomljivo, da bi hotel Čop v tako družbo sploh zahajati. Tudi moramo vedeti, da spada čas obstoja te »komisije« v Prešernovo ljubezensko dobo, ko si je Prešeren zlasti prizadeval, da bi njegovo obnašanje ugajalo etvo nazadnjaškega kroga (abecedni boj), nepomirljivosit cerkvene oblasti (J. Zupan). Skopi podatki o komisiji in imena njenih članov, prikazana v okviru dobe in doigodiklov, zlasti še imeni Prešerna in Smoleta — zadnji je na lastne oči poznal življenje naprednejših zahodnih držav — vse to samo potrjuje domnevo, da je bila »komisija za uničevanje vina« tajna družba, ena izmed tistih družb, ki so bile v vsakem večjem mestu takratne predmarčne Avstrije. Ne smemo se čuditi, da je postal Prešeren član taijne družbe, dasi 6e je dne 24. julija 1829 z reverzom obvezal, da nima nobene zveze s kakršno koli inozemsko ali domačo tajno družbo, oziroma tajnim bratstvom, in če bi tudi bil član, se bo članstvu odpovedal ter tudi v bodoče ne bo pod nobenim pogojem stopil v kako tajno družbo (Žigon). Tak reverz, združen s prisego, je zahtevala takratna državna uprava od vsakogar, ki je stopil v državno službo. Prešernu, doslednemu nasprotniku metternichovskega absolutizma, pač ni bilo težko prelomiti izsiljene prisege, ko je šlo za vse višje in čistejše smotre — za napredek naroda. Tudi nas ne sme motiti, da so se člani komisije Shajali na javnih mestih, kakršna so bila n, pr. reduta in gostilne. Tako so laže prikrili sestanke, shodom pa dali v pivskem okolju tisti lažni namen, ki ga je izražalo ime »komisije«. Sestanki v zasebnih stanovanjih bi bili pri Tazviti ovaduški mreži ne le otežko-čeni in bolj opazni, temveč tudi nevarnejši i za družbo i za njih gostitelja. Kdor namreč dž. hišo ali stanovanje v najem ali na razpolago sestankom tajnih družb, ta je njih sokrivec in se kaznuje, ako ni njih član, z zaporom enega do treh mesecev, ako se primer ponovi, s strogim zaporom treh do šestih mesecev, eventualna najemnina pa propade. Ako pa je on tudi član družbe, mu propade najemnina in se kaznuje s strogim zaporom od enega do treh, pri ponovitvi pa do šest mesecev. (Kazenski zakonik §§ 287, 2%, 291.) Kljub strogim ukrepom pa tajnih družb le niso mogli zatreti. Ako je res, da je bil ustanovitelj »komisije za uničevanje vina« Andrej Smole, bi mogli njen nastanek datirati že z letom njegovega povratka v domovino, to je leta 1831, ko so bili vtisi iz tujine najbolj živi, želja po spremembah najboilj vroča, razočaranje nad domačo zaostalostjo najbolj bridko. Ker se je tajna družba shajala nekako deset let, bi mogla prenehati tudi 6 Smoletovo smrtjo v letu 1840, s čimer bi bila potrjena i letnica nastanka i njen ustanovitelj. Nikakor pa je ne bi datiral šele v leto 1833 (Kidrič), ker ni za. to nobenih oprijemljivih podatkov. Resničnost tajnih sestankov in tudi Prešernovo članstvo si lahko overovimo iz sočasnega vira. Ko je bil češki pesnik Karel Hynes Macha v Ljubljani, si je dne 29. avgusta 1834 med drugim zabeležil tudi tole: ». .. govorili smo o Korošcih. 0 Slaviji. Pustili smo Slovane živeti .. . Povabilo za drugi dan na tajno mesto..,« S to beležko dobi Trdinovo izročilo neovrgljivo stvarno podlago. — Vzdušje, v katerem so se eešli Mdcha, njegov sopotnik štrobach, Prešeren, odvetniški praktikant J. Toman, profesor Hcinrich in Crobath v eni izmed trnovskih ali krakovskih gostiln, je dihalo domačnost slovanske sloge. Ko so se temeljito pogovorili in spoznali M&chovo mišljenje: proticesarsko usmerjenost, ljubezen dG slovanstva, simpatijo do emigrantov poljske vstaje, revolucionarnega duha in verski nihilizem, je bilo čisto naravno, da so povabili oba Čeha na tajni sestanek »komisiije«, ki pa se ga nista' mogla udeležiti, ker sta prihodnji dan morala po pripravljenem načrtu oditi. Na podlagi rečenega moram0 vključiti v komisijo še Heinricha in Tomana, Prešernovo članstvo, ki ga Kidrič postavlja šele v leto 1836, pa pomakniti vsekakor že v leto 1834, verjetneje pa še dlje nazaj v leto 1831. Prešernov krog je stal sredi življenja, spremljal z odprtimi očmi vse takratne dogodke in s tankim posluhom prisluškoval utripu porajajoče se svobode. Vsa Prešernova poezija je živ dokaz za to, Prešeren, ki je doživljal bridko študentovsko dobo, navezan na sredstva svojih inštrukcij, ki je od doma poznal težaven položaj kmeta, kot pravnik do dna spregledal podkupljivost upravnega aparata, pokvarjenost družbe, nesmiselne ukrepe, in moral vse v sebi zatajevati, ker zaradi cenzure tega ni mogel javno razglašati, je pač potreboval krog njemu sorodnih ljudi, s katerimi si je mogel za zaprtimi durmi v prijateljskem razgovoru olajšati srce. Njih prosvetljenski in demokratični razgovori res niso imeli vpliva na kakršne koli spremembe, vendar so bili v mejah njih možnosti plodni in blagoslovljeni. Stremljenje tega kroga je dalo narodu kulturo 'n izobraženost jezika in ga očuvalo marsikakih nepravilnih stremljenj (ilirizem). Zavedali 60 se, da je boj za materinščino uspešen odpor proti tujim kultumo-političnim vplivom, »da kranjščina ni samo splošen deželni jezik, temveč pomišljajo bolj izobraženi ljudje dati kranjski književnosti večjega poleta« (Kastelic). Vsa poznejša Smoletova založniška dejavnost, ki naj bi bila kronana s političnim listom »Ilirske novice« in z literarnim časopisom »Ilirski Merkur«, jasno kaže, da je Smoletov, Prešernov in čebeličim krog imel poleg pre-porodnih teženj tudi čisto politično smer, napredni program, ki ga je hotel izvajati s sredstvi, ki so bila takrat pod strogo cenzuro pač mogoča. Dušan Ludvik RAZSTAVA SKIC IANEZA ŠUBICA Narodna galerija v Ljubljani pri* reja v svoji mali dvoramj v počastitev; stoletnice rojstva enega naših veliki® slikarjev, Janeza Šubica, razstavo nje* go vi h osnutkov in risb. Kot so pri nas pogoste razstave končanih, velikih likovnih dol, je pogled v delavnico likovnega umetnika redek, zato pa toliko botlj zanimiv, poučen iin važen. Po skicah, osnutki* in različni/h zasnovah za eno samo sliko šele spoznamo, kako težko j® umetnikovo delo. Sele potem ga lahko prav ocenimo in cenimo. Sedanja razstava kaže razvojno pot Šubičevega dela za posamezne slike, razne študije, komponiranje oseib in predmetov proučevanje posameznosti, zlasti rok, glave, raznih draperij, njih popravljanje in predelovanje. Gradivo na® kaže razvojno pot od študije im skice do končane slike. Janez Šubic in pet let mlajši brait Juri j izhajata iz stare podobarske dru-žine v Poljanski dolini. Obrtniško strani slikarstva sta se deloma priučil® že pri očetu. Kasineje sita delala pri Wolfu v St. Vidu nad Ljubljano. Janez jo odšel prvi iz domovine, učil se j® v Italiji, a kasneje živel na Dunaju, v Praigi iin na Bavarskem. Delali je velike cerkvene slike za naše vasi. Zaostali okus naišega podeželja še ni od" govairjail njegovemu kvalitetnemu sli' kairstvu, kakor je sicer bilo jasno, prijetno in oblikovno realistično. To m™ je nemalo zagrenilo veselje do dej® pri že itak težkih materialnih pogoji slovenskega umetnika v tu jini. R«f' stavi,jeme skice kažejo. da Janez Suhi« po nairavi ni bili trpek, saj so polo® šegavosti im duhovitosti. Bolj kot cerkvene slike Janeza Šubica so z« dobo, v kateri je živeli, važni njegovi portreti domačih, ker s* je v njih prvikrat pojavil v sl o ven' skem slikarstvu resničen podeželski človek. Dalje so na razstavi osnutk® za freske v ljubljanskem muzeju i® za muzej v K a i s e r j sTau ter n u nn Bavarskem ter izredno tamko občutene p0" krajine v Italiji in na Češkem. Ves čafl v tujini se je Janez Šubic zanimali ** kulturni razvoj doma. Za Stritarjev’ dunajski »Zvon« je risal glave, iol' cialke in ilustracije, na primer za Le** siiikovegn Ubežnega kralja ali za P.re" šernov »Krst pri Savici«. Tz romantik® in klasicizma se je njegova narflva prebila v realizem, kar je odgovarjal0 tedainjemu splošnemu stamju v evropskem slikarstvu, čeprav z neko zakas-nelostjo, kar je pri nas v tej dobi i,n tudi kasneje še obči pojav. Nekaj Pa kažejo razstavljene skice Janeza Šubica: izredno velik in resen napor obvladanju svoje stroke. Med njegovimi slikami lin skicami je ostro vidna razlik n. Slike so že vnaprej namenje* Janez Šubic; Kmetica bere ne zaostalemu okusu sodobne publik* medtem ko kažejo skice mnogo naprednega iskanja in intimnega slikar skega izraza. Asta Znidarčič-Petrč Prešernova spominska razstava V dneh, k0 praznujemo 150. obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna, je v Ljubljani odprta tudi razstava, kii naj ga nam približa ne le kot našo največjo umetniško osebnost, ampak tudi kot naj-dozorelejšega, evropsko izobraženega predstavnika svoje dobe pri nas. Od obeh povojnih prikazov njegovega dela in pomena (leta 1946 in 1949) se današnja razstava loči prav po poudarku njegove široke razgledanosti, ki mu je med drugim pripomogla do častnega mesta v svetovni literaturi. Z razstavnim-gradivom, ki obsega najznačilnejše izvirne rokopise, knjige in slike iz zbirk Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Narodne in univerzitetne knjižnice, Narodnega in Mestnega muzeja, 6o prireditelji opremili tri prostore v Mestnem muzeju. Vsaka od sob /* . J. / • vendar jo bila živahna. Ze v ! «0 i*. videlo, da imajo gostje Je Izročil v znak priznanja diplome. Klenovšek ! Navzoča sta bila tudi Ivan In Franc Klanšck, ki sta zaposlena pri rudniku že nad 50 let. 49 let delajo pri rudnllcu: Frunc Železnik. Jože Toman. Matija Ro?nih, Franc Ravnikar In Alojz Berčič. Slavljencem so čestitali predsednik upravnega odbora rudnika Trbovlje-Hrastnik ter zastopniki sindikata rudarjev. — S. S. slab sistem igre in da se no bodo ; mogli upirati taktično boljši igri Orvene zvezdo. Prvi gol je dal v 8. min. Tomaševič a 6 minut pozneje je Zvezda vodila z 2:0 (Jezer kič). Napadi Crvene zveade so postali pogostejši sredi polčasa. V SO. minuti je bil uspešen Vukosavijevič, v 25. minuti Mitič, v 88. in 41. minuti Toanaševič, ki je ©olirt A U ste res v stiski, da je treba prositi za pakete? Jugoslavija ima daues v Ameriki n •>- iskrenih prijateljev, Slovenci Jr, zlasti med našimi ameriškimi ro-J®*1# ki so doslej poslali že mnogo j‘*8(jeeuih daril svoji stari domovini, so predvsem zdravila in opreme ■ aašo bolnišnico. Naša univerzitetna linica jo prejela iz ^merike ve- 1,'uasB D llfc ‘ica ■■ «—....- - ,____________1M -- It*® ^dragocenih knjig, ki_ bodo zelo ta?3j,-1*6 Pri vzgoji mladega kadra dr, 1V*h zuanstvonikov. Tako je med j ttgimi slovenski rojak zdravnik ^.Zaletel poklonil medicinskemu od-univerzitetno knjižnice svojo ».“'Pletncr zasebno medioinsko knjiz-Poleg teh in podobnih daril pa » 3l ameriški rojaki še neprestano & latoTi” Podpirajo svojo sorodnike, pribije in znance v stari domovini. Gih se poslužujejo vseh mogo- ^4“ sredstev, samo da dobijo paket iz Bo» frdo laž(,j° in si izmišljajo vse Men0 ’ samo da dobijo paket. Milan Han ®k’ slovenski izseljenec, ki listo " pišo v ainoriSke izseljenske Je letos spomladi po dolgih letih tt* o 1 svojo .v0toev ^ bi _____________: ________ sil j® .vtise podrobno opisal v izseljen-listih. Med drugim je pisal, ka- t ja v svoji ožji domovini Beli Kra-‘ obiskoval znance in prijatelje. frit>or 't0*l 80 povsod so jim Sw?ra,viii cele gostije: na mizo so L^®?li svinjine in klobas ter boljšo Sova 1'2° kota«, Toliko je bilo Uiiai 1 toga, da si potem že ni več v _ nadaljevati obiskov, ker je bil r?snem strahu za svojo prebavo, ii 36 pobaral znanco in prijatelje, *Šni° Ba *a'!0 gostoljubno stregli: °bun' mi v Ameriki pa dobivamo datn ? sporočila, kako tukaj stra-ve"-. ker vam vse poberejo pri ob-vs« oddajah. Kakor kaže, pa ni 86V':18to tako.« In so mu — v zadregi takn ~ priznali, da res ni vse »čisto dnini, in da jim kljub obveznim od-*rebe! Preo®J ostane za lastne po- kriw®P® koristoljubje je dostikrat ^saS' da s® C®1° WudJe, ki jipi ni-Qa „ ne manjka, pridružijo »lovcem jg ^riške pakete«. Neka žena, ki vojno živela res v težavnih Wn ®rah — danes pa mož in i>troei »t«n.,2aslužijo in stanujejo v lepem v a ® a"ju — je n. pr. pisala sestri feva ,ki je morda trikrat večja otfofi,°d nje, o »težkih časih« in so je Sestro veselila, ko je prejela od n.,Paket in v njem ponošen plašč SrjJL®*®! obleke, ki ji jo bila vsa "'islii a in preozka. Ta žena ni po-Sokoin* lia'* hi na vs® to roki11 njena naslovljenci v Ameriki iu koliko izgublja s tem naša domovina na ugledu, si lahko mislimo. Ameriško izseljensko glasilo »Novi list« dnevno prejema iz stare domovine pisma, polna prošenj. Nekateri prosilci so skromni in želijo malo, drugi pa naštevajo razne drage predmete, ka-£or radijske aparate, zapestne ure, V/H”et.na nalivna peresa, blago za obleke itd. itd. Uredništvo pravi, da nhIi^i?.0t,mor°x po/‘^ati paketov, niti objavljati prošenj, ker bi ee potem n« Pomnožile, in ker uredništvo tudi ne more vedeti, kateri prosilo! N°BVB+I?trn«o tJ0t,'?h?> in kateri niso. Nekateri se poslužujejo celo otrošk kih pisav, da bi vzbudili pri na^lovljeiicih ganotje. Tako imenovani »lovci na ameriške pakete« bi morali od časa do časa pomisliti, da obstoji poleg ameriških Saketov so nekaj, kar imenujemo oveško čast in dostojanstvo. Pomisliti bi morali na tisoče naših najboljših ljudi po tovarnah in vaseh, ki se trudijo, da bi imeli čimprej vsega dovolj, medtem ko pa oni s svojim prosjačenjem podirajo ugled naša domovine, ki si ga je pridobila prav po zaslugi velikih uspehov naših delovnih ljudi. X. s O menzah slišimo včasih več slabega kakor dobrega. V številnih primerih je kritika tud/ upravičena. Kljub težavam pa znajo ponekod dobro gospodariti. Med dobro prištevamo tudi mestno menzo delavcev In nameščencev v Murski Soboti, ki Ima razen ekonomije z 2 ha zemljo, tudi dobro svinjegoj-stvo. Dela na ekonomiji opravijo uslužbenci menze prostovoljno. Tako so letos pridelali ‘i vagona krompirja, večje količine repe, prosa in ostalih pridelkov. Posebno pa skrbi upravnik menze tov. Berke za svinjegojstvo. V hlevu lmujo 33 dobro negovanih prašičev. Letos, ko Je primanjkovalo mesn, so zaklali 13 pitancev s povprečno težo 259 do 300 kilogramov ln so abonenti dobivali ves čas izdatno ln močno hrano. Vrednost obrokov se Je zvišala od 3000 na 4Klil kalorij. Za krmljenje prašičev uporabljajo vse odpadke ln pomije. Nemalo zaslug za hitro pitanje prašičev Ima tudi svlnjarlca Marija Sržen. Menza se bavl tudi s perutninarstvom. Število abonentov Je med letom naraslo od 189 na 390 ln «0 dosedanji grostorl menze pretesni. Zato bo tre-a za menzo poiskati nove prostore. 90 NOVIH UDARNIKOV PRI »PIONIRJU« Novo mesto, 2. de«. Republiško gradbeno podjetje »Pionir«, ki Je na gradbiščih v štirih dolenjskih okrajih v torek popoldne doseglo letni osnovni prozvodnl plan 103,2%, Je 29. november počastilo 1 razglasitvijo 90 novih udarnikov. Na predvečer praznika republiko je bila na sedežu podjetja v Novem mestu svečana proslava in razglasitev udarnikov, med najboljše delavce pa so razdelili 90.000 din nagrade. Na proslavi Dneva republike so (P* . * •• ' *&' razglasili ti udarnikov v tovarni igrač Tovarna Igrač Je prav tako pozdravila državni praznih z izpolnjenim planom. 28. novetabra Je Izpolnila plan 105%. — k. Mesto brez zobozdravnika Metlika, 2. decembra. V Metliki so že nad dve leti brez zohozdraivnlkn ln morajo Iskati zobo-zdravnlško pomoč v Črnomlju. Ker je čmomoljski zobozdravnik preobremenjen, se hodijo prebivalci zdravit še v Karlovac, Novo mesto in v Ljubija-ljano. Takio Izgubijo delavci in name ščenci mnogo časa In Imajo nepotrebne potne stroške. Ker je znano, da so v Kočevju trije zobozdravniki, naj ljudje na pristojnem mestu stvar uredijo taklo, da bo dobila Metlika svojega zobozdravnika. — R. P. ^advor. — V nedeljo Je kulturno-umetnlško društvo v Zadvoru uprizorilo Nušičevo veseloigro v treh dejanjih »Pokojnik«. Neopaženo delo Članov KUD ob vcCerlh je v nedeljo želo velik uspeh. V nabito polni dvorani zadružnega doma smo t občudovanjem gledali novo opremljeni oder s kulisami, ki so Jlli izdelali člani sami. Z uprizoritvijo »Pokojnika« so pokazali, da so sc skrbno pripravili ln da je med njimi precej nadarjenih igralcev. F MEDNARODNI ŠAHOVSKI TURNIR V AMSTERDAMU 0 plasmanu vodanih m naš ^ mojstrov pred zaključkom turnirja .- uuoi nti jm 1 11/.« ui\m jo ^°Ow.:a naročala tovarišu: »Povej ?etQ '• da nisom težko umrla, ker n{er].80 .borila za lepšo bodočnost.« tanic ^ torej žrtvovala svoje živ-matl Pa n® moro sedaj, ko ®°trpJj?tno hčerkine besede, niti malo ket0!®'ik dol »lovcev na ameriške pa-ftderitf sPtoh nima sorodnikov v ia Dlsn enostavno pošiljajo svo- JJarni z velikimi in majhnimi žeta i Uredništvom Izseljenskih listov *jjtll,V?saWeznikom Neka ženska iz .1® colo pisalo popolnoma l,*(ln 1 11 človeku v Arnerlki, da jo iTOo oblečena in da naj ji krznon plašfr. Kakšen vtis 0 takih in podobnih pismih hčerka partizanka, ki je Amsterdam, 2. dec. Ostala so samo še štiri kola. do konca nuMinarodnega šahovskega turnirja v Amsterdamu. Analiza dosedanjega poteka turnirja kaže v prvi vrsti to, (Ja je veliko število udeležencev enakovrednih. To kaže tudi na pravo vrednost tega turnirja, ki ga štejejo poleg ofioielnlh FIFI-nih tekmovanj za najmočnejši povojni turnir po turnirju v Gronlngenu. Zato je zaznamovano tudi tako veliko število prekinjenih partij in majhno število zmag pri nadaljevanju teh partij. To. dn Se je več kot polovica odigranih partij končala neodločeno in da so med udeleženo! znana imena velemojstrov ln mednarodnih mojstrov, prav tako potrjuje vrednost tega turnia-ja. Med vsem potekom turnirja 80 na čelu tabele vsi svetovni velemojstri, ki so sl pridobili pravico za nepo-sredno sodelovanje na turnirju kandidatov za naslov svetovnega prvaka. To sieer potrjuje, da zavzemajo v šahovskem svetu prvo mesto, vendar Pa govori majhna razlika po točkah med njimi in drugimi udeleženci kaj jasno o pravi moči drugih Igralcev. Skupino vodilnih igralcev »talno sestavljajo velemojstri Reshevsiy. Naj do rt, dr. Euwe in Stahlberg, ki so vsi kandidati za naslov svetovnega prvaka. V njihovi vrsti je nepretrgano in popolnoma enakovreden tudi jugoslovanski mednarodni mojster GUgorlč, ki je bil nekaj časa tndi že v vodstvu in še zmeraj pomeni resnega tekmeca za vrstni red vodilnih igralcev. (V vzamemo v poštev, da Je (Jligorlč popolnoma ne-pričnkovajio Igral neodločeno z Igralci na dnu tabele in izpustil iz rok že dobljeno partijo, smo lahko zadovoljni tudi z njegovim mestom na tabeli. Za to govori tudi še okoliščina, dn je filigorič še vedno nepremagan na tem turnirju, obenem z Najdorfotn Re?hovskym, dr. Eirne-,;om in Stahlbergom. Najdorf je dokazal svojo moč tudi aa turnirju kandidatov v Budimpešti, na olim-piadi in na Bledu. Na čelu tabele je popolnoma zasluženo. Reshevsky in Stahlberg »ta močna PTaitika in njuno mesto na tabeli ustreza njuni moči in trenutni formi. Čeprav so jisfoiSGjni tsrnir v Mariboru Maribor. 2. decembra. — Uredništvo »Vestnika« jo organiziralo šahovski turnir v proslavo 5-letnice FLBJ in 10-letnlce OF. Turnir se je začel dne 29. novembra. V njem sodelujejo ti-le igralci: .(vrstn! red po žrebu 1. ing. Mešiček (Maribor), 2. Konič (Maribor), 8. Mišura (Maribor), 4. dr. Ne-, — .. , — -- m0o (Maribor), 5. Kukovec (Maribor), od KeshevBkcga pričakovali več kot [ C. TTdovčič (Zagreb), 7. Bertok (Za- od Najdorfa. ne smemo pozabiti, da ° «*------" » — ■** Je Najdorf od AVBO-turnirja sem vendar igral več in je imel več uspeha kot Beshevsky, ki jo le redko nastopal na turnirjih. Bivši svetovni prvaik Euwe so jo moral zadovoljiti z mestom zn Gligoričem. s kateriih je sicer igral neodločeno. Takoj za Euwejem iu tik ob vodilni skupini jo zavzel mesto jugoslovanski mednarodni mojster Pirc. Kot zmeraj je Piro tndi to pot po- greb), 8. Kostič (Beograd), 9. Ketiš (Maribor), 10. Kos (Maribor), 11. Fu-derer (Zagreb), 12. Krulo (Maribor). I. kolo so je začelo 29. novembra popoldne. Doseženi bo biili ti-le rezultati : Mešiček—Krnic, remi Konič—Fude-ror remi, Mišu ra—Ko« prekinjeno (z boljšim položajem na črnega, ker ima figuro več), dr. Nemec—Ketiš prek. (kaio na remi), Kukovec—Kostič prc- W AvT0prpdnostli1, II. kolo dne 80. novembra. Izidi: proti koncu turnirja. Glede ma na- bi %£% ToduSfiktt' !p^kC-?®a' Dosedanji rezultati dr. Trifunoviča - J-™«6'1 PO*lc«a ./a črnega), nas ne morejo popolnoma zadovoljiti Vsekakor ne bi smel dopustiti, da bi zavzel slabše mesto kot peto. Bes pa je, da ga Je potrl nepričakovan poraz v prvem kolu, ko je igral z Van den Bergom in da je zaradi tega tudi igral več iger neodločeno, kakor pa bi bilo treba. Vendar pa tudi Trifunovičev plasman v celoti ni tako slab, je pa kljub temu nezadovoljiv, ker ne kaže toga, kar Trifunovič v resnici zmore. Rezultati prekinjenih partij: XII. kolo: Pirc—Gudmundson 1:0. Ivetiš—Kukovec prok. (boljša pozicija za črnega), Kos—dr. Nemec 1:0, Fu-derer-—Mišura 1:0, Mešiček—Konič 0:1. III. kolo: Konič : Krujc remi, Mišura : ing. Mešiček 0:1, Kukovec : Kos 1:0,, Udovčič : Ketiš 1:0, dr. Nemec : Fuderer remi, Bertok : Kostič remi. Stanje po III. kolu: Fuderer in Konič 2, Udovčič 1.5 (1), Bertok, Krulc, ing. Mešiček 1.5. Kukovec 1 (2), Kos 1 (1)„ Kostič pol' (2). dr. Nemec pol (1), Ketiš 0 (2). Mišura 0 (tt. V nedeljo bo prost dan. Odigrali pa bodo prekinjene partijo. O turnirju XIV. kolo: Szabados— Stahlberg 0:1. i lzlla.ia po vsakem drugem kolu bilten, XV. kolo: GJigorič—Stahlberg remi. j aa katerega se lahko naroči pri Ob-Van den Berg—-Krnmmer 1:0, Trifu- ; lastnem šahovskem odboru v Marlbo- novič — Szabados remi, Kotnauer-Bossolimo remi, Gudmundson — Van Scheltinga 1:0. ■ Stanjo po XV. kolu, če upoštevamo prekinjene partije, je naslednje: Najdorf 12 in pol, Reshevsky in Stahlberg 11 Gligorifi 10, dr. Emve !> in po! Pire. Rossolimo 9. Pilnik, Trifunovič 8, 0’Kcl!y 7 ln pol, flonncr 7, dr. Tartakdw»r fi in pol, Gudmnnd-som, Foltys iu Van den Berg ti, Van Scheltinga in Kotnauer 5. ru. Četrto kolo, medtem ko to poro čamo, razen partijo Kos : Udovčič 0:1, še ni končano. SIMULTANKA VEU3MOJSTRA KOSTICA Rogaška Slatina. — Šahisti Rogaško Slatine so praznovali 29. november s številnimi srečanji. Med dru-Tlmi jo imel simultanko Iudi velemojster Bora Kostič na 40 deskah. Izgubil J« dve. remiziral pa 11 partij. proti koncu polčasa zastreljal enajstmetrovko. V drugem polčasu so gostje zaigrali nekoliko boljše, vendar so prejeli še dva gola, enega pa so dali sami. V 48. minuti je rezultat povi-sal Vukosavijevič. v 62. minuti je dal gol Tomaševlč, v 94. minuti pa je dal edini gol za Odred Keržan iz enajstmetrovke. Sodnik Božina je bil slab in ni imel potrebne avtoritete. Tako na primer ni izključil zaradi grobe igre branilca Crvene zvezde Stankoviča. To sodnikovo napako je moral popraviti kapetan Grvene zvezde Mitič, ki je izključil igralca Stankoviča v 83. minuti. Stank« Republiško prvenstvo Maribor. — Tu je bila 30. novembra nogometna tekma med domačim Branikom in Nafto iz Dohfjo Lendave. Zmagala jc zasluženo Nafta z reauil-tatoih 3:0 (3:0). Nafta si je s to zma- fo izboljšala svoj položai na lestvici, er Je razveljavljena tekma med njo ln Branikom in jo bodo odigrali v Dolnji Lendavi. Mladinska tekma v Ljubljani Danes bo v Ljubljani tekma za mladinsko republiško prvenstvo in sicer mod Korotanom iz Kranja in Odredom, Zacete“ ^ Gorjancih, ilustriral A. Koželj. Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji gori. Ilustriral Fr. Kunaver. Oton Zupančič: Kanglica, uredila A. Glazerjeva. Ilustriral V Lakovič. Ferdo Godina: Ptice selivke. Ilustriral Evgen Sajovic France Prešeren: Uvod h Krstu pri Savici. Ilustriral Riko Debenjak posebne priloge v bakrotisku. R L. Stevenson: Otok zakladov. Prevedel Pavel Holeček S. Thompson: Cmi kljusač. Prevedel Pavel Holeček. Ilustriral Ive Šubic. Janez Gradišnik: Hrastov log. Mladinska igra. idu Taufer-Llli Novy: Mojca in živali. Mladinska igra Ilustrirala Marlenka Mykova. Za mladino: Anton Ingolič: Na prelomu. Jože Kerenčič: Mati išče mojstra. Ilustriral Janez Vidic Marička Žnidaršič: V zbirki Mlada potar Pestpi izpod Snežnika. (obvestila) Opozarjamo vse vollvoe mesta Ljuh-liane, dn se preprliSajo v vollvncm Imeniku svojoga rajona, ali so vpisani v volilnem lmenlko. Rok za vpogled in popravo volilnega lmenl-Ijov traja snmo do zaključno 8. decembra tega leta. — Mestna volilna komisija. OBVEŠČAMO VSE VOLIVCE na območju RLO IV. da se je Komisija za volilne imenike preselila iz dosedanjih prostorov v SncžniSki ulici (leseni provizorij I.) v nove prostore na PreSernovo cesto 1. pritličje desno, poleg tajništva 10 RLO IV. — Reklamacijski rok za vpis v volilni imenik je do 8. decembra 1950. V to svrho Je uvedena dežurna služba pri volilnem imeniku in to vsak dan od 7 do 12. ure in od 15. dn 19 ure; dežurna službn trnja od dneva objave do navedenega roka. Tajništvu lO RLO IV.. Ljubljana. KOMITE VLADE LRS ZA LOKALNO INDUSTRIJO obvešča glavno osnovne in končne potrošnike, da bo zaključeval pogodbe iz proizvodne stroke 116/p in 118/e tor 117 strojegradnjo, sadni milni in (rnojnične črpalko od 1. do 30. XII. 1950 »Biro za prodajo« Komiteja vlade LRS za lokalno industrijo na skupnom sklepanju v Zagrebu na Zagrebškem velesejmu, kjer se bo vršilo zaključevanje tudi za ostalo proizvodno stroko. Potrošniki izven Zagreba lahko dostavijo tudi pismena naročila, opremljena e številko in datumom planske dodelitve kontingenta po navodilih Odredbo o sklepanju pogodb direktno na navedeni naslov: Zagreb — Zagrebški velesejem. Prosimo vse potrošnike, da k zaključevanju čimprej pristopijo. POZIV ODLIKOVANCEM! Zaradi podolitve odlikovanj se pozivajo spodaj navedeni tovariši, da dvignejo svoja odlikovanja pri Mestnem odboru Z voza borcev NOV Celjo-mesto v najkrajšem času: Usar M. Milka. Kaco I- Anton, Cverk E. Rok, Trdin I. Ana, Polajnar A. Jože, Funkcij I. Ivan, Majcen I-Ivan, Čeh I. Ivan, Lavrinc M. Jakob, Jurkovič I. Ludvik, retan F. Franjo, Kastelic F. Frano, Berglez J. Mihael. Žagar K. Edvard, Laubili A. Jože, Tavčar F. Franc, Bokalič P. Ivo, Predovnik I. Albin, Kambur I. Marija, Zupančič M- Rajko, Poteko I. Ivan, Vovk J. Karl, Albert S. Stanko, Krošelj ali Koželj F. Božidar, Boro-vič M. Viljem, Kirn J. Mairlja, Brvar F. Ivan, Šuštaršič J. Marko, Cokan A. Drago, Golež F. Milan, Guzoj F. Janez, Gorenšek I. Matija. D rev A. Alojz, Ofic A. Anton, Majcen B. Bernard. Cczaj J. Ignac, Brecl K. Karol, Bolnik I. Štefan, Ivančič A. Albert, Vipotnik F. Marija, Posega P, Ivan. Kirn ,T. Reza, Ferkaš I. Franc, Pečnik I. Ivan, Jelarčič J. Viktor, Brvar F. Franc, Marija Nežka, Špe-glič A. Karl, Gregorčič I, Ivan, Do-manjko A. Mijo, Guma J. Justin, Strusnik U. Valentin, Bovšnik A. Viktor. Pinter F. Frano, Ulaga M-Franc, Kamenšelk B. Pavel, Lavrino M. Jaka, Vidio I. Ivanka. Volk J. Otrli, Jager F. Anton. Guzelj M. Martin, (Žugelj), Herman A. Alojz, Novak I. Lovrenc. Cvetko F. Ernest. Špeglič A. Slavka, Žagar F. Viktor, Usar M. Milka, Kastelic F. Franc, Huder H. Ivan, Orožan M. Konrad, Strah F. Albin. Mestni odbor Zveze borcev Celje OBVESTILO Obveščamo vse interesente za karoserije Ford Eifel. Adler-Juaior in Triumph. Renault-osehni, Peugeot, Skoda 1109. Fiat 1100, Tempo 3.5 tone, Lancia Augustu in Aprllia, da se nahaja nekaj navedenih karoserij od izločenih osebnih vozil pri podjetju SIo-venija-avto, Ljubljana, ter si Jih lahko nabavijo pri imenovanem podjetju v prodajalni na Vilharjevi cesti. Državna podjetja predložijo za nakup naročilnico, privatniki pa potrdilo pristojnega Poverjeništva za lokalni promet Direkcija Slovenija-avto. OBVESTILO! Podjetje »GOSAD«, Ljubljana, Prečna 4. obvešča vse nabiralce, da je od 1. dec. dalje prevzem zdravilnih zelišč samo vsako sredo. To velja za nabiralce na teritoriju MLO Ljubljana. nabiralci iz OLO Ljubljana-okolica, pa morajo oddajati zelišča svoji najbližji zadrugi. Napoved za nedeljo 3. decembra: Pretežno oblačno s krajevnimi padavinami, temperatura ponoči —3, podnevi 12 stopinj. DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD Direkcija za LR Slovenijo v Ljubljani se je preselil iz dosedanjih prostorov na Miklošičevi cesti 19, v Kolodvorsko ulico 22 (bivši Aikademski kolegij). Začasno naj se interesenti poslužujejo naslednjih telefonskih številk: 47-17 za oddelke: direkcija, tajništvo, personalni, računovodstvo 30-22 za oddelke: planski, uprava hiš 37-77 za oddelke: organizacija, imo-vina z grupami, živina, toča, preventiva, industrija, likvidacija elementarnih škod , , 39-33 za oddelke: transport, življenjska zavarovanja Poslovalnici Ljubljana - mesto in Ljubljana-okolioa sta ostali začasno še v prejšnjih prostorih in imata telefonsko številko 87-78. OPOZORILO! Uprava 8 KUD Domžale objavljaj da tov. Poznič Ferdinand ni več uslužbeneo društva. SKUD no priznava nikaklh računov ali dolgov, ki bi jih tov. Poznič napravil na račun društva ali glasbene šolo Domžale. Pozivamo vse. ki so od tov. Pozniča nabavili kake instrumente, dn jih v izogib posledicam nemudoma vrnejo društvu. — Uprava SKUD Domžale. SESTANKI LJUDSKIH INŠPEKTORJEV V četrtek 7. decembra ob 17. uri se bo vršil v III. rajonu sestanek ljudskih inšpektorjev iz vseh sindikatov na območju rajona Moste, in sicer v prostorih RLO-ja III. Ob Ljubljanici (mala dvorana). Sestanek za člane ljudske inšpekcije s terenov pa bo v petek S. doc. ob 19. url v prostorih RLO III Ob Ljubljanici (mala dvorana), za vse terene na območju rajona III. Prosimo člane ljudsko inšpekcije, da se točno in sigurno udeležijo. OBVESTILO Glavna direkcija industrije gradbenega materiala LRS obvešča vso koristnike gradbenega materiala, da bo sklepala pogodbe za reprodukcijo v letu 19M., v času od 1. do 30. decembra na osnovi lanskoletnih kontingentov. Pogodbe se bodo sklepale v prodajnem oddelku direkcije v Marmon-tovi ulici 2. FIZKULTURNIKI PRIMORSKE! V Solkanu je odprta podružnica podjetja »SlovcinijaspOrt«, katera zalaga vso Primorsko z vsemi fizkul-tumimi rekviziti. Gledo dobav se obračajte direktno na novo ustanovljeno podružnico v Solkanu, Ulica IX. korpusa 158, telefon 22. — »Slovenijasport«. centraln Ljubljana. •PRESKRBA DELITEV KAVNIH NADOMESTKOV IN TOALETNEGA MILA Poverjeništvo za trgovino in preskrbo MLO Ljubljana obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo po 250 gramov kavnih nadomestkov na odrezek republiške dopolnilne preskrbe St. 5 živilskih nakaznic »R« in »RS* november 1950. Nadalje si lahko potrošniki mesta Ljubljane nabavijo na živilske nakaznice D—1, D—2 in D—S za mesec november 1950 toaletno milo in sicer: D—1 po 200 gramo v D—2 po 100 gramov D—3 po 100 gramov Toaletno milo se doli na odrezek republiške dopolnilne preskrbe št. 5 november 1950. Kavne nadomestke in toaletno milo dole vse poslovalnice, ki dole racIo-nirana živila. OBVESTILO! Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS Obvešča vse organe, ki razdeljujejo nakaznice, na morajo pri naročilu živilskih nakaznic za mesec januar 1951 naročiti tudi industrijske nakaznice za IV. tromesečje. Opozarjamo, da so do industrijskih nakaznic upravičene osebe, ki imajo še najmanj tri mesece pravico do zagotovljene preskrbe. Premeščeni uslužbenci morajo prejeti industrijske nakaznice na novih delovnih mestih, zato morajo iz prejšnjih podjetij dostaviti potrdila, od kdaj so zaposleni. Za upravičence v starosti 7 do 14 let je uvedena nova vrsta industrijskih nakaznio ID-8. Podjetja, ustanovo in Krajevni (rajonski) ljudski odbori morajo dostaviti naročila nakaznio okrajnim (mestnim) ljudskim odborom v dosedanjem roku. Ker so dosedanji registri potrošnikov že porabljeni,, so prejeli okrajni (mestni) ljudski odbori nove tiskovino. Potrošniki naj sa v te nove tiskovine vnesejo po abecednem redu. Osebe, ki so zaposlene pri izdajanju nakaznic, morajo paziti, kako ravnajo z registri, da bodo 1 zdržali pol leta. Zato naj si preskrbe potrebne mane. Iz pisarne MTP KMETOVALCI POZORI Nabavite si pravočasno lužni kamen, katerega dobite v vaših poslovalnicah v prosti prodaji in na pro-žigosane bone. Lužni k.imen dobavlja vsem podjetjem v poljubnih količinah: Trgovsko podjetje z živili v Ljubljani, Tyr-ševa cesta 31. DIEV1E VESTA------------------------ .Mednarodni jezil: esperanto se lahko naučite tudi potom dopisnega tečaja. Metoda je praktična, lahka in uspešna. Zahtevaite brezplačni pro-spokt pri Zvezi esperantistov Slovenije, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 7. 6125 Za vso absoivento kemije v ponc-doljek. 4. t. m. ob 12. uri na realki obvezen volilni sestanek. 6121 Telovadno društvo Ljubljana-Beži-grad obvešča svoje članstvo in ostale Bežiigrajčane, da ima svoj redni letni občni zbor v ponodeljok, 4. t. m. ob 19. uri v društvenih prostorih na Vodovodni cesti St. 27. Vabimo k čim večji udeležbi. — Odbor. 6098 Razstava osnutkov in skic Janeza Šubica v Narodni galeriji je odprta vsak dan od 10. do 18. ure. 6198 KUD »Vinko Simončič - Gašper« -Dolenjska c. 35, Dom kulture. Danes, dne 3. decembra ob 15. uri otvoritev plesne šole pod vodstvom Lombar Lojzeta. Smučarski klub SD Ilirija obvešča vse člane kluba, da ho v ponedoljek ob 19. uri sestanek v društveni pisarni na Vodnikovi cesti 155. Odbor. 6193 Upokojenci podružnico rajona IV Vičl Naročeni krompir delimo danes (nedeljo) na Tržaški cesti 16 (Podobnik). 6189 SKUD »Janko Premrl - Vojkio« — Ljubljana sklicuje I. redni letni občni zbor, ki se bo vršil 8. decembra v dvorani rajona I, Miklošičeva c. 6 (pritličje desno). Vabimo vse podporne člane in vse, ki se za delo SKUD zanimajo! Za aktivne člane jo udeležba obvezna! — Odbor. 6180 Občni zbor Kluba za konjski šport »Partizan« Je preložen na 7- t- .h*-, pričetek ob 19.80 min. v stekleni dvorani Uniona. Vsi prijatelji kluba in člani vabljeni! — Odbor Maks. Cankarjeva 11-1. »Koteks«, Ljubljana priredi v dneh 2. do 5. decembra 1950 v svojih prostorih Pred škofijo št. 1. razstavo »Svinjska koža — velika zmaga nnših usnjarjev«. Razstava je odprta od 8. do 18 ure Odvetnik dr. Viktor Maček je znova odprl svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Dalmatinova 10, pritličje. -GLEDALIŠČE- RABIO PoročUa ob 8, 12.30, 15. 19.30 22 in 23.55, jutranja telovadba ob 7.05 7 Jutranji pozdrav — 8.15 Lahek jutranji 6pored — 9 Lokomotiva 06-013 se vrača k svojemu delu — 9.15 Slovenske narodne pesmi pojo naši 60llsti — 9.80 Igra godba na pihala komande JA pod vodstvom Stjopana Bleska — 10 Prenos slavnostne akademijo v počastitev 150-letnice rojstva Franceta Prešerna (Prenos iz Unjona) —11.30 Instrumentalno skladbe slovenskih avtorjev — 12 Igra orkester mariborsko radijske postaje pod vodstvom Draga Lorbeka (Prenos iz Maribora) — 12.40 Zabavna glasba in objave — 13 Pol uro ep, pionirjo in cicibane: Iz naših narodnih pripovednih pesmi — 1830 Želeli ste — poslušajte! — 15.20 Z dobrim izborom kandidatov je opravljeno že pol poti — 16 Luka Strojin — 16.80 Položaj kmetov v Egiptu — 16.50 Kmetijski plani za leto 1951 — 17.80 Prešernova Tazetava — 17.45 Tako kandidatko so nam potrebne — 18.10 Prešeren v besedi in glasbi — 19.45 Zabavna glasba in objave — 20 Pogovor a poslušaje! — 20.15 Opera renesanso in baroka — 21 Fizkuituma poročila — 21.10 Plesna glasba — 22.15 Kaj bo jutri na sporedu — 22.30 Iz italijansko in francoske simfonično glasbe — 24 Glasbena medigra — 24.15 Oddaja v itntijanSČint — 24.45 Zaključek oddajo. PROGRAM HADIJSKUI J0LSKIH UR ZA MESEC DECEMBER Za osnovno šolo vsak torek ob 10.30 in 15.80: 5. 12.: Knj tt to ptička prepeva! Oiclfuj-fej in fiij! (No bojmo so vode, snaga je vir zdravja) — za, vse štiri rarrčdo: — 12. 12.: Drobno pismo potuje (delo na naših poštah) za vso štiri razrede) — 19. 12.) Na sptohodU pa, Ljubljani (znamenitosti, in značilnosti Ljubljane — v slikah) — za 3. in 4. razred — 26. 12.: Pravljica: Čarobni moč — za vse fitirl razrede. — Za nižje razrede gimnazij in višjo razrodo sedcmlotk ob 11.80 in 17.30: 1. 12.: Pot v Jajco — za vso tri rasredo — 8. 12.: Emil Adamič — Mladostna leta, za vse tri razrede — 15. 12.: Slike iz življenja Ivana Cankarja — za vso tri razrede — 22. 12.: Emil Adamič — Moška doba — za vse tri razrede — 29. 12.: Zumberak in Zumberčani (zemljepisne im zgodovinsko folklorno značilnosti Žum-berka) — za vse tri razrede. DRAMA Nedelja, 3., ob 15.: Oalderon: Dama-škrat. Izven in za podeželje, ob 20.: Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. I. repriza. Izven. ■Ponedeljek, 4., ob 20.; Cankar: Pohujšanje v dolini šentflorjanski. II. repriza. Izven. Torek, 5. ob 20.: Garcia-Lorca: Dora Bernarde Albe. Red A. OPERA Nedelja, S., ob 20.: Mnscagni: Oaval-leria rusticana. Leoncavallo: Glumači. Predstava za podeželje. Torek, 5. ob 20: Massemet: Don Kihot. Abonma Red C. Sreda, 6. ob 20: Donizzetti: Don Pafl-quale. Gostovanje Otta Ondino. Izven in za sindikate. Četrtek, 7. ob 20: Msscagni: Oavallo-ria rusticana- Leoncavallo: Glumači. Abonma Rod D. KUD »OTON ZUPANČIČ« LJUBLJ. Nedelja 8. decembra ob 20. Vlado Novak: »Pričarani ženin«, komedija v treh dejanjih. Gostuje v hlvšem kinu Moste KUD »FRAN LEVSTIK* VIC Prosvetni dom Nedelja. 3. decembra ob 20.: »Večer smeha I11 zabave«. Nastopajo komiki tov. Mirko, Stlp ln Polo. Predprodaja vstopnic danes od 10. dalje v Prosvet-nora domu tn od 19 ure pri večerni blagajni. SKUD »TINE R02ANC« Dom kulture železničarjev, LJnbljana Nedelja 3. dec. ob 18 Drinklor-Zupan-čič »Pogumni krojaček«. Predprodaja vstopnic od 10—12 in eno uro pred pričetkom v Domu kulture žolezničnrjev. Masarykova 3. OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Nedelja, 8. dec. ob 15. Mollčre: »George Dandint, komedija v 8. dejanjih. Dvanajstič. Režija Cegnar Vladislav. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni od 14. do 16. ure. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja. 8. dec. ob 16.: Shakespeare: »Kar hočete«, za podeželje, — ob 20 Shakespeare: »Kar hočete«. Izven MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 3. dec. ob 14.30: Govekar »Rokovnjači«. SKUD »STANE SEMIČ DAKI. POSTOJNA Nedelja, 8. dec. ob 20.: v domu kultu-re FodOTOva komedija »Matura«. — Predprodaja vstopnic v Državni založbi. SKUD »IVAN KAVČIČ« LJUTOMER Nedelja. 3. dec. ob 15.: Jurčič »Deseti brat«. Četrtek, 7. dec. ob 1930: Jurčič: »De seti brat«. — Režija Slavko Stopar. VESELI TEATER 90’ IZ LJUBLJANE gostuje v Železnikih (Fizkultumi dom) v nedeljo 3. decembra. Dvo predstavi: ob 17.00 in 19.30. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni od 14. dalje. Veliko žrebanje srečk DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE od 8. do 26. decembra 1950 Premije: 800.000, 400.000 in 20(^000 dinarjev Preglejte loterijski načrt, da spoznate novi način igre! KINO -KONCERTI- Sonja Markirati, absolventka srednje glasbene šole klavirskega oddelka profesorice fitrukolj-PoSenelove, bo imela svoj klavirski večer v četrtek 7. decembra ob 20.15 v veliki filharmonični dvorani. Vstopnice po 80 in 20 din so v predprodaji v Knjigarni muzikali). Prihodnji simfonični koncert orko-strn Slovenske filharmonije bo v petek 8. decembra ob 20.15. v Unionu. Ta koncert bo dirigiral mehihunski dirigent Jose Vmques. Natančni spored javimo v torek. Abonentom so vstopnico rezervirane v ponedeljek in torek. Ostala prodaja so začno v sredo zjutraj. Coljane opozarjamo na komorni koncert, ki bo v Domu kulture v Celju v srodo 6. decembra ob 20. url. Spored bo izvajal Mariborski trlo: violinistka Jovdjenijevič BrnndloVa, čelist Bajrlo Oton in pianist Klasinc. PBEBAUNU Smučarje opozarjamo na zanimivo prfedavanjo in film, ki bo v ponedeljek 4. t. m. ob 20 v Mladinski dvorani. Predavala bosta prof. Ulaga in Janez Špindler o opremi, kondiciji, modernih 6tilnih variantah in drugem. — SK Enotnost. Biološko društvo vabi vse svojo člane kakor tudi vse one, ki se zanimajo za aktualna vprašanja iz biologije ha predavanje našega rojaka in znanega genetika iz Zagroba univ. prof. dr. A. Tavčarja o temi »Dedovanje in zunanji faktorji*. Predavanje bo v ponedeljek 4. decembra ob 17. uri v fizikalni predavalnici (bivša mineraloška) na univerzi. 6132 U UBIJ ANA UNION: Jugosl. film »Rdeči ovet«. Kratki film »8e bo kdaj pomlad. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. - MOSKVA: Ameriški (Um »Zmajevo some« I. del, Hrvaški pregled 9. Predstave ob 15. 17, 19 In 21. — SLOGA: Ameriški film »Zmajevo samo« II del. Kratki fUm. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. TRIGLAV: Ameriški barvni film »Nepozabna pesem«, filmske novosti 16. Predstave ob 16, 18 in 20. — SISKA: Ameriški film »Tarzan v Nev Torku«, kratki ttlm Ustvarjalci petletke«. Predstave ob 16, 18 in 20. - LITOSTROJ: Ameriški film »Državljan Kane«, črnogorski me30čnik 4. Predstava ob 20. MARIBOR: PARTIZAN: Amer. film: »Zmajevo seme« I. del, tednik. — UDARNIK: Ameriški film: »Zmajevo seme* II. del, tednik. — POBREŽJE: Sovjetski film »Sinja pota«, tednik. CELJE METROPOL: jugoslov. film »Čarobni meč. Filmske novosti 178. DOM: Avstrijski film »Bell sen«, kratki film Ivan Cankar. KRANJ STOR2IO: angl. film »Pot do • plemstva«, tednik — SVOBODA: Sovjetski film »Našo srce«, kratki film Bratska pomoč. RADOVLJICA: Franooskl film »Človek človeku*, Filmsko novosti 27. JESENICE: Angleški film »Dobavna zgodba«. Filmske novosti 19. KAMNIK: Francoski tjlm »Človek človeku«, Filmske novosti 27. DOMŽALE: Angleški film »Ne zapusti me«, tednik. VEVČE: Italijanski film »Seviljski brlveo«, črnogorski mesečnik 9. BLED: Angleški film »Daj nam danes«. Filmske novosti 18. NOVO MljSTO: Angleški film »Daj nam danes«. Filmsko novosti 18. KOČEVJE: Holandski film »Blago- slov«. mesečnik JA 15. ŠOŠTANJ: Ameriški film »Večna Eva«, srbski mesečnik 28. ROG. SLATINA: Angleški barvni film »Sarabanda«, Obzornik 41. PTUJ: Angleški film »Pot do plemstva«. filmsko novosti 22. SEŽANA: Italij. film »RlgoJetto«, Filmsko novosti 28. VRHNIKA: Angloškl fUm »Johnnr Francoz«, črnogorski mčsečuik- ‘■VESTI IZ MAOTBGRA' V Maribora bo v torek 5. decembrs koncert Mariborskega tria. MESTNO ZABAVNO GLEDALI*®® V ponedeljek, 4. decembra, ob III. program. 3. predstava. -OGLASI TRG. PODJETJE NAR. MAGAPIN ' Ljubljani, kupuje v svojem vtas»* skladišču v Ljubljani. Celovška » sta 50 vsako količino stekleni« • slednjih velikosti: 8 del in 4 del P din 6.— za komad. 5 del po 8 din komad in 7 del po 10 din za kom* ' Pri oddaji določene količine nic Izplača kupnino skladišč« v * tovinl.« KUPIMO tovorni voz na gum«*^ kolesih za 1 vprego ln tovorni PJ na gumastih kolesih za 2 vpres. Ponudbe poslati na naslov: Pfvr. stavnlštvo podjetij jngoSlova®£ cone STO, Ljubljana, DapČevo