Bedno staiye učiteljstva in zahteva po odpomoči. Na javnem splošnem shodu štajerskega učiteljstva v Gradeu, dne 2. februarja 1907, govoril Karel Gassareck. Po originalu poslovenil — ij — Načrt: 1. Pogled nazaj. 2. Državna in deželna politika. 3. Naš gospodarski položaj. 4. Draginja. 5. Kako se napram tej ravnajo drugi stanovi? 6. Kaj hočemo? 7. Kako doženemo svoje želje? 8. Pogled v bodočnost. Pred kratkim je prišla javnost na to, da imamo šolske otroke, ki trpijo glad. Krik ogorčenja o slabem položaju, da imamo otroke, ki se mučijo z duševnim delorn, a se ne morejo do sitega najesti, je šel po deželi. Sočutje se je oglasilo, in v vseh krajih so gledali na to, da odpravijo ta mučni položaj. Lepo znamenje modernega življenja. — Danes je zbrano učiteljstvo velike, bogate dežele. Oao kliče vsem, ki ga hočejo slišati: Mi živimo v bedi — naše delo nas ne preživlja, delo na ljudskih šolah, kjer se naj vzgajajo otroci Ijudstva v bodoče državljane. Edo nas naj sliši? Vsa dežela! Starši naših učencev, kmet v gorah, meščan v mestu, mogočneži v deželni sobi! Ali nas oni razumejo — ali se bo omehčal njih čut pravice, njih čut spodobnosti, omehčalo njih srce? Mi hočemo danes na tem poizkusiti — mi hočemo odkrito in prosto, ne oziraje se na kake poraisleke glede nas ali drugih, odkriti svoj slabi položaj in zahtevati pomoči. Ni na mestu nobeno sramežljivo zakrivanje in zanikanje, odtrgajmo zaveso od očes, položimo prste na rano, zakličimo onim, ki so dolžni za nas skrbeti: Pomagajte! Takoj začetkoma, da izginejo vsi dvomi, pribijmo: Nihče drugi kakor deželaštajerska, deželni zbor in deželni odbor je odgovoren za to, da ginevsili inv siromaštvu vse deželno učiteljstvo — nihče drugi ni pokliean in dolžan po obstoježih zakonih nam pomagati kot deželni zbor v Gradcu, ki-sklepa plačilue zakone in ki čuje nad ravnanjem z deželnim šolskim zakladom. Zato govorimo danes k deželi štajerski in k njenim deželnim zborom. Nobeden član našega stanu ne spada k tej zastopniški korporaciji. Nobeden član našega stanu ne more tedaj voditi naše zadeve na najvažnejšem mestu. Kot slabo nadomestilo je sklicalo učiteljstvo to splošno prosto zborovanje. Mi se hočemo potezati za zaščito pri poslancih. Visokocenjeni člani deželnega zbora, visokocenjeni zastopnik oblastnij, čujte nas — napravite si sliko o našem položaju! Mi pa upamo, da nas boste razumeli in nam zatorej tudi pom agal i. Splošni šolski dolžnosti niso zadostovale naprave prejšnjih časov. Nedostatna je bila priprava stroškov; zato hrepenenje po prevratih: Državni zakon pusti, da imajo dežele stroške za šolstvo — deželni zakon zapoveduje pa šolskim občinam, da plačujejo. Vse se pa braoi poravnavati vsote za šolska poslopja, plačo učiteljstvu, penzijo, učila, nadaljevalno izobrazbo itd. To so pri nas blagoslovi avtonomije! Pri vsem tem se pa iialoži učitelju naloga, takega obsega in take globokosti, da je on ne more premagovati. Odgovoren pa je vrhutega še tudi za neuspehe, ki jih sicer zakrivi sistem. Naši šolski odnošaji odgovarjajo glede na njih uredbo in sredstva njih vzdrževanja samo temu stanju, da ta ali oni oče svoje otroke more pustiti nekaj učiti se, ne pa mora. Šola vlači s seboj ves mogoč balast za takozvano učeno omiko, ki se je pred časom še kot važaa imenovala. Obrobljena pa je z marsikatero kramo, samo da se napravi politiško in versko nenevarna. Samo ljudska šola — šola za ljudstvo v tem smislu, da se vsi otroei nauče v nji najpotrebnejšega za življenje — to sedanja naša šola ni, četudi se mi jako trudimo biti ljudski učitelji. K temu bi v prvi vrsti trebalo, da ona obravnava Ijudstvu potrebno učno snov ia da vzgojuje. Nadalje je samoobsebi razumljivo, da se v šoli ne vzgaja in omikuje čreda, ampak ljudje. Zato se naj vzgojitelju tudi ne da množine 80, 100 in več učencev, ker ni mogoče na toliko množico vplivati y povoljnem smislu. Kjer se zahteva kako eksaktno delo — stavijo se m o ž n e zahteve. V šoli splošnega silenja (Schule des allgemeinen Schulzwanges) pa stavijo nemožue: Odgovornost imajo tisti, ki tako ukazujejo, pa y redu izvrševati nočejo, oziroma ne morejo. Kam pa izginejo velikanske vsote, ki se izvlečejo iz žepov kupovaleev ob višji ceni vsakoterega blaga? Vse ni javno znano, pa popolnoma zakriti se vendar marsikaj ne da. Najpoprej naše državno gospodarstvo! Tribut ogrski, tribut militerizmu! Tribut narodnemu šovinizmu, splošni zmešnjavi! Itd. Poglejmo si sosednje države, ki so boljše vladane. Tu imamo toliko sovraženo Prusijo. Ona stoji finaneijelno izborno. Poglejmo si druge nemške države, vse premagajo gospodarske težkoče brez posebne bede. Kaj je imela vse Francija storiti in kaj je storila! Že zopet koraka na čelu kulture in svobode. Kako varno in mirno, kako dobro živi državljan malih držav — v Švici, na Nizozemskem itd. Pa Avstrijec? — Da, Avstrijec — gleda gospodarskemu polomu nasproti, ker je teptan od popolnoma napačne državne politike. (Dalje.)