Posamezna Številka 30 vinarfcir.
CT5.	! LlDMlain, v Detel M i evgista m
lellXLH
■i Velja po polti t M Mio lato napra].. K BU— m n aaaae „ .. „ 4.80 n MemMJo oeloletgo. „ 55-— ■a oataleiaoaemstvo. „ W-
▼ Ljubljani na dom la salo lato upraj.. K ia aa meaeo „ „1 is. V apml pnlaain■min«,, 3-so
■aa Sobotna izdaja: bi
la aala lato.....K 10-—
■a HemSIJo oeloletno. „ 13'— aa ostalo lnoaematvo. „ 15 —
1		1
	'S4	
		, ' J
	:>	r
	•• t?	
	'v	L A
1 i	/V,	isS
Baeatolpaa petltvrata (M m Itaroka tn 3 am vlaaka aH i)i
pmtoi) aa «M . . . , ya Hf
utn>kT<!M, ..M« K1 roijtt narailltt r 'mar« popaat po dofOTum. Ob aobotah dvo|nt Ur'l
it i j i Poalanoi ^ Baoatolpna poUtvrata K 1* liha]« vsak daa tiviemil aa-
dalje tn prualke. ob 3. ari pop. Radii letna prilog« Toni rad
■V Dredalitvo |a t Kopitarjevi nllol itev. 6/111, Bokeplal aa aa vračajo; nefranklrana pisma se b« «= sprejemajo. — UrednlSkega telefona štev. 50. =		Političen list za slsvenski narot	L	Upravnlitvo je t Kopitarjevi ullol St. B. — Baina pošto« hranilnico avstrijske it. 24.797, ogrske 26.611, bosn.-hare. it 7563. — Upravnlikega telefona it 50.
Za jDooslavUo.
Dr. Anton Mahnič.
»Resnica« in »Das Neue Č s t c r -reichc proti jugoslovanskim škofom.
»Voditelji katoliške stranke, ki korakajo po godbi Velikega Orienta, na povelje prostozidarjev, so zelo sumlijvi pojavi.«
Na te besede sem pred kratkim naletel v »Das Neue čsterreich« (3. zvezek 1918, str. 31). Ne bi se ozrl nanje, če se ne bi šlo za časopis, ki ga izdajajo in pišejo ugledni možje doktorji, možje aristo-krati, ki imajo prijateljske zve?e z višjimi in najvišjimi krogi, pri tem možje, ki na vsaki strani povdarjajo svoje katoliško prepričanje.
Gornje besede so naslovljene na voditelje katoliške stranke južnih Slovanov: Slovencev in Hrvatov. Ker se izrecno po-vdarja katoliški karakter stranke, zato bo, to se ve, vsakdo razumel pod temi voditelji v prvi vrsti škofa dr. Jegliča, nadškofa dr. Bauerja, pa morebiti tudi mojo malenkost. Zato naj mi slavno uredništvo »Das Neue Čsterreich« ne zameri, ako' se drznem v obrambo škofovske časti svoje in svojih kolegov, kakor tudi časti jugoslovanskih katoličanov, ki so pristaši majniške deklaracije 1917, tukaj sine ira et studio reagirati na njegove insinuacije, s katerimi nas tako težko kompromitira pred svetom.
Obenem naj bodo te vrste kot odgovor ljubljanski »Resnici«, ki se v svoji 25. številki pod naslovom: »Škof Mahnič in majniška deklaracija« smatra poklicano opozoriti »posebej vse višje osebnosti, katerim je blagor naroda v resnici pri srcu, kako so s svojo delavnostjo za Jugoslavijo zašli v društvo .dezerterjev', ki hočejo dr-žavo Srbov, Hrvatov in Slovencev pod srbskim pravoslavno - framasonskim vodstvom v smislu kriškega pakta».
Mi hočemo dokazati, da ljudi, ki korakajo po godbi Velikega Orijenta in fra-mazonstva, ni iskati med voditelji katoliške stranke na jugu, ampak nekje drugje: nazadnje tudi med tistimi, ki tako besno napadajo pristaše jugoslovanske politike, posebno njihove katoliške voditelje.
Pohod v Jugoslavijo.
Pred vsem opozarjamo »Das Neue čsterreich«, da smo mi katoličani na jugu že zdavnaj na pohodu proti Jugoslaviji. Ne spominjamo tu »Ilirije« Napoleona I., ki ni imel nobenega prava razen prava sile, da uredi naše odnošaje nasproti monarhiji, ali ideja Jugoslavije je tudi pozneje zopet in zopet zasijala kot zvezda rešiteljica na našem nebu. Tako v dobi iliriz-ma, tako leta 1848.; ona se je sploh gojila v naših patriotičnih krogih. Že od 1. 1867.
imamo Jugoslovansko akademijo. Politični program našega pokojnega Strossmayerja je bil jugoslovanski, Jugoslavija je imela v vsakem času svojih odločnih pristašev, svojih vojakov, dočim se je njena vojska šele na glas majniške deklaracije pričela zbirati in razvrščati. To zbiranje in raz-vrščavanje se je pričelo pred letom dni, a v svoj krog je pritegnilo že vse narodne sloje od najvišjih do najnižjih. Torej ni bilo treba čakati na »godbo« Velikega Orijenta, da nas katoliške stranke pokliče v Prago, da tamkaj z razsvetljenjem prostozi-darstva zamislimo Jugoslavijo in ji zgradimo temelje. Petdesetletnica češkega »Narodnega divadla« se je slavila majnika leta 1918.
Pangermanski imperialisti.
Da se je v Pragi slavil Hus kot nasprotnik cerkvenega nauka, da se je marsikaj govorilo, s čemur se žali verski čut poštenega katoličana — vse to noben bolj ne obžaluje kot »voditelji katoliške stranke« na jugu; ali nekaj se je vendar v Pragi ob oni priliki slišalo, kar se ne more kar obsoditi, a kar bi želeli, da se energično j povdari tudi od gospodov v uredništvu j »Nove Avstrije« in »Reichspošte«: pro-Itest proti tlačenju avstrijskih narodov od strani nemških i m -I perialjstov. Temu protestu Slovanov j v Pragi se je pridružil tudi Italijan Conci.
Ker je to tlačenje nenemških, posebno slo-j vanskih narodov v Avstriji dejstvo, i zato v tem oziru tudi ne moremo obsoditi : niti Kramafa niti koga drugega, pa naj bi bil nazadnje socialist ali še kaj hujšega, | ker s svojim protestom so vendar potrdili dejstvo, torej resnico, zahtevajoči, d a s e i že enkrat napravi konec v nebo vpijoči krivici. Saj je sam vrag, • kakor pripoveduje sv. pismo, pričal za Jezusa, da je sin Boga Vsemogočnega. Kdo ! mu more zameriti? Vrag je priznal, česar ; niso hoteli priznati pismarji in farizeji, čeprav so videli toliko čudežev, ki jih je storil Jezus, čeprav so vsak dan brali in ljudstvu razlagali Mojzesa in preroke, Žal ; da je tudi' danes pogostokrat več zdrave i logike in zmisla za svetost in nedotaklji-| vosi naravnih zakonov pri tistih socialistih j in drugih sovražnikih krščanstva, kakor ; pa pri takozvanih kristjanih, ki se poslužujejo evangelija, da teptajo po dekalogu, čeprav je Jezus tako jasno povdaril, da ni prišel odpravit dekaloga, ampak izpopolniti, dovršiti. Corruptio optimi p e s s i m a !
V cerkvi, na prižnici prisegajo na evangelij Kristusov, v politiki si prisvajajo in izpeljujejo Nitschejevo teorijo o »Her-renvolker« in »Herdenvolker«; z beserlo z obema rokama sprejemajo in s spoštovanjem bero ponlanice rimskega papeža, v
dejanju pa zametujejo njegov »syllabus«, s katerim se obsoja pravo močnejšega in načelo de non interventu!
Naše trpljenje na jugu.
Mi voditelji katoliškega gibanja na jugu da korakamo po »godbi« Velikega Orienta zato, ker se nahajajo dotikajoče se točke med našim političnim programom in onim »pravoslavno-srbskih dezerterjev«, kriškega pakta ?! Ker zahtevajo ti »dezerterji« s svojim programom nekaj, kar je podobno onemu, kar zahtevamo mi — zaradi tega da bi se mi morali, na ljubo nemškim impe-r i a 1 i s t o m , odreči naših pravic, ki jih
v	polni in prepolni meri uživajo gospodje »Nove Avstrije« in »Reichspošte«!
Ko je pred štirimi leti zadivjala svetovna vojna, smo čakali nepotrpežljivo, za katero stran vojskujočih držav se bo odločila Turčija; ko se je odločila za nas, smo jo z navdušenjem pozdravili. Prepričani, da je naša reč pravilna, smo s hvaležnostjo prejeli njeno pomoč. Tudi sam prevzvišeni cesarski par je nedavno odpotoval v Carigrad na obisk verskega poglavarja vseh mohamedancev. Komu bo to padlo v glavo, da se s temi prijateljskimi odnošaji med katoliško Avstrijo in katoliškim vladarjem pa med nekrščan-sko Turčijo in padišahom izdaja katoliško načelo islamizmu? Ali pomeni tudi to: Korakati v Carigrad po »godbi« Velikega Orijenta, na povelje prostozidarjev, čeprav igra v Carigradu prostozidarstvo že zdavnaj odločilno vlogo? (Zaplenjeno.)
Mi se potapljamo, mi ginemo.., Kdo nam bo zameril, ako, ker nam ni mogoče zadostiti naravnemu nagonu samoohranitve, vpijemo kot obupanci, ako protestiramo, reklamiramo svoje pravice, kličemo na pomoč? Od koga bi morali pričakovati pred vsem pomoči, ako ne od vas, gospodje, ki imate v rokah oblast in moč? Kaj pa dobivamo mesto tega od vas? Mi vpijemo v obupu, a vi obsojate naše klice kot veleizdajstvo, kot korakanje po »godbi« Velikega Orienta; naše vpitje vas samo vznemirja, da še močneje pritiskate na nas. Mi zahtevamo, da nam odprete parlament, da vsaj tu izpovemo svojo bol; a vi nam zapirate parlament in greste pod krila § 14. Vi nam prepovedujete javno govoriti in pisati v obrambo svojih pravic; vi branitelje naše svete stvari zapirate, izganjate, konfinirate ... a kar je najhujše,
vi	voditelje katoliške stranke, naše škofe, slikate svetu kot pokorne sluge Velikega Orienta, ki baje vrše zapovedi prostozi-darstva!
Vi naših tožb, naših obupnih klicev nočete slišati... Da, čim bolj vpijemo, tem hujše je z nami. Kaj torej hočemo? V srednjem veku so krivično tlačeni na-
LISTEK.
Spisal vseuč, prof. Maryan Morawski, S. J. Po !' ' izdaji prestavil France Fr. Štele.
(Dalje.)
H ai n b e r g .
Vi lorej mislite, da čudeži pc;: ' m a dokazujejo Kristusovo božanstvo?
Duhovnik.
Zdi se mi, da more biti način, kakor Kristus dela svoje čudeže, edino božji esebi lasten.
Gospodična W i 1 s o n.
Meni se zdi, da — če pustimo tudi vse njegove čudeže na stran — skoro vsaka posamezna njegova beseda v evangeliju čari božanstvenosti, in da je popolnoma aemogoča v ustih navadnega smrtnika. Kateri človek, prosim vas, bi mogel reči, takor Kristus n. pr. Marti, ki plaka ob Jrobu bratovem: »Jaz sem vstajenje in življenje; kdor name verje, bo živel, četudi 'mrje« .,,? Katera človeška usta bi mogla govoriti, katera misel bi si mogla misliti .-sede: »Jaz, luč, sem prišel na svet, da i vsak. ki vfrjflf 1'ftJUre, Ue hndjj^ y Jjjjg,
mah« ,, .? Ali ona čudovita blaženstva nadčloveškega stanja duše, ki jih svet poprej niti po imenu ni poznal? Ali one po človeško nerazumljive in nesmiselne besede, ki jih je govoril učencem v slovo: »Preganjali vas bodo na svetu, iz templjev vas bodo metali, bili in ubijali vas bodo — toda zaupajte, jaz sem premagal svet« ,..? Jaz ne morem vsega prav izraziti, kar čutim, toda prepričana sem, da je v teh besedah neka neskončna modrost, lepota, moč in veličastnost, ki je vzvišena m H vse človeško in ustvarjeno.
D e v i 11 e.
Da, v takih Kristusovih besedah je element neskončnosti. Toda vsakdo ni prišel do tega, da bi to neposredno videl, in tistemu, ki ne vidi, ni mogoče tega razložiti — ker boljših besed za to nimamo. Vsak pa se lahko prepriča vsaj po zgodovinskih posledicah besed, da je tlelo v njih nekaj božjega. Kakšne posledice so imele besede največjih človeških mislecev? Bile so kakor vešče nad močvirji, ki so za trenutek zablisnile, nikogar niso ogrele, nobenega življenja niso dahnile. Vsaka Kristusova beseda pa je bila plodovita, životvorna. Po potih zgodovine lahko opazujemo kaljenje in plod vsake. Iz te besede so nastali mu-čeniki, iz one device, iz tretje dobrodulni jMHTfii; iz &V2& ftOPet se je porodil ob
svojem času kak osnoven zakon človeštva, ki razlikuje to, kar gre cesarju, od tega, kar gre Bogu; iz druge zopet, dandanes vsaj, klije misel, da smo vsi ljudje bratje. In kdo bi mogel povedati, koliko takega cvetja in sadu še priklije med človeštvom iz te setve?
Gospodična W i 1 s o n.
Izborno; vendar ne odstopim od tega, da so besede Kristusove za vsakega, ki jih hoče razumeti, res božanske. Ali ni to, prosim vas, res božja beseda, če kdo za-pove, da ga moramo bolj kot vse drugo ljubiti? Ljudje zapovedujejo, naj jih poslušamo, prisilijo nas, da se jih bojimo, hrepene po tem, da bi jih ljubili — toda ali zapovedujejo? Ali bi imel tak ukaz kak zmisel? Kaj naj šele rečemo, ako kdo zahteva, da ga morajo vsi ljudje nad vse ljubiti? To ni lc bogokletstvo, ampak blazna misel, ki je ni zmožen vsak človek. — Absolutno tako ljubezen zahteva Kristus: kdor ljubi očeta ali mater bolj kakor mene, me ni vreden; kdor ljubi sina ali hčer bolj kakor mene, me ni vreden.« In še bolj energično pra»i pri drugem evangelistu, da vse naravne ljubezni niso ljuboren, ampak kakor sovraštvo pred najvišjo ljubeznijo, ki gre njemu.
Duhovnik.
rodi klicali papeža, kot očeta vesoljnega krščanstva, a on je tisto močno gosposko, ki je pravo božje postave zamenjavala 8 pravom pesti, poklical na odgovor, pa ako ga ne bi poslušali, jim je vzel oblast. AH danes je Evropa papežu odpovedala pokornost in hoče brez njega deliti pravo narodom. Videli smo, kako so hoteli v takozvanih haaških konferencah dati svetu neko vrsto mednarodnega sodišča: ali kako se je poskus, deliti narodom pravo in osigurati svetu mir brez Kristusa in nje. govega namestnika, sramotno izjalovil, nam spričuje ravno sedanja svetovna vojna. Torej od tu nič!
X. T. D.
Neki brezimni odbor razpošilja i* Ljubljane naslednje pismo:
Dne 6. avgusta ob 3. uri popoldne s« vrši občni zbor Kat. tisk. društva v Ljubljani. — Kakor znano, je v Kat. tisk. društvu iskati vzroka za žalostni prepir, ki je nastal med duhovščino. Zato je tudi edino le po Kat. tisk, društvu možno ozdraviti nastale razmere. V ta namen pa mora v bodoči 31etni dobi imeti društvo odbor, ki ga bo vodil res v duhu oni!? pravil, po katerih je bilo društvo ustanov« ljeno in je storilo toliko dobrega, dokler n/ krenilo na napačno pot.
Prilagamo Vam glasovnico, katero izvolite podpisati in z obratno pošto priporočeno poslati na naslov:
Anton Čadež, katehet, Ljubljana, Se-meniška ulica 2, Ako ste že odposlali dni* go glasovnico, izvolite jo preklicati in pre-i klic priložiti tej glasovnici. Prosimo Vas, da se na vsak način gotovo osebno udeie žite občnega zbora.
Ljubljana, dne 26. julija 1918.
Odbor duhovnikov-članov Kat. tisk. društva.
Pismu je priložena glasovnica, ki naj se podpiše. Pri tem volilnem manevru je zanimivo to-le:
1.	Mnogo kandidatov, ki jih je dn Lampe dal v svojo volilno listo, ni vedelo za to namero, Dotični gospodje so izjavili, da te liste, na kateri fungirajo kot kanr didatje, ne bodo volili in da se bodo držali kompromisne liste, sklenjene po medsebojnem dogovoru,
2.	Ker je pismo tako sestavljeno, da bi moglo vzbuditi misel, da izhaja od kateheta g. Čadeža, je treba pripomniti, da tudi on ni vedel za ta volilni manever,
Gotovo je tudi, cla ta agitacija ne bo imela uspeha. Velikanska večina članov K. T. D. se bo lojalno držala kompromis,' ne liste in odbor K. T. D. je že prejel ab-
evangelij, tem več je zapazil Kristusovih' besed, ki so očividno božanske. K njim prištevam tudi, čemur se boste mogoče čudili, trditev o lastnem božanstvu. Vedeti moramo, da je neskončna razlika med tako trditvijo pri poganih in monoteističnih Židih. Pri poganih se jc dogajalo, da so si vladarji, ki so bili pijani samovlade, pripisovali božanstvo. To je bilo bogokletstvd in blaznost, toda dalo se je še kako razložiti, ker biti bog po pojmovanju poganov, je pomenilo samo biti eden izmed velika bogov, nekoliko višji kot so ljudje. Toda pri Židih, ki so bili monoteisti, ki so pojmovali Boga kot mi, kot neskončno popolnega Stvarnika, učiti, da je kdo Bog, zahtevati zase Vi. "in ;nst — je nekaj tako drznega, takr	eno velikega, da nI
mogoče na nc	v misliti, da bi si tO
upal prepros'.	., da bi bil tako zelo
prevzeten, tak nadčloveško drzen, človek se zdrzne, čc kr j tako strašnega pomisli.
S i e m i o n o w.
Oprostite, tu moram ugovarjati. Kaj je bil Kristus, tega ne vem. Eno mi je pa jasno, da ni bil bitje naše vrste. Ne dvomim tudi, da je imel neko nadnaravno moč, ki jo je rabil v dobro človešh S tem v»fi» pa ni trdil o sebi, da je }'<
solutno večino predpisanih glasovnic za. svojo listo. Dr. Lampe skuša sedaj doseči nnmerično večino na občnem zboru n a . v r. o č i h glasov in agitira po pismih in v »Novicah«, da se vsi njegovi somišljeniki rečnega zbora zanesljivo osebno udeleže 1 ozirom na to jo potrebno, da pridejo k občnemu zboru osebno vsi dotlčni člani, kater; fo ali bodo volili kompromisno listo
Zlasti naj se občnega zbora udeleže vsi kandidati kompromisne liste, ker se bo po občnem zboru novi odbor takoj
konstituiral.
Bz Istre.
Edinstvo politične organizacije. — Pre-hrana Istre in Banovina.
Reka, 30. julija 1918.
Z ozirom na spor med istrskimi Hrvati in istrskim Političnim društvom glede kvarnerske narodne organizacije — o čemer sta pisala »Slovenec« in zagrebške »Novine«, izjavljajo vašemu dopisniku s kompetentne strani:
Skupina istrskih Hrvatov, ki je prisostvovala sušakemu zaupniškemu sestanku, s tem svojim korakom nikakor ni hotela demonstrirati proti istrskemu Političnemu društvu. Mnogim rodoljubom v Istri gre za to, da se dela, hitro in agilno dela. Mrtvila je bilo dosedaj že preveč, Politično društvo je bilo o tem sestanku obveščeno in naznanila se mu je resolucija kakor tudi to, da so istrski Hrvati, ki so prisostvovali sestanku, pripravljeni, pokoriti se odredbam Političnega društva, ki so namenjene delu v zmislu sušaške resolucije. V Narodni Svet ima voliti člane v Istri seveda samo Politično društvo za Hrvate in Slovence. — S tem smatramo to sporno vprašanje za rešeno.
Hrvatski sabor je bil soglasno sprejel predlog, glasom katerega bo za prehrano Dalmacije skrbela Hrvatska. V zvezi s tem se je započela akcija, da se veljavnost odločbe raztegne tudi na stradajočo Istro. »Odbor za prehrano«, ki se je ustanovil svoječasno povodom sestanka istrskih županov v Kozini, je že storil vse potrebne korake. Temu odboru predseduje župan mesta Pazina, dr. Širne Kurelič, prvi podpredsednik je odvetnik dr. Gjuro Červar, Jrugi je Italijan.
Želimo mnogo stvarnih uspehov!
—s—
Slavnost na VelcBraflu.
V ponedeljek dne 29. julija se je vršil na Velehradu občni zbor Apostolstva sv. Cirila in Metoda. Zborovanje je otvoril državni poslanec kanonik dr. A. C. Sto-jan, ki je pozdravil došle goste, med drugim tudi zastopnike Hrvatov. Za predsednika je bil izvoljen profesor dr. Kordač, ki je v krasno zasnovanem govoru razvil cirilometodejsko misel. V imenu Hrvatov je pozdravil zborovanje zagrebški bogoslo-vec Obrski. Naglašal je, naj bi bila edinost vere med Jugoslovani temelj narodnega ujedinjenja, da bi jugoslovanstvo postalo most krščanstva na Balkanu in do Male A.zije. O delovanju Apostolata sv. Cirila !n Metoda je poročal tajnik msgr. dr. Sto-|an. Celotnega poročila ne more podati, ker nima vseh podatkov. Vojna je tudi A.postolat sv. Cirila in Metoda vklenila v ivoje spone. A kljub temu delamo. In upa, 3a se bo delo še poglobilo, kobo v smislu predloga Jugoslovanov jVpostolat reorganiziran. Poda-ja sliko o položaju na Balkanu in na Ukrajini, kjer se je položaj za unijo vsled bolj-ieviške zmage poslabšal. Na Ukrajini je posvetil metropolit Šeptickij škofa Boča-ia. Na Balkanu smo podpirali semenišče v Karagaču in smo stali v stiku s katoliškimi Srbi. Za časa vojne je bilo ustanovljeno *r Kromerižu ukrajinsko semenišče in v področju Apostolstva otvorjene slovenske, irvatske in italijanske šole. Na Porenju je lilo delo za časa vojne nemogoče. — Kontno povdarja, da je treba mobilizirati vse sile, da razširi Apostolat svoj delokrog in prinese delo večjih sadov. — Slavnost je raključil msgr. dr. Kordač v vznešenem govoru. Pevci so pa zapeli Dvofakove krasne biblične pesmi.
Neposiavnosli pri poroinili razpravah v Mariboru.
Posl. dr. Korošec, dr. Verstovšek in tov. so interpelirali justičnega ministra:
Med načela našega kazensko-pravd-iega reda spada tudi načelo ustnosti in leposrednosti. Po določbah k. p. r. sme so-Jišče izreči razsodbo samo na podlagi razprave z obtožencem in temelj razsodbi sme tvoriti samo tisto, kar se je zgodilo v azpravi. Tožitelj in obtoženec si stopita leposredno nasproti in se ustmeno obra-tata na sodišče. Le-to — pa naj bo že raz-iodno ali porotno sodišče — naj razsoja da podlagi lastnih opazovani, na podlagi.
neposrednega utiša, ki ga je dobilo iz zagovora obtoženca in iz izpovedb prič ali z drugimi besedami: sodišče mora razpravljati v obtoženčevem jeziku.
Da obtoženec natanko ve, česa se ob-dolžuje, mora biti obtožnica sestavljena v tistem jeziku, v katerem se more obtoženec zagovarjati: kajti le tako je v položaju, da se brani proti vsem obdolžitvenim točkam obtožnice. Morebitna sumarična prestava obtožnice, ki je sestavljena v obtožencu nerazumljivem jeziku, nasprotuje najprimitivnejšim zahtevam kazensko - pravdnega prava. Zato morajo tožitelj, sodniki in porotniki jezik obtoženca popolnoma obvladati, da morejo staviti nanj primerna vprašanja v svrho pojasni-tve stvarnega položaja.
Ta načela so v členu XIX. državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867. d. z. št. 142 splošno priznana, sodiščem na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem so se pa razen tega v raznih razpisih še posebej zabičila.
Tako določa razpis justičnega min. z dne 15., marca 1862 št. 865 praes. v t. 3., da je gledati na to, da se pri kazenskih razpravah z obdolženci, ki znajo samo slovanski jezik, vse sodelujoče sodne osebe in uradniki dižavnega pravdništva ter zagovorniki slovanskega jezika popolnoma zmožni, da se torej razprava vrši v slovanskem jeziku in se v tem jeziku razglasi tudi razsodba.
Glasom razpisa just. min. z dne 25. junija 1883 št. 9250 morajo državna pravdništva v navedenih deželah sestavljati obtožnice proti slovensko govorečim obtožencem v slovenskem jeziku, v sloven. jeziku staviti predloge in slovensko razpravljati, in to tudi pred porotnimi sodišči.
Dasiravno so vsi ti razpisi, ki urejajo pravzaprav ob sebi umevne stvari, še v veljavi, sestavlja c. kr. državno pravdni-štvo Maribor obtožnice pred porotnimi sodišči izključno, v mnogih slučajih pa tudi pred razsodnimi sodišči v nemškem jeziku, čeprav je obtoženec zmožen samo slovenskega jezika.
To se je zgodilo, da navedemo samo en zgled, v vseh porotnosodnih slučajih v zadnjem, meseca februarja t. 1. vršečem se zasedanju na c. kr. okrožnem sodišču v Mariboru.
V enem slučaju — v kazenski zadevi proti Antonu Topolnik radi zločina umora — je obtoženec po prečitanju nemško sestavljene obtožnice na vprašanje predsednika, ali mu je znano, česa je obtožen, ( odgovoril, da ne ve, ker ne razume nemški. Kljub temu obtožencu obtožnice niso prevedli, ker je zagovornik menil, da ga je že »informiral«.
Tako postopanje popolnoma nasprotuje zakonu in navedenim razpisom.
Tekom razprave se je slučajno pokazala nadaljna nezakonitost, da namreč dva porotnika nista umela jezika obtoženca in prič.
Eden teh dveh porotnikov (zidarski mojster Ludovik Gerbl iz Maribora) se je nekaj dni prej udeležil razprave proti Ceciliji Vreča radi zločina umora, na kateri so obtoženka in vse priče izpovedale izključno v slovenskem jeziku; kot načelnik porotnikov je razglasil izrek »kriva«, temeljem katerega je bila Cecilija Vrečar obsojena na smrt na vešalih,
Gerbl jc bil porotnik tudi na kazenski razpravi proti Štefanu Mesarič, ki je bil pravtako obtožen radi zločina umora.
Kako bo ta svojo sodniško odločbo zagovarjal pred svojo vestjo, je njegova stvar. V interesu pravosodja pa moramo vztrajati na tem, da se udeležujejo obravnav samo taki porotniki, ki so jezika obtoženca in strank popolnoma zmožni. Kajti določbe o sodiščih se v enaki meri nanašajo tudi na porotnike, ki na porotnih obravnavah kot lajiški sodniki razsojajo o krivdi obtoženca.
Vprašamo c. kr. justičnega ministra:
1.	Ali so mu ti nepostavni prigodbi znani?
2.	Kaj namerava ukreniti, da vse te neprilike odpravi?
3.	Ali je pripravljen, c. kr. državnemu pravdništvu Maribor naročiti, naj proti slovensko govorečim obtožencem vlaga samo slovenske obtožnice?
4.	Kaj namerava ukreniti, da se bodo udeleževali porotnih razprav samo taki porotniki, ki so popolnoma zmožni obto-ženčevega jezika?
5.	Ali je pripravljen, državnopravdni-ške in sodne uradnike, ki se na navedene predpise niso ozirali, poklicati na odgovor?
20. aprila 1918.
lastnikom pravico razpolaganja. To se pa nanaša samo na denar, ki je naložen v bankah ali v akcijah. Od tega denarja sme lastnik za lastno osebo dvigniti samo 6000 rubljev letno. Ako potrebuje za Izplačilo delavcev več denarja, mora to potrditi krajevni delavski odbor. Da se zabranijo zlorabe, je pridržano to najvišji instanci, ravno tako tudi odločitev o tem, če naj se obrat še dalje vodi, kar je odvisno od vprašanja koristnosti za narod. Razlastitev v zasebnih rokah shranjenega denarja, ki je odtegnjen državnemu nadzorstvu, se bo izvršila kasneje potom razveljavljenja denarja, Plače, ki so znašale izprva 200 do 400 rubljev, so kasneje zvišali na 300 do 600 rubljev, sedaj pa na 700 rubljev. Tako prejema n, pr. ruski poslanik Joffe, ki je zapustil Rusijo, ko je znašal maksimum še 600 rubljev, najvišji znesek, ki se mu Izplačuje po takratnem kurzu s 1300 markami.
za zvezo
Razlastitev zasebnega kapitala . no Roškem.
Iz Berlina poročajo, da namerava sovjetska vlada kapitalistično gospodarstvo polagoma popolnoma odpraviti, a na en mah tega iz gospodarskih ozirov ne more izvršiti. Za enkrat je položaj tak, da kapitala sicer niso razlastili, pač pa so vzeli
Nemški general v p. grof Maks Mont-gelas je priobčil v »Berliner Tageblattu« že več Člankov, v katerih se poteza za ustanovitev zveze narodov. V zadnjem članku piše med drugim:
Iz Anglije prihaja sporočilo, da se je tamkaj ustanovilo društvo za zvezo narodov. Vendar manjkajo podrobna poročila o svrhi in ciljih društva, posebno o tem, ali namerava izdati splošen oklic. Naj bi našel tak korak, če se bo izvršil, vsepo-vsodi, posebno pa na Nemškem, vesel odmev!
Tudi brez miru meča, ki bi se mogel narekovati le nn mrličih in razvalinah, si je mogoče misliti sliko bodočnosti, ki bi zadoščala vsem zahtevam na upapoln razvoj nemškega naroda.
Nemške ladje donašajo zopet kakor preje zaklade vseh delov sveta v domače luke, v katerih so gostje prapori vseh narodov, prinašajo iz nemških kolonij pozdrave soplemenjakov v materno deželo. Toda kakor Germanom, Anglosasom in Romanom, tako gre tudi Slovanom dohod do morja in prostor na obali. Temeljna napaka britanske politike, da je stomilijon-skemu ruskemu narodu povsodi in vselej zapirala pot na ledu prosto morje, je bila mnoga desetletja eden raznoterih globjih razlogov za trajno vznemirjanje Evrope ter se je v tej vojni na Angliji sami najtežje maščeval; ne sme se ponoviti na drug način. Potem pa veljaj geslo: »Enaka pravica za vse, naj bodo veliki ali majhni, tudi za svobodo morja. Kakor Bolgarom izhod na Egejsko morje, tako moramo privoščiti Srbom izhod na Adrijo. Kakor naj bo Rotterdam vsikdar ponos Nizozemske, tako naj bodo Antwerpe zopet slava in veselje samostojne Belgije, katere trajno nevtralnost zavaruj po žal pozabljenem re-alnopolitičncm Bismarckovem predlogu iz maja 1875 v zvezi narodov ob sebi dano »okrepljeno jamstvo«. Na Visli bodi Poljakom, od donavskega ustja skozi Dardane-le Rumunom, na Reni in Rodanu Švicarjem zapiran dohod do oceana pod lastnim praporom. Nobena gospodarska posebna pogodba ne oviraj zamenjave izdelkov nemške obrtne pridnosti za vse, kar je potrebno za živež, obleko in veselo vživanje življenja z daljnjega vzhoda, juga in zapa-da, — toda nobena posebna pogodba pa ne odtezaj tudi drugim narodom tega, kar jim moreta dati koristnega srednja in vzhodna Evropa. Trajnost takega mirnega tekmovanja v svobodni trgovini na kopnem in na morju naj zajamči mirovpa organizacija, ki naj se polagoma čimdalje bolj izpopolnuje in ki naj ne temelji na moči, tudi ne na moči in pravici, marveč na pravici, ki jej je moč podrejena.
Medsebojno nezaupanje med vlado in vlado in med narodom in narodom je glavni razlog, da si Še nobena vojna stranka v celoti ni upala, določno in jasno staviti takega predloga. Da se premaga globoko vkoreninjega sumljivost, ki vedno smatra sovražnika zmožnega najčrnejših načrtov, je treba veselega optimizma, ki se zna oprostiti nevredne skrbi, ki zaničuje tudi mešetarjenje in kupčevanje za malenkostno trenotne dobičke. Naj bi si vse valujoča se države vzele k srcu lepe besede zveznega predsednika švicarske zveze, ki jih je govoril 6. junija v Bernu, da v vprašanju, pri katerem gre za velik človečanski ideal, posebni interesi lastne dežele ne smejo tvoriti edinega in niti ne odločilnega stališča za ravnanje Švice.
Kdor pa iz napačno umevanega narodnega egoizma stremi le za koristjo lastnega naroda, kdor se udaja blodnji, da more v državnem življenju tuje gorje pomeniti lastno veselje, kdor je pozabil čutiti za človečanske ideale ali jih nikoli ni poznal, ta naj pomisli, da mora nasilna politika in nasilno gospodarstvo na kopnem nujno povzročiti nasilno politiko in nasilno gospodarstvo na morju in obratno. Ven iz tega kroga vodi le ravna pot pravice.
Boli z Kalini.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 1. avgusta. Uradno se poroča:
Italijansko bojišče.
Streljanje s topovi in poizvedovalno delovanje je bilo včeraj na vsej jugozahodni fronti zelo živahno.
Predvčerajšnjim je močna letalska skupina z bombami napadla naša benečan-ska letališča. Naši letalci so se dvignili proti sovražniku in so preprečili, da bi napravila kaj škode.
Albansko bojišče.
Napadi, ki so jih podvzele naše aU
banske sil« pred enim tednom, so Italijana po brezuspešnih napadih prisilili, da je severozahodno in severovzhodno od Be^ rata popustil svoje prve črte in znaten kos ozemlja za njim v širjavi 30 km fronte. Na* še vrle čete, katerih bojne uspehe more« mo tembolj ceniti, ker so jim vročina in klimatične razmere pozročile mnogo truda, pritiskajo za umikajočim se sovražni« kom,	^
Načelnik generalnega štaba.;
Bilka na Francoskem.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 1. avgusta. Veliki glavni stan.
Bojna skupina kraljeviča Rupreta.
Med Ypernom in Bailleulom v zgodnjem jutru kratek topniški boj. Topniško delovanje, ki je bilo podnevi zmerno, Se jc zvečer na mnogih mestih fronte v zvezi s pozvedovalnimi praskami poživilo.
Bojna skupina nemškega cesarjeviča.
Vzhodno od Fire en Tardenoisa jd Francoz popoldne ponovno račenjal silne delne napade. Sovražnika smo s protisun-kom vrgli v njegove prvotne črte nazaj. Na ostali bojni fronti topniško delovanje menjajoče se moči. Manjše praske pred postojankami. Severnovzhodno je poskušal sovražnik po krepki pripravi s topovi zopet si osvojiti opirališče, ki smo mu ga iztrgali 30. julija. Z izgubami jc bil odbit. Uspešni naši sunld južno od smrekovega gorova (Fichtelgebirge) in v Argonih.
Bojna skupina vojvode Albrehta.
Infanterijski boji ob Moseli in v gozdu Parroy. Pri tem smo ujeli ujetnikov.
Nasprotnik je izgubil včeraj na fronti v zračnem boju in potom sestrelitve s zemlje 25 letal. Nadalje je bila pri poletu proti Saarbriickenu angleška skupina letal, obstoječa iz 6 velikih bojnih letal, uničena od naših frontnih in domačih lovskih sil, predno je mogla vreči bombe. Iz drui ge nji sledeče skupine letal smo sestrelili nadaljno veliko bojno letalo.
Ludendorff,
Nov položaj na zahodu.
Rotterdam, 1. avgusta. (K. u.) General Maurice piše v »Daily Chronicle«: Zdi se, da pripravljajo Nemci ob Ardri in Aisni novo obrambno črto, Očividno skušajo pridobiti še časa. Sovražnik se umika v dobrem redu pod varstvom močnih zadnjih čet. Ni verjetno, da nam bo mogoče odrezati večji del nemških čet. Po mnenju ge-nerala to nikakor ne spreminja na popolnosti ententne zmage.
Novi vpoklici na Francoskem,
Pariz, 1. Zbornica je razpravljala o vpoklicu letnika 1920, Zastopnik vlade je izjavil, da letnika ne bodo porabili pred letom 1920, Istočasno nameravajo razpravljati o vprašanju o odpoklicu starejših letnikov s fronte.
Obstreljevanje Dunkerqua.
Bern, 1, (K. u.) »Matin« poroča iz Dun-kerqua: V noči na 26. julija so nemški letalci preleteli Dunkerque in vrgli v mesto 60 zračnih torpedov najtežjega kalibra, ki so povzročili znatno škodo. Dne 26. julija se je pričelo obstreljevanje z daleč strelja-jočim topom.
i V
Razdor med levimi socialnimi revolucijonarji.
Moskva, 1. avgusta. O razdoru med levimi socialnimi revolucijonarji piš« »Pravda« od dne 29, julija: Na konferenci 28. julija je prišlo do viharnih razprav. Vloženi sta bili dve resoluciji. Eno je vložil Bičenko. V tej se taktika osrednjega odbora stranke, posebno umor grofa Mir-bacha, popolnoma odobrava in se napoveduje komunistom odkrita vojska v so-vjetih. Strankinim članom se priporoča, da pridejo v vse institucije sovjetov in tam izvedejo svojo taktiko. V vprašanju teroristične taktike stoji resolucija na prednjem stališču. Drugo resolucijo je predlagal Kalegajev, ki tudi stoji na stališču osrednjega odbora stranice z razliko, ds sc teroristična dejnnja v bodoče za stmn-ko kot celoto proglase za nedopustna. Konferenca je z neznatno večino sprelofo ' Bičenkovo resolucijo.
Obnovitev fronte na vzhodu.
Kijev, 1. »Widwodskenja« se peča z vprašanjem obnovitve vzhodne fronte in poudarja, da mora Ukrajina za slučaj ogro-zitve pridobiti od protinemške koalicije priznanje njene samostojnosti in nevtralnosti. Če bi se to ne posrečilo, bi morala Ukrajina stopiti na stran osrednjih velesil in z orožjem braniti svojo neodvisnost. Osrednje sile in Ukrajina se poživljajo, naj le sedaj vse potrebno ukrenejo.
Franktirerska vojska proti ententi.
Moskva, 1. avgusta. Za boj proti imperialistični ententini invaziji se predlaga ustanovitev franktirerskih oddelkov, ki naj za hrbtom sovražnika pozvedujejo in uničujejo naprave. V franktirerske oddelke naj se načeloma sprejemajo le prostovoljci, ki so politično zanesljivi. Povelje začasne sibirske vlade, ki razpušča vse delavske, kmečke in kozaške sgvjete, so podpisali ministri: ministrski predsednik in zunanji minister Wologodski, notranji minister Krutevski, finančni minister Mihaj-lov, pravosodni minister Petrušinski in poslovodja ministrskega sveta Gins.
Ruska republika v nevarnosti.
Moskva, 30. (K. u.) V včerajšnji skupni seji izvršilnega glavnega odbora moskovskega sovjeta in delavskih organizacij so se sprejeli sledeči sklepi: 1. Socialistična domovina je v nevarnosti. 2. Sedanja naloga je odvrnitev Čeho-Slovakov in dovoz žita. 3. Med delavskimi sloji naj se prične pojasnjevati resnost položaja. 4. Proti meščanstvu, ki se povsod pridružuje protirevoluciji, je treba pazljivost povečati. Sovjetska vlada si mora kriti hrbet. V ta namen se mora meščanstvo postaviti pod nadzorstvo in v praksi proti njemu uvesti terorizem. 5. Splošno geslo bodi: Smrt ali zmaga. Uvažanje kruha v glavna mesta v velikem obsegu. Izobraževanje in oboroževanje delavstva. Napeti se morajo vse sile v boju proti protirevolucionarnemu meščanstvu.
Oblegovalno stanje na Ukrajini.
Berlin, 1. avgusta. Listi poročajo iz Kijeva: Nad vso Ukrajino je proglašeno oblegovalno stanje. V Kijevu in Odesi bodo izdali posebne odredbe. Ves železniški promet bodo postavili pod vojaško varstvo.
Čeho - Slovaki imajo zasedenih 10 ruskih gubernij.
Boljševiške »Izvestja« poročajo, da imajo Čeho - Slovaki zasedenih 10 ruskih gubernij.	*
Napad v Kijevu.
Berlin, 31. (K. u.) Wolffov urad poroča: Jasen dokaz, da je ententa vedela za nameravan umor maršala pl. Eichorna, je »Matin« z dne 29. julija, ki poroča: »Tajna zveza ukrajinskih domoljubov je razpisala nagrado za glavi Mumma in Eichhorna.« Kakor znano, so za umor odgovorni socijal-no-revolucijonarni velikoruski elementi.
Kijev, 1. Hetman je nemškemu cesarju brzojavno izrazil svoje sožalje. Nemški cesar se mu je v ginljivih besedah zahvalil.
Imenovanje dr. Helifericha.
Kovno, 31. julija. (K. u.) Imenovanju dr, Helffericha za nemškega poslanika v Rusiji pristavljajo »Novoje Vjedomosti« naslednji komentar: Novi nemški poslanik v Moskvi je kandidat nemške trgovinske in industrijske stranke, ki naj reši v prvi vrsti gospodarsko vprašanje. Imenovanje dr. Helffericha je dokaz, da so v Nemčiji zmagale tendence, ki so naklonjene dobrohotnemu sporazumljenju.
Politične novice.
-j- Krajevni odbor S. L. S. se je osnoval v občini Sv. Gregor.
-f Krajevni odbor S. L. S. za župnijo Mavčiče na Gorenjskem se je ustanovil dne 21. julija. Pri tej priliki se je nabralo za sklad S. L. S. 114 kron.
+ Krajevni odbor S. L. S. se je ustanovil v Ribnici za dolnji konec občine.
+ »Jugoslovan« prične zopet izhajati. Poslanec Gostinčar je interveniral zaradi »Jugoslovana« pri vladi, kjer je zvedel, da je bil list ustavljen samo za tri tedne. »Jugoslovan« zopet izide dne 10. avgusta.
+ Občinski odbor občine Sv. Gregor )e v svoji seji dne 14. julija sporočil deželnemu odboru, da ni čakal šele njegovega poziva, da se izjavi za dinastijo, ampak je to storil že 23. decembra 1917, ko se je pridružil jugoslovanski deklaraciji. Obenem se je izjavil tudi zoper vse tuje in domače sovražnike slovenskega naroda.
-f- Delegacij«. »N. Wiener Tagblatt« poroča: Kakor čujemo, namerava Burian sklicati delegacije koncem septembra.
-f Socialnih demokratov ni vojska spametovala. Včerajšnji »Naprej« prinaša z Idrije notico, kjer se pritožuje, da so sobirali za delegate S. L. S. in J. D. S., <i so bili v deputaciji na Dunaju, prispevke po hišah, med tem ko je socialna demokratična stranka plačala svojega delegata z strankinega fonda. Idrijskim socialnim lemokratom tudi ni prav, da sta se za-z«la za delavce ooslanca Gostinčar in
dr. Ravnihar ter se kregajo na poslanca Gostinčarja, zato ker se je zavzel v svoji interpelaciji za izboljšanje položaja idrij. skega delavstva. Dopisnik v »Napreju« pravi, da zna zastopati delavstvo edino le, kdor je socialni demokrat. Videti je, da ni vojska socialnih demokratov nič spametovala. V najhujši stiski, ko trpi naš delavec ravno tako kot socialistični, izrabljajo delavsko bedo v svoje strankarske »vrhe. — Čudimo se, da uredništvo »Napreja« sprejema take notice.
+ Čehi pri Hussareku. Dunaj, 2. avgusta. Na povabilo ministrskega predsednika barona Hussareka je odposlalo na-čelstvo Češkega svaza vnovič poslanca Staneka in Tusarja na razgovor v ministrsko predsedstvo.
-f Dr. pl. Seidler častni meščan v Znojmu. Mesto Znojem, ki je glavni volil-.ni kraj poslanca Teufla, je Izvolilo dr. vit. pl. Seidlerja častnim meščanom.
-f Nemški centrum ni izstopil iz Zveze nemško nacionalnih strank; tako je izjavil dopisniku »Tagesposte« posl. Kemet-ter, ki tačas vodi posle nemškega cen-truma.
-j- Hrvatske delegate je pozval k sebi ministrski predsednik Wekerle za četrtek 1. avgusta, ob 5. uri popoldne. Konferiral je z njimi o hrvatskih zadevah.
-j- Hrvatski podban Kriškovič je odstopil. Kot njegov naslednik se imenuje poslanec Danilo Dimovič. Sliši se, da odstopita tudi sekcijska načelnika Rauer in Badaj, ali za nju ne morejo najti namestnikov.
+ Frankovci v glavnem stanu. V Pragi pazljivo zasledujejo dogodke z Zagrebu in v časopisih izide skoro vsak dan kako sramotno delo hrvatskih frankovcev. List »Venkov«, ki se najbolj zanima za vse te stvari, prinaša senzacionalno vest, da so se mudili 1. 1915 voditelji frankovcev v Te-šinu v glavnem stanu, kjer so se dogovarjali o svojih nastopih proti ljudstvu. Iz tega se vidi, kako velikega obsega je bila njihova akcija, da se uniči svoboda ne samo na Hrvatskem, ampak sploh avstrijskih Slovanov in sicer s pomočjo kreatur lastnega naroda.
.-{- Mažarsko nasilje. Mažarsko nasilje proti Slovakom se kaže tudi v cerkvi. Turčanski seniorat je povzdignil glas proti nepostavnosti, ki se je zgodila Slovakom pri volitvi generalnega cerkvenega inšpektorja. Vse v slovaškem jeziku oddane glasove so šteli za neveljavne. Zanimivo je, da so turčanski Mažari proteste molče vzeli na znanje. Če jih je Slovak vprašal, zakaj zdaj ne protestirajo, je odgovoril Ma-žar, da samo zaradi ljubega miru ne! »Narodne Novine« so pripomnile: »Gospodje! Ne samo zavoljo ljubega miru, temveč tudi vsled pravice in pravičnosti nam morate pomagati, da pridemo do svojih pravic!« (Dalje je zaplenjeno.)
-j- »V nemški domovini ni mogoče več prebivati.« Tik pred odgoditvijo nemškega državnega zbora je bil predložen nemški zbornici pendant spomenice dr. Lichnow-skega, ki ga je spisal nek tovariš Lichnow-skega, ki se krije pod psevdonimom: Kapitan von Beerfelde. Kakor poroča berlinska »Wahrheit«, se prične Beerfeldova spomenica z besedami, »da v domovini nemški ni mogoče več prebivati«. Podrobnosti spomenice niso znane, pač pa omenja »Wahrheit«, da zahteva Beerfeld, naj se aretira in postavi pod obtožbo bivši kancler Bethmann - Holhveg, ker ni hotel preprečiti svetovne vojne. —- Spomenica je pisana zelo ostro in je vzbudila veliko senzacijo. Njen pisec je Nemec.
-f Komentar kijevskemu atentatu. Z ozirom na zadnji čin vstalega ruskega terorja piše »Arbeiter-Zeitung« v uvodniku dne 1, avgusta: Ali smemo stanje, ki so ga na vzhodu ustvarile brest-litovske pogodbe, v resnici imenovati mir? Ne, tak ni noben miri Divje sovraštvo živi ondi proti nam. Morda ni nevarno, dokler mu manjka orožja. Jutri'pa bi oborožilo proti nam milijone, ako bi se posrečilo ententi, da mu dobavi orožje. Na vzhodu tiščimo ob tla onemoglega sovražnika; toda miru tudi na vzhodu nimamo. Sila je hotela na vzhodu izsiliti mir; toda stanje, katero je ustanovila sila, ni nikak mir. Vernikom sile bi morali biti dogodki na vzhodu strašno svarilo. Ali nam more biti za vso bodočnost vseeno, da nam sto milijonov ljudi na vzhodu stoji nasproti v nespravlji-vem sovraštvu? Ali more biti brestovski mir, ki je razbrzdal tako sovraštvo, predpogoj trajnega miru? Ali moremo želeti, da bi, če bi bilo mogoče, tudi na zapadu sklenili nasilen mir po zgledu brestovske-ga, ki tudi ondi sovraštva narodov proti nam ne bi omilil, marveč le do skrajnosti povečal? Kratkotrajno premirje more poražencu vsiliti tudi meč; trajni mir pa za-jamčuje le sporazum, sprava med narodi,
'+' Ljenin na potu na Dunaj? Dunaj, 2. avgusta. Vcčerniki poročajo, da se jc odpravil Ljenin ineognito v ccntralne države, da stopi v zvezo in dobi pomoči pri vodilnih osebah na Dunaju in v Berlinu. Na merodajno politično mesto doslej še ni prišlo nobeno poročilo o nameravanem obisku Lienina na Dunaju.
-f Vprašanje miru na narodnem socialističnem kongresu na Francoskem. Iz
Pariza poročajo 31. julija: Narodni socialistični kongres se je včeraj pečal z revizijo Longuetove resolucije, ki se zavzema za energično brambo dežele in revizijo vojnih ciljev na podlagi ruske resolucije, za Wilsonove izjave in ustanovitev zveze narodov. Resolucija odklanja vojne kredite, dokler se ne dovolijo potni listi za mednarodni socialistični kongres in obsoja vojni prijazne socialiste, ki vodijo nasilno politiko. Izreka se proti intenvenciji ali-irancev na Ruskem, dokler se ne vprašajo za svet ruski socialisti. Resolucija je dobila samo 1544 glasov, Voditelji večinskih strank bodo spravili to vprašanje na dnevni red na narodnem kongresu, ki se vrši čez dva meseca.
+ Francoske vojaške vdove za konec vojske. Italijanski katoliški listi poročajo, da je 200.000 francoskih vojaških vdov poslalo papežu prošnjo za zmagovit, a sko-rajšen konec vojske.
+ Lansdowne pričakuje miru. Lans-downe je napisal svojim prijateljem pismo, s katerim razjasnuje svoje stališče napram vojski in miru. Pismo se glasi: V kolikor morem soditi, si v sovražnih deželah zelo žele miru. Uverjen sem, da resno hrepene po miru. A miru se ne more skleniti takoj, mogli bi ga začeti z razgovori, ki bi znabiti dovedli do miru. Pravico imamo, da vprašamo, zakaj se nihče ne izjavi na našo željo glede miru. — Lord Lansdowne izjavlja na to, da ni mogoče z gotovostjo dognati, če so že kakšne nade za dosego sporazuma glede važnih spornih točk. So pa že neki znaki, da bodo take možnosti v kratkem dane. Biti moramo pripravljeni, da presodimo te znake pametno in pre-vdarno in damo sovražniku s poštenim mišljenjem priliko, da pokaže, če resno misli z mirovno ponudbo.
-j- Bodoča angleška gospodarska politika, Angleški ministrski predsednik George je izjavil, da bo Angleška le s sistemom, ki daje državi prednost, z gotovostjo dosegla, da bodo surovine dominiona v prvi vrsti na razpolago za lastne potrebščine. Čim dalje traja vojska, tem slabši bodo gospodarski pogoji, katere bi dobila Nemčija od Angleške in njenih zaveznikov.
-f- Nobene mirovne ponudbe. V angleški spodnji zbornici je vprašal Smith, če je v zadnjem času od sovražne strani prišel kak predlog za mirovna pogajanja. Zunanji minister Balfour je odgovoril: »Ne, nobena sovražna sila se ni obrnila na nas.«
Dnmne novice.
—	Ribnica. Občinski odbor je soglasno izvolil prevzv. knezoškofa dr. A. B. Jegliča za častnega občana.
—	Obolel je č. g. Ivan Prijatelj, župnik na Jesenicah. Zdravi se v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji. Priporoča se čč. gg. sobratom v molitev,
—	Osebna vest, Deželnovladni kon-cipist v Kamniku g. Oton Kette je imenovan za okrajnega komisarja.
—	Štiridesetletnico mašništva obhaja dne 4. avgusta č. gosp. Jakob Bajec, vpokojeni župnik v Št. Janžu, Jubilantu, ki je še vedno čvrst in delaven, naše iskrene čestitke.
—	Iz deželnega odbora. Deželni od-bornik dr. Ivan Zajec uraduje za stranke od 1. avgusta do 1, septembra t. 1. vsak ponedeljek, sredo in petek od 11. do 12. ure dopoldne.
—	Umrl je v Livnu hrvatski pesnik in pisatelj frančiškan Evgen Matič, znan v hrvatski katoliški književnosti pod psevdonimom Narcis Jenko.
—	Umrl je 8. julija t. 1. v neki trebinj-ski bolnišnici na Hercegovskem stražmoj-ster Ivan Gabrovšek. Bil je dlje časa bolan. Rojen je bil leta 1870. v Ločnici pri Medvodah in je služboval 25 let v Dalmaciji. Kot vdovec je zapustil štiri majhne otročičke, ki uživajo očetovo pokojnino, drugače pa nimajo nobenega svojega človeka, ki bi skrbel zanje. Kdor bi 'lasti izmed sorodnikov hotel prevzeti te sirote v vzgojo za pokojnino, naj sc obrne na Franca Gabrovšek v Mednem 10, p, Št. Vid nad Ljubljano.
—	Omejitev prometa na dunajski cestni železnici. Dunajski občinski svet je sklenil, da se s 15. avgustom omeji promet na cestni železnici tako, da sc bodo vožnje zaključile ob 9. namesto ob 11. uri zvečer. Obenem so sklenili, poslati cesarju spomenico, v kateri bodo opozorili, da se bo moral letošnjo zimo promet na dunajski cestni železnici popolnoma ustaviti, ako uprava nc dobi delavnih moči in materijala, da more popraviti vozove.
—	Razglas. Zadnje čase so sovražni letalci ponovno metali letake državi sovražne vsebine. Na podlagi § 13, oddelek C ministrske naredbe z dne 19. januarja
1853,	drž. zak. št. 10 se posest in razširjanje takih letakov najstrožje prepove. Prestopki te prepovedi se kaznujejo, v kolikor ni vporabiti določb obč, kaz. zakona po § 11, ces. naredbe z dne 20. aprila
1854,	drž. zak. št. 96 z globami od 2 do
200 kron ali z zaporom od 6 ur do 14 dni, C. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko. Ljubljana, dne 30. julija 1918. Za c. kr. deželnega predsednika: Laschan, s. r.
—	Nakup konj. Posestniki, ki hočejo prodati svoje konje vojaški upravi, naj naznanijo ceno in starost konj konjskemu razvidnemu častniku v Ljubljani (Pferde-evidenzoffizier). Opozarja se, da se nakur pujejo samo prvovrstni konji med 4. in 12, letom.
—	Povišanje krušnih racij. Z Dunaja poročajo: Povišanje krušnih racij stopi v, veljavo dne 12. avgusta. Obenem pa bodo povišane občutno tudi cene za kruh in moko in sicer povprečno za 80 odstotkov, Hlebček kruha, ki stane na Dunaju sedaj 72 vin., bo veljal potem 1 K 30 vin. Ceno za moko bodo znašale po kakovosti moke od 1 K 50 vin. do 3 K.
—	Pomanjkanje na Dunaju. Kakor po« ročajo dunajski listi, je v tržnicah popra« ševanje za blagom vedno viharnejše, blaga pa od dne do dne manj. V glavni klavnici se dan za dnevom ponavljajo burni prizori. Za meso, ki se je začelo deliti danes zjutraj ob 6. uri, so se nastavljali ljudje že včeraj popoldne, in danes zjutraj jih je čakalo nad 30.000. Meso pa jih je do-bila kemai ena desetina.
—■ Iz raja mažarske svobode. V samo* stanu pod Znievom jc umrl slovaški rodo--ljub in prelagatelj ruskih pisateljev Jurij Maro, nad čigar grobom je govoril bivši profesor tamošnje gimnazije Pol6ny, ki jg rekel, da se Maro ni mogel izšolati na slovaških šolah, ker jih Slovaki nimajo. Po-l<5nya je nekdo ovadil in je bil radi kaljenja javnega miru obsojen v ječo. Ali priče so izpovedale, da ni bilo v njegovem govoru nič »puntarskega«. In tako je bil obsojenec oproščen, ali javni tožitelj je rekuriral in — reč pojde naprej.
—	Pro šnia. Komu izmed vračajočih se ujetnikov je kaj znano o črnovojniku Jožefu Turk. Služil jc od oktobra 1914 pri 17. pešpolku, na bojišče je odšel 18. marca 1915 in je bil tam pri 5. stotniji, 3. vodu. Pogrešan je od 10. maja 1915 dalje iz bojev v Karpatih. — Če je komu kaj znano a njem, naj sporoči njegovemu očetu Andreju Turku, Podhosta 7, pošta Toplicc pri Ru-dolfovem, Dolenjsko.
liubSIanske novice.
lj Deželna zadruga fotografov v Ljubljani, Ker se ima s poukom na obrtno-na-daJjevalni šoli jeseni 1918 pričeti, rabi šolski odbor za obrtno nadaljevalno šolo v ta namen natančnejši popis vseh v Ljubljani se nahajajočih sc vajcncev in vajenk, V seznamu, ki ga je poslati v najkrajšem času na naslov zadruge, naj se pri vsakem vajencu ali vajenki tudi označi, katero le-to že služi, kdaj da bi bil (a) prost(a) in pri kom da služi.
lj Pobegnil je od dela na državnem kolodvoru v Šiški dne 30. julija t. 1. kaznjenec Pavel Ban iz Ljubljane. Je srednje postave, zagorelega obraza, ima črne lase, na desni roki pa mu manjka palec. Ban je tujemu imetju nevaren in ker je brez sredstev, se opravičeno sklepa, da bo zopet segal po tujem blagu. Ban, ki je vojni invalid, ima prestati pri c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani trimesečno ječo. V slučaju izsleditve naj se ga naznani oziroma izroči varnostni oblasti.
lj Ostri streli. Sinoči okoli 9. uri se je peljal skozi Ljubljano transport mažarskih vojakov. Ko je vlak vozil mimo tivolskega drevoreda, so streljali vojaki iz vagonov. Padlo je proti tivolskemu gradu in proti Rožniku 50 do 60 ostrih strelov. Ljudi, ki so se sprehajali po drevoredu, se je polotil velik strah. Zgodila bi se lahko velika nesreča. Umestno bi bilo, da vojaška oblast ukrene potrebno, da se kaj takega ne bo več ponavljalo.
lj Umrla je včeraj ob 7. uri zvečer po dolgi mučni bolezni gdč. Jožefa Kunzer, Križevniška ulica 10. Pogreb bo v soboto 3. avgusta ob 6. uri popoldne.
Primorske novice.
p Iz Predloke v Istri. Minolo nedeljo, 28. julija, je bil usfoličen naš novoimeno-vani župnik g. Adrijan Brumen, dosedaj katehet na državni meščanski šoli v Trstu. Slovesnosti se jc udeležila sosednja duhovščina in izredno mnogo ljudstva iz razsežne predloške župnije. Dekliška Marijina družba in tretji red sta se pred žup-niščem po svojih odborih poklonila gosp, župniku, nakar so ga vsi navzoči v lepem sprevodu spremili v cerkev. Med sv, mašo jc preč. g. dekan osapski v izbranih besedah predstavil vernikom novega dušnega pastirja ter slikal duhovnika kot znanilca miru in sprave. Predloški župljani so sprejeli svojega žtipnika z velikim spoštovanjem in trdno se nadejamo, da se bo po župnikovi požrtvovalnosti s pomočjo Marijine družbe in drugih cerkvenih organi-i zacij versko življenje med tem našim dobrim istrskim narodom prav lepo razcvi-talo.
p Razpravo proti kapitanu potopljenega parnika »Baron Gautsch«, Pavlu Winterju in ladijskemu častniku Josipu Luppiču radi pregrešita varnosti življenja povodom katastrofe gori imenovanega Lloydovega parnika je pazinsko okrožno sodišče odgodilo, ker bo na predlog zagovornikov zaslišalo nove priče.
p Pogrešan: Pattay Angelo, I. R. 97, 15. kom., rojen 1879 v Boljuncu, Istra. Pisal je večkrat iz Rusije, zadnjikrat 29. IV. 1917 iz Jekaterinoslava, Brionski Zavod, baraka 6, štev. 8280. — Kdor bi kaj vedel o njem, naj blagovoli sporočiti župniku A. Ellner, Dolenjavas, pošta Lupoglava, Istra. Stroški se bodo hvaležno povrnili.
p Išče se Ana Rutar iz Tolmina na Primorskem, št. 26. Nahajala se je pred zadnjo lansko ofenzivo v hiralnici sv. Antona v Sp. Idriji. Od tega časa naprej se ne ve nič več o njej. Kdor bi kaj vedel, laj naznani posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani.
p Proti italijanskim znakom na Reki. Zadnje dni se je v reškem gledališču Feni-ce dvakrat pripetilo, da je policijski uradnik zahteval od navzoče dame, da si sname s prsi peterožarno zvezdo ozir. marjetico. Podnačelnik reške državne policije je izjavil nekemu ogrskemu časnikarju, da bo policija poslej dosledno zahtevala, da se taki znaki odstranijo. Tem povodom pripominja reški »Giornale«, da krasi pe-terožarna zvezda tudi zastave naših za-
Zamaške
veznikov. Tako nosi turška zastava ogromno peterožarnico, Pa tudi naši avstrijski 20 kronski zlati, ki so bili kovani 1. 1892., nosijo zvezdo s peterimi žarki. Med italijanskimi novci pa ne nosi tega znaka nobeden razen 5 lirskih komadov, ki so bili namenjeni za Eritrejo in so bili kovani — na Dunaju iz cekinov Marije Terezije.
a Oddaja mesa. Jutri, v soboto, dne 3. avgusta se bo oddajalo za vso Ljubljano po 10 dkg mesa na osebo.
a Meso na zelene izkaznice B. Stran ke z zelenimi izkaznicami B prejmejo go veje meso po znižani ceni v soboto, dne 3. t. m. popoldne v cerkvi sv, Jožefa. Določen je ta-le red: od 1. do pol 2. št. 1 do 200, od pol 2. do 2. št. 201 do 400, od 2. do pol 3. št. 401 do 600, od pol 3. do 3. št. 601 do 800, od 3. "do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. do 4. št. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. št. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. št. 1401 do 1600, od 5. do pol 6. št. 1601 do 1800, od pol 6. do 6. št. 1801 do 2000, od
6.	do pol 7. št. 2001 do 2200, od pol 7. do
7.	št. 2201 do konca.
a Mast na zelene izkaznice B. Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo mast v ponedeljek, dne 5. t. m„ v torek, dne 6. t. m., in v sredo, dne 7. t. m. pri Miihleisnu na Dunajski cesti. Določen je
ta-lc red: V ponedeljek, dne 5. avgusta, dopoldne od 8. do pol 9. št. 1 do 60, od pol 9. do 9. št. 61 do 120, od 9. do pol 10. št. 121 do 180, od pol 10. do 10. št. 181 do 210, od 10. do pol 11. št. 241 do 300, od pol 11. do 11. št. 301 do 370, popoldne od pol 2. do 2. št, 361 do 420, od 2. do pol 3. št. 421 do 480, od pol 3. do 3. št. 481 do 540, od 3. do pol 4. št. 541 do 600, od pol 4. do 4. št. 601 do 660, od 4. do pol 5. št. 661 do 720, od pol 5. do 5. št. 721 do 7S0, od 5. do pol 6. št. 781 do 840. — V torek, dne 6. avgusta, dopoldne od 8. do pol 9. št. 841 do 900, od pol 9. do 9. št. 901 do 960, od 9. do pol 10. št. 961 do 1020, od pol 10. do 1*0. št. 1021 do 1080, od 10. do pol 11. št. 1081 *o 1140, od pol 11. do 11. št. 1140 do 1200, popoldne od pol 2. do 2. št. 1201 do 1260, od 2. do pol 3. št. 1261 do 1320, od pol 3. do 3. št. 1321 do 1380, od 3. do pol 4. št. 1381 do 1440, od pol 4. do 4. št. 1441 do 1500, od 4. do pol 5. št. 1501 do 1560, od pol 5. do 5. št. 1561 do 1620, od 5. do pol 6. št. 1621 do 1680. — V sredo, dne 7. avgusta, dopoldne od 8, do pol 9. ure št. 1681 do 1740, od pol 9. do 9. št. 1741 do 1800, od 9. do pol 10. št. 1801 do 1860, od pol 10. do 10. št. 1861 do 1920, od 10. do pol 11. št. 1921 do 1980, od pol 11. do 11. št. 1981 do 2040, popoldne od pol 2. do 2. št. 2041 do 2100, od 2. do pol 3. št. 2101 do 2160, od pol 3. do 3. št. 2161 do 2220, od 3. do pol 4. št. 2221 do 2280, od pol 4. do 4. št. 2281 do 2340, od 4. do pol 5. št.
2341 do 2400, od pol 5. do 5. št. 2401 do 2460, od 5. do pol 6. št. 2461 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 20 dkg masti, kilogram stane 10 K. Mast dobe vsi pripadniki te skupine. Izkazati se je pri nakupu masti z rumeno izkaznico za mast (odreže se kupon za avgust), nastavljenci južne železnice morajo prinesti nakupno knjižico in nastavljenci državne železnice svojo železniško legitimacijo. Brez teh dokazil ne dobi nihče masti.
a Mast za II. in III. okraj se bo delila v vojni prodajalni v Gosposki ulici po sledečem redu: V torek, dne 6. avgusta dopoldne pridejo na vrsto stranke II. okraja štev. 400 do 850, popoldne štev. 850 do 1250, v sredo polodne štev. 1250 do konca, popoldne stranke III. okraja štev. 1 do 400, v četrtek dopoldne štev. 400 do 800 in popoldne štev. 800 do 1200, v petek dopoldne štev. 1200 do konca. Mast dobe — po 20 dkg na osebo — izključno le one osebe, ki imajo izkaznice za mast s kuponom za mesec julij. Cena 48 kron za kilogram. Posodo je prinesti seboj.
Zgubila sc je včeraj dopoldne rumena iz«
kaznica B za 3 osebe. Kdor jo je našel, naj jo odda našemu upravništvu proti dobri nagradi.
Izgubila sc jc danes dopoldne v tramvajskem vozu torbica, v kateri je med drugim več ključev. Najditelj se prosi, naj vsaj ključe vrne na državne policijo.
nove in »tare fdBpii ▼»»ko množino tvrdka JELAČIN & KO., Ljubljana, ljubljanska industrija probkovih zamaikov.
Gozdar
t 4—6 delavci se išče za Koroško. Akor-dno delo, lep gozd v bližini večjega kraja ob železnici. Z moko in mastjo jih preskrbi podjetništvo. — Vprašanja na upravo »Slovenca« pod štev. 2625.
Izurjene
2470
pr likaric&
se takoj sprejmo v trajno delo pri
Car3 ifamasn, Llstfsl^nsi
lj igra B«*»H3imim«D9
Bspmufii^ in idrsulteg: rssfiiiis
na debelo in drobno KUPUJE
zadruga za vzgojo in izkoriščevanje zdravilnih rastlin, korenja in sadežev z o. j.	2629
ZAGREB, Jurišičeva ulica št. 18.
:::: Ponudbe z vzorci in cenami. :::: Kupim vsako množino
KUPIM
zamike, smM
in plačam
za noae zamaške
do K 100 — za 1 kg
za stare nezcfo
zamaške
(izvzeti so umetni in vliti zamaškl) do K 58.— za 1 kg
za zamašiš n srnica .
(dolgi, naravni zamaški, ne umetni izdelek)	K 1'10 za 1 komad
za sKnirigen®
do K 71— za 1 kg
za svilo n štreni
do K 150 — za 1 kg
solile odpasi^e
po najvišjih dnevnih cenah in prevzamem vsako množino po povzetju na svoje stroške proti prejšnjemu naznanilu in vposlatvi vzorca. Pismena, brzojavna, telefonska vprašanja se rešijo naj-točneje in brez stroškov. — KUPIM
SVARILO.1
V	noči dne 22. julija jc pobegnila Ana Mihovec, poročena v Zalogu, pred vojno bivajoča v Senici pri Medvodah. Ker p^ za svoje lahkomiseljno življenje ni imela seboj dovolj sredstev, jo je popihala nekam na Gorenjsko. Svarim tem potom prebivalce kraja, kjer se sedaj nahaja, pred morebitnim nakupom pohištva ali obleke njenega moža, ki se nahaja sedaj v ruskem ujetništvu, ker je vse to izključno moževa lastnina. Izdajala sc bode bržkone pod drugim imenom, kajti v zadnjem času je dopisovala z nekim vojakom pod imenom Ana Pavlin. Tako se namreč piše oni vojak.	2667
V	Zalogu, dne 31. julija 1918.
Možev sorodnik.
1 Za vsebino tega sestavka jc uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
»rece m ii in
in jih plačujem do K 14'— za 1 komad. Kupi se po najvišjih dnevnih cenah
SE TAKOJ KUPI. -Tmi Ponudbe pod št. t na upravo »Slovenca«.	2671

Potrtim srcem naznanjam vsem sorodnikom in prijateljem
tužno vest, da je gospa
Frančiška Terlep
posestnica
danes ob pol 2. uri zjutraj po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 38. letu svoje starosti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v soboto dne 3. avgusta 1.1. ob 4. uri popoldne lz hiše žalosti, Jernejeva cesta št. 38, nn pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Marijinega Ozna-nenja.
Blag ji spomini V Spodnji Šiški, dne 2. avgusta 1918.
Matija Terlep, soprog:.
PRI GRAŠČINI BOŠTANJ NA KRANJSKEM
(posest. Hrvatska eskomptna banka) se podeli od 1. novamb;:?, 1918
in probkovo lubje.
GRADEC, KeplerstraBe 84. Telelon 4102.
svinčenih odpadkov ali starih svinčenih predmetov. Ponudbe z napovedjo teže in cenc sprejema: A. Šifrer, Laporje pri Slov, Bistrici, Štajersko.___
V nekem večjem tukajšnjem hotelu
se sprejme
, kavcijo; zmožna slovenskega in nemškega jezika. — Naslov v upravništvu »SLOVENCA« pod št. 2674.
suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & ir.omp., ,reje PETER LASSNIK, LJUBLJANA, MARIJIN TRG.	2534
zatre čudovito naglo
vzorčna stcklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Vsa naročila naj se naslavljajo naravnost na
: Lekarna »pri upanju« : pRftHIj fiflrOf Apotheke »zur Hofinung« fClO IU. HjSlul
kakor tudi druge, zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) KUPUJE po najvišjih cenah
M. RANT, KRANJ. 1917
Odda se na račun dobroidoča
a (
solnčno, z električno razsvetljavo, v središču mesta,	IŠČE starejši, čez dan zaposleni gospod. Ponudbe na upravo »SLOVENCA« pod št. 2668.
hvaležnih odjemalcev
potrdilo, da" uničevalec korenin „Riabai«amu v treh dneh brez bolečin odpravi kurja očesa, bradavice, irdo kožo. Uspeh Izajamčenl Cena 3 K, 3 lončki 7 K, b lončkov 10 K. Po»lp. praSek „lta" jodstrania naglo pot na rokah in nogah. •Cena K 2-50, 3 5ka-llje 6 K. Krema „Clroe" otneliSa razpokane roke. Cena 5 K, J lončki
Zoiioliol °%IT .
r.aitrdov. revmatiz..fiL, polečine, ko je žc	jf,
odreklo, in pri x—— otlih zobeh. Ce ni uspeha, denar nazai. Cena 3 K, 3 pušlce 7 K, 6 pušic 10 K, NIknk. okara. zobovja, ne neprijet. dnlial Snežno bele j;obe da ,Xirla', zobna tekočina. Takoj, uspeh Cena 3 K, 5 stckl. 7 K. KEMENY, Kasohao (Kasša) I. postni predal I2-C-30, Ogreko.	1140
prosilcu slovanske narodnosti z državnim izpitom za gozdne gospo* darje (višjim izpitom), kateri obvlada popolnoma slovenski jezik. — Prc"nje s priloženimi prepisi izpričeval in navedbo plačilnih zahtev '< • ':om dosedanjih službenih in rodbinskih razmer prosilca je
nasloviti na:
Gozdni urad Radoha, pošta Semič, Kranjsko.	2673
POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva . ,i r brez odbitka rentne-
davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike,
Za tri odrasle otroke iščem
V

ki je tudi pripravljena opravljati lahka hišna dela. Plača po dogovoru. Nastop 1. septembra. — SPREJME SE
<n
m s
Gostilničar naj bi bil zaeno
SE PRODA. "33L LJUBLJANA, Dunaj: ka cesta 36. 2675
Iščem
C vso oskrbo pri hiši. — Ponudbe jc poslati: A. Kajiež, Kočevje.
>
Kupim dobrega n
Si
Rellektira se na starejšo, izkušeno delavno moč. Kavcija pogoj. Istotam se odda za takoj
t© ®
z zemljiščem v najem. Sprejme se
>.	so v
starega 2 do 4 leta. — Ponudbe r,a upravništvo »Slovcnca« pod štev. 2078._
Naslov pove uprava »Slovenca< pod štev. 2677.

ki je samostojna in ki opravlja vsa hišna dela. Plača p° dogovoru. Nastop takoj ali pozuejz. — Naslov: 2672
V. SCAGNETTI, stavbenik, Ljubljana, Selcnburgova ulica 6, I. nad.
Vabilo
T
na
[VIII. redni občni zbor
Hranilnice in posojilnice za Planino in
Studeno v Planini registrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki se bo vršil dne 18. avgusta 1918 ob pol 12. uri dopoldne v pisarni župnega urada v Planini pri Rakeku.
DNEVNI RED:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Pregled in potrdilo računov za 1. 1917.
4.	Izprememba pravil.
5.	Volitev načelstva.
6.	Volitev nadzorstva.
7.	Slučajnosti.
Načelstvo.
Ako bi zbor ne bil sklepčen, se skliče pol ure kasneje v smislu društvenih pravil drug občni zbor, ki sklepa brez ozira na število udeležencev.
cesta štev. 6, za Irančiškansko cerkvijo,
sprejema hranilne vloge vsak delavnik do poldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po tako, da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Menice
se eskomptujejo najboljše. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 34 milijonov kron.
za pogon s silo in z roko, dalje čistilne mlatil-nir.e najnovejše konstrukcije, čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za žito in sadje, gepelje, slamoreznice, brzopaiilnlke, kotle za žganje, brane in pluge ter razne druge poljedelske stroje iz največjih tovaren, zajamčeno dobre kakovosti
ima vedno v zalogi HŠt&B zak>0a poljedelskih strojev v Ljubljani, Martinova cesta it. 2.
Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano ln dokazano najboljših ročnih mlinov, pripravnih za vsako mletev. Dobra in staj^neiia postrežba vsakemu zajamčena.
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konces. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev
Valentin Jlccetto
zapriseženi sodni izvedenec	2780
V LJUBLJANI, TRNOVSKI PRISTAN ŠT. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. — Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.