Največji slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Z« New York celo leto -Za inozemstvo celo leto n i . $7.00 fl ► $7.00 H »■uJP GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. p 1 The largest Slovenian Dally the United Stotem ' Issned every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. 1ELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as 8econd Glass Matter. September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 214. — ŠTEV. 214. NEW YORK. SATURDAY, SEPTEMBER 12, 1925. — SOBOTA. 12. SEPTEMBRA 1925. VOLUME xxxm — LETNIK XXXIII. ----- OFENZIVA V SEVERNI AFRIKI Francozi so pričeli pošiljati proti Rifcem velike sile. — Vprizorjen je bil poskus, da se ugladi pot za 150,000 mož s pomočjo "evropskega vo-je vanja". — Dve sili sta se napotili proti severu. — Uporaba taktik kot so obstajale v svetovni vojni. PARIZ, Francija, 1 I. septembra. — Artilerijske priprave za splošno francosko ofenzivo proti Rifcem so se pričele včeraj zjutraj. Maršal Pe-tain, vrhovni francoski poveljnik, se je odločil za evropsko vojevanje, — ki obstaja v korenitem obstreljevanju sovražnih pozicij, nakar sledi prodiranje ob dolgi črti, najprej z oddelki strojnih pušk in nato s četami v masah. Mesto ozkih napadalnih kolon, bo obstajala francoska ofenziva, ki se je ravnokar pričela, iz skupin čet, ki bodo napredovale preko dolin in go-la na enakomeren način ter se zakopale v novih črtah. Za to sta dva razloga, — da se namreč navda s strahom Abdel Krimove pristaše, na katere bo brez dvoma napravilo velik vtis stroju slično prodi ranje, in da se zmanjša izgube. Namen Petaina je imeti kar najmanjše izgube. Javno mnenje v Franciji je sedaj mirno in storili bodo vse, da preprečijo razdražen je javnega mnenja. Dve armadi, kojih vsaka šteje 75,000 mož, sta na poti proti severu. Ena proti Cečuanu, druga pa proti Adžirju. Zapadni armadi poveljuje general Pruneau, ki ima pod seboj dva stara bojevnika, polkovnika Freydenberga in generala Co-lombata. General Billotte poveljuje silam ob gornji Uer-£a reki. Njegova neposredna naloga je zopet zasesti bločne hiše, iz katerih so Rifci pregnali Francoze tekom spomladi, nakar bo pričel prodirati severno, ob stranskih dotokih Uerge, v zvezi s četami, ki napredujejo skozi Branes okraj, dokler ne bodo zasedle visoke planote med Uergo in Aždirjem. Važno rifsko koncentracijsko točko ob Tabe-rantu, direktno severno od Uerge, so obstreljevali s stiritonskimi projektih, ko je bil otvorjen artilerijski ogenj na rifske postojanske iztočno od TJauan-ta. Ameriški letalci v službi sultana so istočasno bombardirali mesto Cečuan, razstrelili več poslopij ter paralizirali mesto, ko so letali preko njega. Francozi so otyorili ofenzivo v namenu, da preprečijo Abdel Krimu odpošiljatev ojačenj proti dvema španskim oddelkoma, ki sta se izkrcala pri Albucemas. Spanci imajo sedaj na kopnem sko-ro 20,000 mož in njim nasproti stoji kakih 25,000 krajevnih vstašev. Spanci vprizarjajo le napade v masah, katere je težko presentiti. Za trenutek doživjjajo Spanci slabe čase pred I etuanom, kjer je zavzel brat Abdel Krima več zunanjih postojank. Dokler ne bo prodrla kolona generala PrUneau dosti daleč proti severu, da ogrozi Cečuan, se bo Spancem ob celi obali slabo godilo. Ničesar ni bilo čuti v zadnjih dveh dneh o prošnji Abdel Krima, da izve za francoske in španske mirovne pogoje, a poizvedovanja imajo gotovo namen napotiti rifskega voditelja, da naprosi za premirje. Za to pa ni nobenega upanja, dokler ne bodo pričela plemena, ki so se prva pridružila Rifcem, kazati znakov nezadovoljstva. Brez teh plemen bi bil Abdel Krim brez moči vspričo 200,000 mož, ki obkrožajo pokrajino. Ruski dolg pri francoski vladi. Rusija j e pripravljena plačati svoj dolg v Franciji, a le pod pogojem, da se odpusti svoto $1,500,000,000 in da se skrči ostalo na letnih $25,000,000. Poroča John Balderston. Valentino padel s konja. LOR ANGELES, ('*!., 10. sept. Enan kinernato^rufski igralec, Rudolf Valentino, mani "Aejk" in oboževanec mledih d iklic. pa-dH s konja, ^o *e je hoteJ dati «Uks4i kot ponottin jreatkv?. Konj ga je v gracijoanem tafcu vrgel v \nneic. * Pravijo, 4« j* btt precej poškodovan. \ LONDON, Anglija, 11. sept. — Riitka vla-da je ponudila uravnavo svojega doljja v Franciji. Po-jroji so tajni, a informacije prišle teh j-oijrojev so 'bile sporou ne tu-ka$mlm diploma t ičnim krogom. fSkujwio vrednost ruskega dolga v Franciji cenijo v Parizu na nekako dva ti-soč i:i "dvesto in p"t-de^et milijonov dolarjev. Ril-i pa priznavajo le skupno svo-to tUie milijonov dolarjev ter zahtevajo obsežuo skrčenji* radi velik'h ru-tskilh tirjtev v Franciji. Vsled tega izjJvJ/ijo, da so pripravljeni pričeti Takoj z odplačevanjem po $25.000.000 na le4o. ali po dva in pol odstotika priznanega dolga. Ruski poslanec Krasili pa je takoj informiral finančnega ministra ('a:itlaiux:a. da nje more biti zaenkrat no-benrga govora o nadajo-eem ftkladu. Boljševiškn ponudba pa je spojena s francoskimi trgovskimi krediti neufrotovljene višine. Rusi pravijo, da morajo biti ti kredit; večji kot pa ru*ka plačila za Francijo. I.stortaiko je tudi treba 'tzročiti boljše v ikrun takoizvajio Wraniglovo brodovje, ki je sedi«.j v francoskih rokah v Hia rti. r'nillanx in francoski ministri ro nekaj dni razmišljali o teh predlogih. Informacije, ki e oil t »Mlaj naprej stalno vršile V pričeiku avgusta je objavil Kra iin. tlu je njegova vlada pripravljena priznaj i del dolga. PROBLEMI CALVIN C00LIDGE-A Premog, avijatika in davčni problemi so glavni predmeti, s katerimi se peča predsed. Coolidge. Predsednik se je mirno vrnil v glavno mesto, a se kmalu nato sestal s kabinetom. — Francoski dolg in druge mučne zadeve. WASHINGTON, D. C., I 1. sept. — Predsednik Coolidge je včeraj popoldne dospel skoro neopa-en v glavno mest, a mir, ki je obdajal Belo hišo, je ila le tišina pred viharjem. Na kabinetnem sestanku, katerega je sklical za Janes, bo sprejel poročila načelnikov svojih depart-mentov glede statusa vseh važnih zadev, s katerimi e mora pečati vlada. Od tedaj naprej bo središče cele serije kontroverz in problemov, ki so bolj važni Lot katerikoli drugi, s katerimi se je pečal dosedaj. Pečal se bo z nalogo, da brez odlašanja ugotovi politiko glede francoskega dolga ter določi, kaj more storiti vlada, ko bo pošla zaloga antracitne-ga premoga. Pogajati se mora s člani poslanske zbornice, da nudi stranki ^drjjženo fronto glede lavčne zakonodaje. V glavnem pa se mora takoj odločiti glede svojega postooanja v sporih, tikajo-čih se avijatike in Shipping Boarda. Davki in vojni dolgovi bodo sedaj bolj natančno preiskovani v zaWadniskem departmentu, ko sta se vrnila predsednik in zakladniški tajnik Mellon. Pri razpravi teh predmetov so izjavili zakladniški uradniki, da bodo priporočili kongresu skrčenje naddavkov na dvajset odstotkov, razveljavi j en je postave za javno objavljanje davčnih pol in več drugih stvari. Tukaj se tudi vrše razprave glede uvodne na- Čudovita rešitev ponesrečenih letalcev. Mornariški, letalci, ki so se nahajali deset dni v svojem hidroplanu n a gladini Pacifika so bili rešeni. — Iskali so jih izza časa, ko se je moral hidroplan spustiti na morje. HONOLULU, Ha vaj« ko otočje, 11. septembra. — Johna Roilger-sa. poveljnika bantte nre pripravljata prigrizek za svojega moža. •ko je naenkrat slišala močno kričanje svoje dva -mesca stare hčerke, ki je spala v drugem nadstropju hiše. Podlima je po stopnicah naVzno. kji je skočila « otrokove postelje Iz rane na semeu je otroku t4sr!h podrobnosti kot !o, da l>o pri vedel hidroplan v pristanišče. Že pred več dnevi so iskalci opustili vsa upajija, d:i bi naw!i letalce /.i vit raz ven če «hi so Izkrcali 11:1 kakem nco1 djudenem in od _ . a . ____________daljenem etoku. Kljub tenv.i pa so rave francoskeega dolga, in zakladniški urad je (lan /H fl,um nadaVevaii'z Lska korešpondiral s člani Ameriške komisije za fun-^iranje dolgov." Dal jim je na razpolago vse podatke glede stanja francoskih virov. Francoski finančni minister Caillaux je vzbudil toliko suma med člani komisije vsled pogojev fran-cosko-angleškega dolga, da domnevajo v zakladnici, da ima predlog Painleveja, naj skliče Liga narodov razoroževalno konferenco, namen ojačiti stališče Caillauxa v zvezi s francoskim dolgom. Pomirjen vsled najnovejših izjav Caillauxa, da namerava Francija doseči hiter dogovor, ne da bi skušala potisniti-ameriški dolg na stališče angleškega, pa je zakladniški tajnik Mellon prepričan, Ja bodo pogajanja harmonična in da bodo proizvedla medsebojno zadovoljivo uravnavo. Oni, ki niso videli predsednika celo poletje, tr-iijo, da ni v teh tednih niti malo pridobil na teži. Nljegovo lice je polnejše, kar vzbuja domnevo, da e postal bolj robusten. Očividno je vesel, da je opet doma. Državni tajnik Kellogg, ki ga je prvi počakal na postaji, je bil tudi edini obiskovalec tekom popoldneva. MEAUX, Francija, I I. septembra. — Francoski finančni minister Caillaux je rekel včeraj: — Težki časi bodo še dolgo trajali, in dolžnost naše generacije bo delati do trpkega konca. Svoj govor je zakljtičil takole: — — Prihodnji teden odputujem v Ameriko, da , oranim interese Francije. To bom storil v istem du-Su kot sem jih branil v Londonu. našel podmorski čoln R—4 prt-naj-at milj iztočno od Kauai o- Oeavidno ni izvršil angleški zu-toka- , nan ji minister Chambi.jHain po- Hidroplan so zapazili na nnor- ■ polnega dola. ko je "ubil' proto-jn malo pc četrt: uri včeraj po-! kol na veji sveta Lige tekom pre-poldne. Podmorskemu čolnu jt* tekle spomladi, še vt*lno <«hstaja , njem, ki j«> bilo sedaj na čudežen način uspešno. Popokbie dno 31. avcusta se dva hidroplana dvkrv s vnetljive »zrači mira pada med najbolj pre-rešitve v zgodovini program m-dnarodne arbitracije. Vsepovsod je opaziti tendenco, pionirstva. Leta 1919 -»f nudi Angliji in Franciji vso Krvav konec verske blaznosti. Umor v Hackensacku. IIAOKENSACK, N. ,T., 10. ' l.Miis Scarpa, lastnik Moonachie 'Manor, je bil ustreljeni v glavo iter na mestu mrrtev, ko je sedel v svojem avtomobilu pred hjsio. Prcšskova j' dognala, da mu je prodrla krogla levo sence. DUNAJ. A vistrija. 10. sept. — Neka stara ženska v va^i Nagv-«ac'kasi v južaio-tzatpadni .Madžarski, je videla v spanju Devico Marijo, ki ji je baje re«kla, "da bodo ponovljeni vsi čndl.ži Biblijo". VidtLa je še več vizij in kmeftje iz razidaltjo 2000 milj naokrog so pričeli prihajati k njej. Cerkvene oblasti so s sodelovanjem ST. LOULS, Mo , 11. septembra vladnih organov poklicaJe poliei- Težki nalivi so ^ daj naenkrat jo, da pu (xre«i nadaijni prihod končali Mroeinski val, 'ki je tra-radovednežiev in verskih fanaada! Usti generaciji nafti h vat no n.t. ni siunljivi Hem«itti iz najboljših mladih ki so v »pred- južnih krajev države, ki pod raz vojni ddbi v mračni lijuhijieri že ii "mi vf i/.&mi vabijo tick let a s deort dijatki wanja'lii o svobodi in len-' seboj. ši ijo in Siibiri,jo, ter pri*tl preiko Kitajske v S i npr »pur. na (Vvlon, sko-zi Rdeče mor.je v Sirn/.. Aleksandri j« ter končno v Solun, kjer je septembra na Kajinaflcealann v jitugio-loVHai-iki diviziji zopet jn-rišal na Bol j? are. Po veliki zraugi je jh narodnostib. KehaiičnUi Slovencev je priblužno m tisot'-. A ko bi vsa društva cetlo Iho v/ttrajam a^itirala za kako ju-ins-dUev, bi se prireditve udtcv. Ce se ue moo .seveda podporna dru&tva, ostala pa životarijo, (iicpnrtn navajamo: pzirtona Motena papirju. M. t<«uove, je tudi v nevvyorfartcih Slovenciih vzklila inirsel, da nam je Slovenski Dom potreben. Navdušenje je bilo ^»recejsuje. In skoro take- hitro kot st' jr-Uiu-Lo, je bilo tudi pogaseno. Nabralo se je nekaj otnu. Kot menda povsod. >ta tudi mf d newyorikimi Slovenci dv»* Mratiki, ki *»ieer nimata nobenega programa, straiihki ?vta pa ven-fLarle. V prvo spadajo tisti, ki 4,z gospodom drže", v duravljati eeekvene ]»o-fcli*, ue se pa vmešavata v javno življonje. Prva stranka, imenovali jo ibomo e.inkveno stranko (če je oznaka dobra ali ne, je nazadnje vseeno), se je -v zadnjem času precej osamosvojil«, in vedno bolj kaže svojo izrazitost. V gotovih ozirih gte že v «k>«trem, hi /«odili ^o se že slučaji, da ■liso hotkdi člani te stiraaike surdekivati s svojimi strankarskimi nasprotniki, ko je hLo za kako velefiomemhtio wtvar, ka'tera ni imt4a ^ strankami nobenega opravka. Ko so začeli pred desetimi leti pobirati za slovensko eerkorv, Se lii bilo tega. Takrat je bil vsak dar dobroti< in kodektor je napravil pobotnico za »prejeto svoto, ne tla bi se kaj prida brigal za ver>ka načela in politično prepričanje darovalca. Pojavili no cerkev na Osmi eesli, -pod cerkvijo so pa izgrebli nekak aaduhcl prostor, in v tem prostoru naj bi bilo zi>ira4ižče new* yor&kih 8Jovte«icev. Na«i ljudje so bili kljub temu koliko |s>žrtvo\iilui ter so n«me-neč se za «voje zdravje zahajali v dim in smrad na veselice. Cerkev o ika»teri m- lahko reče, da je zanjo prispevalo devetde w»t otlutotkov greartcmewyorftkiti Slovtineev, je v izačelku dobro uspevala. Medtem s« je pa bodisi iz j>otrobe bodisi po naključju, porodila cerkrena stranka, katero s»no ie 'Zgoraj oinenUi. •Vedno pogostejše in jasnejše so se -čuJe^take in podobne izjave : •'Cerkev naša, dvorana pod njo je naša, za /nas je d»l)ro, komur pa ni prav, naj si drugje poišče zavetja" Ta saonozavewt nekaterimi članom' cenkvane stranke, je začela tako pre-sedali ne samo njihovim nasprotnikom, >pač j»a tudi nekaterim njihovim latnun pritallean, da -so prekinili z goespodi na Osmi časti vse zveze. Pozuamo rojake, ki so sorazjnenio s svojim zaslužkom darovali naravnost ogromne svote, pa danes ue prestopijo in ne bodo nikdar več prestopili cerkvenega praga na Oemd. Treba je pa i* nekaj vpoštevati. V sled naravnost neznosnih -»tanovanjskih razmer v dolenjem delu New Yorka, so s« začeli Slovenci se,! it i iz delokroga slovenske župnije na Osmi. Preselili so ne v bližnji Brooklyn, otziroma v Ridgewood, kjer imajo udobna stanovanja in kjer jr ie sedaj takorekoč centrum slo-voiwke naselbine v Greater New Yorku. O tanroinji (nameravani cerkvi in 8k>*«nHk<"m I>ormi ipa v pri-hodujttm članku. vabile dekle'a po niarilmr'-kih kavarnah identrč.ne z inianovani-mi v zaigre'b^ki aferi. S>»;Tovi s») vtMlili v ma.r.borsko kavarno "Drava". Od t»i je liilo otivc denih že ven"* deklet v j ivne hiše v Zagreb, Sarajevo. Osijt-k Novi Sa l. Sotulb'/) itifi v aferi ip la itriiea kavarnie so bili ovadeni drž lvneniu pravtlništvn. zlo-gla-na kavarna pa ^ verjetno uradno za tvori. Škof dr. Jeglič — turist. Dne 19. avgusta je potoval škof s provaneijalom dr. Presiir-1:0111 in v -iprcmistv,11 graščinskih bradnikov iz Luč v gozdar.-ako koči nad Planincem in dalje mimo lan'ike kere p hI Velikim vrhom v Koekebfikovo -kočo kjer -o prentt-Č«'val i. Drugo jutro sta s provin-1 ijalom iiiiii,">cv;il;i v k:vpelii»i pri •koči: ptvtem >0 odšlii v kočo nn Kr.ront»i. k.'1/ v jih je diQ»bil det/.. Po Časnikarski poroeevalc, ki je opisal življenje v kradjevi vili nsi lib dti. omenil med drugim tudi kleder!': Pi t stt>ionaslednik 1 et.cr se ves dan igra na vrtu. Za igračo ima dva bela zajčka, katera kliče s •-daj v sr!»MV«'in, -elaj v ruskem, jing'i "k. tn iti tir.M:*lk- uu jeziku. l'at t s,» dobro razvija. K»> bo fant popolnoma dora.se! ter se. pavsiMti iruzvil, je upati, Ha bo tudi - Slovenei {>0domače go-vt ril. ¥ Ko je vrnil finUna v (M"\*e-lnud, s' mu taniw>šnji Slovenci priredili navdušen spp.'jem. Na kolodvoru se j. zbralo pet-str. osi-»b. so ga prisrčno po- ztlravili. Poročilo <1 peits-.lotiih osebah j( a sekakor pi'etirano. Pa recimo, da je rcs!i»eno. je petsto v primeri t i srn'i td eve land skilli Toda k.i i t ride • 1 imi Slovencev Pet zra'topi-ovce v. ki so hoteli '}"■.'»let ♦ t i na. Havajsko otočje. Tešili. Zračna križairka Shenan- «!< ah je un'eena in štirinajst mo/ ki' it« «mni.no ponesrečilo. Nebo zaenkrat •• ni naklonjen^ t "s 11 i»i. Uii leta jo ipo zraku. .v. KnvMta pritožuje, da j" rije .laljyt'in odmoru so šli v dežju čez] rov list z ubran jen c .m-o-laviji \rotKloilt)vjok to v. vozom v (lorrija grad. Skof j;? nav^lie >voji starost* (7.*i It-i«) dociro hodil za sf^itatiike y. g«x:ti dotbila na i azjpr-iLirgo |>t>ltw chambres Keq>a'-e-jev tauK sol>e v zasebnli in vaju lasitnice kavarne in k ;e jih je pitipravrlo z \'sf ovana in ao se /in jwa^keitanje. razibiila sta se morala živeti sam otl miloščine go- J sprednja deJa obeh avtomobilov. •:ov. Napitnino je pobrala la.sini- ra/.leiteb« so v 27. avgusta st- je zgodila tukajšnjim Park hotelom usodi polna av!i «nti»biLa, i"' žile! bi. da bi to poto vanj" vrrno traja'o. T*me\ino je. dtfi snio 1 ud:' ori -bari nrev.ivel> do-ves»0ib nrie. Tlil1^ je zadnji dar \t-/Tije. Dodomia "mn beteli i>Hko-t'stiti priliko, in naiter^lo si> nn< je krog bare kot mušie kroc vin- lc -ga «odn. Knn.'u nas je na začel pre J':lil. it\ še enega potem t»a motim za o ret i baro. kaiti v daliavi ve že vidi kip amerivke svobode... * Ako bo -inlanja fr i.ncoska ofenziva v Marekn u^nešna, bodo ATa-točant j>n\i kot v štirinajstih d'neh popolnon^a p mi itženi. _ In Francija bo lahko zopet en- Jugoslavija irredenta. Hišne preiskave v Gorici. j ven z. otrokom v naročju, ga Je Te dni so prišli v (iljubiehcvo zap.4 veter in vr^rel ob tla, hčer-lekarno policijski argent ji* in so j«' odletela par inert rov od nje-izvršili pri fannaeevu Mihi Ko- i 'n «blc£ala y. zlomljen itn tilui-širju, !ii službuje tam že dolgo k"'" mrtva. Kau.jcndi je več os»»h. vrsto let/»telesno preiskavo. IV- Sreča je bila, da j» imel brzovlak tem s<» .pit.tipkali še njegovo sia-| idriu.TTr-t malo zamutlo ter je novanje. Našli nieesar. t Jo-' prisil J na -kolodvor, ko je sila ei- voriHi so. da .K ovadenih več sin k Iona ž.» ponehal«!. Tri vagone je veneev* in tla je notranje ministr-! P"gnal veter proto Kubi jam. -ivo od ret lilo preiskave, ki bt»«to: < »klon j.» div.i; l pet minut, pa je dil. povzročil tako opustošenje. Škode .)< nad en milijon lir. Trgovski promet v Trstu. M« se»»a julija je bilo v Trstu proiuiJi v uvozu po kopnem 1 0">7.411) kvhitalov, lani 91?l.!hi4. po morju 1.74s.l(,l k\intalov. lani 1 .^li-|.77ti: skupaj leto> 2 mi!a-jona >()">.."iSO kvintalov lani 2 milijona 224.740. V zvozu je bilo Na Sveto goro pri Gorici pri mm til 21-let^i Atlolf ška-rabtit i;< Crorice. prosit gvardija-l na. tla bi vstopil v samostan med. novince. Pater gvardijan ga4 je -pri jel. Mladi Dolfl je bil v --i-mo.tatn s;i»no toliko ča-a. da je /ved«1, kje imajo h-Ja.ga.jun in de-nir. Potem je •'novic" s*karal»ot, zginil z 2400 lira,mi. Ko je nn-l ,,r"n,|,t'' po koPn«Mn kupoval potem v mestu razne PP. j po morju 600.1:11. l ini <:44.-145 skupno l..">04.i:i:l, lan'. ! ."»77.-" I (•. po kopnem in po mor-I .ji letos -kupno 4.:lS9.71:1. lani Pcntsrečili raziskovalci jame v Tekom prvih šestih me- Raspu. •i. -o ga prijeli orožniki in odtrnn-: v sodnijski *• s.iniosita:i is cev t I. je bilo uvi.zi 19.762.902. -etpare- ki šof.»r. ki je ipozaibil. da velja 1 , . 1 1 • -i • ' . . . ; krat ponosna na u«apcihe. ki jih je slano-^ pri na.s pravilo "Vozi levo!", nrt • . • , . .. 1 1 izvtijevala za eiwluzae!jo. c temu 4>. Prestrašeni l)u lje <0 pribilela z v zne.-Jcu 500 dinarjev me-ečno V lh -itrani 'ter našli na av«omoft>*- New You'ku iprfulajajo grozil., in sicer primeroma jaiko j»o. eeni. Skoda le, tla b koncu .slani mi k sni ski * SC7.IJP. Iz. i je piročajo. d.i se na- izostala. Običajno je bilo v kavar- lih teižk« ranjene o ifie. Italiijau- meraVa ibivša avstrij-ka 111 u-il ičfbonHi do šesit mladenk, po- ?kega šoferja Riccarda A.gri"tti.ja zinw tudi dvojno število. Lastni- j(» volan s itako močjo ^nitisnil na ca /kavarne je l>iJa ts:iko prebri<;i- prsni .koš. da mu je zlomil v«si ru- Piedajt SHnneeovih " Deutsehe AHp»cmeine Ze4-Ittuig" je ipraHa za tri milijone metric v 1m* W«berj®veiga ki 8a-lin^erje-re^ga tkonzorci(ja, Jm ime važno besedo v papirnati indurtri ji. Med objekti, ki *padajo v to lastnino, tU tudi liata . 'Briote- baa*ptenSk podjetij. MiEeiper" tioi •' PreuaniHc.her Sta-atsaneeiger", iki eta precej aktiv-,na. KaJcor znano Je bida "Deutsche Allfremeine 'Zeitumg" doee-daj last Stitmesorvik dediiev. JJat bo obranil tndi nadalje svoje do-^etdanja -milivanja. na, da dekle* ni nikoli prijavila, bra. Polg tega so ga razibite ev.p.e da ne bi na ta način vzbudila po-' ob.11 l/ale po vsem obnizai. Ag-ret ti flornont oldasti. | je obležal na sedežni lire--: zavesti. Žrtev ftega živl> aij« je postala Po-leg njega je isi-del sin ga lvotela t ikIj nedoletna Hilda S. Iz pisma, j "Tloiplfiefr pttmožju -jityfer Aloj^ ki,pa je <}>OMlala Mvoyiin roditeij-tn zij .Tare. ki je takisjto te&ko ra-v Gradec, je razvidna vsa trpka njen. Šofer dvornega tovornega re-mica. Slučaj je tem zaigotietnej-'ovtomofbi'la Dragomir SJtojanovie ši. Iker je Ililtla K. ipt» s-vojeun pra- je dolnl ieake [>o.-ikfKtbe od vola- Mem očetn pristojna v .Jugoma-. nn. Poleg iioeigw Ktideči dvorni gar- pr| yr(»rtU jco padajo gotovi svo vajo. Idi«t Pamteliija Baborič^e ifttotaiko [bodni Amertka.nei j>red njkn na Eno izmed omenjenih štikrih de-j močno poikodovan na glavi po klet, ki je tako»j baprev-idelo. kam j razbitih šipah. Zadaj v tovornem je zašlo, se je uprlo la>dtnici in ( avtom ob i1 jo bil dvorni slaščičar, energično odklonilo njene zahtevki pa je le lahko ranjen. Ves prove, nakar jr 4a zlobno pripomni- štor okoli exitomobilov. i v. katerih la, da je bilo pri njej že mnogo] se jn čujo ječanje ranjencev, je Airigili ški prime na.metrava zopet obioka.t i Ameriko. Kajti nikjer drugje nima takega užitka kot ga ima v Ameriki. Pa mu niora biti res prijetno breapotielnUi deklet b. Gradca, ki »o wp pa vse morale pokoriti nje>-nim pogojem in zahtevam. L»ast- bil kmalu poln krvi. jZdravnik dr. De Gleria, oibve-ščen o nesrefti, je takoj prih'te» kolena in mu lrže,>o pete. * Pred pmhibicijo je stala tona growdja dvanajst dolarjev, sedaj pa Ntane osemdeset dolarjev. Ce vprašate kakega navtlmšene-ga prohihicijjsta. zakaj to, vam bo takole odgovoril: — Cene sr> zato tako vi^k^ ker je povpraševanje j)t> groizdjil večje. Šefe v prnhibieiji je ameriški narod spozmaH. 'kako slastne niea je biLa celo tako drzna, da .tor nudil terk-o rjinjenim prvo -poje dj kletu odklonila vrnitev pot- moč. Po Tijigovi nared'bi ko teOe-tiega lista, nakar jo je .Tosiiphia, foniraii na rezilno postajo v Ljuiib-K. ovadila policiji. Mariborska /ija.no, da polije nn kraj ivewreee Ro proz/lne ja«odK Pred profcibici- l)olicija je .swlaj strftjfo nastop/la .reailni avto in propose 'ponesrečeni'— — —----- proti jtofspe H. in omop^-ila olnico. Že e*nc, klet« teknjanjo vrnitev. V Gra-^uro po itzročeni prošnja je Ijub-dec prišedKa K", je sp*M-očila ma-.ljunaki resilmi avto d0.-1 pel na Bled teri 151atne HjJde S. nesrečno uso-| in je odipeljal ranjence v I>jublja-do njer+e^ga aftmoka. Za zadevo se no. Najtežje ranjeni -šofer Agn *- je ea5eia zanimati tudi graika policija, Ari je ueotovfebk da jie bila fionpa H. skoraj vsak teden v Gradcu. Policije je sedaj burno ti je bil ae v neoatveat.i in je njlp-govo «ta-nje 2elo r tmo. Ai^otnodii-la sta popolnoma razbita ter za.listov, niso kaj prida, vsako nadaljno rabo nesposobna.1 jo so pa večinoma iz vsega grozdja vino na.j>ravilii. * Učenjaki pravijo, da j* zelje. 7avžito v tej ali oni oJ>liiki, jako okusno in zdravju koristno. Že mc|rvče! Le cigares, ki so na-pramene: iz posušenih ze4jna>ttii Večja skupina članov i;alijan-:. lani 1!US2.S.H». izvoza l:l.:ll»4.(10.1. -kega i>laninskegai dne'va .je >]■,{. ta/.i-ikovot jamo pri R-:is.pu v iM.ri.j l'a jama S silno globoka in tu j i-ti s.» pulili že v globočino lll-'i! 111. Ko m» horeii vračati iz jamo j nje nepričakovani e prise] na iatii 1 ").(I1 .-kupno po kop- nem in morju ;1.'{.0S(J.;»07 kvintalov. lani ar».101.:t7f). Umrl je v Trstu "Martin Porenta. umirovljeni ea- ' (.'dni tmk. Dva sta iy.giin.ila in isem jih bodo rešili. Poslana je b»-i ':» 7. Trsta p«moč. Haie --o dobili j ' ik z. ra/Nkiiviili-i v iat:ii in ' njih iporočilo. da -o živi :di poln - ! u.ie.io nujno pomoč. Pt>zne.iša po i'< čila zna znanja jo. da -o rešeni \si trža-ki itiiiristi, osem po šle-v in. \f jami sta o-tala domačin?' i i/ Buzfita mlaill liTiča brata Kanin Hlaž Božič, ki >!a -premijala tur'ete v jamo. Ciklon nad Gorico in okolico. Kaj 1 a kega v (iorim š' ni 1 »b>-/iVi-Ii. Xnj-tarej.ši ljudje n • opominjajo tako silnega v-harja i> 1 naliva. Par minut pred 0. uro zvečer je izbruhnila nevihta. Sopnr-110 je bilo cel dan in nebo pokrito z oblaki. Xikd'. pa ni prčakovnl kaj hudega. Kar nenadoma se je zaeutd .-ilen veler s furian-ke sirr. ni j>roti Sjandrcžu n" goriški centralni železniški postaji. To je bii grozen vrtinec, ki je zajel št:>'!-drežko vas m ves del okoli kolodvora ter pt^sloipja med ulicama Triemlh in Rii-uori. Vihar je tulil, grmelo je in tres'kalo, pok:ile si» ši])e po -tnova,njih. tlimniilci - > se inšili. 11 ek' rir-na vrizsv« 1! ja va je bila prekinjena, tako tla je bilo mesto v temi vreli divjajoče«ra ciklona. Pri kolodvoru znaša pr>v-'ZKnVna škoda l(M).(Ky) lir. Spini; »e ciini >ikoda v mwl,ii na "(iOO.OOO lir. Brez strehe je tudi vojašnica •' Sovoia" in ?c druge zgradbe. Najhujše je bilo v Štandrežu. Tam je pol»no lesenih barak. < katerimi .ie ime! ciklon labkr delo. Razkril jih jr. racshil i.n raizini tal na-• koli. Po»' 1 K) ljudi je brez streho. Iz barake je hotel bežarti tudi de-'avec Regaiziza s svojo ženo in št-i-tiletno hčerko Elzo. Ko je .sto]vii r.nviki nadosonnfk. Razsodba v procesu proti trgovcem z dekleti. Ob velikem /animanju • bčin-t v a. ki j.» poj .»Inoma r i]»olnil-> I razprav nn dvni;i:.o je / i rrebško ■ -t.d ,ši*e v proee n jir.rti Ir^nvc.-in lekleii ra.v.gila so končane: naša mladina gre zopet v šido. Ta mladina bo v bodoč no -1 i Združene držo ve še bolj poveča! 1. Toda. e? hočete da bodo vaši otroci kaj do-'i'Lr' . moja biti zdravi in močni. Yako.; - n j;» poizorno-'t na bol -.zen in slabo zdravj ' je v dike vrednosti. ki r si^ ž n jo morda še lahko | > Ira vi jen je iprepreči. Trinerjevo j' renko Y-i.11 o ta najbolj zanesljivi lži-'edčna tonil; 1 je znano že zadnjih :{."» let: i-.tr> bi moralo biti zdaj za Vt k om 's.-mi! pri vsaki družini ir v vsaiki ni--i. To iz-lra-\ 11' je za s,lan in uda le lja li. Iz-čišča želode««, utrjuje vc> prebavni si*tem in krepča kri. \'živajte to vitio. pa ne iioKte imeli veti sla-be«_ra oku-a. zibabi vobol«; in v 1 i en Mi zti'odenidi neprilik. Yaš lekarnar ali prodajalce zdravil ga ima v zalogi. Tme.it«* doma pri rokah tudi T*-i-r.erji v ola jsr va'ee k lilja (Triner's f'oltirh Sedative), nepreklicno zdravilo zop »t prehlad. Ako teh zdravil ne morete dobiti kje v bližini, pišite na: -loseph Triner Co.. < hieago. 111. (Ad.) Naznanilo. vsem tistim, kateri hočejo poslati dolarje v staro domovino. DOLARSKA IZPLAČILA — izvršujemo v vseh delih Jugoslavije za pristojbino A7o1 istotako v Italijo—zasedeno o-zeinlje za pristojbino 3%. POSILJATVE V DINARJIH IN LIRAH — izvršujemo najtoeneje in po jako zmernih ee-nah. Za vsako pošiljatev preskrbimo podpisano izplačilno potrdilo prejemnika. Brza in točna postrežba v vseh ozirih zajamčena. DENARNE VLOGE prejemamo na "Special Interest Account" in jih obrestujemo po 4% mesečno obresto-vanje. * NAJSTAREJŠA »JUGOSLOVANSKA POTNIŠKA POSLOVNICA FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street, New York, H. Y. ALOJZ J1RA8EK: FILOZOFSKA ZGODBA (Nadaljevanj t.) — Slavni očetje, predniki naSi, ki vas je morilna roka tujcev nafte domačije sovragov v grobove pe^ hnila, vam prisegam v imenu svojih Hobratov, z dejanjem bomo pokazali, da miio zvesti vaši sinovi, da bomo pravice češkemu narodu na novo pridobljene pogumno in zvesto branili, da hočemo jezik in šege svoje rastiti in narodnost če treba tudi s hrabro desnico braniti. — Govoril je vsem iz srca. Marsikatera deklica je zasolzela, ko so se brhki filozof je razhajali. Lrnka in Marinka sta bili bolj zadovoljni. Še skoro cela dva meseca, preden pride slovo! Ali napočil je drugi binkoštni praznik, dvanajsti junij, usodni, nesrečni dan! I)ne 13. junija so prišle v Lito-mišelj grozne vesti, ki so vse razburile. V Pragi je izbruhnila revoluci-j-!. staroslavno m ost o je v nevarnosti. V grozni zmešnjavi pustošijo in plenijo razuzdane tolpe, vse j«' narobe in manjka zadosti sredstev in moči, ki bi vrnile red in disciplino ! Podobne vesti, polne strašnih ]>o-drobnosti, so se razletele po vsem mestu. X*a beliftču se je sešla velika množica meščanstva, pred vsem gardisti in ostrostrelci. Zvedeio se • Pa ne jc /.grudrl obnove .n v svoj naslanjač, toda malo je govoril in ni kazal veselja tako očitno kakor iena in hči. 1 XII. V noči na 14. junija je posadka , tajno zapustila Prago in zasedla sta naglo korakala tja. od koder je ona prihajala. Nov dan je napočil. Deputacija se je bližala mestu, ali tu je že src- HradČane. Drugi dan je knez \Vin- čavala čete gardistov in ostrostrel-|dl8ch^raetz P«Wl«"il nad cev, kateri so se, ne da bi čakali ,obspd"° *t«nje. Ljudstvo se je vr-poročil, hitro odločili mahniti Pra- v neeTiakl ho*- »»tan-jra mesta gi na pomoč. Pri Babkovi gostilni ^•l«1' nil nakar so že staji vozovi, na njih naložena JO voja^"° ogovarjala s teSfcim hrana in vse potrebščine male te ;^>atn.m ogmjem. meščanske armade. S svojimi poročili, ki so jih dobili na železnici, jih meščanje niso omajali, temveč |bojevala s,a Ke narazen o stal v ^"P1"' «t"den-garde čeških mest gredo proti Pragi. Dali so se na pohod. V trumi bojujočih se študentov sta bila Vravrena in Fribort. ali tov. — Sem, prijatelji, sem! — se je razlegnil za njim močan glas. Ko * j se je ozrl, je zagledal dolgega me- Takrat se je opasoval tudi go- niha v grobi kuti rjave barve. — spod aktuar Roubinek s svojim Obličje mladega meniha, sicer nele-starinskim palašem na obrambo j po, je bilo bledo, le oko je plamene-matičke Prage. Žižka in cesar Jo-' lo od živega ognja. V levici je dr-žef sta bila po njegovem tudi rodo-'žal kadečo se še puško, z desnico ljuba, takole si pa meča gotovo ni-J je kazal na ogrožen, nevaren kraj. sta pripenjala. Koubinek je bil ze- j — Špina! — je zaklical Vavre-lo bled, od strahu ves iz sebe in dol- na in skočil k nekdanjemu sošolcu, go je trajalo, preden si je jermen j — Vojta! Pozdravljen! Toda zapel. Njegovo potrtost je morda Hoda s-amlcaij, tr.n mano. sem, sem! povzročala žalost in jok žene in ,— Navalili so tja. kamor j-e k a« al hčere. [navdušeni bojeviti menih, ki je O. srea ni imel ta grof Žorš! —j iznova nabijal puško. Vavrena se Ko je slišal, da je v Pragi zavla- J e postavil-poleg nejga. Puške so zadala zmešnjava, da premoženje in grmele, granate zažvižgale in tres-življenje meščanov nista varna, da kale> b°jni krik se razlegal vse je šla garda iz Litomislja in dru- naokoli, tupatam se je oglasilo sto- je, da z dežele prihaja ogroženi |bi' nai se Maf?1° »l>oroži in na po-Pragi pomoč, in po daljši debati :hod »,roti PraPopravi, so tudi oni sklenili, ]>odati se na ' ° kralJ Herodež, ti nisi bil bolj pot proti Pragi. Še prej pa so po- j krut. ko si dal' betleliemske otroči-slali par odličnih meščanov na naj-j in bele. do zadnjega pokla- bll/Jo /.»lczjiiško postajo ]>ozvedet. • • » kako stvari stoje, in če gre tudi iz drugih mest v Prago pomoč. Pod večer so odšli, zgodaj zjutraj so se gih mest glavnemu mestu na po- kanje in smrtno hropenje. Marsi-moč, je ukazal grajski svoji bram-' kat<*ro mlado življenje je ugasnilo. Za dolge pogovore in izpraševanja ni bilo časa. Vavrend je zaslišal sa- Gospod aktuar, ta vestni držav- . ...... , ..... ^ . i-ii. t i . j ko jo blisk in pok minil, je ležalo Ijan, uradnik, kateremu je bd vsak , , , , . . . . . par mladenicev na tlaku v svoji nemir m nered nekai groznega, on mo Spinov glas? — Ali je Fribort tudi tukaj? — Je! V tem je treščila nedaleč granata, njeni drobci so se razleteli in naj prime orožje proti kdove kak- • —• x | «_. t • . , . .1 i am iin M- USTI iiviui umu. l)fl je vsa množica z be- sni sodrgi. naj nanjo strelja — in I . -. . „, . , . , 1. . • i , , , , v i-^e ozrl po Spini. Ta ie ležal poleg, ee ga ujamejo, kako bodo obraeu- ~ ,,,.,. , . , T ,. ...... . „ I Pokleknil je takoj k njemu, pri- nali 7. njim ti divji, razkačeni re-» .. .. * . * __ . , .. , XT , . , , vzdignil ga. Bil ie smrtno bled, na belantje. Na laterno ga obesijo, I ., . , , , . . , . , . . ,prsih se mu je barvala kuta z vro- trebuh mu razparajo! Kaj ie za- ' , . v, , . .'.„. co krvjo, grešil, da mora on, najmirnejsi, ' imeli vrniti. Preden se liš«'*a razšla, sta se podala od tod dva filozofa, ko sta bila glavne stvari slišala. Sla sta skupaj v resnem razgovoru. Pred hišo gospodične Elis sta si prisrčno stisnila roke — Vavrena je mahnil proti , najvestnejši državljan prelivati] gradiču, Fribort na stanovanje, ,človeško kri? O tiha soba, udobni ! kjer je našel gospodično preplaše- 'naslanjač in ti, o kralj Herodež, I no. prestrašeno, in ž njo Marinko.! z Bogom, morda vas nikoli več ne« Obe sta zdaj oblegali filozofa z j uzre. morda si nikoli več pri vasi vprašanji. Osupli sta. ker je bil :udobno ne odpočije«! I Fribort, dasi prav nič potrt, ven-j Objemal je ženo, hčer. že bled, J darle resnejši ko druge krati. In je doli po stpnicah in palaš rožlja I 1 krvi. Vavrena je ušel nevarnosti. ko je vse povedal, je pobledela gospodična Elis in Marinka je umolknila, kakor 1* treščilo vanjo ter se spustila v jok. Jokala je dokaj časa in med jokom je bilo slišati: — Nič me nimate radi, da bi kar tako odšli. — • Ali Fribort jo je privil k sebi, tolažil jo kakor je vedel in znal ter razlagal, da je to njegova sveta dolžnost, da je tako Vavreni obljubil. Tudi Elis ga je zadrževala, ali njeni ugovori, kaj bo pač on sam opravil, kaj poreče oče, in Marin-čine prošnje niso pomagale. V grajskem parku je stala Lenka z Vavreno. Nekaj ji je zaupno in tiho govoril. l:il>oga deiklica je pobledela med njegovimi besedami; ko pa je mladenič dogovoril, je hipec molčala in s povešeni-mi očmi gledala v tla. Bil aje mirna kakor kip, toda kip žalosti. Na lieu ji je bil videti bolesten notranji boj. Povzdignila je k njemu vlažen, zaročen pogled in mu podala roko. — Ne morete drugače, vaša dolžnost je, pojdite — — Glas se ji je tresel in hipoma je umolknila, položila glavo na njegovo ramo in zaihtela.-- Bil je žalosten večer, žalostna noč! Dolgo je^gorela luč pri gospodični Elis; po polnoči so zaškripala vežna vrata, odkoder sta stopila dva moža. Gori v sobici je jokala gospodarjeva Marinka in gospodična Elis je molula. V svoji kamrici je bedela tudi Lenka. Pred njo je ležal odprt molitvenik in v njem molitev za domovino, lastnoročna stričeva pisava. Razžaloščeno dekle jo je govorilo in prosilo Boga iz dna srca tudi za onega, ki je odšel hranit matičko Prago. Zgodaj zjutraj, še o mraku, se je urno vračala meščanska deputacija, da pove, kar je na Železnici videla m slišala. Ni opazila dveh mladenicev, ki v ledenih očeh polno solz. štorkljal po njih /. groznim, strahoto 'boja znanečim glasom. Na dvorišču stoji urejena garda grofa Žorša. Vs uradniki-so oboroženi. na pohod pripravljeni. O-koli stoje že*ne, otroci, znanci. Zdaj prihaja aktuar Roubinek s puško na rami, s palašem ob boku — gre naravnost v vrsto, ali s kakšnim nevojaškim korakom, z obličjem tako malo navdušenim, i raza'tttttim! I "ni čem je. poswblja izkazati čast, postavlja se v tujo vrsto, dokler ga ne postavijo tja. kjer je njegovo mesto. (Jrof prihaja, inorelbiti da že povelje. Ali ustavil se je pri načelniku. govori z njim; oba gledata proti cesti, ki vodi iz Mita. Grozen trenotek! Poslal je posebnega sla, da zve, kako stoje stvari. Ne gre, ne vrača se; morda bo grof nepo-trpežljiv in da medtem povelje za pohod. O da bi Bog dal in sel prišel in prinesel dobro novico! Roubinek vzdihuje, obrača oči po rodbini — v tem — sel, upehan, brez sape — že pripoveduje nekaj grofu in ta vprašuje. Vse oči so se uprle v to skupino S pomočjo nekega študenta je odnesel težko ranjenega na kraj. varen pred neprijateljskimi kroglami. Ko je mladi menih dobil zdravniško pomoč in se predramil iz nezavesti. je trudoma i/pregovoril Vavreni: — Pojdi v boj, — pojdi! ( e prideš v Litomišelj. pozdravi — veš — Nato je umolki.il. Vavrena ni ubogal dobesedno, temveč je hipec še ostal in prav je storil. Tako je vsaj v zadnjem trenotku stal pri umirajoči "zapuščeni siroti" znanec, prijatelj, ki je nad nesrečnikom od srca žaloval. I5ilo je žalostno zadnje svidenje! Ko je smrtno hropenje utihnilo • in je Vavrena natisnil'prijatelju o-či. je hrtel spet na barikade. To je bilo 13. junija. Dan po tem je bila sklenjena častna kapitulacija ; ali ko so nato iz mlinov v Starem mestu na vojake ustrelili, je ponovil Windischgraetz bombardiranje, pri katerem so mlini z vodarno vred pogoreli. Dne 17. junija se je Praga uda-la. Vojaštvo je vdrlo v mesto in začelo se je trumoma zapiranje. (Konec prihodnjir.) IZBORNA AMERIŠKA IGRALKA TENNISA ČASTNIKOV DVOJNK JEZIK IN ZNAČAJ •xacawooo A unoi»wooo n v. M >s Helen Wilis iz Cali- Najbolj.sa anit ri>ka igralka f ovni je. ie-nm-a je Kako je v Beneški Sloveniji. Marsikdo je že budil zanimanje ya\ one Slovence, ki so bili ž«; pred vojno laški podaniki. Razprave o njih so pisali tudi ruski učenjaki. Jaz sem prepričan, da še danes zaslužijo našo pozornost. Obiskal sem njihovo domovino in tu }>odajam o njej majhno sliko. Od Pontebe, kjer je del išče .Julijskih in Kranjskih Alp in po smerni črti na Videm (Udine), južno od Tarčenta in zapadno Čedada proti morju opazimo prehod v Furlanijo. Mejo zarisniti je sploh nemogoče. Treba je prehoditi o-zemlje, da vidimo in slišimo, kdaj stopi naše pleme na dan. Najboljše nam pričajo o tem tisti Italijani, ki so se priselili tja. Navadno so mi povedali, da so prišli kot trgovci in s;} pomagali s furlaaiščhro. ki jo tam vsakdo razume. Že v Čedad (po naše tudi Staro mesto) opaziš nižavske Slovence, ki se mude po opravkih ali pa ki prihajajo z njo, se kmalu navadijo tudi domače govorice in toe posebno krog Tarčenta, ki že spada v severni del. V Reziji sem postal še bolj pozoren na ob-čelni jezik in skušali zvečer spozna vse razmere. Otroci so mi prine li poznih orešenj (ob Tem lani 22 julija). Starka mi je pravirla imena vasi in (lomač.ili reči. O mraku so fantje zapeli domačo popevko in meni je zelo ugajala. V družbo pa nisem mogel. Grdo so me gledali in mi dajali priimke. /.ijo. Na pogorju stoje razt.n 'senc liiši«-e. Muši je čedna vasica, čisto ^lovemska. Sola je v zasebaii hiši. ki jo spoznaš po dveh pročelnih strbnh. Vodnjak je lep in snažen, gostilma majhna. Ljudje pa kiicpki, svetna jahtnemu deča.kr« j ^ ^ sem prisodil nad dvajs It let. Ljud >tvo je revno, mnogo moških .služi v orožnišfrvu, drugi hod'ijo izdelki v Čedad. En del Maršev je nekoliko prot" od.šole. toda eno- I\> Lav-.iterjVvi fi/.rognomiji niso nikdar preaiiahali poizkusi, določiti človeški značaj iz zunanjih znaki v. Sinlaj poroča tednik •Magazine-' o n; >e losti mislilo. Ozki m dolgi je z-k •premLsli. k.r* vori. n" pove v>-oga. k a:- mi-li. K nit ki in š roki uiznanj i klepetavo^t. laž: govori se mnogo, ne ]>ove pa m-. kar »v misli. Krarko-ar bi .ozkosi Ma znaka zvijače m iwedne laž-nepiMVlimo^ti in velike previdnosti; varuj s«, lakih ljiuli. lcei mi vedno pripravljeni, da t-? ukanejo. Tmla t; žki> j.» to nov-> veilo praktično izvajati. k«»r ne moremo videti jejiika pri vsakeir sočloveku iu ne moramo kar tako zahtevati. da--ga n?mi pokaže. Sr>-mo zvitim ljudean se -bo to posre č;lo. akr» pa s kom občuješ, -'.i ž) mko hihko napraviš -o.lbo o •iji m bre« posebne dijignoze na njegovem jeziku. Pred najvišjim londonskim sodiščem se je vršil te dni in.te.il -sante> proces. Toženec je londonsko politično ravnateljstvo, kot tožitelj pa nantopa v londonskih višjih krogih dobro jor lortl Shepard. jor Siliejiard. nedvdaj gardni oficir, jo preoznala v nJem majorja "Tf vorjaki jo je o-kradel. O-fieir je 'zatrjevali, da on ni identiči »i z ojnenjenim majorjem, dama i> pokazal ;svojo legitimacijo. To la koliko je n j govo preseaiočenje. ko g;i jo uradnik, ki mu je jedva p««glo-tiai lice. nahrtdil: 'Tu ne boste - svojimi lažni t ič opravili. Poznam vas preveč , . . ... , . , dobro. Vaše pravo ime je Harold nadstropne hišice m spredai male .. ... . , . ... J Dorian irevor, ki ie v \-sei Anirli- UIopi najdeš •tudu tam. . Pot gre ob Teru navtsMror. Do iji znan kot eden izmed najopas- Nemčija proti Klancem. BERLIN. Nemčija, 10. sept. — — Roubinek ni dihal — in zdaj — grof se obrača h gardi in naznanja 1 da je prejel gotovo, zanesljivo po-! ročilo: V Pragi je izbruhnila revo- j lucija, grozna zmešnjava je tam — Roubinek je izgubil ves up. Poj-1 dejo — pojdejo. Toda ljudstvo je obrnilo orožje proti cesarski vojs-1 ki in proti nji se on bojeval ne bo. I naj se torej gardisti razidejo vsak ' po svojih uradih'in opravkih. To je bilo tako nepričakovano, da niti Roubinek ni mogel toliko radonti objeti. Toliko nenavadnih! prevratov in prehodov, da niti ni j mogel dati duška svojemu veselju, j Iztrgal se je iz prednje vrsle in pozabivai na svojo resno hojo hite! k ženi in hčeri. Že na stopnicah je strga! kapo z glave in odpenjal je sabljo. ULiAS NAHODATHE BE8T JUGOSLAV ADVERTISING tcronnt Severa's Skin Soap Idealno, fino in čisto milo za toaleto, kopelj, šampu, britje. Izvrstno .a kopanje otrok In malčkov. Vsaki dsn rsfcits Antiaepsol za givnuu* gflm m izpirat*}« ost; prapnfl bolmi t grlo. ohrani tar narodi lopa m bol« sob« in utrdi m«hk« čaljustL CisO zoporno upo in drS uSm votlino ▼ Sdrmvem stanju. Coca Bt in SO emdaw. planine je struga v dno šareka.! poLna laipuha in ^"liičjn. Knlalrt pa naletiš na mogočem potok sredi lepega gozda. Opazil sem par koč iti ogljenie. Ponoči nam je nevihta prevračala šotore; komaj Mlin re.šilj mleko in se skrili za kopo -ena. Boljša pot je šele up gr benu blizu Kam ice. Tam je kapeJiea. ki čuva nad; Rezijo. Hiše pa no iz kamem.ta samo pr,i 1 leh : zgoraj lesenie. Videl sem ženske, ki pasle koze in ovce. na hrbtu pa so no-ile košek in pletle nngavitv.\ Tu .jc pol pola 'm I M use do srede Rezije. Kmalu dos^ieš v lepo dolinico pod j ne j šili vlomilcev in žeparjev. V i-| Trije m očki iz Chieaga. oče. menu zakona vas aretiram." Ma jor se je brean-pešno skliceval na svoje legitimacije in na lini form o. Uradnik njegovimi papirjem ni verjel. '*Dokumente," 11111 je odvrnil, "ste ukradli majorju Sluipard.il. J.li ste se to pot zadovoljili s sloj)-njo majorja, saj se nava-.lno izda-jjirte vsaj za polkovnika aLi pa celo za generala." Major ji* vztrajno zatrjevali, da se nahaja uradnik v usodni zano- si n in m-ki »lijak, kojih imena pa policija zadržuje, bodo kmalu v ječi radi poskusa, da organizirajo v Nemčiji Ku K lux po ameriškem ui-zoreu. S svojimi prizadevanji so nadaljevali ševt mesetvv. in število ceni policija na tisoč, diičiin izjavljajo trije aretirani, da -o pridobili tristn do štiristo pristašev. Polit ija ima dokaze, ki zadostujejo za aretacijo v>ake.«ra nemškega člana Klana pod obdolžbo ti. Prosil ga je, naj telefonskim | soudeležbe pri >tajni zaroti, ki j»(»toiii ofcve^ti nusjt.'io poveljstvo, ki mu bo [>otrdilo, da je on res •obiraivi prori hlagobitai države. Cilj organizacije oproščenje "Tostim Varhom** in v vas Nji- i^ajor Sheipard, bivši gardni čast- Nemčije, porom iizločenja ne-nem- vico. lci stoji sredi • zelenožaniert-t.iii travnikov in sadnih vrtov. Prihodnji vasi sta Njivi in ravnica. Prva je na južnem bregu vode Rezije in j)" ohranila čisto ime. Ravnica je onkraj mostn in se zo-ve v domačem jeziku Prato. Tu vidiš vse značihnosti Rezije in njenih prebivalcev. Trgovinice in gosoilna so v velikih hišah. Prispel sem v Slovenijo od laške i Ljudje so prijazni in radovedni. strani, od Gemone čez hribček Quarnon, skozi vasici Persi, kjer sem si pogasil žejo in prvič slišal tersko slovenščino. Gostilničar j« tati govorii nemško, slovenščino oa jji lomil. Nedeljski gostje so kvai-tali. dekMa so čebljaila. Oovo rila so po domače, hitro; le težko sem jih nekoliko razumel. Najbolj hvaležen sem bil otrokom, ki so govorili po tersko kadar so se zlasali. Ustavil sem s*? v vasi Pradjeliis. ki je precej velika. Lma lopo cerkev z visokim zvonom in krasen razgled na Pod-brdo do Tarčenta. Mirno vasi, nis vl obdelanimi griči, teče rdca Ter kakor jo še zovejo p redno postane Torre, ki zavzema s s\»ojo peščeno strugo |>osob-ric pri Vidmu ogromno površino V Pradjelisu je par trgovin in tri gostilne. Ljudstvo je skrbno odi ranilo naše običaje vasovanja Stare >ao se začudile, ko sem govorii slovensko, otroci so se kmaltu sn>rijaiznili in govorili vwi vprek. Jedli smo črešnjc in zvonili Ave Marijo. Opaizrl sem. da so revno oibleče» listj;ico z vr»\teman}u. vo vsebitio zaplenil in jo ukazal j Dokumenti kažejo nadalje, da so izročiti pravemu lastniku major-j tvorili ameriški organizatorji ber- je celo uka>zajl. naj dozdevnega laži-majorja preiščejo. Prš njem so našli lisrtnieo. v katetri je bilo par bankovcev in nekaj poisetme. otroci so takoj pri roki in »tort kar naročiš. Deklice drže mole. a sloven-jko-reiz.ij.-lko še znajo in rade govore. Našel sem bivšega šošolea. ki setm !ra vedno sma-rml zii Italijana, le nekoliko preži v se mi je zdel. Douna je govo-■il s svoijci lepo narečje, ki sem ga ahko innel. I>o^ti -zraizov sem našel v dobri izgovarja vi, le včasih sem slišal kak vokal odveč -(posebno pred 'r?). Za *P izgovarjajo kakor v hlje»b". Pisati |>a zna-.lo samo laško, na pr. gniva (t. j. njiva). Voda odteka na zapad pri R-eti (Rezjnta). Cesta je lepa. a polna klancev. Na obeh bre«govih proti Kaninu navt&por leži še par va-ie Citrkvami. JaK sem šel tc. Končno se je inšpektorju posrečilo iztnknisti fotrsgrafijo pravega vlomilca Trevor.ia. ki je bil v londonskih uznioviških krogih znani tudi jxid imej'om <;mož z monoklom." Inšpektor je nekaj časa motril fotografijo, nato s* je ozri|'*n,jri linsko potlinižnieo. na temelju navodil iz AOanto. \ ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČ-jf SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. «ui se je seveda bika-zaio, r majorja. Vzel je iz predala mo- jaa ^ policija napravila fatalno pogreško. Sedaj jo major toži. nokel in prosil majorja, naj si ga natakne. Javnost j«* na Izid procesa zelo "Vsaka ]>omota je izključena, je potem vzkliknil triumfalno ' Primerjajte se s fotografijo!" j Pnopaščoni major je moral priznati. da je fotografija pred -njim bila na las slična njemu. Tako se je -pač udal in pn ibil štiriindvajset ur v eelied skupno z vlomilci, morilci in ponarejevalci denarja. ,. i radovedna. čja Prodajalna Perja Or*«-i a li A m. i likih nemških tal. Čez par dni z](v-es -skozi predor na prelaz Predli in stopiš na utrdbe, kjer počiva kamen it i lev in zre proti jugu . . . Po najnižji ceni NAJBOLJŠE BLAGO iz naše prodajalno na debelo. T.nhk<> dobite celo. pukano in čisto mehko perje. >n prodajamo na dehelo ter vedno sveže in čisto bla-jfo, ne pa preležano kot v drupih trgovinah. Pošiljamo po Ameriki in Kanadi, rišite po BREZPLAČNE uzorce perja In druge podrobnosti. ALBERT STETZ, Dept. 3. 138 Passaic St., Passaic. N. J. Popolnoma varno naložite denar v LJUBLJANSKO POSOJILNICO V Ljubljani, Mestni trg štev. 6, Jugoslavija Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje najbolje. AMERIKANCI1 Nalagajte svoje prihranke ■ ■ w Ljubljansko posojilnico! ii i . i i, O H BRIQITA SOMAN. — Spisal C. M. Za "Glas Naroda" priredil G. P. 10 (Nadaljevanje.) Brita je bila v vre kot enem oziru sliena svojemu očetu. Niso bile le oči, ki so spominjale nanj. — tudi način kako je držala glavo ter jo u »hote ponosno vrgla včasih nazaj. Na značileai način je tudi naigubila celo in pri tem se je pojavil majhen trikot, ki je dal obratu nekaj bolestnega. Ah, kako pogosto je gos pa Klavdina poljubila laa?n. kadar je izginil ta trikot pod njenimi poljubi. To je danes prvoič zapazila na čelu Briti*. Tukaj je bil trikot kot tamignjen in ne tako o»ier kot na moškem čedu, a predstavlja* jj> natančno isto znamenje. To »poznanje je stisnilo grlo gospe Klavtline in besede, ki naj bi pognale Brit o i/, njene hiše. niso prišle preko njenih u.stnic. .Llektrična luč je metala sv tie žarke preiko zlajtili las Brite. Teh ni imela od svojega očeta, kojega lasje so »bili temno-rjavi. Všled te misli jo vprašala gospa Klavdina, skoro proti svoji volji: — Vaša mati je bila gotovo blomjinka? Brita se^je stresla. Ravno si je niisltfa: — Moj Bog, ta molk je strašeai! Sedaj pa vzdihnila. — Da, milosti ji va go^pa. moja ma.ti je bila plavolasa. Njeni lasje so bili še svetlejši kot pa so moji. — In ona je unirla mlada — Ko sera bila stara šest let. — Od tedaj naprej sta živela oče in vi sama? — Tako je, milostljiva gospa. Gospa Klavdina je nekaj časa molčala, a nato je nikla hripavo in obotavlja je: — Meni se zdi, da sem že cula ime Vašega očeta — ali pa mogoče le vklela na sliki. Brita je dvignila pogled s krožnika. — To je že mogoče, — čeprav so biflfe slike mojega očeta proda ne večinoma v Ameriko. — V Ameriko je prodajal vaš oče svoje slike? Zakaj? Brita se je nasmehnila. — Izprva je iniel zelo malo «rcče s svojimi slikami, kajti a- domači dr'želi jih ni hotel nikdo kupovati. Beda pri nas je bila velika. Trgovec z umetninami pa je neik^ga dne prodal jesensko pokrajino neikcniu bogatemu Amerikancu. Od tedaj naprej so zahteva-H vse njegove slike onstran oceana. Kakorbit.ro j;» bila slika gotova, je bila že prodana. Vse to se nam je zdelo kot čudež. — Tako, tako, — in je to očeta veselilo? — Moj Bog. zelo srečen je bil. Laihko jt> nudil družini brezskrbno, čeprav ponižno življenje. — Zaikaj ponižno? Ali niso bile slike dobro plačane? Brita je vadihnila. — Oče je sodil zelo ponižno o svoji umetnosti. Trdil je, da niso njegove slike do*ti prida, da niso vredni toliko kot je dobil zanje. Trpel je na domišljiji, da manjka njegovi umetnosti duše. Ne vein, če jc bilo to res, a vrjetno je, da mu je mučno razočaranje v življenju stilo poroti po*J ta. Na vsak način pa ni bil -trgovec. Bil je zadovoljen, če je sku]xiček ene slike zadostoval', dokler ni bila druga gotova. PASJE DIRKE- Pri Cormva-l N. V veso in ga gleda skoz datjfaogled ki ga j c nalašč za to naročil . . . Še dvanajst minut in rdečelasi bankir ga zagleda, kako leži na tej mehki preprogi. Spomnil se je, da treba pogledati revolver in napisati pismo. Kaj pa naj napise? Kar tako, ka-' kor pišejo vsi: prosim ne naprtite uikomup odgovornosti za mojo smrt. Odprl je predalček in potegnil iz njegj* revolver. Temna kovina se je neprijetno zasvetila. Čudno: on umre, ta revolver pa ostane in se vrše \ >ako leto velike (pasje dirke. Slika namjsiori moivla še mnogim enako uslu IHMMOM A WBMMOa H V. kaže dirkališče tik pred začeukom tekme. * Psi s»o v lesenih zabojih. — Tega lie vem, — je odvrnila Brita odkrito in mirno. — Tega ne veste ? Ali ji niste vsaj sporočili smrt i svojega oče^! — Ne, tega nisem sniogla storiti, ker ne vem niči t>ar o njej ter ne poznam njenega bivališča. Mogoče se je tzopet j>oročila ali pa .je že davno umrla. Tako dolgo je že tega. — In v zapiskih očeta, ki jih gotovo 5?! imate, ni nikakdi migljajev glede tega l — Se jih imam ter sem j^i prečitala. kot je želi il moj oče. V njih ni nohtnega migljaja glede njene osebe. — Mogoče vsaj njeno dekliiJko hm? ali pa mesto, v [katerem je živela? —"je azpraše«vala stara dama. Brita se je vsa zaeudeina ozrla vanjo ter si mislila: — Kaj vse si sme dovoliti bogata ž niska. Kaj bi reiki a, č-e bi jo jaiz pričela kz-praševati tako n (taktno glede njenih rodbinskih razmer? Nehote se je pojavil odporen izraz na njenem mladem obrazu in pričel se jc prikazovati trikot gub na čelu. — Ničesar siičnega ni najti v zapiskih, milostljiva gospa. Le c.uo samo imp, skrajšanje krstnega imena one žene, se vedno in vedno ponavlja, kajti moj oče je delal te zaipis4ke v obliki pisem ?n okrajšano ime se v nagovoru vedno ponavlja. Gospa Klavdina se je oprijela apor stola. — Kako s glasi to ime— je vprašala penagljeno. Tedaj pa se je Brita naenkrat vzravnala in trikot gub na čelu se je poglobil. Globoko ogorčena- je bila v svojem srcu nad indi-skretno, radovedno staro žensko. — Oprostite, milostljiva gospa, — a ne bi rada govorila s tujko o itm. kar je navdajalo mojega očeta do njegove zadnje ure. S tem imenom na ustnicah je moj.oče umrl — in nočem ga profanira-ti. Ce vam je prav, potem vas iprosim, da govoriva o kaki drugi stvari. (Dalje prihodnjič.) N. Arhipov. Ena minuta. (Konec.) Stupin je napeto sledil temu pri|>ovedovanju, oči so se mu iskrile in bankir se mu ni zdel več tuj in zopern. Nasprotno, skupnost jtrpljenja ga je takoj zbližala s Gospa Klavdina si je obrisala čelo, kot da hoče prepoditi nto-rečo misel. Ni hotela misliti na to, da jp bila sama kriva, če so bile peroti Kurt Lo>H- na stite. Ob iste-m času pa se je pojavil v njej neki sum. Ali ve ta deklica moida, pri kom da se nahaja? Ali je hotela mogoče namenoma priti v njeno hišo? Ta sum pa je takoj zavrnila, ko je -pogledala v jesaie oči Brite. Sklenila pa je ugotoviti, kaj ve ta deikiica o njej. — Ali s ni vaš oče zopet poročil, ko je vaša mati takoj agodaj umrla? Brita je zmajala z glavo. — Ne, milostljiva go>pa, moj oče ni misiil na to. — Gotovo je ljubil vašo mater? — je vprašala gospa Klavdina in njene oči so se polne strahu zapičile v obraz Brite. Ta se je n^kaj ča-a obotavljala. Zoprno ji je bilo govoriti o od-nošajih med očetom in materjo. Ni pa hoilla razjeziti svoje gospodinje s tem, da zanika odgovor. — Oče in mati sta živela v bolj prijateljskih odnošajih. Mati je bila mladostna prijateljica mojega očeta ter je powtala njegova žena šele potem, ko j• doživel v svojem prvem zakonu brirtika razočaranja. Spomin na to je zagrenil eelo njegovo poznejše življttoje. Stara dama se je naslonila nazaj na stol ter zaprla oči. Nato je s skrajnim naporom pomirila svoje burno utripajoče srce. Rada bi cula s? več, a se ni hotela izdati. S -trudnim glasom Je vprašala nadalje : — Ah, tako, — bil je prvikrat nesrečno poročen' — Tega ne, milostljiva gospa, ravno nasprotno, bil je zelo srečen ter je zv>:o ljubil svojo žeaio. Bolel ga je le način, kako jo je izgubil, — in Meer prav do konca. Gospa Klavdina je krčevito stisnila pesti ter se vsa bleda naslonila nazaj. Rad-a bi zakričala, a noben glas ni prišel preko njenih ustnic. Izgledala pa je tako bedna, da jo je Brita s grahom opazovala. — Milostljiva gospa., še vedno ste bolehna. Ali vam morem pomagati? — je vprašala nežno in s sočutjem. Goxpa Klavdina pa se je naenkrat v ravnala ter rekla na svoj srepi način: — Ne pazite nato. To premine ter nimam rada, da se govori o tem. Le mirno se pomenkuj va naprej, — o četn sva že govorili? Da. e prvi asmi vašega očeta in tem, -kako jo je izgubil. Odkod veste, da ga je to bolelo prav do konca? Briti je bilo skrajno neprijetno, da tvorijo njene najbolj intimne družinske razmere predmet pogovora, a vendar -ni vedela, kako naj odvrne {»govor. . v — To veni iz zapiskov mojega oehta, katere je izapastil. Oči gospe Klavdine *o postale velike in blefAeče in mislila si je: — Polovico svojega premoženja bi dala za te -zapiske. Nato pa je navidezno mirno nadaljevala: — Vaš oče jr izgubil svojo prvo ženo tudi vsled bolezni, kaj ne T — milostljiva gospa. Preje sem'»tudi jaz to mislila, a pozneje sem izvedela, da je bil prvi zakon mojega očeta ioSen — Ljpcen, — torej ločen? — je ponovila gospa Klavdina eko-ro mehanično. — Tone j še živi ta prva rana? _ je vprašala ter merila Brito s eatrim pogledom. ;.•. f, 11 eni rdeč el a seem z debelo glavo in bledim obazom. Zgrabil je Katzmana za roko in dejal nestrpno: — Govorite, pripovedujte dalje. Oprostite mojo osornost! Bankir mu je dobrodušno stisnil zvonila. On pojde odpret roko in zadržal v grlu vzklik, rekoč : — Kaj bi vam še povedal: Po Aninem odhodu sem opazoval samo.še vas. Vedno sem videl, kako vte jo čakali, videl sem tudi liija-cinte in razbite vaze in tudi tisto-le pismo, ki leži tam na mizi. Razumel sem, da ste živeli med upanjem in obupom, skupaj z vami ■em preživljal prečute noči, na vašem obrazu sem skušal prečitati kaj o Anini usodi in samo to sem vedel, da se še ni vrnila. . . Danes mine leto dni. S svojega opazova-lišča sem prečital na vašem obrazu nekaj povsem novega, strašnega in odločnega. In ker sem izgubil že vsako nado, da bi kaj izvedel o A- da bi se obrnil, tiho odšel iz sobe. Čez hip se je čnlo, kako je zaprl vežna vrata. Odšel je. Zopet je Stupin sam. Zopet mu roje iste težke misli po glavi. Ura je odbila dvanajst. Sedel je h kaminu in z zatisnje-nimi očmi mislil o Ani. Zdaj se je oglasil zvonec. . Kdo neki zvoni. . . nestrpno in neenako, ali pa nasprotno — kratko in v presledkih, kakor je vedno vrata. Mislila bo. da ji odpre sluga, pa bo zagledala njega. Vsa presenečena vzklikne in v njenih plavih, Bilo je tako tiho, da se mu je zde- go. . . kako čudno je vse to. . . Revolver je v redu, nabasan je in gotovo ne zgreši, saj ga je drago plačal. Naglo je pogledal na uro. Samo še petnajst minut. Treba se je po-žuriti s predsmrtnim pismom. Sedel je za pisalno mizo, potegnil iz ovoja list finega angleškega papirja, sam ni vedel, zakaj ga je poravnal, naglo je napisal par vrstic, zapečatil pismo in ese zaimislil. Kaj če bi pisal še Katzmanu? Da, vsekakor. Vzel je drugi list papirja in napisal : — Dragi bankir! Ana se nikoli več ne vrne, ker je gotovo že mrt- j va. Ce jo res tako zelo ljubite, kakor ste mi pravili, tedaj upam. da boste sledili mojemu zgledu. Če je res posmrtno življenje, tedaj na prijetno svidenje! — Pavel Stupin. Ko je končal to pismo, je naenkrat začutil, da ga nekdo opazuje. Ozrl se je. . . Na mizi pred njim je sedela siva miš, s prednjimi tačicami se je opirala na marmornati ročaj pivnika ter gledala Stupi-na, ne da bi trenila z očesom. Nerazumljiva groza je obšla Stu-pina in ves prestrašen je gledal v mišje oči. Zdele so se mu strašne, preteče, zagrobne. . . Kaj res vidi prikazen. . . Korajžno je skočil pokonci. Miš je zlezla počasi za kup knjig, ki so ležale na mizi ter se skrila. . . Ko je poteni slučajno pogledal v ogledalo, ki je bilo vdelano v steno nad kaminom, je zagledal v njem neznano bledo obličje z nervozno bleščečimi očmi in šopom sivih las sredi glave. — Brat Vladimir prispe iz Kijeva k pogrebu in se bo čudil sivim lasem, — mu je šinilo v glavo. Stopil je k uri. Še dve minuti. . . Takoj bo vse končano. . . Ali je škoda življenja ali ne? Ne. Brez Ane ga ni škoda. . . Brez Ane ni življenja. . . Ah, če bi bilo mogoče verovati v zagrobno življenje! Stal je pred kazalom in čakal If. «ept«mbra: Berengaria, Cherbourg. 17. septembra: Belgenland. Cherbou Deutach- land, Hamburg. 19. septembra: Olympic. Cherbourg; Rotterdam. Rotterdam; Suffren, Havre; Orduoa, Hamburg; America, Bremen. 22. septembra: Resolute, Hamburg. 23. septembra: Mauretania, Cherbourg; Zealand. Cherbourg; Ohio, Hamburg. 86. septembra: Paris, Havre; Pres. Roosevelt. Bremen. ^ SO. septembra: Aquitanla, Cherbourg; Pres. Harding, Bremen. 1. oktobra: Lapland, Cherbourg; Columbus, Cherbourg, Bremen; Cleveland, Hamburg; De Grasae, Havre. 3. oktobra: Leviathan. Cherbourg: Majestic, Cherbourg; France, Havre. 6. oktobra: Pres. Wilson, Trst; Reliance, Hamburg. 7. oktobra* Berengaria, Cherbourg. 8. oktobra: Pittsburgh, Cherbourg. 10. oktobra: Olympic, Cherbourg; George Washington, Bremen; Andonia. Cht-rbourg, Hamburg. 14. oktobra: Mauretania, Cherbourg; La Savois, Havre; Berlin, Cherbourg, Bremen. 17. oktobra: Paris, Havre; Homeric, Cherbourg. 21. oktobra. Aquitania, Cherbourg; Suffren, Havre; America, Bremen. 24. oktobra: Leviathan, Cherbourg: Majestic, Cherbourg: France, Havre; Martha Washington. Trst. 28. oktobra: Berengaria, Cherbourg: Rocham-beau, Havre; Pres. Roosevelt, Bremen; Arabic, Cherbourg, Hamburg. 29. oktobra: Columbus, Cherbourg; Deutschland, Hamburg. VELIKI IZLET V JUGOSLAVIJO Na najhitrejšem svetovnem parniku MAURETANIA 30,704 ton Izlet vodi osebno Odpluje iz NEW YORKA v sredo, , 23. septembra ~ OB h POPOLNOČI PROTI ___CHERBOURG (J il/. VUK0V1Č, član newvorakega Mr. S Cunard urada. JUGOSLOVANI, ki nameravate obiskati domovino to poletje ali jesen, store najboljše, če se pridružite izletnikom svojega domačega kraja. Mr. Vukovfč. ki je izveden voditelj izletov, bo potoval z vami PRAV DO UUBLIANE ter bo skrbel za vašo prtljago, vizeje, potne liste, pregledovanje na meji itd. Preskrbi te si že sedaj prostor. Za nadaljne podrobnosti se obrnite na našega potniškega agenta v svojem kraju ali j«i pišite nam v svojem maternem jeziku. CUNARD LINE 25 Broadway New York jasnih očeh z dolgimi črnimi tre palnieami se pojavi radostno za-lčih sencih, čudenje. Vrže se mu okrog vratu, on jo pritisne na svoja prša, kakor je še nikoli ni pritiskal, in poljubljal bo njena nežna lica in sveže ustne. . . Ah, kako so sveže in prijetne! Nato ji pomaga odložiti plašč in jo spremi v kabinet. Posadi jo v naslanjač pri kaminu, sam pa sede k njenim nogam in bo go- i , voriL . . Ah, kako mnogo bo go?o- lda ga Je obzgala' ril, kako mnogo ji pove o svojem J .1 ra ^ ^škrtala in se usta-trpljenju in težkih mukah. . . Vjv^a- kakih groznih barvah ji opiše to J Pogledal je na cesto, ozrl se je strašno leto, ki je zdaj k sreči kon- v razsvetljeno bankirjevo okno, lo, da sliši utripanje v svojih vro- In naenkrat zamolkli — dzin. Pol dveh. . . ^ Počasi je odprl vratca na uri. Strašno in grozno je bilo iztegniti roko, da ustavi nihalo. Zatisnil je oči in v obupu vtaknil roko k nihalu. Dotaknil se je njegov« kovine in zdelo se mu je, Vožnja tja in nazaj po znižanih cenah. $198 — Iz NEW YORKA do LJUBLJANE in NAZAJ (Vojni davek posebej) Nudi se vam izborna prilika, da obiščete staro domovino, in se vrnete po znižani izletniški ceni v tretjem razredu. Naši potniki se odpeljejo Iz Hamburga s posebnimi vlaki na svoj cilj v spremstvu zanesljivih spremljevalcev. TEDENSKA ODPLUTJA Za povratna dovoljenja In rgoveev -s-hi, dijaJc, 16 lot; S. Marija Adju-ta Mencelj. u>«miljeai,ka. 32 le*; Karetl Senr* m, v.išji da.včui upravitelj v poik., 65 kit; inžrnir Pavel CzecluaHc, ieietz. gradbeni nad-'komisar, 33 let; Ivan Jaklič, po-isetnik, 56 let. iti, sl m prišel k vam m vas prosim, tčano. Ona se nagne k njemu, blizu, 'zaprl ventilacijo in zadnjič nasta- povejte mi, kje je ona ? Pri zadnjih besedah so se zganile v bankirjevem glasu solze in zloba. Stupin je stopil počasi k mizi, vzel orumenelo pismo, ki mu je bilo tako dobro znano, da bi lahko ponovil vsebino naizust, ter ga pomolil Katzmanu: — Čitajte 1 Hlastno je bankir pograbil pismo in kar obvisel na vrsticah. Oči so se mu razširile, oči zalesketale, roke so mu drhtele kakor v vročici. Prečital je enkrat, dvakrat, trikrat, neštetokrat. Obraz je po vrsti spreminjal barvo, samo oči so bile vedno iste, poželjite in strašne. Slednjič mu je omahnila roka s pismom in ves se je nekako naje-žil. — Nič več?--je zašepetal komaj slišno. Stupin je molče, prikimal z glavo. Bankir se je ves sključil in one-moglo zrl na-vse strani. 'in ljuba v, njene drobne ročice bo- blizu, iz oči ji bo odsevala radost vil uho —imora pa le zasliši, da je do nežno gladile njegove lase — nežno, nežno in počasi. v veži pozvonilo. Xato je vzel z mize revolver, sedel v naslanjač pri kaminu, otipal Bil je že daleč od bridke resnič— s cevjo srce in sprožil. . . nosti. Ena slika se je vrstila za | Strel se je izgubil v preprogah drugo, druga za tretjo, on pa je fa mehkero pohištvu tako, da sploh bil v duhu že na pragu paradiža. 'ni bil strašen. Blagodejni spanec mu je zatisnil! Roka je onemoglo omahnila; iz ocl- * * ~ [nje je zdrsnil revolver ter padel z Planil je pokonci in mencal oči. ,ropotom na kovinsko ploščo, ki je — Kaj pa je to? Kje je Ana! ... bila pribita na tleh pri kaminu. Planil je k uri. Temni kazalci so kazali eno po polnoči. Ko se je ropot polegel in ko je v Stupinovih očeh še drhtela iskra Stopil je k ofcnu in se nestrpno zavesti, je v veži nekdo nestrpno zagledal v mrzlo zimsko noč. Otož- j pozvonil. In v zvoncu je kričala no je molčala zaspana ulica, slabo jradost ljuba vi in skorajšnjega svi-so brlele luči, kočijai je poganjal j^enja. svoje kij use in dremal. Pod motno j Mrtvaška roka se je hotela pri gorečo plinovo svetilko je sedel na jeti za rob naslanjača, v prsih je zadnjih nogah kocasti psiček, ozi- utihnil neporojeni krik in telo se ral se zamišljeno okrog in tuintam žalostno zacvilil. Na nasprotni strani, v dvorcu, je bila razsvet- (hanim in penastim konjem ki" je ljena samo ena soba in okna so ne-1 komaj še dihal, čez ulico je hitel prijetno zijala v temo. jrdečelasee v ograjenem kožuhu. Kar se ga je lotil nemir. . . Ah, Nm vmik je nfestrpno pei je zgrudilo v mrtvi onemoglosti Pred hišo je stal kočijaž z upe- Pološal je pismo na mizo, in ne da, Katzman bržkone stoji za za- zvonec. Zvonila je Ana. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce fta e-brtnike, pri katerih kupm-Jete ali naročate in rte « ■jik postrežbo sadovoljiii, da oglašujejo v listu "Glas Maroda". S tam boste ▼stregli Tsem, Uprava "Glas Naroda* Kako se potuje v stari in nazaj v Kdor Je namenjen potovati t stari kraj. Je potaebno, da J« na tančno poučen o potnih Ustih, prt ljagl ln dragih stvareh. Pojasnila, ki ram Jih ssrnuis^ dati ?sled nafie dolgoletne Izku&aJ* Vam bodo gotovo * korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne par* nike, ki imajo kabin« tudi ▼ III. raaredo. d asi m imts aaselnlžks postav« ki Je stopila v veljavo • 1. julijem 1824, aamorejo tudi nedrifavljan dobiti dovoljenj« ostati v domovi* •no leto in ako potrebno tudi delj tozadevna dovoljenja izdaj* g^nt* ralnl naselnlfiti komisar v Wash l>on, D. G. Profinjo sa tako de voljen Je se lahko napravi tudi > New Torku pred odfiotovanjem, tet » pofflje prosilcu v stari kraj gls som nanoreJAs odredba. KAKO DOBITI SVOJCA IZ STABEGA Kdor Sell dobiti sorodnika •vojcs ta starega kraja, saj prej piie aa pojasnila. Is Jngoala ▼U« bo prlpnfiSenib v prihodnji! treh letih, od 1. JuMJa 199« napn vsako leto po 671 prlaeij«uav. AmerUkl drlavljanl pa samors) dobiti sem lene ln otrok« do IS. U ta brea, da bi bili itetl v kvot«. T rojene oeebe tudi n« SteJeJ« kvoto. StartiB ln otroci od 11 4 21. leta amerlSklk drfavljanov p Imajo prednost v kvoti. PlBtg ■ pojasnila. Prodajamo tosm lists aa rwš ps g«; tudi preko Trsta aamorej« J« goslovanl sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 82 Oortlartdt St., ITffw York AHVRRTTSl? h,