Leto LXXI Štev. 9(Ta V Ljubljani, v četrtek, 29. aprila I943-XXI Prezzo • Cena E 0.80 Naročnina me.ačno 18 Lir, za inozem-»tvo 31J50 Lir ■ nedeljska izdaja ce-loletno 34 Lir, za Inozemstvo 65 Lir. ček. rafi, Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za In.erat«, Podroinietl Novo mesto. Izključna pooblaščenka za eglaSevanJe Italijanskega ln lujega Izrorai Union« Pubblicita Italiana S. A., Milano. Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ln dneva po praznika. 3 Urednlltvo In upravni Kopitarjeva t, LJubljana, g i Redazione, Amministrazionei Kopitarjeva fc, Lubiana. i | Telefon 4001—4005. § Abhonamanti: Meta 18 Lir«. Estero, mete 3150 Lire. Edi-zlons domenica, an-no 34 Lir«. Estero 65 Lir«. C. C. P.l Lubiana 10.650 per gli »bbonamenti, 10.349 per 1« in-•erzionL Filiale! Novo meto. Concesslonarla eselnslr« per la pnbbTIcHS dl provenienza Italiana ed estera: Unione Pnbhlieit& Italiana S. A, Milano. Vojno poročilo it. 1068 Tudi včeraj so izpodleteli sovražni napadi na vsem tuniškem bojišču Uspešni napadi italijanskega letalstva 4 sovražni bombniki sestreljeni Glavni Stan italijanskih Oboroženih Sil ob-jav.l ja: Na celem tuniškem bojišču so tudi včeraj izpodleteli napadi, ki jih jo izvedel nasprotnik z močno pripravo topništva ter oklepnih sredstev. Oddelkom, navedenim v prejšnjih poročilih, mora biti dodana tudi zaradi svojega pogumnega obnašanja oklepna skupina pod poveljstvom majorja Pisritcllija Taeggi Odcrisio iz Napolija. Italijansko in nemške letalske skupine so nspešno tolklo po sovražnih kolonah na pohodu in pri odmoru. Uničeni so bili štirje angleško-ameriški stroji: enega so zbili nemški lovci v Tunisu, enega protiletalsko topništvo na p e I o p o n e šk i h obalah. dva pa neka naša torpedovka v Si čilskem prelivu. Napad ameriških štiriinotornikov na okolico Cagliaria je povzročil lažjo škodo, med civilnim prebivalstvom ni bilo žrtev. Tri naša letala sc niso vrnila v oporišča. Zavrnjeni ruski napadi ob Kubanfu Na ostalem delu vzhodnega bojišča samo krajevni boji — Včeraj je bilo ssctroljenih 44 sovjetskih letal Ilitlerjev glavni stan, 28. aprila. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja: Na kubanjskein mostišču so bili zavrnjeni številni napadi sovražnika r sodelovanju i letalstvom. Na ostalem vzhodnem bojišču so se vršile samo borbe krajevnega pomeua. Nad južnim odsekom vzhodnega bojišča je bilo dne 27. aprila sestreljenih 41 sovjetskih letni, od katerih so jih 7 sestrelili slovaški. 0 pa hrvaški lovri. Izgubljena so bila tri lastna letala. V Tunisu je izvedel sovražnik krajevne napade proti nekaterim odsekom zapadne Irontc, ki so bili v hudih borbah odbiti. V silnih bojih zadnjih dni se io ponovno odlikoval bataljon motoriziranih strelcev pod vodstvom majorja Drevvcsa, ki je bil odlikovan z vi-težkiin križcem k redil železnega križa. Oddelki bojnih letal in letal za bližnjo polete so posegali v borbe na kopnem in obstreljevali izhodiščne postojanko in kolone sovražnika. — Ponovno sta bili bombardirani luki Dona in Pilili p h c v i 11 e. Berlin, 28. AS. V zvezi z boji nn južnem odseku vzhodnega bojišča se je izvedelo, da sm boji južno od Novorosijsku trenutno prenehali. Bilo je le nekaj slabših dvobojev med topništvom. Sovjeti niso mogli zavzeti postojank, ki Srago plačani angleški teroristični napadi Berlin, 28. aprila. AS. Berlinski listi komentirajo teroristični angleški napad na mesta Duisburg, Miilheim in Oberhausen. kjer je bila zadana velika škoda javnim zgradbam in stanovanjskim četrtini. Čeprav je močna nemška protiletalska obramba ovirala sovražna letala, da niso mogla izvesti osredotočenega napada lia razmeroma majhen prostor, je bil vendar angleški načrt za napad na središča teh treh mest zelo natančen. Nemški veščaki zatrjujejo, da imajo tudi ti zadnji angleški napadi vse značilnosti terorističnih napadov na civilno prebivalstvo. Angleški radio je po napadu na ome- njena tri mesto izjavil, da so piloti angl. letalstvo izvedli zlasti na Duisburg enega najtežjih napadov, kakor doslej ni doživelo nobeno nemško mesto, k temu pripominjajo v Berlinu, da to pomeni, naj bi po angleškem načrtu civilno prebivalstvo nosilo glavno težo napada. Vsekakor pa je moralo sovražno letalstvo tudi tokrat zelo drago plačati svoje strahovalno delo, kajti 17 angleških letal, sestreljenih v sredo ponoči nad zahodno Nemčijo, predstavlja najmanj 10% celotnega števila sovražnih letal, ki so se udeležila tega napada. Sovjetska klofuta zaveznikom Stalin bi rad dokončno likvidiral vprašanje Poljske Berlin, 28. aprila. Prekinitev diplomatskih odnošajev med Rusijo in tako zvano poljsko vlado zasledujejo v Berlinu z največjim zanimanjem. Ne zato, kakor je včeraj obžaloval »Times«, ker je t} prvi znaten uspeh nemške propagande, ki se ji je posrečilo zasejati spor med združene narode. Prepiri med združenimi narodi malo zanimajo Nemčijo, za katero vlada Sikorskega 6ploh ne obstoja. Berlinski krogi pripisujejo temu dogodku važnost iz drugih razlogov. Predvsem se sprašujejo, kaj je hotel Stalin s prekinitvijo diplomatskih odnošajev doseči. Kremeljski diktator se je hotel nojprej za vselej iznebiti poljskega poslanika v Moskvi, to je neprijetnega in nadležnega človeka, ki ga je 6talno nadlegoval z mučnimi vprašanji o pokolju v Katinu ter o usodi drugih Poljakov, ki so skrivnostno izginili. Poleg tega je hotel Stalin s tem korakom dokončno likvidirati vprašanje Poljske in njenih bodočih vzhodnih meja, računajoč, da se na ta način sploh ne bo več treba o Poljski pogajati z zavezniki. V Berlinu 6matrajo, da bo prekinitvi diplomatskih odnošajev s Poljsko sledil še drug zanimivejši korak. Moskva Važen dokument Berlin, 28. aprila. AS. Tukajšnji krogi so v zvezi z zadnjimi dogodki med Poljsko in Sovjeti objavili naslednji dokument, ki so ga našli v arhivih francoskega zunanjega ministrstva v Parizu in ki ga je napisal ravnatelj oddelka za splošne zunanje - politične zadeve. Dokument ima datum 18. maja 1940 in se glasi: »Angleški poslanik je sporočil temu ministrstvu, da je poljska vlada predložila angleški vladi objavo skupne angloško - poljsko - francoske protestne izjave proti strahotam, ki so jih izvršili Rusi na Poljskem. V sedanjih okoliščinah smatra angleško zunanje ministrstvo za neprimerno tako manifestacijo, ki ne bi imela nikakegu praktičnega pomena in ki bi povzročila politično nevšečnosti.« Torej že takrat — 18. maj 1940 pada ravno v teden, ko se je izvršil pokolj v Katin-skem gozdu — je poljska vlada že imela točne informacije o usodi tisočev Poljakov, ki so jih boljševiki deportirali in pobili. Wallace proti liberalnemu gospodarstvu Buenos Aires, 28. aprila. AS. Ko je podpredsednik Združenih držav Wolluce pred kratkim obiskal Kolumbijo, je objavil kolumbijski list »El Liberal« pogovor svojega dopisnika z ameriškim podpredsednikom, ki jc dejal, du Združene države po vojni ne bodo mogle več vztrajati pri starem načinu liberalnega gospodarstva. Kakor piše omenjeni list, je VVullace naglasil, da gospodarsko življenje v Združenih državah po vojni ne bo ostalo izključno v rokah zasebnega kopitala. Vlada Združenih držav namerava ustanoviti nove družbe in voditi gospodarstvo, ki ga zasebna pobuda ne bi mogla nikdar ustvariti. Wullace je izjavil, da zaveznike že zdaj skrbi vprašanje brezposelnosti v svojih državah po vojni. Na zaključku je povedol. da IkhIo morale biti dobave Združenih držav južni Ameriki v primeru ustanovitve druge fronte še zmanjšane, ker bodo vse sile potrebne za »težko invazijo«. hoče poljski vladi sploh odreči priznanje. Moskva je že pripravila svojo vlado za Poljake, ki jo tvorijo poljski komunisti v Sovjetski zvezi. Molotov opravičuje v svoji noti sovjetski korak za izmišljotino o sporazumu med Hitlerjem in vlado Sikorskega, da bi skupno izkoristila pokolj v Katinu. Ta izmišljotina ni nova (o njej je govorila že agencija Tass) in je tako čudna ter protislovna, da je ni treba posebej zanikati. Isto velja za sovjetsko trditev, češ da so Nemci pobili teh 12.000 poljskih oficirjev. Nemčija je prijela svoj čes na Poljskem 694.000 vojnih ujetnikov. Vsi so še živi — je izjavil govornik nemškega zunanjega ministrstva — vprašujemo pa' Stalina, kaj je s poljskimi ujetniki, ki so jih prijele boljševi-ške armade. Pa tudi za odnošaje med zavezniki je ta korak Moskve zelo važen. Stalin se je bučno postavil proti tistemu narodu, ki ga je angleški zunanji minister večkrat imenoval angleškega Benjamina. Ta udarec pa je posredno zadel tudi Anglijo in Združene države. Stalin je z njim potrdil, da njegova politika nima ozirov na nikogar, tudi na svoji dve veliki zaveznici ne. Po drugi strani pa se iz tega vidi nemoč in nesposobnost zahodnih demokracij, ki ne moreta uveljaviti svojega vpliva pri Sovjetski Zvezi. Prva reakcija onstran Rokava govori jasno. »News Chronicle« piše, da »je prišla ura, ko je treba dvigniti odkrit protest proti vladi Sikorskega, ker je zaradi nespametnega stališča svoje vlade nesrečna Poljska pahnjena še v večje gorje.« Ne manjkajo pa tudi znaki o nekem razburjenju nad Sovjetsko Zvezo spričo dejstva, ker je tako hudo kršila diplomatske odnošaje s Poljsko, ne da bi prej o tem obvestila svoje zaveznike na zahodu. In res so včeraj angleški listi protestirali nad to brezobzirnostjo Sovjetske Zveze, brezobzirnostjo, ki sicer ni prva, kar jih je svet videl. »Daily Mail« piše na primer: »Globoko je treba obžalovati vedenje sovjetske vlade in tako sodi ne samo angleška vlada, temveč tudi vse zavezniške vlade, ki so zastopane v Londonu.« so iili izgubili, čeprav so bili njihovi močni napadi podprti s silovitim topniškim ognjem. Postopno slabšanje sovražnih nastopov je ivosle-dicu neprestanih nemških letalskih napadov ivi sovražne izhodiščne postojanke, l/vedelo se je, da je bilo nemško letalstvo preteklo noč zelo delavno nn tem odseku, kakor tudi ob zgornjem Doncu, kjer je doseglo zadovoljive uspehe. Junaško delo nemških bolničark Berlin, 28. aprila, s. V znatni razdalji od za-Itdja, kjer opravljajo svoje delo nemške bolničarke Rdečega križa, je tik za bojno črto na delu enajst nemških prostovoljk, ki pomagajo četam na pohodu proti bojišču ali vračajočim sc vojakom na odseku južno od Leningrada. Zaradi nenavadno težkih okolnosti, v katerih te strežnice Rdečega križa opravljajo svojo službo, so jih postavili za zgled vsem bolničarkam, ki se pod znakom Rdečega križa žrtvujejo za bojujoče sc čete. Skozi omenjeno postajališče pride dnevno okrog 1200 mož, vrh tega pa teh enajst zastopnic Rdečega kri/a poleg vsega drugega dela skuha vsak mescc 30.000 litrov vojaške hrane in 45.000 litrov kave. Strateški položaj osi v letošnjem poletju Novo mogočno orožje — Gigantski atlantski zid končan — Na vzhodu se bodo verjetno razvneli novi boji Berlin, 28. aprila. Tudi to pomlad so oči sveta obrnjene na osne armade na vzhodnem bojišču. Sovjetsko poveljstvo, ki morda med vsemi našimi sovražniki edino stvarno sodi- o položaju, govori o bližnjih nevarnostih. V proglasili svojim oboroženim silam in boljševizmu govori o gigantskih nemških ofenzivnih pripravah, ter jih vzpodbuja k najzagrizenejšemu odporu. Dobro ve, da je rdeča armada doslej vsako poletje doživela celo vrsto porazov ter velikanskih izgub. Te izgube so Ruse privedle že večkrat na rob prepada zato si tudi letos ne morejo delati rožnatih upov. Nemški narod pa je opravil delo, ki je izraz njegovega' pojmovanja totalne vojne. To prizadevanje je na vseh poljih rodilo občutne uspehe. Zadnje dni smo slišali govoriti o novem mogočnem napadalnem orožju, o tanku >Tiger<. Velikansko število mož in žena mrzlično izdeluje takšne tanke [>o tovarnah. »Tiger« bo dal nemškim oklepnim divizijam napadalno moč, kakor je ni še dalo nobeno bojno sredstvo. 2e celo leto slišimo govorice o nneleških in ameriških načrtih za vdor v Evrojio. Tudi za to načrte je že sestavljen odgovor. Od severnega rtiča do Biskajskega zaliva so vleče vrsta utrdb z nazivom t Atlantski zid«. Sestavljen je za obrambo' in za napad. Sovražne letalske sile, ki vsak dan letajo preko Rokavskega preliva, so svoja po- veljstva s fotografijami že lahko obvestile o moči to nove obrambne črte. Zavest, da ne morejo napasti evropske obale od severa do Biskajskega zaliva, je privedla Angleže in Amerikance do letalskega terorizma in do zbiranja vseh njihovih vojaških sil v Sredozemlja. Toda vse načrte, ki smatrajo Sredozemlje za vrata v Evropo, so doslej prekrižale osne sile v Severni Afriki. Tega odpora ni mogel premagati številčno mnogo močnejši sovražnik. Odločilna bitka, v kateri naj bi sovražniki dobili v roke celotno afriško obalo, traja zelo dolgo. To pomeni za os novo pridobitev na času, ki omogoča ustvaritev obrambe tudi na evropski sredozemski obali. Ker mora sovražnik uporabiti vse svoje razpoložljive vojaško sile v Evropi, mora zanemarjati druga bojišču. Tako so .laponci okrepili svoje položaje na Tihem morju in v Vzhodni Aziji. Sovražniki vedo. da ne morejo pobiti združenih osnih sil. Zato prežijo na vzhodu, pa zopet na obali onstran Anglije. Nemške oborožene sile niso nikdar nastopale razkosane. Po osnovnem taktičnem načelu so bile vedno zbrane na odločilni točki in so vedno uspele. Tudi letos se bo isto zgodilo. In ker naši nas|irotniki to vedo, se boje bodočih vojnih dogodkov ler njih razširitve. (Lo Ultime Notizie.) Mrzlično diplomatsko delovanje v Londonu Stockholm, 28. nprila. AS: Angleži in Amert-kanci mrzlično delujejo, lioteč zapreti špranjo, ki je nastala v enotnosti med zavezniki zaradi rusko-jioljskega sjiora, toda verjetnost 7.a spravo je majhna in položaj je še vedno zelo meglen. Na Dow-ning Streetu je opaziti veliko živahnost ameriških, sovjetskih in tudi poljskih diplomatov. Uradni angleški krogi so še vedno v rezervi. Londonski tisk je šo vedno pristranski v prid Sovjetom in proti Poljakom, na katere letijo različni očitki. Najob-jektivnejši opazovalci se zavedajo, da je odgovornost za rešitev tega konflikta v veliki meri odvisna od resničnih sovjetskih namenov, ki se skrivajo za vsem tem. ki pa jih za enkrat še ni mogoče jasno presoditi. Dejstvo je, da je poljsko-sovjetski konflikt imel težke posledice za vojaško in politično sodelovanje med zavezniki. Zelo verjetno se zdi, da bo prišlo do spremembe poljsko vlade in v Londonu mislijo, da bo to edina rešitev težavnega vprašanja. V tem primeru bi general Sikorski mogoče ostal ministrski predsednik, odstranjeni pa bi bili ministri, znani po svojih proti-boljševiških stremljenjih. Zelo razširjeno je mnenje, da angleška vlada pritiska na Poljsko, naj izvede to spremembo. V Washingtonu je poročilo o krizi delovalo kakor bomba, ker ne vedo, kako so bo zadeva nadaljevala. >Newyork Times« odkrito priznava, da je prekinitev diplomatskih odnošajev med Poljsko in Sovjetsko Rusijo poraz Churchillove in Rooseveltove diplomacije. Tega mnenja je celoten ameriški tisk in kritizira Sovjete mnogo bolj ostro kakor zadržanje poljske vlado. Prazni izgovori Moskve Rim, 28. aprila. AS. »Messnggero« komentira I vlada osvobodila vse ujete poljske častnike. Ob i del Molotovljeve note poljski nominelni I tej priložnosti je izročil Sikorski Stalinu seznam .... J - , 1 i- , i , : I l.:k x_„i..:l..... o------ --------- tisti . . .. vladi, v kateri je rečeno, da poljska vlada ni smatrala za potrebno zahtevati od sovjetske vlade pojasnila ali razlage o usodi poljskih častnikov. Ta trditev je popolnoma napačna. Že pred sklenitvijo rusko-poljskega miru v poletju 1941 je poljska vlada organizirala v Sovjetski zvezi svojo armado, računajoč, da bodo te kadre organizirali poljski častniki, spuščeni iz boljševiških koncentracijskih taborišč. Konec avgusta leta 1941 je skupina poljskih častnikov iz Anglije prispela v kraje, kjer so bile poljske edinice, toda tamkaj ni bilo niti enega oficirja. Ugotovili so tedaj, da je manjkalo nad 8000 častnikov. Poljski poslanik Kliot je zato vložil pri sovjetskih oblasteh prvo demaršo, nuj se ugotovi usodo teh častnikov. Tn deinnrša je bila obnovljena 6. oktobra v Moskvi. V njej jc poljski poslanik izjavil, da ima sezname ujetih poljskih častnikov. 3. decembra istega leta je dobil general Sikorski pri svojih razgovorih s Stalinom v Moskvi zagotovilo, da bo sovjetska Debata o letalskem gangsterstvu Angleška reakcija na jasno nemško stališče k dogodkom v Tokiu Berlin, 28. aprila. AS. Tukajšnji listi regi- | ponižale na raven barbarstev, na katere so strirajo vse, kar so povedali v Angliji o jasnem in nedvomnem nemškem stališču do letalskega terorizma. Onstran Rokava se škandali-zirajo in so v skrbeh, ker je nemški tisk brez pridržka odobraval ustrelitev nekaterih severnoameriških letalcev, obtoženih, da so nalašč bombardirali in obstreljevali civilno prebivalstvo v mestih Tokio in Nagasaki. V Angli ji se boje, da bi tudi Nemčija sledila Japonski. Neki angleški list piše: »Japonska ima to srečo, da ima večje število ujetnikov in da je tri do štiri tisoč kilometrov oddaljena od severnoameriških letalskih oporišč. Nemčija ne bi imela take. sreče.« Duh, obenem pa strah anglosaške propagande je razviden tudi iz človečanskc in viteške geste bele hiše: »Mi,« je izjavil Roosevelt po maščevanju v Tokiu, »ne nameravamo na enak način postopati z japonskimi letnici. Ne nameravamo izvajati represaiij, ker bi nas padli Japonci.« »Toda ne bi se buli ponižanja,« kakor se da razumeti iz nekega angleškega lista, »če bi se. ne bali, du bodo na slabšem Amerikanci. Na nesrečo so cilji za bombardiranje juponskega prebivalstva preveč oddaljeni in zato bi bilo tuko dejanje preveč nevarno. Angleži |>a so v srečnem položaju, da ne potrebujejo čiovečanske iu viteške geste in oni bi laliko postrelili toliko nemških letalcev kakor Nemci angleških ter pomnožili in povečali napade na nemška mesta.« Neki list v Manclie-stru je namreč dejal: »Sedaj imamo mi moč v rokah in nemški korak, ki bi posnemal korak Tokia, bi nam le olajšal uresničenje nnšili ciljev.« Kakšni pa so viteški nameni Amcrikan-cev, je izjavil republikanski poslanec v ameriški državi Alobami, ki je dejal: »Japonska mesta in vasi morajo biti izbrisane iz zemlje in rasa rumenih opic mora biti iztrebijena.« 3000 poljskih častnikov. Seznam, obsegajoč nadaljnjih 800 imen je naknadno izročil v Moskvi poljski general Andres. Toda niti eden od omenjenih 3800 poljskih častnikov ni prispel k pol jskim oddelkom v Sovjetski Rusiji, končno jo poljski poslanik v Londonu 28. januarja 1^42 izročil sovjetskemu poslaniku noto poljske vlade o tem vprašanju in 29. maja istega leta jn poljski poslanik jiri sovjetski vladi izročil novo noto. Torej je dovolj dokazano, da jo poljska begunsko vlada neštetokrat zahtevala pojasnila in razlago in stavila torej zahteve, o katerih zdaj Moskva trdi, da nikdar niso bile stavljene. Nasprotnikova izjava o hrabrosti osnih čet v Tuniziji Rim, 28. aprila, s. Nov dokaz za železno vedenje osnih čet v Tuniziji dajejo besede vojaškega glasnika pri angleško-ameriškem vrhovnem poveljstvu. Ta pravi o bitki v Tuniziji takole: »Boj je krvav, silovit, zagrizen in divji. Izjavo tega vojaškega glasnika je dobila in razširila agencija Reuter. Pred Saradžoglujevim govorom Ankara, 28. aprila. AS. Končane so pripravo za letno skupščino ljudske stranke, ki bo v Ankari prvi teden v maju. Ob tej priložnosti bo imel predsednik vlade Saradžoglu važen političen govor. Komunistično vohunstvo na Švedskem Stockholm, 28. nprila. AS. Dva švedska delavca, ki sta bila kot specialista zaposlena v švedski vojni industriji, sta bila aretirana zaradi vohunstva za Sovjete. Naročajte »Slovenca«! Sijajno uspela predstava opere »Carnten« Predstavi sta prisostvovala tudi Eksc. Visoki komisar In Poveljnik armadnega zbora velika umetnika in njun snočnji velik uspeh je bil izreden užitek za občinstvo, ki z odobravanjem ter s šopki in vzklikanjein ni šiedilo. Tudi druge vloge so bile na častni višini in je gledališki upravi za snočnjo prireditev le čestitati. Podrobno strokovno poročilo sledi. Predstava, ki je zavzela obliko prave slavnostne predstave, so se udeležili Eksc. Visoki nia prireditev »i_armen< častno pri- komisar Emilio Grazioli, Eksc. Poveljnik Ar-ključuje tolikim pomembnim uspehom držav- | madnega zbora general Gastone Gambara in ne Opere v Ljubljani. Gostič in Karlovčeva sta kouzu! NDII, g. prof. Šalih Baljič. Ljubljana, dne 28. aprila. Snoči je imela Opera spet svoj veliki dan. V glavni vlogi Joseja je v operi »Carmen« gostoval naš rojak, zdaj član državnega gledališča v Zagrebu g. Jože Gostič. Gledališče je bilo popolnoma razprodano in navdušenja, ki je pozdravljalo gosta, je bilo toliko, kakor se to zgodi le redko. Cela predstava je bila odlična in se snočnja prireditev »Carmen« častno pri- Gospodarstvo Industrija v Italiji Tudi v Italiji je država uredila industrijsko delo z raznimi odločbami. Lani jo bilo ustanovljeno v ministrstvu za korporacije posebno glavno ravnateljstvo za industrijsko potrošnjo, ki se pridružuje že obstoječima glavnima ravnateljstvoma za industrijo ter za rudarstvo in topilništvo. V kratkem jo položaj bil lani v posameznih industrijskih panogah naslednji: Premog. Ostrejše kontingentiranje obstoječih zalog domačega in inozemskega premoga in plinskega koksa, prednost oboroževalne industrije pri uabavi premoga. Elektrika. Nadaljevanje naporov za zgradbo novih naprav v smislu načrtov za avtarkijo, omejitve potrošnje zaradi pomanjkanja padavin v zadnjih letih. Rudniki. Tozadevni predvojni ukrepi so zadoščali za povečanje proizvodnje za višje potrebe sedanjega Časa. Pripravlja se nov zakon o vrtanju, ki naj daje olajšave za odpiranje novih rudnikov. Tekstilna industrija. Standardizacija, t. J. preusmeritev na proizvodnjo tipiziranega blaga je bila razširjena na ve« proizvajalni proces. Kemična industrija. Popolna ureditev proizvodnjo in razdelitve alkohola za industrijo, prepoved izdelovanja parfumov iz alkohola. Nova ureditev razdelitve sredstev za pobijanje škodljivcev. Maksimalni cenik št. 9 1. Kruli, testenine, raoka. rit. fliol. Kruh lz enotne moke v kosili od 4U0 Krainov 2.30 liro kilogram, v Kosih o,I 400 -11)00 e 2.20 lire kilogram; testine iz enotno moko 840 lir stot. 3.90 lire kur. p^enlčna moka. euot-mi 2.16 lir stot. 2.70 lire kir; koruzna moka. enotna 1'JO lir stot. 2.20 lire Us: rit navadni 240 lir stot, 2.70 liro kilogram; fižol 524 lir stot. 6 lir kilogram. 2. Olje slanina, mast, surovo maslo. Jedilno olje inllvnol 14f>0 lir «tot. 14.70 lire liter: surovo maslo 2050 lir stot. 28.40 lire kg; slanina soljena 1560 lir atot, 19 lir ki.': mn.t 1430 lir atot. 17 lir kg. 3. Kis 4% vinski kis 491 lir hI. 6.35 ltre liter. 4. Mleko Mleko S.50 lire liter: kondenzirano mlo-l;o v dozah po S80 e. zaboj 48 dox. 634.50 lire. doza .00 lire. v dozah po 385 c. zaboj 48 doz. 301.30 lire. lože 7.55 lire: odprto blniro 177,1 lir stot. 21 lir ke. 5. Sladkor Sladkorna aipa 186 lir stot. 8.25 lir ke: sladkor v kockah 799.20 lire stot. 8.35 lire kp. t. Drv« In mila. Drva: a) mehka: franko vniron postala Ljubljana 23.40 lire stot. franko skladišče mest- 0 občine v Ljubljani 28 lir atot; b) trda: franko va-on postaja Ljubljana, stara pod 4 mesece. 27.70 lire lot. stara nad 4 meseeo, 29.70 lire stot, franko Rkla iače mestne občine Ljubljana «5.50 lire stot. — Drva: 11 mehka, razžairana. franko skladišče treroven v Ljubimi, .1360 lire stot, b) mehki roblanet (tarnanje) cea m doltri franko mostno BkladtSče. 40 lir stot. b) trela, •iztnKiina, 40 lir stot. — Milo: enotno: kisline 23—27%. :68.25 lire stot. 4.10 lir« kit. . . , Česen novi (415 lire nn debelol 4.90 ltre. beliiSI < 251 10.50, evetača (2.75) 3.25. koronje očlSčeno (2.901 15. čebula zeodnja (2.85) 3.35. kopre (2-15) 2.85. solata snh vrst (3.10) 180. Spinnča (2.801 8.35. zelena (3.75) :>0. marelice snhe (43.50), 58.50. pomaranče Ia (Moro-nrocool (8.35) 9 35, pomaranče Ha (7.35) 8.35. limone 1 (15 cm obseca) (4) 4.70. kos 0.50. orehi Sorrento (2b) i orehi navadni (21.50) 25 lir kilouram. Vremenska napoved za četrtek (29. aprila) ad deževnega vremena, nagnjeno k nevihtam Papirna industrija. Omejitve proizvodnje tiskarskega papirja in potrošnjo papirja. Gumijeva industrija. Na polju tozadevne proizvodnje, kjer je bila Italija popolnoma odvisna od uvozov, so bili povečani napori, da bi čimprej stekle naprave za proizvajanje sintetičnega gumija. Usnje. Bolj stroga ureditev na polju kož, usnja in predelovanja usnja. Vse zaloge, ki bi morebiti tudi kasneje nastale, se porabijo predvsem za vojaško važne cilje, zlasti za izdelovanje čevljev za vojaštvo in delavce. Tudi izdelovanje čevljev je enotno urejeno z dekretom od 6. avgusta lani. * Minister za korporacije Tulilo Clanettl. Ker je meseca februarja določeni novi minister za korporacije Carlo Tiengo obolel, je bil namesto njega imenovan za ministra za korporacije dosedanji podtajnik v tem ministrstvu Tullio Cianetti, rojen leta 1809. Zaključki italijanskih družb. Banca nazio-nale deH'Agricoltura v Rimu izkazuje za lansko leto čisti dobiček v znesku 0.63 (6.33) milij. in znaša dividenda spet 6-25%. Glavnica bo zvišana od 80 na 100 milij. lir. Cementni koncem Italcementi izkazuje pri glavnici 180 milij. čistega dobička 17.8 (10.0) milij. lir in ostane dividenda neizpremen.jena 12.25%. — Tvornica avtomobilov lsotta Eraschini, Milano: čisti dobiček 16.9 (15.0), dividenda 7% na glavnico 150 niilij. lir. Sklenjeno je bilo pridružiti Industrijsko d. d. v Vicenzi. — Rudarska d. d. Monte Amiata, ki se peča s pridobivanjem živega srebra, izkazuje za lansko leto čistega dobička 12.2 (15.0) milij. lir in dividendo 14%. — Co- Ducejeva nagrada dvojčkom Visoki komisar je iz Ducejega tklada pode- j lil zakoncema Benčič Antonu in Ani, Bol. Križ, I ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 600 Ur. I^mmmmm DALE CARNEGIE Hafto si pridobiš prijateljen Koncert tria Korošec-Jeraj-Prek Ljubljana, 28. uprila. 3 Milijonar Cyrus Curtis, lastnik enega najbolj znanih časopisov v Ameriki, v začetku svoje kariere ni imel dovolj denarja, da bi pripravil naj-Snoči se je v mali filharmoničnl dvorani j bolj ugledne pisatelje do tega, da bi objavljali vršil prvi javni nastop pred kratkim ustanov-S svoja dela v njegovih časopisih, ln vendar mu Je ljencga tria, v katerega so vstopili S. Korošec ■ uspelo, da je dosegel celo sodelovanjo volike Lu.se flavta), K. Jeraj (viola) in S. Prek (kitara), g Alc*>t k je; bila tedaj»Si 7 e S'de*-Taka zasedba je bila za naše razmere popol- S veste, kako je to naredil? Podaril ji je vsoto de noma nova in je pokazala, da glasba tudi v g narja, ne za no. temveč za neko dobrodelno usta-taki skupnosti predvajana, lahko doseže lepe g novo, ki je bila veliki pisateljici zelo pri srcu. višine in kvaliteto. Poleg vsega pa je za to ■ Tu bi kakšen skeptik mogel reči: »Vse to je obliko glasbenega korpusa še mnogo notnegu g iep0 in verjetno, če gre za kakšnega Northclifla, materialu, ki bo še mnogokdaj služil sedanjemu g Rockefellerja ali kakšno sentimentalno pisate jico. '" " Rad bi pa videl v praksi to teorijo pri ljudeh, ki triu pri njegovih nadaljnjih nastopih. ■ Kad bi pa videl v pran To pot so izvajalci sprejeli v svoj spored J 60 trmasti in uporni.« dela enega Italijana — V. Mollna, Nemca L. ■ Morda imate prav. Isti sistemi se ne dajo upo-Calla in Čeha V. M atyegka, ki so vsi pripad-- M rabljati pri vseh ljudeh. Ce vas uspehi zadovolje, niki klasične dobe, obenem pa dobri poznavalci ■ yam dosedanje taktike res ni treba spreminjati kitare. Vsa izvajana dela so lahkega in izrazito a Cfl uspeha ni, zakaj ne bi tedaj poskusili moje komornega značaja, kajti taka zasedba jc na- M metode» menjena le ožjemu krogu poslušalcev. Vsa teža ■ Povedal vam bom resničen dogodek, da vam izvajanja slon. na I aut, « ™U .n .le ine« oma . ^ scKlba bolf aina. Sest naročnikov neke ® im-^rt b CBS^f JSS5prav * * - ne bi spremljala kitara. B ,u ,, , . . , „„ Molinov Trio op. 45 žal ni prišel popolnoma 5 Ravnatelj avtomobilskega podjetja je nato upo-do izraza, kajti neka zadržanost izvajalcev, ki » rabil naslednjo metodo pri pogajanjih: se še niso razživcli in sprostili, je bila vzrok, J i. gel je k vsakemu izmed šestih odjemalcev da nam to glasbeno delo ni nudilo tistega užit- g jn odkrito povedal, da je prišel glede poravnave S nekaterih računov, ki bi morali biti plačani že pred ka, kot bi ga lahko. Da pa ta zadržanost ni bila posledica nezadostne priprave, sta nam H {asom. dokazali naslednji dve točki, Callov Trio op. g o Izjavil je, da ima družba prav in da se 134 in Matyegkova Serenada op. 26, od katerih H odjemalci motijo! je predvsem zadnja pokazala vse odlike to- B ' d 0 hoV razume vrstne glasbe in dovršenega izvajanja tega ko- g t ka^r pa odjemalci glede vsega, kar se mornega korpusa. V Callovem Triu je posebno g "^ avtomobilov Izid: debate brez konca in kraja, tvegku dejali, da vsebuje žc elemente novejših S Prišlo bi skoraj do pravnega postopanja. K sro-s 1 " ' 1 i-i —-i-*---1------* j—=-■ g ji pa je zvedei za stvar generalni ravnatelj, 6e po- tonificio Cantoni v Milanu, glavnica 100 milij. . v. čisti dobiček 17.9 (17.8) milij., dividenda j pokazala vse svoje zvenecc zmožnosti. 16.125%. I vršeno igranje na kitaro pa jamči že i Kinematografi v Italiji. Skupni lnka60 vseh tuoza Stanka Preka samega, italijanskih kinov je v lanskem letu naraste! za 40% na 1270 milij. lir. V letu lfUl. je znašal in-kaso za italijanske filme 341.4, leta 1042. pa že 613.04 milij. lir, t. j. povečanje inkasa za 80%. Lani je bilo odprtih 176 novih kinov, tako da je sedaj v vsej Kraljevini 5440 kinov, od tega jih vodi zasebna podjetnost 3161, 1162 Jih vodi Dopotavoro, 592 razne verske ustanove, ostale pa GIL. Število podjetij, ki lahko proizvajajo filme, je bilo zmanjšano od 98 na 39. Litijsko-preboldske tekstilne tvornice v Mariboru zvišujejo glavnico od 1 na 4 milij. mark. Koroška banka 5n Creditanstnlt. Dnnajskj Creditanstalt - Bankverein, ki je udeležen pri Banki za Koroško, d. d., je sklenil v zvezi z racionalizacijo, potrebno zaradi vojne, svoje podružnice fuzionirati s podružnicami Banke na Koroškem. Tudi kranjska podružnica C re-ditanstalta bo jx)stala podružnica banko za Koroško. Osnovna glavnica Banke za Koroško, ki bo imela zdaj podružnice v Kranju, Spitalu, Beljaku in Wolfsbergu, sedež pa v Celovcu, se bo primerno večjemu obsegu poslovanja, povišala. Tekstilna Industrija Milan Prpič. V Zagrebu izkazuje za lansko poslovno leto pri glavnici 20 milij. kun in bilančni vsoti 40-94 milij. kun čistega dobička 3.08 milij. kun. ugajal Menuet, ki kaže vse tipične lastnosti klasične muzike, medtem ko bi lahko o Ma-/egku dejali, da vsebuje že elemente novejših glasbenih struj, sklepajoč po njegovem Adagiu ! . , _ , in deloma tudi po Allcgru moderatu. Zaključna ■ drobneje poučil o odjemalcih in ee prepričal, da so stavka Scherzo in Rondo pa sta nam pokazala, ■ (0 osebe, ki so vedno natančno poravnavalo svoje da se svoji dobi ni izneveril. g račune. Postopek je torej moral biti napačen. Bal Vodilna osebnost novoustanovljenega kor- ■ je nekemu svojemu agentu naročilo, da vzame za-pusa ostane slej ko prej prof. Jeraj, ki oba ■ devo v svoje roke. Agent sam pripoveduje, kako ostala Člana-izvujnlca druži v prijetno sklad-B 6e je ta zadeva končala: nost in povezanost. Igra posameznikov je bila fi j >šel 8om takoj k nar0Čnikom, nc da zahte-dovršena: odveč bi bilo omenjati že priznano ■ yam ^ njih denarja, temveč da bi se poučil, kaj virtuoznost prof. Jeraja. pač pa smo imeli to-g 6Q =e zgodii0 krat priliko pobliže spoznati vs^e finese igranja S Rekel 'sem nato, da se hočem najprej od na flauto, k. nam jc v rokah prof. Korošca g njih ln gele nato ustvariti svoje mnenje. g Dodal sem še, da se družba nikakor ne smatra za ■ nezmotljivo. ■ 3. Dal sem jim razumeti, da se zelo zanimam g za njih avtomobile in da so oni na tem področju t Andrej Žemlič r^V^Lf^Lao m jih poslušal z gi<, Po daljši bolezni te včeraj vdano v Go- ■ bokjm zanimanjem. spodu zaspal akademik Andrej Zemlie. študent ■ 5 Nat0 gem za{el eam gov<>riu jn ee takoj skli-filozofije. Pokojnik je bil doma iz Lipovcev B ceval na njihova najbolj plemenita čustva. Vem, pri Beltincih v Slovenski krajin^. Kakor toliko g da vas je na5 ravnateij žam in nadlegoval. Kot Za doline vir- drugih kmečkih fantov se je tudi on s .hudimi H predstavnik družbe vas prosim da nam oprostite, gmotnimi težavami prebijal skozi študije in a 'To . fltya ki fie ne bj Bmela zgodi,ti. Ko sem nič čudnega ce si ie pn takem bednem zivlje- ■ vag eem se prepričal, da ste morali imeti nju nakopal hudo bolezen v glavi. Lansko 'eto g zelo've]iko potrpeiljfvosti in poštenosti, zato vas septembra je bil operiran toda operacija ni m im če bi mi hoteli storiti uslugo. Vem, da lahko uspela in Zemlic je ostal slep. loko je tukaj ■ 'ra6unam na vas in na važo razsooročevalsko dolžnost, da ca predstavimo v kratkem pogovoru, ki ga je imel urednik z njim, zastavljajoč mu na ulici vprašanje: »Kako, da ste si izbrali pelje za svoj življenjski poklic?« »Petje je bilo že zgodaj moje največje veselje. Kjer koli se je pelo, naj je bilo v cerkvi ali na koru, na prireditvah ali v družbi, povsod so mi radi dajali solo točke. Izbral sem si že drugi življenjski poklic, toda notranja potreba me je gnala drugam, tako da sem se popolnoma posvetil petju in glasbenemu strokovnemu študiju.« »Dovolile, kje sto se pa šolali?« »Kakor sem že povedal, sem bil najprej v drugem poklicu in šele pozneje sem se posvetil glasbi. Zato sem moral privatno nazijo, istočasno pa sem tud ski konservatorij in ga dovršil z diplomo, lopelju me je najprej poučevala hergova na konservatoriju, priv Dolenče»va. S štipendijo, h kateri nii Je priftomo-gel g. univ. prof. dr. Ltikman, sam glasbenik, sem nadaljeval svoje študije v Milanu pri bivši priznani pevki, članici milanske Scale Rereama-sci, nato pa pri mojstru prof. Annibalu Gliidot-tiju, iz katerega šole je izšla lepa vrsta priznanih italijanskih pevcev. V Milanu sem obiskoval na konservatoriju 6vetovno slavnega Giglija tečaj za solopetje. Tu sem liaštudiral razne partije iz svetovnih oper (Don Juan, Traviata itd.). Ko sem se vrnil, sem se vpisal na ljubljansko filozofsko fakulteto, kjer študiram še dalje.« >A1i ste že kdaj nastopili? »Sodeloval sem pri raznih skupnih nastopih, samostojno pa nastopam z lastnim koncertom šele sedaj prvič in bo ta večer moj ,debut' « »S kakšnim repertoarjem nastopale sedaj v Ljubljani in za kaj se pripravljale?« »Celofnega koncertnega programa ne bom ponavljal, ker je že objavljen v časopisju. V program sem uvrstil dela, ki terjajo precejšnjo tehnično znanje. V prvem delu so pesni', v drugem pa arije. Izmed pesmi naj omenim Hoffmeietra (Narcisov cvet), Kreka (Izkušnja), Lajovica, Mililottija, Grieca itd., v drugem pa arije iz Hiiiidlovega »Mesija«, Sanje«, iz Masse-netovega »Manon«, iz Mozartovega »Don Juana«, Čajkovskega opere »Evgenij Onjegin«. Itossiiiije-vega »Brivca« in Gonnodovega »Fausta«. Tako vidite, je program sestavljen iz koncertnih in opernih točk in upam, da bom občinstvo zadovoljil.« Govorila sva 5e o čustvih pred prvim nastopom. pa mi ni hotel dovolj izdati pričakovanja človeka, in še pevca po vrhu, ko prvič nastopa pred širšim občinstvom, zavedajoč se, kako odločilnega pomena je zanj tak debut pred tako natančnim občinstvom, kakor je ljubljanska glasbena publika. Mi mu samo želimo, da hi imel velik uspeh, občinstvo pa, da bi izkazalo pozornost novemu pevcu, ki stopa seda i z vso svojo nenavadno energijo na jx)t tako težke, a nostal-ne pevsko karijore. td. Gospodarstvo v komunizmu Večkrat slišimo o neki distinkriji. ki. se uporablja zlasli v inteligenčnih krogih. Pravijo namreč, da je treba razlikovali brezbožni komunizem oil gospodarskega komunizma. Brezbožni komunizem moramo obsojali, gospodarskega pa ne. Gospodarski komunizem da jo pač sprejemljiv, je nujen razvoj sodobnega gospodarstva. Tako pravijo intelektualci, ki delajo to razliko. Seveda nc iislanejo pri tem jgolj teoretičnem razlikovanju, temveč gredo še dalje in izvajajo: »Ker pa je slovenski komunizem le gospodarskega značaja, zato nikakor ni pravilno, da gn obsojamo.« Najprej je velika zmola iu utvara, če vidimo-r slovenskem komunizmu le gospodarsko priza-i! devanje. Dovolj poznamo njegove voditelje, dovolj poznamo vire. odkoder dobivajo ti voditelji svoja navodila, še bolj pn poznamo njihov nauk, ki jo poln hrezboštva in sovraštva do krščanstva, zlasti pn njih sadove, po katerih je človeka pač najlažjo spoznati. Slovenski komunizem ni torej zgolj gospodarski komunizem, temveč jo pristen borbeni ateizem, in tn ateizem jo jedro in osnova vsega njegovega gibanja. Toda ti zagovorniki komunizma se motijo io v osnovi. No obsojamo samo idejnega komunizma, temveč Iudi gospodarskega. Tudi sam gospodarski komunizem je namreč s svojim sistemom krščanstvu popolnoma tuj in nasproten. Ce kdo pazno bere okrožnico Pijn NI. o obnovi sodobne družbo, so ho hitro prepričal, dn je lam olisoien komunizem predvsem kol gospoilnrski sistem. Gospodarstvo ni namreč zn vero in nravnost neknj in« dilerentnegn, nekaj tnkegn. knr jo izven območja nravnlh znkonov. Nasprotno! Nalokatero področj« izneje sem se posvetit j . , , , . . . , , _ ivatno abselvirati gim- J ,ako preplej.no » nravn.ml normami kakor udi obiskoval ljubljan- i P«v gospodarstvo. Zato je pač razumlj vo da o vršil z diplomo. V so- J V V" ' T P" SV"'" '""h"1- Vl T a ca Foedrans- i ,0"nlfnP zadeve res ni imel kaj vliknli, spregoto- rivatno cosna i r'' ll"'' 0 RnsP°darstvu in določil iinfeln. po knle- • 1 • rili so nnj lo področje ravna, da ho v skladu s Živilski trg in mavrohi Prvi tržni dan v sredo po velikonočnih praznikih je bil primerno živahen. Obilica domače zelenjave je zdaj naprodaj in na izbiro tudi najbolj izbirčnim gospodinjam. Od dne do dne je vedno več domače berivke, ki jo prinašajo Trnovčanke, Krakovčanke in tudi okoli-čanke kar velike jerbase in košare na trg. Be-rivka gre zdaj dobro v kup. Z uvoženo solato imajo prodajalke velike težave, ker jo morajo lepo očistiti in gre mnogo nagnitih peres v upadek. Motovileč je zdaj na trgu redek, ker je sezona zanj že končana. Tudi radiča je malo. Čez nekaj tednov nam bodo Trnovčanke in Krakovčanke že jiostregle s prvo glavnato solato. Ta letos dobro uspeva in raste. Na trgu je dalje vedno več rabarbare, ki se je zdaj mod Ljubljančani zelo priljubila. Mnogo je bilo pora, peteršil.ja, manj korenčka, pa tudi rumena kolerabe je bilo precej. To so v prvi vrsti nnj to področje krščanstvom in z njegovimi zahtevami. Posebej pa je še spregovoril o načinu komunističnega gospodnrstv.i in ca obsodil kot nenrav-negn ter z dostojanstvom človeške osebnosti in nn-rnve neskladnega, krščanstvu pn bistveno nasprotnega. Nič ne pomaga torej temu ali onemu raz-likovnnje niril gospodarskim in brezbožnim komunizmom. In rnknj je komunistično gospodarstvo nasprotno človeški naravi in krščanskim zahtevani? Predvsem gradi komunizem svoje gospodarstvo nn pristnem mnterinlizmu. Znto pravi Pij XI., dn je komunizmu predvsem zn čim večjo množino materialnih dobrin, in te dobrine se mil zde toliko reno. da se morajo po njegovem mneniu vifiie človekovo dobrine, tudi svoboda ni izvzeta, podrediti in tudi žrtvovati zahtevam čim najuspešnejšega proizvajanja svetnih dobrin. Tn naravnanost ro-lotnogn komunističnega gospodarstva nn zgolj romsko in izključno materialistično blnginjo je največji razlog, znknj sla si krščanstvo in gospodarski komunizem v nasprotju. Tn gospodarski ustroj pn inin močim odiek tudi v splošnem družnbnem ustroju. Posledično zahteva nnnireč takšno gospodarstvo zutrlje človekove svobode. Komunizem mora zaradi svojega gospodarskega sistema tako poudarjati pravice in oblast družbe, dn pri tem znnikuje svobodo in pra-vire poedinrn. Pri leni gre celo Inko daleč, da poedinru jemlje zasebno lastnino, kar jo v nasprotju s človeško naravo, snj je zasebna lastnina po božji uredbi na svetu upravičena. Tretje, knr v komunističnem gospodarstvu bistveno nnsprotu-jc krščanskemu pojmovanju, pn je nn*ilje. ki ga izvaja komunistična oblast. Sistem gospodarstva, kakor ga hoče uvajali komunizem, se nnnireč no more zdržati brez skrajnega nasilja. Zato pravi Pij XI.: »Družba, knkor jo znmišljn socializem, no inore bili niti se pojmiti brez nasilja.« V usodni zmoti so torej tisti, ki vedno poudarjajo pridevnik brezbožni, kndnr govore o komunizmu, boleč s leni poudariti, češ, gospodarski komunizem pa je sprejemljiv. Komunizem je treba vedno gledati v njegovi eeloli. Ni mogoče ločili gospodarske zamisli komunizma od njegovo sve-tovnonnzorne ideologije. Oboje je bistveno med seboj poveznno. sa.i izvira iz dialektičnega ninterin-lizma lako gospodarska kakor idejna zamisel komunizma. A tudi gospodarski sistem komunizma sam je žo v svojem bistvu brezbožen. ž i prodajale okoliške kmetice, ki so zasedle prvi otok z razno zelenjavo. Novost je bila v sredo na trgu. Dve prodajalki sta ponujali na prodaj venčke mavrahov, ki so bili po 8 lir venec. Vsak venec je imel 8 do 10 teh užitnih gob. Movrolii ali smrčki, kakor jim ponekod na Dolenjskem pravijo, so jjomladanska goba, ki rasto ob robovih gozdnih senožet in lazov, ob robovih jelovih goz.lov iu ob robovih peščenih potov. Pravi gobarji — strokovnjaki se že vesele dneva, ko bodo prvič lahko pohiteli v gozdove nabirat druge pomladanske gobe, v prvi vrsti gobane ali jurčke. Napovedujejo, da bo letošnja pomlad bogata na gobah. KULTURNI OBZORNIK Tomčev »Križev pot« v Unionu Na veliki četrtek zvečer smo imeli priliko slišati to najnovejše delo prof. M. Tomca v izvedbi solistov ge. Golobove in rektorja Betetta, zbora Glasbene Matice in filltarmoničnega orkestra pod vodstvom g. ravnatelja Poliča. O delu samem sem že napisal nekaj misli o priliki,-ko je izšla orgelska partitura v založbi Glasbene Matice. Mnenja, ki sem ga tedaj zapisal, tudi izvedba ni ovrgla, temveč kvečjemu potrdila. Mnogo stvari je ob poslušanju dobilo jasnejše in določnejše oblike in vtise, kakor pa jih ima človek le ob čitanju ali pri preigravanju orgelske partiture. V splošnem drži, da je to Tomčevo delo v prvi vrsti sad velikega skladateljevega kompozitornega znanja in rutine in kot tako zasluži vse priznanje, pogrešamo pa v njem tistega glasbenega navdiha, ki bi vsej izredno bogati tehnični snovi dajal dušo in ogrel poslušalce. Vsebina križevega pota je vendar taka, da v človeku vzbuja globoka čustva žalosti, sočustvovanja in kesanja, pa tudi upanja in vere. Prof. Tome pa večinoma ni tolmačil besedila, ampak se je vrgel bolj na glasbo, v kateri gre glasbena misel svojo pot brez notranje povezanosti z besedilom. Tako se večkrat občuti neka neskladnost med besedilom in glasbenim izrazom; n. pr. tema na resnoben in žalosten tekst »za nas na križu dobri Bog umira« je igračkastega skoro šal jivega značaja. Homofona mesta tvorijo izjemo in dobro podajajo občutje, ki veje iz besedila. Druga važna zadeva, ki je pri poslušanju koncerta še bolj prišla do izraza, se tiče zunanje zgradbe. Delo obsega 16 točk, ki so ločene druga od druge in tvorijo vsaka zase celoto, toda jih je veliko število — 16. Zato je zunanje ogrodje vse kantate preveč razbito, kar ima nujno svoje posledice. Skladatelj se ne more v nobeni točki dovolj razviti, kajti ves čas ga ovira strah, da bo predolg na škodo druge točke. Poslušalec pa čaka, kdaj bo prišlo do kakega velikega razpleta in stopnjevanja, ki ga pa ni. Kakor hitro je glasbeni tok zajel njegove dojemalne sposobnosti in ga zainteresiral, je že nastopila pavza, ki je občutno razbila po-slušalčevo apercepcijo. Zato bi bilo morda bolje, če bi skladatelj vso kantato zamislil v treh, zase zaokroženih delih, v katerih bi močnejše glasbene misli- lahko po mili volji raztegnil in stopnjeval, manj važne pa bi obdelal bolj na hitro. S tem bi forma postala enotnejša, dramatična napetost bi se lahko bolj stopnjevala in poslu-šalčeva zbranost bi bila veliko manj motena. Težo izvajanja je nosil zbor Glasbene Matice. ki ima izvrsten glasovni material, toda ta material žalibog ni bil pravilno oblikovan in zato petje Matičnega zbora ni ugodilo estetskim zahtevam. Glavna njegova napaka, okoli katere se vse suče, je v tem, da ne zna peti legato. Vsak ton nastavi na začetku močno, potem pn takoj odneha, tako da so med posameznimi toni neprestane vrzeli, ki neusmiljeno trgajo glasbeno linijo. Pravilno legato petje, ki je podlaga dobrega pevskega prednašartja, zahteva vzdržan ton; zlasti dolgi toni morajo biti, če že ne cre-scendirani, vsaj vzdržanf v začetni moči. Zato pa je treba ton mirno nastaviti in potem lahno naraščati, da se vrzel med dvema tonoma čim manj čuti; šibka doba mora rasti v krepko, akcent mora biti pripravljen s crescendom. To so navidez malenkosti, toda kakšno življenje prinesejo v prednašan.je, če jih kdo zna smiselno uporabljati! Petje Matičnega zbora pa je bilo raztrgano, kar je bilo posebno čutiti na počasnih homofonih mestih. Ne samo vsak takt, celo vsaka nota je bila zase zapeta, namesto da bi ti stavki doneli vzdržano in vlito kot na orglab. Klasičen zgled nepravilno zapetega stav- ka je n. pr. uvodni in zaključni koral v VII. jk>-staji. Zbor je za vsakim taktom napravil izdatno cezuro in lako glasbeno sliko raztrgal na same drobne koščke. Vzrok tej napaki je v napačni šoli; sicer pa za takimi dirigentovimi gestami, ki so bile celo na najbolj mirnih mestih sunkovite, ni mogoče peti legato. Polifoni stavki so doneli znatno bolje, toda tu je imel zbor jxigoste težave z ritmom, saj smo slišali, kako se je ritmična uravnovešenost med glasovi kakor tudi med zborom in orkestrom nekajkrat občutno zamajala, n. pr. v zaporedju štirih osmink v temi prve fiostaje, posebno pa še v II. postaji, ki je tehnično res izredno zahtevna ali pa v III. postaji od 14. takta dalje. Zanimivo je, da je najbolj izdelano zvenel tenor, ki sicer našim zborom dela največ preglavic. Ženski zbor je samostojno odpel IV. in XIII. postajo, ki sta med najbolj občutenimi v vsej kantati. Četrta postaja je učinkovala medlo zaradi utrujajočih višin, saj se n. pr. sopran giblje okrog visokega gis2 in to v pianu, kar bi še solistom delalo preglavice. Zelo lepo pa je bil izdelan pianissimo proti koncil postaje. Znatno bolje je bila podana XIII. postaja, ki je tudi poslušalcu šla najbolj do srca. Harmonije po prvih štirih taktih, ki na klavirju zvenijo zelo trdo, je spretna instrumentacija napravila prijetne, barvite in mehke. Solista, ga. Gololiova in g. rektor Bctetto, sta svojo nalogo odlično rešila. Oba sta že po naravi obdarjena z izredno lepim glasom, katerega pa je še visoka pevska kultura oblikovala do velikih popolnosti. Dočim je v VI. postaji motila ritmična neskladnost med pevko in orkestrom v trotaktnem melismatičnem motivu (zlasti prvič), je ga. Golobova XI. postajo izvedla z veliko umetniško silo svojega lepega in razse/nega glasu. G. rektor Betetto je obe ariji, ki zahtevata velik glasovni obseg in zaradi dolgih fraz zelo izdelano dihalno tehniko, zapel mojstrsko, škoda, da je prehrupna instrumentacija nižine popolnoma udušila. Tako je moral g. rektor Maestoso stavek v V. postaji končati oktavo višje kot je pisan, da se je sploh slišal iz orkestra. Preostaja nam še orkester, ki je bil poleg zliora in solistov tretji izvajalni faktor. Tomčevo delo je tako izrazito vokalno, in to celo pretežno polifonsko, da orkester skoraj moti čisti vokalni slog. Saj smo začutili kar nekam olajšanje, kadar se je oglasil sam harmonij, ki jo nadomeščal orgle, ali pa tisti kratki recitativ v VIII. postaji, ki gn jc zapel g. rektor brez vsa« ke spremljave. Inštrumentacija v celoti ne prinaša nič svojega, ampak teče orkester vzporedno z vokalnim stavkom. Samostojne vloge nima in je v tem slogu tudi imeti ne more, če izvzamemo kratke pred-, med- in poigre. Morda bi bila najidealnejša izvedba le z dobrimi orglami brez orkestra. Kot izvajalni činitelj pa je orkester stal visoko nad zborom. Celoten pregled Tomčeve umetnine in njene izvedbe kljub pomanjkljivostim, ki jih objektivna kritika pač mora omeniti, vzbuja vendarle. veliko spoštovanje in občudovanje. V Tomčevem delu je nogromadenega ogromno znanja, tako da ta kantata po svojem solidnem glasbenem stavku in po svojem v stoletjih preizkušenem in uveljavljenem glasbenem izrazu, ki ne hlasta za dvomnimi modernističnimi efekti, ki so pogosto le slepeča krinka neznanja, spada med prva glasbena dela, knr jih je ustvaril slovenski duh. Prav tako gre čast in priznanje dirigentu g. ravnatelju Poliču, Matičnemu zboru, solistoma in orkestru, ki so pripomogli Tomčevemu delu do krstne izvedbe. Posebno zbor, na katerega je padla velikanska naloga, zasluži za svoje dolgotrajno in naporno delo vso priznanje. Če uspeh ni bil sorazmeren z dobro voljo, katero je pokazal, je krivda v napačni šoli in Iu bo moral zbor v prihodnje preokreniti v drugo smer, če hoče napredovati. — V. Snoi. novice, Koledar Četrtek, 29. malega travna: Robert, opat in ustanovitelj reda; Peter Šanel, mučenec; Tertula, devica in mučenica. Petek, 30. malega travna: Katarina Sienska, (levica; Zofija, devica ln mučenica. Zgodovinski paberki 29. malega travna: I. 1097. konec meseca aprila je ogrski kralj Koloman premagal Hrvate na severnem pobočju Gvozda. na bojišču je obležal tudi zadnji domači hrvatski kralj Peter, po njem se od tedaj imenuje Gvozd — Petrov gvozd (Petrova gora). Po tej biti so Madžari pridrli do Jadrana. Ko je bil dve leti kasneje Koloman popolnoma premagan pod Przemlalom v Galiciji, kjer so združeni Rusi in Pečenegi uničili madžarsko vojsko, so tudi Hrvati pognali Madžare preko Drave, toda Hrvatska so zaradi needinosti. notranjih borb in sebičnosti svojih najodličnejših sinov, ki so jim bili važnejši osebni ali plemenski interesi od splošnih, tudi oslabljeni Ogrski ni mogla dolgo upirati. Rrez novih bojev so se leta 1102. pogodili zastopniki dvanajsterih hrvaških plemen s kraljem Kolomanom, ga odpeljali do Biograda-ob morju in ga okronali za hrvalsko-dalmatinskega kralja. Ogrska in Hrvatska sta bili odslej po vladarjevi osebi zvezani do leta 1918. Hrvatsa je bila sirer pravno nezavis-na država, toda stvarno je postala polagoma le ena izmed dežel krone svetega Štefana. I. 1848., ko je general Durando. poveljnih v Rologni zbranih papeževih čet. prestopil mejo Benečije. je imel papež Pij IX. v konsistoriju nagovor, v katerem je izjavil, da ne namerava razširili meja cerkvene države, želi ohraniti mir in se ne more pridružiti vojski, ker mu njegova apostolska služba nalaga objemati Tse narode in vsa liudstva t enako skrbjo in očetovsko ljubeznijo. Ne more pa preprečiti svojim podložnikom, da slede zgledu drugih Italijanov in se bore za narodno stvar. Pcvi grobovi ■J" V Komendi je 27. aprila po kratki, hudi bolezni umrla gospa Kranja Mejačeva, vdova po avgusta 1941 umrlem, splošno znanem posestniku in veletrgovcu Andreju Mejaču. Po-kojnica je bila vzorna soproga in mati, ■ poleg lega pa ludi velika dobroinica ubogim in trpečim. Zaradi tega je bila daleč na okrog znana, splošno spoštovana in priljubljena. T V Ljubljani je mimo v Gospodu zaspala gospa Amalija Sfiligoj roj. Šekelj, soproga višjega davčnega upravitelja v pokoju. Pogreb bo v petek. 30. aprila ob 3 popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah k Sv. KriStofu. •f" Na Stoiirah pri Ljubljani je umrla gospa Frančiška Presetnik roj. Kosernik. Pokopali jo bodo v četrtek. 29. aprila ob 9 dopoldne na pokopališče Sv. Jurija. -f" Na Planini pri Sevnici se je preselil v večnost gospod Miloš Jazbinšek, trgovec. Naj rajnim sveti večna luč! Vsem, ki žalujejo za njimi, naše iskreno sožalje! Osebne novice = Poročil se je dne t m. g. Julijan Lapajne, sin tovarnarja iz Most pri Ljubljani, z gdč. Ženko Kremser. Bilo srečno! ničlo. Barometer še pada ter je v sredo zjutraj kazal 7(35.7 nun. Od torka od 7 zjutraj do srede zjutraj je dežomer zaznamoval še 0.8 nun dežja. V aprilu je bilo doslej 9 deževnih dni in 35.5 mm dežja. Na dežju še revnejši ipril je bil leta 1940 in lela 1939. V lelu 1939 je v 7 deževnih dneh padlo le 23.6 in v lotu 1940 v 7 deževnih dneh sanio 34.6 mm dežja. — Nosrcfce na deželi. Rudolf Štrukelj, 82 letni delavec v Novih Jaršah pri Ljubljani, je bil napaden od hudega psa, ki ga je ugriznil v levo nogo. Lastnik psa bo odgovarjal pred sodiščem. Napadenec je dobil injekcije proti steklini. — Janeza Bizjaka. 6-letnega posestnikovega sina v Begunjah pri Cerknici, ie neznana kolesarka na cesti sredi vasi podrla na tla. Deček je dobil poškodbo po životu. — Vinko Jordas. 8-letni delavčev sin v Škocijanu na Dolenjskem, je na cesti padel in si zlomil desno nogo. — Lojze Intihar, 6-letni posetnikov sin na Blokah, je padel z voza in si zlomil desno nogo. Iz Slovenske Krajine Duhovniške spremembe. Na Cankovo je postavljen za župnika bivši lendavski župnik Štefan Bakan; Zafošnik, do sedaj župni provizor na Cankovi, je postavljen za župnega upravitelja pri Sv. Juriju na Goričkem. Dosedanji župni upravitelj Varga je premeščen '* notranjost som-bateljske škofije. Beltinska župnija je, kakor smo poročali, razdeljena in sla se iz nje osnovali še dve duhovnlji, ena je v Odrancih, druga je v Dokleiovju. Kaplan Štefan Čergulj je postavljen v službo v Satahovce pri Tišini. Prof. Lojze So-štarec, dosedaj veroučitelj na trgovski šoli v Soboti, je premeščen kot kaplan v Kdszeg. Župnik llalas je ponovno zasedel župnijsko mesto v Pola ni |x> daljši odsotnosti. Ljudske igre. V Ižakovcih je dramatski odsek priredil nedavno priljubljeno ljudsko igro »Revček Andrejček«. Odrska delavnost se je po Prekmurju sploh zelo razvila. Tako so v Braton-cih uprizorili igro »Pričarani ženin«, v Lipovcih pa »Stari in mladi«. Proslava dveletniee zasedbe. Na cvetno nedeljo je bila v Soboti velika proslava dveletniee prihoda madžarskih čel v Slov. krajino. Proslave so se udeležili zastopniki višiih oblasli iz prestolnice. Prav tako so se vršile podobne proslave po ostalih slovenskih krajih. Iz «leta in življenja - od tu in tam Z Gorenjskega Kranjsko okrožje je največje na Gorenjskem. Ima 75.000 prebivalcev in skoraj 110.000 ha. Med novimi gradbenimi deli je treba posebej omeniti graditev železniške proge iz Št. Vida do Ježice. V Kranju samem je bilo dograjenih okrog 125 stavb, odnosno barak. Vse te zgradbe so bile dokončane v zadnjih dveh letih in so omogočile, da jc bilo nastanjeno uradniško osebje, katerega je v Kranju zelo mnogo. V Škofji Loki sta bila urejena dva kamnoloma. ki naj bi, kakor piše gorenjski tednik, omogočila, da se bo čudovito lepi kamen uporabljal za bodoče gradbene naloge v rajhu. Pridelovanje naravne svile na Koroškem. Ze v letošnjem letu bodo na Koroškem v vseh občinah, ki ne leže višje kakor 600 metrov nad morjem, zasadili murve, ki so edina hrana za sviloprejke. Na ta način nameravajo pospešiti zasebno sviloprejo zlasti pri takih rejcih, ki nimajo svoje zemlje. Rejo sviloprejk in oddaja kokonov je pod državnim nadzorstvom, ker je surova svila zelo važna vojna surovina. Kuharski tečaj v Litiji. Pod vodstvom okroi-ne voditeljice Arndt je bil v Litiji prirejen v šolski kuhinji kratek kuharski tečaj. Žene in dekleta so z velikim zanimanjem sprejete vse novosti, s katerimi bodo prenesle v svojo domačo kuhinjo zopet spremembo. Odlikovnnn učiteljica pri Sv. Jakobu ob Savi. Voditeljica mladinske dekliške organizacije učiteljica Greti Neubauer pri Si ob Savi je prejela zaslužno kolajno. S Spodnjega Štajerskega Obiski v vojaških bolnišnicah. Za veliko noč je urad za socialno skrbstvo v zvezi z ženstvom iz Celja priredil obiske v vojaških bolnišnicah v Novem Celju in v Rimskih Toplicah. Žene 6o vzelo s seboj tudi mladino, ki je na obisku hodila iz sobe v sobo, od postelje do postelje in voščila vojakom praznike, jim krasila ležišča in zapela nekaj pesmi. Uspela nabirka za Rdeči križ. 18. aprila so na Štajerskem nabirali za Rdeči križ in nabrali vsega skupaj 810.000 M. Na Spodnjem Štajerskem pa so nabrali 244.000 M, tako da celotna vsota znese 1,054.000 M. Znesek je za 44% večji od lanskega. Na Spodnjem ftjajerskem se je najlepše odrezalo trboveljsko okrožje, ki je napram lanskemu letu nabralo 81% več in doseglo 20.000 M (lani 11.007 M), Brežice so povišale za 49% nabirko in dosegle 25.730 (17.300), slede nato okrožja: Maribor mesto 54.500 (41.150), Celje 61.500 (47.135), Ljutomer 11.400 (8.888). Ptuj 32.500 (26.474) in Maribor okolica 38.400 (34.029), ga Ja Pri zadnjem službenem apelu okrožnega vodstva v Celju so govorili vodja rasno-političnega urada dr. \Valluschegg o rasno-političnih vprašanjih Sp. Štajerskega, dalje uradni vodja Flaser in okrožni govornik Dukar o narodno-političnem vprašanju Sp. štajerskega v preteklih 2000 letih. — Okrožni vodja Dorfmeister je za zaključek zborovanja naglasi! potrebo poznavanja zgodovine na Sp. štajerskem in se bodo zato v prihodnjih mesecih morali vsi uradni vodje na Sp. Štajerskem natančno naučiti njene zgodovine. Zborovanje o prosvetnem delu mladine je bilo 18. aprila v Mariboru za mariborsko okrožje. Sklenjeno je bilo, da bodo 8 in 9. maja v Slovenski Bistrici mladinske tekme pevskih skupin, skupin, ki 6e bavijo z ljudskimi plesi, z lutkovnimi gledališči in ljudskimi odri. Prav tako bodo tekme fanfar in godcev. Dcdičo iščejo. 23. oktobra 1942 je umrla v Stari cesti pri Cezanjevcih Terezija Vogrinec, po-sestnica v Stari cesti St. 37. Oporoke ni zapustila in se zato sedaj pozivajo zakoniti dediči: ga. Ivana Federenko, ga. Štefanija Kovačevič in ga. Ljudmila Leskovar, naj se javijo v šestih mesecih ljutomerskemu sodišču. Po preteku tega roka bo zapuščinska razprava za druge dediče, odsotne pa bo zastopal kurator J. O. I. Ludvik Almasi pri ljutomerskem sodišču. Nesreča pri streljanju t možnarii. Kakor vedno, tako so tudi letos proslavili prebivalci Slovenskih goric velikonočne praznike s streljanjem iz možnarjev. Vse gorice so bile v cvetju in je zato prišlo k streljanju še več radovednežev kakor sicer. Ze iz več krajev poročajo o nesrečah pri streljanju. 24-lelnpmu čevljarskemu pomočniku Francu Mlinariču iz Št. Lenarta v Slov. goricah je pri streljanju odtrgalo dva prsta_na levici. 12-letni sinček nočnega čuvaja Rudolf Danjko iz Teznega pa se je pošteno opekel in ožgal po telesu. Huda prometna nesreča. Na veliko soboto je podrl avto na glavni cesti v Mariboru 41 letno posestnico Genovefo Germautz iz Selnice ob Muri. Pri nesreči si je zlomila obe nogi, levo roko ter je dobila tudi še rane na desni strani života. Nezavestno so jo' prepeljali v bolnišnico. Smrtna kosa. V Mariboru so umrli: 63 letni železniški nadsprevodnik v pokoju Mihael Hart-lieb, 70 letna bivša kuharica Antonija Gorjup, 73 letni upokojeni kotlar v železniških delavnicah Mihael Jaš, mala hčerka sodnega nameščenca Ger-linda Klampfer, 67 letni inž. Teodor Maisch, hčerka služkinje Marija Duh, 25 letni poljski delavec Ivan Ramuta iz Ciglencev pri Dupleku, 15 letni učenec Ernst Železnik iz Drvanje pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, 45 letni rudar Jožef Gornik iz Zagorja. Na bojišču ob Doneru je padel kaplar v pehotnem polku Tomaž BožiČnik, doma iz Koprivnice. ».t*- •->■ /- «' ■ , • r < * v,»V 1- iT' ,■• - ».'Kti M — Nemški konzulat nas naproša, naj objavimo, da dne 1. maja zaradi »narodnega praznika« ne bo uradoval. Kakor slišimo, letos ne bo nobenega sprejema. — Kristus — zdravnik. V izložbenem oknu slik v pasaži nebotičnika ob Verdijevi ulici je razstavljena velika, v črnino ovita slika pokojnega mojstra, akademika in slikarja Jakopiča »Kristus — zdravnik*. Pokojnik je napravil načrt za to sliko, pravo umetniško delo, že 1. 1938. Umetniku so bile pred očmi in v mislih med slikanjem svetopisemske besede Učenikove: »Kdor gre za menoj, ne bo padel v temo, lemveč bo imel luč življenja«. Pod sliko je postavljen lovorjev venec, na njegovo levo stran posnetek pokojnikovega avtoportreta, katerega original se sedaj nahaja v Karlovcu, na desni strani pa so fotogra-fični posnetki pokojnika. Ob sliki se marsikdo, tudi laik, ustavlja in jo globoko občuduje. — Hladnejše vreme. Že v torek po dežju, ki je prenehal dopoldne in se je počasi jasnilo, se je ozračje precej ohladilo ter je bila dosežena maksimalna dnevna temperatura +15" C. Pa tudi v sredo zjutraj je bilo močno hladno. Valovila ie gosta megla, jutranja temperatura je zelo padla ter je znašal temperaturni minimum komaj +4.2» Celzija, višino, ki so jo /aznamovali dnevi v prvi polovici aprila, ko je bilo zjutraj dostikrat še pod Dotrpela je naša draga soproga in nepozabna zlata mamica, stara mamica ln tašča, gospa Amalija Sfiligoj ro|. Šekelj soproga višjega davčnega upravitelja v pok. K večnemu počitku jo bomo spremili v petek, dne 30. aprila 1943, ob treh popoldne iz kapele sv. Jožefa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica bo darovana dne 3. maja ob 10 dopoldne v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. Ljubljana, dne 28. aprila 1943. Josip Sfiligoj, viš. davč. uprav, v pok., soprog; dr. iur. Josip, Stanko, Dušan, sinovi; Ljubica por. Jankovi?, in Milena, hčerki; Janko Jankovič, podpolkovnik, zet; Lucija, sinaha; Ljubica, vnukinja — ter ostalo sorodstvo. IZŠEL JE DOM IN SVII ZBORNIK S T, I. (Zunanja oprema B.Jakac) 160 str., 11 umetnostnih prilog Naročnina za ta in drugi zbornik tizide v jeseni! je Lir 50"— Posamezen zbornik v prodaji je Lir 40'— (obaf0—) Naročite se čimprej. Dobili boite v reke krasno knjigo sodobne slovenske poezije in proze književnih in umelno6t-nih razprav itd., hkrati pa podprli naše književno in kulturno ustvarjanje Uprava Doma ln svela Lludsha hnllserna v Llubiilenl Pred škofijo št. S Iz Hrvaške Predavanje italijanskega poslanika v Zagrebu. Hrvatski prosvetni minister je te dni priredil zopet velik sprejem za hrvatske in inozemske časnikarje. Na sprejemu je imel tokrat predavanje italijanski poslanik v Zagrebu Eksc. Casertano, ki je govoril o borbi Evrope za svobodo in pravičnost pod vodstvom in zaščito držav osi. Priznanje NDH. Hrvatsko časopisje poroča, da je siamska vlada sklenila priznati NDH. Izplačevanje državne podpore rimskokatoliški in grškokatoliški duhovščini v NDH. >Na-rodne Novine« z dne 7. aprila objavljajo na-redbo pravosodnega ministra z dne 27. marca 1943 o izplačevanju državne podpore rimskokatoliški in grškokatoliški duhovščini na področju NDH. Po tej naredbi prejemajo v NDH državno podporo cerkveni veledostojanstveniki, duhovniki na župnijuh z najmanj 200 domovi in duhovniki v drugih javnih verskih službah rimskokatoliške in grškokatoliške cerkve. Cerkvenim veledostojanstvenikoin bo država izplačevala sledeče podpore: aktivnim in upokojenim nadškofom po 15.000 kun, aktivnim in upokojenim škofom 12.000 kun, aktivnim in upokojenim pomožnim škofom 10.000 kun mesečno. Dek ani bodo dobivali osebno doklado 100 kun mesečno. Župniki, upravitelji župnij, kaplani in duhovni pomočniki bodo prejemali mesečno po tem, v kakem draginjskein razredu je kraj njihovega službovanju, po 1500 kun v krajih I. draginjskega razreda, po 1100 kun v krajih drugega draginjskega razreda, po 1000 kun v mestih tretjega draginjskega razreda in po 700 kun v mestih četrtega draginjskega razreda. Duhovniki, ki uživajo 10 do 30 Icat. iutrov zemljišča ali pa imajo kake druge dohodke od župnije, ki presegajo znesek 3000 do 4000 kun mesečno, bodo prejemali od države samo tretjino odnosno četrtino določene državne podpore. Rimskokatoliški duhovniki senjske, livarske in dubrovniške škofije, kakor duhovščina tistega dela krške, šibeniške in splitske škofije, ki se nahaja na področju NDlt, ter grškokatoliški in rimskokatoliški duhovniki v 2um-berku bodo poleg državne podpore dobivali mesečno še posebno doklado po 500 kun. Upokojeni duhovniki bodo prejemali od države državno podporo 3000 kun, če sami nimajo mesečnih dohodkov v isti višini ali pa še več. ffz Srbije Državno podtajništvo v srbskem notranjem ministrstvu. Srbski ministrski predsednik je na predlog notranjega ministra Tase Diniča izdal zakonsko uredbo o ustanovitvi državnega podtajni-štva v srbskem notranjem ministrstvu. Za državnega podtajnika je bil istočasno imenovan Cvetan Djordjevič, načelnik notranjega ministrstva. Osemdesetletnica dr. Grassla. Dne 23. t. m. je praznoval v Beogradu 80 letnico svojega rojstva, eden od voditeljev nemške narodnostne skupine v bivši Jugoslaviji dr. Georg Grassl. Kot zastopnik svoje narodnostne skupine je deloval v prejšnji državi kot poslanec in pozneje kot senator. Bil je tudi med ustanovitelji švabske kulturne zveze in med izdajatelji »Deutsches Volks-blatta« v Novem Sadu. Za svoje delovanje je prejel visoka nemška odlikovanja. Dr. Grassl je do sedaj živel v Beogradu, sedaj pa odhaja k svojim otrokom, kjer misli preživeti ostanek svojega življenja. Tretja sknplna mladih srbskih kmetov na Studijskem potovanju. Te dni je odpotovala v Nemčijo tretja skupina 56 srbskih mladih kmetov, ki bodo prebili v raznih nemških pokrajinah in kmetijskih šolah več mesecev na študijskem tečaju. Pred odhodom sta tretjo skupino srbskih kmetov, ki si bo v Nemčiji spopolnila 6voje strokovno znanje, sprejela najprej srbski kmetijski minister Veselinovič, zatem pa še sam predsednik vlade general Nedič, Oba sta izjavljala, da jih pošilja Srbska vlada v Nemčijo zaradi tega, ker živi tam najbolj delaven narod. Nedič je tudi poudaril j svojo željo, da bi se tam čimveč naučili in pri-J nesli v domovino novega znanja. Po svoji vrnitvi j bodo po Nedičevi napovedi hodili od vasi do vasi I ter poročali o svojem šolanju v inozemstvu ter o izkušnjah in uspehih tamošnjih kmetovalcev. Drobna ljubljanska kronska Šentjakobski možje ln fantje Imajo r četrtek. 29, aprila, ob pol 8 zvečer, v župni cerkvi skupno češčonje sv. li. T. s kratkim nagovorom. Iskreno vabljeni vsit »Župnik Iz cvetočega vinograda«, drama ■v treh dejanjih, v nedeljo, 2. maja, ob 4 popoldne v frančiškanski dvorani. Predprodaja vstopnin v trgovini Sfiligoj In na dan predstave pri dnevni blagajni. Opozarjamo, da je to zadnja predstava te lepe igro, ki je pri prvi uprizoritvi doživela zelo lep uspeh in jo vsem prav toplo priporočamo. DrugI del koncertnega snoredn, ki ga bo pel jutri zvočer v veliki filhnrmoničnl dvorani slovenski tenorist Miloš FtrlSnlk. obsega Izključno le najznamenitejše arije iz raznih literatur. Znčrnja z orntorijsko arijo Iz Jliindlovegn Mesija, preide nato v klasično Mozartovo arijo, ki jo poje Don Otta-vljo v Don .luanu, sledijo Štiri arije, katere prištevamo k najlepšim, a tudi naltežjlm arijam cele operne literature. (1. Brišnik jih bo pel v slndečein vrstnem redu: začon.ia s Šaniami Iz Massenetove opere Mnnon, dnl.ie poje arilo Lenskcgi, Iz Cajkovskcga opere Evgenll Opjegin, arijo Iz Oounodoveen Fau- sta in svoi koncertni večer bo zaključil z nriio grofa Almavive iz Rossinijovrga Ne-,-,-jnost gvojega glasu, kakor tudi občutenost svojega Izvajanja. V prvem delu koncerta pa so zgolj samospevi, o katerih smo že podrobneje govorili. Pevca bo spremljala na klavirju pianistka Silva Hrašovčeva. Začetek koncerta bo ločno ob 7 zvečer, predprodaja v knjigarni Glasbeno Matico. Na komornem večeru pianista Antona Trosta ln violinista Jana Slaisa, ki sta združena v Ljubljanski komorni duo, bomo slišali dela Tartinija. Mozarta, Szymauowske-gn in Vomačko. Na naših sporedih je skoraj popolnoma novo ime BoleHinva Vomačko, ki uživa v svoji domovini sloves uglednoga komponista vomnčka .ie bil slušatelj praškega konservatorija, kjer je predvsem študiral pri skladatelju V. Novaku. Posvetil sn Je kritiki In bil dolgo časa glavni urednik vodilno češke glasbene revije »Tempo-. Kot skladatelj jo pripadal prvotno izrazito moderni smeri, pa se je umiril, ubral zmernejša pota in si pridobil tradicijo. Nnnisal in dela zn najrizličnojša glasbene oblike, med temi tudi več del za soli, zbor In orkester. Na našem koncertu, ki bo v pono-deljek. 3 maja, ob 1(1 v veliki filharmonični dvorani, bomo slišali njegovo Sonato op. H, ki jc posvečena spominu njogovegn očeta. Izvedba koncerta je v rokah dveh naših naj; odličnejših koncertantov, zato bo umetniški užitek velik in obisk nn.itoplfl.1o pripor"1 mo. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Dolenjski semenski krompir naj prevzamejo pri trgovcih najkasneje do petka, 30. aprila opoldne vse stranke, ki so v mestnem gospodarske muradu dobile nakazila zanj, ker bi pozneje semonskega krompirja 110 dobile več. Ponesrečene!. Ilnnžiču Valterju, 38 letnemu delavcu, jo padel na levo nogo večji sod in mu jo hudo poškodoval, dn jo iskal zdravniško pomoč na kirurgičnom oddelku splošne bolnišnico. — Frančiški Mlakarjevi, 6(1 letni ključavničarjev! ženi, jo pri sekanju drv priletelo poleno v desno oko. Poškodba je huda. — Ferdinand ftimeno, 38-letni zasebni uradnik, .ie padel na cesti in si zlomil desno ključnico. Gledališče O p e r a s Četrtek, 29. aprila, ob 18: »Trubadur«. Gostovanje Josipa Oostiča, tenorista zagrebške opere. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Petek, 39. aprila: Zaprto. Gostovanje Josipa Gostlča. Danes bo nastopil priljubljeni in cenjeni umetnik v Verdijevem »Trubadurju« v partiji Mnnrlr«. Gostič, ki je nastopal s lo partijo z velikim uspehom na svojom gostovanju na Dunaju, Je pri nas doslej nepoznan v njej. Zato bo ta predstava tem bol.i zanimiva. I.eonora bo Heyhalova. Luna - .tanko, Azucenn — Oo-lobova, Ferrando — LupSa. Ines — Barhlče-vn, Rulz — Krlstnnčič. Dlrlfjeflt A Kpffat, režij* in icena Č. Debevecf zborovodja R. Simonitl. Drama: Četrtek, 29. aprila, ob 18.30: »V času obiskanja«. Ited Četrtek, Petek, 39. aprila, ob 17: »V času obiskanja«. Zaključena predstava za šolsko mladino. Sobota, t. moja, ob 17: »V času obiskanja«. Zaključena predstava za šolsko mladino. E, Gregorin: »V čnsu obiskanja«. Pasi-jonska igra v šestih postajah. Osebe: Marija — Starčeva, Jezus — Gregorin, Janez — Verdonlk, Peter — Bratina, Juda — Na-krst, Magdalena — Sanelnova, Jožef iz Arl-matoje — Košuta, Nikodem — 1'liit, Kaifa — P. Kovlč, Aminadab — Raztresen, Gania-llol — Presetnik, Joda — Gorinšek. Sailok — Lipah, Levi — Blaž, Amos — Brezigar, Voncij Pilat — Pcčck, Pelronlj — Ilrenovec, Veronika — Simčičeva, žena — Rakarjova. Režiser F,. Gregorin, scenograf inž. Frnnz, soenska glasba prof. M. Tome. Zanimiva premiera v Drami: D'Annun-zleva pastirska tragedija »Jorljcv« hči«. V prvem tednu maja bo premiera to pomembno igre, katere vsebina je zajeta iz življenja kmetov v Abruzzili, Toda občečloveška vsebina tega dela ga postavlja kljub folklornim motivom In običajem v nadčasovno, nedoločeno dobo. Predstavlja neknko sintezo narodovega čustvovanja v okviru tradicionalnih običajev In vrnžjevernostl, globoko religioznosti In misticizma, podano v poetičnih in dramatsklh akcentih klenega ljudskega Izraza, ki Je dvignjen s pomočjo stihov na raven snrrpaltzrrin. Vflalovnn vloirn bo I grii I h Mtlcva Bollar-Ukmarjeva. Roži-ser M, Skrbiušck. Naznanili) FRANČIŠKANSKI ODER. Nedelja, l. maja, ob 4 popoldne: »Župnik ti cvetočega vinograda«, drama v treh dejanjih. Režija Milan Skfblnšek. Predprodaja vstopnio v trgovini Sfiligoj in na dan- predstava pri ■ blagajni frančiškanske dvorane. RADIO. Četrtek, 29. aprila: 7.30 Pesmi In napevi — 8 Napoved Časa, poročila v Italijanščini — 12.20 Plošče - 12.30 Poročila v slovenščini — 12.43 Komorna glasba — 13 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini — 13.23 Prenos Iz Nomčlje — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert radijskega orkestra vodi dirlgont I). M. Sljanec, pisana glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila ▼ italijanščini — 17.15 Simfonična glasba aa ploščah — 17.45 1'csini in napovi — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.4,i Politični komentar v slovenščini — 20 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komorna glasba — 20.40 Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sljancc, sodeluje sopra-nlstka Ksenija Vldali. operna glasba — 21.13 Predavanje v slovenščini — 21.30 Koncert Ljubljanskega kotnornegn trla (M. Lipovšok — klavir, A. Dennelj — violina, C. Sedl-baner — čelol — 22.15 Orkester vodi dirigent Petralia - 22.43 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno službo Imajo lekarne: mr. Lmmtek. Resi leva cesta 1: mr. Bahovee. Kongresni Irg 12, ln mr. Koiuotar, Vič, Tržaška cesta 48. Turflla Kol vojaška pomorska sila Ankara, v aprilu. Poglavitna naloga turške mornarice je v tem času ta, da varuje svoje morske ožine in da opravlja v Črnem morju 6vojo obalno službo. V sultanovi drŽavi je bil Istanbul najvažnejša vojna luka. Kemalovn Turčija pa jo priredila za vojno luko zaliv Izmir, kl se od Marmarskega morja globoko zajeda v anatoltjsko obalo. To se ni zgodilo samo zaradi sporazuma v Lausani, marveč tudi zato, ker se ta zaliv bolje prilega kot izhodišče za gibanje pomorskih sil kot za Istanbul, ki je večno Izpostavljen opazovanju inozemskih očividcev. Iz zaliva v Izinlru morejo bojne ladje prav tako hitro doseči Črno-morske luke, kot Sinope ln Sainsun, kakor odrinili iz Dardanel. Turško brodovje Ima tudi napadalno moč, dasi je prav za prav namonjeno le obrambi lastno države. Nova Turčija si na vseh področjih prizadeva, da bi se kaj naučila iz napak iz preteklosti. Zaveda se tudi, da bi bilo zanjo nevarno, če bi zanemarila pomorsko oboroževanje, kar so v škodo države storili marsikaki sultani. Povsem neopravičeno pa je mnenje, da bi bili Turki nesposobni bojevanja na morju. Že Arabci, predniki Turčije, so imeli dobro vojno brodovje, ki se jo večkrat, dasi brezuspešno, pojavilo pred Bizancem. Kasneje so vdrle osmanske armade na Balkanski polotok, ne da bi bili sultani pomislili na to, da bi si novo ozemlje zavarovali s pomorsko oblastjo. Pravi ustanovitelj turško mornarice je bil Meh-med II. (1451—1481). Ta sultan se je s 150 ladjami udeležil boja za Bizanc in je nato odposlal 180 bojnih ladij v Egejsko morje. Pod Sulejmanom I. (1520—1566) je brodovje naraslo na 30>0 ladij, ki pa so imele precej svojih »slabosti«. Na njih so bili namreč zaposleni sužnji, Pruahi na Šahovskem turnirju h Pragi 23. aprila so odigrali v Pragi 13. kolo šahovskega veleturnirja. To pot je zanimivo, da sta dva najmočnejSa igralca morala partije prekiniti. Aljehin je žrtvoval kmeta in nato preganjal Lokven-čevega kralja kar po sredi šahovnice. Ko je bila partija prekinjena, je bil Lokvenc v obupnem položaju. Prficha je v partiji s Keresom že takoj v otvoritvi zagradil nasprotnika in nato izpeljal napad na kraljevo krilo. Partija je bila prekinjena v nejasnem položaju, vendar ima Keres možnost za remis. Tudi partija Dietze—Novotny je bila prekinjena v uravnovešenem položaju. Končale pa so se partije Katčtov—dr. Bartošek 1:0, Thelen— Opočensky 0:1, Urbanec—Podgorny 1:0, Kub&nek— dr. Florian 1:0, Pachmann—šajtar 0:1, Siimiseh— Suchy 1:0, remis je bila partija Foltys—Fichtl. — Od prekinjenih partij so končali: Foltys—Prdcha 1:0, Thelen—Bartošek 1:0, Šajtar—Kubdnek 1:0, Thelen—Podgorny Po 13. kolu imajo kar trije prvi igralci devet točk. Vendar ne smemo prezreti, da visita Alje-hinu dve dobljeni igri, Keresu pa ena, ki bo najbrž remis. Iz tega 6ledi. da bo po odigranih visečih partijah Aljehin najmanj za poldrugo točko red Keresom. Stanje po 13. kolu: Aljehin 9(2), ieres 9(1), Siimiseh 9, Foltys, Katetov 8, Thelen T/i (je igral eno manj ko drugi), Prucha, Lokvenc, Šajtar 7(1), Urbanec 7, Pachmann 6'A, Florian, Fichtl 5 Evropi. Tudi bojno brodovje so turški oblast niki zmeraj bolj zanemarjali. Potem je prišla doba prvih obnovitvenih poskusov. Sullau Abdul Asis (1867—1876), ki je bil velik razsipnež, si je za parado zgradil moderno bojno brodovje. Njegov nezaupljivi naslednik Abdul Hamid II. (1876 do 1909) je pustil, da se je to brodovje povsem uničilo, ker se je bal, da se ne bi pomorski častniki dvignili proti njemu Mladoturki so pa tako odločno nastopili za gradnjo novega bojnega brodovja, da so bili v balkanskih vojnah prav nevarni nasprotnikom Turčijo. V prvi svetovni voini se Je turško brodovje okrepilo 7. nemškima ladjama »Goehen« in »Breslau«, ki sla do današnjih dni ostali najdragocenejša opora lega vojnega bro-dov!n. (Frankfurlor Zeitung.) Kakšne uspehe so dosegli na prvih olimpijskih igrah? Nepoučenim čitateljem moram omeniti, da so se vršile prve sodobne olimpijske igre 1. 1896 v Atenali. To je bil prvi poizkus, sicer prccej tvegan, uspehi pa so bili .i-.- * iv dobri. Naj omenim samo na 100 m jc zmagal Ameri- za tiste čase prav dobri. Naj omenim samo nekatere: v teku na 100 m je zrni _ kanec Burke s časom 12 sek.; isti Burke je zmagal tudi v teku na 400 m s časom 54.2 sek-; v teku na 1500 111 je postavil olimpijski prvak znamko 4:35.2 min., v skoku v dalj i no 6.35 m, v metanju diska 29.15 m itd. Teh izidov seveda ne smemo meriti z današnjimi merili, zakaj dandanes je izbor tekmovalcev veliko večji in tudi metode treninga so se povsem spremenile. (E. U.) Kdaj nastopi doba športne specializacije? Posebno veselje čutite do lahke atletike, vendar še ne veste za gotovo, za katero panogo bi se odločili, katero bi si izbrali kot specialno panogo. Ker še niste dopolnili 16. leta, imate se vedno dovolj časa. Priporočam, da se še vedno urite v različnih panogah in to nc samo lahki atletiki, temveč tudi v igrah in vodnih športih. Tako boste lepše rasli in tudi bolj vsestransko se boste razvijali. Posebno panogo za tekmovanje si boste izbrali šele tedaj, ko se boste uvrstili med seniorje, to je po 18. letu starosti. (O-B.) Uporaba dirkalnih čevljev. Tovariš, ki se je dalj časa uril pri nekem inozemskem klubu, je trdil, da so ga učili, da mora dirkalne čevlje (sprinterice) tesno povezati, preden začne teči, nek domači strokovnjak pa je kaj takega odsvetoval. Kaj je pravilno? Kdaj pa kdaj je res potrebno, da so stopala povsem trdna, to je, da tesno povežemo dirkalne čevlje. To je potrebno zlasti pri skokih, pa tudi pri teku na 100 m. Tako ima nogu trdnejšo oporo. Na olim-pijadi sem opazil, da so si nekateri skakalci tik pred nastopom trdno povezali čevlje, med odmorom pa so si jih spet zrahljali. Isto opazimo tudi pri tekmovalcih v smuku in slalomu. Pri športih po, ki trajajo dalj časa, mora biti obuvalo zaradi nemotenega pretakanja krvi nekoliko rahlejše. Kakor vidite, sta imela oba prav. (S. S-) Učbenik plavanja. Vprašujete, če imamo v slovenščini učbenik za plavanje. Seveda ga imamo in sicer prav dobrega. Naslov knjižici je »Crawl, prsno in hrbtno plavanje«. Namenjena je tekmovalcem, pa tudi začetnikom samoukom. Knjižica obsega 84 strani in je opremljena s številnimi risbami, fotografijami, fcakor tudi s preglednicami najboljših uspehov. (K.F.) Amaterski paragraf. Kaj točneišega bi radi vedeli o amaterskem paragrafu. Med amaterje prištevamo tako imenovane »častne športnike«, ki se ne borijo za gmotne nagrade, pač pa iz veselja do tekmovanja in za čast. Različne športne zveze so izdale glede amaterjev različne predpise, merodajna pa je stilizacija tekači, medtem ko imajo v skokih in metih trije Atleti (VVarmerdam, Nikknnon in Torren-ce) višje število točk v svojih spccialnih disciplinah. Warinerdainov skok s palico 4.75 m te vreden 1281 točk, Haeggova najboljša znam-a v tekih (3000 m v 8 min. 1.2 sek ) pa znaša samo 1196 točk. Haegg jc torej prvi med tekači. v preglednici celokupnih atletskih panog pa je na četrtem mestu. (R. J.) Kaj sodim o dopingn? Uživati doping ali dražila, ki vplivajo največ nn srce in živce, sc pravi bičati samega sebe, da bi izsilil napore, katerih telo v normalnem stanju ni sposobno doseči. Doping namreč ni krepilo, pač En sredstvo, ki je zdravju škodljivo. Kdor mo-ilizira s pomočjo dopinga svoje zadnje, morda življenjsko važne sile, uganja norost napram samemu sebi in goljufijo napram športnim tovarišem. (Z. F.) Rekord v plavanju na 100 vardov. Citflll ste, da so postavila danska dekleta nov svetovni rekord v plavanju na 100 vardov 4:05.7 min. Ali je bila tudi Ilvegerjeva v štafoti in kakšen čas je postavila? Hvegerjeve ni bilo med njimi, v ostalem pa je znan samo skupni rezultat. (B. L.) olimpijskega amaterskega paragrafa, ki pravi: Olimpijskih iger se lahko udeležijo tisti tekmovalci, ki so po predpisih pristojnih mednarodnih zvez amaterji. Pogoj pa je, da vsebujejo predpisi teh zvez naslednji dve določili: 1. izključeni so tekmovalci, ki izvajajo svoj ali kateri koli drugi šport poklicno; 2. izključeni so tudi tisti, ki so prejeli za izgubo časa odnosno zaslužka kakršno koli odškodnino. Menda ni potrebno posebej omenili, da izgubi naslov amaterja vsakdo, ki je tekmoval za denarno nagrado. (N. b.) Haeggov položaj v svetovni atletiki. Ali je Haegg absolutno najboljši lahkoatlet na svetu? Lahko bi rekli, da mu pripada trenutno prvenstvo, ker ima največ svetovnih rekordov. Če pa si ogledamo njegove uspehe po finski tabeli, tedaj vidimo, da je Haegg najboljši samo med Nogometna zveza Uradna objava št. 10. — Prvenstvena tekma Herines : Dopolavoro t. t. razveljavljena. Protest Hermesa proti verifikaciji prvenstvene tekme Ilernies : Dopolavoro t. t.: Na podlagi pravočasno vloženega protesta Hermesa proti verifikaciji prvenstvene tekme Hermes : Dopoluvoro t. t., ki je bila odigrana 18. t. in. ter je končala z izidom 1:0 v korist Dopolavora t. t., se omenjena tekma ruzveljavlju in se proglaša kot izgubljena za Dopolavoro t. t. z 0:2, ker se je ugotovilo, da je nastopil nasprotnik Hermesa z igralcem Milanovičem Branetom, ki ni imel pravice igranja na osporjeni tekmi. — Igralec Milanovič Brune se verificira za Dopolavoro t. t. in se kuznuje s prepovedjo igranja za dobo 6 mesecev. Objave verifikacij: Seznam verificiranih igralcev more dvigniti vsak klub takoj po vsakokratni seji direktorija najkasneje do sobote do 12. ure. Prva sobota po izvršeni verifikaciji velja kot pričetek roka, v katerem ie treba vložiti morebitno pritožbo proti verifikaciji. Spisal Karel Jarumu Krhcn KO STARČEK SPET ZASPI. MU MATI UTRGA DRUGI LAS IN VRZE OB TLA. SIN SE ZBUDI IN MATI MU POVE ZGODBO n JABLANI: 2E DVAJSET LET NE U0D1 SADU. KAKO POMOČI?« »LAHKO! POD JABLANO LEZI GAD IN Ji JEMLJE VSO MOČ. ČE GA UBIJEJO IN JABLANO PRESADE, PA BO RODILA KOT PREJ k Ameriiko letalo, ki ga {e sestrelil italijanski lovec v letalskem dvoboju v Tnnisu Njegova zadnja velika noč V Janezovem srcu je vstalo hrepenenje po tisti mali, drobni Mari, ki se mu je v zadnjem letu njenega bivanja v mestu tako zelo približala. Hotel jo je pozabiti potem ko je odšla do- mov in si jo izbrisati iz spomina, saj sta bila tako daleč vsak sebi in nikogar, prav nikogar na svetu ni bilo, ki bi mogel le za korak zbližati njuni poti. Danes, na samo veliko noč, pa se mii je spet vzbudilo hrepenenje po njej iu zahotelo se mu je, da ni pri maši zapela »Et incarnatus est« s svojim širokim, svetlim glasom, tako, kot ga je pela zadnji večer v njegovi sobi. »Veš, danes ti zadnjikrat pojem, jutri grem domov, da pozdravim svoje z brinjem poraščene gmajne, svoje njive in ograde, svojo rojstno hišo tam ob vznožju Snežnika in vrbe, ki rastejo za hišo ob potoku. Da Janez, že jutri in najbrž me ne bo tako kmalu nazaj, morda celo nikoli več!« tako mu je rekla tisti večer. Danes, na samo veliko noč, se je sredi maše spomnil tega njenega »nikoli«, snin Bog ve odkod se ie prikradel v njegovo glavo prav zdaj. Pevci so odpeli Čredo ioplo in občuteno in Janez se je trudil na vso moč, la je zbral svoie r^/metane misli vsaj pri povzdigovanju. Po Agnusu so zapeli veličastno Mavovo: »Zveličar je iz gro- ba vstal.« Prav tisti trenutek pa je Janeza obšel čuden občutek, da posluša to prečudno lepo pesem zadnjikat in da je ta velika noč zadnja v njegovem življenju. S tem grenkim občutkom je odšel iz cerkve. Na cesti se ie srečal s prijatelji; povabili so ga v kavarno, da bi mu ob kozarcu vina voščili praznike. Vedno se je odzval njih vabilu, danes pa ga je odklonil in prijatelji 60 vedeli, da Janezu nekaj ni prav. Poslovili so se, Janez pa ni vedel, kam bi se obrnil, stal je sredi ceste in zrl za njimi. »Le kaj mi je danes, tak sem kot kak zaljubljen petošolec in vendar imam štiri in štirideset let!« se jezil sam nad seboj. Pa se je spomnil na Maro in sklenil, dn ji napise pismo, da ne bo mislila, da je že pozabil nanjo. Odšel je v pisarno z lahkim korakom in s sladko mislijo na Maro. Primaknil je stol, na katerem je včasih sedela, čisto blizu svojega, tako, da bi jo lahko prijel za roko, šele potem se je spomnil, da je v sobi sain, da je velika noč in da danes ne bi smel sedeti tu notri. V Šenklavžu je zvonilo in pri vratih ' je nekdo šepetal: »Zvoni za tvojo zadnjo veliko noč!« Čisto razločno je slišal ta glas. a ko se ie ozrl. ni bilo nikogar in tudi zvoniti je prenehalo. »Za mojo zadnjo veliko noč!« je po- novil kot v sanjah. »Zakaj za mojo zadnjo veliko noč? Moj Bog, saj sem še mlad!« — Na mizi so ležala pisma, ki so mu jih pisali otroci za praznike. Tine ga je vabil na žegen, Micka na potice, ki so sladke kakor med, Ančka je hranila zanj najlepše pirhe in Mihec ga je povabil na sekanje pomaranč. Tako so mu pisali otroci s kmetov, otroci od sonca zagoreli, rdečelični in njih roke so dišale po kravah in konjih. Janeza so ta drobna pisemca z okorno pisavo vedno razveselila, le danes se ni v n jegovem srcu prav nič zganilo. Pred njim je bila, poleg teh pisem, nepopisana pola papirja tako čista in bela kot sneg na Snežniku. Nanjo je mislil vreči nekaj toplih besed zanjo, ki bi jo moral pozabiti, a je ni mogel. Odmaknil je pisalni stroj in poiskal pe-resnik, zakaj z roko ji je notel napisati to pismo. Spet je začelo zvoniti in spet mu je nekdo tiho prigovarjal: »Zvoni za Tvojo zadnjo veliko noč!« — V duši mu jc postalo čudno težko, kakor otroku, ki je z eno samo umazano besedo ukradel smeh z materinih ustnic. Šele štiri in štirideset let imam, in v vseh teh letih ni bilo ničesar, prav ničesar drugega kakor delo, učenje in pehanje iz dneva v dan. Tri in štirideset velikih noči je šlo mimo mene in pri štiri in štirideseti mi je nenadoma prišla misel, da je to moja zadnja velika noč. Le od kod se je vzela ta misel? Saj hočem živeti, hočem delati, ne zase, za druge. O Bog, daj, da ne bo tn moja velika noč zadnja!« Tako je prosil Janez v svojem srcu in njegova prošnja je bila kakor molitev. Potem je začel pisati pismo. Pisal ji je, da sc je pri latinski maši na samo veliko noč, spomnil nje in njenega sola in, da si je zaželel, da bi jo slišal peti. In še ie pisal, dn je v njegovi glavi vse polno črnih misli in je krog njega tema, sama tema, tako da ne vidi niti za korak naprej. »Vsakokrat, kadar moram napisati besedo nikoli, mi jc hudo in danes jo moram, zakaj meni se zdi, tla se ne bova videla nikoli več. Že stokrat, tisočkrat sem sklenil, da ne bom nikomur več pisal te besede, a glej, danes me nekaj sili, naj jo napišem tebi. Nikoli . .. Ali se ti ne zdi ta beseda strašna? Da. mene je ie strah... Nikoli... In vendar bi želel, da bi sc videla še enkrat, dvakrat, ali vsak dan, tako kot v tistih dobrih časih, ko sva se pogovarjala o sreči in nisva vedela, da ie hodila z nama. O Mara, sreča je bila z nama in Bog je bil z nama. Kajne kako lepo se ustvarja kadar je ob tebi Bog... Danes pa se mi zdi vse neznansko daleč, tudi ti in sreča in Bog... Pa ni res. samo zdi se mi tako, j saj Bog jc še vedno blizu mene in tu-' di blizu tebe je, ka jne Mara? Strašna slutnja je vstala v moji duši danes, dane« nn veliko noč. In, če se ta temna slutnja uresniči, da bo ta moja ve- lika noč zadnja, ti kličem še enkrat: Pojdi po poti, ki sem ti jo začrtal!« Tako je pisal Janez. Preden je zaključil, jo je še prosil, naj se v molitvi spomni včasih tudi nanj. Zalepil je pismo in ga odnesel v nabiralnik. Popoldne je šel s tovariši na Rožnik, toda misli, da preživlja zadnjo veliko noč, se ni mogel iznebiti. Spremljala ga je ves dan in zvečer je legla z njim v posteljo. Od velike noči pa tja do Marijinega meseca je hodila ta misel 7. njim slednjo uro, slednjo minuto. Spet je pisal Mari: »Strašno mi >c, smrti sem zapisan! —« Čez nekaj dni za tem ju potrkalo na vrata njegove delovno sobe in 011 je odgovoril s svojim pojočim: »Naprej!« Vstopila sta dva moška, toliko jih je šlo dan zn dnem v njegovo pisarno in nihče ni slutil, da se lahko zgodi to, kar se nikdar in nikoli ne bi smelo. Nekdo, ki je šel tisti hip po hodniku, je še slišal njegov »Bog daj!« Janez je vedno tako pozdravljal; pozdravil je ttidi ona dva. Ubogi Jane/, ni slutil, da sta ta dva človeka že. davno vrgla iz svojih src besedo: Bog. Trenutek za tem so odjeknili streli in Janezovo telo je klonilo pod njimi. Naslednji dan je umrl z besedami: »Kaj sem jim storil, dn so me ubili...« Ko se je spet približala velika noč, ki bi morala niti 7anj pet in štirideseta, je Mara poiskala njegovo pismo in se bridko razjokala... S. S. VAN DINE: Umorjeni Kanarček »Zdi se mi, da je res tnko.c jo rekel Markham. »Vendar pa sta oba izvoda »Ilorolda« nu svojem mestu.« Nato se je okrenil k lleathu: 'Kii ste poizvedovali o Mannixu, ali ste zvedeli tudi, v katere klube zahaja?« »Brez dvoma!« • Vzel je iz žepa beležnico in nekaj časa listal po njej. »Je član klubov »Furriers« in »Cosmo-polis.c Markham je porinil telefon predenj in mu dejal: »Poglejte, če boste mogli kaj najti.« »Ničesar nisem našel!« je odvrnil lleath, ko je končal telefonski razgovor, »v klubu »furriers« nimajo lesenih okvirjev za časopise, v klubu »Cosmopolisc pa ne hranijo starih čuso-pisov« »Kaj pa klub, kjer je včlanjen Skeel, gospod narednik?« je smehljaje vprašal Vance. »Najdba draguljev je nekoliko omajala teorijo o Skeclu,« je nerad priznal lleath. nikar me zaradi toga preveč nc dražite. Zelo se motite, če mislite, da ga bom izpustil iz krempljev samo zuto, ker so se dragulji našli v smeteh. Gotovo ve, da ga zasledujemo, in nikakor ni izključeno, du sc je znebil draguljev s pomočjo kakega prijatelja.« »Meni pa se zdi, da bi v tem primeru Skeel izročil dragulje kakemu prijatelju, ki je izveden v skrivanju nepoštenega blaga. Ali mislite, da bi prijatelj vrgel dragulje proč samo zuto, ker je Skeel zasledovan?« »Morda res ne. Vendur\pa bomo našli razlago o teh draguljih in kadar jo bomo našli, bodite prepričani, da se Skeel ne bo izreza). »Pojasnilo res ne bo oprostilno zn Skeela, a njegov položaj nikakor ne bo drugačen,« je odvrnil Vance. lleath ga je pogledal z občudovanjem. Preden je mogel kaj odgovoriti, je vstopil Swacker naglih korakov in z iskrečimi se očmi. »Tony Skeel je pri telefonu in želi govoriti z vami, gospod načelnik.« Markham se je zdrznil. »Narednik,« je hitro dejal. »Vzemite drugo slušalko in poslušajte.« Pomignil jo Svvackerju, ki je takoj odšel, da vpostavi zvezo. Mnrkhoin je vzel slušalko v roke. Poslušal je približno eno minuto, nato je sledil kratek razgovor, nakar ie Markham pristal na nek predlog, ki ga je bržkone stavil Skeel. Končno je odložil slušalko. »Bržkone prosi Skeel za razgovor,« je dejal Vance. »Saj sem to kar pričakoval.« »Res je. Prišel bo jutri ob desetih.« »Brez dvoma je namigni), da ve, kdo je umoril Kanarčka, kuj ne?c »Da, prav to je zatrjeval. Obljubil mi je, da mi bo jutri povedal vse.« »Samo on more to storiti!« je zamrmral Vance. »Toda, gospod Markham,« je dejal Heath, ki je še vedno držal slušalko v roki, »ne razu- mem, zakaj ga ne ukažete že danes privesti semkaj.« »Sami ste slišali, da je Skeel vztrajal na tem, da bo govoril šele jutri. Izjavil je, da ne bo povedal ničesar, če ga bjim silil, da naj pride danes. Če bi gu privedli dunes s silo, lahko pokvarimo vse in ne bomo izvedeli od njega ničesar. Tudi zame bo jutri bolje, ker bo tukuj bolj mirno. Saj je Skeel pod stalnim nadzorstvom in nam ne more uiti.« »Morda imate prav. Naš gizdalin je občutljiv in če gu bomo preveč dražili, se bo zaprl vase in nc bomo spravili iz njega ničesar.« »Želim, du bi jutri Sivacker prišel semkaj, da bi pisal njegovo izjavo. Pametno bi bilo, da postavite enega izmed policistov k dvigalu, kajti stalni uslužbenec je jutri prost, ker je nedelja. Postavite tudi enega policista v vežo in enega v Swnckcrjcvo «=obo.< Vance sc je pretegnil in vstal. »Ali se ti ne zdi, da je gospod zelo ljubezniv, da je določil to uro? Tako rad bi šel na slikarsko razstavo, a sem se bal, da ne bom mogel iti, ker mc ta vražja zadeva tako zanima. Zdaj pa lahko zadostim svojim umetniškim težnjam. Nn svidenje, Markham! Pozdravljeni, gospod narednik!« XXIII. Sestanek ob desetih. Nedelja, if>. septembra, ob 10. Ko sem zjutraj vstal, je padal rahel dež. Zrak je bil precej hladen in je oznnnjul bližajočo se zimo. Ob pol devetih sva z Vancejem zajtrkovala v knjižnici, ob devetih pa naju je žc čakal avtomobil pred vrati. Odpeljala sva se pred Markhamovo stanovanje. Čakal naju je že pred vrati in hitro prisedel k nama, ne da bi naju utegnil pozdraviti. Po izrazu na njegovem obrazu sem sklepal, da polaga silno važnost na to, kar mu bo povedal Skeel. Ves čas med vožnjo smo molčali. Bili smo že blizu policije, ko se je oglasil Markham. Izrazil jc dvom, ki je bil verjetno sud njegovega dolgega razmišljanja. »Radoveden sem, če ima Skeel res kaj važnega, da nam pove. Njegov telefonski poziv je bil tuko nenavaden. Govoril pa je tako, kot da bi bil uverjen o važnosti tegu, kar ve. Nič dramatičnega ni bilo v njegovih besedah in tudi ni zahteval milosti zase. Dejal je samo, da ve, kdo je morilec, in da je pripravljen povedati vse, kar mu je znano.« »Nikakcga dvoma ni o tem, da plesalke nt zadavil on,« je z vso odločnostjo izjavil Vancc. »Kakor ti je znano, domnevani, da je bil skrit v omari, medtem ko je nekdo drugi izvršil zločin. Omara je obrnjena tako, da bi mogel skozi ključavnico videti prav oni tlel divana, kjer je bilo dekle zadavljeno. Ali so ti ne zdi verjetno, dn je gledal skozi ključavnico? Če se spominjaš, sera ga zadnjič o tem izpraševal in videti je bilo, du mu nikakor ni bilo po volji, dn sem sc dotakni! tega predmeta...« »O, že vem, kaj hočeš reči. Proti tej moji domnevi lahko najdeš tisoč pametnih ugovorov. Čemu ni pokiienl nn pomoč? Čemu nam tega ni povedal že prej? Čemu to in čemu ono?... Nikakor nc trdim, da sem vseveden. Vendar pu sem vedno bolj prepričan, da naš Tony ve, kdo je umoril plesalko in spravil celo stanovanje v nered.« Sufes Oddalo: Sončno sobo oprrml.ieno, tnkoj oddam. Flortjanska ulica 9-1. (s Posestva Zemljiški kompleks v Izmeri ca 29.000 m*, v bMzlnt lilBvne carinarnice, naprodaj. Zajec Andrej. realltetna pisarna, Tavčarjeva ulica 10. (p j Poizvedbe | Pozabljen je bil rumen otroški plašček na popoldanskem dolenjskim vlaku. Vljudno naprošam Kospoda, ki je plašček našijl. da ga vrne prnti nagradi: Jur.šlč, Vzajemna zavarovalnica. 1 ŽimM i Mlade prašičke prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod fit. 2846. Petelina rortajlond, za pleme, pro- ] dam. Ing. 1'rezclj, \Vol-1 lova 3. (J PRODAMO Zaboje vseh velikosti in paradižnikove sodo od 25 do 200 litrov, primerno za kislo /..lir. smelo Itd., doblto večje fctovilo v Kolodvorski ulici 3 na dvorišču. Bramorje ln voluharje uniči preizkušeno sredstvo BRA-MORIN. 7. navodilom v drogorljl Kane, Židovska ulica žt. 1. (1 Mrčes (uši. stenice, bolhe Itd 1 zanesljivo uničite s »To-xin« praškom Drogerija KANC. Židovsko ulica 1. Prekle za fižol In paradižnike dobite pri »Gospodarski zvesti« v Maistrovi ulici St. 10._O Seno in slamo jo zopet prejela Gospodarska zveza, Blelwelso-va cesta 29. (1 Brezove metle In držaje za lopate ter motlko doblto pri Gospodarski zveni, Bleivveiso-va cesta 29. (1 Šivalni stroj pngrpzljlv. Siva naprej ln nazaj, prodam. Pred iko. fijo 19. —1'olzve se prj hišnici. (1 Suho sadje prodata Gospodarska zveza, Blelwelsova cesta 29. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mama, dobra žena in stara mati, gospa Frančiška Presetnik roj, kosernik Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 29. aprila 1943, ob devetih dopoldne z mašo, iz hiše žalosti, Stožice štev. 23, na pokopališče k Sv. Juriju. Stožice, dne 28. aprila 1943. Žalujoča družina Presetnik in ostalo sorodstvo V NEIZMERNI ŽALOSTI NAZNANJAMO VSEM SORODNIKOM TN PRIJATELJEM PRETRESLJIVO VEST, DA NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ PRELJUBI SIN, BRAT IN STRIC, GOSPOD MILOŠ JAZBINŠEK TRGOVEC NA PLANINI PRI SEVNICI MAŠA ZADUŠNICA BO V CERKVI MARIJINEGA OZNANJENJA V ČETRTEK, DNE 6. MAJA 1943, OB SEDMIH Z1JUTRAJ. LJUBLJANA, DNE 29. APRILA 1943. GLOBOKO ŽALUJOČA MAMA; .TOŽE. BRAT; MILICA, DANA, SLAVA .SESTRE; ARC1I FRVNC BERLIČ, SVAK; ANČKA, SVAKINJA; PETERČEK, MIHEC, NEČAKA; ALENČICA, NEČAKINJA TER RODBINE: JAZBINŠEK, ŠMID IN OSTALO SORODSTVO CFtSn EBIPII3U5KE5H P13DKRflb3R U. Mi oni 19- Našinci so prišli do obrobnega vodnega jarka, ki so ga prekoračili po širokem dvižnem mostu. Straža pri vratih se pokaže pri okcncu. »Kdo ste?« »Ljudje iz Kanaana, prihajamo kupovat žito.« »Sestradanci!« »Prihajamo po izrečenem naročilu Zainatpa-nea,« pravi Juda v imenu bratov. »Imate potrebno srebro, da nakupite žito?« »Da.« »Glčjte. slco nimate denarja, boste umrli od lakote. Nihče ne daruje niti enega žitnega zrnča.« . »Bomo plačali! Imamo tudi darove za podkralja.« Stari vratar mrmra nekaj nerazumljivega proti tujcem, ki so vedno bolj oteževali življenje v mestu, in reče: »Plačati morate vstopnino.« »Saj smo jo tudi drugič plačali.« Vstopnina se je zaračunala za vsakega moža in osla in je bila precej visoka. Vendar Juda ni plačal višje kakor drugikrat. Vrata so se odprla in vstopili so. Ogromno mesto je zbudilo občudovanje Benjamina, ki ni doslej še videl razen nekaj manjših mestec v Knnnanu. Mislil jc, da bo utonil v tem morju hiš. »Kako nesrečni morajo biti tisti, ki stanujejo v hišah brez svetlobe in so prisiljeni vdihavati tako nezdrav zrak,« pripomni. Bratje mu povedo, da so v središču mesta boljše hiše. Lepe sobe, obširna dvorišča in senčnati vrtovi. Vendar jc Benjaminu bolj ugajalo domače polje, domač šotor, lastna čreda- Ulice so bile prazne; mesto je kakor izumrlo. Le tu in tam kak redek potnik. »Ali jc vedno tako malo ljudi na ulicah?« vpraša brate. »Drugikrat je kar vrelo potnikov. Zdaj pa ne vem, kam bi bili vsi izginili,« pripomni začudeno Juda. Ko so dospeli do nekega križišča, so videli ljudi, ki so nekam prav hiteli. »Kam gredo?« vpraša Benjamin. »Kdo ve?« odgovori Juda. Dospeli so končno do gostišča, kjer so se bili že ob prvem bivanju ustavili. Gostišče je bolj skrbelo za varnost živali kot za udobnost potnikov. Obširno dvorišče na sredi je bilo ograjeno s hodniki, pod katerimi so bili vhodi v številne sobe, nekatere večje, druge manjše, popolnoma prazne, razen malo slame in skole, ki je služila za ognjišče. Na dvorišču so nekatere shujšane kamele složno prežvekovale. Tako malo so imele za prežvekovanje; želodec je bil prazen, suša je zamorila zelišča in seno je bilo tako drago. Krčmar, stili Egipčan, z razornnim obrazom, čigar prevelika obleka je pričevala na nekdanjo debelost, jim pride naglo naproti. Tujci so bili tnko redki; kupčija je usahnila: nihče več ne potuje. »Želite stanovanje?« vpraša. »Prosimo, ako bi smeli pripeljati nase osle na dvorišče in eno veliko sobo za nas,« odgovori Ruben. »Kar pripeljite osle na dvorišče; dobite samo sobo; ne morem vam pa z ničemer drugim postreči.« »Tudi s kruhom ne?« vpraša Ruben. »Niti s tem.« »Lansko leto si nam vsega dal, čeprav zelo drago.« »Lansko leto je bilo lansko leto; letos pa ni nič več mogoče. Ako imate mnogo denarja, pojdite v javne žitnice, kjer vam bodo dali potrebnega kruha, in nko ste prišli kupovat žito, vprašajte za dovoljenje podkralja.« »Ako je tako-.-« pripomni Ruben. »Tako je,« pravi gostitelj in pokaže bratom veliko sobo. »Vam ugaja? Sicer si vzemite drugo, tisto, ki vam bolj ugaja. Vse so proste razen te tu, v kateri je gospodar kamel — uboge živali — in njegovi služabniki.« Pogodili so se za ceno. Krčmar zahteva mnogo, pn se zadovolji z malim. Tu jci so zelo maloštevilni, tekmovanje je bilo veliko in jud-jc bi bili dobili v drugih gostiščih še ceneje. Rtiben vpraša krčmarja: »Ali so mnogi odšli iz mesta?« »Ne. Prebivalstvo se je še zelo pomnožilo. Priselili so sc mnogi z dežele, da šc povečajo število gladujočih.« »Ulice se mi zde prazne.« »Res?« vpraša krčmar in ko se spomni, reče: »Danes pojdejo k podkralju Zafnalpanea.« »Po kaj?« »Ali si bil lani res tu? Kako me prepri- čaš . »Ali se me ne spominjaš?« »Ne. Kako naj se spominjam tisoč tn tisoč gostov, ki prihajajo vsako leto v moje gosti-sče? Lani je imel narod še zlato in srebro in plačeval žito v dobri valuti, ko je pa denarja zmanjkalo, je Znfnatpnnea razglasil, da bo dul žito le v zameno za živino in vsa je odšla v državne hleve. Danes pa narod ne ve več, kaj bi dal. Hočejo Zafnntpaneu razložiti svojo bedo in ga prositi usmiljenja.« »Kaj poreče podkralj?« »Ali sem jaz Amon Ra, ki mora vedeti?« vpraša gostilničar in skomigne z rameni. »Zakaj se nisi pridružil drugim?« »Ne morem niti za hip pustiti samega gostišča, da ne izgubim gostov in me ravno tedaj ne obiščejo gospodje tatovi.« Bratje so raztovorili osle in odnesli culice v sobo. Gostilničar je dal za drag denar in na mnoge prošnje nekoliko sena trpečim živalim, bratje so se pa umaknili medtem v svojo sobo. »Razbojnik je krčmar,« ugotavlja Benjamin. »Zna dobro poiskati svoj dobiček. Toda, kaj hočeš? On mora tudi živeti in v rednih časih smo morali še več plačati. Zahvaliti se imamo pomanjkanju, da je gostišče prazno in je on cene znižal.« »Ne pravim za sobe, marveč za seno.« »Silno drago. Toda sedaj na delo.« Bratje so odprli vreče, vzeli ven srebro, ki je bilo zavito v dveh težkih vrečah. »Rabili bomo dva dobra osla, da odnesefa samo srebro,« pravi Benjamin. ?a Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj: Inl Jože Sodia Urednik: Viktor Centii