Torek: Tednikov kopalni dan Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku Terme Ptuj vsak torek do vključno 30.12.2024. Kupon ne velja med prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi počitnicami ter ob praznikih. Kupon velja za nakup ene vstopnice, izplačilo v gotovini in nakup darilnih bonov nista možna. Ostali popusti (družinski, upokojenski,...) so izključeni in se ne seštevajo. t: 02 74 94 530 e: tTermalniParkPtuj@sava.si ČETRTEK 199-2024 CN Praznik PASULJA in GOLAŽA INPLAN PTUJ www.inplan.si med 9- in 17-uro. PROMOCIJSKA CENA; • MALICA Pasulj s prekajenohambuško slanino ali goveji golažE!!! • MALICA ZA DOMOV E!0!! V Štajerski Ptuj, petek, 13. septembra 2024 Letnik LXXVII • št. 72 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 2,20 EUR Slovenija, Podravje • Štipendije ne bodo rešile kadrovske stiske v domovih Najprej naj popravijo plače Perečo kadrovsko stisko v domovih za starejše poskuša država reševati s kadrovskimi štipendijami. Toda za mlade v izobraževalnem sistemu tovrstni poklici niso niti malo privlačni. »Plače so tiste, ki so nestimulativne in sramotno nizke. Teh težav zakon za boljše kadrovske in delovne pogoje v domovih za starejše ne ureja« Več na strani 3. SPORED ¡BibfeUStei® aMitHiasSocOLi Ite Os Mirana, Aktualno Ptuj • Nova podražitev v vrtcu O Stran 3 Podravje Ormož • Mobilni signal na Kogu in v Podgorcih še vedno slab O Stran 5 Kmetijstvo Slovenija • Na razpis za sadjarje seje prijavila le kmetija iz Ormoža O Stran 7 Ljudje in dogodki Majšperk • Z mini smučkami na Mini Planico O Stran 13 Zmešnjava voznih redov ^ in ukinjanje postajališgžT ^ Dijaki čakali na avtobus, ki ga ni bilo ^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmimmmiii | Finale 10. sezone Otroci pojejo | slovenske pesmi in se veselijo Sebastjan Kristovič • »Uvedba devetletke je strokovni zdrs« I Mladi glasovi poleteli v višave ^///////////////^^^^ 2 Štajerski Aktualno petek • 13. septembra 2024 Spodnje Podravje • Program za prvi razred je prezahteven in prehiter Sebastjan Kristovič: »Uvedba devetletke je strokovni zdrs« V zadnjih letih narašča število otrok, ki v prvi razred osnovne šole vstopijo leto pozneje kot njihovi vrstniki. Med razlogi za t. i. odlog šolanja starši najpogosteje navajajo, da otrok še ni dovolj čustveno in socialno zrel za vstop v šolo. Prav tako ocenjujejo, da prvi razred ni prilagojen šestletnikom. Ob tem se marsikdo sprašuje, ali ne bi bilo bolj smiselno, da bi otroke ponovno vpisovali v šolo s sedmimi leti in se tako izognili dodatnemu delu z odlogi. »Glede na porast odlogov lahko sklepamo, da otroci še niso pripravljeni na vstop v šolo. Razlike v zrelosti otrok so sicer pri tej starosti zelo velike. Kljub temu pa menim, da bi bilo veliko bolj smiselno, da otroke vključimo v šolo leto dni kasneje, torej pri sedmih letih,« je poudarila pedagoginja Ingrid Marovič iz svetovalne službe OŠ Mladika. Po njenih besedah imajo otroci velike težave s preskokom iz vrtca v šolo, saj je treba v zelo kratkem času osvojiti šolska pravila. »Prvošolci so kar naenkrat bombardirani z množico pravil, ki jih morajo upoštevati. In to je lah- ko za marsikaterega otroka preveč obremenjujoče. »Ob tem seveda ne moremo mimo permisivne vzgoje, zaradi katere veliko otrok že od doma ni navajenih upoštevati pravil in drugih ljudi okoli sebe, kar se odraža pri njihovem vedenju. Zavedati se moramo, da ko pridejo otroci v šolo, so njihove osebnosti že izoblikovane,« je povedala Marovič. Ko se že v prvem razredu rodi odpor do šole ... Med drugim je poudarila, da delovni zvezki ne sodijo v prvi ra- :oto; osebni arhiv Otroci pri šestih letih niso dovolj zreli za šolo Pedagog in profesor na Univerzi Alma Mater Europaea Sebastjan Kristovič je mnenja, daje bila uvedba devetletke strokovni zdrs. »Otroke vpisujemo v šolo prehitro, jih potegnemo v svet odraslosti in od njih zahtevamo, da sedijo pri miru, poslušajo, se učijo, pomnijo. Otroci pri tej starosti še niso dovolj čustveno, vedenjsko in psihološko zreli za vpis v šolo. Odrasli bi zato morali postati varuhi njihovega otroštva in v tem obdobju dati večji poudarek domišljiji, ustvarjalnosti predvsem pa igri, ki jo določa otrok sam. Še največji približek temu je bila včasih mala šola,« je poudaril Kristovič. Memoriranje suhih faktografskih znanj pri teh letih ni smiselno, saj otroci v njih še ne vidijo prav nobenega smisla, prav tako jih ne zmorejo povezovati. »Vse to se odraža kasneje, ko otroci začnejo gledati na šolo izjemno negativno, šola je prispodoba za nekaj neprijetnega. Ena izmed posledic prehitrega vpisaje tudi upad kreativnosti, kije v življenju posameznika izjemno pomembna. Otroci, pri katerih spodbujamo ustvarjalnost, znajo misliti s svojo glavo, imajo ideje, rešitve.« V prvem razredu se učiteljice pogosto srečujejo s težavami, kot so prilagajanje na šolski ritem, težave s koncentracijo, ter čustvenimi in socialnimi izzivi. Nekateri otroci imajo težave z ločitvijo od staršev in z navezovanjem stikov z vrstniki, medtem ko drugi morda potrebujejo več časa za razvoj fine moto-rike, kar vpliva na njihove sposobnosti pisanja in risanja. zred. Učiteljice bi morale biti po njenih besedah dovolj usposobljene, da delo organizirajo drugače. Učenje črk bi lahko otroci osvojili tudi tako, da jih na primer rišejo s kredami na igrišču, ali pa v pesek, blato ... Pri prvošolcih vse pogosteje opažajo velike težave s pozornostjo, predvsem veliko težje sedijo pri miru. Letos se je učiteljicam prvega razreda po 30 letih poučevanja zgodilo, da so učenci kazali celo odpor do šolskega dela. Učni načrt za šestletnike prezahteven Na Osnovni šoli Olge Meglic opažajo, da v prvem razredu veliko otrok ni dovolj zrelih. Prav tako je vedno več težav na področju govora, slabša je tudi tudi grafo-motorika. Po besedah ravnateljice Helene Ocvirk na to vpliva premalo igre zunaj, razvijanje fine in grobe motorike, slabši govorni modeli ... »Glede na program oz. učni načrt bi bilo bolj smiselno vpisati otroke v prvi razred pri sedmih letih, saj je program prezahteven in tempo prehiter. Otroci so namreč v vrtcu (še pred 2 mesecema oz. še manj) še spali, v šolskem prostoru pa je težko pouk prilagoditi vsakemu posamezniku. Devetletka ni več takšna, kot je bila sprva zasnovana. Vezani smo na ocenjevanje, zmanjka nam časa za prosto igro, počitek, neusmerjene dejavnosti, ustvarjanje,« je poudarila Helena Ocvirk, ki je mnenja, da bi morali delo v prvem razredu spet približati nekdanji mali šoli. Delo v prvem razredu na njihovi šoli organizirajo tako, da se poslužujejo različnih metod poučevanja. Učenci imajo v prvem razredu delovne zvezke pri treh predmetih. Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica OŠ Ljudski vrt, je mnenja, da razmišljanje o tem, da bi ponovno otroke vpisovali v šolo pri sedmih letih, ni produktivno. V nekaterih državah EU namreč otroci vstopajo v šolski prostor že pri 4,5 leta. Ja pa treba prevetriti učne načrte in standarde znanja. »Nikakor ne drži, da morajo učenci v prvem razredu samo sedeti pri miru. Še vedno je velik poudarek na igri, ustvarjanju, pouka v fron-talni obliki je zelo malo. Učiteljice so izjemno kreativne, sposobne so se vživeti v njihov svet in jim prilagoditi delo,« je povedala Vaupotič Zemljič in dodala: »Treba je razmišljati o ustrezni povezanosti med zrelostjo otrok in standardi znanja, ki naj jih otroci dosegajo v prvem razredu. Morda je sedaj res pravi čas, da pretehtamo zahtevnost učnih in naravnamo delo na starost otrok,« je poudarila sogovornica. Ministrstvo vztraja pri devetletki Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje ne razmišljajo o ponovni uvedbi osemletke, prav tako takšnih pobud ne vsebuje predstavljeni predlog Programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033. Koncept devetletke je po njihovem prepričanju zasnovan na strokovnih izhodiščih, na osnovi rezultatov posameznih projektov. » Prvi razred je zasnovan na način, da omogoča lažji prehod iz predšolskega okolja v osnovnošolsko. Zato je predvidena tudi vključitev druge strokovne delavke v 1. razred, v izvedbenem smislu pa interdisciplinarni pristop dela, ki vključuje tudi igro in mehko, vendar struktu-rirano spremljanje in vrednotenje napredka učenca.« Razvojna zrelost otrok za vstop v prvi razred je sicer po mnenju nekaterih šolskih strokovnjakov zelo individualna in lahko variira med otroki. Večina pri šestih letih doseže raven zrelosti, ki je potrebna za uspešen začetek šolanja. Estera Korošec Foto: CG Ptuj • Urejanje parka in ribnika Ljudski vrt še teče Ribnik bo kmalu krasila nova vrba Če bodo vremenske razmere to dopuščale, bodo že naslednji teden v ribniku v Ljudskem vrtu posadili novo, okrog štiri metre visoko vrbo. Ribnik je bil prejšnji teden končno dodobra počiščen, odstranili so staro in posušeno drevo ter očistili trstičje. Dela še niso končana. Stanje ribnika v Ljudskem vrtu je bilo kar nekaj časa izjemno slabo. Zaraščena trstika v ogromnih količinah, posušeno drevo sredi ribnika in ogromno plevela so da-ja li videz neurejenosti. Celotno območje je pod posebnim varstvom, zato so predpisani postopki jasni. Na Mestni občini Ptuj pravijo, da so kar nekaj časa čakali na potrebno dokumentacijo. Za odstranitev dreves na tem območju namreč potrebujejo soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Ko so ga dobili, so takoj za tem naročili izvedbo del. »Park ima status registrirane dediščine, zato za vsak poseg potrebujemo ustrezna soglasja. Pri tem smo res striktni, zato smo raje počakali vso dokumentacijo in šele nato začeli delati,« so pojasnili na Mestni občini Ptuj. Zaradi nedovoljene V • I »v v sečnje na sodišče ... Eno slabo izkušnjo namreč že imajo. Pred nekaj leti je eden izmed predsednikov četrtnih skupnosti na lastno pest naročil odstranitev suhega drevesa v turniškem parku. Ocenil je, da je nevarno, a ker je to storil brez ustreznega soglasja ZVKDS, so njegovo ravnanje obravnavali na sodišču, ki ga je pravnomočno obsodilo, plačal je denarno kazen z dvoletno pogojno dobo. »Glede na vse, kar se je v tem primeru dogajalo, nismo upali tvegati in delati na svojo roko, čeprav je bilo jasno, da bo drevo treba podreti in so tudi občani prosili, naj ga čim prej odstranimo,« so dodali na MO Ptuj. Prejšnji teden so delavci podjetja Javne službe Ptuj naprej odstranili vrbo, nato pa nadaljevali z drugimi deli, ki še niso v celoti končana. Ribnik bodo še bolj temeljito očistili, trstika se je namreč prekomerno razrasla, ima izjemno globoke korenine. Tudi druga vegetacija je previsoka in neustrezna. Ribnik je dobil bistveno lepšo podobo, vzdrževalnih del pa še niso končali. Oktobra bo padlo še pet nevarnih dreves Drevo sredi ribnika so najprej posekali, a korenine so ostale. Za izkopavanje potrebujejo poseben stroj. Tudi s sajenjem novega drevesa so počakali, čeprav imajo vsa potrebna soglasja. Za to namreč morajo biti ustrezni vremenski pogoji, prevelika vročina novemu drevesu ne bi koristila. Najverjetneje pa bodo nadomestno vrbo posadili že naslednji teden. Naročena je že, približno štiri metre bo merila v višino. Ločeno vodijo v parku še en projekt, ki bo realiziran v kratkem. Naročili so namreč pregled stanja vseh dreves v parku in ugotovili, da jih je treba odstraniti še pet, ker so dotrajana, stara in nevarna. Tudi za to imajo soglasja. Odstranitve teh dreves se bodo lotili v začetku oktobra. Dženana Kmetec Foto: CG petek • 13. septembra 2024 Aktualno Štajerski 3 Spodnje Podravje • Štipendije ne bodo rešile kadrovske stiske v domovih XT • • • • •IV Vi • 1«« , V V • • Najprej naj popravijo plače, štipendije težav ne rešujejo Kadrovska stiska je v domovih za starejše že veliko časa pereč problem. Negovalcev skorajda ni mogoče dobiti. Za mlade, ki vstopajo v izobraževalni sistem, tovrstni poklici niso niti malo privlačni. Država naj bi zdaj interes mladih povišala z razpisom kadrovskih štipendij za poklice v negovalnem sektorju. Toda strokovnjaki, poznavalci razmer, menijo, da to ne bo rešilo težav. Tudi direktorica ptujskega Doma upokojencev Vesna Šiplič ni med tistimi, ki bi bili prepričani, da bodo kadrovske štipendije reševale problema manka najbolj iskanih poklicev v negi starostnikov: »Radi bi verjeli, da se bodo mladi zaradi takšnih ukrepov v večjem številu izobraževali za kadre, ki jih potrebujemo. Še vedno pa so plače tiste, ki so nestimulativne in sramotno nizke. Zaposleni odhajajo drugam zaradi zahtevnih delovnih pogojev, za mlade pa so ti poklici popolnoma nezanimivi. Plača in delovni pogoji so namreč tisti, ki pri odločitvi glede zaposlitve pretehtajo. Teh težav pa zakon za boljše kadrovske in delovne pogoje v domovih za starejše ne ureja!« Na razpis za štipendije še čakajo ... Domovom za starostnike bo država zagotovila sredstva za kadrovske štipendije dijakom in študentom na podlagi razpisa, ki pa ga še čakajo. Štipendije v višini 200 evrov bodo namenjene tistim, ki se izobražujejo v programih gastro-nomija, socialno delo, fizioterapi-ja, delovna terapija, zdravstvena nega, specialna in rehabilitacijska pedagogika, socialna gerontologi-ja, psihologija in kineziologija. Dom upokojencev Ptuj namerava razpisati osem kadrovskih štipendij za dijake zaključnih letnikov srednje zdravstvene šole (tehnik zdravstvene nege in bolničar ne-govalec), za kar bo imel na voljo 1.600 evrov mesečno. »Zakon je sicer sprejet, javnega poziva, ki ga mora objaviti resorno ministrstvo, pa še ni na vidiku, zato še nismo sprejeli odločitve, ali bomo razpis Kaj prinaša novi zakon Zakon o začasnih ukrepih za boljše kadrovske in delovne pogoje ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, kije začel veljati sredi avgusta, prinaša osem ukrepov v vrednosti slabih 10 milijonov evrov. Z zakonom bo med drugim omogočeno sofinanciranje stroškov za pridobitev izobrazbe zaposlenega za potrebe izvajalca, pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK), sofinanciranje kadrovskih štipendij ter nakup sodobnih tehnologij za pomoč zaposlenim pri težjih opravilih. »Plače v domovih starostnikov so trenutno nestimulativne in sramotno nizke,« je jasna direktorica Doma upokojencev Ptuj Vesna Šiplič, ki dvomi, da bodo zgolj kadrovske štipendije privabile več mladih v poklice, ki jih potrebujejo najbolj. Enakega mnenja je tudi direktorica ormoškega CSO Janja Jurkovič. za kadrovske štipendije objavili že za šolsko leto 2024/25,« je izpostavila Šiplič. V Domu upokojencev Ptuj bi v tem trenutku potrebovali sedem kuharjev, osem srednjih medicinskih sester, 10 bolničarjev nego- valcev,enega vzdrževalca, dve strežnici, tri pomočnike dietnega kuharja, prehranskega svetoval-ca-pripravnika, v enoti Koper že nekaj časa iščejo delovnega terapevta. Plače v domovih sramotno nizke Janja Jurkovič, direktorica CSO Ormož, sicer pozdravlja financiranje kadrovskih štipendij, a prav tako opozarja na dejstvo, da poklici v domovih za mlade niso zanimivi. Razpis so izvedli že lani, štipendijo pa podelili edini kandidatki. Za šolsko leto 2024/25 so seznam razpoložljivih štipendij že objavili, saj jih bodo sofinancirali sami, če ne bodo uspeli na državnem razpisu. Nanj pa se lahko prijavijo dijaki 3. ali 4. letnikov katerekoli srednje zdravstvene šole ali programa zdravstvene nege na Gimnaziji Ormož, s pogojem, da imajo stalno prebivališče v občinah Ormož, Središče ob Dravi ali Sveti Tomaž. Vloge sprejemajo do 27. septembra. »Kakršnikoli ukrepi so dobrodošli, vendar pa mlajše generacije stremijo k visokošolski in univerzitetni izobrazbi, medtem ko v domovih primanjkuje kuharjev, zdravstvenih tehnikov, bolničarjev ... Prav tako jih odvrne finančni vidik, saj plače v domovih niso sorazmerne s količino dela, odgovornostjo, urniki, obremenitvijo, normativi in so nestimulativne. Z ureditvijo plač bi se lahko spremenili tudi normativi, saj bi bila delovna mesta privlačnejša in bi tudi kader lažje pridobili,« je izpostavila Jurkovičeva. »Izkušnje nam kažejo, da na trgu dela težko dobiš srednjo medicinsko sestro, socialnega delavca, bolničarja, kuharja,« je poudarila sogovornica. Estera Korošec Foto: CG Za starše spet dražje varstvo Ptuj • Nova podražitev v vrtcu Kljub odpuščanjem, ki so posledica zmanjšanega vpisa v Vrtec Ptuj, se bodo cene programov kmalu povišale. Trenutni predlog, ki ga je vodstvo Vrtca naslovilo na občino, je približno osemodstotna podražitev, kar pomeni od 39 do 47 evrov več pri ekonomski ceni. Nove cene bodo sicer veljale šele, ko jih bo potrdil mestni svet, a je nemogoče, da bi predlog zavrnili. Veljavne in nove ekonomske cene programov v evrih Program Jasli Kombinirani oddelek 3 - 4 leta 4 - 6 let Sedanja cena 588 535 521 7 OO 4 Znesek zvišanja 47 43 42 39 Nova cena 635 578 563 526 Ravnateljica Vrtca Ptuj Mateja Lobenwein je potrdila, da so na občino že posredovali predlog nove cene programa: „Povišanje je predvideno povprečno okrog 8 % in je potrebno predvsem zaradi dviga stroška dela in delno zaradi dviga materialnih stroškov. Stroški dela rastejo v nebo Strošek dela se povečuje, ker so se plače vseh zaposlenih v javnem sektorju uskladile v juniju v višini 80 % inflacije, kar znaša 3,36 %, poleg tega se zvišuje minimalna plača - minimalno plačo ima 24 % kadra -, posledično tudi dvig regresa, prav tako so se uskladile oz. povišale vse nagrade: odpravnine, solidarnostna pomoč in jubilejne nagrade." Trenutne cene programov v ptujskem Vrtcu veljajo od marca 2023, v tem času je prišlo tudi do rednih napredovanj zaposlenih v nazive in plačne razrede, kar prav tako vpliva na strošek dela. V tem letu so zaradi manjšega vpisa v ptujskem Vrtcu ugotovili 18 presežnih delavcev, devet so jih odpustili, preostale so upokojili ali razporedili na druga delovna mesta. Kljub odpuščanjem je sprememba cen nujna, brez tega ukrepa bi bil delež podražitve še višji. Manjši del dviga predstavlja tudi porast materialnih stroškov. Lobenwein je pojasnila, da je treba skladno z usmeritvami revizorjev v ceni upoštevati napoved UMAR--ja. Strošek za hrano so • v i • znizali Plačilo bo za vse plačnike, tako skrbnike otrok kot občine, torej že kmalu višje. Nekoliko pa se znižuje strošek prehrane, in sicer za 0,24 evra na dan. Lobenwein pravi, da so v decembru 2022 za- čeli racionalizacijo nabave živil in preračun energetskih in hranilnih vrednosti skladno s smernicami: „Skozi racionalizacijo smo ugotovili, kako naj nabavljamo živila, da bo njihov izkoristek čim večji, katera živila nam kljub visoki ceni lahko z manjšim finančnim vložkom dvigujejo delež izbrane kakovosti in kolikšne so potrebe naročanja skladno s smernicami." Preverili so tudi, katera živila so zaželena oziroma nezaželena pri otrocih. Prepričani so, da so na koncu vendarle prišli do optimalne izbire naročanja živil glede na smernice ter potrebe in želje otrok: "Strošek živil smo v letu 2024 začeli zniževati izključno z racionalno izbiro in naročanjem živil, seveda ob zagotavljanju vseh Vir: Vrtec Ptuj smernic in zahtev. V ceni smo predvideli povprečje stroška živil v obdobju od januarja do junija letos." Racionalizacijo stroškov na vseh področjih v ptujskem Vrtcu izvajajo že nekaj časa, a kot pravijo, so nekateri ukrepi, kot je podražitev cen programov, ki se obeta kmalu, enostavno neizbežni. S prvim septembrom letos je prenehal delovati tudi bolnišnični oddelek Vrtca Ptuj, kar prav tako vpliva na nižanje stroškov. Predlog novih cen sicer mora na naslednji seji mestnega sveta potrditi občinski svet, kar bodo zelo verjetno tudi storili. V tem primeru bodo nove cene verjetno veljale s 1. oktobrom. Na strani staršev vrtčevskih otrok seveda navdušenja nad takšnim ukrepom še zdaleč ne bo. Cene na vseh področjih gredo v nebo, plače marsikje stagnira-jo, svetla izjema očitno vendarle ostaja javni sektor, kjer si izborijo marsikaj, kar pa se na koncu pozna na položnicah vseh nas. Dženana Kmetec Dvig stroška za starše pri 30-odstotnem plačilu vrtca Program Jasli Kombinirani oddelek 3 - 4 leta 4 - 6 let Dosedanja cena 176 160 156 146 Nova cena 190 173 168 156 Nove cene programov v Vrtcu Ptuj mora potrditi še mestni svet, nekaj pomislekov je pričakovati, da bi jih zavrnili, pa je zelo malo verjetno. Večina staršev plačuje 30 odstotkov ekonomske cene vrtca. V tabeli smo prikazali, koliko so za določen oddelek plačevali doslej in koliko po potrditvi novih cen. Razlika znaša od najmanj 10 do največ 14 evrov (jaslice) mesečno. Letno to pomeni do 160 evrov več za varstvo otroka. Foto: CG 4 Štajerski Podravje petek • 13. septembra 2024 Žetale • Srnjakov tek uvertura v praznovanje Ko poči, se srnjaki razkropijo Turistično društvo Žetale je v začetku septembra pripravilo že šesti tradicionalni Srnjakov tek. Letos se je na štart postavilo kar 53 tekačev, ki so premagali štiri ali deset kilometrov dolgo pot. S Srnjakovim tekom se je začel tudi niz prireditev v okviru 25. praznika občine Žetale. Foto: TD Žetale Na šestem Srnjakovem teku v dir kar 53 tekačev. Na 6. Srnjakovem teku je sodelovalo 11 ekip trojk in 20 posameznikov, ki so se po poku puške člana LD Žetale razkropili v dolgo tekaško kačo čez Potni vrh in Prekože. Organizatorji so s številom tekačev zadovoljni, veseli jih tudi udeležba vseh generacij. »Najmlajša tekmovalka je bila stara šest let, najstarejši tekmovalec 67 let. Tekači so prišli od blizu in daleč. Najhitrejša srna je prihajala iz oddaljene Belgije, medtem ko so bili najhitrejši domači srnjaki iz PGD Žetale. Dogodek se je zaključil z odličnim golažem. Veseli smo, da je tek iz leta v leto dobro obiskan,« je povedal predsednik TD Žetale Boštjan Štajnberger. Tek je tudi vsakoletna uvertura v praznovanje občinskega praznika. Do osrednje prireditve, ki bo 5. oktobra s kostanjevim piknikom in ansamblom Modrijani, se bodo zvrstili številni dogodki: športno obarvani (namizni tenis, odbojka, košarka, rusko kegljanje ...), družabni (srečanje krvodajalcev, starejših občanov, kožuhanje), kulturni, pa posebej pripravljeni za otroke. Mojca Vtič Ptuj • Razstava Ptujske grajske igre in Burgfest Igre povezovanja in prijateljstva V sklopu že 22. ptujskih grajskih iger so v galeriji Magistrat odprli fotografsko razstavo pod naslovom Ptujske grajske igre in Burgfest, ki sojo pred tem že postavili v Mestni hiši v Burghausnu. V fotografski objektiv sta jih ujela ptujski fotograf Marijan Petek in žal že pokojni ambasador Ptuja Gerhard Hiibner, tudi velika prijatelja. Foto: Črtomir Goznlk V Galeriji Magistrat je do 4. oktobra na ogled fotografska razstava Ptujske grajske igre in Burgfest Marijana Petka in Gerharda Hubnerja. Na razstavi si je mogoče ogledati fotografije Marijana Petka iger v Burghausnu (Burgfest) in Gerharda Hubnerja, ki je fotografiral Ptujske grajske igre. Odprtja razstave v Mestni hiši na Ptuju se je udeležila tudi njegova družina. Skozi zgodovino sodelovanja med pobratenima mestoma, Ptujem in Burghausnom, je popeljala Marija Hernja Masten, predsednica društva Cesarsko-kraljevi Ptuj, ki je bilo ustanovljeno na pobudo društva pobratenih mest iz Burghausna in društva Herzogstadt Burghausen. Pripravili so tudi prve grajske igre na Ptuju. Ptuj je leta 1555 prevzel sam cesar in postal je cesarsko-kra-ljevo mesto. Mineva že 23 let, odkar sta mesti začeli skupno zgodbo. Obe društvi se trudita ohranjati srednjeveško-renesančno kulturo svojih mest, ki se izraža v glasbi, plesu, duhovni kulturi, oblačilni in splošni kulturi evropske tradicije. Glavna turistična atrakcija v Burghausnu je Burgfest, ki ga obišče nekaj tisoč ljudi. Na Ptuju pa vsako leto potekajo grajske igre, letos so bile že 22. po vrsti, v znatno manjšem obsegu. Društvi sta prijateljski, medsebojno sodelujeta, z obiski in izmenjavo bogatita svoje dogodke, ki sta jih dokumentirala tudi Marijan Petek in Gerhard Hubner. Razstava Ptujske grajske igre in Burgfest je nastala na pobudo Marijana Petka, pri izvedbi pa mu je pomagala tudi Marija Hernja Masten. Gre za dokumentarne fotografije, ki predstavljajo dogajanje na igrah v obeh mestih v dvajsetih letih. MG Majšperk • Ob prazniku občine Projekti so gonilo razvoja, velik kapital občine pa so društva Občina Majšperk je pri svojih 29 letih še vedno mladostna gospa z neusahljivo energijo in pogledom, usmerjenim naprej. Gradbišča, ki pomenijo razvoj, so posejana po občini, obenem pa življenjsko bit lokalni skupnosti dajejo društva, dogodki, nove ideje, ki poživljajo, bogatijo občinski vsakdan. Foto: Mojca Vtič Eden izmed vrhuncev leta 2024 je bilo odprtje Kreativnega centra Breg v začetku leta. Objekt gosti dva oddelka vrtca, vključeval bo muzej, ki bo prikazal industrialno zgodovino občine, po videzu in vsebini pa zagotovo izstopa galerija. Slednja je odprta ob sredah, za kar skrbijo zaposleni na občinski upravi, ob sobotah obiskovalce sprejemajo člani kulturnih društev, ki so z ostalimi društvi velik kapital občine, pravi župan Sašo Kodrič. Letos so zaključili še modernizacijo petih cestnih odsekov in komunalno ureditev novega naselja v Majšperku, oboje skupaj v višini okrog 600.000 evrov. Od spomladi je odprto gradbišče v Stopercah, kjer je v izgradnji novi pločnik z javno razsvetljavo, realizirali so še šte- vilne manjše projekte oz. zaveze iz participativnega proračuna, uspešno prodali zemljišča na območju novega naselja. »Po 40 letih bomo v Majšperku dočakali nova večsta-novanjska objekta, in sicer bo 48 stanovanj v stanovanjski rezidenci Monsberg zgradilo podjetje Novogradnje Maribor. V gradnji so individualni stanovanjski objekti, ob tem pa poteka izbira izvajalca za izgradnjo Centra integrirane dolgotrajne oskrbe Majšperk.« Roki za izgradnjo objektov se iztečejo v letih 2026 in 2027, kar sovpada z občinskim projektom ureditve zelenih površin v novem naselju in širše. »Projekt je zasnovan za okrog 880.000 evrov, gre pa za ureditev zelenih površin v novem naselju z urbanimi vrtovi, naveza- Sašo Kodrič, župan občine Majšperk vo na šolski amfiteater in športni park ter nakazuje poti na grajski grič (Monsberg).« Kaj kmalu je pričakovati odprtje novega gradbišča v centru Sto-perc. Tamkajšnji gasilci so pridobili gradbeno dovoljenje za nov gasilski dom. Načrtovana je še ureditev območja s parkirišči pri šoli, premaknitev in ureditev igral. Na mizi so tudi projekti o izgradnji novega zdravstvenega doma oz. Centra zdravja na Bregu. »Projekt bo pripravljen do konca te jeseni, izvedba je načrtovana v letu 2026. Po izgradnji Centra zdravja se lahko lotimo reševanja vrtčevske prostorske stiske v obstoječem vrtcu. Glede na to, da imamo letos devet oddelkov, od tega enega na Ptujski Gori in dva v Kreativnem centru Breg, ciljamo na matični vrtec z 10-12 oddelki in kuhinjo na eni lokaciji.« Ob gradbenih projektih v Majšperku uresničujejo tudi ideje s področja kulture, družabnega življenja. Letos uvajajo kulturni mozaik s šestimi predstavami v KPC Majšperk. »Nekje 70 abonentov se je že prijavilo.« Udejanjili so koncert za mlade (in stare) s skupino Mi2, v program ob občinskem prazniku so dodali dogodek Družinski odklop, pripravljajo tudi marti-novanje na trgu Ptujske Gore kot zaključek sobotnih vinsko-kulina-ričnih popotovanj v okviru Jeseni v Halozah ... »Imamo veliko idej in načrtov, o katerih pa raje govorim, ko so pripravljene za uresničitev. Vsaka stvar potrebuje svoj čas in pomembno je, da prepoznavamo priložnosti in jih v pravem trenutku izkoristimo,« je sklenil župan Sašo Kodrič. Mojca Vtič Vsem občanom in občankam ob praznovanju 28. občinskega praznika iskreno čestitamo. V soboto, 14. septembra 2024, ob 18. uri vas vabimo na osrednjo prireditev s podelitvijo plakete in občinskih priznanj, ki bo v večnamenski šolski športni dvorani OŠ Majšperk. Po končani osrednji prireditvi ste dobrodošli na družabnem srečanju s pogostitvijo pod šotorom. Za zabavo bo poskrbel ansambel Stil. Vljudno vabljeni! Sašo Kodrič, župan Ormož • Po desetih letih se vrača Ormoški kulturni abonma Štiri komedije in koncert Sezona Ormoškega kulturnega abonmaja, ki bo potekal v Domu kulture Ormož, se bo začela novembra letos, trajala pa bo do prihodnjega marca. V Javnem zavodu za turizem, kulturo in šport (TKŠ) občine Ormož so z obuditvijo abonmaja izpolnili zavezo iz strategije, ki so jo dali ob njegovi ustanovitvi, in sicer da bodo s svojim delovanjem poskrbeli tudi za kulturo. Pred počitnicami so, spomnimo, slednjič zapolnili kadrovsko vrzel za to področje in so kot kulturno menedžerko zaposlili Simono Cizar. »In rezultat je že tu,« je bil zadovoljen direktor TKŠ Andrej Vršič, ki je kulturni abonma v torek predstavil na tiskovni konferenci v poročni dvorani ormoškega gradu. Kar desetletje je že preteklo, odkar so si lahko ljubitelji kulture v Ormožu kupili abonma, pa še tisti je »plesal eno samo poletje«, če si kot prispodobo izposodimo naslov drame švedskega pisatelja Pera Olofa Ekstroma, po kateri so kasneje posneli tudi mednarodno ŽEtODEC, I VelikLup) 4 lioniet^J ■sM U' jtc as v» Danijel Vrbnjak in Andrej Vršič sta v poročni dvorani ormoškega gradu predstavila program po desetletju obujenega kulturnega abonmaja. filmsko uspešnico. Župan Danijel Vrbnjak je prepričan, da tokratni abonma ne bo doživel enake usode kot prvi, ampak da bo uvodni sezoni sledila še serija drugih, da bo postal redni spremljevalec kulturnega dogajanja v mestu, ki »ga potrebujejo in si ga zaslužijo tako meščani kot okoličani«. Program letošnjega abonmaja ponuja pet kakovostnih umetniških vsebin s področja gledališča in glasbe. Na spored so namreč uvrstili štiri komedije in en koncert, ki si jih bodo abonenti ogledali oziroma prisluhnili ob torkih. 12. novembra bo najprej na sporedu komedija Ljubezen gre skozi želodec, 17. decembra bo na predbožičnem koncertu nastopil Trio Vivere, 14. januarja in 18. februarja prihodnje leto sledita predstavi Visoka napetost in Življenje podeželskih plej-bojev ali Tuje hočemo - svojega ne damo, abonmajsko sezono pa bo 18. marca zaključil avtorski stand-up kabaret z naslovom Iznenada Salome. Vpis v abonma se je začel v sredo in bo v Turistično informacijskem centru Ormož možen do 11. oktobra. SD Foto: TKS petek • 13. septembra 2024 Podravje Štajerski 5 Ormož • Mobilni signal na Kogu in v Podgorcih še vedno slab Dodatni oddajnik v cerkvenem zvoniku Natanko leto dni je minilo, odkar smo v našem časniku nazadnje pisali o težavah prebivalcev Koga in Podgorcev, ki kot v starih časih še vedno lovijo črtice na svojih mobilnih telefonih, da lahko komunicirajo s svetom, v kameni namesto digitalni dobi pa ostajajo tudi glede povezljivosti z internetom. Žal se od takrat ni še nič spremenilo, mobilni signal namreč še naprej ostaja slab, čeprav so krajani obeh lokalnih skupnosti že večkrat pozvali Telekom Slovenije, da signal izboljša, a se to doslej ni zgodilo. Toda spremembe se, kot kaže, vendarle obetajo, saj je postavitev dodatnega oddajnika, ki bo prebivalce popeljal v 21. stoletje, že na obzorju. A se temu za zdaj bližajo le v Podgorcih, na Kogu pa še ne, saj tam, kot pravi župan Danijel Vrbnjak, »naj ne bi prišli skupaj z župnijskim svetom«, zato je rešitev težav z mobilnim signalom obstala na mrtvi točki. Pri Telekomu naj bi namreč oddajnik na Kogu in v Podgorcih postavili v cerkveni zvonik, ki je na obeh lokacijah najvišja točka. V Podgorcih bližje rešitvi So pa korak k boljšemu signalu v Podgorcih. »Tam je po mojih informacijah vse dogovorjeno, soglasje dano in mislim, da je tudi pogodba že podpisana. Tovrstni postopki so v Sloveniji zelo dolgotrajni, ogromno je birokracije, preden dobiš vsa potrebna dovoljenja in soglasja,« je dodal župan Vrbnjak. Spomladi so bili v stiku s pristojnimi v Ljubljani in dobili zagotovilo, da za oddajnik potrebujejo približno pol leta, kar se sklada s kasneje dano obljubo, da naj bi namreč signal v Podgorcih končno izboljšali enkrat jeseni, zagotovo pa še letos. Zaradi slabega mobilnega signala imajo težave v podružnični osnovni šoli v Podgorcih. Kot je lani povedala vodja šole Irena Bez-jak, se starši pogosto pritožujejo, ker ne v šoli ne v vrtcu večinoma niso dosegljivi drugače kot preko stacionarnih telefonskih linij. Še bolj skrb vzbujajoče pa je pomanjkanje mobilnega signala za prostovoljne gasilce, ki imajo svoj dom v neposredni bližini šole, saj je nemotena komunikacija ključna za požarno varnost. Hribovit teren in tuji signali Na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve so opravili meritve signala tako v Podgorcih kot na Kogu ter delovanje mobilnih storitev javnega mobilnega omrežja (JMO) operaterjev Al, Telekom Slovenije in Telemach. Meritve so potrdile težave s signalom, vendar se razlogi zanje razlikujejo. »Lokacija v Podgorcih,« kot so ugotovili na Agenciji, »je slabo pokrita s signalom JMO, ker je na območju, kije zelo obdano z bližnjimi vzpetinami in zato ni omogočen dovolj visok nivo signala z bližnjih baznih postaj: dva kilometra oddaljenih Telekomovih in Telemachovih na Zamušanskem Vrhu, 2,7 kilometra oddaljeni postaji Al v Zamušanih ter tri oziroma 3,5 kilometra oddaljenih postajah Al, Telekoma in Telemacha proti Veliki Nedelji. Po drugi strani pa je lokacija šole na Kogu sicer pokrita z dovolj visokim signalom z 2,3 kilometra oddaljene Telekomove in Telemachove postaje v Miklavžu pri Ormožu, pa tudi s signalom z dobrih osem kilometrov oddaljene postaje Al v Ivanjkovcih, vendar te signale na izpostavljeni legi - na grebenu vzpetine - pogosto motijo signali tujih, zlasti hrvaških operaterjev, kar znižuje kakovost storitve.« Kako tam v praksi poteka mobilna komunikacija, smo občutili na lastni koži, ko smo na mobilno številko poklicali predsednico KS Foto: W¡k¡pedia V Podgorcih imajo velike težave s slabim mobilnim signalom, kar pa naj bi še letos izboljšali z nadgradnjo omrežja in postavitvijo oddajnika v cerkvenem zvoniku. Podgorci Natalijo Volmut. Šele v sedmem poskusu nama je namreč uspelo pogovor opraviti do konca, saj je vmes nenehno zmanjkovalo signala in je bila linija prekinjena ali pa številka sploh ni bila dosegljiva. »Takšna je naša realnost, da še vedno lovimo te črtice,« je dejala. »Pogodba je bila podpisana že julija, rečeno nam je bilo, da bodo oddajnik takrat postavili, a ga še niso. Županu so zdaj obljubili, da ga bodo jeseni. Upam, da res.« Krajanom je na pomoč lani priskočil tudi poslanec Andrej Kosi, ki se je s pisno poslansko pobudo obrnil na ministrico za digitalno preobrazbo Emilijo Stojmenovo Duh in jo pozval k okrepitvi mobilnega signala v bližini šol, saj da je danes »kakovostni izobraževalni proces odvisen tudi od mobilne tehnologije«. Na Kogu naj bi oddajnik prav tako postavili v cerkvenem zvoniku, a po županovih besedah »ne pridejo skupaj z župnijskim svetom«. Izven okvirja univerzalne storitve Rešitev je v nadgradnji omrežja, vendar tudi ta ni sama po sebi umevna, kot je opozorila ministrica. »Odpravljanje digitalne izključenosti je eno izmed temeljnih poslanstev Ministrstva za digitalno preobrazbo (MDP), pri čemer pa je treba izpostaviti posebno vlogo univerzalne storitve na področju elektronskih komunikacij, torej najmanjšega nabora storitev določene kakovosti, ki je dostopen vsem končnim uporabnikom v državi po sprejemljivi ceni ne glede na njihovo geografsko lego. V skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah ima vsak končni uporabnik pravico do priključitve na javno komunikacijsko omrežje na fiksni lokaciji, ki mu zagotavlja tako dostop do govorne komunikacijske storitve kot tudi do ustreznega širokopasovnega dostopa do interneta s prenosno hitrostjo. Če uporabniku takšne storitve ne zagotovi nobeden izmed ponudnikov na tržni osnovi, mu jo mora ne glede na geografsko lokacijo zagotoviti družba Telekom Slovenije, ki je trenutno imenovani izvajalec univerzalne storitve,« je pojasnila in obenem dodala, da lokaciji na Kogu in v Podgorcih ne sodita v okvir univerzalne storitve. Lokalna skupnost pa si je kljub temu pri Telekomu izborila nadgradnjo mobilnega omrežja, ki pa jo bo operater, kot rečeno, za zdaj izvedel le v Podgorcih. Senka Dreu Foto: CG Ptuj • V bolnišnici nadgradili aparat za magnetno resonanco S posodobljenim aparatom nove preiskave Čeprav je aparat za magnetno resonanco, ki ga uporabljajo v ptujski bolnišnici, star 18 let, je izjemno kakovosten in po nadgradnji deluje odlično. Z nadgradnjo in posodobitvijo so tako omogočili uvedbo novega sistema trenutno najnaprednejše tehnologije. Samo letos naj bi z njim opravili okrog 8.500 slikanj. Aparat za magnetno resonanco, ki ga uporabljajo na radiološkem oddelku Splošne bolnišnice (SB) dr. Jožeta Potrča Ptuj, je letnice 2006. Po devetih letih uporabe na onkološkem oddelku UKC Ljubljana so ga prestavili na Ptuj. Od leta 2017 je bilo z njim opravljenih več deset tisoč slikanj. Služil je zelo dobro, a je bil potreben nadgradnje. Lotili so se je letos. Gre za največjo letošnjo naložbo, vredno več kot 1,3 milijona evrov. Nadgradnja je bila zelo zahtevna, omogoča pa popolnoma nov sistem dela z najsodobnejšo tehnologijo. Glavni radiološki inženir v SB Ptuj Mitja Vilčnik je pojasnil, da je bila ta investicija potrebna predvsem zaradi starosti obstoječega aparata, kar je večkrat povzročilo okvaro sistema. »To pomeni, da smo bili v nekaterih primerih primorani odpovedati planirane preiskave. Zaradi dotrajanosti in starosti aparata pa nekaterih preiskav sploh nismo opravljali, ker jih sistem enostavno ni omogočal. Dejstvo je, da smo tako zelo težko sledili okolici z naprednejšo tehnologijo. Nadgradnja pa pomeni bistvene izboljšave. Sedaj imamo v ptujski bolnišnici najboljšo tehnologijo na tržišču, tako da lahko govorimo o popolnoma novem sistemu. To je res velika pridobitev za bolnišnico in vse paciente v Sloveniji,« je o pomenu nadgradnje aparata povedal Vilčnik. Na Ptuj namreč prihaja veliko Nadgradnja je bila izvedena zelo hitro zaradi specifik samega aparata, kar je izjemno pomembno, saj so v zelo kratkem času lahko nadaljevali izvajanje preiskav. Seveda to pomeni posledično tudi manjši finančni izpad za bolnišnico. Za letos načrtujejo, da pacientov iz vseh koncev države, razlog za to pa so predvsem kratke čakalne dobe in dejstvo, da opravljajo nekatere preiskave, ki jih marsikje drugje ne izvajajo. »Glavna prednost nadgradnje aparata za magnetno resonanco je v novi funkciji, ki temelji na zamenjavi vseh vitalnih podsistemov. Ti zdaj omogočajo hiter zajem zelo kakovostnih MR-slik, kar pomeni, da lahko opravimo več preiskav v enakem časovnem obsegu in z zelo veliko kakovostjo. Nov sistem nam omogoča slikovna zaporedja, ki so pacientu in osebju prijaznejša. Omogoča lažje in hitrejše načrtovanje in izvajanje protokolov,« še prednosti, ki jih prinaša nova pridobitev, našteva Vilčnik. bodo opravili skupno okrog 8.500 diagnostičnih slikanj z magnetno resonanco. Dženana Kmetec Nadgradnja aparata za magnetno resonanco je največja investicija v ptujski bolnišnici v letu 2024. Foto: CG 6 Štajerski Gospodarstvo petek • 13. septembra 2024 Ptuj • Manager klub organiziral pogovor z gospodarstveniki Gostili lastnike in direktorje podjetij Manager klub Ptuj je priredil pogovorni večer Marketinški klicaj!, na katerem je med drugim gostil lastnika podjetja Mark Metal, ptujsko podjetnico, ki se ukvarja z umetniškimi izdelki, direktorja ptujskega podjetja, kije med drugim zastopnik žarov znamke Weber za Slovenijo, ter direktorico uspešnega družinskega podjetja s prekmurskega konca. „V EU ni avtomobila, ki ne bi imel vgrajenega vsaj enega našega izdelka," je v pogovoru z voditeljem poudaril Rudolf Mark, predstavnik tretje generacije lastnikov podjetja Mark. Leta 1920 je podjetje ustanovil njegov stari oče, izdelovali so zakovice za obutveno industrijo. Zaradi selitve obutvene industrije na Vzhod so se bili primorani prestrukturirati, danes glavnino dela opravijo za avtomobilsko industrijo. Podjetje, kot ga poznamo, je zgradil Rudolf Mark, ki je še vedno na direktorskih mestih. Nasledila ga bo hči Christina Rami Mark, ki je aktivno vključena v vodenje družbe. Oba, Rudolf in Christina, sta gostovala na Ptuju ter predstavila politiko vodenja podjetja, ki posluje v mednarodnem merilu. Eno od podjetij imajo na Ptuju (Mark Metal), eno pa celo na Kitajskem, kjer se politika in način dela zelo razlikujeta od evropskih norm. „Imajo 72-urni delovnik, česar si v Evropi ni moč predstavljati. Velika ovira je bilo sporazumevanje zaradi jezika, sicer pa so na Kitaj- skem z vsem zelo hitri. Hitrost postopkov je neverjetna. Tam delavci delajo izključno za preživetje, zaradi 12-urnih delovnikov nimajo niti časa trošiti, v glavnem se prehranjujejo s hitro hrano. Kljub temu so srečni, vendar pa mlajša generacija ne želi živeti na enak način in toliko delati kot njihovi starši," je povedal Rudolf Mark. Njegova hči Christina je poudarila, da imajo v svojih podjetjih najboljše sodelavce in najboljše znanje, v podjetju na Ptuju zaposlujejo 140 sodelavcev. „Delamo kot ekipa, kot delo- dajalec čutimo obveznost do sodelavcev in njihovih družin. Podjetje gradimo za več generacij. Ponosna sem na naše sodelavce, z vsemi se osebno spoznam, to se mi zdi zelo pomembno," je povedala Christina Rami Mark. Stropnikovi prodajajo nože in žare Ptujčan Matic Stropnik je direktor in solastnik dobro stoječega ptujskega podjetja Rosler, ki ga je pred 30 leti ustanovil njegov oče Edi. Prodajali so različne izdelke za gospodinjstvo, danes so zastopnik in prodajalec za znamke Victorinox iz Švice (noži, ročna prtljaga), Wusthof Sollingen (kuhinjski noži) in ameriški Weber (žari). Matic je po izobrazbi ekonomist, v podjetju se je zaposlil leta 2005 in se preizkusil na skoraj vseh delovnih mestih. Kot direktor je na dogodku Manager kluba povedal, da je zelo pomemben osebni stik tako med sodelavci kot s kupci. Izdelki blagovnih znamk, ki jih Stropnikovi zastopajo in prodajajo, so znani po kakovosti. Matic je v podjetju skrbnik blagovne znamke Weber, ki je pred leti z žari dobesedno ob-norela slovensko tržišče. Zanimiva je tudi zgodba, kako je nastal prvi kotlasti (pokriti) žar. Njegov izumitelj George Stephen ga je ustvaril iz rečne boje. Tina Lah ustvarja okraske in dekoracije Na dogodku Marketinški klicaj se je predstavila mlada umetnica-podjetni-ca Tina Lah, ki se z likovno umestnostjo ukvarja od otroštva. Pred leti je njena ljubezen do umetnosti prerasla v posel. Iz- deluje okraske in dekoracije, ki jih prodaja individualnim strankam in večjim kupcem, med katerimi je tudi BTC. Sodeluje tudi z dekoraterji. Nova znanstva je spletla, ko je bila vključena v projekta Poni in Ženske v podjetjih. V domačem okolju, med Ptu-jčani, ima občutek, da je njeno delo dobro sprejeto. Prekmurski Varis izdeluje gotove kopalnice Gostja ptujskega Manager kluba je bila tudi solastnica in direktorica pomurskega podjetja Varis, ki proizvaja gotove kopalnice. Po poklicu je ekonomistka in ni imela namena delati v družinskem podjetju. Zaposlena je bila kot revizorka, nato se je leta 2014 na očetovo prigovarjanje v podjetju zaposlila, 2015 je prevzela vodenje. Kar nekaj časa je potrebovala, da je stopila iz očetove sence, saj je bil Sabinin oče dobesedno sinonim podjetja. Pogumno je stopila v čevlje direktorja in odličen rezultat s sodelavci ustvarila že prvo leto po prevzemu funkcije. V luči dobrega poslovanja so postajali prepoznavni in za podjetniške dosežke nagrajeni. V podjetju Varis imajo interna izobraževanja in usposabljanja, večjih težav s kadri nimajo, fluktuacija delovne sile je minimalna. Med zaposlenimi so poizvedovali, katere vrednote jim največ pomenijo na delovnem mestu in zanimivo - denar ni bil na prvem mestu. „Odnosi, vzor, vlaganja in izobraževanje ter dobro počutje na delovnem mestu so delavci v anketi izpostavili kot najpomembnejše. Plača je bila nekje na sredini," je dejala Sobočanova. Mojca Zemljarič i ^ ^ rO rr Podjetniki so na dogodku predstavili zgodovino svojih podjetij, izzive, s katerimi so se srečevali, in uspehe, ki so jih dosegli. hoto: Cü Podravje • Najuspešnejše živilsko podjetje ponuja stabilnost ter priložnosti za razvoj V Perutnini Ptuj stavijo na prihodnost svojih zaposlenih Letos je podjetje Perutnina Ptuj ponovno dokazalo svojo zavezanost k zagotavljanju kakovostnih delovnih pogojev in rasti zaposlenih. Z ambicioznimi investicijami v avtomatizacijo, okoljske projekte in optimizacijo proizvodnje ustvarja nove priložnosti za iskalce zaposlitve. S svojo bogato 119-letno tradicijo in podporo strateškega lastnika MHP, največjega evropskega perutninarja, Perutnina Ptuj nenehno vlaga v prihodnost. Od leta 2019 do 2023 so vložili neverjetnih 160 milijonov evrov v razvoj, kar omogoča večjo produktivnost in konkurenčnost. Samo v letu 2023 je bilo investiranih 53 milijonov evrov, kar je ustvarilo nove priložnosti za zaposlene na vseh ravneh proizvodne verige. Ta rast in vlaganja zagotavljajo stabilnost ter razvoj tako podjetja kot tudi zaposlenih. Dobro počutje zaposlenih na prvem mestu Perutnina Ptuj je eno izmed redkih podjetij v živilski industriji, ki tako celovito skrbi za zdravje in dobro počutje zaposlenih. Projekt »Workplace Improvement« je del dolgoročne strategije, ki vključuje promocijo zdravja z masažnimi stoli na delovnih mestih, subvencionirana letovanja, dostop do ugodnih športnih aktivnosti ter kolektivno nezgodno zavarovanje. Zdravje in motivacija sta ključna dejavnika uspeha podjetja, zato so te pobude zasnovane tako, da izboljšajo kakovost življenja zaposlenih tako na delovnem mestu kot tudi izven njega. 1 ]IV • I V • I v • Višanje plač in nadpovprečni regres Perutnina Ptuj je v letu 2024 storila še en pomemben korak pri izboljšanju pogojev dela z dvigom plač za skupno 10 %. Januarja so plače dvignili za 5 %, junija pa za dodatnih 5 %. Poleg tega so izplačali enega najvišjih regresov v panogi - 1.950 evrov, kar dodatno potrjuje njihovo zavezanost k pravičnemu nagrajevanju zaposlenih. Vsi zaposleni prejemajo bruto plačo, ki je nad Postanite del zgodbe o uspehu! Če želite postati del uspešnega podjetja, ki vlaga v svoje zaposlene, dviguje plače, skrbi za zdravje in trajnost ter nenehno raste, se pridružite ekipi Perutnine Ptuj. Obiščite spletno stran https://perutninaptujgroup.com/kariera za več informacij o prostih delovnih mestih ali pišite na helena.helbl@perutnina.eu. Pridružite se podjetju, ki stavi na vaše dobro počutje in rast ter postanite del prihodnosti Perutnine Ptuj! zakonsko določeno minimalno plačo, poleg tega pa še dodatke za delovno dobo, nadure in drugo. Z uvedbo nove sistemizacije delovnih mest so v Perutnini Ptuj ustvarili jasnejšo sliko kariernih poti, kar zaposlenim omogoča boljše možnosti za napredovanje. Trajnostno naravnano podjetje z nagradami v panogi Podjetje je predano trajnostnemu razvoju in zmanjševanju okoljskega vpliva. V zadnjih letih so močno vlagali v okoljske projekte, med drugim tudi v obnovljive I" I; rt p 1 vire energije. Njihova prizadevanja so bila nagrajena z vrsto priznanj, med drugim za najuspešnejše živilsko podjetje v Sloveniji in najboljše živilsko podjetje med srednjimi in velikimi podjetji na natečaju Odlično živilsko podjetje 2024. Njihova blagovna znamka POLI, ki letos praznuje 50 let, je bila razglašena za blagovno znamko leta 2024 na Slovenskem oglaševalskem festivalu. T.Z. Sr 4 X LTi I TI . - r-v S sr , I s? * » ; A. _ . 1 n -1 » ■Z^mHF J Perutnina Ptuj, vodilno živilsko podjetje v Sloveniji in širši regiji, ne stavi le na svojo tradicijo, temveč tudi na prihodnost svojih zaposlenih. Foto: CG petek • 13. septembra 2024 Kmetijstvo Štajerski 7 Videm • Kmetija Sitar iz Lancove vasi Poslovili so se od krav molznic Kmetija Sitar iz Lancove vasi ne sodi med največje kmetije na Dravskem polju, s 30 ha obdelovalnih površin in 50 glavami goveda pa zagotovo ni med manjšimi. Pred kratkim so na kmetiji sprejeli pomembno odločitev in se po več desetletjih poslovili od krav molznic. Sitarjevi sredi Lancove vasi, utesnjeni med sosednje hiše, kme-tujejo že več generacij. Ukvarjajo se s pridelavo poljščin, v kolobarju pridelujejo koruzo, ječmen, pšenico in buče, do nedavnega pa so oddajali tudi mleko. »Mama, ki je opravljala molžo, se bo upokojila, zato smo sprejeli odločitev, da se poslovimo od krav molznic, saj sva s partnerko še vedno v službi, obenem pa si vsi želimo možnosti, da nismo časovno vezani na opravila v hlevu. Po domače povedano, želeli smo si, da smo bolj fraj, da lahko nekam gremo,« je pojasnil Matjaž Sitar. V hlev naselili goveje pitance A to ne pomeni, da je hlev od julija prazen. »Odločil sem se za rejo govejih pitancev in registriral dopolnilno dejavnost razseka ter predelave mesa,« je dodal Sitar. S tem V četrt stoletja število molznic upadlo za tretjino Število krav molznic v zadnjih letih vztrajno pada. Na prelomu tisočletja so slovenski kmetje v hlevih redili 140.000 krav molznic, lani le še 94.700. Upada tudi število bikov, starosti med enim in dvema letoma. Še pred petimi leti so kmetje pitali več kot 66.000 glav, lani 10.000 manj. bo skušal vsaj deloma nadomestiti izpad mesečnega prihodka, ki ga je do nedavnega zagotavljala oddaja mleka. »Sem izučen mesar. Prve izkušnje sem si pridobil še kot dijak, ko sem poleg nekega mesarja opravljal domače koline, nato pa sem znanje dopolnil s tečaji in izobraževanji.« Foto: osebni arhiv Foto: Mojca Vtič Sitarjevi so kmetijo preusmerili z krav molznic v rejo govejih pitancev, ob tem pa registrirali dopolnilo dejavnost razseka in predelave mesa. Kot omenjeno, v hlevu sedaj redi goveje pitance lisaste pasme, vmes pa se najde tudi kakšen angus. Govedina pasme angus je poznana po svoji marmoriranosti mesa, saj je maščoba enakomerno razpršena in s tem ustvarja zelo mehko meso, a kot pravi Sitar, na podeželju povpraševanja po tej Matjaž Sitar s sinom Tinetom vrsti govedine ni. »Na vasi ljudje v večini jedo kuhano govedino iz juhe ter zrezke v omaki. Po tem je tudi največ povpraševanja, zato vsak drugi mesec pripravim pakete domače govedine, ki vsebujejo od kosti do meč. Ob tem pa tudi zorim goveje meso, kar pomeni, da vsaj za štiri tedne sveži kare obesim v zorilnico na 90 % vlage pri eni stopinji Celzija. Gre za suho zorenje ne-začinjenega mesa, ki na trgu dosega ceno tudi do 60 evrov, meni ga uspe prodati le za pol nižjo ceno, kupci pa so v glavnem iz Maribora in okolice.« Cilj je ohraniti stalež goveda Domačo govedino prodaja po osem evrov in pravi, da si s tem ravno pokrije stroške - pitanja, prevoza in zakola v klavnici ter prevzema odpadkov. Na cene govedine v trgovskih centrih se ne ozira: »Imam svoj krog kupcev, o mesu v trgovinah pa imam glede na izkušnje tudi svoje mnenje.« Sicer pa na domačem dvorišču proda do sedem bikov letno, medtem ko preostale proda Kmetijski zadrugi Ptuj. »Z zadrugo naša kmetija že dolgo let sodeluje, saj smo imeli že prej v hlevu pitance, le da v manjšem obsegu. Prodaja je trenutno dobra, ne smem tarnati, saj dobimo nekje pet evrov po kilogramu mesa za bika, starega do 24 mesecev, še pred nekaj leti pa so bile cene zaradi razmer na trgu resnično katastrofalne.« Živino krmi s silažo, velik del v krmnem obroku pa predstavlja suha mrva. Pri veliko slovenskih kmetijah je vmesni korak do zaprtja hlevov ravno vhlevitev govejih pitancev. Sitar si želi, da bi bila njegova zgodba drugačna. »Cilj je ohraniti stalež goveda, povečati ga namreč ne moremo zaradi prostorske utesnjenosti, se dodatno posvetiti raz-seku, prodaji in predelavi. Prostore za to imam urejene, za zdaj me omejuje le čas.« Mojca Vtič Slovenija, Podravje • Slab odziv na šestmilijonski razpis za sadjarje Prijavila se je le kmetija iz Ormoža Kmetijsko ministrstvo je maja letos razpisalo šest milijonov evrov za naložbe v ureditev trajnih nasadov, med drugim bi lahko kmetje in kmetijska podjetja zaprosili za sredstva za nakup namakalnih sistemov, protitočnih mrež... Prejeli so le eno vlogo, in sicer kmetije iz občine Ormož za 42.000 evrov. »Gre za naložbo v postavitev nasada jablan z mrežo proti toči in nakup večnamenske samovozne ploščadi,« so povedali na ministrstvu. Glede na vremensko nepredvidljivost in neurja s točo bi pričakovali večji odziv na razpis, kajti v predelih, kjer se toča pojavlja pogosteje, si pridelave sadja brez uporabe protitočne mreže ne predstavljamo. Od približno 4.450 ha intenzivnih sadovnjakov jih je s proti-točnimi mrežami pokritih le tretjina oz. nekje 1.360 ha. Razlog, da so intenzivni nasadi brez protitočne zaščite, so običajno visoki izdatki, saj gre za drago infrastrukturo, za katero pa so vsaj kmetijski strokovnjaki prepričani, da se v nekaj letih povrne, predvsem na račun manjše škode. Zakaj torej tako skromen odziv na razpis? »Razloge v tem trenutku težko natančno opredelimo. Verjetno gre za dejstvo, da so v tem programskem obdobju stopnje javne podpore nekoliko nižje kot v predhodnem obdobju PRP 2014-2020,« ugibajo na kmetijskem ministrstvu. Pojasnili so, da lahko vlagatelji zaprosijo le za sofinanciranje 30 % upravičenih stroškov naložbe, mladi kmetje in kmetje na gorskih območjih za dodatnih 10 %. V enem tednu dva razpisa Drugi razlog pa bi lahko bil za kmetovalce ugodnejši razpis, ki je bil objavljen le nekaj dni kasneje, dodajo na kmetijskem ministrstvu. Razpisali so 15 milijonov evrov, ob tem pa je bila tudi stopnja podpore višja, in sicer je znašala 50 % upravičenih stroškov naložbe, ki se lahko poveča za 10 % za naložbe na območju omejenih dejavnikov ter za 15 % za naložbe mladih kmetov. »Ali je stopnja sofinanciranja ključni dejavnik za oddajo vloge na javnih razpisih, bomo vedeli, ko se razpis zaključi,« so še dejali. Razpis se je zaključil in odziv je bil spod-budnejši, čeprav daleč od predvi- denega obsega denarja. Oddanih je bilo 31 vlog v skupni višini 2,4 milijona evrov. Od tega je za 1,57 milijona evrov zaprosilo 26 kmetij ter za 814.000 evrov pet podjetij. Torej sadjarji so kljub načeloma večjemu sofinancerskemu deležu zaprosili za vsega 16 % razpoložljivega denarja. Specialist za sadjarstvo z mariborskega kmetijskega zavoda Andrej Soršak kot osrednji razlog za tako nizek delež zaprošenih sredstev navaja krizo sadjarstva. »V sadjarstvu so obnove in vsa investicijska vlaganja izjemno draga, na drugi strani pa odkupne cene, ki se ne prilagajajo vse višjim stroškom pridelave.« Dodal je še, da so bili tudi pogoji razpisa takšni, ki so izključili nekatere sadjarje. »Nekateri so želeli zgolj povečati obseg protitočnih mrež ali zgraditi le pro-titočne mreže, česar pa ta razpis ni omogočal.« Ministrstvo je torej pripravilo razpisa, ki ne nagovarjata (vseh) dejanskih potreb sadjarjev, ob tem pa sta si bila na prvi pogled podobna. Zakaj dva razpisa za enako področje? Na kmetijskem ministrstvu so pojasnili, da razpisa želita doseči različne cilje, prvi zasleduje povečanje konkurenčnosti, tudi z večjim poudarkom na raziskavah, tehnologiji in digitalizaciji varnosti, nabavi strojne opreme, medtem ko drugi daje v ospredje prilagajanje podnebnim spremembam, zato je bil tudi en od obveznih pogojev, da je trajni nasad v celoti zasajen z odpornimi sortami. Mojca Vtič Foto: Pixabay V zadnjem desetletju sadje pridelujemo na okrog 10.000 hektarjih, kar je 2 % kmetijske zemlje v rabi. V intenzivnih sadovnjakih prevladujejo nasadi jablan (2.038 ha), vendar se njihov delež iz leta v letu zmanjšuje, prav tako tudi delež površin hrušk, breskev in nektarin. Povečuje se zastopanost lupinarjev (oreh), jagodičja (jagode, ameriške borovnice), koščičarjev (češnje, marelice, slive, češplje) in sredozemskih vrst sadja (kaki). ZAV-SAVA.SI Poskrbite za varnost svojih otrok in za vsak slučaj sklenite najbolj priročno nezgodno zavarovanje. NIKOLI SAMI SAVA ZAVAROVALNICA 8 Štajerski V središču petek • 13. septembra 2024 Podravje • Zmešnjava voznih redov in ukinjanje avtobusnih postajališč Dijaki v Doleni čakali na avtobus, ki ga ni bilo Nove vozne linije razburjajo po vsej Sloveniji, tudi prebivalce krajevne skupnosti Dolena, ki sodi v občino Videm, in krajane Kočic - občane Žetal na vzhodni strani občine. Ukinjeno je bilo postajališče Dolena Domine, s tem pa tudi povezava do postajališča Dolena Avguštin ob glavni cesti Jurovci-Majšperk, od koder avtobus odpelje proti Ptuju, žal tudi ta z okrnjenim voznim redom. »S spremembami so bili dijaki soočeni prvi šolski dan, ko so zaman čakali na avtobusni prevoz ob 6.10. Ironija pa je še večja, ko ugotovimo, da imajo nekateri dijaki kupljene in še veljavne letne vozovnice za javni prevoz,« sporočajo iz KS Dolena, kjer zagotavljajo, da o spremembah niso bili obveščeni. Stanje na področju javnega potniškega prometa je bilo slabo in prenova je bila nujna. Država je pripravila največjo reformo sistema javnih prevozov v zgodovini Slovenije, določila enotnega upravljavca - to je Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP), ki je objavila razpis in podelila nove koncesije. »V razpisu so bili pripravljeni okvirni vozni redi, ki so določili pogostost odhodov avtobusov v časovnih oknih. Po izboru in sklenitvi pogodb z izbranimi kon-cesionarji so bili izdelani podrobni vozni redi. Konce-sionarje smo tudi pozvali, naj upoštevajo urnike vseh šol, kjer izvajajo prevoze in prilagodijo odhode,« so pojasnili v DUJPP. A ko so novi vozni redi zaživeli v praksi, je prišlo ponekod do »popolne zmešnjave«, kot se je izrazil predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Roman Žveglič, ki je opozoril na neurejenost prevozov na podeželju. »Zaradi sprememb morajo učenci na prevoz čakati tudi uro več kot običajno ali pa morajo ponje prihajati starši,« je poudaril. Ukinili postajališče, ki je bilo od nekdaj Presenečeni, da avtobusa enostavno ni bilo, so bili tudi v Doleni, na postaji Domine, ki je približno pet kilometrov oddaljena od postaje Dolena Avguštin (ob glavni eesti Majšperk-Jurovci), s tem da tudi na postaji Dolena Avguštin avtobus, ki pelje proti Ptuju, ustavi le ob petih in nato ob sedmih. Bodisi prehitro bodisi prepozno glede na potrebe dijakov. Drugi september se tako za mnoge ni začel po načrtih. »Avtobus ob 6.10 z avtobusnega postajališča Dolena Domine je bil od nekdaj. In kot običajno je sin odšel na postajo, vendar avtobusa ni bilo. Po spoznanju, da Nove vozne linije so tudi v občinah Spodnjega Podravja, zlasti v haloških, povzročile nemalo razburjenja občanov, saj so ponekod ostali brez postajališč, drugod s precej okrnjenim voznim redom. avtobusa ne bo, je sina na Ptuj odpeljala babica, sedaj prevoze rešujemo s pomočjo sokrajanov. Žalostno je, da nas, ko smo kupovali vozovnieo, kupili smo eeloletno, ni nihče obvestil, da avtobusa s tega postajališča ni,« je dejala Marjeta Domine. S postajališča Dolena Domine je avtobus v preteklih letih odpeljal sicer le zjutraj ob 6.10 in se popoldan vrnil s Ptuja. »Ta par voženj je bil za nas dovolj, ne le za dijake, temveč Promocijsko sporočilo Jesenski nakupi v Qcentru Ptuj V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, Qcentru v Puhovi, so pripravljeni na pisano jesen. Zavijte v njihove nakupovalne ulice in izberite kaj za svojo dušo in dobro počutje. V prodajalni Bags&More/Office&More so pripravili posebno ponudbo za dame, ki prisegate na eleganco - odkrijte jo s torbicami in nahrbtniki Valentino in L.Credi, v septembru ugodneje do 50 %! Valentino by Mario Valentino slovi po prefinjeni eleganci in odličnih materialih, ki združujejo italijansko obrtniško tradicijo s trendi. Torbice so prava izbira za vse, ki si želijo nekaj posebnega in unikatnega. Nemški L.Credi ponuja torbice in nahrbtnike, ki se ponašajo z dovršenimi detajli, uporabnostjo in brezčasnim dizajnom. Izdelki so idealni za vsakodnevno uporabo. Cene vseh torbic in modnih nahrbtnikov Valentino by Mario Valentino in L.Credi so v Bags&More I Office&More znižane od 20 % do 50 %! Izkoristite priložnost in dopolnite svojo garderobo s čudovitimi kosi, ki vas bodo navduševali še dolgo. Zasijte z novim stilom! Akcija velja od 1.9. do 30.9. 2024 ob nakupu nad 20 €. Pripravite pa se tudi na naslednje potovanje s kakovostnimi kovčki, zdaj 25 % ceneje! Ne glede na to, ali načrtujete oddih na sanjski plaži, raziskujete svetovne prestolnice ali se odpravljate na poslovno potovanje, vam kovčki priznanih znamk Travel&-More, Roncato in Eastpak zagotavljajo zanesljivost, vzdržljivost in sodoben dizajn. Ves september lahko v prodajalni Bags&More / Office&More izkoristite izvrstno ugodnost: cene velikih kovčkov so znižane za 25 %! Velja za znamke Travel&More, Roncato in Eastpak. Popolna priložnost, da posodobite svojo potovalno opremo, prihranite in potujete brez skrbi. Akcija velja od 2. 9. do 30. 9. 2024 ob nakupu nad 30€. Zavijte pa tudi v prodajalno Vitapur, kjer je ponovno na voljo Vitapurjeva najbolj priljubljena ponudba -1 + 1 GRATIS! Izberite svojo kombinacijo vzglavnikov, odej in posteljnine. To pa še ni vse! Preverite posebno ponudbo za člane Vitapur Kluba - posoda, pekači in kuhinjski aparati Rosmarino: do - 50 %, izdelki za čiščenje in dodatki: do - 40 % ter potovalni kovčki Scandinavia: - 50 % popust za člane Kluba. Zagotovite si kakovostne izdelke za dom po odličnih cenah! Akcija traja od 3. 9. do 2.10.2024. Vitapurjevo najbolje prodajano ležišče pa je sedaj še boljše! Vitapur je lansiral novo ležišče Mem-oSilver Premium Plus 25! S kar 25 cm vrhunskega udobja in napredno 7-consko peno se ležišče prilagaja telesu kot še nikoli prej. Pena Duraflex z gelom učinkovito uravnava temperaturo in odvaja odvečno toploto, skupaj s spominsko peno ViscoCell pa zagotavlja svež in sproščujoč spanec skozi vso noč. Prebudite se polni energije, pripravljeni na novdan. Preverite ponudbo v poslovalnici Vitapur v Qcen-tru Ptuj in odkrijte, kako lahko izboljšate kakovost svojega spanca z ležiščem MemoSilver Premium Plus 25! Čarobno lepojesen vam želi Ocenter Ptuj. tudi za starejše, ki so morali na Ptuj do zdravnika ali po drugih opravkih.« Arriva krivi državno družbo Obrnili smo se tudi na družbo Arriva, ki je izvajalec medkrajevnega avtobusnega prometa na območju Podravja. »Standarde ter vozne rede javnega potniškega prometa določa naročnik Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP). Družba Arriva je le eden od izvajalcev medkrajevnih prevozov in jih izvaja v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo z DUJPP, ki velja od 1. julija 2024, in v skladu z dogovorjenimi oz. določenimi voznimi redi in linijami. Linija, ki bi vključevala tudi postajališči Dolena Božičko in Dolena Dominc, v razpisu ni bila predvidena,« so odgovorili. Ali drži, da avtobusni postajališči nista bili vključeni v pogodbo, ne moremo ovreči ali potrditi, saj pogodbe nismo prejeli v vpogled. DUJPP: »Opuščanje linij bo kaznovano s 1.000 evri« Zaradi prelaganja odgovornosti na DUJPP pa so v državni družbi že pred časom pripravili obsežen odgovor in dejali: »V nekaterih primerih je res šlo za nedoslednosti v samih voznih redih, v številnih primerih pa se je izkazalo, da so koncesionarji preprosto opustili izvedbo prevozov, kar je seveda kršitev koncesijske pogodbe.« Zavezali so se, da bo družba nadaljevala izvajanje nadzora na terenu, in če bo treba, bodo angažirali inšpektorje, neizvajanje koncesi-onarjev pa kaznovali s 1.000 evrov kazni za neizvede-no vožnjo. »Tudi v nadaljevanju bo potekalo usklajevanje s terenom in z lokalnimi deležniki, tudi šolami, predvsem pa ne bomo dopustili, da bodo posamezni akterji zaradi osebnih parcialnih in tudi ekonomskih interesov izvajali pritiske na plečih uporabnikov javnega potniškega prometa. Javni potniški promet je Foto: Gogle map »Žalostno je, da nas, ko smo kupovali avtobusno vozovnico, kupili smo celoletno, ni nihče obvestil, da avtobusa s postajališča Dolena Dominc ni,« pravi Marjeta Dominc. Kupili celoletno vozovnico, ker jih ni nihče obvestil V KS Dolena pravijo, da je najhuje prizadeta srednješolska populacija. »Prevoza v šolo na Ptuj ali do povezave za šolo v Maribor nimajo. Ostane le možnost prevoza s starši ali z drugimi družinskimi ali vaškimi usklajevanji. Sledi jim populacija starostnikov, ki so brez avtomobilov. Delavci pa so zaradi razpršenih delovnih mest ali izmenske službe iz naših ruralnih krajev v industrijske cone okolice Ptuja tako ali tako vezani na osebni prevoz.« Ključno v primeru ukinitve postajališča Dolena Dominc pa je, da še ni vse izgubljeno. »Skupaj z naročnikom si ponovno prizadevamo uvesti linijo, ki bi v integriran javni potniški promet vključila tudi postajališči Dolena Božičko in Dolena Dominc. Potnikom se za nevšečnosti opravičujemo in jih vljudno prosimo za nekaj potrpežljivosti,« sporočajo iz družbe Arriva. Foto: CG petek • 13. septembra 2024 V središču Štajerski 9 Foto: UM FGPA Linij se ni odvzelo, ponudbe je za petino več Da avtobusov ni, da so prepolni, da so poti daljše, so opozarjali potniki v zadnjih 10 dneh. Stanje, kije presenetilo mnoge, tudi prometnega strokovnjaka Marjana Lepa iz mariborske fakultete za prometno inženirstvo, kije sodeloval pri pripravi novih koncesij in voznih redov: »Uporabniki ne bi smeli občutiti spremembe v taki meri, kot je slišati. Z novimi koncesijami nismo nič ukinjali, ampak dejansko dodajali približno 20 odstotkov ponudbe, kar na državni ravni pomeni približno 10 milijonov dodatnih kilometrov avtobusnih prevozov. Opažamo pa, da izvajalca varčujeta s kilometri in avtobusi, čeprav po pogodbi ne bi smela. Verjamem, da se bodo anomalije odpravile, res pa je, da kjer je medijski pritisk večji, se težave rešijo hitreje.« Foto: Primož Lavre Ko so novi vozni redi zaživeli v praksi, je prišlo ponekod do popolne zmešnjave. namenjen ljudem, kjer ne sme biti prvi in glavni cilj dobiček podjetij.« V drugih občinah težava šolski prevozi V Majšperku težav z novimi voznimi redi medkrajevnega avtobusnega prometa ne zaznavajo, prav tako ne v Cirku-lanah. Županja Antonija Žumbar je dejala le, da so si prizadevali za vzpostavitev no- vega postajališča in spremembe voznega reda, vendar pri tem niso bili uslišani. V Žetalah se zavzemajo za omenjeno linijo Dolena Dominc-Ptuj, za ukinitev slednje so izvedeli septembra, ko so jih o dogodku obvestili starši dijakov. »Rešujemo tudi vključitev ene izmed postaj na redni liniji Žetale-Ptuj, ki je bila od vekomaj, vendar pa bojda ni bila v evidenci postaj,« je dodal župan Anton Butolen. Večje težave pa imajo občine na področju šolskih prevozov. Na primer družba Arriva se na razpis oz. izvajanje linije Ko-čice-Peklača v Žetalah sploh ni prijavila, tako šolske prevoze rešujejo z domačim prevoznikom, podjetjem Krodo. S šolskimi voznimi redi se še vedno ukvarjajo tudi v Podlehniku. »Imeli smo nešteto sestankov, na katerih smo uskladili vozne rede, sedaj pa nam jih ne želijo potrditi,« je dejal župan Sebastian Toplak. Tako osnovnošolci na liniji OŠ Podlehnik- Dolena (51) na končno postajo prispejo šele malo pred pol peto popoldan. V Vidmu pozdravljajo novo avtobusno linijo Videm-Maribor, vendar pa ugotavljajo, da linije med seboj niso časovno usklajene. »Želeli bi si, da bi se pridružili otroci iz Leskovca, trenutno pa zamudijo ali čakajo,« je povedal prvi mož občine Brane Kolednik, ki se je obregnil tudi ob vse višje stroške šolskih prevozov: »Raje bi denar porabili za učne programe in varne šolske poti. Zaradi vse višjih cen šolskih prevozov pa bomo občine prisiljene delati le za šolski sistem. Ne vem, kako dolgo si jih bomo lahko še privoščili.« Dodal je še, da ne razume, kako lahko letna vozovnica za dijaka stane nekje 200 evrov, medtem pa strošek na vozača osnovnošolca 2.000 evrov. Šolski prevozi so naslednja tema, ki se je bo država morala lotiti, saj ponudnikov na tem področju skorajda ni. Mali prevozniki so namreč med pandemijo v večini ugasnili, cene pa so eksplodirale. Mojca Vtič Slovenija • Z evropsko kartico do ugodnosti za invalide Popusti pri vstopninah in nakupih EU kartica ugodnosti za invalide je namenjena komercialnim popustom, ki jih različni ponudniki ponujajo invalidom v Sloveniji in v še sedmih državah članicah EU, ki so sodelovale v pilotnem projektu. Zanimivo je, da se jim v sedmih letih od zaključka projekta še ni pridružila nobena druga EU-država, kar pa se bo, kot kaže, vendarle spremenilo. Evropski parlament je namreč v začetku letošnjega leta sprejel direktivo, ki zavezuje vse članice, da omogočijo enake ugodnosti vsem invalidom v Evropi. Po implementaciji te direktive bosta tako invalidska kartica EU kot evropska parkirna kartica za invalide veljavni ne le v Sloveniji, Belgiji, Cipru, Estoniji, Finski, Italiji, Malti in Romuniji, državah iz omenjenega pilotnega projekta, pač pa povsod v EU. Tako naj bi Evropa naredila pomemben korak k izboljšanju kakovosti življenja invalidov in omogočila njihovo lažjo vključitev v družbeno dogajanje. Nova pravila bodo znotraj EU olajšala tudi krajša potovanja in študijske izmenjave invalidov, da bodo povsod deležni enakih pogojev, kajti pogosto se srečujejo z ovirami, ker njihov status invalidnosti ni povsod priznan. Podravje: 98 ponudnikov Kakšne konkretne ugodnosti pa prinaša invalidska kartica? Namenjena je olajšanju dostopa invalidov do različnih kulturnih, športnih in turističnih aktivnosti, med ugodnostmi pa so popusti pri nakupu vstopnic za gledališča, koncerte, kino predstave, muzeje in galerije ter niž- je cene za nastanitve, športne aktivnosti, knjižnice in nakupe v trgovinah. Če se seveda v sistem ugodnosti ponudnik prijavi. V Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS), kjer vodijo seznam ponudnikov za Slovenijo, ugotavljajo, da je veliko invalidov, ki so upravičeni do evropske invalidske kartice, a zanjo sploh ne vedo ali pa ne poznajo dovolj njenih prednosti. Med ponudniki ugodnosti v Spodnjem Podravju so splošne knjižnice, in sicer vse enote Knjižnice Franca Ksavra Me-ška Ormož, Knjižnice Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Knjižnice Lenart, ni pa med njimi najti Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Popustov so invalidi deležni v bistriški dvorani za zimski trening in zunanje tribune stadiona ter mestnem kopališču, zanje bodo cenejše vstopnice za Mestni kino Ptuj, slušni aparati v ptujski prodajalni Audio BM ter knjige v prodajalnah Mladinske knjige na Ptuju in v Slovenski Bistrici. Med trgovci z živili pa se je ugodnostim z letošnjim aprilom kot doslej edini pridružil Lidl, tako da lahko tam invalidi 15. v mesecu nakupujejo deset odstotkov ceneje, torej tudi v Lidlovih prodajalnah S posebno evropsko kartico so invalidi za zdaj deležni raznih ugodnosti in popustov le v osmih državah. Kmalu naj bi jo uvedli za celotno EU, enaki pogoji pa naj bi veljali tudi za potovanja in študijske izmenjave invalidov. Foto: EDC na Ptuju, v Ormožu, Lenartu in Slovenski Bistrici. Sicer je na vseslovenskem seznamu, ki se stalno širi, že več kot 600 ponudnikov ugodnosti, v Podravju pa zaenkrat 98. Slovenski primer dobre prakse Upravičenci pridobijo kartico brezplačno na upravni enoti, vsaka država pa sama določi ugodnosti. Ker enotnega sistema za celotno Evropo zaenkrat še ni, si morajo invalidi na spletnih straneh določene države sami poiskati, katere ugodnosti lahko s kartico tam koristijo. »Projekt EU kartice ugodnosti za invalide je bil pilotni projekt, ki ga je razpisala Evropska komisija in h kateremu je med letoma 2016 in 2017, kot rečeno, pristopilo osem držav članic Evropske Unije. Od skupnih dva milijona evrov, kolikor je bilo na voljo sredstev za izvedbo projekta, je Slovenija prejela največ sredstev, in sicer nekaj več kot pol milijona evrov, saj ga je pripravila najbolj obširno in natančno. Zato je bil kot primer dobre prakse EU tudi prestavljen na 12. zasedanju konference držav pogodbenic Konvencije o pravicah invalidov v New Yorku, ki je potekalo konec leta 2022,« so ponosni na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), kjer so skupaj z NSIOS in Ministrstvom za javno upravo in njegovimi upravnimi enotami projekt tudi vodili. Senka Dreu 10 Štajerski Kultura petek • 13. septembra 2024 Knjigarnica KAKO JE GOSPODA FELIKSA DOLETELA SREČA V NESREČI Peter Svetina (1970) je pesnik, prozaist, prevajalec in literarni zgodovinar, ki izjemno zaznamuje literarni prostor za otroke in navdušuje ljubitelje dobrih knjig, kakor tudi literarne kritike. Kar potrjuje zraven drugih nagrad tudi trikratno prejetje nagrade večernica. Slednjo podeljujejo od leta 1997 in so jo za literarna dela, namenjena otrokom in mladini, ustanovili podjetje Franc in Franc, revija Otrok in knjiga s pokroviteljstvom časopisne hiše Večer. Podeljujejo jo na vsakoletnem simpoziju Oko besede, ki pravkar poteka v Murski Soboti. Peter Svetina je večernico prejel leta 2016 za knjigo Ropotarna, 2016 za Ko zorijo ježevci in leta 2018 za Molitvice s stopnic. Eden izmed dovršenih Svetinovih literarnih likov je gospod Feliks, nekoliko svojstven samski mladenič, navdušen kolesar, simpatičen posebnež, ki ljubi branje in premišljevanje, ki kot hrček zbira to in ono, predvsem pa izrezke iz časopisov. V Knjigarnici je že bila predstavljena njegova dogodivščina na kolesarskem tekmovanju iz knjige Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom (Miš, 2016).Ta je bila ponatisnjena in izdana še v Braillovi pisavi (2022). Gospoda Feliksa, tipa z velikanskimi očali, ki si ne beli glave z oblačili in najraje ždi v delavskem pajacu, prav tako mu ni mar frizura, le dolgo brado si tu in tam lepo počeše in splete kitke, je upodobila ilustratorka Ana Razpotnik Donati. V novem šolskem letu bo sreča dobrodošla tistim izpred šolskega katedra, pa tudi tistim za njim. Sreče si je želeti na vseh šolskih in drugih poteh, da ne govorim o tolikanj opevani vsakodnevni osebni sreči in o srečnem življenju nasploh. Toda kaj sploh je sreča? Kako poiskati srečo? Kakšen obraz ima sreča? Ali je možno biti srečen tudi tedaj, ko te zadene nesreča? Avtor o sreči pripoveduje tako blago in razveseljivo, spodbudno in motivacijsko ter s tem mlademu in odraslemu bralcu razgrinja obraze sreče. Najbolj razveseljiv pa je avtorjev smisel za humor in podajanje srčnih literarnih prostorov, ki tolažijo in razveselijo mladega bralca. Tu je začetek zgodbe: Gospod Feliks je bil srečen človek. Tako se je odločil. Edina reč, ki ga je zares žulila, je bil stol za mizo. Ni ga žulil stol. Žulilo ga je, da je zmeraj, prav zmeraj, ko je za mizo bral, časopis namočil v limonado. Stol je bil namreč prenizek. »Zdaj bi imel počasi tega dovolj.« To si je mislil, zložil časopis in odkorakal do svojega kolesa. To ni bilo tisto kolo, s katerim je nekoč tekmoval na tekmi. To je bilo Feliksovo kolo, ki ga je imel doma še iz šolskih časov. Kolo je bilo stara klemfa, ampak z njim se je dalo peljati ... Gospod Feliks se je odpravil po nov stol, toda bil je nekoliko zazrt v svoj svet in njegovo kolesarjenje je bilo, kakor bi bil sam na cesti. Tako je prišlo do nesreče . Če ne bi vrtoglavo zavrl, bi povozil nekdanjo sošolko. To zaviranje je gospoda Feliksa za tri tedne priklenilo na bolniško posteljo, a vse skupaj je prineslo trenutke sreče v Feliksovo življenje. Kakšna je bila ta sreča, preberite sami v knjigi Kako je gospoda Feliksa doletela sreča v nesreči (Miš, 2021), zagotovo boste srečni ob branju. Ravno prav sreče vam želim. Liljana Klemenčič Gorišnica • Folklorna skupina bi se rada pomladila Ljubezen do plesa, ljudske glasbe in običajev Folklorna skupina Gorišnica že več kot 20 let predstavlja enega od ključnih nosilcev kulturne dediščine. Njena vloga ni samo ohranjanje in poustvarjanje ljudske glasbe, plesa in običajev, ampak je tudi pomemben povezovalni člen v lokalni skupnosti. Po koroni je skupina skoraj nehala delovati, vendar so se na pobudo Sandre Sok in Klavdije Vozlič plesni pari ponovno zbrali in nadaljevali s plesno tradicijo. Zelo veseli so bili tudi treh novih parov. Gorišniški folkloristi obogatijo večino kulturnih prireditev v domačem kraju; na leto imajo povprečno deset nastopov. Letos so nastopili tudi v vseh enotah ptujskega doma upokojencev, torej v Muretincih, Kidričevem, Žabja-ku in Juršincih. Starostniki so jih sprejeli z velikim navdušenjem in hvaležnostjo, saj so jih folklorni plesalci ponesli v čas njihove mladosti. Folklorna skupina namreč s svojim delovanjem ohranja živo tradicijo, ki bi brez njihovega truda zlahka utonila v pozabo. Vsak plesni korak, glasbeni ton in narodna noša nosijo s seboj zgodovino in kulturo naroda. Pomembno je, da te vrednote ohranjamo ne le zaradi spoštovanja preteklosti, temveč tudi zato, da mlajšim generacijam omogočimo stik s koreninami. Odrasla folklorna skupina je bila ustanovljena leta 2002 in deluje kot ena izmed sekcij Kulturnega društva Gorišnica. Sandra Sok, predsednica folklorne sekcije, se je skupini pridružila pred 17 leti, k sodelovanju pa jo je povabil njen stric. »Pritegnilo me je druženje in ples, res sem bila navdušena. Dokaj hitro sem sicer ugotovila, da folklora ni tako enostavna, kot mogoče deluje na odru, vendar Foto: FS Gorišnica Folklorna skupina Gorišnica na Dominkovi domačiji sem hitro usvojila korake. Všeč mi je dinamika, pa tudi obujanje starih običajev.« Število plesnih parov se spreminja, trenutno jih je osem, od tega jih pet sodeluje že vse od ustanovitve. Plesalci so stari od 15 do 76 let, kar je velika starostna razlika, zaradi česar je priprava spletov še toliko bolj zahtevna. »Delamo po svojih zmožnostih, trudimo se in prilagajamo splete tako, da so primerni za vse,« je povedala men- »Območne folklorne revije so ena velika kuhinja« Vedno težje najti izdelovalce narodnih noš in čevljev Gorišniška folklorna skupina ima dve štajerski noši, delavsko in svečano. Največja težava je pridobiti obleke za nove pare, saj je mojstrov, ki bi šivali narodne noše, vedno manj. Prav tako ni več čevljarjev, ki bi še izdelovali čevlje za folklorne plesalce. »Moje čevlje je pred 20 leti izdelal čevljar v Mariboru, ki je že pokojen. Mislim, da me bodo zdržali tako dolgo, dokler bom lahko plesal,« je v smehu povedal plesalec Bojan Vozlič. Folklorna skupina Gorišnica se zadnjih nekaj let ne udeležuje več območnih revij, saj so obupali. »To je vse skupaj ena velika kuhinja tako kot povsod. Naprej se praviloma uvrstijo vedno iste folklorne skupine, zato smo sprejeli odločitev, da se tega ne gremo več. Škoda je vseh priprav, trdega dela, pa tudi našega prostega časa in denarja. Sodelovanje na območnih revijah je namreč treba plačati, zneski pa niso tako majhni. Za naše društvo je ta strošek okoli 500 evrov,« je poudarila Vozličeva in dodala, da so velikokrat že vnaprej vedeli, kdo se bo uvrstil naprej. Najbolj uspešne so bile praviloma tiste skupine, ki so imele mentorje v ocenjevalnih žirijah. Letos so sicer nameravali ponovno sodelovati, saj je višina občinskih sredstev odvisna tudi od števila nastopov, vendar so priprave začeli prepozno. »Mogoče se bomo ponovno pokazali drugo leto,« je dejala Vozličeva. torica Klavdija Vozlič, ki je to vlogo sprejela pred enajstimi leti. Takrat so namreč ostali brez mentorja Slavka Prejaca, ki je bil strokovnjak na tem področju. Skupina je bila takrat prvič na prelomnici, ali se bo ohranila ali ne. Vlogo mentorice je na prigovarjanje soplesalcev sprejela Klavdija Vozlič, ki je imela uspešno opravljen začetni in nadaljevalni tečaj mentorstva na področju folklore. Po koroni je folklorna skupina skoraj razpadla Skupini se je sicer skupaj z možem Bojanom pridružila že v prvem letu delovanja, njun sin Žiga Foto: FS Gorišnica Letos so folkloristi razveselili starostnike v domovih upokojencev, z nekaterimi so tudi zaplesali. pa je zadnjih nekaj let tudi muzi-kant. »Večinoma delamo tako, da poustvarjamo splete, ki smo se jih naučili v prvih desetih letih delovanja. To pomeni, da jih predelamo, nadgradimo in prilagodimo zmožnostim trenutnih plesalcev. Prav tako si prizadevamo, da nastope prilagodimo okolju, kjer nastopamo. Na Dominkovi domačiji smo na primer letos prikazali splet kmečkih opravil,« je povedala Klavdija Vozlič in dodala, da se z veseljem odzovejo povabilom na nastope, ki pa so žal velikokrat povezani s precejšnjimi finančnimi stroški. Prav zato je gostovanj v tujino, predvsem na Hrvaško, precej manj kot včasih. Po koroni so imeli ponovno velike težave z vzpostavitvijo skupine. Sandra Sok in Klav-dija Vozlič sta ponovno motivirali plesalce in jih spodbudili k plesu in druženju, priključili so se jim celo trije novi pari. Vaje imajo enkrat tedensko v novih prostorih športnega parka. Tam sicer ni odra, ki bi ga za svoje delo nujno potrebovali. Občina je prepoznala njihov trud in zagnanost, zato bo najverjetneje za potrebe vseh društev priskrbela montažni oder. »Zelo si želimo, da bi se nam pridružilo še več plesalk in plesalcev, saj so naši starejši pari že večkrat omenili, da bi se radi umaknili. Upam, da se nam bo uspelo pomladiti in da skupina obstane tudi vnaprej,« je poudarila Klavdija Vozlič. Estera Korošec torek • 10. septembra 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Ptuj, Podravje • Zahtevna in draga selitev muzejskih dragocenosti Preselili 32 klavirjev in pianinov Selitev arheoloških eksponatov iz žitnice oz. grajske kašče na Ptuju je bila tako stroškovno kot logistično velik in zahteven zalogaj. Skupaj je strošek selitve znašal skoraj 100.000 evrov. V nadomestne depojske prostore v podjetju Talum in dvorcu Štatenberg so prestavili več tisoč kosov večjih in manjših etnoloških predmetov. Direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleksander Lorenčič je zadovoljen, da aktivnosti v smeri izgradnje novih prostorov potekajo na več ravneh. V preteklem letu so začeli selitev celotnega muzejskega depoja iz nekdanje grajske žitnice, ki je zaključena; dragocenosti so začasno shranjene v podjetju Talum in dvorcu Štatenberg. Stroški selitve so dosegli 98.000 evrov, kulturno ministrstvo je zagotovilo 46. 000 evrov, preostanek pa Muzej. V nadomestne depojske prostore na obeh lokacijah so preselili 4.257 kosov večjih in manjših etnoloških predmetov, okoli 470 kosov novoveškega lapidarija, 32 klavirjev in pianinov, 9 harmonijev ter 618 kosov plemiškega in meščanskega pohištva. »Da je delo potekalo nemoteno, smo na platoju izven objekta postaviti večji šotor s pokrito povezavo. Tik pred embaliranjem smo vse predmete v šotoru očistili, preverili inventarne številke ter fotografirali. Občutljive predmete smo skrbno zavili v mehurčkasto folijo in položili v škatle iz trdega kartona. V podjetju Talum so nam po meri izdelali trpežno embalažo, tako da smo lahko embalirali tudi težje in večje predmete,« je sistem selitve predstavil Loren-čič. V prostore podjetja Talum so začasno preselili manj občutljive etnološke eksponate in novoveški lapidarij, saj tovarniška hala ni primerna za dragoceno pohištvo. Za slednje so ustrezne prostore našli v gradu Štatenberg, ki je v lasti tovarne Impol iz Slovenske Bistrice. Tam so namreč podobni mikrok-limatski pogoji kot v dosedanjem muzejskem depoju. »Za prevoz pohištva s Ptuja v Štatenberg smo najeli selitveni servis. Na novi lokaciji smo vse pohištvo po vodoravni površini pokrili s posebno folijo, tako da lahko zrak nemoteno kroži,« je dodal Lorenčič. Pri selitvi etnoloških eksponatov in novoveškega lapidarija so sodelovali kustosi, konservatorji-resta-vratorji, tehnična ekipa, pomagali so jim tudi zunanji sodelavci. Ker so bili nekateri predmeti izjemno veliki in težki, so za prevoze najeli tovornjak z avtodvigalom. Poseben podvig je bil tudi prevoz instrumentov s tipkami, ki so ga zaupali specializiranemu podjetju. Pri selitvi se je izkazalo, da je nekaj stvari vendarle za odpad. Letos veliko delajo na restavri-ranju in konserviranju predmetov, saj se pripravljajo na stalno postavitev. Tudi restavratorska obdelava velikega števila kamnitih predmetov bo predstavljala časovno in tudi finančno velik zalogaj. Nekateri predmeti so lahko težki več kot tono in visoki dva metra in več. Z obnovo grajske žitnice, ki naj bi bila zaključena leta 2026, bodo končno trajno poskrbeli za hranjenje, varovanje in predstavitev arheološke dediščine v skladu s strokovnimi standardi. Muzej je namreč vse od leta 2012 brez ustreznih prostorov za prezentacijo. Nov objekt bo omogočil bistveno boljše pogoje in predstavitev pod eno streho. Dženana Kmetec Ptujska grajska kašča je največja žitnica v državi, kar priča o pomenu gospodarske moči nekdanjih prebivalcev tega znamenitega gradu. Vrsto let je ta objekt služil le kot depo za arheološke eksponate, ki javnosti niso bili ustrezno predstavljeni. Država je vendarle prepoznala pomen zagotavljanja ustreznih prostorov za predstavitev te zbirke nacionalnega pomena. Načrtovana prenova grajske žitnice je ocenjena na 5,6 milijona evrov, v celoti pajo financira kulturno ministrstvo iz Načrta za okrevanje in odpornost. III iS :1 t 11 1B Foto: arhiv muzeja Del eksponatov je v prostorih podjetja Talum, del v dvorcu Štatenberg. Hajdina • Osnovna šola gostila 140 strokovnih delavcev Projekt I-šola vstopa v drugo leto Osnovna šola Hajdina je nedavno gostila srečanje članov razvojnih timov projekta I-šola. Gre za enega večjih projektov za razvoj digitalnih kompetenc, ki ga vodi OŠ Hajdina. V konzorcij projekta je skupno vključenih 24 vzgojno-izobra-ževalnih zavodov, od vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter fakultet. Koordinacijski partner projekta je ZRS Bistra Ptuj. Srečanja se je udeležilo okoli 140 povabljenih strokovnih delavcev, častni gostje dogodka pa so bili predstavniki Ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI) ter drugih sorodnih projektov. Zbrane sta nagovorila Mitja Vidovič, ravnatelj OŠ Hajdina, in Igor Pesek, vodja službe za digitalizacijo na MVI. Člani razvojnega tirna so udeležence popeljali skozi evalvacijo dosežkov lanskega šolskega leta, ki je bilo po besedah Vidoviča nadvse uspešno. Glavna tema srečanja je bilo načrtovanje dela v šolskem letu 2024/25 in postavljanje kazalnikov, kar bo vključevalo veliko aktivnosti na številnih področjih, in sicer usposabljanje strokovnih Foto: Sandi Kelc Na OŠ Hajdina so strokovni delavci razpravljali o nadaljnjih aktivnostih projekta I-šola. delavcev, pisanje učnih scenarijev, medsebojno mreženje, delavnice za uporabo novih digitalnih tehnologij, objavo strokovnih člankov ... »Celotna ekipa l-šole si je zadala dokaj ambiciozne cilje, ki pa jih bomo s sodelovanjem in z dobrim delom vseh vključenih zavodov uspešno izpolnili,« je povedal Mitja Vidovič, vodja projekta. V zaključnem delu dogodka sta profesorica Mateja Sukič Kuzma iz Gimnazije Murska Sobota in učiteljica Suzana Kotnjek iz OŠ Miška Kranjca Velika Polana predstavili primer dobre rabe razvoja digitalnih kompetenc na področju kemije in matematike. EK Sulmona • Ohranjanje evropske srednjeveške tradicije Viteške igre Evrope za mir Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj sodeluje znotraj združenja evropskih mest, ki prirejajo srednjeveške igre. Letos so bili povabljeni v Sulmono. Foto: arhiv društva Člani Društva cesarsko-kraljevi Ptuj so se udeležili srednjeveških iger, ki so potekale v Sulmoni. Letos je Sulmona priredila že 22. Viteške igre Evrope za mir. Turnir poteka pod okriljem EU, in Sveta Evrope, ki je 21. maja 2014 sprejel sklep o trajnostnem ohranjanju in upravljanju s kulturno dediščino, v katero sodi tudi ohranjanje srednjeveške tradicije. Giostra Cavalle-resca Evrope deluje v Sulmoni od leta 2000 prav s tem namenom, spodbujanja sodelovanja, spoštovanja vrednot med evropskimi državami, da bi olajšali razvoj in integracijo med kulturami, tradicijami in projekti, ki povezujejo Evropo. Naloga kulturnega združenja Giostra Cavalleresca je, da oživi raznovrstno kulturno sceno preteklih obdobij evropskih mest. Vsako izmed gostujočih držav se predstavi v zgodovinskih oblačilih, s plesi, glasbeniki, metalci zastav, kramarji in številnimi drugimi spremljevalci. Društva povabljenih mest iz raznih držav Evrope predstavijo delček družbenega in kulturnega življenja svojega mesta in časa, ki ga predstavljajo. Giostra Cavalleresca Evrope ustvarja most med sedanjostjo in preteklimi časi v zgodovinski paradi, ki poteka po ulicah mesta in jo sestavlja več kot 600 ljudi. Vsako gostujoče društvo dodelijo enemu izmed domačih društev. Letos sta bila San Marino in Ptuj dodeljena v oskrbo društva Borgo Pacentrano, ki nosi ime po enem izmed srednjeveških mestnih predelov Sulmone in mestnih vrat. Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj je bilo letos povabljeno z uradnim povabilom za sodelovanje na tem evropskem viteškem turnirju, skupaj z mesti iz Francije, Grčije, Burghausna iz Nemčije, San Marina in drugih. Predsednica Marija Hernja Masten je predstavila Ptuj, njegovo zgodovino in delo društva. Nato je potekala izmenjava daril. Ptujčani so se zahvalili županu Gianfrancu Di Pi-eru, predsedniku združenja Giostra Cavalleresca Mauriziu Antoniniju in predstavnici oddelka za kulturo ter koordinatorki Veronici Pagano. Turnir Evrope je potekal v duhu sporočila o miru sv. Celestina V. V veličastni povorki, ki je štela več kakor 600 gostov v kostumih, so člani društva Cesarsko-kraljevi Ptuj poželi velik aplavz. M. H. M. Mesto Sulmona je v Italiji, regija Abruzi v pokrajini L'Aquila, in ima okrog 22.175 prebivalcev. V antiki je bila Sulmona eno najpomembnejših mest, znano je kot rojstno mesto rimskega pesnika Pubilja Ovidija Naso, njegov celopostavni bronasti kip je postavljen na osrednjem mestnem trgu. V Sulmoni deluje Kulturno združenje Giostra Cavalleresca. Giostra je star srednjeveški viteški konjeniški turnir. Podatki o sulmonskem turnirju segajo v drugo polovico 16. stoletja. Zadnja Giostra starega veka je bila leta 1643, nato je za dve stoletji utonila v pozabo. Oživili sojo v 19. stoletju. Foto: arhiv društva Predsednica društva Cesarsko-kraljevi Ptuj Marija Hernja Masten v družbi župana Sulmone in predsednika združenja Giostra Cavalleresca Evrope 12 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 13. septembra 2024 Kidričevo • Regijsko tekmovanje mladih gasilcev Pomerili so se v orientaciji Okoli 300 mladih gasilcev seje v nedeljo, 1. septembra, na zadnji počitniški dan, udeležilo regijskega tekmovanja v gasilski orientaciji. Tekmovanjeje organizirala Gasilska zveza (GZ) Kidričevo v sodelovanju z mladinsko komisijo podravske regije. Vodja tekmovanja je bila Lea Rajh. Pomerilo se je 77 ekip, tekmovanje so izvedli v vasi Starošince in njeni okolici. Tekmovanje so začeli ob pol osmih zjutraj, končali pa v popoldanskih urah. Začetek tekmovanja je spremljal dvig zastave, navzoče sta pozdravila župan Kidričevega Anton Leskovar in predsednik GZ Kidričevo Toni Dolenc. Na tekmovanje podravske regije so se uvrstile ekipe, ki so se pred tem najboljše odrezale na nivoju gasilskih zvez. Tekmovali so v treh različnih starostnih kategorijah: pionirji, mladinci in pripravniki. V vsaki ekipi so bili trije člani. V pionirski in mladinski kategoriji so se tekmo- valci najprej pomerili v vajah z ve-drovko (brentačo), sledili so izdelava vozlov ter naloge iz poznavanja topografskih znakov. Mladinci so dodatno imeli še praktične vaje iz orientacije, spajanje cevi na trojaku in hitrostno zvijanje cevi. Najstarejši, pripravniki, stari med 16 in 18 let, so najprej sestavili napadalni cevovod, na progi so jih čakale naloge iz poznavanja topografskih znakov, radijskih zvez in vozlov ter praktične vaje iz orientacije. Pionirji so imeli najkrajšo, pripravniki pa najdaljšo progo tekmovanja (6 km). „Tekmovalci se orientirajo po karti in s pomočjo kompasa, točke mo- rajo osvajati po vrsti. Morava reči, da se presenetljivo dobro znajdejo in jim gredo naloge dobro od rok. Pionirjem lahko pomagajo mentorji, mladinci in pripravniki naloge v celoti opravljajo sami. Na regijskem tekmovanju so tekmovala gasilska društva s ptujskega, lenarškega, ormoškega in bistriškega območja. Tekmovanja v gasilski orientaciji organiziramo vsako leto, vsakič v drugem kraju oziroma občini," sta pojasnila Toni in Ana Dolenc, predsednik GZ Kidričevo in vodja mladine pri GZ Kidričevo. Še rezultati. V kategoriji pionirjev so bili med dečki najboljši tek- movalci iz Lovrenca na Dravskem polju in Sv. Trojice, med deklicami pa ekipi Pragerskega in Miklavža pri Ormožu. Pri mladincih sta se na prvo in drugo mesto uvrstili ekipi Središča ob Dravi in Majšperka (Breg), pri mladinkah pa PGD Spodnja Polskava in PGD Osek. Med pripravniki so slavili Selani, drugi so bili tekmovalci s Keblja, med pripravnicami so se najboljše odrezale tekmovalke PGD Oplotnica, druge so bile domačinke iz Staro-šinc. Navedene ekipe so se uvrstile na državno tekmovanje v gasilski orientaciji. MZ Podlehnik • Poletna akcija Turističnega društva Ocenili in nagradili najlepše domove Že 25. leto zapovrstjo je Turistično društvo Podlehnik izvedlo akcijo ocenjevanja domov in okolja. »Vsako hišo lahko z zanimivimi, izvirnimi idejami in primerno zasnovo izboljšamo, da resnično postane naš dom, v katerem se dobro počutimo, se sprostimo in naberemo novih moči. K temu vsekakor spada tudi okolica hiše, saj se takrat, ko nam vreme dopušča, radi in veliko zadržujemo zunaj. Po napornem delu se prileže posedanje pod krošnjami dreves, sprehod čez trato, občudovanje nežnih popkov, ki se razvijejo v krasne cvetove. Kaj je lepšega kot v domačem vrtu pridelati zelenjavo, ki jo nato družina z veseljem zaužije! Urejanje okolice hiše predstavlja zelo pomemben člen celotne prostorske zasnove in postavitve hiše ter pozitivno vpliva na ljudi okoli sebe,« so prepričani v podlehniškem Turističnem dru- g&mš Prejemniki priznanj za najlepše urejene domove štvu, ki se z omenjeno akcijo ocenjevanja urejenosti priključujejo vseslovenski akciji TZS Moja deže- Foto: Sandi Sprah Priznanje za ohranjanje stare arhitekturne dediščine je prejela tudi Sindy Petrovič za Janževo domačijo. la - lepa in gostoljubna. Cilj njihove akcije pa je tudi oz. predvsem spodbuditi sodelovanje in povezovanje občanov pri varovanju in urejanju zaselkov, urejenosti okolice in objektov. Ocenjevanje se je začelo že junija, nato pa so si člani komisije (Zdenka Golub, Marinka Vinko Lilek, Marica Repinc in fotograf Sandi Šprah) skozi poletne mesece ogledali in fotografirali izbrane objekte. Priznanje za najlepše urejene domove s cvetjem, zelenjem, vrtovi, urejenim dvoriščem so prejeli: Slavko Vaupotič in Nada Milošič iz Zakla, družina Zajšek iz Zakla, družina Drobnič iz Stanošine, družina Marinič iz Jablovca in družina Štru-cl-Dinev iz Podlehnika. Priznanja za ohranjanje stare arhitekturne ■■_ Foto: Sandi Šprah dediščine, za 100 let staro in obnovljeno hišo, sta prejela Ana in Miroslav Karlo iz Gorce ter Sindy Petrovič iz Maribora za Janževo domačijo z eksponati v Jablovcu. Priznanje za kmetijo s pašno živino in drobnico, družinsko hišo in urejeno okolico je prejela družina Vrečar iz Jablovca. Priznanje za lepo urejeno družinsko hišo z okolico, počitniško Hiško B & N, vinoteko, s prekrasno okolico za počitek in rekreacijo, vinogradom in bazenom ter za prekrasno turistično destinacijo sta prejela Nikolina in Bruno Vuzem iz Jablovca. Priznanje za lepo urejen poslovni objekt z okolico pa je letos pripadlo Gostišču ob ribniku, ki ga vodi Dejan Svenšek. Zdenka Golub Lenart • V Zavrhu tretji festival palačink Spekli so jih več kot tisoč Ko so članice voličinskega društva kmečkih žena pred tremi leti zagnale prvi festival palačink, si še same niso predstavljale, koliko obiskovalcev bodo s to kulinarično dobroto, ki tekne vsem generacijam, privabile v Zavrh. Foto: OL S festivalom palačink v Zavrhu so se začele tradicionalne septembrske prireditve ob prazniku KS Voličina. S festivalom, posvečenim sladkim in slanim palačinkam, so takrat na svojevrsten način počastile 20-letnico delovanja društva, za prizorišče pa si izbrale završko ploščad pri vili in kavarni Maistrova klet. Šest ekip: Lovska družina Voličina, OŠ Voličina, Društva kmečkih žena Voličina, Turistično društvo Rudolf Maister - Vojanov Zavrh, zeliščarice Kulturnega društva Voličina in Muzikališčniki - Mladinska dramska skupina KTD Selce je tokrat na stojnicah peklo raznovrstne palačinke. Brezplačno je bilo mogoče poskusiti zeliščne, ocvirkove in ajdove z nadevi, tudi brezglutenske, seveda pa ni manjkala pisana paleta klasičnih babičinih palačink s slastnimi domačimi marmeladami. Da je bilo obiskovalcev veliko in da so jim dobrote še kako teknile, dokazuje podatek o količini pripravljenih palačink - kuharske mojstrice in mojstri so jih namreč spekli več kot tisoč. S festivalom palačink so se začele vsakoletne prireditve ob prazniku krajevne skupnosti Voličina, ki bodo trajale vse do konca septembra, v tem času pa bo na različnih lokacijah organiziranih veliko športnih in kulturnih prireditev, zabave za majhne in velike ter kulinaričnih doživetij, organizatorji pa pripravljajo tudi predavanja z izobraževalno vsebino. Vrhunec praznovanja bo prihodnji petek z osrednjo proslavo v Kulturnem domu Voličina, zaključek pa 28. septembra s trgatvijo potomke Stare trte, ki raste ob Maistrovem stolpu v Zavrhu, oziroma 29. septembra s slovesom od poletja z Dvorjanskimi muzikanti na ploščadi pred Stupičevo vilo. SD Osluševci • Tradicionalno srečanje sorodnikov Vesela 10. Valentijada Na dvorišču domačije Erhatič v Osluševcih, po domače pri Valentovih, je Janko Erhatič v soboto, 7. septembra, ponovno, že desetič zapovrstjo, organiziral srečanje sorodnikov, 10., jubilejno Valentijado. Na dvorišču domačije so se menjali številni rodovi. Trenutno so živeče tri generacije, ki imajo tukaj svoje korenine. Janko Erhatič se že deset let, vsako prvo soboto v septembru, s svojo družino potrudi, da se vsi ti potomci in tisti, ki spadajo zraven, srečajo. Danes družina šteje 50 članov. To so potomci štirih, žal že pokojnih otrok, rojenih na tej domačiji, v času med svetovnima vojnama. Vsi se, kar je razumljivo, srečanja vsako leto ne morejo udeležiti, pa vendar se zelo izplača. Gostoljubje je veliko, srečanje pa prisrčno, čustveno in polno spominov. Nihče ni odšel nekam daleč, tako da se videvajo, a vendar je Va-lentijada vsako leto nekaj posebnega, naprej načrtovana in težko pričakovana. Poleg kulinarike si vedno znova domislijo kaj izvirnega, kaj nepozabnega. Letos so se vozili s starodobnim traktorjem in dvema lesenima lojtrnima vozovoma, peli domače pesmi in se družili. Ob okroglem srečanju so si nadeli enotne zelene majice z logotipom kmetije Erhatič. Hvaležni za gostoljubje, trud in za skupne korenine so si obljubili, da se v takšnem ali večjem številu srečajo ob letu. Martina Horvat petek • 13. septembra 2024 Ljudje in dogodki Štajerski 13 Ptuj • Otroški tabor Društva stezosledcev Raziskovali rimsko zgodovino Letošnja tema otroškega tedna Društva stezosledcev Ljubljana so bili Rimljani, čas rimske Petovione. Že dvanajst let na Ptuju v zadnjih dneh avgusta potekajo otroški tabori, vsako leto z novo temo. Letos so na zelenici pred sedežem krščansko-adventistične cerkve, kije vsako leto njihova gostiteljica, postavili 23 šotorov za 42 otrok iz vse Slovenije. Na letošnji tabor so se v Društvu stezosledcev pripravljali več mesecev; izbrali so temo o Rimljanih, tudi zato, ker je eden od vodnikov Društva stezosledcev Ljubljana turistični vodnik z licenco na Ptuju. »Zelo nam je všeč dejavnost Društva za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj, njihove Rimske igre. Z njimi smo se povezali, obiskali smo tabor. Za nas so izvedli tudi nekaj delavnic, otroci so izdelovali medaljone, mošnjičke. Imeli smo tudi pravo rimsko pojedino, ki so jo pripravile članice Društva žena in deklet občine Hajdina. Lepo smo se ujeli, tako da bomo tudi mi v prihodnjem letu sodelovali na rimskih igrah. Tudi z oblekami in vsem drugim, kar je sodilo zraven, smo želeli čim bolj avtentično podoživeti rimski čas. Vse v zvezi z rimskim obdobjem smo temeljito raziskali. Vsak udeleženec tabora je dobil tudi rimsko ime iz treh delov. Njihova imena smo polatinili. Razdeljeni smo bili v družine, vsak vodnik si je izbral ime neke družine, kot Cicero, Maximus, Flavius itd. Vsak otrok je na koncu tabora dobil tudi osebni portret v rimskih oblačilih z rimskim imenom. Spoznavali smo tudi rimsko arhitekturo, učili smo se latinščino. Izdelovali smo katapulte in še veliko drugega. Sestavni del vsakoletnega tabora so tudi gibalne aktivnosti. Tokrat smo imeli tudi trening gladiatorjev. Veliko smo peli, spodbujamo glasbenike, da se pridružijo, da razvijajo svoj glasbeni duh," sta povedali vodnici Patricija Virtič in Tanja Vnučec Popov v imenu organizatorjev. Za mlade udeležence tabora je skrbelo devet vodnikov, za njihovo prehrano pa dve kuharici in dva kuhinjska pomočnika. Dragocena je bila tudi pomoč prostovoljcev. Zastavo letošnjega tabora so sneli 28. avgusta, ko so na zaključno prireditev povabili tudi starše otrok. Skupaj s starši pa so iskali tudi skriti zaklad, sobo pobega na prostem, kjer so se preizkusili v znanju, ki so ga osvojili. Vsaka skupina je reševala določene naloge, dobile so kode za ključavnice, ki so se odprle svetovno premiero, saj bodo naši mladi udeleženci letošnjega otroškega tabora o Rimljanih kot prvi na svetu osvojili te našitke. Izdelali smo štiri nove našitke, enega za najmlajše in tri različne za starejše. Upamo, da bodo ti našitki uspešno prestali vse nivoje odobritve, da bodo na koncu lahko tudi stezosledci iz celega sveta osvajali veščine, ki smo jih razvili slovenski stezosledci, posebej za ta rimski tabor," sta še povedali vodnici Pa-tricija in Tanja. Prvič letos pa so organizirali tudi stezosledski orkester. MG Niko, Ptuj: „Bilo je odlično. Obiskali smo tudi Rimski kamp Poetovio v Štukih. Veliko smo izvedeli o Rimljanih, o tem, kako so se borili, o legijah, tudi o hrani. Iz gline smo izdelovali medaljone, kar mi je bilo še posebej všeč." Maruša, Lenart: „Lepo je bilo. Spoznali smo tudi latinščino in veliko novega o rimskem obdobju na naših tleh, še posebej pa na Ptuju. Od hrane, ki sojo nekoč uživali Rimljani, so mi še posebej ugajale jedi, prelite z medom. Tudi v termah smo bili. Letošnjega otroškega tabora sem se udeležila skupaj z bratom." Filip, Maribor: „Zelo lepo je bilo spoznati rimsko obdobje in Rimljane. Oblekli smo si oblačila, kot so jih nekoč nosili, dobili rimska imena, užili rimsko hrano, tako da smo lahko čim bolj spoznali življenje nekdanjih prebivalcev Petovione oz. Rimljanov sploh. V Rimskem kampu pa smo več izvedeli tudi o rimski vojski." Tjaž, Maribor: „Letošnji tabor mi je zelo ugajal. Všeč mi je bila tudi rimska hrana, ki so jo pripravili v Rimskem kampu Petovio. Kamorkoli grem, me vedno najbolj zanimata hrana in arhitektura. Od jedi mi je bil najbolj všeč kruh s tuninim namazom in posebnimi začimbami." Vodnici Patricija Virtič (Šentjur) in Tanja Vnučec Popov (Novo mesto): „Otroci so na taboru spoznavali zgodovino Rima, kulturo, hrano, njihove navade, arhitekturo, učili so se latinščino in spoznavali tudi rimsko vojsko. Oblečeni so bili v toge, ki jih je zašila vodnica Nataša Kostanjevec." samo ob pravilnem odgovoru. Vsaka skupina je imela delček končne sestavljanke, ki jih je pripeljala do velikega sladkega zaklada. Svetovna premiera z rimskimi našitki Pri stezosledcih, ki je svetovno gibanje, je še ena posebnost; za svoje znanje oz. veščine lahko otroci naredijo preizkus in za to pridobijo našitek. Obesijo si ga na lento. To je trak, ki ga nosijo skupaj z uniformo. Našitki so enotni za ves svet. Ko se stezosledci srečujejo na določenih mednarodnih dogodkih, lahko iz teh našitkov razbereš, kaj je kdo naredil. „Ker pa za Rimljane še ni bilo našitkov, smo naredili Na letošnjem otroškem tednu o Rimljanih je rimsko preteklost podoživelo 42 otrok iz vse Slovenije. Foto: MG Foto: MG Majšperk • Družinski odklop: Veseli otroci, zadovoljni starši Z mini smučkami na Mini Planico V treh tednih praznovanja občinskega praznika se je zvrstil bogat in pester niz prireditev - kulturnih, športnih, kulinaričnih, ustvarjalnih - za vsak okus in za vse starosti. Za druženje in zabavo družin pa je poskrbela kar občina sama, pripravili so družinski odklop, popoldan v športnem parku z napihljivimi igrali, animacijo in skoki na t. i. Mini Planici. Glede na videno so bili ciljni udeleženci - otroci - razigrani, posledično pa zadovoljni tudi starši. »Gre za premierni dogodek. Glede na odzive in udeležbo bomo razmislili ali oz. kako tudi v prihodnje tovrstno druženje uvrstiti v naš program praznika,« je dejal župan Sašo Kodrič. Prvi odzivi so bili zagotovo spodbudni. Kljub kislemu vremenu so se namreč zbrale družine, otroci pa so se podili po napihljivem poligonu, ciljali v velikansko tarčo, opravili prvi skok s smučkami na Mini Planici, malce večji - osnovnošolci pa so glasbene sposobnosti prikazali na karaokah. »Ponudba je odlična, od igral do kulinarike. Zagotovo bi si želel, da takšen dogodek ni zadnji, temveč da bi bilo še več tovrstnih druženj,« je dejal domačin Marko Pislak, ki se je družinskega odklopa udeležil z Oskarjem in Ditko. Občina Majšperk je z igralnimi parki v vseh krajevnih skupnostih, z največjim seveda v centru občine, lahko tudi sicer vzgled ostalim lokalnim skupnostim. A kot pravi župan, to ni nastalo čez noč. »Želje in pričakovanja občanov, za kaj vse bi morala občina skrbeti ali kaj vse bi morala nuditi, je res veliko. Ob urejeni osnovni infrastrukturi menim, do so ravno to vsebine, ki naj bi sledile. Zagotovo pa je sedanja podoba plod večletnih prizadevanj.« Dodal je še, da si nikakor ne želijo, da bi občina Majšperk pos- tala občina spalnih naselij. »Cilj je vključitev mladih družin in mladih nasploh v lokalno skupnost. Tudi tovrstne prireditve so pot do tega cilja. Upam, da nam bo uspelo.« Mojca Vtič Kaj so povedali udeleženci odklopa Dejan Korez Pripeljal sem otroka in glede na prvi vtis je dogodek odličen. Pogrešam le več obiska domačinov, morda temu botruje slabše vreme, sicer pa si želim, da današnji dogodek ni zadnji. Marjetka Božičko Dogodek je zagotovo zanimiv, česa takšnega še nismo imeli v Majšperku. Pozdravljamo tudi igrala, kijih imamo po krajevnih skupnostih, v Stopercah pa si želimo le, da bi jih tudi po načrtovani prestavitvi ohranili v senci. Laura Fišer Dogodek je nekaj novega, upam pa, da bo postal tradicija. Imam dve hčeri, ki sta nestrpno čakali in se veselili, da vidita, preizkusita, kaj vse je danes na voljo. Sicer pa smo zadovoljni tudi z igrišči in igrali po občini, morda bi morali le malce več pozornosti posvetiti še njihovemu vzdrževanju. Foto: Mojca Vtič 14 Štajerski Zanimivosti petek • 13. septembra 2024 Kaj bomo danes jedli SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK piščančja obara z goveja juha z rezanci, špinača, pire krompir, porova kremna juha, špageti carbonara, rižota s piščancem mlečni murki, ocvrti žličniki, jogurtovo piščanec s krompirjem kuhana govedina njoki z drobtinami, paradižnikova solata in zelenjavo, zelena piščančji trakci pecivo z breskvami v pečici, motovilec v solati kumarična solata solata Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko Jogurtovo pecivo z breskvami • 1 skodelica jogurta • 2 veliki jajci • 0,5 skodelice olja • 1 žlička vanilijeve paste • 1 skodelica sladkorja • 2 skodelici moke • 1 vrečka pecilnega praška • 4-5 breskev Pekač obložite s papirjem za peko. Breskve olupite in jih narežite na tanke krh-Ije. V posodo dajte jogurt, jajca, sladkor, olje in vanilijevo pasto. Sestavine z ročno metlico dobro premešajte, da dobite enotno zmes. V drugo posodo presejte moko in pecilni prašek ter dobro premešajte. Mešanico suhih sestavin stresite v posodo z mokro zmesjo. Vse skupaj s kuhalnico dobro premešajte, da dobite enotno testo brez grudic. Testo stresite v pekač in ga enakomerno razmažite po celotni površini ter po vrhu pogladite. Po testu razporedite krhlje breskev. Pecite v ogreti pečici pri 180 °C približno 40 minut. Pečeno je, ko se zlato rjavo obarva, na zobotrebcu, ki ga zapičite v testo, pa ni nobenih ostankov testa. Piscanec s krompirjem v pecici • 6 večjih krompirjev • 1 žlička soli • % žličke popra • 1 žlička mlete sladke paprike • 1 žlička origana • 600 g piščančjega fileja • 1 rumena paprika • 1 rdeča paprika • 1 žlička soli • 1 žlička mlete sladke paprike • % žličke popra • 3 žlice paradižnikove mezge • 1 manjša skodelica vode • 150 g naribanega sira Krompir olupite, operite in narežite na 0,5 cm debele kolobarje. Krompir ocvrite v ponvi na malo olja. Ko je ocvrt, ga začinite s soljo, poprom, papriko in origanom ter ga enakomerno razporedite po dnu pekača. Piščančji file narežite na manjše kocke in ga v ponvi popražite do zlatorjave barve. Papriko narežite na kocke in jo dodajte piščančjemu fileju. Začinite s soljo, poprom, mleto papriko, dodajte paradižnikovo mezgo in zalijte z vodo. Pustite vreti nekaj minut, nato pa stresite čez krompir v pekaču. Po vrhu potresite s sirom in pecite v pečici pri 180 °C 30 minut. Hajdina • Šola organizirala počitniško varstvo Kuharske delavnice, obisk gasilcev ... Učenci v prvih tednih pouka še obujajo spomine na brezskrbne počitniške dni. Nekaterih so bili doma, drugi na morju, tretji na različnih taborih. Hajdinski učenci so imeli že tretje leto zapored možnost preživeti en teden na Počitniškem direndaju v organizaciji Osnovne šole Hajdina. Foto: OŠ Hajdina Prvi dan Počitniškega direndaja so učenci z gospodinjami s Hajdine preizkušali nove recepte. Slednja je ena izmed redkih šol, ki v času počitnic organizira varstvo za otroke. Letos se je Počitniškega direndaja udeležilo okoli 30 učencev, skupno druženje pa je potekalo ves teden med 7.30 in 16. uro. Za pester program in veliko različnih aktivnosti so poskrbeli učitelji in ravnatelj Mitja Vidovič. Prvi dan so v goste povabili hajdinske gospodinje, ki so skupaj z otroki kuhale in jih seznanile tudi z nekaterimi sestavinami, kot so bučnice, pinjole in sezam. Na obisk je prišel psiček Sky ter poskrbel za veliko veselja in dobre volje. V torek so se učenci s pomočjo fitpedagogike učili novih angleških besed, po kosilu pa je bila na vrsti še plesna urica. Sreda je bila v znamenju ustvarjalnih delavnic, otroke pa so obiskali gasilci PGD Draženci ter jim razkazali gasilski avtomobil ter opremo za gašenje. En dan so izkoristili za čofo-tanje v Termah Ptuj, skupno druženja pa zaključili s pohodom do Dražencev, kjer so pobliže spoznali konje, nekateri so celo premagali strah pred njimi. Vse aktivnosti so bile brezplačne zaradi finančne podpore Občine Hajdina. EK Ptuj • Tri generacije na OŠ Breg Poseben dan za družino Sagadin Za družino Sagadin je bil letošnji prvi šolski dan nekaj posebnega. Tri generacije - dedek, sin in vnuk, so namreč skupaj vstopili skozi vrata OŠ Breg, vsak s svojimi zadolžitvami in izzivi. Ta trenutek bo vsem trem ostal v posebnem spominu. Foto: osebni arhiv Tri generacije družine Sagadin so prvi šolski dan ovekovečile s skupnim fotografiranjem pred OŠ Breg. Milan Sagadin je na breški osnovni šoli zaposlen že okoli 10 let. Njegov sin Uroš je na isti šoli učitelj glasbene vzgoje. Predstavnik tretje generacije, Tilen, je letos eden izmed prvošolčk-ov OŠ Breg. Le redko se zgodi, da bi bile tri generacije ene družine povezane z isto osnovno šolo, zato so ta trenutek ovekovečili s skupnim fotografiranjem. »Moja velika želja je bila, da sem zaposlen na šoli še tako dolgo, dokler vnuk Tilen ne pride v prvi razred, in to se mi je tudi uresničilo. Sedaj pa se lahko brez skrbi upokojim,« je z nasmehom povedal Milan Sagadin in dodal, da je zelo ponosen dedek. Prvi šolski dan ga spominja predvsem na to, kako hitro otroci odraščajo. Včeraj so še negotovo stopicali naokrog, danes pa samozavestno držijo svojo šolsko torbo in pogumno stopajo proti vratom novega poglavja. »Ta trenutek prinaša občutek, da čas beži hitreje, kot smo si kdajkoli predstavljali,« je še dodal. EK petek • 13. septembra 2024 Za kratek čas Štajerski 15 kraj nad levim bregom pivke med postojno in pivko terenski avtomobil britanske ktii{tk znamke ul sončno mesto kravji vdoun, mladii v švici prebivalka zahodnoevropske otoške države nemško mesto ob baltiku sklon avtor: vjužno-marko slovanskih bokalič jezikih, vokativ v snov ali tla izvrtane luknje le v peto ranljiv grški junak nitast izrastek na glavi država v srednji ameriki grški mitični letalec plazilec brez okončin skopuh, škrtež najdaljša reka v afriki simbol osebni zaimek pevka kralj cirkonu grobo mleto živilo velika papiga angleški kantavtor gallagher italijan. tiskovna agencija ugled, slava judovski mistični nauk spletna domena slovaške žlahtni plin Citrus medica Plodovi so svetlo rumeni ali zelenkasti, dolgi do 30 cm, podolgovati, včasih nepravilnih oblik, vzbočeni pri peclju, ošiljeni na drugem koncu in z aromatično ter močno hrapavo lupino. Lupina je izredno debela, saj predstavlja kar do 70 % sadeža. Meso je svetlo rumeno do zelenkasto, rahlo aromatično, kislo, včasih celo sladko in s številnimi semeni. Uporaba: Lupino uporabljamo za kandiranje. Domovina: Indija (v dolinah ob vznožju vzhodne Himalaje) Razširjenost: jugozahodni del Azije, Indija, Sredozemlje (Sicilija, Korzika, Kreta), Izrael, Perzijski zaliv, Karibski otoki, Srednja in severni del Južne Amerike, ZDA (Florida), Pacifiški otoki Rastlina: Vednozelen in trnat grm ali drevo zraste do 4 m. Listi so rahlo nazobčani, usnjati, eliptični in dolgi celo do 20 cm, cvetovi pa belo-rožnati, zelo dišeči in rastejo v skupinah po 3 do 12. Tedenski horoskop S 3 OVEN (21. 3. - 20. 4.| mi Doma se boste odločili in naredili prerez. Ujeti boste v zanko preteklosti in tako boste reševali neko staro zadevo. Zelo dobro vam bo služila diplomacija. V ljubezni bo bučno in temperamentno. Na zabavi boste dobesedno blesteli. Partnerjevi namigi bodo pravi biserčki. Napredovali boste skozi delo in delavne obveznosti. Odločna in temperamentna energija vam bo v pomoč v službi. V ljubezni se boste vračali k prehojeni poti in obujali spomine. Zavedati se boste morali, kje so vaše meje in se jih držati. Naredite nekaj zase in se sproščajte. _^ EA BIK (21. 4. - 20. 5.) Življenje bo tisto, ki vam bo ponudilo paleto možnosti. Uspehi se bodo stopnjevali in preprosto boste uživali. Zdrav način življenja bo nekaj pomembnega, odkrivali boste skrite labirinte in vrelce, ki vas bodo pomladili. Koristno bodo delovale športne aktivnosti. DVOJČKA (21. 5. - 20. 6.) TEHTNICA J}^ (23. 9. - 23. 10.) Odgovorno in marljivo boste stopali po svoji poti. Dogodkov ne boste smeli prehitevati, bolje bo, da počakate na ugodnih pet minut. Sprehodi v naravi vam bodo koristili. V duhovnem smislu ne boste smeli pozabiti negovati svojega notranjega otroka. Ljubezen je zdravilo sreče. ŠKORPIJON (24. 10. - 22. 11. Raziskovali boste stare stvari in prišli stvarem do dna. V pomoč vam bodo prijatelji in uvideli boste, kaj vam je blizu in kaj ne. Odprle se vam bodo nove poslovne priložnosti, ki bodo vezane na tujino ali izobraževanje. V ljubezni bo vse bolj harmonično in polno navdiha. STRELEC (23. 11. - 21. 12. Adrenalinski izzivi prinašajo novost in nove poglede. Znali boste uživati in kljub povečanemu delu boste našli navdih za naprej. Odločno boste stopali naprej in našli srečo v ljubezni. Vezani bodo hrepeneli po osebni svobodi, nevezani imajo možnost Amorjeve puščice. ENGELKE, Anke - nemška igralka, TV-komičarka in voditeljica, KABALA - judovski mistični nauk, SIERRE - zgodovinsko mestece na desnem bregu Rone v švicarskem kantonu Valais Zavrč • Občina bo obudila zlatarsko dediščino Za Zlatarsko avanturo 150.000 evrov Občina Zavrč si v zadnjih letih prizadeva za promocijo turizma ob reki Dravi. V ta namen so skupaj s partnerji oblikovali projekt Zlatarske avanture, se potegovali za evropska sredstva z naslova Interreg Slovenija Hrvaška in uspeli. Na razpis je letos prišlo kar 237 projektnih prijav, od tega je bilo izbranih samo 16. V programskem obdobju 20212027 ima Interreg program Slovenija Hrvaška, katerega organ upravljanja je Ministrstvo za kohe-zijo in regionalni razvoj, na voljo nekaj več kot 41,8 milijona evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj oziroma skupaj 52,3 milijona evrov. Celotna vrednost projekta Zlatarske avanture je ocenjena na okoli 1,2 milijona evrov, od tega bo Občina Zavrč za izvedbo prejela približno 154.000 evrov, lastni delež občine predstavlja okoli 38.500 evrov. Projektni partnerji so: Lokalna akcijska grupa Mura-Drava, Opčina Donja Dub-rava, Turistička zajednica Medi-murske županije, Občini Zavrč in Duplek ter Razvojna agencija Slovenske gorice. Izvedba projekta je že v teku, zaključil pa se bo v začetku leta 2027. Omenjeni partnerji so prepoznali potencial razvoja turizma na čezmejnem območju, ki je odvisen predvsem od povezovanja in medsebojnega sodelovanja. Projekt so zasnovali z osredotočanjem na lastne naravne lepote reke Drave, tradicijo ^BiMM^^f^J^M^KS^M7'^^^^^" _____/ _____________ Foto: Srečko Molk Občini Zavrč je uspelo pridobiti sredstva za izvedbo projekta Zlatarska avantura, ki temelji na kulturni dediščini in tradiciji izpiranja zlata. in kulturno dediščino. Med glavnimi cilji je vzpostavitev Zlatarske sprehajalne poti s šestimi povezovalnimi točkami v Donji Dubra-vi, Donjem Vidovcu, Sveti Mariji, Zavrču, Dupleku in Lenartu. Obiskovalci bodo lahko demonstrirali izpiranje zlata, se udeležili čezmej-nih tur, dogodkov, spustov in se preizkusili v igri »Cultural Escape Room«. Čezmejno sodelovanje med Slovenijo in Hrvaško je sicer z različnimi instrumenti EU podprto že vse od leta 2003. V zadnjih dveh obdobjih je bilo v okviru perspektiv od 2007 do 2013 in od 2014 do 2020 odobrenih in izvedenih 137 projektov v skupni vrednosti nekaj več kot 87,6 milijona evrov. Estera Korošec rhm RAK ' ¿j (21. 6. - 22. 7.) Zgradili boste most med duhovnim in materialnim življenjem. Sledili boste svoji resnici in predali določene strahove. V tišini boste razmislili, kaj vas veseli in zapisovali svoje občutke. Kreativen navdih bo v naravi, kjer se počasi vse obarva. Služba: finančni prilivi. m LEV (25.7.-22.8.| Potreba po čustveni in gmotni varnosti bo nekaj, kar vam bo dalo krila in elan. Od partnerja boste zahtevali določene stvari in vendarle bo bolj modro, da ga razumete med vrsticami. Energija vam bo nihala, enkrat je bo več in drugič manj. tli DEVICA (23.8.-22.9.) Delavne obveznosti vam bodo pomagale pri ozaveščanju notranjih strahov in omejitev. Pridobili boste veliko močne volje in spremljala vas bo ljubeča energija. Naloge vam bodo šle zelo dobro od rok. V podporo vam bo tudi partner. In ne pozabite se sproščati. KOZOROG (22. 12. - 20. 1. Sprostila in z dodatno energijo vas bo napolnila narava. V ljubezni bo več romantike in nežnosti. Sprva boste svoje občutke skrivali in se kasneje odprli kot nežni cvet lotosa. Na delovnem mestu bo mnogo priložnosti in vajeti usode boste morali vzeti v svoje roke. VODNAR ^r» (21. 1. - 18. 2.) Teden bo močno zaznamovan s partnersko ljubeznijo in povečano harmonijo. Namigi, ki jih boste deležni, vam bodo dali krila in od vas je odvisno, kaj boste naredili. Sestavljali boste prelep mozaik odnosov na delovnem mestu. Bodite prožni in se ne držite zastarelih prepričanj. RIBI (19. 2. - 20. 3.) Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Tisti predstavniki, ki se bodo znali poslušati in slediti svoji intuiciji, bodo - z eno besedo - cveteli. Uvideti je povečano harmonijo, skladnost in romantiko. Glasba vam bo koristila. Seveda si postavite meje in bodite prožni za učenje. 16 Štajerski Kronika petek • 13. septembra 2024 Ptuj • Je možakar res umrl za posledicami poškodb? Skupina mladoletnikov sredi mesta pretepla moškega V zadnjih tednih je po mestu krožilo ogromno zgodb o tem, da naj bi skupina mladoletnikov hudo pretepla možakarja. Obležal naj bi v luži krvi sredi mesta, pri Orfejevem spomeniku, tik ob cerkvi na Slovenskem trgu. Policija o takšnem ali podobnem dogodkujavnosti ni obvestila, zato smo preverili, katere navedbe držijo. „Najprej so ga pretepali pri avtobusni postaji, ob potoku Grajena, nato mu je nekako uspelo pobegniti. Šli so za njim, ga ponovno dohiteli in pretepli pri cerkvi svetega Jurija. Grozljivo. Vsepovsod okrog je bila kri, očitno je, da so se grozno znesli nad žrtvijo. Po mestu se govori, da naj bi šlo za tri ali štiri mladoletnike, stare okrog 17 let, tudi njihova imena krožijo okrog. Glede na njihovo preteklost je zelo verjetno, da so to pravi storilci. Celo sami naj bi se hvalili in na družbenih omrežjih delili slike, kako stojijo nad krvavo žrtvijo. Marsikdo se čudi, da se lahko še vedno prosto sprehajajo, ker jih vidimo na Ptuju tudi po tem dogodku," pravi naš anonimni vir. Podobno zgodbo je bilo na Ptuju možno zadnje tedne slišati večkrat. Dogajanje je približno enako, le da je razplet drugačen. Eni so trdili, da je možakar hudo poškodovan, drugi, da sploh ni preživel in da je zaradi poškodb celo umrl. Takšnih in drugačnih govoric je bilo ogromno, za marsiko- ga precej presenetljivo je bilo tudi, da ničesar od navedenega ni bilo v policijskih poročilih. Posledično so se celo pojavile špekulacije, da Na policiji so potrdili nekatere navedbe, ki krožijo v javnosti, medtem ko so druge ovrgli. storilce policija ščiti in podobno, kar pa so odločno zavrnili in pojasnili, zakaj javnosti niso obvestili o dogodku. Kaj o tem dogodku pravi policija Na Policijski upravi Maribor smo preverili resničnost navedenih podatkov, ki krožijo v javnosti. Potrdili so, da je bil mariborski operativno komunikacijski center v četrtek, 15. avgusta 2024, okrog 4. ure obveščen o pretepu več oseb na območju Policijske postaje Ptuj. Z zbiranjem obvestil so ptujski policisti ugotovili, da je skupina mlajših fantov pretepla 43-letnega moškega, ki je po do sedaj zbranih obvestilih utrpel lahke telesne poškodbe ter je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Ptuj. „Policisti zbirajo obvestila v smislu potrditve utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nasilništva po 296. členu Kazenskega zakonika in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe. Po vseh zbranih obvestilih bodo obveščali Okrožno državno tožilstvo na Ptuju," so povedali. Preiskava še vedno poteka, oseba pa naj bi bila lažje poškodovana. Za kaznivo dejanje nasilništva je zagrožena kazen do treh let zapora, za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe je zagrožena kazen zapor do enega leta ali denarna kazen. Glede obveščanja so na policiji pojasnili, da javnost obveščajo o zadevah s svojega delovnega področja le, če s tem ne škodijo izvajanju nalog policije ali upravičenim interesom drugih. O trenutnem zdravstvenem stanju pretepenega in poškodbah, ki jih je utrpel, smo povprašali tudi v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj, a so odgovorili, da podatkov ne morejo posredovati, ker nimajo soglasja pacienta. Dogodek torej ni izmišljen, velik del zgodbe je resničen, mladoletniki so se znesli nad možakarjem. Neuradno je slišati, da naj bi šlo za delavca iz tujine. Kakorkoli, grozljivo je, da so tako mladi fantje sploh zmožni tako hudega nasil-ništva. Po neuradnih informacijah naj bi bil eden izmed storilcev že v popravnem domu. Dženana Kmetec Foto: CG Zg. Hajdina • Šolski avtobus po novem voznem redu ustavlja na nevarnem mestu Postajališče v bližini ceste, kije vzela veliko življenj Ob začetku šolskega leta se nam je po elektronski pošti oglasil Radovan Korošec z Zgornje Hajdine in opozoril na po njegovi oceni neustrezno in nevarno postajališče šolskega avtobusa. Gre za postajališče, ki je ob gasilskem domu Hajdina, v bližini nekdanje podlehniške magistralke. Prav zaradi bližine magistralne ceste, ki se križa z lokalno, Korošec lokacijo postajališča ocenjuje kot neprimerno (postajališče v smeri proti Kidričevemu). Za postajališče na drugi strani ceste nima pripomb. Lokacija postajališča je po presoji sogovornika nevarna tudi iz razloga, ker je na tej cesti še vedno veliko tovornega prometa proti kidričevski industrijski coni. Ta bi se sicer po izgradnji kidričevske obvoznice moral s te ceste umakniti, prav iz tega razloga so obvoznico, ki vodi do največjih kidričevskih podjetij, zgradili. Korošca skrbi za varnost otrok na poti v šolo, saj so se na bližnji magistralki v preteklosti zgodile hude prometne nesreče. „Vsaj sto jih je bilo, če ne še več. Umrla sta naša daljna sorodnika, vnukinja in dedek, ni nam ju uspelo rešiti izpod turškega tovornjaka. Na tem križišču so umrli trije domačini, spomnimo se še nesreče otroka, ki ga je pred domačijo v Hajdošah povozil avtobus. Mislim, da so bile letos že tri prometne nesreče, enako lani in predlani. Prometno nesrečo je imel naš sovaščan, ki je kljub popolnoma uničenemu avtomobilu k sreči ostal živ, vendar potrebuje dolgotrajno zdravljenje." Pri vodstvu občine Hajdina smo poizvedovali, zakaj so se odločili www.tednik.si Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Radovan Korošec meni, da je lokacija postajališča neprimerna in nevarna. za dotično lokacijo postajališča. Direktorica občinske uprave Lidija Terbulec je pojasnila, da je postajališče vpisano v register Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Dodala je, da je avtobusno postajališče pri gasilskem domu vključeno v obratovanje novih linij v mestnem prometu Ptuj in je namenjeno tudi za šolske otroke. Na križanju lokalne in regionalne (magistralne) ceste v bližini hajdin-skega gasilskega doma je Direkcija RS za infrastrukturo načrtovala krožišče, o katerem je sedaj vse potihnilo. Gradbena dela so sicer napovedali za leto 2023, a se na projektu očitno nič ne premika. So pa medtem obnovili glavno cesto od semaforjev na Hajdini do Kidričevega. MZ Kdor po mali maši kosi, ta za pečjo suši Danes bo oblačno. Padavine bodo čez dan slabele in popoldne povečini ponehale. Predvsem v severni Sloveniji bo pihal severni veter. Burja na Primorskem bo slabela. Hladno bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 9, na Primorskem do 13, hladneje bo v alpskih dolinah okoli 3, najvišje dnevne od 9 do 14, na Primorskem do 18 °C. Napoved za Podravje Sobota 14.9. Nedelja 15.9. T*P*TT dež T7TT dež Ponedeljek 16,9. oblačno Foto: CG Vir: ARSO Štajerski TEDNIK Rokomet Popoln preobrat Jeruzalema v zadnjih petnajstih minutah Stran 18 Rokomet Rokometaši Drave pripravljeni na izzive 1. B-lige Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Atletika Kristjan Čeh: »Še vedno sem zaljubljen v atletiko« Plavanje V Zalini zbirki že 123 medalj Stran 19 Stran 20 Nogomet • 2. SNL tednik íPoiluiajÍE naí na íuitounün ifibtu! RADIOPTUJ tut afiietcc www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si X •• • j v. v !•• • i 1.V - • Sumarji in dravasi želijo izboljšati kompaktnost in zmanjšati število napak Po petih odigranih krogih v 2. ligi je bolj ali manj jasno, da kakšnih nepremagljivih ekip ni in da lahko domala vsak premaga vsakega. Na vrhu so ekipe, ki so si doslej privoščile najmanj napak, Gorica pa je še edina nepremagana (3 zmage, 2 remija). Še vedno v procesu prilagajanja na 2. ligo Moštvo Drave ima na uvodu sezone težak razpored, saj so se doslej merili s štirimi moštvi iz vrha tabele: Gorico (1.), Beltinci (2.), Dravinjo (4.) in Aluminijem (6.). Le Ilirija (10.) ne spada v to kategorijo in njo so tudi edino premagali. „To je točna ugotovitev in o tem sem govoril pred sezono, ko sem opozarjal na to, da bomo potrebovali določen čas za prilagoditev na zahteve 2. lige, ki so kar visoke. Smo novinci in napake so sestavni del procesa prehoda iz 3. v 2. ligo," je v uvodu dejal trener Drave Saša Gajser. Tudi poraz v Beltincih spada v to kategorijo. „Prvi polčas je bil z naše strani na ustreznem nivoju, zgodili pa sta se nam znova dve napaki, ki ju je tekmec kaznoval z goloma. Prav igra iz prvega polčasa je vodilo za naprej, s tem da med tednom 2. SNL, 6. krog: Drava Ptuj - Brinje Grosuplje (v petek ob 17.00 na Mestnem stadionu), TKK Tolmin - Aluminij (v soboto ob 16.30 v Tolminu). Pokal Pivovarna Union PARI 2. KROGA, 25. 9., OB 16.30: Gorišnica - Drava Ptuj, Apače - Kety Emmi&Impol Bistrica, Stojnci - Zavrč, Hajdina - Aluminij, ZASE Videm - IBLO Podvinci. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so nazadnje na domačem stadionu proti Gorici visoko izgubili, proti Brinju želijo ta vtis popraviti. odpravljamo še nekatere individualne napake. Fantje na treningih delajo dobro, zadovoljen sem z njihovim odnosom, in če bodo tako nadaljevali, bodo prišli tudi boljši rezultati. Ne želim iskati alibijev, a nekateri novinci so se pridružili ekipi šele pred kratkim, zato uigranost ekipe in kondicijska pripravljenost posameznikov še ni in ne more biti na primernem nivoju. Tako je tudi glede učinkovitosti - goli bodo prišli, ko bo ekipa stabilna, kar v tem trenutku še ni," je dejal Saša, ki trdi, da od starejšega brata po koncu tekme ni bilo kakšnega zbadanja: „Ne, v tem trenutku so Beltinčani stabilnejša ekipa in sem mu čestital za zmago." Naslednja preizkušnja čaka drava-še že v petek, ko bodo gostili ekipo Brinje Grosuplje (9. mesto, 7 točk). „Tekme se bomo lotili popolnoma enako kot vseh drugih, le koncentracija v fazi branjenja mora zdržati skozi vseh 90 minut. Želja je, da izkušnje iz vseh preteklih krogov koristno uporabimo in jih obrnemo v našo korist. Predvsem pa moramo ostati - ne glede na poraze ali zmage - konstantni v načinu razmišljanja, ki mora biti pozitivno. To je pot, preko tega bodo fantje napredovali, vse pa se bo videlo na igrišču, ki je edino merilo," je zaključil Gajser. Po zmagi je vse lažje ... Nogometašem Aluminija je uspelo prekiniti niz dveh porazov, to jim je uspelo s Krko doma. Junak dvoboja je bil z dvema zadetkoma, vključno z zmagoslavnim v 93. minuti, mladi napadalec Jaka Domjan. „Najpomembnejše so tri točke, s katerimi lahko gremo mirno v naslednjo tekmo. Sam sem potreboval nekaj tekem za dosego prvega, oz. prvih dveh zadetkov, a sem imel pri tem podporo vseh v klubu. Vsi so me po novem prihodu v Kidričevo super sprejeli, nekaj fantov sicer poznam že od prej, tudi z ostalimi sem se takoj ujel. Imamo odlično vzdušje v sicer zelo mladi ekipi, a je tudi nekaj starejših, ki nas s svojimi izkušnjami usmerjajo. Lahko smo optimistični tudi za naprej, že v Tolminu si želimo nadaljevanje pozitivnega niza," je dejal napadalec, ki je maja dopolnil 20 let. Po zmagi se je kamen odvalil od srca tudi trenerju Juretu Arsiču: „Najpomembnejše spoznanje iz tekme s Krko je to, da nam je v sebi uspelo prebuditi tisto primarno željo po dokazovanju in zmagi. Igralci so v tekmo vložili več energije kot npr. proti Taboru, zaradi česar so bili nagrajeni. To miselnost moramo ohraniti tudi v naslednjih dvobojih in rezultat bo prišel. Moramo še veliko delati na stabilnosti in kompaktnosti, na tem bomo vztrajali še naprej." Zanimivost: šumarji so v vseh dosedanjih petih tekmah prejeli vsaj en zadetek (skupno 8). Jim lahko v okrepljeni zasedbi, s Sussom in Kočarjem, uspe tekmo končati brez prejetega gola? Jože Mohorič Nogomet • NK Aluminij Tenis • TK Terme Ptuj Susso ponovno v rdeče-belem, Kočar na posoji Teniška drama v Bolgariji zaključena pri 11:13 V NK Aluminij so v zadnjih dneh še okrepili igralsko zasedbo, športni direktor Robert Koderman je v šumo zvabil dva zanimiva igralca: Bamba Sussa in Omarja Kočarja. Prvi je kidričevski publiki že znan, drugi je 23-letnik z zanimivo dosedanjo športno potjo. Gambijec Bamba Susso je v Kidričevem igral že v pretekli sezoni kot posojeni igralec italijanskega FC Pisa. Kidričani so se z Italijani sedaj dogovorili za novo enoletno posojo. 21-letni napadalec je v pretekli sezoni v rdeče-belem dresu zbral 33 nastopov, dosegel je dva zadetka. »Vesel sem, da se vračam v Kidričevo. Tukaj sem se v lanski sezoni počutil odlično, vsi so me lepo sprejeli in ponovno je bilo snidenje z Foto: Črtomir Goznik Bamba Susso (v sredini) bo tudi v letošnji sezoni nastopal za moštvo iz Kidričevega. vsemi pristno. Vem, da se je v lanski sezoni od mene pričakovalo nekaj več, zato obljubim, da bom s svojimi igrami poskušal pomagati rdeče-be-lim na poti vrnitve med prvoligaše. Na koncu lanske sezone sem se sicer poškodoval, ampak to je že preteklost, zato komaj čakam, da ponovno oblečem rdeče-beli dres,« je po vrnitvi v šumo dejal Susso. Drugi novinec je Omar Kočar, ki bo v Kidričevem do konca sezone igral kot posojeni igralec Kopra. 23-letni nogometaš zvezne vrste se je rodil v Miinchnu, svojo kariero pa je začel pri avstrijskem velikanu Rapi-du. Iz avstrijske ga je nogometna pot vodila v hrvaško prestolnico, kjer je igral v mladinskem pogonu zagrebškega Dinama. Z19 leti je prvič prišel v Slovenijo, h Krškemu, od tam je za pol leta odšel v Srbijo k Mačvi, za drugo slovensko destinacijo je izbral velenjski Rudar. Za knape je v dveh sezonah odigral več kot 50 tekem. To mu je omogočilo prestop v Koper, kjer na petih uvodnih tekmah nove sezone ni dobil priložnosti, odigral je le tekmo pokala Pivovarne Union. Sedaj se vrača na bolj domačo dru-goligaško sceno. JM Filip Jeff Planinšek (826. na ATP) se je z nekaj dobrimi nastopi na turnirjih serije challenger in futures prebil globoko v TOP 1000 igralcev sveta, sedaj pa poskuša kar najbolje izkoristiti posebna vabila (wild card), ki jih je prejel za zmagoslavje na ameriškem študentskem tekmovanju. Tokrat je nastopil v Bolgariji, kjer v mestu Dobrich poteka challenger z nagradnim skladom 37.000 dolarjev. V uvodnem nastopu ga je čakal David Jorda Sanchis (337.). Skoraj dva metra visoki Španec iz Barcelone je pred kratkim dopolnil 30 let, letos pa je že dosegel uvrstitev pod 300. mesto na ATP. Sedem let mlajši tekmec iz Maribora, član TK Terme Ptuj, ki ga trenira Toni Hazdovac, je odlično začel dvoboj in povedel v nizih (6:3), v drugem pa je Španec odgovoril z enako mero (3:6). V tretjem nizu je šlo za serverje vse gladko do izida 5:4, takrat je na servis Španca Filip Jeff Planinšek (TK Terme Ptuj) naš igralec povedel 15:40. Dve zaključni žogici pa je Sanchis ubranil in niz se je končal s podaljšano igro. Tukaj se je prava drama šele začela, saj je najprej Sanchis povedel 4:6 (Planinšek je izenačil), nato pa sta imela oba na voljo še kar nekaj priložnosti za zmago. Po več kot dveh urah in pol izčrpljujoče borbe je izkušenejši in skoraj 500 mest višje uvrščeni Španec izkoristil svojo šesto zaključno žogico, vse štiri našega igralca pa so ostale neizkoriščene ... Sanchis je na koncu osvojil točko več od Planinška (95:96), pri čemer je v drugem nizu izkoristil svojo edino break priložnost na dvoboju (Planinšek jih je imel pet, izkoristil je eno). Meh do četrtfinala Na igriščih TA Cokan na Polzeli je potekal članski turnir z udeležbo 30 igralcev. Med njimi je bil tudi Maks Meh (TK Terme Ptuj), ki je bil 3. nosilec. Z dvema zmagama se je uvrstil med najboljših osem, tam pa ga je po tesnem dvoboju z rezultatom 7:6(3), 3:6, 5:7 ugnal Vid Mohar (Grosuplje). Ta je kasneje v finalu gladko (1:6, 1:6) izgubil z Janom Kupčičem (sedaj ŽTK Maribor, nekdaj tudi TK Terme Ptuj). JM 18 Štajerski Šport petek • 13. septembra 2024 Rokomet • Liga NLB, 2. krog Popoln preobrat Jeruzalema v zadnjih petnajstih minutah Jeruzalem - Koper 32:30 (13:16) JERUZALEM: Ranfl (8 obramb), Zemljič (4 obrambe - 1 x 7-m,); Mlač Černe, Munda 1, Bogadi, Sok 7 (3), Vincek, T. Hebar 7 (1), G. Hebar 1, Šulek 1, Lukman, Korže Lesjak, Kra-bonja, Jerenec 9, Pungartnik 4, Škri-njar 2. Trener: Saša Prapotnik. KOPER: Morato, Burica, Lampe, Kligl 1, Pajer 3, Puric 2, Bašic 7, Tepic, Konjevič 1, Bekric 8 (1), Moljk 1, Fur-lan 2, Kovačevič 1 (1), Muminovic 3, Zugan 1. Trener: Boris Lisica. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/4; Koper 5/2. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Koper 6 minut. IGRALEC TEKME: Filip Jerenec (Jeruzalem Ormož). POTEK REZULTATA: 2:5, 6:10, 13:15, 13:17, 16:22, 18:24, 26:26, 28:27, 31:28, 31:30, 32:30. Gledalci v trdnjavi Hardek so bili znova priča izjemni rokometni predstavi, polni preobratov. Kljub sredi si je tekmo ogledalo okrog 350 gledalcev. V soboto se na evropski preizkušnji proti litovskemu Granita-su pričakuje okrog 600 gledalcev, če ne celo več ... Koper je v Ormožu presenetil s svojo igro, čeprav je ekipa doživela številne spremembe in so se predstavili s kar osmimi novinci. Gostje so vodili od samega začetka. V golu Primorcev je tradicionalno blestel Marin Burica, eden najboljših vratarjev slovenske lige. Domači so zaigrali brez prave energije v obrambi, v napadu so se tehnične napake kar vrstile. V 14. minuti so gostje vodili s +4 (6:10). Kar deset prejetih zadetkov v pičle četrt ure je dovolj zgovoren podatek, kako slabo so igrali Ormožani. Slednji so tik pred koncem 1. polčasa vseeno imeli priložnost uloviti nasprotnika, vendar Liga NLB 1. KRKA 1 1 0 0 2 2. KOPER 2 1 0 1 2 3. TRIMO TREBNJE 1 1 0 0 2 4. LL GROSIST SLOVAN 1 1 0 0 2 5. JERUZALEM ORMOŽ 2 1 0 1 2 6. CELJE PIVO. LAŠKO 1 1 0 0 2 7. URBANSCAPE LOKA 1 0 1 0 1 8. GORENJE VELENJE 1 0 1 0 1 9. SLOVENJ GRADEC 1 0 0 1 0 10. SVIŠ IVANČNA GORICA 1 0 0 1 0 11. MISTERAL KRŠKO 1 0 0 1 0 12. RIKO RIBNICA 1 0 0 1 0 V soboto, 14. septembra, ob 18.00 bo na Hardeku nova zanimiva tekma, v goste prihaja litovski Granitas iz Kaunasa, 17-kratni državni prvak Litve. Gre za prvo tekmo 1. kroga EHF pokala. Rokomet • RK Drava, 1. B SRL (m) so znova storili nekaj napak in Koper je na počitek odšel s tremi goli prednosti (13:16). V 2. polčasu se je zgodba ponavljala vse do 45. minute. Ormožani so bili neprepoznavni, gostje razigrani in v vodstvu s kar šestimi goli prednosti (16:22, 17:23, 18:24). Nato je sledil neverjeten preobrat: obramba Jeruzalema se je končno sestavila, Filip Ranfl je v golu zaustavil nekaj težkih strelov, v napadu je bil neustavljiv Filip Jerenec. Dosegel je - verjeli ali ne - vseh devet zadetkov v 2. polčasu! Ormožanom je uspel delni izid 13:4 (18:24 - 31:28). Sledil je čisto klasičen ormoški zaključek z nepotrebnimi napakami in tekmec bi skoraj izenačil. Vse dvome je z golom za 32:30 Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Jeruzalema Ormoža (na fotografiji z žogo Filip Jerenec) so z odlično igro v končnici tekme zlomili odpor Koprčanov. dosegel - ugibate lahko le enkrat - Filip Jerenec. Poleg prebujenih igralcev Jeruzalema se je v zadnjih 15 minutah tekme prebudil tudi Hardek z navijači Ormožani in odigral ključno vlogo pri neverjetnem preobratu. Filip Jerenec, Jeruzalem Ormož: „Nismo vajeni igrati tekem v ritmu sobota-sreda. Poznala se nam je utrujenost po sobotni tekmi v Celju. Dolgo smo potrebovali, da smo prišli v svoj ritem in šele v zadnjih minutah odigrali, kot znamo. Še vedno nam šepa igra v obrambi, kjer ima Teo Šulek težave s poškodbo, kar se nam pozna pri čvrstosti v obrambi. Koper moram pohvaliti za predstavo na Hardeku. Ta zmaga nam veliko pomeni, zdaj pa je čas, da začnemo razmišljati o Granitasu in Evropi. Vabim publiko na evropsko preizkušnjo. Evropa se ne igra vsak dan in menim, da je to veliko priznanje za klub, navijače, mesto, občino Ormož in vse pripadnike ormoškega rokometa." Sandi Muminovic, Koper: „Odigrali smo zelo dober 1. polčas, tudi začetek 2. polčasa je bil odličen. V zaključku smo se še enkrat več prepričali, kaj pomeni igrati na Hardeku. V golu Jeruzalema Filip Ranfl in v napadu Filip Jerenec sta spreobrnila potek tekme in na koncu smo morali priznati poraz, V zaključku smo enostavno naredil preveč napak, grešili sedemmetrov ke, protinapade, čiste mete s krila .. Verjamem, da s to ekipo, ki jo imamo lahko posežemo med Top 8." Uroš Krstič Rokomet • RK Velika Nedelja, 1. B SRL (m) Pripravljeni na izzive 1. B-lige Zelja je zlata sredina Rokometaši Drave so v prvih avgustovskih dneh začeli trenažni proces, ki jih je vodil proti novemu izzivu - igranju v 1. B državni rokometni ligi. Pod vodstvom trenerja Uroša Šerbca so oddelali priprave, o katerih je kapetan ptujske ekipe Jan Maroh povedal: „Same priprave smo oddelali po začrtanem planu. Imeli smo sicer nekaj težav s poškodbami, zaradi katerih vsi igralci še ne bodo 100 % pripravljeni na prvi obračun. Na prihajajočo prvo tekmo in na prvenstvo pa smo se generalno gledano dobro pripravili. Dobili smo tudi prave okrepitve na najbolj kritičnih igralnih pozicijah. Mislim, da imamo zares dobro ekipo, v kateri bo vsak igralec med prvenstvom dobil svojo priložnost za dokazovanje." V pripravljalnem delu je Drava odigrala pet prijateljskih tekem. Na spisku nasprotnikov so se znašli Vidovec, Mokerc Ig, Moškanjci-Go-rišnica in Maribor. S slednjimi so odigrali dve prijateljski tekmi, vključno z generalko minuli petek, na kateri so tudi zmagali. Na teh prijateljskih tekmah se je ekipa pospešeno uigra-vala za prvenstvo in je že pokazala prave igralne obrise. Svoj delež so dodali tudi trije novinci v ptujskem dresu, to so Aljaž Verboten, Franci Antlej Toš in Aljaž Pratnekar. Slednji je zadnja okrepitev Drave in je prišel iz RK Gorenje Velenje. Gre za desnokrilnega slovenskega mladinskega reprezentan-ta, ki je v juliju igral na evropskem prvenstvu za fante do 20 let v Celju. Vsi trije novi igralci so zares dodana vrednost ekipe, ki ima v svojih vrstah tudi nekaj nadarjenih mladih rokometašev iz domače šole. Tudi ti bodo dobili svoje minute za dokazovanje in bodo del članske ekipe. Dravaše čaka uvod v novo sezono v 1. B-lige v soboto, ko bodo ob 19. uri v športni dvorani Ljudski vrt igrali proti Ajdovščini. Pred to tekmo je Jan Maroh povedal: „Ajdovščina se je zelo okrepila in je glede na igralski kader eden od favoritov lige. Ne glede na njihovo moč ali kakovost gremo v tekmo optimistično in po V K ' r* 1 H T^v Ml- M\ ' v Foto: Črtomir Goznik Kapetan Drave Jan Maroh optimistično pričakuje novo sezono. Rokometaši Velike Nedelje bodo v petek krenili v tretjo sezono kot člani 1. B-lige. V prvi in drugi so osvojili osmo mesto, kar je bil za najmlajšo ekipo lige lep uspeh. Želje v tej sezoni prav tako segajo po uvrstitvi v zlato sredino. „Znova imamo mlado ekipo, ki v povprečju šteje le 19 let. Na srečo smo ostali skoraj v identični zasedbi in glede uigranosti nimamo večjih težav. Fantje so leto dni starejši in izkušenejši. Gre za mlade rokome-taše, ki so člani Jeruzalema in so na posoji pri Veliki Nedelji. Je kar nekaj zanimivih igralcev, ki bodo letos 'ma-turirali' in v prihodnji sezoni oblekli dres 1. A-ligaša iz Ormoža. K članski ekipi sta za zdaj priključena letnika 2007, to sta Luka Potočnjak in Kevin Meško. V prihodnosti se bosta iz iste generacije ekipi Velike Nedelje priključila Žan Majdič in Jan Žuran. Ob tej priložnosti moram pohvaliti pri- Foto: Črtomir Goznik Uroš Krstič, trener RK Velika Nedelja zadevnost vseh fantov ter odlično obiskanost na treningih. V priprav- zmago. Sam namreč menim, da so ob naši pravi igri premagljivi - naš cilj je, da v prvenstvo startamo z dvema točkama." Z novim predsednikom RK Drava Ptuj Andrejem Rutarjem je zapihal nov veter, ki je prinesel veliko pozitivnih sprememb. Te se kažejo v dobri opremljenosti igralcev, dobrih okrepitvah in angažiranosti v lokalnem okolju. Prav od slednjega si Rutar želi še več pomoči, prav tako si želi, da bi bile članske tekme dobro obiskane in pravi rokometni praznik na Ptuju. O splošnih ciljih RK Drava Ptuj v 1. B-ligi je kapetan Jan Maroh dejal: „Kot novinci imamo glavni cilj obstanek v ligi. A naša ekipa si po tihem želi več in je tega po mojem mnenju tudi realno sposobna. Želimo si uvrstitev okrog sredine prvenstvene lestvice." David Breznik Rokomet • ŽRK Ptuj-Ormož Uspešen preizkus pred dvobojem z mlado reprezentanco ŽRK Ptuj-Ormož -ŽRK Litija 33:26 (13:15) Za igralkami in strokovnim štabom ŽRK Ptuj-Ormož je naslednja pripravljalna tekma: tokrat so se merili z ekipo Litije, ki je v pretekli sezoni osvojila 3. mesto v 1. državni ligi in bo letos Slovenijo zastopala tudi v evropskih pokalih. Preizkušnjo so dekleta oddelala za oceno prav dobro. „Začetek je bil sicer klavrn, z nekaj zastreljanimi zicerji in penali, tako da so gostje povedle 1:5. Nekaj časa je nato razlika obstala na tem nivoju (2:6, 3:7, 5:9, 7:11), nato pa se je začela topiti (9:11, 13:15)," je prvi polčas kratko orisal trener ŽRK Ptuj-Or- mož Neno Potočnjak in nadaljeval z drugim: „Za začetek so dekleta z delnim izidom 3:0 prešla v vodstvo (16:15), nato pa se je takoj začela odpirati razlika v našo korist (22:18). Popuščanja ni bilo vse do konca in končni izid je odraz tega." V ptujski vrsti so še pogrešali nekatere igralke (manjkala je Alja Polona Krasnič, Žana Kaloh in vse novinke iz Mileniuma), zato pa so se izkazale nekatere druge, izpostaviti velja Uršo Urbančič ter posebej mladi Vito Turk in Majo Geč. Na Rokometni zvezi Slovenije so dokončno potrdili, da bo vrzel po izstopu ŽRK Z'dežele iz ligaškega tekmovanja zapolnila mlada slovenska reprezentanca. Ta bo tekmovala izven konkurence, ob sredah, tako da ni bilo treba spreminjati tekmovalnega sistema. Prvo tekmo bo mlada reprezentanca igrala naslednjo sredo, 18. septembra, prav s Ptujem v dvorani Ljudski vrt. Znani so že tudi pari pokalnega tekmovanja, ptujsko-ormoška vrsta se bo v osmini finala v sredo, 25. 9., v gosteh pomerila z novomeško Krko. JM ljalnem obdobju smo kazali solidne predstave in smo lahko optimistični pred novo sezono. Zavedamo se, da so pripravljalne tekme eno, tekme državnega prvenstva pa nekaj povsem drugega. Hitro bomo videli, ali je naš optimizem na realnih tleh. Res pa je, da takoj na začetku sezone igramo z najboljšimi ekipami v 1. B-li-gi. Želja je v prvih treh krogih presenetiti vsaj enega favorita: Šmartno, Radovljico ali Dobovo. Na Šmartno smo se zelo dobro pripravili: imajo zelo kakovostno ekipo, ki ima na vsaki igralni poziciji po dva zelo dobra igralca, ob tem igrajo hiter rokomet in so zelo uigrani. Komaj čakamo tekmo, da vidimo, kako se bomo uprli močni ekipi, ki jo vodi nekoč odličen rokometaš Aleš Šmejc. Upamo, da bo tudi obisk v dvorani zelo lep. Lani smo imeli odličen obisk, čeprav smo se borili za obstanek v 1. B-ligi," je pred prvo tekmo sezone 2024/25 povedal trener Uroš Krstič. Tekma med Veliko Nedeljo in Šmartnim bo odigrana v petek, 13. septembra, ob 19.30 pri Veliki Nedelji. JM petek • 13. septembra 2024 Šport, rekreacija Štajerski 19 Atletika • Druženje s Kristjanom Čehom »Še vedno sem zaljubljen v atletiko« Čeh na finalu diamantne lige v petek V petek in soboto, 13. in 14. septembra, bo v Bruslju potekal finale letošnje diamantne lige. Slovensko atletiko bosta zastopala Kristjan Čeh v metu diska in Lia Apostolovska v skoku v višino. Oba bosta tekmovala v petek, Lia bo svoje nastope začela ob 20.29, Kristjan pa nekaj minut kasneje, ob 20.35. Pred nastopom v Bruslju je Kristjan Čeh povedal: „Kljub temu da gre sezona h koncu, še vedno čutim, da sem v dobri formi in da lahko disk zalučam zelo daleč. Tudi v Bruslju bom poskušal tekmovati po najboljših močeh in v danem trenutku pokazati največ ter seveda v rezultatskem smislu doseči največ, kar se da." Seznam atletov za finale diamantne lige v metu diska z njihovimi najboljšimi letošnjimi izidi: - Mykolas Alekna (Litva) - Kristjan Čeh (Slovenija) - Fedrick Dacres (Jamajka) - Matthew Denny (Avstralija) - Daniel Stahl (Švedska) - Lukas Weißhaidinger (Avstrija) - Philip Milanov (Belgija) 74,35 m 70,48 m 66,30 m 69,35 m 69.03 m 69.04 m 63,90 m JM _ T_____ f-^ ^^ v 1 2 ^ r _ Foto: Črtomir Goznik Kristjan Čeh z mladimi atleti AK Ptuj Druženje s Kristjanom Čehom na Mestnem stadionu je bilo obenem poklon našemu šampionu in hkrati spodbuda za mlade atlete Atletskega kluba Ptuj. Ti so v torek popoldan na sproščenem druženju pozdravili svojega šampiona. Slednji je bil vesel medsebojne interakcije z atleti in je o druženju dejal: „Občutek med temi mladimi atleti je bil dober, saj vem, da sem jim nekakšen vzornik. Mladi me spremljajo, gledajo, kako tekmujem in veseli me, da so zelo zainteresirani za atletiko. Bilo je res super, saj ni veliko takšnih srečanj med mladimi atleti in mano.« Glavni del druženja je bil namenjen pogovoru z atletom, ki je mladim med drugim odgovoril na nekaj osnovnih vprašanj: kdaj in zakaj se je začel ukvarjati z atletiko, ali je imel kaj straha ali treme, ko je šel na prvo tekmovanje, kako mu je šlo na prvem tekmovanju, kako je napredoval skozi leta, kaj so njegovi največji uspehi, kako bi ocenil letošnjo sezono ... Za slednjo je odgovoril, da je bila dobra, saj mu je ponovno uspelo disk vreči čez mejo 70 metrov in je osvojil prvo mesto na evropskem prvenstvu v Rimu ter četrto na olimpijskih igrah v Parizu. Po vseh teh uspehih so mu v AK Ptuj pripravili srečanje z atleti in to druženje je bilo pristno v domačem okolju, v katerem se naš šam- pion zares dobro počuti. Nasmejano je odgovarjal na vprašanja, podelil je številne avtograme, sledil je še mali selfie fotografski šov. Vse skupaj z glavnim namenom, da se vrhunski metalec diska čimbolj približa atletom. Pod celotno druženje se je podpisal AK Ptuj, katerega predsednik Aleš Bezjak je po dogodku dejal: „Kristjan je za naše atlete pravi vzornik in nekdo, za katerega je vredno navijati. Videlo se je, da ga mladi poznajo in se radi družijo z njim. Zato smo tudi organizirali to druženje, da ga vidijo v živo in ne samo preko televizije ter da Kristjanu tudi sami čestitajo za njegove velike uspehe.« Do velikih uspehov je Kristjana Čeha vodila naporna pot in velika ljubezen do atletike. Kot je dejal na druženju, še vedno rad trenira in je še vedno zaljubljen v ta šport. V atletiki je do sedaj dosegel že številne uspehe, za letošnje mu je predsednik AK Ptuj podelil lepo spominsko darilo v obliki lesenega diska. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Predsednik AK Ptuj Aleš Bezjak je Kristjanu Čehu predal simbolično darilo. Golf • Ekipno evropsko prvenstvo za seniorke Dobra izkušnja za Markolijevo in Vojskovo Rokomet • RK Gorišnica, 2. SRL (m) V sezono z visokimi pričakovanji Novo sezono začenjajo tudi drugoligaši, med katerimi bo letos nastopila zasedba iz Gorišnice. O pričakovanjih je nekaj besed spregovoril trener Alan Potočnjak. S kakšnimi pričakovanji se podajate v sezono 2024/25? A. Potočnjak: „Pričakovanja so kar visoka, osnovni cilj je vrnitev v 1. B-ligo." Kakšne so spremembe v igralskem kadru? A. Potočnjak: „Ostali smo brez treh igralcev, Nejc Šandor je končal kariero, Žiga Zupanič in Tim Kroflič pa sta odšla v Radeče. Novinec je Mi-hajlo Timarac, ki se je vrnil iz posoje iz Ormoža, pa Samuel Nal in nekaj mlajših igralcev, ki se po premoru z novim zagonom ponovno vračajo na rokometna igrišča. Številčno smo kar dobro zasedeni, tudi priprave so potekale dobro, opravili smo jih v domačem okolju, ob tem smo odigrali kar nekaj prijateljskih tekem." Koliko poznate prve tekmece, ekipo DRŠ Sebastjana Soviča? A. Potočnjak: „Poznam jih toliko, kolikor sem jih gledal v mlajših kate- Foto: Črtomir Goznik Alan Potočnjak, trener RK Gorišnica gorijah proti Ormožu. Vsekakor gre za največjo neznanko med vsemi ekipami, kot novinko jo sestavljajo mladi igralci. Glede na to, da rokometna šola Sebastjana Soviča goji hiter in kombinatoren rokomet, pričakujem takšno tekmo tudi v petek. Zagotovo bomo morali vložiti veliko napora in želje, da tekmo zmagamo." JM Na igrišču Cubo v Smledniku so izvedli petdnevno evropsko ekipno prvenstvo v golfu za seniorke. Dvajset šestčlanskih reprezentanc se je potegovalo za prestižni naslov, ki je na koncu pristal v rokah francoskih igralk. Te so v finalu, do katerega je bila kar dolga pot, premagale Švico s 4:1. Slovenijo so na prvenstvu zastopale Marta Šbiil, Brigita Felicijan, Nataša Jevnikar, Sabina Markoli, Dragica Vojsk in Barbara Istenič. Naša reprezentanca, v kateri sta bili dve članici Golf kluba Ptuj - Marko-lijeva in Vojskova -, je prvenstvo zaključila na 18. mestu. O končni uvrstitvi Slovenije je Sabina Markoli dejala: „Pred tekmovanjem smo imele veliko željo, da bi se uvrstile med prvih šestnajst ekip, kljub temu pa je 18. mesto realno dober rezultat. Velika večina igralk, ki so nastopile na prvenstvu, je namreč bivših tekmovalk oz. profesionalnih igralk." Ekipno EP za seniorke, rezultati: 1. Francija 2. Švica 3. Anglija 18. Slovenija Za Sabino Markoli in Dragico Vojsk je bil nastop na evropskem ekipnem prvenstvu dobra izkušnja. Obe sta solidno odigrali in sta tudi podali oceno svojega nastopa na igrišču Cubo. Dragico Vojsk: „Zame osebno je bilo povabilo v reprezentanco velika čast in tudi velika odgovornost. Igranje na tako pomembnem prvenstvu, z igralkami, ki mesečno igrajo tekme na nivoju in težavnosti evropskega prvenstva, ni enostavno, je pa hkrati dobra izkušnja, ki me utrjuje, krepi in izboljšuje mojo igro. S svojo igro sem zadovoljna, čaka pa me še veliko treninga s poudarkom na natančnosti in koncentraciji.« V golfu velja pravilo, da tudi če zelo dobro igraš, lahko še vedno igraš boljše, velja pa tudi obratno. Tako je v Tako je igra precej nihala, predvsem svoji igri na prvenstvu nihala tudi Sabi- igra na zelenici ni bila dobra. Pričako- na Markoli, ki je o svojem nastopu po- vanja so bila večja, zato s svojim rezul- vedala: „Moja forma v času prvenstva tatom nisem zadovoljna." oziroma pred njim ni bila optimalna. David Breznik Foto: Aleš Fevžer Sabina Markoli Foto: Aleš Fevžer Dragica Vojsk 20 Štajerski Šport, šport mladih petek m 13. septembra 2Q24 Plavanje m Zala Mojsilovič Meznarič, PA Kurent V Zalini zbirki je že 123 medalj Plavanje je naporen šport, v katerem že kar nekaj let uživa in vztraja Zala Mojsilovič Meznarič. Z načrtnim delom trenerja Boštjana Maračiča je mlada plavalka začela nizati uspeh za uspehom. Njeno uspešnost potrjuje dejstvo, da je v njeni domači zbirki zbranih že kar 123 medalj. Članica Plavalne akademije Kurent se je zelo izkazala na poletnem državnem prvenstvu. Med kadetinjami je zmagala na 50,100 in 200 m delfin, prav tako pa je bila tretja na 100 in 400 m prosto. Dve medalji je Zala Mojsilovič Meznarič osvojila tudi v absolutni članski konkurenci, saj je bila tretja na 100 in 200 m delfin. Ob tem je v tej sezoni zabeležila nekaj mednarodnih nastopov v slovenski reprezentanci, prav tako pa je izpolnila glavni cilj - v večini disciplin je izboljšala svoje osebne rekorde. »Zdaj na treningu preplavam 5 do 7 kilometrov, kar se mi je včasih zdelo nemogoče« Kaj vas je prepričalo, da ste začeli trenirati plavanje? Z. Mojsilovič Meznarič: „Mami me je prijavila na plavalni tečaj, da se naučim bolje plavati. Spomnim Foto: David Breznik Zala Mojsilovič Meznarič z medaljami se, da sva prvi dan prišli na testiranje in sva pozabili kopalke. Takoj na začetku mi ta šport ni bil pretirano všeč, zato me je mami želela vpisati na atletiko, a sem si kasneje premislila. Kmalu sem šla v višjo skupino, kjer prvi dan nisem poznala nikogar, a časoma smo postali zelo dobri prijatelji. Kasneje smo napredovali in prišli v prvo skupino. Žal jih je veliko nehalo, vendar me kljub temu to ni ustavilo, saj je ta šport postal del mene." Kako naporni so bili vaši plavalni začetki in kako ste s kontinuiranimi treningi napredovali? Z. Mojsilovič Meznarič: „Na začetku smo se samo igrali v otroškem bazenu in smo le malo plavali v 25-metrskem bazenu. Vsakič, ko sem stopila stopničko višje in napredovala v naslednjo skupino, so treningi postajali vse težji, vedno manj smo bili v otroškem bazenu in vedno več metrov smo na treningu preplavali. Seveda mi je bilo to zelo Foto: Črtomir Goznik Zala Mojsilovič Meznarič med plavalnim nastopom Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj težko in velikokrat sem hotela odnehati. Zdaj na treningu preplavam 5 do 7 kilometrov, kar se mi je včasih zdelo nemogoče. Treningi so skrbno načrtovani in ob vloženem trudu so se uspehi kar nizali." Kdaj ste šli na prvo tekmovanje in kako vam je šlo? Z. Mojsilovič Meznarič: „Na prvo tekmo sem šla v tretjem razredu leta 2017, in sicer v Ljubljano na Princ in princesa šprinta. Tam smo plavali le 25 metrov. Imela sem tri starte (25 m prosto, prsno in hrbtno), takrat še nisem osvojila nobene medalje, ampak sem bila blizu temu. Na prvi tekmi me je bilo zelo strah in pred startom mi je bilo slabo, a kljub temu sem odplavala odlično." Kje in kdaj ste osvojili svojo prvo plavalno medaljo? Kakšen je spomin na to tekmovanje? Z. Mojsilovič Meznarič: „Prvo medaljo sem osvojila v letu, ko sem začela tekmovati, in sicer na pokalu Ruš, kjer sem bila dvakrat tretja na 50 m prosto in 50 m delfin. Prve medalje sem bila zelo vesela." V zbirki imate 123 medalj. Jih večkrat štejete in katere vam največ pomenijo? Z. Mojsilovič Meznarič: „Svojih medalj ne štejem redno, le ko mi je dolgčas. Največ mi pomenijo medalje z državnih prvenstev in z mednarodnih tekem, saj so tam konkurent-ke iz drugih držav, ki jih ne poznam tako dobro kot slovenskih." »Najbolje mi je šel nastop na 200 metrov delfin na četveroboju v Beogradu« Nekajkrat ste tekmovali tudi v reprezentanci Slovenije. Kateri nastopi so vam šli najbolje? Z. Mojsilovič Meznarič: „S slovensko reprezentanco sem bila na dveh četverobojih in na Multination cupu v Avstriji, kjer so tekmovali plavalci in plavalke iz 16 evropskih držav. Najbolje mi je šel nastop na 200 metrov delfin na četveroboju v Beogradu, kjer sem odplavala čas 2.22,32. Prav ta čas me je popeljal v reprezentanco Slovenije za tekmo v Avstriji. Na vseh treh tekmah sem plavala tudi v štafetah, ki jih je izbiral selektor Plavalne zveze Slovenije. To mi veliko pomeni, ker izbere najboljše plavalce v danem trenutku." Do plavalnih uspehov vas vodi trener Boštjan Maračič. Kakšno je vajino sodelovanje? Z. Mojsilovič Meznarič: „Z Boštjanom se zelo dobro razumeva, upoštevam njegove nasvete in se trudim vsak trening opraviti maksimalno. Tudi on v treninge vlaga veliko truda in nam poskuša podati svoje znanje, ki ga nenehno nadgrajuje. Na njega se lahko obrnem tudi, Štiri ptujska dekleta ponovno na stopničkah V Škocjanu je v organizaciji KKAdria Mobil potekala tradicionalna dirka Knobleharjev pokal, kije v vseh kategorijah skupaj na štart privabila več kot 220 kolesarjev in kolesark. Krožna dirka - krog je meril 3,6 km - je bila zelo hitra, predvsem v mladinskih kategorijah je to bila ena najhitrejših izvedb... Iz ptujskega kolesarskega kolektiva so se tudi tokrat izkazala dekleta, saj so zmagala v dveh kategorijah: pri deklicah B Vivi Oblak in pri deklicah A Kaja Adam. Obe sta imeli na odru za zmagovalke družbo klubskih sotekmovalk, saj sta njun uspeh dopolnili Živa Bohak z 2. mestom med deklicami B in Gaja Muršec s 3. mestom med deklicami A. Precej smole je imela Hana Jero-mel med mlajšimi mladinkami, ki je ko potrebujem nasvet, ki se ne navezuje na plavanje. Z mojim vstopom v reprezentanco je tudi on postal del nje, gre zraven na reprezentančna tekmovanja. Tudi rezultati kažejo na kakovost najinega dela." Kakšne so vaše plavalne sanje, kakšni so vaši cilji v plavanju? Z. Mojsilovič Meznarič: „Moje plavalne sanje so seveda priti na olimpijske igre. Želim se uvrstiti na mladinsko evropsko prvenstvo in tako bi postala del mladinske slovenske reprezentance. V letošnji sezoni želim odplavati kar se da najboljše rezultate." Ali kljub napornim treningom še vedno uživate v plavanju? Z. Mojsilovič Meznarič: „Plavanje je moj najljubši šport in vem, da za vrhunske rezultate ne moreš samo hoditi na treninge, da se zabavaš in se imaš fajn, ampak moraš garati. Ko je najtežje, je treba preseči samo sebe, da ti na tekmi lahko uspe to, kar si želiš. Med tistimi najtežjimi serijami ne bi mogla reči, da ravno uživam, ker me takrat vse boli, ne morem do sape, ampak to je del tega športa, ki mi je všeč. Le preko tega bom lahko odplavala rezultate, ki si jih želim. Plavanje mi je tako zelo všeč, ker v vodi uživam, takrat ne mislim na šolo ali na karkoli drugega, saj moram biti 100 % prisotna, da lahko naredim trening. Tako lahko za dve uri pozabim na vse, kar se mi je zgodilo, in se sprostim." David Breznik Foto: Vinci Oblak Vivi Oblak, Kaja Adam, Živa Bohak, Gaja Muršec in Hana Štum-perger (vse KK Perutnina Ptuj) bila v začetku dirke nesrečno izrinjena iz proge, zaostanka pa ni uspela nadoknaditi vse do konca. Pri fantih se je v deseterico uspelo prebiti trem predstavnikom KK Perutnina Ptuj, to so bili Cal Hrastnik, Nik Fic in Luka Lupša. Tudi pri fantih športna sreča tokrat ni bila na strani ptujskih kolesarjev... Rezultati kolesarjev KK Perutnina Ptuj: - dečki in deklice D: 8. Nik Fic; - dečki C: 26. Anej Vinkler; - dečki B: 6. Cal Hrastnik; - dečki A: 15. Anej Resman, 22. Luka Lampret, 29. Miha Kirbiš, 32. Matija Lačen; - ml. mladinci: 9. Luka Lupša, 12. David Adam, 17. Maj Bohak; - deklice B: 1. Vivi Oblak, 2. Živa Bohak; - deklice A: 1. Kaja Adam, 3. Gaja Muršec; - ml. mladinke: 6. Hana Jeromel. JM Športni napovednik Nogomet • 1. SNL RAZPORED 8. KROGA, V SOBOTO OB 17.30: Mura - Primorje; OB 20.16: Kalcer Radomlje - Olimpija Ljubljana; V NEDELJO OB 17.30: Celje - Nafta 1903; OB 20.15: Maribor - Koper, Bravo - Domžale. 2. SNL RAZPORED 6. KROGA, V PETEK OB 17.00: Drava Ptuj - Brinje Grosuplje, Krka - Ilirija 1911; V SOBOTO OB 16.30: TKK Tolmin - Aluminij, Kety Emmi&Impol Bistrica - Rudar Velenje, Tabor Sežana - Beltinci Klima Tratnjek, Jadran Dekani - Dravinja; V NEDELJO OB 15.00: Slovan - Triglav Kranj; OB 16.30: Bilje - Gorica. 3. SNL - vzhod RAZPORED 5. KROGA, V SOBOTO OB 16.30: IBLO Podvinci - Maripol Starše, Krško Posavje - Avto Rajh Ljutomer; ob 19.00: Premium Dobrovce - Brežice 1919 Terme Čatež; V NEDELJO OB 10.30: ZASE Videm - Fužinar SIJ Ravne Systems; OB 16.30: Čarda Martjanci - Hajdi-na, Šmartno 1928 - Zavrč, Šampion - Korotan Prevalje. Ženska liga 4. KROG: Aluminij - Olimpija Ljubljana (v nedeljo ob 16.00 v Kidričevem). 1. mladinska liga 6. KROG: Aluminij - Krka (v ponedeljek ob 18.00). Super liga MNZ Ptuj RAZPORED 4. KROGA, V SOBOTO OB Markovci - Gerečja vas, Središče - Grajena Anpro; V NEDELJO OB 16.00: Bukovci - Makole Bar Miha, Gorišnica - Boč Poljčane, Tržec - Stojnci, Apače - Ormož. 1. liga MNZ Ptuj RAZPORED 3. KROGA, V SOBOTO OB 10.30: Cirkulane - Hajdoše; OB 16.00: Slovenja vas SMS sanacija - Rogoznica, Polskava avtop. Grobelnik - Zgornja Polskava, Leskovec - Podlehnik, Pragersko 75 - Senčila Senica Oplotnica; V NEDELJO OB 10.30: Skorba - Dornava Digitalpartner.si. Rokomet • Liga NLB RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 19.30: Trimo Trebnje - Slovenj Gradec; V SOBOTO OB 19.00: Misteral Krško - SVIŠ Cugelj okna Ivanč-na Gorica; Riko Ribnica - Celje PL, Urbanscape Loka -Krka; V NEDELJO OB 18.00: Gorenje Velenje - LL Grosist Slovan. Tekma Jeruzalem Ormož - Koper je bila odigrana v sredo. 1. B SRL (m) RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 19.00. Dol TKI Hrastnik - Ljubljana; OB 19.30: Velika Nedelja - Herz Šmartno; OB 20.00: Dobova -Škofljica, Butan plin Izola - Frankstahl Radovljica; OB 20.30: Grosuplje - Črnomelj; V SOBOTO OB 19.00: Drava Ptuj - Ajdovščina; OB 19.30: Kočevje - Mokerc Kig. 2. SRL (m) RAZPORED 1. KROGA, V PETEK OB 19.30: Gorišnica - DRŠ Sebastja-na Soviča; V SOBOTO OB 19.00: Maribor Branik - Ankaran, Alples Železniki - Sevnica; OB 20.00: Kronos - Nova Gorica. Karting • Dirka za DP v Slovenji vasi Ob petka do nedelje, 13. do 15. septembra, bo v AMZS Centru kartinga in motošporta v Slovenji vasi pod organizacijsko taktirko AMD Ptuj potekala četrta letošnja dirka za državno prvenstvo. Finalne vožnje bodo na sporedu v nedeljo. Futsal • 1. SFL RAZPORED 2. KROGA, V PETEK OB 20.00: KMN Bronx Škofije - Kix Ajdovščina, FK Dobovec - KMN Oplast Kobarid, ŠD Mlinše - FK Dobre-polje, KMN Sevnica - THE Nutrition Extrem; OB 20.30: PJ Joco Benedikt - FC Trzin Mobi Arena. Prosta je ekipa Siliko Vrhnika. Konjeniški šport • V Ljutomeru kasaške dirke v počastitev občine Križevci V sklopu praznika občine Križevci pri Ljutomeru, bo KK Ljutomer v nedeljo, 15. 9., pripravil kasaške dirke. V osrednji točki sporeda se bo za pokal občine Križevci pomerilo sedem 4- do 14-letnih kasačev na 2160 metrov dolgi stezi. Voznica Ajda Gorenc bo zastopala KK Stožice Ljubljana, Marko Slavič in Branko Sršen bosta vozila za KK Ljutomer, Dušan Zorko za KD Krim, Jože Sagaj ml. za Slovenske gorice Lenart in Milan Žan za KK Komenda. Z 11-letnim konjem francoskega registra, katerega trener je Zvonko Osterc, bo nastopil tudi italijanski voznik za KD Slovenske gorice Lenart. Jože Mohorič, NŠ petek • 13. septembra 2024 \As y ---^ OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ff^ \ Ptuj • Finale 10. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Mladi glasovi poleteli v višave Letos je praznično leto za projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo družbe Radio-Tednik Ptuj. Začelo se je leta 2014, s finalno prireditvijo in 26 odličnimi nastopi, 7. septembra letos, z izborom najboljših v 10. sezoni (2023/2024), se je končalo prvo desetletje. To je bil še en vrhunski, izjemni večer slovenske pesmi in glasbe, ki je številno občinstvo na dvorišču minoritskega samostana na Ptuju dobesedno očaral, tako vrhunsko so zveneli nastopi letošnjih finalistov. Vsako leto znova smo priča novim vrhuncem nastopov mladih osnovnošolskih pevskih in glasbenih talentov s širšega območja Slovenije. Tudi v tej sezoni je pri izvedbi projekta sodelovala družba Novi tednik & Radio Celje. Foto: Andraž Purg Finalisti u mlajši kategoriji V desetih letih so sporočilnost projekta in njegov izjemni kulturni pomen v najširšem pomenu besede prepoznali v številnih slovenskih občinah, osnovnih šolah, vodstvih šol, skupaj z učitelji glasbene umetnosti in starši, ki so največji podporniki svojih otrok pri razvoju glasbenih in pevskih oz. siceršnjih talentov. Vsakoletna odzivnost mladih pevcev pa je najboljši kazalnik, da gre za pravi projekt, za to, da slovenska pesem in beseda ohranjata svoj pomen, ki pa hkrati vodi v odličnost in naprej, na velike odre, zlasti še za tiste, ki tudi svojo prihodnost vidijo v pevskem in glasbenem svetu. Mnogi, ki so v desetih letih stopili na oder projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, so se namreč odločili za pevsko izpopolnjevanje, da bi postali čim boljši pevci. Nekateri se na ta oder tudi vračajo, vztrajajo, najlepša nagrada zanje pa je v vseh teh primerih zmagovalni oder, ker je to na nek način tudi potrditev, rezultat vsega, za kar se trudijo. Tudi letos bi lahko vse nastopajoče razglasili za zmagovalce, tako izjemni so bili interpretativno in glasovno, z izborom pesmi in samim odrskim nastopom. Strokovna komisija, ki je ocenjevala njihove nastope, sestavljali so jo sami odlični pevci: Natalija Verboten, Tinkara Fortuna in Domen Kumer, se je dobesedno potila pri izboru, ker imeti tako vrhunske pevce na enem odru in izbrati najboljše, zagotovo ni najlažje delo. V mlajši kategoriji si je lento zmagovalke pripela Sara Novak, OŠ Dobje, ki je zapela pesem 1000 let, na drugo mesto se je uvrstila Vita Pilinger, OŠ Hajdina, ki je zapela pesem skupine Tabu Nabiralka zvezd, tretja je bila Lara Kupčič, POŠ Grajena, s pesmijo Kaj je to življenje. V starejši kategoriji je slavila Finalisti u starejši kategoriji Eva Pak, OŠ Juršinci, zapela je pesem Kraljica jodlanja, druga je bila s pesmijo Dotakni se me Nuša Arnuš, OŠ Olge Meglič Ptuj, tretja Taja Maver, OŠ Fram s pesmijo Čudež, ob lastni spremljavi na klavir. Prvič v zgodovini projekta se je zgodilo, da je zmagala interpretacija narodno-zabavne pesmi, kot tudi to, da je narodno-zabavno pesem na finalni prireditvi pelo več pevk. Tudi zato je njegova deseta sezona tako posebna zgodba. Vsi finalisti so prejeli praktična darila, zmagovalki Sara Novak in Eva Pak pa bosta za nagrado prejeli še lastni pesmi, darilo Sazasa, ki ga zmagovalci prejemajo že od tretje sezone projekta naprej. Nagrade jim je podelil Marko Vuk, lastnik in direktor podjetja Live (distributerja za blagovno znamko Target) iz Izole. S svojimi lastnimi pesmimi so na finalni prireditvi 10. sezone zapele tudi zmagovalke 9. sezone, Žana Strmšek ter Veronika Padežnik in Neli Ela Guček. Zapeli pa so tudi vsi trije člani strokovne komisije: Natalija Verboten, Tinkara Fortuna in Domen Kumer. Finalni večer najboljših pevcev 10. sezone sta občuteno povezovala Simona Pušnik in Dalibor Bedenik. V vseh letih je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo s svojimi predizbori, polfinalnimi izbori in finali postal nadvse pomemben sooblikovalec kulturnega življenja v vseh okoljih, od koder prihajajo mladi pevci. To poslanstvo, kot tudi poslanstvo podpore razvoju mladih pevskih in glasbenih talentov želi ohraniti tudi v prihodnje. Tudi v novem desetletju bodo to uspešne zgodbe lokalnega okolja, šol, pedagogov kot tudi sponzorjev in donatorjev, ki so v teh letih prav tako spoznali pomen tega projekta za mlade talente in slovensko identiteto. V prvem desetletju se je vseh njegovih dosežkov skupaj z mladimi pevskimi talenti nadvse veselil idejni oče tega projekta Drago Slamer-šak, nekdanji direktor družbe Radio-Te-dnik Ptuj. V drugo desetletje projekta vstopa pod vodstvom direktorice Moni-ke Kolarič. Finalni nastop mladih pevcev je posnela profesionalna producentska hiša in si ga bo mogoče ogledati na televiziji Veseljak. Za make up je poskrbela Minka Feguš. MG Nagrade za tekmovalce so prispevali: Sazas, Live Izola z blagovno znamko Target, Bioterme Mala Nedelja, Terme Ptuj, Sava Hotels & Resorts, McDonald's in Kokica. Finalisti v mlajši kategoriji: Lara Kupčič, Tin Slodnjak, Issa Brec, Eva Gašperič, Jakob Ribič, Ema Ferlin, Alina Centrih, Sara Novak, Danina Zaric, Nina Černevšek, Lara Jančič, Vita Pilinger in Maja Munda. Finalisti v starejši kategoriji: Zala Ambrož, Neža Lindič, Taja Maver, Neža Slapšak, Črt Korenjak, Eva Lampret, Sinja Gračnar, Valentina Jager, Lea Petrovič, Emma Golob, Vita Stanovnik, Nuša Arnuš in Eva Pak. Foto: Andraž Purg \i|j|/ petek • 13. septembra2024 r 1? OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO nI Lara Kupčič, 5. r., POŠ Grajena, pesem Kaj je to življenje (Eva Boto), tret- Sara Novak, 5. r., OŠ Dobje, pesem 1000 let (Maraaya), zmagovalka v Vita Pilinger, 3. r., OŠ Hajdina, pesem Nabiralka zvezd (Tabu), drugo-jeuvrščena v mlajši kategoriji: „Navdušena sem, brez besed, zelo vesela. To nižji kategoriji: „Zmaga me je zelo presenetila. Zelo sem vesela, še kar ne uvrščena v mlajši kategoriji: „Zelo sem vesela, sama te uvrstitve nisem sem si zelo želela, to mi veliko pomeni." morem dojeti, da sem zmagala. Pojem že tri leta." pričakovala, tudi zmage ne. Mislila sem, da bom četrta." .-¿t.* K.V í-H'x '-"'v "v ÍÍT I? 9. i. - ■ , K. .T v* S V ■ [VV •>. ■ ■ ft k * - v ..- 5ŽV Foto: Andraž Purg Eva Gašperič, 5. r., OŠ Cirkulane, pesem Malo, malo (Nina Pušlar) Foto: Andraž Purg Jakob Ribič, 5. r., OŠ Duplek, pesem Umazane misli (Joker out) Foto: Andraž Purg Ema Ferlin, 4. r., OŠ Zagradec, pesem Milijon in ena (Klara Jazbec) Kopanje za vso družino vsak petek plačata 2 odrasli osebi, do 2 otroka se kopata brezplačno petek • 13. septembra 2024 \ju y OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ff^ \ v Alina Centrih, 5. r., POŠ Loka pri Žusmu, pesem Tople oči (Nina Lara Jančič, 5. r., OŠ Antona Aškerca Rimske Toplice, pesem Lastovka Maja Munda, 4. r., OŠ Sveti Tomaž, pesem Skozi leta (Ansambel Saša Pušlar) (Elda Viler) Avsenika) Foto: Andraž Purg Foto: Andraž Purg Foto: Andraž Purg lssa Breg 2. r., OS Gorišnica, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka) Nina Cerneušek, 4. r., OS Braslouče, pesem Kjer najbolj gori (Eva Boto) Tin Slodnjak, 3. r., OŠ Juršinci, pesem Zgodba o prijateljstvu (Čuki) SAZAS \i|j|/ petek • 13. septembra2024 r 1? OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO nI Danina Zarič, 3. r., OŠ Breg Ptuj, pesem Najino poletje (Saša Lešnjek) Zala Ambrož, 9. r., OŠ Duplek, pesem Malo tu, malo tam (Neisha) Neža Lindič, 6. r., POŠ Višnja Gora, pesem Dan najlepših sanj (Regina) Foto: Andraž Purg Foto: Andraž Purg Foto: Andraž Purg Taja Maver, 7. r., OŠ Fram, pesem Čudež (Papir), lastna spremljava na klavirju, tretjeuvrščena v starejši kategoriji: „Tudi jaz moram povedati, da je bilo zame nepričakovano, ker sem mislila, da bodo izbrali samo zmagovalko. Zelo sem ponosna nase, danes tudi moj cilj ni bila zmaga. V petju in glasbi nadvse uživam." Nuša Arnuš, 8. r., OŠ Olge Meglic Ptuj, pesem Dotakni se me (Naja Fridl), drugouvrščena v starejši kategoriji: „Tudi zame je bilo malo nepričakovano. Zelo sem vesela, ponosna nase, da sem to dosegla. To pomeni tudi, da bom v projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo lahko nastopila tudi v naslednji sezoni. Že sedaj se ponovno veselim sodelovanja v tem projektu." EvaPak, 8. r., OŠJuršinci, pesem Kraljica jodlanja ()odlexpress), zmagovalka v starejši kategoriji: „Moram reči, da je bilo vse nepričakovano. Resnično sem se trudila, zmage pa nisem imela v mislih. Na oder sem prišla uživat, se sprostit, da se ljudem pokažem in da me vidijo. Kako bo naprej z mojo glasbeno kariero, še ne vem. Zagotovo pa boste o meni še slišali. Vesela sem." AVTOSERVIS TURNŠEK VSE NA ENEM MESTU - OD CENITVE ŠKODE DO POPRAVILA SPECIALIZIRANA DELAVNICA Za ličarske in kleparske storitve za vse vrste vozil KALIBRACIJE ADAS SISTEMOV CENITVE AVTOMOBILSKIH ŠKOD www.avtoservis-turnsek.si avtoservis.turnsek@siol.net Simona Turnšek s.p., Brstje 27a, 2250 Ptuj petek • 13. septembra 2024 \ju y OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ff^ \ Foto: Andraž Purg Foto: Andraž Purg Foto: Andraž Purg Neža Slapšak, 9. r., OŠ Primoža Trubarja Laško, pesem Ti boš tam (Pro- Črt Korenjak, 8. r., 111. OŠ Celje, pesem Prauljica o mavričnih ljudeh (Šank Eua Lampret, 7. r., OŠ Videm, pesem Ni ona rebro (Nina Pušlar) per), lastna spremljava na klavirju Ročk) Foto: Andraž Purg Foto: Andraž Purg Foto: Andraž Purg Sinja Gračnar, 6. r., OŠ Hruševec, pesem Skozi leta (Ansambel Saša Au- Valentina Jager, 8. r., OŠ Dramlje, pesem Bodi z mano do konca (Tinkara Lea Perovič, 9. r., OŠ Ljudski vrt, pesem Na kožo pisana (Eva Boto) senika) Kovač) ČISTO MESTO že 30 let vaš zanesljiv partner na področju ravnanja z odpadki! BI RADI BILI TAKOJ OBVEŠČENI O URNIKIH ODVOZA ODPADKOV? VAS ZANIMAJO NOVOSTI IN ODPIRALNI ČASI NAŠIH ZBIRNIH CENTROV? Potem je enostavna mobilna aplikacija ČISTO MESTO prava izbira za vas! Prenesite si jo še danes in hitreje ter enostavneje dostopajte do ključnih Informacij. CI5IO NE POZABITE! 0 Naročite odvoz svojih kosovnih ¡5 odpadkov še danes. [■]£ Zbirni center » ¥ Aplikacijo si lahko na svojo mobilno napravo naložite v trgovinah Google Play oziroma App Store! [^A Prenos iz V App Store NA VOLJO V Googlu Play O-y-p^^^• /3. septembra2024 r ® OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO nI Foto: Andraž Purg Foto: Andraž Purg Foto: Andraž Purg Emma Golob, 9. r., OŠ Markouci, pesem Enkratna, neponovljiva (Jadranka Juras in Okustični) Vita Stanovnik, 8. r., OŠ Breg Ptuj, pesem Hallelujah v slovenskem prevodu Žana Strmšek, zmagovalka v mlajši kategoriji 9. sezone, je zapela lastno pesem Nikoli ni bilo tako lepo, darilo Sazasa. Foto: Črtomir Goznik Voditelja finalne prireditve Simona Pušnik in Ualibor Bedenik Foto: Andraž Purg Neli Ela Guček in Veronika Padežnik, zmagovalki 9. sezone v starejši kategoriji, sta zapeli lastno pesem Cifra je ista, darilo Sazasa. Foto: Črtomir Goznik Strokovno komisijo, ki sojo sestavljali Natalija Verboten, Domen Kumer in Tinkara Fortuna, so letošnji finalisti pustili skorajda brez besed, tako izjemni so bili, vrhunski, odlični, čisti v interpretaciji in glasovih. Naj še naprej pojejo in uresničujejo svoje glasbene sanje, so jim dejali. Domen Kumer, večletni ocenjevalec nastopov finalistov projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, je vedno znova navdušen nad njimi, saj so izjemno talentirani, motivirani, z dobrim izborom pesmi. Sicer pa gre za edinstveni festival v Sloveniji, na katerem mladi pojejo samo slovenske pesmi. Iz leta v leto je težje izbrati najboljše. „Kako mladi danes pojejo, to je neverjetno", je povedala Natalija Verboten, ki je v strokovni komisiji sodelovala prvič. Sama je šele pri sedemnajstih letih zbrala pogum, da je sploh zapela kot solistka. V tem projektu pa nastopajo že od drugega razreda osnovne šole naprej. Resnično gre za fantastične mlade pevce. Ni se nam treba bati za slovensko glasbeno prihodnost. Tinkara Fortuna se je pridružila oceni, da gre za fantastične pevce. Otroci pojejo že zelo resne, zahtevne skladbe, pesmi. „Mi, starejši, ki gremo malo na otročje, pa pišemo otroške pesmi," se je malo pošalila. Čestitala je vsem, ki so letos zapeli na 10. finalni prireditvi projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo. Nekajkrat je bila na robu solz, ker so se je mladi pevci s svojim petjem tako dotaknili. Kot mama treh otrok je še bolj pozorna na te nežne otroške glasove, ki zapojejo. Foto: Andraž Purg Monika Kolarič, direktorica družbe Radio-Tednik Ptuj, na fotografiji z idejnim očetom projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Dragom Slameršakom: „V družbi Radio--Tednik Ptuj smo zelo ponosni na ta izjemni projekt spodbujanja petja slovenske glasbe, podpore mladim pevskim talentom in razvoju njihovih potencialov. Vsako leto znova nas presenetijo s svojimi glasovi, interpretacijo in odrskimi nastopi sploh. Skupaj z njimi rastemo tudi mi, občine, šole, vodstva šol, mentorji, starši, predvsem pa je vsak nastop, predizbor, polfinale in finale zmagoslavje za vsako mlado pevko in pevca, ki se odloči, da bo svoj talent delil z javnostjo, s tem pa bogatil tudi kulturno življenje v svojem domačem okolju. Vsi skupaj smo tudi ob podpori sponzorjev in donatorjev ponosni na vsak njihov uspeh. Ni jih malo. Segajo po prestižnih nagradah na domačih in mednarodnih pevskih in glasbenih tekmovanjih. Finalni izbor 10. sezone je znova pokazal, da je pesem naših pevcev nekaj izjemnega, kar je vredno največje podpore, tudi zato, ker je ustvarjena v našem okolju, ker jo ustvarjajo naši ljudje. Ob tolikšnih talentih se nam ni bati za prihodnost slovenske pesmi in glasbe, za njeno odličnost. Vsi skupaj se že veselimo njegove enajste sezone." petek • 13. septembra 2024 \As y ---^ OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ff^ \ Natalija Verboten Foto: Andraž Purg Foto: Andraž Purg Uomen Kumer Tinkara Fortuna Foto: Andraž Purg Foto: Andraž Purg Foto: Andraž Purg Najboljše tri v mlajši kategoriji: Vita Pilinger, drugouvrščena, Sara Novak, zmagovalka, in tretjeuvrščena Lara Najboljše tri v starejši kategoriji: Nuša Arnuš, drugouvrščena, Eva Pak, zmagovalka, in Taja Maver, tretjeuvr-Kupčič. ščena. tenz(x>r Passionate. Innovative. Reliable. OBIŠCITENAS NA9.IOVRIERNEM SEJMU -sejmupoklicovinizobraževanja! 13. in 14.11.2024 | UŠC Leona Štuklja, Maribor Ograje, nadstreški in pergole Nenad Vrbanič s. p., Juršinci 12 a, 2256 Juršinci Tel: +386 70 859 683 E-mail: office@metalprojekt.eu \i|j|/ petek • 13. septembra2024 r 1? OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO nI Občinstvo na prircditucncm prostoru duorišča minoritskega samostana je naduse uživalo v slovenski pesmi izjemnih pevskih talentov osnovnih šol. Foto: Andraž Purg m. F ^ \ l A i - i OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO Finalno prireditev 10. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo so podprli: MO Ptuj, Sazas, Silkem, I-vent, Lesnina, Komunalno podjetje, d. d., Ptuj, Tenzor, Bolkop, Čisto mesto, Metal projekt Nenad Vrbanic, Biro 33 Stanislav Arnuš, Kaass avto, Avto-servis Turnšek, Vargas-Al, Kidričevo, Vrtnarstvo Iris, Kmetija Čeh in Gastro Ptuj. petek • 13. septembra 2024 y ^---^ OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO ff ^ \ HVALA VSEM SPONZORJEM PROJEKTA \ SILKEM I4U;H1;I:1;I4 clty7center I/se najboljše Jiiplast Pokica ^ G.acenterPtuj Terme Olimia 1 GARDENIA cvetličarna ČUŠ Pitta Rosso Dobrodošli doma [XXXl SAZAS radioPTUI i Vent Smart ventilation KOMUNALA PTUJ UlUflpGíl Štajerski radio celie I novi tednik ■amé -ht K UTAH Original harmonika RUTAR GmbH * 9133 Sittersdorf - Žitara Vas 56 / Austrija Tel.: +386 (0)31 611 538 - info@rutarharmonika.com www.rutarharmonika.com Original harmonika RUTAR JESENSKA POSLASTICA- PELJEŠAC, OREBIC mrjS^j j? áfj i". DOŽIVELI BOMO: • mesto v Dalmatinski zagori skriva dva naravna fenomena - Rdeče in Modro jezero • obisk Orebiča, mesta pomorcev in kapitanov • Pelješac, vinogradniško čudo z legendarnim vinom Dingač 25.-29. september Imotski, slikovito mesto s kamnito arhitekturo in sredozemsko klimo, le 50 kilometrov od morja. Tu bomo občudovali trdnjavo Topana iz turškega obdobja ter slavna Imotska jezera, vključno z najglobljim kraškim jezerom v Evropi, Rdečim jezerom, in priljubljenim Modrim jezerom. Pot čez Pelješki most nas bo vodila do mesta Orebič, ki ga krasita frančiškanski samostan Gospa od Andela in zbirka pomorskega muzeja, ki pričuje o bogati zgodovini slavnih pomorščakov. V Stonu bomo obiskali obnovljeno trdnjavo Kaštio in se po želji povzpeli na obzidje, s katerega so Dubrovničani varovali polotok Pelješac. Pri lokalnem vinarju bomo uživali v ogledu in degustaciji vin. Lahko se boste odločili za ogled čudovitega mesta Korčula, rojstnega kraja Marca Pola in občudovali staro mestno jedro, obdano z obzidjem in ulice razporejene v obliki ribje kosti. Zaključek potovanja bo v simpatičnem Omišu na ustju reke Cetine, kjer bomo občudovali lepote obmorskega kraja. CENA VKLJUČUJE - prevoz z udobnim turističnim avtobusom - nastanitev v dvoposteljnih sobah v hotelu **** Aminess Grand Azur - 4 x polpenzion (pri večerji vključena pijača-pivo, vino, brezalkoholna pijača iz šankomata) - zunanje oglede po programu (Imotski, Ston) - degustacija vina - vodenje in organizacijo potovanj Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski radioPTUI 30 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 10. septembra 2024 Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. HORVAT WOOD, d. o. o., Mo-škanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče. UGODNO: vse iz inoxa, ograje, deli ograj, okovja za kabine, cevi, cevni priključki, pločevina, palice, vijaki, dimniki. RAMAINOKS, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. PRODAM dva 150 kg bikca, stara 3 mesece, pašna. Tel. 041 893 594. PRODAMO prašiče od 40 do 50 kg, možnost dostave. Tel. 031 542 318. KUPIM motokultivator Gorenje Muta, traktor in priključke. Tel. 041 597 984. PRODAM dva soda inox, 150 l. Tel. 041 805 377. PRODAM pletenke, tri 10-l in eno 5-l. Tel. 031 645 594. KUPIM nebrejo kravo ali telico. Tel. 041 941 878. PRODAM belo in rdeče grozdje z brajd. Tel. 041 667 734. www.roletarstvo-amus.si www.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. KOLOFON 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj Štajerski v digitalni knjižnici: www.dlib.si NESNICE, RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Brezplačna dostava. Vzreja nesnic Tiabot, Babinci 49, Ljutomer, 02 582 14 01. OSEBNI STIKI OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. OSAMLJEN moški z dežele, brez obveznosti, z lastnim domom, avtomobilom, želim spoznati osamljeno žensko od 60 let naprej z resnimi nameni. Tel. 071 675 769. FASADE, izolacijske, stiropor, volna, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaročilu popusti. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98. Tel. 041 226 204. KMETIJSTVO PRODAMO - stavbno zemljišče 1.149 m2, z gradbenim dovoljenjem v Bratislavcih (Polenšak). Cena: 80.000 EUR. Kontakt: 041 933 151 ali 02/6208 816 R F/MAX T POETOVIO www.re-max.si/Poetovio KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, mlade, cepljene, hisex, rjave, v začetku nesnosti, prodam, vsak dan od 8. do 17. ure. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora. Tel. 041 694 124. KOKOŠI nesnice - rjave, grahaste, črne, leghorn in štajerske, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, Čadram-ska vas 19, Poljčane, 031 751 675. PRODAM drva za kurjavo, hrast, jesen, razrezana na 33 cm in metrska, polsuha, lahko tudi razcepljena. Tel. 041 588 137. PRODAM suhe bučnice, po 4,20 € za kg. Tel. 041 363 947. PVC okna, vrata, senčila rolete, senčila ABA pvc okna, vrata PTUJ GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. lËaradi slabe uremensle napovedi .hppetkom jp^ireditsp |restapljena. r^oviâaïum sporočimo naknadno. v Omogočimo osem otrokom Pošlji o U ¿0 <1 \¿0 OSTRO G.acenterPtuj ilkos Zâk -O c- /- a m r\ i c c ^hïhlleâeahifieïu! CANDLES P i I I I A tus radioPTUJ Štajerski TEDNIK Naročite Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored) • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta ...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Štajerski Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:____ RADIO TEDNIK Ptuj, Osojnikova c. 3 2250 Ptuj torek • 10. septembra 2024 Oglasi in objave Štajerski 31 Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je samo oddaljen. Mrtev je tisti, ki ga pozabijo. (Kant) Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil sodelavec Davorin Bencik zaposlen v TALUMU, PE Ulitki Ohranili ga bomo v trajnem spominu. TALUM, d. d., Kidričevo Vsak človek je zase svet, čuden, svetal in lep kot zvezda na nebu ... (T. Pavček) Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil sodelavec Marko Štefanič zaposlen v TALUMU, Informatika Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Sodelavci Skupine TALUM MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE mojdo.segula@rodiiHednik.si, tel. 02 749 3416 ali morjono.pihler@rodio4ednik.si, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodno pokličite. Štajerski TEDNIK OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SEVESEUJO w Jesen je v tvoj vinograd prišla in čaka tam, da prideš ti, in sedla je na rožna tla in joka tam, ker tebe ni ... ZAHVALA ob slovesu dragega moža, očeta, dedka, tasta, botra in prijatelja Alojza Vertiča IZ BUKOVCEV 20A Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečene besede sožalja, darove, sveče, cvetje, svete maše in nudenje kakršnekoli pomoči ob najtežjih trenutkih. Zahvala g. župniku Maučecu, vsem pevcem, glasbeniku, govornici, podjetju Mir in cvetličarni Čuš. Zahvala SB Ptuj - kirurškemu in internemu oddelku. Posebna zahvala PBZ oddelku - dr. Voljču, sr. Marjetki in sr. Nataši za vso oskrbo v času bolezni. Pogrešali ga bomo! Žalujoči: žena Kristina, hčerki Suzana in Marjanca z družinama Čas hitro beži, a v naših srcih boš vedno z nami ti. V SPOMIN Danes minevajo tri leta, odkar si nas zapustila, draga žena, mama in babica Marija Emeršič IZ GOLOBOVE ULICE 5, PTUJ Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate sveče ob njenem preranem grobu. Vsi tvoji Vse dosedanje oddaje si lahko ogledate na FB in YT profilih Radia Ptuj r /RadioPtuj 1 r /RadioPtuj nje Ane Petrič Marjanca končno tudi tam spodaj Je samskost najhujša psihiatrična diagnoza? Januarja bo minus 30! VJ Preverite, kaj je hči naročila po spletu! d VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu z revijo Ladyt za samo 4,99 EUR. PROGRAMSKI NAPOVEDNIK PETEK. 13. september 00:00 Video Strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 09:00 Dan odprtih vrat na Dominkovi domačiji 10:00 Spominsko obeležje Fantov s Praprotna 11:30 Utrip OmnoSa 12:30 Ob izdaji CD Urbančank iz Destrnika 2006 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Jurjevo srečanje folklornih skupin 19:30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja 20:00 10 let. Otroci pojejo 21:50 Astro- v i Ivo 23:00 Video strani SOBOTA, 14. september 00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 09:00 Zakaj bi veseli ne bli, Bukovci 2005 10:35 Ptujska kronika 11:00 Utrip Ormoža 11:45 Ptujska kronika 12:15 Za prijatelje 13:15 Starpoint prodajno okno 14:15 Nogomet 3. Slovenske lige vzhod 16:00 Video strani 17:00 Starpoint prodajno okno 18:00 Jurjevo srečanje folklornih skupin 19:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja 20:00 Prevzem gasilskega vozila v Sobetincih 21:35 Za prijatelje 22:35 Starpoint prodajno okno 23:40 Video strani NEDELJ J£ 15. september 3:00 Video Strani 3:00 Jutranja telovadba i: 30 Otroška oddaja 5:00 70 let PGD Hajdoše L:00 Veselo na Jožefovo, 2024 3:00 Kronika iz občine Dornava s:00 10 let, Otroci pojejo ?:00 Jurjevo srečanje folklornih skupin 3:00 Za prijatelje 3:00 Veseloigra, Prevare L: 15 Starpoint prodajno okno i; 15 Video strani PONEDELJEK, 16. september i:00 Video strani i:00 Jutranja telovadba i; 30 Mic Mengeš - zdravstvena oddaja >:00 Prireditev ob prazniku Občine Videm i:00 Ptujska kronika i:30 Utrip Ormoža :00 Jurjevo srečanje folklornih skupin 1:30 Starpoint prodajno okno i:30 Video strani 1:30 Italijanska trgovina - v živo ::00 Veselo na Jožefovo, 2024 i:30 Mic Mengeš — zdravstvena oddaja i:00 Prevzem gasilskega voziia v Sobetincih : 30 Zakaj bi veseli ne bli, Bukovci 2005 :00 Starpoint prodajno okno >:Q0 Video strani l I \ s ______ TT A T TJ t tt-tit^ t ""i"" S ©«8 lE%, S ^^ 32 Štajerski Tednikov mozaik petek • 13. septembra 2024 Trnovska vas • Vaški obračun v malem nogometu Zmaga je sla letos v Sovjak Klub malega nogometa (KMN) Trnovska vas je bil pred štirimi leti ustanovljen zlasti za vzgojo nogometnega podmladka. Kidričevo • Folkloristi iz Cirkovc gostovali v Italiji Z nastopi so navdušili Folkloristi Vinka Koržeta iz Cirkovc in glasbeniki skupine Pepi Krulet so se konec poletja mudili na štiridnevnem svetovnem festivalu folklore, kije potekal v italijanski Gorici. Foto: Saša Urih Cirkoučani na 52. Svetovnem festivalu folklore v italijanski Gorici „Eden izmed najstarejših CIOFF festivalov se je v četrtek začel z dogodkom Folklora v mestu, na katerem smo se skupine predstavile z glasbo in plesi na povorki, ki se je vila skozi mestno jedro Gorice," je povedala vodja Folklorne skupine Vinka Koržeta Cirkovce Tina Urih. Drugi dan festivala, v petek, je sledila otvoritvena slovesnost s prižigom ognja prijateljstva in nastopi folkloristov iz različnih koncev sveta, tudi iz Kenije, Peruja in Karibskega otočja. Sobotno dopoldne je bilo v znamenju Kongresa ljudskih tradicij, zvečer so se na glavnem trgu v mestu predstavile sodelujoče skupine. „Doletela nas je čast, da smo bili prvi nastopajoči in tako odprli gala večer 52. Svetovnega festivala folklore v italijanski Gorici. Med predstavitvijo skupine smo povedali, da smo najstarejša slovenska folklorna skupina, a plesalci so rosno mladi in med najmlajšimi na festivalu. Posebnost je tudi godba Pepi Krulet, simpatični gospodje, ki jih nihče ne prekaša v navihanosti in veselju. Predstavili smo še pomen in vlogo kurentov, ki sta se pridružila skupini," je navedla Urihova in dodala, da so v nedeljo festival končali s parado, izmenjavo protokolarnih daril in podelitvijo folklornih oskarjev. „Slovenci smo prejeli oskarja za ohranitev enotnosti s tradicijo med celotno predstavitvijo. Dober vtis smo pustili tudi med publiko, ki nam je v kategoriji Oskar popularnosti namenila drugo mesto." Na trgu v italijanski Gorici se je vsak večer zbrala velika množica gledalcev, ki so z navdušenjem spremljali nastope folklornih skupin. „Med eksplozijo barv, glasbe, plesa in energije smo na odru izstopali po mladosti in udarni glasbi. Demonska moč kurentov Vetrovnikov iz Kidričevega je gle- dalcem naježila kožo. Po nastopih so pristopili domačini, Primorci, ki so povedali, kako ponosni so na naš nastop in kako lepo je v Gorici slišati slovensko glasbo in pesem. Gostovanja so odlična iztočnica za spoznavanje tujih kultur in sklepanje mednarodnih prijateljstev ter priložnost za spoznavanje novih krajev," je še povedala vodja cir-kovških folkloristov Tina Urih. MZ OKNA, VRATA & -j GARAŽNA l//?Agy www.naitors.si NAI/ ORS nao. Tel.: 02 74113 80. Mob: 031793 204 Gorišnica 1, Gorišnica Vse od takrat namreč vodijo redne treninge za otroke, ki potekajo čez vse šolsko leto, z mladimi nadobudneži pa se udeležujejo tudi turnirjev v malem nogometu. V domeni KMN pa je poleg tega še organizacija tekmovanja, v katerem se trnovske vasi med seboj pomerijo v malem nogometu. Epidemija koronavirusa jim je po ustanovnem letu 2019 in prvem turnirju sicer nekoliko odvzela vetra v jadrih, a so z vaškimi tekmovanji nadaljevali takoj, ko je bilo to spet mogoče. Minulo nedeljo je bilo v Športnem parku Trnovska vas spet živahno, svoje ekipe pa so glasno spodbujali navijači. Naziv najboljših nogometašev v občini za letošnje leto je pripadel rekreativcem iz Sovjaka, najmanjše trnovske vasi tako po številu prebivalcev kot po velikosti. Drugo mesto je zasedla ekipa Trnovske vasi, tretje pa je pripadlo Zmešančkom, torej mešanemu moštvu iz različnih delov občine. Vaški obračun so organizatorji izkoristili za promocijo ma- lega nogometa med najmlajšimi, ki so se zabavali tako z brcanjem žoge kot uživanjem na napihljivih igralih. SD Foto: KMNTV Naziv občinskega prvaka v malem nogometu si je pribrcala ekipa iz najmanjše trnovske vasi Sovjak. , j^WaiHwtatagumeStw») i oblači dobrohotno, če me * * * zabkmkaUoPokluKa * * * (posedati. Odtaie obdalo m« > „sUatataim. z^^jtr'"" t eurtiiK pameti f10" P N^cf moistruAm)« 9»dw "^BM1WW®