Leio VII, šžev. 11$. Celfe, sobofo 18. okiotora 1925. Pošfnina plačana » gotouini. Naročnicta- Zg Jugoslavijo : mesečno 7 Din, letno 84 Din. Za inozcmstvo: letno 240 Din. Posamezna Stevilka I Oin. šfttaaj« v tuteliv Lem«sfe tn aobotfo. Redakcija in uprava: Strossmaijerjeva ulica 1, pritl. Tel.65.—Rač.p.-č.zavoda 10.666. Oglasl po stalncm ceniku. Em. Lilek: i Francoska kolouijalna j posest; ogrozwia. (Nadaljevanjo.) Ko so se 1. 1801. Mulati in Crnci jia trancoskem otoku Haiti vzdignilr na belo naseljenike, progiasili svojo sa- rnostalnost in osnovali republiko Crn- cev, in ko je 23. aprila 1. 1803. dobila francoska vlada od Angležke ul'tima- tum na svojo zahtevo, da Angleži po dolocbah mirovne pogodbe v Amiensu J. 1802. vrnejo redu lvanovcev osvoje- ni otok Mai'to: je prodal Napoleon I., takrat se dožkotni konzul, naselbino Louisiano s celim zaledjem od reke Mi- sisipija do Tihega oceana Zdruzenim Državam S. A., uverivši se, da Fran- cija ne bi mogla dolgo braniti te po- sesti proti premoči Angležke na mor- ju. Ta za 15 miljonov dolarjev proda- ni prostor zavzemajo danes države: Arkansas, Colorado, Dakota, Idaho, Indiana, Louisiana, Minnesota, Mis- souri, Montana, Nebraska, Oregon, Washington in Wyoming — vsega skupaj okr. 3,200.000 km2, to ste dve petini današnje ameriške Unije. Na- poi'eon ni prodal toga velikega terito- rija za tako nizko ceno, kpr ni znal ce- niti vrednosti to kolonije, a.mpak iiz po- trebe, ker je rabil denarja za vojno proti, Angležem in ker ni hotel zastonj trpsiti sranooske moci v boju za. gori i monovani ameriški naselbini. >u. Ne bi li mogli sedanji Francozi v tern pogi'edu posnemati Napoleona I., ko sezaradi svojili dolgov no more- jo na zadovoljiv nacin pobotati z Zdru- ženimi D. S. A. in ko je še samo vpra- šanje časa, kako dolgo še bodo mogli držati svoje že sedaj ogrožene naselbi- ne v severni Afriki in v Siriji? Njiho- ve sedan je naselbine v Ameriki, Afri- ki, Aziji in Oceaniji merijo okoli 12 miljonov km2, to je okoli ene cele in še petine Evrope. Ne vem, če je vsa ta njiihova sedanja kol'onijalna posest to- liko vredna, kakor njihova nekdanja od Misisipija do Tiliega ocoana, ki jo je Napoleon prodal. No, važnojse je vprašanje, če Francozom kaže, drža- ti toliko naselbin. Mislim da ne, ker se skoro polovica prebivalcev bavi z ra- tarstvom in ker irna skoro polovica prebivalcev svojo zemrjisno posest; v nijedni drugi drža.vi ni toliko posost- nikov kakur v Franciji (črez 15 miljo- nov), in to od casa velike revolucijo 1. 1789., ko so se francoski kmetjo osvobodili od fevdalne gospode brez kakekoli odškodnine. Od tega kmetske- ga osvobojenja je v Franciji bila kme- tija cinitei'j, ki je zmerom rešil Fran- coze po veliki.li poliitičnih katastrofah; tako po propasti Napoleonovega car- stva 1. 1815., po porazu Francije v voj- ni z Nomcijo ]. 1870.—1871. in v zad- nji svotovni vojni 1914—1918, kakor je to pravilno trdil Lloyd George, že- lec, da bi se tudi v Veliki Britaniji uki- nii" ostanek fevdalnega. gospodarstva in da bi se ljudje iz mesta vračali na dozelo. Francija ni tako odvisna od obsežnega industrijskega dela in zu- nanje trgovine, kakor n. pr. Velika BrHanija in Nemčija, ker Francija ima na prostoru od 550.000 km2 samo blizu 40 miljonov stanovnikov, Velika Britanija pa na prostoru od 230.000 kubicnih kilometrov (brez Irske) okoli 43 mii'jonov, a Nemcija na prostoru od 470.000 knr 03 miljonov. V Veliki Brftaniji in Nemčiji se prebivalstvo jako množi, v Franciji pa skoro samo z doseljevanjem tnjcev. Iz tega slabega množenja franco- skega naroda — Francija je imela v sredini 18. stoletja okoli 25 miljonov stanovnikov in danes, to je po 175 le- tih ima samo bl'izu 40 miljonov — je razvidno, da Francija ne rabi toliko ziinanjega sveta, ker ne more naselje- vati s svojimi ljudmi prostora, ki je vecji od cele Evrope. In tako imajo od njenib koloii'ij tujci, ki se tarn naselju- jejo, večjo korist nego Francozi. V Tunisu n. pr. je okoli 160.000 Evrop- ljanov naseljenih; med temi je samo okoli 55.000 Francozov, Italljanov pa 85.000! Drugace je pri Veliki Britaniji in Nomciji. Velika Britanija more s svojimi domacini/i poljedelskimi pro- izvodi prehraniti samo eno tretjino svojega probivalstva, a za prehrano dveh tret j in inora skrbeti njena zima- nja trgovina, njena industrija. Nem- cija se je morala v sredini 19. stoletja spremeniti iz agrarne v industrijalno državo, da more prehraniti svoje jako se množeče prebivalstvo. Saj že sedaj živi okol'i 30 miljonov Nemcev v tujem svetn. Iz istega razloga je morala mi- sliti tudi na snovanje večjih kolonij. Pred vojno je držala okoli 3 mii'j. km2 kolonijnlnega sveta, ali v versajski po- godbi se je moral'a odpovedati svoji kolonijalni posesti. Njene kolonije so vzelo po mandatu Zveze narodov: v Oceaniji Avstralija, Nova Zelandija, Velika Britanija in Japan; v Afriki zopet Velika Britanija, Belgija, Portu- gal1, Francija in Južncnafriška Unija; v Aziji Japan (Kiaučou). (Konec pride.) Poiitika p G. PAŠIČ; JE PREVZEL PO- «LE. V četrtek dopoldne je minister Pašič zopet prevzel posle miiiistrskega predsednistva, ki mu jih je izročil g. Gjuričič. Paški je ostaf v svojem kabi- netu ter se dalj časa posvetoval z mi- nistri. 0b 5. popoldne je prišel Pašic zopet v predsedništvo vlade, kjer je dolgo konferiral z ministrom gradje- vin Uzunovicem. Kasneje je povabil predsednik vlade k sebi ministra dvo- ra Jankovica, katereniu je za infor- miranje krone razložil svoje naziranje na celokupni politični položaj. Okrog (). zvečer je ininistrskii predsednik tele- lonično govoril s Topolo. Verjetno je, da gre Pašic v Topolo h kralju y avdi- jenco. S Stjepanom Radicem s/ ver- jetno sestane šele po svojem povratku iz Topoi'e. — V ininistrstvu za zunanje posle je imel v četrtek dopoldne mini- ster dr. Ninčic konferenco z našim de- legatom za pogajanja za konkordat z Vatikanom dr. Janjicem in je govoril z njim o aferi sarajevskega nadškofa dr. Šariča. Naša vlada bo najbrže za- htevala od Vatikana, da odpokfiče dr. Šariča z njegovega mesta, ker ne more več trpeti njegovega nepatrijotienega delovanja. 0 tej stvari je razpravljal miniistrski predsednik Pašič tudi z mi- nistrom ver Trifunovicem. I) RADIO V BEOGRADU. V četr- tek dopoldne je govoril Stjepan Radic telefonično z Beogradom s svojim ne- čakoin ministrom Pavlom Radicem, ki ga je informirai1 o položaju in ga po- zvaj, naj takoj pride v Beograd, ker to zahtevajo nove razmere. Zato se je zve- cer ob 9. odpeljal Stjepan Radic z br- zim vlakom v Beograd. Spremljal ga je zopet poslanec dr. Kežman. P KONGRES NAR0DNIH MANJ- Š.1N V ŽENEVI. Slovenski poslanec dr. Josip Wilfan, ci'an rimskega par- lamenta, in nemški poslanec v litvan- skem parlamentu dr. Pavel Schiemann sla organizirala prvi, kongres evrop- skih naroduib nianjšin v Ženevi. Ta kongres je bil 14. t. m. otvorjen. Kon- gresa se udeležuje večje število poslan- cev, ki' pripadajo 30 narodnim manj- sinarn iz 14 razlicnih držav. Poslanci narodnih manjsin reprezentirajo v ce- loti okoli 30 milijonov oseb. Glavni na- men kongresa je, da si zastopniki na- rodnih manjšin izmenjajo misli glede resitvo minoriletnega vprašanja. Kon- gresa se udefežujejo zastopniki Sloven- cev, Clehoslovakov, Poljakov, Ukrajin- cev, Belorusov, karpatskih Rusov, Nemcev, Litvinov, Dancev, Židov, Šve- dov itd. Nemško narodno manjšino v Jugoslaviji zastopata narodna poslan- ca dr. Emil Kraft in dr. Hans Moser. Zastopniki Ukrajincev in Belorusov iz Poljske so predložili kongresu predfog, da se dnevni red kongresa spopolni tudi '» razpravo o samoodločbi naro- dov. Predlog je bil izročen pripravljal- nemu oftyoru. — Zanimivo je, da je bil za predsednika kongresa izvoljen Slo- ven ec dr. Josip Wilfan iz Trsta. p POGAJANJA S ČIČERTNIM? V beograjskih krogih, ki so blizu zu- nanjpmu ministrstvu, je bila v četrtek razširjena govorica, da se pripravlja izmenjava misli med naso vlado in ru- skirai sovjeti. V to svrho je baje že do- govorjeno, da pride sovjetski komisar za zunanje stvari Čičerin, ki se sedaj nahaja v Meranu, na Dunaj, kjer se sestane s politicno in iliplomatsko osobnostjo iz Jugoslavije, s katero bi razpravljal o možnosti vzpostavitve diplomatskih stiikov med Jugoslavijo in Rusijo. Govore, da bi bil z naše strani ta gospod bivši minister dr. La- za Markovic. P RUSIJA IN ZVEZA NARO- DOV. Z ozirom na varšavsko vest, da se Poljska ponuja za posredovalca pri vstopu Rusije v Zvezo narodov, je iz- javil sovjetski komisar za zunanje za- deve Čičerin, da je sovjetska vlada v zadnjih I'etih večkrat oficijelno izjavi- la, da je pripravljena odposlati v Že- nevo svojega opazovalca, Na ta način bi ne bila yezana in bi se ji ne bilo tre- ba podvreči sklepom večine. Sovjetska \'lada smatra, da je nemogoce, da bi nasli spdniHa, ki br mogel biti nepri- stranski, ako se pomisfi na temeljne razlike državne uprave v Rusiji in drugih državah. Mosta, ki bi se dal zgraditi preko teh nasprotij, si zaen- A. Kuprin: Bezgov grm, Nikolaj Jevgrafoviič Almazov je koinaj pričakoval, da mu je žena od- prla vrata, in ue da bi slekel površnik, je v čepici odšel v svoj kabinet. Ko je žena zagledala njegov namrgodeni obraz s stisnjenimi obrvmi in z ner- vozno spodnjo ustnico, je takoj spo- znala, da se je dogodii'a velika nesre- ca. Molče mu je sledila. V kabinetu je Almazov postal kratko minuto na me- stu s pogledom, uprtim nekam v kot. Potem je izpustil iz rok listnico, ki je padla. na tfa in se odprla, sam pa se je vrgel v naslanjač in zlobno hrustnil s sklenjenimi prsti. Almazov, mlad nebogat oficir, je obuskoval. predavanja na akademiji generalnega štaba in se je pravkar vr- nif od ondi. Danes je bil predložil pro- fosorju zadnjo in najložjo praktično nalogo — instrumentalni posnetek po- krajine. Vse izpite je dosloj prebil srečno, in samo Bogu in ženi Almazova je bilo znano, kakšnoga strašnega ti'uda je to stalo. Že vpis na akademijo se je zdel od samoga začetka nemogoč. Dve leti zapored je Almazov sJ'avnostno pogo- rel in sole tretje leto je z naporom vseh sil premagal zapreke. Da ni bilo žene, bi najbrže ne imel dovolj energije in hi vse opustil. No, Veročka mu ni da- la, da bi klonil z iluhom in ga je ne- prestano vzpodbujala. Navadila se je sprejemati vsak njegov neuspeh z jäs- nini, skoraj voselim obrazom. Odpo- vedovala se je vsemu nujno potrebne- niu, samo da bi mogla dati možu cc- nen, vendar pa cfoveku, zaposlenemu z dusevnim delom, nujno potreben komfort. VsLed skrajne potrebe je bila njegova prepisovalka, risarka, lektori- ca. re])etitorica in beležna knjizica. Minulo je pot niinut težkega mol- ka, ki ga je turobno motil hromi tek budilnika, davno znan in dorgocasen, ona, dve, tri — tri; dva čista udarca, tret ji pa zategnjeno hripav. Almazov j jo sodol v suknji, pokrit s čepko in i obrnjon v stran. Vera je stala dva ko- raka od njoga. Molčala jo. Na. loponi. nei'voznem obrazu se ji je poznalo trp- Ijenjo. Naposled je spregovoril'a ona prva s ti'sto previdnostjo, s katero go- voic samo ženske ob postelji hudo bol- noga, bližnjega jim človoka. ¦•'Kolja, kako je s Tvojo nalogo? . . . Sliiho?« Skomizgnil je z rameni, no da bi odgovoril*. »Kolja, je-li Tvoj načrt propadel? Povej vendar. potom stvar skupaj pre- tohtava.« Almazov so je Intro obrnil k ženi in zacel govoriti z razburjenim in raz- draženim glasom, kakor se menda go- vori, kadar daješ duška dolgo zadrža- ni nejevolji, »No da, no da, propadel, ako bi zo tako rada vedela,. Mar ne vidiž sa- ma? Vse je slo k vragu. Vso to prismo- darijo lahko takoj vržeš v pec! Pa jo j imaš, akademijo! Cez mesec pa zopet j k polku in še s sramoto! In to zaradi nokakšnega vražjega madeža . . . Hu- dič!« Kakšen madež, Kolja? Ničesar no razumem.« Sedla je na področnik nasfanjaca in ovila roko okoli vratu Almazova. Ni se protivil, toda glcdal jo v kot z razžaljenim obrazom. 'Kakson madez? Kolja? ga je vpi'asala so enkrat. »Ah, navaden madež, z zeseno barvo. Saj vos, da nisem sol vco.raj do troh spat. Treba je bilo nalogo konca- ti. Ri.sba je imenitno osvetljena. To pravijo vsi. Zasodol som se včeraj, i utrudil som so, roke so se mi začele tresti, — pa sem napravil madež . . . In še tako gast, mästen madež. Začel sem ga brisati, pa sem še bolj zamazal". Miwlil sem in mislil, kaj naj napravim iz njega, pa sem sklenii da narišem na mestu kopico dreves . . . Zelo se je posrečilo in ne more se opaziti, da je bil tarn madež. Prinesem danes nal*o- go ])rofosorju. »Tako, tako, m-da, to- da odkod se Vam je vzelo tu-le grmov- je?« Moral bi bil kar povedati, kako je s stvarjo. Morebiti bi se bil samo na- smojal . . . Sicer pa bi se ne zasmejal — tak okruten Nemec, pedant je. Pa mu rečem: »Tu raste res grmovje.« On pa pravi: »Ne, to pokrajino poznam ka.kor svojih pet prstov. Tu ni in ne more biti grmovja.« Beseda je dala besedo in zacelo se je prerekanjo. Tam pa je bil"o še mnogo naših oficirjev. >Ako frcUte,« pravi, »da je na tem se- deloa grmovje, pa izvolite jutri tja ja- hati z menoj. Dojcažem Vam, da ste ne- pazljivo delali ali pa naravnost preri- sali s karte . . .« »Kako pa, da tako prepričan go- vori, da tam ni grmovja?« »Ah moj Bog, zakaj? Kako otro- ško vprašanje! Zato, ker že dvajset let pozna to krajino boljše nego svojo Slran 2 NOVA C 0 ß A « 115 krat še ne more nikdo misliti. Znano ; je tudi, da je neki ugleden clan angle- ške vlade opetovano izjavil, da želi An- glija združiti državo proti sovjetski Rusiji. Ruska via da mora vsled tega, predno zavzame končno stališče, vz- trajati na tern, da Anglija z avtorita- tiivne strani ugotovi, da je svoje stali- šče v tern vprašanju spremenila. Stare dolžnlke in '.zamudnfke opo- zarjamo, da jim moramo s 1. no- vembrom 1.1. poSlijanje Hsta ustavlti, ne bl poravn — Zajedno javljamo vsem in vsa- koimir, ca od 1. novembra naprej ne mcvemo več poSiljati Hsta zastonj, pa bllo iz kakegakoH naslova all dogovora. — Dolžniki in sploh vsi naročnlki, ki naročnine slučajno še niso poslall naprej, prejmejo te dni posebej vpisemsklh zavojih položnico, na kateri bo vpisana vsota, ki jo iinajo plačatl, in doba, za katero bo s tem poravnana naročnina. — Vsem, ki naročnine ne bl poravnall pravi čas, ustavimo list z novembrom, a razen tega bodemo izterjavali na primeren način dolg brez ozira na osebo. Uprava. Celjska kronika» c SPLOŠNA ZVEZA OBRTNIH ZADRUG V MARIBORU sklicuje na dan 25. oktobra 1925 ob 9. uri dopol"- dne v Narodnem domu v Celju sesta- nek delegatov obrtnih zadrug za mesto Celje in za okolico Celje, združeno s šmarskim in gornjegrajskim okrajem v svrho določitve kandidatov za volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Vabila za ta sestanek so že razposlana, ven- dar pa se zadruge še tem potom pozi- vajo, da na ta sestanek sigurno svoje delegate odpoštjejo, da ne bo pozneje eventualnih očitkov. Za slučaj, da bi se ta ali ona zadruga tega sestanka ne mogla udeležiti, stavi tudi lahko svoje predloge pismenim potom na tajništvo obrtnih zadrug v Gelju. c ZAPRTSEGA VOJAŠKIH OB- VEZNIKOV ROJSTNIH LETNIKOV 1875 DO 1905. (Razglas.) Komanda vojnega okrožja Cefje je pod Pov. br. 3732 z dne 13. oktobra t. 1. izdala od- lok, da se vrši zaprisega v mestu Celju bivajočih vojaških obveznikov rojstnih letnikov 1875 do 1905, kakor tudi vseh v našo vojsko sprejetih rezorvnih ofi- cirjev, ki niso kot taki položili ustmene prisege zvestobe Nj. Vel. kralju Ale- ksandru I., dne 20. oktobra 1925 (to- rek) točno ob 8. uri zjutraj na >G!a- ziji« ob Ljubljanski cesti. Na podlagi tega odloka pozivljam vse v mestu Ge- lju bivajoee vojaške obveznike zgoraj navedenih letnikov ter po prednjem v poštev prihajajoče rezervne oficirje, da se zberejo v to svrho dne 20. okto- bra 1925 točno ob 9. uri zjutraj na Glaziji ob Ljubljanski cesti, kjer bodo zapriseženi. Ker je ta zaprisega ob- vezna in se bo ista vršila na podlagi tuuradno natoženih tozadevniK spi- skov, pozivljem vsacega, ki pride po spalnico. Najnesramnejsi pedant je, kar jih je na svetu, pa še Nemec po- vrhu ... In koncem koncev so iizkaže, da Taiem jaz in da sem prepirljivec ... Poleg tega . . .« Ves čas pogovora je jemal Alma- zov iz pepelnika porabljene vžigalice in jih lomilna drobne koščke; ko pa je utHini], jih je srdito vrgel na tta. Iz- gledalo je, da gre temu močnemu elo- veku na jok. Mož in žena sta dolgo sedela v težkem premišljevanju, ne da bi spre- govorila besedo. Naenkrat pa je Ve- ročka z energičnim sunkom skočila z nastanjača. ; »Čuj, Kolja, še to minuto morava odLti. Hitro se napravi!« Nikolaj Jevgrafovič se je ves na- mrščil kakor od neznosne fizične bole- cine. »Ne govori neumnosti, Vera. Mar inif-liš, da se pojdem opravičevat in opioščenja? To bi poemnilo podpLsati svojo obsodbo. Ne delaj, prosim te, re- umnosti.c (Konec pride.) Jaz moratn tudi poslati upravi Hsta nekaj naslovov sos^dov Inznancev,da jim pošnp »N n- ? Dobo« na ogled M &CČČL T Mamfca in otročiček, vsa čista dehtita žarita svežosti, okusna, oskrbovana. Veselo zdravje se smeje z iestečimi zobmi Dnevna gojitev s »Kalodontom« je najsigurnejša pot, da obvaru* jete lepoto in zdravje Vaših zob. Jfefteaz Jczc&Yia. t$yina __ (scaa'af _^S& prednjem v poštev, da se v lastnem in- teresu do določenega dne, to je 19. okt. t. 1. za vpis v te spiske osebno prijavi, oz. preprica, je-li v istih vpisan ali ne. V slucaju, da je kdo izmed v poster prihajajočih vojaških obveznikov in rezervnih oficirjev na dan zaprisege nujno zadržan, mora to osebno prija- viti podpisanemu uradu najdalje do 19. oktobra t. 1., istotako morajo do te- ga časa prijaviti družinski člani afi stanovanjedajalci po prednjem v po~ štev prihajajoče obolele obveznike, ka- terim vsled obolelosti ni mogoče se od- zvati zaprisegi. Pozivam vsacega v iz- ogib stroge kazni, da se temu razglasu točno odzove. Nevednost o tem raz- glasu ne opravičuje. — Mestni magi- strat cefjski (vojaški oddelek), dne 15. oktobra 1925. — Župan: dr. Juro Hra- šovec s. r. c POPIS V0JAŠKIH OBVEZ- NIKOV ROJSTNIH LETNIKOV 1875 DO 1905. (Razglas.) Dodatno k tu- uradnima razglasoma Pov. St. 170/25 z dne 11. oktobra t. 1., ki se tičeta zgo- raj navedene zadeve, se razglaša: Ko- manda vojnega okrožja Celje je pod Pov. br. 3732 z dne 13. oktobra t. 1. izdala odlok, da se vrši zaprisega v mestu Gelju bivajočih vojaških obvez- nikov rojstnih fetnikov 1875 do 1905, ki niso kot taki položiili prisege zvesto- be Nj. Vel. kralju Aleksandru I., ka- kor tudi vseh rezervnih oficirjev, ki so bili kot taki sprejeti v našo vojsko in še niso položili ustmene prisege, dne 20. oktobra 1925 točno ob 9. uri zju- traj na Glaziji ob Ljubljanski cesti. Ker pa mora tuk. urad vsTed tega od- loka dne 19. oktobra 1925 zaključiti spiske vseh v mestu Gelju bivajocih vojaških obveznikov ter ofickjev, ki bodo določenega dne zapriseženi, se s tem razglasom spremeni v zgoraj cit. razglasih prvotno določeni prijavni rok vojaških obveznikov in oficirjev kot sledi: Vojaški obvezniki rojstnih letnikov 1875 do 1905, kakor vsi v na- šo vojsko sprejeti rezervni oficirji ter vsi bivši rezervni oficirji, ki so zapro- sili) za sprejem v našo vojsko in niso bifi kot taki sprejeti, se morajo prija- viti pri podpisanem uradu do vključno 19. oktobra 1925 in ne 22. oktobra 1925, kakor je bilo to prvotno doloce- no. Tozadevne prijave se bodo spreje- male do določenega dne dnevno (raz- ven nedelje) od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V ostalom OvStaneta zgoraj cit. tuur. razglasa Pov. štev. 170/25 z dne 11. oktobra t. 1. v polni vetjavv — Opozarjam vsakega, ki pride po pred- njem v poštev, da se v izogib kazni te- mu razglasu točno odzove. — Neved- nost o tem razglasu ne opravičuje. — Mestni magiistrat celjski (voj. oddelek), dne 14. oktobra 1925. — Župan: dr. Juro Hrašovec s. r. c ZADUŠNIGA ZA VOJNE ŽRT- VE. Podružnica U. V. I. krafjevine vSHS v Gelju prkedi v pondeljek, due 19. oktobra t. 1. parastos za padlimi in urnrlimi vojnimi ter vojaškimi žrtva- mi, V to svrho se bo brala ob 8. uri do- ljoldne v farni cerkvi Sv. Dani'jela ma- ša-zadušnica. Cenjeno občinstvo, zlasti pa vojne invalide, vdove in sirote va- bimo, da se maše-zadušnice v čiin več- jem stcvii'u udeleže ter s tem počastijo spomin v svetovni vojni padlih hero- jev. — Odbor. c PODPORNEMU DRUŠTVU ZA UBOGE UČENCE NA R. GIMNAZIJI V GELJU so nadalje darovali ti-le do- brotvori: 1000 Din Geljska posojilni- ca iz zneska, določenega v dobrodelne namene ob priliki smrti gosp. dr. Jos. Serneca; po 100 Din: g. dr. Lenard, sodniik (iz sodne poravnave), profe- sorski zhor celjske gimnazije mesto venca pok. tov. Kušarju. Srčna hvala! c PEVSKO DRUŠTV0 »OLJ- KA« V GELJU priredi v soboto dne 17. t. m. v salonu hoteta Balkan ob 8. uri zvečer družabni večer. Nastopi polnoÄtevilni. pevski zbor z raznimi pesmimi, solospevi, kupleti itd. Prija- telji društva in lepe slovenske pesmi so vabljeni. Vstopnine ni, 1042 c OBRTNA NADALJEVALNA SOLA V CELJU se otvori v nedeljo dne 18. t. m. ob 8. uri. Vsi vajenci de- ških in vajenke dektiških razredov se zberejo v meščanski šoli, da se dodeli- jo v razrede; novinci se preiskusijo. Vsakdo naj prinese seboj šolsko izpri- čevalo. S prihodnjim tednom se vrsi reden pouk. Urnik se objavi v nedeljo. Vsled sejnega sklepa šolskega odhora znaša žoLnina za celo feto 50 Din. — Vodstvo. c CERCLE FRANCAIS. Konver- zaeijski tečaj se bode vrvšil po sredah in sohotah, vsakokrat od pol sedmih do pol osmih v meščanski šotL. Začetek danes 17. oktobra. — Nadaljevalni te- čaj se prične v pondeljek 19. oktobra ob pol sedmih, istotako v mescanski šoli. c 0BČINA PRODAJA HIŠE. Mestna obeina celjska proda pod ugod- nkni pogoji svojo hišo v Kovaški ulici št. 3. Hi^a je dvonadstropna in v zelo dobre.m stanju. Kupni pogoji so inte- resentom na razpolago pri mestnem magistratu soba št. 8. c ODPliUNJE IN ZAPIRANJE TRGOV1N. Od gremiga trgovcev snio prejeli: >Ker se še vedno dogajajo slu- caji, da se nekateri trgovci ne držijo predpisov odredbe o zapiranju in od- piranju obratov in ker se sploh v zad- njem casu množijo pri/tožbe o prestop- kih te odredhe, opozarja načelstvo gre- niija torn potom slednjič vse člane, da se imajo trgovine toeno ob pol 8. in ob 14. uri (dveh popofdne) odpreti in istotako toeno ob pol 13. (pol ene po- poldne) in 18. uri (6. uri zvecer) za- preti. Nacelstvo se ne bo več oziralo na razne predstavke, kakor n. pr. radi navala strank tik pred pol uro, se tr- govina ni mogla zapreti etc. Kaznoval se bo vsak prestopek brez ozira na iz- govore kar najstrožje in to brez vsa- kega predhodnega opomina z Din 300. Vsak clan je dofcžan strogo držati se discipline po sklepih obenih zborov in je tudi dolžen, če opazi kje kak nered, da to takoj gremiju javi. Kot merilo časa se ima ravnati po železnižkem času.« c LJUDSKO VSEUČILIŠCE V CELJU. V pondeljek 19. t. m. ob osmih zvečer bo predaval v risalnici deške meščanske sole g. abs. tehnik I. Reis- ner »O radiju«. Vstop je dovoljen tudi nečlanom. c V GELJSKO K0Č0! V nedeljo dne 18. t. m. gre vse v celjsko kočo. Tarn se dobijo krvave klobase. 1046 c V KONCERTNI KAVARNI »CENTRAL« se vrši vsak vecer salon- ski konrert pod vodstvom kapelnika gasp. Silber st ei na. in Ljubljani radi prireditve medmest- nih reprezentanenih tekem Celje : Ma- ribor oziroma Gefje : Ljubljana. V svr- ho določitvo našega reprezentančnega teama, ki bode sestavljen iiz najboljših igralcev vseh domaeih klubov, je pred- videna za nedeljo dne 18. t. m. kvalifi- kaeijska tekma med dvema kombinira- nima moštvoma. Tekma se bode vršila na igrišču »Pri skalni kleti« z začet- kom ob 3. uri popoTdne. Udeležba je obvezna za sledeče igralce: Gril, Šale- kar, Goršek, Regner, Eistrich, Kühn, Stožir, Blech i-nger, Gradišer, Hojnik, Wagnei', Sara. Popovič, Janežič, Haj- vert, Hön^bumn, Krušnik, Orešnik, Cancer. ^^'jc, Kroll, Schücker, O.niorzcK Tf ^^. Janežič II, Gračner. Sporft. MEDKLUBSKI ODBOR LJUB- LJANSKEGA NOGOMETNEGA POD- SAVEZA V CELJU je stopil v pogovo- re z medkliLbskimi odbori v MaTiboru Za h^eljarje* XTjVI. poročilo. Nürnberg 13. X. .1925. Dovoženih 250 — prodanih 150 bal — slabejša kupci'ja — cene za srednji hmelj jiopušačjoče. Ceniiev naseya pridelka hmelja. Odbor III. mednarodnega hmeljarske- ga kongresa ceni l'etosnji pridelek hme- lja v Sloveniji na 13.000 stotov (po 50 kilogramovj. v Bački pa na 27.000 stotov. Skupno znaša pridelek hmelja letos v naši državi 40.000 stotov po 50 kilogramov. Končna cenitev svetovnega hmelj- skega pridelka. V Karlovih Varih se je vršiia seja odbora tretjega medna- rodnega hmeljarskega kongresa, na kateri so koneno ocenili sveto\Tii hmeljski. pridel'ek na 958.500 siarih centov po 50 kg, to je za okrog 70.000 starih centov več, nego je začasno ce- nil mednaradni hmeljarski kongres v Monakovem dne 15. avgUvSta t. 1. Za Jugoslavijo je cenjen pridelek na 40 tisoč starih centov. Verjetno je, da je ta nova višja cenitev med vzroki, ki so zakrivili osl'abitev cen hmelju. Sir>om domovine. š KOROŠKI DAN. Jugoslovenska Matica jDrojema i.z vseh strani naše kraljeväne poročila o prireditvah, ki so se vršMe 10. odnosno 11. oktobra. Mirnim sreem in s ponosom ti'dimo, da se še o nobenem našem nacijonal- no-pofitičnem vprašanju ni razprav- ljalo s toliko vnemo in na toliko kra- jih, kakor ravno o koroškem vpraša- nju minulo soboto in nedeljo. Matici se je posrecilo zainteresirati najsirsi delokrog za naše zasužnjene brate m to z izredno lepim uspehom. Prepriča- ni smo, da bode to zanimanje astalo tudi v bodoce in nas nažfo popolnoma pripravljene ko nas pokliče čas za to. š GLAVNA SKUPŠČINA ZVEZE INDüSTRIJCEV ZA SLOVENIJO. V sejni dvorani mestnega magistrata v Ljul)I"jani je bila v sredo popoldne red- na glavna skupščina Zveze industrij- cev za Slovenijo pod pred&edstvom Dragotina Hribarja. Zveza steje sedaj 282 članov in se je skupsčine udeležilo 57 podojetij. Skupščiini je prisostvova- lo tudi 11 zastopnikov raznih javnih oblasti in korporaeij. Po formalnih po vzkliku izvršenih vofitvah so sledili re- ferati: a) Nasa industrija in nepo- sredni davki (tajniik ing. Milan Suk- lje), b) nove carinske tarife in trgo- vinska pogajanja s sosednimi država- mi (tajnik dr. Adolf Golia), c) nove že- iezniške blagovne tarife (mg. Milan ŠukLje) in d) soeijama zakonodaja in soeijalno zavarovanje (dr. Adolf Go- lia). Po izčrpanju dnevnega reda so bile o točkah sprejete resolucije. Š PROSLAVA STOLETNIGE DJU- RE DANlClČA. Na pobudo srbske akademije v Belgradu in Jugosfovan- ske akavdemije v Zagrebu se bo vršila dne 18. in 19. t. m. v BeJgradu skupna profslava stoletnice Djure Daničiča. š ŠOLSKE RAZMERE V JUŽNI SRBIJI IN ČRNIGORI. Prosvetno ministrstvo je ugotovilo, da manjka v Južni Srbiji in Grni gori še do sto osnovnih šol in da bo treba zgraditi do 200 novih šolskah poslopij. š SMRT BTVŠEGA REŠKEGA GUVERNERJA. V svoji vili na Du<- naju je umrl bivši reški guverner grof Zichy. ki je bil svoječasno madžarski dvorni maršal Franca Jožefa. š POKRAJINSKI ZBOR »JUGO- SLOVENSKE MATIGE« bo v nederjo dne 18. t. m. ob 11. uri dopoldne v Društvenem domu v Ptujiu. itr.V. 115 »NOVA DOBA« Stran 3 š JUBILEJ. G. Franjo Kocbek, nadučitelj v pok. in predsednik Sa- vin jske podružnice Slovenskega pla- niiLskega plnistva je slavil v četrtek 35- k'tni jubilej svojega prebivanja v Gor- njoin gradu. Š OBMEJNI KONTROLNI SLU- ŽBI jc izdal vsled ponovnih kritik in pritožb mariborski veliki župan okrož- nico, v kateri opozarja v poštev priha- jajoče državne uslužbence na dolžnost nshižnega in vljudnega občevanja s stninkami. Težko, da bi kaj izdalo. š CARiNSKi Skandal v ma- RIBORU postaja vse večji. V zadnjih dneh je bilo izvršeno več hižnih pre- iskav pri kompromiitiranih oscbah. Ne- katere preiskave so imele uprav pre- senetljiv izkl. Izvestna skupina mari- borske povojne družbe je zadeta v živo in pod marsikakim esegantno zakritim mestoni bo kmalu smrdela gniloba. Preiskavo vodita policija in državno pravdništvo, vsaka oblast zase. Areti- rani cariniki so bili te dni zaslišani. \[ zaporu jim je popolnoma onemogo- čifen medsebojni stik. Sigurno je, da bo lconeni izid še bolj senzacijonaten ncgo si občinstvo spložno misli. Pošteni go- sbodarski krogi iskreno pozdravljajo rjazkritje te družbe, ki je mnogo škodo- vala gospodarskemu razmahn našili d.omačLh ljudi. š ROPARSKI UMOR. V Javorju pri Črni se je splazil pred tednom ne- znan zločmec po noči v spafrio sobo 14 let stare pastarice Elizabete Molar- jeve in jo je umoril. Nato pa je pokra- del razne obleke in obutja, ter nekaj diobnarij v skupni vrednosti 1800 di- nar jev in je nez-nano kam izgim.il. š RAZPRAVA PROTI ČRNO- GORSKIM HAJDUKOM. Pri okrož- nem sodišču na Cetinju se prične te dni pravda proti 40 roparjem, ki sede že nad leto dni v preLskovalnem zapo- ru. Povabljenih je nad 100 prie. Obto- ženi roparji pridejo na vrsto v dveh skupinah in bodeta vodila razpravo dva sen at a. Obravnava bo trajala 5 do 0) mesecev. Š ZRAKOPLOVNA KATASTRO- FA. Na Grobniškem polju pri Srbski Požegi je eksplodiral aeroplan. Treščil je ob tla. Na največjo srečo so si re- si] i živr.ienje poročniik Dragotin Lučič, porocnüi Rudolf Hircl in mehanik Aleksander Fritz. Skoda je velika. Aeroplan je popolnoma neporaben. Š VELTKO TIHOTAPSTVO V RTMSKIH TOPLIGAH. Pred kakimi Imni. tedni je dospela v Rimske topli- cc preko Jesenic pošiljatev treh velikih kovt-kov na neznano, navidezno ime nekega kopališkega gasta. Ker na po- šiljatvi ni bilo opaziti carmskih označb, se je zdela stvar postajenačel- niku Mejaku sumljiva. Zato je ovadil zadevo železniškemu ravnateljstvu v L.iubljani in srezkemu poglavarstvu na Lažkem. Kmalu je prišla poizvedovat o posiljatvi neka el*egantna gospodic- na, ki jo je g. Mejak poslal na srezko poglavarstvo, kamor je pa n.i bilo. Na- fo je prišel neki gospod, ki je hotel po- siljatev reekspodirati v Novi Sad. G. Mejak je zopet zahteval preiskavo ter zadržal posisjatev na ukaz srezkega poglavarja na Laškem. Te dni so res pripeljali kovčke na Laško ter pregle- dali vsebino. Napolnjeni so bili s svilo in dragoceno kožuhovino v vrednosti veo milijonov kron. š V GIMNAZIJI SE UDRL STROP. Na sarajevski gimnazrji se je med ponkom udrT strop v zadnjem nadstropju in padel deloma v šolski razred. Na gimnaziji dozidavajo tretje rradstropje. Sreča je hotela, da ni bilo žrtev. Prestrašene dijake so takoj od- pustili domov in pozvali strokovnjake, da zgradbo pr^gledajo. s ČLOVEŠKO TRUPLO V VAŠKI TMLAKTTŽI. V bližini Bele cerkve na Dolenjskem se je iz neke mlakuže že daljo časa Siril" neznoson smrad. Ko so prosli teden omenjeno mlakužo pre- isskali, so opazili človeško nogo, pozne- je pa v nayzocnosti sodne komLsije truplo domačina, o katerem se je do- mnevalo, da je že mesena maja odšel v Ameriko. ZdravniRka preiskava je tigotovila, da ima mrtvec razbifo loba- njo in je brez dvoma postal žrtev zlo- oina. Aretiran je bil neki domačin, na katerega leti sum, da je izvršil zTočin. Uvedena je sodna preiskava, ki utegne razjasniti zagonetni dogodek. š PRIJET CARUGIN TOVARIS. Pairulja orožniške postaje v Podr. Moslavini je aretirala razbojnika iz Carugine družbe Iv. Matašica iz sela Cadjavice, ki je izvrsil mnogo umorov, ubojev in ropov po raznih krajih Sla- voni'je. Dolgo časa se je skriival, konč- no pa ga je vseeno prijeta roka pra- vice. š DEKL1GA JE UÖLA. Od svojih rednikov v Vojniku je v nedeljo jutro ušla 14 K' leta stara rejenka Marija Mirnikova in se je obrnila v smeri proti Vitanju. Izkazil ni imela nika- kih, pač pa je vzefci seboj obleke in pe- rila, ki je last rediteljev. Zato bodi vsakdo svarjen pred nakupom. Kdor bi vedel za Marici'no bivalisce je pro- sen javiti ga Ferdu Skofleku v Voj- niku. š POKRET MUSLIMANSKE MLADINE V SARAJEVU ZA OD- PRAVO FESA. Med mlado musliman- sko inteligenco v Sarajevu se je price- lo gibanje za odpravo fesa. Pravijo, da nošnja fesa ni potrebna v danasnji dobi in da tega ne predpisuje niti ko- ran. V kratkem skticejo mladinci ja- ven shod, na katerem bodo vidno ma- nifestiraii s tem, da pridejo pristaši pokreta na shod v klobukih. Naravno je, da se je pojavil pri starih konzer- vativcih hud odpor. š SAM0M0R GIMNAZIJSKEGA PROFESORJA. V okolici Gelovca se je prošlo s,oboto vrgel pod brzovlak gimnazijski profesor dr. Arnold Nes- serböck. Vlak ga je grozno razmesaril, tako da je nesrečnež ostal na mestu mrtev. Dr. Nesselböck je bil kot av- s,trijski rezervni oficir več let v ru- skem ujetništvu in se je bolan vrnil iz ujetništva. Domneva se, da ga je po- gnala v smrt neozdravljiva bolezen. š VELIKA DRUŽBA PONARE- JEVALCEV KOLKOV POD KLJU- CP'M. K one em meseca jufija je zvedela zagrebška policija, da neki Mita pri- nese iz Budimpešte v Zagreb veliko količino kolkov po 250 dinarjev. Poli- cija je strogo pazila na vse tujce, a Mite ni mogla izslediti. Sredi meseca septembra je policija bila zopet obve- ščena, da so nahaja Mita v Zagrebu in da bo prodajal ponarejene kofke v gostilni »Zvonimir« v Petrijrijski uJici. Policija je res že istega dne našla v omenjeni gastilni zagonetnega Mito in je dognala, da je on Mita Kubat iz Ma- rinkovcev pri Livnu v Bosni. Ko je po- licija preiskala njegovo prtljago, je našla v nekem kovčegu 167 pol1 izvrst- no ponarejenih kolkov po 250 dinar- jev, na vsaki poli 50! Kolki so bili to- rej vredni okoli 2 milijona dinarjev. š OKROŽNIGA VSEM GG. 2U- PANOM V SREZU CELJSKEM. Ge- neralna direkcija državnih dolgov v Beogradu je povodom izvršenega pre- gteda odn. zbiranja obveznic predvoj- nih negažiranih dolgov bivše avstro- ogrske monarhiije ugotovila, da imeji- telji teh na donosiJca se glasečih ob- veznic državndh negažiranili dolgov nLso predali istočasno z obveznicami tudi kuponskiih listJkov odnosno talo- nov Ln da obveznice predvojnih nega- žiranih dolgov, gfasece se na lastniko- vo ime niiso opremljene z listki za obre- sti. Izročitev obveznic negazLranih predvojnih državnih dolgov bivše av- stro-ogrske monarhije brez kuponskih seznamov, talonov odn. listkov za obre^sti ni bila pravilna — ker se bo namesto starih obveznic (zadolžnic) izdalo nove opremtjene z odgovarjajo- čimi kuponi, taloni in listki za obresti. Ker se pa nove državne obveznice (za- dolžnice) nameßto starih ne morejo Prnti nrlphpln^ti deluJe s koI°sainim rilHI UUlUtSUaM uspehom samo 50— »Vilf^nnu f»ai« kar priznavajo vsi ^VllldllUV l#aj« strokovnj,ki. 30 Dobiva se v vseh lekarnah in drogerijah Proizvaja: Kem pharm. laboratorij Mr. D. VILFAN, Zagreb, Ilka 240. A. č s i'Zdati predno se ne predajo stariru obvezmicam (zadolžnicam) spadajoči kuponi, taloni odnosno listki za obre- sti, je Generalna direkcija državnih dolgov vsled predmetne naredlie fi- nančnega. minißtra odredira: 1. Vsi iineji.telji obveznic (zadolžnic) pred- vojnih negaiiranih državnih dolgov bivše avstro-ogrske monarhije, ki so te obveznice predali brez odgovarjajočih kuponskih seznamov in obrestnih list- kov ali, ki so iz kuponskih seznamor pridržali talone, ima jo v roku 2 mese- cev, to je najkasneje do konca meseca oktobra 1925 ijsročiti kuponske sezna- me, talone in obrestne listke generahii direkciji državnih dolgov v Beogradu. 2. V spremnem pismu na Gcneralno direkcijo državnih dolgov, s kojim do- stavijo kuponske sezname, talone in obrestne listke, imajo navesti številko in letnico prejetega potrdila za oddane drzavne obveznice (zadoržnice) in na- vesti oblastvo (urad), ki jim je izdalo to potrdilo (reverz). 3. Osebam, imeji- teljini državnih obveznic (zadolžnic), ki bi v odrejenem roku ne zadostile te- nm predpisu, se bodo svojecasno izda- le nove obveznice (zadolžnice), pa brez kuponskih seznamov, talonov in obrestnih listkov, tako, da jim te ob- veznice (zadofžnice) ne bodo prinašale nobenih obresti. — Srezki poglavar v Celju, dne 12. oktobra 1925 vz. dr. Se- nekovič. Razgled po svetu. Š BOJ MED PASTIRJEM IN OR- LOM. 15-letni Vladimir Slejko je pasel bliizu Budanj na Goriškem očetovo cre- do. Sedel je pod jelkami in piskal na piščat, kar se je pojavil v zraku mlad orel, se spustil k tlom ter se zakadil v pastirja. Deček se je otepal živali s pi- ščalko, a je ni mogel odgnati od sebe. K sreči se je nahajal v bližini pastirja sovec, ki je na pastirjevo vpitje prite- kel dečku na pomoč ter orla ustrelil. r POVlSANJE URADNlSKIH PLAČ V FRANCIJI. Minkstrski pred- sednik Painlev^ je sprejel predsednika uradniških organizacij in mu obljubil, da bo pri zopetnem sestanku parla- meiita predlagal 120 milijonov fran- kov dodatnega kredita. Dinar v Curiliu Četrtek 15. okt. Petek 16. okt. 9 22 9 225 Devize v Zagrebu Cetrtek dne 15. oktobra: Dunaj 7.89—7.99 Berlin 13.366—13.466 Milan 2.2055—2.2295 London 271.39—273.39 New-York 55.938—56.538 Pariz 2.536—2.576 Praga 1.6578—1.6778 Gurih 10.82—10.90. Petek 16. oktobra: Paris 250—254 London 2717A—2737« New-York 56—56.60 Milan 223.87—226.27 Praga 166.10—168.10 Dunaj 789—799 BerKn 1336—1346 Gurih 10826—10906. (»Avala«.) Zemperje iz pristne volne v vseh barvah Din 34*-, moderno vzorčast Din 62'-. Ovijač bluza iz debelesive volne Din 76'-, moderni telovnik Din %•—, posebno fini Din 150'—, novomodna površna volnena jopa Din 220*— prodaja vele- trgovina R. STERMECKI, CELJE. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi na- kupu primerno povrnitev vožnje. Cenik zastonj. Trgovci engros cene. <' ' — se zopet dobi pri --.............- Jos. Jagodič-u na Glavnem trgu —......-----== v Celju. — Ima tudi najfinejši caj, r»vmci in ^r»isti^o «Äivovko. Naji^oljše vrste surove in sveže žgene kave. Proda se okoli 2000 lepih hmelovk — loko Slatina — Marno pri Hrastniku in ena njiva v bližini mesta Celja na državni cesti Celje—Ljubljana, zelo ugodna lega, se ne poplavi in za stavbišče jako ugoden prostor; več pri lastnici g. Terezljl Wouk v Celju, PreSernova ulica št. 14. 1 MqIo posesfvo se proda. Poizve se v Čretu št. 29. Otvoritev krojaške obrti. Sporočam cenj. občinstvu, da sem v družbi z g. Otmar ZidariČem otvoril modni salon za gospode in dame v Kapucinski uBici St. 2. Ker imam dolgoletne izkušnje iz inozemstva, bom cenj. strankam po- svetil vso pozornost ter jih v vseh ozirih zadovoljil. Priporočam se za naročila. Jurij Kaise^sbe^ger krojaöki mojster. Lepa modna trgouina v sredini letovišča na Bledu se z za- logo vred takoj odda. Dopise je poslati na A. Wölflinq. BLED. Hirto se iakoj «pnejme v veletrgovini R. STEISMECKi, CELJE. Iščem za lakojšnji nastop \ veičega iiettp liižiilefislfl ki je izvežban tudi v draguljah. Plača Din 15*— na uro. STALNO NAMEŠČENJE. Ponudbe na MARTIN BARTOŠ, tvornica zlatnine, Subotica. Bogovičeva ulica štev. 20. Preklic! Preklicujem svoje dne 11. oktobra v gostilni A. Fazarinc v Trnovljah izpovorjene besede proti gg. Cater Franju in Schlacher AIojzu ter se jima zahvaljujem, da sta od- stopila od to2be. Trnovlje, dne 15. oktobra 1925. Josip Veber, veleposestnik. Iščem službo skladiščnika» sluge ali kaj sličnega. Na željo položim kavcijo po dogovoru. Naslov v upravi. Dražba. Dne 19. okt. 1925 ob II. uri se bode na dvorišču hoteia »BELI VOL« v Celju prodal na prostovoljni dražbi a,vto otirisedežen znamke ,DION BOUTON'. Izklicna cena Dim t2.OOOv Razširjajte „Novo Oobo"! Stran 4 »NOVA DOBA« Stev. 115. -CfTfff)». Zakonito zavarovano W^mW ^k^^ wL JL ^v^^ JiE^& Zakonito zavarovano JE PREPEČENEC NAJBOLJ&E VRSTE 10 9 Ostane svež, je hranljiv in poceni.------------Dobite ga v vseh večjih pekarnah, specerijskih in delikatesnih trgovinah. Zahfevajfe pOVSOd SUHOR! — Izdeluje In prodaja na debelo: K. ROBAUS, MARIBOR, Koroška Cesta 24. »¦IHaHtlHIOBRIBDBBUDillBIStlllDUa Veletrpina .SIop'j priporoča 5 specErijsiio in holonijalno \ blago. - Lsstna pražarna. I BiianBanDnBaBiDaBiaMfliaanBBiai ¦ V zalogi n vedno mU pražena haua. ! ¦ »¦¦¦none B a aHflinafliBanaHBiHia Zastopstvo: Vacuum Dil Company, Zagreb V zalogi petrolej in bencin. Ceniki na razpolago! ¦ 10-8 ¦ ¦ BinaBiBiaBBiBHiaaHBifliBanBiniaBHBBB liHAntnfl 'z mh rudnihoy pfP I II dobQuljQ in dostau- 11 vliiVjj jja pa dorn FR. JOSt, CELJE, Aleksandrova ill. 4. Plačilo tudi na obroke. TRGOVSKA H1Š/V z dobro vpeljano trgovino in pekarijo v zelo prometnem industrijskem kraju v bližini CELJ A se radi bol^zni poceni proda. Ponudbe na: Lovro Čremožnik, Celje, Prešernova ul. 19. Jakob Kovač, kroja&ki mojster, Celje, Razlagova ulica 6. Cenj. strankam sepriporoča za izdelavo vseh vrst oblek do najfinejSe izdelave. Vsakovrstno češko in angleško blago stalno v zalogi po zmernih cenah. Zanesljivemu uradništvu dajem tudi 5 na obroke. 5 V krojačnlci za dame in gospodc IVAN BIZ JAK, CELJE PreSernova ulica, zravcn magistrata so cene fazoni zelo nizke. Postrežba zelo točna in solidna. Na razpo- lago so tudi vzorci raznega suknja iz prvo- vrstne tovarne v bogati izbiri in nizki ceni. 1033 Se prjporoča! 52 Učenca sprejme iiß«ljarna na Bregu. „JOB A" sla&čičarna Celje. Dečko v ter*g 6 na debelo — na drob no. Lastna izdelovalnica kandit, čokoladnih 50 bonboiiov in slaščic. 5 s Prodajo se ptatanslci dvovpv*ežni in pfa- tanski enovprežni vox, eno- vptva v različni velikosti, vs^ovrstna and strijska in obrtniska podjctja, stnvbene parcels itd. po zelo znižanih cenah in ugodnimi pogoji ima 37 ^>i?odLo.ji Realitetna pisarna ArzenŠek&Comp. Celje, Kralja Petra c. 22, EQHeifliislrijsliiidrifi Razlagova 7 v Celju Razlagova 7 Telefon 67. Ustanovljena 1906. Lastni katnnolomi. Izdeluje vsakovrstne nagrobne spomenike iz marmorja, gra- nita, sijenita i. t. d., nagrobne plošče in okvirje, garniture za spalne in jedilne sobe, obzldne plošČe, mozaik in vsa v karn- noseško stroko spadajoča dela. Prodaja tudi na mesečne ob- roke. Stalno velika zaloga spomenikov od najpriprostejše do najmodernejše oblik^ Za- htevajte načrte in proracune. Delaj, nabiraj in hranil i jjsouAEju foSodpajd os Popolnoma varno naložite denarne prihranke pri zadrugi LflSTNI DOM stavb. in krediini zadr. z om. zavezo v Gaberju pri Celju Obrestuje hranilne vlo^e po 6%. Večje stalne vloge po dogovoru najugodneje. Pri naložbi ziseska po _20 Din se dobi nabiralnik na dom. Jamstvo za vloge nad 1 milijon 250.000 Din. Pisarna v Cel|u, Prešernova uliea št. 15. Iz malega raste velikol Čas je denar! Tlaznanifo. Slavnemu občinstvu in p. n. cenj. odjema/cem vljudno naznanjam, da je dospela velika množina finega angleskega in češkega sukna za damske in moške obleke, črno sukno, velourji, double za plašče ter vse krojaške potrebščine. V zalogi imam izgotovljene lepe moške in deške obleke, površnike, modne dolge in kratke plašče ter veliko izbiro usnjatih sukenj do najfinejše kva/itete (Nappa). Za cenj. nakup se priporoča manufakturna in konfekcijska trgovina IVAN MASTNAK, CELJE, Kralja Petra cesta 15. Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovorni so: za izdajatelja Pavel Zabukodek; za tiskarno Milan Četina ; za redakcijo Vinko V. Gaberc. — Vsi v Celju.