Ljubljana, 15* januarja 1942-XX A in KMETSKI LIST Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 4.50 L, polletno puccilS®*80ui^a M^sl^^ad^^irf^^^^-s^do 31^26 izhaja vsak teden ^^^^^^^^ Račun Poštne hranilnice, podrui v LJubljani St 10.711 - ■» Posamezna številka 50 cent Pregled vojnih in političnih dogodkov Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 11. januarja nasledno službeno vojno poročilo: »Silne akcije na kopnem in po zraku proti našim postojankam v Solumu in Halfiji se nadaljujejo. V zapadni Cirenaiki so bili odbiti izvidniški oklopni oddelki nasprotnika. Naša letala so s strojnicami obstreljevala kolone motornih vozil in šotorna taborišča ob prometn h zvezah v sovražnem zaledju. V letalskih spopadih 8. t. m. je bilo nad Agedabijo sestreljeno še peto letalo tipa »Curtiss«. Pri letalskih napadih na Sirto so bflf štirje ljudje ubiti, pet pa ranjeno. Nekaj poslopij ie bilo poškodovano. Tudi včeraj so letala metala bombe vseh kal;bmv na letališča na Malti. Iz poročila nemškega vrhovnega poveljstva 12. t. m. povzemamo, da se ca vzhodnem bojišču nadaljujejo boji na srednem odseku in na valdajskem področju. Na ostalih odsekih bojišča ni bilo bistveno važnih bojev. Isto poročilo navaja, da je pri sovjetskih izkrcevalnih operacijah v Jevpatoriji na Krimu, ki so bile pred nekaj dnevi, v srditih pouličnih bojih padlo 600 vojakov in 1300 partizanov. Ujeti so bili 103 ljudje. Uspeh je pripisati, navaja poročilo, podpolkovniku Boddienu, ki je v borbi tudi padel in je bil od vodje in vrhovnega poveljnika odlikovan. — Nadalje navaja poro-' lo. da je daljnostrelno topništvo nemške vojne mornarice z učinkom obstreljevalo Dover na angleški strani, da so nemške podmornice potopile angleški rušilec v Atlantskem mer ju in da so nemška letala bombardirala c.irenaiško obalno cesto in angleška letališča na otoku Malti. Iz Toklja poročajo: Japonsko-sovjetski odnosi so prisrčni in mi smo z njimi zadovoljni, je izjavil zastopnik japonskega obveščevalnega urada glede pogajanj v Kujbiševu za sklenitev stalnega sporazuma o ribolovu. Dodal je še, da se odnosi ravnajo po nevtralnostni pogodbi med Rusijo in Japonsko. Vrhovno poveljstvo japonske vojske na srednem kitajskem bojišču je sporočilo, da je japonska vojska izpraznila mesto Cangšo, kjer je potekala zadne čase huda bitka med Japonci in Cangkajškovo vojsko. Cangšo so Japonci izpraznili, ker je njihova vojska svojo nalogo opravila, dosegla 4. januarja postavljene smotre in ni njena navzočnost tam več potrebna. Finsko vojno poročilo pravi, da se Finci v srditih bojih na ožini pri Au-nusu porazili sovjetske čete in zavzeli važno utrjeno oporišče ob ožini Au-nusu. Na nekem drugem odseku istega bojišča pa da so zavzeli nadaljnjih 30 utrdb. V vzhodni Karelijl, pravi finsko poročilo, nadaljujejo Finci čiščenje južnega odseka, od koder so sovjetske čete zbežale. Japonska poročila navajajo, da japonske čete na Malaji stalno napredujejo. Zavzele so Kuala Lampur, prestolnico federacije malajskih držav. Dalje pravijo poročila, da Od semena je v veliki meri odvisen pridelek V Ljubljanski pokrajini vrtnarijo in na drobno kmetujejo menda prav vsi, ki imajo vsaj košček zemlje. Potrebno je to, da si olajšajo prehrano, zlasti če imajo lastniki takšnih zemljišč številne družine. Zato ne bo odveč, če vsem tem prinesemo izvleček iz predavanja, ki ga je nedavno priredila v Ljubka podružnica Sadjarskega in vrtr akega društva. Predaval je ravnatelj mestnih nasadov g. Lap o izbiri semena in njih pripravi za aditev v zg->dni pomladi. Prihodno pomlad bomo še v večji meri kakor doslej navezani na zelenjavo, saj so vse druge življenjske potrebščine odmerjene po strogih načelih Zato bo povpraševanje po zelenjavi mnogo večje. S tem morajo računati zelenjadarji sami, pa tudi vsi tisti, ki imajo svoje vrtičke. Kakovost in količina pridelka sta v veliki meri odvisna tudi od dobrega semena. Odbrano in na kaljivost preizkušeno seme da neprimerno večji pridelek kakor povprečno seme. V zdajšnih zimskih mesecih, ko so večeri dolgi, lahko s pridom izkoristimo čas za to, da preberemo seme in ga tudi preizkusimo, če je dovolj kaljivo. Tako že v naprej izvemo, ali se ga izplača saditi. Ce se iotimo tega dela po načrtu, lahko do pomladi pripravimo vse potrebno, da bomo zasadili in posejali o pravem času kar najboljše seme. Vsaka vrsta semena mora biti v posebnem zavojčku skrbno odbrana. Zavojček naj bo označen z letnico, ki pove, kdaj je bilo seme odbrano. Od starosti semena je odvisna v precejšni meri tudi kaljivost. Pod letnico moramo na zavojčku še zapisati, kakšna vrsta semena je v njem. Ce imamo tako izbrana semena, jih lahko zberemo kar v poseben seznam, ki nam omogoča, da ne premešamo vse zaloge semen vedno znova, kadar iščemo neko vrsto. Kalilni preizkus, ki se vsekakor izplača vsaj za nekatera občutljiva semena, napravimo takole: Na krožnik, ki ima na dnu pivnik, damo 50 ali več semenskih zrn. Pivnik napojimo z vodo in krožnik pokrijemo z drugim krožnikom ter nato vse skupaj postavimo na bolj topel prostor. Ze čez nekaj dni vidimo, kako so semena vzklila. Ce je razmerje vzkaljenih zrnc nasproti jalovim veliko, potem je bolje, da si za saditev izberemo drugo neme. Ljubljanski trgovci s semeni so letos bolj slabo založeni. Nekateri trgi. ki so svoj " - za- lagali Ljubljano s semenom, so odpadli. Zato si bomo morali pomagati z domačim semenom. Visoki komisariat bo storil vse, da bomo dobili kolikor mogoče dobro seme, ki je tako osnovne važnosti za kmetijsko pridelovanje. Marsikje bomo ostali seveda pri domačem semenu, ki po kakovosti zaostaja za uvoženim. V tem primeru bo dobro, če bomo seme temeljito razkužili. To lahko storimo ?. vsakim semenom, za katero nismo trdno prepričani, da je čisto zdravo. Seme razkužujemo s cetera-nom in uspulunom. Pri izbiri semen moramo tudi upoštevati, da ni vsako seme za vsako zemljo. Upoštevati moramo z)as>t; razliko iiied barjansko zemljo in drugimi kraji ljubljansko okolice. V naslednem naj navedemo, katera vrste so priporočijivejše za setev. Zelje. Kar se tiče te važne zelenjave, bon, o ostali kar pri domačem, izvrstnem kašeljakem zelju. Na Barju pa bomo sadili varaždinsko zelje, ki se na taki zemlji dobro obnese. Tudi zgodna orjaška sorta se bo obnesla. Ohrovt Prejšne čase je bil pri nas zelo riz-širjen zgodni uhlinski olrovt, ki p. i nas dobro rodi. Dalje sta priljubljeni pri nas sorti Drvi sel in železna glava. Kolerabice. Za naše razmere najugodnejša je dvorska kolerabica, dalje praška in dunajska bela. Pri nas se je zelo otresla tudi špe-hovka. Koristna je TK>d7e"is»-a Kolerabica, n krmo prascem, kuncem in tudi kokošim pa jo najprimernejša Hoffmannova kolerabica, ki jo pa sadimo le, če imamo dosti prostora. Rdeča pesa. Je najkoristnejša izmed vrtnih rastlin. V solati ne potrebuje mnogo olj t, mnogo redilnih snovi ima in pa precej sladkorja. Najboljša je bila egiptovska rdeča, vendar je je zmanjkalo. Pri nas je še več vrst, ki pa so brez pravih imen. Solate. Za zgodno pomlad Prideta v poštev motovileč in berivka. ">d domačih vrst so naj-uporabnejše kraljica majnika, ljubljanska ma-slenka in ljubljanska ledenka. Tudi parizarica je cenjena. Med radiči bomo vzeli goriškega in treviškega. Paradižnild. Pri nas gojimo okrog 20 vrst paradižnikov. Najbolj se izplača saditi visto resiste. Sadovi so sicer bolj majhni, toda odporni. Na prodaj bo cela vrsta semen, toda za naše kraje pridejo v poštev le domače vrste. so Japonci izvojevali zadno pomorsko oporišče na filipinskem otoku Luzonu in da so se izkrcali na otokih Celebesu in Tarakanu. Iz Sofije poročajo: Odnošaji med Turčijo in Bolgarijo temelje na pogodbah iz lanskega leta, to je na medsebojnem prijateljstvu in zaupanju. Tako je izjavil nekaterim bolgarskim dnevnikom turški poslanik v Sofiji. Obenem je izrazil upanje v zadovoljstvo obeh držav. Iz Rima poročajo: Po vesti iz Kujbiševa je sovjetska vlada podpisala z umišljeno grško in jugoslovensko vlado pogodbo za čas po zdajšni vojni. Ustanovljeni sta bili grško-sovjetska in jugoslovensko-sovjet-ska mešana komisija, ki naj dosežeta politično in vojaško sodelovanje. Severnoameriški tisk piše, da sta si pogodbi podobni onima, kakor sta jih sklenili leta 1940. Poljska in Češkoslovaška. Vse, kar sklepajo in podpisujejo te umišljene vlade, nima, kakor izvaja časopisje, nikakega pomena, značilno pa je privoljenje teh vlad v angleško in ameriško politiko, ki je Evropo prodala boljševištvu. Zanimivo bi bilo vedeti, izvaja časopisje, kakšno oblast priznava Stalin grškemu in jugosloven-skemu kralju v velikem evropskem sovjetu, ki sta ga Eden in Stalin ustanovila med pogajanji v Moskvi. Pri semenih je treba paziti, da jih vsaj vsak teden enkrat poškropimo z razkužilom, sicer se jih prime peronospora. Fižol in grah bosta najvažnejši hranili pri-hodnega leta. Zato bo treba saditi bolj grooe vrste, samo da bomo dobili obilen sad. Najprimernejša bosta torej Sax in pa prekljar sivi dan. Imperator je sicer zelo velik, vendar slabo obrodi. Tudi rumenkaste vrste bolj slabo obrode. Mnogo boljši je laški ali turški rdeči fižol. Pri njem moramo le paziti, da ga pravočasno okopljemo. Med vrstami graha bo mo sadili orjaški delikates in pa maniši «ie grace. Dobre vrste so tudi telefon, eksnres, ameriški čudež in pa senator. Apno je za zemljo nekako tisto, HdKor je za jed sol. To se pravi, da apno napravija zem ljo užitno za rastlinstvo. Apno rahlja in drooi zemsko površino in druži zemske ielce v gru dice. Tako ustvarja iz zrnatega .rudičast s?oj, ki je za rastline najugo Inejši. S tem, di st* pretvori zemska površina <■• -Hicp. dobi zrak dostop v globino, prst postane predušna in topla. Strnjena zemlja je zmerom slabše v vitna. Apno pa tudi razkraja hranilne snovi, ki jih rastlina potem lahko uživa. Apno razkraja poleg tega tudi umetna gnojila. Glavno opravilo apna pa je, da veže škodljive kisline, ki se posebno pogosto razvijajo v zemlji, ki je preveč pognojena ali pa pognojena z gnojnico. Z apnom preprečimo kisanje prsti, a kislo zemljo razkisamo. Zemska površina ima na milijone baKterij, ki presnavljajo prst in so za "ast rastlin neogibno potrebne. Zemlja brez bakterij je rnr tva in neplodna Apno pa pospešuje razvoj zemskih bakterij prav zaradi tega. ter jim aa pravlja za njih razvoj primerno prst. Apno je potrebno človeku, živali in rastlini Apno pomaga pri ustvarjanju in ttrjevanju Stanič. Če bi jim odvzeli apno. bi zapn smrti. Razen vsega tega pa še zemljo razku-žuje, ker zaradi svoje jedkosti ugonaclja rastlinske in živalske zajedavce. Zaradi tega je apno neogibno potrebno zemlji. Posebno vrtovi dostikrat pogrešajo apna V pretežni večini primerov, ko na dobro obdelani vrtni prsti dobimo slab pridelek, je krivo pomanjkanje apna. V glavnem uporabljamo za gnojenje žgano, a negašeno apno !n v prah zmlet apnenec. Za V naših krajih je že dolgo časa uvedena sivo rjava goved. Ta pasma je po trditvan izkušenih živinorejcev odlična za naše kraje m je plemenitev s to pasmo tudi znatno izboljšala staro domačo sivo pasmo. Skrb za jboljšanje govedi pa je postala še nujnejša v letu 1941., ko smo glede preskrbe z govejim mesom ji mlekom postali navezani le nase. Odlično deluje za izboljšanje naše dviuo-reja Zveza selekciiskili združenj v Ljubljani, ki uživa tudi podporo Visokega komisariata S pomočjo Visokega komisariata je zveza lani oktobra nakupila 11 odličnih plemenskih bikov. Ti biki štejejo po osem do 12 mesecev, Tudi čebula in česen sta pomembna. Letos je židovska čebula odpovedala. Prav tako je slabo obrodil pomladni česen. Kumare obdržimo kar domače. Zaradi buč nam ne bo treba biti v skrbeh. Pri karfioiah pa se kar zadovoljimo z uvoženimi, doma vsajene slabo obrode in pozno. Korenje je važno zato, ker je redilno in ima do 20 odstotkov sladkorja. Najvažnejša živila bodo seveda ostala krompir, fižol in grah, in ta naj imajo pri vseh obdelovalcih največ prednosti. Glede 'irompirja bi še radi čuli kakšno strokovno besedo, saj je znano, da so pri nas nekatere prej dobro rodeče vrste začele pešati. težko zemljo vzamemo po možnosii le živo apno, za lahke peščene zemlje pa uporabljamo v prah zmlet apnenec. Z živim apnom gnojimo vsaj vsako tietje leto, in sicer ga natrosimo na svadratni meter 100 do 200 gramov Ker je živo apno navadno v kosih, ga zložimo na kup in obdamo s travno rušo, da počasi raznada v prah. Živo apno deluje hitro. Z apnencem pa gnojimo peščeno prst. Apnenec učinkuje precej let in bolj milo. Za kvadratni meter potrebujemo 300 gramov. Najboljši čas za gnojenje vrtov z .pnom sta pozna jesen in zima, zlasti če gnojimo obilno. Manjše množine apna pa lahko zmerom dodamo zemlji, vendar je bolje, da je med gnojenjem in setvijo vsaj dva tedna presledka. Pri gnojenju z apnom moramo upoštevati, da apno ne sme priti v dotiko z amoniakom, zato ne smemo nikdar gnojiti ali mešati lpno s hlevskim gnojem, superfosfatom, '-ostno moko in z mešanimi gnojili, pač pa lahko mešamo in skupno potrosimo na -lemljo apno in Thomasovo žlindro, kalijeve soli in apneni dušik. Apno potresemo enakomerno po zemlji in ga prav plitko podkopljemo. Le v primeru, da so tudi spodne plasti potrebne apna, ga globlje zalopatamo To delo opravimo le ob suhem in mirnem vremenu, da je vsaj vrhna plast dovolj suha in se da tako apneni nrah dobro zmešati z zemljo Iz tega vidimo, da je apno odlično zdravilo za zemljo, po vrhu tega pa še gnoiilo. Zemlja, ki nima apna, slabo rodi, če si jo še tako zelo pognojil z vsemi drugimi gnojili. so lepe sivo rjave barve, krepke rasti in imajo lepe oblike. Povprečno je vsak bik vejal 7300 lir. Te uvožene bike so p-ei živinorejske zadruge v Starem trgu, Velikih Laščah, Dobrepoljah, Strugah, Ribnici, Sodražici, Gro-supljah, Stični in Radohovi vasi, razen tega pa še gospodarska šola v Mali Loki in kmetijska šola na Grmu. Zadruge so k nakupu bikov sani prispevrle znatne zneske. Nedvomno je, da bodo te uvožene živali dale lep zarod, saj je več kakor jasno, da potrebuje naša dolenjska živina uvožene sveže krvi. Naši živinorejci so hvaležni vsem, ki so omogočili uvoz teh plemenskih živali. Stev. 3 "i i ■■ iibimii ■!!■! ■ —.....■■illllll --"-t Poskrbljeno je za zadostno količino modre galice Lani je vinogradnikom Ljubljanske pokrajine občutno primanjkovalo modre galice, ki je najučinkovitejše sredstvo proti peronoapo-ri, pa tudi proti raznim plesnim in proti mrčesu. Za modro galico je potreben bajter, ki je v vojnih časih zelo iskana kovina. Zato je umevno, da modre galice ni bilo preveo. Vinogradniki Ljubljanske pokrajine potrebujejo po približni cenitvi okoli 30 vagonov modre galice letno. Kmetijska zbornica se je zaradi preskrbe z modro galico že obrnila na kmetijski oddelek Visokega komisariata. Izvedela pa je, da se oddelek že sam zanima za to vprašanje. Zato je upati, da bo mogoče letos preskrbeti vsaj primerno količino modre galice za Ljubljansko pokrajino. Vseh zaželenih 30 vagonov ne bo mogoče dobiti, vendar pa zadostno količino. Tako bo vsaj v glavnem ustreženo zahtevam naših vinogradnikov. = Varčevalcev je precej. Po zadevnih podatkih hrani 66.287 vlagateljev v osmih hranilnicah Ljubljanske pokrajine 265 955.219 lir Odpornost živali In rastlin proti mrazu Vse živali in rastline ne prenesejo enako visoke ali nizke topline. Dokazano je, da skoro vse zdrže pri dokaj višji, druge pa spet pri dosti nižji toplini kakor si morda mislimo ... Poleti 1. 1911. je bila v francoski pokrajini šampaniji velika suša. Tedaj se je voda v nekaterih jarkih čisto posušila. Ribe so se zarile v blatu in otrpnile, pozneje pa, ko je voda zaradi novega dežja spet zalila jarke, so znova prišle na dan. Izkazalo se je torej, da so v omotičnem stanju v izsušenem blatu le vzdržale, čeprav je bila suša dolgotrajna in vročina neznosna. Navajajo pa še druge zanimive primere. Pritisnil je tako hud mraz, da se je vsa voda spremenila v led in so v ledu zmrznile tudi vse živali, ki so živele v vodi. Spremenile *> se tako rekoč v trde okamenine. Pa te živali le niso poginile. Ribe so vzdržale 20 stopinj mraza Za žabe je dokazano, da ostanejo pri življenju tudi pri 28 stopinjah pod ničlo. Močeradi ne poginejo niti pri 50 stopinjah mraza. Najodpornejše pa so menda polži, ki jim niti 120 stopinj pod ničlo ne škoduje. Zelo zanimivi so poskusi, ki so jih napravili z muhami. Muhe so zaprli v steklene posode, katerih stene so potem počasi ohlajali na 100 stopinj pod ničlo. Muhe so seveda zmrznile in počepale na tla. Toda poginile niso. S toplotnimi žarki so jih spet obudili v življenje. Muhe so torej prenesle celih 100 stopinj mraza! Proti mrazu in vročini so izredno odporne tudi razne rastline. Znano je, da posušeno seme, ki je bilo shranjeno celih 100 let, še zmerom lahko vzklije če ga namočimo in šele potem vsejemo. Veliko življenjsko silo ima na primer neke vrste mah. V herbarijih, kjer so ga imeli celih petdeset let, se ni toliko posušil, da bi ne mogel več rasti. Med posebnosti v rastlinskem svetu spadajo tista žita, ki celo morajo prej zmrzniti, če hočemo, da vzklijejo in obrode. Vzemimo za primer rž, ki se seje jeseni, torej ozimino. Ce te vrste žito hočemo sejati pomladi, moramo njegovo seme prej za nekaj tednov izpostaviti hudemu mrazu, kajti sicer iz rženega zrna zrase bilka, ki ne naredi klasa. Spričo tega nenavadnega pojava, ki se kaže pri rži in nekaterih drugih vrstah žita, so naredili poskuse še z drugin« rastlinami, da bi ugotovili, ali zanje velja isto. Tudi pri njih se je izkazalo nekaj nenavadnega, če so seme pred setvijo izpostavili mrazu. Rastlina je dosti hitreje rasla, zraven pa obilno obrodila. Iz tega sledi, da seme raznih rastlin ne samo prenese izreden mraz, temveč tudi znatno bolje obrodi, če ga pred setvijo ali vsaj kmalu po setvi ohladimo na nizko stopnjo. Tako bo morda le nekaj resnice na tem, da žito po hudih zimah bolje obrodi kakor po toplih. Sadjarstvo ima na Kočevskem todcčnost Kmetijstvo na Cočevskem ni na visolri stopnji. Gozdnata je pokrajina in prebivalstvo se je doslej pečalo pretežno s krošnjarstvom in v manjši meri z obdelovaniem zemlie in z živinorejo. Le posamezniki so se z vnemo posvečali kmetijstvu in dokazovali, da lan ko tudi v kočevski deželici kmetijstvo dobro uspeva. Nove naseljence na Kočevskem čakajo /se-kakor še zelo velike naloge. Znatno bi se lahko dvignila na Kočevskem tudi živinoreja. Kočevska zemlja je tudi primerna za sadjarstvo, ki čaka tu na lepo bodočnost. Tako prav dobro uspevajo jablane v Kočevski Reki, Ko-privniku, Gotenci, Borovcu in nekaterih drugih krajih. Pred leti je bila v Kočevju razstava sadja in so našteli kar 258 vrst raznih jabolk. Lani smo videli, da je na Krw*»v*kem mogoče pridelovati najboljše sadje za izvoz. Na Kočevskem je bilo nakupi,jeno na desetine vagonov odbranih prvovrstnih jabolk Mali in veliki gospodar Apno je za zemljo neogibno potrebno gnojilo in zdravilo Delo za izboljšanje naše živinoreje tSai^lffo bile v v Mrzlo decembrsko dopoldne v Kosovski Mitrovici. Narasel se peni z velikimi kosi ledu, , kepami snega in raznim dračjem Ibar izpod mostu, ki- veže severni manjši in južni večji del mesta. Na mostu se je zbralo precej meščanov, ki opazujejo divjo igro valov gorske reke, ki podira in odnaša s seboj vse, kar doseže. Samo eden izmed teh gledalcev je videti, kaKor da bi ga to vse nič ne zanimalo. Je to mlad, okoli 251eten, okusno oblečen mladenič visoke, vitke postave, lepega obraza z odločnimi potezami in orlovskim nosom. Zasanjane črne oči strme brezizrazno v razburkano voao. V njegovi glavi buči istotako kakor nekaj metrov pod njim, njegove misli so, kakor bi se hotele kosati v hitrosti z besnečo silo pod mostom. Vihar ogorčenja se ne more v njem pomiriti ves čas, odkar pohaja brez posla kakor izgubljen okoli po mestu. -iasan Suljevič je bil še pred tremi tedni eden izmed najpridnejših trgovskih pomočnikov v veletrgovini kosovskomitroviškega veljaka Ibrahima age Džemidlija, zelo priljubljen, posebno pri ženskem spolu, čeprav se nobena damica ni mogla pohvaliti s posebno raklonjenostjo lepega Hasana. Kot priznan športnik je imel povsod svojo veljavo. Povsod mu je pridebivala velik ugled nežna ljubezen do njegove matere Nurije, ki se kar ni mogla prehvaliti, kako vse i^oje proste ure posvečuje samo njej. Zato je kakor strela z jasnega neba delovala nanjo vest, ki jo je izvedela šele od drugih, ker ji sam Hasan ni ničesar omenil, da ga je namreč Ibrahim aga odpustil. Na vsa njena vprašanja in vse prošnje naj ji pove, zakaj je odpuščen, ji je odgovarjal le eno, da naj se ničesar ne boji, saj je njen Hasan ne bo zapustil. In stara Nurija je umolknila ter na tihem šepetala: »Alah, alah, čuvaj mi sina!« Hasan pa je taval po mestu, ne da bi bil kaj jedel ali pil. ne da bi bil s kom govoril. In tako ga je zdaj zagledal slonečega na ograji mostu in strmečega v vodo njegov najboljši prijatelj Milutin, s katerim, čeprav sta bila različnih ver, ga je vezalo že od otroških let sem iskreno prijateljstvo. »Hasan,« ga je ta nagovoril zdaj, kaj je s teboj? Komaj sem te našel, čeprav sem te iskal že nekaj dni. Ne da bi bil obrnil glavo, je odvrnil s strtim glasom še vedno zroč v valove: »Milutin, vse je minilo, za mene ni več življenja.« A Milutin se ne da ugnati, temveč ga pri-mo pod roko in mu reče: »Pojdi z menoj!« Toda Hasan ga s solzami v očeh začne prositi. naj ga pusti tukaj. Ker pa je Milutin le silil v njega, naj mu pove, kaj mu je, da je postal takšen čudak, in zakaj ga je Ibrahim aga odpustil, ko ga je prej vendar povsod hvalil, da je Hasan njegov najboljši pomočnik, je začel Hasan zdaj pretrgano pripovedovati, česar doslej še živi duši ni razodel: da namreč ljubi že dolgo časa Ibrahimovo 151etno hčerko Čamilo in da tudi ona ljubi njega. Spomin na tisti dan, ko je prvič poljubil njena usteca in mu je ona poljub vrnila, da bo ostal najslajši v njegovem življenju, a obenem dan največje groze, kajti ko ga je Ibrahim aga zalotil s Čamilo skupaj, ga je spodil iz hiše in vrgel črez prag kakor psa. Umolknil je in zaškripal z zobmi. Šele zdaj je bilo Milutinu jasno, zakaj si nobeno drugo dekle ni moglo priboriti Hasanovega srca. Lepa in dražestna Čamila si je že kot otrok pridobila njegovo srce, zato ni bilo v njem prostora za nobeno drugo. »Ce bi ne bilo nje, bi se bil že ubil,« je zastokal v svoji onemogli boli Hasan. Milutin ga je poskušal tolažiti, v tem trenutku pa se je zaslišal vrisk neke ženske. Vsi. ki so stali na mostu, so videli, kako .je t visokega obrežja reke, kakšnih petdeset me- trov nad mostom, kjer se je zabavala gruča otrok s tem, da je valila velike kepe snega po strmini v Ibar, zdrknil eden izmed njih navzdol ter v trenutku izginil v penečih se valovih. Ljudje na mostu so onemeli od groze, ko se je črez nekaj sekund otrok spet pokazal na površini, a takoj znova izginil med kosi ledu in dračja, ki ga je tok reke s strašno silo nosil in metal ob leseno stebrovje mostu. Se preden se je kdo zavedel, je Hasan slekel in odvrgel suknjo in se v velikanskem loku zavihtel črez ograjo v globino Prav v istem trenutku, ko je Hasan izginil pod gladino, se je kakšnih 20 metrov vstran prika-kazal med dračjem nesrečni otrok, nošen od divjega toka naravnost proti stebrovju mostu. Takoj za njim, nekaj metrov od niega. se je bil pognal iz vode skoraj s celo svojo dolžino pogumni reševalec. Zdaj se je začela borba na življenje in smrt. Otrok je zapleten v dračje ostal na površini in za njim je z obupnimi zamahi hitel Hasan. Onemeli so stali gledalci, priče groznega prizora, na mostu. Vsak je vedel, .da bo otroka v nekaj sekundah razbilo ob stebrovju, če ga reševalec prej ne dohiti. Se nekaj nadčloveških zamahov in močna roka Hasanova je zagrabila fantka. Vzkrik groze na mostu, kajti v istem trenutku sta se potopila oba. Toda bil je le premišljen čin drznega, pa tudi že izmučenega plavalca, ki je le s potopitvijo mogel spremeniti smer in tako rešiti sebe in otroka. Brezmejno začudenje se je zrcalilo na obrazih vseh navzočih, ko so črez nekaj trenutkov zagledali Hasana z njegovim tovorom na drugi strani mostu, kakšnih deset metrov od obrežja izven območia tistega groznega toka. kako je bredel opotekaje se in nesel nezavestnega fantka po komaj do pasu mu segajoči vodi proti obrežju. Komaj je dosegel suha tla. se je zgrudil kakor posekan. Trenutek nato se je zgrnila silna množica ljudi okoli hrabrega reševalca, ki je z rešenim otrokom skupaj ležal na pol nezavesten na tleh. Skozi gručo ljudi, ki so si dali opraviti z obema, se naenkrat prerine eleganten gospod petdeset let s fesom na glavi. Z vzklikom: »Moje dete. moj Jusuf!« poklekne gospod ob otroku ga vzame v naročje in ga začne po-ljubovati stalno ponavljajoč: »Moje dete, moj Jusuf « Videč, da se fantku prsi dvigajo, ga stiska k sebi: »Ziv je!« Medtem se je osvestil Hasan in se s pomočjo prisotnih dvignil. Sele zdaj ga je opazil gospod, ki je držal otroka v naročju. Presenečen je nekaj časa strmel v njega, nato pa je zajecal kot otrok: »Hasan, ti si ga rešil. ti si mi rešil sina. a jaz sem te bil vrgel iz hiše.« »Aga. takšno ie moje maščevanje,« je izdavil Hasan in hotel oditi. »Ne. sinko.« skoči k njemu Ibrahim aga Džemidlija in zdaj predvsem ljudmi objame rešitelja svojega sina. »Pojdi z menoj domov, tam te čaka Čamila. tvoja nevesta.« V trenutku so zasijale Hasanu oči in bil je spet oni nekdanji veseli Hasan, ki je ljubil svojo mater staro Nurijo, svojega gospodarja ago Ibrahima in črez vse svojo Čamilo. J. K. Moro SQ nublU Podeželska šaljiva zgodbica Nedaleč od mojega rojstnega kraja stoji selo Senik. V tem selu je živel Matjažek Spe-šič in izdeloval metle. Njegova žena Lojza je imela v Sejancih imovito prijateljico Serčko, ki je redila zmerom mnogo svinj. Kakor malokje, tako tudi na Seniku niso bili vsi sosedje med seboj prijatelji, posebno se je pa Spešič pogosto prepiral s Hojnikom. Ako je Hojnikov petelin na Spešičevem gneju zapel svoj kikiriki, je že godrnjala Spešička in prerokovala, da rž ne bo dobro obrodila, ker je petelin zastrupil gnoj. »Ti bom že pokazal zastrupljen gnoj! -, se je razhudil Hojnik, vzel vejo in naklestil jezič-nico. Spešička pa še ni utihnila, temveč se je zaprla v hišo in obdelovala skozi okno Hoj-nika z duhtečimi psovkami. »Le počakaj, klepetulja, kar sem ti jaz premalo naložil, ti bodo dodali drugi!« S temi besedami je končal sosed prepir. Hojnik je cepil drva na dvorišču, Spešička pa je pripovedovala sosedi, da ji je zmanjkalo kruha in da pojde drugi dan zarana ponj k prijateljici Serčki v Sejance. Pri teh besedah je šinila Hojniku dobra misel v glavo. »Zdaj te pa imam,« si je mislil, stopil v vežo, odložil sekiro in se takoj napotil proti Sejancem. Ko je šel Hojnik mimo Serčeve hiše, je malo postal in začel govoriti z gospodinjo, ki je stala pred svinjakom. »Dober dan, Serčka.« »Dober morda zate, za mene pa slab.«. »Zakaj neki?« »Svinje se mi pri dobri piči nočejo debeliti, ta presneta mora jih vedno nadleguje in jim pije mast. Ne gre mi v glavo, zakaj so mi ljudje tako nevoščljivi in mi ne privoščijo, da bi se mi svinje redile.« »Serčka, pomiri se, pomiri! Hočem ti pomagati!« »Hojnik, sam Bog ti povrni, če mi res moreš pomagati, da rasačimo človeka, ki se iz-preminja v moro in jemlje mojim ubogim pujskom mast,« je odvrnila gospodinja. »Serčka, otroci naj gredo malo proč, da se pomeniva.« Ko je Serčka otroke odpodila, je Hojnik nadaljeval: »Ko poneseš opoldne pujskom piče in sedejo pujski na zadnje noge, zakliči v svinjak: Mora, pusti svinje, pridi rajši zjutraj k meni, dala ti bom kruha! Do jutrišnega dne pa ne smeš o tem, kar sem ti zdajle povedal, nikomur črhniti niti besedico:« Serčka se možu lepo zahvali za nasvet in obljubi, da bo natanko vse tako napravila. Drugi dan zarana, ko so pri Serčevih še spali, je potrkal nekdo na vrata. Gospodinja je šla odpirat in se je zelo zavzela, ko je vsto-bila njena najboljša prijateljica. »Lojza, kaj pa ti tako zgodaj?« »Mlinar mi žita ni zmlel in nisem mogla speči kruh, danes pa imamo kosce. Prosim te, Micka, posodi mi hlebec kruha!« Zdaj se je šele Serčka spomnila, da je včeraj velela mori, naj prid? zarana po kruha. Serčka je dobro zaklenila duri, se vrnila V kamro k možu, mu razodela, kaj ji je bil Hojnik povedal prejšni dan, in je naposled pri« stavila: »Moro imamo v hiši.« Sere, to začuvši, je skočil kvišku in poklical svoja dva sinova. Vsi trije so se oborožili z gorjačami in začeli obdelovati moro. »Toča nam je pobila zaradi tebe, tvoja je bila tista metla, ki smo jo našli pod visoko smreko, po kateri si se priplazila iz oblaKov spet na zemljo. Le po njej! Ni bilo zadosti, da si nam uničila ves naš trud, zdaj še piješ mast našim pujskom, da se ne debelijo. Le po njej!« »Bunk, bunk, bunk!« so padali udarci. Spešička je na ves glas vpila: »Moj Bog, usmili se jih, vsem se je zmešalo. Ubiti m« hočejo, pomagajte, pomagajte!« Serčki se je mora začela smiliti, zato je odklenila vrata, skozi katera jo je Spešička urno popihala. Vsa črna od bunkanja je prihitela domov. Hojnik se je vstopil na vezni prag, se zasmejal in ji zaklical: »Saj sem ti rekel, jezič-nica, da ti bodo drugi dodali, kar sem ti ja* naložil premalo!« Karo Imbrahim. STRAN 4 In i i i IJMMMMMMMIMIM——I——I ilH 11 tMeimenocan i Zgodba iz bolnišnice Popoldne ga je privedla žena v bolnišnico. Zgrudil se je na stol in bolestno zakašljal. V posteljo so ga morali položiti, ker ga niso noge več nosile. Sicer ni bil videti tako slab, ko je ležal; v obraz je bil lepo rdeč in zagorel, le komaj slišni glas je razodeval, da je mož hudo bolan. Jedel ni ničesar. Večkrat se je skušal dvigniti, a je vselej brez moči padel nazaj. Drugi dan opoldne ga je posetil sin, ki mu je prinesel pomaranč. Poskusil ga je pitati z juho, a starec ni mogel jesti. Govoriti ni mogel več, a videlo se mu je, da ti rad nekaj povedal, zakaj poteze na obrazu, zlasti okrog ust, so mu krčevito podrhtevale in oči so mu zdaj pa zdaj bolestno zažarele. Po vsakem neuspešnem poizkusu je omahnil nazaj na blazino in mučno zastokal. Strežniku, ki je imel z njim posla, to ni šlo v glavo, češ: »Včeraj je še sam prišel, danes pa nima več življenja v sebi.« Proti večeru je bolnik popolnoma utihnil in se pomiril Ležal je negibno na desnem boku. Ko so prinesli večerjo, ga je scsed stresel, da ga zbudi. Mož se ni ganil. Bil je mrtev. Kakor po navadi se je brž zbrala okoli njega bolniška soseska. Sestra mu je zatisnila oči, nato ga je pokropila in začela moliti. Pri-hitel je kurat in opravil posmrtnice, strežnik je opravil drugo. Zatem so se razšli vsi in mrtvec je ostal sam. Treba ga je bilo odnesti v mrtvašnico. Ko je strežnik privlekel nosilnico in ga položil nanjo, se je zdajci razhudil, zakaj mrtvecu ni vedel imena in podatkov, !:i so -m jih pozabili napisati na vzglavno tablico. Kaj zdaj? Sestre ni bilo blizu, pisarna je bila že zaprta, nihče mu ni mogel pomoči. Ne vem, kaj mi je tedaj padlo na um. Ko sem ležal nedaleč proč na bolniški postelji in vse poslušal, sem stegni! jezik in dejal »Napišite na mrtvaški list: Neimenovan!« Strežnik se je namuznil in s pomočjo tovariša odnesel truplo v mrtvašnico. * * * Ponoči pa sem imel hude sanje. Sedel sem doma v sobi in čital. Kar zaškrta pole« nmie stol. Nisem se ozrl, ker me je mikalo štivo. Stol zahrešči vdrugič, močneje; dvignem glavo, obrnem oči od knjige in glej, na stolu sedi mrtvec iz bolnišnice in me nepremično opazuje. V strahu vzkliknem: »Kaj hočeš od mene? Saj si vendar mrtev!« »Mrtev, da mrtev! A moje ime ni mrtvo. Zakaj si ga hote! utajiti?« Spomnil sem se vsega, kar se je zgodilo v bolnišnici. Hotel sem se opravičiti, a besede so mi zamrle v grlu. Mrtvec pa je nadaljeval: »Vedi, da te bom vznemirjal, lokler mi ne najdeš imena. Vedno bom za teboj in krai tebe, dokler ne popraviš krivice, ki si mi jo storil.« Nisem se zavedal, da bi mu bil storil krivico, a ko me je ošinil s svojim vročičnim pogledom, sem se kar čutil krivega. v-».v in planil skozi vrata, misleč, da mrliča ne bo za menoj. Ko sem prestopil prag veznih duri sem se previdno okrenil. Nič ni bilo videti za menoj. Toda, o groza! V trenutku se je pojavila meglica in iz te se je izvil moj mrtvi preganjalec in me ledeno pogledal »Ne bom mu mogel uiti,« sem pomislil. »Kar proti bolnišnici mahnem! Kje drugod naj izvem za njegovo ime!« Sopihal sem proti bolnišnici, ne da bi se bil ozrl. Šele ob vhodu sem obstal, pogledal nazaj in spet opazil za seboj pošastne oči, ki so preteče strmele vame. Torej le naprej! Skoro brez sape sem pritekel na oddelek in poiskal strežnika. Ta me je osuplo pogledal in se začudil mojemu strahu. Ko sem ga vprašal, kako je ime onemu mrtvecu, mi je odgovoxil, da tega še zdaj ne ve. Morda ve sestra. Za seboj sem čutil, kako me žgo neusmiljene mrtvečeve oči, in podvizal sem se do sestre. Zaman, tudi ona mi ni znala povedati njegovo ime. Hitel sem v pisarno. Vedel sem se tako, da so mislili: Ta človek je blazen. Oditi sem moral brez uspeha. »Pogledam in poprašam še v mrtvašnici,« sem se tolažil in krenil tjakaj. Tu so že davno pozabili, koga so prejeli in oddali. Potrt, da, docela zrušen sem se ustavil za bolnišnico in se nisem upal pogledati nikamor razen v tla. Naposled sem se le opogumil, češ: kaj mi pa more. S samim pogledom me še ne umori. Pomirjen sem se odpravil domov in sedel spet h knjigi. A misli so mi neprestano uhajale k mrtvecu in njegovemu imenu. Samota je vršila nad menoj vso svojo rožno, tajno moč. Toda saj nisem bil sam, imel sem druga, strašnega druga. Stal mi je za hrbtom in čakal. Nisem se hotel ozreti, a vratne mišice so mi nehote zavijale glavo in moje oči so se sre-čavale z njegovimi, ki je iz njih zdaj, ko se je stemnilo, sršel zelenkast ogenj. Hude in mile zime iz zgodovine Dne 22. dcembra je bil najkrajši dan v letu in tega dne se je začela zima, ki bo trajala do 23. marca, ko bo prvi pomladni dan. Pravi zimski meseci so december, januar in februar. V teh mesecih je mrzlo zavoljo tega, ker stoji solnce nizko in padajo sončni žarki zelo poševno. A solnca je tudi malo v teh mesecih- saj posije le za nekaj ur na dan in ne more zadostno ogreti ozračje in zemljo. Čudno je, če pravimo, da je že mesec december mesec trde zim, čeprav nas uči izkušnja, da so dnevi najbolj mrzli šele januarja in februarja. To je od tega, ker najhujši mraz ne nastane zaradi najkrajšega dneva v letu in zaradi najnižjega položaja solnca, marveč zato, ker se zemlja preveč ohladi že decembra meseca. Vremenskih prerokov Imamo tudi pozimi mnogo. Njih izreki pa niso zmerom zanesljivi, vendar pogosto zadenejo, pač zato, ker so nastali na podlagi večletnih izkušenj zunaj v prirodi. Nekaj takih je: Zelen božič, bela velika noč — Če se drevje pozno obleti, huda zima sledi. — Deževni vsi sveti, pozimi hudi zameti. — Če sveti Martin suši in zmrzuje, kmet voljno zimo pričakuje. — Mecesen se zmerom na kopno obleti, prej zapadli sneg ne obleži. — Sneg, ki na svetega Andreja zapade, sto dni leži in žito mori. — Če sveti Anton z dežjem prihaja- se dolgo potem zemlja napaja. — Če plohe v januarju začnejo dreti, žanjice poleti nimajo kaj žeti. — Če Vinka solnce peče, v sode vince teče. — Januarja toplota, jeseni sirota. — Če je januarja mrzlo, da poka, bosta v jeseni ajda in moka. — Ob svečnici mraz in sneg, kmalu bo zelen dol in breg. — Če na svečnico od strehe kaie prej ko od sveče, ne bo še kmalu konec zimske nesreče. — Ako sneg dalje ko sedemnajst tednov leži, slaba letina sledi. — Če ob koncu meseca veter razsaja, dobra letina prihaja. Za december posebej veljajo še tile izreki1 Če ob koncu leta veter hruje, hudo leto oznanjuje. — Če je rimska cesta čista in svetla, se kmet dobre letine nadeja. — Če ta mesec grmi, prihodno leto viharje rodi. — Če na sveti večer vina v sodih vro, prihodna letina dobra bo. Pravijo, da ni več tako hudih zim, kakršne s obile včasih. To je res, da ni več tistih lepih- mrzlih zim, polnih snega, ki smo jih doživljali v svojih otroških letih. Zgodovina ve dosti povedati o prejšnjih mrzlih zimah. V letih 1408. in 1443. je bila zima zelo dolga in je bil mraz posebno hud. Vse reke so bile pokrite z debelim ledom. Siromaki so morali puliti slamo iz svojih streh ali gnati živino v gozdove na pašo, kjer pa so jo' trgali volkovi. V naslednem stoletju so se zlasti leta 1518., 1565. in 1594. odlikovala s hudim mrazom. Še maia ie bilo polno ledu in snega: Zlasti hude no bile zime v 17. stoletju, in sicer v letih 1608., 1621., 1658., 1659., 1660., 1667., 1691., 1692. in 1695. Nisem več mogel strpeti v sobi, planil sem na ulico in dirjal po mestu, dokler so me nosile noge. Ko sem stopal mimo krčme, sem se spomnil, da bi morda našel v vinu omamlje-nje. Vstopil sem in pil na žive in mrtve, a vino se me ni hotelo prijeti. Bežal sem spet domov. Telesno že skoro izčrpan, a duševno razrvan sem legel. Kot stražar se je postavil mrtvec tik ležišča, njegove oči pa so se zasadile vame, da mi je zastala kri. Cul sem votel glas kakor iz groba: »Moje ime?« _ » » » Te sanje so me vznemirjale dolgo časa. Nekaj neumljivega me je priganjalo, da sem nehote razmišljal o njih. Kaj vendar je skupnega med menoj in pokojnim? Nikdar nisem ničesar čul o njem. Radovednost mi ni dala miru in povprašal sem strežnika, ki je pravkar šel mimo moje postelje z nekimi listi v rokah: »No, že veste, kako je bilo onemu ime?« Strežnik mi je pomolil list. Prečital sem ime na listini in onemel. Pokojnik se je pisal s krstnim imenom In priimkom prav tako kakor jaz ... F. P. V 18. stoletju je bila najhujša zima I. 1109., ko je bilo tako mrzlo, da je bila to pač najhujša zima v novem veku. V Evropi je bilo ko v Sibiriji. Na tisoče ljudi je zmrznilo po cestah, zmrznili so tudi v hišah in umirali od lakote. Živali so od mraza besnele, nastale so živinske kuge in nalezljive kužne bolezni so morile ljudi. Dalje so bile hude zime v letih 1729. in 1740. (slično kot 1709.). Nato ni bilo 30 let hujših zim, a leta 1771., 1776., 1784.- 1789., 1795. in 1799. je bil spet hud mraz in dolgotrajen sneg. Prejšno stoletje nam je precej prizanašalo s hudo zimo, vendar so bila leta 1804., 1814., 1820., 1821., 1829. in 1830. zelo mrzla. V začetku leta 1880. je bila zima spet hud?. Bilo je pa tudi precej milih zim. Leta 1172. je bila tako mila zima. da so ptice že februarja izvalile mlade. Zima leta 1178. ie bila spočetka tako mila, da se je vse razcvetelo, a nastal je kasneje hud mraz, ki je snet vse uničil Leta 1186 je v januarju cvetelo drevje in leta 123? je bilo le dvoie mrzlih tednov, tako da so se ob boSču lahko kopafi v rekah. Mila zima je bila tudi leta 1328. in 1420. V letu 1479 sploh ni bilo nič snega in leta 1538. je bilo roleti prav mrzlo, a ob novem letu so cvetele plavice. L. 1555. in 1. 1557 so jeseni cvetela drevesa in o svetem Mihael so bile zrele jagode. V novejšem času je bila najhujša zima 1. 19?9 -30. in naimilei«a 1920. X Dva brezkrušna dneva v Rumuniji na teden. Tudi v Bukarešti so omejili uživanje kruha. Kruh je na karte, in sicer pet dni v tednu, dva dni pa se bodo Rumuni morali zadovoljiti s polento. X Orožje v keltskih grobovih. Deželni urad za staro zgodovino v Vratislavi je odkopal zadnje čase več grobov keltskih vojščakov m našel v njih mnogo starinskega orožja. Grobišča so našli v Sredni šleziji na levem bregu Odre in v Gorni šleziji med Ratiborom m Le-obschitzom. Moška trupla so imela v grobovih čelade, sulice, meče, železne zapestnice, zaponke, prstane in podobno. Zelo zanimive so tudi v starih grobiščih najdene posode. Vsi ti grobovi izvirajo iz let 400 do 300 pred Kristusom in segajo tja v bronasto dobo. Po nekaterih predmetih, .najdenih v grobovih, se da sklepati o prehodu od pokopavanja k sežiganju mrličev. X Političen umor v Franciji. Iz Vichyja poročajo: Pred dnevi so našli mrtvega kabinetnega načelnika francoskega notranjega ministrstva Paringauxa. Dozdajšna preiskava je dognala, da je bil Paringaux verjetno ubit z udarci kladiva po glavi. Dognali so tudi, da je Paringaux potoval v prvem razredu krajevnega vlaka, v katerega je stopil v mestu Tro-yesu. Glede na to, da je bil pokojnik zelo močan, je moralo napad nanj izvršiti več o^.b. J=-^ Mavrijeva: Živa in mrtva Roman Nikdar si Irena ni mogla predstavljati, da bo življenje v Dubravici teklo po tako skrbno določenem redu. Prvi dan je bil Andrej že zdavnaj pred zajtrkom oblečen in je pisal pisma. Ko je Ivana kmalu po deveti uri prišla v jedilnico, se je že skoraj najedel. Zasmejal se je in rekel: Na to se boš pač morala navaditi! Zjutraj nikdar ne utegnem poležati v postelji. Če hočeš dobro voditi takšno hišo, kakor je Dubravica, imaš ves dan polne roke dela. Na kredenci imaš kavo in nekai toplega za pod zob. .Pri zajtrku si vselej sami strežemo.« V velikem srebrnem čajniku je bil čaj, v drugih vrčih je bila kava in mleko, na toplem ogrevalniku so bial mehko kuhana jajca s slanino in ribami. Na drugem ogre-valniku se je grela mlečna kaša. Na kredenci sta bila še gnjat in velik kos mrzle slanine, na mizi pa različno pecivo, limonada in pomaranče. Irena je segla po mehkem jajcu. Spraševala se je, kam neki bo šla vsa ta hrana. Ali so morda v Dubravici lačni siromaki, ki jih nikoli ne sreča, ki jih nikoli ne bo videla in ki nestrpno čakajo za kuhinjskimi vrati na ostanke zajtrka? Ali pa vse to mečejo z ostalimi odpadki vred na smetišče? »Zahvali Boga' da nimam cele črede sorodnikov, ki bi ti jih obesil okrog vratu,« je rekel Andrej. »Sestra Beatrica se je povabila za danes na kosilo. Najbrže bi- te že rada videla.« »Danes?« je zamrmrala Irena in njena dobra volja je brž izginila. »Da, danes. Mislim, da ti bo ugajala. Je zelo odkrita. Če ji ne boš po volji, ti bo to naravnost v obraz povedala.« Vstal je in si prižgal cigareto. »Toliko reči moram urediti še to jutro.« je dejal. »Rad bi te vzel s seboj, a govoriti moram še s Peihanijem, svojim tajnikom. Nič ne vem, kaj se je vse zgodilo tu za časa moje odsotnosti. In da ne pozabim: tudi Pel-hani pride na kosilo. Nimaš nič proti temu?« »D, zelo me bo veselilo.« Pobral je svoja pisma in šel iz sobe. Pomislila je, da si tako pač ni predstavljala svojega prvega jutra v Dubravici Pričakovala je, da bosta šla roko v roki k morju, da se bosta opoldne utrujena, a srečna vrnila in sedla pod veliko plantano, ki jo je bila v dela skozi okno knjižnice. Dolgo in počasi je jedla Sele, ko je bila ura že deset in je prišel Fric, da bi pospravil mizo- je vstala in šla v prvo nadstropje. A v spalnici, kamor se je hotela zateči, je našla dekleti, ki sta pospravljali Vrnila se je v pritličje in šla v knjižnico, ki pa je bila ledeno mrzla. Zaprla je okna in začela iskati vžigalice, da bi zakurila. A v knjižnici jih ni mogla najti. Šla jih je iskat v jedilnico, kjer sta še vedno pospravljala Fric in Robert. »Želite kaj, milostiva?« je vprašal Fric. »O, vžigalice iščem,« je rekla neodločno Hitro ji je ponudil škatljico vžigalic in cigarete. S tem pa jo je spravil v novo zadrego, ker ni kadila. »Ne, ne, hvala, ne kadim,« je rekla. »Hotela sem zakuriti v knjižnici, ker je tako mraz...« »V knjižnici kurimo navadno šele popoldne, milostiva,« ji je pojasnil Fric. Pokojna gospa Paštrovičeva je prebila dopoldneve zgoraj v jutrnem salonu. Tam je že vse pripravljeno za vas- milostiva, in toplo zakurjeno.« »Hvala Vam, Fric!« Šla je nazaj skozi vežo in začela tiho peti, da bi prikrila svojo plahost. Fricu vendar ni mogla reči, da nima pojma, kje je ju-trni salon, ker ji ga je Andrej včeraj po- zabil pokazati. Vedela je, da stoji Fric na pragu in gleda za njo Naglo in odločno je krenila proti vratom, ki jih je zagledala ob stopnišču. »Pojdite skozi dvorano, milostiva, in prišli boste naravnost do salona,« je klical Fric za njo. Razveselila se je, ko je v salonu zagledala oba psa, ki sta ji prijazno skočila naproti Prostor, v katerem je bila zdaj, je bil pravo žensko svetišče, prijazen in nežen; zdelo se je, da je ženska, ki ga je opremila- šla po vseh sobah hiše in v vsaki izbrala kos pohištva, ki ji je najbolj ugajal. Sedla je za pisalno mizo in začela odpirati predale. Zazvonil je telefon in vsa v strahu je segla po slušalki. »Gospa Paštrovičeva tam?« je zaslišala iz tpipfono »Tu Opravilova. gospa. Želite morda kakšne izpremembe na današnjem jedilnem ustu?« »O, seveda, to se pravi — popolnoma sem zadovoljna, draga gospa Opravilova, zato se vam pač ni bilo treba truditi!« »Vendar bi rada vedela, gospa. Prosim, če si vsaj preberete jedilni list; na pisalni mizi ga imate.« . Irena je naglo pogledala po mizi in naposled našla kos papirja, o katerem je govorila Opravilova. Hitro ga je. preletela s pogledom. »Dobro, gospa Opravilova, vse je v redu, nobene izpremembe ne želim,« je dejala »Oprostite, gospa' da sem Vas zmotila pri pisanju. Pošta odhaja opoldne, gospa. Poslala bom Roberta, da Vam jo odnese.« Irena je spustila slušalko Ozrla se je po mizi, kjer je ležal prazen papir. Očitajoče so zrle vanjo nepopisane strani. Žena, ki je nekoč sedela za to mizo, ni zapravljala dragocenega časa. Segala je po telefonu in dajala na vse strani povelja, jemala je v roke svinčnik in brezobzirno črtala z jedilnega lista jedi, s katerimi ni bila zadovoljna Potem je pisala pisma. Pet. šest, sedem pisem na dan. In na koncu vsakega pisma je pripisala svoje ime: »Rebeka« .. Irena je nemirno bobnala s prsti po mizi Nikjer na širnem svetu ni poznala človeka, ki bi mu lahko pisala. Morda gospe Van Ho-povi. Nekaj smešnega je bilo v tem, da je sedela v lastnem bogatem domu in ni imela drugega opravila kakor pisati pismo gospe Van Hopovi, ženski, ki je ni imela rada in po kateri se ji ni prav nič tožilo... Ko je zaslišala s ceste avtomobil, je prestrašeno skočila pokoncu. Pogledala je na uro? Komaj nekaj minut čez dvanajsto, a Beatrica in njen mož sta že tu! Andreja pa še vedno ni! Naglo je pomislila ali se ji bo posrečilo' skriti se, preden prideta gor. Stekla je v veliko dvorano in bežala naprej, ne da bi bila vedela kam Nekje na stopnicah je srečala služkinjo, ki je doslej še ni bila videla. Dekle jo je začudeno pogledalo. Irena pa je hitela naprej nadejaje se, da bo prišla do vzhodnega krila hiše, do svoje sobe, kjer se bo lahko za trenutek oddahnila A najbrž se je izgubila, ker je nenadno prišla do dolgega hodnika, ki ga doslej še ni bila videla. Šla je po hodniku naprej in prišla do novih stopnic Tu je bilo tiho in temno. Na slepo je odprla najbližja vrata in stopila v popolnoma teman prostor Hitro je spet zaprla vrata in šla naprej po hodniku. Naposled se je pred njo zasvetlikalo okno. Pogledala je dol in zagledala pod oknom zelen travnik, onkraj travnika pa ne- ^»tesnite v *>I>sMm©vi*i!<<' mirno morsko gladino. Zdaj je vedela, kje je. Obšla je bila vso hišo in se znašla v zapadnem krilu Da, gospa Opravilova Je imela prav — od tod je bilo dobro slišati morje. Vrnila se je proti stopnicam, tedaj pa Je zaslišala, kako je nekdo za njenim hrbtom tiho zaprl vrata Bila je to gospa Opravilova. Trenutek sta nemo zrli dru«a v drugo »Hotela sem poiskati svojo sobo, pa sem zašla,« je izpregovorila Irena. »Prišli ste v nasprotni konec hiše, gospa; tole je zapadno krilo,« je odvrnila Ooravi-lova. »Zdaj. zdaj to vem.« »Ste pogledali tu v katero izmed teh sob?« »Ne- v nobeni sobi nisem bila Samo tale vrata sem odprla. A znotraj je popolna tema« »Če želite, da odpremo te prostore, gospa, bom takoj ukrenila vse potrebno. Vse te sobe so opremljene Si jih morda želite ogledati?« »Ne. hvala Vam. rajši ne,« je odvrnila Irena »Spodaj me čakajo.« »Kadar boste imeli čas. mi kar povejte, pa Vam bom razkazala celo zapadno krilo, gospa« je ponovila Opravilova. Irena je vedela da se mora zdaj takoj vrniti v salon in se tam sestati z Andrejevo sestro in njenim možem Pred vrati salona je za trenutek obstala in prisluhnila. Andrej se je tudi že vrnil Zdelo se ji je, da je salon poln ljuc> »No, naposled jo le imamo!« je zaklical Andrej, ko je odprla vrata in vstopila. »Hoteli so že poslati rešilni voz po tebe!« Potem jo je predstavil svoji sestri Bea-trici, njenemu možu in svojemu tajniku Franku Pelhaniju Beatrica je bila visoka, lepa ženska. Toplo je stisnila Irenino roko in ji odkrito pogledala v obraz, nato pa se je obrnila k Andreju: »Vsa je drugačna- kakor sem si jo bila predstavljala in kakor si mi jo bil popisal.« Prišel je Fric in naznanil, da je kosilo na mizi. Vsi so vstali in se napotili v jedilnico, ženske spredaj, možje za njimi. »Strašno mladi ste videti, dragica,« je dejala Beatrica in prijela Ireno za roko. »Ga imate hudo radi?« Irena ni bila pripravljena na takšno vprašanje. A Beatrica, ki ji je to najbrž prebrala z obraza, ji je močneje stisnila roko in se zasmejala: »Ne, ni Vam treba odgovarjati! Zelo rada imam Andreja, čeprav se večno prepirava. Zadno leto smo bili v hudih skrbeh zaradi njega Pa saj Vam je tako znana vsa ta nesrečna zgodba « Prišli so do jedilnice in Beatrica je utihnila. Ko pa so sedeli za mizo, je Irena nehote pomislila, kako malo prav za prav ve o vsej tej nesrečni zgodbi, da ne ve ničesar o podrobnostih nesreče, ki se je bila pripetila v majhnem zalivu. »Zdi se, da imate še zmerom staro kuharico Andrej?« je rekel Viktor »Zmerom sem pravil, da je Dubravica edino mesto-kjer dado človeku nekaj poštenega na krožnik. Ta Vaša Opravilova je sijajna ženska, kaj ne?« se je obrnil k Ireni. »Da, prav zares,« je odvrnila. Frank Pel-hani je molčal; ko pa se je Irena ozrla na Beatrico, se je srečala njenim radovednim pogledom Tako' ie ozrla vstran in začela govoriti z Andrejem. PojeJli so sir in popili kavo in Irena se je spraševala, ali morda ne pričakujejo zdaj od nje, da bo vstala. Vljudno je poslušala Viktorjevo pripovedovanje, dokler ni ujela z drugega konca mize pomenljivega Andrejevega pogleda Tako naglo je planila pokoncu, da je prevrnila Viktorjevo čašo z vinom. Beatrica in Irena sta šli na teraso in od tam na vrt. »Pripovedujte mi kaj o sebi,« je zaprosila Beatrica in Irena ji je prioovedovala o gospe Van Hopovi in o tem kaj jo je bilo privedlo k njej. Kako težavno je učiti mladino lepega vedenja, ne ve samo šolnik v šoli, temveč tudi mati doma. Če ima mati več otrok, s«? prepogosto zgodi, da se ta ali oni otrok skoro sam od sebe lepo vede, medtem ko pri nekaterih otrokih nikak nauk nič ne zaleže. Otroka navadiš najprej lepega vedenja, če se tudi doma dosledno vljudno vedeš. Nekatere žene mislijo, da se je treba le*>o vesti samo v tuji družbi in da j>; treba biti > samo v družbi lepo oblečen, a doma -la ie • " j dovoljeno, češ: saj me nihče ne vidi n nihče j ne posluša. Tako naziranje je krivo. Tudi doma moramo biti obzirni in vljudni, da prihranimo svojcem neprijetnosti. Ženi, ki zmerom gleda na to, preide lepo vedenje v kri in meso in se ji ni treba bati, da je ne bi v tuji družbi kdaj nehote polomila s kakšno neumestno besedo. Podobno velja glede obleke. 2ena mora biti tudi doma zmerom čedno oblečena in v redu počesana. Ne gre za to, da nosiš doma kakšne drage obleke, imaš lahko na sebi tudi čisto preprosto in v zdajšnih časih pogosto celo zašito obleko, pa si vendar lahko čedno oblečena. To je prav za prav talent, saj se prepogosto Za kuhinjo Potica iz enotne moke je prav dobra. Seveda moraš moko presejati in več kvasa kakor za belo moko je treba. Za nadev vzemi rožiče ali rozine ali pa jabolka, kar pač imaš. Rožični nadev napraviš iz rožične moke. malo sladkorja in cimta. mleka in kakšne žlice smetane, če jo imaš. Za rozinov nadev potrebuješ poleg rozin malo smetane, eno jajce, malo sladkorja in cimta in drobtine. Smetano in jajce zmešaj in namaži testo, po vrhu pa potresi oprane rozine, cimet in drobtine. Ce vsega tega nimaš, pa imaš morda jabolka. Za jabolčni nadev je treba jabolka naribati. Dodaš jim malo sladkorja in cimta, kar zadošča, če nimaš drugih dodatkov. Krompir pečen kakor zrezki. Krompir čim tanjše olupiš, da ga ne gre preveč v nič, zrežeš na debele kose, opereš in zaliješ z vodo toliko, da krompir komaj pokriva. Kuhani krompir odcediš, dobro zmešaš, osoliš, prideneš žlico smetane (ali primerno količino smetane v prahu), jajce (če ga imaš) in žlico kakršnekoli moke. Vse skupaj zmešaj v testo in oblikuj kupčke, te pa položi na namazano pekačo, potlači v zrezke in na obeh straneh lepo zapeci. Opozarjamo, da vodo, ki jo odliješ od krompirja, porabi za kakršnokoli juho. Bral sem v »Domovini«, kako koledujejo okoli Gorice, naj vam še sporočim, kakšna je navada koledovanja pri nas na Dolenjskem. Koledovanje svetih Treh kraljev traja pri nas precej časa. Oblečejo se trije v bela oblačila in si denejo zlate krone na glave. Seveda zlata tudi ne sme manjkati na obleki. Eden drži v roki zvezdo, drugi škatlo za denar, tretji pa kadilnico. Ko pridejo v kakšno hišo, se ustopijo v vrsto in zapojo: »Ena zvezda pripeljala nas je v revni Betlehem. Tam v goščavi v majhni štali svetla lučka že gori. Tam Marija si povija lepo dete Jezusa K njej prisede, dete gleda sveti Jožef, starček siv. Z nogo giblje, dete ziblje, sveto dete Jezusa. dogaja, da je kakšna bogata žena doma tako nemogoče oblečena, da se mora kar skriti pred okusom preproste delavke, ki je prisiljena ceneno se oblačiti. Vsaka žena mora gledati tudi na to, da =io njeni otroci zmerom čisti, ne pa samo takrat, kadar imaš obisk. Prav tako jih ne uči lenega vedenja šele takrat, kadar imaš tuje ljudi v hiši. Tako početje priča o zanikrnosti, kakor je | pač velika zanikrnost tudi to, da ne pospravljaš za otroki ali pa celo sama delaš babilonsko zmešnjavo po sobah in kuhinji. Tak nered bi ti moral biti že sam po sebi neprijeten, ne pa, da se ga sramuješ šele takrat, kadar te tuj človek nenadno obišče. Na lepo vedenje je treba paziti tudi pri jedi. 2e majhnega otroka moraš navaditi, da bo lepo jedel in da ne bo cmokal in srkal ko pujsek v hlevu. Daj mu sama dober zgled, pa bo otrok potreboval le malo opominjanja. Če si doma cela žena, ti to preide tako v kri in meso, da imaš dober nastop tudi v družbi. Ne smeš pa zamenjati lepo vedenje i sladkim ali osladnim, ki je za družbo še neprijet-nejše kakor nevljudnost. Dana. Mešana zelenjava z grahom in rižem. Daj v kožico dve žlici masti in razbeli. Nato dodaj žlico drobno zrezane čebule in jo zaru-meni, pridem razrezan poparjen ohrovt. en razrezan korenček, dva na koščke zrezana krompirja, četrt litra na pol kuhanega graha (poleti zelenega graha) in malo karfiole. To prepraži. prideni tri osminke riža. premešaj zalij z vrelo slano vodo in pusti vreti. da je vse mehko. Stresi na krožnik in potresi z naribanim sirom Praktični nasveti Umazana radirka se da oprati. Včasih se nabere na radirki toliko umazanosti, da se od nje kar sveti S tako radirko ie moreš radirati. Če jo obrežeš, si napraviš samo škodo. Boljše je, da jo opereš v precej topli vodi, v kateri si raztopila nekaj sode. čiščenje rokavic z milom. Če nimaš bencina, čistiš gladke rokavice z milom. Z debelim, mehkim čopičem napraviš zelo gosto milno peno iz nastrganega glicerinovega mila in mlačne vode, odrgneš rokavice, ki jih raztegneš na prt ali oblečeš na roko, jih posušiš na soncu ali i pri topli peči in jih nato raztegneš. Usnjene i rokavice pa, ki niso preveč umazane, lanko | očistiš tudi suhe. Oblečeš jih na roko, odrg- . Vse smo dali Jezusu. Radi, radi bi še dali, prosimo pri vas za dar, saj smo sveti Trije kralji Gašper. Miha, Boltežar.« Ako pridejo bolj mladi kralji, pa zaoojo: »Prišli smo, prišli sveti Trije kralji. Našli smo, našli Jezusa v štali. Nima zibelke, nima posteljce, le uboge jaselce. Če boste kaj darovali, še druge bomo obiskali.« Tako romajo od hiše do hiše in dobij« lepe darove, ako lepo zapojo. No, navadno zapojejo lepe pesmice in jih radi poslušamo. B. S. neš s prav drobno suho glino, jih prav dobro otreseš in s suho flanelasto krpico ctrea z zelo drobnimi otrobi. Rdeča ruta varuje p« g. V nekem listu je bilo zapisano, da današni zdravniki spet kakor v starih časih priznavajo, da imajo barve pomen v zdravstvu. Tako pravi omenjeni list, da varujeta rdeča ruta in rdeč sončnik pred pegami. Fižol je tudi zdravilo. 2e stari Rimljani so ga uporabljali kot zdravilo pri raznih boleznih. Pravijo, da je treba na trde pekoče bule navezati vrečico oparjene fižolove moke, ki meči bulo in oblaži bolečine. Fižolova luščina ima snovi, ki učinkujejo ugodno na mehur in srce. Pri sladkorni bolezni, ki odvaja sladkor z vodo iz krvi, je dobro jesti stročji fižol. Fižolove luščine so dobre proti trganju in pešanju krvi in srca. Če odhaja od koga preveč vode, naj uživa fižol. Najboljše so prekljaste vrste fižola in med temi še posebno laški fižol. Domači zflravniK Na svežem zraku dihaj globoko, uiavo nagni nazaj, vdihni zrak skozi nos, štej v mislih do tri in izdihni skozi usta. S tem si krepiš pljuča in utrjuješ zdravje. Med je nadomestek »a materino mleko pri dojenčkih. Otročičkom ga dajemo tako, da ga primešamo toplemu, vendar ne vročemu mleku. Sprva dvakrat dnevno primešamo po pol kavne žličke medu v skledici mleka. Čez nekaj dni dodamo že lahko po eno žličko in potem počasi povečujmo dodatek do ene velike žlice. Več med" bi otročičkom škodovalo. Dodati pa je med zmerom samo dvakrat dnevno, recimo enkrat dopoldne in enkrat popoldne ob času, ki se ga stf>'no držite. Kako odpraviš bradavice. Mlade bradavice, ki so še majhne in ne preveč temne, odpraviš, če jih skozi dva tedna vlažiš s slino. Cvlažiti jih moraš dnevno čim pogosteje, če pa so že prestare, naj ti jih odpravi zdravnik s elektriko. Druga sredstva proti bradavicam niso posebno priporočljiva. Povišana kvota za obvezno oddajo goveje živine Po naredbi Visokega komisarja z dne 19. julija lani o predpisih za klanje goveje živine mora vsakdo, ki ima več kakor po civo glavi goveje živine po najmanj 70 kg, Jo 30. junija letos oddati 20 odstotkov žive tež? živine, ki je nad 70 kg težka, pri če er vtl a stanje živine na dan 5. junija 1. 19i1-, v smislu takratne prijave. Smatrajoč za nvjno potrebo, da se zagotovi preskrba pokra ' >.-nevarne zobe. ki jih premore ta velika ro parska mačka. Ne, Gašper ni bil bojazljiv vendar se je umaknil in se vsedel nekai ko rako" strpn ob ognju Tekumze je ljubeznivo zmerjal svojega gorsk_0c leva, ki je v odgovor spe' momljal in predel. Zdajci se je zver položila na hrbet in se dala žgečkati po trebuhu. Pri tem i-neprestano udarjala s prednima šapama rokah indijanskega mladeniča. Tu je imel Gašper kaj občudovati. Niko!' si pač ni bil mislil, da je tako velika" ropa-rica lahko tako privodna in prijazna. Ali naenkrat se je puma brez pravega vzroka spet obrnil, se ostavil na noge, se zgrbil in pognal v krasnem skoku čez ogenj. Polete^ je sklonjen proti izhodu šotora. Tam je še trenutek negibno obstal, potem pa se je neslišno odpravil na prosto. Nekoliko pozneje je Gašper, zavit v topla precej čista krzna, že ležal nedaleč od Te-kumzeja na pravem indiianskem ležišču vo so se mu vrstili v spominu doživljaji tega dne. Fant je bil srečen T; d. - mu pripravil več tovarišev, kakor jih je bil kdajkoli imel. Zadnji dve leti se je mogel igrati le z deklicama, svojima sestrama. A zdaj? Tu je bil prvi Dvojni orel, krepek dobrodušen fant, močan kakor medved, ki je v rokoborbi opravil z njim kakor s perescem. Temu se je bilo zaman protiviti. Potem Mali lovec, vitek, lokavo bliskaiočih se oči. Zakaj le je bil tudi ta med Tekumzejevimi prijatelji. Mali lovec je bil pri vseh tekmovanjih vedno najslabši izmd Indijancev Kako ie bil srečen, ko je videl, da Gašper še toliku ne zdrži pod vodo kakor on. Potem Kiš-Kal-„., ki ga imenujejo Mesečevega orijatelia. ta ie pravcati dvojnik Tekumzejev, lep, pošten, odkritosrčen, iskren tovariš, na katerega se človek menda lahko zanese. Tako reč fino občuti vsak mladenič Potem je tu še Leteči oblak, ki sledi Tekumzeju zvestih oči kakor pes. Potem Fant z drevesa, Volčji sin.. Tako hitro torej je bil Gašper sprejet v druščino, v fantovsko družbo, ki ga je odkritosrčno sprejela. To je pa Gašper tudi že spoznal, da je ta družba sposobna prav vsake falotarije. To noč je Gašper spal spet enkrat globoko in mirno. Sanjalo se mu je o gorskem levu, ki je njegov, samo njegov... Gorski lev je sopihal vanj Nasledno jutro, že prav zarana, se je Gašper zbudil nenadno zmražen, da je kar šinil pokoncu izpod toplih krzen. Široko razprtih oči je ugledal Tekumzeja, ki je držal v rokah velik, zdaj že prazen vrč, iz katerega je bil Gašperja polil. sotor je bil na eni strani široko odprt, hitro ne pojdeš, te na mestu ubijemo,' se je zadri poglavar. Ni mi preostajalo drugo ,kakor da sem ubogal. Z velikim trudom sem zlezel skozi luknjo v cerkev. V cerkvi je vladala grobna tišina. Pri velikem oltarju je medlo gorela večna luč. Sredi cerkve je stala majhna rakev, ob kateri sta goreli dve svečki. Zdaj, ko sem bil v cerkvi ,sem za trdno obljubil, da ne bom ropal. Od zunaj sem čul: ,Daj hitro ven. Ako ne gre drugače, kar razbij!' Začel sem tolči s krampom po tleh, da bi razbojniki mislili, kako se trudim zanje. .Ničesar ne morem dobiti,' sem jim odgovoril, Nato sem zaslišal šepetanje od zunaj. Stisnil sem se čisto k luknji. ,Nič ne bo s tem smrkavcem. Kmalu bo dan, ven ga pokličimo in mu odsekajmo glavo, da nas ne izda... Hej, fant, pridi ven!' me ie poklical eden izmed razbojnikov. Hitro sem skočil k rakvi, vzdignil pokrov, prijel mrliča, ga ponesel k luknji in porinil počasi skozi luknjo. ,Zk,' je priletela sekira in glava ie odletela od telesa. ,Glej,' je dejal eden izmed razbojnikov, ,tako se je ustrašil, da mu še kri ne teče'. Skrit v čebel nem panju Roparji so odšli. Ko sem ugotovil, da je bilo zunaj vse tiho, sem prijel mrtveca in ga z odsekano glavo ponesel nazaj v rakev, nato sem rakev pokril in zlezel tiho na prosto. Ko sem se prepričal, da ni bilo žive duše več blizu, sem io ubral urnih nog s pokopališča po planjavi. Kmalu sem zaslišal za seboj cepetanje. Gotovo so morali opaziti, da sem ušel smrti. Bežal sem, bežal, a preganjalci so prihajali čedalje bliže. Kar sem zagledal pred seboj velik čebelnjak. Ko sem pritekel do njega, sem smuknil hitro vani in se skril v prazen panj. Tedaj so pridrveli roparji. ,Tu notri mora biti', je rekel eden. .Zdaj nam ne uide'. Iščejo sem in tja, ali mene ne najdejo. ,Vrag ga vzemi', pravi drug, ,naj gre kamor hoče. Kaj nam pa kdo more! Zdaj. ko smo baš tu, vzemimo en panj čebel s seboj. Kateri bo najtežji, tistega vzemimo'. In res so začeli tehtati, kateri je najtežji. ,Tale je najtežji', je rekel poglavar, in že so me nesli proti gozdu, odkoder so bili prišli. Ob robu gozda postavijo panj na tla in se posvetujejo, kaj bi napravili. .Kosilo je kuhano, ali pojdemo prej kosit ali pa prej čebele zamorimo?' je menil eden izmed razbojnikov. Po kratkem prerekanju so se odločili, da pojdejo najprej kosit in da bodo šele po kosilu zamorili čebele. Ko sem se prepričal, da za enkrat ni bilo nevarnosti, sem skočil iz panja in zbežal, kar so mi noge dale. Na obzorju se je začelo svitati. Hvala Bogu, da je noč pri kraju, sem si mislil, podnevi menda ne bo tako nevarno. Solnce je že visoko visoko stalo, ko sem ves izmučen prišel v neko vasico. Ker sem bil že precej lačen, sem šel kar v prvo hišo prosit za košček kruha. Gospodar in gospodinja sta bila zelo dobra. Takoj sta mi prinesla veliko skledo mleka in velik kos kruha. ,Ti si Slovenec, kaj iščeš tukaj?' sta me nato vprašala. Ko sem jima vse povedal, je rekel gospodar: .Ostani pri meni za pastirja. Plačo boš dobival vsak mesc'. Res mi ni kazalo hoditi po svetu brez denarja. Sklenil sem, da ostanem, a da odidem spet naprej, ko si prislužim nekaj denarja. ,Dobro, jutri zjutraj pojdeš na oni hrib steljo kosit,' mi pokaže s prstom, danes pa se še odpočij, ker vem, da si truden.' Ko se drugo jutro prebudim, zagledam, da je že svetlo. Hitro se oblečem, vzamem koso in jo urnih korakov uberem v hrib Ze sem na vrhu, ko nedaleč proč v gozdu zagledam ogenj. Gotovo so tudi ti ljudje prišli steljo kosit, pa so si zakurili, da se malo ogreiejo, sem si mislil. Zazdelo se mi je, da je bila že res rana ura. Stopim do onih tam. sem si rekel, da bom zvedel za čas. Med cigani Ko pridem že blizu ognja, zagledam, da so sami cigani. Tudi oni me opazijo. Ze hočem zbežati, ko me pokliče star cigan, ki je baš z velikimi železnimi vilicami izvlekel velik kos mesa iz velikega kotla: .Fant, pojdi sem, boš jedel.' Ko pridem blizu, me vpraša, kai delam tako zgodaj v gozdu. Ko mu povem, da sem prišel steljo kosit in da bi rad vedel, koliko je ura. ,Ej, fantič, zgoden si, ura še ni štiri. Na, jej,' mi reče in mi odreže velik kos mesa Tudi ciganom je narezal velike kose, ki so kai hitro izginil v njih želodec. Imeli so tudi sod vina in so meso pridno zamakali. Juhe niso jedli, so jo kar po tleh zlili. Postajali so čedalje živahnejši. Kmalu se je oglasila godba, začel se je ples. Tudi me- ni so ponujali vina, pa ga nisem maral. Čisto sem pozabil na košnjo, tako sem se zagledal v to tako pisano družbo. Zdajci pa poglavar dvigne roko v znamenje, da hoče nekaj povedati. Godba utihne, ples preneha. .Kaj je povedal poglavar, ne vem, ker ne razumem ciganskega jezika. Le toliko vem, da jim je povedal nekaj lepega, nekaj imenitnega, ker so se vsi smejali in ploskali z rokami. Spet je zaigrala godba, spet so se zavrteli pari. Neki cigan pa je vzel kladivo in zbil tri obroče s soda. Nato je odstranil dno od soda, sod prevrnil in vino razlil po tleh. Oh, kaka škoda, sem si mislil, vino po tleh, juho po tleh. Več nisem imel časa za premišlianje, ker so me zgrabile štiri roke, dvignile od tal in me potlačile v sod. Dno nazaj, obroč nazaj in bil sem v sodu. Vse moje prošnje, naj me izpustijo, so bile zaman. Pobrali so šila in kopita ter krohotaje odšli. Nekaj časa je okrog mene vladala tišina, ali ne dolgo, kmalu so prišli volki in lisice, ki so zavohali razmetane dobrote. Kmalu sem zaslišal glasno drobljenje kosti Vse. kaj se je okrog mene dogajalo, sem opazoval skozi veho. Velik kosmat volk se ie sukal okrog soda in baš je bil njegov košati rep pri vehi. Hitro sem potisnil roko ven in zgrabil volka rep. Volk je skočil sod pa se je prevrnil, zvalil v dolino, priletel v debelo bukev in se razbil. Bil sem rešen V gozd se nisem upal več, zato sem jo ubral kar domov Ko sem gospodarju povedal. kaj se mi je pripetilo, se ie zasmeial in me opozril, da ne smem tako zgodaj v gozd, ker je baie dosti roparjev in ciganov v okolici. .Ne tukaj ne ostanem za ves svet.' rečem gospodariu. Jaz pojdem naprej.' Gospodinja mi prinese velik kos kruha in slanine, gospodar pa mi podari nekaj denarja za pot. da ne bi čisto suh potoval. Leno se jima zahvalim, se poslovim in erem. Od zapada je začel pihati veter in prinašati črne oblake s seboj. Vse je kazalo, da se bo vreme spremenilo, da bo dež Spet me ie noč uiela na samotni dolgočasni cesti. Skrbelo me ie, kie bom prenočeval Strah me ie bilo ored rokovniači in zverino Kako se ga znebila nssaupna gesteimčarha Ze sem hotel splezati na velik hrast, ki je rasel ob cesti, ko sem skozi drevje zagledal luč. Hvala Bogu. tam ie gotovo hiša tam je kriknil: »Le čakajte, pobiči!« Tako je že večkrat čul svojega očeta. Zdajci je z vso silo pritisnil za Tekumzejem. Bila sta že daleč izven vasi, razprostiralo se je svobodno polje tja proti reki. Tu je bilo dovolj prostora, tu sta se tekača bolj sprostila. Gašper ni bil več oviran in je pospešil tek. Ze je bil v spredni skupini, v kateri je bil Mali lovec kakor navadno posledni; ta je so-pihal srdito in zakričal je za Gašperjem, ki pa v prehitevanju ni razumel njegovih besed. Daleč spredaj je tekel Tekumze in poleg njega je brez truda drsel njegov puma. Volčji sin je imel s seboj dva volčiča, ki sta ga lajaje obskakovala in ga ovirala p»i teku. Pred Fantom z drevesa je tekel lisjak, docela dorasel lisjak, katerega je fant držal na vrvi, sicer bi mu jo bil gladko pobrisal. Zdajci so bili ob reki na prav tistem mestu kakor včeraj. Pravkar je Gašper prehitel Te-kumzeja. Ko je ta pogledal Brzonožca, se je pripravil k skoku v vodo. Gašper je hitro pomislil: »Le počakajte, pobiči, vam že pokažem!« Tisti trenutek je že skočil, plosknil in je čul. že v skoku, da se mu Tekwmze hrupno posmehuje. V odskoku samem je videl, da je Tekumze ostal na bregu Ko se je Gašper spet pojavil nad vodo, je b Io ploskanje na levi in desni strani, pa tudi za njim v vodi. Stena nad reko je bila polna indijanskih fantičev. Skokoma so se dvigali, razširjali noge in roke, bilo jih je videti kakor žabe na begu pred štorkljo. Posledni je srdito pritulil Mali lovec kakor ustreljen z neba Sikal je od ioze tako je dela1 sleherno iutro. Gašper je videl, kako se gruča mladenl- zgodno solnce je sijalo tudi v posledne kotičke, v šotoru je bilo naenkrat močno svetlo. Gašperju ni bilo treba dolgo pomišljati, kje zdaj prebiva. Razen o gorskem levu se mu je bilo namreč to noč sanjalo tudi o Te-kumzeju in njegovih prijateljih, o šotoru in tekmovanjih preteklega dne. Planil je po-koncu, hotel se je vreči na Tekumzeja, toda ta se ie že izmaknil in nasmejan pobegnil. Ga i..je kar šinil pokoncu izpod toplih krzen šper je hotel za njim, toda noga se mu je nekje zapletla, spotaknil se je, in ko se je slednič sprostil in zbežal na prosto, je bil Tekumze že bogve kje. Med šotori je mrgolelo otrok vsakovrstne velikosti in vsi so na vso moč tekli v isto smer, kamor je videl Gašper teči Tekumzejeve dolge krake. Med šotori sta zveneli veselo smejanje in vpitje. Tudi Gašper je tekel, kar je le mogel, prerinil se je v ospredje, gruča mlajših je kmalu ostala za njim. Spoznal je, kako ga zasmehujejo, čul je v diru besede: .Brzonožec teče kakor stara baba!' — ,Brzonožec ni našel iz postelje.' — .Brzonožec je moral biti z vodo polit.' — .Brzonožec je zaspane, ki ni čul, kako smo ga budili...' Poslednja opomba je zbudila gromko odobravanje in že je vse naokrog zvenel novi vzdevek: .Prostor, zdaj prihaja brzi zaspane!' — Vrzite se na zemljo pred glavarjem brzih zaspanetov!' - .Brzi zaspane si je zaslužil pero v tekmi zaspanetov.' Vse tako so opazke in pikre zbadljivke kar šumele Gašperju okrog glave. Toda Gašper }om poprosil za prenočišče, sem si mislil Ko sem prišel blizu sem zagledal samotno krčmo Gospodinja mlada, lepa. ie pravkar v kuhinji pomivala posodo, ko sem vstopil, želeč ji dober večer ,Boe dai' Kai bo dobrega!' . Povedal sem ii kako ie z menoi in io prosil za Drenočišče .Lahko ostaneš ' ie rekla vesela Menda ii je moie Dripovedovanie ugaialo Vidiš, čisto sama sem tukai prostora ie dovolj.' je nadaljevala Malo potrpi, takoj ti pokažem sobo' Ura je bila baš deset, ko me je vedla po stopnicah v prvo nadstropje Tu je soba. tu po-stelfa sleci se lezi spat in se odpočij Tudi jaz pridem takoj samo moram še spodaj zakleniti.' ie rekla ■"Napol sem zaspal ko je prišla gospodinja v sobo Čuj ali že spiš?' me ie ogovorila. .Ne še' : .Ali bi bil tako dober in bi mi šel pomagat perilo spraviti? RazobeSeno imam zunaj na hodniku a je začel dež rositi.' Hitro skočim s postelje in grem z njo na hodnik Baš se stegnem čez ograio, da bi začel , pobirati perilo z vrvi, ko me gospodinja pi-ijpe; zadai za noge in prevrne čez ograjo Pjiletel sem z glavo naprej na dvorišče K sreči sem priletel na gnoj, sicer bi si bil gotovo polomil vse kosti Gospodinja je stala na hodniku in se smeiala ,Kai oa nai t» pomeni?' sem jo vprašal. ,Kar hitro se mi izgubi, odkoder si prišel, sicer pokličem hlapca in ti jih bo še nekaj nadeval po ?rbl' Skozi okno je zlezel v tujo hišo »Ni mi kazalo drugo, kakor da sem jo od-kuril Žalosten in truden sem se napotil kar v spodni obleki sredi noči naprej Droban dež ie rosi! z neba Zebsti me je začelo, kajti bil sem do kože moker. Več kakor eno uro sem že taval po cesti, ko sem dospel do neke nizke lesene kmečke hiše Dolgo sem trkal na vežna vrata, nihče se ni oglasil Potrkal sem na okno, spet nič. Sel sem na drugo okno, trkal, klical, a nihče se ni oglasil Potrkal sem na tretje okno, in to okno se je samo odprlo, kajti bilo ie samo priprto Iz sobe je udarila toplota. Čudno je to sem si mislil, tukaj gotovo prepivajo ljudje, ker je soba zakurjena, čeprav se nihče nt* oglasi Ne pomišljujem dolgo, temveč kar zlezem skozi okno v sobo. V sobi je tema, v temi tipljem naprej in dotipljem kmečko peč. Urno zlezem nanjo, se vležem in kmalu trdno zaspim. Ponoči pa me je prebudil nekakšen ropot. Prišla sta gospodar in gospodinja domov. Prižgala sta majhno svetilko, ki je medlo razsvetljevala sobo. Iz njunega razgovora sem razbral, da sta prišla z neke svatbe, kajti bila sia dobro razpoložena in gospodinja '„je iz velike cule, ki sta jo prinesla s seboj, zložila na mizo velike kose potice, mesa in drugih dobrin. Mož se je medtem slekel in hotel , iti spat .Veselo je bilo. kaj ne, žena?' se oglasi mož. Radoveden sem, koliko sva zapravila.' Pri teh besedah izvleče iz žepa veliko denarnico, jo položi na mizo in začne šteti denar. Iz stropa ob peči so viseli trije kaveljni, v katere sta bila zataknjena dva lesena droga, na katerih se je sušilo perilo, tako da me nihče ni mogel opaziti, da sem bil na peči. Nič več nisem mogel strpeti. Denar, meso, potica so mi rojili po glavi. Nalahno sem pokleknil na peči in se z rokami oprijel droga, drog pa se je izmuznil iz kaveljna. Z velikim truščem sem se zvalil na tla. Gospodar in gospodinja sta se tako prestrašila. da sta oba zbežala iz hiše. Hitro sem oblekel gospodarjevo obleko, se obul in vzel z mize meso in potico ter zbežal iz hiše. Svetmha je nadomeščal Noč me je dala, noč me je vzela. Zdaj sem imej živeža za nekaj časa. Potoval sem spet naprej. Denarja mi je čisto zmanjkalo, jedila so pošla, do doma pa je bila tako dolga pot. Nekega dne sem prišel v neko precej veliko vas, ki je imela tudi župno cerkev. Blizu cerkve sem zagledal na neki hfcši tablo, katere napis je pričal, da biva v hiši čevljar. Kaj, si mislim, če bi šel tu vprašat za delo? Morda potrebuje mojster kakega pomočnika? Nisem se motil, mojster me je z veseljem sprejel v delo. ' Bilo je že kakih štirinajst dni potem na soboto, ko je mežnar, star in okoren, čistil ondotno cerkev, kajti drugi ::rai po krivici žalila. Bila bi ji morala reči pogojno lepo besedo, da bi se ji zdela prava v tem trenutku, ko je njeno srce prešinjal žar toplj-ga materinstva in ljubezni 1.0 vsega, kar »j bilo v zvezi s sinom. Morala bi bila hiteti in objeti Liziko, dokler je bilo njeno srce stalo v njej. Nemara je bil ponos, ki ji je še vedno branil in jo zadrževal ... Strah za sina pa se je grmadil vse bolj. Tedaj je Hmeljačka našla novo odločitev. Kar naenkrat je bilo prišlo nad njo. Morala je za sinom. Njena kri je bila, ki je klicala, in ona ni smela sedeti tu prekrižarili rok in moliti. Da, zgolj moliti... Ali je bilo v njej še kaj stare Hmeljačke ? Ali je bila postala od samega sovraštva že tako bolna, da je znala le še posedati in moliti? Nikakor' Naglo je vrgla ruto okoli pleč in planila ven. »Zaprezite!« je zapovedala na dvorišču. Zastrmeli so vanjo in stali, kakor bi je ne bili razumeli. Toda Hmeljačka ni znala zapovedovati v drugo. Ker je niso poslušali, je skočila v hlev in snela konja od jasli. Tedaj je že tudi prihitela Lizika. »Kaj se je vendar zgodilo?« je prestrašena vpraševala. (Dalje) Pornvnaite naročnino!!! s * Kralj in Cesar si je ogledal bolniški vlak za vzhodno bojišče. Nedavno zjutraj si je Veličanstvo Kralj in Cesar ogledal prvi bolniški vlak, ki je namenjen na rusko bojišče. * Naš italijanski tečaj. Za tokrat ponovite stare vaje. Ponavljanje je jedro pri učenju jezika. * Rojstni dan Nj. Vel. Kraljice in Cesarice. Dne 8. t. m. je bil ob rojstnem dnevu Nj. Vel. Kraljice in Cesarice opravljen v cerkvi Suda-rio v Rimu svečan Te Deum, katerega so se udeležili Piemontski princ in Spoletski vojvoda in civilna in vojaška hiša Nj. Vel. Kralja in Cesarja in dvor Nj. Vel. Kraljice in Cesarice. * Nagrada za rojstvo dvojčkov. Iz Duceje-vega sklada je Visoki komisar podelil zakoncema Karlovšku Francu in Vidi iz šmarjete, okraj Novo mesto, nagrado v znesku 600 lir o priliki rojstva dvojčkov. * Nova starostna meja v italijanskem delavskem pokojninskem zavarovanju. Z nedavno izvedeno preosnovo je bilo odrejeno, da si z začetkopi letošnega leta pridobi vsak delavec pravico do pokojnine že z dopolnjenimi 62 leti (prej 65), delavka pa s 57 (prej 65). S tem ije bil storjen nov korak k starostni meji, ki bo uvedena 1. 1944. in ki bo znašala za delavce 60 let in za delavke 55. * Ljubljana ima okoli 20 kavarn. Če bi vprašali kakega Ljubljančana iz središča mesta, koliko imamo v Ljubljani kavarn, bi jih naštel sedem. Če bi po svojem spominu brskal malo natančneje, bi jih naštel morda devet do deset. Spomnil bi se namreč še Bežigrada in taborskega okraja, ki imata prav tako vsak po eno kavarno. V resnici pa ima Ljubljana 20 kavarn. Seveda so nekatere med njimi precej neznatne. * Pomembna starinska najdba na rimskih tleh. Pri razkopavanju neke starodavne stavbe v Rimu so našli dragoceno vazo, ki bo prinesla precej luči v sporno vprašanje o pred-zgodovinski naseljenosti kraja, kjer stoji danes mogočno mesto Rim. Na vazi je napis, se-Btavljen iz 17 črk. Starinoslovci domnevajo, da gre za pisavo, kakršno so poznali nekdanji Etruski. Če je ta domneva pravilna, potem pomeni izkopana stara vaza prvo etrursko najdbo na rimskih tleh. * Smrt priljubljene žene. Na ,praznik Treh kraljev so v Zagorju ob Savi pokopali ob številni udeležbi zagorskega občinstva priljubljeno go. Rozalijo Juvanovo. Pokojna je bila iz znane Vozlove rodbine v Šmartnem pri Litiji, živela pa je preko 20 let v Zagorju, kjer je bil njen mož Franjo Juvan uslužben pri rudniku. Vzorno je skrbela za svojo številno družino, saj je vzgojila šest sinov in tri hčerke. Do jeseni je bila zdrava in dopolnila je 56. leto. Ko pa je začasno izgubila moža in sina, ji je začelo pešati srce in te dni jo je na sprehodu zadela kap. Za blago mamico žalujejo sinovi in hčerke in mnogi sorodniki. Naj bo vzorni ženi in materi ohranjen blag spomin, _ preostalim naše iskreno sožalje! * Prijava premoženja državljanov Zedinje-niih držav. Ko so Zedinjene države stopile v vojno z Italijo, so začeli veljati za premoženje ameriških državljanov isti zakoni kakor za državljane drugih sovražnih držav. Zaradi tega je bil v rimskem uradnem listu objavljen zakonski ukaz, ki pravi, da pridejo pod sekve-ster vsa imetja v Italiji, ki so bila last državljanov Zedinjenih držav. Kdor je bil takšno imetje prijavil že prej, mu ga ni treba prijavljati ponovno, pač pa mora v roku 20 dni prijaviti to premoženje vsakdo, kdor tega ni storil že lansko leto. * Trebnje bo oddajalo dnevno 500 litrov mleka. 500 litrov mleka mora po najnovejši odredbi »Prevoda« oddati občina Trebnje dnevno Prehranjevalnemu zavodu v Ljubljani. Ta količina mleka bo vsak dan oddana mle- karni v Št. Lovrencu, ki ga bo potem skupno z mlekom še ostalih občin odpravljala v Ljubljano. * Odlikovanje. S Hitlerjevo kolajno je bila odlikovana za zasluge pri ureditvi preselitve Nemcev iz Ljubljanske pokrajine tajnica ljubljanskega Kulturbunda ga. Heda Ariiova por. Kraljeva. * Razpuščena občinska uprava. Z odlokom 9. t. m. je Visoki komisar razpustil občinsko upravo občine Št. Rupert in imenoval za izrednega komisarja g. Josipa Mausarja, bivšega župana te občine. * Najdaljša žična železnica na svetu je v Italiji. Malokdo ve, da premore Italija najdaljšo žično železnico na svetu. Je to 7688 metrov dolga proga, ki drži od San Rema na vrh gore Bignone. * Železničar se je smrtno ponesrečil. Nedavno je pomagal na novomeški glavni postaji pri sklopljenju vagonov 49-letni premi-kač Franc Vidic iz Cegelnice pri Novem mestu. Po nesreči je prišel med odbijače lokomotive in prvega vagona, ki so mu stisnili prsni koš. Tovariši so ponesrečenca takoj prenesli v bolnišnico v Kandiji, kjer je kljub zdravniški pomoči izdihnil. Smrt vestnega uslužbenca je zbudila splošno sočutje. Blag mu spomin! * Najdaljše ljubezensko pismo. Najdaljše zaljubljeno pismo v vsej zgodovini človeštva je bilo baje napisano sredi Štirinajstega stoletja na dvoru angleške kraljice Elizabete. Napisal ga je neki dvorjan in ga naslovil na neko Elizabetino dvorjanico. Pismo je obsegalo celih 400 strani. Pisec v njem ni pisal o ničemer drugem kakor le o svoji veliki ljubezni do tiste dvorjanice. Pri tem pa je treba poudariti, da v tistih časih še niso poznali pisalnih strojev in je tisti dvorjan svoje pismo moral od začetka do kraja napisati z roko. * Po japonski veri izvirajo Japonci od boga. Pri nas je stiskanje roke splošna oblika pozdravljanja. Na Japonskem se pa ljudje ne pozdravljajo tako, temveč se klanjajo božanstvu. Zakaj pozdravljajo Japonci človeka kakor boga? Po stari japonski veri izvirajo vsi Japonci od boga; Skratka Japoncu je vsak človek sveto bitje, ki se spet lahko razvije v božanstvo. fz Testa in Gorice Nov urnik zatemnitve. Za Goriško in Tržaško pokrajino ,'e odrejeno, da veljajo od 12. januarja dalje predpisi o zatemnitvi od '9. do 7.30. Delo goriškega Zelenega križa. Delo, ki ga pri nas vrše mestni reševalci, opravlja v Gorici Društvo Zelenega križa. Po podatkih, ki so bili te dni objavljeni, je to društvo s svojimi reševalnimi avtomobili prepeljalo lani 5969 bolnikov. Avtomobili so pri tem prevozili pot, dolgo nad 100.000 km. Ker pa so prevozi čedalje pogostejši, je društvo sklenilo kupiti nov reševalni avtomobil tipa Fiat. Nova maša na Premu. Nedavno nedeljo je na Premu bral novo mašo domačin g. Pavel Mršnik. Veliko število ljudi je prišlo k tej slovesnosti. Prihitelo je tudi mnogo duhovnikov. Smrt stare plemke. V Trstu je umrla ga. Marija Šivičeva pl. šivichofen. Pokojiuca je bila dobra mati in je skrbno vzgojila svoje otroke. Blag ji spomin! Za večje pridelovanje sladkorne pese. Ministrstvo za kmetijstvo je nedavno objavilo navodila za izboljšanje pridelovanja o^ih pridelkov, ki služijo orehrani :n dajejo siro-vine industriji. Med pomladnimi posevki ie posvečena posebna pozornost pridelovanju sladkorne pese. Sladkorna pesa ne daia samo dragocenega živila sladkoria, temveč služi t; di za pridobivanje odličnega goriva, ki se s pridom uporablja zlasti za pos^n letalskih motorjev Burja je porušila zid. Huda burja, Ki je razsajala zadne dni, je v šempasu porušila id na poslopju kmečkega posestnika Alberta Špaca-pana. Zid je padel na hlev njegovega soseda Josipa špacapana in mu pokvaril streho. Smrtna nesreča pri delu. KataHna Urdiko-va, 531etna kmečka posestnica iz Kostanjevice, je delala na polju in postala žrtev bu^e nesreče, pri kateri je dobila možganski pretres. Prepeljali so jo v bolnico, kjer je no Vratnem trpljenju umrla. Iz Gorenjske Nemški op taiiti iz Ljubljane v Kranja. Prejšnji teden so prispeli na nemško ozemlje prvi prevozi nemških optantov iz Ljubljane. Pozdravil jih je okrožni vodja Kuss iz Kranja, kjer so jim postregli s kosilom. Nagovoril jih je tudi zastopnik državnega propagandnega urada Petschauer in jih opozoril na njihove dolžnosti. Trzin je priključen Mengšu. Trzinska občina je priključena mengeški in ima v novem občinskem svetu sedem zastopnikov. Nova imena. Razen krajev so zdaj preimenovali še najvažnejše vrhove v Karavankah. Tako se po novem imenuje Golica Kahlkogel, Razoru bodo odslej dejali Rosenkogel, Stol se imenuje Hochstuhl. Kuharski tečaj v Motniku. Kamniški prehranjevalni urad je priredil v Motniku pri Kamniku prvi kuharski tečaj, ki je bil te dni zaključen. Tečaj je bil v prostorih bivšega žup-nišča. 20 kmečkih deklet je obiskovalo tečaj štiri tedne. To je bil prvi tečaj takšne vrste v kamniškem okraju. S sankami v smrt. Ko se je nedavno sankal posestnik Anton švab z Javornika, je tako nesrečno padel, da je za poškodbami kmalu umrl. Iz Spodnje štajerske Kmetijske zadruge spremenjene v rajf-ajznovke. Na Spodnem Štajerskem so bile že mnoge kmetijske zadruge preurejene na nemški način. V 23 krajih že poslujejo nemške rajfajznovke. Pri tej preosnovi so sodelovale tudi viničarske in blagovne zadruge. Prve civilne poroke pri Kungoti in S večin L V Kungoti so imeli nedavno prvi dve civilni poroki. Poročila sta se hlapec Ivan Hrastnik z Alojzijo Žižkovo in čevljarski pomočnik Ivan Pivec s Frančiško Kolmaničevo. Poročil iu je župan Franc Vavpotič. V Svečini so se pa civilno poročili trgovec in gostilničar Rudolf Fras z Marijo Ferkovo :n hlapec Matija Trun-kel z Alojzijo Rožičevo. Poročil jih je župan Rudolf Petz. Zlata poroka. Hans Schniderschitsch (Sni-deršič) in njegova žena Jožefina, no rodu Srebretova iz Brežic, lastnika lekarne -Pri zlatem angelu« v Gradcu, sta te dni praznovala zlato poroko. Schniderschitsch je bil v stari Avstriji brežiški župan. Nemški tisti ga slavijo kot prvoboritelja za nemštvo na Spod-nen. štajerskem. V Dravogradu sta bila ustanovljena pevski zbor in diletantski oder, ki si bosta prizadevala oživiti stare šege in navade, kakor poroča- nemško časopisje. Domovinska zveza v ptujskem okraju. V ptujskem okraju je 29 krajevnih skupin Domovinske zveze (Heimatbunda). V istem okraju ie bilo prirejeno tudi več vzgojnih tečajev. Izšolano je bilo 120 delovodij, prirejeno je bilo 42 večjih in 172 manjših zborovanj. Iz Hrvatske Smrt polkovnika Gigliolija v Zagrebu. Te dni je v Zagrebu umrl italijanski polkovnik Mario Giglioli, član italijanskega vojaškega odposlanstva na Hrvatskem. Pokojnik je bil odlikovan s savojskim križem, z dvema srebrnima in z eno bronasto kolajno. Nova hrvatska radijska oddajna postaja. Prve dni letošnega leta so se v Banji Luki mudili hrvatski radijski strokovnjaki in iskali primeren kraj za postavitev nove radijske oddajne postaje. Nova hrvatska radijska postaja v Banji Luki bo relejna in bo s svojim dclonr v glavnem povezana z zagrebško radijsko postajo, skromen del programa pa bo oddajala tud' samostojno. Smrt uglednega hrvatskega književnika. Kakor poročajo hrvatski listi, je umrl v Tro-giru znani hrvatski književnik don Antun Sas-so, rojen 1. 1855. Rajnki je bil profesor. Ko je stopil v pokoj, pa je ' '.1 imenovan za kano-nika. Vrhovno državno sodišče v Banji Luki. Iz državnopolitičnih razlogov sta bili ukinjeni obe višji sodišči v Zagrebu in Sarajevu. Namesto njih je bilo ustanovljeno vrhovno državno sodišče v Banji Luki. Obenem bo preosnovano vrhovno državno tožilstvo. Dozdajšni višji sodišči v Zagrebu in Sarajevu prenehali delovati 15. februarja, vrhovno državno sodišče v Ban ji Luki pa začne poslovati 1. marca. Volnene izdelke nabirajo tudi na Hrvatskem. Po nemškem zgledu je odredilo ministrstvo za domobranstvo tudi po Hrvatski nabiranje za hrvatske prostovoljce na vzhodnem bojišču Nabiranje obsega prav iste predmete kakor v Nemčiji: volneno spodno perilo, rokavice, nogavice, kučme in ostale volnene izdelke. V Zcmunu je nov župan. Dozdajšni ze-munski župan Štefan Seifert je odstopil, ker prevzema pomembno mesto v vodstvu nemške narodnostne skupine. Za novega župana je s poglavnikovo naredbo imenovan dr. Hans Moser, veletrgovec z vinom, ki je tudi Nemec. Mrliž se je sam udeležil pogrebne pojedine. V neki hrvatski vasi je umrla kmetica in položili so jo v sobi na mrtvaški oder. Po stari navadi so jo prišli sosedje kropit. Nenadno je odprla oči in zahtevala kave. Kmalu si je toliko opomogla, da se je udeležila z domačimi in sosed* pogrebne pojedine, ki pa seveda ni bila več pogrebna. Jedli in pili so ves dan in vso noč. Ko se je pa kmetica poslavljala od gostov, se je nenadno zgrudila na tla in zares umrla. Proti zlorabam živilskih nakaznic. Ker so v hrvatski državi ugotovili večje zlorabe z živilskimi in oblačilnimi nakaznicami, so delovno območje naglih sodišč razširili tako, da spadajo zdaj pod njihovo sodstvo tudi vsi prestopki proti zakoniti uporabi živilskih in oblačilnih nakaznic. Iz Srbije Obvezn« deio v Srbiji. Srbska vlada generala Nediča je na predlog notranjega ministra Milana Acimoviča izdala posebno uredbo o cb-veznem delu in o omejitvi svobodne zaposlitve. Po tej novi uredbi lahko notranji minister pozove na obvezno delo vse državljane od 17. do 45. leta starosti ne glede na to, ali so v času poziva zaposleni ali nezaposleni. Vsi, ki se pozivu ne bodo odzvali, bodo najstroie kaznovani. Obvezno delo ne bo smelo v Srbiji trajati dalje kakor šest mesecev, vpoklicani obvezni delavci pa bodo ves čas svoje zaposlitve prejemali plačo kakor drugi delavci. Ista uredba tudi določa, da nekatera važnejša srbska podjetja odslej brez privoljenja ministrstva ne bodo več smela odpuščati delavce, odnosno nastavljati nove. Nov grob. V Ražnju živi 29 rojakov. Med nje posega smrt s kruto roko. Nedavno je po hudem trpljenju izdihnila svojo blago dušo ga. Suzana Kranjčeva, soproga bivšega rradr.ika Mestne hranilnice. Po rodu Goričanka je bila kremenitega značaja. V takem dimu vzgojila tudi svoje otroke. Blag ji bodi spomin! Splošaa prepoved zabavnih iger v Srbiji. Župani posameznih srbskih mest so najstrože prepovedali kvartanje in kockanje v kavarnah in drugih javnih zabaviščih. Zgledu teh mest je zdaj sledila tudi srbska vlada generala Nediča, ki je za vse srbsko državno področje prepovedala kvartanje, domino, biljard in druge zabavne igre v gostinskih obratih. Kazni za prekrške so hude. GLAVNO VPRAŠANJE Zora: »Ta gospod je pa res nesramen, da neprestano lazi za nama.« Vera: »Da, da, če bi vsaj vedeli, za katero izmed naju se zanima.,. « ®avni dohitel Pred hišo, v kateri stanujem, se je ustavil avtomobil. Izstopil je starejši gospod, pogledal okna tretjega nadstropja, kjer bivam jaz, in potem odhitel v vežo. Kmalu nato je za-brnel zvonec na mostovžu mojega stanovanja. Prihitela je služkinja in odprla vrata. Pojavil se je oni stari gospod in vprašal po meni »Menda vendar niste zastopnik kakšne zavarovalnice, kajti naš gospod je že zdavnaj zavarovan in ukazal mi je vse take gospode kar odsloviti.« je drzno rekla služabnica. Gospod se je nasmehnil: »Vi pač dobro znate presoditi človeški obraz. Le javite me, zavarovalnica nima z mojim posetom nikakega opravka. Pač pa moram govoriti osebno z gospodom. Gre za važno reč,« je dejal obiskovalec. Ker sem stal baš pri oknu, ko je obstal avto pred hišo, sem pač takoj spoznal, da je moj obiskovalec kak višji uradnik. Sam sem prihitel k vratom in ukazal dekli, naj odide, a svojega gosta sem odvedel v sobo. Predstavil se mi je. Bil je upokojen oficir, ki ga nisem poznal. Radoveden sem bil, kaj mi bo povedal. Povabil sem ga. naj sede in čakal, da mi razodene, zakaj me ie obiskal. Pogled njegovih mirnih sivih oči je trenutek počival na meni, potem me je na mah vprašal: »Oprostite, ali »te zdi a vi, ftr.&te morda hudo srčno napako ali kako drugo notranjo bolezen?« »O. zdrav sem kakor divji kozel na planini,« sem odvrnil in se čudil temu vprašanju »Potem pa kar k zadevi,« je dejal gospod in mi povedal, da zastopa bogato banko, pri kateri sem kupil srečko. Srečka je bila res srečka, kajti srečo ie prinesla, zadel sem glavni milijonski dobitek. Zazdelo se mi je, da se suče strop nad menoj, od samega presenečenja sem se kar vsedel. Kmalu sem se umiril, se zahvalil obiskovalcu in ga povabil, nai ostane in izoiie z menoj kozarec vina. Pozvonil sem dekli Ma-rički. pa ie ni bilo od nikoder. Sam sem šel po steklenico in kozarce ter gospodu do-stregel. Uradnik se je kmalu poslovil in ostal sem sam. Začel sem delati načrte za bodočnost. Ni me strpelo doma, šel sem v kavarno. V sobici, kier sem običaino sedel, me ie spreiel šum mojih vsakdanjih znancev, Vsi so se stiskali okoli mene in mi čestitali. »Hudiča, saj sem komaj sam izvedel za to reč, kako morete vi vedeti?« sem se čudil. Pa je pokazal eden večerni list, kjer je stalo z debelimi črkami natiskano moje ime. Vrag vzemi vse novinarje, sem zavpil in jezen sedel k mizi. Naročil sem nekaj steklenic vina. da se povesele tudi moji znanci. Zdajci je vse utihnilo. Pred menoj se je pojavil stari kavar-nar, za niim pa njegovi uslužbenci. Priiaz-na natakarica Fifica je stala s šopkom rož pri moji mizi in se zapeljivo smehljala. Pograbil sem denarnico in vrgel natakarjem nekaj stotakov in odhitel na prosto. Doma sem imel še zadne božjake, menda okoli tri stotake. Sklenil sem vzeti tisti denar in se odpeljati za dva dni od doma. Prišel sem domov in ostrmel. Povsod okoli hiše so se gomilili ljudje. Vprašal sem nekoga, kaj se je zgodilo. »Ali ne veste? Tukaj vendar stanuje gospod, ki je zadel glavni dobitek. Vsi smo mu prišli čestitat, da bi se tudi nas spomnil v svoji sreči,« je govoričil vprašanec in me sumljivo ogledoval. Urno sem jo pobrisal, in z vrtne strani stopil v hišo in vzel svoje zadne novce. Peljal sem se nekaj postaj iz Ljubljane. Obstal sem v neki prijazni vasici ter se odpravil v domačo gostilno. Prihitela je debelušna gostilničarka in mi postregla s kozarcem kislega cvička, ki sem ga kar za ušesi čutil. Potem je obstala pri oknu in globoko vzdihnila. Nekaj časa je zrla na cesto, se spet okrenila ter rekla: »Hudo je danes na svetu. Nekaterniki imajo pa vendar svojo srečo. Moj mož ima prijatelja iz šolskih let, ki je baš danes zadel glavni dobitek.« Zastala mi je sapa. »Kje pa je tisti prijatelj?« sem radovedno vprašal. »O, v Ljubljani je nekje uradnik. Mož ga je že šel danes obiskat. Midva imava trgovinsko prakso, prijatelj pa denar, morda postane najin družabnik. Moj mož ima široko-potezne načrte. Kmalu pride drugi vlak, ki bo pripeljal tudi mojega Janeza, komaj čakam, da izvem, kako je opravil. Da, da, tako je vedno: če ima človek skušnje, nima denarja, če ima denar, je pa brez pravih skušenj!« Poznal sem lahkomiselnega gostilničarja, a vedel nisem, da je zdaj v tem kraju. Mislil sem si: »Da, da, vidva imata skušnje, jaz pa denar. Ce se pa vama pridružim, bom kmalu imel tudi jaz skušnje, a denar bo ostal vama.« Urno sem plačal svoj zapitek in se vrnil nazaj v mesto. Komaj sem stopil v sobo, sem takoj utrujen legel počivat. Na mah me je vzdramil ropot. Odprl sem oči. Od vseh strani sem začul vpitje in prerivanje. Na stopnicah je klel gespedar, da mu bodo ljudje pcpolnoma pokvarili stopnice, pred vratmi se fe težila dekla. Še trenutek in že je množica planila mimo dekle naravnost v mojo sobo. Kaj naj storim? Odprl sem (jkno, da bi poklical stražnika. »Čestitamo, čestitamo!« sem čul kričanje od vseh strani. Ljudje so čedalje bolj pritiskali k meni. Qbupan sem se ozrl skozi okno in se nagnil naprej, kajti stražnika ni bilo nikjer. Tedaj me je divji val sunil kvišku in odletel sem na ulico. »Kako pa, da danes tako nemirno spiš?« me je vprašala žena, ko je čula, da sem se prevrnil iz postelje. Pusti zvečer branje časopisov, zato si pa tako nemiren!« Spomnil sem se glavnega dobitka in odkimal z glavo. Nimam ga, kajti tudi srečke nimam in vse sem samo sanjal. Melhijor Mirkuca X Dva tedna ni užival drugega ko čaj. Ameriški zdravnik Noal je hotel znanstveno ugotoviti kako dolgo človek lahko zdrži, če strada. Poskus je naredil s samim seboj. Celih 14 dni ni zaužil ničesar drugega kakor po dve skle-diei čaja dnevno. Bil pa je pri*tem pod strogim nadzorstvom nekega svojega tovariša zdravnika. Noal je svojo lastno preizkušnjo odlično prestal. V teh štirinajstih dneh stradanja pa ni ves čas samo ležal, temveč je redno vsak dan pol ure delal telesne vaje, da se je pošteno utrudil. Najmučnejši so bili zanj prvi trije dnevi stradanja, potem se je čisto navadil in se izredno dobro počutil. V štirinajstih dneh se je njegova sposobnost za telesna dela zmanjšala približno za četrtino. V prvem tednu so bile njegove mišice še prav tako močne kakor prej. Telesna moč se torej ni prav nič zmanjšala, pač pa možnost, da bi to moč uporabil ni bila več tolikšna. Mož je izgubil med tem časom na svoji teži skoro 10 kilogramov. X Že četrtič se je poročila z istim moškim V Budimpešti se je že četrtič omožila neka žena. To naposled samo po sebi ne bi bilo nič čudnega. Toda v tem primeru se je ista Budimpeštanka četrtič omožila z istim moškim. Kmalu po prvi poroki sta zakonca spoznala, da se njuna značaia ne skladata, in sta se zato tudi ločila. Kmalu pa se je ljubezen znova oglasila v njunih srcih in ločenca sta se spet vzela. Pozneje sta se spet sprla in prišlo je do druge ločitve, ki sta ji sledili tretja poroka in še tretja ločitev. Zdaj poročajo, da sta se ta dva Budimpeštanca, ki se imata res čudno rada, poročila že četrtič, in sicer s trdnim sklepom, da se nikdar več ne ločita. Govorica se izredno naglo razširi -lačunarji so to natančno dokazali. Vzemimo primer. Ob polnoči se je nekje izvršil umor. Zločin je videla le ena oseba, ki v prvi četrtini ure dogodek sporoči dvema drugima osebama. Vsak izmed teh dveh pove novico dvema novima osebama v nasledni četrtini ure, in obe novi osebi povesta dogodek spet dvema drugima osebama v nasledni četrti ure. Kar neverjetno se zdi, da bi na ta način prišla govorica v zelo kratkem čat>u na uho vsemu človeštvu. Vsi ljudje na zemlji bi namreč že ob osmih zjutraj isti dan izvedeli za zločin. Ce preračunaš, boš dognal, da v sedmin in polovici ure preleti govorica 2000 milijonov ljudi, torej nekako toliko, kolikor je Zemljanov po svetu. Pri širjenju govorice pa ima najvažnejšo vlogo zadna četrt ure, v tem primeru torej od 7.15 do 7.30, kajti prav ob 7.15 bi izvedelo šele 1000 milijonov ljudi, to je polovica človeštva. Širjenje rase v zadni četrti ure tako naglo, da v teh poslednih petnajstih minutah izve novico o umoru prav toliko ljudi, kolikor v sedmih urah in četrti skupaj. Seveda pa so ovire za širjenje govorice državne meje in morje. Od 1. 1911. je hodil domov in prišel šele te dni Zgodba železničarja Wiljema Wetsona, ki so ga nekoč njegovi službodajalci zelo cenili zavoljo natančnosti, je nenavadna. Sporočajo jo iz Buenos Airesa. Januarja 1. 1911 je stopil strojevodja Wet-son na novo lokomotivo, ki bi jo moral popeljati v Texas, a se ni vrnil več. Ob slovesu je dejal svoji ženi in obema hčerama: »Na svidenje v nekaj dneh!« Vrnil pa se je šele nedavno z belo brado in 80 leti na hrbtu, vendar pa s še precej krepkimi nogami. V njegovi stari hiši ga je sprejela njegova najstarejša hči. Ko ga je ta slišala trkati na vrata, je vprašala, kdo je, in mož je odgovoril: »Tvoj oče sem!« Hči je mislila, da ni prav razumela, zato ga je začudena gledala, toda starec je ponovil: »Da, tvoj oče sem. Zal mi je, da sem se vrnil malo pozno.« Po običajnih objemih je stari mož vprašal, kako je z materjo, njegovo ženo, in z drugo hčerko. Toda ti dve sta bili že davno Umrli. Živela je le še ena hči, a o tej ni vedel Wetson ničesar, ker se je rodila šele mesece po njegovem odhodu. Poleg te nepričakovane hčere je našel še osem vnukov in vnukinj. Zgodba njegove tridesetletne odsotnosti ie precej čudna. Dejal je, da so ga po odhodu razni dogodki in vojna spravili v tako beden položaj, da ni mogel več zbrati denar, s katerim bi odpotoval domov. Delal je na različnih koncih in krajih, nikjer pa ni mogel zaslužiti toliko, da bi imel za povratek. Nekaj pri vsej tej zgodbi pa še ni pojasnjeno- kot železničar bi lahko brez denarja prišel domov, razen tega pa ie od njegovega odhoda od doma do vstopa Amerike v prvo svetovno vojno minilo nekoliko let; to-rei mu vojna ni mogla preprečiti povratek domov. * X Hiro Hito je 124. cesar zdajšne japonske dinastije. V »gradu štiridesetih vrat« v Tokiu rase ob skrbni negi staršev in dvorjanov otrok, ki mu je usoda namenila, da bo nekoč stopetindvaiseti japonski cesar. Zdajšna japonska dinastija je prišla na oblast, kakor pravi zgodovina, že leta 660. pred Kristusom. Prvi vladar tega cesarskega rodu je bil Imu, zdaišni cesar Hiro Hito pa je že 124. vladajoči potomec te rodbine. Bil je prvi, ki je prekinil tradicijo in se po- ročil s knežno, ki ni pripadala sloviti rodbini Fujivara, ki je čelih 1300 let dajala vladarje Japonski. Princeza Nagako pa je vendar plemenita ženska in po japonskem okusu izredno lepa. Kazalo pa je. da prekinitev tradicije pomeni slabo znamenje za dinastijo. Šele štiri leta po poroki, ki je bila 1929., ^e je namreč rodil toliko zaželeni prestolonaslednik, in sicer po treh hčerkah. Veliko veselje je tedaj zavladalo po vsej Japonski, ker se je cesarju rodil sin. Ko je prišel leta 1935 na cesarskem dvoru na svet še drugi moški potomec dinastije, ni bilo treba biti nikogar več strah za bodočnost cesarske hiše. X Zimski mraz na vzhodnem bojišču. Podnebje v Rusiji določa izredna oddaljenost od Atlantskega morja, zaradi česar tja nič več ne seže vpliv tako imenovanega zalivskega toka, ki je nekak grelec za ves zapad in severno Evropo. Zato je podnebje v Rusiji čisto celinsko. Poletja so kratka in vroča, zime pa dolge in izredno mrzle. Vendar pa se tudi na področju zdajšnega vzhodnega bojišča značaj vremena spreminja. Treba je imeti pred očmi velikansko razsežnost tega bojišča, ki se razprostira od Belega do Črnega morja. Medtem ko vlada na področju Belega morja že skoro severnotečajno podnebje, so obrežja Črnega morja še v zmerno toplem pasu, čeprav pri tem vremenski značaj ne ustreza tistemu v Napo-liju, dasi leži severna obala Črnega morja približno na isti zemljepisni širini kakor Napoli. Na splošno se lahko reče, pravi nemško poročilo iz Rige, da je ob Belem morju toplina 180 dni v letu neprestano pod ničlo, v Moskvi 150 dni, v Petrogradu, Orlu in Stalingradu pa le 120 dni v letu. Medtem ko je v Odesi in na Krimu živo srebro le dva meseca v letu pod ničlo. Na Uralu zapade navadno vsako leto do 90 cm snega, na ozemlju severnovzhodno od Volge 50 cm, na črti Harkov-Krim 20 cm in na črti Odesa-Rostov samo 10 cm. V Arhan-gelsku leži sneg približno 180 dni v letu, v Gor-kem 160 dni, v Moskvi 150, v Kijevu 90, v Odesi pa samo 40 dni v letu. Nastopi pa tu in tam včasi tudi izredno hud mraz. 40 do 50 stopinj Celzija pod ničlo imajo v rednih razmerah izključno le v Sibiriji. V evropski Rusiji, piše Centraleuropa, namerijo le redkokdaj dvajset ali trideset stopinj mraza, in še tedaj takšna nizka toplina ni nič stalnega. Sicer pa je mraz v Rusiji suh in zdravju ne škoduje. X Zaklonišča v času nemškofrancoske vojne pred 70 leti. Zaklonišča se niso poiavila prvič šele v zdajšni vojni. Ze med nemško-francosko vojno 1. 1870-71 so se Parižani seznanili z zaklonišči, v katerih so preživeli skoro ves mesec od 27. decembra 1. 1870 do 28. januarja 1. 1871. 27. decembra je začelo prusko topništvo z Mont Valeriena obstreljevati Pariz. Parižani so bili prvotno samo radovedni in hodili so po mestu, kjer so ogledovali sledove .topovskih krogel, toda topovi so streljali čedalie pogosteje in kmalu je bilo poškodovano mnogo hiš v predmestju. Ker je bilo obstreljevanje navadno proti večeru, so hodili Parižani iz ogroženih hiš zvečer v kleti ali pa v središče mesta, kier so bili varni in kjer so imel hiše večje in boljše kleti. Tudi oboke javnih poslopij so uporabljali za zaklonišča. Nekateri so jemali s seboj majhne štedilnike in po mestu so se pojavili lepaki, ki so prebivalstvo opozarjali, da morebitni dim ne sme smatrati za znak nožara, ker prihaia iz kuhinj. X General Braun je padel na vzhodnsni bojišču. Iz Berlina poročajo: General Braun, poveljnik neke nemške divizije iz Brandenbur-ga, je zadne dni decembra padel na ruskem bojišču, ker se je pod njim razpočila sovjetska mina. General Braun je poveljeval ntki nemški pehotni diviziji že v Franciji :n st je udeleževal zmagovitih bitk ob reki Meuse. Nje- gova divizija je bila ena izmed prvih, ki je dm segla vzhodno bojišče in je ob začetku ofenzive premagala ruske obmejne postojanke severno od Lvova. Zatem je ta general izsilil prehod čez Dnjepr južno od Kijeva in se udeležil velike bitke vzhodno od tega mesta, zatem je njegova divizija po zasedbi Poltave dosegla industrijsko mesto Harkov. X Japonski parnik torpetiirau. Iz Tokij