SIGV 68. V LlDMianl, v Cemek aoe 23. marca 1922. Naročnina za državo SHS: za oelo leto naprej Oln. 90-— sa pol lota „ .. „ 45'— sa četrt leta M .. „ 22 50 sa en mesec „ .. „ 7*50 za inozemstvo: oelole.no.....Din. uO-— me-ečno . , , , . „ 12*50 == Sobotna izdala: == v Jugoslaviji. . . Din. 10 — T inozemstvu ... „ 20 — Posomna stev. 75 gor. HT Uredništvo jo v Kopitarjevi nllol štev. 8/111. Rokopisi se ne vračajo; nelrcnklrana pisni" se no sprejemajo. Oredn. ielet Str. 50, apravn. štv. 328. Leto L. sCene inseratom:3 Enostolpna petltna vrsta malt oglasi po K 4 — In K 8 —> v oliki oglasi nad 45 mm Tl^ štue po K 8 —, poslana tt*/ po K 12 —. Pri večjem oaročlln popust. Izhaja vsak dan IzvzomSI ponedeljka ln dneva po prazniku ob 5. url zjutraj. Mesečna priloga: Vastnlk SKSZ. Političen list za slovenski narod. Oprava ja v Kopitarjevi al. 8. — Račun poStne hran. ljnbl|anske št. 650 sa naročnino in št 349 za oglasa, zagreb 9.011, sarajev. 7583, prašU-a ln dnnaj. 24.797 Metoda balkanske politike je, boriti se proti nasprotniku samo s tak ličnimi potezami, oslabiti nasprotnikovo odporno silo z intrigami, s podkupovanjem in s ponudbo korit. Zato so več ali manj vsi politični programi tistih balkanskih strank, ki nimajo nobenega socialnega obiležja, podobni ko jajce jajcu in fuzija teh strank in strančic ne dela njihovim voditeljem nobenih preglavic, ako jim pomaga do vlade. Saj smatrajo vlado predvsem za strankin magacin, kjer naj dobi vsak strankar, kar si želi. Načela pa igrajo samo podrejeno vlogo in le tedaj, ako služijo stranki, da se vzdrži na vladi ali pa ji pomaga na vlado. Po nazorih balkanskih politikov niso stranke zato tu, da uveljavljajo progr a matična načela, ampak načela so zato tu, da služijo stranki. To naziranje je v svojem bistvu koruptno in rodi samo korupcijo. Tipičen predstavnik te balkanske metode v politiki je gospod Pašič, sedanji ministrski predsednik. Njegov antipod je g. Stojan Protič, dasi sta bila dolgo dobo voditelja ene in iste stranke. G. Pašič je delal taktiko, g. Protič je pa opravljal v stranki pozitivno delo, ji dajal programati-čno iniciativo. Zato je g. Protič danes siromak, o g. Pašiču pa trdi belgrajska »Republika:, da je stokratni milijonar. G. Pašič ima sedaj velike skrbi. Z demokrati se preklja za volivni red in ko bo ta sprejet, bo treba le počasi misliti na volitve. In tu se bo začela zanj težava. Ako med Hrvati in Slovenci zmagajo proticen-tralistične skupine — in o tem ni nobenega dvoma — bo njegov centralizem stal na slabših nogah nego danes. V Sloveniji je Slovenska ljudska stranka do najnovejšega časa nosila sama in edino ona vso težo borbe za avtonomijo Slovenije, dosledno in možato. Možje, ki stoje na njenem čelu, so nesebični, vseskozi značajni možje, ki ne vodijo politike za kake vladne drob-tine, ampak vodijo načelno politiko v smislu slovenskega ljudstva. Ti so za Pašiče-vo metodo nedostopni, nasprotno pobijajo politiko korupcije, kjer in kadarkoli se pojavi. Zato je v interesu Pašičeve politike, da bi močne opozicionalne stranke — in od teh je moralno najmočnejša ljudska stranka — okrnil z novimi političnimi skupinami. Jasno je, da bi bile take nove politične skupine, kakor si jih predstavlja g. Pašič, enodnevne muhe. Kaj za to? Samo da bi bile opozicionalne stranke pri volitvah oslabljene in namen je dosežen. Pašič je sicer spreten taktik, vendar se bo tu, kolikor se tiče Slovenije, vrezal. Na tem tudi njegov prijatelj g. Ivan Hribar ne bo mogel nič izpremeniti, ker ima slovensko ljudstvo za seboj drugo šolo kakor Pašičevi volilci. Zagrebška »Riječ< poroča iz Belgrada o načrtu, da bi se stvorila nova stranka iz »disidentov klerikalne (citirano po »Riječi«), narodno-socialne in samostojne stranke in dela Hrvatskega bloka, ki se ne strinja z Radičem.« Ali je to poročilo točno ali ne, ne moremo presoditi; nam se zdi tak poizkus, ki ga pripisuje >Riječ« g. Iv. Hribarju, silno fantastičen in neizvedljiv. Vsekako pa odgovarja dejstvom v toliko, v kolikor bi g. Pašič silno rad videl, da bi se falanga SLS prodrla. Slabo nas poznal A k o so se v našo stranko vrinili kaki elementi, ki bi bili voljni z g. Pašičem delati ne samo tajne volovske kupčije, ampak tudi tajne politične kupčije pod katerokoli firmo, potem itak ne spadajo v SLS, najsi bi nosili na jeziku še tako lepe in mamljive fraze in stranka mora biti le vesela, ako se jih iznebi. Stranka radi njih ne bi nič trpela no kvantitativno ne kvalitativno. Ljudstvo, ki tvori stranko, se dobro zaveda te svoje organizacije, njene važnosti in njene potrebe in bo z vsakim, kdorkoli bi se le dotaknil Slovenske ljudske stranke, te prave ljudske trdnjave, obračunalo tako hitro in tako korenito, da bo za vedno odnesel neozdravljiv glavobol! Poizkusite samo, gospodine Pašič! izgredi na irskem. Beliast, 22. marca. (Izv.) Oddelek irskih upornikov je napadel Ulster in je za-palil več hiš. Iz obmejnih krajev poročajo o nadaljnjih napadih ustašev. POŠTNIH IN ŽELEZNIŠKIH NASTAVLJENCEV V SLOVENIJI — NI TREBA REDUCIRATI. Belj|rad, 22. marca, (Izv.) Komisija za redukcija uradništva je imela danes sejo, na kateri se je razpravljalo o redukciji poštnih uradnikov in železničarjev. Poslanec Skoberne je odločno zahteval, da se v Sloveniji ne sme ukiniti nobeno mesto poštnih uradnikov, ker jih je itak premalo in ker je neobhodno potrebno, da se osnujejo še novi poštni uradi. Glede železničarjev jc zahteval posl. Skoberne, da se mora železničarjem zboljšati gmotno stanje, ker se bodo v nasprotnem slučaju sami reducirali. Železničarji že sedaj sami zapuščajo železniško službo. Komisija je sklenila, da se v Sloveniji ne črta nobeno mesto poštnih uradnikov razen onih mest, ki so ustavljena v fiktivni proračun in ki še niso zasedena. Reterent ministrstva za promet je sam priznal, da se ne smejo reducirati oni železniški uradniki, ki vestno vrše svojo dolžnost, vendar pa so v statusu tudi taki, ki ne izvršujejo svoje službe razen v slučajih, ko se kot železniški uradniki vozijo brezplačno po železnicah. Ker je bilo komisiji predloženo premalo podatkov, je komisija odgodila sklepanje o redukciji železničarjev na prihodnji teden. — Posl. Skoberne je na koncu naglašal v svoji izjavi, da ne sme komisija pred zaključkom redukcije uradništva v vseh ministrstvih pozabiti na redukcijo števila ministrov. Foparija dr. Krstelja in dr. Komantsdija. PROTEST DR. KOROŠCA PRI PAŠIČU. Belgrad, 22. marca. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora bi se imelo razpravljati o proračunu ministrstva za vere. Kakor znano, je minister za vere dr. Krstelj izpremenil v proračunu nekatere postavke, vendar pa samo v toliko, da bi katoličani ne dobili v glavnem nič več, kakor je predvideno v vladnem predlogu. Medtem pa je tudi proti temu minimu, ki ga je predlagal minister dr. Krstelj, nastopil v imenu demokratov posl. dr. Šečerov, s katerim se je strinjal tudi radikalec posl. Rista Odavič. Posl. Š k u 1 j je v imenu Jugoslovanskega kluba najstrožje protestiral proti temu ter opozarjal na posledice, ki bodo nastale, ako se bodo te minimalne postavke črtale. Končno je bilo sklenjeno, naj minister za vere izvede glede te zadeve pogajanja s finančnim ministrom, nakar naj se vsa stvar ponovno izroči v rešitev finančnemu odboru, Belgrad, 22. marca. (Izv.) Danes dopoldne je bil predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec pri min. predsedniku Nikoli Pašiču, pri katerem je protestiral proti krivicam, ki so se storile katoličanom v proračunu ministrstva za vere in ki nasprotujejo členu 12. ustave. Dr. Korošec je opozoril ministrskega predsednika na škodljive posledice, ki so neizogibne, ako se te krivice ne popravijo. Borba u volivci sistem. Belgrad, 22. marca, (Izv.) Med demokrati in radikalci se vodi neprestano boj glede volivnega zakona za oblastne skupščine in parlament. Danes dopoldne sta imela radi te zadeve sejo radikalni in demokratski klub. Po daljši debati se je sprejel predlog, da se vprašanje volivnega reda za oblasti loči od vprašanja volivnega zakona za parlament. Za oblastni volivni zakon sprejemajo demokrati d'Hontov sistem s popravkom, da se vpoštevajo tudi one kandidatne liste, ki dosegajo samo dve tretjini količnika, Radikalci še niso določili svojega končnega stališča v tej stvari. Jutri dopoldne bodo imeli radikalci sejo, na kateri bodo to vprašanje ponovno razpravljali. Demokratje za VraiiSovce. Belgrad, 22. marca. (Izv.) Finančni odbor je soglasno sklenil, da se odpravijo obmejne čete, ki jih tvorijo Vranglovi ko-zaki, proti katerim se pojavljajo številne pritožbe. Obmejno službo bo odslej vršila finančna straža, ki jo je opravljala tudi prej in ki jo bo bolje izvrševala s polovico ljudi, pri čemer se bo prihranilo 104 milijone dinarjev. Demokrati so sedaj pričeli akcijo, da se obdrže Vranglovci, ter so pridobili zase finančnega ministra dr. Kumanudija. Finančni odbor stoji odločno na stališču, da se morajo ukiniti obmejne čete ne samo iz finančnih razlogov, temveč tudi radi neovržnih pritožb glede njihovega postopanja. Otoana za Hrvatsko. Belgrad, 22. marca. (Izv.) Današnja 5Politika prinaša ve;-1, da se doznava iz vladnih krogov, da se bo v kratkem pričelo obračunavanje s protinarodnimi elementi v Hrvatski, ki so v glavnem agenti tuje propagande v naši državi. ZA OLAJŠAVE OBMEJNEGA PREBIVALSTVA. Belgrad, 22. marca. (Izv.) Posl. Žebot in R o š k a r sta posredovala pri carinar-ski upravi radi neopravičene prepovedi uporabe mlinov in žag ob Muri, v katere ie vozilo obmejno prebivalstvo žito za domače potrebe in les. Mariborska carinarnica je protizakonito prepovedala prebivalstvu v Slovenskih goricah uporabo teh mlinov in žag. Poslanca sta v obširni spo- menici energično protestirala proti enostranskemu postopanju obmejnih cari- narnic. DOHODKI DRŽAVNIH GOZDOV. Belgrad, 22. marca. (Izv.) V prvi sek-; ciji finančnega odbora se je razpravljalo o j dohodkih državnih gozdov. Ugotovilo se je, da bodo 1. 1922. dohodki gozdov znašali ! več, kakor je bilo predvideno v proračunu, i in sicer v Srbiji 5 milijonov dinarjev, v ! Bosni 47 milijonov dinarjev, v Hrvatski 40 milijonov dinarjev, v Sloveniji 5 milijo-| nov dinarjev in v Banatu, Baranji in Bački 10 milijonov dinarjev. POBIRANJE DAVKOV »NA RAČUN«. Belgrad, 22. marca. (Izv.) V 1. sekciji finančnega odbora se je razpravljalo o davkih v Banatu, Bački in Baranji. Ugotovilo se je, da se davki za leto 1918. niso predpisali in da so se pobirali samo na račun. Z ozirom na poročilo direktor-' ja finančne uprave bodo znašali davki za leto 1922. v Banatu, Bački in Baranji 222 milijonov kron več, kakor je bilo predvideno v proračunu. ZA P0G0RELCE V BELI KRAJINI. Belgrad, 22. marca. (Izv.) Poslanec N e m a n i č je izposloval pri notranjem ministrstvu podporo 10.000 kron za pogo-relce v Krasincu v Beli Krajini. ZA P0M0C DALMATINSKEMU PREBIVALSTVU. Belgrad, 22. marca. (Izv.) Posl. dr. Dulibič je interpeliral ministra za kmetijstvo in ministra za notranje stvari radi odredb, ki jih vlada misli podvzeti v svrho podporo dalmatinskemu prebivalstvu, predvsem v krajiški, poljiški in omiški občini ter drugod, kjer je mraz uničil vse plodonosno drevje, višnje, slive in jablane, ki so gospodarski vir tamoš-; njega prebivalstva. V ZAŠČITO DALMATINSKIH RIBIČEV. Belgrad, 22. marca. (Izv.) Poslanec dr. D u 1 i b i č je posredoval pri zunanjem ministru dr. Ninčiču, naj zaščiti naše ribiče v Murteru v Dalmaciji, ki so jim italijanski karabinjorji odvzeli mreže in drugo ribiško orodje, ko so ribarili v krunarskih vodah, kjer so od nekdaj izvrševali ribištvo. Zunanji minister dr. j Ninčič je obljubil, da bo storil potrebne! diplomatske korake, da se ne bodo ribičem delale neprilike. Klaverna konstituanta na Reki. Bakar, 22. marca. (Izv.) Reška jugoslovanska stranka je dobila tole poročilo o položaju na Reki: Zanellova stranka je zahtevala restitutio ad integrum, ter vztraja na tem, da se nemudoma odstranijo vsi tuji nemirni elementi in da se odpokličejo italijanski vojaki z Reke, ker le na ta način se more takoj zagotoviti red in mir v mestu. Tega ne žele samo avto-nomisti, ampak vsi prebivalci, ki vidijo y prisotnosti italijanske vojske stalno ogrožanje miru in reda. Prva seja konstitu-ante je bila sklicana za včeraj, 21. t. m. ob treh popoldne. Sejo je sklical karabin-jerski poročnik Cabruna. Poziv je sopod-pisal drugi podpredsednik konstituante A. Depoli, član demokratsko-nacionalistič-ne stranke (Vio, Bellassich). Trg pred magistratom in ulice v bližini poslopja, kjer je zborovala konstituanta, so zasedli legionarji in fašisti, oboroženi s puškami in bodali. V pozivu za otvoritev prve seje je bilo rečeno, da se v slučaju, ako bi bila prva seja nesklepčna zaradi nezadostnega števila poslancev v smislu mestnega statuta, skliče druga seja, ki bo pravomočna brez ozira na število navzoč-nih. Ta odredba podpredsednika Depolija je popolnoma nezakonita, ker naredbe reškega municipija nimajo ničesar skupnega s poslovnikom konstituante. Na sejo konstituante je prišlo samo deset oseb, in sicer deset članov nacionalistično-fašistov-skega bloka in samo dva člana večine, namreč Peter Piletič in Andrija Šuperina-Jačič, ki sta izjavila, da so ju s silo prignali na sejo. Piletič je dan poprej podal svojo ostavko kot član konstituante. — Sejo konstihiante je otvoril podpredsednik Depoli, ki je izjavil, da mora zaradi nezakonitega števila poslancev zaključiti današnjo sejo in sklicati drugo. — Nato je vstal poročnik Cabruna v uniformi ka-rabinjerskega poročnika, ki je sedel na sedežu, določenem za zastopnika vlade. Dejal je v imenu italijanske vlado in v, imenu D' Annunzia, da bo Reka sedaj dobila potrebne milijone za nujna dela. BELGIJSKA KRALJEVA DVOJICA V RIMU. Rim, 22. marca. (Izv.) Belgijska kraljeva dvojica pride v ponedeljek 27. marca v Rim, kjer bo obiskala papeža in italijansko kraljevo dvojico. ČEŠKO POSOJILO AVSTRTJI. Praga, 22. marca. (Izv.) Češkoslovaška vlada je od posojila po 100 milijonov češkoslovaških kron, ki ga je dovolila Avstriji, nakazala Živnostenski banki 56 milijonov, kjer so na razpolago avstrijski vladi. FRANCOSKO POSOJILO AVSTRIJI. Pariz, 22. marca. (Izv.) Danes je bilo v poslanski zbornici predloženo poročilo o zakonskem načrtu, da se Avstriji dovoli posojilo v znesku 55 milijonov frankov in ki temelji na zahtevi, da mora biti Avstrija neodvisna. POLITIKA NOVE POLJSKE VLADE. Varšava, 22. marca. (Izv.) Poljski ministrski predsednik Ponikowr':i je preči-tal na današnji seji državnega zbora izjavo, v kateri slove: Novi kabinet hoče zasledovati politiko nestrankarstva, vzdržnosti in miru. Za svojo najvažnejšo nalogo smatra ojačenje in ureditev državnih financ. V zunanji politiki želi vlada, opirajoč se na mirovne pogodbe, prispevati k mirni obnovi Evrope. Temelj njene politike je tesno sodelovanje s Francijo. Na konferencah v Belgradu in Varšavi se je izvršilo razveseljivo ojačenje odnošajev Poljsko do držav male antante in baltskih držav. Razmerje, ki je bilo določeno na ri-ški mirovni konferenci med Poljsko ter sovjetsko Rusijo in sovjetsko Ukrajino, ne vsebuje nobenih agresivnih tendenc s strani Poljsko. Ver dar mora Poljska od Rusije zahtevati, da izvrši svoje obveznosti in da odneha od svoje inozemske propagande. NAČRT KONFERENCE ZUNANJIII MINISTROV. Pariz, 22. marca. (Izv.) List >Excel-«ior« poroča: Konferenca ministrov za zu- nuarja meseca štrajk, ki je v mesecu marcu dobil značaj nasilne vstaje. Zadnjo dva tedna pa se je proglasil f;eneralnl štrajk vsega organiziranega be-ega delavstva v republiki. Štrajkujoči so se lotili predvsem zamorskih delavcev stavkolomcev, od katerih so mnogi plačali 7. življenjem. Ker je vlada dala rudnike za-stražiti po policistih in uradnikih, je prišlo do spopadov, v katerih je bilo tudi mnogo stražnikov in uradnikov ubitih. Ker so so stavkujoči organizirali v vojne »komande: in uvedli sovjete ter hoteli Johannesburg zavzeti, je vlada proglasila vojno stanje in upor zadušila s kruto vojaško silo, ki je uporabila ne samo mitraljeze in topove, ampak celo aeroplane. Bila je to prava vojna, v kateri so vladne čete vjele 6000 »rdečih«. Gospodarska plat tega vprašanja s tem seveda še ni rešena. Angleški listi se najbolj boje reakcije od strani zamorcev, ki so številčno tako močni, da belokožci proti njim ne pridejo vpoštev. Zato očitajo štrajkujočim predvsem »izdajstvo evropske civilizacije«. Dr. Oražnova ustanova. V Vašem cenjenem listu t dne 11. marca 1.1., št. 58, ste objavili pod gorenjim zaglavjem dopis nekega medicinca, v katerem se dopisnik po vsej pravici zgraža nad tem, da še ni zapuščina blago pokojnega dr. Ivan Oražna, ki je glasom oporoke namenjena revnim medlcincem slov. narodnosti, po preteku več kakor enega leta od poklicane oblasti končana. Ta zapuščina znaša nekaj milijonov in bi bila ravno sedaj dobro došla revnim dijakom, ki trpe na tujih vseučiliščih grozovito pomanjkanje, tako da so primoranl celo svoje študjie v inozemstvu prekiniti. Tudi -Slov. Narode z dne 19. marca 1922 soglaša z Vašim člankom in kar se mi precej čudno dozdeva, ker bi ta list in njegovi činitelji ter odgovorni in neodgovorni uredniki morali znati, kje da Uči ovira finalizaeije te zapuščine. Ugotovim namreč dejstvo, da je bil pokojni dr. Ivan Oražen član Glavne posojilnice, reg. zadr. x neom. zav. v Ljubljani, ki se nahaja po za-lngi »Narodovih« protektorjev le nad IJ let v konkur-zn, ne da bi se kdo pokrival zato, da sc ta kon-kun enkrat reši in konča. Naravno je, da milijoni, ki jih je zapustil blagopokojnl dr. Ivan Oražen, morajo v prvi vrsti služiti v pokritje vlagateljev Glavne posojilnice, v kolikor ti ne dobe plačila iz konk. sklada. Jaz sem leta 1920. v Vašem cenjenem listu z dne 4. novembra 1920, št. 252, in z dne 1L nov. 1920, št. 258, pod zaglavjem »Zgodbe o pezdirju in o brunu«, ožigosal škandalozno zavlačevanj* konkurza Glavne posojilnice ter grajal upravljanje tega konkurza v prilog nekaterih milijonarjev in vojnih dobičkarjev, ki so tudi člani Glavne posojilnice in kojih milijoni tudi jamčijo za vse izgube v konkurzu, zahtevajoč, da naj poseže drž. pravdništvo vmes; sicer se bo ta konkurz zavlačeval usrjue ad infinitum. Na ta dva jako umestna članka ni imel »Slov. Narode ničesar drugega odgovoriti kakor me obkladati s psovkami, češ, da sem stari kverutant in konvertit. lo je torej znamka nnjnovejše naprednosti, da se s psovkami pobijajo argumenti in stvarni razlogi. Pripomnim pa, da je Isti »Slov. Narod« pred štirimi leti v svoji št. z dne 28, marca 1918, objavil članek sedanjega upravitelja konkurznega sklada dr. F., v katerem so ta norčuje iz vlagateljev Glavno posojilnice in zagotavlja, da konk. razdeljevanje tudi po končanem konkurzu ne bo še Kmalu končano, nego bo še dolgo vrsto let trajalo, ker so nekateri upniki Glavne posojilnice tako trdovratni, da se nočejo vsesti na limanice 30% poravnave v korist Kreditne zadruge ter tako polovico svojih vlog žrtvovati bogatim milijonarjem. To je balkanizem najčistejše sorte, ker je ravno imenovani dr. F. tudi član Glavne posojilnice ter jamči z vsem svojim premoženjem z drugimi milijonarji vrod za vse izgubo v konkurzu. Drž. kot konkurzno sodišče v Ljubljani jo bilo že opotovano opozorjeno na to dejstvo; toda ono noče Iz nerazumljivih vzrokov odstraniti tega vzornega upravitelja konk. sklada in s tem pospešiti (inalizacijo konkurza. Pred linalizacijo konkurza pa se tudi ne more nadaljevati in končati zapuščinska razprava po dr. Ivan Oražnu, ker jo on, kakor že rečeno, bil tudi član Glavno posojilnice. To sem hotel danes slovenski javnosti v zadevi dr. Oražnovo zapuščine javiti in stradajoče slov. medicince opozoriti ua to, v katerem grmu tiči zajec in v kateri smeri naj naslovijo svoje opravičene pritožbe. Storim to sine ira ot studio tudi vzlic nevarnosti, da me bo »Slov. Narod« spet s kako psovko obdaroval, t. j. tisti slovenski dnevnik, radi katerega sem bil leta 1890. kot c. kr. adjunkt v Slov. Bistrici od službe suspendiran, ker sem bil njegov edini naročnik v Slo%\ Bistrici, ker sem ta list brezplačno oddajal v neko slov. gostilno, kar se mi je za discipl, pregrešek na ro-vaš pisalo in ker sem nekatere članke inspiriral, kar bo menda pokrovitelju tega lista g. dr. Ivanu Tavčarju še v dobrem spominu. Končno mi ni treba poudariti, da zapuščina po dr. Ivanu Oražnu še dolgo ne bo končana in likvidirana, če bo del. kot konk. sodišče v Ljubljani s tako neverjetno doslednostjo in vnemo kakor doslej delalo na to, da se konk. Glavne posojilnice ad calendas grae-cas razteguje. Ptuj, dne 20. marca 1922. Dr. Anton Brumen, odvetnik. -f- Na konferenci v Ljubljani se namerava pogodba 1. 1920. med Češkoslovaško in Jugoslavijo podaljšati za nadaljnjih osem ali deset let. -f Za prodsodnika radikalnega kluba bo izvoljen poslanec Ljuba Jovanovič, za podpredsednika pa poslanec Marko Gju-ričič, ker je dosedanji podpredsednik Žarko Miladinovič postal minister. -f- Dr. Kramar se je na shodu v Kra-■ Ijevem Gradcu jako ostro izrazil o oficielni , češkoslovaški politiki, ki da je deloma so-I kriva, da se je povabila na genovsko konferenco ruska sovjetska vlada. S tem je zadan udarec vseslovanski ideji. Slovani so se borili za nacionalno državo, ne pa za. socialistično internacionalo. Mi moramo delati za vzpostavitev močne slovanske nacionalne Rusije. Ne ideja male antante, ampak ideja velikega slovanstva z Rusijo na čelu mora biti naša zvezda vodnica. Varšavska konvencija, ki se je pretekli teden sklenila, garantira teritorialno integriteto Poljske, Finske, Latiške in Est-landije. V toliko je seveda naperjena proti kakšnemu morebitnemu poizkusu od ruske strani, da se kršijo obstoječe meje; sicer pa teži za poglobitvijo obstoječih mirovnih pogodb z Rusijo. Baltiške države bodo vedle predvsem enotno gospodarsko politiko na zunaj in v Genovi nastopale kompaktno kakor mala antanta. Zveza je v toliko nepopolna, ker ji ne pripade Litva in to zaradi vilnskega vprašanja. Za Poljsko pa je ta točka ena izmed najbolj važnih, ker vodi železniška zveza med Varšavo in Rigo čez Vilno. Riga pa je za poljsko zunanjo trgovino neprimerno važnejša nego Gdansko. — V ostalem je baltiško zvezo v interesu miru na vzhodu pozdraviti, tembolj, ker se misli tudi na dogovor med baltiško zvezo in Moskvo. -f Kontrola nad Jugoslavijo in vsemi malimi državami? Pariški »Temps« trdi, nanje posle se bo bavila z nastopnimi vprašanji: 1. Grškoturški spor in revizija mirovne pogodbe v Sovresu. 2. Angorski dogovor in francosko-angleška nesporaz-umljenja. 3. Armensko vprašanje. 4. Sporazum zaveznikov v vprašanju Srednjo Evrope. AMERIKA DEMENTIRA. Washington, 22. marca. (Izv.) Ameriški državni tajnik Hughes je danes poslal senatorju Lcdgeu pismo, v katerem izrecno dementira, da je bil tekom razorožitve-ne konference v VVashingtonu sklenjen tajen dogovor med Anglijo in Zedinjenimi državami ameriškimi glede postopanja v vprašanju Tihega oceana, oko bi prišlo do kakršnegakoli spora. POGOJI PLAČILNEGA ODLOGA NEMČIJI. Pariz, 22. marca. (Izv.) Kakor poroča »Matinc, obstoje jamstva, ki jih je določila reparacijska komisija za dovolitev plačilnega odloga Nemčiji, v nadzorovanju državne banke in izdajanja papirnatega denarja, ter obveznosti, da se bodo plačevali potrebni davki, kakor tudi v nadzorovanju nad izvozom in carinami. Ako Nemčija ne pristane na ta jamstva, se vrne reparacijska komisija enostavno k londonskemu plačilnemu nafriu in bi sledila kazenska zasedba gotovih ozemelj. Nadzorovanje bi vršili odposlanci zaveznikov. PREDKONFERENCA RUSIJE, POLJSKE IN BALTSKIH DRŽAV. Varšava, 22. marca. (Izv.) Predkonfe-renca za Genovo med Rusijo, Poljsko in balsldmi državami, ki bi se imela vršiti 22. t. m. v Moskvi, se bo na zahtevo baltskih držav vršila 28. marca v Rigi. AMORTIZACIJA RUSKIH DOLGOV. London, 22. marca. (Izv.) Zavezniški Izvedenci so se sporazumeli glede izdaje obveznic za amortizacijo ruskih dolgov in glede moratorija, ki so ga odredili za pet let. Začeli so tudi proučevati italijansko poročilo o trgovinski in plovbeni pogodbi z Rusijo. Po delavski vstaji v 'Južni Afriki. Nad en teden je trajala v takozvanem »randiK, to je rudniškem ozemlju okolu Johannesburga v združenih južnoafriških republikah prava vstaja, združena z velikimi nasilnimi dejanji tako od strani stav-kujočih delavcev kakor od strani vladnih čet pod vodstvom predsednika južnoafriškega dominiona, generala Smutsa. Ta veliki štraik je posledica nenormalnih povojnih gospodarskih razmer. Po vojni so namreč premogovni in zlati rudniki kakor tudi diamantna polja prišli v zelo težaven položaj vsled padanja izvoza. Med vojno se je južnoafriški premog izvažal v južno Ameriko, Egipt in deloma celo v Evropo. Po vojni pa so rudniki vsled vo-likih suhopotnih prevoznih stroškov (rudniki so že sami po sebi od morja zelo oddaljeni) in stroškov pomorskega transporta postali čezdaljebolj nesposobni za sve-tovnotržno konkurenco, vsled česar izvoz rapidno pada. Da se proizvajalni stroški zmanjšajo, so podjetniki sklenili od 1. januarja 1922 dalje znižati rudarske mezde. Obenem pa so začeli pritegovati k delu cenejšo delovno moč črnih domačinov. Tako je kljub prizadevanju Smutsa, da se stvar poravna potom razsodišča, izbruhnil že ja- Tone Zaje: Pisava Sn značaj. (Dalje.) Sedaj si nekoliko oglejmo grafološko prakso. Sicer se radi omejenega prostora ne moremo spuščati v navodila, kako naj si tolmačimo ra: ne oisave, hočemo pa kratko očrtati znake nekaterih posameznih lastnosti človeka. 1. Tisti, ki piše vse temeljne poteze črk krepko in debelo, da se jasno razločujejo od tenkih potez ter so na spodnjih delih črk f, j, p odlomljene in klinaste, je energičen. Dalje so vse poprečne črte pri A, Z, I, t itd. debele. Ravno tako so krepke in debele vejice in klicaji. Ako so poprečne črte zelo klinaste, značijo brezozirno odločnost; če se dvigajo navzgor, pa stremljenje in štrebarstvo. Pisava energičnih ljudi je pogostoma tudi precej navpična in vo-glata, kar pokazuje zapetost takozvanega človeka razuma. 2. Človek slabotne volje piše tenke in ležeče črke. Bolj ko se vrstice nagibajo desno, tem slabotnejši je. Črke so deloma okrogle, i pike in vejice so neznatne, poprečne črte so tenke. Ako poleg tega vrstice padajo pod črto, znači, da jo pisec tudi melanholičen. 3. Oseba, ki piše na način, da se posamezno besede in vrstice raztezajo in dvigajo nad črto, živi le za čiste ideale. Njena pisava ne vsebuje znakov posebne energije; vprašanja so tanka ln dolga; visoke crke segajo pod obnebje. Vse, kar je v res- nici idealno, je nežno in stremi navzgor iz materije. 4. Materijalist piše drugače. Glavni znaki njegove pisave so debele in zamazane poteze ter debele in nizko stoječe i pike. Umazana pisava dokazuje, da njen roditelj stremi le za jedjo in pijačo. V slučaju, da v močno ležeči pisavi nastopajo hipne neredno postavljene kratke in oGurne debeline, potem obvladuje dotičnega pisca tudi pohotnost. 5. Resnicoljubnega človeka spoznamo po enakomerni, razločni in priprosti pisavi; črke a, o, g, d itd. so na vrhu odpiie. Pisec o namreč •mačaj, ki ne pozna skrivnosti, zato ima vrata k svoii duši odprta na stežaj. Ako eo črke poleg navedenega spodaj lepo okrogle, jo dotičnik tudi dobrosrčen človek. 6. Lažnik piše obokano pisavo (arkade) m sumljivo vijugaste vrstice; v črke so vpletene razne okrogline; črke a, o, g itd. so na vrhu zaprte in zadrgnjene z zanj-kami. Ako so črke zgoraj zaprte in spodaj odprte ter nosijo posamezne besede, posebno podpis, znak meča >, potem je pisec poleg lažnika tudi nevaren hinavec. Kakor reže meč na dve strani, tako reže njegov značaj v duše in telesa bližnjikov. 7. Varčnost nam predočuje stisnjena pisava, tekoča do konca desnega robu, večkrat tudi po robu navzdol. Nadaljni znak je ozek levi rob pisma. Ako se levi rob vedno bolj izožuje, znači, da je pisec varčen, toda noče, da bi ga drugi smatrali za sti-skača. Ako je rob vedno širji, pokazuje, da bi pisec rad stedil, a mu to ne uspeva. 8. Znaki zapravljivosti so ravno nasprotni znakom varčnosti. Zapravljivec piše široko in prostorno pisavo, ki je precej nagnjena ter ji manjkajo znaki energije. Še drugi znaki so velika razdalja med besedami, dolge zaključne poteze in širok levi rob pisma, posebno če se rob širi bolj in bolj. Zapravljivec trati papir, razmetuje pa tudi denar. 9. Človek, ki ljubi red, piše dovršene črke, pušča enakomerno razdaljo med vrsticami in besedami ter začenja Iomio vrsto pod vrsto. Vsako i piko in č, š, ž strešico postavi v čedni in pravilni obliki nizko in na pravo mesto. 10. Nereden človek piše zmešano: njegove črke visijo na vse strani; vrste na levi strani so izgrizene; pike, strešice in poprečne t črte letijo nizko in visoko, pred črkami in za črkami, le tam jih ni, kjer bi po pravilih morale biti. Največ takih pisav najdemo pri mladih gospodičnah, kar znači, da je nered v njih sobicah in v njih — glavicah. 11. Samozavest ln ponos se pokazuje-ta v razmeroma visokih črkah, v visoko potegnjeni začetnih potezah (črka stoji na eni nogi) in v visoko postavljenih poprečnih t črtah in č, š, ž strešicah. Črke L, D in B nosijo široke podlage; podpis je podčrtan; pihava nosi znake energije. 12. Skromnost je razvidna iz priproste in nizke pisave; velike črke so nizke. Obo temeljni potezi pri M sta enako visoki; podpis so nahaja nizko na papirju, naslov nizko na zavitku. Ravno tako so postavljene poprečne t črte- in č, š, ž strešico fKonec sledi.) da je Anglija v svrho gospodarske vzpo stavitve Evrope v Genovi izdelala načrt glasom katerega bi se gospodarstvu Jugo slavij«, Poljske, Romunije in deloma tud Češkoslovaške potom internacionalne^ kapitala pomagalo pod pogojem, da s uvede zavezniška kontrola, zlasti nad iz terjanjem davkov in železniškim obratom »Temps« izjavlja, da je to stališče z. Francijo absolutno nesprejemljivo. + Za avtonomijo Tracije. Pred pa dnevi se je v Sofiji vršilo veliko zborova nje beguncev iz Tracije. Na zborovanju si bile sprejete resolucije, ki so jih izročil francoskemu, angleškemu, ameriškemu ii italijanskemu poslaniku. V njih zahtevaji avtonomijo Tracije pod zaščito Zveze na rodov. -f Fašisti in ruska dclegacija na ge novski konferenci. Vodstvo fašistovsk« stranke je na svoji konferenci v Rimi sklenilo, da bo stranka nasproti boljševi ški ruski delegaciji na genovski konferen ci za'. 7- stališče gostoljubja kakor na sproti m drugim delegacijam, toda h pod pogojem, da se bodo Rusi vzdržali vsa kega vmešavanja ali vplivanja na italijan ske notranje razmero in da bo izostali vsaka manifestacija subverzivnih življe\ za rusko delegacijo. -j- Protifašistovski predlog v italijan skem parlamentu. V italijanski poslanski zbornici je socialist Mazzoni podal pred log, naj zbornica izreče svoje simpatije zc prizadevanja kmetskega prebivalstva \ Emiliji in obžaluje nasilja, ki so se izvrši la proti njemu. Fašisti v predlogu niso bili izrecno imenovani. Fašisti so izjavili, ds bodo za ta predlog glasovali. Nato je socl alist Modigliani predlagal, naj se v predlogu dodene označba »fašistovska nasilja«, Proti temu dodatku se je v imenu popola-rov izjavil posl. Meda, češ da se s tem ne služi pomirjenju. Socialisti so nato viharno napadli popolare in zahtevali, naj se končno odločijo nasproti fašistom. Pri glasovanju je bil socialistični predlog z Modi-glianovim dodatkom pnreiet; toda glasovanju se je odtegnilo 110 poslancev, tako da je glasovalo le 154 poslancev. Za predlog jo bilo 82, proti 72 glasov. -f Monarhistična propaganda na Bavarskem. Nemški centrumovi listi poročajo, da se je v Monakovem ustanovil »Baye-rlscher Heimat- und Konigsbund »In Treno feste. Kakor znano, so nemški monar-histi v 07ki zvezi z renkcionnnv'm delom rurkih emigrantov, med temi tudi z generalom Vranglom, kateremu bo vsled tega treba posvečati večjo pozornoet. 1 " 111 i ■ m m. n i — Dan poroke kralja Aleksandra z romunsko princezinjo Marijo je definitivno določen za 1. junija. Kakor se doznava, pride princeza Mari'"a dne 1. aprila v Belgrad, da poseli kralja Aleksandra. Pri tej priliki bo princeza Marija določila podrobnosti priprav za poroko. V Belgradu se bo mudila nekaj dni. -— Tečaj Županske zvezo za kamniški okraj se vrši v soboto dne 25. t. m. v »Kamniškem domu«. Začetek ob pol 10. uri dopoldne. — Jesenice. Slov. kršč. soc. zveza priredi v soboto na praznik Marijinega Oznanjenja v Kat. domu na Jesenicah celodnevni socialno-politični tečaj. Predavajo gg. urednik Smodej, urednik Kremžar in dr. Puntar. — Začetek tečaja ob 9. uri dopoldne, ko dospe vlak iz Liubljnne. Ker je izšel predlog za tnk tečaj iz vrst delavcev samih, je pričakovati mnogobrojne udeležbe. — Ježica. »Naprej« me v 61. številki napada, češ, da zavlačujem stavbeno dovoljenje za stavbe svojih nasprotnikov, dočim rešujem prošnje svojih somišljenikov kar v par dneh. To svojo trditev opira »Naprej« oziroma njegov dopisnik na dva slučaja, ki sta baje 26. dec. 1921 vložila prošnji za stavbeno dovoljenje, pa šo nimata rešitve. Dejansko je stvar sledeča. Res sem 26, decembra imel tri stavbene oglede. D v e od intere-siranih strank, pri katerih se je ogled vršil, nista hoteli podpisati tozadevnega zapisnika. Dokler ni županstvo imelo v rokah podpisanih zapisnikov, seveda ni moglo izdati stavbenih dovoljenj. Kakor hilro pa sta stranki svojo dolžnost napravili, je tudi županstvo I* dalo dovoljenje. To sta edina slučaja, odkar sem župan, da se je izdaja stavbenega dovoljenja nekoliko zavlekla, seveda ne po krivdi županstva, ampak vsled malomarnosti oziroma nagajivostl strank samih. Vsako očitanje prislranosti najodločneje zavračam. — Lovro Kos, župan. — Tržaška posojilnica in hranilnica v Trstu naznanja vsem onim, ki so oddali hranilne aH deležne knjižice Kmetski posojilnici v Ljubljani, da jih lahko istotam dvignejo. -- Tatovi so ukradli pri Sv. Trojici v Trii-8ču (Dolenjsko) monštranco in ciborij iz tabernn-kla. Razbili so okno, z močnim orodjem vlomili * tabcmakelj ter odnesli svete posode. Monštranc* ima spodaj od znotraj letnico 1890 in napis mojstra iz Ljubljane. Ako bi kje to reči ponudili naprodaj, naj jih takoj naznanijo orožnikom. — Is St. Vida pri Stifni nam poročajo: Iz zagrebškega vlaka, ki prihaja okoli 6. ure v Ljubljano, je 21. t. m. skočil pošlni uslužbenec na ljubljanski kolodvorski pošti K. C. Veliko srečo i« Imel, da so mu ni nič hudega pripetilo. Pri pol'- nem vagonu so se namreč odprla vrata in padlo je na tla nekaj paketov. V svoji veliki ali bolje rečeno preveliki vestnosti jo skočil za njimi iz vlaka, pri čemer je vaekako Ivegal svoje življenje. Odpeljal se je s paketi vred par ur kosneje v Ljubljano. — Predlog zakona o državnih uslužbencih je natisnjen v slovenskem prevodu Ljubljanski naročniki ga torej lahko pridejo iskat od 8 do 14. ure k Zvezi poštnih organizacij, 3V. Jakoba trg, Virantova hiša, spodaj na levo. Dobe ga pa istotam tudi drugi, ki ga niso naročili. Zunanjim naročnikom ga takoj razpo-šljemo. — Zveza poštnih organizacij, — Boj s tihotapci. Poročali smo, da je bil dne 22. februarja 1922 ob 3. zjutraj ustreljen na Mrzlem vrhu neki tihotapec. V dotični noči je večja družba tihotapcev poskušala iztihotapiti tobak v Julijsko Benečijo. Tihotapce so ustavili gra-ničarji in ker niso obstali, so streljali. Mrtev se je zcrudil ro-dni delavec Tomaž Juriavčie iz Sp. Idrije, graničarji so pa aretirali sedem tihotapcev, in siccr Ani. t. r: uda iz Šmarja, Filipa Poljnnca, Franca Ježa in Franca Lapajneta iz Vojske^a, An-dre'u "cačnik- iz Poštala. Fani Jurjevec iz Škofje Loke in Barbaro Fortuna iz Viličarjev. — Napad pri Kranju. Na cesti s Primsko-voga v Kranj sla dva moža napadla trgovca Mih. Zelnika iz Dvorii. ko se je vozil z vozom. Zelnika sta ranila z nožem. Na srečo so je slišal ropot bližajočih so tožkih voz, vsled česar je napadalca vzela noč. —Vlom r vilo Teresino. Vlomljeno je bilo v vilo Terezino na Mlinom pri Bledu. Vlomilci so odnesli večjo množino perila. — Nesreča s samokresom. Vinko Arhar v Vižm&rjih :e nameril v šali samokres na Mihaela Novaka mislec, da ni nabit; naenkrat je počilo in kroglja ie predrla Novaku desno roko. — Obesila sc jc 18 marca v Velikem Mengšu stanujoča 1. 1875. v Postojni rojena Mariia Konci-lja, rojena Petrovčič Koncilja je bila že nad eno leto osumljen,! raznih tatvin in so našli orožniki 16. marca letes povodom h'šne preiskavo v njenem stanovanju raznega ukradenega bln+a v vrednosti nad 4000 kron Blago jo bilo skrito deloma v peči. deloma v postelji. — Obsojen na smrt, Vo'no-apelaciisko sodišče ie potrdilo sodbo, s katero ie bil orožnik Bezlimanovič v Sarajevu obsojen na smrt. Pred več meseci ie Bezlimanovič počaka! nekega trgovca iz Dalmacijo, se mu pridružil in ga soremlial. češ. da ie nevarno, da bi sam hodil. Ko sta prišla na samotno mesto, ga je napadel in ubil ter izropal. g Žitne cene na nnSem trgu. V Novem Sadu so bi.e začetkom tega tedna žitu sledeče cene: pšenica 1725, ječmen 1290. oves 1200, koruza 1250. Trgovina ie živahnejša. g Pred veliko obrtno Irrir.o ▼ Podkarpat-ski Ruski, Karpatskoruski obrtniki so s posebnimi objavami naznanili, da bodo s 1. aprilom t. 1. ustavili delo v vseh tvornicah, ako vlada ne ugodi njih zahtevam, t. i. znižanje tarif ter izvozne carine. Delavci so že dobili mesečno odpoved, s katero jc ogroženih okoli 20.000 ljudi. t? Na Koravskeoi ie prepovedano loviti ribe Z"mTCžo. Moravska deželna pol. uprava je prepovedala do konca tega leta loviti ribe razen na trnek. Vzrok rečene prepovedi ie ta. da je v suši zadnjih let mnogo rib v rekah poginilo, a dosti ie bilo tudi otrovanih z vodo iz industrijskih podjetij. g AngleSko posojilo Češkoslovaški sloni na sledečih pogojih: 10 milijonov funtov šter-lingov po 8 odstotkov pri kurzu 95 in z rokom 25 let. g Kredit zn dvorne avtomobil. Ministrski svet je odobril za nabavo 11 dvornih avtomobilov kredit 1miliiona franc. frankov. g DivideTda angleške banke. Dividenda angleške banke znaša letos 6 odstotkov. g Razdelitev z.Vogc zlata avstro-ogrske banke. Razdelitev zlata bivše avstro-ogrske banke se bo razdelila po sledečem ključu: Češkoslovaška 6-1, Rumunija 6-1, Jugoslavija 4-23. Avstrija 4, Madžarska 4. Italra 2-5 Poljska 2-1. Po tem ključu bi dobila naša država razven že pred časom izplačanih 10 milijonov ie 25 milijonov v čistem zlatu. g Pomanjkanje vagonov ▼ Romuniji, ^sled pomanjkanja vagonov za transport pe-roleia v Romuniji je neko francosko društvo lonudilo Romuni i 400 vagonov, a posamezne lemške in madžarske družbe 500 vagonov. g Zvišanje cen bakru v Nemčiji. Nemški rgovci z bakreno pločevino so zvišali prodajno eno svt.jim izdelkom za 800 mark pri meterskem totu. Utko da stare meterski stot danes 9500 mark. g Prepoved izvoza olja iz Grške. Grška vlada e prepvoedala do nadalnjega izvoz olja ir, svoje Iržave g Poizkusi s čilskim solltrom in drugimi gojili. Da ne ostanemo samo pri teoriji, je po- trebno, da sami tudi preizkušamo učinek umetnih gnojil v naših zemljah, v kar so potrebni gnojilni poizkusi. V to svrho je delegacija čilskega soii'.ra dala na razpolaganje količino umetnih gnojil in sicer čilskega solitr«, kalijeve soli in superfosfata, s katerimi se bo napravilo poizkuse v različnih krajih Slovenijo Poizkusne parcelo so določene na 100 četvornih met>ov vsnka, za kar se uporabi 8 do 6 kg raznih umetnih gnojil. Ta umetna gnojila se dodelijo kmetovalcem brezplačno, če se obvežejo, da bodo natančno po navodilih izvršili to poizkuse in porofali o uspehih ž njimi. Prošnje je doposlati Kmetijski družbi. BORZA. Zagreb, 22. marca, (Izv.l Devize; Berlin (izplačilo) 118—120. Bukarešta fček) 0—240, Milan 1605—1620, London (izplačilo) 1370— 1380, fček) 0—1350. New York (ček) 290—294, Pariz 2950—3000, Praga 598—605, Švica 3900 —6000, Dunaj 4.65—5.10, Budimpešta 45—47, Varšava 9.50—11. — Valute: Ameriški dolarji 285—292. angleški funti 0—1330, napole-ondori 900—0, leji 0—245. italijanske lire 0— 1575. midžarske krone 0.40. Be'grad, 22. marca, (Izv.) Na današnji borzi se ie prodajala deviza Praga po 144.50. Deviza Dunaj je bila zahtevana po 1.20 zaključena pa po 1.22 Berlin je zaključil po 29.325. London 360, Pariz 653, Praga pa po 149.25. Curih, 22. marca. Berlin 1.74, New York 514. London 22.52, Pariz 46.40, Milan 26.15, Praga 8.875. Budimpešta 0.64, Zagreb 1 55, Varšava 0.13. Dunai 0.07. avstr. krone 0.0725. Berlin, 22 marca. Dunaj 3-93. Budimpešta 36.06. Milan 1548.45, Praga 524 45, Pariz 2747.25. London 1341.15, New York 304.10, Curih 5914.05 Praga, 22 marca. Dunai 0.675, Berlin 19.30, Rim 295, Budimpešta 6.75. Pariz 522 50, London 254. New York 57.825, Curih 1133, avstrijske krona 0.675, italijanske lire 292. m rs m?!?* is ■1 -V,' 4 Na Sr. Gori pri Gorici bomo sedaj začeli delati. Končati moramo do poletja mali samostan in provizoidčno cerkev. V | S f B M S m*« le lj Oglasite sel Včeraj je neki očo v »Novem Času-: upravičeno nažgal učiteljico š.....ki so je, kikor trdi poročevalec — tako netaktno in prostato obnašala do učenko iz orliške skupine, da jo jo vpričo celega razreda osmešila radi orlištva in obložila s »čukariro«. S takim ravnanjem ponižuje dotična učiteljica le samo sebe in kaže, da no šo ni povzpela do pojmov najpreprostejše oliko. Poleg toga naj se pa zaveda, da je kršila odredbo šolskih oblasti, ki so — vsaj tako 30 jo r;ovorilo — naročile učlleljstvu, naj bo v šolskih prostorih izključena vsak., politika in vrako strankarsko vplivanje. Višji šolski svet naj stori svojo dolžnost in do-tično osebo, lei so ne briga za njegova odredbe, ukori, kakor zasluži. Nastop očeta, ki s<% jo z ogorčenjem oglasil " ->Novem Času«, naj bi po*nemr.!i vsi poSleni starti ki jim jo rrar blaginja otrok in pa njih prava vzgoja Pogumno na noge, pa bodo kmalu ponehalo take hujsknrijo in prostaške ža-Ijtvo otrok v šoli. Učiteljstva no plačujemo zato, da bodo v šoli uganjali proticerkveno pcliiiko, marveč 7ato, da bodo našo otroka kaj prida naučili in da staršem pomagajo pri nelahlu odgoji. Brezvcstnosti v šoli naj bo enkrat konce! lj Tlakovanje in dru-a zidarska dela pri do-ridnnju cerkva sv. Jožefa v Ljubljani je izvršilo stavbtno podjetje A u g u š t i n in inžener V i k t. Accotto in no Valentin Accetto, kakor jo pomotoma tiaktuic v knjižici: »Cerkev sv. Jožefa«. — Prcd'!ojništvo cerkve. lj Uvos živine iz Karlovca za Ljnbljano. Vesti, i'a ja pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo ali veterinarski odsek tega oddelka prepovedal uvoz živine iz Karlovca v Ljubljano, niso resnične, ker se. kakor sc nam sporoča, taka prepoved ni nikdar izdala. lj Ljudski oder, Predproclaja vstopnic za igro »Deseti brat*, ki io uprizori Ljudski oder juniju ponesemo slovesno na Sv Goro po- I v nedel o, dne 26. marca, ob pol osmih zvečer, ne vrši v nedeljo, na dan predstave, od 9. do 12. ure dopoldne in od 3 ure popoldne naprej do začetka predstave v prostorih Ljudskega odra v Ljudskem domu, I. nadstropje. J? ProsTetn Srcjtovc-Trnovo. V petek, dne 24. t, m., ob saclmih zvečer nadnlujc dr. A. Brece i svoje predavani® iz zdravstva. lj Čevljarska zadruga za L'abI'aao in okolico vabi gg. člane na sestanek, ki se vrši v nedeljo, 26. t, m., točno ob desetih dopoldne; v gostilni ge. Mrak, Rimska cest* 4. — Vsled mezdnega gibanja pomočnikov je sestanek za vsakega člana obvezen. (K) lj Občni zbsr krojr.oko Tadragj '.'.a Ljubljano in ljubljansko okolico ter zr.drugo modistinj in bolniško blagajne so vrSi v soboto dno 25. marca t. 1. ob ? uri popoldno v restavraciji hotela >IJoyd«. li Zdravstveni izkaz, Od 12. do 18. marca jo umrlo v Ljubljani 10 moških in 11 žensk, skupaj 21 oseb, med temi je bito 7 tujcev. — Umrli so: 6 na {etiki, 6 vsled srčne hibe. 1 vsled saruoumor«, 8 pa vsled raznih drugih naravnih smrtnih vzrokov, ~ - Rodilo sc ie 20 otrok, in sicer 10 moSkega in 10 ženskega spola, med njimi je bil 1 mrtvorojanček. — Od nalezljivih bolezni so bili pri avijeni 4 slučaji trahoma, 2 slučaja davice in 1 slučaj škr-latice. lj Nesreče. Fr. UlagI, monterju pri Tooniesu jo pri delu padlo železo v desno oko. Poškodba je težka. — Petkovšek Karol, ključavničar na drž. železnici si je doma na stanovanju s pištolo pre-strelil levo roko in se težko rani!. — Alarčanovega hlapca, ki je gonil živino v klavnico, so voli v Wolfovi ulici podrli na tla in je zadobil pri tem preerj nevarne poškodbe. — Urmaš Ivan, dninar pri stavbeni družbi si je v pivovarni Uniou spah-nil levo nogo. lj Tatvine. Delavcu Lamboriu Dobravcu je bilo ukradena obleka v vrednosti 1530 K. — Gos, vredna 230 K, je bila ukradena Anionu Putrihu na Dolenjski cesti. — Kastelicu Josipu je bilo ukradeno si;I;no v vrednosti 5000 K. lj Fant, bi se 50 policajev ne boji. Jože Sin-lar iz Zaloga pri Cerkljah jo nekem dce stal z vozom pred Verovškovo trgovino. Ker jo oviral j. vozom promet, jo stopil k njemu stražnik Koren in mu rekel, naj se umakne. Fantu pa to ni bilo všeč in js nad 3trnžnikoin zakričal: »P... m...! Vi me že ne boste komandirali, ne bojim so niti 50 policajev: jutri bom ,ajnrikal'l< Ko ga je stražnik odvedel ua policijsko ravnateljstvo, mu jo pa reke!: »Talcih smrkavcev so še no bojimo!< Ko-rnjžni štular bo moral plačati 200 K "lobe. dobo svetogorske M. B., ki je sedaj v Gorici v metropolitanski cerkvi. Svetoven!:', samostanski vri so že popravili. Sedaj čistijo razvaline bazilike. Tlak jo po večjem nepoškodovan. Ob nedeljah r,e mašnjo nn bivšem velikem aitarju, če jo več romarjev. Men za je še dobro ohrar.-'era. Stopnice pod kapelo sv. Frančiška, na koncu pokopališča, so tudi popravili. Zvonovi za Sv. Goro so že vliti v Vidmu. Vcčii. rvon je in*cl prej 03 centov, sedaj bo imel 63 kvin-talov. Napravili bomo provizoričan zvonik in potem pcjdemo po zvonove. — Na Goriškem smo popolnoma v miru. Ker je valuta našega denarja zelo visoka, lahko izhajamo. V šoli so uči vse v materinščini, poučuje se pa tudi laščina. r* ',, S Ocfnj v Mariboru. V torek zvečer je izbruhnil v skladišču tovarne kemikalij (pasta, koloni az itd.) v Melju št. 77 iz doslej neznanih vzrokov ogenj in jo v kratkem času zgorelo skoro vse. Požarna hramba ie takoj prihitelo na lice mesta in rešila vsa v bližini se nahajajoča poslopja. Nedaleč od tam se nahaia tudi skladišče veliko lesne tvrdko »Drava«, j Tatvine v mariborski dc'avn-cj J. ž. pred sodiščem. Mariborski kazenski senat je v torek razpravljal o tatvinah v delavnici itižne železnico na koroškem kolodvoru. Obtožen je bil prcddelavec Andrej Hofer, da ja ukradel v službi kot straža požarne hrambe baker. Delavec Ivan Voke ga ie videl v oddelku 16, ko je stal visoko na lestvi. Zadevo ie ovadil po straži na pristojno mesto. Po ponovnih razpravah v prvi inštanci ie bil Hofer na podlagi Fričcvanja Vokeja obsojen na pet dni zapora, roti tej razsodbi sc je Hofer pritožil na vz-klicno sodišče. Tu ie postala razprava mestoma zelo živahna, ker so nastopile priče proti zanesljivosti Vokeja, ki sa je napram komunistu Kramerju, ker ga ie obdolžil tatvine premoga, tako razburil, da ga ie dal predsednik iz dvorane odstraniti. rJeka 15letna dc-klica je celo pričala, da ie pri Vokeju videla baker in več brisač, last železnice. Voke ic izjavil, da je ves ta manever maščevanje komunistov. Hoferia, ki ne zna slovenski, čeprav je rojak Ptučan, je zagovarial dr. Reisman. Državni pravdnik Grasselli napram dr. Reis-manovim obdolžitvam Vokeja ni ugovarjal. Senat ie ovrgel prvo razsodbo ter Hoferia oprostil, ker Vokejevega pričevanja ni smatral za dovolj zanesljivo. deseturna poboznost v čast Najsvetejšemu. Najsvetejše je tri dni izpostavljeno cel dan od pol 6. ure zjutraj do 8. ure zvečer. Sv. mašo se darujejo vsako uro od pol 6. do 11. ure. Castivci Najsvetejšega srčno vabljeni! c Tridnevne duhovne vaje za može in mladeniče se prično danes zvečer ob 7. uri v Križankah. Vabljeni so poleg družabnikov Mar. družbe vsi dobro misleči možjo in fantje brez razlike stanu. Duhovne vaje bo vodil preč. g. prof. msgr. dr. Ujčič. pr Bogoslovni vestnik. Izšla je 2. številka s sledečo bogato vsebino: Snoj: Starosloven-ski prevod evangelijev. Njegov pomen za kritiko in eksegezo svetopisemskega teksta. —« Ujčič: Biblični teksti o odpustnem grehu. —-Tominec: Znanja Kristusa-človeka po nauku kardinala Mateja ab Aquasparta. — Rožman: Mešani zakoni v cerkvenem pravu. — Prispevki za dušno pastirstvo. — Razgled po krščanskem svetu, — Slovstvo. — Beležke.— Glasnik Bogoslovne Akademije, Narodno gledaSiščcT DRAM A. četrtek 23. marca 1922. Pohujšanji! v dolini šenlflorjanski. Izven Petek 24 marca 1922. Marišn. Rod E. Sobota 25. marca 1922. Analol. Izven. Nedelja 26. marca 1922. Hamlet. Izven. Ponedeljek 27. marce t922. Anatol. Red B. Torek 23. marca 1922. 7aprto. OPERA. četrtek 23 marca 1022. Zaprto. Petek marca 1922. Luiza. (Začetek ob' pol 8. uri) Red C. Sobota 25. marca 1922. Rigoletto. Izven. Nedelja 26. marca 1922. Luiza. (Začetek ob pol 8. uri) Izven. Ponedeljek 27. marca 1922. Zaprto. Torek 28. marca 1922. Madame Butterfly. Red A. Dijaški vestnik. d Danica in Zarfa iraata v petek, 24. t. m„ ob pol devetih zvečer v dvorani Akad. doma sestanek, na kateram referira g. dr. Basai. Za tov. Daničarjc in Zarjane udeležba obvezna. Gg. starešino uljtidno vablieni! d Jtsgoalov, Iiatol. akad. društvo »Jug« na Dunaju "e izvolilo na semestraini glavni skupščini 18. marca sledeči odbor; predsednik Ivo Kečkcš, cand. med.; podpredsednik Mihael Kamin, cand. med.; tajnik Franio Schvverer, stud, med.; blagajnik Jože Hutter, stud. phil.; knjižničar Ivrn Corluka, stud. rer. com ; gospodar Pero Žulievič, stud. tehn.; revizorja Iv. Šimunovič, cand. med., Franc Debevec, cand. med. d Jagoslov. kaio!, adsad. društvo »Doma-l>oj« v Zagrebu ie izvolilo na glavni semestraini skupščini dne 19. marca za letni semester sledeči odbor: predsednik J. Barišič, stud. med.; podpreds. M. Pajc, med, ing. for.; I. tajnik A. Artukovič, cand. iur.; II. tainik I. Semenčic, stud. phil.; blagajnik D. Juretič, stud. rer. com.; arhivar Baša Ignac, stud. vet.; revizorja B. Nikolic, cand, iur., A, Parlovan, cand. med.; knjižničar Lj. Jovanovič, iur. Oriovsii vestnik. Orel Sv, Jakob priredi v nedeljo, dne 26. t m., ob 7. uri telovadno akademijo v telovadnici Mestne dekliške šole na Grabnu. Vabljeni ste starši in prijatelji šentjakobskega Or.a. Vstopnico sc dobe v predprodaji v trgovini ge. češnovsrjeve, Stari trg 16. Sedeži 3, « 4 Din. stojišče 2 Din. Bog živil — Odbor. (K) " Seja vaditcliskcga zbora Orliške zveze se vrši v nedeljo, 26. t. m., ob 9. uri dopoldne v prostorih O. P, Dnevni red je jako važen. — Načelnica. Krekova pro.ircta Orlic na/nanja svojim članicam, da se telovadba vrši v petek 24. t. m. ob 7. zvečer v Krekovi prosveti. Turisteka in smn. Občni zbor Slovenskega dirkalnega kluba v Ljubljani se vrši v ponede dne 27. marca 1922, ob 8. uri zve*-: v iNarodni kavarni — zadnja soba — z običajnim dnevnim redom. Dragocenost vsako hiše jo lekarn. Feller-ja prijetno dišeči »Elsafluidi, ki je najboljše sredstvo za drgnenje hrbta, rok. nog in celega telesa, kot kosmetikum za negovanje zob, zobnega mesn. ust, glavo itd. Je močnejši in boljši kot Frane, žganje. 3 dvojn steklenice ali 1 špec. steklenico * zametom in poštnino pošlje 7.a 48 K: Eusen V. Peller, Slu« biea dosija, Elsatrg 134, Hrvatsko. atftimBsm?. "T>vcth c Štirideseturna poboznost v cerkvi sr. Jožela. Petek, soboto in nedeljo se bo obhajala v novi cerkvi sv. Jožefa štiri -vrmr^»rssasaes to I Ko je sedanje predsedstvo za-! statutov šelo 8 dni po založitvi; Z ozirom na tendenciozne vesti,] delnic z ozirom na njih notranjo j znalo za ta položaj in je uvidelo, garancijskih delnic. | lei se razširjajo napram ravnatelj-j vrednost in ker bodo to delnice v Z ozirom na razne govorice, ki da i® Pri rednem obdržanju obč.1 Proti tej seji in njeni sklepčno-1 stvu tega zavoda, se ugotavlja dej- ( najkrajšem času še pridobile na zbora računati absolutno na iz- sti sta protestirala 2 člana uprav- stvo, da se je v seji direktorija vrednosti z ozirom na bodočnost premembo v upravnem svetu, je nega sveta iz naslednjih razlogov: dne 22. febr. 1922 s strani seda- tega zavoda, sklicalo na zasebno stanovanje; 1. Ker je Ijil redni občni zbor njega upravnega sveta in nadzor-i Ljubljana, dne 21 marca 1922 upravnega svetnika, ki je težko pravilno sklican in stremi zgoraj- stva izrekla prvemu ravnatelju te-1 bolan in že nad leto dni ne izvr- šnja namera upravnega sveta sa- ga zavoda popolna zaupnica, skle- Delničarji Slov. eskomptno bankf šuje funkcij v upravnem svetu mo oškodovati sedanjo raajoriteto nilo so ga je Imenovati general-, trgovskih in industrijskih krogor, ravno t .. — --«-------- d - - - _ __ 2. Kei seja upravnega sveta ra-jgovo izvolitev v upravni svet, kar di nezmožnosti udeležbe zunanjih se jo tudi že enkrat v zaupni seji članov sploh ni bila sklepčna in! upravnega sveta dno 4. marca t. L, zlasti tudi radi odsotnosti več kot ki se je vršila v zasebni pisarni! eno tretjino članov upravnega sve-' ta v smislu §§ 5., 22. in 32. družbenih pravil, no bi sme'a razprav- se širijo vsled preklica občnega ibora s strani sedanjega upravnega sveta, jo večina delničarjev Slovenske eskomptne banke prisiljena ugotoviti naslednja dejstva: 1. Za občni zbor, ki je bil v seji upravnega sveta z dne 4. t. m. soglasno in pravilno določen in objavljen v Uradnem listu, so v sakonitem roku založili delničarji ga sveta rede i: 1. Kooptacija novega člana v lz trgovskih in industrijalnih kro- upravni svet v osebi dr. Meglorja, gov, ki se ne strinjajo s sedanjo svaka sedanjega predsednika. upravo zavoda preko ■ 2. Preklic rednega sklicanega „„ nnn , . . i obč. zbora, določenega na 23. t. m. Prav!J- °\5IJl?'a r,azP-.av- 2<.WH) rtelnic . ... Ijnti o povišfinju delniške glavnico. 1-7 medtem, ko je skupina, zbrana ' }P 3• Ker J® funkcijska doba uprav- ljenim dnevnim redom, to tembolj, dolžni dati sledeče pojasnilo: „1-----'Aj.-.-r. -L------- mil. kron m dodelitev teh delnic mh svetnikov že potekla in bi tu- ker jo zlasti predsedstvo tega za-! Predsedstvo zavoda je d Delničarji Slovenske eskompt-dr. Juro Adlešiča, potrdilo. i ne banke trgovskih in industrijskih Rndi tega se bo vršil in se mora krogov so poslali >PoqJano« ocl 21. tudi brezpogojno vršiti redni cb- marca 1922, v katerem navajajo čni zbor z dne 23. t. m. z objav- krivo nekatera dejstva in smo zato okrog preds. sedanjega upravnega sveta založila komaj 9000 Ker znaša delniška glavnica dobilo delnic samo SvVt0]in? zai,P"I om' n(v da 1bl di preklic občnega zbora moral vodn po lastnih trditvah predsed- že po razpisu občnega zbora obve-»V, ZI.U8U u»i..i»H« glavnica 50 ^ Up,°• P".*00! P/8™6 v ^ku 14 dni pred 23. t. m. v nika, gojilo namen izročiti zavod stilo, da nadzorstveni svet ni pre-tisoč dolnic v nominali po 400 K, ™ ,2®' ,„ TZJniJUri!dnom listu objavljen. | popolnoma v roke Ljudske poso gledal in odobril bilance, kot to zaje bila tedaj zajamčena skupini ""l?"10 m Pnsunim potom novo; pri tej 8ejj upravnega sveta se jilnice, ki je, kakor znano, v ozkih hteva § 35 družbenih pravil, tem-trgovcev in industrijalcev tričetr-i vecmo- ' jo skušalo utajiti odobritev raču- zvezah z dr. šusteršičem ii. tvoriti več, da je ravnateljstvo zavoda že tinska večina. Število članov upravnega sveta na in bilance na seji upravnega nekako protitrdnjavo napram mla- po objavi bilance naprosilo neka-Kot zgoraj "omenjeno, je bil ob- ^ 12> .i® n.a tej seji sveta z dne i. t. m. ter tudi odo- dinski skupini v Slovenski ljudski tero člane nadzorstvenega sveta, čni zbor pravilno sklican in raz- zastopanih vštevši bolnika snmo britev s strani nadzorstva, vsled stranki in od nje ustanovljeni Za- da podpišejo predloženo jim bilan- 1 V - . . lil p« JilnMAif IV« rt/« lrAnntfl/tl 1l /Iv« ftTrt /lAnit« Sa U>1 a •s*«'?'! 1 A« 1» /1«iXm' —— _ J____t- • L k glesen v Uradnem listu. * Za vsebino pod tem naslovom ne Pr«v/.ainc uredn. nobene odgovornostL 5 članov in po kooptaciji dr. Me-, česar jo bila prisiljena večina od družni gospodarski banki. glerja 6 članov, čeprav bi smel dr.' nadzorstva in upravnega sveta Zlasti pa tudi svarimo vse del-i * Za vsebino pod tem naslovom Megler prevzeti funkcije upravno- redno odobreno bilanco založiti ničarjo Slovenske eskomptne ban- ne prevzame uredništvo nobene ga svetnika y, smislu družbenih na roko državnega komisarja. ' ke nad nepremišljeno prodajo teh1 odgovornosti. co, kar ko dotični iz kulance storili in sicer le 3 do 5 članov nadzorstva. Dalje je prejelo predsedstvo zavoda poročilo od delničarjev, ki imnio več kot eno petino delniške glavnice, da bodo na občnem zboru zahtevali nekateri člani pojasnilo glede preiskave, katero je pred kratkim izvršilni odbor vodil proti ravnateljema zavoda na pritožbe klijentov, da sta zahtevala od kli-jentov provizije in si pustila izplačevati visoke zneske in na pritožbe, da ni prešel v prid zavodu znesek po 2000 Dol., ki ga je nakazala Menjalnica centrali. Izvršilni odbor, ki je preiskavo vodil z nekaterimi člani nadzorstva, ni mogel priti do jasnosti, ker je fascikel, zadevajoč slednjo zadevo, v pisarni ravnatelja izginil, ko je zadeva prišla na dan. Ker ni bilo videti, da bi bil zavod kot tak občutno oškodovan, je hotel izvršilni odbor zadevo rešiti na ta način, da pridobi ravnatelju avtoriteto napram uradništvu z imenovanjem upravnim svetnikom proti temu, da uvede od upravnega sveta stalno kontrolo v banki, ki bi v bodoče onemogočala take manipulacije. Ta strogi postopek je dal ravnateljstvu povod, da je posredovalo pri hrvaški skupini delničarjev, da je kršila sindikalni dogovor in oddala delnice ^delničarjem trgovskih in industrijskih krogov«. Poleg tega je ravnateljstvo samovoljno nujno nakupovalo delnice zavoda na ime istega, kot je sedanja preiskava dognala, in jih oddajalo »trgovskemu in industrijskemu krogu« in dalje pobiralo pri svojih prijateljih pooblastila, da si ustvari večino glasov in doseglo s takim postopanjem komaj nadpolovično večino, dočim je ostala druga polovica brez varstva proti takemu postopanju. Na gornje pritožbe je nato vodstvo sklicalo na dan 19. t. m. sejo upravnega sveta. Ta seja je bila pravilna in f klepčna v smislu § 32 pravil, kar je notarsko posvedoče-no: Sklepi te seje so pravilni in veljavni, kar je priznalo in odobrilo tudi trgovsko ministrstvo. Upravni svet je med drugim sklenil, da občni zbor, razpisan na 23. t. m. prekliče in preloži na kasnejši čas in sicer iz razloga, ker ima ta občni zbor nalogo, da sklepa o računskem zaključku. To sklepanje pa ni možno niti umestno, dokler nadzorstveni svet ne pregleda vsega vodstva in poslovanja banke tako, kot to zahteva § 35 pravil. Dalje ni smatral upravni svet oportunim, da bi občni zbor razpravljal o pritožbah glede 2000 dolarjev, dokler se temeljiteje ne preišče in dožene stvarni položaj ldjub izginolemu fasciklu. Upravni svet je tudi sklenil, da izvede povišek deln. glavnice od 20 na 30 milijonov kron. Pri tem je postopal po danem pooblastilu občnega zbora od 17. aprila 1920 in popolnoma v soglasju s sklepom prejšnje seje upravnega sveta od 4. marca 1922. Takrat je bilo namreč sklenjeno, da se prevede ta povišek glavnice na prihodnji seji upravnega sveta, ki bo sledila publikaciji bilance. Delnice pa se niso dodelile lastnim zaupnikom, temveč sindikatu v katerega se povabijo Jugoslavenska Union banka, Slovenska banka, Trgovska banka in Ljudska posojilnica. Na ta način pride zavod zopet v trdne roke in bo vsako manevriranje z delnicami v bodoče izključeno. Vse druge trditve »Poslanega« so neresnične. N. pr. trditev o seji upravnega sveta in nadzorstva dne 22. februarja 1922, kjer naj bi se bila izrekla prvemu ravnatelju polna zaupnica. Ko je namreč glavni direktor dr. Šverljuga izvedel, da je predsednik hotel urediti stvar mirno in za ravnatelja Bogadyja povoljno, je rekel, da bi ga oni »justificirali« že davno, ako bi imeli sami ž njim opravka. Dalje, da je »večina« nadzorstva in upravnega sveta izročila bilanco v roke državnega komisarja. Iz gorenjega je tudi razvidno, kako neutemeljena je trditev, da se hoče zavod izročiti popolnoma v roke Ljudske posojilnice in dr. šušteršiča, in da se gre tu za kak boj proti Zadružni gospodarski banki. Upravni svet se zaveda svoje dolžnosti, da mora izvrševati zakon in pravila; to je delal doslej in se hoče ravnati tudi v bodoče kljub grožnji nekaterih delničarjev, da si hočejo sami izvršiti svoj občni zbor. Zavod je bil doslej čisto nepolitičen in bo ostal tudi naprej in pospeševal le interese trgovine in industrije. Končno še pripomnimo, da je seja upravnega sveta od 19. t. m. priznana od ministrstva trgovine kot pravilna in so njeni sklepi odobreni. Zato občni zbor od 23. t. m. odpade. Tozadevni odlok se glasi: Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani. V Ljubljani, dne 22. marca- 1922. Štev. 2083/22. UPRAVNEMU SVETU SLOVENSKE ESK0MPTNE BANKE v LJUBLJANI. Na pritožbo upravnega sveta proti ugovorom, ki jih je državni komisar Vašega zavoda dr. Marn uveljavil na seji upravnega sveta dne 19. t. m., je ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu z brzojavom od današnjega dne IV. br. 1470 izdalo odlok: »Ministarstvo nalazi (la nema mesta prigovoru učinjenom od strane vladnog komesara na sed-nici od 19. marta ov. godine Slovenske Eskomptne banke tc se zaključi ove sednice imaju smatrali kao punovažni.« O tem se upravni svet obvešča z vabilom, da nemudoma predloži prepis zapisnika seje z dne 19. marca. Dr. MARN m. p. Ljubljana, rine 22. marca 1922. Upravni svet Slovenske Eskomptne banke. THE REX CO., LJUBLJANA. 1 ali 2 bolniški strežnici izvežbani in inteligentni, ne nad 35 let stari, dobita takoj stalno mesto v SANA-TORIJU v Zagrebu. Prednost imajo iz-učene instrumenterke. Pismene ponudbe s spričevali in sliko n«i ravnateljstvo SANATORIJA, Zagreb. A-ulica 18. se za mlin na vodno mof, kateri jc obenem sposoben klesati kamne in izvesti popravila pri lesenih delili. — Ponudbe naj se pošljejo na: BIIACA RUŽIC, Stolac, Hercegovina. 874 Spretno kontoristinjo in dve prodajalki zmožne hrvaškega in nemškega jezika v besedi in pisavi, sprejme konfekcijska trgovina v Zagrebu. — Naslov v upravništvu »Slovenca« pod Stev. 1025. STANOVANJE zamenjam: 2 sobi, kuhinja s pri- tiklinami ob periferiji mesla za 2 prazni eventuelno 1 veliko sobo v sredini ali na zahodni strani mesta. — Ponudbe pod: G. G. B. 1087 na upravništvo »Slovenca. Srajc® športne, iz finega cefirja, lastnega izdelku dobavlja po zmernih cenah A. SINGER, LJUBLJANA, Gradišče št. 7. Večja naročila se izvršujejo v najkrajšem času. Blntffirtlif1!) popolnoma nova^ sc ftUVdUlll/d, proda. Več se poizve pod naslovom: Zgornje Gameljne št, 39. PREŠA ZA SENO. Ponudbe pod »DOBRA 1057« na upravništvo . SLOVENCAc. Knpi 80 Išče se TRGOVSKI LOKAL event. velika prazna soba v I. nadstropju (lahko tudi na dvorišču), najraje v sredini mesta, proti visoki najemnini. Ponudbe pod »Trgovski lokal«- na anončno družbo Alotna Companv, Ljubljana. Kongresni trg št. 3. IŠČEM za takoj slikarske in pleskarske pomočnike !RogfJšk1r^Sa 96 let stare gosli TZS' glasom na prodaj radi starosti godbenika za 2500 K. Nastov v upravništvu »Slovenca« pod štev. 1070. JABLANE visokodebelne. štiriletne, Ananas, Bohove« in Baumanova reneta ier enoletne pritlikavce istih vrst, oddaja po zelo Mengeš m I. Janežič, vrtnar po visokih cenah Siarnar — Hotel Tratnik Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 25 Delavnica aii ■ n prostor; B I b a kateri se da primerno prenarediti, se išče. Velikost od 15 do 20 m2, lahko na dvorišču ali v kleti, najraje v mestu (event. tudi na Gorenjskem). Ponudbe pod »Dobro plačilo« na anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg št. 3. Olje AMERIKANSKO, STROJNO. CILINDER-:: SKO in TOVOTNA MAST tvrdke :: Stanilnrt Oii Companif of Nbw Ifork ima vedno v zalogi A. LAMPRET. Ljubljana, Nunska ulica štev. 10. 560 Zamenjam prst za nt"!ltnn7 na Dunajski cesti. ||I tilEBUt