No. 35 A MERISI T< I t ?1 Tglt *1 ■ AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY nviv. /INA SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Tuesday, May 5, 1987 VOL. LXXXIX Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV Danes začetek javnih zasliševanj igralcev v aferi Iran-contra — Največ zanimanja v kongresu za financiranje contra gverilcev WASHINGTON, D.C. — Danes se začne dolgo pričakovano javno zasliševanje glavnih igralcev v tkim. Iran-conira aferi. Javne seje kongresnih odborov, ki afero proučujejo, bodo trajale več mesecev. Danes bo pričal upokojeni generalmajor Richard V. Secord, ki je bil aktiven v tajnem financiranju contra gverilcev in baje veliko ve o metodah, kako so polk. Oliver North in drugi to financiranje izvedli. Gen. Secord doslej ni govoril javno o vsem tem. Polk. North in adm. John Poindexter bosta pričala šele prihodnji mesec in potem, ko bosta dobila od kongresnih odborov vsaj delno pravno imuniteto, da bosta lahko govorila odkrito in resnično. Vsaj tako pričakujejo preiskovalci. Vodja Reaganovega štaba v Beli hiši, hivši sen. Howard H. Baker, je dejal včeraj, da javne seje kongresnih preiskovalnih odborov predsedniku ne bodo škodovali. Baker je prepričan, da je Reagan v dosedanjih izjavah o svoji vlogi v Iran-contra aferi govoril resnico. To torej, kar bodo morda povedali ali trdili North, Poindexter in drugi, ne bo moglo po Bakerju Reagana obremeniti. prvič je za javnost spregovoril bivši ameriški veleposlanik v Kosta Rici Lewis A. ^mbs, ki je bil aktivno udeležen v podpiranju contra gverilcev. Tambs, ki je profesor latinsko-ameriške zgodovine na univerzi Arizona State, je povedal novinarju New York Timesa, da so mu dali navodila ne samo polk. North, ampak tudi drugi visoki predstavniki Reaganove administracije in State Departmenta. Tambs je ogorčen, ker tisti, ki so mu takrat dajali navodila, kako naj pomaga contra gverilcem, sedaj trdijo, da so Tambs in drugi vse počenjali na lastno iniciativo. odilni demokratski predsedniški kandidat Gary Hart v silnih političnih težavah radi poznanstva z 29-lelno manekenko bj v.^IAMI, Fla. — Gary Hart, 49-letni *V“| zvezni senator, ki je trenutno vodilni ^.e sedniški kandidat v demokratski slran-^ ’Skuša kljubovati hudemu udarcu, ki gaje - |ZlVe*> je časopis Miami Herald poroka' ^ ne*č več. Han ni Mia ornenttrati podrobneje o trditvi sp J1 Herald., pač pa je list in novinarje s p .. . Oziral zaradi nepoštenega ravnanja krog'/10"'"1' Tudi v novinarskih priv/i Je_nas,ala velika debata o tem, ali so rne[ : "a življenja političnih osebnosti pred- vorb HV"e8a Por°čanja. Han bo o zadevi go-danes v New Yorku. t0va anahtiki soglašajo, daje Har- leč precjT1?a[!'ia v velikih težavah. Hart je da-^^tskii pred drugimi možnimi demo- ^vrnith'fj- didat" mu nc bo uspel° vatnem ^ |ltve o sumljivem osebnem oz. pri- bo dr>K'i|IV^en,iu’ m°griče pričakovati, da - " slran^'nn ^ei°- Tudi Slran^'no imenovanje prihodnje 1 v Pfeteklih kampanjah so se nam-" ------------------------------------- reč širile govorice o Hartovem osebnem življenju in sicer, da je ženskar. Dosežen sporazum med Kuvajtom in ZDA, da bodo ameriške bojne ladje varovale kuvajtske tankerje na Perzijskem zalivu KUVAJT — Vloga ZDA na območju Perzijskega zaliva se bo povečala zaradi sporazuma, doseženega s Kuvejtom, po katerem bo do 11 velikih kuvejtskih supertankerjev postalo last nekega ameriškega podjetja, ki ga bo pa kontroliral Kuvejt. S tem bodo pa omenjeni tankerji smatrani kol ameriške ladje in jih bodo spremljale na Perzijskem zalivu ameriške bojne ladje. Na ta način naj bi bili preprečeni ali zavrnjeni morebitni napadi iranskih letalskih sil. Sporazum pomeni preobrat v kuvejtski politiki, ker je skušala Kuveji igrati neodvisnejšo vlogo. V zadnjih mesecih pa so Iranci stopnjevali svoje napade na kuvejlske ladje in je bil Kuvejt prisiljen k odkritejšemu in obsežnejšemu sodelovanju z ZDA. Pretekli mesec je Kuvejt dosegel podoben sporazum s Sovjetsko zvezo. Vendar gre tu le za tri manjše tankerje, ki jih ima Kuveji v najemu od ZSSR. Vendar bodo sovjetske bojne ladje te tankerje spremljale po Perzijskem zalivu. Možno je, da bodo Iranci skušali napasti tankerje kljub navzočnosti ameriških oz. sovjetskih bojnih ladij. V iem slučaju bi lahko prišlo do spopada med silami Irana in ZDA ali ZSSR. Ker ni misliti, da bi bile iranske sile kos takemu spopadu, mnogi analitiki menijo, da do le-tega ne bo prišlo. — Kratke vesti — Bonn, ZRN — Papež Janez Pavel II. je končal 5-dnevni obisk v Zahodni Nemčiji. Med obiskom je govoril zelo pohvalno o tistih, ki so kljubovali nacizmu, apeliral za versko svobodo v sovjetskem bloku, pred odhodom pa se je srečal s kanclerjem Helmutom Kohlom. Kabul, Af. — Afganistanski radio poroča, da se nahaja v ZSSR na zdravljenju bivši predsednik Babrak Karmah S lem skuša Afganistan demantirati poročilo kitajske poročcvalne agencije, da je Karmal v zaporu. Karmal je bil odstranjen lani baje zato, ker ni mogel doseči kompromisa z uporniki. Manila, Fi. — Včeraj je predsednica Corazon Aquino kritizirala Reaganovo administracijo radi nezadostne ameriške vojaške podpore za boj zoper komunistične in muslimanske upornike. Aquinova sedaj podpira vojsko v oboroženem kljubovanju gverilcev, ker le-ti niso pristali na spravo. Washington, D.C. — Richard Murphy, posebni veleposlanik State Depart menta, bo obiskal Irak v želji za izboljšanje odnosov med Irakom in ZDA. Iračani so bili ogorčeni, ko so zvedeli za ameriško prodajo orožja Iranu in tudi, da so ZDA posredovale napačne podatke o premikih iranske vojske. Dunaj, Avstrija — Avstrijski predsednik Kurt Waldheim je dejal, da bo zahteval po pravni poti razveljaviiev odloka pravosodnega tajništva ZDA, da ne sme priti v ZDA zaradi trditev, da je sodeloval v vojnih zločinih med 2. svetovno vojno, ko je služil v nemški vojski na okupiranem Balkanu. Waldheim je rekel tudi, da bo imenoval komisijo, sestavljeno od zgodovinarjev, ki proučujejo 2. svetovno vojno, da obelodani vse podatke o njegovih aktivnostih kot nemški oficir. Iz Clevelanda in okolice Za Materinski dan— To nedeljo bo Materinski dan. Slov. šola pri Mariji Vnebov-zeti bo imela program to nedelo ob 3h pop. (Članek na str. 2). Pri Sv. Vidu bodo otroci Slov. šole pripravili poseben program v čast Mariji, Jezusovi Materi, in v čast vsem materam. Program bo tudi to nedeljo in se bo začel v cerkvi ob 2.20 pop. s petimi litanijami in blagoslovom, nato bodo otroci počastili matere. Vsi lepo vabljeni. Gostovanje— V petek, 8. maja, bo v SDD na Waterloo Rd. nastopil slovenski igralec Polde Bibič, z njim tudi folklorna glasbena skupina Trio Terlep. Pričetek ob 7.30 zv., vstopnice po $6 za odrasle bodo naprodaj pri vhodu. Za otroke bo vstopnina $3. Prireditev sponzorira Odbor za kulturne izmenjave. Novi grobovi Ivan Račič V soboto, 2. maja, je umrl 88 let ^.tari Ivan Račič s 12955 Schreiber Rd., Valley View, O., rojen v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1919, v Chicago, kjer je bil organist in pevovodja pri cerkvi sv. Štefana polnih 25 let. Diplomiral je iz glasbene fakultete DePaul univerze. Leta 1946 je prišel v Cleveland in poslal urednik Amerikanskega Slovenca, uradnega glasila KSKJ. List je urejeval vse do svoje upokojitve 1. januarja 1971. Bil je član društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Zanj žalujejo žena Josephine (roj. Koenig), sin Ernest, hčerke Margaret Pa-skert, Eileen Magni, Marilyn Gerbec in Jean Alford, 20 vnukov in vnukinj ter 20 pravnukov i,n pravnukinj, sestri Rose Zupan in Anica Brezar ter brat Tony. Brat Louis je že pok. Pogreb bo iz Ferfolijeve-ga zavoda danes, v torek, v cerkev sv. Monike dop. ob 11. in od lam na pokopališče Vernih duš. Rose E. Nemec V nedeljo, 3. maja, zjutraj je v Wickliffe Country Place umrla 61 let stara Rose E. Nemec, živeča mnoga leta v Eu-clidu, hčerka Antonie (r. Ske-be) in že pok. Louisa Nemeca, sestra Aloysiusa, 8-kral teta, zaposlena kot knjigovodkinja pri AM International 34 let, članica Oltarnega društva pri Sv. Kristini, KSKJ št. 25, ADZ št. 8 in SŽZ št. 32. Pogreb bo iz Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v sredo, v cerkev sv. Kristine dop. ob 9.15 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem o-dru bo danes, v torek, pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. -taalje na str. 4) Primarne volitve danes— Danes bodo v raznih clevelandskih predmestjih in okraju Lake. V Euclidu in Richmond Hts. se bodo volivci odločili glede predlaganih povišanj davkov. Volišča bodo odprta do 7.30 zvečer. Krofi— Oltarno društvo pri Sv. Vidu bo imelo prodajo krofov to soboto v društveni sobi ob običajnem času. Pridite! Korotan vabi— Pevski zbor Korotan vabi na svoj celovečerni koncert v soboto, 23. maja, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Žalostna vest— Ga. Amelia Oswald je prejela žalostno novico, da ji je umrl brat Ludvik Škerlj iz Begunj pri Cerknici. Tukaj zapušča poleg zgoraj omenjene sestre še sina Ludvika (Mentor, O.), v Begunjah pa zanj žalujejo žena Marija, sinova Ivan in Lojze, v Domžalah hčerka Malči, odvetnica po poklicu, v Ljubljani pa bral Jože. Pokojnikov oče Adam Škerlj je bil ubit v nesreči v premogovniku blizu Salt Lake Cityja Utah pred mnogimi leti, star 47 let, mati Helena pa je umrla na operaciji v Chicagu, prav tako pred leti, v starosti 36 let. V Rožmanov sklad— Za študente, ki so v oskrbi Mohorjevih domov, so darovali sledeči dobrotniki: G. in ga. Blaž M. Vavpotič $25 v spomin pok. Louisa Staniše, $10 ga. Frances Kosem v spomin na pok. Anthonyja Grdino, v spomin na nedavno umrlega č.g. Jožeta Simčiča pa so darovali $20 g. Janez Pičman, po $10 ga. Marija Prosen in ga. Ljudmila Bohinc. Lepo se za darove zahvaljuje pov. J. Prosen. Etnična lista zavrnjena— Kot je bilo pričakovati, je propadla lista, ki so jo predlagali predstavniki etničnih skupin za direktorij javne radijske postaje WCPN. Glasovalo je 3300 članov postaje, več kot 500 glasov je bilo iz »tehničnih« razlogov razveljavljenih (neverjetno veliko število!), od ostalih pa je uradna lista prejela 2551 glasov, etnična le 201. Glavni organizator etnične liste je bil Raymond A. Kudu-kis, ki pravi, daje edini etnični predstavnik na sedanjem di-rekloriju. VREME Pretežno sončno danes z najvišjo temperaturo okoli 63° F. Sončno tudi jutri, z najvišjo temperaturo okoli 69° F. V četrtek spremenljivo oblačno, z najvišjo temperaturo okoli ',3° F. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche AMERICAN HOME SLOVENIAN OF THE YEAR 1987 - PAUL KOSIR NAROČNINA: Združene države: $33 na leto; $ 1 8 za 6 mesecev; $ 1 5 za 3 mesece Kanada: $42 na leto; $27 za 6 mesecev; $17 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $45 na leto; za petkovo izdajo $25 Petkova AD (letna): ZDA: $18; Kanada: $22; Dežele izven ZDA in Kanade: $25 Materinska proslava Slov. šole pri Mariji Vnebovzeti CLEVELAND, O. — Zopet smo v mesecu maju. Drevje je v cvetju, ptički prepevajo, vse se veseli življenja. V tem mesecu se pa kristjani še bolj zatekamo k nebeški materi Mariji in jo prosimo varstva. V to obdobje vpade tudi Materinski dan, ki bo že prihodnjo nedeljo, 10. maja. Otroci Slovenske šole pri Mariji Vne-bovzeli se pridno pripravljajo na ta dan. Pod vodstvom g. Rudija Kneza bodo zapeli, deklamirali in zaigrali igrico: Čarobna piščal. Najprej vas vabimo, da se udeležite šmarnic v cerkvi Marije Vnebovzete, ki se prično ob 2. uri popoldne, nato pa pridite v šolsko dvorano, kjer vas bo mladina veselo pozdravila. Prireditev se bo pričela ob 3. uri popoldne. Mladino bomo navdušili, da se bo rada učila materinega jezika, če bo videla, da se veliko ljudi zanima za njihov trud in bo šolska dvorana polna. Nagradimo jih! Iskreno vas vabi pa luc^ Odbor staršev SUBSCRIPTION RATES United States: $33.00 - year; $18.00 - 6 mos.; $15.00 - 3 mos. Canada: $42.00 — year; $27.00 — 6 mos.; $17.00 — 3 mos. Foreign: $45.00 per year; $25 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $18.00-year; Canada: $22.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published every Tuesday and Friday except the first 2 weeks in July and the week after Christmas. No. 35 Tuesday, May 5, 1987 ®«*jg§|*>83 Katoliški tabor in osvobodilni boj v Sloveniji Znani, dokaj objektivni ocenjevalec usodnih dogodkov v Sloveniji od leta 1 941 dalje, univ. prof. France Bučar je napisal knjigo Resničnost in utvara, ki je izšla v Ljublani menda samo v tisoč izvodih. Pisec tega sestavka je nima v rokah, pač pa to pisanje opira na komentar, ki ga je napisal za Svobodno Slovenijo v Buenos Airesu eden vodilnih javnih delavcev in načelnik SLS dr. Marko Kremžar. On obširno in dobesedno citira najvažnejše odlomke iz Bučarjeve razprave, tako da je mogoče natančno in zanesljivo zapopasti vodilne misli in ideje Bučarjevega spisa. Na podlagi Kremžarjevih citatov Bučarjeve knjižice (kot jo imenuje Kremžar) in njegovih pripomb, se bom omejil le na osrednjo točko o razvoju revolucije in državljanske vojske med vojno. Predmet razmišljanja je zadržanje tako imenovanega katoliškega tabora v Sloveniji, kateri je brez dvoma zajemal ogromno večino naroda, in njegove odnos do OF (osvobodilna fronta) ter do osvobodilnega boja, na katerem sloni fiktivna legalnost sedanje oblasti v domovini. Ali je bilo stališče katoliškega tabora pravilno ali napačno, in koliko enega in drugega? Bučar sicer pravi: »Kakšna taktika v primerah tuje okupacije bi bila za Slovence objektivno primernejša in koristnejša bo mogoče najbolj objektivno odgovoriti šele čez daljše obdobje časovne oddaljenosti«. To je gotovo res. Taktiko katoliškega tabora pa povzema Bučar takole: »V nobenem primeru ne izzivati okupatorja in mu dajati povoda za represalije. Z moralno trdnostjo (narod) notranje o-jekleniti in čim bolj neokleščen počakati na osvoboditev, ki bo delo velikih sil, ki določajo o svetu. Slovenci itak nikoli nismo igrali aktivne vloge v velikih premikih. Enostavno smo premajhni za kaj takega. Naša sposobnost je v prilagajanju, v tem pa je tudi upanje našega obstoja. Temeljna premisa vse te taktike pa je poraz komunizma na naših tleh.« Komentator Kremžar se s to ugotovitvijo strinja z dodatkom, da je bila v katoliškem taboru prisotna tudi misel o »primernosti časa«, se pravi aktivno nastopiti, ko bo čas za to zrel. Z vsem tem se strinjam tudi jaz, vendar s pripombo, da je trditev, kako Slovenci nikoli nismo igrali aktivne vloge v velikih premikih, treba aplicirati le na oboroženo aktivnost. Katoliški tabor si je vedno svest aktivne vloge slovenskega naroda ob času Majniške deklaracije sredi prve svetovne vojne, ki je bistveno pripomogla na politično-diplo-matskem področju k zlomu nadvlade avstrijskega nemštva nad našim narodom, in z zrušenjem Avstro-ogrske monarhije gotovo pomeni svetovno važen premik. Po tem ustreznem orisu stališča katoliškega tabora do OF mu Bučar naprti dve veliki napaki v borbi s komunizmom. Pravi namreč: »Tradicionalna katoliška smer... seje proti komunistični partiji borila tako, da se je borila proti gibanju (močne črke moje), za katerim je sicer stala partija, ki pa je (gibanje) nosilec tistih interesov in stremljenj, ki so bila široko sprejeta ali vsaj sprejemljiva za večino ljudi in ki Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. - Verni slovenski živelj v Clevelandu je 2. majnika 1987 doživel dva velika dogodka — eden kot drugi vreden trajnega spomina. Dopoldan smo se v cerkvi Sv. Vida lepo poslovili od zaslužnega duhovnika č.g. Jožeta Simčiča. Prepričan sem, da bo o pokojnem gospodu napisan obširnejši članek — jaz sem prešibak, zato se takega pisanja ne bom loteval. Navadno se osmrtnice končujejo: za pokojnim žalujejo npr. oče, mož, žena, sinovi... Za umrlim č.g. Simčičem pa se lahko zapiše: za njim žaluje vsa verna fara sv. Vida, številni prijatelji po svetu, najbolj neutolažljivo pa za pokojnim žalujejo postarani in bolehni, za katere je č.g. Simčič za dušni blagor in telesno dobro prav po očetovsko skrbel, tako skrbel, da je na delu za druge pozabil na sebe in tako prepozno dobil zdravniško pomoč. Verni ljudje 'so pokojnega duhovnika ljubili — in ljubil ga je Bog, tako povedo oni, ki so ga zadnje dneve pred smrtjo obiskali in videli, kako vdano je bolezen sprejel in brez velikih smrtnih bojev mirno za ta svet zaspal. Tolaži nas zavest, da njegova duša lepoto nebes uživa in za nas Boga prosi, mi pa se v molitvah spominjajmo njega! V zadnjih Drobtinicah smo se kratko poslovili od č.g. Viktorja Tomca, ki sedaj, prost skrbi, kakor ptica v zelenem vejevju zasluženi pokoj uživa. Rev. John Kmnše Danes pa nekaj odstavkov za dobrodošlico našemu novemu č.g. župniku Johnu M. Kumšetu. Jaz ga imam rad že zato, ker sva si v poimenski »žlahti« — on je John, jaz pa Janez. Služba župnika je on nastopil že 1. aprila, vendar smo hoteli imeti vidno potrdilo, da je on (g. Kumše) res naš, kot tudi, da je on nas sprejel takšne, kakršni smo, za svoje. To potrditev — ustoličenje — smo opravili 2. maja pri večerni, svečani škofovi sv. maši ob navzočnosti — kot za poročne priče — dvanajsterih somaše-valcev. Že petnajst minut pred šesto uro so v zvoniku cerkve Marije Vnebovzete veselo vriskali zvonovi, oznanjali okolici, da bo v tej cerkvi veličastno opravilo, kakršnega ni bilo včeraj in ga ne bo jutri. Cerkev s 1000 sedeži je bila napolnjena do zadnjega sedeža, kakor se napolni samo pri polnočni ali vstajenjski maši. Na obrazih so se tudi sicer bolje skladala z novimi razmerami v svetu...« Ta postavka zahteva neko mero razčiščenja, kadar se govori o odgovornosti za dogodke revolucionarnih dni. Pisec teh vrstic je bil v onih dneh med nasprotniki in aktivnimi borci zoper komunizem. In se dobro spominja, da ni nikoli niti on sam, niti kdo drugi iz katoliškega tabora izrekel kake obsodbe osvobodilne ideje, izvedene o pravem času in s primernimi ukrepi. Ves boj je veljal laži, prevari in nasilju stalinistično vodene partije, ki si je od vsega začetka lastila absolutno vodilno vlogo v OF. Ta pa je nastala v pravi obliki šele po Hitlerjevem napadu na Stalina, svojega dotedanjega zaveznika. Poziv na oborožen upor je bil izdan na povelje kominterne za pomoč Stalinovi Sovjetski zvezi in za zmago svetovnega komunizma, ne pa za osvoboditev slovenskega naroda. Ta resnica je bila v katoliškem taboru vedno živa in aktivno prisotna. Boj za svobodo naroda v primeri z majhnostjo tega naroda je smatral samo za prevarantski trik v službi komunizma. Tako stališče je ta tabor širil tudi med (dalje na str. 4) vseh veselo razpoloženje od radostnega pričakovanja slavnostnega obreda ustoličenja. Ob šesti uri so se oglasile orgle, odprte z vsemi registri. Ko se je zbor duhovnikov s č.g. Kumšetom in prevzv. škofom James P. Lykeom ter z ministranti in narodnimi nošami pomikal od glavnega vhoda proti oltarju, je domači pevski zbor, ojačen z zborom Fantje na vasi, mogočno prepeval: Novi ‘upnik, bod’ pozdravljen. Od Biiftu si nam poslan, za duhovnika poslovljen, med pastirje zveste izbran. Vodi! nas boš skoz življenje, pot nam kazal v odrešenje, opominjal in učil, srčno prosil in svaril. Maša se je brala v angleščini, kor pa je prepeval slovenske pesmi. Škof je mladega župnika rahlo zastraševal in poučeval, kaj je in kakšen naj bo duhovnik, ga obenem bodril in spodbujal, da bo On, ki ga je v duhovno službo poklical, ob njem v bridkostih in težavah. Novi župnik pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave. je pred Bogom, škofom in ob navzočnosti vernikov obljubil, da bo po vseh svojih močeh, z božjo pomočjo zvest v novi duhovni službi. Škofovo pridigo smo vsi lepo sprejeli. P°' drobnosti, ki se opravljajo ob lakih in podobnih prilikah, r>e bom popisoval. Po opravljeni sv. maši je nai> novi župnik č.g. John Kumše spregovoril nekaj kratkega v lepi slovenščini. Po mojem )e bilo samemu škofu malce nerodno, ko je videl, da učenec več jezikov zna kot on (škof) sam, vesel pa, ko je videl, da jc ljudstvo prejelo, kar je želelo. Novi župnik je nas lepo p°' zdravil in se zahvalil, ker sm° se tako lepo odzvali povabilu in tako lepo sodelovali pri daritvi. Sledil je po teh besedah g. župnika aplavz, ki se kar ni mogel pomiriti, kar dokazuje, da smo gospoda s srcem spre' jeli za svojega duhovnega Pa' stirja. Bil je to dan za našega novega župnika nekakšna Cvetna nedelja — Bog ga va' ruj Velikega petka! Po vsem končanem v cerkvi, smo se zgrnili v šolsko dvorano. Malo smo se posladkali ob dobrotah, ki so jih pripravi*6 dobre žene, potem pa sm0 imeli priliko, da smo se osebn° z novim gospodom rokovali in mu želeli dosti sreče in božjega blagoslova na njegovi naporrl službi. Veliko ljudi je žalostn|| odšlo domov, ker niso mog radi premajhnega prostora dvorano priti. Jaz, ki vednn rad godrnjam, sem tudi to P godrnjal, da je dvorana Prf^ majhna, cerkveni mož (°n ve) pa me je zavrnil, da je dv° rana dosti velika, le ljudi je 1 pol preveč. Ko smo se končno razhajal'’ je bilo slišati: Lepo je ^ ° Škof Pilla nam je dal res brega župnika — bolj pobožn žene pa so menile, da ga jes Bog nam dal. Naj bo tako a^ malo drugače — z veseljem va. sprejemamo, č.g. župnik! ste sedaj naš in mi smo Vas>-J. P- Uspešen koncert v MHwaukeeju Zares, »Fantje na vasi« so nam pokazali Milwaukee, wis. - v pe- tek, 24. aprila 1987, se je vršil na univerzi Wisconsin-Mil-waukee, v mali dvorani »School of Fine Arts«, pevski koncert ameriških poklicnih pevcev in pevk ter slovenskega mešanega zbora Gallus pod vodstvom marljivega zborovodje prof. Leo Muškatevca. »Zakaj bi ne peli, dokler Bog nam zdravje da...« mi je Prijetno zvenelo v ušesih, ko sem v prvem delu koncertnega sPoreda poslušal in doživljal kvalitetne interpretacije poklicnih glasbenikov, ki so peli 'n izvajali dela naših starih in 'udi sodobnih skladateljev. Koncert je pričela mlada in 'ulentirana violončelistka Wendy Wagnar, nakar je natopila nam že znana soprani-tka Yolanda Marculescu, ki J£ odpela Marjan Rozinove »Tri vesele pesmi«, »Vabilo«, »Krivica«, in »Žaba«. Sledila Je mezzosopranistka Evelyn LaBruce, ki je živo in tempera-H^ntno odpela H. Svetelovo »SluŠaj pesem« in »O, saj ni ^Ui« skladatelja Pavla Zanimiva je bila pesem V blag spomin ŠESTE OBLETNICE touts JARM (ALOJZIJ JARM) V večno življenje je odšel 5. maja 1981 0?arT je Že minil°' ž,i re več med nami ni c- sStria 80 nasa srca, e sPominjamo na Te. da ri; Pr°SI 2daj Bo9a' kjer h nebeški nam da, Vesm 0010 Z0Pet zdru SelJe večno uživali. Nela V; Ric Mili ler Osi »Hribčki, ponižajte se«, katero je pevka LaBruce priredila, da sta jo potem v duetu z baritonom Williamom Duvallom z vso nežnostjo pela ter žela navdušen aplavz. Odlični bas bariton Duvall je potem zapel Šivičevo »Galjot« in veselo »Iz trte gre v grozdje« skladatelja Tomca. Veselo presenečenje nam je pripravil sam prof. Muškatevc s tem, da sta z Duvallom ubrano in prisrčno zapela tisto otožno veselo »En starček je živel«. Vse pevske točke je na klavirju odlično spremljal mladi pianist Jeffrey Peterson. Zadnji dve točki pred odmorom je izvedel glasbenik, oboist Paul Kramer, ki je odigral Krenece-vo »Sonato«, nato pa v njegovi priredbi »Venček narodnih pesmi«, pri katerem ga je na klavirju izvrstno spremljala Toba Kramer. Po kratkem odmoru je nastopil slovenski zbor Gallus, to pot ojačen s šestimi pevci-štu-denti. Že pri prvi pesmi, Gallusovi »Ecce Quomodo«, smo takoj čutili, da je to pot pevski zbor odlično pripravljen, kar je seveda zasluga prof. dr. Muškatevca. Peli so ubrano lepo in s tem osvojili srca okrog 200 poslušalcem in poslušalkam. Na sporedu so bile potem še pesmi Staneta Maličeva »Lipa zelenela je«, Emila Adamičeva »Po slovesu« in »Venček narodnih pesmi«, »O mraku«, »Po jezeru«, »Pa se sliš« in »Al’ me boš kaj rada imela«, v priredbi prof. Mušketevca. Za zaključek so zapeli še p. H. Sattnerjevo »Pogled v nedolžno oko«, Emila Adamičevo »Mlad junak«, pri katerem se je izkazala sopranistka Jacinta Schaefer, in zadnjo pesem koncerta, Jakoba Ježevo »Igraj kolce«, s poskočnim belokranjskim napevom. Tu je je odlikoval bariton George Lipovšek. Na klavirju je skoro vse pesmi s sigurno roko spremljal Jeffrey Peterson. Zbor je v zahvalo za lepo petje prejel vroč aplavz. Veselje je poslušati petje naših pesmi, posebno, če so pete neprisiljeno in sproščeno, kot je bilo na tem koncertu. Pevovodja prof. Muškatevec in vsi sodelujoči zaslužijo vse naše priznanje in hvalo. Po koncertnem sporedu se je dvoranovi veži ob mali zakuski razvil prijeten razgovor. Gostje smo se zelo zadovoljni vračali na svoje domove, v svojo vsakdanjost! A.G. NEW YORK, N.Y. - ... kaj in kod je naša življenjska pot, da se bo naša slovenska skupnost na Njujorškem obdržala še naprej s svojo faro pri slovenskem Sv. Cirilu na Osmi. Za naglavje svojega današnjega kroniškega zapisa slovenske srenje na Njujorškem se mi je kar sama vsilila zaključna misel zadnjega, ki sem ga napisal pred tednom dni, in je bil objavljen v petkovi AD (24. aprila) in smo jo nekateri tu dobili že včeraj, dan po odhodu clevelandskih Fantov na vasi. In v tem zapisu sem ob koncu dejal: In kakšna bo bela nedelja v cerkvici sv. Cirila, ko vem, da nas bo prejšnji večer v drugi dvorani v Middle Village-u kar skorajda za naše cerkvene dvorane! Napor je bil večji, da se zberemo na farnem dnevu, in izgleda, da bo ta napor kronan z lepim, vsaj moralnim uspehom, ko nam bodo Fantje iz Clevelanda pokazali, kaj le življenje ohranja...« To sem zapisal še pet dni ne pred tem lepim farnim večerom sv. Cirila, na katerem so nam Fantje na vasi zares sklicali skorajda vse slovenske srenjčane na Njujorškem. Kot že kar precej let, so mi tudi tokrat dodelili dolžnost pri vhodu v dvorano. Pobrati še za blagajno, kar je bilo naročeno in ne še plačano ter dajati prva navodila vsem prihajajočim, če ti imajo kakšno vprašanje, da bi vsa stvar lepše tekla od začetka do konca. Priznati moram, da je bilo nekaj malih nevšečnosti po končanem koncertnem delu, ko sč je dvorana iz koncertne preo-blekala v veselično. Vse bi bilo v redu, da niso nekateri v svoji sebičnosti, ko so se polastili nepredpisane jim mize, in niso hoteli svoje zmote priznali oz. je popraviti. Dvorana je bila smotrno in načrtno pod vodstvom Ivana Kamina lepo pripravljena tako za koncert kot za veselico. Okrasitev je bila smiselna, učinkovita, s poudarkom slovenskega narodnega motiva — rdečega nagelj na po zamisli Petra Jenka in menda tudi Barbi Kaminove. Tokrat jaz nisem k temu delu ničesar prispeval, razen z malenkostjo, ko sem tja prišel ob petih in opazil takoj, da ni nobene slovenske zastave. Tudi to vprašanje se je takoj rešilo, in zastava je še pravočasno prišla v to dvorano iz cerkve sv. Cirila. Mnogi delavci so že bili na svojih mestih. »Generalna direktorja« prireditve Ivan Ka- min, Judita Prelog, Tone Babnik s svojim pomočniškim štabom v kuhinji, Rolihovi, Ernest Pavšič, Korelček Klezin ter Peter Jenko in drugi. Judita me je kaj kmalu nagnala k vhodni mizi, in tokrat v pomoč mi dodelila še Lojzeta Simončiča, kar je bila sila pametna poteza. Sam vsega tega navala, ki smo ga doživeli, ne bi zmogel. S prvo večjo skupino, ki je prišla kar iz slovenskega Clevelanda s svojimi Fanti na vasi, nisem imel nobenih težav. Prišli so kmalu po šesti uri. Njim so pa sledili številni drugi prišleki. Saj naši ljudje niso prihajali samo iz Njujorškega, ampak tudi iz drugih soseščin, iz New Jersey-ja in Connecticuta, od koder so prišli, ko so Fantje na odru že odpeli svojo prvo pesem. Iz Connecticuta jih je prišlo v lem zadnjem valu 49. Vodil jih je Jože Višinski. Hvala mu za njegov trud organiziranja. Razen nekaj zamudnikov se je dvorana ob času napolnila. Naši gostje, Fantje na vasi, so lahko začeli kar ob napovedanem času svoj lep program pred množico skoro 500 Slovencev in Slovenk, pripadnikov naše srenje, ki se zares poredkoma tako zbere, in potem pade v razpoloženje, katerega smo vsi močno doživljali na ta sobotni večer. Že tolikšna udeležba nas je vrgla v navdušenje, saj nas je bilo kar za štiri svelocirilske dvorane. Torej vesela vznemirjenost je bila tu, še predno so Fantje stopili pred našo zbrano slovensko vas in se predstavili s Kernja-kovo »Mi smo mi...« Že ta pesem je vžgala do polnega plamena navdušenja, ki se je stopnjevalo od pesmi do pesmi. Nastop je bil v treh delih. V V BLAG SPOMIN PETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA ATA Jožef Gerich ki je umrl 6. maja 1982. Solnce naj na trato sije, kjer počivaš dragi Ti. Duša pa naj raj uživa, tam v srečni večnosti. Žalujoči ostali: Veronika Gerich — soproga Joseph, Stanley, Matt in Steve - sinovi z družinami in ostalo sorodstvo. Cleveland, O., 5. maja 1987. Grdina Pogrebni Zavod 17010 Lake Shore Blvd. 531-6300 1053 E. 62. cesta 431-2088 - V družinski lasti že 82 let. - prvem in tretjem so nastopili Fantje, v drugem, namesto včasih mučnega odmora, nam je Alpski sekstet pod vodstvom Pavleta Jurkoviča podal tri poznane Avsenikove: Slovenski pozdrav, Spomin ter Prijatelji. Fantje na vasi, ki jih vodi Janez Sršen, so nam s svojo že omenjeno prvo pesmijo pokazali, kaj so. Pravi slovenski fantje, čeprav na ameriških tleh rojeni, ki zapojo, kol tan-tje enkrat na Slovenskem, ko jim pesem vre iz srca topline, kateri daje mehkobo materina beseda, ko jo v petju čisto in pravilno izgovarjajo. Prvi »Mi smo mi« je sledilo v prvem delu še pet. Te so bile »Ača«, v priredbi Simonittija. Mirkova »Na trgu«, iz slovenske klasike zahtevna Gallusova »Ecce quomodo«, narodna »Zlati časi«, nato menda Ušo- vi mami v spomin, ki je pred tedni umrla, so Fantje zapeli Kmelecevo »Mami, oj mami«. Fantje so od vsega začetka tesno povezani z Zvonovci, ki so skoraj vsi prišli na ta koncert. S to pesmijo so Fantje izrekli njihovo in tudi naše sožalje Ušovim. V drugem delu so Fantje zapeli šest pesmi, ki so sestavljale nekak mednarodni program. Ta program je tudi poudaril tole: Slovenci smo, pa se prav nič ne tožimo usodi, ko nas je postavila v življenje v ameriški deželi, ki nam s svojo svobodo dopoveduje, da lahko ostanemo hkrati tudi zavedni sinovje slovenske matere. Da se lahko, če želimo, oprijemamo njene besede in njene pesmi. Le da sleherni od nas je ne more zapeti, kot jo zapojo Fantje! V poklon Ameriki so nam zapeli »Proud to be an American« in »Battle Hymn of the Republic«. Sledili sta dve pesmi, s katerima so Fantje izpričali, da smo veja na slovanskem drevesu. Zapeli so po Rijavcu prirejeno rusko »Kalin-ka«, v kateri so basi lepo dokazali svojo zmogljivost, nato pa še srbsko, v Gregorčičevi priredbi sicer: Marko skače. S svojim nastopom je zbor dokazoval, da pevovodja Janez Sršen vloži veliko skrb v ravnovesje glasov, tako da pojejo skladno in ubrano. Ko pa skladba zahteva moč posameznega glasu, so Fantje tudi tega zmožni. Čutili smo skrb za forte in pianissime, tako da petje dobiva potrebno dinamiko, življenjskost, pa tudi umirjenost, kadar je ta potrebna. Raven petja nikakor ni povprečna, kot bi mogli po zborovem imenu pričakovati, ampak je precej na višji umetniški oz. glasbeni ravni. To dokazuje, da se pevovodja Sršen loteva ne povsem lahkega dela s fanti z nekim prijemom glasbenega umetnika. Slišali smo še Adamičevo »V gorjah zvoni«. Zazvonilo je po naši njujorški srenji in smo to fantovsko pesem ponesli v svojih srcih v svoje domo-(Dalje na str. 4) ie:ccccccccccccccco::cccc^ ZORA PIŠČANC PASTIRICA URŠKA Nadaljevanje »V nedeljo nam je naš župnik v cerkvi nekaj pripovedoval o tem zidanju, a tudi dodal, naj bomo previdni. Mati božja se ne prikazuje kar tako,« je vneto povedala delavka, ki ji Urška ni mogla določiti let, tako je bila umazana. Le glas je zvenel čisto mlad, skoro otroški. »Res se je prikazala. Ukazala mi je, naj grem k ljudem in jim rečem, naj ji na Skalnici sezidajo hišo.« »Ti lažeš, dekle! Glej, kako smo zdelani, ali te ne boli srce, da nas varaš?« je ostro dejal mož, ki je sedel za njo. »Ne, prav nikogar ne varam. Poslušajte in presodite, če bo v najinih besedah laž.« Kljub silni utrujenosti je Urška svojo zgodbo doživeto ponovila. Nič ni olepševala, nič dodala. Strganje žlic ob glinaste posode je prenehalo. Nekatere ženske so sploh pozabile jesti in živo sledile pripovedovanju. »Mislim, da ji lahko verjamemo,« je prva spregovorila najstarejša ženska, ki so jo vsi imeli za najbolj modro. Sedaj je še Jan spregovoril, “"►-svojim nastopom in iskrenim pogledom je vse prepričal. »Po strešnike sta prišla? Za plačilo jih bosta že dobila, drugače ne,« je povzel starejši delavec. »Prepričala se bosta sama. Glejta, tam prihaja o-skrbnik.« »Predragi so, toliko ne zmoremo. Doslej smo ves material dobili brezplačno.« »Tudi sedaj ga boste,« se je Fanika, najstarejša delavka, vzravnala in stopila pred oskrbnika. »Z nadurnim delom bomo strešnike sami plačali. Vsi so za to. Mati božja nam bo pomagala. Strešnike boste dobili, naša častna beseda,« je še enkrat poudarila in pogledala Urško in Jana. Na nedeljo je bilo, ko so sosedje pred Tkalčevo hišo sedeli in poslušali mojstra Gregorja: »Tja do konca oktobra bomo lahko še delali. Višino strehe bomo dosegli, da bi jo pokrili, pa ni več upanja. Časa bo premalo,« je dejal. Jan je preslišal njegove besede in strmel v daljavo. »Slišite? Prihajajo, prihajajo!« je zaklical in pokazal na cesto, kjer so ropotala kolesa. »Pa ne, da so strešnike kar z vozički pripeljali,« se je čudil mojster. Za prvim še drugi, tretji, deseti, saj jih ni bilo konca. Na klopi pred hišo je ostala samo babica Barba. »Bog nebeški, peš z vozički od Cegla sem...« je ponavljala, ko je razumela, za kaj gre. Ni bilo dneva, da ne bi ugibali, ali bodo delavci iz tiste opekarne držali obljubo. In so jo. »Ljudje moji, moji dragi briški bratje in sestre, dobrodošli in pozdravljeni. Najlepše, kar ste imeli, ste pripeljali Mariji v dar: streho za njen prestol. Vaše žuljave roke so izdelale to opeko in z znojem ste jo močili. Kako bo Mariji drag vaš dar, kako bogato vam bo povrnila!« je vzhičeno pozdravljal mojster Gregor delavce iz opekarne in jim segal v roke. Briški ljudje so ga zavzeti poslušali. Dovzetni za lepe besede, ki so prihajale iz dobrega srca, so pozabili na trud in znoj in na vse težke nadure, ko so izdelovali strešnike za Marijino svetišče. »Sijajni so, sijajni!« je mojster božal lepe rdeče strešnike na ročnih vozičkih, ki so jih porivali možje in žene. »Kdaj ste odšli na pot?« »Takoj po zgodnji maši smo se odpravili. Saj bi med tednom ne utegnili. Tako smo vse naenkrat pripeljali.« »Marija vam bo stotero povrnila. Ko se je prikazala na gori, ni govorila o pokori, saj je vedela, koliko žrtev bo potrebnih, predno bo na Skalnici stala njena hiša,« je rekla Urška. Hvaležnost do teh dobrih ljudi je bila tolikšna, da bi najraje vsakega posebej stisnila k sebi. »Bomo že sami zvozili na Skalnico. Le razložimo,« je predlagal mojster. Vsi so poprijeli, tudi ceglarji, čeravno jim je svetoval, naj se nekoliko odpočijejo. »To je za nas naj lepši dan počitka,« je odgovorila Fanika. Iz sosednih hiš so prinesli pijače, kruha in ovčjega sira. Sedli so in s tekom pojedli malico. Sonce se je že bližalo zatonu, ko so se poslovili. Sedaj so se delavci na Skalnici gnali kot za stavo. Mojster Gregor ni skrival svojega veselja. Marijina hiša je rastla v nebo kot pravljični kamniti Zares, Fantje na vasi so nam pokazali (Nadaljevanje s str. 3) ve. Koliko časa bo ta pesem odzvenela v naših dušah, to bom v svojo kroniko podal pozneje, če bom to opazoval v naših dejanjih prav pri Sv. Cirilu tudi ob nedeljah, ki ne padajo v sklop velikonočnih od tihe, preko cvetne in vstajenj-ske do bele, kot je bila ta zadnja. Vendar belost te nedelje so nam dali gostje iz Clevelanda s svojimi Fanti, ko smo med deseto mašo takorekoč prisostvovali njihovemu drugemu koncertu. Tokrat koncertu mašnih pesmi hkrati z mašno daritvijo. In ti Fantje so nam s svojim peljem večer poprej pokazali, kako je delati s pesmijo, da življenje v narodni skupnosti ne ugaša v pogledu narodnega utripa; nedeljsko dopoldne pa so nam pokazali, kako je nedeljska Gospodova daritev še bogatejša in še lepša z lepim petjem, ki te duhovno bogati in ti budi samo lepo in plemenito počutje v tvojem srcu in tvoji duši, da postajaš vsaj malo tistega človeka, kakršnega je hotel Kristus izoblikovati s svojimi besedami in dejanji. Hvala vam, Fantje iz vasi Clevelanda, za tisti lep trenutek, ko ste nam s pesmijo svojo pokazali pot idealizma in žrtvovanja, ki je edina pot, ki vodi k življenju naših narodnih srenj, raztresenih po ameriški zemlji... Tone Osovnik P.s. — Po finalu koncertnega dela se je razvila živahna plesna zabava, ki je bila pomembna le v toliko, kolikor nas je znova povezala v skupnost, ko te povezave ni bilo s kakšno župnikovo besedo. Brez le smo se zbrali in brez nje tudi spet ražsli. in, kdaj bomo spet tako zbrani? Katoliški tabor in osvobodilni boj v Sloveniji (Nadaljevanje s sir. 21 ljudskimi množicami, ki so pa itak že tudi same spoznavale prevaro, ko so gledale, kdo od domačinov sili v partizane in tam igra vodilno vlogo neizmernega nasilja. Na prapor OF napisana ideja boja osvoboditve se je na terenu sprevrgla v krut boj za uničenje nasprotnikov in za popolno oblast nad ljudstvom. Po mojih izkušnjah Bučarjeva teza o napaki katoliške smeri, ki da se je napačno borila namesto proti partiji — proti osvobodilnemu gibanju, katerega bi v narodnem interesu morala podpirati, ne zdrži kritične analize. Katoliški tabor je skoraj soglasno — z izjemo krščanskih socialistov — gledal na OF in na partizanske aktiviste kot na oboroženo avantgardo pod izključnim vodstvom partije za dosego oblasti in uvedbo komunističnega režima, posebno še po prosluli Dolomitski izjavi iz februarja 1 943, čeravno se je marsikateri patriotični partizan res boril in umiral za svobodo naroda. »Drugo usodno napako,« ugotavlja Bučar, »so naredili krščanski socialisti v OF...« Objektivno stvarno oceni usodni korak Kocbekove skupine, ki je povzročila tako strašno tragedijo narodu, a še vedno ni do konca razčiščena in spravljena z resnico. O tem bom napisal komentar h Bučarjevi verziji tega zgodovinskega koraka od strani manjšega dela katoliškega tabora v prihodnjem članku. Bučarjevo objektivno gledanje zasluži vso našo pozornost in upoštevanje. L. P. cvet. Uspeli so pred jesenskim deževjem postaviti streho nad glavnim oltarjem. Marijin kip je bil na varnem. Zaplankali so prostor, da bi mu voda in morebitni sneg ne prizadela škode. (Dalje prihodnji torek) Novi grobovi (Nadaljevanje s str. 1) Josephine Cigoj V nedeljo, 3. maja, je v Lake County Memorial West bolnišnici po dolgi bolezni umrla 86 let siara Josephine (Mom) Cigoy, živeča zadnjih 6 mesecev v Hartland Assisted Living, pred tem pa 47 let na E. 200 St., rojena Sašo v Kamniku, Slovenija, od koder je prišla v Cleveland 1. 1904, vdova po 1. 1962 umrlem možu Franku, mali Franka, Roberia in Williama (Az.), 10-krat stara mali, 8-krat prastara mati, sesira Anne Marcina in brata Frank in John so že pok. Pokojna in mož sla lastovala in vodila Frank’s Cafe na E. 200 St. od 1940 do moževe smrti 1. 1962, ko je pokojna nadaljevala s pomočjo svojih sinov. Pred mnogimi leti je bila zelo aktivna pri Slovenskih narodnih domovih in je celo nosila opeke, ko so gradili Slovenski dom na Holmes Ave. in nato SDD na Waierloo Rd. Bila je članica PSA št. 3, SNPJ št. 158 in ABZšt. 132. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 Sl. v četrtek, 7. maja, dop. ob 10.30 na pokopališče Lake View. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. ter jutri, v sredo, pop. od 2. do 5. in zv. od 7. do 9. Darovi v pokojničin spomin Slovenskemu domu za ostarele bodo s hvaležnostjo sprejeti. Frank Sabec V nedeljo, 3. maja, je umrl 78 let stari Frank Sabec z E. 237 St. v Euclidu, rojen v Norih Tonawandi, N.Y., do svoje upokojitve zaposlen pri Chase Brass Co., mož Josephine (r. Verholtz), oče Marlene Davis (N.C.), 3-krat stari oče. Pogreb bo iz Želetovega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, v cerkev sv. Kristine dop. ob 9.15 in od tam na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo nocoj od 7. do 9. Edward Žnidaršič Dne 1. maja zjutraj je v Sl. Vincent Charity bolnišnici po krajšem bolehanju umrl 71 let stari Edward Žnidaršič, rojen v Clevelandu, zadnjih 30 let pa živeč na Richmond Hts., mož Anne F. (r. Banich), oče Marianne Deatsch in Edwarda ml., 3-krat stari oče, bral Josepha, Leonarda in Alberta (Kalif.), zaposlen kot inšpektor pri Ohio Dept, of Transportation 10 let, do svoje upokojitve 1. 1982, veleran 2. svetovne vojne, član ADZ št. L kluba Loška Dolina, upokojenskih klubov v Euclidu, Waterloo Rd. in Richmond Hls. ter VFW št. 4358. Privaten pogreb v oskrbi Grdinovega zavoda na Lake Shore Blvd. je bil včeraj, 4. maja. Družina priporoča darove v pokojnikov spomin dobrodelni ustanovi darovalčeve izbire. MALI OGLASI Laundry — Dietary Help Immediate openings in laundry and dietary. Individual must speak English and be reliable. Excellent pay. Call 371-3600. (35-36) For Rent 1 1 room house. Near St. Vitus. Excellent condition. References & deposit required. Call 431-1570. (35-38) For Rent 5 rooms, dn. Remodeled and carpeted. Garage. Near St. Vitus. Call 946-8714 after 6 p.m. (35-38) For Sale 2 homes on one lot on Carl Ave. Reasonable. Call 531* 0363 from 9 a.m. to 2 p.m. (34-35) COOK NEEDED Experienced. 7 a.m. do 3. p.m. Monday thru Friday-Call 861-3896 after 4 p.m. (32-35) For Sale — By Owner Brick Ranch, off E. 260 St « Euclid. 3 bedroom w/familV room, central air. Immaculate. $69,900 . 289-4068 (x) By Owner Brick bungalow, Neff Rd- ^ bdrms, 1 ’/2 baths, nature woodwork, finished base ment, central air, fenced-'0 back yard. Principals $63,000. Please call todaV- 53,-298S (34-35) Hiše barvamo zunaj in z0° traj. Tapeciramo (We paper). Popravljamo in dea mo nove kuhinje in kopalnlC ter tudi druga zidarska 1 mizarska dela. ^ Lastnik TONY KRISTAVN« Pokličite 423-4444 ^ ! Worker’s Compensation : Injured on the job? If so you may be entitled to compensation-FREE consultation. Call THOMAS G. LOBE Attorney-at-law, Odvetnik (216) 621-2158 NO RECOVERY — NO FEE »1 ki |iz T, §1 ni; JC; bi| lei ne bo Fr; >0 *-0 h S £o\ f 're dr. bi kdc ; boi Sec k Pr. bat, He Roj das 'evi 'fal '’ia« '"cii ifc) v da ( 'lih it Q letn k , lien k ti 'eve [M Kanadska Domovina O resnični podobi škofa dr. Gregorija Rožmana fodni bralci Kanadske Domovine se bodo spomniti člankov, 1 sem J'h pod tem naslovom napisal kol odgovor na pisanje vana Jana, ki je v ljubljanskem »Delu« hotel prikazati »resni-cno« Podobo pokojnega škofa Rožmana v svojem »razširjenem« feljtonu. V februarski številki »Duhovnega življenja« (1987), ki ]aja v Argentini, sem bral razgovor, ki sta ga imela g. Stane n°J in g. dr. Marko Kremžar in v katerem sta obravnavala 0 snov, ki je bila podlaga mojih odgovorov tov. Janu. Zato se mi zdi umestno, da K.D. ponatisne la razgovor ‘■uradi svoje zgodovinske važnosti, zlasti še, ker je v tem razgo-X°'u vključeno mišljenje dr. Franceta Perka o škofu Rožma-nu’ k‘je svoj čas v »Družini« objavil daljši članek o Rožmano-etn delovanju med vojno. Dr. Franc Perko je postal beograj-sl(l škof Sledi razgovor, ki sta ga imela g. Snoj in dr. Kremžar. — O. Mauser) Ob iskanju resnične podobe škofa Rožmana »Dr 0”80 ^ tega’ k° sem bra* kj ^Uz.m*<< objavljeno pismc w f Podpisal Franc Ferk To ' 3 6 Pr‘ Domžalah §k0rmi -i6 bilo znano še i 'lisem'!!11 2avodov v Ljubljani jeea Pa Vedel> da gre za mc 8a znanca. Lekai mesecev kasneje j (cj ^ieno, da je bil v resni 0rnenjenega pisn llOVn hovnf^.’ zavodar, sedaj d Fran k‘n le°loški profesor d družin k°' -S lem pa je '>Q r K< objavljeno pisn ko5ni- niČn' Podobi ško j ' aila<< dobilo resnejši zn I ’ ga ni napisal kdor ko Sr^° seiT> se pred nekaj dne Lalz dr. Markom Kremžt Ha ’ Pogovor med drugi 5a|.ejal mko, da sem ga vpr Roi,s‘ bral dr. Perkov z i ^0r Škofa Rožmana?« Je: »Seveda sc dr. p a^0lT1 z začudenjem bi bi rekri°V ^ane^> Li pa mu kdaim >>Zag°vor«. Če bi ba, k: ^ra^ ’zbirati zagovori ** se bnl UŠal1 najli nek°ga* bot Pa j J P°globil v dogodk sec,(< e to storil omenjeni | Seni bil, kako batere dr L odg0voril na r k Pa ne urk°Ve trdilve’ Rožmana ej0 samo ško h!Pro,„'iaki,p?kvs'i>, kis„ ,eVolUcii ' ' komunističi talcev ' ^P°mnil sem [,ja« in h , uhovnega življ nr»i>' B;KNf“vnos'" Sen; bl1 priPravl ' ‘h dr- Pertede ° spornih aWoje Do Bl b>l pripravi ['iliri^ i5 Slede o snom ih pen 'alC od«»vor J JeCnlnami pisal že N 5 in t V Dubovnem Jas,Var ^jetno kje še> JVob°dnP Sla 3 brez odn 6 ti Zdi venda Mi^ na itk6 Primerno-Jea.« lak Pogovor pri ž delom "Si itha “M Vili voru. Vprašanje: Kaj praviš na primer k tejle dr. Perkovi trditvi: »..Škof dr. Gregorij Rožman je tragična osebnost naše polpretekle zgodovine. Hotel je reševati slovenski narod v usodnih zgodovinskih časih. Pri tem zaradi številnih okoliščin ni imel najbolj srečne roke.« ...? Odgovor: »Kdo je tragična osebnost? Človek se vpraša, če pripada ta vzdevek škofu, ki je, zvest svoji veri in svojemu najglobljemu prepričanju, svaril narod pred nevarnostjo, ki sta jo predstavljala tako marksistična zmota kakor komunistična partija, in to takrat, ko je ta tolmačila in izvajala svojo ideologijo na najbolj stalinističen način. Ali ni, nasprotno, tragičen tisti, ki je istočasno trdil, da je kristjan, pa ni zaupal nauku lastne Cerkve in bil sokriv moritve bratov po veri, ki se je imel za širokega pluralista, pa pomagal do oblasti najbolj totalitarnemu sistemu tega veka, ki je pisal in govoril kol velik narodnjak, pa se pustil izrabiti brez-narodni organizaciji, katera je zlorabljala narodno osvobodilni boj za dosego oblasti, in ki potem, ko je končno vse to spoznal, ni imel poguma, da bi javno priznal, da se je zmotil? Škof Rožman je živel tragične ure slovenske zgodovine, a kol dosleden in pogumen voditelj ni ‘tragična osebnost’, kot je to na primer Edvard Kocbek. Kar se ‘srečne roke’ tiče, pa naj bi govorili tisti, ki jih je roka škofa Gregorija Rožmana rešila pred okupatorjevim nasilstvom, ne glede na njihovo politično prepričanje. Ko ti ne bi bili tiho, kakor apostoli na veliki četrtek zvečer, ne bi bilo treba čakali, da komunistična stranka vrne pokradene dokumente, da bi z njimi ‘rehabilitirali’ rajnega škofa. Sicer pa nihče, ki je svaril narod pred marksističnim totalitarizmom, ne potrebuje ‘rehabilitacije’, kajti dogodki sami mu dajejo prav.« Vprašanje: Dr. Perko v pismu kar na treh mestih poudari potrebo, da za dokončno podobo čakamo na vse dokumente, tudi razbremenilne, da zgodovina izreče zadnjo besedo o škofu Rožmanu. Zato toliko bolj začudi, ko on, branilec škofa, sam ne počaka zgodovine in z vso gotovostjo zapiše: »Danes sicer nihče ne zagovarja politične usmeritve, ki je pripeljala do domobranstva, in res je, da je škof Rožman v teh kriznih časih zagrešil marsikatero za narod in Cerkev usodno napako. Vojaško sodelovanje z okupacijskimi o-blastmi proti NOB je bilo tako s političnega kot narodnostnega vidika zgrešeno in je objektivno gledano vodilo v narodno izdajstvo, kljub temu da so hoteli ostati zvesti slovenskemu narodu.« Odgovor: »Čudim se, da dr. Perko komunistično revolucijo še vedno imenuje NOB, ko je jasno, da se demokratične sile v narodu niso borile ‘proti osvoboditvi’, marveč proti komunističnemu nasilju, to je proti sistemu, ki ni bil milejši od nacizma in katerega stalinistične metode so bile znane vsakemu povprečno razgledanemu človeku že pred vojno, od pričetka revolucije dalje pa očividno na velikem delu slovenske zemlje. »Da naj bi bil naš boj proti OF, ki so jo uporabljali iz izrabljali komunisti, zgrešen, je lahko reči, a kaj svetuje avtor iz varne zgodovinske perspektive? Mar naj bi se nasprotniki komunističnega sistema pustili poklali, da bi s tem olajšali preživelim čez 40 let — dialog? Ali dr. Perko ne ve, da so slovenski in drugi jugoslovanski komunisti pričeli sistematično moriti svoje idejne nasprotnike, ker so na ta način hoteli izzvati odpor in to celo proti Stalinovim navodilom? ‘Objektivno gledano — narodno izdajstvo...’ Kdo pa je tako objektiven, da more postavljati svoje subjektivno mnenje za merilo, kje se neha samoobramba in prične izdajstvo? Narod so izdali tisti, ki so ga pomagali uklepati za več kot 40 let v totalitarne verige komunistične partije, pa četudi obkladajo s tem izrazom nas, ki smo hoteli to nesrečo preprečili — in čeprav bi pri tem mislili, kot pravi avtor, da ostajajo ‘zvesti slovenskemu narodu’. Kje je objektivno narodno izdajstvo, če prej ne pomislimo, kaj so objektivne narodove koristi, kaj bistvene človeške vrednote? Kaj je za narod važnejše od obstoja samega? In ta obstoj je partija brez ozira tvegala med vojno, ko je šlo za koristi Sovjetske zveze, prav kakor je tvegala po vojni, v kolikor je predpostavljala narodnim koristim svoje lastne interese. (dalje na str. 6) Družbena kriza, Nova revija in drugi glavoboli tkim. samoupravnega sistema TORONTO, Ont. - Pri zasledovanju in branju jugoslovanskega tiska (zlasti slovenskega), sem prišel do sledečega zaključka: Sedanja samoupravna socialistična družba v Jugoslaviji je na poli dezintegracije ali, po slovensko rečeno, na poti razpada. Komunistično vodstvo namreč ni več sposobno reševati gospodarskih, narodno-poliličnih in socialno-moralnih vprašanj, ki so po »revolucionarni« dobi nastala, in ki so slovenski narod pripeljala do sedanjih težav. Povojni razvoj je namreč zahteval popolnoma nov način upravljanja in obravnavanja družbenih problemov, ki so se v revolucionarni dobi reševali na prostaški način, in sicer z atentati in pomori oporečnikov in nasprotnikov stalinizma in titoizma. Zdaj to ni več v modi, in se je hostarska družba znašla pred realnostjo, upravljali državo in posamezne republike po zakonih ustave, ki na papirju svojim državljanom zagotavlja vse vrste svoboščin in pravic; ti zakoni pa so na žalost ostali le na papirju. Danes enopartijski komunistični režim ne ve, kako ravnati z vse številnejšimi oporečniki, ki so se pojavili celo v sami partiji. Ti so namreč spoznali, da je marksizem največja laž dvajsetega stoletja, in da je zagotovilo partije o enakopravnosti, demokratični družbeni ureditvi in podobnih krilaticah, ki so jih učenci Stalina (Kardelj, Kidrič, Ribičič in drugi) učili, prevara, ki je izdala slovenski narod sovjetskim in jugoslovanskim bolj-ševikom. Vsakemu preprostemu Slovencu pa je znano, da je za zdravo narodno rast potrebno troje stvari: Vera, ljubezen in upanje! Naša Stara slovenska izročila so bila utemeljena na teh treh podstavkah, in slovenskega naroda bi danes ne bilo več, da se ni teh življenjskih pravil z vso močjo oklepal, po njih živel in jih skušal tako v zasebnem in v narodnem življenju uveljavljali. Z zanikanjem te slovenske krščanske preteklosti in njegove tisočletne borbe za svobodo, ki je ni prinesla tkim. NOB, kakor bi sedanji zgodovinarji doma radi narod prepričali, pač pa je bil to potek dolgih stoletij, od kmečkih puntov pa do »pomladi narodov« l. 1848, ko smo tudi Slovenci prišli na dan s svojim narodnim programom in s svojo narodno zastavo (brez krvave peterokrake sovjetskih boljše-vikov), in tako s Čehi in Slovaki postali del civilizirane in kulturne Evrope. Komunistična partija Jugoslavije (zlasti pa Slovenije), ki si lasti »osvoboditev« slovenskega naroda, s tem posiljuje zgodovino, zlasti še, ker slovenski narod še vedno ni svoboden. Še vedno trpi pod diktaturo, ki je sicer danes prefinjena, in v mnogih ozirih hujša od diktatur, pod katerimi je narod živel v preteklosti, in za to sedanji režim nosi še posebno odgovornost. Tisti, ki danes slovenski narod vodijo, pa v marksizmu še vedno vidijo »odrešenje« delovnega ljudstva, živijo v uto-pijskem svetu. Marksizem je zastarela filozofija iz preteklega stoletja, ki je v začetku industrijske revolucije imela določen pomen, v današnjem tehnološkem napredku 20. stoletja, ko so tudi delavci prišli do svoje veljave, pa ostaja brez pomena. Aplikacija marksizma danes ni v stanju za reševanje socialnih problemov, s katerimi se moderni svet soočuje. Prvič zalo, ker je marksizem zgrajen na dialektičnem materializmu in zanikuje tiste prvenstvene vrednote, ki so duhovnega izvora in ustvarjalna sila vsega, kar človeka priganja k ustvarjalnosti; pri tem mislim na dela pisateljev in drugih umetnikov, ki dvigajo barometer narodnega življenja, ki s svojimi deli dajejo napotke, kako naj bi se naše narodno življenje razvijalo in česa naj bi se tudi v bodočnosti oklepali. V to vključujem tudi delavca, ki s svojim delom temu napredku daje svoje pečat. Tisti, ki količkaj poznajo slovensko zgodovino, bodo nemudoma spoznali, da je s komunistično revolucijo v Sloveniji nastala doba nove preizkušnje: kje je zvestoba slovenstvu? kje je zvestoba krščanstvu? Pokojni Stane Kavčič (Bog mu daj v miru počivati), se je kot član komunistične partije zavzemal za slovensko stvar. Morda mu bo v slovenski zgodovini pridana posebna oznaka narodnega pobudnika v času nadvlade internacionalnega komunizma v Sloveniji. Danes bi se mnogi od sedanjih slovenskih oblastnikov lahko učili, da smo Slovenci narod, ki nismo naprodaj, in nismo pripravljeni služiti brez upora mednarodnemu in brezbožnemu komunizmu, ki zanika slovensko narodno preteklost, in s tem našo narodno zgodovino, ki se je pričela s Karantanijo in ustoličevanjem slovenskih knezov, svobodno izvoljenimi na Gosposvetskem polju. S ponosom danes lahko trdimo, da smo za starimi Grki bili Slovenci prvi, ki smo demokracijo v Evropi uveljavljali z volitvijo svojih knezov (450 let pred Magno karto, ki naj bi danes veljala kot »pobudnica« demokracije), v stvari pa smo pred Britanci gojili de- (dalje na str. 6) KOLEDAR društvenih prireditev MAJ 10. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi Materinsko proslavo v šolski dvorani. Pričetek ob 3. pop. 15. — Lelna seja Slovenskega doma za ostarele. V SDD na Waterloo Rd. Pričetek ob 7.30 zv. 17. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi Materinski dan v Triglavskem parku. 23. — Pevski zbor Korotan priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 24. — Društvo S.P.B. priredi Slovenski spominski dan s sv. mašo pri Lurški Materi božji na Chardon Rd. 25. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, poda Spominsko proslavo v Parku. Dop. ob 1 Ih sv. maša, nato kosilo in zabava. 31. — Otvoritev Slovenske pristave. JUNIJ 14. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi piknik na Slovenski pristavi. 20. in 21. — Tabor DSPB Cleveland poda spominsko proslavo na Orlovem vrhu Slov. pristave za vse slovenske domobrance in vse žrtve komunistične revolucije. 28. — Ohijska federacija KSKJ priredi piknik na farmi sv. Jožefa na White Rd. 28. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, ima piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples. JULIJ 4. in 5. — Pristavski dan na Slovenski pristavi. 10., 11. in 12. — Poletni festival pri Sv. Vidu. 12. — Misijonski piknik v Triglavskem parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in zabava. 19. — Misijonska Znamkar- ska Akcija priredi piknik na Slovenski pristavi. Ob 12. uri sv. maša, nato prijetno popoldne. 26. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slov. pristavi. AVGUST 8. — Balincarski krožek Slovenske pristave priredi zabavni večer na Slov. pristavi. 9. — S.K.I). Triglav, Milwaukee, ima svoj drugi piknik v Parku. Dop. ob lih sv. maša, nato kosilo in ples. 30. — Belokranjski klub priredi piknik na Slov. pristavi. Ob 11.30 sv. maša, nato kosilo, pop. ples, igra Tony Klepec orkester. SEPTEMBER 12. — Fantje na vasi priredijo koncert ob zborovi 10-let-nici, v SND na St. Clairju. Za ples igra Alpski sekstet. 13. — Vinska trgatev na Slovenski pristavi. 20. — Društvo S.P.B. priredi romanje v Frank, Ohio. 27. — Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima vsakoletno kosilo v farnem avditoriju. 27. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Vinsko trgatev v Parku. Kosilo z zabavo in plesom. OKTOBER 17. — Tabor DSPB Cleveland prireja svoj jesenski družabni večer v Slov. domu na Holmes Ave. Za ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci. 17. — Glasbena Matica priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SND na St. Clair Ave. 18. — Občni zbor Slovenske pristave. 25. — Slomškov krožek priredi kosilo v šolski dvorani pri Sv. Vidu. 31. — Slovenski dom za ostarele praznuje 25-letnico z banketom in sporedom v SND na St. Clairju. NOVEMBER 7. — Štajerski klub priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zv. Igrajo Veseli Slovenci. 8. — Mladinski pevski zbor Kr. št. 3 SNPJ ima jesensko prireditev z večerjo in koncertom, v SDD na Recher Ave. 14. — Belokranjski klub priredi martinovanje z večerjo in plesom v SDD na St. Clair Ave. Igra orkester Tony Klepec. 14. — Pevski zbor Jadran priredi jesenski koncert z večerjo in plesom v SDD na Waterloo Rd. Igra Joey Tomsick orkester. DECEMBER 6. — S.K.D. Triglav, Milwaukee, priredi miklavževanje v dvorani Sv. Janeza Evangelista. 12. — Društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ ima božičnico v družabni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Pričetek ob 2. pop. Družbena kriza... (Nadaljevanje s str. 5) mokracijo, zaradi naše majhnosti pa ni bila nikoli priznana, četudi sta o tem pisala francoski zgodovinar Bodin in poznejši papež, ki je slovesnostim ceremonijam ustoličenja slovenskih knezov prisostvoval. Kdo prisostvuje volitvam v Jugoslaviji? V enopartijskem sistemu, ki vlada doma, tudi ni potrebno. Kandidati vladujo-če partije so vselej izvoljeni. Komunistična partija je edina, ki lahko nominira kandidate za bodisi občinska, okrajna, republiška ali zvezna mesta. Kakšno, izbiro ima torej narod? To naj bi bile svobodne volitve!? O današnji demokraciji, ki naj bi vladala doma, pa sem O resnični podobi škofa Rožmana (Nadaljevanje s str. 5) Med vojno in po njej je bilo storjeno verjetno marsikatero objektivno izdajstvo, a kdo ga je zakrivil in nad kom, bo nekoč v svobodi raziskala in dognala zgodovinska znanost.« Vprašanje: Dr. Perko trdi na primer, da gre le za različne poglede na zgodovino. Na nekem mestu pravi: »Vemo, da je zgodovinska resnica najbolj pod vplivom subjektivnega ocenjevanja in različnih okoliščin; drugače gleda nanjo zmagovalec kot poraženec, drugače revolucionar kot zagovornik starega sistema.« Odgovor: »Res je, da gleda na dogodke drugače tisti, ki je ušel iz kraške jame, kakor oni, ki ga je vanjo pahnil, a da to objektivnih dejstev ne spremeni, s tem bo soglašal brez dvoma tudi avtor gornjega odstavka. Zanima me pa tudi, kaj razume avtor pod izrazom ‘stari sistem’. Morda pluralistično demokracijo? Iz gospodarskega stališča ni bil marksizem nikdar uporaben in v primeri z njim je skoraj vsak sistem ‘napreden’. Iz političnega vidika je celo kraljevina Jugoslavija poznala več svobode kot ‘novi komunistični sistem’; in zadružno gospodarstvo, ki je bilo pred vojno med nami v krepkem razvoju, je še vedno daleč pred ponesrečeno ‘samoupravo’. Brez dvoma bi izraz ‘stari sistem’ potreboval pojasnila, posebno, če avtor misli, da so ljudje zanj umirali. Seveda se pri tem moti, boj domobrancev in drugih narodnjakov je šel za visoko vrednoto svobode na vseh področjih — ne za ‘stare sisteme’.« Vprašanje: Kaj sodiš o temle odstavku: »Katoliška Cerkev je bila tedaj splošno usmerjena antiko-munistično in škof Rožman je ponovno poudarjal, da se bori proti ‘brezbožnemu komunizmu’.« Odgovor: »Mar je katoliška Cerkev svoje stališče do komunizma spremenila? Meni ni znano. Ali je komunizem nehal biti brezbožen? Če je, potem to svoje spreobrnjenje skrbno skriva. Sicer pa komunisti niso morili kristjanov le v Sloveniji in svoje sovraštvo do Cerkve so kazali večji del tega stoletja tako javno in univerzalno, da škofu Rožmanu res ni bilo treba tega posebej dokazovati. Vsekakor seje ‘brezbožni komunizem’ prej boril proti Cerkvi, kakor ona proti njemu.« Vprašanje: Ker se dr. Perko dotika tudi političnega vodstva v zvezi s škofom Rožmanom, navedem tudi ta odstavek: »Slovenska ljudska stranka je v kritičnih časih ostala brez razgledanega politika. Korošec je malo pred vojno umrl, Kulovec je bil ubit v nemškem napadu na Beograd. Tako je bil po sili razmer škof Rožman prisiljen odločati tudi o političnih zadevah, v katerih se ni znašel in je zato podlegel različnim vplivom.« Odgovor: »Res, večinska slovenska politična stranka (SLS) je izgubila tik pred vojno dva svoja najsposobnejša voditelja: dr. Korošca in dr. Kulovca. Da pa je bil narod še bolj oropan vodilnih mož, so poskrbeli komunisti, ki so umorili na primer dr. Natlačena, pa Peršuha in toliko drugih iz vrst krščanskih demokratov. Vendar je stranka med okupacijo in revolucijo ohranila v ilegali svoje politično vodstvo, ki je bilo načelno zvesto cerkvenemu nauku tako tedaj kakor od vsega početka (pred več kot 90 leti) pa do da- nes. Kar se škofove ‘neodločnosti’ in ‘šibkosti’ tiče, je zanimi vo, da prihaja ta očitek nava dno prav iz vrst tistih katoliča nov, ki so od ‘Dolomitske izja ve’ pa do danes naravnost ser vilni do nasilno upostavlje111 totalitarne, to je — nemoralne oblasti. Seveda pri tem pozabljajo, da škofu Rožmanu nis° zlomili hrbtenice ne tuji ned°' mači okupatorji. Bil je Poirl zaradi usode svojega naroda in svoje Cerkve — a nikdar strti" Vprašanje: Vprašal sem ( Kremžarja, če bi hotel še M dodati. Odgovor: Morda misel o <° ^ jakih, ki bi radi prali podob0 n velikega škofa GregobHei Rožmana na tak način, da 1 Na bil prijeten domačim oblast111 j>e kom. Ko bo v Sloveniji svob0 J da, bo lik škofa Rožmana Č|S Vai brez vsakega ‘pranja’, dok0 stv pa te ni, naj ne nalagajo kr' t cam, ki jih je pokojni škof110 ^ življal, še novih — po snirtl Vi) Največja od vseh krivic bi 8° Jan tovo bila, da bi velikemu mo* ^ očitali, da se je uprl zrno' d ins*. nasilju iz slabosti, ko je vendar1 storil to javno in pogumnO' Škof Rožman se dviga s ^ £ som nad klevete državnih ^ blastnikov kot preroška ose ^ nost naše polpreteklosti.« «ec Vprašanje: In kaj bi voril tistemu, ki bi te t*5 rekoč: »Vi tam zunaj lahkf* aflitrtif govorite... Za nas, ki mo e.% tu živeti, je pa nekaj df s,r>>; ga!«? Odgovor: »Seveda mora ffltfocf, razumeti, da rojaki doma^. smejo niti govoriti, kaj še^. Vi sati o vsem svobodno, a^rjiorl)(lF' ki nočejo tvegati, naj z&e{[.pefr Se potrpe kot večina — 11110 L tl- Cerkve’.« (Konec) 'tov, ■k hva % Kanadski roiaki.L(J K Dopisujte v Amer'5 ^ Domovino! postal še posebej pozoren, ko so na vrhuncu oblasti razpravljali o usodi kulturne in po mojem mnenju najreprezenla-tivnejše publikacije sedanje slovenske stvarnosti v domovini Nove revije, ki je v svoji 57. številki prinesla stvarnost-ni položaj trenutnega stanja, mišljenja in gledanja slovenske inteligence na razmere, ki tarejo slovensko družbo. Krog, ki se je pri točki A razšel, se bo pri točki B spel znašel v istem teku. Saj je vse vesoljstvo zgrajeno na tej formuli. Tako se bomo tudi mi Slovenci lepega dne znašli na isti poli. Vzelo pa bo nekaj časa. Kar potrebujemo, je potrpljenje in zaupanje — in kakor sem že v začetku lega dopisa dejal: Vera, ljubezen in upanje so zmes le formule. Iščimo torej resnico, ki nas bo osvobodila, kot nam je po božji besedi obljubljeno, in ne nasedajmo praznim lažem brezbožnega marksizma, ki do sekaj nikjer ni svojih obljub izpolnil in jih uresničil. Le v teh treh podstavkah bomo sebi, našim družinam in našemu narodu v polni meri služili. Otmar Mauser Dragi rojaki, potujete v Evropo Na pragu domovine, v središču stare Gorice drevoredu Corso Italija, vas pričakujemo v na 'epS PAL alnic°' HOTELU, najboljšem hotelu v mestu: 75 sob s kop^ ... tele'/lZU telefonom, radijskim sprejemnikom, barvno ie\o mini-barom, klimatizacijo. Najmodernejši komfort P0^ ^ ugodnih cenah: enoposteljna soba $28.00, dvop°s . soba $39.00. Cenjenim gostom so na razpolag0 konferenčna dvorana, parkirni prostor in hotelska J. ^iJ racija v začasno ločenem poslovanju. V PALACE ^ §\\c° bo poskrbljeno za vaš čimprijetnejše počutje, dobro pa vam bo osebno izrekel rojak Vinko LEVSTlK^^gjj! Ou •O!; 'nt, “Be “M »Dis sr ‘Sto % tl Se Sn v 's, PH-PALACE HOTEL, Cors« Balia 63^ ^ ( 34 170 Gorizia-Goriea, Italy; Tel.: 0481-82166; Telex 4611 Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster Ameriška Slovenska Katoliška Jednota American Slovenian Catholic Union Društvo SV. VIDA št. 25 D- žnarUll0Vni voci*a: ^ev- J°sePh Bo-pred Prec*s': Joseph Baškovič; pod->0 Orok ' JosePh Hočevar; taj.: Albin iai,ei e^' 18144 Lake Shore Blvd., biL, . 1"1481; blag.: John Turek. Dorniki li' Oebe iry Hodnik, James . Fr ,Vec' Stan Martinčič; vratar: ,im|P Turek. Vodja atletike in S var 2Skihaktivnosti: JosePh Hoce- stva 3. pre8'e8ovanje novega član-li" orVa' s^ovenski zdravniki. °" ^fTV° zboruie vsako drug° ti IS iv°v H0:1 5 dopo,dne pod cer' Prlj ' V|oa. Mesečni asesment se ° ianii=6 POd'rad pred sei° 'n tud' 25. 'n *ul'*a od do T- ure Vid dru^tver|i sobi avditorija pri l*40lnikjaU- ^ slučaiu bolezni naj se list in ka^|ta*n'ku’ da zdravniški h. :r,V° SV' LOVRENCA št. 63 bol; pr°^n' vodja: Rev. Anthony Re-Ss ■ |S ' dosePh L. Fortuna; pod-S^Godg. aabelle Godec; taj.: Ralph ilibjQi.' 847 E- Hillsdale, tel. 524-jtO^aing’Tapis': Mary Ann Sray; blag. nfltoapk u’ eir' 1 5°52 Rochelle Dr., ,cAttony b'.°H 4413?; nadzorniki: 3 S'Piac7 Lausche. Olga Sray, Vir-’ 8o. si*08', Zas,0Pnika za SND na ttl^dec^asj °Saph Fortuna, Ralph 4,S': Joseoh C kaZaSNDna Maple ,L. Sepb Fortuna in Ralph Go-P1'»i.tj as*°Pnika za atletiko in »boo-jtiijGdd'k,ub: Joseph Fortuna in Ralph rjl)lr. fec' Zdravnika: Dr. Wm. Jeric in Ji $ej6Jelercic- k. so na 25.-ega v mesecu v nar- domu na E. 80 St. ob hva ^v' N°vi člani sprejeti od roj-Nesn,8 80' leta starosti. Bolniški ^aiUje Pt ie 65 centov na mesec in /1 ^ če b°^n'ške podpore na te-u°’aki v M C'an bolan 5 dni ali več. *,vo Sv . evburgu, pristopite v dru-1 Lovrenca! Cr°SV- ANE5I. 150 L1’ PredsV° Afl: F'ev' AnthonV Re-^ V S : Helen v96'3 Winteri pod-•P. !;ln,®r, 3RR. !:rof,i Josephine o N^80-St i blBg.: Lau- fr' ThereSa , *ornice: Anna Win-b‘>'8-: kather|Ppapcic’ Helen Krofi; |0 na 6 Zabak; zastopnica le|,0pn'ca za ciP Laura Berdyck; 6, k 6p Krofi. ° na Maple Hts.: y. k ‘ n9ela VA/St0pnici za Federaci-i t"- in Tosephine U nsk'. SP,:,k': Vsi slovenski in a °'r iviupie Mts.: ^ Win°e"iC-"aFederaCi‘ vn ^ kpe.Cu °b 2 VSaka prva sreda i an' šo|e ori c Popo|dne v šolski j!) Pn Sv. Lovrencu. LVvn' il' 1M 'Par. hi vodjo- p pr6ds.: c' Rev’ Joseph Bo- S6?8-' Annl8^8! Nernanich; ^i^Mott 76n r,:aišek; tai': 6t*. ’ °H ,ol ' 760 e. 212 St., tel,7 °ref,ek. ‘ S31-4556; blag.: k ad*0rni'Ce.ap's': Frances No-'liteir® GorenrFrances Macerol, 6 ia n®1 Rosan n'0 Marv Pa,cic; akraiČei!i0 KSKja FPeHCiC; Zastopn'-Ka! k’ FrancB aderaC'io: Anna Lar>'ch- _ nces NovaV c_____________ 'ancD ^ueracijo: Anna Zdravn'ki °vak' FranCeS .w ‘ VSI slovenski "»nu^orija °. PPp- v društveni S >biraP2kSv- Vidp- Ase- ' “kj k i^.ooletoinsi-'V^.^.vdrj,5' )uliia od 5.30 Oi;Hral625-danme0n'S°bipriSv-/ BQk.v Petek * seca sobota, 8Vppned;;:knedelia- pa Društvo SV. JOŽEFA št. 169 Duhovni vodja: Rev. Victor Tomc Preds.: Eugene Kogovšek Podpreds.: Anthony Tolar Fin. tajnik: Anton Nemec, 708 E. 1 59 St., Cleveland, OH 44110, tel. 541-7243 Pomožna tajnica: Anica Nemec Bol. taj.: Helena Nemec, 541-7243 Blag.: Jennie Tuma Zapis.: Mary Okicki Nadzorniki: Frank Žnidar, John Obat, Gary Koketec Direktor za atletiko: John Obat, 481-6129 Dir. za ženske aktivnosti: Jennie Tuma Vratar: Gary Kokotec Zdravniki: dr. Maks Rak in vsi družinski zdravniki Por. v angleščini: Helena Nemec Por. v slovenščini: Maria Kokal Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 7.30 zv. v Slovenskem domu na Holmes Ave. Asesment se pobira pred sejo od 7. uri naprej in po vsaki seji, kakor tudi 25. vsak tretji mesec (jan., april, julij, okt.) ob šestih zvečer v Slov. domu na Holmes Ave. Če pade 25. dan na soboto ali nedeljo, pobiramo asesment naslednji ponedeljek. Društvo sprejema člane od rojstva do 55. leta brez zdravniške preiskave ter odrasle do 70. leta za zavarovalnino od $2,000 do $50,000. Društvo PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA št. 172 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Ludmila Glavan Podpreds.: Frank Kuhel Tajnica: Draga Gostič . 19831 Locherie Ave., Euclid, O. 44119, tel. 531-5678 Blagajnik; Joseph Melaher Zapisnikarica: Tanja Gostič Revizorji: Joseph Lach, Bogomir Glavan, Draga Gostič ml. Vratar: Štefan Marolt Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu in sicer: januar, marec. maj. julij, september in november, na domu predsednice na 1 3307 Puri-tas Ave. ob 7. zv.; februar, april, junij, avgust, oktober in december pa v Baragovem domu, 6304 St. Clair Ave., ob 7h zv. Pobiranje ases-menta pol ure preje. Lodfse OUR LADY OF FATIMA No. 255 Spiritual Adviser: Rev. John Kumse President: Edward J. Furlich Vice-pres.: Sally Jo Furlich Secy.-treas.: Josephine Trunk, 17609 Schenely Ave., Cleveland, OH 44119, tel. 481-5004 Rec. Secy.: Connie Schulz Auditors: Jackie Hanks, Connie Schulz Womens & Youth Activities: Maureen Furlich Men's Sports: Bob Schulz Meetings: Second Wed. of the month at Pres.-Vice Pres, home, 18709 Kewanee Ave., at 6:30 p.m. Tel. 486-6264. Physicians: All Slovene physicians in the greater Cleveland area. Društvo KRISTUSA KRALJA št. 226 Duhovni vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Joseph F. Rigler, tel. 943-2306 Podpreds.: Mary Wolf-Noggy Tajnik: Frank Šega, 2918 Emerald Lakes Blvd., Willoughby Hills, OH 44092, tel. 944-0020 Blagajničarka: Eva Verderber, tel. 481-1172 Zapisnikarica: Mary Šemen Nadzorni odbor: Ivan Rigler, Louis Ferlinc, Anthony Rigler Športni referent: Raymond Zak, tel. 526-3344 Direktor za mladinske aktivnosti: Judy Ryan Zastopnica za Klub v SND: Angela Lube Zastopnik za SND: Joseph F. Rigler Vratar: Antonia Šega Seje se vrše na drugo nedeljo v mesecu od februarja do decembra ob 1 2. uri. V januarju in decembru je začetek seje ob 2. uri. Vse seje se vršijo v Slovenskem narodnem domu, 6417 St. Clair Ave. Pobiranje asesmenta je pol ure pred sejo in takoj po seji, KSKJ vam nudi mnogovrstno in najnovejše, moderno zavarovanje in to pod najbolj ugodnimi pogoji. Za podrobnosti se z zaupanjem lahko obrnite na tajnika društva. Slovenska Ženska Zveza Slovenian Women’s Union PODRUŽNICA št. 10 Duhovni vodja: Rev. John Kumše Predsednica: Mary Kokal Podpreds.: Danielle Susel Zapisnikarica: Ann Stefančič, 900 Rudyard Rd., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7635 Taj.-blag.: Rosemary Susel Nadzornici: Marie Gombach, Helen Suhy Scholarship: Caroline Stefančič Sunshine Comm.: Faye Moro in Joyce LaNassi Zgodovinarka: Ann Stefančič Sgt.-at-Arms: Alice Struna Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v Slovenskem Domu na Holmes Ave. in sicer v sledečih mesecih: Januar, marec, maj, junij, september, november in december. PODRUŽNICA št. 14 Duh. vodja: Rev. Francis Paik Predsednica: Martha Koren Podpreds.: Mary Stražišar Taj.-blag.: Donna Tomc, 2100 Apple Dr.. Euclid, OH 44143 Zapisnikarica: Addie Humphreys Nadzornice: Vera Bajec, Antoinette Zabukovec, Frances Plut Poročevalka: Alice Kuhar Zastopnice za SDD na Recher Ave.: Anna Cekada, Celeste Frollo, Donna Tomc Zastopnici za Klub društev: Celeste Frollo, Lucille Korencic - Seje se vrše vsak prvi torek v mesecu ob 7.30 zvečer v SDD na Recher Ave. PODRUŽNICA št. 25 Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar Preds.: Josephine Mohorčič Taj.-blag.: Cirila Kermavner, 6610 Bliss Ave., Cleveland. OH 44103, tel. 881-4798 Zapisnikarica: Janet Krivacic Nadzornici: Mary Turk, Frances Kotnik Seje se vrše vsak drugi torek v mesecu, ob 1.30 pop. v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Asesment se pobira pol ure pred sejo, ter tudi 25. dan v mesecih januarja in julija, od 5.30 popoldne do 7. uri zvečer, prav tako v društveni sobi pri Sv. Vidu. Ako pride 25. dan na soboto, se pobira en dan prej, ako pride 25. dan na nedeljo, se pa pobira en dan pozneje. Poročajte o društvenih in osebnih novicah v Ameriški Domovini! PODRUŽNICA št. 41 Duh. vodja: Rev. Victor Tomc Predsednica: Justine Girod Podpreds.: Rose Pujzdar Taj.-blag.: Justine Prhne, 1833 Kapel Dr., Euclid, OH 44117, tel. 261-8914 Zapisnikarica: Cecelia Wolf Nadzornici: Rose Pujzdar, Justine Girod Poročevalki: Cecelia Wolf, Justine Girod Meetings the 3rd Tuesday in March, June, September and November at the Slovenian Workman's Home on Waterloo Road. PODRUŽNICA št. 47 Duhovni vodja: Rev. Anthony Rebol Predsednica: Mary Mundson Podpreds.: Olga Dorchak Taj.-blag.: Mary Taucher, 15604 Shirley Ave., Maple Hts., OH 44137, tel. 663-6957 Zapisnikarica: Jennie Praznik Nadzornici: Anna Harsh, Elsie Lovrenčič Zastopnici za vse SND: Jennie Gerk in Mary Taucher Seje: Druga nedelja v mesecih marca in septembra, ob 1. pop. V mesecih maja in decembra pa na prvi nedelji, ob 1. pop., v Slovenskem domu, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., Ohio. BRANCH No. 50 President: Ann J. Terček Vice Pres.: Ann Ryavec Secy.-treas.: Irene S. Jagodnik, 6786 Metro Park Dr., Cleveland, OH 44143, tel. 442-0647 Rec. Secy.: Ann Winter Auditors: Anne Ryavec, Helen Petsche Sentinel: Stella Baum Reporter: Vera Šebenik Meetings are held every 3rd Tuesday of the month except July, August and December, at 7:30 p.m. at the Euclid Public Library, 681 E. 222 St. Guests welcome. Ameriška Dobrodelna Zveza American Mutual Life Association Društvo SV ANE št. 4 Predsednica: Antoinette Malnar Podpreds.: Ann Zak Tajnica: Marie Orazem, 20673 Lake Shore Blvd., Euclid, OH 44123, tel. 486-2735 Blagajničarka: Josephine Orazem Ambrosic Zapisnikarica: Frances Novak Nadzornice: Frances Kotnik, Frances Macerol, Josephine Mohorčič Mladinske aktivnosti: Nettie Malnar Poročevalka: Frances Kotnik Seje se vrše vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri pop. v društveni sobi pri Sv. Vidu na E. 62. cesti in Glass Ave. Za preglede novih članov pristojni vsi slovenski zdravniki Društvo NAPREDNI SLOVENCI št. 5 Predsednik: Frank Stefe; podpreds.: John Nestor; taj.-blag.: Frances Stefe, 1482 Dille Rd., Euclid, OH 44117, tel. 531-6109; zapisnikar: Harcld Telich; nadzorniki: Mark S. Telich, dr. Joseph Chrza-nowski DDS, Edward Pečjak; mlad. koordinator Mark S. Telich. Društvo zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu marcu, juniju, oktobru in decembru na domu tajnice, 1482 Dille Rd., ob 10. dop. Za preglede novih članov vsi zdravniki, priznani od ADZ. Društvo SLOVENSKI DOM št. 6 President: Joseph G. Petrič Vice President: Marie Hosta Secretary: Albin Banko, 6809 Mayfield Rd., Apt. 1472, Mayfield Hts., OH 44124 Treasurer: Virginia Kotnik Rec. Sec.: Anne Cecelic Auditors; Jean Fabian, Caroline Lokar, Louise Fabec Youth Coordinator: Jean Fabian Medical Examiner: Dr. Anthony Spech Meetings: First Thursday of the month, 7:00 p.m., at the Slovenian Society Home, Recher Ave., Euclid, Ohio. Društvo NOVI DOM št. 7 Predsednik: Anton Švigelj Podpreds.: Anton Škerl Tajnik-blagajnik: Franc Kovačič, 1072 E. 74 St., Cleveland, OH 44103, tel. 431-7472 Zapis.: Jennie Antloga Nadzorniki: Jože Gabrič, Gabriel Mazi, Ana Mihelich Zdravnik: Vsak po zakonu priznani zdravnik v Ohiu Seja: Prva nedelja v mesecu, ob 10. dop., na domu tajnika. Društvo KRAS št. 8 Preds.: Vida Zak Podpreds.: Mary Price Tajnik: Anton M. Lavrisha, 18975 Villaview Rd., Cleveland, OH 44119 Blag.: Ivanka Kapel Zapis.: Sophie Matuch Nadzorniki: Joe Ferra, Pauline Skrabec, Mary Kobal Mlad. odbor: Joseph Skrabec Seje: Drugi četrtek v mesecu ob 7. zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Društvo CLEVELAND št. 9 Preds.: Albert Amigoni Podpreds.: Stanley Ziherl Tajnik: Andrew Champa, 1874 E. 225 SL, Euclid, OH 44117, tel. 481-6437 Blagajnik: Robert Menart Zapisnikar: Ronald Zarnick Nadzorniki: Frank Ahlin, Mary Champa, Tim Dybzinski Koordinator mladinskih aktivnosti: Albert Amigoni Zdravniki: Vsi slovenski zdravniki Seje: Vsaka prva nedelja v mesecu v uradu ADZ, 19424 S. Waterloo Rd., ob 10. uri dop. Preds.: Louis M. Šilc Podpreds.: John Cendol Taj.-blag.: Carole A. Czeck, 988 Talmadge Rd., Wickliffe, O. 44092 tel. 944-7965 Zapisnikarica: Gila llacqua Nadzorniki: Frances Tavzel, John Cendol, Gina llacqua Seje v 1987 bodo ob 2. pop. 26. aprila, 19. julija, 18. oktobra in 20. decembra, na domu preds. 30417 Oakdale Rd., Willowick, O. 44094. Zastopniki: Klub društev — John Cendol; Slov. nar. dom — John Cendol, Frances Tavzel; SDD, Recher Ave. — Gina llacqua, Louis Šilc; Slov. dom za ostarele — Louis Šilc. Frances Modic, Carole Czeck; Slov. Čitalnica — Frances Tavzel. (Dalje na str. 8) Imenik slovenskih društev Slovene Organization Roster _________________--s: (Nadaljevanje s str. 7) Društvo COLLINWOODSKE SLOVENKE št. 22 Preds.: Stefie Koncilja; pod-preds.: Tina Collins; taj.-blag.: Frank Koncilja, 1354 Clearaire Rd., Cleveland, OH 44110; tel. 481-6955 zapis.: Stephanie Dagg; nadzornice: Tina Collins, Joyce Segulin, Millie Novak; zdravnik: vsi slovenski zdravniki; seje: seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 6. uri zv. v spodnji društveni sobi Slov. doma na Holmes Ave. Društvo KRALJICA MIRU št. 24 Preds.: Anna Perko; podpreds.: Frances Cazin; tajnica: Alice Arko, 3562 E. 80 St., Cleveland, OH 44105, tel. 341-7540; blag.: Agnes Žagar; zapis.: Mary Prosen; nadzornice: Dolores Hrovat, Angela Musil, Mary Sever; koordinatorka za bratske zadeve: Alice Arko. Seje so vsako drugo sredo v mesecu ob 1.30 pop. v SND na E. 80 St. Društvo SV. CECILIJA št. 37 Preds.: Nettie Zarnick; podpreds.: Anna šile, taj.-blag.: Jean McNeill, 6808 Bonna Ave., Cleveland, OH 44103; zapis.: Marie Bond; nadzornici: Frances Stepic, Anna Ribic; zdravnik: vsi slovenski Seje so vsaki prvi torek v mesecu ob 1.30 pop. v šoli sv. Vida. Društvo MARTHA WASHINGTON št. 38 President: Terry Hočevar Vice-President: Rose Zalneratis Secy.-Treas.: Bertha Richter, 19171 Lake Shore Blvd., 692-1793 Rec. Secretary: Carol Lesiak Auditors: Frances Prlmosch, Josephine Cimperman, Ann Krajc, Rosemary Kozar Fraternal Affairs Rep.: Joanne Fordyce. Meetings: Third Tuesday in Jan., April, June, Nov. (Additional meetings as scheduled.) Oltarna društva Altar Societies OLTARNO DRUŠTVO fare Sv. Vida Duhovni vodja: Rev. Joseph Božnar; častna preds.: Mary Marinko; preds.: Amalija Košnlk, podpreds.: Frances Novak; taj.-blag.: Kristina Rihtar, 990 E. 63 St., tel. 391-6545; zapisnikarica v slovenščini: Gabriela Kuhel; zapisnikarica v angleščini: Mary Turk; redite-Ijica: Ivanka Pretnar; nadzornici: Frances Kotnik in Ann Brinovec. Vsak četrtek ob 6.30 zvečer ima društvo uro molitve, vsako prvo nedeljo skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši, ob 1.30 popoldne pa seja v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. OLTARNO DRUŠTVO fare Marije Vnebovzete Duhovni vodja: Rev. John M. Kumše; predsednica: Pavla Adamič; podpredsednica: Maria Ribič; tajnica in blagajničarka: Rose Bavec, 18228 Marcella Rd., tel. 531-6167; zapisnikarica: Ivanka Kete; nadzornice: Tončka Urankar, Mary Podlogar, Amelia Gad. Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Isti dan popoldne ob 1.30 uri molitvena ura, po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. Društvo Najsv. Imena Holy Name Society DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duh. vodja: Rev. Jože Božnar Predsednik: Charles Winter Podpredsednik: Emil Goršek Vice President (Eng.): John Hočevar Tajnik: Joe Hočevar, 1 172 Addison Rd., Cleveland, OH 44103 Zapisnikar: Joseph Cimperman Blagajnik: Anton Oblak Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8. sv. maši. Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani. HOLY NAME SOCIETY of St. Mary Parish Spiritual Director: Rev. John Kumse President: Mike Pozun Vice Pres.: Dennis Sušnik Slov. Vice Pres.: Rudi Knez Secretary: Dominic Gorshe Treasurer: Art Eberman, 16301 Sanford Ave., Cleveland, OH 44110, tel. 531-7184 Sick and Vigil Chmn.: Frank Sluga Program Chairman: Frank Zernic Corres. Sec.: Louis Jesek Marshall: Bill Kozak Social Apostolate: Ed Kocin Retreat Chmn.: Joseph Sajovic Catholic Order of Foresters BARAGA COURT No. 1317 Spiritual Director: Rev. Joseph Boznar Chief Ranger: Rudolph A. Massera Vice Chief Ranger: Dr. Anthony F. Spech Past Chief Ranger: John J. Hočevar Recording Secretary: Alphonse A. Germ Financial Secretary: Anthony J. Urbas, 1226 Norwood Rd., tel. 881-1031 Treasurer: John J. Hočevar Trustees: Albert Marolt, Dr. Anthony F. Spech, Joseph C. Saver Youth Director: Angelo M. Vogrig Visitor of Sick: Joseph C. Saver Field Representative • Frank J. Prijatelj, 845-4440 Meetings held the 3rd Friday of each month, Social Room, St. Vitus Auditorium, at 8.00 p.m. ST. MARY’S COURT No. 1640 Spiritual Director: Rev. John M. Kumse Citief Ranger: Alan Spilar ViceChief Ranger: Virginia Trepal Past Chief Ranger: Hank Skarbez Recording Secretary: Joe Sterle Jr. Financial Secretary: John Spilar, 715 E. 159 St., 681 21 19 Treasurer: Vicki Skarbez Youth Director: John Osredkar Trustees: Gerry White, Harold White, Kathy Spilar Sentinel: Hank Skarbez Field Representative: Alan Spilar, te. 951-9775 Meetings are iieid every third Sunday in the St. Mary Study Ciub Room. Slovenski narodni domovi Slovenian National Homes FEDERATION OF SLOVENIAN NATIONAL HOMES President: Charles Ipavec 1st Vice-Pres.: Joseph Petrie Jr. 2nd Vice-Pres.: Tom Meljac Secretary-Treasurer: Bill Jansa, 20251 Ball Ave., Euclid, OH 44123 — tel. 481-0124 Corresponding Sec.: Pauline Stepic Recording Sec.: Robert Kastelic Executive Sec.: Frank Mahnič Auditors: Steve Shimitz, Dan Pavšek, Sr., Stephie Pultz Historian: Ella Samanich Legal Counsel: Charles Ipavec SLOVENSKI NARODNI DOM 6409 St. Clair Avenue President: Edward Kenik Vice Pres.: June Price Sec'y-Treas.: John N. Perencevic Recording Secretary. Julia Pirc Legal Advisor: Charles Ipavec Auditing Committee: Ann Marie Zak, Antonia Zagar, Ann Opeka, Sophia Opeka House Commiltee: Edward Bradach, Mary Batis, John E. Leonard, Frank Stefe, Anthony J. Tomse, John Vatovec, Daniel Shimrak, Don Mausser, John Trinko, Stanley Frank. Ways and Means Committee: Frances Tavčar, Jean Križman Alternate: Genevieve Drobnič Meetings every second Tuesday of the month in Room No. 1, Old Building, 7:30 p.m. Office hours: 11 a.m. to 3 p.m. Tel. 361-5115 SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Ave. President: Daniel L. Pavšek Vice Pres.: Roy Sankovič Rec. Secy.: Charlotte Ferra Fin. Secy.: Frank Ferra Treasurer: Ray Sterle Auditors: Ray Sterle, Mary Podlogar, Chuck Femec House Comm.: John Jackson, John Hozian, John Kolavich Club Room Mgr.: John and Alba Plutt Federation Reps.: Chuck Femec, Al Marn, Dan Pavšek Other directors: Jane Hozian, Al Marn, Jim Krann, John Habat, Tom McNulty, Frank Podlogar, Bob Ryan. Meetings for Directors every fourth Monday of the month at 7:30 p.m. SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road President: Anthony Sturm Vice President: Steve Shimits Secretary: Miliie Bradač Treasurer: Frank Bittenc Rec. & Corr. Sec.: Cecelia Wolff Legal Advisor: John Prince Trustees: Tony Silc, John Vicic, John Mauric, Ann Kristoff, Al Meg-lich, Frank Slejko, Ernest Tibjash, Helen Sturm, Paul Šibenik, Stanley Grk. Alternate: Catherine Vicic Reps, to Fed. of Slov. Natl. Homes: Anthony Sturm, Steve Shimits, Millie Bradač Office hours: Mon., Wed. and Fri. 7 to 9 p.m. or by appointment. Phone 481-5378 or 481-0047. SLOVENIAN SOCIETY HOME S.N.P.J. FARM, Heath Ro«1 20713 Recher Avenue, Euclid, OH Ladles Auxiliary President: Max Kobal Vice Pres.: Frank Cesen Secretary: William Kovach Treasurer: William Frank Rec. Sec.: Rose Mary Toth Auditing Comm.: Al Novinc (Ch.i, Harry Yanchar, Josephine Trunk, Ed Koren (Alt.) House Comm.: Ed Koren (Ch.), Ed Novak, Max Kobal Membership: Bill Jansa, Ed Marinčič, Al Novinc, Josephine Trunk Sgt.-at-Arms: Joe Petrie DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave., Cleveland, OH Predsednik: Joseph Klinec Podpredsednik: Ken Ivančič Blagajnik: Joseph Pultz Zapisnikar: Edward Stepic Finančna tajnica: Pauline Stepic Nadzorniki: Stephanie Pultz, Theresa Stefanik, Elaine Saxby Seje vsak tretji petek v mesecu ob pol 8. ure zvečer. SLOVENSKI NARODNI DOM 5050 Stanley Ave., Maple Hts., O. Predsednik: Frank Urbančič Podpreds.: Lud Hrovat Tajnik: Tom Meljač, 7030 Shaner Dr., Walton Hills, OH 44146, tel. 439-8888 Blagajničarka: Millie Lipnos Zapisnikarica: Marjorie Church Nadzorniki: Frank Urbančič, Anion Kaplan, William Ponikvar Odborniki: Louis Champa, Al Lipnos, Frank Hrovat, Louis Ferfolia, Bob Habjan, Martin Planišek, Anton Kaplan Seje vsak četrti torek v mesecu ob 7.30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Hts., OH; tel. 662-9731 Upravni odbor korporacije BARAGOV DOM, 6304 St. Clair Ave Predsednik: Stanko Vidmar Podpreds.: Vinko Rožman Tajnik: Jože Melaher Blagajnik: Anton Oblak Gospodar: Frank Tominc Social Club: Janez Žakelj Nadzorni odbor: France Šega, Lojze Bajc, Jernej Slak Odborniki: Anton Meglič, Franc Kamin, Anica Kurbus, Feliks Kur-bus, Anton Lavriša, Ferdo Sečnik, Maks Eršte, Janez Košir, Jože Dov-jak in tudi zastopniki organizacij, ki prostore uporabljajo. Dom ima prostore za razne prireditve: partije, pogrebščine in ohceti. V domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska št.: 881-9617 SLOVENSKA PRISTAVA, Inc. Duhovni vodja: č.g. Viktor Tomc Predsednik: Dr. Mate Roesmann I. podpreds.: Frank Lovšin II. podpreds.: Lojze Mohar Tajnik: Stane Mrva, 3014 Rockefeller Rd., Willoughby Hills, . OH 44092, tel. 943-1442 Blagajničarka: Marija Leben Zapisnikar: Vitko Sleme Nadzorni odbor: Inž. Franček Go-renšek, John Hočevar, Peter Osenar Razsodišče: Inž. Ivan Berlec, Frank Kovačič, Frank Urankar Slovenska šola sv. Vida: Ivan Zakrajšek Slovenska šola Marije Vnebovzete: Valentin Ribič, Gabriel Mazi Acting President: Wilma Tibj3sM Recording Sec.: Jennie Kap®' Financial Sec.: Vida Zak, 1 Sagamore Dr., Euclid, OH ^ Tel. 481-6247 Auditors: Betty Rotar, A0' Mary Toth, Karen Alich Upokojenski kl«b' Pensioner’s Club5 FEDERATION OF AMEBIC^ SLOVENIAN PENSIONERSCL President: John Tauchef Vice-Pres.: Frank Cesen, Secretary: Mae Fabec Treasurer: Joe Ferra Rec. Sec.: Louis Jartz j Auditors: Tony Mrak, Kersman, Frank Fabec ji Meetings every three m0n ^ i alternate Slovenian f1°nneS/ijrC( o’clock, the months o* \Ve(i June, September and Deca KLUB SLOVENSKIH UI*0*®f CEV za St. Clairsko okro« Predsednica: Margaret K^ I. podpreds.: John II. podpreds.: Frances K ^ Tajnik-blagajnik: ^tan^e'f n£), 0 5919 Prosser Ave., Clevel* 44103, tel. 391-9761 ^ Zapisnikarica: Janet ^^pi* Nadzorni odbor: J®** ^a\n»> ski, Hattie Gorgan, Nett'0 gjti Odbor za potovanja: ” Kaus Sestanki se vrše vsak tek v mesecu ob 1.30 P-h1- ^ jf nji dvorani Slov. nar. dom Clairju. SLOVENIAN PENSIONE**5 of Euclid, Ohio President: Frank Ce9®^^ 1st Vice-Pres.: John 2nd Vice-Pres.: Ann M Rec. Sec.: Helen Levstic Fin. Sec.: Ray Bradač Treasurer: Emma Cesef ^ Auditors: Mae Fabe0-ILokar, Josephine Trunk ^ I' Meetings are held nt(i, ^ Wednesday of every ginning at 1 o’clock, a cne^ nian Society Home on I CLUB OF RETIRED SI f. OF HOLMES AVE^ in. Pres.: Joe Ferra r Bsident: Gus Pet®1'1* ce Pres.: John Ha eC ic. Secy.: Louise* g6f Mary Lav - Secy :,23, St., Euclid, OH J >lder' ' J ^ ^ HO ditors: Christine ik, Ann Grzybovv ^ pe,s^ deration Reps-- eC, j < Fabec, Mae ^ ^ n, Emily Kersm ; Urankar ------- A[jce' geant-at-Arms- rnicK j sorter: Joseph ry v -ishine ChairladV- j :t/ Fel. 531-8697 etings are onth at V 3sday of the mo® ,,