30. Stev. V Kranju, dne 24. julija 1909. Političen in gospodarski list X. leto. ■ SttuM ta Kranj i dostavljanjem na dom 4 K, po poiti ta celo leto 4 K, sa pol leta 3 K, za druge države stane 5-60 K. Posamezna Itevilka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Uredniitvo in up ravnil t to je na pristavi gosp. K. Fioriana v cZvezdi*. Izhaja vsako soboto == zvečer === Insarati m računajo ca osla strma SOK, aa pol strani SO K, za četrt strani SO K. Insarati se plačujejo naprej. Za zaanjia označila se plačuje za peti t-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat i popust — üpravnÜtvn naj se blagovolijo pošiljati aarocniaa. reklamacije, oznanila, sploh vb« upravne sadov«, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj ae izvolijo frankirati. — Rokopisi so m vračajo. Dr. Šušteršičevi „kozaki". .Trinoštvo ostane trinoštvo, deni go pod kakršnokoli kapo." .Trinoštvo, despotizem ae širi tudi tam, kjer ena stranka dobi vesoljnost v svoje klešče, se z nekaterimi enakomislečimi polasti oblasti in po svoji volji in ne po volji vsega naroda ali narodov daje postave." Te zlate besede je nekdaj izpre-govoril »Slovenec* ter jih naslovil na slovenske liberalce. Vrti se pa kolo časa, orožje vrženo na nepravi naslov, se od trde skale odbije pa pade nazaj, odkoder je prišlo. Danes tudi mi Slovenci lahko rečemo slovenskim ljudskim sleparjem: .Trinoštvo ostane trinoštvo, deni ga pod katerikoli kapo", pa makari, če je še večja kakor je bil zadnjo nedeljo v .Unionu" shod dr. Šušteršičevi h .kozakov". Ti ubogi klerikalci! Kakor kače se levijo s svojimi naslovi Kot Staroslovenci so se prelevili v .klerikalce", kot klerikalci so se šele domislili, da so .katoliški* (v tejdobi sozrastle strupene gobe .katoliška izobraževalna društva"), potem so postali »krščanski socialisti" in kot taki so se z velikim hruščem izklicali za S. L. S., iz katerih začetnic jih je slovenski narod mogel krstiti le v slovenske ljudske sleparje. Oa niso slovenska ljudska stranka, to so sami najbolje vedeli, kajti kača ostane kača, naj se še tolikrat prelevi. In sedaj ko so konečno vendarle uvideli, da »trinoštvo ostane trinoštvo, deni ga pod katerokoli kapo", so postali .kozaki". In sicer kozaki v polnem pomenu besede. Ruski kozaki, mogoče, da so slavni, gotovo je, da so skrajno nasilni, kakor kranjski klerikalci. Avstrijski kozaki — imajo jih Nemci kot .Bauernfängerje" v politiki, kot .falschspielerje" v socialnem življenju, so taki ali taki do pičice podobni dr. Šušteršičevim in Jar-čevira .kozakom". V tem so naši .kozaki" tudi glede nasilnega postopanja kakor jajce podobni jajcu svojim nemškim pobratimom. Trinoštvo, despotizem, terorizem, osebno maščevalno preganjanje, to je deviza njih koristolovstva — pohlepnega gospodstva. Mislili so, da so že tam, .kjer ena stranka dobi vesoljnost v svoje klešče in kjer se z nekaterimi enakomislečimi polasti oblasti in po svoji volji in ne po volji vsega naroda daje postave". Ampak kakor se tudi veliki lopovi v svoji strasti in drznosti navadno zaračunajo, se se tudi naši klerikalci v svojem umazanem računu temeljito zmotili. Iz strmoglave visočine so zdrknili dol in tako, kakor so počeli na nedeljskem shodu, počenjajo tudi vsi propali komendijantje v razvpitih cirkusih. Postali so .kozaki". Toda, ker je po temnih kotih naše Avstrije še mnogo take sodrge, ni izključeno, da bodo tudi kot združeni kozaki nanovo vpri-zarjali svojo politično rokovnjaštvo. Ali: prenapeta struna poči, rimsko trinoštvo je propadlo in tudi vašega trinoštva moč se bo zdrobila v prah, to si zapomnite, vi vsi dr. Šušteršičevi .kozaki". Da niso v naših vrstah ugrabljeni tudi slovenski elementi, katere hočete kot janičarje vzrediti zoper lastne slovenske brate, prav malo mar bi nam bilo kje, kako in kdaj bodo ti rokovnjaški kozaki končali. In da bi danes slovenski narod v svojem brezupnem boju proti nemškemu nasilju ne bi bil vezan računati na vsakega posameznika, da ne čutimo vsi stanovi, posebno pa naš delavec in kmet, da nas ta strast v lastnem taboru vedno dalje razdvaja in našo moč danzadnem občutneje slabi le na korist naših narodnih sovragov, kaj nam mar dr. Šušteršičevi .kozaki". Ampak mi se zavedamo, mi čutimo, da tako ne more več in ne sme več dalje. Nam krvavi srce, ko vidimo, da rojeni Slovenci, kri naše krvi zaslepljeni, kot kozaki preoblečeni, marširajo pod vodstvom sebičnega generala v bratomorni boj proti svojim lastnim bratom, da pa za vsakim korakom proti nam prepuščajo sramotno izdajo slovenske grude v roke skupnemu sovražniku. PODLISTEK. Zgodovina ..Slovenske monlje". fllhar- cSlovenska filharmonija* je tolike splošne vat. nosti m nas Slovenca* da zasluži, da se s stvarao-resnega stališča raznotriva o njeni zgodovini ter o vprašanju njenega daljnega obstoja. V to naa tembolj silijo dogodki zadnjega štrajka, ki je bil v tesni zvezi z našim narodnim vprašanjem, v zvezi pa tudi a aokolako slavnostjo v Radovljici in aa Vrhniki Za Radovljico je bila določena — menda se na motimo — cela godbi, a kako je bilo f njo na dan slavnosti, o tem rajie preidemo na vprašanje, kako bi bilo a celo godbo pri aokolski slavnosti na Vrhniki, da so ni kapelniku Talilni posrečilo leie v zadnjem trenotkn ai pridobiti pretežno večino iti tj« kujočega orkestra. Ta štrajk, ki aa je sa štrajku- ^ joee, ekoro bi rekli, sramotno končal, pa nam tudi otvitijuje v žalostni InčJ socijalno razmerje delavstva, alt recimo, delojemalca napram delodajalcu. In potem stojimo pred vprašanjem o bodoči gledališki sezoni in misliti moramo tudi že sedaj dalje na predpustno sezono, ko bodo narodna društva zopet frimerua si oskrbeti za prireditev veselic solidno civilno godbo. Katera križava pota v tem ozira so morala razna društva po deželi ob letošnji sezoni hoditi, to bodo dotični prizadeti sami najbolje vedeli. Istotako pa ae mora slovenski narod v oči-gled to Časno napetih razmer v narodnostnem boju zavedati, da mora biti t udeležbo vojaške godbe pri narodnih prireditvah enkrat za vselej konec, in da bi bilo žalostno znamenje naše narodne probuje, ako bi ai Slovenci ne mogli vzdržati vsaj svoje d« vilne, te za dogledoi Čas ne tudi že svoje lastna slovenske ali vsaj slovanske godbe. Ni torej naš namen razdirati, kar že imamo, marveč graditi ter obstoječe izpopolnili. Ampak naj si gospoda v Ljubljani naš način stremljenja tega cilja tolmači kakor ji drago, na telesu sedaj obstoječe »Slovenske filharmonije* treba izreza ti marsikatero rakrano, te hočemo, da bo godba kot nositeljica slovenskega imena sadobila tisto zdravo žirij ensko moč, na katero mora apelirati slovenski narod. Ozrimo se nazaj t Po našem skromnem mnenju, bi bila dolžnost »Glasbene Matice* že zdavno prej skrbeti za vzgojo dobre instrumentalne godbe. In če bi se bilo to zgodilo, smo prepričani, da bi bila vsaka vojaška godba v slovenski Ljubljani danes nemogoča, da, mi gremo celo dalje in mislimo, da bi aa vojaška godba na dosedanji podlagi sploh U iz potetka ne mogla vzdržati tn te bi ae Zato pa kakor smo z besedami »Slovenca" začeli, končajmo zopet z njegovim klicem: Nehajte torej, vstavite svoje pogubonosno ruvanje, ako ste res sinovi verske matere Slovenije, ako imate še količkaj čutja za blagor domovine in naroda v sebi, nehajte, da ne uuičite še tega, kar se je zidalo z velikim trudom in velikimi žrtvami I Nehajte, sicer vam bo plačal narod vaše delovanje s — prokletstvom! II. zlet gorenjskih sokolskih društev se vrši dne 15. velikega srpana 1.1. pt w TrildOL ~mm Gorenjske kmečke razmere. it Dragi eitatelj cGorenjca«! Nikar ne misli, da nam je na tem, da bi prenašali v člankih pod tam naslovom samo številke. Toda, kar jo potrebno, mora biti. Ravno številka (statistika) jo podlaga, na katero ae t današnjih eamn s neko gotovostjo naslanjamo. Zadnjič smo videli površino Gorenjske, razdeljeno po kulturah oziroma obdalovanih vrstah. Ta površina se šteje kot nepremični, stalni kmečki inventar. Vsakdo ve, da je največ poroštvene moči, sigurnosti v zemeljski površini. Cim voi zemlje pripada gospodarju, za premožnejšega ga štejejo. Premoženje našega kmeta, aaša lepo Gorenjske tvori tudi premični inventar in to je živina, konji, goveda, prašiči, ovce, kose, (perutnina), kure Ltd. Navadno je tako pri nas: Cim več in čim boljo ima kak posestnik obdelano zemlje, več pridela krme, detelje, korenstva, sočivja, slame i. t d. h tega sledi, cim več pridela zrnja nad svojo domačo, hišno porabo, več ga ob ugodnih tržnih cenah lahko odproda, ako ni že poprej v denarnih stiskah, v trgovini drugo blago prejemal na žito. Ravno ipuum inifanniiji. |M|M|M>, j ilia^iMMJilirHffirilffl111 .....mm—pm—mm vzdržala, ne od slovenskega denarja, vzdržati bi sa morala izključno le is vojaška blagajn«. Sedaj, ko je slovenski narod že zdavno izrodil gada na svojih prsih, aa izkuša toga gada otresti, toda varajte nam, dokler se mi sami ne bomo otresli svoja narodne mlečnosti, dotlej sa tudi gada, U aao ga sami vzgojili, ne bomo otresli «Glasbena Manca», te ji morajo celo narodni nasprotniki priznati, se jo na polju vokalne glasbo povzpela tako visoko, da bi ai lahko nadela častni naslov «Slovanska Glasbena Matica*. In zato je obžalovati tembolj, da «Olas-nena Matice» ni razširila svojega blagodejnega delokroga tudi na instrumentalno godbo, da nam ni vzgojila — kakor je to storila morda v zasebnem okviru — tudi javnega naraščaja slovenskih godcev. Ona sama bi bila imela v prvi vrsti na taki vzgoji največ koristi. Kot matici slovenskega petja ne bilo bi ji treba pri njenih javnih nastopih aa posluževati vojaške godbe. Isto velja tudi o slovenskem gledališču, o narodnih društvih v Ljubljani in Krom slovenske domovine. Ali ker zvoniti po toči ae pomaga veliko, poglejmo si, kaj je »Glasbena Matica* ali valed moralne obveznosti, ah le prostovoljno, glede inštramentalne godbe storila šele lanske leto s provizorično ustanovitvijo «Koncertnega orkestra Glasbene Matice», is katerega se jo petam razvila samostojna »Slovenska ñlharmenija», i i aa tako sledi: čim več pridela krme, sena,korenstva, detelje, dame Ltd.,toliko reč glav lahko priredi v hleva in svinjaku, Od reje vsakovrstne tivine prejme Gorenjec, ako ga ne napade kaka nesreča, kutna bolezen Ltd. lepe novce, od katerih mn preostane maralkak vinar čez svoje nujne gospodarske potrebe, posebno se, ker živi Gorenjec skromno, varčno in revno življenje. On zapravlja po nepotrebnem redkokdaj. In ca ao Gorenjci po svetu razvpiti kot pijanci, je to krivica, kajti kakor nam je znano, se drugod pije se mnogo vet Da so razvpiti Gorenjci, kriv je v prvi vrsti fnops in pa tudi, — bodimo odkritosrčni — marsikje neotesanost Toda hitimo k stvari 1 Pregledati nam je premoženje premičnega oziroma živega inventarja v istem smislu po okrajih, kakor zadnjic nepremičnega. Sodni okraj šteje glav Skupaj Ima konj gvd. prašičev ovac velepos. | tovarn Kranj .... 1583 12214 8812 777 23386 7 4 Škofja Loka . . 810 14529 2896 3101 21336 3 1 Tržič .... 373 2316 767 707 3163 3 12 Radovljica . . 1759 10916 4398 3703 20776 15 7 Kranjska gora . 223 3733 1514 3590 9060 6 4 Ljubljanska okolica 3239 21929 6794 504 34466 15 — Brdo . . 788 9608 4947 1614 16857 8 4 Kamnik . . . 1747 11591 4917 3768 22023 7 14 Skupaj 10522 86836 35035 17764 150157 64 46 Tako bi imeli v celem 150.157 glav živine po navedenih okrajih. Po številu stoji na prvem mestu ljubljanska okolica z najvišjim številom govedi 21.929 glav, kar je naravno, ker njej donaša uprav govedoreja, krave vsakdanje dohodke, ker preskrbljuje okolica mesto Ljubljano z mlekom. Poleg tega spada okolici tudi mnogo barjanskega sveta, od kjer dobi mnogo sena in otave za prehrano tega velikega Števila govedi. Ravno tako ima tudi največ konj, ker zopet okoličani mnogo vozijo ljubljanskemu tr-govstvu in občinstvu, od katerega ima čedne zaslužke. Drugi okraji so v tem pogledu mnogo na slabšem. Skoro do zadnjega časa je donašalo še največ pitanje živine. Odkar so se pričele usta-navijati mlekarne, je v tem ozira boljše. Vsaj nekaj stalnih in enakih dohodkov je, katerih prej ni bilo. Ljubljana šteje v okroglem 40.000 prebivalcev. Računati smemo na vsakega prebivalca vsaj četrt litra mleka na dan. Na ta način je dnevna poraba 10.000 litrov na dan, ker bi znašalo letno 3,650.000 litrov in vrednost 20 vin. za liter 730.000 kron. — Drugod jo povprečna cena za liter 10 vin. Posamezni okraji so glasom uradnih podatkov oddali mleka v skupne mlekarne, kakor sledi iz tabele, ter prejeli cenjeno po 10 vin., kakor vidimo: I ? n i B o o. O I ' 'i > iS B 8 j 1 * I i "2—;. S 8 S « S ^1 ¡0 8 c~3 m B 10 S 8 o ____t?. m «- "o I 8 * 9 *r 3 1 1 5 8 S 1 ij 8 fc (M 1 «1 i i. j s. n « 2 ar E ca .2 3 03 Poučni listek. Nekoliko o naši ustavi. Dalje. Delokrog občin je dvojen in sicer a) samostojen, b) prenesen. V samostojno področje spada zlasti: 1. prosto oskrbovanje lastnega imetka in občinskih stvari; 2. skrb za varnost osebe in lastnine; 3. vzdrževanje občinskih cest, potov, trgov, mostov in skrb za varnost prometa na cestah in na vodah; 4. nadzorovanje živil, trga in zlasti mere in vage; 5. zdravstvena policija; 6. skrb za posle in delavce v tem pogledu, da se izpolnuje zakon za posle: 7. nravnostna policija; 8 oddajanje ženitovanjskih zglasnic; 9. skrb za ubožce in občinske dobrodelne naprave; 10. paziti na stavbe in ogenj ter skrbeti, da se izpolnuje stavbinski red in dajati stanovanjska dovoljenja; 11. skrbeti za napravo in vz držav o ljudskih Šol; 12. da ljudi, ki se pravdajo med seboj, poskuša poravnati po zaupnikih, voljenih izmed občine; 13. prostovoljna razprodaja premičnin in za-kupodaja nepremičnin na javni dražbi. Občinski odbor je v občinskih zadevah sklepajoči in nadzorujoči organ. Izvrševalne oblasti ves odbor nima. Kolikor policije po občinah po postavi ni izrecno vročene državnim organom, sme odbor, kolikor dopuščajo obstoječe postave, ali za vso občino ali samo za nekatere njene kraje dajati veljavne ukaze in kdor bi se jih ne držal, ga sme kaznovati z globo do 70 kron ali z zaporom do 48 ur. Tudi je odbor dolžan večkrat na leto pregledati občinsko blagajno. Odbor mora imeti vsaj eno sejo v vsakem četrtletju. Seje so javne, da je kak sklep veljaven, morate biti navzoči vsaj dve tretjini odbornikov. Če se seje ne udeleži toliko odbornikov, da bi bila sklepčna, sme župan vsakega odbornika, ki se ni opravičil, kaznovati z globo do 20 kron. Sklepa ae v sejah z nadpolovično večino vseh navzočih odbornikov. Predsednik glasuje le, Če je na obeh straneh enako število glaaov In a svojim glasom odločuje. Glasuje se ustno ali če predsednik to določi, s tem, da se vstane ali obsedi. Upravno sodišče je odločilo, da so sklepi, ki so se vršili z dviganjem rok, neveljavni. Kadar se vrši kaka volitev ali se oddajajo službe, odbor lahko sklene, da se voli po listkih. Odborovi sklepi se zapisujejo v zapisnik, katerega morajo podpisati predsednik, dva odbornika in zapisnikar. Vsak občan sme vpogledati v ta zapisnik in sme tudi na svoje stroške zahtevati prepis zapisnika. Dalje prlh. Gospodarski del. Kadar pričnemo krniti s noro slamo, moramo paziti na to, da je živina ne dobi preveč, kajti v preobili meri zavžita slama prav rada povzroči napenjanje. Tudi bodenje (klanje, kolika) se prav rado poloti živine, ako se je preveč najedla nove slame. Zgodi se pa to posebno rado, ako pokladamo rezanico iz nove slame potrošeno z močnato oblodo, ali pa da jo damo jesti prav lačnim živalim, katere jedo preveč požrešno. Bodi snažna pri molil! Vselej, predno pričneš molzti, omij vime z mlačno vodo ter ga obriši z volneno ruto. Paziti moraš na to, da kravo vselej do čistega pomolzeš; namolzeno mleko pa takoj precediš, prej ko mogoče iz hleva doneseš, da se ne navzame hlevskega duha. Na pol podrte svinjake vidimo tupatam po kmetih. Te je treba popraviti sedaj po letu, ko je še čas, da ne bodo živali izpostavljeni vsakovrstnim poškodbam in zimskemu mrazu. Ka| storijo kmeti)sko zadruge za malega posestnika? Kmetijske zadruge 1. donašajo kmetu več dohodkov in povzročajo manj stroškov; 2. oživljajo samozavest in vodijo k medsebojnemu zaupanju; 3. uplivajo, da se majhen posestnik zaveda, kako veliko moč in veljavo ima, ako se združi s svojimi sotrpini; 4. delujejo za odpravo zavisti sovraštva in nevoščljivosti; 5. navajajo k varčevanju in k knjigovodstvu ter umnemu gospodarstvu; 6. izobražujejo kmete, vzgojujejo in uče jih mladino vzgojevati; 7. pripomorejo k cenejšemu nakupu in dražji prodaji ter množe blagostanje; 8. varujejo kmete pred izkoriščanjem; 9. preskrbujejo kredit in cen obraten kapital; 10. ustvarjajo s tem neodvisnost, prostost m blagostanje kmečkega stanu ter donašajo plačilo za trudapolno, težavno delo, katero si kmet zasluži; to pa le tedaj, če je vodstvo zadruge, v dobrih rokah in so zadrugarji složni. Jureiev študent* Ivaa 8. Olievaki. Dalje. «Z veseljem, g. Jurež 1» c Sedaj pa še en liter, Lončka,* se oglasi gospod učitelj, «da tej naši zveri nekoliko priii-jemoU Dalj« prih. ki so nam jih govorili bratje Sokoli ne le iz vse Slovenije, temveč celo zastopniki bratskih nam aokolskih društev iz bajnolepe Opatije, mejnega Sušaka, kraške Like, divnega Krka in žilavih Čehov in ko smo bili priča one resnične navdušenosti, ki valovi edinole po žilah tako krepkih in mišičavih sinov matere Slovenije .Sokolov". — In pogled na ono četo žilavih in zdravih telovadcev, ki je nastopila ta dan na telovadišču radovljškega »Sokola", nam je zadosten pojav, da slovenskega naroda ne zatre nobena sila, da je slovenskemu narodu odkazan še lep kos življenja in da nam teb lepih in slikovitih pokrajin, ki obdajajo ravno našo Gorenjsko — ne izmakne noben, še tako nasilen sovražnik. Porok za to so nam krepke pesti slovenskega .Sokolstva*-- Z zlatimi črkami ostane začrtam 11. julij ne le v zgodovini radovljiškega .Sokola", temveč tudi v dušah vsega prebivalstva krasne Gorenjske. To je bil v resnici praznik, praznik narodne zavesti, narodnega ponosa. Mlad je še radovljiški .Sokol", mlad po svojem obstanku, a velik pc svojih delih. Dve podružnici, a eno samostalno društvo, to je delo radovljiškega .Sokola"; in ako nas znamenja ne varajo, snuje ravnokar zopet dve podružnici. A krono svojemu delovanju si je postavil z razvitjem svojega praporja, in da mu je priznalo to zaslugo vse slovensko, lahko rečemo slovansko .Sokoistvo", priča dovolj izrazovito velikanska udeležba .Sokolstva", ki je prihitela iz cele Slovenije na ta praznik. 450 beri: štiristopetdeset bratov .Sokolov" je slovesno priznalo, da vrši radovljiški .Sokol" svojo nalogo pravilno, štiristopetdeset bratov je priseglo, da je pripravljenih priskočiti radovljiškemu .Sokolu" na pomoč vsaki trenutek. Pogled v bodočnost nam je miren in upapoln l Radovljiško mesto si je nadelo že v soboto, 10. t. m., popoldne praznično odejo in nebroj slovenskih trobojnic je pričalo, da radovljiško meščanstvo ve cen ti pomen takih slavnosti, kakršna je bila ravno na dan 11. julija. Dvojica hiš je pač pričala, da njih lastniki nimajo niti toliko soli v glavi, kolikor se jo zahteva od navadnega hribovca, ki gotovo ne bo ostal pokrite glave, ako se slučajno nahaja v družbi večjega števila orni-kancev, ki spoštljivo pozdravljajo došlega gosta. Prvi bratje in gostje so pričeli prihajati že v soboto opoldne, oziroma popoldne, da prisostvujejo serenadi kumici gospe] Jeli dr. Vilfanovi. — Slikovit je bil izprevod, ki se je pomikal po mestu do stanovanja kumice. Deputacija jo je navdušeno pozdravila in ji izročila krasen šopek v znak svojega spoštovanja. — Po dokončani serenadi se je vršil na krasno okinčanem vrtu restavracije brata Kunstlja koncert slovenske filharmonije, ki je bil kmalu zaseden do zadnjega kotička. Zabava je bila nad vse prisrčna, kajti pozdravljali smo v svoji sredini drage nam brate iz Opatije, Sušaka, Gorice in deloma tudi že iz Trsta in Gorenjske. Omenjati moramo pri tej prilike, da je radovljiško meščanstvo dalo .Sokolu" na razpolago prav lepo število prenočišč in sicer brezplačno. V nedeljo dopoldne se je vršil sprejem do* hajajočih gostov in bratov. Vsak vlak je privedel prav mnogo bratov. A glavni dohod se je vršil pač s prihodom posebnega vlaka, ki je pripeljal ljube udeležence iz slovenske metropole, iz bele Ljubljane. — Po zajutrkovalnem koncertu v salonu brata Kunstlja se je zbralo 170 mož v Radovljico že došlih .Sokolov", ki so odkorakali skupno z godbo na čelo na postajo, kjer je bilo že zbrano ogromno število občinstva. Nepozoben je bil trenutek prihoda posebnega vlaka. Med krepkimi zvoki .sokolske koračnice" in burnim navdušenim pozdravljanjem občinstva, je pripeljal posebni vlak — kljub neugodnemu vremenu — v Ljubljani je lilo ob obhodu vlaka kakor iz škafa — lepo število gostov — preko 700 —, ki jih je brat starosta dr. J. Vilfan pozdravil najiskreneje. Odgovarjal mu je zvezni načelnik brat dr. V. Murnik- Razvrstile so se nepregledne vrste in odkorakale na slavnostni prostor na glavni trg, kjer ae je vršilo razvitje. Tu je bil postavljen v namen z zastavami, zelenjem in cvetjem okrašen oder. V četverostopih so prikorakale čete .Sokolov", kjer ao bila zastopana sledeča društva a šesterimi prapori, namreč: Trst, Gorica, Prva-čina, Vis, Volosko-Opatija, Sušak, Maribor, Brežice, Metlika, Novomesto, Idrija, Ribnica, Krško, Črnuče, Ljubljana, Ljubljana 1., Ljubljana II., Vič, Št. Vid, Vrhnika, Logatec, Kamnik, Jesenice, Ja-vornik, Loka, Bled, Železniki, Kranj, Tržič, Šiška. Radovljiško društvo je prineslo Še zavit prapor in na slavnostnem odru so se zbrali starosta s praporščakom in zastopniki prisotnih društev, nakar se je pripeljala kumica v družbi dražestnih družic, ki jih je občinstvo pozdravljalo z navdušenim .živijo-klici".--Starosta radovljiškega .Sokola" brat dr. J. Vilfan je navzoče pozdravil z navdušenim govorom. Očrta 1 je v kratkem zgodovino mladega društva, razjasnil njegovo vspe-šno delovanje in povdarjai zavedno nalogo, okrepiti se v sokolski ideji in jo v podrobnem delu od tod prenesti med narod na deželo. Omenil je javne znake, ki nam vedno pričajo in kažejo, kaj dotični mislijo, v kateri tmeri delajo in zakaj žrtvujejo svoje sile in moči. Zato ima tudi .Sokol" avoje znake. Pred seboj vidimo njihove prapore, pod katerimi se zbirajo in ki jih vodijo in bodre v narodnem delu. Primerno je bilo torej in potrebno, da imamo tudi mi svoj prapor, ki naj pokaže javno naše navdušenje za sokolsko idejo, pod tem praporom se bomo lahko zbirali k zavednemu delu. — Ni dragocen in najdražji, a dostojen je in kaže to, česar ae mora .Sokol" držati. .Sokolski" znak je znak slovenski in slovanski. Na praporu blesti napis .Krepimo se" kot bodrilo za prvo nalogo .Sokola", a pod njim se vije slovenska trobojnica. Pod modrim-beiim in rdečim znakom služimo in delujmo zvesto in zavedno naši slovenski in slovanski domovini. --Zbrani bratje in gosti, ki vas prisrčno pozdravljam, bodite priče slovesni obljubi in nas bodrite, da zveato in častno služimo pod novim praporom sokolski ideji in naši mili slovenski domovini." — — Obrnivši se k zastavonoši bratu Kunstlju mu izroči prapor z ganljivim nagovorom, da ga naj čuva in brani zveato in udano, in da ga le smrt more prisiliti, da da prapor iz svojih rok. — Praporščak vidno gin jen, stori nato slovensko obljubo, da hoče varovati izročeni mu prapor do smrti. Kumica g. dr. J. Vilfanova priveze na prapor krasen trak in med gromovitim pozdravljenjem bratov in občinstva ter ob zvokih sokolske koračnice zaplapola visoko nad svojim društvom novi prapor. Tiho, a tim iskreneje se pobrati novi prapor s svojimi pobratimi v znak, da hoče tudi on nevstraseno korakati na čelu svojemu društvu. In ta prizor je vidno učinkoval na navzoče občinstvo in brate. Videli smo obtičali v mnogoterem očesu solze pravega ganutja in navdušenja in apoznali amo v teh solzah dušo našega naroda, ono dušo, ki je v svojem prirojenem stanju tako dostopna višjim idejam, a žal, da ravno to, po prirodi tako mehko dušo, izkušajo gotovi ljudje omrziti ter jo privesti do neke zakrknjenosti, da bi pričel sovražiti ono, kar je stvarnik dal vsemu stvarstvu — moč v lastni jaz. In kakor so prikorakale sokolske čete na slavnostno razvitje, tako so odkorakale mimo novega prapora in vseh zastopnikov posameznih društev na telovadišče, kjer so se razšli po posameznih gostilnah na obed. Umevno je, da so bile krepko korakajoče sokolske čete takorekoč posipane od zavednih Radovljičank raz oken s samimi gorskimi cvetkami in da so bile te čete predmet najsrčnejših ovacij na tisoče navzočega Občinstva. Konec prih. Umetnost in književnost Slovenskemu narodu! Leto za letom streme naši neprijatelji na Dunaju in v Gradcu za tem, da onemogočijo slovenskim vseučiliščnikom usposobiti se za svoj poklic na avstrijskih visokih lolah. Njihov namen je jasen: sinovi slovenskega naroda ne smejo v državne slnžbel Tako ostanejo ter za naše nasprotnike in ti bodo preplavili naše dežele in kazali aovraštvo proti Slovencem, kakor se to godi Se sdaj. V dosego tega namena jim služijo najrazličnejša sredstva: preganjanje slovenskih dijakov od nemških profesorjev in dijaštva je znano in ni ga slovenskega izobraženca, ki ne bi bil izkusil tega na lastni koti. Toda to še ni vse. Vedoč, da slovensko dijaštvo le s največjim samotatajevanjem zmaguje stroške študi-ranja v tujih mestih, so sklenili uničiti vse naprave, ki lajšajo slovenskemu dijaku gmotno stanje. Zato nameravajo razbiti dijaško kuhinjo na Dunaju, vreči naa hočejo is podpornega društva sa bolne vlsoko-šo 1 ce, da bi na ta način še bolj zredčfll naše vrate. Te namere so krutozlobne, a ni ga človeka, ki bi nam pomagal proti natilsUu. Da, oni, ki so poklicani v to, celo podpirajo nasprotnike v njih početju. Raditega je sklenilo slov. di« jaštvo seči po samopomoči. Ustanovili smo na Dunaju odsek, ki ima nalogo, čuvati, oa se Nemcem ne posrečijo njih naklepi. Ta odsek je izdal pred veliko nočjo knjižico, ki se popisujejo o nji za Slovence neznosne in za kulturno državo škandalozne razmero na avstrijskih visokih šolah in se navajajo pota, ki bi bilo možno po njih priti do končne rešitve vseučdišzega prašanja — do slovenske šole. A zgodilo se je, kar je mogoče le pri nas; ljubljansko dršavno pravništvo nam je knji- ' šico do pičice konfisciraio. Hotelo ae nam je na ta način zamašiti usta; ne dovoli so nam niti to, da si pomagamo sami. Toda odbili smo krute vdarce. Po interpelaciji g. poslanca Hribarja in tt v državnem zboru je brošura zdaj dovoljena in pošiljamo jo v slovenski svet t nade, da sežejo Slovenci po nji in protestirajo a tem proti postopanju dri. pravdništva pa tudi proti početju nemških buršev na avstrijskih vseučiliščih in proti vladi, ki nima ne volje, ne moči napraviti konec tem škandalom. Brošura: Slovenska visoka šola v Ljubljani se naroča pri: Mirko Čer nič, medici nec, Hrušica 57, Jesenice. Dobiva ae tudi po vseh slovenskih knjigarnah. Gena 30 vinarjev, po pošti 33 t. Vseučtliški odbor dunajskega dijaštva. - ■■ — ■ ... ~ — -...................... . -.......... Naročajte in širite naš listi V Kranja, dne 14. julija 1909. 0 usedanja uelMaetJ m bosta avstrijska in ogrska vlada potrato vali meseca septembra, ko bosta imeli pogajanje o skupnem proračunu. Takrat se tudi dolom, kdai ae eklieeta delegaciji. It UtadrJ dežela! ibor bodo nove volitve meseca septembra in sicer v kmetskih občinah dne 20., v mestih in v trgovski zbornici 22., v vele-posestvu 24. septembra. Karikaturo a volilna reforma, ki jo je bil sklenil zadnji deželni zbor, ni sankcionirana. Boretaka polajcnnila samomor. V zaporu si je radi umora odvetnika Levickega zaprta Bo-rovska poizkušala z iglo za lase odpreti žile, a je bila sasačena. S silo so jo morali obvezati. Nemški mlnliter dr. Sehreiner je te dni potoval po vzhodni Štajerski in zasliševal ondotne Nemce po njihovih željah. Srbsko posojilo. «Temps» javlja, da se je o med srbskimi delegati in zastopniki fran-bank popolno sporazumljenje glede posojila. Srbija dobi 110 milijonov frankov posojila. Posojilo se najame lele na jesen, vendar pa dado banke srbski flnančrl upravi že aedaj primeren prednjem. Pri denarni transakciji bodo vdeležene tudi petrogradske in druge ruske banke. Od najetega posojila od 110 milionov bo Srbija porabila 70 milionov za zgradbo železnic. V Psrsijl ao bili stalni notranji nemiri. Bile ao v Perziji tudi ruske Čete v varstvo šaha ter za vzdrževanje miru. Nemiri pa so se le podžigali in slednjič je izbruhnila revolucija. Prišlo je do boja med nacionalisti in sahovimi četami. Hud boj se ia bil te dni okoli Teherana. Boj za Teheran je concan. Sahove čete so se umaknile. Šah je zbežal v rusko poslaništvo ter se odpovedal prestolu, ker je ob vse pristale in le ostale čete niso več zanesljive. Sedanji lah, ki je začel vladati leta 1907., je prišel s svojeglavnostjo kmalu v načkrižje z ljudstvom, ker je razgnal parlament; potem se je akregnl pa se z duhovščino. Novi šah je njegov llletni sin, ki se je kronal 22. t. m. Opozarjamo na veselico, katero prtrede prijatelji Prešernove koče na Stoln dne 1. avgnsta 1.1. pri Knntn (Jegliču) na Seln pri Žirovnici. Začetek ob pol Štirih popoldne. Vstopnina |e 40 b mladeniške družbe so pa kar v parih prikorakale na žegaanjet Za zabavo je bilo skrbijeno v obilni meri. Veselo petje se je razlegalo in muzika na pleh je igrala žalostne, pa tudi poskočne. Ob zvokih slavnega mengilkega salonskega orkestra so se za tehantovim hrbtom vrteli veseli pari, tako spodaj v veži kakor zgoraj na asfaltiram ravni strehi, raz katero se ti odpira krasen razgled tja do sv. Ožbolta. Stradati ni bilo treba niti duši, niti telesu. Prvo so sitili različni govorniki, drugo pa dobro založeni štanti. Zalivali ao si žejna grla in v pondeljek v jutro je »zavedno ljudstvo* domov grede gugaje »manifestiralo v liberalnem Kranju za našo stvar*. Ce so po starih Šegah in navadah sekali na žegnanju tudi lectarske štruklje, ne vemo, pač pa se je zaključilo proščenje z obligatnim gorenjskim ravsom in kavsom pred mežnarijo. Resnici na ljubo naj tudi zabeležimo, da so se aran-žerji potrudili žegnanje nekoliko premodernizirati primerno novodobnim zahtevam. Zato na Itantih niso prodajali orgljic, konjičkov, uric, lecta, pu-serlov i. t. d., marveč ao «naše gospodične* ponujale med drugim tudi tobak in cvetke*. Sploh moramo priznati, da je zlasti dekan Koblar storil vse, da se je vršilo žegnanje s kar največjim sijajem. Nastopile so poleg njega slovite korifeje, tako učeni profesor J are, raonštranoar Hans Kregar, zgovorni Cočov Frence i. t. d. Koblarju je bilo posebno na tem, da se udeleže proščenja tudi meščanski krogi. Ker je vedel, da se s svojimi ožjimi somišljeniki v Kranju ne bo mogel posebno postaviti, vabil je osebno in pismeno Se vse tiste, kateri po njegovem mnenju niso docela zakrknjeni grešniki. In res jih je nekaj ujel v svoje skrbno nastavljene mreže. S posebno slastjo navaja »Slovencev* dopisnik imenoma posetnike izmed «kranjske inteligence*. Galantno se spominja celo posameznih gospa in ne pozablja niti uradnikov mestne hranilnice, ki so prišli poveličevat otvoritev poslopja, kjer bo posloval konkurenčni klerikalni zavod. Izmed klerikalnih kranjskih matadorjev je našel milost pred njegovimi očmi edinole g. Tomaž Pavšlar, katerega skoro ni mogel prezreti. Saj si je g. Pavšlar s svojimi konjskimi silami in koncesijami pridobil splošao priznanje in skoro svetovno slavo 1 Ali kljub temu zastavimo glavo, da bi bil dopisnik pred Pavšlarjem navedel g. V. Majdiča, če bi bil slednji navzoč pri veselici. Je paš tako v mežnariji, kakor v nebesih. Veliko večje veselje imajo nad enim spokorjenim liberalcem kakor nad devetindevetdesetimi zagrizenimi klerikalci. V&led tega preziranja se je kranjskim klerikalcem precej pokadilo in tolaži jih ediuole prav tako kakor nas — ki nismo bih povabljeni na žegnanje — zadnji odstavek »Slovenčevega* članka: «SedajimamokrasenDom (mežnarij o namreč) 1 Nihče ne more več tožiti, da nimamo lokalov in zabav. Zato sedaj krinke z lical Kdor je Sokol ali član čitalnice, ta naj ostane tam in naj ne hodi k nam, zakaj dvoživk nam ni trebal Sedaj bo zadostoval en sam stol, dveh ne bo treba več.* Prenavdušeni dopisnik je v svoji nezavednosti postavil pred vrata po tehantu povabljene goste 1 Navedena izjava je »flašter* užaljenim klerikalcem, nam v veliko zadoščenje, onim pa, ki so se udeležili strogo strankarske prireditve, zasluženo plačilo. Z obema rokama akceptiramo naivnega dopisnika besede, ki se po našem glase takole: Ostanimo med svojimi, v mežnarijo naj pa hodijo — meiaar)ii Nekaj »krepkih* sanjalo je dal dekan Koblar v sobotni izdaji »Slovenca* tistim liberalcem in neliberalcem, ki so se udeležili slavnostne otvoritve ljudskega doma v Kranju. Je prav njegov štil, kakršnega je vporabljal svoj čas v pokojnem »Dihurju* l Mi, ki poznamo «svojega» župnika bolj kakor vsi tisti, ki so ga gledali ta dan z očmi v oči, pravimo, da je takega, zanj bahaškega, za vedno udeležnikov poniževalnega in sramotilnega, za ostale Kranjce pa žugajočega tona zmožen le — Koblar, naš atari znanec Cujmo, kaj piše: »Ljudski dom je krasna in moderna stavba (to pritrdimo), zasluga g. dekana Koblarja, ki se ni strašil ni truda, ni denarja* (Oho 1) Ta denar ni bil njegov, ampak izprašan večinoma »med živimi* od lahkovernih njegovih ov&c. Po običajnem pozdravu je imel slavnostni govor profesor Sušnik, pevci pa so zapeli. »Razvila se je na to zabava v okusno in fino opremljenih paviljonih, kjer so prodajale naše gospodične šampanjec in buteljke, pecivo in jeatvrae, tobak in cvetke. To je bilo življenja krog teh krasnih sotorčkov, v katerih so nad vse pridno stregle naše vrle gospodične. Iz vseh kotov so donele pesmi in veselo smejanje. Sele pozno v noč so se razgubile gruče in mir je zaJSraljevaL Hvala našim damam, ki so kljub vsemu tororizmu in protiagitaciji vendarle imele pogum in prišle. Zal jim ne bol Med gosti smo opazili poleg že omenjenih svetnika trgovske zbornice Pa v šla \ z rodbino in g. Iv. Kregarja. Tudi veuko krat ske inteligence nas je posetilo. Poleg g. župana Samita smo opazili gg.: veletržec Dolenz, Logar, Omerza, Mavril Mavr, Pollak, Rakove, ravnatelj Fajdiga, profesor Komatar, uradntštvo okrajnega glavarstva in davkarije, mnogo duhovščine, gospe Peter Mayer-jeva, učitelj Rusova itd. itd. Se celo MajdiCevi in uradniki kranjske mestne hranilnice ao naa obiskali. Tudi Sokoli v sokolski obleki se nas niso ustrašili in so si prišli preganjat skomine po naših krasnih prostorih.* — Na koncu svojega poročila pa pravi: »Sedaj imamo krasen dom 1. ..» (glej zgorajšnjo noticol) potem pa nadaljuje: »Vsak pa, ki ima polteno (111) srce in pogum, da odločno pokaže svoje prepričanje, nam je dobrodošel. In tem kličemo na kmaiolno svidenje 1» Ali ste ga slišali, ali ste ga videli... Podržavljanje pošte v Kranju. V zadnji seji trgovske in obrtne zbornice je zbornični svetnik Pavšler povdarjal, da je podržavljenje poštnega in brzojavnega urada v Kranju postalo vslid vedno naraščajočega prometa nujna potreba. Stvar se je sprožila že pred kakimi šestimi leti in se razpravljala tudi v tej zbornici, ali kaj se je ukrenilo, govornik ne ve. Tajnik pojasni, da se je tedaj napravila vloga na poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu, ki pa je izreklo, da razmere za podržavljenje niso ugodne. Pavšlar predlaga nato, da naj se zbornica vnovič zavzame za podržavljenje, kajti promet v Kranju je z vsakim letom večji in med tem časom so se podržavili poštni in brzojavni uradi, pri katerih je veliko manj prometa, kakor ga je v Kranju, tako n. pr. v Tržiču. Predlog se sprejme soglasno. Škandalozno ošabno maičevaaje kltrikaietv. »Slovenčevi* uredniki so vprizorili zoper nekega časnikarja tako skrajno podlo maščevanje, da se mora vsak človek, če ima količkaj poštenja v sebi, naravnost zgražati. Škandaloznost tega maščevanja v polnem obsegu bo mogoče presoditi šele potem, ko se od prizadete strani cela za javnost zelo zanimiva zadeva »izza kulis ,Slovenčevega' uredništva* pojasni. Za danes le nekaj podatkov iz zadnjih dogodkov : »Gorenjec* je »Slovenca* spravil v nemalo zadrego v znani polemiki zaradi umetniške razstave. Stefe je kar siku! okrog sebe kakor strupen gad, če ga razdražil. Namesto stvarnega odgovora je izlil svojo jezo v žaljive zafrkacije na osebo «ne-kega časnikarja*. »Slo enec», kadar je v zadregi z resnico, sploh le pluje in psuje okrog sebe. V tem slučaju pa ae nam je čudno zdelo, da Stefe sramoti svojega stanovskega tovariša na način, kateri se nikakor ne vjema s časnikarsko častjo. Ali Štefe je sklenil, še drugače se maščevati nad tem časnikarjem, o katerem sumi, da je v zvezi z do-tično polemiko v »Gorenjcu*. Ta časnikar namreč pride k nedeljskemu shodu kot poročevalec za praško «Union», o katerem listu je znano, da je simpatiziral z državnozborsko obstrukcijo. In mislimo, da nismo mdiskretni, če povemo, da je tudi ta časnikar sam v nekem javnem lokalu obstrukcijo z zgolj narodnega stališča nekako odobraval. Imel je torej dvojni interes udeležiti se shoda. In če so mu morda pri »Slovencu* še kaj dolžni, bi ga bili lahko tudi lahko na račun »somišljenistva* pustih k shodu. Ampak kaj se je zgodilo? Štefe se je oblastno razkoratil pred vhodom ter dejal, da zanj ni več prostora, češ, »Slovenski Narod* in «Agramer Tagblatt» sta že zasedena, shod je pa samo za somišljenike I Stefe je morda mislil, daje prišel ta časnikar poročat za »Gorenjca*, pa se je zmotil. Tudi intervencija pri deželnem poslancu Mandelnu je bila brezuspešna. Najbrže so imeli klerikalci slabo vest, da bi bil ta časnikar mogel našteti manj kot 3000 udeležnikov shoda, kakor ao ra .boboali v svet Značilno za to postopanje je, da je Štefe še po tej aferi pustil nekatere noto-rične liberalce na shod (morda jih je izpreobmil,? »somišljenike*) in da je pred shodom član uredništva «Slovenca» izjavil, da je samoobsebi umevno, da ima kot poročevalec prost vstop. Ali to jim še ni bilo dovolj. Intrigirali so zoper tega časnikarja kot poročevalca pri «Agramer Tagblattu» in ga izkušali sploh popolnoma uničiti. To je krlčanaka morala klerikalcev. 4 r..;. Klerikalao naroaajaitve. Pristaša S. L. S, in * občinska odbornika gg. M. Tancar in F, Krivec na Jesenicah sta napravila na svojih gostilnah nemška napisa: .Übernachtung". Tako delajo klerikalci po septembrskih dogodkih. Pripomnimo le, da je Tancar desna roka in tajni svetovalec ge-renta Čebulja, Krivec pa županski kandidat tovarniške stranke. Gospoda I Malo manj osebnosti in strankarstva in malo več narodne značajnostil Volitev v pridobnlnsko komisijo. One 6. avgusta t. i. se vrli na c. kr. okrajnem glavarstva v Radovljici volitev volilnih mož za III. razred pri-dobninske komisije za radovljiški okraj. Ta volitev je važna, ker mogoče Nemci postavijo skrivaj svoje kandidate in vspričo slovenske brezbrižnosti tudi zmagajo, Naši kandidatje so: Anton Gabrijelčio, gostilničar na Brezjah, Ivan Legat, gostilničar v Lescah, in Ivan Mencinger, gostilničar na Bohinjski Bistrici. Volilci naj izpolnene in podpisane glasovnice pošiljajo naravnost na c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici. Prav bi bilo tudi, da se volilci IV. razreda zjedinijo za kandidate. V tem razredu Je voliti 48 volilnih mož* Prva voda iz novega vodovoda je te dni pritekla v Kranj. Voda je še silno kalna in dokler se ne očisti — kar bo trajalo še več mesecev —» tudi za pitje nerabna. — Te dni bo vse vodovodno omrežje v mestu Kranju že do malega dodelano. Hišni posestniki, poiorl Po nekaterih hišah izvršuje inštaliacijska dela beljaška tvrdka Jos. Bacher, ki gradi tudi vodovod za Kranj in okolico. Videli smo namreč več pip, kamor je instalater pritisnil svojo firmo z izključno nemškim besedilom. Vsled tega uljudno opozarjamo & gg« vinarjev. Novičar. Telefonska svata med LJubljano ia gorenjskimi mesti la trgi se bliža, kakor se nam poroča, vendarle uresničenju. Tako smo izvedeli, da sta občini Radovljica in Bled v zadnjem času dobili od poštnega ravnateljstva zagotovilo, da se telefonska zveza takoj napravi, ako obe občini prispevata 1300 kron. Ker se to gotovo zgodi, bomo v kratkem mogli z veseljem pozdraviti to za promet v naši deželi prekoristne napravo. Ljudski Dom — mežnarija! Ne bavili bi se več z otvoritvijo klerikalnega »Ljudskega Doma» v Kranju, da ni «Slovenec* od 17. t. m. posvetil tej slavnosti dolgoveznega poročila, ki potrebuje od naše strani nekoliko komentarja. Kakor otrok nove igrače, tako se veseli dopisnik nove stavbe, kakor da so sj t njo naši klerikalci res iz lastne moči stavili svoj »ljudski dom* in kažoč na ta vspeh, prerokuje samozavestno skorajšnji konec »liberalni komandi* v Kranju. Claakarjeve prorolke besede hočemo zapisati na roval njegovi domišljiji ter precejšnji naivnosti in zato ae v tem pogledu ne bomo ž njim prerekali Zdi se nam pa potrebno, postaviti v pravo luč mnenje, kakor da se je zlasti «po zaslugi dekana Koblarja, ki se ni strašil ne truda, ne denarja*, s »Ljudskim Domom* res zgradil ljudski ali nekak narodni dom kranjskih klerikalcev. Brihtna glava, tehanf Koblar je pogruntal, da v Kranju še nimamo mežnarije. Izposloval je tedaj dovoljenje, da sme zidati na farovškem vrtu zvečine s cerkvenim denarjem mežnarije. In dekan Koblar se ni strašil truda, a tudi ae tujeg a denarja in postavil je hišo, v kateri se nahajajo poleg cerkovaikovega stanovanja tudi še prostori za klerikalno hranilnico in posojilnico in zraven le precej čedna dvorana in čitalnica za katoliško izobraževalno društvo. Ta stavba, ta-kosvani «Ljudski Dom*, postavljena na pare. št 74 Pfarrhofjgüt vL It 1100 kranjske deželne deske in zgrajena v svrho naprave cerkovaikovega stanovanja je tedaj isJujučao cerkvena last in nič dru-zega kakor prava pravcata — mežnarlja i Vsakokratni kranjski dekan, sedaj tehant Koblar, je neomejeni gospod ar v tem »Ljudskem Domu* odnevco mežnariji in, če se mu zijubi, vsak čas lahko požene vse to «naje zavedno ljudstvo* is »Ljudskega Doma». Toliko v pojasnilo «Slovence-vesau» člankarju in vsem onim, ki ao, misleč, da darujejo sa svoj »Ljudski Dora», v resnici prispevali ta mežnarijo I iataaaje melaarijs ia dvoživke. Silno lepo je moralo biti v nedeljo, dne 11. t m., ob blago-siovljenju nove mežnarije v Kranju. Kar trlo seje občinstva, ki je prišlo prisostvovat redki slavnosti. Ljudstvo is okolice se je radavolje odzvalo izdani komandi to prihitelo je tromoma v mesto. Marijine hišne posestnike, ki morajo šteti kronice za inštalacijo, naj zahtevajo, da napravi instalater slovenski napis ali pa nobenega, kajti Kranj je izključno slovensko meato in ne potrebuje takih grdih peg. Torej, pozor 1 Društvene vest. Deželno predsedstvo je odobrilo pravila »Podružnice slov. trg. društva Merkur v Kranju*, a sedežem v Kranju. usiaaovl)enJe .Podružnice slov. trgovskega društva Merkur s sedežem v Kranju" se vrši v nedeljo, dne 25. t. m. v prostorih gospe Marije Mayrjeve ob 2. uri popoldan; od 5. ure nadalje £a na vrtu ravnotam veselica z Jako zanimivim i obsežnim sporedom. Iz posebne prijaznosti aodeluje tudi kranjski salonski orkester .Sloga" in pa pevski zbor osrednjega društva Merkur iz Ljubljane. Kakor je čuti, je zanimanje jako živahno in se še posebej vsakomur priporoča, da se udeleži tega, za naše slovenske trgovstvo ve-lepomembnega slavja. Če kdo ravno ni dobil vabila, naj to blagohotno oprosti. Dobi ga omenjenega dne pri blagajni. Vstopnina znaša za osebo 50 vinarjev. Na svidenje jutri! Veteransko društvo v Kranja je namesto venca na grob svojega častnega člana, pokojnega gospoda Alfonza Pirca, darovalo ubožnemu zakladu mestne občine Kranj znesek 15 K. Skaadal prve vrsto se lahko imenuje to, ker ima blejska občina na svoji pošti tale napis: „K. k. Post- u. Telegraphenamt". Menda ima vso oblast v roki na Bledu občinski zastop, ki je do kosti klerikalen. In ker so ravnokar vzeli klerikalci vso narodnost v zakup, upamo, da v kratkem izgine ta škandalozni napis. Nesreča na Triglavu. Pred 14. dnevi sta prišla v Mojstrane učitelja z Dunaja gg. Viljem Lam in Karel Plaichinger, oba prijatelja Wagnerja, ki se je lansko leto meseca avgusta ponesrečil na Triglavu. Odločila sta se, da gresta po jako nevarni severni steni na Triglav. To pot sta turista Jahn in /.inner prehodila pred dvema letoma in tudi lansko leto, ko sta prišla iskat ponesrečenega Wagnerja, ki je tudi hotel iti sam isto pot, a jo je zgrešil ia padel v prepad in se ubil. Jahn in Zinner sta prvič šla sama, a v drugič sta vzela seboj vodnika, mladega Koširja. Lass in Plaichinger sta čakala pri Smeren do 19. t. m. ugodnega vremena. Ta dan se je vreme obrnilo na bolje, zato odrineta zvečer v Vrata, kjer sta prenočila. Drugo jutro odrineta na Triglav. Ob 3. popoldne, ravno ko je nastala nevihta, dospeta v votlino, kjer sta Jahn in Zinner prvič vsled nastale nevihte prenočila. Tu vedrita poldrugo uro. Ko nevihta preneha, natvezeta se zopet na vrv ter hočeta nadaljevati svoj pot. Lass, ki je bil pogum-aejši, vrže vrv okoli skalnega nosu na jako strmi steni ter začne plezati. Kar se skalni nos odtrga in Lass sdrči čez pečino. Med padcem se vrv vjame za drugi nižji nos in pritegne Plaichingerja, da mu zlomi dve rebri. Vsled potegljaja se poškoduje Plaichinger tudi na glavi. Lass je obvisel na prostem ter vlekel tovariša za sabo. To se je zgodilo ob pol 5. popoldne. Plaichinger vsled natege pritisnjen k skali, si ne ve drugače pomagati, kakor da zasadi svoj cepin v skalo, odveze previdno vrv in jo pritrdi na cepin. Zdaj začne klicati tovariša, ki mu je odgovarjal do 7. ure zvečer. Plaichinger ni mogel pomagati tovarišu, ker je bil vsled poškodovanja preslab. Ob 7. je Lan umolknil. Onesvestil se je in gotovo potem kmalu izdihnil. Plaichinger je ostal čez i noč še tam in šele v sredo ob 11. dopoldne je zapustil nesrečno mesto. Odtod odrine kar naravnost in ne po Kugijevi poti na okrožno pot (Riegweg) po snegu ob Triglavu in srečno dospe v Dežmanovo kočo. Od tu pride proti večeru (v sredo) k Smercu v Mojstrano, kjer naznani vso nesrečo. Načelnik rešilnega oddelka gosp. Winzig hitro skliče gorske vodnike, da se pripravijo na pot po ponesrečencu. Danes —• četrtek — zjutraj ob 2. je odrinilo 9 vodnikov z vrvmi in drugimi pripravami na Triglav. Truplo bodo morali potegniti kakih 200 metrov visoko, da ga spravijo na Kugijevo pot in odtod po okrožni poti na saneh po zelenem snegu — ledeniku vleči na Kredarico in od tam ga peljati še vedno na saneh po Krmi doli v ravnino. Tam bodo truplo naložili na voz in prepeljali v Mojstrano. Skozi Kot doli je za tak Erenos pot prenerodna. Prevoz po zelenem snegu o nevaren, ker je novi aneg že ves zdrčal v Vrata in je tam sedaj sam led in zamrznjen aneg. Danes — četrtek —-ponoči pričakujemo rešilce z mrličem. Rajni je zapustil sestro, ki je danes zvečer ie prišla z vlakom v Mojstrano. Pogreb bo bržkone v petek popoldne ali v soboto dopoldne. Ni še določene, ker še ne vemo odločbe od sodnije. Sedaj ob 8. zvečer so prišli vodniki, pa brez ponesrečenca. Ves trud ga rešiti je bil .zaman. Lass visi kakih 200 metrov visoko. Do njega bi ae prišlo le po vrvi, pa je Življenje v nevarnosti, ker kamenje vedno drči po skali doli. Lan visi sključen, glavo gržeč med koleni. Grozna smrt je to 1 iilet gorenjsko sokolske topa v Tržič. Bilo je L 1903, ko so v Tržiču nasprotniki Slovenstva zmajevali z glavami in se poamehovaii mali peščici tržiikih Slovencev, ki ie imenovanega leta sklenila ustanoviti tržiškega Sokola. V koliko je bilo to zasmehovanje upravičeno, je pokazalo društvo tekom svojega obstanka. Marsikatero drugo društvo bi ne bilo imelo toliko vztrajnosti, ne bilo bi moglo nasprotovati sovražnim viharjem. Ako pomislimo, da je imelo društvo toliko in toliko nasprotnikov, razen prispevkov članov skoro nobenih gmotnih sredstev, niti telovadnice, ki je prvi pogoj za obstoj vsakega telovadnega društva, moramo se čuditi pogumu ustanoviteljev in članov. Z železno vztrajnostjo je prikorakalo društvo tako daleč, da ai letos postavi lasmi dom. Da se ogromni stroški, katere bo imelo s tem društvo, vsaj nekoliko pokrijejo, priredi .Tržiški Sokol" povodom izleta gorenjske sokolske župe dne 15. avgusta ljudsko veselico, spojeno s telovadbo, katere čisti dobiček je namenjen zgradbi telovadnice. .Tržiški Sokol" vabi torej tem potom vse Sokole in prijatelje Sokola, da pribite v kolikor mogoče velikem številu ta dan v krasni Tržič, da nas podkrepe in vspodbude za nadaljni boj proti sovražnemu tujcu. Prepričan naj bo vsak, kdor pohiti ta dan med nas, da ga bomo sprejeli z odprtimi rokami. Na zdarl f Anton Potočnik. Občeznani župan na Koroški Beli, g. Anton Potočnik je umrl v soboto v ljubljanskem „Leonišču". Truplo so prepeljali na Koroško Belo, kjer je bil v torek dopoldne pokopan. Vrlemu možu blag spomini Telovadno društva «Sokol > as Jesenicah priredi dne 1. avgusta 1.1. ob 3. uri popoldne na društvenem prostoru (vrt brata Trevna) na Savi ljudsko veselico javno telovadbo v prid stavbenemu skladu za .Sokolski dom". Spored, kateri je objavljen po lepakih, je jako zanimiv in vsled tega vabimo bratska sosedna društva in nositelje sokolske ideje na to veselico. Na zdar! Odbor. »Vesna*, počitniško društvo združenih gorenjskih visokošolcev v Kranju, priredi 31. t. m. zvečer ob pol 9. na vrtu gospe M. Mavrjeve koncert a prijaznim sodelovanjem si. orkestra »Sloge*. Po koncertu prosta zabava in ples v »Čitalnici*. — Vabila na to prireditev se prično razpošiljati prihodnji teden in prosimo blagohotnega oproščenja, ako bi se kakoga prijatelja našega društva pomotoma prezrlo ter ga tem potom vabimo kar naj-uljudneje v svoj krog. Trgovsko-obrisa sboralea sa Kraajiko je imela 16. L m. sejo, v kateri je klerikalni svetnik Kregar razkladal razne želje klerikalcev in zanesel politiko v to gospodarstvo organizacijo. — Deželni zvezi za pospeševanje tujskega prometa, ki ustanovi v kratkem potovalno pisarno, se dovoli 500 K redne in 100 K izredne podpore. — Nadaljevalni šoli za mizarje v Št Vidu, ki se spremeni v strokovno šolo, se dovodi 100 K. — Ker so bili pri seji — žal — klerikalci in Nemci v večini, ao sprejeli na to še dva predloga in sicer: 1) da se ne pritrdi sklepu ljubljanskega občinskega sveta glede uvedbe različnega sistema pri pobiranju občinskih doklad. Gre se pri tem v prvi vrsti za pridobnin-ski davek, od katerega naj bi se pobirale doklade po progresivnem sistemu, kar bi bilo veliko socialno delo v razbremenenje slabših, uboZaejših. In proti temu so glasovali klerikalci in Nemci v lepi slogi; isti klerikalci, ki tako radi pridigajo o ljubezni do ubogega ljudstva. In ne iz stvarnih razlogov so glasovali tako, ampak kakor se je izrazil klerikalni svetnik Kregar: »glasovali bomo za vsak predlog, ki se bo stavil proti mestni občini*. Lepše se ti »ljudski* prijatelji niso mogli razkrinkati; 2.) se je sprejel z nemškimi in klerikalnimi glasovi tudi predlog, s katerim se izreka nezaupnica dež. zbor-skima poslancema trgov.-obrtne zbornice dr. Novaku in Zupančiču. Izvrševala! odbor narodno-sapredne stranka je izrekel zaupnico poslancema dr. Novaku in Zu-dančiču. Nedeljo, dne 25. t. m. bo laški dan I Koncert v koriat »Aljaževem domu* s sodelovanjem pevcev Zirovnikovega zbora in brezniških tamburašev v dobro znani restavraciji g. Ivana Legata poleg kolodvora v Lescah se prične točno ob 6. uri popoldne. Tujim gostom sta jako priletna vlaka v smeri Ljubljana - Jesenice in nasprotno Jesenice-Ljubljana, oba prihajata istodobno ob 5. uri 19 min. popoldne. Tudi za odhod sta pripravna vlaka, odhajajoča ob 9. uri 39 min. in ob 11. uri 44 min. ponoči, kdor se pa hoče prej odpeljati, ima na razpolago vlaka ob 7. uri 9 min. in ob 7. uri 56 min. Za vse drugo bo skrbela rodbina g. Ivana Legata. Takih občil, kakršna je St. Katarinska pri Tržiču, ne najdeš kmalu. Povsod, kamor prideš na Kranjskem, najdeš, ali aamoslovenske javne napise ali pa, kjer so dvojezični, vsaj slovenščino na prvem mestu. Občina Sv. Katarina pa ima še vedno svoje javne napise z nemščino na prvem mestu. Zadnji čas je pač, da taka malomarnost v narodnem ozira izgine izmed nas. Nemskutarsko issivsajs. Kaj vse ai dovoljujejo privaodrani tirolski nemčurji, se je videlo predpretekli teden. Na postaji v Domžalah so nabili lepak, naznanjajoč, da bo v Celovcu dne 4. julija pangermanika veselica. Ali ai to višek predrznega izzivanja? v liravalei so ustanovili samostojno tambu-raško društvo «Stol», katerega pravila so potrjena, akoravno je dosti bilo nasprotstva od klerikalne strani. Novemu društvu pa želimo prav obilo uspeha. Le krepko naprej I Umrla je v Lescah gospa Marija Legat, rojena Zvokelj, posestnics v Lososa ia v Ljubljani. je bil doktorjem modroslovja dne 17. t m. na graiki univerzi geap. Niko Omersa, abs. phil., sin tukajšnjega veletržca in veleposestnika g. Frana Omersa. Čestitamo! Obeol sber ser. skad. ter. društva »Vsema* se vrši dne 31. t m. ob 2. ari pop. v »Sokolovih* prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Ci-tanje zapisnika ustanovnega občnega zbora. 2. Poročilo predsednikovo, odboravo m pregiedniško. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. Odbor. ■rtvega so našli na arenjskem pašniku tik hudega jarka nad Lečami 461etnega Janeza Rozmana, čevljarskega pomočnika is Dvorske vasi Ob mrtvaškem odru mlinarja Jožefa Kleindiensta je za-v žil toliko alkohola, da ga je bilo preveč. V Keverju je strop usmrtil zidarja. Novo brlsgslao je dobilo gasilno društvo v Lešah; blagoslovljena bo dne 25. julija popoldne. Lev v bratih v sleveaakih rekah. Lov občine Dovje, ki je jedea najboljših in najinteresant-nejših lovskih revirjev na Kranjskem, je izdražbala slovenska družba za 3115 K. Nemci, ki so doslej ta lov imeli v svojih rokah, so propadli. Žirevnikov Sbor is Št. Vida priredi v nedeljo 25. t. m. izlet na Bled in sodeluje na večer pri veselici na korist ♦ Aljaževega doma* v Lescah. Noto plaaiaake kodo otvori dne 1. avgusta t. 1. na Mangartu akademiška češka podružnica S. P. D. z Našim rodbinam priporočamo u KolinsKp ciKorijo! Gorenjska«! občinstvu! Pred letom dni se je ustanovilo gorenjsko akad. ferij. društvo »Vesna* s namenom, širiti po svojih močeh med gorenjskim ljudstvom izobrazbo, predvsem potom knjižnic in čitalnic Isto je ustanovilo v Poljanah »Jesenkovo knjižnico*, ki uspeva izborno in dokazuje, da je mlado društvo krenilo pravo pot In ker namerava društvo po vzorcu te prve knjižnice ustanoviti vrsto novih, a mu manjka gmotnih sredstev, ae obrača na narodno čuteče občinstvo s udano prošnjo, naj ga blagovoli podpirati v njegovem stremljenju s tem, da mu podari knjige, ki jih samo ne potrebuje in ao primerne za ljudske knjižnice. Kake množice duševnega kapitala leže zanemarjene in prašne po omarah 1 Bodite tako dobri, rojaki, in dajte nam v roke te knjige, da jih ponesomo v kočo seljakovo, ki bo z veseljem segel po njih in si Črpal is njih novo obzorje. Tudi vsak najmanjši dar ae sprejme s odkrito hvaležnostjo. Vse knjige v ta namen se sprejemajo v knjigarni gospe Florijanove v Kranju. Odber gor. akad. fer. društva »Vesna* v Kranju. Dopisi. Ii kranjske okolice. — Hudo nevihto s ploho smo imeli v torek popoldne ob 3. uri. Silovita ploha ae je vlila in treskalo je strahovito. Posebne škode tresk ni naredil, a naliv je ponekod poškodoval ceste in pota. Kmetovalci imamo letos smolo t žitom; zori Sočesi, kar je požetega, ae pa mokro ne da spraviti. Pasji dnevi se bližajo 1 — Gob, gobarjev in gobaric je sa Savo toliko, da ae kar izkušajo, kdo bo prvi. Ob 3. uri zjutraj ie gredo mladi in stari na gobober. V Ljubljani je trg že prenapolnjen s gobami. Suhe gobe so sedaj kilogram po 2 K. — Prvi grah, oatročji fižol, peso in repo domačih pridelkov že prodajajo na trgu. Krompir bo ravnokar. Cebulja je že sedaj po ceni. — Sadni vrti s jabolki, hruškami, češpljsmi in orehi tu okoli lepo kažejo. Prve jabolko bodo pravkar dozorele. — Jubilejna knjiga »Kranjsko okrajno glavarstvo*, spisali učitelji okraja, izide v kratkem. Saj pa je tudi skrajni čas. Zanimive knjige, okrašene z primernimi ličnimi podobami, že prav željno pričakujemo I — V Ratečah pri Skofji Loki delajo že sedaj na to, da postavijo novo poslopje sa dvorazrednico. Sedanje poslopje bode ostalo občinska last ia samo sa društvena nameao. Posnemanja vreden' napredek. RidOTiJilks nevtce. — Osebne vesti. Premeščen je tukajšnji kaplan g. J os. Oostiša in sicer v Smlednik, a na njegovo mesto pride g. Martin Drolc s Iga pri Ljubljani. — Darovi. Dežilttl odbor je naklonil »društvu ta privabi tev tujcev* vnesek 60 kron v s vrhe poprave savske brvi ns »Gmajni*. Nsučno ministrstvo je ps darovalo obrtno-nadaljevalni šoli znesek 300 kroi. — Da« 17. t m. pride v Radovljico 60 vojaških akademikov, ki ao sedaj na potovanju is stmtffienih osirc. po Avstriji — Kakor vestni poročevalci, ki jim je pravi blagor natega mesta pri srcu, opozarjamo na kritiko, ki jo je dnevnik »Slovenec* objavil o pras niku radovljiškega »Sokola* povodom razvitja društvene zastave. Citati naj bi jo vsi udeležniki ki so prisostvovali tej krasni prireditvi. Še tu kajlnji klerikalci se zgražajo nad njo. — Redna občinska seja se je vršila dne 23. t m. ob 6. uri zvečer. G. župan konstatira sklepčnost in imenuje overovateljem zapisnika odbornika gg. L. Farsagerja ia Iv. Sega. Prva točka je bila podelitev ustanov vdovam in sirotam iz daru preblagorodne gospe J os. Hočevarjeve. Sklene se soglasno, da se podele ustanove dosedanjim vdovam v tistih zneskih. Druga točka je bila ka nalizadja mesta po načrtih inteaerja Š tem bova, ki bo veljala 42.000 K, oziroma 31.600 K. Sklene se soglasno, da se poveri pregled predlaganega načrta odseku, šesto j« čem iz gg. odbornikov V. Resmana, Iv. Sartorija in Iv. Vurnika, ki ima pri prihodnji seji poročati o celi zadevi. Kakor nadaljna točka je bila telefonska zveza Bled-Radovljica, ki bi veljala po načrtih postne direkcije 4000 kron. Pri obravnavi te točke je pričel k sej« g. okrajni glavar, ta' se je prav toplo zavzel za to moderno napravo. Obč.nski, zastop jej soglasno sklenil, da se pridruži akciji in da je pripravljen prispevati na njega pripadajoči znesek. — Izmed raznih nasvetov omenjamo, da je občinski zastop daroval snujoči se podružnici »Glasbene Matice* v Kranju 50 kron. — V tajni seji so se rešile nekatere osebne stvari, nakar za ključi predsednik sejo, zahvalivši se iskreno g. okr. glavarju, ki se tako zelo zanima za razvoj radov ljUtkega mesta. _ Ii selško doline. Ker se »Domoljub* že več Številk prav ob Širno bavi z dražgoSkim učiteljem Stupico, naj tudi »Gorenjec* pove par besed v njegovo obramo. S. je bil med ustanovitelji selške podružnice planinskega društva, toraj pač nima povoda, raz bijati tablice tega društva ne on, ne njegovi prijatelji. Sicer je pa občeznano, kdo je razbil tablico. Nočemo biti ovaduhi, to pa lahko povemo, da omenjeni ni član nobenega društva, pri katerih sodeluje S. To gotovo ve tudi »Domoljubov* dopisnik, pa on si misli: laži, koliko moreš, nekaj se bo že prijelo. — »Domoljubov* dopisnik namigava, kot bi bil S. prireditelj sokolskega plesa v Draž-gosah. S. je bil vedno nasprotnik plesa, ki po njegovem mnenju ne spada med narodno-vzgojevalna sredstva. Kar je bilo Se veselic v DražgoSah, pri vseh je bil on med prireditelji, a razen treh so se vse izvriile brez plesa. In ravno on je mnogo pripomogel, da se je v DražgoSah tako zelo omejil ples in žganjepitje. Plesni venček je sklenil vadi-teljski zbor, kateremu se na misel ni prišlo, da bo takrat župnikov god, a ko bi bil tudi vedel, bi ne bil izpremenil svojega sklepa, ker če župnik nima ozira do nikogar, ga tudi drugim ni treba imeti do njega. — »Domoljubov* dopisnik očita S. celo njegovo uljudnost do ljudi. Ja, ali mislite, da mora biti vsakdo sirovina? Ali mislite, da se mora s kmečkim ljudstvom občevati le tako kot selški Rožnik, kateremu je znak prijaznosti, če vrže koga na tla ah udari s palico, ali če kako žensko prime z eno roko za brado, z drugo za nos, ji odpre usta in ji pogleda aa zobe P Ali pa dražgoski župnik, ki vedno gleda v tla in komaj zagodrnja na prijazen nagovor? S. občuje enako prijazno s gospodo kakor s kmeti, ker se je rodil pod kmečko streho in ne spoštuje kmetov nič manj kot gospodo. — Dopianik pravi, da si S. prizadeva na-vsomoč, da bi prišel za nadučitelja v Železnike, a da se bo poskrbelo, da bo zletel daleč proč, mag ar i v Afriko. O tem prizadevanju ne ve nihče. Zuganje ga pa ne straši, ker mu tudi v DražgoSah niso tla posuta z rožicami. Krojni šolski svet je že pred poldrugim letom sklenil, naj se mu popravi kuhinja, ki je pravi škandal. Ali župnik, ki je predsednik trajnega šolskega sveta, to stvar vedno nalašč zavlačuje. Med tem, ko župnik v farovžu vsako leto kaj prezidava, vsako leto nove peči postavlja v sobe, parketna tla kot na plesiščih, mora ubogi učitelj sam flikati gnila tla v kuhinji a kosci dil. — »Domoljubov* dopisnik trdi, da je S. vzrok vsega zla v naši dolini. Bog ve, ali tudi konjake smrkavosti, draginje moke in propadanja zadrug na Cešejici? Seveda, če obstoji vse zlo le v tem, kar tišči gospoda v farovžu, potem ga res zadene nekaj krivde. Lahko in poceni je kaj takega trditi gospodom, ki imajo skoro vsak dan prost in ki se na tuje stroške igrajo živinorejo in druge športe, o učitelju, ki poučuje trinajst let na dveh šolah, ki je bil štiri leta in pol organist, ki vodi moški, mešani in tamburaški zbor, ki je ustanovil bralno društvo, podporno društvo gozdnih delavcev In posojilnico, ki z njegovo pomočjo vse dobro vspevajo. — S. ni nikdar govoril ali delal "oper vero in duhovnike. S. je vedno z duhovniki uijudno občeval in jih še zagovarjal, Ko so ga pa jeli ti preganjati, seveda ni imel več vzroka, se potegovati sanje, Hujskai pa tudi potem nikogar ni, kar sicer bi se ne mogel dopisnik norčevati it »angelske potrpežljivosti*. Drugače bo morebiti, če njega spravite iz Dralgoš. — Klerikalci se hudnjejo, če Dražgo Sani S. kaj poslušajo in ga imajo radi. Kajne, to bi bilo lepo, če bi ljudje sovražili in zaničevali tistega, ki ni nikomur storil nič slabega, ampak marsikomu kaj dobrega, in ki ae je vedno trudil za napredek Dražgoši •^Dopianik ima »Domoljubove* bralce menda za tako zagovejene, da ne poznajo besede opica, ker piše »afoa*. Prodno bo dopisnik še napisal to besedo, naj ae poprej pogleda v ogledalu. Če ga bo potem še veselilo, napisati besedo »afoa* — no — potem naj pa le I Ii Škofjeloškega okraja. — Hudi trn v peti smo loški naprednjaki vsem klerikalcem. Tudi g. nunski oča Nadrab nas ne pardonira. V svojih pridigah nas vedno rar-cvari. Četudi je to znana stvar, vendar je omenjamo že zategadelj, ker se nas je g. oča v svoji pridigi od zadnje nedelje zopet spomnil. Zlasti se ta častitljivi božji namestnik ne more premagati, da ne bi udrihal čez naše Sokole. Mi pač ne moremo vedeti, koliko škode mu napravijo Sokoli in kake koristi ima od Čukov, vendar si drznemo z vso odločnostjo oporekati njegovi bedasti, pa tudi zlobni trditvi, da sokolska društva delujejo proti cerkvi in veri. Člani sokolskih društev vedo prav dobro, da to ni res. Sicer bo morda g. oča dosegel kaj s svojim hujskanjem pri bolj lahkovernih ljudeh, za katere Sokolom itak nič ni. Pri zavednih ljudeh pa njegovo svar-jen je vzbuja le pomilovalen nasmeh. Vzlic temu bo g. oča še nadalje svojo trdil in rotil starše, da naj svojim otrokom branijo pristopati k soriškemu društvu. Prosto mu je rovariti proti Sokolu, kolikor se mu le vzljubi. S tem bo itak le nasprotno dosegel. Škofjeloški Sokol bo pa le nadaljeval svoje delo, v čemer ga navdušujejo bodrilna pisma pravih rodoljubnih Slovencev. Te dni je škofjeloški Sokol prejel enak pismen pozdrav .Slovenskega Sokola" iz Clevelanda, Ohio, v katerem mu piše, da se naši ameriški bratje o priliki neke vrtne veselice pri čeških bratih v bratski vzajemnosti spominjajo nas, ki smo zatirani v domovini, in nam kličejo: Na zdar 1 Vrlim bratom, elevelandskim Sokolom, tem potom pošiljamo enak prisrčen pozdrav! Overjeni naj bodo ti enokrvni naši bratje, da mi Sokoli v stari domovini ne bomo nikdar klonili svojega tilnika, temveč hrabro odbijali nesramne udarce tako naših narodnih nasprotnikov, kakor izdajalskih lastnih bratov, ki nas hočejo zatreti! Na zdar I — Dobro so morali pogostiti kapu-cini svoje pevce preteklo nedeljo popoldne. Od samega veselja so ti vrli pevci zapeli še par pesmi na kapucinskem mostu. Razume se, da jim tega nedolžnega veselja privoščimo iz dna srca. Kar nas pa pri vsem tem veselju največ zanima, je to, da se je tudi mnogo politiziralo pri tej kapucinski pojedini. Sliši se, da je pri politiki igral glavno ulogo vrli kapucinski pevec Feškov Polde. Ta znameniti politični veleum je s svojo uničujočo kritiko obsodil pisanje našega .Gorenjca". Najbrž je Poldetu posebno ugajala dobra kapljica iz kapucinske kleti in zato se je prehitro izdal. Sicer ko bo po zaslugi fajmoštra Šinkovca izvoljen pri prihodnjih volitvah za mestnega odbornika, takrat bo naš Feškovc lahko uporabil vse zaklade svoje modrosti in izpeljal kaj pametnega in koristnega za našo občino. Saj bistroumen je, zlasti takrat, ko na uprav pobalinski način ošteva svojega pevskega učitelja in kapucinskega organista, sivolasega in za našo mestno občino jako zaslužnega moža. Vendar v svoji skromnosti priporočamo modremu Poldetu, naj začne v prvi vrsti pri sebi. Potem se mu zna pripetiti, da bo njegova beseda povsod obveljala. In če bo res dosegel kaj prida, tedaj bo fajmošter Šinkovec imel ž njim posebno nebeško veselje. Za zdaj še pa naj bi Polde, ki je priznano zelo pobožen mož, vsaj včasih se ozr. skozi okno svoje hiše na soseda sv. Janeza Nepomuka, ki je na mostu. Če se bo ravnal po njegovem zgledu in držal prst nad ustnicami kakor sv. Janez, mu bodo verni Ločani gotovo postavili na drugi strani mostu še spomenik! Kritike o . Gorenj -cevem" pisanju pa naj le prepusti drugim. — V občiniZminec bodo prihodnji teden volitve občinskega zastopa. Fajmošter Šinkovec e tudi v te volitve vtaknil svoje ostre kremplje. njegov vedno vneti pristaš Luka Dagarin iz Puštala, ki je doslej županoval občini Zminec, ni Šinkovcu posebno po volji. Dagarin je sicer klerikalac do mozga, vendar je kot zminski župan delaven in skrbi za svoje občane. Tako tudi v vprašanju zastran prezidavanja mestne župne cerkve sv. Jakoba v Škofji Loki zastopa to sta- išče, kakršnega zastopajo vsi loški meščani, bodisi iz naprednega ali klerikalnega tabora, namreč, da Šinkovčevih novotarij ni nič potreba, ker je škoda metati proč denar. Zato je Dagarin )ri Šinkovcu padel v veliko nemilost. Vsled tega hoče zdaj Šinkovec po vsi sili, da bi zminski občani ne volili več Dagarina za župana, nego neko drugo kmetsko prevzetnost, ki se piše za Ruparja, po domače mu pa pravijo Kovkar iz Bodovlj. U-ta bi bil seveda slepo orodje v spretnih Šinkovčevih rokah. Če bode kdaj Kovkar zminski župan, potem naj se občani le pripravijo, ko bo prišel Šinkovec po denar za nepotrebno prezidavanje mestne župne cerkve. Menimo pa, da so zminski občinski volilci vendar še toliko pametni, da to preprečijo in da se ne vse-dejo Šinkovcu na liml Sicer naj pa ti volilci tudi to pomislijo, da Dagarin poseka Kovkarja v vseh rečeh in da je med njima tako velika razlika, kakor noč in dan. — Tudi mestne občinske volitve bi se morale vršiti prihodnji mesec, a se najbrž ne bodo. Kajti okrajno glavarstvo v Kranju je razveljavilo vse dosedanje predpriprave za te volitve in ae bo torej vnovič razglasila reklama-cijska doba. Za naa je to vseeno, naj bodo volitve prejalislej, za Šinkovca bo pa ukrep okrajnega glavarstva najbrž velika pridobitev, ako upa, da bo še kaj kratkovidnih volilcev privabil na svojo stran. Šinkovec čaka zdaj Še s prezida-vanjem mestne župne cerkve gotovo iz tega vzroka, ker si je v svesti, da bo sijajno potolkel naprednjake v Škofji Loki. In ko bi se mu res posrečilo dobiti v mestnem občinskem zastopu premoč, kar on seveda tudi za trdno pričakuje, potem bi že njegova neomajana volja odločila, kako in kaj se ima zgoditi, da sezida novo cerkev. Mi nismo zapisali to, da bi trgali Šinkovca, kakor se on izraža, češ, da ga po časnikih trgajo Že 30 let in naj ga le še, Šinkovec ostane, kakor je bil. Ne, nam ni za Šinkovčevo osebo, pač pa za njegovo politiko, ki je za naše mestno gospodarstvo pogubonosna. Ločaoi, bodite oprezni in varujte se pred takimi ovcami, ki so v volčjih oblačilih 1 — Z zadoščenjem moramo še priobčiti, da je zadnji .Gorenjec" bil v Škofji Loki popolnoma razprodan. Posebno klerikalci so se kar trgali zanj. Škoda, da ni bilo na razpolago še več iztiskov, kajti popraševanje za .Gorenjca" je bilo naravnost splošno. Zaradi tega so se .Gorenjci" izposojevali od rok do rok. Ne da bi se hoteli s tem kaj hvaliti, dovoljeno pa nam bodi povdarjati, da je to povpraševanje za list vsekako znamenje, da so zadnje naše novice iz loškega okraja vzbudile pri nas splošno zanimanje in da so tudi v živo zadele. Potem naj se kdo še toliko h udu je in naj reče, da naši stvari škodujemo ali koristimo, nas to ne zadene. Ljudstvo je tukaj, bere naj in naj razsodi! eJ Izkaz daril. V prospvh planinske vesolloat na korist Prešernove koče na Stolu so še darovali sledeči gospodje in go*pe, katerih imena so v zadnjem izkazu pomotoma izostala : po 10 K: go.pa Ana Kunaverjeva na Selu, gg. R. Marenčič is Tomo Pavšlar; po 5 K: gg. K. Geiger, dr. Edv. Globočnik, Vivod-Mozetič in svetnik Pogačnik; po 4 K: g. Fr. Jezeršek; l>u 6 K: gg. Fr. Benedik (Joštar) in Mihelič in go«pa Mici Pirnatova; po 2 K: gospa Ter. Florianova, gospici i. in M. Šega in gg. Brillv, Čop, Orebek, Savni k in Kant; po 1 K: gospa Cilka Pogačnikova. Štev. 1191. Razglas^ V Kranju je popolniti službo Va ■ z letno plačo K 840—, prostim stanovanjem in službeno uniformo. Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega ezika, naj tuuradno vlože lastnoročno pisane, z dokazili dosedanjega službovanja opremljene prošnje do 5. avgusta 1909. Dosluženi orožniki in vojaki imajo pri enakih zmožnostih prednost Mestno županstvo v Kranju 187 dne 22. julija 1909. Dobro urejena, že več let obstoječa • vi se proda. Kje? pove upravništvo .Gorenjca". 186 Vsesa slovenski« gospodinja« toplo priporočano Kolinsko cikorijo Tovarne: Kolin. Prostjejov in Ljubljana. 63-3 2 Loterijska srečka dne 17. julija 1.1. Trst 9 29 32 5 44 Sprejme se krepak deček 14 do 16 let star, s primemo ?olsko izobrazbo kot trgovski učenec ▼ trgovino z meSanim blagom ' 183 3—3 M. Žigon v Škofji Loki. ZobotfiitiBi atriji ■ Oto v Roossovi hiši nad prodajalno ▼ Branju. ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNIOE In OBTURATORJI te Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. 78 52-30 Sprejemne ure vsako nedeljo ln pondeljek od 8. are dopoldne do 5. ure popoldne. Ivan Schindler, Dunaj V/VT I < pošilja ie veliko let dobro znane stroje vsake *JLJU. j Aa vrste za poljedelske in obrtne potrebe, kot: mline za sadje in grozdje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice za trsje, poljska orodja, mlatiln!ce, vitle, tri-jerje, Čistilnice za žito, lu-šcilnice za koruzo, slamo-reznice, stroje za rezanje repe, stiskalnice za seno, mline za golanje, kotle za kuhanje Maje, sesalke za vodnjake, sesalke za gnojnice, felezne cevi, vodovode i. t. d. Od sedaj vsakomur po zopet zdatno znižanih cenah: ravnotako vse pri prave za kletarstvo, sesalke za vino, medene pipe, gumijeve ploče, konopljene in gumijeve cevi, priprave za točenje piva, skrinje za led, priprave za izdelovanje so-davode in penečih se vin* stroje za sladoled, mline za kavo, dišavo i. t. d., stroje za delanje klobas, tehtnice na drog, namizne tehtnice, stebrske tehtnice, decimalne tehtnice, tehtnice za živine, železno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestavov, stroje in orodja za ključavničarje, kovače, kleparje, sedlarje, pleskarje, vse pod dolgoletnim Jamstvom po najugodnejših plačilnih pogojih, tudi na obroke. Ceniki z več kot 400 slikami brezplačno in franko. Dopisuje se tudi v slovenskem jeziku. Prekupcem in agentom posebne prednosti I Piše naj se naravnost: 94 20—12 Mi ScBittdler, (naj IU./1. grdetrgstmst 12. Od c. kr. namestništva oblastveno S dovoljeni urad za revizijo in reklamacijo tovornih listin vseh vrst in pisarna za poizvedbo tarifov L. Jandl prevzame brezplačno revizijo vseh tovornih listin proti 30% deležu najdenih diferenc. Dopoiljite nam torej takoj franko vale tovorne listine letošnjega leta in v treh dneh dobite poročilo o rezultatu revizije. 14 52—-88 s^BSs^pSe^^a^Sa^s^Sa^a^^s^^ t Ncwfork Jež. Ameriko Odhod Iz LJubljane vsak torek. POZOr 11 12 52-47 Samo 6 elni vozijo francoski brzoparniki La Provenoe, JLa Savo Je. La Lorraino in La Touraino iz Havre v Newyork, = Najkrajia črta.- Veljavne vozne listke in brezplačna pojasnila daje konc. potovalna pisarna Ed. Šmarda, Ljubljana Dunajska 0.18, nasproti znane gostilne ,pri Figovcu'. Tdnnies v Ljubljani V tovarna za stroje, železo in kovinolivarna priporoča kol posebnost šag-e in vas stroje sa obdelovanje lesa. Francis - turbine oso bito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila. 0eTJL*eČje1 68 42-24 Najmllejše milo za kolo :: kakor tndi za pege. Dobiva m*» povsod. tovarniška jaloga slanniKov za dame prazni od K V— naprej „ „ lišpani „ „ „ gospode „ „ „ deklice „ dečke »» »> >» »» 3-— -•80 -•60 -•40 se o Za gospode vedno v veliki izberi od najcenejše do najfinejše izbere. 127 18—16 Zlite Svftia)c:|crliB, Pariz, Vm iti. Naboljše kosmetlčno ZObOčistilno sredstvo Jzdelovattlj 0. Seval Ljubljana, Spital.-Stritar.ul. 7 Na debelo in drobno pri Antonu Adamiču KRANJ, Glavni trg modna, galanterijska in no-rimberška trgovina. Martinova cesta 20 » rana Martinova oesta 20 ___Po»tajaližče električne cestne Mg« g« Ig železnice pri šentpeterski cerkvi. 126-1 Zalagate!] dmšlva c. kr. avstr. dri. uradnikov. Bogata zaloga pohištva tsake vrste v mh oenah. Ogle-dala, slike v vseh velikostih. LJUBLJANA Popolna oprava za vile. Špeoljallteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje in vozički po vsaki sen/. Hodrool Iz žična-tega omrežja, afrl-danska trave aH žime, prve vrste vedno v zalogi. Za spalno sobo »d 180 gld. naprej. Dlvan z okraski. Oprave za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture. Za sobot postelja, nočna omarloa, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. Speoljalltete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju. Čudovito pooenl za hotele, vile In za letovišča 62 fid. POZOR! SLOVENSKO PODJETJE! POZOR! ■ ■ ■ Slavnemu občinstvu se uljudno priporoča dne 11. februarja 1909 na novo otvorjena velika manufakturna trgovina f rane Souvan, sin - £jubljana v stari SoOvanovi hiii na Mestnem trgu it. 22. I 80 43-21 1 161 10-8 (za privezati in pribiti na late, torej popolnoma varno proti nevihti) ponudimo vsako poljubno množino: Zarezane strešnike (pire vrste) zidarsko strojno opeko, Portland-cement, peči, štedilnike, samotne ploščo za tlakauje cerkva, hodnikov i. t. d. F. P. VIDIC & KOMP. :: Ljubljana Na zahtevo pošljem takoj cenike in prospekte brezplačno. Zobozdravnlškl afa|Ia obotehalškl :: «MOIJ« dr. EdVard GlobočniK ¥ Kranju. 1 52-46 |e od 16. septembra 1908 slav. občinstva na razpolago l vsaki dan in tudi v nedeljo. D000D0OGD Električna gonilna sila. Tovarna oljnatih bani, lak;* ia flrneža Brata Cbert črkoslikarja, lakirarja, stavbena in pohištvena pleskarja f ISmftaaa Miklošičeve ulice 0, l^nUljftM, nasproti hot.,Union« Ustanovljeno 1842. ■ Telefon 164. ,52—47 DDDDODDDDD fiv$. jtgnola Ejubljana 52-6 Dunajska cesta štev« 13 poleg „Figovoa" priporoča svojo bogato zalogo stekla, porcelana, zrcal, svetilk, okvirov, šip 1.1, d. Prevzema vsa v steklarsko obrt spadajoča dela pe najnižjih cenah. Prevzema vsa stavblnska in umetna steklarska dela. i na i Šivalni stroji in kolesa Tovarniška zaloga 10 52-27 Iv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoča »tcJ6 najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na sahteranje zastonj. sW*is»i1|f/ij»let^%^ 1 J OS. WEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomikove ulio« «it. stavbeao-oaetie li koastrnkeljsko klliniilbuitro. Žično omrežje na stroj, ograje na mirodvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande stolpne krize, štedilnike L t. d. Špecijaliteta: 76 52-16 valjičm zastori (Rollbalken). »Prešernova klet" v Kranja je cel dan odprta. Od 19. junija naprej se toči istotara 167 —6 pivo Iz leske pivovarne. Tvrdka R. & E. Hooss nas!, v Kranju sprejema tudi naročila na debelo za to pivo. j* c£ 5 O •a s-* a Cü ja 10 Mi K fE e> 0» %s > o tn «n 3à Zaloga vsakovrstnega ® lesenega, železnega @ in poblazinjenega pohištva JPtjio &z Comp« I v Ljubljani, r Kolizejo, na Marije Terezije eesti it 11 Josip Pogačnik krojaški mojster v Radovljici priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistovskih in lovskih oblek ter ogrinjal. Vedno bogata zaloga angleškega, francoskega In brnskega sukna. — Naročila ae izvršujejo po najnovejšem kroju točno in ceno ter ae sprejemajo popravila. Specljalist v izdelovuju frakov ii saloisiil sonij. Zajamčena je vestna izvršitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po želji naročnika. — Kdor si želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 86 52—2 6 52—48 m Rudolf Rus nrar v Kranju poleg lekarne. T Ustanovljeno Uta 1885. Velika zaloga vsakovr nla ur, zlatnine la srebrnlne ter optičnih predmetov. Popravila točno in ceno. Na|niije cene. ■ Priinano taborno blago. i.......■ ■»■ jldaja ktnsereij «flsreirjea». Odcaverai wadset Lavoalav Mikaš, Lastnina ia tieek iv. Pr, Loasptvta v Kranja, 00