Šte*. m Lete X. £XVH.) IWMBWHW1JWM———BMtflllill111111*^ ...... MARIBORSKI 1 Din VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Gosposka ul. 11 I Tel. uredn. 2440, upravo 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v opravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po cenika / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA 99 VjtOOkUt JŽOttit/UkSiVA Praznik miru, brez miru. V Španiji ogromen sod smodnika. Doslej se je diplomaciji posrečilo preprečiti, da se ni vžigalna vrv preveč približala smodniku. Malo je manjkalo te dni, da ni Nemčija javno intervenirala. Potem bi letošnji Božič obhajali v znamenju grmenja topov. Na Dalnjem vzhodu besni državljanska vojna v največji državi. sveta. Japonska mornarica je mobilizirana. Odgovorila je sovjetska Rusija z delno mobilizacijo kopnih vojnih sil. V Afriki pripravljajo domačini nemire in upor. Ko bi te dni ne bilo angleško italijanskega približanja, bi položaj morda bil brezupen. Tako pa si je Evropa tik pred betlehemskim praznikom oddahnila. Italija bo svojo milijonsko armado demobilizirala. Toda vojna psihoza je še vedno tu. Oblaki se niso povsem razkadili. Še vedno je tukaj težnja intervencije od strani poedi-nih ideološko opredeljenih velesil v kateremkoli morebitnem slučaju državljanske vojne ali revolucije v kakšni majhni državici. Majhni naj se za velike izpostavljajo, grizejo in žrtvujejo. Tudi duh po '-''smodniku še vedno vznemirja evropske vonjalne živce. Nič kaj ugodne okoliščine za betlehemsko blagovest miru in sprave. Melodije betlehemskega speva so obtičale v hreščečnosti. In vendar ne kaže korakati mimo božične blagovesti. Je ta praznik kakor-epopeja človeške bogopodobnosti, ko se duh betlehemstva, na tako sijajen način javlja v človeku kot posodi absolutne duhovnosti ter vtelešeni človečanski misli, ki ustvarja med poedinci, narodi, državami in celinami vezi miru, odpuščanja, širokogrudno sti ter spravne pripravljenosti. Ta pogon in polet človeškega duha se je najjačje manifestiral v pojavu proste, neovirane svobodne misli, ki se je v po-edinih razdobjih visoko vzpenjala do naj-dalekonosnejših razgledov. Njenega vzgo na v ta višavja človečanstva, umnosti in prostomiselnosti niso mogle ovirati razne obtežbe, ki jih je pridajal in nakladal razvoj. Kakor potlačeno in kruto ponižan se jc zdel ta človečanski duh, ko so padali njega najsvetlejši predstavitelji; ko je na primer 6. julija 1415 vzplapolala v Kostnici ob Reni grmada, na kateri je zgorel iiajvečji reformator Evrope Jan Hus, ko je na sličen način 13. maja 1498 omahnil Savanarola in so shodili isto žrtveno pot Bruneleschi, Arnold iz Breše, prav tako, kakor Giordano Bruno, Galileo Ga-lilei pa jc moral v zadnjem trenotku pred •sijem grmade na kolenih odpriseči svojo »zmoto«, da je zemlja okrogla in da se vrti okpli svoje osi, v katero »zmoto« danes vsi verujemo. Vzpon človeškega duha, visoko razpeta človečanska misel je šinila mimo 31.000 po Llorentu izpričanih živili človeških bakel za časa španskega inkvizicijskega pokončevanja in mimo 290.000 žrtev, ki so »utrpele nekoliko manjšo kazen kakor je smrt«. Toda tem tragedijam svobodne človečanske misli, ideje strpnosti ter širokogrudnega odpuščanja so vendarle sledile dobe ponovnega vzpona človeškega du-. ha in uma, ter čustvene in miselne raz-. slednosti. Slovenski duh in slovenska človečanska, v svobodnem, neoviranem poletu razpeta misel se je razmahnila v blagodejnosti reformistične dobe, ko je vzcvetela slovenska knjiga, slovenska beseda >n slovenska kultura,'se nato vtapljala v temah krutega protireformizma, dokler ni teli temin razgnalo prelomno leto 1872, ko se je pojavila t>a obzorju našega du- Nemčiia ter Italija popuščata Nenadno predbožično evropsko pomirjenje LONDON, 24. decembra. Veliko presenečenje je zbudila v diplomatskih krogih vest, da se je Nemčija odrekla opoziciji napram francosko sovjetskemu paktu ter je obvestila Anglijo, da bi državni aknceiar Hitler bil pod gotovim« pogoji pripravljen, pogajati se o novem Locarnu pod pogojem, da se francosko sovjetska pogodba dopolni z novim dodatkom. PARIZ, 24. decembra. Jutranje časopisje vseh struj ugotavlja, kako si Italija prizadeva, da se povsem umakne iz Španije. Tako poroča »Echo de Pariš«, da je na željo Londona odpoklican grof Rossi, ki je doslej bil šef italijanskih prostovoljcev na Malorci in sosednjih otokih. Tudi radikalski »L’ Oeuvre« ugotavlja, da se vseboj kaže italijanska odločitev, da ne intervnira več v Španiji. Zbiranje prostovoljcev v Italiji za Španijo je popolnoma prejemalo. Iz Londona poročajo, da ugotavlja »Times« v uvodniku, da bi morala storiti angleška diplomacija vse potrebno korake, da pride do spremembe francosko sovjetskega pakta. Mestni avtobusi so doslej prevozili osem milijonov potnikov Smo tik pred lOletnico avtobusnega prometa v Mariboru. Zamisel in izvedbo samostojnega avtobusnega prometa v mestu Mariboru in okolici je pokrenila občinska uprava v letu 1925/26. Prvi sklep, da se zaprosi za koncesijo za prevažanje oseb z avtomobili in sicer za krajevni promet v Maribora in na progah do Dravograda, Konjic in Pesnice, je bil napravljen na seji mestnega magistrata dne 27. nov. 1925. Občinski svet pa je sklenil na seji dne 5: jan. 1926, da se zaprosi za koncesijo za prevažanje oseb z avtomobili in za občasno prevažanje oseb na progah Maribor—-Konjice, Maribor—Dravograd, Maribor—Št. lij in za območje mesta Maribora. Občinski svet je v svoji spji dne 9. aprila 1926 sklenil, da sr naj uvede najprej promet na progah Maribor—Celje, Maribor—Dravograd in Maribor—Št. Ilj. Na isti’ seji se je dovolil'v. svrho nabave avtobusov in ureditve garaže kredit do zneska Din 800.000 in se je sklenilo naročiti 3 avtobuse znamke Renault. Kot poslovodja avtobusnega prometa je bil prijavljen takratni ravnatelj mestnega gradbenega urada pok. gradbeni nadsvet-nik inž. Černe Albin, ki je vodil avtobusni promet do 1. aprila 1927, s katerim dnem je bilo poverjeno vodstvo avtobusnega prometa g. inž. Dušanu Tomšiču, ravnatelju mest. plinarne. Le ta je vodil avtobusni promet do leta 1930, do časa, ko se je avtobusni promet osamosvojil kot samostojna mestna gospodarska edi-nica in se kot takšen vodi avtobusni pro~ met še danes. Po vseh potrebnih formalnostih se je pričelo z rednim obratovanjem na progi Maribor—Celje in na progi Maribor—Dravograd dne 26. decembra 1926 in poteka torej te dni prvih 10 let rednega avtobusnega prometa v Mariboru in okolici. Kakor že povedano, se je spočetka vr- šilo obratovanje samo s tremi avtobusi in sicer z velikim Renaultovim vozom na progi Maribor—Celje, z malim Renaultovim vozom na progi Maribor—Dravograd, ki se je pa že nekako po 14 dnfii radi slabega prometa skrajšala na progo Maribor—Selnica. Krajevni avtobusni promet v mestu Mariboru samem in okolici je bil uveden leta 1927 in se je v ta namen nabavilo 9 novih avtobusov znamke Chevrolet in 1 avtobus znamke Saurer. Nadaljnji nakupi avtobusov so se izvršili: leta 1928 trije vozovi, t. j. 1 Sau-Kr in 2 Austro-Fiata, leta 1929 dva Chev-roleta, leta 1930 eden Austro-Fiat in eden Ford, leta 1931 1 Saurer in leta 1934 1 Saurer kot avtokar (»Rdeči Franček«), tako, da je imel avtobusni promet ob koncu leta 1934 do leta 1936 skupaj 22 avtobusov. Letos je bilo nabavljenih 6 novih avtobusov na pogon s plinskim oljem in izvaja postopoma celotno notranjo reorganizacijo avtobusnega prometa. Uspehi so se pokazali že v prvem polletju in kažejo vedno boljšo sliko. Pripomniti pa je treba pri tem, da velike obdavčitve avtobusnega prometa in pa slabe ceste predvsem ovirajo popolno sanacijo avtobusnega prometa in da bo treba še precej truda, da bo mariborski mestni avtobusni promet doveden na željeno višino. V 10 letih so prevozili mest. avtobusi skupaj 4,798.667 km in so prevozil; okrog 8 milijonov potnikov. Za pogon avtobusov se je porabilo okrog lJ6 milijona litrov goriva. V avtbusni promet se je investiralo skupaj v 10 letih okrog 9 milijonov dinarjev. Za obratni materijah bencin, olje, maže itd. se je porabilo okrog 10 milijonov Din, za vzdrževanje obrata in vozv okrog 5 milijonov Din, na samih zavarvalninah se je plačalo okrog 114 milijona Din, na davkih in pristojbinah se Cenjene naročnike »Večemika« ponovno opozarjamo na zaključek leta ter jih vljudno prosimo, da zanesljivo poravnajo zaostalo naročnino. Posebno pa prosimo zamudnike, da se poslužijo položnic, ki so bile priložene začetkom meseca decembra in poravnajo zaostalo naročnino najkasneje do 31. decembra, ker bi sicer bila primorana uprava zamudnikom nadaHno dostavo lista uktnHi. Uprava »VEČERNIKA«. je plačalo 1,100.000 Din, za cestni prispevek za vzdrežvanje cest Din 2,108.657.92. Ze ta kratki pregled nam pove, kako ogromnega pomena za mesto Maribor, njegovo bližnjo in širšo okolico je redni avtobusni promet, saj si danes mesta Maribora ne moremo več misliti brez rednega avtobusnega prometa. Omeniti moramo pri tem tudi požrtvovalno delo vseh uslužbencev, ki so bili in so še v službi mest. avtobusnega prometa, ki so večkrat vršili svojo službo do skrajne napor-ndsti in osebnih žrtev. tkatišetske vesti RADI PRAZNIKOV izide prihodnja številka »Večernžka« v ponedeljek 28. decembra ob običajni uri. Grupa malih harmonikarjev (Proi. Sehweiger) se naproša, da pride 29. t. m. ob 18. uri k skupni harmonikarski vaji v Cafovo ulico št. 1 (poleg kina Union) v svrho sodelovanja pri Svetosavskl proslavi pod vodstvom g. prof. SCHWEI« GERJA. Minister dr. Kožulj pride v Maribor. Za božične praznike prispe minister za gradnje dr. Marko Kožulj v Dobrno. Ob tej priliki si bo ogledal stanje cest v mariborskem področju in prispe tudi v Maribor, da se seznani s situacijo glede modernizacije šentiljske ceste. Novi tujski prometni kraji. Minister za trgovino in industrijo je na podlagi čl. 9 pravilnika o razglasitvi tujsko prometnih krajev proglasil med drugim tele kraje za tujsko prometne: Dravograd, Mežica, Gornja Radgona, Guštanj, Ljutomer, Ma-tenberg, Maribor, Ormož, Prevalje, Ptuj, Slovenjgradec in Slovenska Bistrica. Kli-matično planinskega značaja: Fram, Gornji grad, Logarska dolina, Ribnica na Pohorju, Ruše, Smolnik, Sv. Ana na Pohorju, Koča na Klopnem vrhu, Šrnartno na Pohorju in Vurberg. Kopališčnega značaja: Dobrna, Laško, Rimski vrelec, Kotlje, Rimske toplice, Rogaška Slatina in Slatina Radenci. Društvo Nanos vabi svoje člane na peti redni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. januarja 1937 ob 9. uri v mali dvorani Narodnega doma. Kdor še ni poravnal članarine, naj to stori čim prej. liovnega ter književnega ustvarjanja mlada struja z geslom: vse za svobodo, kulturo in napredek. Sicer je bilo samemu velikemu Prešernu usojeno, da so njegovo muzo zavračali kot nenioralično, Levstik je moral doživeti, da so bile njegove že natiskane knjige 11 let »prostovoljno« pod ključem. Malo je manjkalo, pa bi tudi Jenko ne bil doživel izitja svojih pesmi. Z loparji so mahali po Jurčiču, Stritarju, Aškercu in celo Gregorčiču. In vendar si je ta potlačena im gažena pro-stomiselnost, naravnana v smereh odpu-1 ščanja, širokogrudnega človečanstva, ljud ske spravnostl, zopet opomogla ter se vzpela visoko nad tesnobe temačnih obzorij, četudi je medtem v ognju zažarela Cankarjeva »Erotika«. Veliki mislec in videc Jean Jacques Rousseau je razglasil evangelij vrnitve k prirodi. Mar ni danes bolj kakor kedajkoli potreben drugi klic?: nazaj k človečanstvu! Potem ne bo treba pritrjevati Nietzschejevi trditvi, da je »človek plavolasa zver« in ne bo spričo vseh možnih strojnih, idejnih, vojnih, di-plomatičnih, obče življenjskih ter z naj-raznovrstnejšimi eksplozivi prenasičenih tnsnj prevladovala fatalistična filozofija. Razodela se bo marveč ona prepotrebna harmonija, ki je jamstvo v reševanju vseh socialnih, političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanj. Betlehemska blagovest miru in sprave je_ apoteoza velike misli človečanstva, miru, sprave, sloge, odpuščanja, priza-našanja. Naj bi ta betlehemski duh zajel ves svet ter naj bi vsemu Človeškemu rodu in tudi nam Slovencem prinesel lap-ših razgledov, kakor so ti, v katerih znamenju praznujemo letošnji Božič. ________________________________ Mariborski »V e 5 e r n i k« Jutr? V Mariboru, dne 24. XII. 193v Konj mladega radže Oh neki priliki se je zbralo pri nekem maharadžu, to je indijskem knezu, mnogo odličnih gos-tov. Radža si ni mogel kaj, da ne bi med drujim pokazal dragim gostom najdražjega ponosa vsega svojega bajnega bogastva, svojega prekrasnega konja ljubimca. Ta konj ni imel v lepoti, brzimi in plemenitem zadržanju sebi enakovrednega »Zares prekrasen konj. Toda, kaj se vam zdi, ali bi ne bil ta konj mnogo lopši, ako bi namesto oči imel vtisnjenih modTih safirov?« Tako je govoril neki navzoči radža svojemu sosedu. Pri indijskih bogataših je namreč navada, da dajo svojim najmilejšim konjem izkopati oči ter na njih mesto posaditi dragulje. »Vi imate popolnoma prav. Toda jaz mislim, da najin prijatelj ni tako bogat, (k bi mogel v to svrho žrtvovati dveh le®* draguljev.* Tako pripominja drugi radža prvemu. Radža, gostitelj, pa je bil še mlad ter neizkušen in ni razbral iz razgovora obeh svojih gostov, da je njune besede narekovala zavist in zloba. Mladi radža pa je še istega dne dal nalog, da se njegovemu konju ljubimcu izkopljejo oči in da se mesto njih usadita modra safira. Ko so naslednjega dne pripeljali pred mladega radža konja, na katerem je bila že izvedena ta strašna in nepotrebna operacija, tedaj je konj, Čim je v svoji bližini začutil gospodarja, pričel tužno hrkati. Toda radževo srce je bilo trdo. On je bil popolnoma zadovoljen in naravnost vzhičen, ko je mesto dveh živih in radostnih oči zrlo vanj dvoje slepih, četudi sijajnih kamnov. Toda konj je ginil in pešal. Ni hotel niti jesti, niti piti. Sluge so to, dokler so mogli, prikrili radži, ker so se bali njegove jeze in 'njegovega gneva. Toda končno so mu morali priznati, kaj je s konjem. Pobesneli radža je dal vse svoje sluge pretepsti in dotlčnika, ki je konju izruval oči, je vrgel v ječo. Nedvomno bi ga dal še usmrtiti, če bi na to pristal angleški guverner, ki bi pa nikdar ne dovolil, da se radi konja uniči človeško življenje. Radža je odredil, da se iz bližnje an-glešks posadke pripelje veterinar. Toda predno je ta prispel, je konj že poginil. Nato je radža tistega nesrečnega obsodil na dolgoletno ječo in mu zaplenil vse imetje, da se za izgubo dragocene živali na ta način vsaj malo odškoduje. Da si nekoliko olajša bridko gorje, se je podal radža, spremljan po telesnih stražarjih na šetnjo v svoje orekrasne vrtove. Ko se je tako sprehajal, pa je nenadoma srečal sredi poti spokornika, vsega posutega s pepelom, kakršnih je v Indiji mnogo. Radža je spoznal v njem svojega starega učitelja in modrijana Čandro. Ko ga radža vpraša, kaj naj vse to pomeni, mu je stari spokornik odvrnil: »Moram pred bogovi delati pokoro, ker sem pri vzgoji tvojega uma pozabil, da oplemenitim tudi tvoje srce. Ti si dal svojemu najlepšemu konju izkopati oči samo radi tega, ker sta tista dva nevošČ-Ijiveža užalila tvojo ničemernost. Tvoj konj je poginil radi tuge, ker je zanj, ko so mu izkopali oči, nastala večna nog. Toda tvoje okrutno srce ni moglo tega razumeti. Storil si še večji greh, ker sl uničil človeka samo radi tega, ker je poslušal tebe, svojega gospodarja.« Potrt je mladi radža poslušal besede svojega učitelja, ki ga je ljubil in zelo cenil. Dejal je: »Dvigni se, Čander, jaz hočem svojo okrutnost popraviti vsaj na tem človeku.« In je mladi radža šel in izpolnil svojo obljubo. Tedaj je na nebu zablestela čudno svetla zvezda. Vsem naročnikom, čitateljem ter inse-rentom želita uredništvo in uprava »Večernica« vesele božične praznike! Božična noč, skrivnostna noč! 1' svetišča kličejo zvonovi. Odrešenik se je rodilu, Oznanjajo z nebes glasovi. Prinesel nam je blago vest: Mir vsem ljudem na zemlji bodi! Snj bratje smo zemljani vsi Kjerkoli zlato solnce hodi, Prepir naj zgine iz sveta, Ljubezen srčna naj nas druži Vse narode in vse ljudi! — Vsak tej zapovedi naj služi. Tako nastal bo zemski ruj, \qm vsem prišlo bo odrešenje, h solz in iz bridkosti bo Hodilo lepše se življenje. Božična noč, skrivnostna noč! ('lasno zvonovi se glasite, 'tir, spravo, bratstvo in ljubav Po zemlji vsej nam oznanite. Jauk© Furlan: Ob rojstvu Svet ga ne vidi, ker ga noče videti. Stotisočem je enak, a se ž njimi ne pozna. Drug drugemu se izogibajo kot bi se bali svoje lastne osamljenosti. Nocoj ga davi v grlu in prsih hi nad njim visi megleno nebo, da mu zmanjkuje sape. Beži iz mesta, ki je njegovo le v kolikor tava po njem kot izobčenec. Kam je namerjen njegov korak? Samo to ve, da vodi ta bela cesta tja dol, kjer še mu je nasmehnila sreča le enkrat. Krene s ceste na desno in teče, teče. — Zakaj? Znajde se pri koči. Pokuka vanjo skozi špranjo. V kotu ob ognju leži zleknjen ob zakajeni steni neobrit moški, ob drugi se bolestno premika še mlada ženska in v sredi se igra dvojica raztrganih otrok. »Tone!...« vzdihne žena s težkim glasom. »iPtfsfi me in ne vpij!« »Povej, kaj je to sv. večer?« vpraša mlajSi otrok starejšega brstfca. Spet stokanje... Izobčenca je potlačilo. Nestrpno potegne iz žepa večji kovanec. Danes ga >3 nekje tikradel. Gorak je še in njegovemu lastniku je prijetno, ko ga tišči med palcem in kazalcem. Nasloni ga nad špranjo in spusti v kočo, da se zakotali tik žerjavice. Nato se osamljenec izgubi v smeri proti zahodu. Mraz ga trese in v nogah se nabira svinčena utrujenost. Zadene ob kamen in se nasloni nanj tako, da stoji z desnico v sosednji državi. »Samo nogo morem nasloniti nate .. Kot ona koča si... raztrgana, bedna. Tvoji otroci ne vedo o nocojšnji noči. Snmo KA.A.K Ijevirce, od koder sliši nežen otroški glas. »Novo rojstvo?« »Da. zgodilo se' je kmalu za čudežem « »Seveda ne veruješ, če ti rečem, da je prikotalil pred me kovanec...« Izobčenec se sladko nasmehne. »Tudi tebi je dobro .. li ne?« Namesto odgovora vidi v izobčenčevih očeh dve debeli kaplji. od daleč ga slutijo in ob njem trepečejo... kot jaz... kot tisoči, ki se izogibamo drug drugemu, ker nas je strah lastne osamljenosti... Padate kot padam jaz... ne, jaz s^m že spolzel globoko... Sirota!« Premražen in onemogel leze ob kamnu navzdol in utone v nezavesti... »Malo je manjkalo, pa bi bilo po tebi... he!« se mu naslednje jutro dobrodušno smehlja oni kosmatinec z včerajšnjim renčanjem nad ženo in mu streže s toplim čajem. »Glej tja v oni kot... tudi njej strežem.« Izobčenec se ozre na kup cunj in žak- jBožičku tucat mariborskih zelja Menda je malo Mariborčanov, Id si ne bi želeli lepega, bogatega Božička. Tako so nekateri poslali Božičku skup-, no vljudno pismo, v katerem prosijo sle j deče reči: 1. da bi slušatelji tukajšnje Ljudske univerzez Božičkovo pomočjo 1 lahko delali tudi izpite na tej univerzi, ker so se predavanj že dovolj naslišali ter bi radi postali »doktorji ljudske znanosti« ; 2. da bi vse one, ki imajo radi Opravka s s r e č k a m i, tudi doletela sreča dobitka četrt milijona, ki ga je bil pred nedavnim deležen neki znan mariborski gospod; 3. da bi postala lepa mariborska d e k 1 e t a še bolj iskana ter željena in da bi v nebesih tudi nje vzeli v evidenco, če bi se izpraznilo kakšno meste za poroko in zaroko s kakšnim princem, vojvodo ali knezom, ki bi se event. odpovedal svojemu prestolu. 4. da bi vsi oni — teh ni malo —, ki so v teku letošnjega leta prišli ob službo pri m a g i s t r a t u, dobili prav tako dobro ali še boljšo namestitev: 5 da bi betlehemsko dete naklonilo našemu slavnemu »pobreškemu p r e z i d e n t u« čim več klobas in sira, dobre kapljice in čim toplei^ega po-čutka v njegovih slavnih apartmanih, v tisti vreči v neki pobreški drvarnici in čim zvonkejših glasov čudovito ubrane podganje muzike; 6. da bi vsaj proti koncu praznikov bilo vsaj nekaj padavin, da bi tudi mariborski f i j a k a r j i prišli lahko na svoj račun; 7. da bi Mariborski šahovski klub pri revanži s Celjani odnesel nekoliko več točk kakor pri zadnji »lepi« zmagi 8. da bi se v tisti avtomobilski p a s t i na Kralja Petra trgu ne znašel noben avto — tudi županov ne —» in da bi mariborski reveži bili deležni tolike kopice drv ali premoga, kolikor je že leto dni nakopičenega granitnega kamenja na Kralja F etra trgu; 9. da bi Jurčka Frnikulo navdahnilo betlehemsko dete za nove pobude na li-terarno-numizmatičnem torišču. 10. da bi nam Božiček naklonil vsaj čez sto let cenen tramvaj, če je že to avtobusno podjetje tako »dobičkanosno«; 11. da bi tistim, ki bodo obhajali praznike v izobilju zaloge dobrot, Božiček nekaj odvzel in pridejal drugim, kjer je miza manj obložena. Zdravniki pravijo, da je zmernost koristna in za zdravje priporočljiva; 12. meni, ki setn te vrstice napisal in ki bi še več, če bi urednik hotel odstopiti več prostora, pa kos dobre klobase in kozarček dobrega cvička. Potliifi za sPomGnik blago* ■■■■Mn ookojnega viteškega kralja Aleksandra / Zedini’■> telja v Mariboru. Pisarnai Mestno Doglavarstvo, Rotov-* ški trg 1, soba št. 6 a Mariborski »Večerni K« Jutra ■casaBaEBSBatttaMBBBBHSBBsaeiiaHiSE^ssTaHsss^ifssssESB®* U kmetstvu iene £iki itek «em 'm seska, ki adieiaia e usedi mjjsteviktejsega umeša m mA Naši pogledi so bas te dni uprti na Daliiji vzhod, kjer se dogaja nekaj skrivnostnega, kar bi moglo zanetiti vojni požar, v katerem bi se prej ko slej znašle tri velike države: Kitajska, Japonska in Rusija. V vrtincu kitajskih dogodkov nas vodi pogled v urad voditelja sodobne kitajske maršala Čankajška, kjer stoji pri telefonu njegova žena, ki pravkar sprejema vest, ki mora biti velikega pomena. Njen obraz sc je nenadno zožil, na njem so s« prikazale poteze presenečenja in o-supiosti. Slušalo drži v rokah, in posluša, ne da bi pri tem odgovorila ali kaj pripomnila. Iz aparata odmeva samo glas daljnega oddajnega aparata. Nenadno odloži slušalo v vilice in se pogrezne v globok molk in zamišljenost. Kmalu zatem se stasita žena zravna ter pravi: Čangsuiiang je ujel mojega moža. Prosim vas, da obvestite v teku ene ure centralno politični urad. da se njegov odbor zbere pri meni k posvetovanju.« Možje, ki so stali poleg nje so mirno poslušali gospo maršalovo in sledili njenim poveljem, kakor so tega že vajeni. Gospa Meiling Čankajšek rojena Soong je govorila. Nekaj ur kasneje so že korakali polki vojaštva iz Nankinga proti Sianfu z namenom, da osvobodijo maršala. Ob istem času je zapel telefon iz Čangkaj-škovega urada in klical Moskvo. Tu se je zglasila na telefonu centralne bolše-viške internacionale druga gospa in to Chtngling Sunyatsen, vdova po umrlem ustanovitelju kitajske repitblike. Tudi ona je rojena Soong in je sestra maršalove gospe. Odkar sta se ločila njuna moža na idejnih potih, sta postali obe vneti zagovornici nasprotnih ideologij. Oče: ruinenopolti kristjan in učitelj. Oče obeh omenjenih hčerk je bil nenavaden pojav, ki si je drznil, upreti se vsem tradicijam naroda. V mladih letih je odšel v Ameriko, kjer je bil v neki metodijski cerkvi državne Severne Ka- roline krščen. Poveljnik broda Colfav je bil za pričo pri krstu in ga je kot prvi seznanil in vpeljal v krščanstvo. Pri krstu je dobil mladi Soong drugo ime in sicer: »Mister Charles Jones«. Neki ameriški škof se je zanimal za rumenopoltega kristjana in ga dal izšo- lati. Kitajski dijak se je izmazal vrednega škofovega zaupanja in je položil izpit iz teologije z odličnim uspehom. Dobil je od neke podporne ustanove štipendijo, ki mu je omogočila, da se je vrnil v svojo domovino. Tu je postal Charles Jones Soong učitelj v nekem metodističnem misijonu v Šanghaju. Stanoval je v neki kameniti hiši, kakor tujec, tako da so ga domačini označevali za parija. Ko se je neka njegova učenka odločila, da poroči svojega učitelja tudi proti volji svojih bogatih mandarinskih staršev, je inteligentna gospodična Ni bila črtana iz njenega družinskega seznama. Mati; inteligentna Ni. Poročila se je z Charlesom Jones So-ongom. Tako je nastala rodbina Soong-gov, ki igra pri današnjih dogodkih važno vlogo. Gospodična Ni in mladi učitelj Soong sta kot mož in žena vzgajala tudi svoji hčerki, ki smo ju bili v prejšnjem odstavku omenili. Tri hčerke; Ai - Sing prva. Mlada zakonca sta imela tri hčerke In sicer: starejšo Ai-Ung, ki je poročila istotako kristjana, nekega bogatega trgovca Kunga, ki se je povzpel do visokih položajev s podporo in nasveti svoje žene. Postal je radi radodarnosti zelo popularen', kar je vse zasluga njegove podjetne in duhovite žčne. ki je dvignila svo jega moža do položaja prometnega ministra in ki ga je Čankajšek imenoval za finančnega ministra. V tem položaju je gospod Kung še danes! Druga: gospa Sunjatsen. Povsem drugačna je bila življenska pot druge hčere iz družine Soong. Ni se hotela poročiti, temveč je hotela posnemati svojega očeta. Tako je odpotovala nekega, lepega dne .iz sončne Kitajske preko Pacifika v deželo nebotičnikov in napravila tam doktorat. Študirala je v kolegiju v Macomi v državi Georgiji. V kolegiju je imel nekoč neki brez-bradi Kitajec predavanje. Razumljivo je, da sta se mladi doktor Sun Yap Sen in še mlajša doktorica iz Šanghaja hitro spoznala kot edina zastopnika rumene rase v tern mestu in je razmerje med njima postalo kaj kmalu prav prisrčno. Ker sta se tudi v svojih pogledih na ves problem svojega naroda ujeirfala, sta si postala drug drugemu simpatična, se tu zaročila in sta sklenila, da sc poročita, čim se vrneta v domovino. Bilo je leta 1913. Mladi doktor je postal medtem prvi predsednik kitajske republike, bil je pa prisiljen po svojih nasprotnikih, da se je temu mestu odpovedal. Ob strani svoje mlade žene Chinglingsoong, ki jo je poročil v Šanghaju, je započel neizprosen boj, da bi se ponovno dokopal do oblasti. Oba, mož in žena, sta govorila množicam ter jih navduševala za osvobojenje Kitajske. Oba sta veljala v Kitajski kot vzoren zakonski par. Mlada Sunyatsen je bila oblečena po evropejski modi in si je celo pričesko ostrigla. Vsakdo, ki je videl mlado ženo, voditeljico mladine, je prav gotovo mislil, da ima opravka z Evropejko. V letu 1925 ji je umrl mož, ki so ga pokopali v Nankingu. Po moževi smrti je prišla mlada zagovornica kitajsko svobode pod vpliv Moskve in se je priznala za pristašinjo komunizma. Kot taka je po skusila svojo srečo in propagirala novo sovjetsko Kitajsko. V to njeno propagando pa je posegel njen svak general Čan-haišek, ki se je z vsemi sredstvi uprl temu, da bi se Kitajska boljševizirala. Kot poveljnik najmočnejše kitajske armade je izgnal poslanike sovjetske kominterne Borodiita in Bliicherja ter napovedal komunizmu boj na življenje in smrt. Ena izmed najvnetejših zagovornic komunizma, je mbrala bežati iz Kitajske: Čau- kajšfecva svakinja gospa Sunyatsen. Tretja, najlepša: gospa Čankajškova. Tako je postala tretja in najlepša hčerka iz rodbine Soong »First Lady Chinas« Meilingsoong, je prava lepotica med o-menjenimi tremi hčerkami. Imela je mnogo snubcev, toda odločila se je samo za onega, ki ji je priraste! najbolj k srcu. Bil ie to Čankajšek. 1. decembra 1927 se Najintellgeutnejša, najlepša kitajska žena, soproga maršala Čankajška. je poročila z njim. Čanjkašek, ki je bil dotlej človek ozkega obzorja, ki ni nikdar pogledal preko meja svoje domovine, se Prvi kaznjenec: Lepo si pazil Ti idiot Zakaj nisi zakašljal, ko si slišal, da prihaja paznik. Drugi kaznjenec : Nisem mogel, ker sem ravnokar pojedel Mmši BONBON PROIZVOD „UNION“, ZAGREB 6340 je ob strani svoje lepe žene povspel do moža svetovnega slovesa. Pripravila ga je do tega, da se je naučil angleščine ter se počel zanimati za inozemske časopise in knjige. Čankajšek se sam dobro zaveda, da se ima zahvaliti za svoj dvig edino svoji ženi in to tudi odkrito priznava. Na Daljnem vzhodu se borita danes v Kitajski dva tabora za nadoblast: glavni stan »rdečih« sledi poveljem gospe Su-nyatsenove. medtem ko snuje vse protl-načrte v vladni palači gospa Čankajškova, ki si prizadeva na vse načine, kako bi svojega moža osvobodila iz rok rdečih. V privatni palači finančnega ministrstva v Moskvi pa premišljuje gospa Kung, kako bi obe sestri pomirila in po-sestrila. Tako vidimo, da stojijo za vsemi" temi dogodki, strankami in armadami liki tre!: žena, hčerk učitelja Soonga. Od njih je odvisna sreča in usoda največic-ga naroda in najprostranejše države na svetu. Ofomafte* madrace, vložke izdeluje 5 solidno in najceneje FR. Vetrinjska 7 tvu Koroška 8 »Jako važno pri higieničnem prebitju praznikov ie, da privoščimo v delu močno obremenjenim in včasih mordb celo preobremenjenim živcem miru. Predvsem moramo privoščiti telesu primerno po-mirjenje z zadostnim spanjem. Tudi je važno in prav, da si za praznike ne delaš prevelikih načrtov in preobširnih programov. Misli vedno na to, da so prazmki namenjeni počitku. Tempa in nervoznosti poslovnega in obratnega življenja nikar ne prenašaj od delovnih dni na praznike. Le privošči si za praznike udobnega lenarjenja, ki je prav tako potrebno za zdravje, življenje, kakor delo in napor.« (Dr. L. P.) igftd Im Ko govorimo o lepoti, mislimo navadno na žensko bitje. Lepota žene je ono, ob čemer se le preradi pomudijo, bodisi ^ v mislih ali s pogledi, malodane vsi moški od rane mladeniške dobe pa vse do zrelih moških let. V lepoti, odnosno v strem Ijenju po lepoti in skrbni negi svoje zunanjosti, je zapopadeno ono dejstvo, da je današnja doba razširila pojem lepote in starosti. Sodobna žena posveča več ali manj pozornosti tej negi, tako da je iz pravil in nasvetov o tem, kako ohrani žena tudi v zrelejših letih svojo lepoto, nastala takorekoč nova literatura. Iz vrst žena vstajajo ne samo lepotice. temveč tudi take, ki so se povzpele do visokih položajev, kateri so bili doslej dostopni samo moškim in dajejo vse mu ostalemu ženskemu svetu nasvete, kako je mogoče ohraniti vsaki ženi tisti zunanji sijaj, ki mu pravimo lepota. Lepo ni samo to, kar je lepo, temveč vse ono, kar se nam dopade. Ne zadostuje tedaj samo lepota, temveč mora lepota biti tesno povezana z notranjo uglajenostjo, da doseže one uspehe, ki si jih premnoge žene želijo in po čemer hrepenijo. Kako postanem lepa? I o je vprašanje, s katerim sc ukvarja znana francoska državna pravdnlca Vvonne Netter. To je žen«, ki se je z lastno pridnostjo in vztrajnostjo povzpela na položaj, ki so ga dosegle lc redke žene. Ko jo gledamo, kako stopa po sodnijskih dvoranah v črnem sodniškem talarju, obstane naš pogled nehote na njej, ki ji ta črni talar izvrstno pristoja in ki dela vtis nenavadne resnobe, ki jo pri ženah lc redko kje srečamo. Kljub težkemu poklicu ni po zabila na svojo zunanjost, temveč je od pet do glave skrbno negovana. Ona pravi: Zapoved potrebe ie, da posveča vsaka žena gotovo pozornost svoji zunanjosti in da je ne zanemarja. Vsaka žena je dolžna skrbeti za svojo lepoto že iz ozira na družbo, v kateri se giblje.« Razumljivo je, da si ne more vsaka žena privoščiti tega, da bi vsak dan obiskala damski salon, dana ji je pa prilika in možnost, da svoje zunanjosti ne zanemarja in da na svojo nego ne pozablja. Kar se mene same tiče, vam povem, da cenim predvsem masažo in da negujem skrbno svojo kožo. Žal imamo med nami ženami le premnogo takih, ki mislijo. da se jim v njih prizadevanju duševne izobrazbe ni treba negovati. One stoje na stališču, da naj stoji lepota duše na prvem mestu. Vse to je lepo: toda naj bo žena še tako inteligentna, vendar nima in ne bo imela nikdar takšnega vpliva na svojo okolico, 02 ne bo vsaj družbi primerno negovana. Primerjajte n. pr. ženo, ki je negovana, z ženo, ki ni negovana, in postavite jo v moško družbo: učinek ne bo izostal. Kar se tiče onih žena, ki jih usoda privede pred sodni stol, bi vam zaupala, da tu ne igra lepota nobene vloge, pač pa je zagovlbr take žene, ki je negovana, nekaj povsem drugega, nego zagovor tiste žene, ki je zunanje zanemarjena in iz katere zanemarjenosti lahko delamo zaključke tudi o njeni notranji vrednosti. Njen zagovor je znatno učinkovitejši. V pogledu športnega udejstvovanja vam povem, da sem jaz sama predsednica Zveze športnega gibanja francoskih žena in sem prepričana, da je šport za vsako ženo koristen. Sama imam najraje švedsko gimnazijo, igram pa tudi tenis. Lahko mirno trdim, da je žena, ki se peča tudi s telesno vzgojo, veliko .odpornejša proti boleznini in da ravno šport prispeva prav mnogo k njenemu zdravju ter da obenem dviga istotako tudi njene duševne sposobnosti. Prava lepota, kakor si jo jaz zamišljam mora biti odsev milobe in dobrote, ki naj bo izražena že na obrazu. Obraz je zrcalo duše. V obrazu vidimo že na prvi pogled, s kom imamo opravka: obraz zlobne žene je odbijajoč, medtem ko se dobra duša svetlika v vsaki potezi. Iz tega vzroka lahko imponira vsa ka dobra in ponižna žena, četudi jo morda narava ni obdarila s potezami lepotice in to ne samo v mladosti, temveč tudi v starejših zrelejših letih. Značilne in zanimive so Izjave o skriv nostih, ki jih imajo v pogledu lepote izbrane lepotice. Takozvana kraljica lepotic Henrieta Pointal, ki je prva zastopnica pariškega tipa žene, izobražena in živahna, ima črne žareče oči, lepo izoblikovan nos in nežna usta. V njej je upodobljena ženska lepota in z upravičenostjo zastopa na tekmah Francijo. Ona je pa v pogledu masaže obraza povsem dru gačnega mnenja. Masaže ne ljubi, pač pa si pomaga z dobro rastlinsko kremo in s pudrom. Ustnice barva s svinčnikom, toda zelo rahlo, tako da izgledajo, kakor bi bile naravne barve; obrvi si istotako barva s črnim svinčnikom, toda samo toliko, da pride naravna barva do večjega izraza. Malo kreme, malo pudra, nekaj svinčnika in moja toaleta je končana. Razburjanje ali veselje — vse to se odraža tudi na obrazu in zapušča sledove. Lepotica pravi, da je velika odlika onih žen, ki imajo na obrazu poteze mirnosti in milobe. Z mirom, ki ga žena kaže že na svojem obrazu, pridobiva žena na svoji privlačnosti, medtem ko razburljiva žena, če je še tako lepa in inteligentna, odbija. Sladek nasmeh žene odpira njeno srce. V pogledu športnega udejstvovanja žene, si delita ga Vvonne Netterjeva in Henrieta Pointal svoje mnenje in povdarjata, da vpliva telesna vzgoja blagodejno na njun telesni razvoj. Če povzamemo obe izjavi navedenih žena, vidimo, da mora žena gledati na svojo zunanjost ravno tako kakor gleda na svojo notranjost, ker je oboje tesno združeno in je uspeh mogoč samo v tesni harmoniji obeh. Mariborski »V e c e r n l k« Jutri SSESr—' *',VS33E^SasaE^. S o le o 1 s i v <* Za sokolsko plan nsko kočo na Pohorju V vrstah mariborskega Sokolstva se je porodila hvalevredna zamisel zgraditve sokolske planinske koče na Pohorju, ki naj bo odslej zatočišče Sokolov-turi-stov, ki so stalni obiskovalci našega Pohorja. Služi naj ne samo odraslim, temveč predvsem naši sokolski mladini, našemu naraščaju. Da se omogoči čimprejšnje uresničenje te zamisli, je mariborsko Sokolstvo sklenilo izrabiti v to svrho zimski čas in to na ta način, da se v tem času priredi večja družabna prireditev, ki jih zlasti v zadnjih letih v Mariboru pogrešamo. Maribor nima v zimskem času večje nacionalne prireditve! Že leta sem ni bilo take prireditve, ki bi združila mariborske Sokole v prijetni družabnosti. Sedanja doba in njene prilike narekujejo Sokolstvu, da utrdi dosedanje medsebojne bratske vezi s prireditvijo, ki bi služila medsebojnemu spoznavanju in poglobitvi vezi mlajše in starejše sokolske generacije. Kakor doznavamo so se Sokoli odločili, da priredijo v svrho uresničenja te svoje zamisli velik sokolski &ies v Mariboru, ki naj bi se vršil v soboto dne 9. januarja 1937 v unionski dvorani. Zamisel te prireditve bo našla brez-dvomno veliik odziv v vrstah mariborskega Sokolstva. Ker je mnogo Sokolov in Sokolic, ki radi posečajo večje plese v Mariboru, se bodo ti letos tem raje odevali vabilu sokolske organizacije. Tudi 1 v tej panogi mora obmejno Sokolstvo pokazati, da je močna organizacija, ki zna tudi tovrstne prireditve organizirati tako, da bodo, kar se spoieda tiče, na višku. Za potek zabave mora biti poskrb Ijeno tako, da bo tudi tej prireditvi vtisnjen nacionalen pečat, zlasti v pogledu izbiranja plesov. Prireditev mora biti sokolska, plesi pa izbrana slovanska kola. Prireditev v tem slogu zasluži podporo vse sokolske javnosti. Kraljevo kolo, Djevojačko kolo, Zubčanka, Sremsko kolo, SeljanČica, to naj bodo plerni biseri, ob katerih se bo sukala sokolska plesa-željna mladina. Pri vsej zamišljeni prireditvi moramo posebno podčrtati slovanski značaj plesa in plemenit namen, ki ga Sokolstvo z isto zasleduje. Na našem Pohorju naj čimpreje zraste naša nova sokolska planinska postojanka; to mora biti geslo vseh mariborskih Sokolov in širše mariborske nacionalne javnosti, ki naj to plemenito zamisel po svojih močeh podpre. Obmejni Sokol se mora ugnezditi tudi na našem Pohorju, našem Semmeringu, ki je znana izletna točka Mariborčanov in številnih tujcev, ki obiskujejo naš Meran in ki se diviio lepoti naše zemlje. Med dosedanje planin-ske koče se mora čimprej vseliti tudi naš obmejni Sokol s svojo streho, izpod katere naj odslej naprej, kakor iz naših sokolskih telovadnic, izžareva ljubezen do naše zemlje in n?šJh vrhov! Zdravo! ja pri premijeri 1825. 1. sam predstavljal •priljubljenega junaka kraljeviča Marka. Njegov Marko je bil telesno šibak, toda iejstvo, da si je nadel vlogo Marka, prija, da je imel srce in dušo kraljeviča Marka. In to je njemu radi drame in bo» do če slave srbskega iflertaHSča ?adosto-| valo. Edinstvena osnova srbske drame je prišla do polnega izraza šele. ko je bila v Novem Sadu 1. jan. IS72. !. posvečena nova stavba srbskega narodnega gledališča. Dr. Milan Jovanovič je v svoji veliki drami »Demon« sprostil svojo fantazijo, da s pesniško zanosnostjo in hladnim razumom razčlenja in vstvarja zaključke o vzrokih padcev sirbske slave in ( moči. Delo so nekateri vzporejali s Su-' botičevim »Krstom i krunom« in mislim, da je takratni gled. recenzent storil krivico velikemu pesniku. Slavna otvoritev gledališča in velik uspeh Jovanovičeve drame »Demon«, je bil jasen dokaz, da si bo gledališče v tem pravcu utrlo zmagoslavno pot med narod in se s herkul-skimi koraki približevalo drugim gledališčem. u M"t! m: Potovan'e po Sredozemskem morju z luksuznima parnikoma Jugosla-venski L'oyd • ii/S Kraljica Marija S S Princeza Olga Vozovnice, valute, turistične lire, turistične marke. P U T i^ari i 6467 Celje Devalvacija V ponedeljek zvečer je govoril v mariborski Ljudski univerzi o problemu devalvacije univ. profesor dr. B u t o r a c iz Zagreba. Njegova jasna, strokovnjaško pregledno izvajanja so zbudila pri številnih poslušalcih toplo odobravanje in je navzoče poučno uvedel v labirint vseh sodobnih gospodarskih socialnih ter finančnih vprašanj. Odlični predavatelj je uvodoma zajel ter raztolmačil pojem in pomen denarja kot menjalnega sredstva ■ter je prikazal vse faze povojnega valutnega razvoja od inflacije, deflacije in stabilizacije, kakor se vsi ti pojmi vsakokratnega valutnega stanja označujejo, pa do onega usodepolnega poloma na new-yorški borzi leta 1929, ki je vzvaloval močan tok krize, ki je prešel iz Amerike v Anglijo in odtod v vse evropske države. Tudi v Jugoslaviji smo prešli v povojni dobi vse valutne faze od inflacije deflacije pa do stabilizacije dinarja 1. 1925, potem pa do prvega sunka, ko je 1. 1931 zajel polom Prvo forvatsko štedioni-eo. Ni bil to izoliran pojav, ampak v nujni organioni zvezi s polomi Darmstatter Bartk, Češke Živnostenske in dunajske Credrtanstalt. Polom je prešel na ostale naše denarne zavode ter uničil njih likvidnost. Naša valuta, ki je bila s pomočjo Blairovega posojila in 23 milijonskega avstrijskega deleža stabilizirana, je doživete močan pretres, ki je bil vsaj formalno zaustavljen z zakonom leta 1931, se je vrednost dinarja fiksirala na 9H2. Eksperiment z vztrajanjem v bloku držav z zlato valuto nas je precej drago stal 'm je bila zadeva z našim deponiranem zlatom na naslov držanja naše va-T«rte v Garitra Sete nedavno tega likvidirana. Medtem pa je val krize zajel tudi Francijo, četudi je razpolagala z dvema tretjinama vseh zlatih zalog sveta. Padale so vlade in se menjavale, tudi pp uspešnem Poincarejevem finančno reformnem delu, dokler ni sredi tega kolebanja med desničarsko deflacijskim in levičarsko inflacijskim valutnim programom vstala Blumova vlada, ki je končno nedavno tega in skupno z Anglijo ter Ameriko izvedla devalvacijo svojega denarja za 30%. Uspešnemu izvajanju gospodarsko socialnega programa po BIu movi vladi, 30% zboljšanju delavskih mezd, priborjenih s stavkami, velikim javnim delom' na račun z devalvacijo pridobljenih kreditev je sledilo naraščanje brezposelnosti iti so ob naraščajoči draginji šli v zgubo priborjeni delavski mezdni priboljški. Na vprašanje, ali bi bilo pametno, da sledi tudi Jugoslavija devalvacijskemu gibanju, ie predavatelj odgovoril z odloč-1 nim ne. Letos imamo namreč izredno dobro pšenično letino in bi* morali to pšenico izvažati poceni, medtem ko se sedaj obetajo lepi dobički. V tem stanju bomo lahko poceni uvažali in bomo tudi lažje izpolnjevali svojo anuitetno in a-, mortizacijsko službo napram upnikom spričo olajšanih plačilnih pogojev, hkrati pa čutimo kakor tolažbo, da so radi devalvacije tujih valut precej prikrajšani oni, ki so pred leti izvažali naše devize v j inozemstvo. Drugačen bi bil položaj, če bi se tudi Madjarska in Romunija priklju-' čili devalvacijskemu gibanju ter drugi naš najvažnejši odjemalec — Nemčija.1 Italija je sicer znižala lire za 40%'vred-! nosti, je pa po ukinjenih sankcijah komaj; čakala, da dobi od nas poceni željeno blago. | Srbske »Atene« so imele svoje mojstre. Novosadske gledališče je v težkih časih upravljal A. Hadič, ki je urejeval tudi gledališki list in letopis Matice Srbske. Njegovo nacionalno prepričanje in širok .razgled sta bila dovoljno jamstvo, da bo prevladal na odru nacionalni repertoar. Za »Demonom« so se vrstile slavne drame, čeprav je bil kolikor toliko izpostavljen persekuciji takratnih avstroogrskih oblasti. A. Hadič je bil predestiniran za upravnika in njegova srečna ter energična roka je vodila slavne pesnike preko slavnega odra. Dr. Lazo Kos tič je med največjimi pesniki, genialni prevajalec »Hamle- ta«, katerega vplfv se čuti tudi pri prebiranju njegove imenitne tragedije »Ma-; ksim Crnojevič. Priljubljeno tragedijo ! omenjam posebno radi tega. ker bi bilo | prav zanimivo, če bi se pojavila tudi pri nas v slovenskem prevodu. Globoko religijozni M. P. Šapčanin je v svojih delih pravilno ocenil nacionalno zavest in levji delež, ki ga je imelo srbsko svečeništvo pri oblikovanju narodne kulture in v boj!h za svobodo. Njegova »Zadnžhina cara Lazara« je pisana I s svetim ognjem *!oveka. ki z odkritostjo govori o pravoslavju in njegovem sve-čeništvu. ki ga občuduje. Med najzanimi-, vejšimi deli. ki jih je vprizorilo novosadsko gledališče pod upravo A. Hadiča, je B. B r d a n i n a »Borde Ba*šič«. Edino delo, ki je ostalo dolgo časa v rokopisu, vsebuje sicer gradiva za pet dram, priča pa o nesporno velikem in nemirnem duhu. To, kar so povedali drugi v petih šestih delih, je hotel ta viharnik v enem samem. Morda se bo našel nekdo, ki bo dramo dramaturško uredil in jo usposobil za daljnje življenje. Milutin Bojič z liriko odeti epik, o katerem govore, da je govoril najlepšo srbščino, je ni samo govoril, marveč tudi pisal. Tudi on je živel v eri nacionalnega romantizma, toda njegova odlična dsia »Kraljeva jesen« in »Uroševa ženMba« razodevajo njegove posrečene reformatorske poskuse. Njegovi ljudje živijo in imajo pri svojih vrlinah tudi slabosti, katere Bojič brez škode odkriva. Ko sem prebiral »Kraljevo jesen«, sem dobil točno isti vtis ko pri Sofoklu ali Račinn V »Uroševi žen?dbi« pa zlasti prvo dejanje spominja na prožnost in ojshino šeks-pirovskih komedij. Velik dogodek v novosadskem gledališču je bila vprizoritev drame Nikole I. črnogorskega »Balkanska car ca«. Delo, posvečeno črnogorskim junakinjam, je doživljalo uspeh za uspehom. Nesmrtno delo Nikole I. je skoz in skoz dramatično, kar gre deloma tudi na račun posrečene dramaturške ureditve A. Hadiča. Vse drame iz ere nacionalnega romantizma so umevno tendenčne. Srbski dramatiki in gledališča so bili čuvarji narodnega jezika, zbujevalci narodne zavesti, ponosa in vseh narodnih vrlin. OledaMšče je b‘Ia šola in zatočišče vsem in vsemu, kar je bilo dobro, lepo, vzvišeno in srb-sko. V srbskem gledališču se je zrcalilo prebujeno narodno duhovno življenje, najvidnejši znak narodne samostojnosti ter je narodna književnost doživljala svoi polet. — Josip Borko, Novisad. Kulturno delo v Studencih Margtnalije o slavnih srbskih dramah Era nacionalnega romantizma, ki je pri Srb ib skozi prizmo teženj in stoletnih bonb za narodno osvobojenje našla adekvaten izraz, v zbirkah narodnih pesmi očeta srbske književnosti V. Karadiča. je že v dvajsetih letih minulega stoletja na-3fa tudi na dramskem polju svojega polnovrednega predstavnika v St, Stefanoviču. Tuberkulozni, komaj I91etni genij srbske drame, je dal vzgon vsem bodočim rtosile mu dne 26. decembra ob 6. uri zvečer. Pridite in nasmejali se boste do solz. — Smeh. — Zabava. Silvestrov' izlet v Graz. Za Silvestrovo priredi »Putmk« kompenzacijski izlet z avtokarem v Graz. Odhod iz Maribora (hotel »Orel«) v četrtek, 31. t. m. ob 16. itn. Povratek 1. januarja 1937 izpred hotela »Steirerhof« cb 6. uri. Vozna C3im znaša Din 100. Takojšnje prijave sprejema »Putnik«, Aleksandrova c. 35, tel. 21-22. Mestna podjetja, avtobusni promet, priredi za božične praznike posebno vožnjo na Pohorje, in sicer dne 25. na Božič. Odhod z Glavnega trga ob 7. zjutraj in popoldne ob 14. uri; v soboto dne 26. odhod z Glavnega trga ob 7. zjutraj in v nedeljo 27. t. m. ob 7. zjutraj. Cena do odcepa Din 20, do Reke Din 12. Prijave dnevno do 18. ure v prometni pisarni na Glavnem trgu, telefon 2275. Istočasno se sprejemajo prijave za povratek. Cena ista. Mladi talent. Anton Hadner, ki je ab-solviral tukajšnjo meščansko šolo, sin pivovarniškega delavca, je izdelal iz gline krasnega indijanskega jahalca na konju. Sedaj pripravlja kip pokojnega kralja Uje-dinitelja. Le tako naprej. Podpirajmo nadebudno mladino! Silvestrovanje Sokola v Narodnem do Duha. Rdeči križ Radvanje je priredil dne 19. t. m. božičnico za najrevnejše otroke šole Radvanje. Obdarovanih je bilo 86 otrok s čevlji in oblekami, tako da so vsaj za silo preskrbljeni z najpotrebnejšim za zimo. Da se je pa ta akcija lahko izvedla, se imamo zahvaliti v prvi vrsti našim vrlim Radvanjčanom, ki so v ta namen darovali 1980 Din, nadalje so prispevali po 100 Din g. knezoškof dr. Tomažič, Hranilnica in posojilnica žel. de^ lavcev in uslužbencev v Mariboru, To' varna »Bata« - Borovo, po 60 Din gosp. katehet Žličar, po 50 Din g. Pristovnik, predsednik občine , Radvanje, graščak Jurkovič, inž. Nasimmbeni, Posojilnica Maribor. V blagu pa so darovali: tovarna Hutter & drug, Doctor & drug, Mariborska tovarna svile v Radvanju, Zadruga žel. uslužbencev ter Zadruga drž. name ščencev - Maribor. *— Vsem plemenitim darovalcem iskrena zahvala v imenu najrevnejših! Odbor R. K. Radvanje. Tekstilni delavci svojim malčkom. V nedeljo popoldan se je vršilo na Tezmi ’’ Ahtikovo gostilno pravo romanje. Od vseh strani je prihajala množica otrok, ki je že pred tretjo uro zasedla vse prostore velike dvorane. Deco so postregli z iz-j datno toplo južino in belim kruhom. Mesto v skodelico pa so zrla očesca naraz- Priznanje marljivemu dfciavuj. Te dni je izročil g. inž. Milosavljevič v navzoč« nosti uraeništva in delavskih zaupnikov ugledne tvrdke Splošne stavbene družbe ključavničarju in monterju Juru S e n ti-vanskemu srebrno kolajno s priznani co. s katero je bil odlikovan za vzorno in brezhibno izvršitev dela. kn ie bil ori-deijen gradbeni tvrdki »Vereinigte Stabl-werke Dortmund« pri gradnji Pančevskega mostu. Vestnemu delavcu-odhko-vancu in prijetnemu družabniku nwte iskrene čestitke! »♦♦♦»»»♦»♦»»»»♦♦»»♦♦♦♦♦♦»»»N Božična darila! Moško perilo, samoveznice, pw.a-me, šali, jutranji suknje najboljše kakovosti kupite najcenejše pri I, Babič-ti, Gosposka 24. Izbira velika! 6522 m:i. Tistim, ki doslej še niso obiskali sil-.košno visoko drevo, na katerem so biie- 1MB—awn—agHBMB—————B Trpovoke knjige, redniki, brzovez' i. t. d. 6259 II iXl lirler Dijaški kuhinji v Mariboru je daroval g. Karol Jančič, trgovec v Mariboru 100 Din mesto venca na krsto pokojne ge. Amalije Murko, trgovčeve soproge. Za velikodušno darilo se odbor najiepše zahvaljuje. Izvrstno staro vino od 5 1 naorej se prodaja 1 po 7 Din pri Dernjaču, Meljski hrib 33. Rdeči Križ na Pobrežju priredi na Stefanovo ob 16. uri pri Renčelju zabavo s plesom in izbranim sporedom. Odbor. Plesna šola Sokolskega društva Mari- bor-matica se vrši v soboto in nedel o 7. USI NR t299 Siluestrou uecer SOKCLR mRRIBOR - fnRTlCFi u Narodnem domu vestrovanje Sokola v Narodnem domu, izdamo, da se bodo vršili tudi letos v okviru pestrega sporeda razni humoristični nastopi, ki na originalen način predstavljajo parodijo in satiro na vse aktualnejše svetovne dogodke, kar vsako 'eto v veliki meri doprinaša k že popularnemu sijajnemu razpoloženju ua tej najbolj priljubljeni silvestrovi prireditvi. Prijatelje zdravega humorja in neprisiljene zabave opozarjamo, da si vstopnice pravočasno nabavijo v predprodaji pri Rur-.šu v Vetrinjski ulici. Kakšno vreme se nam obeta. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: v (26. in 27. t. m.) od 15.—19. ure — ter /sako soboto in nedeljo ob notranjih m južnih Alpah najbrže mak) j spremembe. ' Nočno lekarniško službo imata ta teden nadalje redno vse običajnih urah. Silvestrovanje studenških gasilcev v sostHni Grmek. V okviru pestrega spore- Maverjeva lekarna v Gosposki ulici in da razni humoristični nastopi. Prijatelji Vaupotova lekarna na Aleksandrovi ce- zdravega humorja in neprisiljeno zabave sti. _ . . , vljudno vabljeni. Ker je že veliko zani- Nočni po/.ar v Zrkovcih. Sinoči okoli manja, si vstonjiice pravočasno preskr- 9. ure je v gospodarskem poslopju po bite! ✓ | Li l W J —' * O I _ sestnika J. Zupanca v Zrkovcih izbruhnil le neštete lučke in visele vabljive slaščice. Po pozdravnem nagovoru uradnika g. Amanda Kovačiča so se vrstile ljubke deklamacije primernih božičnih pesmi. Mali deklamatorji so se dobro odrezali. riTT'i'i iiinimiiiiiHii 'm—ii ŠVICA PRIZNALA ANEKSIJO ABESINJJE. BERN, 24. decembra. Švicarski poslanik v Riimi dr. Rieger Je posetrl zunanjega ministra grofa Ciana hi mu Je sporočil, da je švicarska viada prianala aneksijo Abesfoiie. POVRATEK KNEGINJE OLGE. BEOGRAD, 24. decembra. Nj. kr. Vis. kneginja Olga se Je včeraj olj 20.50 skupno s princem Andrejem vrnila !z Londona v Beograd. ROVARSTVA MED HITLER,IEVCI. DANZIG, 24. decembra. Tukaj Je bHo aretiranih 20 pristašev nemške narodno socialistične stranke, k? so obdolženi, da so rovarili proti oficielnemu strankinemu vodstvu. Med njimi je tudi urednik lista »Vorposten«. • AMERIKA PROTI VOJNI IN MILITARIZMU. BUENOS AIRES, 24. decembra. Reuter poroča: Ameriški državni tajnik za zunanje zadeve Cordel Hull je uporabil Vsak pa še je težje čakal, ko je klical bo- ____ ____________ žiček imena obdarovancev. Obdarovana; priliko zaključka vseameriške konferen- je bila deca vseh delavcev od dojenčka do vajenca s prav primernimi darili, v VSEM ODJEMALCEM želi 64». pisv veseIe Mia! srn* ..EtEKTROiStST« LACIJA" PAVEL PINTERIČ, konc. elektro»podjctjc, Maribor, Vetrinjska 22 na dvorišču Tel. 27-14 skupili vrednosti 14.000 Din, od katere vsote je prispeval polovico tovarnar Er-lih. Šefu podjetja g. Eiiilui, ki je bil osebno navzoč se je zahvalil g. Amand Kovačič, ki se je največ trudil pri nabiranju prispevkov in organizaciji božičnice. Za marib. spomenik kralju Aleksandru so prispevali: Dravska sekcija udruženja ce za velik mirovni govor, v katerem Je svaril ameriške države, da predstavlja vsaka izolacija, ki bi slonela na avtarkiji veliko nevarnost za ameriško trodelno celino. Je izredno nevarno graditi okoli sel>e kitajski z ki, kajti le s sodelovanjem Amerike z drugimi celinami je mogoče vršiti veliko mirovno deio. Le takšna politika je primerna, da krepi narode in blagostanje sveta. Svobodni narodi Amerike odklanjajo^ vojno ter nikakor ne verujejo v njeno nenadomestljivost. Vsaka ameriška država bi trčila na sklenjeno Ironto vseh ostalih držav, čim bi Siotela uporabiti silo. Amerlkanci obsojajo delo onih državnikov, ki propagirajo militarizem. S,prajema Podružnica: CELJE nasproti poit«. P* Južnoštajerska hranilnica S mms&em ptestofa v Mmusm »Ljubljeno srce! Vse je dobro, ti si triumfi ra!. Tvoje čisto srce je vse preobrazilo. V božjih zmagah lebdiš nad ikrvnim sovražnikom. Ti si postal gospodar v Mehiki in kmalu boš vladar vsemirja... Zatem narekuje Maksimilijan poslednje pismo svoji blagi ženi: »Toliko dogodkov, toliko nepričakovanih udarcev je razpršilo vsa .moja upanja. Smrt pomeni za mene srečo in osvo-bojenje. Padel bom,slavno kakor vojak, kakor vladat in cesar, ki je sicer bil premagan, ki pa ni izgubil svojega ponosa in svoje časti, če so tvoje muke prevelike in če te Bog skoro pokliče k meni, potem bom vendarle blagoslavljal roko Gospodovo, ki naju je v življenju tako težko in kruto pritiskala k tlom. Zbogom, Sarlota! Tvoj bedni Maksimiljan.« Maksimilijan odkloni dr. Baschevo sredstvo za spanec in pravi: »Hočem doživeti svojo smrt.« V cerkvi se Benito Juarez klanja mrtvemu Maksimilijanu. Zunaj pred cerkvijo pa vzklika Felix Salm-Salm kakor blazen: »Bila je to nenavadna smrt. Maksimilijan se je v smrti pokazal velikega človeka. Zarek njegove ljubezni se je razgubil v prazen nič. Vsa njegova težnja po delovanju ni bila nič drugega kakor usodna zabloda. Sanjaril je o monarhični legitim- nosti, pa je bil istočasno najlegitimnejši človek na svetu, kajti legitimna je na tem svetu samo pohotna zver — človek, 'ki drvi za svojim ciljem in ki dela samo ono, kar je nujno...« Juarez nosi službeni venec. Mali, stari človek ... slabo oblečen... oprezno hodi... vljudno in mirno ..., nikdo ga ne vidi... nikdo si ne usoja, da bi se mu v tem trenotku približal. Kakor v začaranem krogu koraka... vstopi v cerkev ’-u se zaustavi miren, kakor kip, pred Maksimilijanovim mrtvim truplom ... Epoha suverena je prešla in tonila v zgodovino. V brodolomu priviligiranih razredov in plasti se dušijo in padajo cesarji, ki že davno več niso cesarji. Sedaj je napočila doba diktatorjev. Prvi med njimi je preprosti, ponosni, srditi Indijanec Benito Juarez. Mnogo, mnogo krvi je bilo prelite pred njim. Mnogo, mnogo krvi je bilo prelite za njim. Tako se zaključuje ta Werfelova drama o Juarezu in Maksimilijanu. Tudi drugi so to sila zanimivo snov obdelali po svoje. V’ vseh teh delih se odraža slava lil propast čudovite dobe v evropski zgodovini, :.o so nekateri vladarji menili, da lahko po svoji mili volji usilijo drugim narodom vladarje in cesarje. Juarez, to poosebljenje mehiškega naroda, je hotel vpostaviti brezobziren eksempei, strahovito svarilo vsem, ki bi jih zamikalo na mehiška tla. Vse se je končalo s porazom in justifikacijo mladega cesarja in s še hujšo tragiko njegove žene Šarlote, ki sc ji je ob težkih u-darcih .usode, ki so razbili vse njene fantastične nasnove in visokoleteče misli, omračil um. KONEC. Mali oglasi Razno Ni samo najboljši, pač pa jc Uidi najcenejši »S U Ii O R« v pekarni Čebokli. o412 SIJAJEN PROŠEK najboljše kvalitete dobite v kavarni »Orient« na Kralja Petra trgu. Kapljica, ki ji ni para! Točim tudi preko ulica za Din 22— po litru. Poskusite in se prepričajte! Franc Majcen, kavarnar. 6452 JEDILNE IN SPALNE SOBE. sperane, politirane, pleskane ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48. DVOKOLESA sc sprejmejo preko zime v shrambo. Očiščenje emajliranje z ognjem, poniklanje in pokromanje najceneje. Zaloga dvokoles, šivalnih strojev, in otroških vozičkev za igranje. Najtro-vejši modeli! Nizke cene! Ceniki franko! Tribuna F. Batjcl, podružnica. Maribor. Aleksandrova c. 26. ____________6213_____________ VSAKO GOSPODINJO in njenega gosta zadovolji le Čeboklijev »suhor«. Glavni trg 9. 6466 KOLESARJI! Vaša kolesa so potrebna temeljitega popravila, kak-jr emajliranja, potiiklanja itd-Obrnite se na znano strokovnjaško mehanično delavnico Justin Gustinčič. Maribor, Tattenbachova ul. 14, tel. 21-30. kjer vam kolo »opravijo, da vam služi kakor novo. Shramba koles čez zimo 0317 DOMAČE BOŽIČNE KEKSE. prvovrstne in poceni v pekami Čebokli. Glavni trg 9. 6466 KAM PA KAM? Za praznike vsi na pojedino domačih klobas in na pristno vinsko kapljico v »Lovski dom«. £522 HALO! Na Štefanovo koncert v »Tržaškem dvoru«. Vabi Minka. 6510 NOBENA DRUŽINA naj ne bo za praznike brez pristne »Framske kapljice«, katero dobite v Mlinski ulici 15. 6543 JOS. TICHY IN DRUG Kouces. elektrotehnično podjetje, Maribor. Slovenska ul 16, tel. 27—56, izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil. gospodarskih ibjektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk. elektroln-stalacijskega blaga po kon-kurečnih cenah POHIŠTVO lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizar-icv, Vetrinjska ulica 22, nasproti tvrdke V. Welxl. 9-t AKTOVKE. damske torbice, denarnice, tapetniške izdelke najceneje pri Gustavu Mesičeku. Tržaš ka c. 1. 5178 Pozor! KAVARNA »PROMENADA« priredi na Štefanovo svojini cenjenim gostom vesel večer s koncertom kot poslovilni večer iz tega lokala. Prosim cenjene goste, da mi tudi z Novim letom na drugem mestu ostanejo naklonjeni ter želim vsem vesel Božič. Marija Ramšak. 6542 STROJEPISNA DELA. razmnoževanja, svetlobne kopije. prevodi. Kovač, Maribor. Gosposka 40. 6557 Danes sveže prispele MORSKE RIBE vseh vrtt, pripravljene na svojevrstne razne načiine, brodeto s polento, prvovrstna dalmatinska in štajerska vina v gostilni »Dalmacija«, Meljska 18. «569 SOLNČNA STAVB1ŠČA proda, cvent. tudi na obroke Reibenschuh, Pobrežje. Sokolska 23. 6560 Družinske hiše, vrt >'.J 10.0.00: vile, obrestonosne hiše od 70.000; posestva od .%".f.00 Dinarjev dalje. Vinotoč, smrekovo grraščiiio. gostilne. žage prodaja Posredovalnica Maribor. Slovenska ul. 26 6546 Vesele božične praznike želi INDUSTRIJA „KRR0 - ČEVLJEV" D. Roglič GOSTILNA »PRI LOKOMOTIVI«. GRAČNER. Fraukopauova ulica, za pravnike izborna dalmatinska in šibeniška vina. štajerska vina iz škofijske kititi od Din 8.— naprej. Na Štefanovo in Silvestrov večer konccrt. Vsem svojim cenjenim gostom vesele božične praznike in .srečno Novo leto želita gostilničarja. 6538 ZLATA BOŽIČNA DARILA v veliki izbiri! Vratne verižice od Din 80,— naprej, pri grajskem urarju. Maribor. 5666_____________________ Če hočete dobro štajersko ljutomersko in dalmatinsko vi 110 piti, potem morate v gosti Jtio »PREŠERNOVA KLET« v Gosposko ulico priti. Tudi hrana, abonma je po izbiri. 6647 ČASTNA IZJAVA. Sredenšek Blaž, Maribor, pr e kličem kleveto zoper Dolinšek Andreja kot neresnične ter se zahvaljujem za odstop od tožbe. Sredenšek Blaž 1 6549 9€2 KONCERT. Vsi. ki se hočete na Štefanovo veselo zabavati, pridite v gostilno k »Savinjčanki« na Frankopanovo ulico. Obenem želiva vsem svojim cenjenim gostem vesele praznike ter srečno Novo leto. 6567 Novozgradba, soba, kuhinja, vrt 6.5-00. — Novozgradba, 4 kompletna stanovanja, vrt 75.CK>0. — Trgovska hiša brez konkurence, izborna točka 65.000. — Obrestonosna hiša 19 strank. lokal 450.000. — Moderna vila, 2 stanovanji, velik vrt 260.000. _ Lepo vi-nogradno posestvo tik mesta, 27 oralov. 250.000. ter velika izbira hiš, posestev, milnov itd. Posredovalnica »Rapid«, Gosposka 28. 6559 POSESTVO V MORJU pri Framu ob državni cesti z hišo, žago in hlevom, več travnikov in gozd se proda ali dajo deji ter hiša posamezno v najem-Vprašati v pisarni v Mariboru. Aleksandrova 10. 6551 POSREDOVALNICA Ivan Godina, Maribor, Aleksandrova 30, prodaja: Šest-stanovanjsko hišo s trgovskim lokalom, cena 280.000. dvostanovanjsko. novo. blizu gl. kol. 110.000, večji kompleks, štirih hiš. z dvema parcelama v mestu 450.000, lepa kmetija, 90 oralov, 200.000, vinogradflo posestvo-. 60 oralov. ofiO-OOo Din, dalje graščine, hoteli, pensioui, gostilne, žage, mlini ter hiše in posestva od 20.C.00 Din naprej. 6515 MALO POSESTVO v bližini Maribora (Bresterni-ca) dam v najem, najraje železničarju. Franjo Božič, Go-sposka 3. 6541 PRODAM NOVO HIŠO~ za ceno 75.000 Din, štiri stanovanja, dve kleti, lep vrt in studenec na Pobrežju. Slomškova ul, 42- 6575 Kupim HRANILNE KNJIGE Makolske in Spodnještajerske posojilnice sc kupijo do novega leta do svote 100.000. Vpoštev pridejo tisti, kateri bodo stavili najnižjo ceno. Ponudbe na upravo lista pod »Štev. 100.000 do Novega leta«.__________________6469 KUPIM MIRNEGA JAHALNEGA KONJA. Vprašati pri adjutantu .45. peš. polka. ’ 6555 Prodam GLASOVIR prodani ali zamenjam za pisarniško pohištvo. Vprašati Dvorakova ul. 10, Grčko. 6468 Kupujte svoje potrebščine pri naših inserentih I TEČAJI ZA STENOGRAFIJO strojepisje, knjigovodstvo in nemščino začenjajo januarja. Učilišče Kovač. Maribor. Gosposka 46. 6556 SADNI KRUH kekse, mlečni kruh itd. priporoča pekarna Rakuša. Koroška ceste. 649’ Posest KUHARICA z večletno prakso v boljših restavracjiah. specializirana v pripravljanju vsakovrstnih rib, dobi takoj mesto. Zglasiti se osebno Wildenraincrjcv,i ul. 16-II. vrata 9. 6519 PEVSKA DRUŠTVA! Note se prepisujejo in razmuo žujejo. Kovač, Maribor, Gosposka 46. 6558 PARCELE Din 2800.— z gozdom vred tudi proti delnemu odplačilu naprodaj. Vprašati Smolej, Zg. Rarvanje. Hostejcva 2. 6473 Enodružinsko zidano HIŠO prodam. Sp. Dobrava. Tezno 162. 0524 VILA novo zidana, enonadstropna /. mansardo. 2 komfortni stanovanji, lep vrt, v vilskem četrtu, na prodaj. Ponudbe pod »Krasna lega« na upravo lista. 651S MALI CONTINENTAL S letno Jamstvo I IVMN I FfilST Maribor' Vetrinjska ul. 30, tel. 24-54 flisfill UCVill Mica: Ljubljana. Pitava QU4, tei 26-36 RANILNICA Centrala: MARIBOR Gosposke - Slovenske ulice DRAVSKE BANOVINE MARIBOR ■Ntffcofl Marna naloMba dmnarja, Umi jami! za vloga pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojtm premoženjem in * vso svojo damino motjo — — Hranilnica I s v r i u I e vsa v denarno stroko spadajoče posle tol no In k u I a n t n o Marlborsk! »VečernJS« Jutra •.Attf«« Stran 7. 3000 kg JABOLK KANADA v zabojih naprodaj. Cena Din 5.35. Franc Matjašič, Pesnica. 0483 ‘ VINO rdeče in belo od 5 litrov naprodaj. Vinogradništvo Ipa-vic-Reichenberg, Košaki 62. NOVO KOLO poceni prodani. Tattmbacno-va 27-1- 0M0 Prodam 3 skoro nove PECI za žago vino. Vprašati: v trgovini s premogom Prešernova 10. 6561 Sobo odda SOBO ODDAM Koroščeva ul. 4, vrata 3. 6315 ODDAM SOBO enemu ali dvema gospodoma. Strma ul. 1-0. ob Tomšičevem drevoredu. 6o08 2 PISALNA STROJA (mali in veliki), v najboljšem stanju prodam. Hišnik, Wil-denreinerjeva ul. 8. 6572 Lokal LOKAL IN PRAZNO SOBO za pisarno s 1. januarjem. Ponudbe pod »750« na upravo- 6471 SOBO s posebnim vhodom, sončno in v vsakem oziru snažno, iščem s 1. januarjem. Ponudbe pod »Stalno« na upravo lista. 6511 ODDAM OPREMLJENO SOBO s prostim vhodom, tik nove šole. Betnavska c. 15. 6516 SOBO s posebnim vhodom in hrano oddam. Vrbanova ul. 28, pritličje, desno. 6532 SPREJMEM GOSPODE na stanovanje in hrano. Orož nova 5. 6520 STANOVANJE V RAČAH pri kolodvoru se takoj odda. Vprašati v pisarni v Mariboru, Aleksandrova 10- 6550 STANOVANJE dvosobno, s pritiklinami, oddam mirni stranki s 1. ianuar jem 1937. Vprašati pri hišniku, Tattenbachova 26. 6588 Službo dobi IŠČEM FRIZERSKO VA-JENKO za takoj iz boljše družine. — Frizerski salon Veselko, Dvorakova 10. 6552 LOKAL IN SOBO s štedilnikom takoj oddam-Aleksandrova c. 45, Studenci 6517 V nalem ENOSTANOVANJSKO HIŠO v Limbušu oddam v najem. Vprašati Koroška c 2. 6489 PEKARNO z inventarjem, dobroidočo, vzamem takoj v nalem- Otmar Jovan, pekarna. Sv. Lovrenc na Poh. 6545 Lepo opremljeno ali prazno SOBO oddam. Stolna 1. vrata 1. 6571 Stanowame Sprejmem dva gospoda ali dve gospodični na STANOVANJE IN HRANO. Trubarjeva 9 na dvorišču. 6484 DIJAKA sprejmem na zdravo in lepo stanovanje. Naslov v upravj. 6486 Enega ali dva UCENCA magdalenske meščanske šole, oziroma solidnega gospoda sprejme na stanovanje in lira no boljša družina. Radvanjska cesta 27 6539 Prvovrstni svetli prerncg - kosovec najceneje pri tvrdki ANDKASCH9TZ Maribor Vodnikov Ir" 4. ■HNKfl Hom 11 1 Mi Kolmit na Stefanovo in Silvertrov večer KONCERT 6539 IShHHIA — IMf A R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI ROM USTANOVLJENA LETA 1*88 Krzno Stanje hranil. vtO£ blizu OO milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din * Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najMenUiaje ..VVEKA« MARIBOR samo kemično čiščeno perje in puh po vseh cenah. Darujte za Pomožno akcijo! vsakovrstno v veliki izbiri Vam nudi, kakor tudi izdeluje in modernizira po nainovejših dunajskih in pariških modelih 5743 krznar P&t* F SGIflkO« Gosposka 37 Strokovnjak In Speeijalist v izdelavi 3kungsov Spccijaina mehanična delavnica Draksler Rupert Tei. 23-79 Vetrili ska ulica 11 Tei. 23-79 se priporoča za popravila vsakovrstnih šivalnih strojev, koles, gramofonov, špiritovih in petrolejskih kuhalnikov. Na zalogi imam nove in rabljene šivalne stroje in kolesa. I Izvršujem popravila šivalnih strojev in drugih stvari tudi | na domu. Zahtevajte nrospekte! 6540 i dvojnopoševni brivski aparat s POVIŠANIM pokrovom in britvice » F A S A N - ROSTFREU Dobi se v firr?: ih trgovinah Praktično „NAUMAN” šivalni stroj v najmodernejši izpeljavi dobite po globoko reduciranih cenah in ugodnih plačilnih pogojih FrincLepoša d. Z O. 7. Marbor 6sr Aleksandrova cesta štev. 39. Potrti neizmerne žalosti javljamo, da je naš nepozabni soprog, oče, stari oče, svak. tast, stric itd., gospod Mihael Klug gostilničar in posestnik v Pesnici in Sv. Juriju v 87. letu starosti v sredo, 23. decembra ob 16.30, po kiatki bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnega bo, dne 26. decembra ob 14. uri iz hiše žalosti v Pesnici. Truplo bodo prepeljali v Gornjo Sv. Kungoto, odkoder bo pogreb ob 14.30 od kapele veleposestva grofa Pachta. Prosimo tihega sožalja! 1 e s n i c a, dne 23. decembra 1936. Globoko žalujoči rodbi.ii: Klug in Kranjc ter ostalo sorodstvo. 6563 Brez posebnega obvestila. Dne 29. decembra t. I. se vrši na sodišču v Maren-beigu ob 9. uri DRAŽBA lepega posestva z Mute, z dobro ohranjenimi in lepimi poslopji. Hiša stoji na Muti na ugodnem mestu ter je v njej že desetletja znana gostilna in pekarna, poleg dovolj obsežnega posestva. Ker ima Muta v Dravski dolini silno lepo_m zdravo lego, kamor prihaja leto za letom več letoviščarjev se interesenti opozarjajo na ugodnosten nakup. Tozadnevna najmanjša ponudba znaša: Din 195.400.—. Muta ima tudi dobro razvito industrijo. Razen tega pa krasno in veliko okolico s potokom Bistrico, ki slovi po znanih ribolovih ter je v poletnih mesecih jako prikladen za kopanje___________________________ 6548 Bonbonera Orien Vas vabi! Le pridite in oglejte si bogato zalogo vseh vi st slaščic. Z njimi najlepše okrasite za ma! denar vaše božično drevesce. Tudi otroci se bodo teh darilc najbolj raz veselili. Zato pa hitro v „BontO ©ro Orient". — „Bonbonera Orient" želi cenjenim odjemalcem vesele praznike. 4747 ivo J ur cevk. v • v Igračke: mehanične, lesene, gumijaste itd. Galanterijsko blago: ustniki za cigarete m cigare, doze, pipe itd Usnjeno blago: ročne torbice, denarnice itd. Jedilni pribor: žlahtno jeklo, alpaka, pokroman, rje prost Blago Iz kina-srebra: servis za liker, nastavki, vaze- Porcelan in stekleno blago: po reklamnih cenah. Trikotaža: svi a egiptovski „Macco“, bombaž, nogavice dolge in kratke, sa movezniee, naramnice itd Sah-garnitnre m«, in druga praktična darila. Fr. Kotmanov nasl. KARL RAGG Maribor, Gosposka ul. 3. ..BLAUPUNICr RADIO najelegantnejši in po kvaliteti najcenejši radio aparat sezone 1936-37 (Ideal Werke-Berlin) Zastopstvo Tesla radioaparatov. Neobvezno predvajanje! Na obroke! RADIO SODEC, MARIBOR, Brala Petra trg 6 (Palača Pokojninskega zavoda! Plačam najvišje dnevne cene za vsakovrstne tekstilne odpadke, staro železo, razne kovine, kroj. odpadke, cunje, kosti itd. Zahtevajte cene 1 Prodajamo v vsaki množini cunje in volno za čiščenje. Prevoz tovorov, selitve po najnižjib cenah, z avtomobili ali vozovi. — 2 elegantna taksi vedno na razpolago. 5552 Veletrgovina s surovinami, prevoz tovora in avtota sa Ivan Sluga. Maribor. Tržaška c. 22 Te’efon 22-72 hk&l hdmu fos ut NA DROB.tO! Izdelovalca likerjev, desertnih vin, sirupov in žganjarna Rum. konjak, likerji, s'ivovka. brinjevec, droženka, klekovai Spscijaliteta: grenšal* in vermut Telefon 25-80 B30 NA DEBELOI Ostanke za božična darila. Glej izložbe tvrdke Anton Macun m Turistovski kruh Slavna zaloga: feiertag, betnavska 43 TELEFON 28-24 Podružnica: JOSIP SKAZA preje Sirk Glavni trg Podružnica : NOVA VAS 6385 PODRUŽNICA: ULICA 10.OKTOBRA 5 Moj najbolj znani črni turist, rženi kruh je zelo okusen in ostane v največji vročini 8 do 10 dni svež in užiten Najlepše božično dariio Mali [rafinenlal rwr. Samoprodaja: lN3l specijalist za pisarniške stroje Maribor, Vetrinjska ul. 30 telefon int. 24-34 Ljubljana, Prešernova ul. 44 telefon int. 26-35 Najprimernejša božična darila kakor električne luči, lestenci, kuhalni aparati, žarnice, likalniki, blazine za ogrejevanje itd. kakor ves elektriški materija! dobite v najboljši kakovosti po nizkih cenah 6554 pri tvrdki ALOJZ SPRAGER MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 14. Veliko vesel j e boste naredili' svojim dragim .-nakupom božičnih darii ki Vam jih nudi tvrdka Ivan Kovačič, Maribor Slovenska ulica 10 in Koroška cesta 10. Bogata izbira vsakovrstnih MODERNIH SERVISOV, KRASNEGA KRISTALNEGA STEKLA, KERAMIČNIH NOVOSTI in mnogo drugih lepih ter praktičnih predmetov po najnižjih cenah. PROSIMO, OBIŠČITE NAS BREZ0BVE2N0! 0o3t5 m II rrrTTrTfTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTTirrTTTTjTT Elektroinstalacijsko podjetje Gustav Sinit, Maribor Meljska cesta 1 6553 Montaža telefonov - Magnetiziranje dinamov in dvokolesa Vesele božične praznike Vam želi tis:, Podravska tiskarna d. 2 o. z. Maribor, Gregorčičeva uf. 6 Cenjenim odjemalcem želi prijeten Božič in srečno Novo leto7 DRAGO ROSINA MARIBOR, VETRtNtSKA UL,CA 26 ZALOGA GALANTERIJE, DROBNARIJE. PLETENIN, PAPIRJA 1.1. d. 6514 Justin Gustinčič mehanična delavnica Tattenbachova ul. 14 tel. 21-30 ■II Najcenejša in najsolidnejša popravila, emajliranje in poniklanje. Trgovina koles, otroških vozičkov, šivalnih strojev in gramofonov. Vedno vsi nadomestni deli na zalogi. Nakup in prodaja rabljenih strojev, motorjev, poljskih železnic, tračnic, traverz, transmisij, cevi za plotove in vodovode. Obtičite nas in prepričali se boste o bogati izbiri in nizkih cenah. TsW Za mrzle zimske dneve USNJE Vse vrste usnja, gornjih delov, olje za usnje, masti, klobučevina VIKTOR KOSI Maribor, Kralja Petra trg 9 eno Ročne torbice, aktovke, denarnice, kovčegi, v vseh velikostih so najlepša božična in novoletna darila. Lastni izdelek, solidne cene! H. EGGER Maribor, Gosposka ulica 13. Kožuhovino vsakovrstno po najnižjih cenah v najboljši strokovni izdelavi Vam nudi P. Semko, 5358 krznarski mojster, Gosposka 37 Predmete iz kina-srebra, bronce, luksuzna steklena in porcelanasta roba prodajamo do 24. decembra res po polovičnih cenah Cene razvidne! K nakspu se ne sili! Izredna priložnost nakupa! Fr. Kormanna nasl. 6534 Karol Kagg, Gosposka ul. 3 Vesele božične praznike in srečno Novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka "POLDIČELIK” M. JARC Maribor, Gosposka ulica lt 6531 To le novi Sotksemetk mt 64 4X2 cevni 6-krožni super za izmenični in istosmerni tok ki sprejema dolge, srednje in kratke valove celega sveta ob vsakem času. Izrabite priliko in preizkusite ga. Super z visokim učinkom in nizko ceno. Din 3500'- Velika zaloga aparatov drugih tip. Zamenjava starih aparatov. Prodaja na obroke. Stalna zaloga vseh radiofonskih potrebščin-Specialna popravljalnica za radioaparate vseh znamk. RADIO MARIBOR** *. z. z o. z Maribor, Glavni trg 1. 99 Telefon Int. 26-48 6342 Najboljše orkestre sveta Vam prinese Božiček z radijskimi aparati, ki prenašajo naravno glasbo in to so Pridite, predvajali vam bomo naše odlične aparate. RADIO STJIRKEL MARIBOR, TRG SVOBOD* Nizke cene! Primerni obroki Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., prestavnih ravnatelj STANKO DETELA, vsi .v, Mariboru