Star. 157.
P@sasn@zna številka 1 Din.
V Llutellam, v nedeljo 5. avgusta 1923.
Poštnina pavšallrana.
Leto I.
Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din 10-—, po pošti Din 12-—, inozemstvo Din 20‘-
Uredništvo: Wolfova ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubijana“. Upravništvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44.
Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
Današnja številka obsega VI. strani
Učiteljski kongres
i Bela Ljubljana sprejema danes v i svoje naročje njene najdražje sinove in Ihčerke: narodne učitelje in učiteljice.
. Ni razlike med Srbi, Hrvati in Slovenci. Vsi smo eno. To svečano, sveto in i nadvse vzvišeno misel so po osvobo-, jenju in ujedinjenju kot prvi med prvimi zapopadli učitelji, tihi kulturni orači naše ju ko slovenske ledine. Učitelj je živo deloval za narodov blagor, ko je nadebudno živela in procvitala še povampirjena Avstro-Ogrska. Čestokrat je bil edini med onimi posamezniki, ki se niso ustrašili nobenih žrtev, niti ječe. In to naše učiteljstvo je znalo v najhujši nacijonalni borbi vzdržati idealno zamišljeno falango proti vsem, ki so se upirali Resnici, Pravici Sn Svobodi...
Čuden slučaj je hotel, da se zbirajo danes v beli Ljubljani prdstavniki dveh eminentno važnih poklicov: učitelji in novinarju Enim je izročena vzgoja nežne mladine, drugim pa moralno-etično vodstvo širokih ljudskih mas. In tu moramo slovesno priznati, da gre učitelju in učiteljici prvenstvena vk>ga y vzgoji bodoče generacije.
Učitelj je tisti, ki vsaja v nežno otroško dušo prve cvetke sodobne kulture in omike. Učitelju je dana prilika, spoznavati bodočega državljana v vseh njegovih krepostih in slabostih. Kongres jugoslovenskega učiteljstva nam daje priliko, spoznavati, kolike važnosti je za narod in državo baš učiteljski poklic. Seme, M ga poseje učiteljstvo med mladino, ta cvet našega naroda, klije navadno v drugem, tretjem in petem kolenu z isto, neoporečno silo. Od učiteljstva torej, od njegove kvalitete, je odvisno, kakšna bo naša bodoča generacija. Nam je predvsem Potrebna živa, sodobnemu življenju Prilagođena šola. Pedagogija preživlja, kakor vsaka druga znanost, svoj proces čiščenja in napredovanja. Stare dogme se rušijo in na razvalinah predvojnih nazorov nastajajo nove potrebe. Učitelj je postal kratkomalo veliki arbiter med nastajajočo in v življenskih borbah se nahajajočo generacijo.
Mi, Srbi, Hrvati in Slovenci koprnimo za boljšo, lepšo bodočnostjo. Ona je odvisna od mladine. Kdo naj vzgoji ta mladi svet v duhu nove dobe? Učitelj in učiteljica. Ljudska šola je, o tem ni dvoma, temelj vse omike in naobrazbe. Živimo v času, ko slavi kruti materijalizem svoje _ orgije. Obenem vemo, da je bil učitelj poleg narodnega svečenika edini idealni prosvetitelj našega naroda. Njemu torej, čuvarju naše zlate mladine in naših upov, veljajo besede: Pojdite po začrtani poti, ru-vajte plevel surovosti in pohlepa po zemskih dobrinah in uživanju iz mladih src, negujte vse, kar je dobrega, varujte naše najdražje pred valom sovraštva in nepomirljivosti ter storite vse, kar je v vaših močeh, da dobimo zdravo, krepko, obenem pa plemenito generacijo delavnih, sposobnih Pijonirjev jugoslovenskega dela, kultu-
in napredka!
Danes so uprte oči naše celokupne kraljevine v belo Ljubljano. Učitelji in n°Vinarji se tu posvetujejo o svojih stanovskih problemih. Vsa kraljevina ^čakuje pozitivnih uspehov. Bodite Overjeni, srbski, hrvatski in slovenski Pötelji, da so danes naše simpatije na strani. Mi vas iskreno pozdravlja-100 in želimo, da obrodi vaše delo na starodavnih tleh nekdanje Emone obi-«> lepih in nadvse zadovoljujočih rezultatov.
Bodite še enkrat prisrčno pozdrav-lieni vsi, ki ste prišli med obzidja bele, Slovenske in jugoslovenske Ljubljane!
UČITELJSKI KONGRES.
Beograd, 4. avgusta. (B) h odidejo v Ljubljano na učiteljski «res tudi ostali člani udruženja. Za; nik ministrstva prosvete na kongres . Stefanovič, načelnik občega ode n]a’ k°t zastopnik oddelka za osr Pouk pa bo fungiral g. Jova Jovan načelnik oddelka za osnovni pouk
ZAROKA PRINCA PAVLA.
London, 4. avgusta. (B) A cija »Reuter« doznava iz pooblašče ..a’ „se Princ Pavle Karadjo vic zaročil s Princezmjo C Igo, najs
;?„e.rk° 2rškesa princa Nikola. Pr Olsaje stara 20 let.
Konferenca za ureditev obmejnega prometa preložena.
Avstrijski delegati izostali.
Maribor, 4. avgusta. (P) Konferenca za ureditev obmejnega prometa med našo kraljevino in Avstrijo* ki bi se bila morala pričeti dne 3. t. m. v Mariboru, se je morala preložiti, ker avstrijske priprave za posvetovanja niso bile pravočasno dovršene in vsled tega tudi avstrijski delegati niso do-
speli na sestanek. Naša delagata, vladni svetnik dr. Vodopivec in carinski inspektor g. Fortič sta vsled tega odpotovala danes iz Maribora. Trenutno je še neznanci, kdaj se vrši konferenca, domneva se pa, da kot kraj posvetovanj prihodnjič ne bo določen Maribor.
Odkrita teroristična organizacija na
Jesenicah.
Beograd, 4. avgusta. (Z) Iz Ljubljane javljajo: Policija je prišla na Jesenicah na sled veliki komunistični teroristični organizaciji, ki nosi naziv »Sokoj«. Policija je pridno zasledovala delo in kretanje članov organizacije vse do včeraj, ko je iznenada vdrla v stanovanje, v katerem so imeli člani organizacije tajno sejo in jih je vse aretirala, V tem stanovanju organizacije je policija našla cel arhiv, iz katerega se jasno razvidi, da so člani v
tesni zvezi z Moskvo. Iz dokumentov je razvidno, da je organizacija po navodilih iz Moskve pripravljala atentate na odlične osebnosti v naši državi Dalje je ugotovljeno, da se je ta organizacija hotela razširiti na celo Slovenijo in je v to svrho trošila ogromne vsote denarja, ki ga je dobivala od boljševikov. Organizacija je imela na-Joga, da ne izbira sredstev v borbi s svojimi nasprotniki.
Po smrti predsednika Hardinga.
San Francisco, 3. avgusta. Truplo predsednika Hardinga bo zvečer s posebnim vlakom pod vojaškim spremstvom prepeljano v Washington. Pokopan bo predsednik Harding v Marionu. Pet zdravnikovi, ki so Hardinga lečili, je izjavilo, da ga je zadela kap, ker je počila žila možganske baze. Smrt bi bila nastopila tudi brez zveze z zastrupitvijo z ribami Sestra Hardingova je iz podobnega vzroka umrla. Kakor se zdi te predsednik Harding že nekaj let trpel na poapnen-čenju žil
San Francisco, 4. avgusta. Vojaki mornarji in veliko število osebnosti je spremljalo truplo predsednika Hardinga na kolodvor. Truplo dospe v Washington v torek.
Beograd, 4. avgusta. (Z) Namestnik ministra za zunanje posle g. Ljuba Nešič je posetil včeraj popoldne ameriškega poslanika, ter mu je v imenu naše vlade in ministrstva za zunanja dela izrazil sožalje. Vlada je ob-
enem izrazila brzojavno sožalje podpredsedniku ameriške Unije.
Berlin, 4. avgusta. »Berliner Tagblatt« objavlja vest iz Rima, da je vatikanske kroge nenadna smrt predsednika Hardinga nemilo zadela, ker so se z zaupniki umrlega predsednika dogovarjali a podrobnem reparacij-skem načrtu, ki je šel za tem, doseči skupno izravnavo med vojnimi računi vseh udeležencev tako, da bi ostala kot edini upnik Amerika in kot edini dolžnik Nemčija. Zaupalo se je na to, da bi Amerika dovolila Nemčiji olajšave, ki bi ji omogočile finančno in gospodarsko vzpostavitev.
Plymouth, 4. avgusta. Predsednik Coolidge je dospel v Washington in prisegel na ustavo.
London, 4. avgusta. Reuterjev urad poroča iz Plymouth-a (Amerika): Podpredsednik Coolidge je novinarjem izjavil, da bo njegov dlj, politiko, s katero je začel Harding, izvesti v korist amerikanskega ljudstva in ustreči odgovornosti Amerike, kjerkoli bi nastala.
Stavka na južni železnici končana.
Ljubljana, 4. avgusta. Opolnoči se je končala 24 urna protestna stavka na južni železnici
Beograd, 4. avgusta (Z) V zadevi stavke je vlada odredila, da se izvede čim prej preiskava o vzroku stavke in se doženejo kolovodje in povzročitelji stavke. Minister za promet g. Velizar Jankovič je izjavil, da bo mobiliziral železničarje južne železnice, tudi če stavka preneha, še nadalje, dokler prometne razmere na našem ozemlju in na mejah to zahtevajo in dokler ne bo razvidno, kak rezultat bo imela stavka na Madžarskem. Minister za promet je izrazil, da mu pada v oči koincidenca stavke nameščencev južne železnice s stavko probujajočih se Madžarov.
Beograd, 4. avgusta. (B) Minister za notranje zadeve je dal naslednjo izjavo: Po končani stavki na južni železnici vlada sedaj na železnici povsod red. Skrajni čas je, da se že enkrat ve v naši državi kaj se sme delati in kaj se ne sme.
Beograd, 4. avgusta. (Z) Organizacija bosanskih železničarjev je odbila poziv slovenskih železničarjev, da stopi v stavka Na bosanskih progah so vlaki vozili normalno.
USPEH PROMETNE KONFERENCE NA BLEDU.
Beograd, 4. avgusta. (Z) Na prometni konferenci, ki ]e bila na Bledu med delegati Češkoslovaške, Italije, naše države in Avstrije ter uprave južne železnice, je podpisana konvencija o direktnem prometu tovornih vozov med interesiranimi državami.
IZPUŠČEN NOVINAR.
Zagreb, 4. avgusta. (Z) Novinar Cvijič, urednik »Komunistične Borbe«, ki je bil pred nekaj dnevi aretiran zaradi govora na skupščini v Maksimiru, je od spuščen predvčerajšnjim na svobodo.
Reško vprašanje.
Beograd, 4. avgusta. (Z) Včeraj je bilo objavljeno prvo poročilo o delu paritetne komisije, katere se z naše strani udeležujejo gg. dr. Otokar Rvoaf, Šilovič in Račič. Poročilo omenja, da je to prva seja po preklnjenju v Opatiji. Sedaj bo imela paritetna komisija vsak dan sejo v palači Ghighi. Poročilo ne omenja nič več, o čem se je razpravljalo na seji. Ta komunike je objavljen tudi v nekaterih italijanskih listih, a ni izdan od službene agencije.
Beograd, 4. avgusta. (Z) Zadnje dni se je vrnil v Beograd predsednik posvetovalne komisije dr. Matko Lagi-nja. On se je interesira! za ureditev meje med Reko in Kastavom ter o vprašanju odškodnine Italije našemu prebivalstvu. Italijanske čete so namreč za časa okupacije Sušaka napravile tam posebno veliko škodo.
Vohunska afera.
Beograd, 4. avgusta. (B) Vohunska afera Androličeve in Avdagiča ni ostala osamljena. Za njo je sledilo odkritje špijonaže Sobota in Lazareviča. Kakor javljajo, je v tej vohunski aferi zopet prijetih preko 50 oseb. O tej vohunski aferi govore, da je njen kolovodja nek davčni nastavljenec iz Kavadara in Arsa Kujundžijevič, sodni zvaničnik v Strumicl Razpredena mreža vohunstva je zganila poklicane organe, da podvzamejo energične korake za njeno preprečevanje. V ta namen je načelnik poročevalskega oddelka generalnega štaba odpotoval na inspekcijo. Najprvo gre v Zagreb, nato pa še v druge važnejše kraje.
Beograd, 4. avgusta. (Z) Upra>-va mesta Beograda je izročila mestnemu sodišču vohuna Petra Soboto in njegovega pomočnika Veljka Lazareviča. V teku včerajšnjega dne imenovana nista bila zaslišana, ker je bil preiskovalni sodnik okupiran s proučavanjem in urejanjem materijala*, ki ga je , bfi dobS odpiottcj^^
Belgijski odgovor na angleško noto.
Bruselj, 4. avgusta. (K) Odgovor, Id ga je včeraj izročila Belgija Londonu na angleško noto, pravi, da se Belgija priključuje angleškemu stališču, ki predvideva medsebojni dogovor med zavezniki, da se izdela podroben načrt za končno splošno ureditev financ. V ta namen priporoča Belgija, da se medzavezniški dolgovi odpišejo*, da pa se prizna prvenstvo za opustošena ozemlja. Belgija dalje ne vidi ovire, da ne bi reparacijska komisija v okviru versaillske mirovne pogodbe sprejela pomoč kompetentnih strokovnjakov, ki bi pa pod vodstvom reparacij-ske komisije imeli dajati le pojasnila. Velik pomen pripisuje Belgija kontroli nemških financ in zahteva, da se Nemčija obveže nehati s pasivnim odpo-
rom, ki bi ga smatrala za končanega, če bi bile preklicane vse odredbe, ki so naperjene proti stanju pred 11. januarjem 1923. Belgija pa ne bo odklonila pogajanj o reparacijah tudi & bi nekateri deli poruhrskega prebivalstva nadaljevali z odporom, le da bi se ta odpor ne vršil po navodilih iz Berlin^.
Bruselj, 4. avgusta. Kakor poročajo listi, so belgijski krogi prejko-slej splošno prepričani da je mogoče na podlagi ki jo vsebuje belgijski odgovor, nadaljevati porazgovore z zavezniki.	•
Pariz, 4. avgusta. Po neki vest! »Petit Parisiena«, pripravlja belgijska vlada izdajo sive knjige o reparadj-skem vprašanju.
Polom Nemčije.
Beograd, L avgusta. (B) Bivši nemški poslanik na Poljskem, je v nekem razgovoru dal tole zanimivo izjavo: »Nemčija je gospodarsko propadla. Kmalu pride tudi družabni polom. Cimo-vo vlado bodo potlačili komunisti. Nemčija se bo tedaj razdelila v dva tabora, v južno Nemčijo, ki je za monarhijo in v severno Nemčijo, ki je za sovjetski režim. Francoska bo porabila to za izgo-
vor, da vpade v severno Nemčijo, Rusija pa napade PoljsKO. Rusija je sicer v svoji deželi gospodar, bo pa v Poljski kjer je vojska boljše opremljena, potolčena. Velika Britanija se ne bo udeležila vojne, toda podpirala bo Francijo gospodarsko. To bo poslednji akt svetovne tragedije. Nastala bo nova vojna, ki bo mnogo hujša, kakor je bila prva.
Konec železničarske stavke na Madžarskem
Budimpašta, 4. avgusta. (K) Stavka strojevodij in kurjačev je bila sinoči končana. Davi je bil železniški promet po večini zopet vzpostavljen.
Budimpešta, 4. avgusta. (Z) Kmetska stranka, id je predvčerajšnjim obenem z Gömbösom izstopila iz vladne večine, se je danes zopet povrnila v vladno stranko, ker je ministrski predsednik grof Bethlen izpolnil vse njene zahteve. Qömbös je ostal izoliran in se ni povrnil v vladno stranko. Mi-iistrski predsednik je izjavil v parlamentu, da bo z največjo strogostjo nastopil proti stavki ki so jo inscenirali prebujajoči se Madžari. V Budimpešti je prišlo na več krajih do krvavih spopadov med dijaki in policijo. Stvar pa je mimo končala.
Nova brodarska delniška družba.
Beograd, 4. avgusta. (Z) Danes od 10. do 13. je imel gospodarsko-fi-nančni odbor ministrov sejo, na kateri se je na podlagi prejšnjega sklepa ministrskega sveta razpravljalo in odločilo v podrobnostih o ustanovitvi nove brodarske delniške družbe. Po končno-veljavnem sklepu stopijo v novo akcijsko družbo kot člani: 1. Država s svojimi plovnimi objekti 2. srbsko brodarsko društvo, ako ima interes na tem, 3. zasebni brodolastniki, 4. zasebniki, ako se javijo za podpis delnic. Celokupni plovni park bo komisijonel-no precenjen in za njegovo vrednost dobi država delnice. Za se bo obdržala 51 odstotkov akcij, a ostalo bo prepustila javni subskripcijl Prejeti denarni znesek od subskripcije bo novi brodarski družbi na razpolago kot kredit za obratno glavnico. Podpis novih akcij se bo izvršil do polovice v gotovem denarju, a do polovice v obveznicah. Delničarji morajo biti državljani naše kraljevine. Akcije se morajo glasiti na ime, da jih lahko naša država kontrolira. Subskripcija in vsa predhodna dela kakor tudi sestava statuta za ustanovno skupščino se morajo dovršiti do konca t. 1. taka da more delniška družba pričeti s svojim delovanjem že s 1. januarjem 1924.
ROMUNSKA KRALJEVSKA DVOJICA NA BLEDU.
Beograd, 4. avgusta. (Z) Danes sta potovala preko Subotice na Bled romunski kralj in kraljica v posete k naši kraljevski dvojici. Iz Bukarešte sta se bila odpeljala že sinoči. V njihovem spremstvu se nahaja tudi naš poslanik na romunskem kraljevskem dvoru g. Čolak Antič. Romunska kraljevska dvojica ostane na Bledu nekoliko tednov.
ALBANSKI »PARLAMENT«.
Tirana, 4. avgusta. (B) Parlament se sestane 20. avgusta t. 1. na izredno zasedanje. Sklepal bo o vprašanju od petrolejskih koncesij, o volilnem zakonu, o pokojninskem zakonu in o francoski koncesiji za arheološke preiskave.
Zadnja inozeimka poročila.
IZ PORUHRJA.
Berlin, 4. avgusta. Po neki vesti »Vossischer Zeitung« iz Essena je bilo stavkovno gibanje med rudarji v Po-ruhrju včeraj splošno.
Düsseldorf, 4. avgusta. Francozi so zasedli 5 central za koks. General Degoutte je odredil razpust renske zveze Skautov, ker ustvarja nevarnost za varnost čet. Dalje je general Degoutte izdale naredbo glede zaplembe industrijskih podjetij, ki je bila potrebna zato, da se zavarujejo dobave, ki jih Nemčija dolguje iz naslova reparacij.
IZGREDI.
Berlin, 4. avgusta. Kakor poročajo listi iz Draždan, je v Krkonoših prišlo do izgredov med stavkujočimi delavci.
ZASTRUPLJENJE PO SLADOLEDU.
Madrid, 4. avgusta. Po uživanju sladoleda je zbolelo 300 oseb na znakih zastrupljanja. Stanje 75 oseb je resno.
IZKLJUČENI SOCIJALISTI
Milan, 4. avgusta. Vodstvo stranke maksimalistov je z 8 glasovi sprejelo predlog, da se Buffoni, Malatesta, Maffi, Riboldi in Serrati izključijo iz stranke, ker so ustanovili uredniški odbor za izdajanje lista »Pagine Rosse«. Eden se je vzdržal glasovanja. Ta ukrep bi se raztezal tudi na one osebe in skupine, ki bi se morebiti izjavile solidarne z izključenimi.
ARETIRANI KOMUNISTI.
Helsingfors, 4. avgusta. Pod obtožbo revolucijoname propagande so bili aretirani vsi komunistični parlamentarci, člani centralega komiteja In voditelji komunističnih listov, skupno: 18 oseb. Vlada je odredila njih sodno zasledovanje zaradi veleizdaje.
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 4. avg. Sinoči so bile v vsej Avstriji mnogoštevilne nevihte z deiruna jako obilnim dežjem. Davi je bilo na zapadu precej oblačno, na vzhodu pa jasno. Med dnevom se je nebo t>° celi Avstriji skoraj popolnoma zjasnilo. Opoldanska toplins fe ostala pod 25 stopinj, visok zračni tlak po vsej celini daje upanje, la bo nekaj dni lepo vreme. Napoved: lepo vreme, kvečjemu posamič nevihte.
Današnje prireditve.
v Ljubljani.
Razstave:	»Meštrovičeva» v Jakopi-
čevem paviljonu in »Kluba mladih« v Akademskem domu. (Danes In v pondeljekj Kino Matica: »Hiša pod snegom«.
Kino Tivoli:	»Otroci teme«, II. del>
Borba svetov.
Kino Ideal: »Samson in Dalila«.
V pondeljek, dne 6. avgusta:
Kino Matica: »Haiström«.
Kino Tivoli: »Nočni viharji«.
Kino Ideal: »Nedolžno obsojen«.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani:
Tekoči teden: lekarna Bohinc na Rimi skl cesti in Leustek pri Zmajskem mo stik
Anglija in francoski odgovor.
Od našega stalnega pariškega dopisnika.
(Brzojavno poročilo »Jutr. Novostim«.)
Dr. ap. Pariz, 3. avg.
K posvetovanj om v londonskem fcaMaetu in k izjavam, ki jih ravnokar podaja gospod Baüdwin v spodnji zbornici z ozirom na belgijsko-franco-.ski noti, izve vaš poročevalec iz dobro poučenega francoskega vira sledeče:
, »Francoski odgovor je moral v glavnem izpasti negativno, ker je treba pri sedanjem položaju pred vsem odstraniti gotove zapreke, ki še vedno ovirajo pravično rešitev reparacijskega .vprašanja. Predno je mogoče stvoriti trajne načrte za prihodnjost, ki jih bi bilo mogoče izvesti, se mora najprej likvidirati nevarnosti polno sedanjost. Opazovalcu se vidi v sedanjem trenot-ku kot zdo težak zlasti notranji položaj v Nemčiji Marka je padla doma-lega na ničlo, danes se ne more niti z gotovostjo reči' kdo pravzaprav ima danes v Nemčiji moč. Samo en primer: V zgodovini parlamentarizma nobene države ne najdemo, da bd ostala vseeno še vedno na krmilu vlada, kljub temu, da zahtevajo vse ustavne stranke njen odstop Gospod Guno in njegovi sodelavci uradujejo naprej, čeprav mu večinai, na katero se opira kabinet, ne zaupa. Torej mora biti tu neka skrivnostna moč, ki je močnejša, kakor so parlamentarične stranke, močnejša, kakor ogromna masa naroda, ki Je prepričana, da sedanja vlada nima niti volje niti moči, nasprotovati kaosu.
Danes nimamo niti najmanjšega jamstva, da ne prevzame Jutri vlade sila, ki bo proglasila versaillesko mirovno pogodbo za nično, s čimer bi nastalo vojno stanje med Nemčijo in aliirancL
Sedanja politika mora biti prožna, da se more vsak trenutek prilagoditi položaju, kajti vsak dan more prinesti 'kako presenečenje.
Prvič po mnogih letih s'e zdi, da je evropski vzhod stabilnejši, kakci zahoti Na vsak način more biti Evropa
inozemski glasovi o
»Gazeta Warszawska« ie posvetila konferenci v Sinaji sledeče misli: Pred dvema tednoma so se pojavile v jugoslovenskili a pozneje v nemških listih vesti, da bo Poljska pristopila Mali antanti Te vesti pa nikakor niso odgovarjale resnici. Poljska še za enkrat nima povoda pristopati Mali antanti, med državami, ki jo tvorijo, pa se še ni izkristalizirala dosedaj dovolj jasna orientacija, da bi se mogla zvezna politika postaviti na širšo bazo. Resnica ie, da je ta Ideja dobila v nekaterih državah Male antante precej teržna. Mnogo svetlobe je spravil v to zadevo interview g. Beneša v londonskem »Observeru«. G .Beneš je tam izjavil, da niti od daleč ne pomisli na to, da bi se razširili temelji sedanje Male antante. Poljska politika na konferenci v Sinaji je šla za tem, da se vzdrži status quo in da se Mala antanta programatično ne razširi prešo nejnih obveznosti, sprejetih v St Ger-malnu, Neuillyju in Trianonu. V kolikor nam je doslej znano, se razlikuje jugoslo-vensko in rumunsko stališče bistveno od češkega. Romunski in jugoslovenski politiki »videvajo vedno bolj, da Madžarska in bolgarsko vprašanje ne moreta biti edinstvena osnova njihove zavezniške politike. Stališče Poljske do Male antante je odvisno od tega, če se bo Mala antanta preorlentirala vsaj v tem pravcu, da bo v svoj program sprejela tudi čuvanje versailleske mirovne pogodbe. Dokler se zavezniška politika Male antante omejuje samo na ozko in omejeno polje lokalnih problemov, je Poljska primorana regulirati svojo srednjeevropsko politiko po individualnem stališču zveze na-pram posameznim državam. Ta situacija se bo temeljito spremenila, ko bodo države Male antante korigirale svoje stališče z In-volvacijo vseh mirovnih pogodb. Gre za to, da se postavijo temelji široke evropske politike. Mi želimo z naše strani temu procesu čim več uspeha: v korist siednje-evrop-ske konsolidacije.«
balkanskim narodom in vladam hvaležna, da so stopili v kritičnih trenutkih popolnoma v službo miru. Ce bi bilo treba dokaza, da imajo ti narodi v svoji današnji politični skupni pripadnosti pravico do eksistencei, tedaj bi bil ta dokaz podan danes.
Vprašate me za program, ki bi mogel vsaj teoretično privesti iz sedanjega kaosa. Boljšega ne vem, kakor onega, ki ga je pred nekaj dnevi objavil Herbette v »Temps-u«, namreč:
Gotovo bi se možnost razpravljanja izboljšalaj, če bi bila na čelu Nemčije močna demokracija, kajti kabinet Guno je pokazal popolno nesposobnost.
Nemčija' je vedno povdarjala, da je izbruhnil pasivni odpor v ruhrskem ozemlju spontano, brez uplivanja s strani nemške vlade. Francija pa bi bik' zadovoljna, da se napravi o tem preizkuš-aja na ta način, da izda nemška vlada na nemško prebivalstvo v Poruhrju oklic, naj uravna svoje zadržanje napram zasedbi popolnoma po svojem prevdairku in po svoji volji.
Na vsak način morajo zavezniki paziti, da sami ne raztrgajo versailleske mirovne pogodbe. To bi se zgodilo, če bi zavezniki pristali na nemški predlog, da preišče mednarodna komisija plačilno sposobnost; reparacijska komisija bi tedaj mogla po svojem lastnem prevdairku pritegniti strokovnjake.
Ce bi se vse to izpoMci potem bi mogla Nemčija zahtevati, da se upoštevajo njene finančne težkoče in obveznosti. Vsakdo se bo pri sedanjem stanju nemških financ odrekel pkčii v gotovini m bo zadovoljen s tem, da se ustvari nek garancijski sistem, ki bi obnove Nemčije nikakor ne oviral. Predpogoj je in ostane dobra vodja in lojalno priznanje podpisanih pogodb ter obveznosti, ki izhajajo iz njih. Ce bo nova nemška vlade to hotela, potem moremo smatrati sedanji kaos za zarjo boljših časov.
konferenci v Sinsji.
»U Mondo« (Nittijev organ) piše o konferenci v Sinaji med drugim: Nasledniki Avstro-Ogrske, Češkoslovaška, kraljevina SHS in Romunija, so dali že znamenje, da zmorejo rešiti ogromni kompleks administrativnih., ekonomskih in socijalnih problemov, dasiravno jih pri tem ovirajo še večje težkoče. Tu imamo kontraste narodnosti, rase in vete, zaostale probleme stare monarhije. Iz- vseh je treba skonstruirati novo, avtonomno zunanjo politiko, ali kljub temu so primorani, upoštevati nekatere bistvene zuhanje-politične probleme, ki jih je svoj-čas čuvaia bivša monarhija. Ker je bila ideja donavske federacije zavržena, so ostale Češkoslovaška, kraljevina SHS in Romunija sužnje mirovnih pogodb in se morajo neprestano boriti s problemom narodnih manjšin. Mala antanta je v stanju, pred-vzematl negativne akcije, ali ona ni v stanju izvesti niti ene pozitivne akcije. Tako ona ne more v nobenem slučaju vplivati na internacijonalne dogodke. Zveza z Grško in Poljsko je otežkočena vsled reperkusij v Franciji in Angliji. Poleg tega pa se premika vprašanje vzpostavitve odnošajev z Rusijo vedno bolj v ospredje. Vsa ta vprašanja je treba rešiti, ali ona pritiskajo na Malo antanto, kakor mora.«
Od francoskega tiska, ki komentira konferenco v Sinaji piše med drugim »Libre parole«, da je od posebnega interesa poskus zbližanja med Češkoslovaško in Poljsko in da izgleda, da je g. Pile izvršil dober posel. Obrat v poljski politiki mora olajšati pomirjenje med obema deželama ter med Poljsko in Malo antanto. Kar se tiče madžarskega vprašanja, odobrava »Libre parole«, da Mala antanta zahteva resne garancije. »La Victoire« smatra, da med Čehi in Poljaki ne obstoji samo vprašanje o mejah, temveč da je to tudi vprašanje značaja In osebnega temperamenta. Potrebno je zaupati v razum in dobro voljo, pa se bo tako vse povoljno izvršilo.
Naš novi roman.
Prihodnje dni pričnemo priobčevati roman
„Rgnee Mauperln"
ki sta ga spisala brata Edmond in Jules de Goncourt
Roman je vetezanimiv in slika francosko družbo pred kakimi sedemdesetimi leti, ne da bi hotel kaj drugega kot točno zabelježiti resnico.
To je eden velikih francoskih realističnih romanov, ki so imeli globok vpliv na vse bodoče generacije slovstva pri vseh narodih. V napetosti in zanimivosti pa ne zaostaja za nobenim sodobnih romanov in bo nudil našim čitate-ijem prav poseben užitek.	___
Lagati je smrtni grehi
Tako smo se učili že v ljudski šoli Iz katekizma. Vendar ta osnovni nauk naše vere naši klerikalni voditelji v svoji zagrizeni strankarski strasti kaj radi zaničujejo in na ta način rušijo to, kar je radikalom v katoliškem duhu vzgojenim, sveto.
Gospodje klerikalci, ako že vi hočete vzeti v zakup za vaše strankarske posvetne cilje vzvišeno Idejo svete vere, smatramo mi verni radikali kot svojo dolžnost, da vas od prilike do prilike o osnovnih naukih katekizma, božjih in cerkvenih zapovedih poučimo, ker se bojimo, da ne bodete vi to, kar je našemu ljudstvu in tudi nam sveto, potegnili v blato.
Z ozirom na dopis v »Slovencu« z dne 3. avgusta t 1. iz Novega mesta ugotavljamo, da je ta dopis zlagan.
1.	Pri zborovanju je bilo točno 67 zborovalcev in ne c. 30, kakor piše »Slove-nec«.
2.	Minister n. r. Zupanič se je pripeljal na zbor z vlakom in ne z avtomobilom, kakor trdi »Slovenec«.
3.	G. Emil Stefanovič ni bil nikdar niti komunist niti narodni socijalist, to izjavo je »Slovenec« v njegovem »Poslanem« ob času lanske rudarske stavke sam prinesel^
4.	Glede »šestih kaplanov«, kakor vi ta stan nekako posmehljivo Imenujete, vas moramo informirati, da imamo v naših vrstah šest gospodov katoliških duhovnov in na tiho vam povemo, ds poznamo precejšnje število naše cenjene duhovščine, ki hoče z bičem pognati klerikalne voditelje-farizeje iz svetišča svete vere, med temi je tudi eden najuglednejših cerkvenih funkcijonar-jev.
Gospodje, pridni bodite ta se držite naukov svete vere pa bomo prijateljil
Novomeščan.
iz pmtiieyo življenji!.
^ Ljubljanska epera v sezoni 1922-23. Tekom meseca julija smo napisali pet člankov o lanski operni sezoni. Popolnoma stvarno in objektivno smo ocenili iz vseh vidikov. Konstatacija, da je bila, kar se tiče umetniškega nivoja, ljudsko vzgojnega pomena, urejenih financ In končno tudi reda v gledišču boljša od prejšnjih sezon je zadela gospodo tako občutno, da so se skrili pod »kroge gled. publike«, in se oglasili v včerajšnji št. »Jutr. Nov.« pod zgornjim naslovom ter v slavospevih poveličevali prejšnje sezone, katere smo mi svoječasno po zaslugi hvalili in grajali. Pisali smo v naših člankih le o letošnji sezoni in se nismo dotaknili prejšnjih niti z besedo, ker smo mnenja, da je boljše, če zapadejo pozabnosti. Ker pa bi gospodje iz »krogov gledališke publike« le radi slišali še kaj o njihovih uspehih, pa evo jih. V prejšnjih sezonah smo konstatirali v operi breznačrten repertoir siia neekonomsko (morda za to evropsko) gospodarstvo, brezmiselno in napačno razdeljevanje vlog, površno pripravo in večno odpovedovanje predstav. Nova uprava je prevzela gledališče v največjem neredu, z praznimi blagajnami in milijonskim deiici-tom. Vkljub temu, da je že imela opera dober orkester in brhek zbor ter »razkošni« balet (ki ga ni bilo treba), je nova uprava s štedljivostjo tekom enega leta popravila mnogo starih grehov, kar bi že lahko imenovali čudež. Temelji, na katerih je morala zidati, so bili trhli in za nič. Zato naj nas gg. »iz krogov glediške publike« ne silijo, da začnemo pogrevati stvari, ki našemu kulturnemu zavodu niso delale časti. Po zaslugi smo ocenjevali nekdanje in tudi letošnjo sezono, po pravici in resnici, svedro-noštvo in evropejstvo pa radevolje prepuščamo v delokrog tistim, ki jih jezi, da je po zaslugi nove uprave zavladal v gledališču red.	—o—
--------- -----—....... >■ .......^0
Kongres 3ugos!ovenskega Novinarskega Udruženja v Ljubljani.
Včeraj ob 11. uri so prispeli z zagrebškim vlakom zadnji udeleženci novinarskega kongresa. Na kolodvoru so jih pričakovali ljubljanski tovariši, njim na čelu agilni predsednik sekcije g. Smodej.
Ob pol 12. uri je otvoril g. Smodej v dvorani univerze kongres ter je v vznešenih besedah pozdravil navzoče predvsem češke • tovariše. Sporočil je pozdrav odsotnega g. Stojana Protića, predsednika JNU, ki vsled bolezni ni mogel prisostvovati otvoritvi kongresa. Besede g. Smodeja so izzvale med udeleženci kongresa vihamo oduševljenje.
Nato je stavil g. Sahib Korkat, (sarajevska sekcija), predlog, naj se v Ljubljani, ki je znana kot mesto dela, posveti kongres JNU resnemu, stvarnemu delu.
G. Krešimir Kovačič (Zagreb) je kot I. podpredsednik JNU stavil nujni predlog, naj se takoj sestane verifikacijski odbor kongresa. Na njegovo inicijativo je bil sprejet predlog, da deluje verifikacijski odbor kongresa permanentno, ker nekaterim tovarišem ni bila dana priložnost, udeležiti se pravočasno ljubljanskega kongresa.
V verifikacijski odbor so bili izvoljeni nastopni gospodje:
Dr. Kamenko Subotič in Gjorgje Ilič (oba za novosadsko sekcijo), dr. Nemanja Vukičevič, Miloje Sokič (za beogradsko sekcijo)* Dr. Josip Flamm, N. Štagljar (za subotiško sekcijo), Hif-zi Bjelevac in Stabetaj Džaen (za sarajevsko sekcijo) ter Viktor Cenčič in Stane Kosovel za ljubljansko sekcijo.
Gospod Sahib Korkat je nato zahteval, naj se osnuje posebni akcijski odbor, sest o ječ iz dveh članov sekcije, ki bi imel določiti dnevni red kongresa. V ta odbor so bili na predlog gosp. Krešimira Kovačiča izvoljeni sledeči gospodje: Jovo Jakšič in Sahib Korkat (Sarajevo); Miroslav Golob in Stanko Virant (Ljubljana); dr. Kamenko Sa-botič in Trivo Militär (Novi Sad); dr. Josip Flamm in dr. Aleksa Ivič (Subotica); Aca Vučičevič in Miroslav Doj-činovič (Beograd); dr. Mihajlo To-mandl in Stjepan Parmačevič (Zagreb).
Točno ob 13. uri se je vršil v hotelu »Union« slavnostni banket, ki so
ga s svojim obiskom počastili odlični ljubljanski predstavniku Predvsem je treba omeniti velikega župana g. dr. Miroslava Lukana, nadalje g. župana dr. Ljudevita Periča z deputacijo občinskega sveta, predsednika zveze in-dustrijalcev g. Dragotina Hribarja, g. namestnika avstrijskega konzula dr, Trolla, nadalje atašej češkoslov. konzulata g. dr. Zahorskega itd.
Kot prvi je nazdravil udeležencem predsednik ljubljanske sekcije, tovariš g. Fran Smodej. Njegov pozdrav je veljal bratom in kolegom Cehom in vsem, ki so prihiteli iz vseh krajev naše obširne domovine na to glavno skupščino jugosl. novinarjev. V vznešenih, novinarskemu poklicu posvečenih besedah so nato odgovorili g. vel. župan dr. Lukan kot predstavnik vlade in g. dr, Perič kot župan slov. prestolnice; sledile so navduševalne zdravice g. Par-mačeviča (Zagreb), g. Cvančare (Praga), g. D. Hribarja (Ljubljana), g. Šijačke-ga (Beograd), g. Stjepe Kobasice (Sarajevo) in g. Marko Protića (Subotica). Tovariši so se razšli v najboljšem razpoloženju, poprej pa so tovariši od blizu in daleč priredili vsem odličnim; funkcijonarjem vlade, mestne občine in! ljubljanske sekcije prav prisrčne ovacije.
Popoldan je povabila pivovarna »Union« v Ljubljani zbrane novinarje na malo zakusko v Šiško. Tam je imel novo izvoljeni akcijski odbor JNU svojo sejo. Novinarji so si ogledali tvornico in upati je, da bodo ponesli na svoje domove pač najboljši vtis o razvoju naše industrije. (Poročilo o nadaljnjem poteku kongresa priobčimo V prihodnji številki.)
PROGRAM:
Nedelja, S. avgusta.
Ob 9.: Nadaljevanje skupščine.
Ob 13.: Kosilo v hotelu »Štrukelj«,
Ob 15.: Nadaljevanje skupščine.
Ob 20.: Večerja v hotelu »Union«.
Pondeijek, 6. avgusta.
Ob 6.47.: Odhod z glavnega kolodvora na Bled.
Ob 12.: Kosilo.
Ob 15.: Čajanka pri gen. konzulu g. Shveglu.
Ob 18.41.: Odhod v Ljubljano.
Torek, 7. avgusta.
Ob 528.: Odhod na Štajersko.
Or@a^izacila
Opozorilo krajevnim organizacijam NRS.
V zadnjem času se nam je nagrmadilo več vprašanj od krajevnih organizacij, na katera odgovarjamo sledeče:
1.	Vso krajevne organizacije, kakor tudi zaupništva, so dolžna tedensko poročati o položaju, da je na ta način glavno tajništvo informirano o stanju.
2.	Opozarjamo krajevne organizacije, da se naj obračajo za vse Informacije na glavno tajništvo, ne pa na sosedne krajevne organizacije, da ne bodo na ta način nastajale nepotrebne zmede.
šiljati na glavno tajništvo po krajevnih organizacijah, da se na ta način čuva avtoriteta krajevne organizacije, kjer pa ni krajevnih organizacij pa prosimo naše zaupnike, da jo čimprej ustanove, kajti le na ta način se bodo upoštevale njihove težnje.
3.	Prošnje naših članov se imajo odpo-
4.	Opozarjamo vse krajevne organizacije, da bodo prejele štampiljke, kakor hitro nam bodo poslale izpolnjene B-eksem-plarje. Ob tej priliki bodo prejele tudi nove članske izkaznice s Pašičevo sliko, ter ostale potrebščine.
5.	Vse krajevne organizacije so dolžne sporočiti, kdaj da se vrše seje krajevnega odbora, da se lih bo mogel udeležiti eventualno delegat glavnega tajništva.
6.	Člani krajevnih organizacij se opozarjajo, da so storili že svojo dolžnost, če delujejo predvsem v svojem lastnem kraju, kjer prebivajo.
7.	Za vsako krajevno organizacijo je neobhodno potrebno, da je naročena vsaj
na en izvod »Jutranjih Novosti«, ki prinašajo organizacijska obvestila.
8.	Kar se računov tiče, opozarjamo, da se bodo poravnali samo tisti računi, katere ie preje akcijski odbor NRS odobril. Izjemni slučaji so absolutno izključeni.
9.	Krajevne odbore opozarjamo, naj vso korespondenco, bodisi glavnemu tajni-ništvu, ail pa strankam, vpišejo v svoje knjige, da je kontrola vsak čas mogoča.
10.	Končno se še pozivajo krajevni od-
bori, da izposujejo pri poštah, da se jim bo mogla dostavljati vsa korespondenca iz glavnega tajništva na naslov: Krajevna organizacija NRS v........ne pa na poedlno
člane. Naloga krajevnega odbora pa je tudi, da pooblasti svojega tajnika oziroma odbornika s posebno izkaznico, da je samo oo upravičen prejemati pošto.
Glavno tajništvo.
Iz boljševiške Rusije
Izpremembe pri boljševišklh hinkeijoaarjifc.
Namesto dosedanjega predsednika ukrajinskih sovjetov, Rakovskega, ki je on poslan v Rim, je imenovan za predsednika ČU-bar. Za poslanika v Vatikanu je bil imenovan Jordanski, bivši socijalist-menjšcvik iB pristaš sovražnika boljševikov Piehanova. •
Boljševiški vpliv v Angliji.
V Angliji se širi po pristaniščih delavska stranka, ki je popolnoma pod vplivom boljševikov. To je prvi plod angleško-ruskega sporazuma in dokaz, kako spoštujejo boljševik! svoje obljube.
Pismo prijatelju
v Paradiž.
Dragi! Novice in zanimivosti rasto pri r.as kakor gobe po dežju. Sicer je res deževja bolj malo in v splošnem vlada suša v raznih pomenih in na razne načine, vendar kakor rečeno, novic ne manjka. Dovoli torej, da tl jih nekaj sporočim. Morda te ne bedo niti zanimale, ali ker ne poznaš nervoznosti in nestrpnosti, se že prerineš vanje ali skoznje, kakor ti bo pač ljubše.
Kakor torej čujem, žele nekateri ljudje pri nas prav posebno dvigniti naš šport. Sicer nisem športnik in pravzaprav baš za šport nimam nobenega smisla, vendar vem, da je dandanes po vsem svetu mnogo ljudi, ki iščejo in najdejo cilj svojega življenja po vratolomnih stezah, po plesih, po dirkah raznih vrst in pa tudi pri brcanju žoge. Brcanju žoge pravijo »lepo slovenski« z nelepo in prav nič slovensko besedo — nogomet Zdajle, prosim, se bliža prva novica. Veleluml našega naroda so sklenili, da je treba nogomet združiti s — politiko. Da me boš bolje razumel, tl moram nekoliko natančnejše pojasniti to zadevo. Pri nas namreč ie precej časa brcajo žogo — (oprosti! sem hotel reči:	goje nogomet)
razni kljubk ki so pa bili doslej pri brcanju brez politične podlage. Ni bilo važno, da H kdo med brcanjem proslavlja Korošca, Pri-jbtčeviča, Pašiča ali kogarkoli, temveč kako brca. Po mnenju velike večine občinstva je Jbflo to tudi čisto v redu. Toda kaj pomeni izlika večina?! To je čreda, ali ne. Treba $0 je ozirati na duhove, ki sijejo v samoti, |ia zvezde, ki naj kažejo čredi pravo pot! flbka zvezda je sedaj vstala in nam pojas-<Ja je treba, kakor rečeno, združiti no-jjywiMA j politiko. Kako, tega ne ve ne zve-
zda, ne čreda. Gotovo pa je, da tisti, ki pozna muziko zračnih valov, ve, da so tl valovi In ta muzika In sploh vse, kar pride tu v poštev, da je torej kratkomalo vse in popolnoma drugače in drugačno, ako brcne žogo demokrat, drugače radikalec, drugače klerikalec, drugače socijalist, drugače na-ridni naprednjak. Jaz sam moram sicer priznati, da tega ne razumem popolnoma, vendar pa vem, da je brca proti brci lahko kako sto proti eni in narobe.
Zato z občudovanjem poslušam novico o združitvi nogometa s politiko in. ti sporočam, da bomo v kratkem brali v športnih poročilih tele nebeške iskre: Napadalna četa je vršila svojo nalogo s »pristno narodno radikalno eleganco«, »vratar je bil klerikalno oduren«, »ves potek igre je bil demokratsko zamišljen, vendar je dobil v drugem polčasu nekako socijalistično barvo, ki je v nadaljnem zadobila nekak narodno napreden nadih z nekakim konglomeratom komunizma in defetistične politične neopredeljenosti v finalu.«
Kakor se mi zdi, so tele vrste zame skoro nekako priporočilo za športnega poročevalca. Seveda pojdem med defetiste.
Bodi kakorkoli, novico sem povedal. Pripomniti moram samo še nekaj malega, kar je pa samo tiha zadeva moje malenta*-sti. Mislim namreč, da bi bilo treba predlagati tozadevnim organom v Vatikan, _ naj vstavijo pri prvi prihodnji redakciji litanij za Slovence posebej tudi sledečo prošnjo:
»Bolnih šarlatanov in nezrelih melago-manov — Reši nas, o Gospod!«
Po mojem mnenju bi ravno zaradi te prošnje molili litanije mnogoteri, ki danes tega ne delajo. Potem bi nas morda nebo uslišalo. Kaj misliš ti?
Pozdravlja te
tvoj Tone Zemljan.
Rad. Peterlin-Petruška:
Pismo iz Splita.
(Slovenska naselbina, Dinkg šlmunovlč in drugo.)
Split je šumno mesto, kakoršnega ne najdeš v vsej Jugoslaviji Ako bi bil kak ljubljanski policaj prestavljen naenkrat, kar čez noč v Split, bi se prijel za glavo od začudenja, da je sploh kaj takega mogoče kje pod mili mnebom: Tu tl je dan in noč krik in vik po ulicah, še večji kot v Ljubljani ob času vojaškega nabora. Le neznosna popoldanska vročina prisili živahno prebivalstvo, da zbeži v morje se kopat ali da se skrije po svojih stanovanjih.
»In le tistih par uric«, pravi pisatelj Dinko Šimunović, »se morem v tej vročini malo oddahniti. Stanujem namreč na Lu-čacu. Vsled vročine imam okna ponoči odprta, da pride vsaj malo svežega zraka v sobo. Na treh straneh hiše, kjer stanujem, so ulice, na četrti javen vodnjak. Tam se začno zbirati okoli šeste ure zvečer babe, ki prihajajo po vodo. Medtem, ko čakajo, da pridejo na vrsto, se glasno pogovarjajo, kregajo in kriče, da Je groza, vmes pa cvilijo, jokajo in pojo cele tolpe otrok. To traja do desete, enajste ure ponoči Ko odidejo babe in otroci, zavzamejo njih mesto fantje, ki grlanijo svojim ljubicam podoknice najmanj dve url Tem se pridružijo pijanci, ki robantijo In razgrajajo do dveh, treh zjutraj. Ob treh pa zavrešči tu ali tam že prvi glas zaspanega gospodarja:	Ala, Joviče,
Ivane, vstani, treba ]e Iti na polje! — Od drugod: Stipe, ajdi, zaprezi! — Jelka, ali si vzela kruh? — Daj sem tikvo, Gavrilo! —
Joco, vile sl pozabili-------Ko se raz-
gube kmetje, pridejo zopet na vrsto babe pri vodnjaku, nato krik in jok otrok in tako dalje.,,«
In ljubljanski policaj posluša z odprtimi usti in z razprostrtimi rokami In se čudoma čudi: »Kaj? Kako? Je to mogoče? Pri nas v Ljubljani ponoči še kihniti ne smeš na ulici: takoj na policijo in prideš v protokol in plačaš za kalenje nočnega miru petdeset dinarjev. Pred kratkim, na primer, sem pogledal ob tri četrt na enajst k Stefanu v klet in vidim tam pisatelja Demetra sedeti pri vinu z debelim čokatim možicljem. Pogovarjata se veselo. Nič ne rečem, dober gospod so gospod Demeter. No, vidim jih, da so že precej razpoloženi k petju, zato grem in napišem drugo jutro v protokol: Gospod Demeter je ob enajsatih ponoči pel po Miklošičevi cesti. — Kaj hočete, služba je služba, a take tičke moraš držati na vrvici, da se ne prerazpasejo!«...
Slovenska naselbina je v Splitu precejšnja. Večinoma so to uradniki s svojimi družinami. Eden najstarejših članov je pač umetnik-kipar Svitoslav Peruzzi, ki je že kakih trinajst let profesor na tukajšnji obrtni šoli Stanuje zunaj mesta v neki vili na gričku, odkoder je diven pogled na splitski in kaštelanski zaliv in na vso splitsko okolico. Pri njem stanujem in z gospo mi strežeta, kolikor moreta. Sila priden je, vedno kaj rezbari, kipari ali slika. Naredil ie tudi krasno plaketo za letošnji župni sokolski zlet. Žal, da se češka tovarna, ki je delala po nji sokolske znake in ravnala po njegovih navodilih in je vršila delo sploh zelo površno.
Peruzzi me Je seznanil s svojim dolgoletnim prijateljem in šolskim kolego prof. Dinkom Šimunovičem, enim največjih sodobnih hrvatskih pisateljev. Postala sva si takoj dobra. Je to visok petdesetletni mož — dalmatinec, po katerega obrazu se pozna, da ie marsikaj preživel na svojem veku
Pravil mi je o svojem življenju in delovanju. Rojen leta 1873 v Kninu v Dalmaciji je kot sin učitelja že komaj osem mesecev star zapustil rojstno mesto in se potikal tako notri do zdaj kot »t u d j 1 n a c« brez lastnega koščka zemlje po svetu. Svojo prvo novelo »Mrkodol« je natisnil leta 1905 v »Lovoru« star 32 let. To novelo in še štiri druge ie izdalo »Društvo hrvatskih književnika« leta 1909 pod naslovom »Mrkodol«, kj je doživel že drugo izdajo in je preveden na češki, ruski in nemški jezik. Slovenska Matica je obenem s Hrvatsko izdala leta 1911 njegov roman »Tudjlnac«. Potem Je še izdala Matica Hrvatska v zborniku »Hrvatsko kolo« 1, 1912 daljšo novelo njegovo »Pojila«, za katero je dobil prvo nagrado, ter zbirko novel »Gjerdan«. V »Zabavni biblioteki« je izšel njegov avtobiografski roman »Mladi dani«, njihovo nadaljevanje pod naslovom »Mladost« pa je izšlo pri S. Kugll-ju v Zagrebu.
Njegov najnovejši roman ^ »Porodica« V1 n c i c h« iz dobe političnega in kulturnega preporoda v Dalmaciji je izšel že Pred pol letom vcirilici v založbi Geče K o n a v Beogradu. Prodal ga je pred dvema letoma zelo poceni, a žid-založnik revežu-pisatelju, ki ima ženo in četvero nedoraslih otrok, učencev tukajšnjih zavodov, še do danes ni izplačal dvanajst tisoč kron, ki mu jih je še dolžan za roman.
Dragi prijatelj, kaj rečeš ti na tol?
MeštrovICeva razstava je nepreklicno odprta Se še do srede 8. avgusta.
Štev. 157.
—......
m
Bstmmš novosti.
— Ivan Meštrovič v Llubljanl. »Narodna galerija« je povabila Ivana MeštroviSa za nekaj dni v Ljubljano, kjer se je sicer že Pred 15 dnevi nahajal incognito. Naš veliki umetnik je prispel včeraj ob 11. uri iz Zagreba in so ga na kolodvoru sprejeli naši slovenski kiparski in slikarski umetniki, med njimi g. Jakopič.
— Razglas o prošnjah dobrovoljcev. iospod minster vojne iri mornarice ie z na-'edbo F. Dj. Br. 29300 od 17. julija 1923 (Služb. voj. list 32) sledeče odredil: Dobrovoljcem, katerim se na podlagi doprineše-nih dokazil pripozna, da so dobrovoljci, se bo od 1. t. m. rešitve njih prošenj, odnosno uverenja dostavljalo potom pristojnih vojnih okrugov. Ker se pa ministrstvu pošilja vsak-dnevno mnogo prošenj, ki so zelo slabo sestavljene in nekolkovane, da se večkrat ne more niti ugotoviti česar žele, brez rojstnih in domovinskih podatkov Itd., se vsled tega takih prošenj ne more rešiti in naj dobrovoljci, razven onih, ki prosijo za ustaška uverenja od 1875—1878. 1., ker ministrstvo nima njihovih spiskov — sledeče postopajo: Da se prošnje od sedaj naprej pošilja neposredno po pošti ministrstvu vojne in mornarice ali potem pristojnih vojnih okrugov, ki jih po vpogledu dostavi ministrstvu in vsled tega ni potrebno, da prosilci osebno prihajajo v Beograd. Prosilci naj v prošnji navedejo točne podatke: Kedaj, komu in kje sp se prijavili za vstop v srbsko vojsko, pri katerih iedinicah in kje so služili v prečanski srbski vojski do 18. novembra 1918. Isti, ki so služili pri več jedinicah, naj označijo po vrsti vse jedinice in navedejo imena četnega komandira, vodnega oficira in starešine. Oni, ki so prišli ob času služenja v vjetmštvo, naj navedejo, iz katere jedinice so bili vje-ti, kdaj in kje (kraj), v kateri bitki in kdo mu je bil takrat komandir čete, v katerem vjetništvu in do kdaj le bil, v katerem taborišču in kaj je delal, pod katerim imenom in rojstnimi podatki se ga je vodilo, priložiti le tudi objavo, ki jo je prejel od komisije za Prejem vjetnikov iz vjetništva. Prošnjo naj se podpiše čitljivo s polnim imenom in krstnim imenom očeta, kakor tudi pristavi kraj rojstva. Oni, ki ne žive v rojstnem kraju, naj označijo kraj, kjer točasno stalno bivalo, sedanji pokic in kateremu voinemu okru-Eu pripadajo. Te vrste prošnje je treba s 5 dinarskim kolekom kolekovati in priložiti kolek od 10 Din. za uverenje. Siromašni naj Pa priložijo ubožni list, ker se v nasprotnem slučaju nekolekovane prošnje ali brez Priloženega ubožnega lista ne bo reševalo.
— Poprava ginekološkega paviljona v Beogradu. Ministrski svet je dal nalog, da so takoj Izplača znesek 355 tisoč dinarjev za Popravo ginekološkega paviljona pri državni bolnici v Beogradu.
— Zveza z Bosno. Jeseni bo dozidan kameniti podstavek za železni most preko Drine pri Ljuboviji. Most gradi stavbeno Podjetje »Obnova«, ki se mora pri polaga-nju podstavkov boriti z velikimi težkočami. Cim bo dovršeno bodo postavili železne konstrukcije. To je prvi most, ki smo ga zgradili preko Drine po našem osvobojenju. Sicer vodi iz Srbije v Bosno še neki »Soko-lovičev most« pri Višegradu, ki izvira še iz krških časov.
— Za častnike redarstvene straže v ",a-«rebu je uveden epulet, kakor je predpisan za vojsko.
p ~~ inšpekcija francoskih konzulatov.
ancoski poslanik v Beogradu Klement Si-uon napravi te dni veliko avtomobilsko tur-1naši kraljevini. Priti hoče najprvo v MUbljano, nato na Bled ter na Hrvatsko vrimorje in v Hrvatsko. Cilj tega potovanja 16, spoznavanje naše države. Istočasno pa «o g. Simon inspeciral francoske konzulate, KI se nahajajo v več krajih.
— Danes, 5. avgusta praznuje gospod nadučitelj Janko Žirovnik svoj spominski dan — 50 letnico prosvetnega dela, oven-čanega s kraljevim odlikovanjem reda Sv. Save. Pričetek slavnosti popoldne ob pol 4. u*l. Do Slepega Janeza v Zapužah bole za Vsakogar prijeten izprehod. Vsi glasbeni fbJgi so priglasili obisk, ravnotako v obi-‘fu številu učiteljstvo ter razna izobraže-Yjtfna društva. Zbor podari ob tej priliki SJhiemu ustanovitelju lepo diplomo, delo j^karja Gasparija. Zavedno občinstvo va-hvaiežnost in spoštovanje narodnemu borcu.
vi» t °a Izkaže ^kozaslužnemu
^ Palača ministra trgovine. Ministrski d»? * e odobril potreben kredit za zgradbo n^ace ministrstva trgovine po že izdelanih t‘acrtih. Nova zgradba ministrstva trgovine b? Pfvovrstno delo arhitektske umetnosti m stala preko 25 milijonov dinarjev.
»a ' Umetniška razstava na Bledu. 8. t. m. u^vort v Zdravlškem domu na Bledu 2. šketr« i^a razstava ljubjanskega umetnl-kluba «Vesna« z umetniško soarejo. razstA^? obsega po večini do sedaj še ne Prta a dela članov kluba »Vesna«. Od-Je nam.»1?6 samo 8 dni. Del čistega dobička du. enien za Prešernov spomenik na Ble-
no. V zaa?!tev ruskih beguncev v doinovi-1500 r» iem času se je vrnilo v dotnovi-bivali v n*1 beguncev, ki so dosedaj ore-skrbela i7„ 1 državi. Potne liste jim ie pre-harodov tla ,?arodov. Tudi drugače se liga be2uncevtrU<b’ da bi napotila čimveč ruskih žavah v n’t;v.a2tresenBl P° vseh evropskih dr-Vrnfii v a 0vn domovino. Begunci, ki so se sti, Se oo mo vino z omenjenimi potnimi !>-vino. e m°rejo več vrniti v našo kralje-
štva~v ravniku V. skup. jugosl. lekar. dr 18. Sent e.0krradu se vrši v dnevih 16., 17. nlrti reftrb' • v Subotici s sledečim dne Pređsednu^ h Poročilo odbora. 2. Volit lovska vna Proglašenje odbora. 3. Sl letati o	4- Predlogi. Strokovni r
iencev i« S¥ higijeni, o higijeni obrtnih v žično in 111 adih delavcev, ustanove za Se fei koralno vzgojo omladine. Člani, Prijavp uPai udeležiti, naj pošljejo sve štvp v t11,5- avgusta Slov. zdrav, dr drnttf, “L31! Pa naravnost Jugoslo Vatelji D^np.v Pograd. Eventualni pred kosi eW a *svojo Prijavo direktno J ‘-lekar. društvu. _ Odbor.
Pališea «h8! n?M-aa • otvoritev mestnega ^ -Liu.bl‘anicl se vrši danes v m
Unskel0tr™Vl delovala"godba »ivi Povedi	Med tekmovanjem je P
basena°SOiŽe/ati P navzočemu obč
^Ä,?,£",r:rDTn"la
kODam-Pri?toibiilu
blna ZaaL.,X*ut,^ahUC,i kopama pnsi kabin a vsako osebo 2.0 Din	IJnn™
*5- ?:n M	25'
se bo ]
'■a uporabo mesnic
po sam
no osebo 1.— Din, za vsako nadaljno osebo 1.— Din več. Občinstvo se opozarja, da pri odhodu s kopališča o.ida ključe pri olagaj-ni. Uradni organi imajo pravico pozvati vsakega posetnika, ki je že 2 uri. v kopališču, da plača ponovno ali se pa odstrani.
— Tatvine pisalnih strojev. Beograjski lopovi so se zadnje čase vrgli na pisalne stroje, ki se jim dozdevajo zelo primeren ražpečevalni predmet. Največjo piko pa imajo zopet na stroje državnih uradov in raznih ministrstev. Tako, so te dni zopet ukrad i stroj statističnemu oddelku direkcije generalnih carin. Policija pa ima pri izsleditvi krivcev precej lahko delo, ker se pisalni stroji uporabljajo večinoma v večjih pisarnah.
— Prihod gostov na kongres jugoslov. učiteljstva v Ljubljani. Posamezni gostje že prihajajo na kongres UJU, tako je kot eden prvih došel že v petek g. Jovo P. Jovanovič, šef kabineta ministra Prosvete. Ker bodo došle nekatere skupine tudi v večjem številu, se bodo ob takih prilikah vršili tudi oficijelni sprejemi. Hrvatsko učiteljstvo bo došlo v nedeljo dopoldne ob 10. uri s posebnim vlakom. Vabimo učiteljstvo in ljubljansko občinstvo, da se oiicijehiega sprejema bratskih gostov v čhnvečjem številu udeleži. Eventuelni drugi oficijelni sprejemi se naznanijo jutri potom dnevnikov, ali se bodo aiiširali na deskah pri ^dnevnikih in na javnih prometnih prostorih, če bodo javljeni, ko dnevniki že izidejo. —
— Slovaško učiteljstvo na kongresu UJU v Ljubljani. Slovaško učiteljstvo bo zastopal na kongresu UJU v Ljubljani g M. Orišanin, poslanec in učitelj iz Češkoslovaške.
— Centralna kongresna pisarna m stanovanjski urad sta pričela poslovati na ko-lodvoru. Kje se nahaja, je razvidno iz tabel, katere so dobro vidne in kažejo smer proti pisarni. Tam se dobe vse informacije glede kongresa.
— Zastopniki vlade na kongresu UJU. Tozadevno včerajšnjo vest moramo popraviti v toliko, da se udeleži kot poseben zastopnik prosvetnega ministra načelnik dr, Svetolik Stefanovič, kot zastopnik prosvetnega ministrstva, pa načelnik Jovan Gjorgje Jovanovič.
— Slavno občinstvo opozarjamo na veliko javno telovadbo, ki se vrši na čast udeležencem kongresa UJU v ponedeljek ob 7. uri zvečer na Taboru in na narodno veselico, ki se vrši istotam po telovadbi. Dve godbi, umetalni ogenj, paviljoni. Predprodaja vstopnic v Tiskovni zadrugi. Vabimo vse občinstvo, da se v čimvečjem številu udeleži telovadbe in narodne zabave.
— Stranke, ki bi imele še stanovanja za kogres UJU na razpolago, naj se zglasijo tekom današnjega dopoldneva v kongresni pisarni na južnem kolodvoru. Kje se pisarna nahaja je razvidno iz napisnih tabel, ki so nalepljene na kolodvoru.
— Za slušatelje rudarske visoke šole v Leobnu. Rektorat montanistike v Leobnu je izdalo oglas, da se bo vršila inskripcija za zimski semester 1923-24 za še imatrikulra-ne dijake 9. in 10. oktobra. Vsi oni dijaki pa, ki želijo biti vpisani na novo, morajo poslati tozadevne prošnje do 5. oktobra. Na prošnje jim bo rektorat odgovoril pismeno. (Naslov: Montanistische Hochschule Leoben, Austria). Tem prošnjam je treba priložiti zrelostno spričevalo, domovnico, krstni list, in ni izključeno, da bo treba priložiti tudi reverz, v katerem se bodo dijaki zavezali, da imajo dovolj sredstev, da bodo svoje stroške krili iz lastnih 'sredstev.
— Zoper pijančevanje. Po sklepu trez-nostnega zborovanja na dar. letošnje proslave treznosti dne 24 iuniia sklicujem sestanek vseh delegatov kulturnih diuštev. korporacij in oblasti za »Stalni odbor zoper pijančevanje«. Sestanek se vrši v sredo 8. avgusta t. 1. v zbornični dvorani ljubljanske univerze ob 16 uri. Dnevni red: Poslovnik in pravila, kenštituiranje odbora, določitev delovnega programa in eventua-lija. Vabim vse delegate, da se tega važnega sestanka zanesljivo udeleže.
— Kranjske novosti N e d e 1 j s k o_ p o-ročilo. Dolgo časa sem mislil, da je označba pasji dan navaden časnikarski trik, ki omogoča v vročem, poletju marsikatero komodnost in tudi kaj več. Ali vedno bolj opažam, da je to tudi drugi inteligenci neprijeten pojem, posebno, odkar sem zasledil v starem »Zvonu« pismo Prešerna na duhovnika — prijatelja. Pismo konča takole: Fave vale et venil Ljubljana, prvega pasjega dne leta 1834. Tvoj vinski brat Dr. Fr. Ks. Prešeren. Original je nemški. Tudi Prešerna so morili pasji dnevi, malone pred sto leti! Pred takimi dejstvi sem jaz, ki sem imel dozdaj dobro spanje in mnogo, apetita, izpregledal in naenkrat sem razumel toliko in toliko ljudi in toliko prravov. Ne jezim se več na natakarico, ki mi zjutraj v kavarni prinese kavo z obrazom, ki ga imam menda sam v teh dneh. Kaj bi se torej jezil?? In koder hodim, ves omehčan in z obupanim obrazom, opazim podobne fiziognomije, ki stojijo resigpirano med vrati kranjskih trgovskih lokalov, ali pa hitijo sključeno po ulici. Ves dan je tako čudno utrudljiv, da se človek tudi zvečer ne more oživeti. In vendar mi tudi v teh težkih razmerah, ko se ni mogoče vleči niti na -mfo, vršimo svoj težavni poklic in se trudimo, da poročamo ka) posebnega in zanimivega, ako le kje kaj vlo-vimo. Da v pasjih dneh žurnalistika počiva, je podla laž. Današnje vrstice sem naslovil z nedeljskim poročilom, ker mislim, da vse-ouje tedensko pasje razpoloženje. Lahko bi si jih tudi imenoval pasji dnevi, pa sem skušal biti čimbolj estetičen. — Jeunesse d o r 6 e. Kranjska jeunesse dorče še vedno ni odšla v kopališča in zdravilišča okrepit svoja v mnogih bataijah obrabljena telesa. Še hodi po mestu, oblečena v najnovejše letne kroje, časih tudi malo buršikozno, da se vidi mnogo človeškega mesa. Obrazi so resni in diplomatsko lajinstvenl, kot da nosijo velike skrivnosti ali pa vso bol človeštva. Žalibog pa ima ta simpatična pozlačena mladost vekovito smolo,_da_ je nihče ne prizna za resno. Krive so najbrže prelepe obleke in preresno držanje. Kako je s kranjsko, ne vem, ali mislim, da uživa ugled med meščanstvom, kateri samo časih prehodno nekoliko zdrkne navzdol radi kake preproste šale. Sicer pa zahvalimo boga, da imamo svojo neukrotljivo jeunesse doree! Ali naj ne mislijo tisti mladi fantje, ki v shimmv-crevljih promenirajo po mestu, da spadajo med pozlačeno mladost. Oni so komaj prak-tiKanti za ta zvišeni mednarodni poklic in morajo še skozi visoko šolo mnogih stvari, ker smo ravno pri tej vrsti elegantnih gospodov pripomnimo, da se večkrat začudimo, odkod med mladino toliko blaziarnih obrazov, ko ti gospodje niso bili v vojski in so-ova mso doživeli nobenih groznih dogodkov. Zri se nam, da si sami doma pred ogledalom obraz modelirajo in si ustvarjajo
fiziognomije klnoigralcev. Ako se pripravljajo za pozlačeno mladost, je to pravilno. Današnja kranjska jeunesse dorče je zelo»maloštevilna, ali tisti, ki jo tvorijo, so ket gore. Prihodnja bo pa številna ali bolj neznatna, in njeni člani se bodo odlikovali, ne po surovosti, ampak po čudnih manirah. Kranj pa dolgo ne bo imel spet svoje sedanje jeunesse doree.
— Celjske novosti. Stavka. 24 urna stavka javnih nameščencev in železniča-jev v Celju ni bila popolna. Med nekaterimi drugimi uradi je uradoval tudi poštni urad v skoro popolnem obsegu. Na kolodvoru pa je bila stavka popolna. Cel dan je potekel brez kakega incidenta. — Tvrdka Z a n g-g e r v Celju namerava 36 km severno od Celja v Oplotnici eksploatirati vodno silo v svrho dobave električnega toka. — — Mesto Celje odklonilo falski tok. Med celjsko mestno občino in falsko elektrarno so se večkrat vršila pogajanja za dobavo toka Celju in okolici. Falske zahteve pa so bile pretirane In za naše mesto nesprejemljive. Tako je mestni občinski svet sedaj končno odklonil in zavrnil ta projekt. Mestna občina pa se je medtem tudi pogajala s tvrdko Westen v Baberju, za pomno-žitev električnega toka na 400 kilovatov. Taka množina toka bi za mesto in okolico zadostovala. Tvrdka Westen je nato pristala. Povečala bo svojo elektrarno ter.se zavezala, da bo dobavila zadostno množino toka najpozneje do 1, decembra t. 1. Po tej pogodbi in preureditvi električne centrale pri Westenovi tovarni v Gaberju bo mestu zasiguranega dovolj elektr. toka, za katerim je vsled povoljno se razvijajoče industrije vedno večje povpraševanje. — Legitimacije za 50 odstotni popust na vseh progah državne in južne železnice in prost vstop v vse oddelke velike »industrij-sko-obrtne vzorčne izložbe« v Mariboru se dobe pri podružnici Ljubljanske Kreditne banke. — Sokolske prireditve v Laškem, katera se vrši danes v nedeljo 5. t. m. se udeleži tudi celjsko sokolsko društvo. Odhod je s popoldanskim mešanim vlakom. — S popravili kapucinskega mostu so te dni končno pričeli. Popravila bodo končana do jeseni. — Tatvine žarnic. Mestni magistrat razglaša, da so žarnice namenjene javni razsvetljavi zaznamovane z I. R. Zadnje čase se pa ponovno dogajajo tatvine teh žarnic. Občinstvo se svari pred nakupom žarnic z omenjeno označbo. Onim pa, kateri imajo take žarnice v posesti, se iste zamenjajo v mestni elektrarni do 15. avgusta. — »Naprej«, glasilo socijalistlčne stranke Jugoslavije je v petek 3. t. m. v Celju prenehal izhajati,.—
— Mariborske novosti V tukajšnjo j' a v n o bolnico so pripeljali 67 letnega pri lesni tvrdki Osrajnik na Janževem vrhu zaposlenega drvarja Gregorja Peteršineka, kateremu je pri delu prišla leva roka med dva hloda, ki sta mu zdrobila vseh pet prstov. — Bratislavska Češkoslo-venska liga je povabila tukajšnjo podružnico lige, da ob priliki orientalskega velesejma v Bratislavi organizira zlet v Bratislavo. — Pred nekako enim mesecem je prišlo med revidentom juž. žel. g. Škerjancem in g. Vugo ter šefom policijskega koimsari-jata g. policijskim uadsvetnikom Keršova-nom v restavraciji »Pri črnem orlu« do inči d e n t a, vsled katerega sta bila gg. Škerjanc in Vuga aretirana. Proti njima je bila vložena ovadba po § 99. s. k. z. (nevarna grožnja), ki pa se je izkazala po Izpovedbah zaslišanih prič le kot prestopek po § 104 s. k. z. (razžalitev uradne osebe). Pri razpravi, ki se je vršila v petek, sta bila obtožena oproščena obtožbe po S 9«, obsojena pa sta bila po § 104 k. z. na en mesec zapora, ki sta ga pa že prestala s preiskovalnim zaporom.
— Danes pop. ob 3. uri bo velika vrtna veselica s pestrim sporedom pr Žibertu na Trati pri Št. Vidu, katero priredi šent-vidsko gasilno društvo. Izborna pijača in fine jestvine bodo vsak čas na razpolago. Prijatelji gasilstva najiskreneje vabljeni.
— Kino Udmat, Mladinski dom — Kodeljevo. Samo še danes I. del Device Orleanske. Cenjeno občinstvo opozarjamo na krasno historično dramo. Drugi del prične jutri v pondeljek. Predstave vsak večer ob pol 9. z godbo.
— Veliko pisavo (za drž. n odvet. pisarne) ima »STQEWER«, zastopstvo Ljubljana. Selenburgova ulica 6-1.
Spor! In turistika.
— Plavalna tekma, ki jo priredi danes S. K. Primorje ob priliki slavnostne otvoritve mestnega kopališča se prične točno ob 11. uri dopoldne. Seja Jurije se vrši na plavalnem prostoru S. K. Primorja ob 10. uri. Tekmovalci morajo biti najkasneje ob pol 11 uri na tekmovalnem proštom in se zglasiti pripravljeni k startu pri vodstvu tekme — Dosedaj je prijavljenih od ljubljanskih klu-bov okoli 100 tekmovalcev ter waltrpolo moštva S. K. Ilirije, L. S. Kluba in S K. Primorja. — Boj z vodno žogo bo dokaj oster, ker razpolagajo vsi prijavljeni klubi z dobro Izvežbanimi moštvi. Opozarjamo občinstvo na to zanimivo prireditev in želimo, da bi ista bila kar najbolje obiskana
— S, K. Hermes : S. K. Jadran. Danes ob pol 18. uri Igrata na igrišču S. K. Ilirije prijateljsko tekmo S. K. Hermes : S. K. Jadran. Nasprotnika sta si enaka; zato obeta tekma zanimiv boj.
Novosti iz Primorske.
— Prekrstltev primorskih krajevnih imen. Naša Hudajužna je dobila po zasedbi od strani italijanskega vojaštva Ime »Chuda-iusina«, vendar jim to ime ni prijalo in so ga izpremenill v »Udaiussina«. Ni pa preteklo mnogo časa, ko so se oblasti premislile in nadele ime »Sotto-oblocca«. Po najnovejši odredbi pa smo dobili definitivno ime »Oblocca-Jusina«, in s tem končno postali »južina« za italijanske jezikovne prežvekovalce.
— Letina v vipavski dolini. V Vrtojbi, Štandrežu In drugih okoliških vaseh se ljudje zelo boje, da jim bo suša uničila lepo obetajočo letino. Sicer je bilo precej dežja, toda veter minulih 14 dni je tako izsušil zemljo, kot bi jo ne izsušilo 14 dnevno solnce. Posebno bi bilo potrebno precej moče za koruzo, ki jo ljudje v tamošnjem kraju precej sade.
Drobtine.
*	Žalostna usoda mladega kralja. Na
otoku Badsey ob vvaleški obali vlada že skozi več generacij neki »kraljevski rod« na prilično absolustični način. Vsekakor so se mu prebivalci otoka prostovoljno pokoravali. Öre za majhno kraljestvo, kajti otok je samo tri kilometre dolg in poldrugi Širok. Vladar, ki je vladal skozi trideset let,, je te dni umrl v sirotišnici mesta Pollheii. Nabral si torej ni posvetnega bogastva. Zadnji čas je bil ovčji pastir in Je spoznal, da je vsekakor bolje vladati ovce nego ljudi. Umrl je v starosti 84 let. Na presto' je prišla druga rodbina.
*	Čudna pomoč ameriškim farmarjem Ameriški farmerji se sedaj nahajajo v stiski, ker morajo delati z velikimi izgubami. Cena pšenici neprestano pada in farmerji imajo še polne lanske žetve, ki jo niso mogli prodati. Neki chicaški krogi so prišli na originalno misel, ki naj bi farmerje rešila iz neljubega položaja. Predlagali so, naj vsak prebivalec pojč dnevno veliko potico iz pšenične moke. Toda s tem socijalnim predlogom se niso strinjali ameriški želodci.
Sokolski vestnik.
— Župni zlet Sokolske župe Ljubljana
se bo vršil dne 12. avgusta t. 1. na Vrhniki, ob priliki 15-letnice vrhniškega Sokola, Spored: 1. Ob 8.15 uri sprejem župnih društev na kolodvoru, 2. Skupni odhod na telo» vadišče, 3. Ob 9. uri dopoldanske izkušnje, 4. Ob 11. uri zbiranje vsega članstva na telovadišču za odhod. 5. ob polu 12. uri Izpre-vod po Vrhniki, 6. Po sprevodu obed po raznih gostilnah, 7, Ob 15.30 uri koncert na telovadišču, 8. Ob 16.30 url javna telovadba, 9. Po telovadbi ljudska veselica z godbo, plesom, srečolovom itd — Sodeluje slavna godba Drav. diviz. komande pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika kapetana dr. Čerina. Vstopnina k telovadbi in veselici: sedeži: Din 10.—, stojišča: Din 5.—, k dopoldanskim skušnjam Din 1.—, Vlaki vozijo: iz Ljubljane: ob 7.40, 13, 20 in 18.40: iz Vrhnike ob 20.40 in 23.30; iz Verda ob 21.50 uri. Ob skrajno neugodnem vremenu zadnji vlak iz Vrhnike ob 23.30 uri ne vozi. — Zdravo! Odbor.
— Sokol I. poživlja svoje članstvo In naklonjeno nam občinstvo, da se udeleži v nedeljo dne 5. t. m. javnega nastopa odseka Ježica, pri Urbančku v Stožicah. Pričetek telovadbe ob 16. uri. Dolžnost naša je, da se odzovemo vabilu agilnega in krepko razvijajočega se odseka. ZbrališČe ob pol 14 uri na Taboru. Isti dan otvarja Sokol Dol. Logatec svoj novo-zgrajeni društveni dom, enako tudi Sokol v Stražišču pri Kranju. Bratje in sestre, kateri nameravajo pohiteti ta dan iz Ljubljane se vabijo, da se udeleže teh dveh sokolskih prireditev spojenih z javno telovadbo.
Iz društvenega življenja.
— Pevski zbor »Glasbene Matice«. Napovedani koncert se vrši v veliki dvorani hotela »Union« v torek, dne 7. t. m., in sicer ob 8. uri, ne pa ob osmih in pol, kakor Je bilo prvotno napačno javljeno, Za slučaj, da bi v pondeljek, dne 6. t. m. deževalo, preložila se bo Sokolska prireditev na Tabora od pondeljka na torek in se vrši tedaj naš koncert v pondeljek ob isti url. Polnoštevilno in točno! — Odbor.
— I. Splošno podporno društvo uradnih slug južne In državne železnice priredi dne 5. avgusta 1923 ob 10. uri dop. v Rokodelskem Domu v Ljubljani ustanovni občni zbor in istega dne ob 4. uri popoldne na vrtu Rokodelskega doma družabno veselico za člane, njih družine in prijatelje društva, z godbo, petjem, kupleti itd. Vstop prost. K obilni udeležbi tako občnega zbora kakor tudi veselice vabi Pripravljalni odbor.
Borzna poročila.
C u r i h, 4. avgusta Be’ lin 0.0005, New York 558.25, London 25.51. Pariz 32.27, Milan 24.17, Praga 16.35. Budimpešta 0.0325, Bukarešta 2.77, Beograd 5 85, Sofija 5.20, Varšava 0.0023, Dunal 0.00785, avstrijske krone 0.079.
Berlinska in praška Ixnza zaprti.
Glavnj urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
Vremensko poročilo.
„Jutranje Novosti." — Ljubljana, dne 4. avgusta 1923.
Kraj	Cas	Zračni tlak	Zračna temper.	Vetei	Oblačno 0—10	Padavine mm
Ljubljana ........	7	767-5	19-7	sev. zap.	del. obl.	
Ljubljana		14	766'5	26-3	jug. vzh.		
Ljubljana . . . . . . . .	21	765-8	222	vzhod	..	
Zagreb			7	767-0	21-0	jug. zap.	»»	
Beograd	. .	....	7	7-		brezv.	obl.	
Dunaj				 .	7	768-4	17 0	zap.	jas.	
Praga 		7	768-2	15-0	vzhod	obl.	
Inomost .	.....	7	769-3	16-0	brezv.		
Barometer: nižji	.	Temperatura: aižja
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modrece na peresih Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. —■ Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki! — Zahtevajte o ferte in cenike I_
Piiii
svojo bogato zalogo spalnih in jedilnih sob ter raznega novega pohištva. Marija Baumgartner, Celje, Gosposka ulica št. 25.
na Teznu Maribor z hišo (takoj stanovanje) z gospodarskim poslopjem, 5 oralov polja, s pridelki vred, skupaj ali deljeno na prodaj. Ponudbe s priloženo znamko za odgovor pod „Tezno“ na Mar-Stan Maribor, Rotovški trg 1.______________________
«i •	•	•
Veliko industrijsko podjetje išče za vodilno mesto veščega strojnega inženirja, kateri je bil že zaposlen pri strojništvu in železnih konstrukcijah, ki ima dobri odnošaj na deželi, ter je razen deželnega jezika tudi nemščine popolnoma vešč. Ponudbe pod „Strojni inženir“, na upravo lista.
BrajäöraXS"TÄ
namo na turbino, 26 oralov posestva, gospodarska poslopja in cel živ in mrtev inventar Din
1,500.000.
Posestna
ll!|a pri Mariboru z 2 orala a liti posestva Din 140.000. UjKp trgovine, gostilne, to-*«UW| vame, menjave z Nemško Avstrijo, proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3.
uiubuuiuu,
inteligenten za posredovalnico, katera namerava izdati list pod jetništva z politiko, se išče s kapitalom Din 50.000. Ponudbe na Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3.
za dva gospoda se takoj odda v Streliški ul. 10/1.______________
dolgo in brez uspeha stano-novanje in glej pri prvi objavi enega malega oglasa v „Jutra-njih Novosti’1 sem ga takoj našel.
z mešanim blagom in s potrebnim inventarjem prodam takoj. Cena Din 15.000. — Naslov v upravi lista.
kakor fižol, krompir, grah i. t. d. kupim vsako množino. Ponudbe z navedbo cen na upravo lista pod „Izdelki“._____________
Pasii
do 10.000 Din iščem za takoj proti dobri garanciji. Ponudbe z navedbo obresti prosim na upravo lista pod „Točnost“.
KOlO
stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj Stane tvoj mali oglas.
išče dela za popoldneve. Ponudbe pod »Nujno«, na upravo lista.	________
Koioi vozil
za težo 300 — 400 kg, dobro ohranjen, se kupi. Ponudbe pod »Voziček«, na upravo lista.
v okolici Ljubljane srednje posestvo sestoječe iz hiše za stanovanje in lokalom za trgovino ali gostilno in nekaj vrta. Ponudbe z navedbo mesta in cene pod »Takoj« na upravo lista.
k
Pisalni stroji, poMščine itd.
Mehanična delavnica (popravljalnica)
uma
Šeienbupgova ulica 6/1.
L. Baraga.
_______________________r
/J 7 J 11 najsigurnejša, najbolj H	W poznana higijenska gu-
mi sedanjosti. Strokovnjaško pregledana in zajamčena. Zakonito zavarovana. Razpošilja v vse kraje Jugoslavije lekarnam, drogerijam in parfumerijam po čudno nizkih cenah, kakor tudi pri-vatnikomz uajvečjo diskrecijo s povzetjem
URAN - PARFUMERIJA,
Ljubljana, Mestni trs št. 11.
D- Puher
zobozdravnik. Poljanska cesta št. 16
ne ordinira
do 19. avgusta
JLaj.
TEI-EF. št.
SANA.
GRADIŠČE 10.
IH Barvne trakove za vse pisalne in računske stroje.
Protiv znoinih nogu upofrebite
HOFER PUDER br.lll.
Dobiva se u svim apotekama i drogerijama.
RAVE d. d., ZAGREB.
Hajpopolnejši pisalni stroj sedanjosti!
Tudi na obroke!
The Rex Go., Ljubljana
Teif. 268 int.	Gradišče 10.
Ustanovljeno 1906.
Zahtevajte ponudbe.
• i—-—-——--------------------------------1®
naznanja ceni. občinstvu,
da se preseli v ponedelšeh 5.|B. s seejo lekarna «nanaša predelane in najmaderneje urejene prostore s lastni hiši nn
Dunajski cesti it. 6.
Ob tej priliki se cenj. občinstvo naproša, da ohrani podjetju, ki obstoja že 50 iet v Ljubljani, tudi v nadalje svojo naklonjenost.
©
©
©
m
e
®
©
©
e
©
©
©
©
©
©

Stavbenik
Rud. Ročah
v Trbovljah
izvršuje vsa stavbna dela.
„M03MIR“
Kreditna in stavbena zadinga
Maribor,
Rotovški trg štev. 1 rabi stavbišča, stavbni materijal in stavbne delavce za Maribor, Celje, Ljubljana.
© #
Šentjanški premos
vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo
Šentjanšhi premogovnih 9110.39RIL, IMEL], Bslenjsk
Prodajni urad v Ljubljani, Krekov trg 10.

pi$ma, račune, Rotierte, uizit^e
in zo trgcuinc in ebrt potrebne t^cuine izvrjuje lične in poceni
Zuezna ti^i^arna in knjigarna
v Ljubljani, UJclfcva ulica 1
PPBSBlifeu trgovine.
Naznanjamo uljudno, da smo preselili svojo trgovino z železnino z 25. julijem 1.1. iz Cankarjevega nabrežja št. 1 v svojo lastno hišo
v Stritarjevo ulico št. 7,
(prejšnji lokal A. Schuster)
kjer bodemo trgovino znatno razširili.
Prosimo sodobno za nadaljno naklonjenost, ter zagotovimo cenjenim odjemalcem najboljšo postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
Breznik & Fritsch,
trgovina z železnino.
ÖJ.OV.
aeSv'USAKOs ^ VRSTNI
KBOCmČN«:
fcCŽISCA
»ECUAUTEIE
NOVOSTI
9'CCREC
«TVB&aaMA
Zaloga klavirjev In pianinov|
najboljših tovarn: BSsendorter, Czapka, Ehrbar,	1
m	: :	Schweighofer, Original, Stlngl 1.1. d. : :
3ERICA HUBAD, roj. Dolenc. UII1U1M, iitpa Gl. 5
Berson je in ostane najboljša kvalitetna znamka. Varuje čevlje, cenejši in trpežneiši je od usnja. Od vašega čevljarja zahtevajte, da Vam pritrdi Berson gumi podpetnike in gumi podplate.
Najstarejša špedicijska tvrdka v Sloveniji
R. RANZINGER, Uubllana - Jesenice
špedicijska pisarna
Podjetja ** provaianj. blag. južne železnice. Brzorozni in tovorni nabiralni promet iz Avstrije In v Avstrijo. Podjetje za prevažanje pohištva. — Skladišče * posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo.
Brzojavi: RANZINGER.	Interurban telefon 60.
I. Mikuš
Ljubljana,
Mestni trg 15
izdelovalen
dežnikov
Na drobnoI Na debelo! Zaloga
sprehajalnih
palic.
Popravila točno in solidno
m
Elektrotehnično podjetje
Leop. TRATNIK
UUBL3ANA, Sv. Petra cesta št 25
Gradnja elektrarn, polaga motorjev in instalacijskega materijala. Svetilna tf sa, likala itd.
.ADRIJA"
Mednarodna Transportna In komisijska družba : o. z.
LJUBLJANA, Dunajska cesta 31.
j' ... ■.	Naslov za brzolavke:
^ Maribor, p	Adnjasped.
Tekoči račun ,Zadružna banka“. — Telefon 721.
Primarij
D- Fr. Derganc
zopet ordinira.
4 Je»enkö.V Uubljana, Komenskega ul. 4.

3 do 5 sob
za pisarne ali stanouanje
■■■■■■—■■nnBBaBBBBBBBBBBBBBBBBHBBBBB
v I. nadstropju ob cestni železnici v sredini Lfiiblfaste dotičnemu, ki da proti ugodnem obrestovanju in popolni varnosti industrijskemu podjetju v Sloveniji večje posojilo. — Ponudbe z navedbo višine in pogojev posojila pod ugodu©66 na anončno ekspedicijo Aloma Company, Ljubljana.
Mednarodni transporti.	I	Carinsko posredništvo.
Prevoz vsakovrstne robe.	I	Transportno osiguranje,
vskiadiščenle robe. JU Zbirni promet na vse strani, komlstla.	v	Prekomorski transporti.
Zastopstva In zveze v vseh večjih trgovskih centrih tu- In inozemstva. I
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ IN DRUG
LJUBLJANA, Bohoričeva ul. 20.

Delniška glavnica; Din 60,000.000. Rezerva: Din 32,515.000
Podružnice:
Bled	Jesenice	Metković
Cavtat	Korčula	Prevalje
Celje	Kotor	Sarajevo
Dubrovnik	Kranj	Split
Eicegnovi	Ljubljana	Šibenik
Jelša	Maribor	Zagreb
Amerikafiski oddelek.
Naslov za brzojave: JADRANSKA,
Atilirani zavodi t
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-York City.
BANCO YUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofagasta,
Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenlr.	M
mi
Stalne cene pod svetonno pnriteto ob nnjvečji izbiri
nudi za vse vrste blaga
V.
mBdnarodni dunajsisi
SBinElljloiiZAsept.lBZS)
Pojasnila daje
WIENER MESSE, WIEN VIL,
ter častno zastopstvo v Ljubljani:
Avstrijski konzulat, Turjaški trg št. 4.


!FWW¥¥WWWf
SÄS LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA Franc tar
družba z o. z,
tovarna v Stobu, pošta Domžale-
Prevzamejo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Kovačevič i Tršan v Ljubljani, Prešernova ul. 5.
Sprejemanje v sredo.
Za losa v Celju,
Gosposka ul. St. 4.
ifšiiifii mm
—mm
Delniška glavnica: Din 25,000.000
Rezerve:
nad Din 20,000.000
LJUBLJANA, Dunajska cesta v novi palači
Brzojavni naslov: BANKA UUBLJANA
Tel. št. 261, 413, 502, 503 in 504
Žekovni račun: št. 10.509
Podružnice:
Brežice	Novi Sad
Celje	Ptuj
Gorica	Sarajevo
Kranj	Split
Maribor	Trst
Metković
Izvršuje vs© bančn© posl© naJkulantncJo-
_	m um_______ ■wwc—WByj

Izdaja i« tiste •Zveza» tistem» ta tetearaa« t UubUata
Cfe Pavel V. Brežnik:
Dr. Leopold Leoard:
Pomen In naloge našega novinarstva.
»Le journal, c’est la parole A l’ćtat de foudre.« —
Chateaubriand.
Koliko se danes piše o moči časopis-ia, tega vsemogočnega orožja! Kakšna je ta moč, je dobro povedal na novinarskem kongresu, ki se je vršil davno pred vojno v Berlinu, eden mojstrov francoskih časnikarjev, Adrien Heb-rard, ki je bil zajedno tudi izboren govornik:
-- Gospodje, v Evropi je mogočna sila, pred katero se tresejo vsi narodi. Ima strašno armado, kolosalen vojni materijal, nedosegljivo poljsko artilerijo, uničujoče oblegalne možnarje; a ta sila ne obvladuje samo kontinenta, temveč se razteza na vodovje in še onkraj morja... Pred to silo se klanja ves svet. In jaz jo danes pozdravljam.
Nemški delegati so se ponosno spogledovali, misleč, da hoče govornik slaviti nemško armado. Toda Adrien Hebrard je nadaljeval:
— Ta sila, ki jo pozdravljam, je časopisje.
In v krasnem govoru je razlagal, kakšno mora biti časopisje: moralno, pacifistično, vzgojevalno, delati mora na to, da zbliža narode tako, da bo morda neki dan vojna sploh nemogoča.
Kdor ima danes časopisje v rokah, ima vso moč v državi. A gorje narodu, če se časopisja polastijo nepravi ljudje, ki ga s svojimi nazori vodijo na pot pogube. Najstrašnejši primer nam kaže današnja Nemčija, kjer je velekapitalist Stinnes »nakupil« že nad 50 dnevnikov, kateri morajo sedaj pisati v velekapi-talistično pangermanskem duhu. V milijonih izvodov gre vsak dan ta strup med nemški narod in mu zakriva resnico položaja države...
Prvotni namen vsakega časopisja je razširjevanje novic in posredovanje znanja. Noben list se ne more oddaljiti od tega namena, pač pa ga more izrabljati, recimo zlorabljati na ta način, da se skriva pod novico, poročilom ali člankom tendenca. Tako dela bolj ali manj danes večina političnih časopisov. Oni listi samo, ki služijo s svojo tendenco splošnemu blagru v prid, pa bodisi katerekoli politične stranke so, se smejo imenovati koristnim. In teh je pa žalibog povsod na svetu prav malo.
Oglejmo si naše slovensko časopisje. Kar se tiče njih števila in števila izvodov, je naš mali narod nanj pač lahko ponosen.
Toda o tem danes nočem govoriti. Stavim samo vprašanje: kakšen mora biti v položaju, v katerem se danes nahaja mali slovenski narod, prvi namen in glavni cilj njegovega časopisja.
Predno se odgovori na to vprašanje, je treba vreči pogled na naš položaj v Evropi: razkosani smo na tri dele. Ko je vihrala najstrašnejša vihra, ki jo je kdaj videla svetovna zgodovina, nismo bili dovolj močni, pa tudi ne dovolj pripravljeni, da se branimo, naše ozemlje, zabito kot klin med ogromni masi nemškega in italijanskega naroda, je bilo okrnjeno na severu in zahodu, nismo se mogli vsi rešiti pod okrilje naše svobodne države.
V tem težavnem položaju — nikakor nočem reči obupnem! — ima naše časopisje, ki je najsilnejša moč naroda samega, velike in vzvišene naloge.
Prva naloga je. boriti se za plemensko bratstvo v troimeni ujedinjeni državi in pobijati z vso energijo proti-edinstvene tendence, naperjene zoper obstoj države. Čim močnejša in enotnejša bo naša država na znotraj, tem močnejša bo na zunaj, tem silnejša bo živa moč slovenskega naroda. .
Druga naloga, ki jo more edino vršiti časopisje, je zveza z našimi neodre-šenimi brati onkraj meje na severu in na vzhodu. Ne tarnati, temveč organizirati, delati, podpirati, iskati potov in ciljev in urediti narodni odpor, da pride tem preje oni veliki dan, ko bomo vsi Slovenci tja do zadnje gorske vasice pod enim velikim svobodnim domačim krovom jugoslovenskim.
Tretja velika naloga našega časopisja pa je, dajati narodu izobrazbo. Danes, ko večina ljudi bodisi nima časa, bodisi ne denarja, kupovati knjige, mora vršiti časopisje veliko civilizatorno delo. Od njega je v veliki meri odvisno, ali bo naš narod neki dan stal v vsakem oziru tako visoko, kot drugi veliki narodi.
Zanamci bodo sodili, v koliki meri je naše časopisje izpolnilo težke, a vzvišene naloge, ki so se mu stavile.
Ljeninov naslednik.
Torej je Ljenin vendarle definitivno Ne, ampak tako oslabel, da kra-buje v carskih dvorih samo še njegova SfnCa’ k* je komaj zmožna podpisati B^te, ki mu jih predložijo njegovi tova-. • Razumljivo je torej, da so pričeli misliti na njegovega naslednika. Toda, kdo bo prenašal bremena, ki jih je nosil Ljenin, čeravno so najkritičnejši časi morda že minuli. Ljenin je kot predsednik komunistične stranke, ministrski predsednik, predsednik delavskega sveta in obrambe, vladal in kontroliral vse rusko življenje in je svojo oblast delil samo s Trockijem, energičnim poveljnikom boljševiške armade. Sedaj so bile te tri funkcije razdeljene, sicer ne uradnim potom, toda iz notranje potrebe. Opravljajo jih »sodrugi« Kamenov, Staline in Rikov. Predsednik ministrskega sveta pa bo, kakor vse izgleda, Rikov, kajti Trockij je izjavil, da jjaje prednost delu in ne častem. Pikov? Kdo pa je to? O njem ni sicer ^inogo znanega; vemo samo toliko, da 16 za popolno rusko izolacijo. Pusija tri0ra in lahko zadostuje sama sebi, ta-
'*Va® Albreht:
***znanč«va
opore
Ijite k*- bo konec mojih dni, me go j-per vam drago in kakor v; spnstasi Vas namre2 Še v tej z:
štujem vse> ga,. sem yas g
, m spoznal v življenju, vam
°bredo\fati, da ^ nl Prav nič £
Nikar torej ne govorite o Ž£
v boste občutili! Kako naj
Smr«ar, žal°st napolnjevala srce
blizi k° pa si venclar nikdar ni
da i " ’ ^adar sm0 govorili, s
Za hrbtom pljuvali name, me-
e se mi dobrikali v obraz. Poti
msiui, kakšnega siromaka na dr
VarP+ed seboj, pa ste se smejali
ri,,L rej besedi o žalosti! Siro
d-i ^as Poznal in je na dl
smlmaSa Srca‘ Zat0 i* cenil en;
tar PSovko> žalost’ radc Kar ste mu dali..
Veneik+nr?rt<:v! Ni treba dajat S,	lk?.ln toliko v ta in ta
za ti +• n0 bl Pua vaše linbljene nove \ ar biIe labko deležne rha a,? “"6’ PCfie’ tesa ah on
S v Lf 0r,da vsai zaspaneg v kavarni, kjer igra codha
dimu- govori
m poslušal godbo. '
ko trdi pikov, kar počenjf in misli ostali svet, jo ne zanima. S svojimi močmi in svojimi sredstvi se bo obnovila. Vendar pa nas morajo take besede iznenaditi, ako se nekoliko ozremo v intenzivno boljševiško propagando v vseh evropskih državah, ki jo podpira ruska vlada. Toda sčasoma bo »so-drug« Rikov vendarle spoznal, da to ne gre tako lahko in, da donašajo tudi od-nošaji z drugimi narodi velike plodove. Toda zaenkrat je že dobro, da vztraja na svojem stališču, ker tako bo najložje prišel na mesto, po katerem se mu že davno cedijo sline.
— Dve minuti mir! Narodna zveza za odgovornosti je odločila, da je 22. julija ob 11. uri dopoldne, dan in ura, ko se je pričel španski poraz v Maroku 1. 1921, na Španskem vse mirovalo. Zastoj je trajal dve minuti: vlakovi, vozovi, cestne železnice, delavnice itd. se niso smeli geniti, potniki so se ustavili na cestah in čakali gologlavi. Zvečer pa je bilo polno shodov in sestankov, ki so zahtevali, da se krivci brž ko brž kaznujejo.
nas se je oziral in smo mu bile všeč... Zakaj ga ni več... Kako je čudno to življenje...«
Vidite, prijatelji in znanci, tak spomin mi je ljubši nego darila v ta in ta namen mesto venca na grob...
Nikar nepotrebnih besedi! Ni treba govoriti ali pisati: «Umrl je... Ga bomo pogrešali... Ohranili v spominu... Kdo me bo pogrešal, kdo me bo hranil v spominu!? Samo nekoč morda, ko pride tudi vam enak trenotek v bližino in bo hlad jel objemati vaše srce, se morda domislite: »Nekoč, pred leti, je bilo ž njim tako. Hlad mu je jel objemati srce in potem...«
Takrat, ko pride takšen čas za vas, vas posetim in se vam nasmehnem. Po dolgem času si tedaj spet pogledamo v oči brez prikrivanja in brez pridržkov, enaki enakim, ne da bi hoteli tehtati važnost tega srečanja... Tedaj lahko mislite name, tedaj me lahko pokličete in se vam bom odzval... Dotlej pa nikar ne trosite praznih besedi.
Ne morite cvetja in ne pokončujte rastlin zaradi mene in pod pretvezo, da počenjate tako zavoljo moje smrti... Pad sem jih imel, cvetlice v solncu, bele, rdeče in rumene, sinje in temnomodre, rože, ki niso nikoli skrivale svojega hotenja: Živeti, živeti, biti sestra solncu biti pesem v luči, živeti, oj, živeti!
Ljubil sem jih zavoljo njihove iskrenosti vse svoje žive dni. Cesto sem bezal mednje, ko se mi je zagabilo vaše
Kuluk.
»Jutro« j'e zoper kuluk in to je popolnoma razumljivo. »Jutro« stoji v gospodarskih zadevah na stališču starega menčesterskega liberalizma. »Jutro« piše, da je kuluk nekaj srednjeveškega in fevdalnega in v tem oziru ima prav. Vprašanje je pa, če je vse*, kar nekoliko spominja na srednji vek, res popolnoma zanič? Predvsem bi pa »Slovenec« ne smel a priori zavračati in zmerjati vse, kar je srednjeveško. Slavni slovenski pisatelj, župnik in dekan Peter Hitzinger je priobčil svoj-čas v »Novicah« nekaj dolgih člankov, v katerih je zagovarjal, da more ostati tlaka še nadalje, zlasti na cerkvenih posestvih. Slavni škof in kardinal Rauscher, to je oni visoki cerkveni dostojanstvenik, ki je izdelal konkordat med papežem Pijem IX. in cesarjem Francem Jožefom, se je silno trudil, da bi se odpravila tlaka in ga je silno srce boleloi, da se je odpravila, a to predvsem s stališča krščanske pravičnosti. Tlaka je gotovo v nasprotju z liberalnim gospodarskim sistemom, drugače pa ni sama na sebi nič nekrščanskega in nič krivičnega.
Leta 1848 se je zgodil v nekem majhnem kraju na Dolenjskem sledeči nekoliko smešni slučaj. Župnik dotičnega kraja je imel veliko, lepo posestvo, na katerem so morali kmetje delati tlako. Kmetje so nekaj slišali, da je tlaka odpravljena in niso več marali priti na delo. Župnik prigovarja zvečer kmetom pod lipo pred župniščem, naj pridejo jutri na delo, kmetje odgovarjajo, da je tlaka odpravljena, a župnik se razvname in reče: »Tlaka ne bo nikdar odpravljena. Če bo tlaka odpravljena, se dam na tole lipo za nos obesiti.« — Drugega jutra je pa klical birič pred cerkvijo, da je tlaka odpravljeno, a župnik je hitro poslal delavce, da so posekali-lipo pred župniščem. — Dotični gospod, ki je bil tako vnet za tlako, je služil potem še nekaj desetletij na uglednih mestih cerkvi in narocb.
S cerkvenega stališča gotovo ne moremo biti načdoma zoper tlako. Še manj moremo biti s soeijälnega. Ruski boljševiki so gotovo najskrajnejši socijalisti, a oni so vpeljali tlako v zelo širokih razmerah, tako, da je postala pravzaprav podlaga njihovega sistema. Nemški socijalisti so zelo čistokrvni marksisti, a oni so takoj v začetku vpeljali zelo hudo tlako za državo. Stam-bolijski je vpeljal na Bolgarskem tako hudo tlako, kakor je menda ni bilo v srednjem veku ne na posvetnih, ne na cerkvenih posestvih, in je s tem dosegel čudovite uspehe.
»Slovenec« se je tolikokrat navduševal za gospodarski sistem ruskih boljševikov, nemških socijalistov, bolgarskih zemljedelcev, zakaj je torej sedaj tako hud. ako hočemo majhen del njihovega programa uvesti tudi pri nas! Če je »Jutro« jezno na kuluk, razumemo, ker je protiliberalen, zakaj je jezen »Slovenec«, ne razumemo, ker ni ne protiverski, ne protisocijalen.
Srednjeveška tlaka je smela gotovo mnogo neprimernosti, če tudi je morda kmet lažje opravil svojo tlako, kakor pa plačuje sedaj toliko posrednih in neposrednih davkov. Tlaka sama na sebi je čisto dobra in pametna, treba jo je samo uvesti na pravičen m na pameten način, ne pa tako, kakor se je delala v srednjih vekih. S sedanjo postavo je narejen začetek. Upajmo, da s'e bo na podlagi izkušenj, ki se bodo naredile, ta naprava razvijala dalje, tako da bo v resnici v korist ljudstva. Ljudstvo samo bo pa moralo gledati.
da se ta postava pametno in koristno izvršuje.
Za tlako bi morala veljati sledeča načela: K javnim delom se pritegnejo vsi oni, ki sedaj nič koristnega ne delajo. Povsod je mnogo ljudi, ki nič ne delajo ali vsaj nič koristnega. A vsi ti ljudje žive od dela drugih. Drugi ljudje ne morejo toliko pridelati, da bi redili tako veliko množico brezposelnih postopačev in radi tega se gospodarsko stanje ne more dvigniti. Ako bi na primer naredili nekega dne racijo po zagrebških kavarnah in polovili vse one brezposelne postopače, ki po njih od jutra do večera bogu čas kradejo, bi imeli v enem dnevu 15.000 delavcev, ki bi kmalu posuli ceste po celi županiji. Če bi policija obkolila v Beogradu »piažo« ob Savi in pretresla vse osebo, ki se tam valjajo cel dan po pesku in bredejo po vodi, in zraven še polovila razne »pevačice« po beograjskih kavarnah in »gospodžice«, ki se šetajo po Terazijah, bi kmalu imeli krasno tlakovane beograjske ulice. A tudi po Ljubljani in po drugih slovenskih mestih, trgih in vaseh bi se hitro nalovilo postopačev in postopačinj dovolj, da bi hitro posuli vse ceste in naredili še kakšno železnico povrhu. Taki postopači naj bi se uporabili izključno samo za javna dela, oziroma bi se dali kmetom za taka dela, ki so v javno korist, n. pr. osuševanje močvirja, kanalizacijo, regulacijo vodi itd. Tako bi se dvignila splošna kultura in vsled tega bi tudi drugi delavci dobili lažje delo in zaslužek. Za tlako je treba vzeti ne poštene kmete in delavce, ki že tako dovolj ddajov ampak one postopače, ki nič koristnega ne delajo.
Za tlako naj M veljale v glavnem sledeče točke:
Od tlake so izvzeti vsi za delo nesposobni ljudje in vsi, ki se preživljajo izključno s svojim delom (torej bolniki, starci, otroci, delavci, kmetje, uradniki, učitelji, duhovniki, pisatelji, umetniki itd.). Tlaki pa je podvržen vsakdo, ki se ne preživlja izključno s svojim delom, n. pr večji kmetje, ki imajo hlapce ali dekle, rentirji, tovarnarji, trgovci, sploh vsakdo, kdor ima v službi kakšnega drugega človeka. Izvzeti so tudi vsi oni, ki morajo skrbeti za take ljudi, ki so dela nezmožni. Zaposlenost pri prodaji alkoholnih pijač in pri izdelavi piva in žganja, kakor tudi zaposlenost pri čisto luksurijoznih stvareh, bi se pri tem ne smatrala kot delo. Torej:
Uradnik, ki ima ženo in dvoje majhnih otrok, ne dela kuluka, ker dela sam in žena. Uradnik, ki ima v rodbini ženo, dvoje odraščenih gospodičen in služkinjo, dela trojni kuluk (gospodične in žena). Krčmar, ki ima tri natakarice, kuharico, dvoje dekel in hlapca, je za vse osebe podvržen kuluku, ker prodaja alkoholne pijače, kar se ne smatra za delo. Gospodar ljudske ku-hinjej, ki dela z istim številom oseb, a ne prodaja opojnih pijač, je podvržen kuluku samo za svojo osebo, ker drugi delajo za njega, ne pa za posle. Modi-stinja, ki lišpa ženske klobuke, bi morala na tlako, ne pa šivilja, ki šiva srajce. Fabrikant bi moral delati kuluk za sebe in za vse one osebe, ki so pri njemu zaposlene (kočijaž, sobarica, kuharica itd.), ne pa za delavce v tovarni. Z natančnejšo postavo bi se podrobneje določilo^ kdo je podvržen tlaki.
V vsaki občini se izbere poseben odbor, ki bi vodil prisilna dela. Ta bi vodil seznam oseb, ki morajo delati
prijateljsko licemerstvo in vaša Ijubcz-njiva potuhnjenost. Cesto sem bežal mednje, ko se mi je zagabilo vaše prijateljsko licemerstvo in vaša Ijubeznji-va potuhnjenost. Cesto sem iskal utehe pri njih, ko ste mi vi hudobno napojili z lažjo o zatajevanju samega sebe, z lažjo, ki hoče, da bi zdravje rodilo bolezen, ki hoče pretvoriti lepoto življenja v nestvor zanikrnih sistemov! O, da, v takih hudih presledkih, ko je trpelo srce pod vašo pezo, prijatelji in znanci, sem bežal k rastlinam in rastlinicam in govoril cvetočim v svoji nesreči. Povem vam, da so bile vedno usmiljene in me niso nikoli zavrgle. — Sprejele so me v razkošno morje svojih barv in me uspavale s svojim prijetnim vonjem. Trudnemu so govorile o lepoti, o sreči, o tišini, o življenju, o tistem nepotvorjenem, prijatelji moji in znanci, ki pota v svojem veličastnem ritmu brez vas in mimo vas.
Hvaležen sem jim za to, iskreno in resnično hvaležen. Zato vas prosim, ne trgajte jih in ne jemljite jim življenja zaradi moje smrti...
• A vam, vam maloštevilnim, ki ste tiho hodili mimo mene, kakor jaz mimo vas, vam ne bom sporočal v tej uri svojih želja. Nikdar jih morda nismo izrekli, vendar vem, da jih poznamo. Naj jih tedaj niti v tem hipu neokretna beseda ne oropa deviškega dihljaja, da bodo tem lepše cvetele vse v daljni,
1 daljni bodoči čas. Pozdravljeni i
Milan Pugelj:
Domislek.
K načelniku mestnega bolniškega skrbstva pride referent - zdravnik, petdesetleten mož, siv, upognjen, ščeti-nast in popolnoma črnih zob, ter se na-smehlja.
Načelnik nekaj piše in ga čez dolgo časa pogleda. Referent se še vedno smehlja.
— A ti si, pravi načelnik. Sedi! Kaj bi rad?
Referent sede in prične.
— Klima je v našem mestu — tako se mi zdi — vedno slabša. Razvoj tuberkuloze pri slabokrmljenih osebah silovito pospešuje. Kmalu bo spet tako, kakor piše Valvazor, da je nekdaj bilo: Kdor dobi jetiko, se zaradi slabega ozračja več ne pozdravi ter gotovo umrje.
— Kaj pa torej hočeš?
— Nič. Ravno zdaj je bil pri meni neki mladenič, zaradi redukcije odpuščeni uradnik, kakih dvajset let star. Zdaj, ko bi se mu nemara posrečilo, da bi dobil boljšo službo, nego je državna, v kateri se ie nalezel tuberkuloze, ne more nikamor več. Preiskal sem ga do dobrega. Njegova bolezen je zelo razvita. Predlagam tukaj akt, po katerem naj ga pošljejo v zdravilišče. Prosim te, podpiši ga!
— Spet eden, pravi načelnik in zapreti $ kazalcem. Mladenič, kaj ne? Jaz
tlako, določati visokost odkupnine fn' odrejati in nadzirati delo. Volilno pravico v ta odbor bi imeli vsi prebivalci dotične občine, ki se preživljajo izključno z lastnim delom. Volilne pravice bi torej ne imeli vsi, ki so fizično za tlako nesposobni (otroci, starci, bolniki), dalje vsi, ki so podvrženi kuluku.! Volilno pravico bi torej imeli hlapci,' dekle, delavci), pomočniki, bajtarji, mali kmetje, učitelji, duhovniki, uradniki (ako nimajo poslov). Zakonske žene in gospodinje pri samcih se ne štejejo kot posli.
Kdor bi sam ne hotel iti na tlako, bi ne smel najeti druzega, ampak bi se moral odkupiti v denarju. Višino odkupnine za dan tlake bi v vsakem posameznem slučaju določil odbor po premoženjskih prilikah dotičnega. Tla-1® bi se delala kolikor mogoče v do-, mačem kraju, lahko bi se pa v slučaju potrebe vsakega poslalo v vsak kraj kraljevine.
Nadzorstvena oblast nad odbori bi bila politična oblast, ki bi pa imela samo razsojati, če ni odbor prekoračil svojega delokroga ali postave. Drugače pa ni zoper odbor nobenega priziva.
S pomočjo kuluka bi se vršila samo javna dela, katerih sedaj vsled pomanjkanja denarnih sredstev ni mogoče izvrševati (osuševanja, regulacijo, zidanje cest in železnic), tako da bi kuluk nič ne škodoval drugim delavcem, obratno, še koristil. Na tak način bi kuluk zelo dvignil produkcijo in narodno gospodarstvo sploh, odpravil lenobo in postopaštvo, zelo omejil alkoholizem in prostitucijo kakor tudi vsak Juksus.
Misli, katere sem tukaj vrgel na papir, so nekako skrajna črta. Vsekakor pa moramo gledati, da kuluk ostane in se razvija v tem pravcu. Zakaj bi samo eni delali, drugi pa uživali, trošili in kvarili narodno gospodarstva Splošno jela a tudi splošno delo, če ne gre drugače^ pa s kulukom.
— Primerjajmo. Marsikdo se je že navadil venomer jokati Kako pa je1 drugod življenje? Ne govorimo o Rusiji in Nemčiji. Že sam tečaj rublja in marke jasno kaže na slabi položaj. Kaj pa Anglija, kjer je stopil sterling tolikanj visoko, kakor mlada Breda, ki »grede« v gornje line? Anglija ima krvavečo rano: Irsko; in toliko njenih obzorij po dominijonih se je zaoblačiloli Italija? Nedavno so prijeli in priprli trumoma zarotnike, ki so se zakleli proti vladi. Pa Etno, pa Vezuv! Pa Španija? Poglejte po Barceloni, kjer so teroristi gospodarji po ulicah, kjer so poboji in umori bolj vsakdanji nego kruh, pa vselej brez kazni V Bolgariji je državni prevrat, protikmetski »pronunciamen-to« prekucnil Stambolijskega itd.
*
Ne trati energije, izrabljaj jo!
Oswaldov energetični imperativ.)
•
— Imeniten recept. Gotovo ste že čuli o Kolomonovem žegnu in o raznih zdravniških zapisih, ki veljajo še danes po slovenskih zakotjih, n. pr. obliž iz govna, pajčevina za na rano itd. Svojevrsten lekarski recept je omenil Maurice de Waleffe v spisu Peplos veri (zeleni peplos), ki ga je letos založnik Fasquelle izdal pod novim naslovom La reine Taia. Za zdravljenje pljučnic ga ni boljega nego »zavrelica iz scaline posladkana z medom, kamor se denejo štiri bistvene sestavine: želvini možga-ki je porodila moški zarodek in neki papirus prekvašen v olju z zelišči, ki si jih nabral drugi dan po ščipu.« Bolniki, ne zamudite prilike!
bi šel tudi na počitnice, pa še na občinske stroške povrhu. Tudi tebe bi — magari — vzel s seboj. Zjutraj bi spala do desetih, potem na sprehod, potem kosit, potem malo leč, nato spet na sprehod, večerjat, na sprehod in vmes takole po stezicah, da naju nihče ne vidi, v krčmo na kozarček. Ali ne verjameš, da res tako delajo? Pri moji duši da! Jaz vse vem. Neki slikar si je našel še dekleta. Proti jutru je lazil skozi okno domov. In neki drugi, mislim, da šofer, se ga je nasekal — kakor pravijo — po notah. Vsaka stvar ima svoj konec. Ta tudi. Misliš, da bom podpiral lenobo, brezdelje? Kajpa še! Ti si dobričina, ti ne poznaš Ijudij. So kanalije, razumeš. Takle te opehari mimogrede. Ha-ha, seveda. Kaj pa imamo sedaj? Konec junija! Ravno prav. Gremo na deželo, na počitnice. Povem tl da jih pride še dosti. Ta in oni se bo vprašal: Ne bi šel malo na letovišče? Toda kako? Hm. hm. Javim se malo bolnega recimo na pljučih. Vprašajo me kaj in kako. Slabo! Notri me peče, pa je. Peče me, kaj vem zakaj. In slab sem, medel, v glavi se mi vrti. Tam me pretipljejo, pretolče jo in določijo: Peče te zato in zato, v glavi se ti vrti zato bi zato. Saj to morajo. Kakšen zdravnik pa je tisti, ki ne ve povedati, zakaj me v prsih tišči in zakaj se mi vrti v glavi. Takole je vidiš. Jaz pa pravim po srbsko: jok! Tisti tvoj mladenič, če hoče, naj gre na počitnice na svoje stroške.
Iz kulturnega sveta
Lowell Thomas in Francis Jeats-Örown.
Rabindranath Tagore: Opazovalec oblakov.
Poslovenil A. L.
Rabindranath Tagore, Dante Indije, češčenl poet bengalski, zmagovalec No-blove nagrade, sladki pevec Gitanjalin. — — BOa sva na posetu pri pesniku na njegovem domu in šolo v Schantinike-tanu (bivališču miru), ki leži kake štiri ure z železnico od Kalkutte.
Našla sva pesnika zročega na oblake, one begajoče oblake mansuma, ki tako zelo navdihujejo njegovo tekočo, melodijozno pesem. Od nog do glave je •odet v belo, pontifikalno oblačilo. Nosi goste sive kodre in bela brada z dvema temnima pramenoma na vsako stran, mu, podobno žilam v parsem marmorju, stopnjuje patriarhalno zunanjost.
Majhna, s slamo krita hiša je ta dom najznamenitejšega sina Indije, prav nič umetniškega ni na njej iz-vzemši izbrano srčkane laterne iz brona na enem vratnem nastavku. Očivi-dno mu ni do materialne strani tega sveta in celo gradnja palače in bližnjih zgradb njegove famozne univerze v Schautimketanu, ki goji dlj postati svetovna, napreduje, kakor nanese slučaj.
Pesnik sedi na svoji verandi in gleda preminjajočo se glorijo neba. Od zore do mraka sedi tu, med dežjem. Kaže, da je ogromni obseg bengalskega obzorja pripravna pozornica zanj.
Je visok človek, z dostojanstvom pradavne zgodovine. Brezhibno, toda čisto nezavedno in z najpopolnejšo prirodno gracijo nosi grb pesniških in filozofskih prednikov. Niti eden bi ga ne imel za samouka. Produkt je stoletij umstvene aristokracije. To je prvo, kar sva opazila na njem. Duh, ki se ne osredočuje okoli majhnih stvari. Duh, ki pluje preko kontinentov in stoletij, in ga čisto nič ne zadevajo modrovanja z vaškega zvonika. In vendar je, paradoksno, pevec najintimnejšega indske-ga življenja, kajti nič mu ne daje toliko dela nego ljubljeni Schautimketan, kjer uči bengalsko mladino učenosti, ki je ni najti v šoli.
Oči so mu preje lirične nego mistične in prelivajo se kakor nebo, o katerem tako rad poje, od kakor grom temne do vijoličine. Tudi roke so mu roke poeta ravnih koščic in zaostrenih prstnih konic.
Pozdravi naju vljudno z nežnim, skoro trudnim glasom. Mir z Bivališča miru leže na nas.
Prišla sva se razgovarjat z njim o sodobnih problemih Indije. Toda hipoma sva postala boječa. Pozabila sva svoja vprašanja. Mislila sva, da bi bilo nemilo čuti v tem ozračju miru, če bi privlekla na dan zadeve vsakdanjega sveta kakor Kalkutte in Bombaya, ki so bile videti tako majhne in neznatne raz umstveno višino Bolpurja. Samo eno snov sva čutila prosto pot, in to je bila umetnost. Na Schautimketan gleda Muza poezije z blagimi očmi.
Preprostost in globina duše sta temeljna akorda Tagorejevega okusa za angleško poezijo in Keats in Shelly njegova ljubljenca. O svojih sodobnikih govori z nezaupanjem; nekatere hvali oduševljeno kakor Waltera dela Mare, prizna pa, da pišejo nekateri zapadni pesniki, kakor Siegfried Sassoon Keat-su in Shelleyu tako tujo angleščino, da sega njih dikcija preko njihovega znanja. Nato se opraviči z usmevom, češ,
da je zanj kot inostranca nespodobno kritikovati.
Sleherni večer sedijo mu otroci pri nogah na verandi njegovega s slamo kritega bungalowa in prisluškujejo, ko jim predava poezijo in duh zapada.
Ko sva ga vprašala, če misli kedaj znova posetiti Evropo in Ameriko, nama je povedal, da mu je zadnje potovanje v Ameriko prizadelo hud udarec. Bilo je leta 1917. Našel je vso deželo zbirajočo se na vojno in brez volje po-sluhniti filozofom, pesnikom in sanjačem. Vse ozračje je bilo tuje in čudno zanj in odšel je razočaran.
»Bojim se, da je bilo veliko tega, kar sem moral povedati, nepopularno«, je pristavil z vljudnim, svetotrudnim glasom, »ker je silen nacionalen duh krožil nad Ameriko, jaz pa sem nasproten nacionalizmu v sleherni obliki. Zakaj zame je sleherno vprašanje internacionalno. Tisk in javnost je kričala po geslu, ki ga nazivajo »sto po sto Ame-rikanizem.« Ah, to je neumno izpove-danje. Če se bo Amerika trudila oblikovati svoje državljane po stalnem vzoru, bo uničila individualnost. Ne bo v stanu ponuditi svetu svojega najboljšega.«
Ko se je povrnil s prvega obiska Amerike, dolgo pred vojno, je občutil, kot uspeh vsega, kar je videl, da je postala Amerika tako silna in njena civilizacija tako napredovala, da bo v stanu izogniti se vojni in z gospodarskim pritiskom utegnila zabraniti daljše konflikte med narodi.
»Toda, gorje! Ne verujem tega sedaj,« je dejal. Tudi pri nas v Indiji bomo imeli hujše vojne nego so sploh kedaj obsipale z ognjem naše planjave, kar je stoletij bojnih pohodov.«
»Je čisto mogoče, je pristavil, »da postane Hinduizem vera preteklosti tekom nekaj let in izpreobrne prebivalce Indije šiloma Izlam,«
To naju je, ker je prihajalo iz ust Hindujca in to enega voditeljev rastoče Brahma Samaj sekte, presenetilo. Da bi pokril najino vznemirjenje, je pristavil: »In kdo le ve, ali je dobro za Indijo, če jo preplavijo Mohamedanci vnovič?«
»Moje mnenje o britanskem gospodstvu v Indiji« je nadaljeval pesnik, »je, da je prepopolno. Tudi britanski pravniki, Ki predsedujejo našim sodnim dvorom, delijo v prepolni in preabistraktni obliki pravico. Oblast je mehanično tako dovršena, da ni več človeška. Dvomim, če ie bilo videti kedaj bolj dovršeno organizirane oblasti v zgodovini človeštva. V resnici, mehanično je tako popolna, da duši indsko nemozavest. Pod to oblastjo ni bilo pol one prave človeške sreče, ali pol onega nagona po individualnem udejstvovanju, nego je to bilo v dnevih samodržnih starih mongolskih vladarjev. Nam Indijcem se je vteplo v glavo, da smo bitja nižje vrste in le predobro smo spoznali, kako malo važnih mest je prostih za nas. Tako oblast ne samo duši samozavest, marveč tudi tišči k tlom oduševljenje ustvarjati velika dela v umetnosti, vedi in znanosti.«
»Kaj pa spričo novega reformnega načela, ki naj vam povrne oblast nad narodom?« sva vprašala.
»Oh, da,« je odvrnil Tagore, »kaže, da se uresničuje, po čemer smo dolgo koprneli. Toda očitati imam Britanski to, da ni zadnjih sto let nikdar poskusila napeljati nas na to. Res nam dajejo te reforme, ker se jim ni moči izogniti spričo narodnega mnenja. Tako nam govorijo sedaj: »če nočete pravca, ki
ga mi ubiramo v vali deželi, vzemite si jo sami in pokažite nam, kakšen nestvor napravite.« Jasno je, da bo posledica kaos.«
Poprašala sva pesnika, kako sodi o Gaudhiju in o nou-ko-operacijskem gibanju, in odvrnil je, da čuti, če tudi vidi v Gaudhiju svetega moža, da je njegova politika tragično zgrešena: »Z združitvijo sil z voditelji kalifata, je Mr. Gaudhi speljal vodo naravnost na njihov mlin in predal Hindujce Mohame-dancem.«
Poslednje besede Rabindranath Tagoreja, predno sva odhitela na vlak, so utelesile strasten klic proti plemenskemu sovraštvu. Njegov najdražji sen je oni dan, ko se bodo ljudje iz vzhoda prosto kretali med onimi iz zapada po načelih absolutne enakosti brez socialnih in gospodarskih zaprek in bo sleherno ljudstvo obdržalo svojo lastno individualnost.
In Tagore je mož, katerega sni se uresničujejo. Ta čas udejstvuje svoj sen v Schautimketanu.
Sleherni penny dobička, ki ga Tagore naredi pri kraljevskih svojih knjigah, ki so prevedene na malone vsak jezik in velik del svojih privatnih dohodkov zraven roma v Schautimketan. Nekega dne utegne postati velesila na svetu ta vaška akademija v osrčju Bengalije.
Rabindranath Tagore, opazovalec oblakov, je eden voditeljev-mislecev, ki bodo prekvasili testo naše demokracije. Sedeč tam z lepimi, pogumnimi očmi (proroškimi očmi kakor oči proroka Izaije, ko je zagledal serasi) uprtimi proti nebu na sijaj viharnih oblakov, osipajočih se od vzhoda, bo vstopil v zgodovino kot človek, ki je videl onkraj »grde more sedanjega časa« (kakor to sam pravi) izbruh viharja in jasen žar po dežju in kretanje narodov in dobro voljo na zemlji.
Philippe Seile; ünata knjiga: Sunir.
L. 1878 je D. Sarzec na svojem raziskovanju po Mesopotamiji med Evfratom in Tigrom odkril starodavno mesto Sirpurlo; med podrtinami in pod zidovi je spravil na tisoče opek na dan. Na nekaterih strešnikih, zagrebenih po kraljevo palačo krog 1. 2800 pr. Kr., je bila napisana dolga pesnitev S u - n i r v sumerščini. Gospa Selko-va, jako izurjena v asiriologiji in klino-pisju, je prevela sedaj na francoščino ta poem, star 4.800 let. Čtivo je zanimivo, izrečno patriotično, vsebuje mnogo podatkov za zgodovino ter omiko mogoče najstarejše dežele, kar jih poznamo. Tu vidite vsemogočne kralje, njih dohodke in vire, vrednost njihovih vojsik, razkošje in tekmovanje mest, Žiče in božice, bitke, pobede, ljubavne speve in lepe opise (zlasti o levu). Prevod je čim najbolj dosloven.
L’ Chevreuil: Le spiritisme dans I’ Ecüise Qouve).
Katolik in Spiritist bosta z zanimanjem čitala to knjigo, ki hoče sprijazniti Cerkev s spiritizmom, češ, da so tzv. čudež}, glosolallja, telepatija, daljnovidnost, sugestija, levitacija, materializacija, slutnje, prerokbe^ vsepovsod-nost, zamik, ozdravitve, odkritja iz onostranstva, zopetno utelešenje, prikazni mrtvih, vsi ti spiritistični fenomeni zastopani v evangeliju in v življenju svetnikov. Veliko pomoč bi prinesel spiritizem Cerkvi, ako bi podala roko obračalcem miz in zaklinjavcem duhov.
Paul Menard, Zaprto po nežl.
Paul Morand je eden najbolj uglednih mlajših sodobnih francoskih pesnikov, ki se je poskušal tudi v prozL Posebno slujeta zbirki Ferme la nuit in Ouvert la nuit, ki nas vodita med različne narodnosti. Iz prve knjige si hočemo prečitati naslednji odlomek iz »Charlottenburške Noči«, vsebujoč zanimive opazke o nemški povojni psihologiji.
Pristavil sem, da sem že prejšnji večer opazil v cvetličarni tik ob hotelu Adlonu eno tistih pošastnih rastlin, nekakšno vegetalno ulje, in da je nad sto ljudi v vrsti čakalo, hoteč jo videti.
— Nemci imajo za čudne in divje stvari smisel, ki ga najdete v njih slovstvu, običajih in veri. Ne sme se pozabiti, da smo na dnu pogani. Tu je bilo treba pri spreobračanju klati, in še po-gostoma so tod sežigali čarovnice ob času vaših enciklopedistov. Pa še dandanašnji, ko odpiramo zaradi moralne higijene najskritejše kotičke svoje vesti, vidite, gospod, kako kažemo bolj nego kateri drugi narod sirove proizvode, ki zmedejo domišljijo.
Ko so mi prinesli čokolado, sem začel mazati maslo na svoj kruh.
— Štiri leta kolektivne nevroze so k temu pripomogla, je povzel. In predvsem zaključek komedije. Izza poraza (to je beseda na svojem mestu) sem se izkazal mojstra v puntarskem umovanju. Takih je v Prusiji več, nego se misli. Bavarce je potvorilo italijanstvo, pri nas pa prevladuje draga slovanska kri. S prstom mi je pokazal ekspresionistična platna, razobešena po zidu, izmed katerih so bila nekatera slikana s cigarnim pepelom, s kavo ali z otrebki.
— Glejte, Kaukinski, Chagall, Kokoschka, vsi naši sedanji mojstri so slovanskega pokolenja. Stik z Rusi po 1. 1917 je poglaviten za tistega, ki hoče pojmiti Nemčijo. Slovani, to niso samo ona krasna telesa, ki jih je dajal Friderik II. ugrabiti. To so tisti ljudje z re-patičnimi očmi, ki nas gledajo skozi haitijske šume in nas presunjajo, ker brez naše vednosti pozivljejo k milobi ali k sveti besnosti, ki ji nismo gospodarji. Imamo kemike, ki umejo najti pijanost celo v svojem krompirju. Že nad dva tisoč let nas sarmatska ambra privlači kakor lahna peresca... Petrograd je bil za Nemce poln virov; Moskva pa je čarilo. Čimbolj se Rusija oddaljuje, smo pripravljeni slediti ji proti Aziji, tudi če moramo doživeti velike hemoragije izseljevanja, ali živeti kakor voleje, jesti deco brez greha, oziroma imeti razmerja z živalmi.
Čudno se vam zdi, da slišite takšne besede iz ust bivšega stotnika pri gardnem polku. Že 1. 1915 so nesposobnost naše uprave, njene drago plačane zmote, nekaznjenost voditeljev, vojakova neumnost morda delale čudeže. Jaz zase menim, da je naša sedanja borba za nekrivdo prava sramota. Ob napovedi me je srčno veselilo počenjati zlodej-stva, da bi pokazal svojo voljo po moči — in to je moja germanska kri. Po premirju pa sem srečen, da delam pokoro — to pa je slovanski vpliv. Žal mi je samo mojih mladih germanskih let v Potsdamu, vojaških vaj pod lipovko, kakor na platnicah »Jugendi«, in mimohodov pred našim rdečim polkovnikom z belim čopom — Bog se usmili njegove duše!
Sedel je na mojo posteljo in si jel puliti kocine po rokah.
— Vi ste komunist?
— Kajpada, vojaški poklic* * to je' popolni komunizem, že stokrat se je reklo. Zdaj sem začasno kot izven kadra, vendar v doglednem času, to se' pravi, kadar se zruši Evropa, zbog sla-| be gospodarske organizacije, vstopim zopet v službo, zakaj antimilitarizem je' danes tako zastarel kot humanitarni socijalizem. Posel, ki nam ga nalaga med tem, je: z umetniškimi in nemo-j ralnimi sredstvi razkrajati svet, ki hiti proti svojemu koncu. Olajšajmo ji njeno pogibel, tej svinjski ugasli zvezdi. Sicer pa vam obrazložim, kako se je treba stvari lotiti. Utegne vam kedaj koristiti. Francozi morajo delovati z nami. V vsej njihovi zgodovini se dobč dragoceni elementi anarhije, ki sicer ni-j ma spekulativne vrednosti slovanskega; nihilizma, niti razpočne sile semitskih; misterijev, vendar pa lahko pomeni pri-| spevek, ki ga nikakor ne gre zameta-j vati. Premišljujte o tem, kadar nimatej drugega opravka, in govorite mi še kaj o tem.	DA,
Nove knjige.
— Problemi vzgoje najširših plasti našega naroda. Spisal Franjo Žgec. Izdalo in založilo »Udruženje Jugoslovenskega Učiteljstva — Poverjeništvo Ljubljana« 1923. Cena s poštnino 12 D. Naroča se pri poverjeništvu UJU v Ljubljani, Učiteljska tiskarna. Temeljito razpravo, ki je bila odlikovana s svetosavsko nagrado Njegovega Veličanstva kralja na ljubljanski univerzi deli avtor v dva dela, katerih prvi je teoretičnega drugi praktičnega značaja. V, prvem razpravlja o nalogah, ciliih in smernicah vzgoje najširših plasti našega naroda, v drugem začrtuje pota za vzgoio teh plasti. V slovenski literaturi je knjiga prvo delo te vrste. Pisatelj analizira sodobno družbo in naloge današnje pedagogike. Napravlja psihološko - socijološko analizo najširših plasti našega naroda in nas končno postavi pred glavnega reprezentanta najširših plasti istega t. j. pred kmečko prebivalstvo in industrijski proletarijat, kot glavno maso našega naroda, ki smo ju do sedaj vzgajali po enem in istem kopitu, katerih narava pa zahteva stroge ločitve pri vzgoji. Posebno zanimivo je poglavje o problemu družine In šole pri vzgoji najširših plasti, ker poseza pisatelj pri opisu v vse činitelje, ki vplivajo na vzgojo, t i. na razpadanje družine, medsebojno razmerje vzgoje in družine ter razmerje družine in šole. V drugem delu, kjer orisuje avtor pota za vzgojo najširših plasti, deli sredstva in pota po vzgojnih dobah L s. v predšolsko, šolsko, pošolsko (od 14 do 18. leta) in mladinsko dobo (od 18. do 24. leta oz. do 30. leta). V vseh dobah strogo loči vzgojo kmečke mladine in vzgojo industrijskega proletarijata. V vsaki dobi posebej pa temeljito oriše strukturo duševnosti psihološki in socijalni položaj mladine ter potrebe in usmerjenje vzgoie v vsaki dobi posebej. Solo in njene hibe razgali V posebnem poglavju, kjer zarisuje tudi moderne smernice našemu osnovnemu Šolstvu, biča sedanji vzgojni in učni sistem, ki šolo vedno bolj odtujuje od realnih potreb in zahtev naroda. Kot vzor stavi produktivno šolo. S posebno temeljitostjo poseza knjiga v rak-rano vsega vzgojnega problema, v temelj vsega vzgoistva t. ). v vzgoio učiteljstva. Avtor govori o pogojih za izvrševanje izvenšolskega poklica, o hibah in ovirah, ki nastopajo pri vzgojnem delu učiteljstva danes, o vzgoji učiteljskega naraščaja in pomanjkljivost vzgoje, ki io prejema na učiteljišču z ozirom na vzgojno nalogo med najširšimi plastmi naroda. Knjiga nas seznanja z novimi smermi vzge ine organizacije v Rusiji, z ljudsko visoko šolo na Danskem, s takozvano Orundt-vigovo ljudsko visoko šolo in temi problemi s posebnim ozirom na naše razmere in smeri, ki jo bi morali ubrati Skratka, ves problem je vsestransko, popolno in temeljito razpravljan in obravnavan v vseh podrobnostih. V prvi vrsti ie namenjena knjiga učiteljstvu, preko nje ne bo moglo preiti posebno učiteljstvo naših učiteljišč in srednjih šol, in tudi vodilni možje naše šolske in prosvetne uprave ne, predvsem nadzorniki knjige ne bodo mogli prezreti, ker globoko reže v delo in nalogo vseh. Toplo pa priporočamo knjigo tudi vsakomur, ki je aktiven delavec na narodno - prosvetnem polju ali ki se zanima za usodo našega naroda; tudi politikom in vsem Javnim delavcem odpira knjiga nove globoke moderne poglede vzgoje naroda, ki jih morajo, poznati in s katerimi se mora seznaniti vsak inteligent.
ne na občinske. Pelje se lahko na riviero, italijansko, tudi na francosko. Samo na svoje stroške! No, zdaj vse veš!
Referent posluša ves čas s smehljajočimi očmi in odprtimi ustmi, da kaže polovico svojih črnih zob.
— Prav, pravi. Torej ne pojde.
Vzame nepodpisano odredbo in odide iz sobe.
*
V isti zadevi se vrne čez štirinajst
dni.
— Se ti, gospod načelnik, spomniš, da sem bil nekako pred štirinajstimi dnevi pri tebi glede nekega mladega človeka...
— A tistega literata, ki je rekel, da je nervozen?
— Ne, ne. Glede nekega odpuščenega uradnika, starega še ne enoindvaj-
*et let
— KI je hotel v zdravilišče za bolne Ha pljučih?
*— Da, zaradi tistega.
— No, in?
— Jo je res iztuhtal.
>— Ti nisem rekel, se smeja šef. Ti nisem dejal? Te je potegnil, kaj? Je vraga bolan, kajne? Zvitorepec salamenski. E, vidiš, jaz dobro poznam te tiče. Nisem letos rojen, še celo lani ne! Na takem mestu, kakor je moje, je pr-iVn opreznost. Dokler človeka ne poznaš, ne verjemi mu! Misli o njem rajši slabo, nego dobro. Ne zaupaj mu. Jmai vsakega za falota, goljufa, zvito-
repca, čeprav je to proti nazorom tistih, ki pridigajo moralo. Še v svetopisemskem času je živel Kajn, pa ga danes ne bo! No, zdaj pa povej, kako in kaj.
— Nič, pravi referent, se smehlja in kaže svoje črne zobe.
Suhi, dolgi, srepogledi gospod načelnik vstane, vtakne obe roki v žep in sede na pisalno mizo.
— Kaj se to pravi: nič? Kaj je iztuhtal?
— Umrl je, odgovori referent
Srečni dnevi so kakor žeblji zabiti v dolg zid v primernih razdaljah; človek bi dejal, da zavzemajo precej prostora; zberite jih, pa jih ni niti za eno Pest.
Boatuel
*
Vsa vrsta ljudi se mora smatrati kot eden in isti človek, ki še vedno živi in se §e venomer uči.
Pascal.
Gorje podrobnostim! to je golazen, ki ubija velika dela.
Voltaire.
*
Vse je dobro, ko pride iz Stvarnikovih rok; vse se spridi v človeških
rokah.
Prm^aan,
Harakiri:
Mecen ali gospod itrbunc je kupil bukvice.
»Oho, oho,« je vzkliknil gospod štr-bunc in se ustavil pred knjigotržnico v Prešernovi ulici »Ml gremo naprej, naša mladina napreduje, mlada literatura koraka z orjaškimi koraki Poglejmo le, koliko je bukvić dal na svetlobo naš založnik. Saj jih bo kmalu zvrhan koš, in kako so pisane! Ta-le je rdeča, ta-le je zelena, tam-le je ena rumena in tištale je celo v krokodilovi koži! Oho, oho, velja, da si jo natančneje ogledamo.«
Gospod Štrbunc si je nateknil ščl-palnik na rdeči, prekrasni nos ta ie stopil v knjigotržnico.
»Dajte ml pokažite mi tiste bukvice, ki jim je krokodil dal svojo kožo! Še kupil jih bom, zakaj naše poete je treba podpirati in jaz se ne tresem za krajcar, kadar gre v dober namen.«
Na glas In široko je govoril gospod Štrbunc te besede bledi začudeni gospodični, ki je stala za pultom, nagroma-denim s knjigami
»I, katero mislite,« ga je vprašala, »kje vidite krokodila?«
»Te-te-te, krokodila! Jaz čem bukvice, takšne bukvice, ki stole zunaj v oknu in so tako vezane ta oblečene ka-
m tukai,« JU.
veselo dejal gospod Štrbunc ta vzel v roke drobno knjižico.
»Vidite, to-le mislim, ki se ji pravi »Darovanje« in ki jo je zložil in ven dal Franjo Onlč! — Da, da, tale Onič, Onič, čisto novo ime, ampak ta bo še pošteno štrene mešal našim pikolovcem in otro-bcvezcem.«
Gospod Štrbunc je potežkal knjigo in se je nekoliko namrdnil
»Težke ravno niso te bukvice, tudi debele niso, pa so zato gotovo tembolj tehtne in polne visokih in važnih misli. Saj ne gre za: »Koliko, ampak kaj in kako,« me je naučil tisti veliki mož z rotovža, ki sem zadnjič ž njim večerjal. Da, da, gospodična, le nikar me tako ne glejte, jaz znam več kot hruške peči.«
In je plačal bukvice, ki so se mu zdele sicer nekoliko drage, a ni hotel tega pokazati in je odšel samozavestno iz prodajalne.
»No, prav dobro delo sem storil,« je mislil gospod Štrbunc. »Naše pisatelje je treba podpreti, na noge jim treba pa magati, kar je dolžnost vseh pravih domoljubov. Kaj pa bo z nami, ako ne bomo kupovali bukvić! Komu bodo pa pisali naši pismarjl, ako jih ne bo nihče kupoval ta bral. To je prva dolžnost vsakega patrijota, in jaz sem in tudi ostanem. O, bodo že zvedeli kdo sem jaz, ki kupujem in berem bukvice. Še na glas bom prišel in spoštovali me bodo kot svojega mecena in dobrotnika J0a& literati in um etn jaki, in ne bilo bi
čudno, ako bi se kar naenkrat zagledal pohvaljenega in počaščenega v naših dnevnikih. Kar je res, je res, os tale Onič bo še slaven fant!«
Tako premišljevaje in tehtaje knjižico ta kimaje z glavo je prišel bodoči mecen in dobrotnik naše literature do svojega stanovanja.
»Najboljše bo, da kar precej pogledamo, kaj smo kupili. O, pa nič strahu, Onič bo že rešil sebe in svojo čast! Da ima talent, se vidi že iz tega, ker je dal vezati v krokodilje usnje svoje verze! O, to ti je tič!«
Stopil je v svojo sobo, ki je bila temna in zatohla in z rdečimi rožami tapecirana. Tobakov dim se je valil pod stropom, in vinski duh je polnil ozračje.
»Hm, hm, malo bo treba odpreti okno, da pride kaj več svetlobe ta ne spregledam te ali one črke, ko bom bral »Darovanje« nadebudnega našega pesnika, ki je brez dvoma že danes na vrhuncu slovenskega Parnasa.«
Ko je gospod Štrbunc razsvetlil sobo, je položil mehko in lepo rejeno svoje telo na kanape, pripravil si je udobno vzglavje, prekrižal noge in je počasi ta slovesno odprl knjižico. Ščipalnik je obdržal na nosu in je začel brati:
»Po grobeh človeške planjave so rajali
mrtvi mesečnjaki,
pojoči vrbam - žalujkam očetov in dedov
nagrobnico;
Haj! Hajj Levji kožuhi so strgani
H©sp@«]apili® peliUS&a.
Inž. R, šapla:
Ulißi© se
&d $ekm!
Češkoslovaška najuspešneje kljubuje vsem težkim posledicam vojne. Naši po-jledi gredo v Prago, ko čutimo na lastni koži težko češkoslovaško valuto; na-Se poglede spremlja želja, da bi tudi naš dinar kmalu dobil zdravo podlago, ki bi ga dvignila navzgor.
češkoslovaška krona je dobila zdravo podlago s suficitom v zunanji trgovini (izvažala je v zadnjih letih za približno 5 milijard češkoslovaških kron blaga več, kakor pa uvažala) in z velikim obdavčenjem. Na ozemlju češkoslovaške države se plačuje danes 225 odstotkov več davka, preračunjenega v zlato, kakor pa se ga je plačevalo v mirnem času, kar omogoča, da je proračun skoro uravnovešen.
Da je za dvig dinarja neobhodno potrebna aktivna trgovinska bilanca in vsaj ravnovesje v proračunu sem že večkrat povdarjal. Povdarjal pa sem tudi, da danes tega pri nas še ni, vslcd česar je dinar izročen špekulaciji na milost in nemilost. Češkoslovaška krona pa ni več odvisna od špekulacije. Decembra lanskega leta si je ta polomila na nji zobe in jo pušča sedaj v miru.
Ne nameravam v tem članku še nadalje razpravljati o valuti, temveč bom opisal draginjske razmere v Pragi, dokazati, da je neutemeljena trditev, da ima dinar pri nas isto kupno moč, kakor v Pragi češkoslovaška krona, nadalje pokazati blagostanje v češki državi, kakor tudi na požrtvovalnost Čehov za državo.
V Pragi stane v prvorazredni restavraciji z ogromno režijo obed približno 12 Kč. V gostilnah II. reda pa stane kosijo (juha, goveje meso s kako omako in poljubno izbrana pečema, cmoki, zelje, špinača ali druga prikuha) 8 Kč. Mesto govejega mesa si je mogoče izbrati močnato jed in ostane cena kosilu ista. V abonementu stane tak obed 7 Kč. V gostilnah III. vrste, kjer je razven najemnine le majhna režija stane istotako kosilo 6 v abonementu samo 5 Kč.
Kupne moči češkoslovaške krone se pa ne sme meriti glede jedil po cenah v gostilnah temveč po cenah na ži/il-*kem trgu.
Najfinejša moka stane 3.20 Kč., kg ‘niha iz mešane ržene in pšenične mo-® stane 2 Kč., cena zelenjave je, izra-ena v dinarjih, skoro ista kakor pri as. Meso je, preračunjeno v dinarje, rago. Prodaja se po 12 do 20 Kč. za *2. Najcenejša vrsta govejega mesa stane 12 Kč. torej okrog 30 Din., naj-uražja mesna vrsta, t. j. prekajeno svinjsko meso, stane 20 Kč., t. j. okrog 55 Din., mast približno 18, sladkor 5 Kč. Zelo drago pa je vino. Najslabša vrsta stane 14 Kč. za liter kar bi odgovarjalo Približno 40 Din. To je razumljivo, če Se pomisli, da ne producira Češkoslovaška skoro nič vina; na uvoženo vino Pa je določena visoka uvozna carina. ®a naša vina menda 16 Din liter.
Danes, ko pričenja pokati češkoslo-VaŠki merkantilizem vsled odpora Belile in Francije, bi bil morda pravi čas, “a se usmeri uvoz naših vin v Češko-«ovaško. Seveda bi morali dati za zni-^nje carin za naše vino Cehom gotove koncesije. Lansko leto je imela ČeŠko-SI°ška z našo kraljevino konvencijo o reciprociteti med uvozom piva in vina. konvencija se je izkazala za brezpomembno. Češko pivo je bilo predrago,
češka uvozna carina na vino previsoka. Mi nimamo vzroka podpirati češkega merkantilizma, katerega je imela vzrok podpirati zapadna Evropa.
Da si ne bi delali naši vinogradniki kakih prevelikih iluzij, če bi zvedeli, da so v teku pogajanja za izvoz našega vina v Češkoslovaško, pripominjam, da konzum vina na Češkem stalno pada. Ker se je izdelovalo med vojno pivo zelo slabe kakovosti in pa v nezadostni količini radi večje uporabe ječmena za preživljanje, se je dvignil konzum vina na višino, ki je bila pred vojno neznana. Po vojni pa, ko je bilo vino radi visokih uvoznih carin nenavadno drago, in ko se je začelo izdelovati pivo v zadostni meri in vedno boljši kakovosti, je padel konzum vina menda na eno petino. Izgleda, da bodo dobili Francozi za uvoz vin po zelo nizki carini.
Danes izdelujejo pivo celo boljših kvalitet, kakor pred vojno. Cena navadnega piva je 1.20 Kč., 12 odstotnega 1.80 za pol litra.
Mogoče, da so presojali oni poročevalci, ki so pisali v našem časopisju, da je kupna moč češkoslovaške krone na češkem tako velika, kakor kupna cena dinarja v naši državi, kupno ceno po cenah v prvorazrednih restavracijah in po ceni vina, kar pa je napačno. Češnje tako dobre kakovosti, kakor jih letos nisem imel prilike videti v Ljubljani, stanejo v Pragi v vsaki branjenji okrog 2 Kč., medtem ko sem kupil dan preje v Ljubljani slabše češnje za 8 Din., kar bi bilo skoraj 3 Kč. Pripomniti moram, da v Pragi sploh nisem videl tako slabih češenj, kakor se prodajajo pri nas. Čehi delajo kakor v industriji, tako tudi v poljedelstvu z razumom. Izgleda, da naš poljedelec še ne pozna v zadostni meri one v narodnem gospodarstvu povdarjene resnice; Če hočeš, da bo dala zemlja letos isti kvantum in isto količino kakor lani, moraš vložiti vanjo več dela in več kapitala kakor lani.
Cene skoro vseh industrijskih izdelkov so v češkoslovaški republiki mnogo nižje kakor pri nas. Par primerov; moška obleka okusne barve in zelo dobre predvojne kakovosti stane 450 do 5C0 Kč., kar bi bilo okrog 1400 Din. Pri nas bi stala taka obleka 2000 do 2400 Din. Moški lister jopič modre barve stane 135 Kč. do 150 Kč., kar bi bilo približno 400 Din. Srajca vsaj trikrat take vztrajnosti kakor jo dobimo v Ljubljani za 150 Din. stane v Pragi okrog 50 Kč., tore jpribližno 140 Din.
Sobe v hotelih so drage. Za stanovanje je še vedno v veljavi zakon za varstvo najemnikov in podnajemnikov.
Kar se tiče razmerja med kupno močjo dinarja in Kč sodim kot dober poznavalec Prage, ki mu zadostuje par dni, da je tam zopet udomačen, da je glede živeža 1 Kč. v Pragi toliko vredna, kolikor pri nas dobra 2 Din. Glede ogromne večine industrijskih izdelkov pa je 1 Kč. preko 3 Din.
Iz navedenih cen industrijskih izdelkov in poljedelskih pridelkov v češkoslovaški republiki vidimo, da je potrebna za človeka dostojno življenje plača v zlatu, katero bi moral dobivati v češkoslovaški in pri nas, približno ista, vendar je razlika v plačah v češkoslovaški .in pri nas zelo velika.
V Pragi ima navadna prodajalka približno 500 Kč. na mesec, kar pomeni, da ima taka prodajalka z ozirom na kupno moč plačo kakor pri nas inženir. Navaden tovarniški delavec zasluži okoli 800 Kč. na mesec. Profesijonisti in preddelavci mnogo več. Zadnja leta je bil in je deloma še vedno v večini tovarn obrat reduciran. Delavec dela 3
dni na teden. Zasluži pa v tem ča-S- več, kakor pri nas delavec cel teden. Uradniki so tukaj naravnost gospodje. Za eno mesečno plačo si more kupiti uradnik srednje plačilne stopnje novo lepo in trpežno obleko, eno celo garnituro perila, čevlje in poleg tega še s prebitkom od plače živeti tako, kakor živi naš uradnik iste plačilne stopnje, ki si od svoje mesečne plače ničesar ne nabavi. Skratka, v češkoslo-vaški republiki je skoro vsaka stvar v č "kih kronah 10 krat dražja, kakor je IkSa v mirnem času, dohodki uradništva in delavca pa so v čeških kronah tudi vsaj 8 do 10 krat večji, kakor so bili pred vojno. Absolutna draginja torej je, relativne pa ni in to je glavno, vsled tega je tam blagostanje.
Kaj je omogočilo češkoslovaški državi tako zavidanja vreden položaj?
Prvič velik izvoz. Drugič dr. Raški, ki je delal na to, da se povečajo davki za dobo nekaj let ne samo na predvojno višino, ampak da se to višino tudi znatno prekorači. Tretjič in v največji meri pa je omogočil konsolidacijo češkoslovaške republike njen državljan, katerih velika večina je razumela potrebo za-■ časnih velikih žrtev za državo, čeh je povdarjal takoj, ko je nastala njegova država: Država, to smo mi. To geslo povdarja tudi danes, ko plačuje največje davke na kontinentu, ker ve da rabi država, ki se hoče obdržati v tem težkem času na površini, velike požrtvovalnosti
Nekaj misli o ljubljanskem velesejmu.
Ljubljanski velesejem je mlada go-spodarsko-tehnična organizac., ki jo je poklicala v življenje vitalna potreba jugoslovanskega gospodarstva. Že v včerajšnjem članku smo pokazali, na kako velike ovire je naletela mlada jugoslovanska industrija po osvobojenju in kako veliko nacijonalno in gospodarsko nalogo vrši naša velesejmska prireditev. Naš semenj ni zamišljen kot vzorčna prireditev samo za slovensko industrijo, temveč kot mednarodna prireditev, na kateri pa mora biti v prvi vrsti zastopana naša domača jugosloven-ska industrija.
Po vojni so se te vrste prireditve zelo hitro množile. Deloma so bili taki semnji in prireditve samo kopiranje drugih, v največji meri pa so bile res samo izraz nujne potrebe. Povojne posledice so razdrle in deloma tudi onemogočile prejšnje poslovne zveze, treba je bilo najti potov, da se zopet oživi in omogoči zaostali izvoz. Naš velese-menj pa je imel izpolniti predvsem drugo, važnejšo nalogo, namreč omogočiti racijonelno notranjo trgovino potom medsebojnega spoznavanja in zbliževanja. Doseženi uspehi so že sedaj častni in se kažejo v vedno številnejši udeležbi na velesemnju, tako razstavljalcev, kakor tudi kupcev. To.nam dokazujejo sledeče številke: Na prvem velesejmu je sodelovalo 470 razstavljacev, ki so razstavili na izložbenem prostoru obsegajočem 25.000 kvadratnih metrov. Sklenjene kupčije so dosegle znesek 150 milijonov dinarjev, kolikor je pač ugotovil urad ljubljanskega velesejma. Gotovo pa je, da je bil končni efekt še precej večji. Z rezultatom prvega leta so bili nad vse zadovoljni tako razstav-Ijalci kakor tudi kupci, ki so bili med
100.000	obiskovalci zelo številno zastopani.
Ta zadovoljnost se je pokazala v lanskoletni udeležbi, ki je obsegala že 700 razstavljalcev. Porast 230 razstav-
ljalcev v enem samem letu pri tako mladi priredit jasno pokazal ne samo povečano c manje, temveč tudi novo gonilno silo naše industrije in trgovine, ki jo je ravno oživil ljubljanski vele-semenj. Prostor je bil za lanskoletno Prireditev premajhen, zato so ga povečali na 40.000 kvadratnih metrov, kar pa je bilo še vedno premalo, ker se je moralo več razstavljalcev odkloniti. Skrajno slabo vreme ob priliki lanskoletnega velesejma je sicer močno vplivalo na število obiskovalcev, ki pa je kljub temu znašalo že 120.000. Kupcev ni manjkalo, ker je bilo kljub tedanji stagnaciji v trgovini sklenjenih za 335 milijonov dinarjev kupčij. Ta velese-menj je obiskalo tudi že prav lepo število inozemskih obiskovalcev, ki so sklenili trajne poslovne zveze z razstavljale!. Uspeh je bil razviden tudi iz tega, da so mnoge domače industrijske firme pokazale na drugem velesejmu tak napredek, da je vzbujal naravnost začudenje. Mnogo je k temu splošnemu napredku pripomogla tudi smotrena propaganda velesejmskega urada.
Znano je namreč, da si je uničilo več sličnih prireditev svoj renome ravno z nesmotreno reklamo, s katero so pričela nekatera taka podjetja, še predno je bila izvršena notranja organizacija in še predno so bili dani vsi predpogoji za uspeh. Nepravilna, kričeča reklama uniči takoj ves ugled in onemogoči vsak uspeh velesemnja, če se izkaže, da je bila pretirana, da podatki niso odgovarjali resnici. Velesemenj mora biti mesto najsolidnejše konkurence, in obiskovalci ki imajo količkaj strokovnega trgovskega znanja, to lahko v razmeroma kratkem času prekontrolirajo. Končni cilj vsakega velesemnja mora biti orga-nična združitev najboljšega izmed dobrega. Skrbeti se mora za to, da sta v polni meri zastopana povpraševanje in ponudba. Kadar je vse to preskrbljeno, tedaj šele je umestna obširna reklama.
Ljubljanski velesejem se je tega načela trdno držal. Zato tudi ni izostal uspeh, ki se je najlepše pokazal v tem, da je postal razstavni prostor premajhen in da kljub povečanju niso mogli dobiti na dragi prireditvi vsi prijav-Ijenci prostora. Spretno, trgovsko na-obraženo vodstvo nam jamči da bo ostala velesejmska prireditev to, kar mora biti ir da bodo njeni uspehi od leta do leta večji. In s temi uspehi bo od leta do leta tudi večja korist cele države, kar sledi že samo po sebi iz do-sedaj navedenega^ Dobro zaposlena industrija znači zaposlenost prebivalstva, večanje narodnega premoženja in s tem gospodarske moči države.
H koncu naj omenim še nekaj. Naša industrija se je v par letih razvila že v taki meri, da dela tu pa tam celo za izvoz. Industrijsko-izvozna država, kakor n. pr. Češkoslovaška, naša država seveda še dolgo ne bo. Pač pa bi se dalo s smotrenim delom v kratkem času omogočiti, da naša država ne bi več izvažala v taki meri kakor dosedaj surovin, temveč gotove produkte. To bi bilo za naše narodno gospodarstvo eminentnega pomena. Koliko izvaža naša država, kot agrikulturna država, surovin, ki se predelajo šele v inozemstvu! In dokaj teh surovin, izvoženih v inozemstvo za ceno, se tamkaj predela ter se	v predelanem stanju
vračajo v kn. votne produkcije, ki jih pa morajo seveda drago plačati! Če samo pomislimo, da bi ostal ves zaslužek pri predelovanju teh surovin, ki jih sedaj izvažamo, našemu podjetniku in našemu delavcu, torej v državi, potem nam mora biti takoj jasno, koliko narodnega premoženja gre po nepotrebnem v tujino in koliko večje bi moglo
ftvt mrazov objedajo življenje nosijo v svoje dupline!«
Vzel -Spod Arbune J® POstal nemiren. Pomp16 ščipalnik z nosu in ga obrisal, beg si i® oči, vzel velik rdeč ro-A *® gromko useknil, drus-p Udn°’ nii ne znam brati ali je kaj ne ra-i3-, Mogoče so oči tako slabe in niöesB* ° a prav’ zakaj razumel nisem '-««ar. Čakaj bom še drugod poskusil:
£ed
Stal
«j ooretan vej.
kr?"Ly svoji samoti, oklepnik «nuni prsi Id zasipa jarke oto
Dlfrf«}notlci žerjavov, hitečih na j merej z vročično hitrostjo brzojav na štiri strani si
m se je s stranom ozri
- * ,apa kosmata, kaj je to?
rei* ali gospod Onič ali jazi
i« ve”dar tiskano, kar sem bral
^^vicah. mi Je dejal tisti g.
S n l3* -je Vse res- Zdi se mi, d
jJ "ekaj "i Prav: Že včeraj mi
slasti	111 tudi Pipa mi
slast. E, ne vem, kaj bo «
začini0!V® ie zIeknil P° bla2 zace listati po knjižici:
rit^,mene ie zakričalo v žvm
bom! i?™™, ^riev« je prečil
0m* 20spod ^en in hitro ob:
»Govorim ti oddvojeno lice.
g obraza človekovega!« je pr,
j^bc: 'r,spod domoljub in hitre
L>
»V diven zanos vesoljnih požarov sem zaplesal po taktu sviračev na obcestnih svetilkah, kakor da sem zbesneli prorok —« ie prečital gospod patri jot in je divje planil pokonci. Ves za-ripljen v obraz, zmršenih las se je pogledal v zrcalo in nastežaj odprl usta:
»Hu! Ali sem to jaz, Jaka Štrbunc?«
Stoječ sredi sobe je iznova odprl knjižico:
»Moj pogovor s teboj je bil dnevni pogovor s človeškimi kostmi,« je še prečital in se zgrudil vznak na tla. Zaječal je z obupnim glasom:
»Norim, norim, o jaz, ubogi Jaka Štrbunc! Kaj sem zagrešil, da me je doletela tako strašna kazen! Nisem moril in nisem spravljal v nesrečo nedolžnih devic, nisem kradel in nisem razbojni-koval, samo stanovanje sem podražil svojim gostačem! Ali sem zato tako strahovan?«
Žalosten in pobit in razrovan se je vzdignil gospod mecen prihodnjih, nadebudnih poetov in solze, debele kot bob, so mu le po zabuhlih licih. Bil ie živa po obupa in pogubljenja buljil je z očrni m se je ves tresel.
»Ovbe, ovbe, hov, hov, norim, norim! studenec me čaka, z norci bom prebival, hlapci me bodo pretepali, v mokre rjuhe me bodo zavijali, Hov, hov!«
Posadil je klobuk na glavo in se Je opotekal iz sobe. Klavrnega in razdelanega z nesrečno knjižico v roki Je za-
neslo v krčmo tam za vodo. Kdo naj opiše strah in nemir njegovih prijateljev, zagledavši gospoda Štrbunca, ki je bil sicer tako vesel, prijeten in Ijudo-mil gospod! Drugače je v gostilno pri-šedši prijazno pozdravil navzoče:
»Moj poklon vsestranski, slavna gospoda! Kako je vaše častito zdravje?«
Tako ali enako se je priklanjal vsem gostom in je potem skromno in vljudno zasedel svoj prostorček. Navadno je še pobožal točajko ali pa jo prav prijazno in mehko in rahlo vščipnil v napeti podbradek ter ji je rekel na uho to ali ono šegavo besedico. Danes pa je padel v krčmo kakor zmešan razbojnik in je s krvavimi očmi divje gledal po prijateljih.
»Jakec, moj Bog, kaj je s teboj,« ga je vprašal prijatelj Peter.
»Štrbunček, ali te je kura brcnila,« se je zavzel prijatelj Tomaž.
»Ali ne vidite, da norim? Ali ne vidite, da sem kupil bukvice, ki so mi zmešale glavo! Vidite jih, berite jih pa mi povejte, kaj je v njih! Jaz sem brez možgan in zame so devetkrat zapečateno pismo.«
Vzel je prijatelj Joža »Darovanje« v roko in odprl in listal:
»— raztepenih krokarjev, ki so za hrbtom držali dolge nože, fantastna krogla stisnjenih dimov, pesem tristoü-sočkilometerskega ptiča, videči - preroki v orientalskih haliah. gälngflnlta
mrtvih mesečnjakov, rjovenje šakala in tigra----------------«
»Ha-ha-ha!«
Urnebesno se je zagrohotala vsa oštarija, smeh in vriskanje se ni hotelo poleči in vino se je zlivalo po mizah, ki so bobnele in se tresle od pesti razposajenih in veselih prijateljev.
Jakec, saj nisi znorel, tisti-le kajon te je le potegnil s svojimi bukvicamlJ«
Ves poten in še vedno drhteč po telesu je sedel gospod Štrbunc za mizo in izpil kozarec vina.
»Mislil sem kupiti še te ali one bukvice, hotel sem biti mecen naših poetov in drugih kmetov, zdaj pa pravim: »Zapik!« kakor bi dejal gospod Rudi. »Ta bi bila lepa!« kakor bi dejal gospod Rasto, da bi me vlekli na Studenec, ker kupujem »Darovanje« in enake prismo-darije.«
Tako je govoril gospod Štrbunc, in vsi gostje so mu pritrjevali. Zato je nadaljeval svoj govor:
»Kje so časi, kje so pisatelji, ki jim je tekla beseda kakor po loju in maslu, kje naš Haderlap in Brencelj ali Jaka Življenjasit! To so bili pisatelji, pri katerih je stala vsaka beseda kot pribita za večnost! Pešamo, pešamo, o tempo-ra, o moreš! — Urška, prinesi Štefan tistega iz kota, te-le bukvice pa vrzi v peč!«
/£2J skriti Jaz v svojem srca.
(MahahhtrataJ
biti naše lastno narodno bogastvo in; naša gospodarska moč! In ravno tu vrši naš ljubljanski velesejem zopet narodnogospodarsko delo ogromne važnosti. Velesejem pokaže producentu, česa potrebujemo, kje bo najkoristneje in najuspešnejše zastavil svojo industrijsko podjetnost. Pokaže mu vire, kje naj išče surovine, obenem pa mu pokaže konzumente. Konzument tako domačin, kakor inozemec, pa se zopet sam prepriča, kje kupi najsolidneje in najceneje. Kadar pa bo pokrila naša industrija domačo potrebo, tedaj bo pričela misliti na intenzivnejši izvoz. Industrijalizirana država, ki bo izvažala čim več goto-i vih produktov in čim manj surovin, bo' kmalu zavzela v svetovni politiki odločujoč položaj. Dela bo mnogo, in mnogo marljivosti in požrtvovalnosti bo treba, toda končni uspeh ne bo izostal^ Ravno velesejem pa bo to delo olajševal, ker mu omogoča, da napreduje v posameznih etapah odgovarjajoče ostalemu razvoju, potrebi 'povpraševanju itd. Pri tej nalogi bo morala seveda izdatno pomagati tudi država, kajti končna korist bo državna korist.
Mednarodni značaj ljubljanskega velesejma omogoča tudi inozemskemu producentu, da razstavi svoje izdelke. Važna in zelo hvalna je tudi tendenca sejemskega vodstva, ki skuša pritegniti predvsem one inozemske producente,; ki izdelujejo blago, kakršnega doma ni-1 mamo ali vsaj ne v zadostni meri
Slovenci smemo biti ponosni na uspešno delo, ki ga vrši naš ljubljanski; velesemenj, ki je že radi geografske lege Ljubljane, njenih prometnih zvez, če ne vpoštevamo prav ničesar drugega, najbolj poklican, da dovrši velike gospodarske in patrijotične naloge, ki si jih je zastavil. Vendar nas dosedanji; uspehi ne smejo motiti, delati je trebaj naprej, do končnega cilja. Složnemu de--lu pa do tja ni več daleč. M. G.
Gospoda^ke vesti.
X Prevoz drv In premoga za kurjav«.; Trgovska in obrtniška zbornica ponovnoj opozarja vse trgovce, obrtnike in industrij-! ce, da naj skušajo po možnosti, da se pre-j skrbijo z zadostnim kurivom na drvih inj premogu za zimsko dobo še pred prvim! septembrom, ker se bo po 1. septembru poj naredbi ministrstva saobračaja računala to-J vornina za prevoz premoga in drv po na-j slednjem višjem tarifnem razredu kot pa vj dobi od 1. aprila do 1. septembra.
X Zemaljska izložba domačih proizvoda u Novom Sadu. Na tej razstavi ki se vrši od 11. do 26. avgusta 1923 bo zastopa-j ni hpreko 70 večjih in manjših krajev našej kraljevine z okoli 45 različnimi strokami/ posetniki razstave dobe na posebno legitimacijo 50% popusta vozne cene v vseh raz-j redih osebnih vlakov iz bivalšča v Novij Sad in nazaj od 7. avgusta do 13. septembra! 1923. Interesentje ,kl hočejo posetiti to raz-| stavo, dobe tudi pri trgovski in obrtniški! zbornici v Ljubljani legitimacije za 50%! popust. Te legitimacije stanejo 30 Din.
DOBAVE.
X Dobava mesa. Pri intendanturi Savske divizijske oblasti v Zagrebu se bo vršila j dne 14. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoldne! druga javna ustmena licitacija za dobavo' mesa garniziji v Karlovcu do konca septem-l bra t 1. Natančnejši pedatki s predpisanimi; pogoj so interesentom na vpogled pri gori-! imenovani intendanturi.
X Dobava plaht iz lanu in vlakna. Pri direkciji državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 25. avgusta t. L ofertalna licitacija za dobavo plaht in sicer a) plaht iz lanu: 400 m v debelini 20 mm, nadalje 300 m v debelini 25 mm, 200 m v debeJini 35 mm in 200 m v debelini 53 mm; b) plaht iz vlakna: 300 m v debelini 30 mm. Natančnejši podatki so interesentom na vpogled ! v pisarni trgovske in obrtniške zbornice y Ljubljani
Naša prva dolžnost je iskati na$ nadnaravni Jaz.
(Moderna teozofija.)
V zdravi: šču.
Še pred nedavnim časom smo razumeli pod besedo »zdravilišče« mesto, ki ga je narava obdarila s kakšnim zdravilnim vreicem. Dandanes si nadevlje ta ponosni naziv skoro vsak košček zemlje, ki ga posečajo letoviščarji ker leži ob jezeru, pod goro, v gozdu, ali pa tudi samo radi tega, ker se nahaja v bližini velemesta.
Ce prav premislimo, more služiti odmora potrebnemu meščanu v resnici vsako majhno naselje za zdravilišče, samo če leži v lepem in zdravem kraju. Po nezdravem življenju v velikem mestu s svojim neprestanim hruščem in truščem, svojimi družabnimi dolžnostmi in z morečimi posH učinkujeta počitek in mir podeželskega življenja kot balzam na strpinčene živce. Pljuča, ki so v sopari, prahu in dimu stesnjevajočega morja hiš upadla, se razširijo v čistem gozdnem zraku. Solnčna luč, izvor zdravja, ki je ne cenijo samo pristaši naravnega zdravljenja, temveč tudi zdravniška veda, se svobodno lije z neba, ne da bi jo ovirale stene-ozidja, in vpliva s svojimi žarki blagodejno. K vsem tem, osvežilom se pridružuje zunaj na deželi še bleščeči sijaj prostrane livade, sveže jase in trate, tiho, pokojno valovanje jezera, deroči, žuboreči potoki, nebotični gorski velikani. Brez dvoma morejo vsa ta zdravila, ki lih nudi
Zanimivosti.
Zanimive arheološke najdbe.
Po vojni so našli na Bolgarskem neko nagrobno ploščo in vladarjev pečat. Ploščo so našli meseca oktobra 1920 v sv. Vraču pri Melniku. Ležala je na nekem grobu, ki izvira iz prejšnjih stoletij. Plošča je 79X42 cm velika in napravljena iz belega marmorja. Vanjo je vklesano sledeče besedilo v grškem jeziku, ki je bil tedaj splošno v rabi: »Kam hitiš? Uči se umreti in zvedeti, čegav je ta grob. Genlon je ime onega, ki je bil po visoki starosti, dolgem in čistem življenju, potem, ko je postal izplačevalec pri poveljniku ilirskega taborišča, na povelje Kristusa tu pokopan. Pokopan je bil v pondeljek v oktobru 6 idikcije.«
Izplačevalce (nummerarii) so uvedli v četrtem stoletju. Večinoma so ti ljudje kmalu obogateli. Genelon pa je bil najbrže pošten možakar. 6 idikcija obsega dobo med leti 392—406. Po njegovem imenu sodeč, . gre za prebivalca Trakije. Za Bolgarsko pa je mnogo zanimivejša najdba pečata, ki ga je uporabljal njihov prvi krščanski knez. Leta 865 je prestopil Chan Boris (853— 888) s svojim dvorom vred h krščanski veri. Vero svojih očetov je zapustil iz političnih nasprotij. Krščen je bil za Mihaela III., ime njegovega botra. Pečat je 3 cm visok in 4 mm debel, tehta pa 27 gr. Po specifični teži sodeč, je napravljen iz brona. Na sprednji strani nosi Kristovo glavo z velikimi kodri in bujno brado. Razen tega je v njem vdolben napis: »Gospod, pomagaj Mihaelu, vladarju Bolgarske.« S pečatom je obogatel muzej mesta Varne.
KINO, ALKOHOL IN VERA.
To so trije faktorji, ki jih skušajo v zadnjem času spraviti v sklad Amerikanci. Državne oblasti pritiskajo na lastnike kinematografov, naj pričnejo ob nedeljah popoldne čimprej s predstavami; oblasti smatrajo namreč kino za najboljši protiutež proti alkoholu. Delavci naj gredo v kino in naj gledajo privlačne drame pa bodo pozabili na alkohol. Ne pa tako cerkvene oblasti. Te se z vsemi štirimi borijo proti temu stremljenju. Ne toliko radi tega, ker dvomijo o zveličavnih posledicah filmskih predstav, ampak ker se bojijo, da bi ostale cerkve prazne. V Ohiju so celo dosegli, da je bilo nekaj lastnikov, ki so prezgodaj pričeli s svojimi predstavami zaprtih. Boj še vedno traja in v zadnjem času so posegle vmes trgovske zbornice, ki bodo skušale to vprašanje rešiti v splošno zadovoljstvo.
* Moški bodo morali v kuhinjo. Kdor tega ne verjame, naj čita, kaj pravi gospa Alice Mac Dougall iz New Yorka. Na podlagi podatkov z leta 1920 se da sklepati, da bo leta 2030 vsa newyorška trgovina in vsi denarni zavodi v ženskih rokah. Od leta 1880 je narastel odstotek v teh podjetjih zaposlenih žensk od 14 na 21. Odstotek zaposlenih moških pa se je znatno znižal. Tekom enega stoletja bodo torej povsod same ženske. Kaj pa bodo počeli moški? Tudi na to vprašanje je dala Alice odgovor. Sicer ne morem natančno vedeti, kaj bodo počeli oni, toda toliko je gotovo, da bo precejšen del zaposlen pri domačem gospodinjstvu. Ako bodo ženske zaposlene drugod, ne preostaja ničesar drugega, kot da bodo njihove posle vršili moški. Jasno je tudi, da bodo tedaj vodile politiko ženske. Moški bodo pač gledali, da zadenejo dobro partijo, da bodo lahko brezskprbno živeli kot troti ob strani številnih kuhinjskih hlapcev in dečkov, ki bodo pestovali in vozili otroke na sprehod.
Ker bomo plačali, bomo tudi snedli.
Sto let je morda, kar se je precej Potočanov pravdalo v Ribnici. Po končanem opravilu gredo na okrepčilo. Prvi so bili dobro postreženi z drobovino. Ko je ostala sama omaka; si je prevejani gostilničar pomagal na ta način. Ženi je velel:	»Pojdi na izbo,
pod stražjo so stare irhaste hlače, pa jih razreži.« Hitro je bil poln kotliček »vampov«. Mili gostje grizejo in žvečijo na vse mile načine, češ: »Trdo je, trdo.« — »Naj bo kakršno če; ker bomo plačali, bomo tudi snedli,« se odzove starešina.-
Ta zgodbica naših pradedov se mi je vrinila v spomin, ko sem čital sledečo prigodo ilz Londona. V ženitbeni dvorani občinskega urada so zbrani svatje. Vsi so nestrpni, kajti ženina noče biti od nikoder. Čez eno uro se oglasi nevesta in izjavi uradniku; »Ce ni ženin prišel ob napovedanem času, sem prepričana, da se je premislil in me noče več za ženo.« Tedaj se ponudi vojač ali drug, da hoče vzeti zapuščeno zaročnioo, češ, da se ne bomo zastonj sestajali. Seveda, ampak tri tedne so morali čakati na oklice, zato so vsi potrti odšli. Medtem pa se utegne pojaviti zopet prvi ženin.
NOBENE POTUHE ZA MUHE.
Odurna žuželka, ki na kocinah svojih nog prenaša klice nalezljivih bolezni Letokrog hišne muhe ni obsežen. Redko odleti nad pol milje od svojega va-lišča; običajno ostane do 300 m okolo kraja, kjer se je zarodila. Tekom špan-sko-ameriške vojne je bila pozornost ameriškega naroda dramatično obrnjena na opasnost te širiteljice legarja. Na stotine vojnikov je umrlo za to boleznijo, ki jo je lahko preprečiti.
Kjer se muhe slobodno gibljejo med straniščem in jedilno mizo, utegnejo okužiti vsakovrstno hrano, zlasti mleko. Tifus in mačuh imata čestg svoj izvor v mlekarnah, kjer ni dovolj preskrbljeno za čistoto. Živež iz muhovite prodajalne je pogostoma okužen; niti s kuhanjem se vselej ne zatro kali, za razne bolezni, posebno za poletno drisko. L. 1920. sta v Združenih državah lija-vica in črevesno vnetje pogubila blizu 39.000 otrok pod 2 letoma. Tudi odrasli so dosti trpeli radi derečine. Spričo te nevarnosti prirejajo včasi po Uniji skupno borbo naselbin zoper zoprni mrčes. Najprej se uničijo zarejališča. V občini mora vladati stroga snaga. Že majhen kupček smeti ter odpadkov utegne postati gojišče neštetim mušjim ličinkam. Neomrežena hiša in neobvarovano stranišče izven doma sta lahko povod mnogoteri okužitvi. Vsaj kuhinja in obedni-ca naj bi bili zamreženi. Ob bolezni je treba zlasti zaščititi spalnico. Na kmetih je paziti predvsem na hlev in mlekarno.
Najbolj primeren strup za muhe Je morda formalin. Pomeša se s 40 krat večjo količino vode ter izlije v skledice. Ako muha nekaj ur ne pride do drugih tekočin, se nasrka nastavljenega otrova ter pogine. Gledati je na to, da se deca ne zastrupi, osobito z onimi trovili, ki so sestavljena od arsenika. Pobijanje s pokalnikom je po navadi neizdatno, če se ne začne že spomladi. Priporoča se tudi lepljiva muholovka, n. pr. znamka aerokson, medo s. Prvo obrambno sredstvo pa ostane še vedno profilaksa, torej čistost in snaga. Nobene potuhe za muhe!
narava: mir, svetloba, zrak, voda in lepota prirode ošibelo človeško rastlinico, ki se je začasno preselila na deželo, očvrstiti.
Na tisočih, ki begajo poleti trudni od dela in živčevno prenapeti iz ozidij velemesta v svobodo tihega, oddaljenega kraja, se vsako leto opaža čudodelna moč tamošnjega bivanja. Tuji kraj jim postane zdravilišče. Seveda prispeva odpočika potrebni človek nevede svoj dobršen del za uspeh zdravljenja. Otresel se je vsega, kar je sicer vedno razjedalo njegove življenjske sile, opustil je vse zabave velemesta, ki telesni čistoti često bolj škodujejo, ko najtrše delo in je v potrebi pokoja našel zadoščenja v tihem veselju gozdne samote. — Prost skrbi in naporov vsakdanjega življenja je mislil le na svoje zdravje, pil svojo čašo strogo po ukazu zdravnika, se dan na dan gotovo uro kopal, se opazoval, vežbal in storil vse, kar bi moglo ojačiti njegove šibke moči. Tako je bil deloma sam svoj zdravnik in pomagala mu je narava. Tako je postal eden izmed onih zadovoljnih ljudi, ki jim je bil podeželski kraj zdravilišče.
Toda tisočem, ki so posetili letovišče, da bi okrevali, se njihovo bivanje tamkaj ni izplačalo. Niti za las boljši kot so prišli, so ga tudi zapustili. Nasprotno: obubožali so za nado radostne bodočnosti in obogateli za čustvo ogorčenja in obupa. Vsi ti v nevolji skušajo
pripisovati vzroke za slabe uspehe vsem mogočim razlogom:	hišnemu
zdravniku iz mesta, ki ni spoznal bolezni in jih ni poslal v pravo zdravilišče; zdraviliškemu lečniku, ki jim ni predpisal pravih zdravil in pripomočkov, ker tudi ni poznal bolezni; zdravilišču samemu, ki sedaj pač ne zasluži slovesa, ki ga je uživalo doslej. Niti trenotek ne pomisli zdraviliščnik na to, da bi poiskal v samem sebi vzroka za neuspeh zdravljenja. Dejansko pa je sam največkrat kriv, zakaj njegovo življenje, neredko glavni vzrok njegove bolehnosti, je tudi preprečalo uspehe okrevanja.
Prve dni bivanja v zdravilišču se drži letoviščnik navodil, ki mu jih predpisuje zdravnik. Ko je zaužil odrejeno mu pijačo, ko se je po predpisu okopal, pohaja po bližnji in daljni okolici in kmalu občuti blagodejne vplive iz-premenjenega življenja. Zopet opaža prve znake vračajočega zdravja: globlje, nemoteno spanje, občutljivejši tek, predvsem pa nekaj: pozabo svojih živcev. Čustvo ugodja povrnjene življen-ske sile se mu zopet pojavlja v njegovih nadepolnih prsih. Zgodi se pa, da se stvar obrne na slabše, in dotičnik sl ne more misliti, da se je to zgodilo, ker se ni vedel po pravilih zdraviliškega življenja. —
Z naraščajočo silo je po nekaj dneh bivanja v letovišču mik novosti izginil. Zdraviliščnik je izgubil veselje nad le-
i.
Iz naravoslovja.
Bela ko sneg, zelena ko detelja, rdeča ko kri, otrokom diši. Ste že uganili, kateri sad imam v mislih. Bržkone pa ne veste, zakaj ima to ovočje različno barvo. Fernand Oblaton je po strogih znanstvenih raziskovanjih ugotovil, da svetloba ne vpliva neposredno na koloracijo črešenj. Visoka toplota je pri tem najpomembnejša.
Da razumemo mehanizem, po katerem učinkuje vročina, se spomnimo, da temperatura naravnost vpliva na dihanje rastlin. Mereč dihanje sadja v steklenem rastlinjaku in na prostem, je Oblaton zasledi^ da je dihanje pod milim nebom trikrat jačje nego v steklenici. Črešnje, ki se razvijajo v nizki toplini in »dišejo« v neugodnih razmerah, ostanejo blede, oziroma rumene. Katere pa uživajo vročino in si prisvoje zadostne množine kisika, se po-rdečč.
Kdor bi na Podlagi Oblatonovih skušenj izrazil mnenje o lečenju malokrv-nih, bi najbrže hotd svetovati gorko temoto. Kaka zmota! Svinčenast obraz, obledne poteze izginejo samo tedaj, če se bledoličnik giblje na prostem v svetlem vzduhu. Za črešnje treba toplote brez luči, človek potrebuje pa svežine in svetlobe.
Lepa nosa.
Pri tem seveda mislimo na žensko nogo, ki je često predmet grajanja, oziroma hvale. Lepota noge je prvi predpogoj za plesno karijero in skozi stoletja so se ljudje trudili, da bi postavili 'določene zakone, po katerih bi se morala presojati lepota nog. Vprašanje pa ni še dandanes rešeno in vedno se lepo tiče prepirajo za lepoto svojih nog. Na Angleškem n. pr. ni plesa, kjer se ne bi obenem tekmovalo v lepoti nog.
Pred nekaj dnevi se je vršila taka tekma v grofiji Wilt. Imenovali so dva sodnika, o katerih so bili vsi uverjeni, da sta dobra poznavalca ženskih nog. K tekmi se je prijavilo 50 dam in gospodičen. Postavili so jih v dodgo vrsto za neko špansko steno, tako, da so se od zadaj videle samo noge. To pa radi tega, da ne bi na sodnika vplival lep obraz ali pa prijazen smehljaj. Sodnika sta se šele po dolgem obotavljanju odločila za prvo darilo, ki je obstojalo v dvanajstih svilenih nogavicah.
Tu je šlo predvsem za zabavo, toda v nekaterih angleških kopališčih so to vprašanje razmotrivali iz stališča športa. In tu se je predpostavilo, da je lepota noge odvisna od oblike gležnja. Neki angleški kipar pa se je postavil na stališče, da je lepota noge odvisna od sorapmernega razvoja cele noge. Kdor hoče spoznati lepoto noge, se ne sme omejiti samo na stopalo in gležnje. Radi tega so vse razsodbe za špansko steno nepravilne. Nekoliko boljše so sodbe, ki se ustvarijo v kopališčih.
* Od mravelj deložiran krojač. Danes je pa res težko živeti. Komur ne nagajajo stanovanjski uradi, ga zadene kaj drugega. Vendar pa so slučaji, da koga deložirajo mravlje, zelo redki. Sicer je tovrstna deložacija tudi zelo neprijetna, kar je najbolj občutil neki londonski krojaček, ki je živel s svojo družinico v predmestni kolibi. Lepega dne je na svoje veliko začudenje našel v svoji spalnici, ki mu je služila obenem tudi za ostale prostore, velikansko število nepovabljenih črnih gostov. Bile. so mravlje, ki so šle po svetu, da si poiščejo primerno stanovanje. Krojaček je bil ves zbegan in si ni znal pomagati. Voda ni imela nobenega uspeha. Zakuriti pa tudi ni smel, ako ni hotel, da mu zgori cela njegova imovina. Spravil je rajši svoja šila in kopita in se napotil k svojemu sosedu, kjer mirno čaka, da se neljubi gostje odstranijo.
poto prirode in se drži bolj zdravilišča samega. Pridobil si je znancev in hrepeni deloma po svojem nagibu, deloma po zvezi z znanci, po velikomestnih zabavali. So tudi ljudje, ki spadajo k onim naravam, ki se ne morejo dalje časa zadovoljevati s tihimi prirodnimi čari, katerim morajo drugi veselje vsiljevati, da se rasyedre. Tako se začne nemirno beganje po zabavanju.
Zdravilišče nudi nebroj vsakršnih zabav. Sredi poletja se je sicer tako pokojno in zapuščeno naselje izpremenilo v šumno in živahno mesto, ki sliči vrvenju in gomizenju v svetovnem mestu. Zabava se vrši za zabavo. Poleg jutranjih in večernih koncertov zdraviliške godbe imamo tu glasbene prireditve civilnih godb iz bližnjega mesta. V malem poletnem gledališču je vsak večer predstava najnovejših gledaliških umotvorov in često vleče goste v gledališče ta ali ona igralska veličina, ki je prišla v zdravilišče gostovat. Pri tem igra kmetsko gledališče ali vabi zbrano občinstvo celo mimo potujoči svetovni umetnik s koncertom, ali z recitacijo. Po restavracijah zabavajo letoviščarje pevska društva s svojimi Pikantnimi prednašanji. Ko se znoči, opazujemo čarobno razsvetljavo. Na dnevnem redu so vrtne veselice in skupni izleti, ki daleko bolj utrujajo kot izleti posameznikov. Ko se trudni vrnemo domov, se moramo udeležiti še tombole ali večerne prireditve in navzlic poletne sopa-
Ferry:
Nego¥anje lepote.
Vprašanje, kako si pridobim in obdržim lepo poit in nežno kožo, zanima boljšo polovico Človeštva že odtlej, kar je stopila Evina noga na skorjo našega planeta. To zanimanje sigurno ni neopravičeno, saj je vendar lepota ona posebnost ženske, katere ne more nikakor pogrešati. Lepota je bogastvo, lepota je užitek življenja, ona je vse. Ce stremi ženska za tem, da bi si pridobila lepoto ali pridobivala na lepoti, je to kratko in malo njena dolžnost. Stremljenje po lepoti v mejah razumnosti je modrost, ki pomnožuje veselje do življenja, ker nam lepota v vsaki obliki, tako v naravi kakor v umetnosti učinkuje kakor solnce v sivi enoličnosti vsakdanjega življenja. Lahko je sicer ugovarjati, da je taka trditev pač lepa, d apa nihče ne more biti lepši kakor je v resnici. Tak ugovor je napačen. Lepoto si lahko prizgojiš. Kakor doseže vrtnar s svojim doslednim trudapolnim delom iz navadne cvetlice raznobojno bujno cvetko, ravno tako razmeroma lahko se ob razumnem negovanju razvije tudi v človeku spavajoča podlaga lepote.
Nič manj važno kakor pridobivati na lepoti, je obdržati lepoto. Da pri nežnem spolu bi skoraj lahko rekli, da je slednji še večjega^ pomena. V mladosti ima končno vsako žensko bitje nekaj brstečemu napku sličnega na sebi. V poznejših letih gineva ta čar in polagoma popolnoma izgine. Tedaj se marsikatera ženska povprašuje: »Zakaj ni mož več tak, kakor je bil, zakaj se sedaj tako vidno zanima za druge ženske. Odgovor je lahek in grenak: »Ker nisi razumela, kako bi si svojo lepoto obdržala.*
Nekako samoljubja v pravem pomenu besede je torej vsekakor treba in to naj se pokaže z negovanjem telesa in njegove lepote. Saj vendar nezmoreš, da bi se kazal z zanemarjeno obleko in perilom, glede telesa si pa še dandanes marsikdo — bodisi dama ali gospod — misli, da je že veliko storil, če si je dnevno večkrat umil obraz in roke. Mnogim še sedaj ni znano, da ravno žensko telo potrebuje in zahteva kategorično vsak dan popolno umivanje.
Naš ideali ni nikakor lepota lutk, katero pridobiš z lepotičenjem, mazil in na druge slične načine, nasprotno naš ideal je negovana in razvita lepota posameznega indi-vidija. V dosego tega ideala nam je potrebno trajno in ne prilično negovanje telesa. Uspeh more doseči le razumno negovanje lepote, ki se stvarno opravlja, ker le tako more doseči trajne uspehe.
Lepota je zdravje! Ce naj to negovanje lepote prinese uspehe, mora biti spojena z negovanjem zdravja. Dosti je hib lepote, ki izvirajo iz nezdravega načina življenja; tako življenje je treba najprej spremeniti. Nobeno sredstvo za lepoto ti ne more pomagati do uspeha, če nisi že prej odpravil vzroke, ki povzročujejo hibe na lepoti.
Hrana in lepota sta v tesnem stiku. To dejstvo je veliki večini do malega nepoznato in le redko se zlasti dame zavedajo, kako velik vpliv na zunanjo lepoto imata hrana in pijača. Močno začinjene jedi, alkohol, kava, čaj učinkujejo na telo kakor strup in kvarijo tudi polt. Nezadostno prebavljanje je istotako polti škodljivo. Pred vsem imej skrb za pravilno odvajanje in spremembo pri hrani. Velja naj pravilo: mnogo sadja, zelenjave, preko 200 gr mesa na dan ne uživaj, vrhutega se zdrži mesa do cela vsaj dva dni na teden.
Ko že ravno razpravljamo o načinu življenja, nam je skrajno potrebno pristaviti svarilo: več svežega zraka! Slab in izrabljen zrak je koži in polti skrajno škodljiv. Zlasti postaja polt siva, ovela in trudna, če spiš v nezadostno prezračenih prostorih. Pri tem ti ne pomaga nobeno milo, nobena krema in nobeno mazilo. Svež kisika poln zrak je med najvažnejšimi pogoji pri negovanju lepote in tudi najboljše zdravilno sredstvo za polt sploh.
(Dalje prihodnjo nedeljo.)
* Od črkostavca do milijonarja. Seveda se taki slučaji dogajajo le redko. Večina ljudi se trudi in nima na stara leta niti toliko, da bi dostojno živela. Te dni je nenadoma umrl ameriški milijonar Johnson, ki je bil še pred nekaj leti črkostavec. Od jutra do večera je sedel v tiskarni in se trudil, da bi si kaj prihranil. Kot njegovi tovariši, se je preživljal tudi on samo s kavo in čajem. Kavo si je kuhal sam in tudi za čaj si je preskrbel samovar. Končno pa mu je padlo v glavo, da je kupil blizu tiskarne lokal, kjer je otvoril kavarno. Sam je delal v tiskarni, žena pa je bila v kavarni. Sčasoma je njegovo podjetje rastlo in čez nekaj let je bil lastnik številnih restavracij in kavaren po celem New Yorku. Umrl je kot milijonar in ugleden član newyorike družbe.
rice plesati v prenapolnjeni dvorani pozno v noč.
Ni treba, da bi bil človek zdravnik, temveč samo dober opazovalec, pa spozna, da je ravno neprestana nepokojnost vzrok, da na veliko večino zdraviliščni-kov zdravilišče ne izvaja svojega blagodejnega vpliva. Naše čase se le preveč uvaja hrumno in šumno, po užitku in zabavi stremeče, velemestno življenje tudi v zdravilišča, dasi bi glede zdravilišč moralo veljati geslo: otresti se živce šibajočih zabav, ki odvračajo pokoja potrebnega Človeka od najboljših zdravil: miru, luči in zraka. Življenje na deželi bi moralo biti za one, ki so pribegli iz mestnih zidin, res podeželsko življenje, kakor ga žive domačini, in ki bi ga ohranilo zdravega. Le če bi se želja po velikomestnem zabavanju pojavila s preveliko silo, naj bi si ga človek privoščil malce kot v začimbo, ne pa za jed. Zdraviliščniku bi morala biti prva briga okrevanje, uživanje prirodne krasote. Potem bi bil zanj kotiček, kamor se je za kratek čas leta umaknil, v resnici, kar bi mu moral biti: okrevališče, zdravilišče.
A. M. (Pr. Presse.)
Zlo, ki se vas je lotilo, je nalezljiva bolezen, razširjena po vsej Franciji; vsakdo hoče namreč vladati, nihče pa ne mara slušati.
Jean Bon Saint Andr«. 1795.
Iz Amerike.
Judje, zlasti ameriški, so začeli iskati v Davidovem mestu, to je v Jeruzalemu, grobišče kralja Salomona in njegovih žen. Pobudo za to početje sta dala British Museum in baron Rot-schild, ki je bil že pred vojno s tem zaposlen. Ves Israel zasleduje to fantar stično nalogo s svetim navdušenjem.
♦
Victor Hugo je baje posebno ljubi! krastačo in pajka, ker ju vse zaničuje. Nekemu Amerikancu tvori hroščev rod neizčrpno zakladnico za psihološki študij. Neki Michiganec, bankir po zvanju, je posvetil svoj prosti čas raziskovanju črvov. A neobični zbiratelj je hkraitu dober računar. Že deset let išče glist in jih zapira v kositrno' posodo na dvorišču svojega selskega dvorca. Ob sobotah jih pa deli med svoje prijatelje ribiče, razdal je nad
250.000	deževnikov.
*
Oskar Schultz, sirar v Chicagu, Je zabredel v stisko. Upniki so mu zaprli trgovino. Možak odide na komisarijat prosit, naj ga zapro, ker je prelomil pogodbo. Razložil je, da je pravkar prodal nekemu Arnoldu Hefftu svojo polico o zavarovanju za življenje vredno
15.000	frankov... za 75 frs z obljubo, da se vrne domov in se zaduši Cim je dobil teh 75 frankov, je zvest obljubi krenil proti domu. Toda podjetje, kateremu je bil sirar dolžan še star račun, mu je kratko in malo prekinilo plin. Samomor je nemogoč. Sir Schultz ima resnično smolo.
Amerikanci in ženitev.
Priznati moramo, da so Amerikanci zelo iznajdljivi. Dolgo so razmišljali, kako bi se znebili ogromnih stroškov, ki jih povzročajo ženitve. Saj se ženitve boji tudi Evropejec in starši ki jih je Bog obdaril s številnimi hčerkami, imajo že od rojstva z njimi samo nadlego. Ko prične dekletce gledati za moškimi, je treba venomer nanjo paziti da ne zabrede. Ako pa ji hočeš preskrbeti dobrega ženina, jo moraš voziti na plese kot na kako razstavo. Pri tem seveda trpi žep, ki je po vojni že itak precej prazen in ga ženini zelo prezirljivo gledajo. In tudi, če kdo nasede, je treba skrbeti za »ohcet«, ki je često zelo draga.
Da imajo take skrbi tudi bogati Amerikanci, naj pokaže sledeča statistika, ki jo je napravil neki bogat Amerikance po končanih slavnostih. Gostje so stali 350 dolarjev; okrasitev cerkve 1000 okinčanje doma neveste 500; buffet 4000; godba v cerkvi 500; godba pri sprejemu 500; napitnine 100; nevestina obleka in pritikline 700; oprava 2000; obleka za družico 800; za šest starešin 900; manjši izdatki, za klobuke in drugo 500; nagrade 500; obleka za mater 900; dar možu 5000; dar častnim damam 500; manjši izdatki 500; v celoti okoli 18.000 samo za družino neveste. Izpustili smo precej stroškov, ki so običajni v Ameriki
Razumljiva nam bo torej sledeča zgodbica. V bogatem in razkošnem salonu v New Yorku sedita za mizo industrijalce in njegova žena. Kar naenkrat vstopi lakaj in prinese na krožniku brzojavko. Industrijalce jo pomenljivo odpre in čita: »Nisva mogla del j čakati in sva se danes skrivaj poročila.1 Nahajava se v hotelu...« Mati v zrak, hitro se preobleče in se odpelje z brzojavko v rokah k svojim znancem. Oče pa k blagajni in v banko. Vse se izvrši naglo in točno. Znanci sočustvujejo in tolažijo, mati joče, oče pa se še vedno pomenljivo smehlja... Novoporočenca pa sta že dobila njegov mastni ček in sta se odpeljala na ženitovanjsko potovanje.
Zvečer pa se znajdeta očeta ženina in neveste in si maneta roke, da se jim je zvijača tako dobro obnesla in so svatje zaenkrat prevarjeni. Postreženi bodo k večjemu s čašico čaja, ki bodo novoporočencema 'voščili srečo.
— Raz poroke v Uniji. V Zedinjenih državah je čedalje več razdružemih zakoncev. L. 1867 jih je bilo 28 na 100.000 Stanovnikov. L. 1906 pa kar 86 na 100.000 prebivalcev. L. 1916 jih je nič manj nego 112 na isto število duš. Ena ločitev zakona je prišla 1. 1867 na 3.666 ljudi, 1. 1916 pa že na 895. To pa Amerikancev ne moti, da ne bi jadikovali n. pr. nad francoskimi šegami in legendarno nezvestobo. Bolj in bolj se potrjuje resničnost biblijske prispodobe z brunom in Pezdirjem.
* Napačno razumevana psihologija. Neki anglešk list poroča o mladem duhovniku, ki je zašel v svojih verskih razmotrivanjih nekoliko predaleč na znanstveno polje. »Vse navzoče bo več ali manj zanimala psihologija«, je dejal. Nastalo je veselo hihetanje v vrstah, kjer je bilo zbranih nekaj moz »Psihologija je nekaj zelo važnega«, je nadalje izvajal pastor z vzvišenim glasom. Hihetanje je postalo vedno glasneje, »roda, čemu se smejete?«, se je jezen obrnit na najbližnjega možakarja, ki se je od srca smejal. »No«, mu je ta osramočen odvrnil in se pomenljivo smeial. »Psihologija ]e vendar zmagala pri včerajšnji tekmi m mi vsi smo stavili nanjo.« Mislil je
H. prtioaa .Jylranlim NovcstSm** Ite». 157. z dne 5. avgusta 1923
—p»—~»~«--»-TTgnTm^glWi—ymnnTflTlini im 1 ~ l^lli l ■■■ II lil	—muuu—j—————^il—■—
fRANCE VEBES:
. Problem ymske m nagonske pameti.
Desedaj smo se dokopali do dveh pojmov, ki so ^čelne važnosti za celotno teorijo doživljajske Pravilnosti, namreč do pojma nepsikološke istini-rosti, na katerem temelji, kakor smo videli, vsa Pniska pravilnost, in do pojma iste nepsihološke vrednote, na katerem hočemo zgraditi teorijo na-Sonsske pravilnosti, pravilnosti čustvovanja in stremljenja. Da me nikdo krivo ne razume, pa ttoram ponovno povdarjati, da s svojim v prej-sojem odlomku podanim izkazom nepsihološkega značaja vrednote še daleko ne trdim tudi objek-tivue danosti kake vrednote, temveč samo načelno j11 o ž n o s t take danosti. Prav tako bom se iz ehničnih razlogov v sledečem oziral samo na ono Posebno vrednoto, ki se zove sicer »vrednost« ali “nevrednost« v ožjem pomenu besede, ter hočem v svrho kratkega izraževanja pristojno pozitivno a 1 negativno čustvovanje, ki nam v smislu po-Prejšnjih izvajanj na svojih objektih »kaže« ali ^Predočuje« uprav njih »vrednost« ali »nevred-a0st«. imenovati kratko njih vrednočenje ali ,e v r e d n o č e n j e. Sem spada »veselje« ali “Žalost« spričo teh pojavov, v danem slučaju tudi ^Poštovanje« ali »zaničevanje« izvestnih pojavov, *rađost« ali »tuga« spričo njih itd. Vsa ta in po-dobna čustva so samo posebne vrste našega »vred-PPvenja« ali »nevrenočenja« česarkoli, kažoča nam ^ svojčas orisanem smislu baš »vrednost« ali »ne-■ reditost« svojih objektov,
Mislimo si torej, da pripada kakemu pojavu,
’ Dr- kakemu klasičnemu umotvoru v istini ori-.ana nepsihološka vrednost, kakemu drugemu po-Vu> n. pr. kakemu zlobnemu činu pa v istini ista psihološka nevrednost, tako torej, da sta ta dva r?Iava v najstrožjem smislu besede objek-
tiv
«o vredna ali nevredna, brez ozira na vpra-
v .	'
J^e> ali ju kak subjekt tudi efektivno vrednoti U ne. Mislimo si pa zdaj še subjekt, ki oni objek-no vreden pojav tudi sam efektivno vrednoti, Pbiektivno nevreden pojav pa tudi sam efek-n° nevrednoti, ter primerjajmo ta subjekt s sub-
bom1’ ^ k* oni objektivno vreden pojav nevred-hi ?n* objektivno nevreden pojav pa vrednotil, str ^mani0 Prod seboj vsaj idejno izklesan slučaj Pravilnosti ali nepravUnosti vrednočenja da .novrednočenja, ker se na prvi pogled vidi, jja, ^ vsako vrednočenje, oziroma nevrednočenje 02jega v orisanem smislu objektivno vrednega, Jekti nevrednega pojava samo v istem smislu ob-"«Vno pravilno, vsako vrednočenje, ozir. evrednočenje kakega v orisanem smislu objek-. ^n° nevrednega, ozir. vrednega pojava pa ob-Slivno nepravilno. Da to uvidimo, moramo Jijpd Še ponovno pomisliti, da stojimo v našem Srn-Tnem Primeru pred pojavi, ki so v strogem ta ov ^e.Sede objektivno vredni ali nevredni; java |fktlvna. vrednost ali nevrednost kakega po-0bipUi- fundira z analitično nujnostjo hkrati isto Čen-a ‘Y1!0 Pravilnost vrednočenja ali nevredno-al; ’ objektivno nepravilnost nevrednočenja Prei?V - n°^en3a onesa pojava. Kakor smo v 0biVv!-em °dlomku izkazali vsaj načelno možnost lava rVne ^rednosti aIi nevrednosti kakega poda ’ . k.° tahko zdaj konsekventno nadaljujemo, °ni, ki kak tak objektivno vreden ali nevreden jav vrednoti ali nevrednoti, obenem pravilno
iekn0ti ali nevrednoti in da oni> ki kak tak ob-Vren ° vreden a,i nevreden pojav nevrednoti ali ‘Vr®dn°f’ obenem nepravilno nevrednoti ali
^akor sem torej svojčas mogel reči, da izvira Že is?sdlološke istinitosti ali neistinitosti obenem stojnea Pbjektivna pravilnost ali nepravilnost pri-lahko Sa bristnega predstavljanja in mišljenja, tako loške izjavljam, da izvira iz orisane nepsiho-n0sl. nbjektivne vrednosti ali nevred-tivna 1 kakega pojava obenem že tudi ista objek-bevrDravilnost pristojnega vrednočenja ali Dri$toi n 0 č e n i a ’ ista objektivna nepravilnost Ž e uae^a nevrednočenja ali vred n o-Vfe^a; In sicer moramo v vsakem slučaju, ko ima eSekt}vnen]e ab nevrednočenje za svoj objekt govoHt"0 objektivno vreden ali nevreden pojav, stavba1 V 3stem smislu kakor svojčas pri prednosti vr d miljenju o materialni pravil-1 i a 1 n j noćenja ali nevrednočenja ter o materi vrednn>Pravilnosti nasprotnega nevrednočenja t^ipisovam^ni3- Kakor smo namreč svojčas lahko Samo take Materialno pravilnost ali nepravilnost
ki m,?111 Pristnemu predstavljanju ali mišlje-lstinite p0;„ .Za sVoje objekte pač istinite ali ne-Draviln0s^ aYe’ tako moramo zdaj isto materialno Vredno2enj 1 noprä'vünost Pripisovati že vsakemu iVreden ali ’ kl ima za SV03 °biekt pač objektivno nodenju k" aevreden P°jav> ter vsakemu nevred-Vreden ni; 1Ina 2a svoj objekt pač objektivno ne-Prav t7edeP Pojav.
'dlbost lalip * Da ie tPdi tu ta materialna pra-!»01 r a n r n° a,i zgo13 vnania ali pa obenem drügih razi’ Mislimo si subjekt, ki iz kakršnihkoli _ Pgov kak pojav pač vrednosti, ki pa n e
v e, da gre temu pojavu orisana stroga objektivna vrednost. Tudi vsakemu takemu vrednočenju kakega sicer objektivno vrednega pojava bomo zdaj morali pripisovati isto zgolj vnanjo pravilnost, ki smo jo svojčas morali pripisovati n. pr. tudi vsem onim prepričanjem, ki niso »spoznavanja«, dasi imajo za svoje objekte istinita dejstva. Glede nevrednočenja pa bi spadal sem slučaj, ko bi kak subjekt iz kakršnihkoli drugih razlogov kak pojav pač iievrednočil, o katerem pa bi ne vedel, da mu gre orisana stroga objektivna nevrednost; tudi vsako tako nevrednočenje je v istem smislu zgolj vnanje materialno pravilno. Ista zgolj vnanja nepravilnost pa pripada potemtakem vsakemu vrednočenju in nevrednočenju s strani subjekta, ki bi iz kakršnihkoli drugih razlogov kak pojav pač vrednotil, o katerem pa bi ne vedel, da mu gre orisana stroga objektivna nevrednost, ali ki bi kak pojav v istem smislu pač nevrednotil, o katerem pa bi ne vedel, da mu gre orisana stroga objektivna vrednost. Vsakdanji primer za tako zgolj vnanje materialno pravilno ali nepravilno vrednočenje in nevrednočenje pa tvori n. pr. človek, ki kako staro sliko pač vrednoti, a samo radi — njenega okvira in ki ne ve, da gre tej sliki sami objektivna vrednost, ali pa človek, ki drugo osebo iz zgolj osebnih ozirov vrednoti, a ne ve, da je brezprimeren zlobnež. V prvem primeru bi šlo za zgolj vnanje materialno pravilno, v drugem pa za zgolj vnanje materialno nepravilno vrednočenje. Čitatelj sam si lahko poišče primere tudi za zgolj vnanje pravilno in nepravilno nevrednočenje.
Zdaj si pa mislimo subjekt, ki kak pojhv vrednoti ali nevrednoti ne iz kakršnihkoli drugih razlogov, temveč baš na podlagi in edino na podlagi svojega spoznanja, da mu gre orisana stroga objektivna vrednost ali nevrednost. Tudi vsako tako vrednočenje ali nevrednočenje je seveda ma-i terialno pravilno, kar ima za svoj objekt pač : objektivno vreden ali nevreden pojav. Toda o vsakem takem vrednočenju ali nevrednočenju velja zopet še več, namreč da nima samo »slučajno«, samo »per accidens« za svoj objekt objektivno vreden ali nevreden pojav, temveč po lastni naravi, zato namreč, ker sloni na spoznanju, da gre njegovemu objektu objektivna vrednost ali nevrednost, in ker tudi izvira samo iz tega spoznanja. Vsakemu takemu vrednočenju in nevrednočenju pa moramo zdaj prav tako pripisovati isto notranjo pravilnost, ki smo jo svojčas morali pripisovati vsakemu pristnemu predstavljanju in mišljenju, čigar pristnost ne izvira iz kakih drugotnih činiteljev, temveč iz nepsihološke istinitosti njegovega objekta same. Saj je tudi o vsakem vrednočenju ali nevrednočenju kakega pojava, ki sloni samd na spoznanju in ki izvira sam6 iz spoznanja objektivne vrednosti ali nevrednosti onega pojava, reči, da izvira končno iz objektivne vrednosti ali nevrednosti svojega objekta same, radi česar mu zdaj iz istih razlogov ne gre samo gola materialna pravilnost, temveč uprav notranja materialna pravilnost. Zanimivo je, da lahko tu govorimo tudi o isti notranji materialni nepravilnosti vrednočenja in nevrednočenja. Sem bi spadal subjekt, ki bi kak pojav vrednotil v istem smislu na podlagi in samo na podlagi svojega spoznanja, da mu gre objektivna nevrednost, ali ki bi kak pojav nevrednotil na podlagi in samo na podlagi svojega spoznanja, da mu gre objektivna vrednost. Tako vrednočenje, ozir. nevrednočenje bi imelo za svoj objekt objektivno nevreden, ozir. vreden pojav in bi bilo torej vsekakor materialno nepravilno. Ker pa bi tako vrednočenje, ozir. nevrednočenje v istem smislu končno izviralo iz objektivne nevrednosti, ozir. vrednosti svojega objekta same, bi bilo iz istih razlogov obenem notranje materialno nepravilno. Mimogrede naj bo rečeno, da je je z orisanim notranje nepravilnim vredno-čenjem in nevrednočenjem točno definiran obenem idejni vrhunec tako zvane »zlobnosti«: Zloben biti, se pravi, objektivno vredne pojave zavedno nevrednotiti, objektivno nevredne pojave zavedno vrednotiti. Vsakdanji primer za tako obenem notranje pravilno ali nepravilno vrednočenje in nevrednočenje pa tvori zopet n. pr. človek, ki kako staro sliko vrednoti, toda zdaj samo na podlagi svojega strokovnega spoznanja njene brez-primerne umetniške vrednosti, ali pa človek, ki bi zopet kako drugo osebo vrednotil, to pa zdaj samo na podlagi svojega objektivnega poznanja njene brezprimerne zlobnosti. V prvem primeru bi šlo zopet za notranje pravilno, v drugem pa za notranje nepravilno vrednočenje. Tudi tu si lahko čitatelj samo poišče primere še za notranje pravilno in nepravilno nevrednočenje.
Prav tako moramo v okviru vrednočenja razlikovati med materialno ter zgolj formalno pravilnim ali nepravilnim vrednočenjem. Vendar pa moram v tem stiku opozoriti najprej na posebno razliko v okviru vrednočenja in nevrednočenja, ki jo imenujem razliko med samovrednoče-njem ali samonevrednočenjem in so-vrednočenjem ali sonevrednočenjem. Ko vrednotimo ali nevrednotimo kake pojave, ne da bi nam v to svrho bilo potrebno sočasno vrednočenje ali nevrednočenje kakih drugih pojavov, nastopajo namreč oni prvi pojavi kot objekti na-
šega »samovrednočenja« ali »samonevrednočenja«. Večkrat pa vrednotimo ter nevrednotimo izvestne pojave edino na podlagi sočasnega vrednočenja ter nevrednočenja izvestnih drugih pojavov, stoječih z onimi prvimi pojavi v določenem razmerju. Tako vrednotimo n. pr. denar in nevrednotimo n. pr. pomanjkanje denarja vsaj ponavadi samo na podlagi sočasnega vrednočenja vseh onih drugih pojavov, ki jih lahko dosežemo samo z denarjem, ter samo na podlagi sočasnega nevrednočenja onih drugih pojavov, ki so neizogibna posledica ne-posesti denarja, torej n. pr. samo na podlagi sočasnega vrednočenja dobre obleke, tečne hrane itd. ter samo na podlagi sočasnega nevrednočenja slabe obleke, neznosne hrane itd. V takem slučaju torej n. pr. dobro obleko, izvrstno hrano itd. samovrednotimo, slabo obleko, slabo hrano samonevrednotimo, denar, ozir. neposest denarja, ki samo povzročata one druge pojave, pa sovrednotimo, ozir, sonevrednotimo. Samo tako zvani »skopuh« je človek, ki tudi denar »samovrednoti«, neposest denarja »samonevred-noti«. Z drugimi besedami lahko to razliko izrazim tudi tako: Samovrednotimo ali samonevrednotimo pojav tedaj, ko ga vrednotimo in nevrednotimo radi njega samega«, sovrednotimo in sonevrednotimo ga pa tedaj, ko ga vrednotimo ali nevrednotimo »radi kakega drugega pojava«, katerega pa vsaj končno samovrednotimo ali samonevrednotimo.
Mislimo si pa zdaj človeka, ki kak pojav samovrednoti ali samonevrednoti na podlagi svojega prepričanja, da je ta pojav objektivno vreden ali nevreden, pri čemer pa naj bo to njegovo prepričanje napačno. V tem slučaju oni pojav efektivno ni objektivno vreden ali nevreden ter pristojno vrednočenje ali nevrednočenje tega pojava ni materialno pravilno. In vendar je zdaj na prvi pogled reči, da tudi tak človek pravilno vrednoti ali nevrednoti, ker dela to vsaj na podlagi svojega prepričanja, da gre onemu pojavu vzporedna objektivna vrednost ali nevrednost. In če bi naš človek kak pojav samovrednotil na podlagi trdnega, dasi napačnega prepričanja, da mu gre objektivna nevrednost, ali če bi isti pojav samonevrednotil na podlagi trdnega, dasi napačnega prepričanja, da mu gre objektivna vrednost, bi zopet'iz istih razlogov nepravilno samovrednotil ali samonevrednotil, dasi v tem slučaju to njegovo vrednočenje ali nevrednočenje ne more biti obenem materialno nepravilno. Takoj se vidi, da nahajamo v teh slučajih pred seboj vsaj formalno pravilno ali nepravilno samovrednočenje in samonevrednočenja. Na isto razliko pa trčimo hitro tudi v okviru orisanega sovrednočenja in sonevrednočenja.
Mislimo si namreč človeka, ki kak pojav zdaj sovrednoti ali sonevrednoti na podlagi svojega samovrednočenja ali samonevrednočenja kakega drugega pojava, stoječa z onim prvim pojavom v takem razmerju, da bi iz materialne pravilnosti samovrednočenja ali samonevrednočenja drugega pojava tudi že sledila ista materialna pravilnost pristojnega sovrednočenja ali sonevrednočenja onega prvega pojava. Če to velja, tedaj pa je vsako tako sovrednočenje ali sonevredno-čenje brez ozira na vprašanje, ali je ono pristojno samovrednočenje ali samonevrednočenje tudi v istini materialno pravilno, vsekakor vsaj formalno pravilno. Prav tako pa bi človek, ki bi kak pojav sovrednotil ali sonevrednotil na podlagi svojega samovrednočenja ali samonevrednočenja kakega drugega pojava, stoječega s prvim v takem razmerju, da b i iz materialne pravilnosti samovrednočenja ali samonevrednočenja drugega pojava samo-obsebi sledila nasprotna materialna nepravilnost pristojnega sovrednočenja ali sonevrednočenja onega prvega pojava, brez ozira na efektivno danost materialne pravilnosti onega samovrednočenja ali samonevrednočenja vsekakor vsaj formalno nepravilno sovrednotil ali sonevrednotil.
Primeri formalno pravilnega ali nepravilnega samovrednočenja in samonevrednočenja, sovrednočenja in sonevrednočenja iz dnevnega življenja. Človek, ki samovrednoti kako sliko na podlagi svojega sicer napačnega prepričanja o njeni objektivni umetniški vrednosti, vsaj formalno pravilno samovrednoti, človek pa, ki bi drugo osebo samonevrednotil na podlagi svojega in sicer zopet napačnega prepričanja o objektivni njeni moralni vrednosti, bi zopet vsaj formalno nepravilno samonevrednotil, vse to pa zato, ker sloni tako samovrednočenje in samonevrednočenje na takem prepričanju, da bi iz materialne pravilnosti ali nepravilnosti slednjega v prvem slučaju (v slučaju formalno pravilnega vrednočenja sledila ista materialna pravilnost ali nepravilnost pristojnega samovrednočenja, v drugem slučaju (v slučaju formalno nepravilnega nevrednočenja) pa nasprotna materialna nepravilnost ali pravilnost pristojnega samonevrednočenja. Isto velja mutatis mutandis tudi za vsako formalno pravilno samonevrednočnje ter za vsako formalno nepravilno samovrednočenje. Vsak človek dalje vsaj po navadi svoje zdravje samovrednoti, svojo boleze nsamonevrednoti. Naj je zdaj to samovrednočenje in samonevrednočenje materialno^ pravilno ali ne, t. j. naj pripada našemu zdravju, ozir. naši bolezni tudi objektivna vrednost, ozir. nevrednost ali ne, tedaj je vendar s strani vsakega takega človeka vsaj formalno pravilno so-
vrednočenje onih pojavov (dela, zmernosti itd.), ki donašajo zdravje, kakor tudi sonevrednočenje onih pojavov (lenobe, nezmernosti itd.), ki donašajo bolezen, vsaj formalno nepravilno pa sovrednočenje slednjih in sonevrednočenje prvih, vse to pa zopet zato, ker sloni tu omejeno sovrednočenje in sonevrednočenje v prvem slučaju na takem samovred-nočenju in samonevrednočenja, da bi iz materialne pravilnosti ali nepravilnosti slednjega sledila ista materialna pravilnost ali nepravilnost prvega v drugem slučaju pa na takem samovrednočenju in samonevrednočenju, da bi iz njegove materialne pravilnosti ali nepravilnosti sledila narobe materialna nepravilnost ali pravilnost pristojnega sovrednočenja in sonevrednočenja.
Tako se pa jasno vidi, da moramo tudi v okviru vsega vrednočenja in nevrednočenja razlikovati med isto materialno in zgolj formalno pravilnostjo ali nepravilnostjo, ki : no ju svojčas našli tudi na pristojnem umskem doživljanju. Kakor izvira (glej odlomek II. te študije!) materialna pravilnost, ozir. nepravilnost pristnega predstavljanja in mišljenja iz nepsihološke Ttinitosti, ozir. neistinitosti njegovega objekta, njega formalna pravilnost, ozir. nepravilnost pa iz takšnega njegovega razmerja do drugega umskega doživljanja, da bi iz materialne pravilnosti ali nepravilnosti slednjega sledila tudi njegova ista materialna pravilnost ali nepravilnost, ozir. narobe njegova materialna nepravilnost ali pravilnost, vse to velja mutatis mutandis tudi za vsako vrednočenje in nevrednočenje: Materialno pravilno, ozir. nepravilno, je vsako vrednočenje ali nevrednočenje, ki ima za svoj objekt zdaj nepsihološko vreden ali nevreden, ozir. nevreden ali vreden pojav; formalno pravilno, ozir. nepravilno pa je vsako vrednočenje In nevrednočenje, sloneče na takih premisah (kof samovrednočenje na pristojnih prepričanjih, kot sovrednočenje na pristojnih samovrednočenjih), da bi iz materialne pravilnosti ali nepravilnosti slednjih sledila tudi njegova materialna pravilnost ali nepravilnost, ozir. narobe njegova materialna nepravilnost ali pravilnost.
Tudi tu je torej reči, da je kako formalno pravilno vrednočenje in nevrednočenje lahko sicer, vsaj vnanje materialno nepravilno in narobe, da pa se bistvo njegove formalne pravilnosti in nepravilnosti vendar ne da dojeti brez rekurza nÄ poprej orisano materialno pravilnost in nepra^ vilnost vrednočenja, ker izvira tudi tu formalna' pravilnost ali nepravilnost vrednočenja in nevrednočenja samo iz gori orisane iste relacije do sem spadajoče materialne pravilnosti ali nepravilnosti. Ker je ta relacija tu povsem ista kakor pri umskem doživljanju, velja zdaj tudi tu glede končnega! bistva gole formalne pravilnosti ali nepravilnosti vrednočenja in nevrednočenja sledeče: Formalnp pravilno vrednočenje in nevrednočenje neobhodnoi jači in pospešuje vsaj našo dispozicijo tudi za mateJ rialno pravilno vrednočenje in nevrednočenje^ dočim formalno nepravilno vrednočenje in nevred4 nočenje vsaj prav to dispozicijo neobhodno ovira) in manjša. In kakor smo svojčas morali reči, da bi se oni, ki bi vseskozi vsaj formalno pravilno, ozirj nepravilno mislil, se nahajal ipso facto, v kolikor je to uprav od njega samega odvisno, v najboljšem^ ozir. najslabšem položaju tudi za pridobivanje ma4 terialno pravilnih misli, isto velja zdaj tudi za pristojno razmerje med zgolj formalno in materialne! pravilnim vrednočenjem ter nevrednočenjem. S! tem pa sta zdaj tudi tu dana še ista nadaljna dva postulata, namreč postulat prioritete materialne napram formalni pravilnosti vrednočenja in nevrednočenja ter postulat sklenjene formalne pravilnosti vrednočenja In nevrednočenja, pri čemer izrekam tudi tu s prvim postulatom to, da moramo, ako naj bo naše vrednočenje in nevrednočenje vseskozi pravilno, tudi formalno pravilnost svojega vrednočenja in nevrednočenja opustiti povsod tam. kjer bi šla ona na račun njegove materialne pravilnosti, z drugim postulatom pa to, da moramo sicer vseskozi vsaj formalno pravilno vrednotiti in nevrednotiti.
Ker velja vse to v enaki meri seveda tudi za vse ostalo čustvovanje ter pristojno stremljenje, smo se pa sedaj dokopali do presenetljivega izsledka, da odgovarja namreč oni petorici postulatov, na kateri je zgrajena, kakor smo to videli v odlomku II. pričujoče študije, tradicijska logika umskega doživljanja, logika umske pameti, v istini ista petorica drugih postulatov, s katerimi je samoobsebi dana paralelna, dasi doslej popolnoma neznana logika nagonskega doživljanja, logika nagonske pameti. Nepsihološki »istinitosti« objektov pristnega umskega doživljanja tam odgovarja tu nepsihološka »vrednost« objektov nagonskega doživljanja, na pojmu one istinitosti zgrajeni »vnanji« in »notranji«, »materialni« in »formalni« pravilnosti umskega doživljanja tam odgovarja tu na pojmu one vrednosti zgrajena ista »vnanja« in »notranja«, »materialna« in »formalna« pravilnost nagonskega doživljanja, »prioriteti« materialne napram formalni pravilnosti ter »sklenjenosti« formalne pravilnosti umskega doživljanja tam pa postulat iste prioritete in iste sklenjenosti v okviru nagonskega doživljanja tu. Aristotelovi ustanovitvi logike »uma« mora torej v istini slediti ustanovitev paralelne nove logike, logike »srca«.
TRGOVSKA BANKA D. d., LJUBLJANA
j*ODBUZM8CE5
jNaiiboir ovo mesto Rakek
Steiretilsradec Slovenske Bistrica
Selenburgova ulica štev. 1
(PRH SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA) KAPITAL In REZERVE Din 17,500.000.-'
Izvršuje vse bančne posle najtoč-neje in najkulantneje.
Brzojavit Trgovska	Telefoni: 139, 146, 4S8

I EKSPOZITUR Es Konjice
Meža-Dravograd Ljubljana (me-njainica v Kolodvorski ulici)
n, prnoga tlroiraiinn» Novostim" it, 157. * ane 5. »wgysaa 1923.
Šesti čut in instinkt
Zgodovina 'angleškega naroda.
Ljudje imajo navado, da imenujejo duševne izražaje živali z besedo »instinkt«, ki prihaja iz lat. glag. instinguere, t. j. izpod-buditi,, podražiti, kar nujno pred-. postavlja neko nadnaravno izpod-budo ali podražaj.--------■' — Take-
ga instinkta ni, še manj pa name-. notna v živalsko dušo položenega nagona — kakor — tudi ni samostojno obstoječega duševnega bitja. —
Odločno se zavarujemo mi ne-predsodnl učenjaki zoper to kakor tudi proti vsaki taki nesmiselni in vsako živalsko psi-hoflogijo nemožno ustvarjajočo podmeno.« (Prof. dr. L. Biichner: Kraft u. Stoff. Die Tierseele. Str. 471.)
Mi imamo navado izražati se: To »Instinktivno« čutim, to »pozitivno« vem, ali: Ta misel mi je kar nenadoma »šinila« v glavo. To ni samo slikovito ali simbolično izraževanje, ampak logično in psihološko tako istinito kakor more le kaj istinitega biti. To niso izrazi naše navadne dnevne, budne zavesti, ki sprejema vtiske zunanjega sveta po dosedaj nam znanih peterih čutih, ampak izrazi naše latentne podzavesti, ki jih nezavisno od naše budne zavesti spontano Izraža — šesti čut.
Instinkt je lastnost duše vsakega Mtja, torej človeka in živali, ki njima daje pod istimi pogoji moč občuta na daljavo, moč skritega čuta in moč slutnje in predvednosti; torej vse to, kar je tapopadeno pod imenom: telepatija, te-testezija in kriptestezija —- z eno be-tedo: šesti čut v človeku.
Človek bi ga moral imeti v večji meri od živali — v resnici ga je imel v davnih vekih več kakor danes, ko si ga je iz-kvaril z rastočo kulturo in civilizacijo in z živci razdražujočim načinom življenja. 2ival ga ima neoskrunjeno dalje in .po njem se varuje mnogih ji pretečih nevarnosti, kakor nedorasli otrok tudi, ali odrasli človek ga ima manj, ker se v mnogih kritičnih slučajih Življenja zanaša zgolj na svojo pamet in razsodnost, ki ga pa dostikrat kruto vara.
Evo, par verodostojnih slučajev! Ob Izbruhu Mont Peleeja na otoku Martinique so vsi psi 24 ur pred izbruhom vulkana iz mesta pobegnili in ko so tudi ljudje, sluteč nevarnost, hoteli jo pobrisati s psi vred, so jih učenjaki tolažili, da ne preti mestu nobena nevarnost. Tako so psi s svo'jim prirojenim instinktom »čenjaške metereologe postavili na laž.
Izbruh Etne: Sicilijanski listi so poročali, kako so psi prvi pretečo katastrofo občutili; dva dni pred izbruhom so bili že silno vznemirjeni in neprenehoma so lajali. Mačke so neprestano mijavkale in polegale vsakemu pred noge, češ: rešite nas. Druge domače živali so popolnoma otopele in zapadle v letargično stanje.
Ptiči so nehali peti dva dni pred katastrofo. Samo zajci so šele ob izbruhu zapustili svoja ležišča in so se zbirali ob robu cest, ne meneč se za mimo bežeče ljudi. (N. W. J. 15. Juli 1.1.)
Drug primer objavlja N. W. Tgbl. Št. 187, 10. julija t. 1. kako je pes rešil Številne ribiške barke pogina. Ta čuden dogodek poroča kapetan Neilson, ki je te dni prispel s svojim parnikom »Po-stonia« v bostonsko luko. — Ladja je zabredla, tako pripoveduje kapetan, po nekoliko urni vožnji iz otoka Kube v nepredirno meglo, ki je onemogočila vsak izvid. Kljub temu ni vožnje prekinil ali brzine zmanjšal. Kar začne naenkrat na krovu se nahajajoči pes — neufundlanec — lajati in silno vznemirjen semterja tekati. Oficirji in matrozi so sicer zapazili nemirnost psa, niso pa temu pripisovali nobenega pomena, ker tudi ladjine stra-
že niso ničesar izrednega zapazile v bližini ladje. Ko je pa pes začel vedno hujše lajati in je njegovo lajanje prešlo v dolgo bolno zavijanje. je kapetan vendar postal pozoren in je začel brzino ladje zmanjševati. Komaj je začel parnik v počasnejšem tempu pluti, ko se je nenadoma znašel sredi ribiških bark. — če bi bil brzi tek ladje pridržal, bi bilo trčenje z ribiškimi čolni na odprtem morju neizogibno, ki bi bilo zahtevalo mnogo ljudskih žrtev. —
Pes se je rodil na ladji in njegovo celo življenje ni stopila njegova noga na suho in je s svojim naravnim čutom katastrofo preprečil.
Pred enim mesecem se je potopila angleška ladja »Trevessa«. Moštvo se je rešilo v odprti čoln in 23 dni rabilo, da je prispelo do obali po neizrečeno pre-stalih mukah in gladu. Kakor čudež se sliši, kako se je moglo moštvo brez kompasa, sekstanta in drugih pripomočkov rešiti in vendar prispeti do obale. Neki star pomorščak pravi v pogovoru, da se rešitvi ima moštvo zahvaliti le šestemu čutu. — Mnenja sem, pravi, da se mornarji še danes, četudi imamo vs'e mogoče instrumente, zanesejo večjidel na pomoč svojega pridobljenega instinkta. Navadno je, pravi, drugi maat tisti, ki ne zna pisati, toda vse le po svojem občutu dela in sicer boljše kakor prvi krmar, ki se ume na najbolj komplicirane instrumente, kar jih ima kapetan na razpolago. Moštvo »Trevesse« se je pač zaneslo na tajne moči v njih, ki daleč leže za časi enega Drakeja in segajo do Wik-lingov. Poznam mesta v oceanu, ko dela burja z ladjami, kar hoče. Tu ni nobenih znamenj, ki bi kazala pot, tu je pomorščak sam nase navezan in ne oni tajni šesti čut, ki mu da naslutiti pravec do suhega in do rešitve«. — Še en slučaj Iz Vel. Varadina poroča dopisnik »N. W. J.«, 25. maja t. 1. št. 10601, kako je neki vlakovodja v bližini postaje Csucsa iz Kološvara v Vel. Varadin brzovlak velikanske katastrofe, rešil. »Vlakovodja je zavrl in ustavil vlak; ne da bi si mogel razložiti vzrok in kakor se je pozneje izkazalo, preprečil s tem hudo nesrečo. Vlakovodja je dopisniku pripovedoval, da se mu je naenkrat stemnilo pred oč-da ne pelje dalje, če ne preiščejo proge in neko nepoznano tesnogrudno čustvo se ga je polastilo. Pod pritiskom neumljive mu slutnje je ustavil vlak in k njemu pribežajočemu osobju je izjavil, da ne pele dalje, dokler ne preiščejo proge. Kondukter to stori in po kratki kontroli se vrne š presenečuiočim poročilom: da je proga v daljavi 300 metrov tako razrahljana, da bi ne mogle tračnice te ogromne težine prenesti in da bi moral vlak neizogibno skočiti iz tira«.
Glej, to je šesti čut, ki je globoko v podzavesti skrit in ki ga ima vsako bitje in ki se razteza na celo telo in ni nikj’r lokaliziran. Pri živalih pravimo, da je to instinkt, pri človeških bitjih s finimi, nežnimi, senzitivnimi živci pa opažamo, da je ta šesti čut obenem instinkt in ustvarja pri teh ljudeh prehod v mediu-mizem — to je, vsa njegova tajna.
(Še sledi) Pav. Lokovšek.
— Slovstvene nagrade. V Franciji jih je toliko, da je dnevniku La Parole Libre prišlo na um, ustanoviti neobično nagrado, ki bi po svoji ekstravaganci prekosila vse druge: za najslabši roman tekočega leta. Cena se lahko deli. Jury bo neodvisno posloval. Da je pisatelj doseže, se mu ni treba posebej
predstaviti kot kandidat	č*
*
Oportet haereses esse: tudi krivoverci morajo biti.	Leon XIII.
Leta 1912. je izdal Elie Halevy svojo Zgodovino angleškega naroda v 19. stol, letos je pri Hachette-u Izšel drugi zvezek, ki pomeni ogromno enciklopedično' delo: ekonomija, denarstvo, socijalna in politična zgodovina itd. Kdor želi poznati Anglijo, mora pazljivo proučiti to čudovito knjigo.
Angleški narod je imel svoj lastni razvoj. Malokdo ga dobro pojmuje, ker je dokaj različen od drugih, osobito' notranji nagibi narodovih početij, intervencij in umikov so navadno nepoznani. Kakšen je moralni ustroj angleškega ljudstva? Značilna je v tej deželi šibkost izvršilne oblasti, obrambni sistem oziroma nagon proti birokratski centralizaciji in proti despotizmu, ki bi se mogel opirati na vojaštvo. Kakor da država išče svobodo v delitvi oblasti, v drobitvi javne moči. Vojniška obrt nima ugleda v glavnem mestu. Velika večina čef ;e nastavljena v kolonijah ali na Irske..;, Irska pa je kot kolonija. Moč Anglije tiči v njeni mornarici, ki se ne da kdo ve kaj politično uporabljati; vojska, ki je z njo zmagala pri Waterioo-ju, je slaba — sam Wellington to zatrjuje — in glavni stožeri so nad vse povprečni.
Angleško plemstvo ni opasno za svobodo; ni staro, odprto je in se v eno-mer obnavlja. Anglikanska Cerkev sama ni tiranska niti vseoblastna, preveč verskih ločin živi poleg nje in njene ovčice bi se ji utegnile porazbegniti v te sekte. Najmlajša, najdejavnejša teh sekt, ki je prenovila nravstveno osnovo delavskega sveta, šteje več sto tisoč pristašev.
Anglija je videla francosko prekucijo, pa se politično ni omajala. Nasprotno, nekaj časa je ljudstvo mrzilo »francoska načela«, toda posehdob je Anglija napravila lastno revolucijo, družabno revolucijo, ki je posledica velike industrije, nastopivše v 18. stoletju. Ta preobrat se vrši s strahovitim trpljenjem, zakaj država se še ni prilagodila svoji novi nalogi, industriji. Zato se občasno porajajo družbeni nemiri s slabimi letinami, ki povzročajo draginjo, ali s produkcijskimi krizami, ki uvajajo brezposelnost. Ti nemiri se malokdaj posplošijo, ker so industrije toli raznovrstne in ker delavstvo ni organizirano; redkokdaj so krvavi, ker zatör (represija) ne sme biti nasilen, drugače bi se pobunila vsa dežela. To je morda edina dežela v Evropi, kjer se ljudstvo čuti krepkejše in se vendarle zgolj ob lakoti upre. »Angleška sodrga je jako plaha,« tako je Tal-leyrand izrazil okoli 1. 1830 svoj dojem o grozi, ki jo čuti angleško ljudstvo pred meščansko vojno.
V notranji politiki nima Anglija nič vkupnega z ostalo Evropo. V početku prejšnjega veka (1815) sta bili stranki Whig in tory le še imeni; politikov ni mogoče porazdeliti v razrede, n. pr. George Canning, ki v glavnem vodi ono dobo. Dve sili sta nadomestili ti dve bivši stranki: protekcionistična politika, ki ščiti zemljiške posestnike (kmetov v našem zmislu skoro ni več) in politika svobodne trgovine industrijskih mogotcev, ki hočejo življenje po ceni za mezde. Anglija je edina zemlja, kjer naraščanje prebivalstva vzbuja skrb in strah, kjer je mogla nastati Malthusova knjiga. To je tudi zemlja, kjer se kaže socijali-zem z ekonomsko teorijo (Robert Owen), edina zemlja, ki pozna razredni boj, zgolj socijalna gibanja, ki jih povzročajo' spori za mezde in za uredbo dela. Celo med vojno proti Napoleonu je Anglija poznala delavske vstaje (lud-dites), ki so rušile mehanične stative, češ, da zmanjšujejo potrebo po ročnih delavcih. V Angliji se ve, kaj pomeni brezposelnost in stavka, upori radi gla-
du v bogati deželi, kar je drugod ne-umljivo. Naj vojna ali blokada zapre od-dajališča, ekonomski odmev se javlja na Angleškem v resnih nemirih.
Strahota je bila velika 1. 1812. Sou-they piše:	»Edina vojska nas tokrat
čuva najstrašnejše nezgode, pobune siromakov zoper bogatine: doklej pa se smemo zanašati na armado, se jedva drznem vprašati.« In Walter Scott: »Po pravici se bojite žakerije, tla so nam izpodkopana pod nogami.«
Evropski mir ni privedel družabnega pokoja. Leta 1816-17 in 1819 še vre. Leta 1817 se Sismondi zgraža nad socijalnim položajem v Angliji, revolucijo smatra kot neizbežno in trideset let kesneje sklepa takisto Karl Marx, osobito po angleški anketi. Pa v letih 1815—30 je Anglija edina obrtna država, dovolj razvita, da imajo te bojazni, oziroma te nade kak pomen.
Ona sam je tudi zadosti razvila svoj kreditni in bankovni sestav, da poznä občasne denarne krize. Angleška Banka, ki obstoji že stodvajset let, je imela časa, da je postala velik državni stroj. Pokrajinske in zasebne banke, ki jih je na stotine in ki takisto izdajajo svoj papir, olajšujejo transakcije, pa tudi ustvarjajo nestalnost, neznano na celini. Akcijske družbe so tam že mnogobrojne. Anglija živi na kredit in sicer s papirnatimi novčanicami že dvajset let. Preobrat v uporabi plačilnih sredstev je šel tik za družabno revolucijo, bila je to počasna in naporna prilagoditev, toda brez resnega poloma, ker je odbila predlagano inflacijo.
Vendar pa vsakdo razume, da je položaj Anglije nestanoviten. Pogosto se pravi (Southey, Coleridge in dosti drugih), da je »jakobinstvo« prešlo iz višjih slojev v ljudstvo. Razumljivo je, da je bila francoska prekucija silovita kriza, ki pa se je morala brzo končati, kakor vsaka kmetska in meščanska revolucija, čim se je nova porazdelitev zemlje med nove lastnike učvrstila. Ali angleški delavci hočejo v svojem obupu porušiti sä-mo bistvo obrtnega bogastva, ono dovršeno orodje, ki z njim Velika Britanija nadkriljuje svet, ker si ne morejo prilastiti tega bogastva.
Mnogo vzrokov za nemire je torej delovalo v dobi 1815—30, ki jo promatra Elie Halevy v svojem novem zvezku. Tu je nastopila nečuvena kriza v monarhičnem mišljenju, katero je razkačil prezir za kraljevo osebo v pravdi kraljice Karoline, potem verski nemiri ob razglasu emancipacije katoličanov, številne gospodarske stiske in izrazita denarna zadrega v 1. 1825. Vse težkoče industrijske družbe s preštevilnim stanovništvom se že javljajo kakor še dandanes. Kakor danes se Anglija dozdevno ni brigala za pogodbo, ki jo je podpisala in se je ločila od svojih zaveznikov, ker so jo ekonomska vprašanja prerasla. Kakor danes, bi človek rekel, se je bala, da je ne bi ta pogodba zapletla v nove intervencije, katerih jo je groza. Ideje enakosti so se po ekonomskih krizah razpasle in obe veliki stranki, ki zastopata tudi posestnike, trepečeta pred mestnim prebivalstvom, pred tem novim ljudstvom brez korenin, brez imovin, pred sestradane! v deželi, ki se šopiri s svojim bogastvom, pred narodom, ki je potreben in ki potrebuje to, česar mu ni mogoče vselej dati: delo. Chateaubriandu, ki je poveličeval krepkost angleških uredeb, je lord Liverpool odgovoril: »Kaj je zanesljivega pri teh ogromnih mestih? Resna vstaja v Londonu in vse je izgubljeno;«
Moderni
energizem.
Poleg splnozizma, materializma, spi-ritualizma in dualizma se je koncem prejšnjega stoletja razvil še peti svetovni nazor, Ostwaldov energizem. Osnovni nauki slovitega kemika v Lip-skem, njegova energetika, ki se je vedno močneje oklepajo razni moderni misleci in nemisleci, se glasč:
Vse je energija, ničesar ni, kar ne bi bilo energija. Vse prikazni narave lahko podredimo pojmu energije; vse kar vemo od zunanjega sveta, moremo izreči v obliki izjav o navzoči energiji. Pojem energije je torej najsplošnejši pojem, ki ga je znanost dosedaj ustvarila, ker obsega v sebi tako pojem kavzalnosti kot pojem substance; če imenujemo substanco kakor pojem substance to, kar v resnici je, tedaj je energija edina substanca. Energija sama je pa delo in vse, kar iz dela nastane, oziroma kar se da zopet v delo spremeniti. Delo pa je količina, ki se da točno meriti kot produkt moči in pota. Razlikovati je treba sledeče energije: 1. Mehanična energija. 2. Toplota (termična energija). 3. Luč (svetlobna energija).
4.	Magnetična in električna energija.
5.	Kemična energija (kemična ločenost Izvestnih snovi in kemična prisotnost nekih drugih snovi). 6. Duševna energija. Mehanične energije nastopajo, ka-
dar delujejo razne sile in nasprotne sile čez linearne dalje, ploskve ali prostore. Na ta način izgine samo po sebi tudi tradicijsko pojmovanje materije: mate-rielne imenujemo predmete, ki imajo težo in maso. »Vse kar nazivamo snov, je energija, ker se izkaže le kot sojem ali kompleks energije teže, energij oblike in obsega, kakor kemičnih energij, ki se jih drži na razen način toplota in električne energije.«
Kakor vidite, se je Ostwaldu razblinil v energijo ves zunanji svet. Masa mu je samo kapaciteta premikalne energije; prostornost (napolnjevanje prostora) le prostorna energija; teža le neke vrste položajna energija; trenutna prostorna oblika fizičnih predmetov samo njihova oblikovna energija; lastnost dveh predmetov, da zavzemata sočasno neki mesti v prostoru, zgolj njiju distančna energija itd. Energija je torej v istini najsplošnejša ter obenem edina substanca. »Vsa dogajanja slone na prostornih in časovnih izpremembah energije. Vse predmete in dogodke tega sveta lahko torej energetično izrazimo.« Razume se, da velja pri tem tudi prirodoslovno načelo ohranitve energije: tudi za Ostwalda ostane količina celokupne energije pri vseh izpremembah ista.
Da dogajanja prav razumemo, je treba vpoštevati še Helmov zakon intenzitete: »Vsaka energija neke vrste stremi za tem, da bi prešla z mest, na
katerih ji pripada višja intenziteta, na mesta nižje intenzitete. Zove se sproščena, kadar lahko sledi temu stremljenju.«
S tem je v ozki zvezi Ostwaldov. »zakon razsipavanja«: Vse dogajanje, tudi življensko, je spreminjanje energij. Pri tem pa se nikoli ne pretvori vsa energija v drugo, ker nekoliko te energije preide vselej v toploto, ki pa kaže težnjo po razsipavanju same sebe in takisto po izenačenju temperaturnih oblik. Potemtakem prehajajo vse energije polagoma v toploto; ko pa se izenačijo intenzivne razlike temperatur, preneha za vedno svetovni proces. Zadnji smisel vesoljnega dogajanja je torej ta, da sicer ostane količina celokupne energije vsekdar ista,. da pa količina proste (delavne) energije zdržema pojema (Zakon entropije!). Odtod Ostwaldov »energetični imperativ«: Ne trati energije, izrabi jo! Kajti vsaka energija, ki je nisi izrabil, ostane v smi-, slu entropije, zate vedno izgubljena.
Tudi duševnost pojmuje Ostwald kot energijo in smatra ta nazor za glavni napredek energetike napram mehaničnemu svetovnemu nazoru. Vendar dokazovanje je dokaj šibko: »Ker se niti najmanjša duševna prikazen ne javka brez energetičnih izprememb, je neizogiben sklep, da so tudi duševni procesi... energetični fenomeni« Kot poseben dokaz za to tesno vez med du-' ševnostjo ter ostalimi energijami nava-
ja Ostwald še pojav dušne utrujenosti, ki nastopa zbog prevelike oddaje energij. Duševna izčrpanost se da poravnati s hrano, t. j. s kemičnimi energijami.
Priznati je, da Ostwald ne zapada — v nasprotju s Haecklom — nikjer v samozavesten dogmatizem;. temveč povsod seva iz njegovih spisov želja po resnici, po enostavnem svetovnem nazoru, ki ne sloni edino na nekih nadčutnih podmenah. Pod tem vidikom morajo njegova dela najblagodejneje vplivati na vsakogar, ki ima smisla za dobro naravoslovno filozofsko štivo.
Vendar pa se zdi, da se Ostwald moti, smatrajoč duševnost za energijo zraven drugih energij, ki je podvržena istim splošnim energetičnim zakonom, t. j. zakonu ohranitve energije in dissi-pacije. Dušne sile vendar rasto z vajo; dušne sile se ne izenačujejo, marveč ustvarjajo razlike. Tako torej Ostwaldov energetični monizem ne ovrže dualizma, na čigar stališče smo se postavili koncem sestavka »Kaj je duša«?
Ako se uresniči načrt skupnega nastopa, ki bi zahteval opustitev pasivne rezistence, je to konec poruhrske vojne. Zakaj spričo anglofilske smeri Cu-novega kabineta, se ni bati, da bi se protivit britanski zahtevi. Ni pretirano, če se reče, da so angleške želje zanj ukazi,
Ludwig Quessel, Soc. Monatshefte.
Meščanstvo in plemstvo, ki ju enako žulijo davki radi vojnih dolgov, mislita tedaj kakor sedaj predvsem na to, da bi se ognila novi vojni ter da ne bi vzdrževala premočne vojske. Toda kako naj se poseže vmes v razburkani Evropi, dočim se Francija drami, dočim veje duh revolucije po Španiji, Italiji in vsej Južni Ameriki? To je čas »non-inter-vencije« in čas miru za vsako ceno (Lord Castelreagh). Pri vsem tem pa se čutijo kontinentalni vplivi v Angliji, vsaj pri razumnikih kot Bentham, Mili. Celo v političnem besedišču je izraz liberal, ki je videti tipično angleški, prinesen od zunaj, iz prekucij*v Italiji, Španiji ali Južni Ameriki. .Vendar pa ves čas pre- \ vladujejo skrbi za notranjo in socijalno zakonodajo, in filozof naslednje dobe, ki je doba velikih preosnov, filozof leta 1848, je ekonomist socijalističnih smer- ; nie, John Stuart Mili.	Jos. A.
A. Z.:
lavno mnenje.
»Kaj bodo rekli ljudje? « To vprašanje je postala nekakšna deviza modernega človeka. Okrog tega vprašanja se suče vsakdo, posebno člani srednjih in nižjih slojev človeške družbe. Javno mnenje, edino to vražje javno mnenje je merodajno, da se pa z njim zgubljamo v barju nesreče, na to ne pomisli nihče.
»Kaj bodo rekle znanke, če preneham obiskovati gledališča in koncerte?« se vpraša žena državnega uslužbenca, Ta gospa obiskuje javne prireditve, da ne trpi na družabnem ugledu, doma pa otroci hirajo radi nezadostne hrane in obleke.
»Kaj bodo rekli naši klijenti, če se ne udeležujem sestankov?« se vpraša blagajnik banke ter hiti v kavarno ali v restavrant. Tam se druži z bogatejšimi sloji, posnema njih razvade in igra za visoke svote, posledice pa prihajajo v obliki špekulativnih prevar in malverzacij.
»Kaj bodo rekli ljudje, če si ne nabavim elegantne obleke?« se vpraša naivno dekle. Dovršila je trgovski tečaj ter si domišlja, da je že visoka dama. Uslužbena je v prodajalni ali v uradu z nizko plačo in, da se moderno obleče, objame bogatega pohotneža.
»Kaj bodo rekli ljudje, če hčer omožim s svojim pomočnikom?« se vpraša rokodelec. Mož nasilno razbije nežne ' srčne vezi med hčerko in njenim izvoljencem ter jo izroči tujcu.
Takih primer bi lahko navedli še več. Najdemo jih povsod v raznovrstnih nijansah. Radi javnega mnenja vežemo ljudi, ki ne spadajo skupaj; radi javnega mnenja se pogrezujemo v dol-, gove in zločine; radi javnega mnenja prihajamo v bolnice, v blaznice, v iet-nišnice in v prerani grob. Javno mnenje, posebno v času sedanjega moralič-nega razsula, je prokletstvo vsem, katerim je sodba drugih ljudi več, kakor pa lastno priznanje.
Ti, brat ali sestra, povej, kaj so ljudje, do katerih gojiš toliko obzirnosti?!
AH te ljubijo? Ali ti bodo pomagali v slučaju nesreče?
Današnji ljudje so v ogromni večini zapadli materijalizmu, zato pa od njih ne moreš pričakovati nesebične ljubezni in pomoči. Prav je: kljub temu iih čislaj in ljubi, toda ne pusti si sugerirati od mas nekaj, kar je tebi v pogubo. — Bodi človek, toda otresi se blamiranega javnega mnenja, katero ti zastruplja življenje in sega usodepolno celo preko tajinstvene gomile. Ljubi bližnjika,- i pomagaj, kjer moreš, v splošnem p» hodi svojo pot!
NOVI AMERIŠKI »REKLAM«.
Vsak pozna nemško knjižico »Reclam«! ki je dobila v zadnjem času nevarnega tekmeca. Kot drugod, so hoteli Amerikanci tudi v tem nadkriliti Evropejce. V divjih gorah države Tenessee (V. S. A.) je bila lanske jeseni zgrajena ogromna tovarna z najmodernejšimi tiskarskimi stroji. Ta ogromni založni zavod, ki nima v Evropi para, si i® nadel nalogo izdati dnevno 100.000 zvezkov. Letna produkcija dosega število 3,500.000 zvezkov. Zvezki pa niso majhni-in so leP° vezani v rdeče usnje z zlatim napisom. Stanejo pa samo 10 centimov. Ta velikanska tovarna je zgrajena v mestu Klingspor‘< kjer je nakopičenega ogromno materijala Z® proizvajanje papirja In lesa. V to svrho s morali biti izgotovljeni posebni stroji, ki ^ stali ogromne vsote. Celotni stroški so dosegli tri milil, dolarjev. V teh cenih zvezki» bo prevedena cela svetovna literatura na angleški jezik. Tako se bodo Angleži 2 mal denar seznanili z vsemi svetovnimi satelji in pesniki. Kot prvo, so po angld' araerikanski navadi natisnili sveto V^rao.
_ Svet se vrti V Washingtons sta si dva para plesalcev, ki sta se udeležila tekme za vztrajnost, izmislila to posebnost, da se med natečajem poročita. Ne da bi se prestala sukati, st stopila na tovorni avto, ki ju je potegnil k civilnemu uradniku po ženito'-anl' sko dovoljenje, odtod k draguljar]“» kjer sta si izbrala prstane; nato pa j je tovornik odpeljal nazaj k mirovnem sodniku, ki ju je poročil Novi Por°feL1" cl se niso nehali obračati niti medte • ko so izrekali obredni »da«. je obstajalo iz sandwicha in k°*a . mleka, ki so ga pogoltnili sredi . stepa.
Ernest Denis: Od Vardarja do Soče.
Izd. Bossard, 43 Rue Madame, Paris 1023, str. 352.
V »Zgodovinski zbirki Slovanskega instituta« je kot 2. zvezek pravkar izšla, knjiga Du Vardar ä la Sotcha, posmrtna zbirka medvojnih in povojnih člankov in razprav, ki jim je avtor Ernest Denis, profesor na Sorbonni, ter ustanovitelj Zavoda za slovenske štu-Po en predgovor sta napisala Aleksander Belič, član znanstvene Akademije v Beogradu in Louis Eisenmann, Profesor na pariškem vseučilišču in si-cer na Denisovi stolici, ki jo je osno-,.vala Češkoslovaška za poučevanje slovanske zgodovine in omike. Slika blagega pokojnika krasi čedno izdajo. To ie dvanajsto Denisovo delo, spadajoče Po obsegu med najmanjše, kajti ostali poiitieno-zgodovinski spisi zavzemajo Po večini nad 500 do 700 strani.
Denis ni bil suhoparen učenjak, čigar obzorje se omejuje na njegove knjige. Bil je vedno v stiku z življenjem: sveži dih je zanašal v svoje slike Prošlosti, od koder je zajemal pobudo 2a živo današnjost. Takoj v početku svetovne vojne je zahteval popolno neodvisnost Češkoslovaške, dočim še nihče v Evropi ni bil pomislil na to, in ie govoril, z bratskim nav dušenjem o osvobojenju, ter ujedinjenju jugoslo-Venskega naroda. Njegovi članki, pisani Večkrat ob urah težkih za francosko Judstvo, pričajo o njegovi značajnosti; cenzurirana mesta, ki pa so v tej knjigi Vzpostavljena, jasno svedočijo, da se je Denis upiral krivici, pa naj bi bila prišla odkoderkoli. V odstavku »La Serbie triomphante« najdete sledečo značilno Zgodbico. Denis pripoveduje: Leta 1890 sem se na praški razstavi, želeč nekaterih pojasnil, približal delavcu, ki je delal v majhni delavnici. Po mojem Aeglasu je hitro razumel, da sem tujec, to mi je nekam zlovoljno odgovoril. Dotlej me je pa nenadoma vprašal: »Vi ste Nemec?« — »Ne, jaz sem Francoz.«
tej besedi se mu je obraz razžarel to rekel mi je: »Aha, vi ste iz dežele toavice!«
j- Uporni, ter prijateljski poudarek, s Interim se je obračal k zaveznikom ^ancije, kadar so se pripravljali na ®°Vo krivico zoper nas, vsebuje vedno pristne nasvete in se še danes prijetno dojmi vseh duhov, zavzetih za pravič-Oost. Osobito pa nam je draga njegova foibav do nas in vera v našo živnost In oaš napredek. Nadel si je nalogo, da °dkrije svetu vrednost jugoslovanskega Nemena in pokaže, kakšen zločin se na prosveti in prostosti, kadar se w političnih kombinacij skuša zapirati pot tej mladi krepki civilizaciji. Ti sestavki so ožarjeni s kristalno jasnostjo 131 mikavni spričo svoje valujoče proze, Prožete s filozofijo in poezijo. Tvorijo Pa dopolnilo njegovemu delu La Grande ;®orbie (1915), ki je pridobilo Srbom in 5Ploh vsem Jugoslovanom toliko navdu-S®hih občudovalcev in vnetih prija-toljev, da n. pr. Odavičeva bibliografija *amo francoske literature o nas izpol-touie zajeten snopič.
Članki niso urejeni po časovnem, SJaPalc po logičnem redu, tako da nu-gT10. celotno sliko jugoslovenskega vpraša- In dočim je cenzura vihtela po-^to. svmjg škarje nad njegovim pere-giri1 * * * to dočim so ga mnogi tkzv. realisti 'do*- kot teoretika ter ideologa, je v ‘vel Denis zadoščenje, da se je oži-. tvorila njegova zasanjana Jugosla-žal z nekaterimi bolestnimi ^unkj,
jjoJ^ed vplivi, ki bodo oblikovali našo fl-jtotoost, je v Denisovih očeh najjačii, <yp°trebnejši in najzgodnejši čut slo-
jr^to°is Coppčer
francoske akademije)
Koitek kruha.
^ francoščine prevel P. V. B.) naihai-ni vojvoda de Hardimomt se ZdfaJ? v Aixu na Savojskem, kjer richoil .svojo znamenito kobilo P biju r> i se je bila prehladila pri de
ta2tre2^okai' le končal kosil0 tapazil ° ^g^dal v časopis, kai to^ffenu * n°v'co ° Polomu pri Reich
žil	je kozarec šartreze, pol
služi A^eto “a mizo restavracije, d naJ Pripravi kovčke, »res i« i V.e,uri Pozneje v pariški ek saj ^ mtel v nabiralni urad in se vx ^ frontni polk.
,temu, da je živel od deve .V0izno % ,? Petindvajsetega leta ne .Veka n* lv}ien'e visoke družbe, ki G hih ?Pi>. 1° se gibal samo v dirk; je prus i m budoarjih operetnih Pex »OzahnT vendar trenutek, ko ni mog Ravnili prednikov: E & v v de Uhrdimont je umrl na k Utean iUniSu Isti dan kot sv. Ludo v l** ča? Ilardimont je bil vojskovod
^enriH rDu Gueselina in Franco: Pti p.“® nardimont je bil ubit v bi! ^ontenoiyju. Čeravno je bi! mia
Ena prvih bitk v francosko-ncm: «niakniu’ V kater‘ S° Se morali frs
vanske vzajemnosti. Zavračal je brutalno koncepcijo političnega panslavizma, t. j. carskega avtokratizma. Kot demokratski Francoz in občudovalec husitske tradicije je gledal bodočnost v širokem sprijaznjenju narodnostnega nagona, ter internacionalne misli. O Slovanih je sodil, da so spričo svoje geografije in zgodovine, etniških, jezikovnih, čustvenih in umskh sorodnosti bolj nego katero si bodi drugo pleme poklicani, da najdejo pravo in zdravo ravnovesje: slovanska solidarnost je vmesna stopnja, prehod od narodnosti k človečanstvu. Med Slovenci so mu Čehoslovaki in Jugoslaveni v tem oziru najbolj ustrezali, ker je pn njih opažal najbolj razvit zmisel za to neobhodno vzajemnost. Ta misel preveva njegovo predavanje o predsedniku Masaryku in je navdahnila tudi poslednji članek te zbirke, kjer z veseljem pozdravlja prihod Malega sporazuma, prvi poskus, da bi se politično izvedla slovanska, bratska medsebojnost, ne-razrušna zveza Čehoslovakov z Jugo-sloveni.
Dvoje obširnih poglavij te publikacije obdeluje jadranski problem in bolgarsko vprašanje. Zbog tega so Denisa živahno napadali: protirečnost teh kritik pa dokazuje objektivno in nepristransko sodbo rajnega učenjaka. Doma so mu oponašali, da je tolikanj zaslepljen s srbofilijo in slavofilijo, da izgublja z vida narodne koristi: mar ni Francozom v prid, ako si pridobe čim več zaveznikov, ako pregovore Bolgarijo na svojo stran in ako vse žrtvujejo popolnemu sporazumu z Italijo? Z jugoslovanske plati pa je cul otožna začujenja, da je preveč popustljiv na~ pram smrtnim sovragom Srbije in da se nagiblje k polutanskemu mešetarjenju v tako pomembnih problemih kakor svobodna jugoslovenska jadranska obala.
Je li mogoče biti strožji Ferdinandovi Bolgariji, nego je bil Denis? Silno je bil vselej ogorčen, kadar je — celo med vojno — domä naletel na neko bolgarofilstvo. Ko je zabodla Srbijo v hrbet in se obrnila zoper osvobodilko Rusijo, je Bolgarija počela dvojni zločin zoper slovansko vzajemnost in zoper Francijo. Preden ji bo odpuščeno, naj pokaže vtipljiv dokaz kesanja In poboljšanja. Vendar njegova obso-dba ni za večne čase. Misliti je na bodočnost: sedanjemu srdu naj se ne žrtvuje velika prihodnost! Sicer pa, je-li dosti več nad pol stoletja, odkar se je med bolgarskimi in srbskimi rodoljubi s Strossmayerjevhn pritrjevanjem na-črtal obris balkanske konfederacije, prvi osnutek velike jugoslovenske države, ki bi segala od Adrije do Črnega morja? Vendar za to je treba še časa, brez katerega se nič trajnega ne ustvari, kakor je rad ponavljal Denis. »Možno je, kakor je želeti, da se balkanska Liga, ki je trajala tako malo časa in čije usoda je bila tolikanj tragična, nekoč obnovi na trdnejši podlagi in sicer v odkritem duhu enakosti in bratstva, čas je poštenjak in vse prav Pride onemu, ki zna počakati. Ako hočeš pospešiti stvari, staviš uspehe v nevarnost.« O jadranskem problemu iz-Pregovorim drugič podrobneje. Sedaj naj še dostavim, da je vlada SHS počastila spomin velikega jugoslovenskega prijatelja s tem, da se bo iz ustanove »Ernest Denis« vsako leto nagradila najboljša francoska knjiga o Jugoslaviji. Razen tega je na Sorbonni pod njegovim imenom slovanska stolica, kjer se bo nadaljevalo delovanje v njegovem smislu in njegovi smeri. A. D.
vojvoda ves izčrpan radi svojega škandaloznega in bedastega ljubavnega razmerja z Lucyjo Violetto, primadonno gledališča Nuditčs-Parisiennes, je v trenutku, ko je zvedel, da so Francozi zgubili bitko na francoski zemlji čutil, kako mu kri stopa v obraz in zdelo se mu je, kot bi bil dobil krepko zaušnico.
Njegov polk se je prve dni novembra I. 1870 vrnil v Pariz in tako se je zgodilo, da je pešec Henri de Hardi-mont branil s svojo četo utrdbo Han-tes-Bruyeres, sezidano v naglici, ki so jo branili topovi trdnjave Bicetre.
Kraj je bil žalosten: gola drevesa so stala ob cesti, ki je, vsa razrita od blatnih kolovozov, vedla čez okužena predmestna polja. Ob tej cesti je stala zapuščena gostilna z uto, kjer so se vojaki nastanili. Par dni poprej so se bili‘tu vršili boji in od strelov je Mo Polomljenih par brestov ob cesti, vsi Pa so imeli v skorji bele rane od krogel. Pogled na hišo je bil strašen: granata je bila raztrgala streho in temnordeči zidovi so izgledali, kot bi bil pobarvan^ s krvjo. Oboki ute so bili podrti, črne opne so strgane visele s stropa, igrišče je bilo uničeno. Mokre vrvi gugalnice so ječale v vlažnem vetru, pri vratih so bili napisi: Društvena soba — absint — vermut — vino 60 cent liter — vsi razpraskani od strelov. Poieg njih je bil naslikan mrtev zajec nad dvema biljardnima palicama!, ki so bile križem zvezane s tra-
izključnim Vodopivcem.
Zamorsko časopisje v Zedinjenih
državah.
V	Zedinjenih državah je bilo po statistiki 1. 1920 nekaj nad 6,200.000 zamorcev, ki so znali Čitati in pisati. Ti imajo okoli 500 časopisov in revij. Najvažnejši med njimi so: The Afro-Ame-ricain v Baltimoru, ki izhaja v 18.000 izvodih, The Crisis, organ narodnega udruženja za napredek »barvanega« naroda (National Association for the Advancement of Colored Pevple), v
62.000	izvodih, in The Chicago Defen-der, tednik v 150.000 izvodih. V malih mestih Indijane in Georgije se časniki čitajo skupno, n. pr. pri brivcu. Računa se, da čita povprečno pet oseb vsako številko. Čitanje časnikov je tudi zmanjšalo število nepismenih, 1. 1920 22.9%, 1. 1910 30.4%. V New Yorku je 153.000 zamorcev, ki imajo 17 časnikov.
Mnogi teh zamorskih časnikov — izmed katerih se baje čitajo nekoji, .po njih pisanju, v južni Ameriki, v Afriki in celo v Evropi — imajo lastne tiskarne. Tako se n. pr. nahaja v New Yorku zamorska tiskarna s kapitalom
25.000	dolarjev, ima prav zanimivo ime Pushkin Printing and Publishing Company. Imenuje se zato po Puškinu, ker so bili njegovi predniki črnci.
V	Bostonu izhaja The Guardian, vodi ga William Mowrce Trotter, ki se je 1. 1919 zastonj trudil, da bi dobil potni list za prisostvovanje mirovni konferenci v Parizu. Zato je prejadral atlantski ocean kot kuhar in se postavil v pozo diplomatskega »opazovalca«.
Na kako visoki stopnji civilizacije stoje ti listi, nam kažejo sledeči primeri: Vzemimo v roke Hepzibah Herald od 5. febr. 1921; tu stoji poleg priporočil domačih zdravil in lirskih reklam za »cosmetics« (olepševalna sredstva), pismo stare zamorke, ki je imela bolečine v ušesih, v obeh ušesih, in je, kot piše zahvaljujoč Gospoda, položila svoj ljubljeni časopis na zglavje in po dolgih mesecih spet prvič sladko zaspala. Nekdo drugi, črnec v starosti 44 let, piše, »da so črnci kravji repi, ki služijo belcem za odganjanje muh, če že niso njih buldogi, priklenjeni na suženjsko verigo«.
V	nekem drugem listu začenja črnec pismo, ki ga ie podpisal s celim imenom, s sledečim stavkom: »Iskreno upam, da ne boste smatrali to pismo za anonimno...«
Še hujše bedarije čitamo v listu California Eagle, ki izhaja v Los Angeles (26. II. 1921). Ta mirno trdi, »da črncev sploh ni bilo nikoli v Afriki,« nadalje, »da je smešno hoditi na lov na brontozavre v Afriki, ker je to najmlajša celina,« ali pa, »da nimamo dokaza, da bi bili Afričani Kamovi sinovi«.
Višek stila črncev je pa brezdvom-no molitev črnega clergymana (pastorja) iz Red Rock (Missouri), za katere istinitost garantira Associated Negro Press (15. IV. 1921). Ta molitev se glasi dobesedno:
»O Gospod, daj to jutro svojemu služabniku oko orla in modrost sove; zveži njegovo dušo z evangeljskim telefonom v središču neba; razsvetli njegovo čelo z nebeškim solncem; za strupi njegovo srce z ljubeznijo do bližnjega; namaži njegovo domišljijo s terpentinom; daj mu olja na ustnice; razveži njegov jezik s parnim kladvom Tvoje Vsemogočnosti; elektriziraj njegove možgane z bliskom Besede; utisni njegovim rokam večno premikanje; namaži vse njegovo telo z mineralno esenco Tvojega Odrešenja, potem je pa prižgi. Amen!«	—žn—
V francoskih medicinskih novinah se širi glas, da so čisti Vodopivci izrazito nagnjeni k cerebralni hemoragiji ali krvavenju možganov. To mnenje zagovarja ugleden zdravnik v Parizu, odličen klinik, psiholog in sociolog, čigar resnoba, treznost in značajnost je splošno priznana, namreč dr. Charles Fiessinger.
Med imovitimi sloji se bolj in bolj javlja kronično vnetje slepiča. Zakaj? Dr. Jean Gagey pravi, da zato, ker idealni omikanci, vneti za narodni preporod, pijo zgolj vodo. Nekdo drugi pribija, da se pojav nevrastenije sklada z odpravo vina. Nič čudnega, pristavlja člankar, kaj izključna raba vode je naredila mnogo ljudi otožnih, zlovoljnih, sitnih in pustih; ker nimajo nobenega veselja, so nataknjeni in zadirčni, se čemerijo ter usajajo.
Vrnimo se k Fiessingerju. Mož je bil vedno zdrav; nobene težke nalezljive bolezni, ne avtointoksikacije, ne poškodbe; nikoli se ni pretegnil, obisti mu dobro delujejo, že dolgo let pije samo vodo: proti 55. ali 60. letu pa mu ja-mejo krvaveti možgani.
Osamljen slučaj! porečete. S posameznimi primeri se da dokazati i črno i belo. Kolikrat smo čuli da je Chevreul dosegel sto let, ker je vedno pil samo vodo! Ej pa to je legenda, kajti njegov učenec Edmund Perrier nam je razodel, da ta stoletnik ni zametaval groga. Hipokrat, oče zdravilstva, je živel skoro celo stoletje, dasi je vsak dan užival božjo kapljico. Odrien Le Maistre je umrl v Parizu 1. 1863. v svojem 118 letu, pa je dnevno potrošil štiri do pet pint vina (pint = 93 centilitrov); o njem se je dejalo: medicis opprobrium, gentibus csandalum. V Šegovi vasi (Loški potok) je bil najstarejši možak znan kot prijatelj paljenke.
Toda s tem naštevanjem ne pridemo daleč. Veda sloni samo na splošnem. Gotovo je namreč, da alkoholni izgredi krajšajo življensko dobo. Ali pa jo čista voda podaljšuje? Da. vendar ne toliko kot zmerna raba vina. Po dr. Legrandu iz Bruslja umre alkoholik poprečno s 53, vzdržljivec z 59 letom, a umerjeni vinopivec pride do 63.
Zadnjih osem let je Fiessinger ponovno razmotrival to vprašanje pred medicinsko fakulteto, v raznih spisih in v svojem glasilu »JournaldesPra-t i c i e n s«. Čisti vodi očita, da ostavlja ob malih odvodnicah apnenčeve usedline in druge ostanke, ki oskorjajo žile in jih zamažejo, da postanejo stene krhke: odtod pogostni okrhljaji, prelom... in možganski krvotok! V čem pa trezno uživanje vina pospešuje te nerednosti? S tem, da endokrine žleze sili k notranjemu izločevanju: thyroido (golšno žlezo), nadledvično in še dokaj drugih žlez, ki pomagajo živ-Ijenski dejavnosti, krepijo obrambo organizma, urejajo hranitvene izmene, zagotavljajo obkrožno ravnovesje. Razen tega jačijo živčevje, vzbujajo veselje, zgovornost, odkritost, zaupnost, srčnost; evo nas daleč od ujedljivih popar-jencev, brezbrižnih črnovidcev. Nadalje vzbuja srčni polet, dobrotvornost, velikodušnost, popustljivost.
Pripomnimo, da je vinkolozič hud protivnik mikrobom. Ako je čist, ubije v petnajstih minutah bacil tifoidne vročice; v tridesetih, ako je na pol zmešan z vodo. Čist vrhu tega zamori v 6 minutah večino bakterijev, mrgolečih v okuženih školjkah. Istotako uničuje v našem drobovju glivice, povišuje naš odpor proti avtointoksikaciji, izpodjeda najčešči vzrok počasne apendicite.
Pijte torej božjo kapljico, toda s pametjo. Toda mere so različne. Kar je za junca, ni za nunca, pravi latinska poslovica. Mera je odvisna od odpornosti, življenskega načina, poklica, hrane, pa od mnogobrojnih individuelnih činite-Ijev. Jules Simon je nekoč pripovedoval, da mu je Bismarck dejal zelo resno: »človek ni popoln, ako zapusti zemljo, ne da bi bil posušil po dve steklenici šampanjca na dan.« L. 817. je Karel Veliki povzročil shod cerkvenega koncila, ki je skrčil »na pet funtov« vsakdanji popitek, dovoljen redovniku. To je skrajšani obrok! Koliko neki je moral menih izliti vase poprej? V Franciji porabi rudar, steklar, kopač, poljedelec liter ali dva, včasi tri na dan. Mogoče je to malce preveč. Vi, čitatelji ste večji del razumniki, dosti sedite, ste preveč rejeni: glavna pijača bodi voda, s primerno primesjo grozdjarja. Nekaterim se dovoljuje gram alkohola na kilogram. Človek, ki tehta 70 kg, bi smel brez škode užiti 70 gramov alkohola na dan, t. j. 700 gramov vina ali polno steklenico (73 centilitrov). Za večino intelektualcev je to preveč. Privoščiti si ga je povprek 30 do 60 centih-, trov, rajši 30; to znaša tri do šest kozarcev (bordojskih); ponavljam pa, da je varneje, omejiti se na tri čaše. Ta količina je zadostna za endokrinske žleze, za dober krvotok in črevesno anti-sepsijo. Tak, Vodopivec, pij še naprej »žabji sirup«, a za zdravje zvrni še kupico ali dve vina, posebno kadar sir ješ; sir in vino se podpirata in podeseterita sočnost.
Platon, ki je branil vino pred 18. letom, je trpel pri odraslih celo pijanost. Mleko je detetu vino, vino pa je mleko starčku, je rekla salernska šola; pravilno poje Ahil Millien: Le vin des vieux c’est le lait. Dandanes se priletnim marsikdaj zabranjuje. Ako nimajo poapne-njenih žil, naj ga le pijo, seveda zmerno. S starostjo se notranje izločevanje zniža; vino pa prispeva s krepčilom k životnemu ravnotežju.
Kakšno vino se priporoča? Izvrstne znamke, najrajši stare! Se spominjate polkovnika, ki je korakal s četami skozi slovit vinograd in mu je dal izkazati vojaško čast? Ta francoski častnik se je zavedal, da njegov narod dolguje svojo hrabrost, ljubeznivost, duhovitost in plemenitost čudovitim svojim vinom. Sicer pa, ali si morete misliti napredek in prosveto brez žlahtne trte? Uživate lahko tudi skromnejše vrste, samo da so pristne, ne kisle niti zbrozgane niti zmešane. Čuvajte se zavrelke, cuckovi-ne, praskavca, vžgalca. Seveda če vam je zdravnik prepovedal vino radi želodca, ledvic, jeter, arterij, se mu morate pokoriti.
Kaj pa bo v poslednjem primeru s črevesno antisepso in z endokrinskimi žlezami? Bržkone ste že kaj čuli o opo-therapiji (grško »opos« — organ). V raznih oblikah se pridelujejo izvlečki vseh teh žlez in zdravnik vam bo nasvetoval pravi lek za notranjo sekreci-jo. Za črevno desinfekcijo pa lahko rabite kakor muzulmani kislo mleko, ja-gust, kefir ali »mlečni šampanjec iz Kavkaza«. Težje se dobi kumis, iz kobiljega mleka. Mečnikov (toliko, da nisem rekel »Mlečnikov«) toplo priporoča vse te sesedenice in strjenine.
Dr. P. F.
Najboljše ideje pridejo nepoklicane, t. j. tako, da šele poznejše delo v potu obraza pokaže njih znanstveno vrednost, in prepričan sem, da v tem oziru ni razlike med pravo znanostjo in pravo umetnostjo.	F. Veber.
kom. Vse to je spominjalo s kruto ironijo na ljudsko zabavo prošlih nedelj. Nad vsem tem se je pa spenjalo žalostno zimsko nebo, nizko in sovražno, na katerem so se podili težki oblaki svinčene barve.
Pred vrati gostilne je nepremično stal mladi vojvoda s puško na rami in čepico potisnjeno na očbjrezeble roke je tiščal v žepe rdečih iJfc in ves se je tresel mraza, čeravno je imel ovčji kožuh. Težke^hsli so se podile po glavi temu vojäffu premagane armade in žalostno je gledal na gričevje, ki se je izgubljalo v megli, in odkoder se je vsak trenutek pokazal s pokom beli dim Kruppovih topov.
Nenadoma je občutil, da je lačen. Pokleknil je na eno koleno in potegnil je iz svojega nahrbtnika, ki ga je naslonil na zid, velik kos komisnega kruha. Ker pa je bil izgubil svoj nož, je vgriznil vanj in počasi jedel.
Toda po par grižljajih je imel dovolj, kajti kruh je bil trd in imel je grenak okus. In sveži se razdeli šele naslednji dan, če ga bo intendanca sploh poslala. Poklic je bil včasih pač zelo težaven in ni čuda, da se je spomnil svojih higijenskih zajutrekov, kakor jih je sam nazival, če se j« po večerji, ki mu je stopila malo preveč v glavo, vsedel naslednje jutro v prit-Mčju kavarne Cafć Anglais k oknu in si naročil da, moj Bog. samo malen-
kost: reber ca, ocvrta jajca s konci
špargljev, in natakar, ki je poznal njegove navade, je previdno odmašil fino
steklenico starega Ičovillca, prepleteno s slamo. Vraga! Lepi časi so bili to in nikakor se ni mogel navaditi na ta uborni kruh.
In v svoji potrpežljivosti je mladi mož vrgel ostanek kruha v blato.
V istem trenutku je stopil iz hiše vojak, se priklonil, pobral kos kruha, šel par korakov naprej, ga obrisal z rokavom in ga začel slastno jesti.
Henri de Hardimont se je že sramoval svojega dejanja in pomiloval reveža, ki je bil tako lačen. Bil je dolg 6n velik dečko, precej slaboten, oči so kazale, da je bolehen in bil je neobrit, kot bi bil v bolnišnici. Suh je bil pa tako, da so se mu naravnost videle kosti skozi izrabljeni plašč.
— Ti si torej pošteno lačen, tovariš? je dejal in se približal vojaku.
— Kot vidiš, mu je ta odvrnil s polnimi usti.
— Oprosti mi torej. Ce bi bil vedel, da bi ti bil mogel storiti uslugo, ne bi bil vrgel svojega kruha proč.
— To ni nič hudega, je nadaljeval vojak. Saj mi gre vkljub temu v slast.
— Pa vendar, je dejal plemenitaš, to, kar sem storil, ni bilo prav, in žal mi je. Nočem, da bi imel slabo mnenje o meni in ker imam še starega konjaka v steklenki — spijva ga skupaj.
Možak je bil pojedel kruh. On in
vojvoda v.a spila vsak požirek žvanja; prijateljstvo je bilo sklenjeno.
— Kako ti je ime? je vprašal vojak.
— Hardimont, je odvrnil vojvoda in zamolčal svoj naslov. In ti?
— Jean — Victor... Ravnokar sem prišel k četi... Prihajam iz bolnišnice ... Ranjen sem bil pri Chatil-lonu... Oj, v bolnišnici je bilo lepo, dobival sem izborno konjsko juho... Toda imel sem samo prasko in major je določil, da moram proč, in tako se je spet pričela lakota/ Kajti lahko mi verjameš, če hočeš — le poglej me — trpel sem lakoto celo svoje življenje.
Strašna je bila besedai ki jo je rekel lahkoživcu, kateri je ravnokar obžaloval, da mu ni na razpolago kuhinja kavarne Cafć Anglais. Vojvoda de Har-dimont je gledal svojega tovariša s skoraj preplašenim začudenjem. Vojak se je bolćstno nasmejal in pokazal svoje lačne volčje zobe, ki so se belo režali iz rjavega obličja^ in kot da bi bil razumel, da njegov tovariš pričakuje razlago, je začel govoriti:
— Cujte, je dejal, in prenehal s tikanjem, ker je brezdvomno uganil, da je njegov tovariš srečen in bogat, čujte, sprehajajva se malo semtertja po cesti, da si ugrejeva noge in povedal vam bom stvari, ki jih gotovo še niste nikoli slišali... Imenujem se Jean-Victor, kratkomalo Jean-Victor, kajti najdenček sem in moji edini lepi spomini so prvi časi moje mladosti, ko sem bü

.fff, priloga „jfutranižm Novmiim*8 Is. IST. 2 d«e 5. avgusta 1gŽ3.
TehnKno-gospodarska slika strojna službe na jugoslovanskih progah Južne ieieässke.
Promet na jugoslovenskih progah južne železnice je, kot je naši širši javnosti znano, na mednarodni višini. Preko južne železnice gre skoro dve tretjini vsega našega izvoza, oziroma uvoza še Izdatno število osebnih vlakov ter 'V in iz inozemstva, poleg tega pa vozi 14 parov brzo vlakov in Simplon-Orient-Ekspres,
Ta ogromni promet vzdržuje jugo-slovenska južna železnica z 262 lokomotivami. Od tega števila jih je stalno v Službi 65—70 odstotkov, ostalih 30—35 Odstotkov pa v popravilu.
; Največja stroja sta one vrste 570, s H gonilnimi osmi; vlečeta z lahkoto 500 ^ton težke brzovlake s hitrostjo 90 km .na uro po ravnini. Pri tej hitrosti prevozi vlak 1 km v 40 sekundah. Stroj razvija circa 1180 konjskih sil. Poleg ■teh so na razpolago še sledeči moderni tipi: 14 lokomotiv vrste 110 s 3 gonilnimi osmi in circa 1100 konjskimi silami. Tudi te lokomotive morejo voziti vlake s hitrostjo 90 km na uro, brez obtežitve pa vozijo 100 km, lokomotiva 110.10 pa (celo 110 km na uro. Nadalje 13 lokomotiv vrste 109 s podobnimi lastnostmi kot vrsta 110 in circa 1030 konjskimi silami. Od te vrste je nekaj lokomotiv opremljenih s Knorr-Westinghonseovo zavoro, in sicer one, ki vozijo Simplon-Orient-Ekspres in pa brzovlak Ljubljana—Beograd.
Od starejših tip je bil stroj 1707 vrste 321 po intencijah šefa strojne službe ing. Ogrinca predelan v tovarni St. E. O. na Dunaju ter opremljen z Leutro-vim krmilom na ventile, mesto doseda-njih parnih deliteljev in z Dabeg-sesal-ko, katera črpa avtomatično vodo iz tenderja v kotel in jo obenem segreje na 90—100° C z uporabo odvodne pare, katero sesalka sama očisti od olja. Se-/salka drži vodo v kotlu avtomatično vedno na isti višini, povzroča, da se tvorba kotlova omeji na minimum, zmanjšuje uporabo vode (ker uporablja kondenrat) poveča efekt lokomotive za 20—30 odstotkov in prihrani nad 25 odstotkov premoga. Tako predelana lokomotiva z Lentrovim krmilom in Dabeg-$esalko predstavlja tedaj eno najmoder-
nejših in najbolj ekonomsko delujočih lokomotivnih tip srednje Evrope. K poizkusnim vožnjam pred 2 mesecema so prispeli tudi zastopniki češko-slovaške-ga in avstrijskega prometnega ministrstva. Na isti način bo predelanih tudi nekaj modernih lokomotiv vrste 109 in 110.
Lokomotive se kurijo s trboveljskim premogom, kateremu se primeša po potrebi angleški premog, pri brzovlakih n. pr. v razmerju 1 :1.
Za popravila voznega materijala služijo kurilnici v Ljubljani in Mariboru, vsaka z nad 400 delavci in predvsem delavnica v Mariboru z nad 1300 delavci. Delavnica je v stanu izvršiti vsa tudi največja popravila na lokomotivah in vagonih, izdeluje tudi nove kotle in nove vagone. Delavnica ima lastno plinarno, v kateri se izdeluje oljnati plin za razsvetljavo vagonov, katerega je bilo preje treba uvažati iz Avstrije.
Jugoslovenska južna železnica je v stanu popravljati vse svoje stroje in vagone v lastnih delavnicah. Poleg tega pa popravlja še veliko število strojev in voz naših državnih železnic. To dejstvo je velikanske narodnogospodarske važnosti, ker izdatno omiljuje pasivnost naše trgovske bilance, pri velikih zneskih, s katerimi je tu računati, in ker se, kolikor je pač mogoče uporablja tuzemski materijal, približno 50 odstotkov (ves les, deloma železo, barve, laki, kovaški premog, kisik za varjenje itd.).
Velika popravilna zmožnost jugoslovenskih južnoželezniških delavnic nudi prometu državnih železnic izdatno pomoč, ker inozemske delavnice in tovarne nerade prevzemajo popravila držav-noželezniškega materijala, in sicer vsled tega, ker morajo čakati na poravnavo svojih računov po cele mesece vsled okornega sistema in delovanja državne finančne uprave. Narodnogospodarska varnost te od južne železnice državnim železnicam nudene pomoči je jasna, če pomislimo, da je promet danes temelj in hrbtenica vsega sodobnega gospodarskega življenja.
MESTO BREZ SMEHA.
Sofija zasluži ime najdolgočasnejše-ga mesta na svetu. Res je tam zelo dolgočasno in enolično. Kdor ve, da so ruski begunci prinesli v Atene nekoliko življenja in ve, da so isto skušali napraviti tudi v Sofiji, kjer pa se jim je popolnoma ponesrečilo, ta bo, kakor piše dopisnik »Allgemeen Handelsblada«, priznal gorenjo trditev. Prestolica varčnih in glodajočih se Bolgarov je dolgočasna in ostane dolgočasna. Nikakor ne dopušča van steepa, še manj pa kakega foxtrotta. Atenci bi radi pa ne morejo, Sofijci bi lahko mogli, kar je sicer dvomljivo, pa nočejo. Ruski begunci, ki so se nastanili v poslopju prejšnjega ruskega poslaništva, bi radi prinesli nekaj Življenja v to kondenzirano enoličnost. Sofijci niso prenašali drugega motenja, nego, da so tu pa tam zaslišali ubrane glasove. Toda to je zadostovalo, da je Stambolijski opozoril nizozemskega poslanika, ki je ščitil Ruse, naj napravi red, ker bi bil sicer primoran nastopiti z bolgarsko policijo. Od tedaj je postalo tudi v tej hiši tiho. Kot druge izžareva tudi ona žarke neznosnega mrtvila. Vse kar so Rusom dovolili, je bila majhna vrtna restavracija, kjer strežejo tri lepe Rusinje.	_____
Nič se bati! Samo filozofom vritiče pisati zgodovino.	Voltaire, 1745.
Alaska.
Kljub svoji ogromni površini, ima Alaska zelo malo prebivalstva. Njeno površino lahko primerjamo skupni površini Španske, Francoske in Nemčije, prebivalstvo pa sestoji iz 27.000 belokožcev in 27.000 domačinov. Ker ni Alaska država, ampak teritorij, nima prebivalstvo vo. jie pravice v zadevah federalne vlade ...
Edina pravica vpliva na federalno vlado je, da volijo vsaki dve leti svojega delegata v kongres. Ta delegat sedi v poslanski zbornici in ima pravico govoriti v vprašanjih, ki se tičejo Alaske, nima pa glasovalne pravice. On je tudi član poslanskega odbora, ki se peča z vprašanji Alaske.
Državljani Alaske imaio tudi svoj lastni parlament, ki je sestavljen iz senata in narodnih zastopnikov. Senat šteje osem članov, poslanska zbornica pa 16. Sestane se vsaki dve leti v glavnem mestu Junesu. Guvernerja ne voli prebivalstvo, marveč ga imenuje predsednik Zedinjenih držav. On ima pravico uničiti zakone, ki jih sprejme parlament. Da postanejo pravomočni, jih mora potrditi kongres Zedinjenih držav.
Inkorporirana mesta v Alaski imajo svoje občinske uprave z načelnikom in občinskimi svetovalci. Lanskega leta je bilo 16 krajev z lastnim statutom, vendar pa je to število tekom letošnjega leta narastlo.
S strogo večnostjo materije, i. j. elementarnih fizikalnih kajstev v nedu-ševnem sveta se sklada stroga večnost »jazov« v duševnosti.
Fr. Veber (Brezčasna harmonija med duševnim in neduševnim svetom).
v najdenišnicL Rjuhe naših posteljic v spaini dvorani so bile bele in igrali smo se na vrtu pod visokimi drevesi. Jmöli smo dobro, mlado sestro, ki je bila bleda kot sveča — imela je jetiko — jaz sem bil njen ljubljenec. Raje sem se sprehajal z njo kot igral z drugimi otroci. Potegnila me je k svojemu krilu in položila svojo suho in vročo roko na moje čelo... Po dvanajstem letu pa, po mojem prvem sv. obhajilu, se je pa začela revščina, sama revščina! Uprava me je dala za vajenca k popravljalcu stolov v predmestju Saint-Jacques. To ni nobena obrt, saj veste; nemogoče je, s tem se preživljati, dokaz temu je že, da gospodar navadno ni mogel dobiti nobenih drugih vajencev kot reveže, ki so prihajali iz zavoda za mlade slepce. Tukaj sem začel gladovati. Gospodar in njegova žena sta bila dva stara Li-muzinca, ki so jih pozneje umorili. Bila sta strašna skopuha in dobil sem za vsak obed samo majhen košček kruha. Sicer je bil pa kruh zaklenjen. Da bi bfll videli ženo pri večerji v njeni črni avbici. Ko nam je delila juho, je vzdihnila vsakokrat, ko je vtaknila žlico, v skledo. Oba druga vajenca, ki sta bila Slepa, sta bila manj nesrečna. Sicer nista dobivala več kot jaz, toda vsaj nista videla očitajočega pogleda hudobne ženske^ ko mi je pomolila krožnik... In k nesreči sem imel izboren tek... AH sem morda jaz temu kriv, kaj?...
Tri leta sem bil tu vajenec in neprestano sem bil lačen... Tri leta! Obrti se človek nauči v enem mesecu, toda uprava ne more vsega vedeti in nima pojma, kako se otroci izkoriščajo.,. Oh, čudili ste se, da sem pobral kruh iz blata? Tega sem že navajen. Koliko skorij sem že pobral iz blata. Če so bile preveč suhe, sem jih namočil čez noč v umivalniku... Povedati vam pa moram vse. Včasih sem imel srečo, našel sem kose kruha, ki so bili načeti samo na eni strani. Te so vrgli učenci na cesto, ko- so prihajali iz šol... Če so me doma kam poslali, sem skušal ubrati pot mimo šol... Ko je bil čas učenja pri koncu, se je začela obrt, s katero se pa, kot sem vam bil že povedal, ni dalo preživljati. Toda bil sem pogument, izvrševal sem tudi druge obrti: pomagal sem zidarjem, bil sem skladiščni pomočnik, voščilec parke-tov, kaj vem, kaj še vse! Enkrat ni bilo dela, drugolcrat sem izgubil službo... Skratka, nikoli se nisem mogel nasititi. Grom in strela, včasih sem bil divji, ko sem korakal mimo pekarij. K sreči sem se v talcih trenotkih vedno spomnil na dobro sestro iz najdenišnice, ki me je tako pogosto učila, naj ostanem pošten in zdelo se mi ja, da čutim na čelu njeno malo vročo roko... Slednjič, ko sem imel osemnajst let, sem postal vojak. Saj veste dobro kot jaz, da ima vojak komaj dovolj jesti... Sedaj bi se pa skoraj moral smejati, kaj-
Fy!yr«stlcne drame.
Dramskim pisateljem se često-očita dol-goveznost. To skušajo odpraviti futuristi. Lakonizem je najnovejša pridobitev modernih pisateljev. Da , se bodo tudi naši čitatelji spoznali z naiftovejšo »dramatično poezijo«, podajamo sledeči dve drami:
Prvo je napisal Meilleur Amy iz Pariza in je tragedija v petih dejanjih.
Prvo dejanje:
On: Me ljubiš?
Ona: Ne!
Drogo dejanje:
On (nastopi s krasnim šopkom rož): Me ljubiš?
Ona: Nekoliko.
Tretje dejanje:
On (nastopi z dijamantnim obeskom); Me ljubiš?
Ona: Zelo.
Četrto dejanje:
On (nastopi z 40 HP avtomobilom): Me ljubiš?
Ona: Strastno.
Peto dejanje:
On (pride pralnih rok): Vse sem zapravil. Me ljubiš?
Ona: Gnjusiš se mi! (Skoči v avtomobil in se odpelje.)
Njega pa gotovo prekaša italijanski fu-turist Marinetti, ki je še krajši. Neko njegovo značilno delo je naslovljeno: »Smem prositi ogenj?»
Ko se zastor dvigne* leži pred nami vrt. Na neki klopi sedi bujna gospa in se zabava s stražnikom. Nasproti njima sedita na drugi klopi dva zaljubljenca, ki vsled vednega vzdihovanja ne prideta do besede.
Od desne pride nek gospod In kadi egiptovsko cigareto. Njemu nasproti pride drugi gospod z neprižgano cigareto v ustih. Ta stopi k prvemu in ga prosi za ogenj. Smodka gori, zastor pa pade.
Obe drami sta se v resnici predstavljali v futurističnem gledališču. N. W. J.
fflPNOTIZEM V PRAKSI.
Neki Italijanski inžener pripoveduje v »Rinascita«, kako uporabljajo Abesin-ci hipnotizem v praksi Vsako leto si izbere vlada nekaj dečkov, starih 12 let, ki jih uporablja za izsledovanje zločincev. Pri tem se vlada poslužuje hipno-tizma. Nedavno je izbruhnil v Adis -Abebi velikanski požar, ki je napravil ogromno škode. Na lice mesta so dovedli takega dečka in ga uspavali. Deček je takoj pričel teči v smeri proti Harraru. Tekel je celih šestnajst ur, ne da bi kazal znake utrujenosti. Ko je prišel blizu Harrara, je napravil ovinek in zavil na polje, kjer je mirno oral neki kmet. Kmet je bil na ta način razkrit in je priznal svoje hudodelstvo. Nekoliko pozneje so neznani vlomilci oropali veliko trgovino v nekem abesinskem kraju. Zopet je prišel na lice mesta deček, ki naj bi zločinca izsledil. Komaj je bil uspavan, je že pričel teči proti bližnji vasi, kjer se je ustavil pred neko hišo. Lastnika ni bilo doma. Ko se je vrnil, so ga prijeli in tudi ta je priznal tatvino. Pri njem so našli vse ukradene predmete. Mogoče, da bodo ta način izsledovanja uvedli sčasoma tudi drugod. Tedaj pa bo zločincem slaba predla in tudi skrivnosti bodo zginile iz površja tega sveta.
Rene Ghil:
* Prva žena v turškem parlamentu.
Turčija se modernizira. Vztrajno žensko gibanje je doseglo, da so izginili stari predsodki giiede lepega spola in, da se isti ne zapira več v zaduhle hareme. V zadnjem času pa je želo gibanje uspeh, ki bi ga nihče ne pričakoval. V turškem parlamentu se je pojavila ženska. Bila je to soproga Kemal paše, lepa in naobražena ženska. Našla je pristašev dovoli, da so jo poverili z mandatom. Svojim volilcem v volilnem okraju Konija se je prisrčno zahvalila in obljubila v vsakem oziru svojo pomoč, ki bo z ozirom na vsoko stališče njenega soproga sigurno zelo izdatna. Tudi lepi spol lahko pričakuje, da bodo v kratkem padle ovire, ki so napravile iz njega sužnja, čim je začel samostojno misliti. ^
Črnilo se suši, tudi če ne pišeš z njim: torej piši!
(Škrobarjev imperativ.)
ti prišlo je obleganje in lakota!... Vidite, da vam nisem lagal, ko sem vam ravnokar pravil, da sem bil vedno, vedno lačen!
Mladi vojvoda je bil dobrega srca in ko je čul to strašno povest, ki mu jo je pravil človek, kateri je nosil isto uniformo kot on, je bil globoko ganjen. V svoji dandyski ravnodušnosti se je čutil srečnega, ko mu je večerni veter posušil dve solzi, ki sta mu bile zaigrale v očeh.
— Jean Victor, je dejal in prenehal iz rahločutnega nagona tikati najdenčka, če oba preživiva to strašno vojno, se bova videla in upam, da vam morem pomagati. Ker pa trenotna ni drugega peka pri predstražah kot desetnika, in ker je moj delež kruha dvakrat prevelik za moj slabi tek, bova delila kot dobra tovariša, kaj ne?
Krepko in prisrčno sta si oba moža stisnila roke. Ker se je pa Že delala noč Sn sta bila izmučena _ vsled bedenja in straženja, sta se vrnila v sobano gostilne), kjer je kakih dvanajst vojakov ležalo na slami Vlesda sta se drug poleg drugega in krepko zaspala.
O polnoči se je Jean-Victor zbudil, bil je menda lačen. Veter je bil pregnal oblake in žarek lune ie svetil skozi luknjo v strehi na ljubko, svetlolaso glavo mladega vojvode, ki je spal kot kak Endymion, Se ves ganjen od dobrosrčnosti svojega tovariša, ga je Jean-Victor gledal z otroškim občudova-
iCrivda žensk pri iskonskih iočtvah.
Število zakonskih ločitev na Francoskem je po vojni zelo narastlo. Medtem, ko je bilo leta 1913 vloženih 19 tisoč ločitvenih tožb, je njihovo število narastlo v letu 1922 na 33 tisoč. Pariz zavzema v tem oziru prvo mesto. 5200 zakonov je bilo v enem letu ločenih, to znači, da je bil ločen vsaki sedmi zakon. V nekaterih departementih pa je zakonska zvestoba zelo trdna. Kakor izgleda, ima podnebje velik vpliv na razmerje zakoncev. Drugače si ne moremo razlagati, da se je ločilo v zakajenem Lyonu dvakrat toliko ljudi kot v obmorskem Marseillu. Statistika nam tudi potrdi staro pravilo, da so otroci trdna vez zakonskega življenja. V družinah brez otrok so ločitve na dnevnem redu. Važno je tudi vprašanje krivde. Statistika kaže z neizprosno gotovostjo, da so večinoma krive žene. V vsakih osmih tožbah se je mogla ugotoviti krivda moža samo v treh slučajih, v ostalih petih slučajih so bile ženske tiste, ki so povzročile duševni razkol in razdrle zakonsko harmonijo.
Japonska uljudnost.
Znano je, da so Japonci zelo uljudni. Njihova uljudnost je prišla na daljnem vzhodu celo v pregovor. Ko se srečata dva znanca, se ustavita v razdalji petih korakov in se globoko priklonita. To ponovita parkrat... Ko je to opravljeno, pride do razgovora, »Zdi se mi cela večnost, odkar te ni videla moja revna oseba.« »Zahvaljujem se ti iz dna mojega revnega srca, da si blagovolil obrniti name tvoj blagohotni pogled. Odkar te nisem videl, si postal zelo lep.« »Kako se počutijo tvoji krasni sinovi?« »Moji ubogi sinovi so zdravi; kako pa se počuti tvoja občudovanja vredna soproga?« »Zelo dobro, uboga in ponižna stvar.« Na isti način se pozdravljajo tudi ugledne osebe, ker Japonec ni nikdar ponosen na svoj socijalni položaj in nikdar ne zapostavlja svojega bližnjega.
Ženska v številkah.
Neki Amerikance je preračunal, koliko stane ženska. Mogoče se bo kdo čudil, koliko morajo starši žrtvovati, da se je znebijo, oziroma koliko mora ženin potrošiti, da jo dobi, posebno, ker ni v Ameriki navada, da bi hči dobila doto. Tak pa ne ve, kako dragocena je ameriška žena. Sam se lahko prepriča iz nekaterih številk, ki so jih določila sodišča za poškodbo posameznih udov in številk, ki jih zahtevajo kiparji za popravilo umetnih kipov. Nogi, vsaka po 40.000 dol. 80.000 dol. roki,	vsaka	po	42.000	dol.	85.000	„
lasje	. *	*	,	,	,	«	.	20.000	„
nos	20.000	„
pokvarjeno	srce	,	<	s	.	250.000	„
skupaj . . 470.000 dol. Tu pa niso všteti vsi udje.
* Lepa sinova. Pred par dnevi sta hodila dva mladeniča po mestnih Ulicah Parme. Nenadoma sta se ustavila pred nekim fašistom in mu razložila, da bi rada umorila svojega očeta, ki jima noče izročiti premoženja. Pomagačem bi rada plačala visoko odškodnino. Fašist se je z njima navidezno strinjal in ju povabil v fašjo. Mesto v fašjo pa ju je peljal v kvesturo, kjer je na tihem zadevo pojasni' nekemu detektivu. Čez par minut je že šla petorica proti očetovemu stanovanju. Detektiva sta prigovarjala, naj ga vendar umorijo ponoči. Toda sinova sta bila nestrpna in sta jedva čakala, da izvršita svoj zločin. Potegnila sta nože in pozvala svoje pomagače, da jima sledijo. V tem pa so ju agentje aretirali in odvedli v zapor, kjer bosta čakala, da jima oče izroči posestvo.
njem, ko je naenkrat poveljnik čete odpri vrata in poklical pet mož, ki naj bi zamenjali predstraže. Med njimi je bil vojvoda, toda ni se zbudil, ko so klicali njegovo ime.
— Hardimont, vstam! je ponovil podčastnik.
— Ce dovolilte, je dejal Jean-Victor hi se dvignil, girem jaz mesto njega... saij tako dobro spi... in moj tovariš ie.
— Kakor hočeš.
Ko je pet mož odšlo, se je smrčanje nadaljevalo.
Toda čez pod ure se je čulo čisto blizu pokanje pušk v noči. V trenutku so bili vsi pokoncu. Vojaki so stopili iz gostilne, korakali previdno naprej, nabite puške so držali v rokah in gledali v daljavo po cesti, ki jo je razsvetljevala luna.
— Koliko je ura?^ je vprašal vojvoda. Jaz imam službo na predstraži danes ponoči.
Eden mu je odgovoril:
Jean-Victor je šel namesto vas.
V tem trenutku so videli vojaka, ki jim je tekel po cesti nasproti.
— Kaj pa je? so ga vprašali, ko se je ves zasopel ustavil.
— Prusi napadajo., umaknimo se v utrdbo.
_ In tovariši??
— Prihajajo... Samo ta ubogi Jean-Victor. ..
Teatrofon.
Nemci so zopet za nov Izum bogatejši. Dr. Schweyer iz Monakovega je namreč izumil teatrofon. Teatrofon je priprava, ki se jo mora posluževati obiskovalec gledališča pri operah, operetah in vseh sličnih komadih, pri katerih se poje in se ne more lahko razumeti besed. Posebno v velikih gledališčih, kjer svirajo močni orkestri, zgubi delo mnogo svoje lepote, ki se skriva baš v izgovoru posameznih besed in njihovi glasbeni interpretaciji. Sicer čitamo tekst doma ali med pavzo, toda ko vidimo pred seboj živo sliko, se ne trudimo, da bi pazili na vsako besedo, ako nočemo zgubiti globokega utiša glasbe. Mnogo globlje bi se vživeli v vsako delo, ako bi nam kdo brez motenja šepetal tekst, Združili bi ga z glasbo in individualizacijo po pevcu. Tako bi človek užival tudi najmanjše lepote drame.
Vse to naj odpravi teatrofon. V dvorani se nahaja majhna sobica, v katero ne more od zunaj prodreti noben ropot ali šum. Skozi okence gledamo v dvorano. Razen tega vodi v sobico telefon. Oseba si dene na uho slušalo in sliši petje, skozi okno pa opazuje prizore; nahaja se torej v akustični in optični zvezi z odrom. Ta oseba podaje gostom tekst v predajni aparat, in sicer pravočasno brez dramatičnega predavanja. Pri vsakem sedežu je pritrjen aparat za sprejemanje, ki je v zvezi s predajnim aparatom. Gledalec lahko posluša, kadar hoče, ne da bi koga motil. Tekst se diktira trenutek pred petjem. Da-Ii se bodo ti aparati uvedli v prakso, bo pokazala bodočnost.
— Zoper kino. Prefekt v Varu se že dve leti bori zoper kinematograf v svojem departementu. V početku julija je prišel pred sodišče ravnatelj kinematografa zbog filma »Les plus forts« (Fox-Film), napravljenega po delu Georgesa Clemenceauja, nekdanjega ministra in senatorja vVaru. Ogorčen se je direktor pozival na ministrsko dovoljenje in druge avtoritete, pa zaman, za Varu ta film ni prikladen!
— Taxis monoplaces. V kratkemi pride v Franclji v promet štirikolesen' »cyclecar« z lahkim vozičkom za enega! potnika, ki bo udobno sedel poleg vo-zitelja. Za sedaj je dovršenih 250 takih vozil, ki bodo za 50% cenejša nego sedanje autotakse.
— Soli lačni. Bivši načelnik saharske' misije, Lahache, razpravlja v NouvelU Revue o tem, kar zove »slani glad v Afriki«. Na tej celini se namreč izredno mnogo Soli porabi. Neposredni učinek znojenja je žeja; zato je treba vrniti organizmu tekočino, ki mu je ušla pri potenju; toda vpita voda ne vzpostavi v krvi prvotne množine sodovega klorida. Zato se Afričan, ki se je napil, ne more ubraniti tajnemu pozivu, ki prihaja od solne lakote.
— Še rekordi. Bog ve koliko jih je: piano, biljard, ples, višina, trajanje, teža, piščal, plavanje, sterling itd. so že služili kot pretveza za rekord. Eclair, poroča 16. julija, da v predmestju Saint-Denis lahno oblečeni pari že 42 ul plešo po blatu. Soseska občuduje neugnane plesalce strjenih las, udrtih oči in vlažnih rok, ki v copatah posnemajo derviše ob hreščečem zvoku mehaničnih klavirjev. Rajati tri dni neprestano* morda ni zanimivo, toda marsikdo si želi še več rekordov, n. pr. rekord V štedenju pri finančni komisiji, v uljudnosti po tramvajih in železnicah, v h v 3^
ležnosti, v molčanju v zbornici itd.
*
Ne hodi ven, vase se povrni, v nO'1 tranjem človeka stanuje resnica.
Avguštin.
i	■ ——11. i. Z	»gtf

— Ubit, svinčenka ga je zadela ^ glavo. Niti besedice ni črhnil.
*
Prošlo zimo je neko noč ob druž* uri zjutraj vojvoda de Hadimont prihajal s svojim sosedom, grofom de Saul' nesom, iz kluba. Izgubil je bil par sto zlatnikov in malo ga je bolela glava*
— Ce vam je ljubo, Andrč, se vrneva peš, je dejal svojemu tovarišu.*' Moram se navžiti zraka.
— Kakor vam drago, čeravno J® tlak zelo slab.
Poslala sta torej svoje kočije &>' mov, dvignila ovratnike kožuhov in rakala proti Madeleini. Nenadoma P je vojvoda trčil s koncem čevlja ob ^ lik kos kruha, ki je bd ves blaten.
In v največje začudenje de Saulflf' sa je vojvoda de Hardimont pobral kos kruha, ga skrbno obrisal s sy0^ robcem, v katerega je bil vezen njego^ grb, in sa položil na boulevardsko km*
v luči plinove svetilke, tako da ga J mogel vsakdo videti	^
— Kaj pa uganjate? ie dejal grof se na glas zakrohotal. AH s® vam •. zmešalo?
— To je v spomin reveža, ki umrl zarnev ie odvrnil vojvoda in-“^ gov glas se je lahno tresel... Ni«.! smejati se, prav!
moj dragi, to ne
bi t»W