RIMORSKI dnevnik 13 acel lzhaiati v Trstu Drsrth !,a ,945- njegov DNEW?Kmk PA,„TIZANSKI bra 1Q« Pa 26 novem-ra 1943 v vasi Zakriž nad cikLrazmnožen na S"' Od 5. do 17. sep- v tiskLn944nSe *6 'iSkal Gnu_karm "Doberdob« v š! od 1Rn G°renii Trebu'r ' oo 18. septembra 1944 »SlLma,a 1945 v tiskarno. tizancJ6 edini tiskani par-suLSkl SEVNIK v za- suznjenuEvropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 . Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 138 (13.968) Trst, četrtek, 25. julija 1991 Razpravo o predsednikovi poslanici so razgreli predvsem »zunanji faktorji« Politična temperatura je narasla Cossiga spet v središču polemik GR 1 poročal o izjavah predsednika države, kijih je Kvirinal pozneje odločno demantiral Drugi dan razprave potrdil že obstoječa razhajanja, danes bosta na vrsti Craxi in Occhetto Posl ^ Drugi dan razprave o predsednikovi 2ar ,nic' je bil živahnejši od prvega, vendar ne nih 1 razPrave kot take, pač pa zaradi domnev-stranl?)aV Predsednika Cossige o »svoji bivši thantp" *n demantijev Kvirinala. Izjave in de-dar‘se ■ S° označdi tudi nastop socialistov, ven-tajniv i,e v tem primeru stvar zgladila. Strankin ft6s t-raxi je namreč potrdil, da bo govoril da-virrri ' ■ em k° nesporazumi v zvezi s Cossigo-čas tak''*Vam^ naPovedujejo novo polemiko, brž-ta Kol Po parlamentarni razpravi. Cossiga sam sijaj rrrolči, jasno pa je, da novinarski »spodr-Rad6, ostal brez posledic. °bjav i dnevnik prve mreže RAI je že zjutraj ko na Ve$t. da je med Cossigo in njegovo stran-ga p . 0 nepremostljivo brezno, zato bo Cossi-ko. y lzteku mandata pretrgal vse stike s stran-zborn®st te razburila dhhove tako v poslanski Costilci k°t v senatu in na tihem so vsi želeli »i$°V0 ■Co: ‘'o osebno pojasnilo, ki pa ga kot rečeno, jSs: Oglasil se je Kvirinal, ki je pojasnil, da k°vZern n* 9°v°ril z novinarji GR 1, ki so le skit) p izjave socialističnih in demokrščan-1. ar*anientarcev. Demanti je potrdil tudi GR Poseo ^ovni dolžini teh izjav pa je stekel tudi ni u^r orlanija (na sliki AP) v senatu. »Ustava doslej ■a, ln ne potrebuje nadomestila, saj se je ktičnem^aZa^°' ie odločilno pripomogla k po-ture kv l- -^n družbenemu razvoju države. Korek-cie'm lahko uvajamo postopoma in sprož- nejšim tolmačenjem člena 138. Kar se tiče sedanje vlade, pa je njena poglavitna naloga' izvajati začrtani program vse do izteka mandata. V poslanski zbornici je bil lider velike levice KD Gava tako rekoč Forlanijev odmev, saj je ponovil iste teze, poleg tega pa je izrekel odločen ne raznim oblikam referenduma o ustavnih reformah. V popoldanskem delu razprave so posegli v poslanski zbornici Violante (DSL) in načelnik socialističnih poslancev Ando. Violante je med drugim rekel, da je glavni cilj njegove stranke »korenita porazdelitev oblasti in odgovornosti, ki jo bodo morali upoštevati tako na višjih kot na nižjih vejah ustave«. Odločen »ne« volilni reformi in prav tako odločen »da« referendumu o spremembi ustave pa je prišel iz ust Andoja, ki je menil, da morajo politične sile že vnaprej odločiti, kako nameravajo prebivalstvo pripraviti na reformni proces«. Republikanski tajnik La Malfa ni, zaostroval stališč svoje stranke, kot je bilo prvotno napovedano, morda prav obratno. »Ustavo lahko tudi spremenimo, vendar se moramo zavedati, da ni ustava kriva za kaos, ki vlada v državi. Pravi krivec je politična kriza, iz katere ni videti izhoda«. PRI meni, da je v takih razmerah potrebna NADALJEVANJE NA 2. STRANI Markovič poskuša • - e zagotoviti minimalno poslovanje BEOGRAD — Predsednik zvezne vlade Ante Markovič je moral včeraj zastaviti ves svoj preostali ugled in zagroziti celo z odstopom, da je zvezni skupščini preprečil razpravo o položaju v državi, ki bi bila zaradi odsotnosti hrvaških in slovenskih delegatov skrajno nevarna, ker bi še poglobila obstoječa razhajanja. Vlada je v zameno pripravila načrt, ki naj bi omogočil minimalno delovanje zvezne države v tem trimesečnem premoru. Že pri postavki, da je treba med moratorijem zagotoviti nemoten dotok blaga, storitev, kapitala in delovne sile na ozemlju SFRJ, je lahko vsakomur jasno, da tudi iz te vladne moke ne bo kruha. Zvezna skupščina je navsezadnje politični tujek v novi jugoslovanski stvarnosti, saj so bili delegati izvoljeni v enostrankarskem sistemu, tako da ne odražajo volje svoje baze temveč le preživele interese, povsem pa v tem trenutku, ko v odsotnosti Hrvatov in Slovencev skušajo Srbi v vseh treh zborih spremeniti pravilnik v svojo korist. Včeraj samo manjši spopadi, ki pa se vlečejo od Donave vse do Kninske pokrajine Hrvaška glasno obtožuje armado da odkrito pomaga četnikom paškem ~ Če rečemo, da danes na Hr-°Ui saril 1 nič novega, to pomeni, da so vleče otTn1611^ spopadi na vsej fronti, ki se raziner_, Donave do roba kninske občine. V Svoje ' k° imata obe sprti strani in JA vaškern ®rPretacije posameznih bitk na Hr-^Hjek aSe Vedno ni jasno, kaj se je v pone-°,;>eh stn?®9/^0 °krog Vinkovcev, ko je na a*lke So ^en Padlo najmanj 80 ljudi. Te šte-k je ]P°trdili tudi srbski uporniki, samo tlrvaški st° njihovem okoli 60 žrtev na ^adih v ki pa priznava 20 žrtev v spo- ^sekflkC0VC^1 *n Mirkovcih. v°jhe np or se zdi opazovalcem hrvaške ?esta s'3etn°, da je na robu Vinkovcev, k°Vci z 0, 0 prebivalci, srbska vas Mir- clrži v neku-2000 Prebivalci od velike noči s Policiin akšni pat poziciji občinsko oblast s° bili ne ln v°jsko v Vinkovcih. Mirkovci 9ost0 strerV?.1iiva trdnjava, iz katere so po-Pdi na y.lan na bližnje hrvaške vasi in spopadih , nk°vce. Tudi po ponedeljkovih t v°jni V, bili najbolj krvavi v doseda-a “sloves,,8 hrvaškem, so Mirkovci ohranili Po razlagi hrvaške strani se je spet vmešala vojska, ki Mirkovčane in »uvožene« teroriste nenehno oskrbuje z orožjem, med zadnjimi spopadi pa naj bi vojaki hrvaške gardiste nagnali v past, v kateri je v bližini vojaškega skladišča v ponedeljek padlo 11 gardistov. Tudi danes so iz Mirkovcev izstrelili nekaj granat proti središču Vinkovcev, vendar niso povročili nobene škode. Poveljnik osiješke obrambe Branimir Glavaš pa je na današnji tiskovni konferenci na sedežu osiješke občine opisal sindrom hrvaške vojne na primeru madžarske vasi Laslovo, ki so jo teroristi iz Palače in Ade že večkrat obstreljevali z minometi. Sinoči so gardisti odgovorili na juriš in osvojili dve strelni mesti teroristov, pri čemer je bilo 6 teroristov ubitih, 10 pa težje ranjenih. Ko so nameravali nadaljevati akcijo, je posredovala vojska in preprečila napredovanje hrvaških sil. »Na lastne oči sem videl, kako častniki delijo orožje teroristom in jih vadijo,« je dejal Branimir Glavaš, ki je tudi povedal, da je v tem mesecu iz osiješke vojašnice pobegnilo 85 častnikov in vojakov, ki so se vključili v hrvaško gardo. »Razmere na Hrvaškem so do skrajnosti zaostrene, saj enote jugoslovanske vojske čedalje bolj odkrito sodelujejo v boju proti Hrvaški, ščitijo teroriste in uporabljajo tanke, topove in letala proti obrambnim silam Hrvaške,« je v današnjem pogovoru za ameriško televizijsko družbo WTN izjavil hrvaški predsednik dr. Franjo Tudjman, ki je ponovil hrvaško zahtevo, naj se vojska na Hrvaškem umakne v vojašnice, Evropska skupnost pa pošlje na krizno območje ustrezno število opazovalcev. Prvič je izrazil tudi željo po posredovanju modrih čelad na Hrvaškem, kajti po njegovem »obramba demokracije in suverenosti Hrvaške ni samo hrvaška zadeva, temveč mora biti v interesu Evrope.« Zaradi spopadov okoli Josipdola in groženj teroristov, da bodo s povračilnimi akcijami maščevali ubite srbske borce, so se začeli Hrvati izseljevati tudi iz vasi na robu Like in Gorskega Kotarja. Ker so se vneli spopadi na severu šibeniške občine, poznavalci razmer napovedujejo obnovo spopadov na prvih bojiščih hrvaške vojne v Kninski krajini, (pp) Drevi Proseku Zlobec •n Rupel na razgovoru 0 Sloveniji NA 5- STRANI Gorbačova danes čaka napad dogmatikov na plenumu CK MOSKVA — Sovjetskega državnega in partijskega voditelja Mihaila Gorbačova čaka danes na plenarnem zasedanju centralnega komiteja sovjetske partije izredno težka preizkušnja. Dogmatsko krilo je že napovedalo, da bo zahtevalo odstop Mihaila Gorbačova, ker njegov novi program v bistvu izdaja marksistično-leni-nistično linijo, ker se približuje socialdemokratskim stališčem. Kot dokaz pravilnosti svojih tez dogmatsko krilo navaja, da je Gorbačov pristal na večstrankarski sistem in s tem podrl monolitnost partije, saj se nove stranke rojevajo kot gobe po dežju. Dogmatiki pa ne morejo prebaviti sobotnega odloka predsednika Ruske federacije Borisa Jelcina, s katerim je v bistvu razpustil partijske celice v vseh obratih in ustanovah. Da pa bi bila mera polna, se nezadovoljstvo širi tudi v armadnih vrstah. Generali ne skrivajo, da bo armada zadnji branik »pridobi- tev socialistične revolucije« in da ne bo dopustila, da bi razprodali te pridobitve. Mihail Gorbačov pa lahko vseno računa na nekaj adutov. V prvi vrsti je premostil še zadnje ovire pred podpisom novega sporazuma o »zvezi suverenih republik«. Vse kaže, da bo k temu sporazumu pristopila tudi Armenija. Nastali so torej_temelji, da SZ prepreči centrifugalne težnje. Če k temu dodamo, da je za Zahod po londonskem vrhu Gorbačov edini verodostojni sovjetski sogovornik in da bo na prihodnjem moskovskem vrhu z Bushem podpisal sporazum Start o 30-odstotnem zmanjšanju strateškega jedrskega orožja, je lahko dogmatikom jasno, da je trenutno Gorbačov zamenljiv le za ceno težkih, zapletov. Nič čudnega torej, da je zanimanje za današnji plenum CK KPSZ izredno veliko. V vsakem primeru, ali bo Gorbačov zmagal, ali pa bil poražen, sovjetska partija ne bo več tisto, kar je bila nekoč. Ob koncu včerajšnje splošne avdience se je papež Janez Pavel II. obrnil skupini kakih 50 mladeničev iz Hrvaške in jih pozval naj se odrečejo nasilju in ne nasedajo na nobeno provokacijo. Edina pot k rešitvi je medsebojno spoštovanje in odkrit dialog med vsemi narodi, ki tam živijo Medtem ko se v Sloveniji ubadajo s hudimi gospodarskimi posledicami agresije Na ponedeljkovem sestanku ES naj bi sklenili poslati opazovalce v Hrvaško Končani pogovori med vojsko in Slovenijo LJUBLJANA — V ponedeljek, 29. julija, bo v Bruslju sestanek dvanajstih evropskih zunanjih ministrov, ki se bodo ponovno ukvarjali z Jugoslavijo, tokrat z vse srditejšimi boji na Hrvaškem. Italijanski zunanji minister De Michelis in nemški zunanji minister Genscher sta predlagala, naj bi poleg predsednika jugoslovanske vlade Markoviča in zunanjega ministra Lončarja povabili tudi vseh šest predsednikov republik. To bi bil način, da bi se konkretno pričela razreševati kriza in da bi naredili prvi korak k pomiritvi. Agencija Tanjug pa je sinoči sporočila, da sta se temu formalno uprli Francija in Grčija, ki naj bi celo pismeno protestirali. Ni treba veliko poglobljenih razprav, da se ugotovi resničen vzrok in pravega mandatarja -tokrat gre za Lončarja in srbsko politično vodstvo hkrati, ki je še vedno povezano s Francijo in Grčijo (to državo je Miloševič edino uradno obiskal in bil sprejet z vsemi protokolarnimi častmi). Vendar nikakor ne bo šlo mimo ključno vprašanje in torej pooblastilo, da se evropski opazovalci zdaj ukvarjajo tudi s spopadi na Hrvaškem; o tem bodo prav gotovo razpravljali v Bruslju in ni dvomov da bodo pooblastilo razširili v tej smeri. Evropski opazovalci so že aktivni v Sloveniji, kjer pozorno spremljajo vse, kar se dogaja, še zlasti prva znamenja, da se armada namerava v resnici umakniti. Včeraj je v tej smeri prišlo do dveh zanimivih novosti. Predvsem je vojska poslala v Slovenijo visokega letalskega častnika, ki naj bi poskrbel, da bi odprli brniško in drugi dve slovenski letališči. Vendar pa je bilo ključno povsem drugo vprašanje. Letališče Cerklje, ki je dokaj blizu jedrske elektrarne v Krškem, je ves čas ostalo v rokah armade, nikoli ni Teritorialna obramba motila poletov ali jih celo preprečevala. Toda Teritorialna obramba je zasegla in prevzela skladišče, v katerem je šest milijonov litrov kerosena. Skladišče so včeraj ob 17. uri vrnili JLA, prevzem je potekal v skladu z vsemi formalnostmi, to je torej eno izmed mnogih vprašanj, ki že spadajo v brionske sporazume. Sedaj ni bi smelo biti nobene ovire več za sprostitev letalskega prometa na treh slovenskih civilnih letališčih. Videli bomo, če se bo to danes zgodilo, razlogov za blokiranje letališč ni, ne formalnih ne drugih. Drugače pa so v ospredju gospodarska vprašanja, saj je vojna hudo prizadela slovensko samostojno republiko. Sedaj sta se pričela še neke vrste gospodarski spopad med Slovenijo in zvezno vlado in blokada s strani Srbije in nekaterih drugih republik. O vsem tem so včeraj razpravljali na zasedanju slovenske gospodarske zbornice, katerega se je udeležil prdsednik Milan Kučan, navzoča pa sta bila tudi podpredsednik slovenske vlade Ocvirk in predsed- nik zvezne gospodarske zbornice Dagmar Šuštar. Predsednik Kučan je povedal, da je slovenski položaj težak, da bodo pogajanja z »Zvezo« dolga in trda in da Evropa še vedno živi v iluzijah in računa na Markoviča, ki ne pomeni nič več in nima nobene oblasti. Tudi zato so Markoviču na Ohridu rekli in svetovali, da naj v ponedeljek na zasedanju evropske dvanajsterice v Bruslju naposled le pove resnico, da Jugoslavije ni več in da tudi njegova vlada ne pomeni več veliko. Slovenska gospodarska zbornica meni, da mora slovenska vlada narediti konkreten načrt, kako izvleči gospodarstvo iz krize in da je treba prihodnjo sejo slovenskte skupščine posvetiti zgolj tem vprašanjem. Pri tem gre seveda za nujnost preusmeritve proizvodnje v izvoz na Zapad, nujni so novi cenejši krediti, pred- vsem pa je treba razbremeniti gospodarstva državnih bremen. O vsem tem bo slovenski parlament razpravljal 31. julija. Član slovenskega predsedstva Janez Drnovšek je imel včeraj več razgovorov z obrambnim ministrom generalom Kadijevičem, ki je posredoval glede zračnega prostora Slovenije, o čemer smo že pisali. General Kadijevič je poslal okrožnico o izpustitvi slovenskih vojakov in starešin, ki služijo v JLA. Po tej okrožnici bodo pričeli izpuščati slovenske rekrute v več skupinah, vse pa bodo odpustili najkasneje do 20. avgusta. To je nekoliko dlje in pogoji so manj ugodni, kot bi izhajali iz sklepov zasedanja jugoslovanskega predsedstva o umiku vojske iz Slovenije, vendar so še vedno v skladu s temi določili. BOGO SAMSA LJUBLJANA — V Zagrebu sta sinoči končali pogovore komisija Republike Slovenije, ki jo je vodil namestnik obrambnega ministra Miran Bogataj 'in komisija jugoslovanske armade, jo je vodil generalpolkovnik Andnja Rašeta. Pogovorom so prisostvovali tudi predstavniki misije Evropske skupnosti. Na pogovorih so razpravljali pred' vsem obseg umika armade iz Slovenije in vprašanja v. zvezi z odpustom slovenskim nabornikov iz armade. Stališče slovenske strani je bilo, da mora umik zajeti vse kopenske sile, sile vojnega letalstva in protiletalske obrambe razen dela, ki je nujen za enotnos nadzora nad zračnim prostorom. Ni P® razloga za umik vojaških medicinski11 in podobnih ustanov. Nadaljuje se umik jugoslovanske armade iz stražnic, v naslednjih dneh Pa se bo umaknila tudi iz manjših gam1' zij. • Politična temperatura NADALJEVANJE S 1. STRANI predvsem okrepitev vloge vlade, ki edina lahko jamči zdravo politiko. Prej kot "o tradicionalni ustavi pa si republikanec La Malfa obeta »gospodarsko ustavo«, ki bo morala upoštevati nepremostljivo krizo, v kateri se nahaja tako javni kot zasebni proizvodni sektor. Čisto obratno pa je bilo mnenje liberalca Altissima, ki trdi, da je treba sistem spremeniti, če se je že izkazalo, da tak, kakršen je, ni več dober. »Poslanica predsednika republike je jasno vabilo, naj enkrat za vselej odpravimo statičnost in tradicijo neplodnih razprav in naj od besed preidemo k dejanjem«, je menil Altissimo. Armando Cossutta za komunistično prenovo pa se je v senatu spraševal, »čemu taka razprava, če iz nje ne izhaja niti to, kakšne reforme sploh hočemo in kako jih nameravamo uvajati«. Cossutta se je spraševal tudi, čemu je treba čakati iztek mandatne dobe, potem ko je predsednik Cossiga vse prej kot prepričljiv s svojimi izjavami in izpovedmi, ki so vredne samo obsojanja. Tudi včeraj nič novega torej, razen seveda dejstvo, da so »zunanji faktorji« precej dvignili politično temperaturo. Forlani je na vprašanje novinarjev, kaj meni o (sicer demantiranih) izjavah Cossige odgovoril, da »gre pač za ljubezenski eksces« in da prepad med predsednikom in KD ni nič večji od tistega, o katerem sta skupaj že nekajkrat govorila. Zanimanje je vzbudila tudi izmenjava mnenj med Craxijem in Occhet-tom, ki sledita razpravi v poslanski zbornici. Craxi je potrdil, da bo govoril danes, danes pa bo govoril tudi Oc-chetto, kar je za nekatere logično sosledje. Occhetto je bil tudi nekoliko zgovornejši, saj je »napovedal, da bo v svojem posegu joosvetil veliko pozornost odpiranju na levo«. Socialistični lider se ni dal in nonšalantno izrazil zanimanje za poseg ustanovitelja Mreže Orlanda. Radovednost novinarjev pa ni vedno dosegla zastavljenega cilja. Včeraj je bilo namreč tako v senatu kot v poslanski zbornici slišati glasne proteste na račun časopisnega poročanja, »ki naj bi izkrivljalo in celo cenzuriralo nekatere posege«. Andreotti in otroci iz Černobila Predsednik vlade Giulio Andreotti se je včeraj sestal s skupino otrok ^ Černobila, ki so trenutno na počitnicah v Italiji (Telefoto • Powell v Sovjetski zvezi Načelnik generalštaba ameriške vojske Colin Povvell, ki je trenutno na obisku v SZ, si je ogledal nekatera najsodobnejša sovjetska bojna letala (Telefoto AP) Washington čaka pozitivni odgovor Izraela na Baker jev mirovni načrt VVASHINGTON, JERUZALEM — V Was-hingtonu mrzlično čakajo dokončni pozitivni izraelski odgovor za sklic mirovne konference o Bližnjem vzhodu in pozivajo Izrael, naj premosti svoje dvome o sestavi palestinske delegacije. mpromisni predlog, ki gaje dosegel jo, Jordanijo, Egiptom in Libanonom za neposredna pogajanja Izraela s svojimi sosedami. Vseeno pa Baker pričakuje pozitivni odgovor Izraela pred koncem meseca, kar bi so-upadalo z Bushevim obiskom v Moskvi. Izraelski premier Šamir je že povedal, da bo moral prej ali slej pristati na ta kompromis, v zameno pa zahteva dodatna ameriška pojasnila in jamstva glede jordansko-pales-tinske delegacije, v kateri ne sme biti prista- šev PLO, predvsem pa ne predstavnikov iz vzhodnega Jeruzalema. To zadnje vprašanje je v preteklosti že povzročilo marsikatero težavo. ZDA niso do sedaj priznale izraelske aneksije vzhodnega Jeruzalema, a se obenem zavedajo čustvenega naboja, ki predstavlja to vprašanje za Izraelce. Prav zato je Baker prepričal Sirce, naj pri tem ne vztrajajo. Z Jordanijo ni bilo težav, še manj z Egiptom. Palestinci so seveda vztrajali, a Baker jim je jasno povedal, da jim je njihova podpora Sadamo-vemu Iraku v zalivski vojni odvzela vsako pogajalsko težo in naj bodo zadovoljni, če bodo okrnjeni sploh sedli za pogajalsko mizo. Povsem razumljivo je kot »izdajo« in »ameriško-izraelsko zaroto« ocenil Bakerjev načrt vodja PLO Jaser Arafat. Po njegovem skušajo »normalizirati izraelsko-arabske od- nose« v zameno za »neke vrste avtonon1 i ^ za zasedena arabska ozemlja. Arafat s išče nova zavezništva in kot kaže je Pona2jji' kot v zalivski vojni stavil na skrajno vRrl(ja' vega konja, saj sedaj išče podpore v h"Ljii mentalističnem Iranu. Palestinci na zasedaj] arabskih ozemljih so se torej znašli v izre g, težavah, ker je to zanje ena zadnjih Pr° v0-nosti, zaradi zgrešenih zavezništev svoj111 diteljev bodo morali plačati težak davek- [0. Mirovni proces na Bližnjem vzhodu s rej'približuje svojemu razpletu. A šele P^o- četku pogajanj bodo na dan prišle vse 1 ja, pičene težave tako glede Golanskega vl® zidovske kolonizacije zasedenih afa^neh1 Č.1UUV3AC rvuiuinz-nvijc r.uocucuin •—. v_-g ozemelj, kot tudi tamponskega pasu v jug v, Libanonu, da sploh ne omenimo usod hodnega Jeruzalema. Udarec zakonu o jezikovnih manjšinah RIM Potem ko je 71 poslancev med katerimi so misovci, republikanci, demokristjani, socialdemokrati in liberalci, preklicali zakonodajno pristojnost zakona za zaščito jezikovnih manjšin, so deželna parlamentarca Renzulli (PSI) in Silvana Fachin Schiavi (DSL) ter Sardinec Soddu (KD) in poslanec iz Doline Aoste Caveri izdali ločeni protestni sporočili. Renzulli v svojem tiskovnem sporočilu navaja, da je »poseg omenjenih poslancev neopravičljiv, saj ni v nevarnosti enotnost Italije, kot trdijo nekateri«. »Gre v bistvu le za zaščito manjših jezikovnih skupin, ki jo med drugim predvideva ustava,« piše Renzulli in kritizira socialdemokrata Caric, ki je s svojim podpisom izkazal nepričakovan nazadnjaški odnos, ki je v nasprotju z demokratičnimi načeli stranke. Podpisniki drugega tiskovnega sporočila pa menijo, da »gre za potezo ki bo povzročila velike zamude in tako oškodovala vse jezikovne manjšine, ki še niso zaščitene«. Novi poročevalec Cabras bo preko počitnic pripravil delovni osnutek zaščitnega zakone RIM — Ožji odbor ustavne komisije, ki je zadolžen za pripravo zaščitnega zakona za Slovence, je na današnjem sestanku sklenil, da poveri poročevalcu sen. Paolo Cabrasu nalogo, da preko počitnic pripravi delovni osnutek novega besedila, ki bo upoštevalo tako Macca-nicov predlog, kakor tudi druge osnutke in kritične pripombe, izrečene med avdicijami januarja letos. Sen. Cabras je nalogo sprejel in obljubil, da bo v okviru možnosti upošteval mnenja posameznih članov odbora. Razen misovca Pontoneja, ki je zahteval nov krog avdicij in obisk v naši deželi, so se vsi izrekli za novo besedilo, ki naj zajamči Slovencem temeljne pravice in možnost neposrednega sodelovanja v izvršilni fazi. Slovenski senator Spetič je poudaril nujnost, da se zakonsko besedilo izogne strogemu opredeljevanju zaščitnega ozemlja, pač pa naj se upošteva nosilce pravic, ki so posamezniki in skupnost ter organi, ki morajo te pravice nuditi in se morajo v tem smislu prilagoditi. Spetič je izrazil pripravljenost razpravljati o možnosti različnih stopenj zaščite Slovencev v Benečiji, vendar pod pogojem, da sami sodelujejo pri določitvi rokov in oblik. Prav tako jim ne sme biti zaprta pot k višjim stopnjam zaščite, predvsem na šolskem področju. Spetič je dejal, da je - po njegovem - sedaj bistveno neposredno sodelovanje same manjšine pri uresničevanju zakona in uveljavljanju pravic. Zato se je zavzel za oblikovanje paritetnega odbora, v katerem bi bili predstavniki deželne vlade (ali države) in zastopstvo manjši- ne. Ti naj bi tudi določili, na primer, seznam krajev z dvojezično oznako in urade v mestnih jedrih, kjer bi bila zagotovljena raba slovenščine. Glede uporabe slovenskega jezika v izvoljenih organih se je Spetič zavzel za določitev objektivnega kriterija, ko bi bila raba avtomatično zajamčena ob določeni prisotnosti slovenskih izvoljenih predstavnikov. V razpravo je posegel v imenu KD sen. Paolo Micoli-ni. Tudi on je poudaril pripravljenost na soočenje, češ da je sedaj čas, ko je treba rešiti ta vprašanja, sicer bi ne ujeli utripa zgodovine v tem delu Evrope. Izrekel je upanje, da bo mogoče najti ustrezen kompromis »sredi poti«. Ugo Vetere (DSL) se je strinjal s Spetičem, vendar je bil mnenja, da bo potrebno uskladiti ozemeljsko opredelitev pravic s funkcionalnimi zahtevami. Sen. Dujany (UV) pa je izrekel upanje, da bo tokrat šlo zares in da ne bomo spet priča poskusom zavlačevanja. Pred sejo ožjega odbora je sen. Cabras sprejel na pogovor delegacijo društva »Edinost«, ki je pred vhodom v palačo Madama organizirala protestno demonstracijo s transparentom, posvečenim izvajanju ustave, ter državno in slovenskima zastavama (novo državno in partizansko). Delegacija, ki jo je vodil prof. Samo Pahor je izročila sen. Cabrasu peticijo, v kateri zahtevajo, naj v primeru spremembe volilnih zakonov in ustave zagotovijo slovenski manjšini v Italiji svoje zastopstvo v poslanski zbornici in senatu. Parlamentarci iz FJK o zakonu za obmejna območju RIM — Parlamentarci iz Ful^i-Julijske krajine in podtajnik z®ja]j s nega ministra Sacconi so se se,ansld komisijo za proračun v PoS-e bil zbornici. Argument srečanja zakon za obmejna območja, n toji, ka so se udeležili Agrusti, pe Coloni in Santuz za KD, Brea ■ ^ Carli in Renzulli za PSI. , t z» Schiavi, Gasparotto in Pase pre-DSL in Spetič za komunistična r novo. j so Se sklicanju seje predsedstva vjada skega sveta, s katero naj 7a raz' dobila vsa potrebna navodil gg v ne posege pri pristojnih tele . ^pč-zvezi z zakonom za obmejna oZo-ja. Parlamentarci so komisijl*jega rili, da gre za zakon vsedrLširiteV pomena, saj predvideva ra^. gospodarske promocije v c P°ziv 10 svetovalskih skupin Za nujen sklic posvetovanja o Jugoslaviji — Deset političnih strank, FUri° zastopane v deželnem svetu vai.a,1*ie"'Iulijske krajine, je zahte-n v*eraj od predsednika skupšči-če k e™a Gonana, da nujnostno skli-bj “fisijo za splošne zadeve, ki naj dram-- V temeIiit pretres sedanje po *«čne razmere v Jugoslaviji s 2 ozirom na Hrvaško. sal> „ evo v tem pogledu so podpi-trav*0 Vrsti Roberto Viezzi in Renzo »obetal U(je niem sprejmejo ustrezne po- SKGZ odgovarja Slovenski skupnosti Za zaščito interesov slovenske manjšine TRST — Na stališče deželnega tajništva Slovenske skupnosti, ki smo ga objavili včeraj, nam je SKGZ poslala naslednji odgovor. SKGZ se je in se bo zavzemala za uveljavljanje interesov naše skupnosti. Pri tem so skupni nastopi vseh slovenskih komponent, kadar jim je to omogočeno, prav gotovo zelo pomembni, zato tudi SKGZ obžaluje dejstvo, da je prošnja za takšno skupno srečanje s predsednikom Cossigo in ministrom De Michelisom ostala brez odziva. Ustaljena praksa, po kateri se je ravno SSk večkrat ravnala, pa je, da si tudi vsaka komponenta še posebej in dodatno prizadeva reševati po svojih močeh in vezeh, s katerimi razpolaga, naša odprta vprašanja. V tem smislu ni bilo srečanje delegacije SKGZ z ministrom De Michelisom nikakršna stvar "okusa", kot meni SSk, pač pa koristna priložnost, da tako pomembnemu sogovorniku, ki ima veliko možnosti vplivanja na dogajanje v Italiji in Evropi (ali morda SSk smatra, da ni tako?), predočimo, bodisi v samem razgovoru kot v pisni obliki, nerešena vprašanja naše skupnosti kot tudi naše gledanje na dogajanje v Sloveniji. Zato menimo, da je SSk s svojim poskusom omalovaževanja, ki si ga je na ta račun privoščila v svojem včeraj- šnjem poročilu, zelo nerodno zdrknila na raven slabega okusa. Tako v neposrednem razgovoru kakor z ustrezno listino je zavzela SKGZ jasno stališče do razmer v matici in še zlasti do vprašanja zakonske zaščite ^slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Izrazila je popolno solidarnost s prizadevanji Slovenije za dosego suverenosti in neodvisnosti ob želji, da bi mednarodna skupnost znala Zajamčiti miroljubno rešitev jugoslovanske krize na podlagi pogajanj, saj bi avtoritarna rešitev močno prizadela tudi ■ našo narodno skupnost. SKGZ je nadalje poudarila, da pomanjkanje zaščitnega zakona in dramatična finančna kriza, v katero so zabredle manjšinske ustanove, spravljata v nevarnost sam obstoj teh institucij in pospešujeta proces asimilacije slovenske narodnostne skupnosti. Zaradi tega je nujno treba zagotoviti našim ustanovam nadaljnji obstoj in razvoj. Zaščitni zakon mora zajamčiti vsem Slovencem na Tržaškem, Goriškem in Videmskem takšne pravice na jezikovnem, šolskem, kulturnem in druž-beno-ekonomskem področju kakršne je znala Država demokratično priznati nemški in francoski manjšini. Želeti je, da bi parlament odobril pravičen zaščitni zakon še v tej zakonodajni dobi. Deželni prispevek Friulii-Lis TRST — Deželna uprava bo kot večinski delničar Friulie-Lis prispevala 6 milijard lir za povišanje družbine glavnice s 24 na 34 milijard lir. Kot je pojasnil predlagatelj, odbornik za finance Dario Rinaldi, je bilo to že predvideno v večletnem deželnem proračunu. Za zvišanje glavnice so se odločili na delničarski skupščini Friulie-Lis že aprila letos, to pa zaradi okoliščine, da se povpraševanje po leasinških operacijah neprestano povečuje in to še prav posebno na nepremičninskem področju. Odbornik Rinaldi je naglasil, da bo deželni prispevek — skupaj z denarnim doprinosom še preostalih delničarjev — bistveno pripomogel k finančni okrepitvi oziroma k pospešenemu zagonu Friulie-Lis v korist malih in srednje velikih podjetij. Slednja se morajo spopadati z vedno večjimi tržnimi spremembami, zaradi tega pa tudi potrebujejo čedalje boljši in učinkovitejši servis, prvenstveno na finančnem področju. Operacija za povišanje glavnice Friulie-Lis se bo zaključila, kakor je še povedal odbornik za finance Rinaldi, do 31. decembra 1992. Castiglione o priznanju dvojezičnega centra v Špetru Franco Castiglione ŠPETER SLOVENOV — Podtajnik v pravosodnem ministrstvu, socialist Franco Castiglione je predsedniku Dvojezičnega šolskega središča v Špetru Pavlu Petricigu pismeno izrazil zadovoljstvo, da je poziv predsedniku republike Cossigi uspel in da je Državni svet uradno priznal obstoj dvojezičnega vrtca. Ob tem je podtajnik Castiglione ponudil svoje posredovanje za vse pobude, ki težijo k vrednotenju in ohranjevanju slovenske kulturne identitete slovenske narodnostne skupnosti. Volilna reforma: t)SL in socialisti Za eno preferenco pJ'DEM — Debata o reformi volilnega sistema se Dsk . ia- Za KD sta pojasnili svoja stališča zdaj še Dsj_ *n PSI. Načelnik deželne svetovalske skupine edinpRenzo Travanut je predlagal takojšnjo uvedbo dajjg^3 preferenčnega glasu tudi na deželni ravni, strani5vod°kne volitve — prvo nedeljo naj bi volili jetje Ko' naslednjo nedeljo pa še koalicijo in spre-odJ0bZakona o spremembi deželnega statuta, ki naj po UredlItVi v Parlamentu omogoči Deželi, da bi si sama V a organičen volilni sistem. Sar n° • a dezelne svetovalske skupine PSI Dario Ter-katera R vztrajal pri spodnji meji 20.000 glasov, izpod ip0r e stranka ali posamezen kandidat na volitvah ne prefg a Prodreti. Socialisti so naklonjeni edinemu VoUt enčnemu fjlasu tudi v deželni skupščini, same o 'n 6 Pa hočejo omejiti na en sam dan. Zahtevo KD Višji 9radi za večino", po kateri naj bi stranka z naj-dop , številom prejetih glasov imela pravico še do velja]nitl glasov, pa PSI sprejema pod pogojem, da bi Vse st° to tudi za večinsko koalicijo, v kateri bi bile . anke enako dostojanstveno zastopane. Bernassola se je sestal s Peterletom LJUBLJANA — Podpredsednik krščansko demokratske internacionale sen. Angelo Bernassola se je sešel v Ljubljani s predsednikom slovenskih krščanskih demokratov in predsednikom vlade Lojzetom Peterletom. V spremstvu deželnega tajnika KD v FJK Bruna Longa in koordinatorja za zunanje odnose severovzhodnih italijanskih dežel Giorgia Domineseja se je nato sestal s članom predsedstva RS Cirilom Zlobcem, guvernerjem Narodne banke Slovenije Francetom Arharjem in vodstvom Gospodarske zbornice, zatem pa še z direkcijo slovenske krščanskodemokratske' stranke, s katero je poglobil politične razmere v državi, jo obvestil, da je bila ta stranka sprejeta v evropsko krščanskodemok-ratsko unijo, in ji zagotovil popolno solidarnost italijanskih ter evropskih demokristjanov. CMSR izdal priročnik v angleščini LJUBLJANA — Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR) je v popotnico neodvisni Republiki Sloveniji pripravil promocijski priročnik v angleškem jeziku "Slovenia your economic partner". Priročnik (286 barvnih strani) prikazuje slovenske civilizacijske in gospodarske potenciale. V podjetniškem delu so predstavljene vse panoge s preko 1000 slovenskimi organizacijami. Priročnik je nedvomno koristen pripomoček pri komuniciranju s tujimi partnerji v referenčnem pogledu, kot strokovni jezikovni pripripomoček, pa tudi v smislu olajšanega predstavljanja političnega, kulturnega in poslovnega okolja. Ob izidu priročnika prireja Center za mednarodno sodelovanje in razvoj tiskovno konferenco, ki bo v prostorih CMSR v Ljubljani (Kardeljeva ploščad 1/1II dne) danes ob 12. uri. Iz Podbonesca poziv videmski PSI Francescutto: Večjo pozornost Benečiji! PODBONESEC — Socialistični upravitelji Nediških dolin so se pred dnevi srečali v Podbonescu, da bi ocenili zdajšnjo stvarnost v Benečiji. Na sestanku so bili prisotni tudi poslanka Roberta Breda, podpredsednik deželnega odbora Giaocchino Francescutto ter organizacijski vodja Mit-telfesta Cesare Tomasetig. Uvodoma je špetrski župan Firmino Marinig ovrednotil vlogo socialistične stranke v Benečiji, ki je z dolgoročnim načrtovanjem ustvarila boljše pogoje tako na gospodarskem kakor tudi na kulturnem in družbenem področju. Projekt, ki je nastal po potresu, je svoje sadove rodil predvsem v Špetru, kjer je gospodarski napredek najbolj viden. Odbornik Gorske skupnosti za Nediške doline Nino Ciccone se je zavzel za celovito reševanje vprašanj v beneških dolinah, ki naj bi ga podprli tudi na deželni ravni. S tem v zvezi je Giaocchino Francescutto naglasil potrebo, da bi videmsko vodstvo stranke pokazalo večjo skrb za stvarnost v Benečiji, ki je večkrat prepuščena sama sebi. O perspektivah, ki se odpirajo tudi tem krajem z zakonom za obmejna območja ter v okviru pobud Pentagonale je spregovorila poslanka Roberta Breda. R PAVŠIČ POMOČ Sloveniji farnim6 0Vanlu s slovenskimi deŽelninč;1 zav°di v Italiji in tremi nadaljuje ;Vb .—-v. oi,wvdNIJI '91. ie„ oodo po sklepu solidarni , °dbora namenjena ubla-■ *C voine v Sloveniji. C|,o Pq‘tv[Q^un‘ za nabiralno ak- O ItQLhjpSkitl 'C SLOVENIJI '91 pri y,,. denarnih zavodih v J.S6dežAŠKA KREDITNA BANKA ^9ehciia Drs9 Agencija Domjo, ?an) —.01.6560/54 °PČr^ICA IN POSOJILNICA Man^E - 9626 NABrLSCA IN posojilni- ' filiala e *NA (Sedež Nabreži-— 65283-1 L®9ež BANKA GORICA ^0rica, Filiala Krmin) - Ca in POSOJILNI- Ca^aK0013 - 1720 AsOVoj^ICA IN POSOJILNI- BANKA fet QvQ)0t!dad — 02.200/89 r°čih rA}° še dodatne številke OD.TR,- 1'^S™d1Go- MlC a13160/1 6986 A pOPOLARE UDINESE Sl tsi>cevSoddarnostnega odbora la* v liliji odgovarja na 368lS8 številko SKGZ: 368094; Pri Solbici pod Kaninom 50 mladih iz vrst RMV Med taborniki v Reziji SOLBICA (REZIJA) — Dolina Rezije pod ponosnim Kaninom, v bližini Sol-bice, gosti naše zamejske tabornike Rodu modrega vala, ki že od prejšnjega tedna taborijo ob žuboreči Reziji ali Bili, kot ji pravijo domačini. Izbira kraja za letošnje taborjenje je bila posledica zaskrbljujočih dogodkov v Sloveniji, kjer so člani RMV običajno preživljali poletni čas. Ob pomoči Luigie Negro, občinske odbornice v Občini Rezija, sicer predstavnice Zveze slovenskih kulturnih društev v teh krajih, so tržaški in go-riški taborniki skupno jih je nad petdeset - našli primeren kraj v Zam-linu, kjer so postavili svoje platnene strehe (na sliki). Zanimivost letošnjega tabora pa je, da je prvi teden bila z njimi skupina petnajstih Rdečih skavtov iz Moskve, ki so bili gostje naših tabornikov že pred samim odhodom v Rezijo. Tako kot že od samega prihoda v Trst, tudi na taborjenju so se slovenski in ruski taborniki dobro "ujeli" in o tem smo se lahko tudi sami prepričali med našim obiskom v Zamlinu. Iz pogovora z nekaterimi predstavniki RMV smo izvedeli, da taborjenje poteka v najboljšem redu. Sicer tudi brez težav ne gre. Med našim jutranjim obiskom, denimo, je potekala "akcija" sušenja oblek in drugih taborniških potrebščin, ki so se zmočile med večerno nevihto, ki je sicer razsajala nemala po celi deželi. Ob rutinskem taborniškem delu ostaja tudi čas za razvedrilo, igro in klepet med prijatelji. Seveda tudi pohodov v naravo ter izletov je za vse okuse. Naj spretnejši, tako so nam povedali, pa bodo svoje sposobnosti pre-iskusili na štirinajsturnem pohodu na Kanin in nazaj. Rezija se je tudi našim tabornikom izkazala kot izredno gostoljubna in zna se zgoditi, da bo v naslednjih letih spet izbrana za poletni tabor. Sicer bo v teh krajih v kratkem preživela tudi skupina goriških in tržaških otrok, ki se bodo udeležili počitniške pobude Zveze slovenskih kulturnih društev. R. P. Evroliberalci nočejo Haiderja CELOVEC — Haiderjeva škandalozna izjava o »urejeni politiki zaposlovanja v tretjem rajhu« bo za svobodnjaško stranko lahko imela hude posledice. Na zasedanju Liberalne internacionale - LI (strešne organizacije liberalnih strank v Evropi) v Berlinu so delegati zahtevali postopek o izključitvi proti FPO. Predlog za postopek so vložili delegati iz Nizozemske in Švedske, dokončna odločitev pa naj bi bila sprejeta čez kakšna dva meseca. V okviru postopka o izključitvi FPO iz Liberalne internacionale bo na zatožno klop poklican tudi sam Jorg Haider. f informacije SIP uporabnikom Plačilo telefonskega računa za 4. dvomesečje 1991 Opozarjamo abonente, da je že zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 4. dvomesečje 1991. Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store-čimprej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili doplačilu zaradi zamude ali prekinitvi, kot predvidevajo zakonska določila. Račun lahko poravnajo na pošti ali na kateremkoli bančnem zavodu ter nato pokličejo št. 188 (brezplačno) in sporočijo podatke o vplačanem računu. -Važno opozorilo Na telefonskem računu so na posebnem mestu razvidni zneski prejšnjih dvomesečij, v katerih ni bil poravnan račun. 1 Societa hahana per /Eser c iz/o delle Telecomunicazioni p. a. J POPUSTI m, 20% a« 60% CUINA UL. GENOVA 12-23 I 8.30-12.30 16.00-20.00 Tržaška četrt je bila pravo »delavsko srce« mesta v Zalivu Pri Sv. Jakobu praznujejo patrona V tržaški mestni četrti pri Sv. Jakobu bodo danes proslavili dan svojega patrona, Sv. Jakoba, seveda. Prav na ta dan leta 1855, pred 136 leti torej, je namreč takratni tržaški škof Jernej Legat, rojen na Gorenjskem, posvetil cerkev, ki so jo bili leto prej dogradili na osrednjem trgu te četrti. S posvetitvijo je postala cerkev tudi pravno župnijska, in odtlej hrani vse matične knjige: rojstne, poročne, knjige umrlih, razne dokumente in župnijsko kroniko. V začetku je bila župnija skoraj popolnoma slovenska, proti koncu prejšnjega stoletja je bila že mešana, v začetku tega stoletja na pol italijanska, sedaj pa je pretežno italijanska. Sv. Jakob je poznan kot »delavsko srce« Trsta. Svoj delavski obraz je zadobil v zadnjih desetletjih prejšnjega stoletja, potem ko je še sredi devetnajstega stoletja nekdanji VI. okraj kazal značilno polagrarno podobo z nizko naselitveno strukturo z avtohtonim slovenskim prebivalstvom. Razvojno in naselitveno stopnjo šentjakobskega proletariata gre postaviti v čas, ki gre od zadnjih dveh desetletij prejšnjega v prvo desetletje našega stoletja. V tem času so bile v rajonu že koncentrirane številne delavnice ključavničarjev, kotlarjev, tesarjev in livarjev, ki so bile v produkcijskem procesu osnovane na obrtni in družinski podlagi, ter so imele center plasiranja svojih proizvodov v bližnji ladjedelnici Sv. Marka. Prav ladjedelnica in pristanišče sta postala centra tržaškega delavstva in bojev, ki so se tu razplamteli v prvih desetletjih dvajsetega stoletja. Sv. Jakob se je moral kot vse delavske mestne četrti soočiti s težkimi socialnimi vprašanji, ki PUBL01'4* publiest s. r. I. TRST Ul. dei Montecchi 6 Tel. (040) 725877 . □ □ □ oglasna agencija Primorskega dnevnika FERLOV draguljarna erlugo TRST - Ulica dellTstrio 14 Tel. 773961 so tudi drugod spremljala nastajanje in razraščanje proletariata: revščina, umrljivost, alkoholizem so bili vsakdanji odrazi bede, ki je vladala v delavskih družinah. Z rastjo proletariata, ki je bil večinoma priseljen, je rastla tudi delavska zavest, ki se je v dvajsetih letih odražala v številnih bojih proti fašističnim škvadram. Sv. Jakob je nato svoje »rdeče srce« izkazal predvsem v borbi za osvoboditev in v povojnih vročih sindikalnih sezonah. Industrijska kriza, ki je zajela Trst potem, ko je mesto ostalo odrezano od svojega naravnega zaledja, je v mnogočem spremenila tudi lice te mestne četrti. Gospodarska recesija je močno prizade- la v največji meri prav delavstvo, ki so ga razmere prisilile k iskanju drugih ekonomskih virov. Sv. Jakob ni sicer izgubil svojega delavskega predznaka, v rajonu pa je v teku let zraslo na desetine večjih in manjših trgovin, gostinskih objektov in drugih lokalov, ki nudijo domačim prebivalcem in tujim kupcem vse potrebno. Podoba četrti je tako bistveno drugačna, čeprav ohranja četrt še vrsto "navad" iz prejšnjih časov, ki dajajo tej predmestni četrti svojevrsten čar, ob čaru pa seveda ostajajo odprti tudi številni problemi. Na sliki: Posnetek cerkve pri Sv. Jakobu iz začetka tega stoletja. FRIGID Ul. S. fiiacomo in Nlonte 2/1 - Tel. 309306 popravila hladilnikov, hladilnih komor, omar, izložb in naprav za hlajenje. A. Turco MQc°r Market pralnih praškov in detergentov ^ Ul. Rivalto 7 (Sv. JakoDj Tel. 76244» CVETJE - SOBNE RASTLINE VENCI - ARANŽMAJI TRST - Ul. deiristria 10 - Tel. 76385» CORNTTEL TRST - Ul. San Giacomo in Monte 24 Tel. 775770 okvirji vseh vrst in po naročilu □ platna □ karnise □ grafike ®. S. avtomehanična delavnica za popravilo in montažo vseh vrst amortizerjev za vse avtomobile TRST - Ul. Rivalto 7 Tel./fax (040) 773717 MLEKARNA I. MasMilippo Ul. dei Montecchi 10 DNEVNO SVEŽE MLEKO IN MLEČNI IZDELKI Mesnica SCHILLANI« TRST Ul. dellTstria 9 ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI Sergio Riosa NAJBOLJŠE EVROPSKE ZNAMKE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH TRST - Ul. deiristria 1 Trg Sv. Jakoba 9 - 9/1 Tel. (040) 768956 mkoij tKlKM Z! A TA KM TRST - Trg sv. Jakoba 3 Telefon: (040) 724218 POPOLNA RAZPRODAJA il c o m 6 MOŠKA in ŽENSKA OBLAČILA TRST - UL. DELLTSTRIA 12 _____popusti do 80%_________- ] h J OPTIKA RADIV0 Trg sv. Jakoba 23 Tel. 764881 ženska konfekcija Ul. dei Giuliani 17 Trst - Tel. 771444 UL. DELLTSTRIA 18/A - TEL. (040) 727472 - TRST keramične ploščice - sanitarije - vodovodne pipe kabine za tuširanje - kopalne kadi s hidromasažo pohištvo in oprema za kopalnice CVETLIČARNA »Riviera fioritu« SILVIA in DARIO FLEUROP - INTERFL°P _ TRST - Ul. deiristria 19-Tel- 767639 JkTTUALFOTO TRST - Ul. dellTstria 8 - Tel. (040) 740054 LABORATORIJ: Ul. deiristria 3 Kodak Express Servis kontrole kakovosti Nikon Canon MINOLTA OLVMPUS RENTAX široka izbira dodatne opreme TVOJE BARVU FOTOGRAFIJE NAJLEPŠE IN TAKOJ Ji V Drevi v Kulturnem domu na Proseku srečanje z Zlobcem in Ruplom V Bazovici soočanje mnenj in stališč glede Slovenije in krize v Jugoslaviji »reditelji so si zamislili večer kot jav °Zn0St: za informiranje tukajšnjega v n?9a mnenja z neposrednimi priče-; Protagonistov slovenskega doga-za 0benem pa tudi kot priložnost lj-,r®zPravo in soočanje različnih sta-51 ter Pogledov. In to je Razgovor o Dri Va.ndi' ki ga je v torek v Bazovici redil Solidarnostni odbor, tudi bil, aiiSo Predvsem v vprašanjih in pose-star?pčinstva prišla do izraza različna Dri 1S^a' raznoliki pogledi, ki so jih p°tni, zlasti ob bolj vehementnih Pini?**1 Pred mikrofonom podkrepili s 0(j panjem, z bolj ali manj glasnim oravanjem ali zavračanjem. r °stje večera,' ki ga je v imenu pri-ttinr i Jev v°dil glavni urednik Pri-buj 'ega dnevnika Dušan Udovič, so Drn Predsednik Stranke demokratične v »ove Ciril Ribičič, predstavnik SIo-t0r ?!jih krščanskih demokratov Vik-. ražič in predstavnik Zveze zdru-Uvna b°rcev NOB Marjan Osolnik. V n0 drti besedi v in v replikah ter odrtim0''* 80 g°stie' ki so kljub različ-.Političnim usmeritvam govorili jarijat Podoben jezik glede osamosvaja ln odnosa zveznih organov (razli- 9°sPodarr=vl d° iZraZ,a Predvsfm P" zfasti UarSkrh in socralmh vprašanjih), vprašanjih), Pouri aritlade in vlade do Slovenije, so Slov ardl' da je proces osamosvajanja te>re,?nde demokratičen proces, za ka-tipnaa se je slovenski narod demokra-gre odločil na plebiscitu. V bistvu Paci'Za nadaljevanje procesa emanci-letiJd’ ki se je začel v prejšnjem sto-naL ln ki je imel v NOB enega svojih So ^ontembnejših opornikov. Priznali cj(n a Je bila v uresničevanju plebis-tricjj zaveze Slovenija lahko včasih la n Preaagljena, vendar pa ni naredi-v°jaškenega koraka' ki bi opravičeval ljy j g u Poseg armade. Upor proti nasitila v * nuJen in neizbeženen, saj bi 9osn ,nasprotnem primeru Slovenija priSj| arsko zadušena in politično Venijd° normalizirana. Sicer pa je Slo-Ijo (j® Pokazala veliko strpnost in vo-saj ; miroljubnega reševanja sporov, r°ko ifP5eIela brionsko deklaracijo in Kl j° je ponudila Evropa, čeprav Posnetek s torkovega srečanja v Bazovici (foto Magajna) so bili pogoji, ki jih je postavila Evropska skupnost, trdi in Slovenija ni imela trdnih jamstev, da bo premirje spoštovano. Jugoslavija preživlja dramatične trenutke, vendar kriza ni odraz spopada med narodi, pač pa spopada med različnimi politikami in koncepti države: demokratične države, ki sloni na samoodločbi narodov na eni strani, centralistične države, ki jo obvladuje ena sama politična sila na drugi. r V razpravi, h kateri je prispevalo precej diskutantov in v kateri je s ploskanjem, odobravanjem ali kritičnimi medklici sodelovalo številno občinstvo, je prišel do izraza zelo pester in razčlenjen odnos do Slovenije in do izbir slovenskega naroda. Po eni strani se je v govorih zrcalila bolečina zaradi odmiranja tiste Jugoslavije, ki se je rodila v NOB in ki je bila manjšini v oporo, ponos in pomoč, po drugi strani pa so prihajali do izraza poudarki o napakah, ki so jih Zveza komunistov in prejšnja oblast zagrešile (zlasti na gospodarskem področju), včasih pa je polemika zdrknila tudi v zgodovino in v obujanje konfrontacije med partizani in domobranci. V tem vzdušju je zelo trezno izzvenel prispevek deželnega svetovalca DSL Miloša Budina, ki je dejal, da je treba gledati s spoštovanjem na bolečino, s katero ljudje doživljajo odbiranje nekdanje Jugoslavije, obenem pa se je treba zavedati, da so bile odločitve v Sloveniji sprejete na demokratičen način in da bo manjšina krepila samo sebe, če bo tudi v luči svoje štiridesetletne izkušnje življenja v parlamentarni demokraciji znala prispevati k dograjevanju demokracije v Sloveniji. Torkov večer je bil torej priložnost za soočanje in poglabljanje. Druga priložnost, ki jo ponuja Solidarnostni odbor, bo drevi na Proseku, kjer bosta o Sloveniji in Jugoslaviji spregovorila član predsedstva Republike Slovenije Ciril Zlobec in zunanji minister Dimitrij Rupel. Večer, ki bo v Kulturnem domu s pričetkom ob 20.30, bo vodil novinar slovenske radijske postaje TRST A Miro Opelt. Vodil jo je deželni tajnik Elvio Ruffino Deželna delegacija DSL obiskala hrvaški sabor Delegacija deželne zveze Demokratične stranske levice, ki jo je vodil tajnik Elvio Ruffino (v njej so bili še Nico Costa, Perla Luša in Miloš budin) se je v prejšnjih dneh srečala v Zagrebu s predsednikom saborja Domijanom. Ob tej priložnosti je deželni tajnik DSL Ruffino izrazil podporo in solidarnost, ki ob tej priložnosti prihajajo iz Furlanije-Julijske krajine republiki Hrvatski, poleg tega pa tudi zaskrbljenost za nadaljevanje in stopnjevanje gverile, ki je v nasprotju s sprejetim premirjem. Predsednik Domijan se je gostom zahvalil za solidarnost in priznal vlogo naše dežele, ki jo je imela v teh okoliščinah. Po predsednikovem mnenju je Evropa spremenila svoje pozicije, ki so v prvi fazi temeljile na nezadostnem poznavanju položaja, vendar pa- je vztrajala na potrebi, da bi evropske demokratične sile vskladile svoja delovanja z ideali svobode, demokracije in samoodločitvijo-narodov. Težave, ki jih preživlja Hrvatska so zelo hude, je še zapisano v tiskovnem poročilu Occhettove stranke, poleg tega pa obstaja nevarnost, da bi se položaj še poslabšal. Na vprašanje deželnega tajnika DSL Ruffina o stanju italijanske manjšine je predsednik sabora zagotovil svojo podporo in obenem dodal, da je italijanska manjšina med najbolj zaščitenimi in da obstaja mešana sloven-sko-hrvatska komisija, ki bo usklajevala tratma do manjšine v obeh republikah. S svoje strani je predsednik Domijan tudi opozoril, da mora tudi Italija zaščititi svoje manjšine in pri tem dodal, da je v Italiji na tisoče prebivalcev hrvatskega izvora. DSL kritična do položaja v podjetjih ACT in ACEGA Člani Demokratične stranke levice, ki so zaposleni v podjetjih ACT, ACEGA in ENEL so včeraj v tiskovnem sporočilu ostro obsodili zavlačevanje večine v tržaškem občinskem svetu pri sprejemanju novega občinskega statuta, ki ga predvideva znani zakon št. 142 o reformi krajevnih uprav. Po mnenju članov DSL bi lahko razprava o statutu pomenila korak naprej na poti posodobitve občinskih storitev, izrodila pa se je v spopad v sami večini. Le-to je znak nezrelosti tržaškega vodstvenega razreda, ki se upira novostim in novim zahtevam mesta. Določila zakona št. 142 zadevajo tudi reformo podjetij, ki delujejo v občinskem sklopu, kot sta na primer medobčinsko prevozno podjetje ACT in občinsko podjetje ACEGA. Člani DSL v tej zvezi protestirajo zaradi zadržanja večine v tržaški občini, ki se bori med sabo za vodilna mesta v obeh podjetjih, namesto da bi si prizadevala za njuno reformo. Kot da vseh medsebojnih obtožb ne bi bilo dovolj, je petstrankarska koalicija izdala dokument, v katerem se zavzema za privatizacijo nekaterih oddelkov obeh podjetij. p 0 zagotovilih deželnega odbornika za industrijo Ferruccia Sara Na obzorju je končno nabavitelj za rešitev krize v obratu Iret ?v6fu je lnja razprava v deželnem ; fisken-, 3 Ponovno posvečena zo-jJ.lov n.U osnutku, ki znova dovolju-Nh Dr,, Ptice selivke. V dopoldan-i dali ho ga 50 to razpravo prekinili , Fem,„ Se-“- ,g Barcelono, ki bo od 16. do 21. avgu ^ Vpisovanje po telefonu 040/200150 0° do 21. ure. prispevki V spomin na Marijo Legiša dara) { svojci 100.000 lir za cerkveni pevski v Mavhinjah. y<;a Namesto cvetja na grob Iva Goj* a darujeta Pepka in Rudi Sosič 30.000 košarkarsko sekcijo ŠD Polet. ,aIi- Namesto cvetja na grob Jožka Gr' ?a ca darujeta Marino in Olga SO.OOO odkup sedeža Sklada Mitje Čuka. V počastitev spomina na Josipa G af ča in sina Iva darujeta Lucija in tjco. Hrovatin 50.000 lir za Glasbeno nja ji- Namesto cvetja na grob Jožka Gr §J( ca daruje družina Prašelj 30.000 lir z Kras. :ejo V spomin na Vereno Sedmak dar' Kristina, Mara, Stana in Sonja 40.0 v za vzdrževanje spomenika pao" NOB v Križu. Harij6 V spomin na Jožkota Grilanca družina Obad 40.000 lir za ŠK Kras- ^ Namesto cvetja na grob tete Min r za ruje Evgen Legiša z družino 50.000 . f M'«3 §rs»*«r ŠKD Cerovlje-Mavhinje. V isti namen daruje Pernarčič 50.000 lir za Mavhinje. ... nar"' V spomin na Heleno Križmancic je Marta Kocijan 20.000 lir za Sklau je Čuka. c da' V spomin na teto Vereno Sed® gju*' rujejo Vesna, Majda in Božica z ja mi 150.000 lir za odkup sedeža Mitje Čuka. TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar..... 1304,- 1250.-- Nemška marka....... 745,15 735.— Francoski frank.... 219,26 216.— Holandski florint ... 661,17 651 — Belgijski frank.... 36,20 35.— Funt šterling...... 2195,50 2170. Irski šterling ..... 1999,30 1970. Danska krona....... 192,75 189. Grška drahma....... 6,794 6,20 Kanadski dolar..... 1130,30 1080. fixing TUJE VALUTE MILAN Japonski jen ......... 9,479 Švicarski frank..... 857,90 Avstrijski šiling... 105,882 Norveška krona...... 191- 7 Švedska krona ....... 205,81 Portugalski eskudo . 8,699 Španska peseta ..... 11,91 Avstralski dolar.... 1008. Jugoslov. dinar ......... '7 ECU................. 1531,30 BA$°T BČIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjc ?raC'£daRdO,0432^ p Ljnittelfest v Čedadu GLEDALIŠČE Na TRGU PAOLO DIACONO nocoj, 25. 7., ob 21.30: Mein Kampf (George abori), r. Martin Fried, z gledališčem Prinzregentatheater iz Munchna. PRED STOLNICO v petek, 26. 7„ ob 21.30: Zastave (Miroslav Krleža), r. Georgy aro' z Gledališčem mladih iz Zagreba. V SOLI PAOLO DIACONO v soboto, 27. 7., ob 20.30: Božanska komedija -^ekel, r. Federico Tiezzi; NA BREGU NADIŽE ob 23.45 - Vice; V STOLNICI ob ■ uri - Nebesa. v GLEDALIŠČU RISTORI v nedeljo 28. 7., ob 18. uri: Miše en plače (Vaclav r. Gino Zampieri, Piccolo teatro iz Milana. PRED STOLNICO v nedeljo, 28. 7., ob 21.30: Festa agreste (Vaclav Havel), r. ladimir Strinskov, Narodno gledališče iz Prage. balet „ TRGU DANTE nocoj, 25. 7., ob 24. uri: Lux et reguiem - Estasi dello spirito L°r; Robert Balogh, glasba W.A. Mozart), s Slovaškim narodnim baletom iz “tatislave. ^ TRGU DANTE v petek, 26. 7., ob 24. uri: Lux et reguiem - Messa da Reciuiem (kor. Ondrej Soth, glasba G. Verdi), s Slovaškim narodnim baletom iz Dratislave. F TRGU PAOLO DIACONO v ponedeljek, 29. 7., ob 23.30: Ostržek (kor. aorizio Monteverde, glasba Fulvio Maraš), s Toskanskim baletom. Koncerti j.V. 9LEDALIŠČU RISTORI nocoj, 25. 7., ob 19. uri: dunajski plesi iz dobe asicizma in Biedermeierja s skupino Ensemble Eduard Melkus (Mozart, Gluck, aYdn, Beethoven, Wranitzky, Schubert), dir. Eduard Melkus. v CERKVI SV. FRANČIŠKA v petek, 26. 7., ob 19. uri: koncert skladb iz kr,aV?s*avne liturgije s Slovenskim oktetom in solistom Nicolaiem Geddo (Čaj-'jski, Rahmaninov, Sokolov, Grečaninov, Mokranjac). sj, GLEDALIŠČU RISTORI V soboto, 27. 7., ob 19. uri: nabožne in posvetne adbe iz italijanske renesanse, motivi iz romantičnega repertoarja in skladbe ■st. z zborom Gottardo Tomat iz Spilimberga, dir. Giorgio Kirschner. g CERKVI SV. FRANČIŠKA v nedeljo, 28. 7., ob 19.uri: Misterium Passionis et aurrectionis z dunajskim zborom Clemencic Consort, r. Giuseppe Rocca. ne v ^ STOLNICO v ponedeljek, 29. 7., ob 21.30: Li sarracini adorano lu sole -aPljsko izročilo s skupino Nuova Compagnia di Canto Popolare. LUTKE sle' GLEDALIŠČU IMPERO v soboto, 27. 7., ob 18. uri: La giara (po Pirandellu), s PPino 11 Setaccio Otello Sarzija. p GLEDALIŠČU IMPERO v nedeljo, 28. 7., ob 11. uri: Pierino e il lupo (Sergej °kofjev), s skupino II Setaccio Otello Sarzija. filmi S Y GLEDALIŠČU IMPERO nocoj, 25. 7., ob 24. uri: Silvio Pellico, Martire dello P elberg (it. 1915, r. Livio Pavanelli) in L'avvocato difensore (It. 1935, r. Gero 4a»buto). 1930GL5DALIŠČU IMPERQ v petek, 26. 7. ob 24. uri: Tonka della forca (ČSFR, Gvr .......................... dstav Machatj-j i. Ita Rina) in Polidor tra i due litiganti (It. 1917). r g GLEDALIŠČU IMPERO v nedeljo, 28. 7., ob 18. uri: II veterano (Madž. 1917, seri a ®aI°gh), Europa non risponde (Madž. 1941, r. Geza Radvanyi)in Gigetto Za ‘mpiego (It. 1915). J ^Prodo/a vstopnic: Čedad - pri Uradu Mittelfest, tel. 0432/733925; Trst - pri V?®nciii UTAT, tel. 040/65700,- Gorica - pri Agenciji Appiani, tel. 0481/530266. • Cen°tke nudi Urad MitteIfest' tel 0432/733885 od 10. do 24. ure. iivirj_rvw v pet L Karel Anton, i. Ita Rina) in Lavventura di Kri Kri (It. 1913). / GLEDALIŠČU IMPERO v soboto, 27. 7., ob 24. uri: Erotikon (ČSFR 1929, r. Pon ““ vs,0Pn'c; za gledališke in baletne predstave ter koncerte - 15.000, s (0™y°m za otroke in starejše - 12.000; za lutkovne predstave - 8.000, s popus-' 5-000; za 3 predstave Božanske komedije - 30.000. CCT CERTIFICATI DI CREDITO DEL TESORO — SEDEMLETNI • CCT se koristijo s 1. avgustom 1991 in zapadejo 1. avgusta 1998. • Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6% bruto, bo izplačan 1. 2. 1992. S Naslednji kuponi bodo enaki šestmesečnemu bruto donosu BOT na 12 mesecev plus premija, ki znaša 0,50 točke. • CCT bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale), ki se nanaša na ceno ponudbe. • Obveznice privatniki lahko rezervirajo pri okencih Bance dTtalia ali pri kreditnih zavodih do 13.30 dne 26. julija. S Obveznice je treba poravnati 1. avgusta, po ceni, ki jo je določila dražba, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 26. julija Minimalna cena dražbe % Letni donos na podlagi minimalne cene Bruto % Neto % 96,65 13,14 11,47 Odkupna cena in dejanski donos bosta objavljena v časopisju. C današnji televizijski in radijski sporedi Rai 1______________ 9.0o A°k': ^se 0 Chaplinu 9.25 V,Ccardo igra Mozarta I0.2n L;adaljevanka: Davinia ?hn: Una lacrima sul yis° (glas., It. 1964, r. Et- II.55 -,?re N. Fizzarotti) I2.05 i/6?16 ‘n kratke vesti ariete: Occhio al bi- 12.30 M*etto estate ,Nanizanka: La signora 13.30 DnSiall° I4.00 p.aevnik - tri minute um: Il tempo si e fer-™ato (dram., ZDA 1948, • John Farrow, i. Ray 15.50 Va la^d) 17.2o r.ariete: Big estate 17.25 r,8?165 v Parlamentu °kumenti: Nenavadna 18.40 M9°dovina Italije au-: La camera delle ^ RAI 2 RAI 3 19.40 A?"ore (2- del) 20.4q y mariah in dnevnik driete: Giochi senza 22.40 n°ntiere 22.50 p^k . p Vzetki razprave v r arnentu o ustavnih 24.10 $remembah 0.40 a u?Vnlk in vreme H, ualno: Trastevere e 1.00 sp orni d, v judu (prenos iz tiarcelone) 7.30 Nanizanke in risanke 9.20 Ena rastlina na dan 9.40 Film: Piccole donne (dram., ZDA 1951, r. Mervyn Le Roy, i. Elizabeth Taylor) 11.40 Nanizanka: Lassie 12.10 Nadaljevanka: La Glinica della Foresta Nera 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Nad.: Ouando si ama, 14.15 Santa Barbara 15.05 Variete: Gazebo 16.20 Kratke vesti 16.25 Iz parlamenta 16.30 Film: La notte dellag-guato (vestern, ZDA 1969, r. Robert Mulli-gan, i. Gregory Pečk) 18.30 Športne vesti 18.45 Nanizanka: Hill Street 19.45 Dnevnik in šport 20.30 TV film: Senza scampo 22.20 Film: Jean De Florette (dram., Fr. 1986, r. C. Berri, i. Gerard Depar-dieu, Yves Montand), vmes (23.15) dnevnik 0.30 Vreme in horoskop 0.40 Film: Donna di vita "Lola" (dram., It.-Fr. 12.30 Film: Il bravo di Vene-zia (pust., It. 1933, r. Carlo Campogalliani, i. Rossano Brazzi) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Mit našega stoletja: Glenn Gould 15.00 Pred premiero - Izza kulis: Giuseppe Giacomini na vaji opere Andrea Chenier 15.40 Šport: IP v lokostrelstvu, 16.10 jahanje, 16.40 Tour de France 17.40 Film: Sherlock Holmes e la perla della morte (krim., ZDA 1944, r. Roy W. Neill, i. Basil Rath-bone, NIgel Bruce) 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci barvnega radia 19.55 Variete: Non e mai troppo tardi 20.20 Aktualno: Il meglio di Chi l’ha visto? 20.30 Rubrika: Aldebaran 22.35 Dnevnik 22.40 Nogomet: Poletni turnir 23.30 Nočni dnevnik, vreme L8E TV Slovenija 1 |~|iP) TV Koper 8.50 Video strani 9.00 Mozaik (pon.), vmes nanizanka Benji 9.20 Nanizanka: V Cityju 10.10 Alpe Jadran (pon.) 10.45 Video strani 16.45 Video strani 17.00 Sova (pon.) 17.05 Nanizanka: Polnočni klici (9. epizoda) 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.05 Mozaik. Dokumentarna oddaja: Tunguška katastrofa (pon.) 18.35 Spored za otroke in mlade: nanizanka Alf 19.00 Risanka 19.20 TV okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Nadaljevanka: Elizabetin Dvor (Zelinova-Let-trich, r. Andrej Letrich, i. R. Brzobohaty, V. Mtiller, 2.del) 21.25 Informativna oddaja: Tednik 22.25 Dnevnik in vreme 22.50 Sova, vmes nanizanki Samo bedaki in konji (1. epizoda) in Polnočni 17.30 18.30 18.50 19.00 19.25 19.30 20.10 21.10 22.10 22.20 23.10 Športni pregled Risanke Oddaja v slovenščini: Odprta meja TVD Stičišče Video agenda Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanka La regina dei mille anni Glasbena odaja: Super-pass (vodi Art De Rosa) Tednik: Tutti frutti Dnevnik Nan.: Fantasilandia Športna rubrika DE TV Slovenija 2 t a': La famiglia Brad-DKd' B OO Simon Tem-‘0-00 p h 9-00 Bonanza (dr ni: Sfida alla vita haeft ZPA 198s’ r. Mic-12» »«bmT,*■Andrew u« 'SeES;e?lvet“*moli' 3.50 M*nale5News ‘4.30 Aj^zanka:! Robinson iua n'; ToP secret - La l?»g/Sj?i5'30G'"* i“rl 1961, r. Jacgues Demy, i. Anouk Aimee) 0.55 Variete: Fuori orario -Cose (mai) viste klici 1.00 Video strani RETE 4 ITALIA 1 ODEON 18.30 Satelitski programi 19.30 TV dnevnik RAI 20.00 Žarišče 20.30 Regionalni programi -TVS: Studio Ljubljana 21.30 Dokumentarna oddaja: Prostozidarstvo od blizu 21.55 Mali koncert: Volodja Balžalorsky (violina), Christopher Theiler (klavir) 22.15 Večerni gost: Peter Amalietti 23.00 Satelitski programi 23.15 Yutel ‘8.55^iZanSeaidiresi CcJa La veritA, 19.35 20.25^vm^N2e0w2s0GirO' fr"-L1981,erCp^uLa 23.35 >teasanPoa)mle'iEnriC° stan®te: Llaurizio Co-i . (24 on,°n show, vmes 140 Vari« Canale5News 1.55 C^e 11 T9 delle va-Fi&^Colorado 45 Nam'Y£l^aalla vita 2anke non stop 8.00 Nadaljevanke: Riviera, 8.50 La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05 Per Elisa, 10.55 Valeria, 12.00 Riviera (i. Henri Serre) 12.50 Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) 13.00 Nad.: Dallas - Temporale a Southfork, 14.00 Sen-tieri (i. Kirn Zimmer), 14.55 Piccola Cenerento-la, 15.25 Senora, 16.05 Stellina, 17.00 La valle dei pini 17.50 Nan.: General Hospital 18.45 Nadaljevanke: Febbre demore... tre anni dopo, 19.40 Primavera (i. Gigi Zanchetta), 20.30 Marile-na (i. Roberto Moll, Hy-lene Rodriguez) 21.35 Film: El Cid (pust., It. 1961, r. Anthony Mann-Giovanni Paolucci, i. Charlton Heston, Sofia Loren) 1.00 Nadaljevanka: Dallas 2.00 Nanizanki: Love Boat, 3.00 Quincy 3.50 Kvizi: Per la strada, Babi-lonia 4.40 Spored non stop 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 9.00 Kviz: Urka! 10.00 Nanizanki: 1 mio amico Ultraman, 10.45 Riptide 11.45 Odprti studio 12.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.30 Glasba: Festivalbar 13.45 Film: Sedotti e bidonati (kom., It. 1964, r. Giorgio Bianchi, i. Franco Fran-chi, Ciccio Ingrassia) 16.00 Film: Giuseppe venduto dai fratelli (zgod., It. 1960, r. Irving Rapper, i. Robert Morley) 18.00 Nanizanka: Adam 12 -Pregiudizi 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: I guattro della scuola di polizia 20.00 Risanka 20.30 Film: Il ritorno dello Jedi (fant., ZDA 1983, r. Richard Marguand, i. Harri-son Ford, Carrie Fisher) 23.00 Nanizanka: Star Trek -Lultima generazione 24.00 Šport: Grand Prix 0.30 Odprti studio 1.00 Programi non stop 13.00 Risanke 14.30 Film: Avvenne domani -Ora X, colpo sensaziona-le (fant., Fr. 1944, r. Rene Clair, i. Dick Powell) 16.00 Film: Una su 13 (kom., It. 1969, r. N. Gessner, i. Vit-torio Gassman) 17.30 Film: Canzoni nel mon-do (glas., It. 1963, r. Vitto-rio Sala, i. Mina) 19.30 Risanke 20.30 Film: Non sta bene ruba-re il tesoro kom., 1968, r. M. Di Nardo, i. Inge Schoner) 22.00 Kabaret: Fiori di zucca 22.30 Film: Allo sbaraglio (krim., It. 1976, r. Franco Prosperi, i. Elke Sommer, Martin Balsam) 16.55 19.00 20.00 20.30 21.00 22.50 23.30 23.50 Film: Una sera a San Francisco (dram., ZDA 1970, r. D. Medford) Nanizanka: Matlock Vesti: TMC News Aktualno: In Onda Film: Rivoglio mio mari-to (kom., ZDA 1990, r. Catrin Adams, i. Valerie Harper, Elliott Gould) Morski športi Nočne vesti Film: Un bacio e unapis-tola (krim., ZDA 1955, r. R. Aldricti) TELEFRIULI TMC 8.30 Risanka: Snack 9.00 Nanizanke: La famiglia Partridge, 9.30 Un uomo chiamato Sloane, 10.30 Truck Dri ver 11.30 Rubrika: Ženska TV 13.00 Dnevnik in šport 13.40 Nadaljevanka: Gabriela 15.00 Film: Zia Mary (kom., ZDA 1979, r. P. VVerner) 10.45 Telefriuli non stop 16.00 Nan.: Isole perdute, 18.20 Stazione di servizio, 18.50 Wayne and Shuster 19.20 Dnevnik 20.30 Nad.: Il fauno di marmo 21.30 Film: Uincubo (drdam., ZDA , r. Robert Stevens, i. Julie Harris) 22.30 Nočne vesti 23.00 Nanizanka: Shannon 0.30 Nočne vesti TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Literarne podobe: Zgodbe o revijah; 8.40 Orkestri; 9.00 Made in Italy; 9.30 Radijski oder: Sveta Barbara (r. Marjana Prepeluh); 9.45 Orkestri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Iz koncertnega repertoarja; 11.30 Lahka glasba; 12.00 Razgledenice iz Srednje Amerike; 12.20 Melodije; 12.40 Glas harmonike; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Spomini Henrika Tume; 16.40 Soft mušic; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: De-bussy; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Zvočne kulise; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Glasba; 8.30 Dnevnikov odmev; 10.00 Informativno politčni in servisni program; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do trinajstih; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Čestitke poslušalcev; 17.00 V studiu; 19.30 Obvestila in glasba; 19.35 Lahko noč, otroci 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz naših sporedov; 22.30 Večerna podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS: 10.35 Prenos Vala 202; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Počitniški vrtiljak; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Ugani; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.32 Poročila v anleščini in nemščini; 10.40 Družinsko vesolje: ideje, nasveti in priporočila; 11.00 Osebnosti iz gledališkega sveta; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.32 Turistični potopis; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Komedijant; 16.00 Sanje o počitnicah; 17.35 Jazz; 17.50 Poletni koncert; 18.00 Alphabet Street; 18.30 Souvenir d'Italy; 19.00 Naj lepše. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Time to rock; 19.00 Pogovor s psihologom; 21.00 Keltska glasba. Težave v postopku odobritve Statuta na Pokrajini Ob prvem glasovanju je za dokument glasovalo le 11 svetovalcev večine Torkova seja pokrajinskega sveta, ki je bila v celoti posvečena razpravi o Statutu Pokrajine, se je zaključila s prvim glasovanjem, ki pa ni bilo uspešno v smislu, da ni bila dosežena po zakonu predvidena dvotretjinska večina. Za je glasovalo enajst svetovalcev, proti osem, eden pa se glasovanja ni udeležil. Ob prvem glasovanju bi moralo za dokument glasovati najmanj šestnajst svetovalcev. Tako Predsedniku Saccaviniju včeraj, nekaj minut pred prvo uro zjutraj, ni preostalo drugega kakor zaključiti sejo in svetovalce spomniti na naslednji dve seji, ki sta napovedani za ponedeljek, 29. t.m. in torek, 30. t.m. Na dnevnem redu bo seveda spet odobritev Statuta. Tokrat naj bi, v smislu zakonskih določil, za odobritev zadostovala le absolutna večina. Z drugo besedo, polovica članov pokrajinskega sveta plus eden, torej trinajst glasov. V teoriji sedanja upravna večina razpolaga točno s tem številom glasov. Nerešeno ostaja vprašanje, kako se bo ob glasovanju ravnal predstavnik SSk, ki se na torkovi seji ni udeležil glasovanja. Utegnilo pa bi priti tudi do kakšnih novosti. Nekaj jih je na zadnji seji nakazal predstavnik zelenih. Morda bo prišlo do ponovne predložitve amandmajev, okrog katerih bi nato v pokrajinskem svetu le zbrali potrebno večino. Predpisi menda ne predvidevajo in niti izključujejo možnosti, da bi prišlo do revizije dosedanjih stališč. Tako ali drugače, odobritev Statuta ne bo lahka zadeva. Predvsem zaradi minimalne večine s katero razpolaga sedanja koalicija. O prvem delu torkove seje smo poročali že v včerajšnji številki. Danes informacijo dopolnjujemo z nadalnjim potekom in zaključkom skoraj štiriurne razprave v kateri so poleg že omenjenih Fiorellija in Cipollonija, sodelovali predstavniki vseh političnih skupin in tudi predsednik ko- misije za pripravo Statuta, Bergamin, ki je s tem formalno in dejansko zaključil poverjeno nalogo. V razpravi so, v glavnem s krajšimi posegi, sodelovali republikanec Gandin, socialist Deiust, krščanski demokrat Fabbro, predstavnik SSk Špacapan, misovec Cosma, socialist Dosso, socialdemokrat Bressan, v obliki glasovalne izjave pa ponovno Fiorelli, Cipolloni in Špacapan, ki je napovedal, da se glasovanja ne bo udeležil. Predstavnik SSk je v svojem posegu spet kritiziral zadržanje socialistov in s številkami skušal dokazati, da bi že nekoliko drugačno stališče pripeljalo do povsem drugačnega izida glasovanja o predloženih amandmajih. Predstavnikom stranke demokratične levice je očital, da niso bili zmeraj in polnoštevilno prisotni, ' predvsem pa smo pričakovali, da se bo ustvarila tista tiha večina, ki je bila zmeraj prisotna ko je šlo za našo narodnostno skupnost pomembmne zadeve". Predstavnik SDL Cipolloni je tudi v glasovalni izjavi potrdil pripravljenost te stranke, da še v naprej podpira upravičene težnje po formalnem priznanju in uveljavljanju pravic manjšin in dejal da je tako stališče stranke na vseh nivojih. Predsednik komisije Bergamin pa je bil mnenja, da se je razprava preveč osredotočila na eno samo, čeprav pomembno vprašanje, kar pa ne more razvodeneti vsebine in pomena celotnega dokumenta, ki zajema tudi nekaj jasnih določil glede priznanja in uveljavljanja slovenske prisotnosti. Misovec Cosma je napovedal nasproten glas in to, da bodo pač vložili priziv glede tistih členov, ki "na tiho" uvajajo dvojezičnost. Ob tem smo bili priča tudi ostremu, čeprav kratkemu besednemu spopadu med njim in zelenim Fiorellijem. Spričo takega poteka zadnje seje, se tudi ponedeljkovo zasedanje napoveduje precej razgibano. Začela se je v torek v Sovodnjah Zanimanje za poletno sezono SSG na Goriškem V torek zvečer se je v prijetnem okolju ploščadi pri Kulturnem domu v Sovodnjah pričela tudi na Goriškem poletna sezona '91 Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta. Člani ansambla so uprizorili Ruzantejevo humoristično predstavo "Moscheta". Na prvi predstavi, ki na prikupen način in v nareč- Prenovljena podoba Carduccijeve ulice Včeraj so v Carduccijevi ulici odstranili zidarske odre, ki so prekrivali pročelje bivšega hotela Tri krone (na sliki -foto Čubej), ki ga je pred leti opustošil požar. Obnavljanje poslopja, v katerem bo uprava ustanove za ljudske gradnje IACP uredila več manjših stanovanj, ni bilo enostavno in je zato trajalo več časa. Med izvajanjem del so tudi zaprli podvoz v Ulico Favetti. Ta bo sicer ostal zaprt še nelcaj časa, saj morajo opraviti nekaj del tudi na notranjem delu stavbe. Posvetovanje na Pokrajini o skupni gospodarski strategiji Trsta in Gorice Naravnanost gospodarstva Furlanije Julijske krajine, zlasti pa gospodarstva treh obmejnih pokrajin je usmerjena v dobršni meri v mednarodno sodelovanje. Nove možnosti se odpirajo z izvajanjem zakona za obmejna področja, vendar pa se nad še do nedavna optimističnimi napovedmi zbirajo temni oblaki, zlasti zaradi razvoja položaja v Sloveniji in Jugoslaviji. Razlog za zaskrbljenost so tudi ukrepi oziroma osporavanje Evropske gospodarske skupnosti, glede ugodnosti zakona za obmejna področja. Nič čudnega torej, če je gospodarska problematika danes še bolj v ospredju zanimanja politikov in upraviteljev kra- jevnih ustanov. V tem okviru je razumeti za danes ob 16.30 napovedano srečanje med upravitelji goriške in tržaške pokrajine. Potekalo bo v Gorici, na sedežu pokrajinske uprave, vodila pa ga bosta oba predsednika, Saccavini in Crozzoli, ob sodelovanju odbornikov za načrtovanje in funkcionarjev. Smisel napovedanega srečanja je poiskati skupne rešitve, ki bi gospodarstvu goriške in tržaške pokrajine omogočile nov razvoj, usmerjen zlasti v sodelovanje s sosednjima republikama Slovenijo in Hrvaško. Šola za financo: PSDI kritično do postopka bilo razprave v pristojnih ustanovah, kar tudi zbuja vrsto pomislekov. Sicer pa goriški socialdemokrati menijo, da nikakor ne bi smeli s takimi ali drugačnimi posegi odpraviti možnosti raz- Že nekaj mesecev se v Gorici odvija razprava o načrtu za gradnjo velikega šolskega kompleksa za finančno stražo. Ta objekt naj bi zgradili na območju letališča, ob Tržaški cesti. Po vsej verjetnosti bo o tem vprašanju tekla beseda tudi na prihodnji seji občinskega sveta. Seja bo v ponedeljek. Te dni je o zadevi razpravljalo občinsko vodstvo socialdemokratske stranke ob prisotnosti občinskih svetovalcev. Na seji so izrazili obžalovanje da o načrtu doslej ni voja letališča, ki se nakazuje v luči novih dogajanj v Evropi. PSDI smatra za potrebno, da se pred sprejemanjem dokončnih odločitev, načrt predstavi v občinskem svetu. Sicer pa bo, kot se sliši, osrednje vprašanje prihodnje občinske seje zadeva Majo—Scarano. Danes splavitev ladje Athesis ore V tržiški ladjedelnici bodo danes ob 12. uri splavili ladjo — velikanko za prevoz razsutega tovora "Athesis ore". Ladjo, ki je dolga 312 metrov, široka 54 in bo lahko prevažala 260 tisoč ton tovora, so začeli graditi sredi februarja letos po naročilu družbe Sidermar. Služila bo za prevoz železove rude iz Brazilije. Athesis je tretja največja tovrstna ladja, kar so jih kdaj zgradili v bodo začeli v Tržiču graditi pr križarenje, po naročilu družbe italijanskih ladjedelnicah. V prihodnjih dneh, prvo od treh ladij za oe Holland America Line. Menda pa so že v teku dogovori tudi za gradnjo nove luksuzne ladje za brodarsko družbo P&O, naročnico Crown Princess in Regal Prin- pismo uredništvu Svetovalci PSI odgovarjajo SSk Prejeli smo: "V zvezi z večkrat objavljenimi stališči predstavnikov Slovenske skupnosti, o poteku razprave v pokrajinskem svetu ob sprejemanju Statuta Pokrajine in glede priznanja pravic slovenske manjšine, smatramo potrebno precizirati nekaj točk. Ni težko razumeti smisla napadov pokrajinskega tajništva SSk. Ni namreč lahko dostojanstveno priti iz položaja v katerem se nahaja stranka, ki ni v stanju izdelati resne politične usmeritve, ki bi našla svojo potrditev v jasnem in homogenem načrtu in ki se zato poslužuje neobstoječih in dokaj zmedenih argumentov, pozabljajoč na pravila igre in ki omogoča pojav personalizmov ali pa se poslužuje metodologij, ki izhajajo iz načina skrajno neodgovornega političnega nastopanja. Zal je tak način tudi danes precej v rabi. V celotni zadevi je še najbolj zaskrbljujoča ugotovitev, da se je na lahek način hotelo izkoristiti trpljenje in težave prebivalstva Slovenije, ki je te dni preživljajlo tragične dogodke, za poračun, ki nima nobene zveze s temi dogodki, ki so veliko bolj zapleteni in težki. Nesprejemljivo se nam zdi zato sta-liščeSSk, da v nekem skupnem načrtu, v sklopu katerega ta strankani bila ravno vzgled doslednosti in jasnosti, predstavi predlog o nekakšni fasadni operaciji, zagovarjajoč pozicije, ki nimajo nobene možnosti za us- peh, zavedajoč se, da bi Deželni nadzorni odbor zavrnil Statut Pokrajine. Že zaradi korektnosti informiranja, bi moralo pokrajinsko tajništvo SSk pojasniti, zakaj ni nikoli predhodno zaprosilo za srečanje s PSI, da bi -s primerno treznostjo prediskutirali svoja stališča. Vprašujemo tudi, kje je bil predstavnik SSk, ko se je o posameznih stališčih razpravljalo na pristojnih mestih, s strani vseh v pokrajinskem svetu zastopanih političnih skupin, s posebnim ozirom na skupino večine, vključno s KD ? Zakaj se je odločilo za logiko ostre konfrontacije v dvorani pokrajinskega sveta, namesto za pot bolj produktivnega in stvarnega pristopa v pripravljalni, oziroma fazi oblikovanja predloga? Silovit napad na PSI, sedaj in v teh okvirih, se morda ne zdi kot strumen-talizacija ? Mar se SSk ne zdi, da identificiranje PSI kot grešnega kozla za politične izbire, ki so trenutno neizvedljive, pomeni lahko tudi precej lagoden način izmikanja svojim odgovornostim ? Če se prav spominjamo, je bila prav socialistična stranka, preko Ministra De Michelisa, ki ga skuša SSk demonizirati na različne načine, na nedavnem srečanju v Majanu s predstavniki SKGZ, tista, ki je naglasila nujnost da se čimprej reši vprašanje globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji! In še, mar ni bila PSI tista, ki je dala poseben pečat raznim dokumentom v podporo Republiki Sloveniji, ki so bili izglasovani v raznih organih na Pokrajini? Mar niso socialisti, ki se prikazujejo kot protislovensko usmerjeni, dali pomemben doprinos za ustanovitev Pokrajinske manjšinjske konzulte v okviru katere se bodo odražala upravičena prizadevanja manjšine? Vprašujemo se tudi, če se za napadom SSk na PSI ne skrivajo morda druge logike, ki niti niso zrasle v okviru te stranke in ki imajo morda drugačne cilje od tistih, ki se skušajo prikazati navzven? Toliko smo smatrali potrebno pojasniti v tem trenutku. Za prihodnje upamo, da se bo politično soočanje odvijalo v dostojnih okvirih, ki jih je žal večkrat prekoračila prav SSk. Mislimo pri tem na opazke, ki so tako politično nizkotne, da niti ne zaslužijo odgovora, na solidarnostno pobudo, ki jo je uresničila SKGZ ali pa na nerazumljive in neresnične trditve o stališčih, ki naj bi jih zavzeli socialisti, v najbolj vročih dneh krize v Sloveniji in na Hrvaškrem in ki naj bi bila v prid enotnosti Jugoslavije. Bilo je v tistih kritičnih dneh — ko je bila tudi na solidarnostnih manifestacijah — močno opazna fizična odsotnost nekaterih. Zahvaljujemo se za gostoljubnost". Svetovalska skupina PSI v goričkem pokrajinskem svetu. Gianfranco Deiust Aretacija obrtnika zaradi posesti mamila V Tržiču so aretirali, zaradi posesti mamila, 30—letnega gradbenega podjetnika Daria Recchio. V njegovem stanovanju v ulici Nino Bixio, 13 so namreč našli približno 35 gramov ha: šiša. Mamilo je bilo skrito v spalnici, pod vzglavnikom. Očitno so preiskovalci smatrali, da je tolikšna količina le preveč za osebno uporabo in stanovalca priprli. ■ V prometni nesreči v Tržiču, se je huje poškodoval motorist Alessandro Favaretto iz Tržiča, ulica San Giovan-ni. V bolnišnici so ga zaradi številnih poškodb pridržali na zdravljenju za štirideset dni. Nesreča se je zgodila na območju Anconette, kjer je prišlo do trčenja med fiatom 127 in motorjem ki ga je upravljal Favaretto. ju "govori o grdih stvareh", se je zbralo lepo število ljubiteljev teatra, ki so napolnili do zadnjega kotička zložljjj vo tribuno in tudi dodatne klopi. Tudi dobro razpoloženje ni izostalo, saj 50 Adrijan Rustja kot Zgagar, Miranda Caharija, Livij Bogateč, Vladimir Jurc in Lučka Počkaj, spravili v smeh prav vse. Igra "Moscheta", ki jo je režiral Boris Kobal, je bila sinoči napovedana v Podgori, pri Kulturnem domu A-Paglavec, drevi ob 21. uri pa se bodo gledališčniki podali v Jamlje, na dvorišče osnovne šole. Ciklus štirih polet' nih predstav na Goriškem se bo zaključil jutri, ko bo poldrugo uro dolg? predstava še v Števerjanu pri osnovni šoli. Pričetek je napovedan za 21. uro-Na sliki (Foto Čubej): občinstvo med torkovo predstavo v Sovodnjan- razne prireditve Na goriškem gradu bo v torek, 3°_ t.m., pomembna glasbena prireditev s humanitarnimi cilji. Koncert za mir in solidarnost Sloveniji prirejajo razne slovenske organizacije v sodelovanju z goriškim solidarnostnim odborom z® pomoč Sloveniji '91 in pod pokroviteljstvom goriške občinske uprave-Poleg drugih bo nastopila tudi skup1^ na Agropop. Predprodaja vstopnic uradu Kulturnega doma (Ulica Bras 20, tel. 33288). Ob veselem dogodku v družini Viie in Sava Ušaja, ob rojstva hčerke LEE iskreno čestitajo, osebje, upravni in nadzorni odbor Posojilnice v Sovog-njah, novorojenki pa želijo vso srečo v življenju. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Rischiose abitud1' ni«. Režija Martin Scorzese. VERDI Zaprto. VITTORIA 17.30-22.00 »Calori aniflja; li«. Prepovedan mladini pod lotom. Tržič COMUNALE Zaprto. EKCELSIOR Zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.30-203 »Streljaj da ubiješ«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Nevarn strast«. DESKLE 20.30 »Pohotni spomini«- DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 Občinska 1 - Ul. sv. Mihaela 21074. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ^ Centrale - Trg republike 26 410341. Bg DEŽURNA LEKARNA V DOBERDRo0 Pri Jezeru - Vrtna Ulica 2 - tel- pogrebi Danes ob 10.10 lolanda Pas?en0ga v Marcon iz bolnišnice Janeza od P yvd-Tržič, ob 11. uri Giuseppina ^^jgvn0 Rucna iz splošne bolnišnice na g ^in' pokopališče, ob 12.45 Annamaria v tin, vd. Visintin iz splošne bolms Zagraj. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ruzante MOSCHETA Režija BORIS KOBAL PREDSTAVE NA PROSTEM DANES, 25. julija, ob 21. uri v Jamljah - osnovna šola PETEK, 26. julija, ob 21. uri v Števerjanu - osnovna šola Čeprav se je ozračje v Sloveniji bistveno pomirilo in so nekatere Poletne prireditve le stekle, vse pa 'e ni ostalo brez brazgotin. Tako je, kot če bi se čas na nek poseben bačin ustavil. Nekatera že začeta aeN so bila prekinjena, nekatere. Pogodbe in nastopi preklicani. Tudi Pr>reditve, ki so jih organizatorji najbolj skrbno pripravljali za vroče Poletne mesece, kot so, denimo, Pi-anski glasbeni večeri, se bodo polovile v zmanjšanem, skrčenem ob-®e?u. Kar nekaj umenikov je svoje vstope odpovedalo in celo Ulmske tk 'hStave' ki 80 predvidene ob četr-‘n in nedeljah, so bile deležne .nogih sprememb, saj filmi priha-1i? 2 juga Jugoslavije. Morda bo fr,]!, 2aživel vsaj Portoroški teden L? do 17. avgusta) z Melodija-1 morja in sonca (16. in 17. avgus- ta), a tudi nad to prireditvijo je nekaj (ne)drobnih vprašajev. Koncert, ki je bil predviden kot prvi v okviru Piranskih glasbenih večerov, je bil prenešen na 14. avgust, ko se bo v portoroški cerkvi z orgelskim koncertom predstavil priznani italijanski organist Luigi Ce-leghin. Ostali trije koncerti, ki so bili na sporedu julija, so odpali, organizator pa upa, da ne bo sprememb glede ostalih štirih večerov. 9. avgusta bi morala biti gosta Križnega hodnika sopranistka Ana Pusar-Jerič in pianist A. Arnaltes,- v petek 16. avgusta bi moral nastopati Kvartet kitar Barcelona, teden kasneje pa Britten Ouartet; v nedeljo 25. avgusta je v porotorški cerkvi predviden koncert sopranistke Dunje Spruk, violinista Tomaža Lorenza in organista Maksa Strmičnika. gledališča Piccolo teatro v Milanu in Modri ptiček češkoslovaškega gledališča iz Nitre. Mittelfest je res bil zastavljen predvsem kot gledališki »trenutek« in zato ni čudno, da imajo levji delež prav gledališke predstave. Nocoj je vsa pozornost usmerjena v predstavo Mein Kampf z gledališčem Bayerisches Staatsschauspiel. Avtor dela je George Tabori, eden od letošnjih kodirektorjev Mittelfesta in istočasno ena od osrednjih osebnosti sodobnega avstrijsko-nemškega gledališkega, avtorja, ki je živel in delal na Madžarskem, v Nemčiji, Angliji, Turčiji in ZDA. Tabori deluje na različnih področjih, predvsem na literarnem, nato na filmskem in gledališkem, vedno z občutkom za provokacijo in nebanalnost, ki ju spremlja izredna občutljivost. Na Trgu Dante bo opolnoči zaživela dvodelna predstava Slovaškega narodnega baleta Lux et reguiem s prvim delom Ekstaza duha v koreografiji Roberta Balogha na glasbo Mozartovega Koncerta v A za klavir K 488, drugi del bo jutri ob isti uri v koreografiji Ondreja Sotha na glasbo Rekvijema Giuseppeja Verdija. Dunajsko ozračje bo skušal pričarati glasbeni spored nocoj v Gledališču Ristori. Spored predvideva dunajske plese iz dobe klasicizma in Biedermeierja s skupino Ensemble Eduard Melkus. Skupina, ki nosi naslov po dirigentu, je nastala leta 1966, sestavljajo pa jo glasbeniki, ki so sodelovali na seminarju za stare inštrumente. V okviru folklornih prireditev bo nocoj ob 22. 30 nastopila pred Ložo skupina Sot la nape iz Ville Santine. Za včerajšnji in torkov filmskih spored je skrbel Silvan Furlan, filmski izvedenec in predstavnik Slovenskega gledališkega in filmskega muzeja iz Ljubljane. Dogodki v Jugoslaviji stalno prodirajo na dan na ražnjih srečanjih in razgovorih, saj prisotni umetniki prav gotovo ne morejo odmisliti, kaj se dogaja v sosednji državi. »Nisem politik,« je tako pojasnil Furlan, »a kot slovenski državljan ne morem pozabiti, da prihajm iz dežele, v kateri so vsi prebivalci zahtevali neodvisnost, a te noče nihče priznati.« SMGL z Odisejem v Mehiko Slovensko mladinsko gledališče se je pojavilo na slovenskem obzorju pred dobrimi dvajsetimi leti z mladinskimi predstavami, kmalu nato pa si je ta samonikla gledališka skupina začela utirati novo, na Slovenskem še ne-prehojeno pot, ki ni bila brez težav. Izredno zanimive predstave za odrasle, pri katerih je SMGL iskalo novih pristopov, so omogočile tej skupini, da se je uveljavila najprej v Jugoslaviji in nato v Evropi in v svetu. Po gostovanju v Španiji (s Šeherezado), Nemčiji (z Dramskim obvservato-rijem Zenit) in Franciji (z Odisejem in sinom) je SMGL prejelo sedaj vabilo na največji gledališki festival za špansko govoreče področje - G ran Festival Ciudad De Mexico. Predvideno gostovanje - imenujejo ga kar VVorld Tour 91/92 Slovenskega mladinskega gledališča - v uglednih mednarodnih selekcijah je torej spet nov izziv za merjenje in primerjanje z dosežki drugih. Po lanskoletnem velikem uspehu se bo na III. G ran Festivalu SMGL predstavilo z že v »vojnem času« preverjeno uspešnico Odisej in sin pesnika Vena Tauferja in režiserja Vita Tauferja. Predstava je svoj mednarodni krst pravkar doživela na VII. evropskem festivalu v Stendhalovem roj-stenm Grenoblu v Franciji, kjer jo je pariški kritiki v Le Mondu imenoval za sezacijo festivala, kot so to tudi že prej ugotovili številni domači kri tki (Zlati lavorjev venec za najboljšo predstavo 1990 na festivalu jugoslovanskih gledlaišč v Sarajevu, priznanje za najboljši domači tekst Venu Tauferju na istem festivalu, Severjeva nagrada Odiseju Niku Goršiču, Borštnikova nagrada kostumografki Barbari Stupici, Župančičeva nagrada igralcu Pavletu Ravnohribu, priznanje ZDUS-a Jožefu Ropoši in diploma igralskemu ansamblu na Borštnikovem srečanju). Gostovanje potrjuje ugled SMGL kot danes najpopularnejšega vzhodnoevropskega gledališkega ansambla ter omogočajo promocijo v mednarodnem prostoru režiserjem iz takoimenovane »generacije preživetja« Vitu Tauferju, Draganu Živadinovu in Tomažu Pandurju kot tudi slovenskim piscem in slovenskemu gledališču nasploh, ki postaja pojem in velesila. SMG je pomemben ambasador slovenske kulture^ in mlade državnosti -nova vabila iz Španije, Francije, Nemčije in Južne Amerike to potrjujejo. Koncerti mladih glasbenikov ob zaključku seminarja v Fari V Fari pri Gorici se je v teh dneh zaključil prvi meddeželni seminar komorne glasbe za glasbenike s področja Alpe Jadran. Pobudnik in organizator seminarja je bilo Glasbeno in kulturno društvo iz Fare, ki že deset let prireja natečaje za študij violine v okviru istega območja, koordinator te poletne šole pa je bil tržaški violinist in pedagog Žarko Hrvatič. Seminar je obiskovalo letos 31 slušateljev iz Trsta, Gorice, Vidma, Celovca in Ljubljane, v glavnem obiskovalci zadnjega letnika glasbenih šol ali izjemoma nekateri mlajši nadarjeni glasbeni. Seminar je predvideval tako individualne kot skupinske priprave za igranje v godalnih kvartetih^ in v kvartetih s flavto, kitaro ali klarinetom. S študenti so delali poleg Žarka Hrvatiča, ki se je ukvarjal posebej z violinisti, še Lorenzo Nassimbeni z videmskega konservatorija, ki je posvečal svojo pozornost violistom, Peter Filipčič (pedagog pri Glasbeni matici) violončelistom, Giulio Chiandetti kitaristom, Giorgio Marcossi (z videmskega konservatorija) flavtistom in Lino Urdan (s tržaškega konservatorija) klarinetistom. Seminar je podprla občinska uprava iz Fare, letošnjo novost je predstavljala tudi sponsorizacija petih podjetij, ki so omogočila seminar: Borgo Con-vento, Colmello di Grotta, Jermann Vinnaioli, Puiatti, Tenuta Villanova. Pravi zaključek seminarja predstavljajo pa štirje koncerti, ki nudijo slušateljem priložnost, da se pojavilo pred občinstvom. Prvi koncert je bil sinoči v cerkvi sv. Roka v Gorici. Nocoj bodo mladi glasbeniki nastopili v evan-geličansko-luteranski cerkvi v Trstu (na Trgu Panfili, ob 21. uri). Jutri bo koncert v gradeški baziliki sv. Fume, zaključni koncert pa bo v Oratoriju sv. Marije v Fari v soboto zvečer. •|*l# Delni obračun prireditev v Čedadu doslej izredno pozitiven Prihodnje leto bo Mittelfest v znamenju Franza Kafke Ob velikem zadovoljstvu za pridnost občinstva na vseh predstava Mittelfesta se seveda že razpravlja o izvedbi prihodnjega leta, ki bo v ce-i°ti posvečena Kafki. Tako kot je uoločila kulturna komisija, ki skrbi to pobudo držav Pentagonale, bo ■Jiorgia Presburgerja prihodnje leto nasledil Geogre Tabori, eden naj-°°ij znanih avstrijsko-nemških režimov. V soboto, 27. julija, ko se bo Dubrovniku sestal odbor Pentagona*® -s Predstavniki iz Italije, Avstri-Je, Madžarske, Češkoslovaške in Jugoslavije), da bi potrdil vstop Polj-ke' bodo tudi določene glavne ©ernice za Mittelfest 1992, ki ga je potrdilo srečanje v Bratislavi. Ver-Jetno b0 tudi prihodnje leto priredi-tr\V Čsdadu, a tudi ta podatek pore buj e pristanek predstavnikov entagonale. Glede direktorjev pri-editve je bilo domenjeno načelo ro-acije; Pressburgerju bi moral, kot rnenjeno, slediti Tabori, nato bi se ©orali zvrstiti Jovan Cirilov, jugos-vanski pisatelj, komediograf in Prevajalec, Madžar Tamas Ascher, ,Zlser in ustanovitelj Evropskega Jtedališča v Parizu, kot zadnji Jiri Menzel, igralec in režiser, katerega filmi so predstavljali Češkoslovaško na vseh najvažnejših filmskih pregledih v zadnjem času. V okviru delnega obračuna je velik uspeh doživela beograjska gledališka skupina, ki je v torek zvečer pred stolnico prikazala komedijo Pi-erra Corneilla L illusion comigue. Protagonisti so bili Miloš Zutič, eden najslavnejših jugoslovanskih igralcev, Mira Furlan in Vojislav Brajovič. Zgodba v petih delih pripoveduje o nemladem očetu, ki išče svojega sina. Pri tem mu pomaga celo čarovnik, zgodba pa je popoprana z ljubeznimi, pustolovščinami in prigodami. Sinu pretrga življenje tragična smrt, a zgodba doživi nepričakovani preobrat in očetu uspe, da se kljub vsemu na čudežen način sreča s sinom. Ob zaključku predstave je skupina vključila zvok tankov in letalskega napada, kar je priklicalo pozornost na zadnje krvave dogodke v Jugoslaviji. Sinoči sta osrdnja dogodka predstavljali predstavi Arlehin sluga dveh gospodov z mladimi igralci Tudi Piranski glasbeni večeri bodo zaživeli v okrnjeni obliki Zubelj na Beličič: Izbrane pesmi. Spremni esej: ča. avček- Na ovitku olje: Avrelija Lukeži-ka, Trs^igg1 zaIož**o: Založništvo tržakega tis- leta iqa° ®ebčič je svojo pesniško setev pričel ne pa 44 s pesniško zbirko Češminov grm, Izbra-Beiič-mi Pa predstavljajo pesniško žetev, ki jo je deseti sam°niklo in vztrajno gojil, pet dolgih V ®bji najprej v Beli krajini nato na Krasu, je raz, ern širokem časovnem razdobju, v katerem r°dila^eta tU(b pesnikova življenjska usoda, se je Vtednr,F^eziia' M ji bo moralo še tako kritično sl°g0v enie Priznati izvirnost, jezikovno klenost, bok0 .n° izbrušenost, metaforično bogastvo, glo-t°st s. zP°vednost in trajno vgrajenost v celovi-§ ©riške pesniške dediščine, rajo nah*311™1 °br'utki se v bralčevo zavest vti-Pravk,;i °'-^e Beličečeve pesmi v izboru, ki je naj n r ©šel, in v podkrepitev zgornje trditve belih medem samo nekaj naslovov: Tihe gore v Pa gej e9lah, Češminov grm, Gmajna, Spomin dražja pkrajino, September, Oktober 1939, Naj-bi lahV rvi november, Gledanje na vzhod in še Sestavij° našteval. Izbor pesmi Vinka Beličiča je srcu, p!®a iz štirih razdelkov: Mati zemlja, Srce Osno rozn©i in Na vrh in nizdol. daje narVn* ton' barvo in ritem celotni knjigi V bpkosfVa' T® se kaže v vsej svoji razkošnosti, ©inja, n *’ v lepoti in ostrini. Pesnik je ne spre-Phplsu,ff P°sega vanjo, je ne olepšuje in ji ne Sa©a p0 ničesar več od tistega, kar narava že 1® rniia :Se°r i©a. Sprejema jo dobrohotno, kadar rPoštovan- nakl°njena, odmaknjeno in z velikim /©ko Ro/617!' kadar so njene sile neobvladljive. s©h0m ©ie je tenkočuten lirik z globokim pokaj iu^a 3 asove, znamenja, krike, šepetanja in Ve, ki 0 e|®e premike, skrivnosti in tajne nara-st°r, kr„ 0bdaja, ki določa njegov bivanjski pro-Pr®©ika iuod0 na trgu v Sesljanu, kjer stopili še izletniki iz zgornje v°Žnja °koiice, nakar se bo pričela navorijPr°ti zaželjenemu cilju. Razna Potj0 Da. bodo izletniki dobili med Cq' naf Reditelj pa ponovno priporo-vaijqf udelaženci izleta ne pozabijo (Peje J e9a dokumenta za prestop %ni° ie potnega lista ali osebne ePp Drfe za potovanje v tujino. Pa še Poročilo, izletniki naj si av- strijske šilinge nabavijo že v Trstu, ker med potjo ne bo časa za menjavo denarja. Enotedenski pohod v park Argentere SPDT obvešča vse tiste, ki se nameravajo udeležiti enotedenskega pohoda po divjih gorskih stezah Obmorskih Alp v naravnem parku Argentere v Piemontu, o katerem je bil že podrobno objavljen program, naj pohitijo z vpisom. Prostori so omejeni zaradi prenočišča v kočah. Vpišejo se lahko pri ZSŠDI (tel. 767304) in sicer najkasneje do 1. avgusta. Prireditelj je primoran postaviti omenjeni rok zaradi rezervacije v vagonu z ležišči. Odhod je namreč predviden 17. avgusta zvečer z vlakom in prihod v Savono naslednje jutro 18. avgusta. Udeleženci bodo imeli tako možnost, da se med vožnjo v vlaku naspijo. SPDT je tudi primorano zvišati ceno za udeležbo na pohodu na 170.000 lir zaradi povišanja tarif za železniški prevoz. (L.A.) SPDT - Zlata krona na Greti Grauzarii Podružnica SPDT Zlata krona - Mač-kolje, je v nedeljo, 21. t. m., oranizira-la planinski izlet na Creto Granzario (2.066 m) v Karnijske Alpe. V zgodnjih urah so planinci pustili avtomobile v dolini Aupa in po poldrugi uri prijetne hoje dospeli do koče Granzaria. Samo pet najbolj korajžnih (in izkušenih) planincev je nadaljevalo pot po melišču do škrbine Portonot (1860) in naprej po krušljivih skalah do vrha. Vzpon je bil precej naporen, saj pot ni zavarovana. Užitka na vrh je bilo bolj malo, ker oblaki niso omogočili razgleda na druge vrhove. Utrujeni po zahtevnem spustu so se pridružili planincem, ki so čakali zraven koče, kjer so se hladili ob mrzlem potočku. Tudi ta izlet je lepo uspel v zadovoljstvu vseh, organizatorjev in udeležencev. (Mauro Soban) MU nogometaš Jumtine nagrajen za odlično sezono Marušiču priznanje ZSŠDI Prejšnji mesec je goriški pokrajinski odbor ZSŠDI izročil priznanja slovenskih športnikom in ekipam na Goriškem, ki so se v minuli sezoni najbolje odrezali. Med posamezniki je priznanje prejel tudi perspektivni mladi nogometaš Martin Marušič, ki je v sezonil990/91 igral v enajsterici naraščajnikov, precej tekem pa je odigral tudi v članski postavi Juventine. Kdaj si se začel aktivno ukvarjati z nogometom in zakaj? »Z nogometom se ukvarjam od sedmega leta naprej. V društvo, pri katerem igram še zdaj, me je privedel oče, ki je bil takrat odbornik. V začetku se nisem popolnoma posvečal temu športu, saj sem leto pozneje začel igrati tudi odbojko. K temu so me nekako "prisilili" starši, saj sem drugače preveč posedal pred televizorjem. Oba športa sem potem gojil do štirinajstega leta, ko sem odbojko opustil zaradi pomanjkanja časa. Vpisal sem se na višjo srednjo šolo - obiskoval sem namreč 3. razred slovenske sekcije za informatike na tehničnem zavodu Gali-lei - in zaradi študija sem se moral odpovedati preveč intenzivni športni dejavnosti.« V kateri ekipi si igral lani? »Sezono sem začel kot naraščajnik, novembra pa so me poklicali v člansko ekipo, ker sta se dva igralca poškodovala. Priznam, da sem imel tudi malo sreče, saj je bil skozi celo sezono vedno kdo poškovan, tako da sem ostal kar s člani. V začetku je bilo nekoliko hudo, saj je bil korak precej velik. Mislim predvsem na koncentracijo in fizični napor, ki sta v 1. amaterski ligi seveda popolnoma drugačna, kot pri naraščajnikih. Vendar so me tako igralci kot trener dobro sprejeli in mi pomagali v hudih trenutkih. Vesel sem, da smo dosegli zastavljene cilje, čeprav bi lahko dosegli boljšo končno uvrstitev.« Kako si uspel usklajevati študij s treningi, ki so v 1. amaterski ligi kar zahtevni? »Edini večji problem je bil ta, da so bili treningi prav v dneh, ko sem imel popoldan pouk. Takrat sem se bolj malo učil, saj nisem imel materialnega časa. Skušal sem nadoknaditi ali zvečer ali naslednje jutro. Včasih je bilo hudo, vendar sem razred uspešno končal.« V juniju si se z deželno reprezentanco naraščajnikov udeležil finalnega dela, ki je bil v Soveratu pri Catanzaru. S kakšnimi vtisi in občutki si se vrnil iz Kalabrije? »Rezultat ni bil tak, kot smo si ga pričakovali, saj je bila ekipa FJK favorit. Mislim, da smo preveč verjeli v zmago in mogoče smo nekoliko podcenjevali nasprotnike: izgubili smo v četrtfinalu proti Umbriji in gostovanje v Kalabriji se je tako končalo. K temu so botrovale tudi neugodne klimatske okoliščine, saj je bilo zelo toplo in soparno. Kljub negativnemu izidu pa smo bili z izkušnjo zadovoljni, saj smo se tudi zelo zabavali.« Kaj pričakuješ, da ti bo nudil nogomet v prihodnosti? »Nimam velikih ambicij: nogomet pomeni zame sprostitev in zabavo. Poleg športa imam še veliko drugih interesov (skavti, pevski zbor itd.). Mimo tega sem mnenja, da je konkurenca v nogometu zelo ostra in če hočeš postati slaven, moraš biti pravi talent. Tega pa ne mislim o sebi.« Si bil zadovoljen z priznanjem, ki si ga dobil od ZSŠDI? »Za nagrado sem izvedel, ko sem se vrnil iz Kalabrije. Že prej sem dobil vabilo na večer, ki ga je organiziral ZSŠDI, vendar sem mislil, da gre le za srečanje vseh slovenskih goriških športnikov. Ko mi je oče povedal, da so me nagradili, sem bil presenečen in seveda zelo zadovoljen. Tega si nisem sploh pričakoval.(A.F.) obvestila ŠZ SLOGA vabi člane in vse športnike na tradicionalni »Športni praznik«, ki bo v Bazovici na vrtu Gospodarske zadruge v soboto, 27. in v nedeljo, 28. t.m. od 18. ure dalje. Za ples in dobro voljo bosta poskerbela ansambla »Pomlad« in »Zvezde«. TPfC SIBFNA SEKCIJA PODVODNEGA RIBOLOVA IN POTAPLJANJA prireja v petek, 26. t.m. s pričetkom ob 20.30 na sedežu, Miramarski drevored, 32 večer z diapozitivi in video z naslovom »Podvodni svet v mi-ramarskem parku«. Vabljeni člani in prijatelji! SZ JADRAN obvešča, da je Jadranov urad na Opčinah, Ul. Ricreatorio, 1 (tel. 213403) spet odprt vsak dan, razen nedelje, od 10.30 do 13.00. NK BOR, ŠD BREG, ŠZ ZARJA, obveščajo, da so se začela vpisovanja v Borovo nogometno šolo za otroke letnikov od 1979 do 1985. Vpisovanja do 26. julija 1991 na sedežu društev ali na telefonske številke 226228 (Babuder), 228511 (Lauri-ca), 228607 (Lavriha), 226602 (Metlika), 768891 (Tence), 226483 (Žagar). ŠD BREG in upokojenci vabijo vse prijatelje balianjna na sestanek, ki bo jutri, 26. t.m., ob 20.30 na sedežu Brega. ekvatorja Satho Škabar se je s starši preselila iz Repna ko je imela jNprijelg *6ta' ^red nekaj leti je bila v domačih krajih in se tedaj dobro S s*ovenskim jezikom. Še tedaj ga je brez vadbe govorilnega < G*° Presenetljivo dobro. Živo mi je bil v spominu obisk Shu, iQCeta Jflneza v Repnu pred kakimi 25 leti. Mož je znal l6hi kače, modrase in gade. V gostilni mu je med kvarta- pQ rat visel okoli vratu modras ali pa mu je gad spal v ng Pohodu v Argentino je imel veliko možnosti, da bi z °v°lila kače v Chacu prišel do lepih denarjev, žena pa mu ni Pri ^Usvtol°vščin v divjih krajih z neznano strupeno golaznijo. q Ferluga sem prespal dve noči. Ni imela posebne r - jutrj z9°dovine, ker se je preselila komaj po zadnji vojni. j^110 Uro g016 zeI° zgodaj prebudil energičen petelin sosedov in P 9rozri ,erri obakrat izkoristil, da sem iz domačega latnika snel . ‘h rta i V k p'j|9em ?^lu Lanus (v njem se je rodil Maradona) sem po res av$ki dotiku našel Tončko Trampuš, doma iz Podnanosa v vi-ni' Kljub svojim 85 letom je bila neverjetno živahna in 1 ga pozobal. se je edina spustila do argumentov, ki so zadevali tedanji položaj v Argentini. Živo se je spominjala dni, ko je pred 35 leti vojska strmoglavila Perona. »Stanovala sem tedaj blizu Čase Rosade, predsedniške palače. Velikanska množica se je stekala proti palači in vzklikala 'la vida por Peron' (življenje za Perona), čez nekaj minut pa od tam brezglavo bežala, ker je vojska že opravila svoje.« Tončka Trampuš je stanovala na ulici, ki je mejila na eno od »bidonville« argentinske prestolnice. V Buenos Airesu jih imenujejo villa miseria ali samo villa. V mesto se že leta stekajo ljudje iz oddaljenih pokrajin in ustvarjajo nova naselja. Bivališča so najprej iz kartonov, kositra in odpadnega lesa. Sčasoma se tu pa tam pojavijo tudi opeke, seveda ne nove. Uboga naselja razmejujejo pravokotno začrtane blatne ali prašne poti, edini znak, da je nastanek »ville« nekako blagoslovila mestna uprava. Vsaka »cuadra« ima zidano kabino v kateri so električni števci za vse družinske enote, ki tam prebivajo. Veliko je otrok in klateških psov, ki se lačni potikajo okoli bivališč. V L anusu je tudi močna slovenska kolonija izseljencev iz obdobja po koncu druge svotovne vojne. Naletel sem nanje bolj slučajno in radovednost me je gnala, da bi spoznal tudi stvarnost, ki je pri nas še vedno majhen »tabu« in navadno ne nosi naziva izseljencev »druge generacije« temveč politično etiketo. Mojo pozornost je privabil večji objekt, ki je očitno predstavljal šolo ali kaj podobnega. Vseboval pa je tudi cerkev in vse je bilo precej novo. Ker so bile počitnice ni bilo v teku nobene dejavnosti, našel pa sem duhovnika Ladislava Lenčka, ki mi je vljudno opisal vso dejavnost ustanove. Bil je nemalo presenečen ko sem mu povedal, da sem levo usmerjen, njegova izčrpnost pri pripovedovanju pa se nikakor ni zmanjšala. Slovenska kolonija šteje več stotin ljudi. Prostor, kjer danes stojijo hiše, je že pred vojno kupil misijonski duhovnik Hladnik in parcele nato prodajal ljudem, ki so začeli prihajati v Argentino po politični ceni. Socialni center vsebuje poleg cerkve tudi dom za onemogle in šolo, ki je namenjena tudi argentinskemu prebivalstvu. Center jo daje v najem državi, v učilnicah pa teče dobro obiskan dopolnilni pouk slovenskega jezika za otroke in vnuke prvotnih izseljencev. Na voljo je tudi tiskarna za slovensko čtivo in z razvito trgovsko dejavnostjo. Lenček me je založil s serijo knjig in revij politične (Jugoslaviji sovražne), kulturne in verske vsebine, izrazil pa je tudi zaskrbljenost (bili smo leta 1985) za njihovo usodo. »Kako pa boste to prinesel domov?« »Saj v Italiji teh knjig ne poznajo.« »Ah ja, saj vi živite v svobodi,« se je oddahnil. Priznati moram, da obsežnega materiala nisem v celoti prebral. Nekaj izbranih beril pa je že pokazalo, da se je za nekatere starejše ljudi v Argentini zgodovina ustavila pred 40 in več leti in da se vsega, kar se je zgodilo v Jugoslaviji in drugod po svetu, noče priznati. Skromno kosilo delavcev v Buenos Airesu Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski M. dnevnik četrtek, 25. julija 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Nekaj minut se je pred mestno cerkvijo odvijal prizor vreden Divjega zahoda Pravi pokol v sicilskem Racalmutu: Pod streli revolveraša ubite 4 osebe RACALMUTO (AGRIGENTO) — Predsinoč-nji pokol v Racalmutu pri Agrigentu, kjer so bile ubite štiri osebe, ni naročila mafija, temveč je šlo za obračunavanje med kriminalci malega kalibra. To so ugotovili preiskovalci, ko so natančno pregledali kazensko kartoteko glavne žrtve, 61-letnega Luigija Cina, in ostalih dveh, četrta žrtev je namreč Maročan, ki ga je neka krogla naključno zadela pred njegovo kramarsko stojnico. Luigi Cino je bil obsojen na tri leta zapora zaradi poskusa posilstva in vdora v tuje stanovanje in zaradi tega ni imel nobenega ugleda med »pravimi« kriminalci. Tudi njegova neločljiva prijatelja, 37-letni Diego Di G ati in 31-letni Gagliardo, sta v preteklosti zagrešila le manjša kazniva dejanja proti premoženju. Prvi je bil avtoprevoznik, drugi pa šofer. Preiskovalci so ugotovili, da se je trojica nekaj minut po 22. uri sprehajala na trgu pred glavno cerkvijo. Prisotnost precejšnjega števila ljudi ni premotila morilca, ki je z dvema 9-mili-metrskima revolverjema začel streljati proti Lui-giju Činu, ki'se je mrtev zgrudil v mlaki krvi. Diego Di G ati in Salvatore Gagliardo sta skušala zbežati, Gagliardo se je celo skušal zoprstaviti morilcu, saj je iz toka povlekel revolver in celo sprožil nekaj strelov, predno ga je morilec pokosil. Na pločniku pred cerkvijo, le nekaj korakov od prizorišča streljanja, so bili pred svojo stojnico z razno kramo trije Maročani. Ob prvih strelih so se vrgli na tla, kljub temu pa je 26-letnemu Hamedu Bizguirneju krogla prebila lobanjo in je bil pri priči mrtev, njegovemu sodržavljanu, 28-letnemu Mustafi Rahmuneju, se je ena od krogel zarila v noge, tretji pa je ostal nepoškodovan. Lažje jo je skupil neki berač, ki ga je ena krogla le oplazila. Streljanje je trajalo le nekaj minut, povzročilo pa je nepopisno zmedo in paniko' med mimoidočimi, ki so se nenadoma znašli v spopadu vrednemu Divjega zahoda. Po svojem poslu se je re-volveraš nemoteno odpeljal s fiatom uno, v katerem ga je s prižganim motorjem čakal pajdaš. Ranjenega Maročana so po nudenju prve pomoči odpeljali v Caltanissetto, kjer so ga že operirali. Umor v Neaplju NEAPELJ V stari neapeljski mestni četrti Ma-terdei je prejšnjo noč neznanec ubil 29-letnega Paola Silvestrija in lažje ranil njegovega bratranca, 17-let-nega Giovannija Tolomellija. Ta je povedal, da napadalca ne pozna, da pa sta se z njim nekaj minut prej sporekla zaradi psa, ki sta ga peljala na sprehod. Preiskovalci upravičeno sumijo v to pojasnilo. Ubiti Silvestri je bil znan policiji kot tihotapec, oba pa sta bila sorodstveno vezana na dva pomembna kamoris-tična klana, Tolomelli pa je nečak 31-letnega Giuseppeja Tolomellija, enega od kamorističnih kolovodij neapeljske četrti Sanita. Ranjenega Tolomellija so odpeljali v bolnišnico San Gennaro, nekaj minut kasneje pa se je morala policija pošteno potruditi, ko je nekaj ducatov svojcev ranjenca skušalo vdreti v bolnišnico. Sedem mrtvih v dveh nesrečah Glavni krivec prevelika hitrost BOLOGNA, ORISTANO - Prejšnjo noč se je na italijanskih cestah zgodil o več hudih prometnih nesreč z mrtvimi in ranjenimi. Najhujši nesreči sta se pri" petili na avtocesti pri Bologni in na pokrajinski cesti pri Oristanu na Sardini]1- Na avtocesti sonca severno od bo-logne je avtomobil seat Ibiza, v katerem se je peljalo pet oseb, trčil v tovornjak. Avto je vozil 22-letni Daniele Immorlando, ki je bil na mestu mrtev, v nesreči sta umrla še voznikov sorodnik in sedemnajstletni fant. Druga dva potnika, eden od teh je dvanajsetletm fant, sta bila hudo ranjena. Druga nesreča, ki je zahtevala štiri mlada življenja se je pripetila na cesti, ki iz Oristana pelje do morja. Avtomobil se je tudi v tem primeru zaletel v tovornjak, katerega voznik je ostal nepoškodovan. Povedal je, da je avto z veliko hitrostjo sekal oster ovinek 111 se zaletel v zadnji del težkega vozila- V enem dnevu zaradi vročine umrlo enajst priletnih oseb MONTECATINI Visoka stopnja vlage in nenavadna vročina sta zlasti 'za osebe, ki imajo težave z dihali in krvnim obtokom, naj hujša poletna nadloga. Cela vrsta smrtnih primerov, ki so jih v pičlih štiriindvajsetih urah zabeležili v Montecatiniju, pa je za zdravnike že kar zaskrbljujoč pojav. V enem samem dnevu je namreč umrlo enajst starcev med 70 do 90 letom. Zdravstveno osebje, ki je nesrečnikom zaman priskočilo na pomoč, je ugotovilo, da jim je odpovedalo srce. Sedem žrtev je bilo domačinov, dve pa sta bili gost znanih toplic v Montecatiniju. Tu deluje v poletnih mesecih posebna pomožna zdravstvena služba. Osamljene osebe in kronični bolniki so s preferenčno telefonsko številko povezani z zdravstveno strukturo in lahko prosijo za pomoč ob katerem koli času. Dogodek je pritegnil pozornost številnih strokovnjakov, ki proučujejo vpliv vremena oziroma klimatskih razmer na razne kategorije bolnikov. Za primer Montecatini pa so se ustvarile različne teze, saj strokovnjaki trdijo, da temperatura le ni bila tako pretirano visoka, srednja vrednost je v teh dneh 36 stopinj, prav tako ni presegla za to območje normalnih vrednosti vlaga. Okolica Montecatinija je namreč pretežno močvirnata. Poletna sopara ni sicer nič nenavadnega, kljub temu pa zdravniki iz sezone v sezono priporočajo previdnost in pravilno prehrano predvsem občutljivim ljudem in bolnikom. V primeru srčnih bolnikov je mora biti pozornost toliko večja. Direktor fiziopatološkega centra katoliške univerze v Rimu, prof. Ciappi, je v ta namen izdal tudi brošuro, ki delijo v nekaterih ambulantah. Ciappi priporoča, naj se v soparnih dneh zaužije čim več tekočin, vendar samo voda ni dovolj. Organizem v izrednih klimatskih razmerah potrebuje tudi sol in minerale, zato je priporočljiva nekoliko bolj slana hrana. Izgubo soli lahko nadomestimo s posebnimi preparati, ki je mogoče dobiti v vsaki lekarni brez recepta. Ciappi opozarja tudi, da je nespametno in včasih lahko usodno v poletnih mesecih prekiniti razne terapije, predvsem pa zdravljenje s kortizonom. Krokodilji peterčki okrepili izumirajočo zvrst V živalskem vrtu v Tampi (Florida) se je izvalilo pet ameriških krokodilov, katerih zvrst je že skoraj izumrla. Krokodilji malčki, stari so le nekaj dni, že sedaj pisano gledajo, kaj bo šele, ko bodo odrasli (Telefoto AP) Milanskim golobom je vroče Prepovedana veselica z vodo CHIOGGIA — Vse, kar je prav, vendar pa je policija tokrat res šla čez vsako razumno mero. V Chioggi si je lastnik diskoteke »Hypnosis« omislil veselico z naslovom »vodna vojna«: orožje so bile pištole na vodo in zalivalni-ki, obiskovalci pa so se primerno opremili in prišli na veselico v kopalkah. Veselica pa je- trajala le nekaj minut, nakar je prišla policija, zaplenila vse »orožje«, češ da bi v primeru pretepa »oborožitev« lahko postala nevarna... Zadeva je imela tudi svoj rep. Lastnika so prijavili, ker ni obvestil policije, da namerava prirediti v svojem lokalu igro in ker se je kljub posegu policije veselica še nekaj časa nadaljevala. Morda pa je le bolje, če veselice v diskotekah potekajo ob potokih vode, kot ob potokih alkohola. Petnajst razmesarjenih trupel v Milwaukeeju MILVVAUKEE Tudi policija je ostala brez besed jla je vdrla v hišo 31-letnega Jeffreyja Dahmerja in °. »eifl ostanke kakih 15 trupel, ki so bila sicer v razpadaj ^erju stanju, vendar pa lepo in urejeno vskladiščena v in v nekaj zabojih. Vse stanovcanje ja uadarjalo kot s marjena mesnnica, povsod so bili roji muh, ki so se 9° človeškimi ostanki. . en' Policija je prišla Dahmerju na sled, potem ko J^a ga njegovih žrtev uspelo pobegniti. Možakar je Pove“a,j0igiI" je Dahmer vklenil v lisice in da mu je grozil /- : -:a noženi. Človek je bil očitno v šoku, vendar pa je P°' rgvO odšla v hišo, o kateri je govoril in kjer je odkrila klavnico. ,j smrad Sosedje so povedali, da so že nekaj časa zavoha ogtaIiKe po razpadajočih truplih, vendar so mislili, da gre za j0 za kakšne mačke, nihče ni niti pomislil, da bi *a^, pahmer človeška trupla. Samo soseda, ki je stanovala P., veške,tl jem je že nekaj dni trdila, da voha smrad po cl truplu, ni pa mislila, da je zadela v črno. . oVeda, Poročnik Harrel, ki je vodil policijsko akcijo, ie Pydefr da je bilo nekaj ostankov shranjenih v kislini, v , :avh0 pa so odkrili tri človeške glave. Morilec je o sV°^ ; klr sati vodil tudi še kar urejeno kartoteko s slika ^e-temu pa dvomijo, da hodo sploh utegnili identificir ^ ad' Na sliki: Gasilci odnašajo posode umorjenih. kislino