Posamezna Številka 10 vinarjev.
sicv. 101.	v Ljohijooi. v petek, 4. mota 1917.
Leto XLV.
e> Valja po pošti: s
ta oelo leto napra| .. K 26-— u ea meatt „ .. „ 2-20 ca Nemčijo oeloletno. „ 29-— ia ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na
8a oelo leto naprej m en mtaeo „
V	opravi milili ■tuflia,
dom i
K 24-—• K 2--1-80
<5 Sobotna Izdajaš a
Sa oelo leto.....K 7*—
sa Nemčijo oeloletno. „ 9-— u ostalo looumitf o. „ 12-—
In sera ti:
HT Oredniitro |e t Kopitarjevi nliol itn. 6/IIL BokopUl tt nt vračajo: neirenhlrana pisma ae ne aprtjemajo. — UrodnUkega telofonn štev. 74. «=
Političen list za slovenski narod.
Enostolpna petitvrsta (72 mm široka m 3 mm visoka ali nje
prostor) za enkrat .... po 30 T za dva- in večkrat . „ 25 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru.
--— Poslano: 1!,
Enostolpna petitvrsta po 60 V
Izhaja vsak dan izvzemši nedelje in praznike, ob 5. url pop.
Redna letna priloga vozni rtd.
Upravništvo je v Kopitarjevi nliol št. 8. — Račun poštne hranitnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št. 183.
Šesto vojno posojilo v Avstriji.
Sledeč zgledu Nemčije, ki je ob priliki 6, nemškega vojnega posojila dosegla rekord nemške požrtvovalnosti in nemške sile, sc pripravlja tudi Avstrija na 6. vojno posojilo, ki bo razpisano zopet na dva načina; davka prosto 5'/••% amortizacijsko državno posojilo in desetletne 5Va9č davka proste državne zakladnice. Podpisovanje je določeno za čas od 10. maja 1917 do 8. junija 1917 opoldne. Subskribcijska cena znaša za državno posojilo 92 K 50 v., za desetletne 51/2% državne zakladnice 94 K. Amortizacijsko državno posojilo sc bo vračalo v letih 1923—1957 na podlagi žrebanj, ki se bodo od 1922 vršila vsako leto oktobra meseca. Vračevalo sc bo po nominalni vrednosti po 100 K brez vsakega odbitka vsak 1. april po žrebanju. Kakor je razvidno iz prospekta, uživa tudi 6. vojno posojilo vse tiste prednosti, kot so jih imela prejšnja vojna posojila.
Pri obeh načinih vojnega posojila se priznava vsakemu podpisovalcu povračilo 50 v. za 100 K, tako da se zniža podpisoval-na cena amortizacijskega državnega posojila na 92 K in cena državnih zakladnic na 93 K 50 v. za vsakih 100 K nominalne vrednosti. Pri amortizacijskem državnem posojilu uživajo podpisovalci poleg tega šc posebno prednost, da jim pridejo v dobro 5Va% kuponske obresti za en mesec t. j. 45 v. za vsakih 100 K. Ta prednost tiči v tem, da se podpisovalcu računajo delne obresti od 5Yo% še-le od 1. maja, medtem ko teko kuponske obresti že od 1. aprila 1917. Rentabiliteta 5%% državnega posojila je različna, če je izžrebano prej ali pozneje, v vseh slučajih pa nad vse ugodna, kakor se vidi iz naslednjih številk. V slučaju izžrebanja v prvem letu t. j. 1923 pride na 7'29%, 1. 1927. na 6'69%, 1. 1932. na 639%, 1. 1937. na 6'25%, 1. 1942. na 617%, 1. 1947. na 6'13%, 1. 1952. na 609% in 1. 1957. na 607%.
Rentabiliteta državnih zakladnic znaša 604%.
V času med 5. in 6. vojnim posojilom so se gospodarske razmere v naši državi ohranile v polni moči. Vojska, ki jo moramo voditi proti številnemu sovražniku, nam nalaga velike žrtve, vendar ni več daleč čas zmage. Zato je dvojno resna in sveta dolžnost, da vsi prihitimo in damo državi na razpolago pomožna sredstva, ki jih potrebuje do konca težkega boja. S svojo udeležbo pri podpisovanju 6. vojnega posojila hočemo dokazati, da ne zaostajamo za zavezniško nemško državo; mi hočemo našim sovražnikom, ki čakajo na vsak znak slabosti, da pri svojih narodih hrani-
jo goljufivo upanje na njihovo zmago in izsilijo nadaljevanje vojske, jasno pokazati, da je Avstrija ne samo na bojiščih, marveč tudi na gospodarskem polju močna in nepremagljiva.
Nemški državni zbor.
Nemški državni zbor o Belgiji.
Berlin, 3. maja. (Kor. ur.) Proračunski odsek državne zbornice se je pečal z razmerami v zasedenem ozemlju, in sicer predvsem v Belgiji. Vsi govorniki so priznavali uspešno delovanje generalnega guvernerja pl. Bissinga. Dalje so predložile stranke skupni predlog, v katerem se zahteva takojšnja odpošiljatev belgijskih prisilnih delavcev iz severne Francije v domovino. Nek libcralec jc izjavil v debati, da je aneksijo Belgije smatrati za dovršeno. Govornik je zahteval državno ločitev Flatncev in Valonov in podporo Flamcev.
Državni tajnik za notranje zadeve dr. pl. Helfferich je izjavil, da uprava dobro napreduje in da je zagotovljena enotna izvedba politike v prilog Flamcem.
Govornik centra je zahteval smotreno in posebno Flamcem naklonjeno politiko in pravo rešitev cerkvene politike.
Nek član nemške frakcije je povdar-jal pomen flandrijske obali, pomen kritja boka za spodnjerensko industrijsko ozemlje in važnost antverpenskega pristanišča. Načrt Združenih držav, upostaviti Belgijo nazaj pod staro dinastijo, pomeni po go-vornikovem mnenju resno nevarnost.
Konservativni govornik je izjavil, da njegovi tovariši zahtevajo, da pride flan-drijska obal pod nemški vojaški vpliv v interesu varstva bodočnosti nemškega ljudstva.
Posvetovanje se nadaljuje jutri.
Dve interpelaciji o vojnih ciljih v nemškem državnem zboru.
Berlin, 3. maja. (Kor. ur.) Konservativna stranka je predložila v zbornici sledečo interpelacijo: Sklep socialnodemo-kratičnega strankinega odbora, ki zahteva skupen mir brez aneksij in brez vojne odškodnine, je vzbudil v Nemčiji vsled nejasnega stališča državnega kanclerja veliko vznemirjenje, ker bi odgovarjal tak mirovni sklep sicer mednarodnim načelom, ne pa življenjskim koristim nemškega ljudstva. Je-li kancler pripravljen dati pojasnilo, kako stališče zastopa nasproti temu sklepu?
Socialnodemokratična stranka pa je stavila sledečo interpelacijo: Je-li znano državnemu kanclerju, da sta provizorična ruska vlada in z nami zvezana avstrijska vlada v enaki obliki izjavili, da sta pripravljeni skleniti mir brez aneksij? Kaj
misli državni kancler ukreniti, da se doseže v sporazumu z vsemi soudeleženimi vladami, da bo sklenjen bodoči mir na podlagi medsebojnega sporazumljenja brez aneksij in brez vojnih odškodnin.
V parlamentarnih krogih se zatrjuje, da bo odgovoril državni kancler na konservativno in socialnodcmokratično interpelacijo v tretjem branju proračuna.
Brzojavke r.a česopisje med Nemčijo in Avstrijo.
Berlin, 3. maja. (Kor. ur.) V državni zbornici je izjavil državni tajnik Kraetke, da bodo uvedene v nekaj dneh brzojavke za časopisje v prometu z Avstrijo.
iz seje dezelneso mm mmm
dne 3. maia 1917.
Okrožni zdravniki — zvišanje potnih pristojbin.
Potne pristojbine okrožnih zdravnikov se v smislu izjav velike večine zdravstvenih zastopov primerno zvišajo za čas od 1. maja t. I. dalje in dokler trajajo izredne draginjske razmere ter stavijo c. kr. deželni vladi tozadevni predlogi.
Aprovizačne zadeve.
Odobre se soglasno razne pomožne odredbe deželnega glavarja.
Rekvizicija žita v po!, okraju Kranj,
Tozadevno storjeni koraki deželnega glavarja sc odobrc in sklene primeren dopis deželni vladi.
Občinske zadeve — pobiranje nad 100% doklad.
S pridržkom posledobnega odobrenja deželnega zbora se nekaterim občinam na Kranjskem dovoli za leto 1917. pobirati nad 100rpne doklade na direktne davke.
Osobne zadeve.
Imenujejo se: dež. koncipist Vencesl. P o 1 a k deželnim komisarjem, rač. revi-dent Henrik Peternel rač. svetnikom, muz. praktikantinia dr. Angela P i s k e r -n i k za muzejsko asistentko; zadružni pristav Ivan Lazar se pomakne na 1. stopnjo VII. plač. razreda dež. uradnikov; pro-vizorni ravnatelj dež. banke Gjuro Rašica in provizorni koncipist dr. Gvidon Z b a š n i k se potrdita definitivno na njiju dosedanjih službenih mestih.
ju.
Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste jc dobil pešec 87. pp. Vrtačnik Franc. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: topničarja 7. trd. top. p. Traven Ign.
in Mlakar Anton; četovodja Wiedenig Ju* rij in pcšec Serajnik Franc, oba pri 7. pp.j topničar 3. gor. top. p. Krašovec Iv.; časti niški sluga 47. pp. Stainec Anton. — Bro* nasto hrabrostno svetinjo so dobili: poddesetnik 22. pp. Torkar Josip; poročnik 4, lov. baona Kovačič Hadrijan; tit. podde« setnika Ogorevc Josip in Pcčnilt Simon, pešci Pečnik Anton, Bernardič Josip in Ocvirk Mihael, vsi pri 15. pp.; poddesetnika Plasnik Ivan in Toplič Franc, pešci Kofler Peter, Podobnik Alojzij in Banovao Josip, vsi pri 7. pp.; četovodja Fakin Karel, tit. desetnika Arzcnšek Alojzij in Lah .Jurij, predmojster Roje Engelb., tit. pred-mojster Strelec Franc, topničarji Omahna Josip, Stih Jakob, Novšak Martin, Cvahte Jakob, Štampar Josip in Fcrlinc Filip, vsi pri 7. trd. top. p.; pešec 47. pp. Sclinšek Ivan.
Odlikovanja pri 17. pešpoiku. Srebrno
hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: četovodja Marinčič Matija; desetnika Kuž-nik Vid in Hočevar Anton, poddeset. Za-vršnik Feliks in Kastelic V;r.ko; pešci; Zupan Ludvig, Štokelj Franc, Kovačič Anton, Prezelj Josip, Brcc Lan Zgonc Henrik, Furlan Josip, Mcsojed-.c Franc, Nemanič Jot i p, Hribernik Ivan, Iludaklin Alciz, Žabkar Ivan in Tadi Florijai. — Srebrno hrabr. svet. 2. vrste so dobili deset. Pol-d t. Ivan, tit. četovod. Boh Ivan; desetnik Pirbler Alojz; tit. deset. Fatur Karel in K o trpe i Silvester; tit. poddeset. Planinšek Ivan in Sajovic Karel; pešci: Tratnik Mar-tin, Vidic Ivan. Šabec Anton, Šmid Anton, Zrimšek Mihael, Slabina Franc, Sečnik Jo-sip, Teršan Franc, Kobal Anton, Čelihat Ivan, Štcfančič Anton, Sotlič Ivan, Roblek Ivan. Pirman Franc, Zdrahal Edvard, Pe< trič Alojz, Ostronič Ignacij, Povše Avgust Miick Adolf in Sivec Anton.
Odlikovanja prt 7. lovskem bataljonu, Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste so dobili: podlovec Medved Ignacij, patr. v, Jurkovič Emerik in lovec Gornik Peter, — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila lovca Škof Ivan in Bukovec Mi« hael.
Odlikovanja pri 97. pešpoiku. V drugič je dobil srebrno hrabrostno svetinjo 1. vr. tit. nar Line Jak. — Srebrno hrabrostno svetinjo: štabni narednik Demšat Vinko, narednik Onič Karel, tit. narednik Sotlar Alojzij, četovodje Medvešček Peter, Zuzzi Ivan in Šuc Andrej, desetnika Cah Andrej in Nardnik Franc. — V drugič so dobili srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste četovodji Tuta Ivan in Stegelj Jakob in desetnik Spetič Jakob. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: četovodja Falant Franc, tit. četovodja Berka Franc, enoletni prost, desetnik Uršič Fr., poddesetniki Dumovič Alojzij, Milič Josip,
Zvezde.
Vojne, pa tudi druge ladje, ki plovejo po širnih morjih, imajo visoko gori na jambori opazovalnico in v njej opazovalca, ki skrbno preiskuje morsko gladino, če ni morda kje v bližini kaka druga ladja. Če kako zasledi, to hitro sporoči kapitanu, in kmalu so oči vseh obrnjene proti tisti strani, na kateri jo je opazovalec zagledal. Dognati je treba, ali je prijateljska ali sovražna, sc li približuje !i oddaljuje.
Tudi naša zemlja podobna ladji na morju. Saj tudi ona hit. v prostem vedno naprej. V istem prostoru pa plove brez števila drugih ladij na vse strani. Te ladje so solnce, mesec in zvezde na nebu. In zgodilo se jc žc neakterikrat, da je katera zvezda — zvezda repatica — obrnila svoj tek naravnost proti zemlji. Zato je pa imela zemlja od najstarejših časov do danes svoje opazovalnice in opazovalce, katerih naloga je, gledati v daljavo in opazovali vse prikazni v morju vesoljstva.
Kakor pa potniki na ladji z zanimanjem poslušajo poročila opazovalca na ambnri in pazljivo motrijo vse, kar se da • ideti 7. Jndjinega krova, tako bi bilo prav, da bi tudi tisti, ki sc vozijo do svetovnem
prostoru na veliki ladji, ki ji pravimo zemlja, ne imeli slepih oči za vse to, kar sc da videti pri tej veličastni vožnji. Naloga ljudske omike je, da ljudstva tudi v tej reči ne pusti v nevednosti. Izobražen človek mora v vsaki stroki vedeti vsaj poglavitne reči. Neka gospa se je peljala v železniškem vozu. Bila je članica občeznanega gospodinjskega društva. Na kolodvoru zagleda v nasproti stoječem tovornem vlaku živali in opozori nanje svojo tovarišijo: »Poglejte, tako lepe ogrske ovce!« Nekdo ji odgovori: »Gospa, to so prasci!« Vsa družba se je na tihem smejala. Tako pa zasluži posmeh vsaka nevednost v rečeh, za katere ni treba posebne učenosti. Zato je že za splošno izobrazbo vsakega človeka potrebno, da mu tudi zvezde niso terra penitus ineognita — popolnoma nepoznana pokrajina. Sicer je zvezdoznanstvo polje, na katerem ne zraste veliko sadov, ki bi imeli denarno vrednost. Po zvezdah sc določuje čas in geografična lega kateregakoli kraja na zemlji, pa koledar je uravnan po zvezdah: to je materijalna vrednost zvezdoznanstva. So pa na svetu še druge vrednosti, ki so visoko nad blagom in denarjem. In taka vzvišena vrednost je tudi v zvezdoznanstvu in obstoji v tem, da zvezdoznanstvo bistri razum in blaži srce. Saj nam zgodovina pripoveduje, koliko ve-leumov je že prišlo iz šole zvezdoznanstva, in to so bili v veliki večini lepi, plemeniti
značaji. Zvezdoznanstvo jc veda, ki kakor nobena druga vodi človeškega duha k Bogu.
Ali bi ne bilo prav, če bi se šola malo bolj pečala s to kraljico med posvetnimi vedami? Pri nas smo v tem oziru še daleč za drugimi narodi. Na Nemškem, Francoskem in drugod je veliko dijakov srednjih šol naročenih na zvezdoznanske liste in z velikim zanimanjem opazujejo in študirajo gibanje na nebu. Pri nas boš komaj našel kakega maturanta, ki bi kaj več poznal na nebu kakor Veliki voz. Početki zvezdoznanstva se sicer uče žc v ljudski šoli, pa k večemu pokaže učitelj otrokom v šolski sobi kako sliko o tem, kar jim razlaga, ali kak model. S kakim zanimanjem bi otroci opazovali na nebu to, kar so se učili v šoli, ko bi jim le kdo povedal, kako naj opazujejo! Saj ni mogoče priti do pravega umevanja zvezdoznanstva drugače kakor po potu opazovanja. Še z večim uspehom kakor šola bi mogla gojiti zvezdoznanstvo izobraževalna društva. Ta stroka bi jim prinesla novo življenje. Vsako društvo naj bi imelo večji daljnogled na trdnem stojalu in nekaj astronomičnih knjig, slik in pa kak atlas z zvezdami, ki se vidijo pri nas. Predmetov za opazovanje bi bilo zadosti skozi celo leto. Tako bi imeli v vsakem večem kraju malo 7 ::-:darno, kar bi gotovo pomenilo nekaj napredka v izobrazbi našega naroda.
Izpremembe na nebu v maju 1917.
(Vzhodnoevropski ali poletni čas.)
Solnce prepotuje v maju po cklep-tiki proti vzhodu 29 stopinj 52U; minute,
V začetku maja ga najdemo sredi ozvezdja Ovnovega, na koncu pa v sredi Bikovega. Zadnjega maja jc 5'j stopinj severno od Aldebarana, največja zvezda v Biku< Proti severu sc pomakne solnce v maju za 7 stopinj in 7 minut in stoji na koncu maja že poldrugo uro pred solnčnim pol« dnem tako visoko, kakor 1. maja ob soln-čnem poldnevu. Vzhaja v Ljubljani 1. maja ob 5. uri 50 minut in 31. maja ob 5. uri 16 minut; zahaja 1. maja ob 8. uri 9 minut, 31. maja ob 8. uri 44 minut. Dan torej zraste v Ljubljani od začetka do konca maja za 1 uro 9 minut. — Prva polovica maja ima navadno šc nekaj mrzlih dnL, Posebno nevarni so Trijaci, t. j. 12., 13. in 14. maj, ki se pa včasih javijo tudi malo pred temi dnevi. Pred 22 leti so Trijaci prinesli celo snega toliko, da se je veliko drevja polomilo. Šele po sv. Urbanu mine vinogradnikom strah pred pomladnim mrazom.
Merkur je v začetku mesca pfav blizu Gostosevccv in ostane 1 maja po soinčnem zahodu šc I1 j ure nad obzot-jem. Potem se vedno bolj bliža solncu, pride 16. maja med zemljo in solnce in se potem oddaljuje gd solnca na desno.
Stfafe 2
SLOVENEC, 'dne 4. majtf 19'17/v
St, 101/
'Jerina Lenart in Rovis Juli), pešca Jaz bec Alojzij in Jurič Peter, pešca Manilovič Franc in Mohorič Anton. — V drugič so dobili bronasto hrabrostno svetinjo pešci Bubolič Ivan, Žulič Anton, Fornazar Josip in Landsbauer Ivan. — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodji Mravič Josip in Vivoda Franc, desetnika Terpin Andrej in Penko Ivan in pešec Bon Anton. Srebrno hrab. svetinjo 2. vrste so dobili tit, četovodja Česnik Franc, desetniki Lukan Franc, Leskovec Martin, Pergar Josip in Modrušan Jakob; pešci Vidrih Franc, Pa-ravan Josip, Rustja Ivan, Mesesnel Stanislav, Bunč Albert, Bajt Peter, Kovač Ivan, Gioseffi Ant., Filipič Štefan, Benussi Jakob, Perič Josip, Franciulla Ivan, Samer Avgust, Belin Franc, Čermelj Franc, Ska-pin Josip, Pavšič Štefan, Žele Ivan, Žitko Franc.
32 mesecev v francoskem njei-nišivu.
Razgovor z misijonarjem C. g. dr. Zde-šarjem.
(Dalje.)
Podgane.
Še eno strašno nadlogo — pripoveduje dr. Zdešar — ki nas je mučila v Morsi-tfli, naj omenim: podgane. Teh živali je bilo toliko v samostanu in cerkvi in so bile tako predrzne, da smo smeli le s palicami oboroženi leči na prapret k revnemu počitku. Ako si potem ponoči na obrazu ali drugem delu telesa čutil katero teh živali, ei se moral pač braniti kakor si vedel in znal. Štirinajst dni za patrom Kurtenom je prišla v tabor ameriška komisija, da izvede še nekatere poizvedbe. P. Kurten nam je bil sporočil blagoslov in pozdrav sv. očeta in dal obenem vzpodbudo, da'bi se 'duhovniki našega tabora porazdelili po ostalih treh koncentracijskih taboriščih na otoku t. j. v Oletti, Lurih in Corbari, ter ondi prevzeli dušnopastirsko službo.
Meni ni bilo dano, da bi se udeležil tega dela, kajti dne 26, aprila 1916. so me odpustili v Marsilijo v našo tamošnjo redovno hišo. Glavni razlog za to je bilo pač moje docela omajano zdravje, ki je bilo vsled mrzlice in legarja zelo trpelo. Prevoz v Marsilijo je bil zaradi neizmernega strahu pred podmorskimi čolni, ki pretresa ljudi celo na kratkih vožnjah med Korziko in celino, zvezan z velikimi težkoča-mi. Tudi svojih redovnih bratov v Marsi-liji nisem smel obvestiti, kdaj bo ladja dospela v Marsilijo — bali so se izdajstva podmorskim čolnom. Prišedši v Marsilijo, sem dobil »Permis de Sejour«, dovolilni list za bivanje v mestu, red je pa moral jamčiti zame. Mestnega ozemlja nisem smel zapustiti, pa tudi nisem imel posebnega veselja za to, kajti ljudstvo je fanatično, vrhu tega je južni Francoz neznosnega, lažnjivega značaja, to so rojeni »blag-neurji«, širokoustneži in sleparji. Tudi božje službe nisem mogel opravljati, kajti pri »salutu« se je moralo moliti za zmago francoskega orožja. Tako se je duševno pastir-Stvo omejevalo na spovedovanje v sirotišnici
Razpoloženje na Francoskem.
Je, kolikor sem jaz opazil, to: vse hrepeni po miru! Pozimi so že povsodi govorili: Spomladi 1917 izvedemo še eno veliko ofenzivo proti Nemcem; ako uspe, tem boljše, ako ne, bo treba tudi tako napraviti mir. Prvo mirovno ponudbo osrednjih
velesil so sprejeli na Francoskem z neizmernim veseljem, ki ga je pa pisanje časopisja kmalu potlačilo in oslabilo. »Jus-qu' au boutl« je fanatični klic, ki doni iz redalov hujskajočega vojnega časopisja, i se pa nikakor ne strinja z resničnim ljudskim razpoloženjem. Socialistično časopisje seveda ogorčeno pobija to fanatično hujskanje, pereče se norčuje iz plačanih vojnih listov. Kar se tiče zaveznikov, na južnem Francoskem ni čutiti kakega nasprotja do Angležev. K večemu jim očitajo njihovo flegmo. Velikanske nade je pa stavilo posebno civilno prebivalstvp na
angleške tanke.
Od teh strašnih vojnih strojev so si obečali izredne uspehe in tudi v celi javnosti delali razpoloženje z njimi. Drugačno je mnenje med vojaštvom. Na uho mi je bila prišla zajamčena izjava nekega francoskega častnika: »Nič bi se ne čudil, ako bi se danes ali jutri zvezali z Nemci, da bi vrgli Angleže iz dežele.« Kakšne ljudi dobiva Francija iz prekomorskiih kolonij in drugih dežela, sem mogle dodobra videti v Marsiliji, po pristaniških cestah. Tu so bili Kitajci, ki delajo po francoskih mu-nicijakih tovarnah, Japonci, potem Ana-miti, vojaki iz Tonkinga in francoske Kine, senegalski zamorci, ljudje iz Madagaskarja, Arabci in črnci vseh vrst, potem Srbi in drugih dežela, sem mogel dodobra vi-prebivalstva, s katerim si pomaga Francija, da more preko poletja voditi vojno. Pozimi so ti vojaki brez vrednosti, ostrega vremena ne preneso ter morajo zato preživeti zimo v Nizzi, Toulonu, Marsiliji in drugih krajih na francoski južni obali. Kolikor sem videl, so to vseskozi telesno in duševno zaostali, slabotni in bolni ljudje; posebno Anamiti, katerih je največ, na-pravljajo jako neugoden vtis. Ko je francosko časopisje v visokodonečih besedah pisalo o »bodočem prerojenju francoskega plemena«, so socialistični listi opozarjali na preplavljanje dežele s takimi manjvrednimi ljudmi, ki so menda ravno pravi »pre-porocJitelji«, Ruskih vojakov je utegnilo priti začasa moje navzočnosti 20.000 do 30.000 mož, južni Francoz je iz tega napravil 200 do 300 tisoč mož! — Koncem mojega bivanja v Marsiliji je stopil v veljavo tudi novi zakon, glasom katerega morajo duhovrtiki na Francoskem do 38. leta služiti z orožjem v roki.
Dne 29. januarja 1917. je prinesel list »La Croix« prve vesti o nameravani zame-njalni akciji za duhovnike, zdravnike itd. Skkcuje se na te vesti, sem se obrnil na ameriško poslaništvo v Parizu, kjer so me sprejeli v seznam za zameno. Stvar se je pa vlekla še do 23. marca. Tega dne je prišel v redovno hišo francoski uradnik in in mi stavil čudno vprašanje, če hočem odpotovati ali pa morda rajše na Francoskem ostati. Ko sem mu povedal svoje, mi je razodel, da moram pred končnim odhodom v domovino še za 14 dni v koncentracijski tabor. Po mojem mnenju se to vrši zato, da zamenjani vojni ujetniki ne bi mogli prinesti domov svežih poročil o gibanju čet itd. Lahkega srca sem se podal na kolodvor, slovo od Marsilije mi je bilo le zato nekam težko, ker se je nekemu francoskemu branilcu domovine posrečilo, da mi je v zadnjem trenutku takorekoč izpred oči izmeknil kovčeg — la Grande Nation! V tovčegu sicer ni bilo dragocenosti, pač pa vsakovrstni spominki iz 32 mesečnega grenkega ujetništva. Mojo usodo je delil neki brat iz ICtajske, ki je potoval na dopust ter je ob isti priliki prišel ob svojo prtljago. Najbolj žal mi je bilo za dnevnik.
Iz Marsilije so me oidpraviM v Cui-sery, samostan severno od Lyona, kjer sem moral prebiti še 12 dni. Ne lastno trpljenje, marveč to, kar sem tu videl po nedolžnem trpeti druge, mi je vzelo skoraj vse veselje nad vrnitvijo v domovino. V opuščenem samostanu, katerega kleti so bile do vrha polne vode, katerega stene so se cedile vlažnosti, je bilo ujetih 50 Al-začanov, mož, žena in otrok vseh starosti, starčkov in pohabljencev; te reveže so francoske oblasti dan za dnevom zadrža-vale in jih tolažile s praznimi obljubami, češ, zdajpazdaj dobe dovoljenje za odhod v domovino. Pri tem so z Alzačani jako slabo ravnali; reveži so mi marsikaj povedali o tem, posebne gorostasnosti pa so pripovedovali o obnašanju Francozov ob prvih vpadih v Alzacijo. Dobil sem trden vtis, da so Francozi šele sedaj končno-veljavno izgubili Alzacijo in Loreno, ker so na nezaslišano surov in krut način zaigrali simpatije prebivalstva. Francozi so bili odvlekM iz Alzacije in Lorene 13.000 ljudi, ki jih proglašajo sedaj za Francoze in nočejo izpustiti, dočim morajo bedniki živeti žalostno življenje, raztreseni po vseh mogočih taborih.
Končno smo se poslovili od Cuisery. Na veliko soboto, kmalu po 12. uri smo prekoračili francosko mejo in po strogi telesni preiskavi nastopili pot v Ženevo — za nas pravo vstajenje
Reške novice.
Nabori za letnike 1867—1871 se vrše 21., 22. in 23. maja, in sicer 21. za Rečane, ostala dva dneva pa za tujce.
Cenzura za osebne brzojavke ima sedaj svoj urad v obrtnem oddelku v ulici Parini, in sicer od 9. do 12, ure dopoldne.
Guverner Wickenburg je odpotoval s svojo družino za en teden na Ogrsko.
Prvi maj je praznovalo tukaj vse delavstvo z obhodom po glavnih ulicah, nakar so se vršili razni shodi za mir in razširjenje volilne pravice.
Odkar je umrl senjski škol Vučič (1914) se ni vršila na Reki sv. birma. Sedanji škof dr. Josip Marušič pa je sklenil, da hoče letos birmovati na Reki. Sv. birma se bo delila v nedeljo, 6,, in ponedeljek, 7. t. m. v stolni cerkvi, in sicer dopoldne od 9. do 12. ure in popoldne od 4. do 5. ure. Škof pride v soboto na Reko, kjer bo obiskal predvsem državne in mestne oblastnike.
Ljudsko štetje v svrho aprovizacije se bo vršilo še tekoči teden ali pa prve dni prihodnjega tedna,
S 1. majem je prevzela državna policija javno varstvo.
Nesreča. lOletni Florijan Šamanič je pri igranju padel tako nesrečno, da se je ranil do kosti na desni nogi. Prepeljali so ga v mestno bolnišnico.
V lastni hiši so napadli trije neznanci nekega Janeza Mišto in ga močno ranili. Na vpitje Mišta je prišla policija in aretirala vse tri napadalce, dva moška in eno žensko. Vzrok napada ni znan. Mišto je nevarno ranjen in bo težko okreval.
Pisma iz ruskega ujetništva. Pri »Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani« se nahajajo pisma iz ruskega ujetništva na sledeče naslove: Petean Ivan, Peč 3, Rubija; Marija čotič, Štandrež 96; Leopold Humar, vas Breg, p. Grgar pri Gorici; Va-
lentin Sedeučič, Breg 241, p. Grgar pri Gorici; Uršula Lukežič, Renče 48; (Jršula Pa-dovan, Gorica, ul. del Bosco 36; Henrik Padovan, Gorica, ul. del Bosco 36; Jožef Skočir, Ravna 2 pri Kobaridu; Jožefa Ko-mel, Kromberg 70; Marija Hvalič, Kromberg 14; Alojzija Balič, Št. Peter pri Gorici; Marija Žbogar, Solkan, ul. Sv. Katarine 12; Jožefa Golob, Solkan, ul. Sv. Katarine 12; Marija Velikonja, Št. Mihael pri Šem-pasuj Marija Paškulin, Vrtojba 49; Julija Kačič, Hudilog 4 pri Monfalkonu; Frančiška Lukovič, Doberdob, p. Tržič; Družina Pisk, Ravne 66, p. Grgar; Marija Bregar, Ljubljana, Miklošičeva ul. 8; Marija Vižin, Kromberg 28; Genovefa Delpin, Renče 37; Ivana Pernovic, Grgar; Karolina Padovan, Gorica, ul. del Bosco 36; Ivana Černic, Št. Peter; Ivana Makarovič, Avče 63; Alojz Ferfolja, Sela 32, p. Monfalkone; Rozalija Zavadlal, Vojščica, p. Rubije; Neža Ma-don, Bate, Zabrdo 34, p. Grgar; Jožefa Krašan, Šempas 15; Antonija Krašan, Šem-pas 15; Mihael Skočir, Tolmin 12; Marija Špacapan, Gornja Vrtojba; Julija Branko-vič, Šempas; Marija Mlekuž, Bovec, Korit-nica 33; Katarina Gomišček, Solkan, ulica Simona Gregorčiča; Jožefa Lakovič, Doberdob; Ivan Božič, Hudajužna 55; Terezija Brajnik, Gorica, ul. Barka 10; Bernardina Brankovič, Volčjadraga; Karolina Pe-tejan, Gorica, hotel »Tri krone«; Jožefa Vižin, Kromberg 29; Jožef Brajnik, Gorica, ul. Barka 10; Marija Komel, Kronberg 91; Ludovik Terpin, Podsabotln 13; Marija Ažman, Ljubljana; Angela Vižin, Solkan; Ana Kaligaris, Monfalkone, vila Ana; Frančiška Figel, Št. Mauer 31; Emilija Per-šolija, Št. Mauer 24; Alojzija Masten, Vojščica 43; Karol Maraž, Gorica, ul, Formika 17; Marija Humar, Banjščice-Krvavc; Frančiška Makuž, Solkan, ul. Sv. Katarine 5; Marija Leban, Grgar 1; Marija Budim, Volčjadraga; Marija Leban, Žalče 1 pri Tolminu; Jožefa Lukežič, Vrtojba 92; Katarina Pičulin, Solkan; Simon Pičulin, Solkan; Valentin Filipič, Gorica, ul, Capella 44; Ana Nemec, Št. Peter; Ivana Rožič, Osek 13, p. Šempas; Marija Muravec, Solkan; Avgust Pregel, Renče 182; Ivan Cerkovnik, Dol, Vrtojba 86; Zavadlav Andrej, Dolenja Vrtojba 90; Ivan Pailin, Gorica, ulica Capella 19; Magdalena Cociancig, Gorica, ul, Strazig 14; Elvira Gomišček, Solkan; Štefan Gomišček, Solkan; Jožef Šuligoj, Pevma; Marija Velikonja, Gorica, ul. Barka 24; Košuta Justina, Kronberg 27; Marija Komel, Kronberg 91; Ivan Martelanc, Št, Peter 132 ali 261; Dora Polžel, Šempas 15; Franc Reja, K. u, k, Unterstafosstation, Marinefp. Pola; Madon Neža, Bate, Zabrdo 34; Madon Lucija, Podgrič 16; Alojz Ferfolja, Sela 32; Rozalija Zavadlat, Vojščica; Ivana Makarovič, Avče 63; Ivana Pernovic, Grgar; Ivana Černic, Št. Peter; Karolina Padovan, Gorica, ul, del Bosco 36; Delpin Genovefa, Renče 37; Marija Vižin, Kronberg 38; Marija Bregan, Ljubljana, Miklošičeva ul. 8; Družina Pisek, Ravne 66; Ivan Puc, korp,, Arb. Abt.. Feldp, št. 202.
Pisma iz italijanskega ujetništva. Josip Klanjšček, begunec v Ljubljani; Marija Mladovan, Šempas 132; Anton Tomažič, c. kr. rezervna bolnica št, 2, oddelek 4, soba 2, Celovec; Andrej Gabrijelčič, K. u. k, Holzbeschaffungsgruppe Ravnik, P. Planina; Karol Žigon, Vojščica; Katarina Čučič, Gor. Vrtojba 133; Andrej Dugar, K. k, Landivehrregiment 36, Komp. 4; Marija Velikonja, Černiče 42, Selo pri Gorici; Šte-kar Felicita, Ježica-Černuče pri Ljubljani. — »Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani«,
Venera je bila 26, aprila ravno za Bolncem in se od takrat oddaljuje od solnca na levo, je torej še zvezda večernica. Ker je pa še blizu solnca, se meseca maja še ne more videti s prostim očesom. 13. maja gre mimo nje Merkur v razdalji 24 minut, 26. pa gre Venera mimo Jupitra v razdalji :16 minut; obe lepi konjunkciji bo mogoče videti samo z daljnogledom.
M a r s je v začetku maja na zahodni in na koncu maja na vzhodni strani Ovnovega ozvezdja. Vzhaja vsak dan prej, na koncu meseca že eno uro pred solncem, pa je še skrit v jutranji zarji. Tudi je sedaj še neznatna zvezdica 2. razreda, ker je še daleč od zemlje. Njegov premer meri sedaj nekaj nad 4 sekunde.
Jupiter nam pride 9, maja za solnce in je od tega dne zvezda jutranjica. Vsak dan vzhaja nekoliko prej, na koncu meseca že % ure pred solncem.
S at u r c n je edini izmed svetlejših planetov, ki ga bomo videli ves majnik. Vedno je še v bližini Kastorja in Poluksa in prepotuje v maju kake 2'/^ stopinje proti vzhodu. Zahaja v začetku meseca malo pred 2. uro po polnoči, na koncu meseca pa že o polnoči.
Uran se nahaja v Kozlu blizu Vodnarja, Vzhaja v začetku maja ob 3. uri zjutraj, na koncu meseca pa ob 1. uri zjutraj. Ker pride šele v 84. letih enkrat okoli solnca, se premakne vsako leto le nekaj nad 4 stopinje proti vzhodu. Vsled svoje silne oddaljenosti od zemlje je vkljub svoji veli-
kosti le neznatna zvezdica 6. razreda. Mordabi ga kako prav bistro oko našlo brez daljnogleda. Med ozvezdji v živalskem krogu se majeve večere posebno lepo vidijo Dvojčki, Rak, Lev in Devica. Najsvetlejši zvezdi v Dvojčkih sta Kastor in Poluks. Na levi (južno) od teh se nahaja Saturen. Proti vzhodu od Kastorja in Poluksa so same male zvezdice in med njimi bela meglica. To je Rak, in bela meglica so Jasli v Raku, kup zvezdic. Na levi od Raka je Lev, katerega sprednji del je podoben velikemu na desno odprtemu srpu. V ročaju tega srpa je Levova najsvetlejša zvezda Regulus (1'4), V srpu je ena zvezda svetlejša (2'2) od drugih. Ta zvezda je sestavljena iz dveh, ki sta samo 4 sekunde ena od druge oddaljeni, pa se z nekoliko večjim daljnogledom lahko razločita. Srp je Levova glava in sprednji del telesa; na levo od njega se razprostira do dveh precej svetlih zvezd njegov život, in v repu se mu blišči svetla (2'2) zvezda Denebola. Na levi obdaja Denebolo v velikem polkrogu pet svetlejših zvezd. Te zvezde spadajo k ozvezdju Device. Najsvetlejša je srednja (2'8), ki je sestavljena iz dveh enako svetlih zvezd 3, razr. Ena teh dveh zvezd se suče okoli druge in dokonča svojo pot okoli nje v 190 letih. Sedaj sta te zvezdi oddaljeni ena od druge 6 sekund in si stojita nasproti kakor središče na urnem kazalu in konec velikega kazalca, kedar kaže 5>/i> minut. Na levi od petih zvezd, stoječih v polkrogu, je svetla bela zvezda (1'2) Klas. n?.i-svetleiša v Devici.
M\mm mošo v Clur,
ki se bo v frančiškanski cerkvi v Ljubljani izvajala dne 7. maja ob 8. uri zvečer, kaže visoko številko op. 86 in je delo glasbenega velikana, ki je s to mašo krenil lastno pot v uporabi besedila in glasbenih oblik. Izvajala se je ta maša prvikrat leta 1807.
K y r i e ima jako priprost in arijozen motiv, spomin onih prijetnih časov baročne dobe, v katerih se je glasba brezskrbno razvijala. Kmalu nastopi sopranski solo s sekvenčnim motivom, ki postaja gonilna moč celega stavka. Drugi solisti posnemajo isti motiv in stavek postaja precej nemiren.
C h r i s t e nastopi nenadoma, kakor prikazen od zgoraj; zbor ga ponavlja, stop-nuje, k sklepu se pa umiri, le orkester ponavlja venomer glavni motiv.
G 1 o r i a se pričenja z ognjevitimi klici. Soprani se gibljejo v višini, »in ex-celsis«; naenkrat pa se glasba poda niz-dol, in v nizki legi se mirno glasi »et in terra pax«. Nastopi tenor-solo; spev je čustven, skoraj elegičen, zbor ponavlja večinoma zadnje besede tenorista. Glasba se umiri in alt-solo poje srčno in ginljivo »qui tollis« v čisti melodiki; zbor vstopa z »mi-serere nobis« v povekšanem trizvoku as-c-e, in jako značilno slika situacijo. Orkester svira neprestano v nemirnih sinkopah in se šele umiri pri »misererc«,
V »Quoniam« nastopijo vsi glasovi , soglasno in vDelieio krasno fugo »Cum j
saneto Špiritu«, K sklepu se ognjevita fuga nagiblje na nežno stran in konča prav originalno, nekako sanjavo; k sklepu se pa vendar pojavi zopet prvotni, jedernati značaj.
»Čred o« prične nizko, tiho, plaho, kakor da zbor še ni popolnoma na jasnem glede vere. Kmalu pa švignejo glasovi kvišku in z vso odločnostjo izpovedo vero. Poseben povdarek je na stavku »Deum de Deo«; strogo eksegetično se razlagajo besede »genitum non factum«,
»Qui propter nos« se zgosti v kratek' melodičen stavek tenorja z basom, kateremu slede terčni in sekstni klici »des-cendit«,
»Et incarnatus« je biser cele maše, nežen in ginljiv do solz; poje ga čvetero-spev. Kmalu pa nastopi zopet izrazita de-klamacija; glasba postaja temna, grozna, ostro akcentuirana«. »Crucifixus«: kliče en glas za drugim, »passus« ponavlja zbor trikrat v zmanjšanih septimnih akordih, katere spremlja močni tremolo orkestra, »et-et«, se vprašuje zbor: »sepultus est« — grobna tišina.
Beethoven, kakor da je inspiriran, hitro zasuče harmonijo iz es v d-dur in bas prinaša kratek motiv »et ressurrexit« s posebnim povdarkom sicer tako malo pomenljive besedice »et«, ki izraža začudenje nad vstajenjem Gospodovim. Zbor zgrabi motiv in ga dviga radosten kvišku.
Nadaljna glasba nosi na sebi značaj bleska in zmagoslavja, V orkestru se pojavijo trijole, naznanjajo namreč slaven
— Iz ruskega ujetništva so se vrnili dne 18. aprila v Kolin (Češko) sledeči invalidi: pešec Ernest Brezovšek, 17, pp.; pešec Alojzij Knafelc, 27. strelski polk; pešec Josip Tomazin, 97. pp.; pešec Pavel Bogataj, 20, lovski baon.
Prvi moj.
Majniška slavnost v Rusiji.
Petrograd, 2. maja. (K. u.) Agentura: Do pozne noči so v Petrogradu praznovali 1. majnik. Shodov so priredili 300. O posebnem miru ni govoril nihče. Med govorniki, ki so se vozili iz enega v drugi mestni del, so bili Plehanov, Ljenin, predsednik delavskega in vojaškega sveta Čheidze, podpredsednik Shalev in pravosodni minister Kerenskij, ki je pozival, naj se vse socialistične stranke trdno strnejo. Reda niso nikjer motili. V mnogih mestih se je shodov udeležilo veliko vojakov. V Jašu je manifestirala ruska armada; tudi višji poveljnik, general Čerbačev, je bil navzoč. Vojaki so izročili generalu rdeč trak, ki ga je zahvaljujoč sc sprejel.
1. maj v Italiji.
Lugano, 2. maja. (K. u.) Italijanski listi poročajo, da je, bilo 1. maja v Italiji splošno mirno. Kljub policijski prepovedi so se pa v Turinu, Milanu, Bologni, Florenci, Rimu in gotovo tudi v drugih mestih vršili ljudski shodi in demonstracijski obhodi. V Turinu je prišlo do spopada med socialističnimi demonstranti in konjenico, ki je morala nastopiti proti demonstrantom.
1. maj na Francoskem.
Kodanj, 3. maja. Iz Pariza so došlc brzojavke, da je prišlo povodom majskih slavnosti do spopadov med demonstranti in policijo. Demonstrirali so sindikalisti in vojaki-črnci. Ruski revolucionarji so imeli govore proti vojski. Policija je razkropila demonstrante.
Vojska z Rosi in Rumuni.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. maja. Uradno:
Bojna črta generalnega polkovnika nadvojvoda Jožeia.
Neki sunek več sovražnih stotnij proti našim postojankam v dolini ,?utne smo odbili s sovražnimi izgubami.
Na drugih delih bojne črte živahno delovanje topništva.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. maja. Veliki glavni stan:
Celoten položaj je neizpremenjen.
Med dolinama Sušita in Putna se je zrušil neki ruski napad izgubepolno v našem ognju.
Prvi generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff.
Iz zasedene Bukovine.
V Pragi izhajajoči »Bukowinaer Bote« priobčuje več poročil, ki so zadnji čas do-
prihod Kristov na sodnji dan: »et iterum venturus est« in opisujejo slavo njegovega kraljestva, katerega vekomaj ne bode konec, V glasovih je mnogovrstnost, vse pa spaja orkester v eno celoto. Večno življenje slika živa in gibčna fuga z bliščečimi jubilacijami besedice »Amen«.
»S a n c t u s« ima tri dele: prvi, kratki, je trikratni »sanetus« — svet, Gospod Bog Sabaot, katerim besedam se prav poda psalmodičen ritem. Nato udari tenor ognjevit motiv, kateremu prikladajo drugi glasovi v dur-u in mol-u. Konča se s kratko fugeto »Osana«.
»Benedictus« je čveterospev, prava meditacija besedila, v kateri hodi vsak glas svojo lastno pot. Vmes nastopa tudi zbor, toda šepetaje tvori le ozadje, na katerem se tem lepše blesti čveterospev. »Osana« se ponavlja.
»A g n u s«, Še noben skladatelj ni tako resnično opisal temne strani zemeljskega življenja in hrepenenja po odrešitvi, kakor Beethoven. Dolgi 12/g takti, temni, pretresljivi postopi orkestra, bolestni vik celega zbora »Agnus Dei« v visoki legi: vse to slika temni položaj zagrešenega človeštva; le vijolinske figure, ki se ponavljajo naprej in naprej, dajo nekoliko upanja in tolažila.
Te more nas reši oboa, ki se v dur-u priprosto zaupno dvigne kvišku in vpelje soliste, ki prinašajo blagodejno vest o miru: »dona nobis pacem!« Še enkrat vikne zbor k božjemu Jagnjetu in prosi milosti, opirajoč sc na potrto srce, ki skesano še-peče: »miserere«, »miserere«. Mir božji je sedaj zasigurjen, glasovi ne vedo nič več o zemeljski teži, veselo sc dvigajo; prve gosli pa rajajo v veseli melodiji in se komaj dado ustaviti. Vendar pa se vrnejo zopet mirni trenotki, v katerih tiho in^po-časi doni blažilna beseda »pacem«. Tiho in mirno, kakor se prične Kyrie, sc konča »Agnus« in spaja koncc veličastnega dela z njegovim začetkom,
»
spela iz Bukovine. Med drugim piše neka oseba iz Črnovic koncem meseca januarja t. 1,, da živil ravno ne primanjkuje posebno, pač pa mnogim ljudem manjka denarnih sredstev. — Nekdo drugi poroča, da so šole v Črnovicah deloma zopet odprte in da dobivajo mnogi učitelji in učiteljico, ki so ostali v Črnovicah, od Rusov redno mesečno plačo. — V mestu Storozyncu je morala neka gospa prirediti koncert, da si je zaslužila nekaj denarja. — Neko drugo pismo javlja, da je živil zadostno, dasi niso prav po ceni, le nekaj manj potrebnih stvari manjka. Rusi se vedejo nasproti prebivalstvu dostojno in prijazno. Imetje beguncev je nedotaknjeno. Kljub rednim razmeram jc pa prebivalstvo potrto in si iskreno želi osvobojenja.
Z
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. maja. Uradno:
Nobenih posebnih dogodkov.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
Italijansko uradno poročilo.
2. maja. Artiljerijske akcije so bile včeraj posebno na Asiaški visoki planoti in na Krasu živahne. Sovražne vpadalne poskuse proti našim črtam na pobočjih Monte Sperone (dolina Ledro) in Vodila (severnozahodno od Tolmina) so naše čete hitro odbile. Na obeh straneh živahno delovanje v zraku. Dve naši letali sta minulo noč obstreljevali kolodvor Opčine in se nato nepoškodovani vrnili.
Letalski napad ob Adriji.
Rim, 2. aprila. (K. u.) Agencia Štefani: V noči na 1. maj je skupina letal metala bombe na Villa Vicentina. Takoj se je dvignilo brodovje italijanskih pomorskih letal in oddelek armadnih letal, ki so z vidnim učinkovanjem bombardirala letalske lope v tržaški okolici. Vsa italijanska letala so se vrnila nepoškodovana.
Pred italijansko ofenzivo.
Kolin, 3. maja. »Kolnische Volksztg.« poroča iz Lugana: Na italijansko bojišče so se pripeljali zastopniki dvanajstih francoskih časopisov. Sodijo, da se bo pričela ofenziva.
Pred velikimi dogodki v Italiji,
Kolin, 3. maja. »Koln. Volksztg.« poroča iz Lugana: »Tribuna« beleži vest, da bo kmalu sklican italijanski parlament. Pripravljajo se veliki dogodki. Zbornico bodo postavili pred dovršena dejstva in pred jasen položaj.
Italija vpoklicuje vse rezerve,
Diisseldori. »Diisseldorfer Generalan-zeiger« javlja iz Curiha: »Ziiricher Tagesanzeiger« poroča iz Rima, da so vpoklicali v Italiji pod orožje vse rezerve.
Boji 11 ZHlll.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3, maja. Veliki glavni stan:
Bojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega.
Trajajočim topniškim bojem zadnjih dni je sledil danes zjutraj na obeh bregovih Scarpe bobneči ogenj.
Nato so se pričeli na široki črti novi angleški napadi.
Vojna skupina nemškega cesarjevič a,
Vsled ugodnega opazovanja je doseglo včeraj bojno delovanje topništva in metalcev min veliko moč. Posebno na gorski bojni črti Vauxallon in Raonne ob prekopu Aisne-Marne in na višinskih postojankah severno od Prosnesa je bilo bojevanje silovito.
Armada maršala Alberta Wiirtemberškefja.
Nobenih posebnih dogodkov
XXX
Delovanje letalcev je bilo nad in za postojankami ponoči in podnevi zelo živahno. Sovražnik je izgubil v zračnih bojih 8, vsled prisiljenega izkrcanja 1, z obrambnim ognjem s zemlje 7 letal in 1 privezan zrakoplov.
Prvi generalni kvartirni mojster pl. Ludendorff.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berlin, 3. maja zvečer. Uradno:
Na bojni črti pri Arrasu sc je izjalovil ponovljeni angleški prebijalni poizkus z najtežjimi izgubami za sovražnika.
Pri Aisne severno Reimsa se tm>*'0 nadaljuje močan boj s topovi.
Na vzhodu nič posebnega.
Prvi generalni kvartirni n pl. Ludendorff.
Francosko uradno poročilo.
1. majnik. Sovražnik je izverd v Champagni dvakrat pri Moronviliicisu močne protinapade na postojanke, ki smo jih bili osvojili severno ■Visoke gore«. Naš zapiralni ogenj in ogeni strojnih pušk jc
obakrat zrušil naskakovalne valove in zadal sovražniku težke izgube. V bojih dne 30. aprila smo vzeli 520 neranjenih ujetnikov in zaplenili 5 topov.
Angleško uradno poročilo.
1. majnika. Meseca aprila smo ujeli 19.343 Nemcev, med njimi 393 častnikov, in zaplenili 257 topov in havbic, med njimi 98 težkih, dalje 227 metalcev min in 470 strojnih pušk.
Stroj in človek.
Curih, 3, maja. (K. u.) »Stampa« piše
2.	t. m. glede na bitko na zahodni bojni črti: Angleži in Francozi so važnost ljudi nasproti strojem le zelo podcenjevali.
Odstavljene generale pred vojno sodišče!
Bern, 3. maja. (K. u.) »Bonnet Rouge« poroča: Poslanec Henessy je v zbornici vložil interpelacijo, ki zahteva, da se morajo poveljujoči generali, ki so bili odstav-jeni od poveljstva pred sovražnikom, postaviti tekom enega meseca pred vojno sodišče.
Angleži in Francozi izgubili vsaj 300.000 mož,
Berlin, 3. maja. (Kor. ur.) Wolff javlja: Izredno težke izgube, ki so jih imeli Francozi na pozorišču pri Reimsu, potrjuje izpopolnjujoča poročila. Če se nizko ceni, je izgubil sovražnik na tem bojišču vsaj 2000 mrličev, kar odgovarja skupni izgubi 8000 mrtvih in ranjencev. Dognalo se je, da so Francozi nastopili lc do 28. aprila vsaj s 47 divizijami. Ker so se njih napadi, katere so bili izvajali na 60 km široki bojni črti z množicami, izjalovili, so nenavadno veliko ljudi izgubili. V prvih dneh velike francoske ofenzive so dosegle izgube Francozov 150.000, če jih še niso prekoračile. Ker so bile angleške napadalne čete še gostejše, kakor francoske, so Angleži zato primeroma izgubili več ljudi. Če upoštevamo visoke izgube Angležev in Francozov v dneh bojev od 28. aprila do
3.	majnika, so morali Angleži in Francozi izgubiti vsaj 300.000 mož v dneh njih ofenzive.
Vojska v zraku.
Berlin, 3- maja. (K. ur.) Wolffov urad poroča: Kakor dokazujejo najdena povelja, so Angleži in Francozi pred začetkom velike ofenzive nameravali sestreliti vse nemške balone. Od 6. aprila do konca meseca so samo Francozi ob Aisni in v Champagni napravili 46 balonskih napadov, pa se jim je posrečilo uničiti samo 5 balonov, V vseh petih slučajih so se opazovalci rešili, Meseca aprila so nemški letalci sestrelili 30 privezanih balonov entente na za-padni fronti, h katerim pride še 6 balonov.
General Petain načelnik francoskega generalnega štaba,
Bern, 2. maja. (Kor. ur.) »Temps« piše: Oblast, ki je odgovorna za način vojskovanja, je vsled ofenzive z 16. aprila svojo pozornost obrnila na gotove razmere glede na izvedbo vojaških podjetij. Tudi v armadnih odsekih obeh zbornic se je na-glašalo, da jih položaj skrbi. Vojni minister Painleve in drž. podtajnik Godard sta podala pojasnila. Vlada se je nato posvetovala z raznimi vojaškimi oblastmi, da se je poučila o zadnjih nastopih, O Petai-nu pišejo listi, da bo kot tehnični uradnik prideljen vrhovnemu vojnemu vodstvu in vojnemu ministru, general Nivelle bo prej-koslej svobodno vodil vojaška podjetja. — Pod nadpisom: »Nauki zadnje ofenzive« piše »Petit Parisien«: Vojak mora biti prepričan, da ko se pripravlja ofenziva, arti-ljerija vse stori, da pri napadu ne dobi nobenih ovir več in da vlada, kakor varčuje z denarjem, varčuje tudi z življenji ljudi.
Angleže skrbi prehrana.
Haag, 3. maja. Angleški nadzornik prehrane je zapovedal, naj zaplenijo fižol in grah, kadar ga uvozijo: Špekulanti so namreč cene neznansko dvignili od 10 na 80 funtov šterlingov za tono. Zaplenili so 50 do 60.000 ton graha in fižola.
Stockholm, 5. maja. Po zanesljivih poročilih v Angliji zelo trdo čutijo, ker so omejili prehrano. Poroča se že, da več rodbin strada. Posebno otroke le s težavo pre-žive. V klubih prve vrste dobe krompir le dvakrat na teden na mizo.
Anglijo stane vojska vsak dan 6,275.000 iuntov šterlingov.
Amsterdam, 3. maja. (Kor. ur.) »Han-delsblad« javlja iz Londona: Državni zakladnik Bonar Law je v svojem govoru o proračunu naglašal: Dnevni izdatki za vojsko se v novem proračunu ccnijo na 6,275.000 funtov šterlingov proti 6,022.000 v minulem letu. Vse ladje nad 1600 ton bodo rekvirirali.
Italijansko balkansko poročilo.
2. maja. Albanija: Dne 30. aprila zvečer je skupina 6 sovražnih letal vrgla na okolico Valone deset bomb, ne da bi bik kaj škode ali žrtev.
Vojsko z Ameriko.
No južoem BoiKooh.
NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 3. maja. Veliki glavni stan: Živahen ogenj pri Bitolju, na zahodnih bromovih Vardarja in jugozahodno Dojran-
skega jezera.
Pi v: generalni kvartirni mojster pl, Ludendorff.
Razburjeni naseljenci v Združenih državah.
Lugano, 3. maja. »Corriere della sera« javlja iz New Yorka: Postava, ki poobla-« šča zvezne vlade, da smejo pritegniti v vojaško službo svoje državljane, ki žive v Ameriki, je ptuje kolonije, posebno italijansko, zelo razburila. Sodi se, da bo priporočila vlada Združenih držav brambnim obvezancem, naj se ali vrnejo domov ali naj pa vstopijo v ameriško vojsko. Mogoče jih bodo pozneje s silo novačili. Za ameriško državljanstvo jih grozno veliko prosi, a to brambnim obvezancem ne koristi, ker se pripozna ameriško državljanstvo šele dve leti potem, k» se je bila vložila prošnja. Upajo, cla bo Amerika uporabljala ptuje brambne obvezancc za civilno službo,	j
Župan v Chicpgu noče sprejeti Joifreja.
Kodanj, 3. maja. Župan v Chicagu, Thompson, noče sprejeti Joffreja, ker je Chicago šesto največje mesto na svetu. Vlada bo najbrže proti županu nastopila. Del mestne uprave jc kljub županovemu stališču nastopil za to, da se angleško-francosko odposlaništvo povabi na obisk mesta.
Nastopi proti Nemcem v iužni Braziliji.
Bern, 3. maja. (Kor. ur.) »Temps« objavlja omiljena poročila brazilskega poslaništva o pobunah v južni Braziliji. Brazilci so napadli v San Paolo nemška posestva. V Porto Alegre so streljali na nemški ho-tel Schmidt, dva ugledna Brazilca sta bila ustreljena. Tam in v Prelotasu j? množica napadla več nemških podjetij. Škode so provzročili veliko. Bcsnost množic so povsod ustavili osebno provineni predsed-niki.
Caranza nastopil svoje mesto.
Bern, 2. maja. (K. u.) »Le Nouvelliste de Lyon« poroča iz Mehike: Caranza, ki je bil izvojen 1. marca za predsednika republike, je nastopil svoje novo mesto.
Američani zbirajo indijanske polke.
Rotterdam, 3. maja. (Kor. ur.) »Daily Telegraph« poroča iz New Yorka: Posla-ncc Kahn je predlagal reprezentantni zbornici, naj sc vlada pooblasti, da sestavi deset ali še več indijanskih polkov. Vsak Indijanec, ki bo vstopil, naj postane državljan Združenih držav,
Italijanska misija v Ameriki.
Rim, 2. maja. (K. u.) »Agenzia Štefani« poroča: Italijanska misija bo v kratkem odpotovala v Združene države.
No morju.
303 ladje potopljene.
Rotterdam, 3. maja. Pri Lioydu sc je do 28. aprila poročalo, da so Me meseca aprila do 28. potopljene 303 ladje. Do istega dne meseca marca se je poročalo le o 220 potopljenih ladjah.
Dve angleški torpedovki uničeni.
Berlin, 3. maja. Uradno:
Ponoči od 2. na 3. majnika so naše prednje pomorske sile pred Handrijsko obaljo potopile sovražno torpedovko; drugo torpedovko so pa tako poškodovale, da je najbrže uničena.
Načelnik admiralnega štaba mornarice.
Angleška razširila zaporo na morju.
Haag, 3. maja. (K. u.) Zunanje ministrstvo je angleška vlada obvestila, da bodo 3. majnika zaporo na morju razširili.
Stavka mornarjev finskega trgovinskega brodovja.
Stockholm, 3. maja. Iz Petrograda se javlja, da stavkajo mornarji finske trgovske mornarice. Ko so jim nekaj zahtev odbili, je izbruhnila stavka v pristanišču Hel-singfors. Stavkajoči mornarji so pozvali tudi mornarje drugih finskih pristanišč, naj se pridružijo.
mm niiiie v Rusiji.
Stockholm, 3. maja. (K. u.) »Aftonbla-det« objavlja zanimiv članek o angleških nasilstvih v Rusiji. Člankar izvaja: Prvotno so Angleži lc previdno nastopali proti stremljenjem, da bi se sklenil poseben mir med Rusijo in Nemčijo, zdaj pa nastopajo popolnoma odkrito. »V ruske žepe«, nadaljuje člankar, »je prišlo veliko britanskega zlata: vsote, ki se niso štele. Angleži nadzorujejo ruske brzojavne črte. Z dobro organiziranim sistemom so dosegli gotove uspehe; sumničili so prijatelje miru in dosegli, da se je odklonil poseben mir. Angleške oblasti so šle, kakor znano, ceio tako daleč, da zadržujejo in zaslišujejo v Ha-lifaxu ruske revolucionarje. Na ruske pritožbe so se izgovarjali, češ, da nc morejo premagati prometnih težav. S lakim; «i'?d<
Stran 4.
,6L'0 VENEC, rdne '4. fnaja
St; 101'/
stvi se jim je posrečilo, da se je bil delavski svet izjavil le za splošen mir.
Nadaljevanje vojske koristi edino angleškim velikim kapitalistom, ki hočejo uničiti Nemčijo, da bi zavladali celemu svetu. Zavezniki morajo v ta namen prelivati svojo kri in prebiti za vsako ceno. Rusom slikajo zdaj na steino japonski strah, dasi Japonska niti ne misli, da bi se vmešavala v evropska vprašanja. Demokrati zirana Rusija nikakor ne ovira imperialističnih stremljenj Japonske, pač pa je zmagal Miljukov, ker se je preprečU poseben mir. Miljukov je pa imperialist, Njegova politika bo Japonski šfe neprijetnejša, kakor ji je bila carjeva.
Dalje straše Ruse z lažmi, češ, da se pripravlja nemška mornarica za operacije in da zbira Nemčija čete na vzhodni bojni črti, ker se namerava ofenziva proti Petrogradu. Anglija tudi živahno dela na to, da bi se polastila ruske obali Vzhodnega morja. Splošno znano je, da nakupujejo angleški agenti zemljo pri Revalu, kakor idelajo to pri Calaisu. Ko se je to izvedelo, so hitro tajili, a značilno je, ker so Rusi zanikali le, da bi bili jamčili Angliji deželo v Zvezi vojnim posojilom, kar je posebno sumljivo, ker sc dogovor sam kot tak ni tajil. Nevtralni opazovalci poročajo, da so londonski premožni sloji zelo veseli, ker so prepričani, da so trdno zvezali ruskega velikana. Izključeno pa ni, da bodo Angleži kmalu morali zopet izpoznati, kako da je vse na zemlji minljivo. Gotova znamenja kažejo na to, da bo prej kakor se sluti, napočil tisti dan, ko se bo končala angleška strahovlada v Rusiji. ^ Amsterdam, 3. maja. Iz zanesljivega vira sc poroča, da so poslali zadnje čase preko Stockholma na naslov angleškega Veleposlaništva v Petrogradu veliko zlata.
Nove zmede v Rusiji.
Pred splošno državljansko vojsko.
Stockholm, 3. maja. Splošen položaj v Rusiji se tako razvija, da rusko časopisje, ki je dozdaj položaj prikrivalo1, že piše, da se boji nove državljanske vojske. Lje-nin namreč hujska delavce proti premožnim slojem. V zadnjih tednih so izbruhnili divji upori. Demonstranti so vdirali v angleške klube, uničili opravo in jo zmetali na cesto. Elektrarno in vodovod so močno poškodovali. Plehanovi nastopi proti Ljeninovim stremljenjem ne učinkujejo; vsak dan izgublja pristaše. Za mir nastopajo tudi v Moskvi in v osrednji Rusiji. V Moskvi se je spopadla policija z demonstranti. Šipe so pobili na angleškem generalnem konzulatu; zelo so opustošili ame-riško-rusko trgovsko zbornico. Stavkati 60 pričeli iznova skoraj v vseh tvornicah. Obrati, ki delajo za armado, popolnoma počivajo. Miljukov bo moral najbrže odstopiti.
Kerenskij proti Miljukovu.
Stockholm, 3. maja. V ruski vladi so se sprli. Kerenskij zahteva, naj Miljukov odstopi.
Začasna vlada odpravila na bojiščih vojna j	sodišča.
Genf, 3. maja. Iz Petrograda poročajo pariškim listom: Začasna vlada je zapo-vedala, nj se odpravijo dosedanja vojna sodišča na bojiščih. Vojake bodo sodila v bodoče sodišča moštva, ki jim bo predsedoval po činu nastarejši častnik.
Carjevo premoženje v Ameriki.
Kodanj, 3. maja. »Rečj« poroča: Car ima naloženega v Ameriki v ameriških papirjih do 65 milijonov dolarjev.
Zunanji ur?d ruskega delavskega in vojaškega sveta.
Lugano, 3, maja. »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda: Delavski in vojaški svet je pod predsedstvom Skobeleva ustanovil poseben oddelek za zunanjo politiko, da bo inozemstvo poučeno o dogodkih v Rusiji in nasprotno.
Organizacija ruskih kmetov.
Stockholm, 3. maja, Petrograjska brzojavna agentura javlja: V tavriški palači zboruje kongres zastopnikov kmetov iz 25 gubernij, ki naj ustvari splošno organizacijo ruskih kmetov, "
Nemiri v Felroaraiiu.
Geni, 3. maja. »Corriere della Sera« poroča iz Petrograda: Zadnji nemiri v Petrograda: Zadnji nemiri v Petrogradu so bili izrecno anarhističnega značaja z mirovno tendenco. Središče nemirov je bilo v Preobraženski vojašnici. V nekem predmestju je zborovala radikalna socialistična mirovna zveza. Nemire so popolpoma loka-lizirali.
Preprečen napad na veleposlanike sporazuma v Petrogradu.
^ Berlin, 2. maja. »Nationalzeitting« poroča z ruske meje: Začasna vlada je obveščena o načrtu anarhistov, ki so nameravali napasti veleposlanike v Petrogradu. Močno so na to zastražili z vojaki angleško, francosko, japonsko, italijansko in &D)eriško veleposlaništvo.
Radikale! se pripravljajo na težke boje.
Stockholm, 2. maja. Ljenin in Čheidze sta dobila veliko pisem, ki jim groze, da ju bodo pravi ruski domoljubi usmrtili, če bosta še dalje delala za mir, V Petrogradu se govori, da se pripravlja protirevolucija, ki bo začasno vlado oprostila nadzorstva po delavskem in vojaškem svetu. Visoki častniki in vojaki so pripravljeni za načrt. Ra-dikalci sc pripravljajo na težke boje. Mestni poveljnik je pozval prebivalstvo, naj i^-rgči orožje,- a ga civilisti ne ubogajo. >-i.k
Razmere v Petrogradu.
Stockholm, 3. maja. (Kor. ur.) Petro-grajski dopisnik lista »Morningpost« zelo pesimistično opisuje tamošnje razmere. Nemogoče je iz Petrograda kaj poročati o Rusiji, ker se je mesto razvilo v politično areno za strankine boje. Prebivalstvo Petrograda se v glavnem peča s tem, da daje duška veselju nad častno zmago revolucije, vendar se čujejo tudi nezadovoljni glasovi. Prehranjevalne razmere se v za4-njih 6 tednih nikakor niso zboljšale in osebna varnost je manjša kot ked§j. Ječe so napolnjene s sovražniki ljudstva in uradniki starega režima, nasprotno pa sodniki oproščajo tatove in jim dajo samo ukore. Število velikih zločincev je vedno večje.
Poročilo o miru.
Ententa za posebni mir z Avstrijo?
Amsterdam, 3. maja. (Kor. ur.) »Alge-meen Handelsblad« piše: Petrograjski dopisnik' lista »Daily Expres« pravi, da mora sporočiti, da se vprašanje bodočnosti Avstrije tudi od sovražnih elementov sedaj razsoja le čisto z vojaškega vidika. Ententa naj bi tedaj delovala na posebni mir z Avstrijo in zahtevala garancije za pravice posameznih narodnosti. Dopisnik pristavlja, da se ta preobrat v mišljenju ni izvršil iz ljubezni do Avstrije, marveč ker upajo na ta način Nemčijo lažje premagati.
Bethmann-Holhveg iznova ponudi mir.
Berlin, 3. maja, Reuter javlja: Na borzi v Chicagi je nastala panika. Povzročilo jo je poročilo, ker se je švicarski poslanik dolgo časa posvetoval z VCilsonom. Baje bo Bethmann-Holhveg v svojem bodočem govoru iznova ponudil mir.
Posvet v Stockholmu,
Dunaj, 3. maja. (Kor. ur.) Zastopniki avstrijske nemške socialne demokracije bodo odpotovali 12. majnika v Stockholm. Posveta se bodo udeležili tudi češki socialni demokrati.
Sofija, 3. maja, (Kor. ur.) Zmerna skupina bolgarske socialnodemokrat, stranke bo poslala na posvet v Stockholm šest zastopnikov,
Genf, 3. maja, Francoski municijski minister Thomas je po ovinkih naznanil nemškim socialnim demokratom Scheide-mannu in Ebertu, da se bodo posveta v Stockholmu le udeležili, dasi se je sklenilo, da ne bodo nobenega francoskega socialnega demokrata poslali v Stockholm.
Ruski socialisti nasvetovali francoskim, naj se odpove Francija Aizaciji Loreni.
Genf, 3. aprila. Francosko časopisje poroča iz Petrograda: Ruski delavski in vojaški svet je priporočil odposlanstvu socialistov, naj se Francija odpove Aizaciji in Loreni,	,;
Parlament parlamentov sporazuma,
Lugano, 2. maja. (K. u.) Pod vodstvom rimskega župana, senatorja kneza Colonna, je odpotovalo več italijanskih parlamentarcev v Pariz na skupno sejo angleških in francoskih parlamentarcev. Ruski parlamentarci na tej seji ne bodo navzoči. Lu-zatti zdaj ni potoval v Pariz.
Needmost v taboru sporazuma.
Rotterdam, 3. maja. »Daily Mail« piše skrivnostno: Lloyd George je zopet potoval v Francijo, da odvrne nevarnost, ki je nastala v lastnem taboru sporazuma.
Do kedaj bo trajala vojska?
»Corriere della Sera« pravi, da ameriška vlada računa s tem, da bo trajala vojska eno ali dve leti. Amerika zelo hiti s svojimi pripravami. Stave za koncc vojske v letu 1917. stoje v Ameriki 3 : 1.

Razno poročilo.
Obletnica poljske ustave.
tosoplsi iz les
Danes so došli v Ljubljano časopisi iz Nemčije zopet redno.
Zakaj ni bilo časopisov iz Nemčije, Dunaj, 3. maja. Uradno se razglaša: Nasproti vestem, ki se širijo zadnje dni, da je avstrijska vlada prepovedala uvoz časopisov iz Nemčije v Avstrijo, se mora pribiti, da niti od naše niti od nemške strani ni bila izdana taka odredba. Večdnevni izostanek nemških listov se pojasnuje, kakor se je sedaj ugotovilo, na ta način, da so nektere nemške poštne oblasti napačno , umele neko odredbo glede na poštni promet. Sedaj je ta nedostatek že odpravljen.
L—c,',.13 nunu itiizm nr^ri Ž-ihhtji
Krakov, 3. maja, (Kor. ur,) Ob obletnici poljske ustave so mesto slovesno okrasili z zastavami, Knezoškof Sapieha je raa-ševal.
Lublin, 3. maja. (Kor. ur.) V Lublinu so posebno slovesno praznovali obletnico jpajniške ustave.
Združitev Srbije in črnegore?
Basel, 1. maja. »Basler Nachrichten« poročajo iz Pariza: »Temps« prinaša sledečo vest: Dočim se izgublja Grčija čez-daljebolj v krizi, je v teku zelo zanimiv pokret v svrho čim ožje zveze med Srbijo in Črnogoro. Ideja srbskega jedinstva temelji na podlagi narodne politike na Balkanu. To idejo so v preteklosti neprenehoma ovirali oziri, ki so bili čisto dina-stični. V sedanjih razmerah je, kakor se zdi, na poseben način dozorela. Črnogorski odbor, katerega predsednik je Rado-vič, zahteva, da se naj združi Črnagora s svojimi sorojaki v Srbiji in v drugih deželah, ki so istega plemena. Srbski ministrski predsednik Pašič, ki je obenem tudi zunanji minister, je konstatiral v nekem pogovoru, da stanuje v Srbiji in Črnigori en in isti narod. Ako se bodo združili Črnogorci s Srbi, je rekel Pašič, potem se bo postopalo s Črnogorci na temelju absolutne enakopravnosti. V političnih in državljanskih pravicah ne bo med njimi nobene razlike. Črnogorci bodo uživali isto politično svobodo kakor tudi Srbi v Srbiji.
11.120 tonski angleški transportni parnik »Ballarat« potopljen,
London, 2. maja. (K. u.) Admiraliteta poroča: Transportni parnik »Ballarat« (11.120 ton) z velikim številom avstralskih čet na krovu je 25. aprila 35 milj od severne obali torpediral in potopil nek podmorski čoln. Vsled vzorne discipline se je posrečilo, da smo vse ljudi spravili v čolne; naše hitro na pomoč poklicane patruljne ladje so rešence prepeljale v pristanišče. Izgub ni bilo.
Odstop Carsona.
Rotterdam, 2, maja. (K. u.) »Daily News« objavljajo o govoricah glede na Carsonov odstop: Z Irskega se poroča, da je položaj obupen. Radikalni krogi v Ul-stru So dobili premoč. V ponedeljek je bila za kulisami kriza; a na to so pričeli govoriti o Carsonovem odstopu; kriza se je narobe rešila. Sodijo, da je pridobila v vojnem kabinetu moč ekstremna ulsterska stranka.
Posojila Franciji in Italiji.
Washington, 3. maja. (K. u.) Državni zakladnik Mac Adoo je obvestil: prvo posojilo bodo podelili Franciji in Italiji vsaki po 100 milijonov dolarjev.
Nolraoja polile.
se
Posvetovanje zastopnikov strank.
O priliki včerajšnjega razgovora pri predsedniku zbornice dr. Sylvestru je izjavil dr. Grofi, da bo predlagala nacionalna zveza zborničnega predsednika iz svoje srede, in sicer poslanca Doberniga. Poslanec dr. Korošec se je izjavil proti predsedniški kandidaturi posl. Doberniga.
Predmet razgovorov pa je bilo predvsem vprašanje reforme poslovnika. Sklenilo se je, da se izvoli sedemčlanski odsek, v katerem bodo zastopane vse velike zbornične stranke. Ta odsek bo imel nalogo proučiti načrt preureditve poslovnika, ki je bil izdelan od poslovniškega odseka v zadnjem zasedanju zbornice, in ga pravočasno rešiti, tako da bodo klubi še pred zasedanjem zbornice o tem sklepali.
Poslanci, ki so zapleteni v politične zapletljaje, pa še niso izgubili svojih mandatov, bodo svoje mandate lahko nemoteno naprej izvrševali. Od slovanske strani je bila sprožena misel, naj se najde pot, da bodo dobili tudi tisti poslanci, ki so svoje mandate izgubili, zopet nazaj svoje pravice, in sicer že pred zasedanjem zbornice.
Esterhazy in Bethlen odklonila Tiszovo ponudbo.
Budimpešta, 3. maja. (K. u.) V vladnih krogih se čujc, da sta danfs prišla k ministrskemu predsedniku grofu Tiszi poslanca ustavne stranke grof Esterhazy in Štefan Bethlen in mu sporočila, da po razgovoru s svojimi strankinimi voditelji kakor tudi z voditelji vseh opozicijskih strank iz stvarnih razlogov ne moreta sprejeti ponudbe ministrskega predsednika.
Kmelijsivo po vojski.
Kdor se veliko zgovarja z našimi kmečkimi možmi, dobi vtis, da se splošno boje prevelikih davkov po vojski. Po mojih mislih je ta strah prevelik, ker mora država za svoj srečen razvoj ravno kmečkemu stanu posvetiti največjo pozornost in naše kmetijstvo z vsemi danimi sredstvi pospeševati. K pospeševanju pa davčna bremena nc spadajo. Kmečki stan ie steber države
Agrarnemu značaju naše države je pripisati dejstvo, da smo se doslej preživljali četudi s težavami. Ko bi država ne imela močnega kmeta, bi ne bilo krepkega voj-nika, orožje bi bilo treba takoj položiti. Kmet je vzdržal doslej državo, da je na fronti in v zaledju zmagovala sovražnike, orožne in želodčne. Dolžnost poklicanih faktorjev je, da pomagajo kmetu to njegovo stanovsko in patrijotično dolžnost i v bodoče izvrševati, zato naj dovoli vojaška oblast čim več pomladanskih dopustov. Zemljo je treba obdelati, brez setve in žetve, brez dela ni jela. Samo ženske in otroci ne zmorejo vsega; več kot je bilo v njihovih močeh, so naše slovenske žene v polni meri izvršile. Nadčloveških naporov ne pričakujmo, ljudska higijena nam govori dovolj glasno,
Kmečko vprašanje je treba presoditi v najožjem stiku s kmetom samim, ne pri zelenih mizah, Kdor danes očita kmetu blagostanje in predobro preživljanje, samega sebe bije po glavi. Res je sicer, da dobi naš kmet danes za svoje pridelke znatne svote, tako za živino, kakor za vse različne poljske pridelke. Treba je pa upoštevati tudi druge okoliščine, predvsem dejstvo, da je bil kmečki stan pred vojsko do dna zakopan v dolgove. Nešteto posestev pre-zadolženih, na robu propada, zato trumo-ma izseljevanje v Ameriko. Kmet pa ni samo producent, ampak tudi konsument. Vsakdanje potrebščine mora trikrat, petkrat, desetkrat preplačati. Če dobi za vola tisoč kron, pa mora za gospodarske in gospodinjske potrebščine izdati velike svote. Pa še nekaj I Kmetu se cene diktirajo. Prav, ampak tem cenam se pozna, da so jih biro-kratje sestavili, ki prav malo razumejo kmetske pridelke, Tako je bila cena pšenice skoro enaka ovsu. Sto kilogramov sladkorne krme za živino je pa moral kmet dražje plačati, kakor je prodal isto množino pšenice. In vendar pšenica ali segnita slama z mišjimi odpadki ni vseeno. Kdor je stvar proučil, mi bo dal prav.
Naloga naših agrarnih, kmečkih zastopnikov po vojski bo predvsem, paziti na to, da država kmeta preveč ne obremeni. Razdolženih kmečkih posestev se mora država najbolj radovati. Zadovoljnost na domači grudi rodi ljubezen do dela. Izseljevanja ne bo, če bo doma dovolj zaslužka, če bo blagostanje na kmetih. Zato pa ne bo treba jeklenih paragrafov proti izseljevanju, ampak ustvarijo naj se pogoji, da bodo vsi državljani v domači hiši videli vrhunec sreče in zadovoljstva, da bodo gospodarstvo lastne države lahko stavili za zgled drugim in ne narobe.
PrlmorsKe novice.
Iz Gorice je pisal Jakob Klančič, sluga hipotečnega zavoda v Gorici, Zavod mu je izročen v oskrbo, knjige in vsa naprava. Sedaj piše svoji materi v Novo mesto in Benediktu Brešanu v Vipavo, da se nahaja še vedno v Gorici s celo družino v svojem starem stanovanju ter da oskrbuje naprej izročeno mu blago.
Imenovanje predsednika tržaškega deželnega sodišča. Cesar je z odlokom, izdanim 24. aprila t, 1., predsednika trgovinskega in pomorskega sodišča v Trstu, dvornega svetnika dr. Antona Perišiča, imenoval za predsednika tržaškega deželnega sodišča.
Razglas. Dne 1. maja t, 1., ob 10. uri dopoldne, je bilo v uradih deželnega odbora goriškega na Dunaju, VIII,, Schlesin-gerplatz 2, 30. srečkanje deželnih obveznic, izdanih leta 1888. Izžrebale so se naslednje: Vrsta A št, 36 za 1000 gld. (2000 kron), vrsta A št. 11 za 1000 gld. (2000 K), vrsta A št. 48 za 1000 gld. (2000 K), vrsta A št. 71 za 500 gld. (1000 K), vrsta A št. 5 za 500 gld. (1000 K), vrsta A št. 51 za 100 gld. (200 K), vrsta A št. 24 za 100 gld. (200 K); vrsta B št. 67 za 1000 gld. (2000 kron), vrsta B št. 87 za 1000 gld. (2000 KI, vrsta B št. 48 za 100 gld. (200 K), vrsta B št. 50 za 100 gld. (200 K), vrsta B št. 47 za 100 gld. (200 K), vrsta B št. 23 za 100 gld. (200 K). Deželna blagajna izplača te obveznice dne 1, avgusta t. 1, v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obveznic in tistih odrezkov, ki še ne spadejo 1. avgusta t. 1. — Od goriškega deželnega odbora na Dunaju.
Prvi majnik v Trstu je povsem mirno potekel brez vsakih izvanrednih dogod-Ijajev, Radi posebnih razmer, ki vladajo v ožjem vojnem ozemlju, osobito v Trstu, ki je nedaleč od bojišča, so socialisti opustiii sklicanje običajnih hrupnih shodov. Dan je bi! lep in topel, popoldne je bilo čuti gromenje obrambnih lopov, ki so podili laške letalce, ki prihajajo ob ugodnem vremenu kaj radi nad Trst si ogledovat, kako krasno je naše pristanišče, katerega si ne morejo kljub vsem nadvse nepričakovanim naporom in žrtvam osvojiti. Trgovine in delavnice so bile vse zaprte. Pred kavarnami so se razpostavile mize, kajti pomlad sili ven iz zaduhlosti na sveži prosti zrak. Izostali so letos izleti po morju in izletnicc so bile brez izletnikov, Praznoval se je sicer prvi majnik, a ni bilo onega pravega veselja in živahnosti kakor v prejšnjih mastnih letih.
Marijina družba Križe pri Tržiču je
darovala 10 K in nekaj obleke za goriške begunce. Posredovalnica izreka tem potom svdjo najtoplejšo zahvalo z željo, da bi častita Marijina družba našla obilo posnemovalcev. — Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Iz Šturij. Ivan Andlovic, krčmar in posestnik iz Šturij, je kupil posestvo blizu Maribora. Svoje posestvo in znano gostilno je prodal Maliku, trgovcu v Ajdovščini.
Kdor bi kaj vedel, kje je Katarina Ži-goo iz Mirna št. 186, naj naznani Frančiški Mairušič, dež. bolnica, Ljubljana.
Imenovan je proviz. fregatni zdravnik dr. Josip Majcen za fregatnega zdravnika.
Žrtev službe. V vojni bolnišnici v Skopem pri Dutovljah je umrl železniški pre-mikaČ Kravos Franc iz Sv. Križa na Vipavskem. Pred par tedni je po nesreči padel na postaji v Dutovljah pod vlak, ki mu je eno nogo odrezal pri kolenu, na drugi pa zmečkal stopalo.
Pred goriško izpitno komisijo za ljudske in meščanske šole v Ljubljani so se vršile usposobljenostne izkušnje od dne 23, pa do dne 28. t. m. ter so jih prebili z ugodnim uspehom nastopni učiteljski kandidati ozir. kandidatinje: Za ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom: Bratovž Doroteja (z odliko) in Čuček Valerija; za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom: Batič Antonija, Bratuž Kari, Budal Pavla, Čok Albert, Fuhrmann Emilija, Komavli Valerija, Lapajne Marija, Miklavčič Friderik, Torkar Olga in Urh Ljudmila; za ljudske šole z nemškim učnim jezikom: Aichner Helga in Gioppo Olga.
Vročina na Krasu. Po doslej hladn.h dnevih je nastopila z majem na Krasu naenkrat občutna vročina. Vse je v najlepšem cvetju in zelenju — seveda v primeri z drugimi leti precej kasno. Na bojišču je še vedno mirno; le kak dan, še rajši pa pod noč, precej zaropota. Zelo živahno je zadnji čas v zraku, zlasti v jasnih nočeh.
Žalostna 60 letnica. Dne 5. t. m. obhaja svoj god in 60 letnico svoje starosti vlč. g. Gotard Pavletič, bivši dekan v Št. Petru pri Gorici. Popreje vedno zdravega gospoda je zadela pred štirimi leti kap, ki ga je privezala na posteljo in mu vzela dar govora. V tem žalostnem položaju je ležal blagi gospod dalj časa med vojsko v Gorici, potem v Sv. Križu, a sedaj je v Zatičini pri preč. mons. bratu Jos. Pavle-tiču, kjer mu strežeta skrbna sestra in nečakinja. Ubogemu gospodu želimo veliko potrpežljivosti in udanosti v voljo božjo ter ga priporočamo častitim sobratom v molitev,
V »Tednu za vdove in sirote na bojnem polju« so darovali Slovenci 107. pp., V.-97. bat. nad 500 K.
Smrtna kosa. Umrl je v vasi Češnjice, občina Mirnapeč, Jernej Perdec, begunec,
f>osestnik z Gradišča pri Renčali, star 65 et. Zapušča žalujočo soprogo s hčerko in 3 sinove-vojake. — Umrl je v Trstu posestnik Jakob Klemene, — Umrl je v Metliki izgnanec Janez Bandelj, star 61 let. Doma je bil iz Tomačevice pri Komnu; po poklicu je bil krojač, zraven tega pa je opravljal službo cerkvenika skozi 35 let pri obršljanski Materi božji, — Umrla je štiriletna hčerka Jožefa in Marije Žigon iz Renč, sedaj v Gorenji vasi pri Zatičini,
Gospodarske Beležke.
— Kninsko železnico bodo gradili napre). Spljitsko »Naše Jedinstvo« poroča, da je izjavila komisija, odposlana od železniškega ministrstva, da ne bodo ustavili zgradbo kninske železnice, ampak jo bodo Še po mogočnosti pospešili.
Rumunsko žito za Češko. Iz Prage se poroča: Praška podružnica vojnega zavoda za promet z žitom poroča, da seje že pričelo dovažati rumunsko žito na Češko,
Oddaja vojaških konj za kmetijska dela. Po odredbi c. in kr. vojnega ministrstva se bodo oddajali vojaški konji za poljedelska in gozdarska dela, v kolikor bodo dopuščali vojni odnošaji, zlasti za čas košnje in spravljanja pridelkov kakor tudi za vožnje lesa in drv. V obče se bodo oddajali ti konji le od strani nadomestnih vojaških oddelkov in za tisto vojaško poveljno ozemlje, kjer se nahajajo. Kdor želi konja dobiti (občine, posamezniki itd.), mora prositi za nje pri dotičnem c. kr, okrajnem glavarstvu ali pa pri deželni delavski iz-Razovalnici v Ljubljani. Za dva para konj se prideli tudi en vojak, za 20 do 30 konj pa še en podčastnik. Pripadajoče moštvo mora s konjem delati. Konji dobe s seboj najpotrebnejšo opremo. Oskrba konj in moštva je stvar delodajalca (občine, posameznega gospodarja itd.) Pristojbino za prehrano moštva dobi delodajalec na roko proti potrdilu. Delodajalec je dolžan, dajati moštvu krajevni dnini primerno dokla-do, ki jo določi okrajno glavarstvo in ki mora znašati najmanj 3 K na dan. Za potrebno krmo mora delodajalec sam skrbeti. Izposojeni konji se lahko vsak čas odpokličejo in se morajo v takem slučaju takoj odposlati, Uprezati se smejo izključno le
za kmetijska in gozdarska dela. Oddati jih je nazaj vsaj v tako dobrem stanju, v ka-koršnem so se prevzeli. V bolezni mora delodajalec na svoje stroške skrbeti za potrebno zdravljenje.
Pomanjkanje živil na Francoskem. Norveški list »Tidenstegen« je prinesel pariško poročilo, da je gospodarsko stanje v Franciji od dne do dne strašnejše, zakaj zaradi pomanjkanja dovoznih sredstev primanjkuje tudi že premoga, nekaterih živil, predvsem masti in krompirja, katerega se že skoraj nič več ne vidi na trgu. K temu zlu prihajajo še druge težkoče, ki še poostrujejo gospodarsko krizo v sicer bogati francoski deželi, '
Orehi so vsled velikega mraza pozebli v zagrebški okolici. V vinogradih mraz ni povzročil škode.
Najdražje kovine. Vrednost in cena kovin se ne ravna samo po povpraševanju in potrebi, temveč tudi po tem, če se v pičli meri pridobiva. Cena zlata in srebra je padla koncem srednjega veka posebno vsled odkritja ogromnih zlatih rudnikov v Ameriki. A cena srebra je še posebno naglo padla. Izmed splošno znanih in pogosto rabljenih kovin je najdražja platina, katere se na leto pridobiva približno 83 meterskih stotov, od katerih je je 72 me-terskih stotov uralskega izvora v Rusiji, So pa kovine, katere so mnogo dražje, ki pa niso toliko v prometu, ker se pridobivajo le v majhni množini, in sicer kemičnim potom. Tehnično rabljene kovine iri-dija se je cenil kilogram pred vojsko skoraj do 10.000 K. Kilogram paladija bi veljal do malega 14.000 K, kalcija pa skoraj 50.000 K. Najlažja znana kovina je litij, ki je po 80.000 K kilogram. Enako redek, ali še dražji je cirkanij. Kilogram stibidija bi stal 96—100.000 goldinarjev. Najdražja kovina je pa vsekako vanadij, katerega stane 1 gram 120 K, kilogram bi pa stal 120 tisoč kron, seveda le v tem slučaju, če bi se ga moglo toliko kje dobiti.
Dnevne novice.
+ Odlikovanje vojnega ministra. Cesar je podelil vojnemu ministru generalu pehote pl. Stoger-Steiner v priznanje iz-bornega in uspešnega vodstva nekega zbora pred sovražnikom Leopoldov red 1. razreda z vojno dekoracijo in meči.
—	Nova sv. maša. Preč. g. novomaš-nik p, Konštantin Oraš, kapucin v Škofji Loki, bo opravil prvo svojo daritev v domači farni cerkvi S k o č i d o 1 pri Beljaku 13. majnika. Na novi sv. maši bo govoril p. Viktorin Furst, kapucin v Škofji Loki.
Iz finančne službe. Finančni svetnik Albert Resen je imenovan za višjega finančnega svetnika v območju primorskega finančnega ravnateljstva.
—	Društvena vest. C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko je dovolilo ustanovitev »Kat. slov, prosvetnega društva« v župniji Dolenja vas.
—	»Vojni mož« v Novem mestu. Povodom visokega rojstnega dneva naše presvitle cesarice Cite bo v nedeljo, dne 13. t, m., v Novem mestu slovesno odkritje in nabijanje žebljev v »vojnega moža« pred mestno hišo ob 11. uri dopoldne. Slovesnosti se bo udeležil tudi g. deželni predsednik Henrik grof Attems s svojo gospo soprogo. Dohodek je namenjen društvu za vdove in sirote v vojski padlih vojakov. Natančnejši program se bo objavil pozneje. »Vojni mož« je umetno delo g. kiparja Vodnika in se bo shranil v dvorani mestne hiše kot spomin za kasnejše rodove.
Ženske v službi vojne uprave. Vojaška uprava namerava za čas vojske zaposliti veliko ženskih moči v vojaških zdravstvenih zavodih in vojaških pisarnah. Ženske moči druge vrste dobe mesečno plačo 120 kron in vojno doklado 40 K, ženske moči prve vrste (zučene strojepiske, stenogra-finje, stenotipinje itd.) pa k temu še 40 K, torej skupaj 200 K.
—	Pohvaljeni so bili od vojaškega poveljstva v Gradcu za svoje izvrstno in posebno uspešno delovanje; narednika 7. pp. Gregor Arnejc in Andrej Kropf in tit. narednik 97. pp. Josip Lavrenčič.
—	Smrtni padec. Dne 28, aprila je padla soproga posestnika Terezija Voljšak v Pytoški vasi tako nesrečno po stopniicah, da je vsled padca zadobljenim poškodbam tekom četrt ure podlegla,
—	Nove pisemske znamke, S podobo cesarja Franca Jožefa okrašene pisemske znamke po 15, 20, 25 in 30 vin. bodo odpravili iz prometa in jih nadomestili z znamkami s podobo cesarja Karia. Nove znamke kažejo cesarja bolj v profilu, razkritega, v doprsni podobi v maršalski uniformi. Dosedanje znamke od 15 do 30 vinarjev akkor tudi poštne dopisnice od 8 vinarjev obdrže svojo vrednost do konca oktobra 1917 ter se morejo tekom novftn-bra 1917 brezplačno zamenjati z drugimi poštnimi vrednostmi.
Hrvatskemu umetniku Balokcviču je poklonila hrvatska vlada kot narodni dar dragoceno violino, vredno 25.000 K.
—	Umrl je v Zagrebu tehnični svetnik Franc Hribar, star 64 let,
Uiljanske novice.
lj Gostovanje praškega Narodnega divadla v Ljubljani, V ponedeljek zvečer priredi tukajšnje vojaško poveljstvo v deželnem gledališču predstavo, pri kateri nastopijo kot gostje člani praškega Narodnega divadla. Iz 6 dam in 9 gospodov se-stajajoča družba članov tega veleodličnega gledališča bo na korist soškemu zakladu uprizorila Vaclav Štechovo trodejanko veseloigro »Treti zvoneni« (Tretje zvonenje) pod vodstvom režiserja Narodnega divadla g. Karla Muška, Družba potuje ob italijanski fronti in uprizarja bojevnikom gledališke predstave, med potoma se na vabilo vodstva glasbeno-dramatičnih večerov v deželnem gledališču za en večer ustavi v Ljubljani. Predprodaja vstopnic se vrši v nedeljo dopoldne in v ponedeljek od 10. do 12. ure dopoldne ter od 3. ure popoldne pri dnevni blagajni deželnega gledališča. Igralo se bo v češkem jeziku. Podrobnejša naznanila slede,
lj Odlikovane, Najvišje pohvalno priznanje za izvrstno in požrtvovalno službovanje v vojski je dobil generalštabni zdravnik dr, Edmund Geduldiger, gar-nizijski šef-zdravnik v Ljubljani.
lj »Pripravniški dom«. To društvo jc imelo preteklo nedeljo svoj občni zbor s povoljnim številom zborovalcev. Vkljub težkim razmeram dolgotrajne svetovne vojne je društvo v dobrem stanju in napreduje. Sicer mu je prvotni namen, da si zgradi svoj lastni dom, vendar jc odbor modro ukrenil, da že nekaj let, ko nabira za tak dom potrebna sredstva, hkrati podpira tudi pridne učiteljiščnike v Marijanišču. Radi vojaščine se je število gojencev znižalo, podpira se jih zdaj devet. To podjetje prav toplo priporočamo, ker je za sedanji čas in za čas po vojni še posebno velikega pomena. Povsod se zdaj obračajo pazne oči na mladino, kar je tudi skrajno potrebno. Toda kaj bi pomagalo skrbeti za male otročiče, ko bi se pa potlej zanemarili? Skrb za odraščajočo mladino je enako nujno potrebna, da srečno doseže svoj namen. Priporočamo tudi društvena lista »Vrtec« in »Angelček«, ki imata dvojen namen: pospeševati dobro vzgojo, pa posredno podpirata društvo, ako se doseže
lj Imenovanje v šolski službi. Učiteljica v Slovenski Bistrici Renče Gottlob, rojena Ljubljančanka, je bila imenovana za učiteljico na c. kr. drž. ljudski in meščanski šoli v Trstu.
lj Biserna poroka. Gospod rudniški ravnatelj Julij Schuster in njegova soproga Matilda, starši gosp. sanitetnega svetnika v Ljubljani dr. Julija Schuster, slavita danes v Gradcu, popolnoma čila in krepka, 60 letnico njune poroke — biserno poroko,
lj Mesto venca na grob predobre matere je darovala za Vincencijev patronat družina Dermastia 100 K.
— Člani Hrvatske Matice dobe svoje knjige vsak dan dopoldne pri poverjeniku g. Fr, Govekarju na magistratu, kjer se plača članarina in kjer se sprejemajo tudi novi člani. Članarina znaša 4 K na leto, vrhu tega je plačati 1 K 50 vin, za poštnino.
Ij Oddaja cenejšega mesa na modre izkaznice v soboto, dne 5. maja, bo mestna aprovizacija oddajala iz cerkve sv, Jožefa za one nove priglašence, ki imajo male modre izkaznice, a še ta teden niso dobile mesa, meso po znižanih cenah, in sicer 1 kilogram po 2 kroni, Rodbine z 2 ali 3 osebami dobe pol kilograma, rodbine s 4 in 5 osebami tričetrt kilograma, rodbine s 6, 7 in 8 osebami po 1 kilogram, rodbine z 9 in več osebami po 1 in pol kg'. Da se omogoči oddaja brez nepotrebnega čakanja, se določa naslednji red: Na vrsto pridejo od 2. do 3, stranke, ki imajo modre izkaznice s štev. 7250 do 7450, od 3. do 4. stranke, ki imajo modre izkaznice s štev, 7451 do 7650, od 4. do 5. stranke, ki imajo modre izkaznice s štev. 7651 do 7850, od 5. do 6. stranke, ki imajo štev. 7851 do 8050, od 6. do 7. stranke, ki imajo izkaznice s štev. 8051 do 8250, od 7. naprej pridejo na vrsto modre izkaznice s štev. od 8251 naprej. Stranke, ki bi se ne ravnale po tem redu in ki bi se nastavljale ob času, ko niso poklicane, nc dobe mesa. Tudi naj vsakdo prinese s seboj drobiž ter izkaznico za meso, ki so se oddajale zadnji petek pri krušnih komisijah.
lj Našla se je 25. aprila na trgu manjša svota denarja. Dobi sc pri Mariji Klander, Vodni' 'ov trg 2
MiiSiev isisži čelverosporazu,
Petrograd, Miljukov je na zastopnike Rusije pri z Rusijo zvezanih državah poslal brzojavko, v kateri pravi, da so zadnji čas sovražniki čveterosporazuma poizkušali sejati med čveterosporazum nesloge s tem da so raztrosili vesti o posebnem miru. Miljukov povdarja skupnost čveterosporazuma in pravi, da je tendenca pregnati so^ vražnika z zasedenih ozemelj, Rusija bo postopala v soglasju s ostalimi zavezniki ir je prepričan o zmagi, ki bo onemogočile nadaljne krvave konflikte.
Najnovejše iz Rusije.
Iz Petrograda poročajo 3. maja; Vsi železniški vozni listi so že za mesec dni naprej razprodani. Iz Petrograda odhajajoči vlaki so vsaki dan prenapolnjeni. Pomanjkanje organizacije pri dovozu in raz^ delitvi živil povzroča, da si krajevni raz-deljevalni uradi ne vedo pomagati.
»Stockholm Tagblad« poroča po finskih listih, da so v ruski armadi odpravili častniško saržo. Vsi člani armade naj se imenujejo vojaki, poveljujoči častniki pi poveljujoči vojaki.
»Svenska Tagbladet« poroča iz Hapa-randc, da so delavci neke velike petro-grajske tvornice sklenili, naj se vlada, ki je samo zavora za revolucijo, vrže in njena moč podeli delavskemu svetu.
Podrobni načrt za poučevanje verouka na ljuskih šolah. Dodatek: Podrobni načrt za ponavljavne šole. Uredil katehet A, Čadež. Tvarina, ki naj jo obdela katehet v šoli, je velika; uspehe pa doseže le. če poučuje po primernem načrtu. Sestava načrta vzame veliko časa, zato bo ta knjižica dobrodošla vsem katehetom. V knjižici so navedene tudi knjige in učni pnpo. močki, priporočljivi gospodom katehetom Knjižica, ki jo je izdalo »Društvo slovenskih katehetov«, se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani in velja s poštnino vred le 1 K.
Naročajte nahitke iz usnja, s tem prihranite podplate. Cena z žebljički za en par za gospodo K 1-80, za dame K 150, za otroke K 1-20. Zaradi drage poštnino priporoča se naročiti za več parov skupaj. Dobo se pri Peter Ko-zina & Ko. v Ljubljani.
Stare rana na obrazu in po vratu od časa do časa iznova provzročajo bolečine. Ta bol se da odstraniti s Fellerjevim zelo dobrodejnim, bol laj-šajočim rastlinskim esenčnim fluidom z znamke »Elsa-lluid«. Treba torej, da je vedno pripravljeno to zdravniško priporočeno domače sredstvo, da je ob potrebi pri rokah. Več kot 100.000 zahvalnic tudi iz višjih krogov potrja njegov dober učinek. 12 steklenic pošlje franko za le 7 K 32 vin. lekarnar E. V. Fellcr, Stubica, Elsatrg št. 134, Hrvatsko. Moral bi biti vedno pri hiši. Tudi Fellerjeve milo odvajajoče Rhabarbara-kroglice z znamko »Elsa-kroglice« so dobre.	(v{)
Mlad
trgovski pomoti
HHBHHBnl t- J H
želt v svrho nadaljne Izobrazbe sedanje mesto, kjer se je izučil, premeni ti. — — Cenjene ponudbe se prosijo na tvrdko JAKOB SEM, Ljubno, Sav. dolina. 10G0
Razpisuje se služba
cerkognEIta m ifi^iisii
u KraSnjfl p. LutoSca
Oglasiti se je treba pri ondotnem župnem uradu,	1065


Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Ljubljani javlja tužno vest, cla je njegov mnogoletni redni član, gospod
JOSIP POSCH
poslovodja tvrdke I. C. Mayer
dne 1. maja 1917 mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v Četrtek, dne 8. maja ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta št. 17 na pokopališče k Sv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
Ljubljana, dne 3. maja 1017.
Kdo prevzame
?
napravo več sežnjev bukovih drv v gozdu blizu dobre ceste, pičlo uro oddaljenem od Škofje loke. Drva bi bilo treba dostaviti na škofjeloški kolodvor. Plača se od sežtija w izgotovljenih drv po dogovoru. Ponudbe sprejema in pojasnila daje
uprava «SLOVENCA» pod št. 1060.
| HISA |
a enonadstr^pna ■
s trgovskimi prostori, trgovsko opravo, obširnim sadovnikom in vrtom za zelenjavo, v večjem kraju na Dolenjskem ob železnici, sedež okrajne sodnije, se po ceni in pod ugodnimi pogoji proda.
Pojasnila daje odvetniška pisarna Dr.Fiano Poček, Ljubljana Sv. Petra cesla 11.	1048
Sprejmem
učenko
za svojo manufakturno trgovino, veščo tudi nemščine, vsaj 15 let staro.
Anton Ogrin
Novomesto.
Herkules-podplate
nabitke lz pristnega usnja na nepre-močljivi podlagi, dalje čevlje in sandale z lesenimi, pregibljivimi podplati, dobavlja po najnižjih cenah
Kastellc Josipina. Hovo mesto 112.
Ulno u steRlenlcah
originalna napolnitev od K 4-— 7/io litra naprej se dobi pri tvrdki
F R. K H A M, delikatesa specerija in vinarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8.
Hm gmšimi čemelo
p. Dob pri Domžalah se sprejme
sca
za gospodinjsko kuhinjo.
1063	Vdova ima prednost.
zgovorni gospodje in tudi dame imajo priliko, udeleževati se neke patri-otične akcije in pri tem dobro zaslužiti. Doba dela okoli 3 mesece. Ponudbe pod „Inteligenten in potreben 55 — 157au na anončno pisarno Jos. A. Kienreich, Gradec Sackstrafie 4.	1086
Stanooanje
obstoječe iz 2 ali 3 sob s pritiklino se išče za takoj ali za poznejši termin. Ponudbe sprejema uprava lista pod šifro »Avgust 1074«.
Takoj se sprejme
uečle
stanovanje
za pisarniške prostore
obstoječe M 50-12 sob.
Ponudbe na upravništvo listi pod li 1082,
a	a
+	Kneza Auersperga	+
termalno kopališče	t
Toplice na Kranjskem	|
J Železniška postaja Straža—Toplice.	J
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.	£
Bogati radioakt. vrelci 37° naravne to-	i
plote. Odlično učinkujejo pri rhevmi, tr-	^
ganju, nevralgijah (ischias), eksudatih	❖
itd. Kabine, separatne kabine, močvirne	% kopeli, elektroterapija, masaža. Lepa lega. Gozdov bogata okolica. Sobe za tujce. Restavracija.
Prospekte in pojasnila daje brezplačno
1085
kopališko ravnateljstvo.

m n
f.
vfliDievaiBc oiasovirjev In trgovin; glasbil
Ljubljana, Wollova ulica šl 12.
Zaloga ter izposojevalnica gla-
sovirjev, pianin in harmonijev. Ugodna zamena in desetletno jamstvo. Špec elnl zavod za vglaševanje ter popravila vseh glasbil. Vglaševalac v »Glasbeni matici« ter v vseh _ slovenskih zavodih
prodaja na drobno In debelo
Zadruga, Raiie (Kranichsfeld) Staier.
Takojšnjim narocilvam se bo še lahko ustreglo.
Mlin na ščavnici tik okrajne ceste, na dobri vodi, s tremi tečaji in oljevo upravo, ter četrt ure od mlina dva orala travnika s sladko krmo se proda. Cena se poizve pri posestnici Marija Trstenjak Sv. Jurij na Ščavnici pri Radgoni.
.........................................................................................................................................m........
c?. <3ar6orič
j Ljubljana	mcdlll Saloit	Ljubljana j
Mestni trg.	\	f	Mestni trg.
priooroča veliko zalogo svilnatih klobukov, nakitenih in praznih slamnikov, nakitov itd. Velika izbera Popravila točno. — žalnih klobukov.	— Cene nizke.
j
Zahvala.
Ob žalostni ločitvi naše
Marije
nama je mnogobrojna udeležba pri pogrebu invsestransko izraženo sožalje lajšalo veliko bol - za kar naj bo vsem in vsakemu posamezniku izrečeni srčni: Bog povrni!
Edvard in Fanl Dolenz.
V Kranju, dne 3. majnika 1917.
deteljna, travna, vrtna in hvaležna cvetlična semena na debel® šn drobno priporoča
Szver ft Urbanlč,
Ljubljana, IMolfooa ulica IZ.
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja
Javen zavod.	Absolutna varnost	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem
leta 1914............................K 173,490.838--
Stanje garancijskih fondov koncem leta 1914...............K 48,732.022-76
V letu 1914. sc je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K 432.232-66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za UDjlIO zauarODanjc, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in
poštnine prosto.	1439
Sposobni zastopniki se spre/mejo pod najugodnejšimi pogoji. TPffl Marije Terezie cesta št. 12.
Tehnična pisarna
2780
za izvršitev vsakovrstnih načrtov in proračunov. Oblastveno konc. zasebna posredovalnica za nakup in prodajo zemljišč, gozdov in posestev.
VALENTIN ACCETTO
zapriseženi sodni izvedenec
v Ljubljani, Trnovski pristan št. 14.
Izvršujem na željo tudi privatne cenitve v mestu in na deželi. Prodajalci in kupci naj se obrnejo na gori označeno posredovalnico. Prevzemam tudi stavbinska dela in nadzorovanje. Tajnost zajamčena.
Išče se za 1. september
stanovanje
z 2 sobama, kuhinjo in pritiklino. Ponudbe sprejema pod šifro »September 1050« upravništvo »Slovenca«.
Zaloga čevljev
„HUMANIC"
je z dnem 5. maja
zopet otvorjena.
Med vojno se na deželo ne razpoSilja.
Ustanovljeno 1842. — Telefon št. 154.
C
o '5 3
ca
"3 +->
o
O >-
O-
cn ca
BRATA EBERL
Prodaja oljnatih barv, lakov, firneža, čopičev, barv za umetne in sobne slikarje, barv za zidovje, sploh vseh v najino stroko spadajočih predmetov v priznani najboljši kakovosti, pri točni in vestni postrežbi.
o
n 3
O
X O
5r o ■-t
3 o
tO
o n< a
N
3 ro -i 3 n
Ljubljana, Miklošičeva cesta St. 6»