UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, FranciSkanpba ulica St. 8 (tiskarna I nadstr.). Uiadne ure za stranke so od 10. do It. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : . : sprejemajo. : : : NAROČNINA: celoletna po poSti ali s pošiljanjem na dom za dvstro-Ofrnrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtlelna I 5'40, mesečna K 1 *80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za : : ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86 —. : : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in prazui.tov .* .* ." ob poi 11. dopoldne. -. •. . UPRAVNISTVO se nahaia v Selenbureovi ulici šte\.6, II., id oraduje za stianke od 8. do 2. dopoldne in cd 3. do 7. zvečci Inseiati: enostopna petitvrstica SOvin., popojcn prostor, poslan' ::: in uHrnt 4t vin. — hueiate sprejeti a ujiavnistvo. Nefrankirana ali premalo frankirann pisma se ne sprejemaj? ■■ .......... Reklamacije lista so poštnine proste. ■ ' i - Hlev, 795. V Ljubi rani, v soboto dne 31. januar ja 1914 Leto iV. Stfirgkhov bankrot. Ljubljana, 30. januarja. Češki agrarci nadaljujejo obstrukcijo. Dolgo ie pač ne morejo nadaljevati, kajti v najboljšem slučaju je jutri zadnja seja državnega zbora. To uro, ko pišemo te vrstice, je položaj v parlamentu še popolnoma nepojasnjen. Od ure do ure pa se bolj utrjuje prepričanje, da obstruk-eionisti ne odnehajo, čas pa je tako kratek, da na kakšno premaganje obstrukcije sploh ni več misliti. Štiriindvajset ur lahko zadržuiejf) štirje na pljučih zdravi ljudje vsako debato, kaj je ne bi dva kluba? Tako se s skoraj neodvratno zanesljivostjo približuje zadnja modrost grofa Stiirgkha — § 14. Po hodnikih državnega zbora sc sploh raznašajo vsakovrstne govorice; med poslanci je vedno nekoliko ljudi, ki so nadarjeni s posebnim »pesniškim« duhom, pa kadar razvozlajo svojo fantazijo, tedaj je ni gorostasnosti, ki je njih razgreti urn ne bi dosegel. Med primeroma naj-nedolžnejšimi prerokovanji je še to, da bo državni zbor razpuščen. Odkod zajemajo taki žreci svoje znanje, ostane tako za vse vedne čase tajnost, kakor to. odkod da imajo nekateri ljudje čudežno sposobnost, da slišijo travo rasti. Navadno se izkazuje, da vedo taki »poučeni krogi« manj od natnaivnejših izmed poslancev. Ker je odgoditev parlamenta na vsak način gotova stvar in so deželni zbori že sklicani, ker torej odgoditev ne bi bila nikakršen izreden ukrep, si je treba pač izmisliti kaj krepkejšega, če se hoče »senzacionalno« učinkovati. Nemara je nastalo prerokovanje o razpustu na tak način. Resnici na ljubo je pač treba priznati, da se za sedanjim državnim zborom ne bi bilo treba fokati. Dokazov take izredne sposobnosti gotovo ni dajal od sebe, da bi se bilo treba oblačiti v črnino, če bi ga slana vzela. Da je razočaral ljudske množice na vse strani z nedelavnostjo, s servilnostjo, s svojim protisocialnim in protidemokratičnim duhom, je že davno utrjeno. In če nastane sedaj vsestransko jere-mijsko tarnanje zaradi zlobne obstrukcije, ki izziva nevzdržne položaje, se bo smelo vendar vprašati, čemu da so večine v parlamentu? Vse obstrukcije, kar smo jih doživeli v avstrijskem Parlamentu so bile nespametne, in češkoagrama ni nič modrejša in nič plemenitejša od ostalih. Ce se znaša gospod Stanck nad državnim zborom, ker je z vlado nezadovoljen, kaže le, da še ni prebavil politične abecede. Ali vse napake Čeških obstrukcionistov ne opravičujejo piramidalne nesposobnosti večine, ki je povsod na svetu odgovorna za parlamentarno delo in za vodstvo poslov, pa mora ža to imeti tudi potrebno zmožnost. Če bi bili gospodje Stanek, Choe et comp. presenetili večino z obstrukcijo, kakršne še ni doživel svet, bi človek še razumel, da prihajajo Stiirgkhovi mameluki v zadrego. Ali obdukcija je v dunajskem parlamentu tako •redka« prikazen kakor »stvarni« popravki. V dolgih letih bi se bili parlamentarni gene-ra*i vendar tudi lahko kaj naučili in spravili svojo modrost iz lupin. Proti vsakemu napadu Je Parada. Če je obstrukcija bojevita, morajo j,r*eti nekoliko bojnega duha tudi tisti, ki se je hočejo iznebiti: Stiirgkhovi apeli in Sylvcstrova predavanja o dragocenosti časa pa niso meči, katerih bi se ustrašila le najmanjša obstrukcio-nisticna skupina. Seveda je zametavati brutalna, nezakonita sredstva tudi zoper obstrukcijo. V avstrijski parlament si ne želimo nobenega Tisze. Ali samo vzdihovanje po takem poslovniku, ki naj onemogoči vsako obstrukcijo, je smešno, in kaže, da se zanašajo možje »miru in reda« ven-dar-le na paragratirano brutalnost. In naposled ni poslovnika, ki bi mogel vzeti manjšini vsa sredstva samoobrambe, če je nagnana v obup. Take frivolne obstrukcije, kakršne obiskujejo dunajsko zbornico, se pa dajo premagati tudi brez parlamentarne straže in brez Šusteršiče-vih manir. Če hoče obstrukcija res doseči svoj negativni cilj, ji je predvsem treba vztrajnosti. Prav to pa kaže tudi »delovnim« strankam pot: Vztrajnost proti vztrajnosit! Toda kdaj jo je večina pokazala? Dvakrat ali trikrat v dolgih letih se je zaletela. Gospodje so si znesli blazine in pokrivala v zbornico in so jo izpremenili v nočno taborišče. Ali preden so skočili, se je zalet ustavil; drugod niso vajeni spati kakor v svoji postelji in na tako nekomoden način se rajši sploh ne bojujejo. Obstrukcioniste pa je morala ta slabost naravnost izpodbadati in-izzivati, da čim večkrat ponove svoj eksperiment. Če bi šel parlament s tako večino rakom žvižgat, bi torej ne bilo treba trobiti trauer-marša. Ali kadar se govori o razpustu, je treba pomisliti, da ne gre le za stranke, ampak za delo. V odsekih so razni zakonski načrti popolnoma ali pa skoraj popolnoma dovršeni. Nekateri potrebujejo le še zadnje pile v odseku, nekateri so pa že zreli, da pridejo v zbornico in se tukaj definitivno rešijo. Zlasti velja to za socialno zavarovanje, ki se valja že od leta 1908. po raznih odsekih, odborih in svetih, pa je sedaj vendar toliko dodelano, da pride v kratkem lahko pred plenum. Vse to delo pokopati, preden je izvedeno do konca, bi bila blaznost, ki se ne da opravičiti z nobenim jokom nad obstrukcijo. Kolportira se pa tudi druga govorica, in nje uresničenje bi bilo pozdraviti z veliko večjim veseljem. Pravijo, da pojde gospod Stiirgkh. Rad gotovo ne pojde, kajti njegova duša je prepričana, da Avstrija ne more izhajati brez njega. Ali nobenega pametnejšega sredstva ni za rešitev situacije, kakor StttrgkhOva demisija':< Da se je mogla obstrukcija tako udomačiti in razviti, je prav posebna zasluga ministrskega predsednika. Večno pošiljanje parlamenta na počitnice jo je pospešilo kakor gorak dež rast zelja. Če je za boj proti obstrukciji treba vztrajnosti^ je za vztrajnost treba časa. In prav tega ni Sturgkh nikdar privoščil parlamentu in prav zato je mogla situacija postati tako brezupna. Sturgkh hoče biti diktator, pa ne zna biti niti vodja svoje večine. Tragikomičen dokaz te njegove "nesposobnosti je bila akcija njegovih krščanskih socialcev proti pogodbi z gosposko zbornico. Najkrasnejše pa je to, da je zdaj izbruhnil punt proti njemu v jedru njegove armade, v Nationalverbandu, kjer so poslanci s Češkega tako »užaljeni«, da hočejo svojemu ministrskemu predsedniku, svojemu voditelju, odreči proračunski provizorij. Politika grofa Stiirgkha je popolnoma bankrotirala. Tega poloma ne popravi § 14., ne razpust parlamenta, ne nove volitve. Edini izhod iz zagate, edina pot do rešitve je slovo grofa Stiirgkha. Čimprej izvrši to nalogo, tem večja bo njegova zasluga. Itak bo edina, ki si jo je pridobil za Avstrijo. Poročilo o bolniškem skladu poda sodrug Hlebš. Dohodkov je bilo: 1258 prispevkov od leta 1912 po 10 vin. = 125 K 80 vin. 3688 prispevkov od leta 1913 po 10 vin. = 369 K 90 vin. Čisti dobiček od vinske trgatve in obresti od vloge = 60 K 77 vin. Skupaj 556 K 47 vin. — Bolniške podpore se je izplačalo v letu 1913 32 K. V blagajni je bilo naloženo 31. dec. 1913 524 K 47 vin. Poročilo o bolniškem skladu se vzame na znanje. V imenu kontrole izjavi s. Kocjan, da je pregledalo nadzorstvo vsak mesec vse knjige in blagajno in je bilo vedno vse v najlepšem redu. Zato predlaga, da sc izreče blagajniku kakor 'celokupnemu odboru absolutorij. Predlog je bi! soglasno sprejet. Pri točki »Volitve« se izvoli šestčlanska komisija in se prekine zborovanje za 10 minut. Po zopetni otvoritvi predlaga sodrug Mihevc v imenu komisije sledeče člane v odbor: Blebš za načelnika. Vehovc za nač. namestnika, Schley za blagajnika, Kucler za namestnika, Sirca za tajnika, Čibej za namestnika, za odbornike Ambrož, Jenko. Križai. Kralj, Strle, Tabernik, za odb. nam. Sattler, Plesnik, Sušnik, za knjižničarla Erjavc, v kontrolo Kocjan in Ropret. Vsi člani so bili soglasno izvoljeni. Sodrug Hlebš prevzame nato predsedstvo in se v imenu izvoljenih zahvali za izvolitev in obljubi, da bo odbor dela! po enakih načelih, kakor doslej; na člane izven odbora pa apelira, da naj stoje odboru na strani in mu na ta način pomagajo. izvrševati sklepe, ki so v prid vseh kovinarjev. Pri točki »Predlogi« predlaga sodrug Kocjan, da naj se upelje globa za člane, ki se neopravičeno ne udeleže mesečnega shod po 10 vinarjev, kdor se ne udeleži občnega zbora pa plača 50 vin. Globe naj se stekajo v bolniški sklad. Sodrug Kocjan pravi, da njegov predlog nima namena, kaznovati člane, temveč hoče s teni *e doseči, da bi se člani bolje zanimali za mesečne shode. , Predlog je izzval živahno debato. Sodrug Križaj pravi, naj se uvede globa po 20 vinarjev, ne le po 10. Sodrugi Gale, Tokan, Herman in Mihevc so proti upeljavi takega sistema, Ve-hove in Hlebš priporočata predlog. Ker sodrug Kocjan vidi, da se večina upira, umakne predlog glede globe za mesečne shode, vzdržuje ga pa za občne zbore. Nato je bil predlog z dve-tretjinsko večino sprejet. Sodrug Hlebš pre'dlaga povišanje bolniške podpore, in sicer: • . . . . -V f*.*.-*•«? j*4; ' ■ Dnevne beležke. — Domobranska artiljerija bo letos zopet znatno povečana. Iz vojaških krogov poročajo, da se prevzameta v vsakem teritorialnem obsegu po dve bateriji od stalne armade, tako da bo štela vsaka izmed osmih domobranskih kanonskih divizij po štiri baterije. Na novo sc ustanovi osem divizijskih in osem polkovnih štabov. Tudi večje število domobranskih artiljerijskih brigadirjev imenujejo. Izpopolnitev domobranske artiljerije se sploh pospeši in bo leta 1917. dovršena. Tedaj bo štela osem brigad, vsaka brigada en kanonski polk po štiri baterije. Kanonski topniški polki bodo garnizonirani na Dunaju, v Olomucu, v Rzeszowu, v Črnovicah, v Pragi, v Titoinericah, v Gradcu in Linču, havfciški polki pa na Dunaju, v Opavi, Przemy-slu, Stanislavu, Budjevicah, Libercu, Ljubljani in Inomostu. Domobranska artiljerija bo štela 700 gažistov, 9000 mož in 5000 konj, medtem ko je imela 1. januarja t. 1. 272 gažistov. 38,54 mož in 2008 konj. Zvišanje je torej prav čedno. In bo seveda nekaj čednega veljalo. Nujna potreba domobranske artiljerije pa tiči pravzaprav le v tem, da smatrajo Madjari ogrsko domobranstvo za »svojo armado«, pa se jim za malo zdi, da bi bila ta brez kanonov. Militaristom paj e seveda prav všeč, da pridejo tako po ovinku do velikega povečanja vojske. Pri tem pa je državljanom čisto vseeno, če morajo plačevati za c. in kr. ali pa za c. kr. kanone. Kajti drago je oboje enako. ^ — Poljsko-rusinsko sprava v Galiciji navdušuje nenadoma časopisje vladnih strank. Ali na to, da se je zgodilo nekaj »velikega«, jo je moral šele upozoriti Rusin Okunijevskij v proračunskem odseku. Sami se niso zavedli tega. Potenj, ko so bili z nosom potisnjeni v stvar, so pa zapeli hozana z najmogočnejšimi akordi. Vsakdo bi se veselil te sprave, če bi le res bila sprava. Kajti poljsko rusinski spor je bil hud strup za vso državo. Le da je ta sprava zgrajena na peščena tla, tako kakor vse glasovite »narodne sprave« v Avstriji. Rusini so morali prav radikalno odnehati, da se je mogel doseči sporazum. V takozvanem febnjarskem patentu je bila Rusinom zagotovljena tretjina mandatov v gališkem deželnem zboru. Dobili jih bodo le četrtino. In če so zadovoljni tisti, ki so sklepali pogodbo, se kmalu pojavijo drugi, ki se niso udeleževali mešetarstva in ki ne bodo zadovoljni. Toda to gotovo ne bi bilo najhujše. Dasi večina laže prenaša kakšno diferenco na svojo škodo, tudi za manjšino ne igra število pa je seveda prav všeč, da pridejo tako po ovin-da se sprava sploh ni sklenila med poljskim in rusinskim narodom, temveč le med strankami, ki so po privilegiju zastopane v deželnem 1. Bolniška podpora naj se zviša od sedanjih 4 kron na 5 kron, podaljša naj se od sedanjih 4 tednov na 5 tednov v letu, po enoletnem članstvu v Ljubljani. 2. Na novo naj se vpelje za člane, ki plačujejo skozi tri ‘leta prispevke v Ljubljani bolniška podpora in sicer: 6 kron na teden za 6 tednov v letu. 3. Istotako naj se na novo vpelje za člane, ki plačujejo skozi pet let prispevke v Ljubljani sledeče podpore: 7 kron na teden za 7 tednov v enem letu. 4. Upravičeni so člani do bolniške podpore v tistih slučajih, v katerih traja bolezen več nego sedem dni, dan zglasitve se računa kot dan bolezni. Pri obolelostih, ki trajajo manj nego sedem dni, se ne dovoljuje ta podpora. 5. Ob zakasnelem priglašanju obolelosti, oziroma za bolniške dneve pred priglasitvijo, se istotako ne dovoljuje podpora. Posamezne boniške dneve se računa le tedaq, ako traja bolezen od dneva zglasitve več nego sedem dni. Člani, ki zbole, morajo to takoj naznaniti načelstvu ali pa zaupniku organizacije. Predlog je bil brez debate soglasno sprejet. Sodrug Hlebš predlaga, da naj si ustanove kovinarji v Ljubljani starostni sklad. Prebral je načrt in proračun in obširno utemeljeval svoj predlog. S. Mihevc je bil proti taki ustanovitvi. S. Hlebš pravi, da morajo kovinarji starostni sklad ustanoviti, kadar ga bo ustanovila tudi zveza, tedaj pristopimo takoj. Sodrug Tokan pravi: Kakor je kov. organizacija pred dvemi leti ustanovila bolniški sklad in takrat dobro preračunala vse, da danes lahko bolniško podporo zvišuje, ne da bi povišala prispevke, ravno tako je dobro preračunan starostni sklad, pri katerem je deloma sam sodeloval. Toplo priporoča predlog, je pa mnenja, da ga danes ni mogoče rešiti vsled prekratkega časa in naj se zato skliče poseben shod, ki sc bo bavil izključno le še s tem predlogom. (O predlogu bomo poročali natančneje, ko ga bodo sprejeli kovinarji v Ljubljani.) Določilo se je, da se skliče shod kovinarjev, ki bodo natančno preštudiral predlog. Sodrug Mihevc poroča nato o gospodarski politiki v Avstriji zadnjih 30 let in se obširno peča z Berchtoldovo zavoženo politiko in pravi, da bo imela Avstrija priložnost 1. 1917. ob’ obnovitve trgovske pogodbe, izboljšati svoj zunanji in notranji položaj, drugače jej preti baukerot. Ob 1. popoldne zaključi s. Hlebš izvrstno obiskani občni zbor z apelom za pridno agitacijo za organizacijo. zboru, in to, da jc volilna reforma izumetničena in spakedrana,- kakor da ji je namen pokazati, kako temeljito se dobra stvar lahko pokvari. V dobi, ko gre po vsej državi klic za splošno in enako volilno pravico, kujejo v največji deželi kuriji, postavljajo veleposestniške privilegije pod stekle in mole delavstvu obeh narodov figo pod nos. Razumljivo je, da so se rusinski poslanci izza bojev, izza pogajanj, izza obstrukcije v deželnem in v državnem zberi!, izza novih pogajanj naveličali večne igre, in da bo le že konec, sprejeli kompromis, ki ga je predlagal njih nadškof grof Septickij. Ali kar je zgrajeno tako brez pravičnega temelja, nima obstanka. V eni obliki je boj na Gališkem lahko zaključen, vnovi obliki izbruhne zopet prej nego se gospodje nadajo. In potem ne bo zaključen, dokler ne zmaga enaka pravica. — Kaj je najvažnejša naloga katollškegs duhovnika? Katoliška cerkev je čuvarica Kristusovih naukov in njeni služabniki, katoliški duhovniki, bi morali praktično izvrševati nauke ustanovitelja katoliške cerkve. Ali na to nalogo so duhovniki, zlasti slovenski, že davno pozabili. Nič drugega niso kakor agitatorji za klerikalno stranko in njeni priganjači. Prižnica in spovednica so Ie mesta, kjer očitno kažejo svoje strupeno sovraštvo do vseh, ki se slepo ne pokore njihovemu vodstvu. Pozabili so, da jc uči! Kristus ljubezen do prijateljev in sovražnikov, pozabili so sploh vse, kar je dobrega in blagega. Nečuven primer farške nestrpnosti in sirovosti se je prav pred kratkim zopet primeril v najbližji okolici Ljubljane, Na Hrušici stanuje pleskar Zrimšek. Doma je že nekaj časa, ker se je bil prehladil na delu. Kako se začudi nekega dne, ko dobi na oknu svojega stanovanja listek z naslednjim besedilom: »Bolan si. Jetiko imaš v prsih. Same slabe časopise bereš. V cerkev k maši ne hodiš. Kako boš umrl? Kaj bo s tvojo dušo? Se imaš čas popraviti. Prišla bo smrt, pa bo vsega konec, le pekla ne, kjer bo tvoja duša trpela.« Krasna tolažba za bolnega človeka! In kdo se je predrznih tako bridko žaliti bolnega Zrimška? Vse okolnosti in poizvedbe kažejo, da je bil napisan listek v šentpeterskem farovžu v Ljubljani. Tako izvršujejo šentpeterski gospodje nauk: Bolne tolažiti! In ko bi bil Zrimšek res jetičen — pa je le nekoliko prehlajen - - še vedno bi bila brez-obrazna sirovost, spominjati ga na tako ostuden način smrti. Zrimšek naj se hitro naroči na »Slovenca«, pa bo ozdravljena njegova duša, za katero že sedaj vadljajo peklenski duhovi. V cerkev ne hodi. to boli gospode, ker Je manj »ofra«, če je manj ljudi v cerkvi. Nežne duše so ti farji, to jim mora pač vsakdo priznati, — Zabernski junak, mlečozobi lajtnant Tor stner, ni pokazat svojega poguma le nasproti Občni zbor organizacije kovinarjev. V salonu »Ilirija« je bil v nedeljo 25. t. m. občni zbor kovinarjev. Zbor je bil tako mnogoštevilno obiskan, kakor še nikdar doslej, kar je jasen dokaz, da so se začeli kovinarji v Ljubljani resno zanimati za organizacijo. Ob 10. dopoldne otvori načelnik s. Hlebš občni zbor ter pozdravi navzoče. Na njegov predlog izvolijo navzoči za predsednika zbora s. mt levcn. Po odobritvi dnevnega reda pre-čita tajnik s. Vehovc zapisnik zadnjega občnega zbora, kar sc vzame na znanje. Blagajniško poročilo za leto 1913 poda blagajnik s. Schley: B o h o d k i: 3699 prispevkov po 72 vin. na te-jjcu 2663 K 28 vin. 180 vpisnin po 60 vin. 108 K. °d »Zveze« 256 K. Saldo od leta 1912 13 K 28 Vinarjev. Skupaj 3040 K ,56 vinarjev. Izdatki: *2yezL 1310 K 14 vin. V bolniški fond 369 K 90 n- 4 brezposelnim delavcem 100 K. 17 brez-iT1 dčfavc?m 256 K. Strokovnemu tajni-‘ V V / K 98 vin. Potovalna podpora in prenočišče 454 K 80 vin. Preselitvena podpora 41 riio. Za »Zario« 154 K. Lokalni izdatki (pošt-nma stanovanie in podpora) 124 K 2 vin Blagajniški stroški 47 K 76 vin. Vabila 15 K 90 vin 30« kron 56 19,3 93 K 6 vin- Skupa* Poročilo načelstva za leto 1913 poda so-nrug Hlebš. Odbor je imel 19 sej, en polletni obem zbor, 12 mesečnih shodov, en javen shod 'n 6 manjših sestankov. 45 članov je bilo 31.