PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ l* Abb. postale I gruppo - Lena 90 lir Leto XXVni. Št. 131 (8224) TRST, sobota, 3. junija 1972 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknem, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 pa v tiskarni «Slovenija» v gozdu pod Vojskem pri Idriji. Bil je edini tirani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TAKOJ PO VRNITVI Z 12-DNEVNEGA POTOVANJA Nixon obširno poročal kongresu o rezultatih obiska v Moskvi Postavljeni temelji novih odnosov med najmočnejšima državama na svetu Nobenega zbližanja glede Vietnama - Se nobenih komentarjev iz Pekinga rom VVASHINGTON, 2. — Takoj po vrnitvi v VVashington je ameriški j"*8»ednik Nixon poročal kongresu o rezultatih svojega obiska v "•Oekvi. Iz vojaške letalske baze v Andrevvsu, kjer je pristalo njego-j? letalo «S p i r i t of '76», se je Nixon odpeljal s helikopterjem J^ektno pred Kapitol, kjer je bila sklicana skupna seja senata in "*8**avniškega doma. Predsednikov govor so oddajala vsa televizijska ""težja. kHx°n je uvodoma dejal, da so 1 v Moskvi postavljeni temelji "',|h odnosov med najmočnejšima "‘•Vama na svetu. Poudaril je, da ne m«aia iz sovjetske prestolnice sa-• obljub o bodočem miru, pač pa .‘•tek procesa, ki lahko privede k ?X>emu miru. Sporazum o ome-Jtv* strateškega oboroževanja krepi ®?°st obeh držav ter bo začel "hrati nevarno in drago spiralo r"toževalne tekme. Nixon je zago-S da je sedanja strateška moč zadostna za ohranitev varnosti ? žaščito življenjskih interesov dr-Brez sporazuma bi se ponovno ?®6pila oboroževalna tekma, kar J®*? v škodo ZDA. Ameriški pred-je tudi pozval kongres, naj j/1 Prej prouči in odobri moskovski ™azum o strateškem orožju. Jpede Vietnama je Nixon javno f^al, da ni mogel najti sporazuma ..^vjetskimi voditelji ter da obe vztrajata na svojih stališčih, vrcasno pa je obema državama pri da bi dosegli trdnejši mir na c®"1- Ameriška vlada si postavlja jT aajvišji cilj dosego hitrega in , striga konca vojne v Vietnamu, , dejal Nixon. Mi delamo na tem, nadaljeval, da bi končali vojno Vletnamu, vendar jo bomo končali S? ®k način, da ne bomo izdali na-j/ Prijateljev, da ne bodo ogreta13,, življenja ameriških vojakov, ki ? "e vedno v Vietnamu, da ne j?®® izdali zaupanja vojnih ujetnikih da ne bo omadeževana čast Namen moskovskih pogovorov, je rddaril Nixon, ni bil ustvariti neko lT0 ozračje, pač pa storiti kon-^ korake na poti reševanja te-L^nih vprašanj, ki so toliko časa rivala obe državi in ves svet. Bele hiše je izrazil mnenje, da s, i'1 ta cilj dosežen, ter je na-Mrii dogovore, ki so jih dosegli v JcJIrii: razširitev ameriško - soškega sodelovanja na številnih Sračjih znanosti in tehnike; ve-2*0 sodelovanje z organiziranjem J^Phega tirnega poleta capolla* in j/Atea» leia 1975; imenovanje meta)® komisije za preučevanje vpra-3 kovinske izmenjave, sporazum Jfcteri bi morali doseči še pred H®Ceto leta; pomembno zmanjšanje ffhosti nevarnih incidentov med in letali obeh držav; in ml ho SDorazum o omejitvi tako ?f"nzi> S lvnega kot obrambnega strate- a jedrskega orožja. k,’*Xon se je nato ustavil ob pod-jh skupne deklaracije o temeljnih JJ^hh, na katerih naj slonijo od-2“ med SZ in ZDA, ter izrazil klanje, da bodo ta načela, če C® izvedena v praksi, pomenila (j,"0 osnovo za bodoči razvoj ame-VjK° • sovjetskih odnosov. Obe držali« Pa sta pokazali pripravljenost, ta3® teh načel v bodoče držita. i(L/jha pa še vedno ostajajo ostra a^aška nasprotstva, zaradi kate-lv . h°do morale ZDA nadaljevati iti10 Politiko »budnosti in odločno-i,st obdrževati svoje sile na vezhi ravni. DjL ^m okviru je ameriški predsed-l Poudaril nujnost krepitve vezi Izhodnimi zavezniki v okviru NA Ujjkar je po njegovem jamstvo za k , h bodočih pogajanj za pomiritev jj3 omejitev sil v Evropi. Ko sku-(tji/9 Ustvariti boljše odnose s ti-i« -• ki so bili naši nasprotniki — bomo zapustili na-{j.Prijateljev in zaveznikov. PgiJj'°h je dejal, da sta obiska v stjjgu in v Moskvi začela od-C‘*Vati nevarnost nenehne kon-VjuTrije z obema komunističnima OdUjlama. Grožnja z vojno ni bila ta Oljena, pač pa omejena. Se-kta, Napredujemo k takemu svetu, s^.hodo šefi držav reševali med-I .ijlhe spore s pogajanji, ne pa k' h- tjo *°novo poročilo je naletelo na reakcije v krogih kongresa; • očitek na račun predsednika lik.1®.' da je šlo dejansko za vo-W kampanjo ter da je Nixon iz-nedvomne uspehe obiska v da bi si zagotovil ponovno V, mv v Belo hišo. Druge kriti-devajo predvsem Vietnam: le obtožuje Nixona. da je dal Iti informacije o pogovorih, je imel o tem vprašanju v da 5v vii. in to predvsem zaradi tega, Prikril dejanski neuspeh. Po P^hni pa obstaja v nekaterih Carskih krogih občutek, da mo-1% ?ki pogovori o Indokini le niso v nepomembni ter da bi se .Nhdnjih mesecih utegnili poka-iijl, holočeni rezultati: privi tak re-Pa bi moral biti obnovitev Pogajanj, ki so jih pre-Prav na ameriško pobudo, sporazuma o omejityi stra-V® oboroževanja pa prihajajo v0k? Iz najbolj konservativnih in *»i. .'h krogov, kjer so nemara ni, da se bodo z dogovo- okoristili predvsem Sovjeti, Vendar so današnje Nixonove izjave precej opogumile te kroge. Demokratska stranka pa je že izrazila naklonjenost moskovskemu sporazumu o strateškem orožju, ki sta ga podprla celo dva kandidata na predsedniških volitvah: Hubert Humphrey in George McGovem. Prvi je celo izjavil, da si je Nixon s sporazumom zasluženo pridobil določeno prednost v tekmi za predsedniško mesto. Kmalu potem, ko je prebral svoje poročilo kongresu, je Nixon sprejel v Beli hiši kakih trideset poslancev in senatorjev in jih pozval, naj kongres čimprej odobri moskovski sporazum, ki ga bo predvidoma začel proučevati že prihodnji teden. Senat bo moral formalno ratificirati pogodbo s SZ o omejitvi antibali-stičnih raket, medtem ko bo sporazum o ofenzivnem orožju predložen senatu in predstavniškemu domu v odobritev. Vsekakor pa je sporazum veljaven tudi brez te odobritve. Politične opazovalce medtem še vedno močno zanima, kako bodo kitajski voditelji reagirali na ameriško - sovjetske pogovore. Šele danes je agencija «Nova Kitajska* v dvesto besedah objavila vest o Ni-xonovem potovanju v Moskvo in v Varšavo. Agencija na kratko poroča o stikih med šefom Bele hiše in kremeljskimi voditelji, o sporazumih, ki so jih podpisali v Moskvi, ter o pogovorih v Iranu in na Poljskem, pač pa ne dodaja nikakega komentarja. V diplomatskih krogih kitajski prestolnici so se pozanimali, kaj menijo pekinški voditelji Nixonovem obisku, vendar so doslej dobili dokaj lakoničen odgovor, da »besedilo ameriško - sovjetskega uradnega poročila še vedno proučujejo.* nanji minister Pierre Harmel. Po srečanju s predsednikom francoske vlade Chaban Delmasom se je Eyskens podrugo uro pogovarjal s predsednikom Pompidoujem. Pogovor je bil v veliki meri posvečen pripravam evropskega vrha, ki bi moral biti oktobra v Parizu. Francosko-belgijski pogovori v Parizu PARIZ, 2. — V Pariz je danes dospel belgijski ministrski predsednik Gaston Eyskens, ki ga spremlja zu- Titove čestitke predsedniku leoneju ob dnevu republike BEOGRAD, 2. — Predsednik republike Josip Broz Tito je ob italijanskem državnem prazniku, 2. junija poslal predsedniku republike Italije Giovanniju Leoneju nasled- njo brzojavko: «Ob državnem prazniku Italije pošiljam s posebnim zadovoljstvom v imenu jugoslovanskih narodov in v svojem imenu Vaši ekscelenci in prijateljskemu italijanskemu narodu najprisrčnej-šs čestitke in najboljše želje za nadaljnji napredek republike Italije in za vašo osebno srečo.* SAN REMO, 2. — Danes so svečano otvorili spomenik odporniškemu gibanju ob prisotnosti podtajnika Salizonija in predsednika ANPI poslanca Boldrinija. Na svečanosti je bilo prisotnih preko 5.000 bivših partizanov iz Ligurije, Emilije in Lombardije. Spomenik je ustvaril kipar Renzo Orvietto in predstavlja ubitega partizana privezanega na oljčno deblo. Nixon pozdravlja člane kongresa tik po vrnitvi z obiskov v Moskvi, Teheranu in Varšavi. Za njim stojita podpredsednik Spiro Agnew (levo) in «speaker» Carl Albert (Telejoto AN S A - UPI) niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|||l|||||||iiii|||||in|||||||iiliii|||||||||t|||||iii|l||||||||||||||l||||,l|||l|||||||iiiiii|fi||||n||||||||||||||||||||||,|||,|||,|l,||||||,,l||||||||fimni|||||ll|ll,,,||,,l||l,,ll,|l||||||||||l|||||||||||||| NOV UDAREC ZAHODNEMU KAPITALU NA ARABSKIH TLEH Iraška in sirska vlada nacionalizirali zahodno družbo «Iraq Petroleum Company» V Iraku so nacionalizirali ležišča in naprave na področju Kirkuk, v Siriji pa vse naprave naftovoda omenjene družbe BAGDAD, 2. — Iraška vlada je nacionalizirala mednaradno petrolejsko družbo «lraq Petroleum company» in s tem vsa petrolejska polja in petrolejske naprave na področju Kirkuk. Podobno odločitev je sprejela tudi sirska vlada, ki je prav tako nacionalizirala imovino omenjene družbe na svojem ozemlj u, se pravi naprave naftovoda, po katerem teče surov petrolej s petrolejskega področja Kirkuk v me- diteranska terminala Banias v Siriji Iraška tiskovna agencija je takoj po vstopu v veljavo odloka o nacionalizaciji sporočila, da je Irak ustavil vsako natovarjenje iraškega petroleja v Baniasu in Tripoliju. Hkrati pa je Irak pooblastil sirske čistilnice v Homsu in libanonske čistilnice v Tripoliju, da lahko predelujejo toliko surovega iraškega petroleja, kolikor ga potrebujejo za svoje domače Dotrebe. Iraški predsednik Al Asad je po radiu sporočil, da so sedaj nastale ugodne okoliščine za odpravo navzočnosti mešane zahodne petrolejske družbe «IPC* v Siriji. Ta družba je bila in Tripoli v Libanon. v rokah ameriškega, britanskega, francoskega in holandskega mešanega kapitala. Sirski predsednik je nato poudaril, da je bila odločitev o odpra- vi navzočnosti petrolejskih monopolov v Siriji sprejeta takoj nato, ko so odpadle vse ovire, da bi lahko s tem škodovali svojim iraškim bratom. Nato predsednik ugotavlja, da je vladna stranka «Baas» že od svojega začetka začela boj za petrolej, da se zagotovi državi popolna gospodarska in nacionalna neodvisnost, da se izboljšajo socialne razmere in da se uresničijo načrti o splošnem razvoju iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiifUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiij V BERLINU ŠTIRJE ZUNANJI MINISTRI VELESIL Danes uradni podpis pogodbe o rešitvi berlinskega vprašanja Podpis pomeni priznanje, da se je zaključilo razdobje hladne vojne BONN, 2. — Jutri bodo zunanji ministri štirih velesil podpisali šti-ristranski sporazum o Berlinu. Že danes zvečer bo prspel v Berlin sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko in se bo sestal z zahodno-nemškim zunanjim ministrom Valterjem Schellom. Zadnje tehnične težave za podpis sporazuma je uspelo premostiti šele v zadnjih dneh na osnovi sporazuma, ki sta ga danes dosegla tajnik za zunanje zadeve zahodno-nemške vlade Paul Franck in sovjetski veleposlanik Valentin Falin. šio je predvsem za dodatek sovjetsko - nemškega sporazuma, ki so ga sprejeli v zahodnonemškem parlamentu in v katerem se potrjuje načelo združevanja obeh Nemčij ter pravica samoodločbe glede meja glede na bodočo mirovno pogodbo. Ni znano, kakšen kompromis sta doseria oba predstavnika. Štirje zunanji ministri Rogers, Douglas Home. Schumann in Gromiko se bodo danes sestali ob 12.30 v palači, kjer je zasedala medza-vezniška komisija do 20 marca 1948, dokler so štiri velesile skupaj u-pravljale Berlin. Takrat je sovjetski maršal Sokolovskd zapustil sedež in s tem se je uradno pričela razdelitev Nemčije. Jutrišnji sporazum ima zaradi tega tudi pomembno simbolično vrednost, saj se z njim nekako uradno zaključuje dolgo razdobje hladne vojne v Evropi. Po svečanem podpisu sporazuma se fjodo štirje zunanji ministri zadržali na kosilu, nato pa se bodo zunanji ministri srečali z županom Zahodnega Berlina Schuetzom na sedežu senata. Gromiko se bo ne-kai časa zadržal v vzhodnem Ber linu, pato na bo odpotoval v Bonn na vabilo nemškega zveznega ministra Schella. s katerim bosta o-bravnavala dvostranske odnose po ratifikaciji moskovskega sporazuma. Niso uradno sporočili, koliko časa se bo Gromiko zadržal v Nemčiji, prav gotovo pa bo v Bonnu je v nedeljo. V soboto bosta v Bonnu zamenjala ratifikacijske listine veleposlanika Sovjetske zveze in Zahodne Nemčije. Istočasno bo prišlo de izmenjave ratifikacijske listine tudi s Poljsko, ki bo ob tei priložnosti poslala v Bonn svojega posebnega odposlanca, ker med Poljsko in Zahodno Nemčijo ni rednih diplomatskih odnosov. Zahodni zunanji ministri Douglas Home, Rogers in Schumann so popoldne prispeli v Bonn, kjer jim je priredil zvečer svečano večerjo kancler Brandt. Med večerjo je kancler dejal, da sporazumi o Berlinu predstavljajo jamstvo za mir in za mimo sožitje brez kriz. dokler ne bo možna trajna rešitev z mirovno pogodbo. Brandt je nadaljeval. da bodo Berlinčani lahko mirneje živeli in delali, da bo zagotovljen pristop do bivšega nemškega glavnega mesta in da niso več sporne povezave med Zahodnim Berlinom ter Zvezno republiko Nemčijo. Brandt je podčrtal, da so sporazume lahko podpisali, ker je prišlo do sodelovanja štirih velesil in obeh nemških držav. Dieti s« vrne v Volkspartei? BOČEN, 2. — V ponedeljek se bo bivši poslanec Hans Dieti sestal s predstavniki Volkspartei. da razpravlja »o nekaterih vprašanjih skupnega interesa*. Dietla so pred nekaj meseci izključili iz Volkspar-tei, ker je v poslanski zbornici gla soval proti «paketu» in to z utemeljitvijo. da niso bila dosežena zadostna mednarodna jamstva. Na političnih volitvah 7. maja se je predstavil z neodvisnim gibanjem in je kandidiral za senat v volilnih okrožjih Brueksen in Bočen ter dosegel pomembno število glasov, pa čeprav ni bil izvoljen. Po volitvah je Volkspartei predlagala Dietlu. da se srečajo, da bi razjasnili odnose. Politični opazovalci menijo da je zelo verjetno, da se bo Dieti vrnil v stranko. PEKING, 2. — Po vesteh iz dobro obveščenih krogov se je zvedelo, da so imenovali namestnika zunanjega ministrstva Jučana za načelnika kitajske delegacije, ki se pogaja s Sovjetsko zvezo o mejnih vprašanjih. Jučan je bil pred dnevi imenovan za namestnika zunanjega ministrstva, ko so uredili zunanje ministrstvo in ko so imenovali štiri namestnike. države. Hkrati pa spada nacionalizacija tudi v okvir splošne mobilizacije vseh sredstev za dokončni boj za osvoboditev Palestine in za obstoj arabske nacije. V Kirkuku je bil včeraj sestanek voditeljev nove iraške petrolejske družbe, katerega se je udeležil tudi krajevni guverner, ki je sporočil, da so bili sprejeti vsi potrebni varnostni ukrepi, da bi zavarovali petrolejske naprave in zagotovili nemoteno črpanje. Ob napovedi nacionalizacije zahodne petrolejske družbe so v Bagdadu priredili veliko ljudsko slavje. Iraški radio je dejal, da je »arabski petrolej končno v arabskih rokah*. Danes zjutraj je odpotovala v Moskvo na uradni obisk iraška delegacija, ki jo vodi član revolucionarnega sveta in zunanji minister Ab-del Baki. Pred odhodom v Moskvo je Baki izjavil, da bodo v Sovjetski zvezi razpravljali o krepitvi odnosov med Irakom in Sovjetsko zvezo. V Moskvi je iraško delegacijo sprejel na letališču sovjetski minister za petrolejsko industrijo šjašin in minister za gospodarske odnose z inozemstvom čačkov. Politični opazovalci v sovjetski prestolnici menijo, da je treba ta iraški obisk v Moskvi povezati z nacionalizacijo zahodne petrolejske družbe v Iraku, saj je tudi agencija TASS že ugodno ocenila sklep iraške vlade ter poudarila, da Sovjetska zveza sodeluje pri izkoriščanju petrolejskih ležišč v Iraku. 7. velikim zadovoljstvom so sprejeli nacionalizacijo zahodne petrolejske družbe v Iraku in Siriji tudi na arabskem kongresu o petroleju v Aižiru, kjer je libijski delegat izjavil v imenu svoje vlade, da bo Libija dala Iraku na razpolago vsa svoja finančna in tehnična sredstva. Nacionalizacija petrolejskega bogastva in naprav v Iraku in Siriji .je zelo negativno vplivala na Zahodu. Še najmanj prizadeti se morda čutijo Francozi, katerim je iraška vlada ponudila sodelovanje z novo iraško družbo., V Bagdadu pravijo, da je Francija imela doslej zelo prijateljski odnos do Arabcev. Tudi francoski časniki se mnogo ne razburjajo zaradi nacionalizacije v dveh arabskih državah, ker so v Franciji na to vprašanje zelo stvarno gledali in so tudi ta ukrep pričakovali? Sicer pa ugotavljajo, da je Bagdad sprejel to • odločitev, potom ko si je zagotovil podporo Sovjetske zveze. Sedaj v Parizu pričakujejo, da bo bagdadska vlada celotno vprašanje petroleja postavila na politično raven in se na ti ravni tudi pogajala s prizadetimi zahodnimi državami. Britanska vlada je takoj reagirala in obžalovala nacionalizacijo petrolejske družbe v Iraku in Siriji. Britanska vlada zlasti obžaluje, da sta iraška in sirska vlada sprejeli to odločitev ne da bi poprej obvestili prizadete. Sporočilo britanskega zunanjega ministrstva nravi, da je britanska vlada takoi navezala stike s preostalimi prizadetimi vladami Predstavnik zunanjega ministra ZDA r>a je izjavil, da so takoj sporočili iraški vladi, naj nemudoma izplača odškodnino članom petrolejske družbe »Iraq Petrolium Company». Uspešen obisk delegacije slovenskega 1$ na Madžarskem LJUBLJANA, 2. — Delegacija slovenskega izvršnega sveta, ki jo je vodil predsednik Stane Kavčič, se je po večdnevnem obisku na Madžarskem vrnila danes v domovino. Na obmejnem prehodu Redič-Lendava so se od slovenskih predstavnikov poslovili funkcionarji madžarske obmejne žalske županije. Prvi obisk slovenske vladne delegacije na Madžarskem ocenjujejo kot izredno uspešnega in koristnega za nadaljnji razvoj stikov med Jugoslavijo in Madžarsko. Prav tako bo obisk pripomogel h krepitvi vsestranskega sodelovanja med Slovenijo in Madžarsko. Madžarsko - slovenski stiki se bodo nadaljevali z obiskom podpredsednika madžarske vlade Timara v Sloveniji ter z neposrednim sodelovanjem med gospodarskimi, znanstvenimi ter kulturnimi ustanovami. D. K. BRUSELJ, 2. — Bivši generalni tajnik belgijske komunistične partije Fe-lix Coenen je umrl danes v Bruslju v starosti 77 let. tfiHiiiiiiiiiitmiiimiiiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiurniii VOJAŠKA PARADA IN SPREJEM NA KVIRINALU Tradicionalna proslava obletnice republike Danes bo Leone nadaljeval posvetovanja za sestavo vlade RIM, 2. — Obletnico republike so danes v Rimu proslavili s tradicionalno vojaško parado in s sprejemom, ki ga je priredil predsednik republike v vrtovih Kviri nala. Predsednik republike Leone je zjutraj ob 8.50 položil v spremstvu načelnika generalnega štaba generala Marchesija, poveljnika letalstva generala Lucciattinija, vojske generala Mereuia in mornarice admirala Lorenzinija venec na grob neznanega junaka. Nato se je odpeljal v Ulico Fori Imperiali, kjer si je ob prisotnosti predsednika vlade, predsednikov parlamenta in drugih visokih osebnosti ogledal vojaško parado. V paradi je sodelovalo okrog 13.000 mož vseh rodov oboroženih sil. 82 goseničarjev. 152 tankov. 134 topov. 45 .raket,' 466 avtomobilov in traktorjev, 63 reakcijskih letal. 12 transportnih letal in razna druga vojaška oprema. iiiimtiimmiiiiimiiimiiiiimimimmiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiimtiiuiiiiimmiiiiiiiimiiiiiuiituiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiimiiiitiiiiiiiiiniiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiii* Tik po vrnitvi s potovanja, med katerim je obiskal Sovjetsko zvezo, Iran in Poljsko, ja amariiki predsednik Nixon poročal kongresu o rezultatih pogovorov z moskovskimi voditelji. Šef Bele hiše ni v bistvu povedal nič novega: opozicija ga je obtožila, da hoče izkoristiti moskovski sporazum o omejevanju strateškega orožja, da bi si zagotovil ponovno izvolitev v Belo hišo. Zato so njegovo poročilo kongresu ocenili zgolj kot potezo volilne propagande. V Iraku in Siriji so včeraj nacionalizirali vse naprave zahodne petrolejske družbe «lraq Petrolium Company». Ta nenadna odločitev dveh arabskih držav je hudo prizadela zahodni kapital na arabskih tleh. Sedaj se na Zahodu bojijo, da bodo še druge države posegle po tem sredstvu in Izlo- čile zahodne družbe iz arabskega sveta, ki že toliko let izkoriščajo arabsko petrolejsko bogastvo. V obeh državah je ljudstvo z zadovoljstvom sprejelo to odločitev. Hkrati poudarjajo, da nacionalizacija spada v okvir boja za osvoboditev Palestine in osamosvojitev arabske nacije. Tri karabinjerje iz Gradišča, ki so padli v izvrševanju dolžnosti kot žrtve podlega atentata, bodo danes v Gorici spremili k zadnjemu počitku. Pogreba se bo udeležil med drugim tudi obrambni minister Restivo. Preiskava do sedaj še ni obrodila, kolikor nam je pač znano, nobenih sadov. Preiskovalci nimajo lahke naloge in prav zato so razpisali nagrado 5 milijonov lir, ki bo pripadla tistemu, ki jim bo posredoval dokazne elemente za ugotovitev krivca. Ob dnevu republike je vladni komisar prefekt dr. Abbrescia priredil v vladni palači svečan sprejem. Sprejem je ob italijanskem državnem prazniku priredil tudi italijanski konzul v Kopru Onofrio Gennaro Messina. V Rimu so z vojaško parado in sprejemom predsednika republike v Kvirinalu proslavili obletnico ustanovitve republike. Danes bodo v Berlinu štirje zunanji ministri velesil: SZ, ZDA, Francije in Velike Britanije podpisali sporazum o berlinskem vprašanju, s katerim se tudi uradno zaključuje dolgo razdobje hladne vojne v Evropi. Popoldne pa je Leone priredil v vrtovih Kvirinala sprejem za o-krog 5.000 povabljencev. Leone je v spremstvu svoje žene Vittorie in treh sinov prispel ob 18. uri na vrt. kjer sta ga najprej pozdravila predsednika poslanske zbornice in senata, nato pa predsednik vlade. Leone je obhodil vrt med špalirjem povabljencev, ki so ga toplo pozdravljali. Sprejem je trajal do 20. ure. Skupina mladincev je danes oporekala' vojaško parado in je razdelila v Rimu na raznih krajih letake v katerih trde. da se za vojsko izda preveč denarja in da so parade nepotrebne. Mladinci med drugim navajajo, da stane vojaško letalo toliko kot bolnišnica, en tank pa kot dvajset stanovanj za delavce. Letake so delili pripadniki MPL, rimske socialistične federacije, krščanskega gibanja za mir, antimi-litarističnega radikalnega gibanja in pripadniki nekaterih drugih skupin. V zvezi z visokimi stroški vojaških parad je demokristjanski poslanec Fancanzani vprašal, če ne bi bilo bolje v prihodnosti parado ukiniti in to tudi v soglasju z ustavnim določilom, ki pravi, da italijanska republika sloni na delu in ko bi bilo bolje, da bi proslavljali dan republike na tak način, da bi se govorilo na njem o delovnih ljudeh. Predsednik republike Leone bo jutri nadaljeval posvetovanja za sestavo vlade, ko bo sprejel predstavnike strank načelnike parlamentarnih skupin in tajnike strank. Z jutrišnjim dnem bodo posvetovanja postala zanimiva, sai bodo stranke morale povedati svoja u-radna stališča. Vse kaže, da bo Leone v ponedeljek poveril mandat za sestavo vlade ponovno Andreottiju, sai sta tako sklenili vodstvi obeh demo-kristjanskih parlamentarnih skupin. PISMO tl RIMA Modrasi v šoli Italijanski časniki so se v zadnjih dneh razpisali o članku, ki ga je objavila ameriška revija «Time» z naslovom: «Ali lahko rešimo Italijo pred Italijani?)) «Obubožanje italijanskega kulturnega bogastva je pravi škandal za vsako omikano osebo», piše prekoatlant-ski tednik, ki predlaga, naj ves svet nudi podporo onim, ki občutijo vprašanje okolja, ne morejo pa ničesar ukrepati zaradi nerazumevanja krajevnih in vsedržavnih oblasti. Alarmni zvonec se je oglasil po epizodi slaboumnega Madžara, ki se je s kladivom v roki spravil nad Michelangelovo «Pieta» v baziliki sv. Petra: dogodek je vzbudil pravi val cmerjenja in retoričnega objo-kavanja, v skladu z zdravo nacionalno tradicijo: puliti si lase pred truplom umrlega, naslednjega dne pa nanj kratko-malo pozabiti. Našli so se tudi dnevniki, ki so z nacionalistično ogorčenostjo replicirali ameriški reviji, kot da bi zaradi tega položaj lahko postal manj tragičen. Pozabili so pač, da alarmni zvonec ni začel zvoniti danes: že pred kakimi desetimi leti je neka angleška turistična družba sprožila geslo: «Obiščite Italijo, preden jo bodo Italijani uničili!» In če pogledamo, kako se je položaj v zadnjih letih poslabšal, moramo priznati, da je imela prav. Ali veste, kdo je Siviero? To je človek, ki že več let posveča ves svoj trud iskanju umetnin, ki so jih ukradli med vojno; zaslužen mož, neke vrste Wiesenthal, samo da išče drugačne kriminalce, kot so nacistični zločinci. Prav Siviero pa je pred dnevi trdil, da je «to ,kar se je zgodilo med vojno, naravnost smešno v primerjavi s tem, kar se dogaja danesu. «Prišli smo tako daleč, da smo morali razstaviti ostanke Ulice Appia Antiča, ki ji je po dvatisočletnem življenju grozilo, da jo bodo povsem uničili in jo kos za kosom u-kradli». «Od leta 1968 do poletja 1971 je izginilo tri tisoč umetnin; drugih 1.600 so ukradli v prvih treh mesecih letošnjega leta!» V takem položaju smo si torej s hinavsko histerijo pulili lase zaradi geste Laszla Totha, ki ima konec koncev opravičilo, da je samo ubogi norec. So pa ljudje s klinično zdravimi možgani, ki dan za dnem uničujejo Italijo — tako umetnine kot tudi največjo umetnino, tisto, ki nam jo je naklonila mati narava. Prav v teh dneh nas dokument odbora za raziskave poučuje, da je bilo na vsakem od 7.100 kilometrov, kolikor merijo naše obale, odvrženih v morje 122 ton smeti. Največjo odgovornost imajo prav gotovo industrije, prvenstvo v onesnaženju pa pritiče rimski obali, kjer industrije skorajda ni in kjer so odvrgli v morje dnevno 308 ton odpadkov, kolikor jih pač zmore mesto s tremi milijoni prebivalcev. Sicer imate tudi vi v Trstu škandal Krasa, ki se ga mnogi poslužujejo kot smetišča: tu v Rimu pa je položaj tragičen. če ne bodo v kratkem ukrepali, se bo vse razkrojilo. Obstaja biološki zakon, po katerem se s kvarjenjem okolja ustvarjajo pogoji za življenje določenih živalskih zvrsti. To se je zgodilo v Garbatelli, rimskem predmestju prav blizu hipermoderne četrti EUR, kjer je razriti teren postal idealno zatočišče za modrase. Tu so zgradili šolo, pred dvema tednoma pa je šolarčka pičila kača: komaj so mu rešili življenje. Ravnatelj šole je že nekaj mesecev pozival občino, naj nekaj ukrene. Sedaj, po tem incidentu, so zares poskrbeli in najeli «kačarjca>, oboroženega z dolgo dvokonično palico: to je tradicionalni sistem pastirjev iz Abrucov, kjer še obstaja poklic «kačarja». če bi pa poseg «specialista» ne zadostoval, se bo pač treba po-služiti — tako je izjavil občinski zdravnik — biološkega sistema, se pravi poslati na ogroženo področje prasce, ježe in mogoče tudi merjasce, ki so imuni pred kačjim strupom in ki naj bi uničili modrase. MARIO DEZMANN DOSEŽEN SINDIKALNI SPORAZUM V PODJETJU «AIT0 ADRIATICO Več pristojnosti delavskemu svetu v miljski ladjedelnici «CAA» Na Proseku počastitev ustreljenih talcev Strokovni sindikati CISL na poti k sindikalni enotnosti odklanjajo vsakršno zavlačevanje združevalnega procesa Delavci miljske ladjedelnice «A1-to Adriatica* (bivši Felszegy oz. Navalgiuliano) so prejšnje dni dosegli važen sindikalni uspeh, o ka terem lahko zapišemo, da je v primerjavi z rezultati drugih sindikalnih spopadov med prvimi v deželi. Predvsem gre za to, da je delavcem, z enotnostjo in strnjenostjo, proti katerima se danes postavljajo celo neke lažne sindikalne organizacije, uspelo izsiliti priznanje neposrednega delavskega predstavništva — tovarniškega sveta in delegatov proizvodnih enot. Delavski svet je v miljski ladjedelnici stvarnost, s katero mora računati uprava podjetja v vseh ozirih, predvsem pa pri pogajanjih, v katera so sindikalni vrhovi le redkokdaj posegali, saj so priznali miljskim delavcem tisto avtonomijo, ki so si jo izbojevali z uresničitvijo prave sindikalne enotnosti na bazi. Delavski svet miljske ladjedelnice je pred približno mesecem dni sklenil, da začne pogajanja z u-pravo na osnovi platforme zahtev, ki jo je sestavila delavska skupščina. Platforma ni bila zgolj gmoti nega značaja, temveč predvsem normativnega. Delavci so namreč raje izbrali zahtevo po večji oblasti v tovarni, kot pa take ali drugačne poviške na mesečno mezdo. Uprava se je spočetka krčevito branila, morala pa je popustiti v trenutku, ko je postalo vsem jasno, da so delavci v ladjedelnici enotni in ne nameravajo sprejeti kompromisnih predlogov. Tako so se pričela pogajanja, ki so se zaključila pred nekaj dnevi s podpisom sporazuma o novem gmoti nem in normativnem položaju zaposlenih. Sporazum najprej ugotavlja, da je uprava podjetja priznala delavski svet kot resnično delavsko predstavništvo. S tem je bila premeščena v svoji omejenosti notranja komisija, delavski svet pa ima moč pravega sindikata (v neki meri je to tudi prav, saj so delavski sveti primarna struktura novega enotnega sindikalnega gibanja v Italiji). Zatem se sporazum loteva gmotnega položaja delavcev. Vsakemu priznava povišek 40 lir na uro (retroaktivno od 25. marca) in nadaljnjih 20 lir od 4. septembra. Uradniki bodo prav tako prejeli višje plače, v katere bodo vračunali spodbudno nagrado, ki je doslej niso prejemali. Vsak delavec ali uradnik v ladjedelnici bo prejel, od 1. januarja 1972, proizvodno nagrado v višini 80 tisoč lir letno. Poleg tega bodo varilci prejeli nagrado v višini 78 odst. mesečne plače, cevarji 64 odst., kovači pa 66 odst. Spet nova točka sporazuma se loteva vprašanja bolezni in odsotnosti z dela. Prej je delavec moral sam skrbeti za izplačilo doklad in podobno, sedaj pa sporazum predvideva posredovanje uprave podjetja, ki bo morala zavarovancu oskrbeti vso potrebno pomoč. Podjetje je sprejelo tudi predlog delavcev, naj izvede strokovno raziskavo o škodljivosti posameznih barvil na kovini. Gre, kot znano, za vprašanje strupenih hlapov iz razkolniška stališča CCdL le mnenja določenih strankarskih struj, nikakor pa ne koristi tržaških delavcev. Tako so se prejšnje dni sestali u-radniki špedicijskih družb, ki so člani pokrajinske delavske zbornice CI SL. Izrazili so svoje obžalovanje zaradi težav, ki so nastale med sindikalnimi zvezami o vprašanju sindikalne enotnosti. Stališče uradnikov špedicijskih družb je vsekakor stališče sindikalne združitve, «ker je to edini način okrepitve delavske pogo-jevalne moči», kot piše v zaključni resoluciji. Uradniki špedicijskih družb so razpravljali tudi o dopolnilni pokrajinski delovni pogodbi in odobrili platformo zahtev. Župan Spaccini podelil kolajne uslužbencem gledališča «G. Verdi* Včeraj je župan inž. Marcello Spaccini podelil zlate in aeebrne kolajne dolgoletnim uslužbencem avtonomne u-stanove občinskega gledališča »G. Verdi*. Kolajne je podelil tistim uslužbencem, ki so jih upokojili pred kratkim, ter tistim, ki so delali nad 25 let. Kolajne so dobili orkestraši, tehniki, uradniki in elektrikarji. Stališče KPI o videmski univerzi barvil, ki jih upravljajo v ladjedelnicah, kar je pred nekaj meseci povzročilo pravcato «epddemijo» zastrupitev v državni ladjedelnici Sv. Marka. Vsekakor pa je najvažnejši tisti člen sporazuma, ki predvideva soudeležbo delavstva ori reševanju odprtih vprašanj delovnega okolja. Delavcem, oziroma patronatu, ki ga imenuje delavski 3vet, je podjetje priznalo pravico nadzorstva nad delovnimi pogoji in okoljem v skladu s členoma 9 in 12 statuta o pravicah delavcev. Delavski svet bo torej imel na svojo razpolago važen nadzorni organ, ki ima zakonito veljavo in se lahko s svojimi zahtevami u-veljavlia tako v tovarni, kakor izven nje. V soboto, 10. junija, bo v dvorani sindikalne zbornice CISL v Ul, San Spiridione 6 kongres sindikata gradbincev CISL, ki ga v Trstu vodi Bruno Degrassi. Na dnevnem redu kongresa je ena sama točka: »Sindikalna enotnost in sporazumni razpust FILCA - CISL*. Prejšnje dni se je namreč sestalo pokrajinsko vodstvo gradbinskega sindikata CISL, ki je preučilo stališče U1L in ugotovilo, da je kljub temu odprta možnost sindikalnega združevanja. V tem smislu so v vodstvu tržaškega sindikata gradbincev potrdili obveze iz Firenc, ki predvidevajo sindikalno združitev ob spoštovanju samostojnosti delavskega razreda in nezdružljivosti političnih in sindikalnih funkcij. Le s težavo bi lahko prezrli v izjavi tržaške FILCA - CISL polemiko Z določenimi krogi v UIL, ki so še vedno tesno povezani s socialdemokratskimi in republikanskimi strankarskimi organi. Kongresa FILCA - CISL se bo udeležilo 78 delegatov, ki bo predstavljalo 1417 članov pokrajinskega sindikata gradbincev CISL. Kongres bo, med drugim izvolil 7 delegatov grad-binske stroke, ki se bodo udeležili pokrajinskega sindikata CISL, ki bo 24. in 25. junija ter 5 delegatov na osrednji kongres FILCA - CISL, ki bo 24., 25. in 26. julija v Salsomaggiore. V svoji tiskovni izjavi o zadnjih dogodkih v zvezi z ustanovitvijo nekaterih tečajev inženirske fakultete v Vidmu, kar je pripeljalo do ostavke videmskega župana Cadet-ta, deželno vodstvo KPI še enkrat, poudarja svoje stališče in obsoja kampanilistične manevre krščan ske demokracije in drugih strank levega centra. V ta okvir, nadaljuje izjava KPI, sodi tudi ostavka župana Cadetta ter nekateri kompromisi, ki so jih dosegli v akademskem svetu na poti k popolnemu razbitju tržaške univerze in izven kateregakoli organskega načrta za reformo in razvoj univerzitetnega študija v Furlaniji - Julijski krajini. Zaradi tega KPI obtožuje krščansko demokracijo in druge politične sile, da še naprej zavajajo javno mnenje ter da skušajo ribariti v kalnem, s čimer samo zaostrujejo položaj, ne da bi jih pri tem zanimale zah- teve in potrebe šolstva, gospodarski in družbeni razvoj naše dežele. Vprašanje univerze pa je treba rešiti v soglasju z vsemi komponentami univerze ter čim prej priti do poglobljene diskusije v deželnem svetu, kjer se bodo morale vse politične sile jasno izreči o tem problemu ter sprejeti svojo odgovornost. V nadaljevanju tiskovne izjave pravi KPI, da je v deželnem svetu že zahtevala razpravo o vprašanju univerze ter potrjuje potrebo po načrtu za okrepitev tržaške univerze, obenem pa potrebo po resni razpravi o vprašanju ustanovitve videmske univerze, v tesni zvezd z gospodarskim razvojem Furlanije - Julijske krajine. V nedeljo zjutraj bo na Proseku spominska svečanost za ustreljenimi talci. Svečanost, ki jo prirejajo antifašistične organizacije, se bo pričela ob 9.30 z nastopom godbe na pihala, govori v slovenščini in italijanščini ter nastopom domačega pevskega zbora. OB ATENTATU NA GORIŠKEM Sožalja tajništva SS in devinsko-nabrežinske občinske uprave Tajništvo Slovenske skupnosti je odločno ožigosalo podli atentat na karabinjerje ter izreka globoko sožalje svojcem in sorodnikom žrtev. Odločni obsodbi atentata, pri katerem so izgubili življenje trije karabinjerji, se pridružuje tudi uprava devinsko - nabrežinske občine ter izraža polno solidarnost orožniškemu zboru in sožalje svojcem ter sorodnikom žrtev. Občinska delegacija se bo udeležila pogreba z vencem. Svečanosti ob dnevu republike Prefekt dr. Abbrescia s predstavniki oblasti med jutranjim svečanim dvigom zastave CISTO MORJE IN PLAZE NISO LAST SAMO BOGATIH IZBRANCEV Lepo obalo med Grljanom in Sesljanom je treba uveljaviti z obmorsko potjo Ta del obale je na/privlačnejši v tržaški pokrajini Kdor si pri nas zaželi čistega morja in lepe plaže, se skoraj nujno napoti na obalo med Grljanom in Sesljanom: to je namreč naj-privlačnejši del tržaškega zaliva in edini, ki še ni (preveč) onesnažen. Tod so tudi najbolj urejena in udobna kopališča, ki so sicer precej draga (od 350 do 700 lir za sam vstop!). Ker pa so morje, plaža in okolica tako privlačni, se vseeno večkrat kar tre kopalcev. Visoka vstopnina ni sicer edini »madež*. Če natančno opazujemo, bomo večkrat zasledili madeže nafte, plavajoče «otoke» strnjenih smeti in umazanije. V zasebnih kopališčih imajo skoro povsod kopališkega mojstra, ki s čolničem skrbi za čistočo, v javnih plažah pa se nesnaga nabira na obali in ponekod, kot na primer v Brojnici pod Križem, so po nekaj korakih podplati črni od naftnih madežev. Odpadkov je posebno dosti po nalivih, ko Soča narase in donaša v mprje vsega, od dreves do strjene umazanije, ki priplava mimo Tržiča, kjer se ji pridruži še nesnaga tega mesta, vse do Grlja-na. Žal ni na tem delu obale tiste službe «morske čistoče*, ki so luiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiuiinuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiniiiiiiHiiuuiiiiiinili OB ITALIJANSKEM DRŽAVNEM PRAZNIKU Italijanski konzul v Kopru priredil svečan sprejem Udeleženci tečaja slovenščine v Beneški Sloveniji obiskali Koper Ob italijanskem državnem prazniku .je italijanski generalni konzul v Kopru Onofrio Messina priredil včeraj dopoldne v hotelu Triglav v Kopru svečan sprejem. Udeležilo se ga .je nad 200 p.- abl 'encev, med njimi svetovalec republiškega izvrš naga sveta dr. Ivo Murko, predstavniki vseh primorskih občin in občin hrvaške Istre, predsednik italijanske unije za Istro in Reko, profesor Antonio Borme ter številni jpredstavniki tukajšnjih političnih, gospodarskih, kulturnih in drugih ustanov. Na sprejemu so bili prisotni tudi številni ugledni gostje iz sosednje republike, med rutini podtajnik v mir istrstvu za trgovino Carrado Belci, predsednik tržaške pokrajine dr. Michele Zanetti, senator Paolo Šema, tržaški župan inž. Marcelih Spaccini. jugoslovanski generalni konzul v Trstu. Boris Trampuž, predstavniki Slovenske kulturno - gospodarske zveze in številni drugi. O »Indlkalni enotnosti se izrekajo tudi drugi sindikati, kar še enkrat dokazuje, v kolikšni meri izražajo Udeleženci drv ega tečaja slovenščina v Beneški Sloveniji v Spetru Slovanov so danes obiskali Koper, jih je znani kulturno prosvet-iavec Izidor Predan iz Čedalje so si najprej ogledali te radijske in televizijske štu-sr se delj časa zadržali v pri-n razgovoru s kolektivom RTV Nato so obiskali še italijan- sko lmnazijo v Kopru, kjer so se zanimali za razne probleme s področja šolstva. Popoldne pa so si ogledati sedež Skupnosti Italijanov v Kopru, kjer so se pogovarja i o delu in življenju italijanske e nične skupnosti, hkrati pa so govorili tudi o svojih pogojih dela. Tečajniki so se pohvalno izrazili o toplem sprejemu, ki so ba gili vsepovsod deležni. L. O. Odkritje spominske plošče padlim uslužbencem Tržaškega Lloyda Včeraj predpoldne so v veži Tržaškega Lloyda odkrili marmornato ploščo v spomin uslužbencev tržaške brodarske družbe, ki so padli v boju za svobodo proti nacifašističnemu okupatorju. Koliko jih je bilo, sami upravniki družbe ne vedo, kajti število delavcev in uradnikov Lloyda, ki so odšli med partizane ni znano, še manj pa je znano število mornarjev, ki so se pridružili odporništvu v drugih krajih. Vse je počastil s svojim nagovorom dr. Steffe, za njim pa predsednik Tržaškega Lloyda admiral Spigai. Svečanosti so se udeležili številni uslužbenci Lloyda. Marmornato ploščo je izdelal tržaški kipar Duilio Švara. jo predlanskim uvedli v neposredni bližini Trsta. Mislimo na čoln, ki ima na krmi lijak, v katerem zbira plavajoče odpadke. To bi bilo zelo koristno in ne bi niti zahtevalo prevelikih stroškov. Ko je že govor o tem, kako privabiti turiste na ta del obale, je skoro nujno posvetiti nekaj besed načrtu, ki ga redno vsako leto vzamejo iz zaprašenih predalov, v katere se vrne kaj kmalu, v pričakovanju prihodnje poletne sezone. Mislimo na obmorsko pot za pešce, ki naj bi povezovala Gr-Ijan s Sesljanom. To bi bila res privlačna pobuda. Pri tem pa je veliko težav. Te so dvojnega značaja: birokratskega in «političnega». Obala je, kot povsod državna lastnina, ki jo u-pravljajo mornariške vojaške oblasti, ki — kot vse vojaške oblasti — so znane po svoji hitrosti in elastičnosti. Druga ovira pa so zasebniki, ki so si tod zgradili vile s parki tik do morja in postavili vse naokrog visoke ograje, da si — povsem nezakonito — obvarujejo «privacy». Ker imajo tod vile razne tržaške vidne in vplivne osebnosti, je ta ovira že skoraj »političnega* značaja. Sicer stvari ki bi jih morali uresničiti na tem delu obale, je kar veliko in vsako delo poteka počasi. Vzemimo za primer stezo, ki povezuje križišče nad sesljan-skim zalivom z zalivom samim. Steza je zagrajena in je tudi zelo Pri tem mislimo predvsem na načrt, da bi prav v poletnih mesecih prekiniti promet po obmorski cesti zaradi priključka z avtocesto. Seveda je ta načrt tako absurden, da so se pridružile splošnim protestom prebivalcev tudi pristojne oblasti in kaže, da bodo to, sicer nujno delo, odložili vsaj do septembra. koristna za letoviščarje, ki stanujejo v hotelih ali kampingih zgornjega dela Sesljanskega zaliva — v nekaj minutah lahko dospejo peš do morja, ne da bi hodili po dolgi, vijugasti asfaltirani cesti, kjer je med drugim precejšnja nevarnost zaradi avtomobilov. Začetek, steze je tik za poslopjem letovi-ščarske ustanove, tako da se ga ne vidi s ceste. Že več časa domačini zahtevajo, naj postavijo smerokaze, do sedaj pa jih še ni, tako da je dokaj težko odkriti kje se začenja steza. Če nekaterih stvari ne delajo, delajo druge, ki so v tem trenutku najmanj potrebne, celo škodljive. iiiiiiiiiiiniiiMiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimimmiiiiiiiinii OD 8. 00 11. JUNIJA * v Mariborski študenti na izletu po naši deželi V Trst bodo prišli ob priliki študijskega srečanja njihove Visoke ekonomske šole s tržaško univerzo Kot smo že poročali bodo prišli ob priložnosti 2. študijskega srečanja Alpe Adria, ki bo letos v Trstu od 8. do 11. junija, študentje Visoke ekonomsko komercialne šole iz Maribora na tridnevni izlet v našo deželo, študentje bodo dopotovali že v sredo, 7. junija ter se bodo srečali s svojimi kolegi predstavniki A IS EC na tržaški univerzi. Naslednji dan, 8. junija, bodo zgodaj zjutraj odšli z avtobusom na univerzo, kjer se bodo udeležili otvoritve srečanja Alpe A-dria ter nadaljevali pogovore s tržaškimi kolegi. Kosili bodo v naši univerzitetni menzi, popoldne pa se bodo vkrcali na pomolu Audace na ladjo, s katero si bodo ogledali pristaniške naprave in pa obrat Total. Zvečer ob 19.30 se bodo vrnili v mesto, samo pol ure kasneje pa bo na vrsti košarkarsko srečanje med tržaškimi in mariborskimi akademiki. Dan bodo mariborski gostje zaključili z večerjo v pivovarni Dreher. Zadnji dan njihovega obiska bo še zlasti zanimiv, saj bodo zjutraj ob 8. odpotovali z avtobusi v Oglej kjer si bodo ogledali oglejske zgodovinske znamenitosti. Od tam bodo odpotovali v Gradež, kjer bo sprejem pri občinskih oblasteh. V Gra-dežu se bodo tudi udeležili kosila, ki jim ga bo ponudila krajevna turistična ustanova, če bo lepo vreme se bodo po kosilu lahko kopali v nikakor ne kristalnih vodah grade-ških plaž, na kar se bodo vrnili v Trst. Mariborski gostje bodo pre spali v slovenskem dijaškem domu Ščitimo Kras Tržaška pokrajinska uprava, v soglasju z občinam Trst, Zgonik, Repentabor. Devin • Nabrežina, Dolina in Milje ter z avtonomno turistično ustanovo za Trst in Sesljan, ponavlja svoj poziv iz prejšnjih tednov naj tisti, ki spričo lepega vremena nameravajo iti na Kras. ne prižigajo ognjev. Obenem naslavlja na izletni ke poziv naj spoštujejo čistočo ter nedotaknjenost zelenih površin. h bi jih pobude, ki bi ne spoštovale značilnosti okolja lahko poškodovale. Uprava opominja izletnike, naj ne hodi o po nepotrebnem po travnikih, naj ne mečejo odpadkov, naj ne tržejo mladih vej. ter še zlasti, naj ne zahajajo v zasebno lastnino Prebivalci kraških občin obdelujejo i velikimi žrtvami polja kt predstavlja o pomemben del njihove lastnine Odbornik za javna dela Lucijan Volk če smo do sedaj orisali nekaj negativnih plati, ne smemo mimo dejstva, da je obala med Sesljancm in Grljanom zelo lepa, čista, poprečno dobro oskrbovana z oarj in hoteli in, kar je zelo važno, b!:zu mesta samega. Morda bi bilo primemo, da bi bilo nekaj več a\to-busov, vsaj do Grljana. Kaže, da bodo res povečali število avtobusov na tej progi, ko jo bo občinska uprava odvzela zasebnemu podjetju, ki jo sedaj upravlja. Tudi ladja, ki redno pluje med Trstom, Grljanom in Sesljanom, ima velik uspeh, ker je tudi kratko križarjenje zelo prijetno. Splošna ocena o tem dolu naše obale ne more biti druga kot pozitivna, čeprav bi lahko bila še boljša, če bi načrtno in pravočasno ukrepati. Predvsem bi bilo treba odpreti dohode na plaže. Kot že več let zaporedoma, pozivamo še enkrat pristojne oblasti, naj začnejo predvsem uresničevati načrt za gradnjo obmorske poti, ki bo dovoljevala dostop do majhnih zalivov, ki so sedaj last nekaterih, redkih izbrancev. Na plažah in pečinah bi našlo prostora veliko število kopalcev, ki so sedaj primorani v zasebna kopališča. Taka pobuda bi sicer oškodovala nekatere — redke — koristila pa bi prebivalstvu naše pokrajine. Deževno vreme je delno skalilo poletno praznično vzdušje v Trstu. Kljub temu se je večja množica ljudi udeležila skromnih formalnih svečanosti, ki vsako leto spremljajo praznik republike tudi v našem mestu. Državni praznik, ki so se ga s svojimi proglasi soomnile antifašistične stranke, so v Trstu spremljale svečanosti ob dvigu in spustu državne zastave na Trgu Unita in sprejem v prefekturi. Predpoldne so ob prisotnosti izbrane skupine vojakov tržaškega garnizona in drugih rodov vojske in policije dvignili na droga pred morjem, na Trgu Unita, državno in tržaško zastavo Ob priložnosti je godba zaigrala nekaj koračnic. Svečanost so ponovili ob 20.15, ko so zastave spustili z drogov Ta obred bodo ponovili odslej vsako nedeljo do 4. novembra. III. natečaj Miramar za harmonikarje, pianiste orglarje in kitariste Gledališča POLITEAMA ROSSETTI Ponovitve Brechtove drame »Mati Korajža* se bodo nadaljevale do 4. junija. Današnja predstava se bo za-čela ob 21. uri, jutrišnji poslovilni nastop gledališke skupine, pa bo ot 16.30. Koncerti VERDI Danes, 3. t. m., bo za red B spe-mladanske simfonične sezone nastopi znani madžarski pianist Cziffra. - a sporedu so Chopinove in Lisztov e skladbe. Pri gledališki blagajni s» na razpolago vstopnice za še preostae sedeže. Kino Medtem ko so se meščani zbirali ob robu Trga Unita za obred spuščanja državne zastave, so se politični. kulturni in drugi predstavniki tržaške javnosti zbrali na sprejemu. ki ga je Driredil ob dnevu republike prefekt dr. Nicolo Ab-brescia. Med vidnejšimi predstavniki smo opazili tržaške parlamentarce, župane vseh občin tržaške pokrajine podpredsednika deželnega sveta Pit-tonija, tajnike tržaških političnih strank Colonija. Rossettija, Lonzo in dr. Štoko, generalnega konzula SFRJ Borisa Trampuža in druge diplomatske predstavnike. utiri Tiskovna konferenca o francoskih knjigah Danes ob 11. uri dopoldan bo tiskovna konferenca v ravnateljstvu ljudske knjižnice v Ul. Teatro Romano 17. na kateri bodo predstavili razstavo knjig iz dobe francoskega humanizma. Razstavo bodo ■ .radno odprli v ponedeljek v sedežu ljudske knjižnice v Ul. Teatro Romano 7. Tiskovne konference se bosta u-V.ežila tudi predsednik francoskega združenja založnikov Deineule-°re in tajnik istega Monnet Tudi na drugem dnevu II. praznika vina v Borštu ki ga prireja krajevno p.d. »Slovenec*, je bilo vse živo in veselo. Sprva je sicer kazalo, da bodo prireditelji zaradi vremena, ki ni nič kazalo na boljše, morali prenesti kulturni spored. Pa se jim je vseeno posrečilo ga izpeljati do konca. Malo pred 19. uro je na priložnostnem odru nastopil domači mešani pevski zbor, ki je pod vodstvom Draga Petarosa in ob prikupnem napovedovanju domačinke Nadje Kosmač zapel osem pesmi. Kmalu po nastopu zbora je prikorakala na prireditveni prostor godba na pihala s Proseka, pred njo pa štirje mladi pari v narodnih nošah, ki so ob ploskanju prisotnih odprli »ples za stare*. Poleg velikega števila domačinov in gostov iz mesta, ki so zlasti v večernih urah napolnili prireditveni prostor na «Hribenci», se je včerajšnjega praznika udeležil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Boris irampuz s soprogo. Na naši sliki: moški pevski zbor »V. Vodnik* iz Doline poje pod vodstvom Ignacija Ote na četrtkovem prvem dnevu H praznika vina v Borštu. Vinska razstava v Zgoniku odprta danes in jutri Občinska razstava in pokušnja domačih vin v Zgoniku je bila včeraj zaprta zaradi dežja in slabega vremena, odprli pa jo bodo spet danes in jutri. Tako bodo lahko prišli na svoj račun ljubitelji dobre kraške kapljice. Danes bo razstava odprta od 18. do 24. ure, od 20. do 24. ure pa bo brezplačen ples. Jutri bodo razstavo odprli ob 10. uri, ko se bo začel turnir v briškoli. Ob 17. url bo koncert godbe iz Turjaka, ob 20. uri tombola, od 20. do 24. ure ples. rgral bo orkester »The Lords*. Danes se nadaljuje avdicija tekmovalcev, ki se je pričela včeraj pod komisijo, ki jo sestavljata prof. Efrem Casagrande in Gervasio Mar-cosignori. Uspeha prejšnjih dveh tekmovanj, ki sta bili omejeni le na deželo, sta nam dala pobudo, da smo letos razširili natečaj na državno raven. K natečaju. Id ga razpisuje Ansambel Miramar. se je prijavilo nad 100 tekmovalcev. Prijavili so se tudi učenci iz Vidma, Verone, Ascoli Pičena. Pescare, Lecca, Mantove. Trevisa. Aquile in celo iz Catanie. Vsak oddelek natečaja je razdeljen v več kategorij po starosti in pripravljenosti: od najmlajših do odraslih in od začetnikov do učencev višjih razredov Za zaključek bo nocoj ob 21. uri v dvorani Ulice sv. Frančiška 5 (Circolo Grandi Motori) GLASBENI VEČER. Nastopili bodo najboljši udeleženci tekmovanja, katerim bodo izročeni pokali, kolajne in diplome. Kot častni gost bo nastopil »svetovni oskar* na harmoniko GERVASIO MARCOSIGNORI. Nazionale 16.15 «11 complesso del tra-pianto. Barvni film. Elke So®® Britt Ekland in Denholm EIW»-Fenice 16.15 «La Texana e i f«® Penitenza*. Barvni film. Welch, Robert Culp, Diana Dov • Eden 16.00 »Liguana dalla 1®®®®.^ fuoco*. Barvni film. Luigi in Dagmar Lassander. Prepovedan mladini pod 18. letom. . Grattacielo 16.00 »Alfonorevole P» c-iono le donne*. Lando Baz Lionel Stander, Laura Antone^ Barvni film. Prepovedano »iau pod 18. letom. t , Excelsior 16.15 »Tempo d am°;„ni’ Barvni film. Marcello Mastroiann Catherine Deneuve, Dominidue Ritz 16.30 «La preda e l’avvol®j®; Barvni film. Peter Lee LawrenC in Orchidea De Santis. Aurora 16.30 «Forza G*. Barvni Pevski zbor «Valentin Vodnik» danes in jutri v Rogaški Slatini Danes odpotujejo pevci moškega zbora «Valentin Vodnik» iz Doline na gostovanje v Rogaško Slatino. V tem znanem zdravilišču bo zbor imel zvečer koncert slovenskih narodnih in umetnih pesmi, nato pa bodo pevci gostje zdraviliškega pevskega zbora Roaaška Slatina, ki bo Dolinčavom gostovanje vrnil 1. julija, ko bo imel koncert v Dolini. Naslednjega dne si bodo dolinski pevci ogledali zdravilišče ter Kumrovec, rojstni kraj maršala Tita. Povratek v Dolino je predviden v večernih urah. Prosvetno društvo «Valentin Vodnik* se tako tudi letos drži poti izmenjave gostovanj z društvi v Sloveniji in Avstriji: po Kropi. Št. Janžu in Radišah v Rogaško Slatino. Za prihodnje leto pa je društvo že navezalo stike z drugim društvom v Sloveniji Z gostovanji in koncerti seznanja tako tudi nepoučene s problematiko zamejskih Slovencev obenem pa je to tudi lepa priložnost, da z gostovanji iz matične domovine popestri kulturni program pri nas. Iz avtomobilov kradejo Včeraj se je na letečem oddelku kvesture javil 35-letni Roberto Baltierd iz Verone. Agentom je povedal, da so ga neznanci okradli. Iz osebnega avtomobila veronske registracije, ki ga je imel parkiranega na nabrežju, so mu avtomobilske miši izmaknile japonski daljnogled, fotografski aparat «agfa», vžigalnik «rcnson» ter denarnico s 700.000 lirami. Žrtev avtomobilskih dolgoprstne-žev je postal tudi 40-letnd Giuseppe Agliardi iz Brescie. Agentom letečega oddelka kvesture je povedal, da so mu tatovi izmaknili iz strešnega prtljažnika avtomobila, parkiranega v Ul. Romagna, dva kovčka z oblekami. Kopališke miši spet na delu Z lepim vremenom postajajo tudi kopališke miši aktivne. Tako je grenko ugotovil 26-letni Vittorio Acco, ki se je šel predvčerajšnjim prvič kopat v kopališče »Ausonia*. Potem, ko se je okopal, se je vrnil v svojo kabino, da bi se oblekel. Pri tem je ugotovil, da so mu neznanci izmaknili iz hlačnega žepa uro. Razna obvestila Narodna In študijska knjižnica obvešča, da bo danes, 3. junija, zaprta. SPD »Tabor* priredi jutri, 4. junija ob 10.15 predvajanje II. dela filma (Bratovščina sinjega galeba*. Vabljeni. SPDT želj dragima članoma MARUI BRATOŽ in ALEKSANDRU STRAJNU obilo »reče in planinskega naraščaja p zakonskem življenju. R. Salvino in Barbara B“uchLh Impero 16.30 «Questa specie d amo Barvni film. Jean Seberg m Tognazzi. .j Cristallo 16.30 «Don Camillo eu giovani doggi*. Barvni fi®1-Stone Moschin. 0 Capitol 16.30 »Amico stamrru almeno un palmo*. Barvni Giuliano Gemma. |0 Moderno 16.30 «In nome del P italiano*. Ugo Tognazzi in »i Gassman. Barvni film. . „ Vittorio Veneto 16.30 «La Beda, °' in amore per ogni gaudeiiza . <■' , ie sofferenza*. Barvni film. b1- . 0 fredi in R. Schiaffino. Prepove « mladini pod 14. letom. nary. Ideale 16.30 «Fuori il malloppo*- “ ^ ni film. Claudia Cardinale ® “ ®" ley Baker. vni Abbazia 16.30 »Giu la testa*-vvestem film S. Leoneja. B®! ger in James Cobum. . Astra 16.30 »Barabba*. BarJ?‘ „no. Anthony Quinn in Silvana "la Kino Opčine 19.00 «L’ultima Omar Shariff in Florinda °ou‘ Razstave V palači Costanzl do 6. iu®J.akežg trospektivna razstava del trzaš slikarja Piera Marussiga. bo f Danes, 3. junija, ob 18.30, galeriji »Tergeste* odprl razstavo jih del slikar Marino Aita. Ba**!“j. bo trajala vse do 16. junija z ^ nim umikom od 10.30 do 12.30 ter 17. do 20. ure. Danes, 3. junija, bo odprla J**, stavo svojih del v občinski *•** tržaška slikarka Graziella Petij® :u. Njena razstava bo odprta do D- ^ nija z običajnim umikom umetno8 galerij. Izleti Prosvetno društvo »France Pre*fj rrosvetno društvo »France * in ren» v Boljuncu priredi v soboto nedeljo, 10. in 11. junija >z'et ncuciju, iu. in n. junija v. Koroško s koncertom društvenega P NastoP skega zbora in s tamburaši. v bo v vasi Bilčovs. Prenočevanje Celovcu. Ogled knežjega kamna Gosposvetskem polju in Vrbskega J. zera. Zadostuje osebna izkaznica-sovanje pri I-auri v mlekarni Slovenski klub priredi v nedeljo, junija izlet v Pulj. Prijave spreJe ^ gospa Kufersin od 18. do 20- lire SPZ na telefon 31-119, Rok prijave 10. junija. PD »SLOVENEC* - BOR$t priredi 2. PRAZNIK VINA Spored Jutri, 4. junija, ob 16.30 ko® cert godbe na pihala «BB»“ ' nastop folklorne skupine VA» iz Kranja. . ih Danes in jutri ples ob zvoku1 ansambla »Kras*. Točili bomo pristna domača v®® in delovali bodo dobro zalo*®111 kioski. Vabljeni! Včeraj-danes Danes, SOBOTA, 3. j«"118 PAVLA ob Sonce vzide ob 5.18 in zaton« 20.48 — Dolžina dneva 15.30 " .j jj na vzide ob 0.59 in zatone Jutri, NEDELJA, 4. ji®1!8 FRANC Vreme včeraj: najvišja temP«ratUuri 18,5 stopinje, najnižja 12.8, ob ^b 16,7 stopinje, zračni pritisk 10,J- se. stanoviten, veter 12 km na verozahodni, padavine 50,3 nebo oblačno, morje rahlo ra*j«j* temperatura morja 17,6 stoP DNEVNA SLUŽBA lekabN (od 13. do 16. ure) Ali Angelo d'Oro, Goldonijev cj. Cipolla, Ul. Belpoggio 4; Ai due,nafsk' Ul. Ginnastica 44; Miani, M®8 drevored 117 (Barkovlje). 0lsI NOČNA SLUŽBA IJKABf (od 19.30 do 8.30) mp Dr. Gmeiner, Ul. Glulia l’: A' zoni, Largo Sonnino 4; IKAM ejli. Cedro, Trg Oberdan 2: Al 0 Ul. Zorutti 19/c. * s/ Ob nedeljah in praznikih so ^evi" do 19.30 odprte vse lekarne in nočne izmene GORIŠKI DNEVNIK Miran Bertok ■ šestdesetletnih je sodeloval v I. svetovni vojni na ruski fronti v znanem 97. pehotnem polku — tržaškem, in je kmalu našel pot v rusko ujetništvo. Doživel je vse revoluoioname spremembe, ki so se takrat odvijale v Rusiji. Domov se ie vrnil preko Vladivostoka. Šanghaja pozami leta 1918. Tako je sin Miran prva tolmačenja o naprednem delavskem gibanju, zmagi oktobrske revolucije itd., dobil od svojega očeta. Oče je sodeloval v Trstu v številnih slovenskih kulturno prosvetnih organizacijah. Bil je član rdeče pomoči in sindikatov. Zaradi razmer, ki so nastale po italijanska okupaciji Trsta, se ie družina Bertok že leta 1920 izselila iz mesta in odšla v emigracijo Nastanili so se v Slavonskem Brodu, kjer je oče dobil zaposlitev pri izgradnji tovarne vagonov Tu je sodeloval v organizaciji velike stavke, ki je zahtevala boljše živ ljenjske in delovne pogoje zaposlenih. Zaradi sodelovanja in izvedbe stavke je ostal brez dela Novo zaposlitev si je poiskal v Ljubljani, kamor, se je že leta 1922 preselila cela družina. Po prihodu v Ljubljano jo oče začel delati kot pomožni delavec Dri raznih gradbenih podjetjih nato pa .je dobil delo v pivovarni Union in naposled v mestni vrtnariji. Upokojil se je še pred pričetkom II. svetovne vojne, oo osvoboditvi pa je skupaj s hčerko prišei v domači kraj v Piran, kjer je leta 1963 Pred dnevi je v krogu svoje dru-We' sodelavcev, prijateljev in rtancev tiho in delovno — pro-60. letnico tovariš Miran gtok, direktor kreditne banke iz &t>Pra in nosilec partizanskega ^minskega znaka 1941. Obiskal j?8, ga na delovnem mestu v pro-j*®m banke na koprski bonifiki ? v obujanju spominov na preho-«o življenjsko in borbeno pot, zabeležil naslednje: /'baja iz napredne kmečko — jjdavske družine. Njegov oče je sin kolona s Šambaldinu (Sv. , bald) v Vanganelski dolini. Mati £ bila doma iz Cesarjev iz znane atovčeve družine. Oče se je še Kfd I- svetovno vojno, ko mu je 1°. koma j 18 let izselil v Trst. v- ^ ® fe delal v tovarni linoleja. Nato I umrl. Vozni red vlakov BENETKE MILAN - RIM - PARIZ «•10 R 6.20 L «■56 D VIDEM - SALZBURG DUNAJ - MUNCHEN !ci5 t>D Benetke SL R-10 L 1125R >8.05 l 18.42 D J® L ®.02 DD ODHODI Benetke - Bologna - Fi renče - Milan - Genova (*) Portogruaro Benetke SL Turin - Rim (skozi Benetke SL) in Mi 5. lan skozi Mestre •J* DD Benetke 8 30 R Benetke Kim(*) 8'44 DD (Direct Orient) Benetke -Milan Genova Venti-miglia Domodossola Pa riz Calais (spalni vagoni Atene Istambul Pa-riz) ■M L Portogruaro ■1« DD Benetke Rim - Milan -p, Turin 4 DDPOrtogrUar° ® DD (Lombardie Express) Benetke - Milan - Pariz Portogruaro (ne vozi ob nedeljah) Benetke (brez vmesnih po. staj) Milan - Genova(*) Portogruaro Benetke - Bologna ■ Lec-ce (spalni pogradi Trst -Lecce) Portogruaro (Simplon Express) Benetke Rim Milan Lam-brate Domodossola - Pariz (spalni pogradi za I. in H. razred Trst - Pariz, spalni vagoni Benetke Pariz, spalni pogradi Beograd Pariz in Benetke Pariz, spalni vagoni Moskva Rim(l) DD Benetke Milan Turin Genova Marseille (spalni vagoni in pogradi Trst - Genova, spalni pogradi Trst Turin) Mestre Bologna - Rim (spalni vagoni in pogradi Trst -Rim, samo ob petkih spalni vagoni Moskva Turin) PRIHODI Cervignano (ne vozi ob nedeljah) . - Portogruaro ',5° DD Marseille Genova - Turin Milan (spalni vago ni in pogradi Genova Trst, spalni pogradi Turin - Trst) Rim Bologna (spalni vagoni in pogradi Rim Trst. spalni vagoni Turin Moskva samo ob nedeljah) Benetke (ob sobotah neposredna zveza Ziirich Id Trst/ •56 DD (Simplon Express) Pariz • Domodossola - Milan Lam-brate Rim Benetke (spalni pogradi Pariz -Trst, spalni vagoni Rim Moskva (2) Lecce - Bolo- gna (spalni pogradi Lecce - Trst) Milan Benetke SL(#) (Benetke SL Trst brez u vmesnih postaj) i,, DD Benetke ^ D Benetke L “ L Cervignano ‘“2 DD (Lombardie Express) Pa-jj riz - Milan Benetke D Benetke Turin (skozi Mestre) - Rim (skozi Benetke SL) Firence ■ Bologna Benetke^*) Portogruaro DD (Direct Orient) Calais Pariz • Milan Benetke (spalni vagoni Pariz ■ A-tene ■ Istambul in Benet-20 ke Beograd) ' R Milan Rim Benetke(*) D Benetke DD Turin Milan Genova (*j - Rim Benetke “®*no 1. razred z obveznim m b^noročilom ob ponedeljkih, torkih, sre-^ aah, sobotah in nedeljah ob ponedeljkih, torkih, sre-r:)b, četrtkih in petkih KRIVCEV ATENTATA ŠE VEDNO NISO NAŠLI 8-25 L ?-25 L ODHODI 3.40 L Videm - Pordenon 5.29 L Videm 6.15 D Videm Troiž 6.25 L Videm 7.05 D Videm 8.50 D Videm - Trbiž Dunaj Miinchen 10.10 L Videm • Trbiž 12.25 D Videm 12.55 L Videm 14.00 DD Calalzo(l) 14.16 L Videm 15.15 D Videm 16.55 L Videm - Trbiž 17.53 L Videm 19.16 D Videm 20.15 L Videm 21.42 D (Italien - Osterreich Ex-press) Videm Trbiž - Dunaj . Stuttgart (spalni pogradi za Stuttgart) 22.42 L Videm (1) Same pred prazniki od 28. 6. do 2 1972 . 9. 1972. Ne vozi 14. 8. PRIHODI 0.33 L Videm 6.52 L Videm 7.36 L Videm 8.14 D Pordenon - Videm 8.51 L Videm 9.55 D (Čsterreich - Italien Ex-press) Stuttgart Dunaj . Trbiž Videm (spalni pogradi iz Stuttgarta) 12.11 L Trbiž - Videm 14.05 D Videm 15.10 L Videm 17.05 D Videm 18.05 L Videm 19.33 L Videm 19.50 DD Trbiž - Videm 20.50 L Pordenon Videm 22.40 L Videm 23.39 D Miinchen Dunaj Trbiž . Videm V 11 DD Caialzo(2) (2) Samo ob praznikih od 29. do 3. 9. 1972. Ne vozi 13. 1972 OPČINE - LJUBLJANA - BEOGRAD ODHODI «•16 d 14.10 L 18.15 L 19.47 D 20.35 L 21.09 D H.08R ^40 R Si % 85.32 1.00 D Opčine Ljubljana - Za greb (spalni pogradi Benetke Zagreb) 7.25 L Opčine(l) 8.10 D Opčine - Ljubljana 11.14 DD (Simplon Express) Opčine Ljubljana Zagreb Beograd Reka (spalni vagoni Rim ■ Moskva) (2) - Budimpešta (ob nedeljah spalnj vagoni Turin Moskva) Opčine - Ljubljana (1) Opčine(l) 18.30 DD Opčine ■ Ljubljana Za greb Beograd Opčine - Ljubljana(l) Opčine (Direct Orient) Opčine - Ljubljana - Skopje Beograd Atene Istambul (spalni vagoni Pariz A-tene - Istambul in Benetke • Beograd, spalni po gradi Trst Beograd) PRIHODI Zagreb - Ljubljana - Opčine (spalni pogradi Zagreb . Benetke) Opčine(l) (Direct Orient) Istambul Atene - Beograd Skopje - Ljubljana - Opčine (spalni vagoni Atene Istambul . Beograd in spalni pogra. di Beograd - Trst) Ljubljana Opčine(l) Beograd - Zagreb - LjuD-Ijana - Opčine Ljubljana . Opčine(l) 19.44 DD (Simplon Express) Reka Beograd - Zagreb Ljuo-ljana • Budimpešta Opčine (spalni vagoni Moskva - Rim(3) in ob petkih Moskva Turin) 21.03 D Ljubljana Opčine 21.38 L Opčine (1) Ne vozi ob nedeljah (2) Vozi ob ponedeljkih, torkih, sredah, četrtkih in petkih (3) Vozi ob ponedeljkih, torkih, sre dah, sobotah in nedeljah 5.48 D 7.10 L 9.10 D 10.05 D 12.05 D 14.35 L Miran se je rodil 16. maja 1912 v Trstu. Osnovno šolo .ie obiskoval v Trstu, Slavonskem Brodu in Ljubljani. Nato je obiskoval dve leti meščansko šolo. Id pa io je leta 1926 moral zarad1. smrti matere zapustiti Kmalu nato se ie odločil za delo v poklicu, v katerem je imel preskrbljeno hrano, stanovanje, itd. Odločil se je za trgovskega vajenca in pomoirrka v Metliki, v kateri je nii pet let. do leta 1932. Uspelo mu je o?*'i v Ljubi a-no in se zaposliti kot trgovski potrt, črtik. Kmalu je n oral na cd-služenje kadrovskega n ka v Sarajevo in sicer k 10. tankovskemu polku. Nato je delal tri mesece v generalštabu. na kar je bil premeščen, očitno zaradi podatkov, ki so prišli za njim o sodelovanju očeta v naprednem delavskem gibanju. Po prihodu iz vojske se je vključil v delavsko gibanje bil ie aktiven član Svobode. Rdeče pomoči, sodeloval je na številnih iz letih in kulturnih prireditvah, itd. Zaradi sodelovanja v delavskem gibanju ni mogel dobiti zaposlitve in je bil primoran, da s prihranki očeta, kreditom, ki mu ie bil odobren, odpre lastno majhno trgovino, v kateri je delal vse do pri četka II. svetovne vojne oziroma do odhoda v NOV Takoj po okupaciji Ljubljane in prihoda Italijanov se ie vključil v NOB in je bil že leta 1941 sprejet v KP Slovenije. Bil ie sekretar osnovne partijske organizacije v Šiški, za tem pa nekaj časa se kretar rajonskega komiteja KP. Kot član Slovenske narodne pome či je organiziral vse ilegalne prevoze iz Ljubljane na osvobojeno o-zemlje. Njegov lokal v Ljubljani, .je siužil kot skladišče za Slovensko narodno pomoč, t.j za pomoč, ki je bila namenjena partizanom. Kot član KP Slovenije je bil zadolžen za širjenje partijske in narodnoosvobodilne literature, ki je potovala na teren v organizacije skozi njegovo skladišče Zaradi aktivnega in organiziranega dela za cilje NOB, ie bil kompromitiran in v nenehni nevarnosti da ga aretirajo, ki se ji je izognil tako. aa ie leta 1943 skupaj z družino odšel v partizane. Dve majhni deklic in ženo je pustil pri prijateljih v Rač-ijem Selu pri Trebnjah. sam oa je bil sprejet v Levstikovo brigado. Kmalu nato so zbirali prostovoljce za odhod v II. Dolomitski odred, v katerega se je takoj prijavil in se poslej boril na območju, ki mu je bilo bol.i znano izpred vojnih časov. Iz n. Dolomitskega odreda ie bil določen v bataljon, ki ie odšel v Vojkovo brigado na Primorsko in je tam od delegata voda. politkomisarja prišel na položaj pomočnika politkomisarja brigade. V začetku leta 1944 je bil določen v partijsko šolo. ki je takrat bila v Kočevskem Rogu. Pp uspešno končani šoli. je odšel kot partijski inštruktor na štajersko in jejv Savinjski dolini u-stanovil in vodil partijsko šolo. Po velikih borbah in nemški ofenzivi, je decembra 1944 odšel na Koroško, kjer se je vključil v politično delo na terenu. Meseca marca 1945 je bil ponovno poslan na Primorsko, tokrat v štab 9 korpusa, s katerim ie prišei v Trst, nato v Gorico in naposled v Vipavo. Za zasluge v NOV je odlikovan s številnimi odlikovanji, med njimi redom za hrabrost redom zasluge za narod, redom bratstva in enotnosti, itd., ie nosilec partizanskega spominskega znaka 1941. V JLA je dosegel čin rezervnega majorja. Kmalu po vojni ga je pot vodila v službo v ministrstvo za trgovino, kjer je bil načelnik oddelka do leta 1949. ko so ga premestili v Beograd v ministrstvo za zunanjo trgovino. Toda, zaradi bolezni v družini in na priporočilo zdravnika, se je ponovno vn.il v Ljubljano in se zaposlil pri komiteju za zunanjo trgovino slovenske vlade. Leta 1951 je bil določen za delo v Upravi javne varnosti v Ljubljani že leta 1955 ie dokončal študije in »e postal direktor pod jetja Tehnoinpex v Ljubljani Leta 1957 je prišel na obalno območje, v kraj. od koder so bili doma njegovi starši. Nekaj časa ie bil predsednik obč. odbora SZDL, nato podpredsednik skupščine občine Koper Leta 1958 ie bil izvo ljen za predsednika skupščine ob čine IL/per Po i/teku mandata le ta 1962 je postal direktor kredit ne banke Koper, kar ie še danes Tovariš Miran Beriok ie bil član občinskega in okrajnega komiteja Slovenije, član obi inskega in o-krajnega odbora SZDL, sedaj pa je že nekaj let predsednik plavalnega kluba Koper in z velisim uspehom vodi to športno organizacijo, ki združuje nad 200 aktivnih plr.vmcev, ki k po doseženi') rezultatih tretji klub v Sloveniji. Tudi v Ljubljani sodeluje v številnih odborih pri Združenju po slovnih bank in pri Gospodarski zbornici SR Slovenije. Za zasluge v povojni graditvi socializma je bil odlikovan z redom dela z zlatim vencem. Vsi njegovi soborci, udeleženci NOV. sodelavci v povojni graditvi naše domovine in še zlasti člani delovne skupnosti kreditne banke Kaper, mu kliče-še na mnoga, zdrava leta ALBERT KLUN Vedno bolj očitna povezava atentata s politiko: v kakšno smer bodo šle preiskave karabinjerjev? Iz Milana prispe! maj. Rossi, ki preiskuje umor Calabresija - 5.000.000 lir nagrade vsakomur, ki bi dal kak napotek za odkritje krivcev ■ Najdba razstreliva v neki kraški jami? - Danes ob 17. uri svečan pogreb: prisoten bo tudi minister Rumor ■ Atentat je dele «izvežbanih strokovnjakova Nagrada petih milijonov lir vsa- ( komur, ki bi dal napotke, da bi našli storilce atentata pri Petovljah, prihod majorja karabinjerjev Rossija iz Milana v Gorico in govorice o najdbi orožja in razstreliva v neki kraški jami. To so glavne današnje vesti v zvezi z atentatom pri Petovljah, pri katerem so izgubili življenje trije mladi karabinjerji. Pričnimo z nagrado. O njej je povedal polkovnik Dino Mingarelli na včerajšnji jutranji tiskovni konferenci. Dejal je, da je možno, da je karabinjerje po telefonu obvestil le kak mimoidoči človek. Če bj bilo tako, pravi polkovnik Mingarelli, naj se ta človek prostovoljno javi. Zagotavljamo mu, da ne bo nihče izvedel za njegovo ime. Obljubljamo mu nagrado 5.000.000 lir. To nagrado smo pripravljeni dati vsakomur, ki bi lahko dal koristne napotke za odkritje krivcev.* Na tiskovni konferenci je poveljnik deželne legije karabinjerjev povedal tudi, da jc preiskava zelo zapletena in da niso doslej opustili nobene možnosti. Treba je zaradi tega preiskovati v vse smeri. Le eliminacijsko bo mogoče priti do krivcev: «Imamo čas, da krivce lahko izsledimo!*. V ospredju preiskave je telefonsko obvestilo. Zaradi tega je tudi razumljivo, da karabinjerji kontrolirajo ta glas z onimi številnih prejšnjih pogovorov, ki jih imajo brez dvoma arhivirane. Zaradi tega je tudi dospel v naše mesto strokovnjak glotologije, ki naj bi proučil tone tega glasa. Ta naj bi tudi ugotovil, če je narečje, ki ga je neznanec po telefonu govoril, pristno, brez tujega prizvora. Polkovnik Mingarelli je šele devet mesecev v naši deželi. Doslej ni imel večjih nevšečnosti, drugače pa je bilo v njegovem prejšnjem službovanju, ko je bil tri leta v Firencah in pet v Milanu. Tam je položaj bolj vroč od našega. Karabinjerji so včeraj in predvčerajšnjim zaslišali veliko oseb. Ugotoviti hočejo, če so se v krajih, ki mejijo neposredno na kraj atentata, gibali v prejšnjih dneh sumljive ali nepoznane osebe. Prav tako so karabinjerji zaslišali vrsto oseb, ki so lahko iz raznih razlogov, morda tudi političnih, sumljivi, tega sicer karabinjerji nočejo priznati, ker spada vse to delo v območje sodne preiskave. Prav tako niso hoteli priznati, da so v sredo popoldne zaslišali nekega mladeniča, o katerem smo že Včeraj pisali. Ta naj bi bil uradnik v neki banki in naj bi stanoval nekje na Rojcah. Ne vemo niti, če je ta fant še pred zasliševale! ali pa če so ga izpustili na V zvezi s preiskavami in zaslišanji povejmo še, da so se včeraj popoldne razširili glasovi, da so v neki kraški jami našli nekaj orožja ali razstreliva. Ne vemo, če je ta vest resnična, niti ne vemo, če je ta jama na goriškem ali na tržaškem Krasu. Vedeti je treba, in povzemamo iz tiskovne konference poveljnika deželne legije karabinjerjev, da so preiskavo že razširili iz strogega goriškega območja na druge pokrajine, torej brez dvoma tudi na Trst, Videm in še dalje. Včeraj smo tudi izvedeli, da je iz Milana dospel v Gorico visok funkcionar, ki dobro pozna razne politične skrajneže. Uradno njegovega imena ni hotel nihče povedati. Kljub temu pa vemo, da je to major karabinjerjev Rossi, ki je v Milanu zelo važna osebnost. Baje načeluje oddelku, ki ima nalogo nadzirati diverzantsko dejavnost ekstra-parlamentamih skupin. Bil je med preiskovalci zadeve Feltrinelli, zanima se tudi za smrt komisarja Calabresija in s tem v zvezi je bil pred kratkim v Frankfurtu, kjer je imel stike z nemško policijo. Major Rossi naj bi dospel že včeraj v Gorico, zvečer pa se je najbrž vrnil v Milan, od koder se je vrnil včeraj z nekaterimi sodelavci. Do tu včerajšnje vesti. Področje, kjer je prišlo do atentata, je bilo tudi včeraj zastraženo. Policija pregleduje meter za metrom vse pobočje Krasa Našli so dva samokresa, ki pa sta bila last umrlih karabinjerjev. Verjetno so med preiskavo pregledali tudi vrsto kraških jam. Dogodek je vzbudi! ogorčenost v vsej javnosti. Pisali smo že o stališčih političnih strank. Povejmo še, (Nadaljevanje na 6. strani) Nova sled? Včeraj zvečer smo zabeležili neuradno vest, da je policija verjetno na sledi skupini mladih ljudi, ki so bili prejšnji petek, ko so delavcu Brescii ukradli avtomobil, v osmici v Ul. Brolo. Domačini so skupino mladeničev opazili, ker niso ti govorili v tukajšnjem italijanskem narečju, marveč v narečju Veneta. Policija sedaj skuša ugotoviti od kod so prišli ti mladeniči. Zvedeli smo tudi, da so karabinjerji napravili preiskavo na domu nekega goriškega mladeniča, ki hodi baje večkrat na Kras in ki je »ljubitelj* eksplozivnega materiala. Na njegovem domu so ba- Sprejem na prefekturi Na goriški prefekturi je bil včeraj popoldne ob priliki 2, junija, praznika republike, sprejem, ki ga je priredil prefekt dr. Molinari s soprogo. Sprejema so se udeležili tukajšnji predstavniki javnega in kulturnega življenja. Svečano dviganje zastave na Travniku Ob priliki praznika republike so včeraj zjutraj na svečan način dvignili na Travniku državno zastavo. Svečanosti je prisostvovala tudi častna vojaška četa. S podobno svečanostjo so zvečer sneli zastavo z droga. Uradna ostavka odbornikov KD Danes ob 18.30 se bodo v Tržiču sestali občinski odborniki. Na seji bodo župan Versace in štiri od- borniki krščanske demokracije u-radno podali ostavko. Župan se bo v ponedeljek srečal tudi z goriškim prefektom dr. Molinarijem, kateremu bo poročal o občinski krizi in svoji ostavki. Šolska prireditev danes v Standreiu Danes, 3. junija bo v župnijski dvorani v Štandrežu ob 21. uri zaključna šolska prireditev s pestrim in veselim programom. Učitelji, ki so program pripravili in učenci, ki ga bodo izvajali, vabijo k udeležbi starše in prijatelje ml a dine. Šolska prireditev v nedeljo v Doberdobu V Doberdobu bodo imeli jutri, v nedeljo popoldne vsakoletno za ključno prireditev osnovnošolskih otrok. Nastopili bodo učenci vseh razredov s petjem, recitacijami in skupinskimi točkami. Prireditev bo ob 16.30 v šolskih prostorih. Istočasno bo tudi razstava šol sldh slik in ročnih del. Žalovanje v Sovodnjah Sovodenjski občinski odbor je za današnji dan proglasil javno žalovanje zaradi atentata, ki je prizadel tri karabinjerje prejšnjo noč pri Petovljah. Odbor .je v zvezi s tem sklical nocoj ob 20.30 na županstvu izredno sejo občinskega sveta Na njej bodo počastili spomin treh karabinjerjev. Včeraj popoldne sta se župan Češčut in tajnik dr. Bukovec poklonila v vojašnici v Ulici Sauro spominu treh žrtev. Jutri bo v Podgori partizansko srečanje Jutri bo v Podgori velika manifestacija: tu se bodo namreč srečali bivši partizani iz Podgore in ostale Gcfriške, v okviru petdnevnega praznovanja, ki ga prireja sekcija ANPI v Podgori. Udeleženca praznika se bodo popoldne zbrali pri gostilni Terpin, nakar bodo ob spremljavi godbe na pihala «Kras» iz Doberdoba, šli skozi vas. Ob 17. uri bosta prisotnim govorila novinar Vladimir Kenda in poslanec Mario Lizzero. sledil bo kulturni program z nastopom pevskih zborov in folklorne skupine iz Sovodenj. Po tem bo, predvsem v veselje mladih, prosta zabava s plesom. Zaradi atentata na karabinjerje bo nocoj odpadel ples. Na sporedu bo srečolov in ob 21. uri tekmovanje v hriškoli, Bife bo deloval. • V tovarni NEST-PACK je 24-letnemu Ginu Dal Cantu stroj potegnil desno roko med kolesje. V bolnišnici so du ugotovili rane po vsej roki in zlom desnega palca. Zdraviti se bo menjal 15 dni. itiiifiriiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiM PRIPOVEDOVANJE IVA BERDONA Mladenič iz Štandreža je bil prvi na kraju eksplozije Vračal se je domov z dela ■ Pomagal je karabinjerjem pri prenašanju ranjencev «Tristo metrov pred gostilno v Petovljah sem opazil po cesti najprej velik blesk, vendar nisem slišal nobene eksplozije, ker sem i-mel vse šipe zaprte in ker je v notranjosti tovornjaka precej šuma. Prevozil sem še nekaj sto metrov in sem po nekaj ovinkih zagledal pred mano orožnika, ki me je ustavljal. Videl sem ga zelo dobro ne samo zaradi žarometov svojega tovornjaka, pač pa zaradi visokega plamena, ki je osvetljeval vso pot. V treh do štirih metrov visokih zubljih je gorel avto fiat 500». Tako nam je povedal 28-letn; Ivo Berdon iz Štandreža, ki je v sredo ponoči prvi prispel na kraj strašne eksplozije, pri kateri so trije orožniki izgubili življenje, dva svobodo. Uradnih izjav o aretacijah I je našli več eksplozivnega mate-doslej ni. * riala. IIIIMIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIUIIlUHtlllllllHIIIIIIIIIIUIIIIIlllllllllIHIIimilllllllllllllllllHIIIHIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiniHIIIIMIIIIIIIIIII OB RAZMAHU LJUDSKE PROSVETE V ŠTANDREŽU Sedaj že nastopajo otroci igralcev ki so po vojni uprizorili «Miklovo Zalo» Z «Razbitim vrčem» - zadnjo premiero - utrjujejo tradicijo, da vsako leto postavijo na oder po eno delo - S tem utemeljujejo potrebo po prosvetnem domu mo. Povozil je žensko Včeraj dopoldne, okrog 11.30, je 60-letna Isabella Cleria vd. Hrovatin iz Ul. Cigotti 7 prečkala izven prehoda za pešce Trg sv. Jakoba, pri istoimenski cerkvi. V tem je privozil iz mestnega središča svojim osebnim avtomobilom 40-letni Alberto Fiorini iz Ul. alle Gave 2/1 in zbil žensko na cestni tlak. Na ortopedskem oddelku bolnišnice se bo Hrovatinova morala za Dramska družina štandreškega prosvetnega društva «Oton Župančič* se je ponovno predstavila, tokrat z veseloigro v dveh dejanjih Heinricha von Kleista «Raz-biti vrč*. Premiero so imeli v sredo zvečer, ponovitev pa v četrtek popoldne, obakrat v Prosvetni dvorani v Gorici. Če so pri premierj igralci kazali še nekoliko neugodja na odru, pa so naslednji dan bili veliko bolj sproščeni. Izgovarjava je bila jasnejša, kretanje neprisiljeno. Nastopili so Darij Nanut, Miloš Tabaj, Davorin Marvin, Magda Prinčič, Silvana Kulot, Aleš Hoban, Milivoj Hoban, Darja Prinčič, Ana Toma-žinčič in Ivan Plesničar. Delo je režiral Iztok Jereb, igralec Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, šepetalka je bila El-da Nanut, scenograf Karel Nanut. Na predstavo je prišel tudi občinski odbornik Moise. Zgodba okoli razbitega vrča se plete na sodišču. Na zatožni klopi sedi, kakor se na koncu izkaže neprava oseba. Namesto obtoženca bi se za »prekršek* moral zagovarjati tožnik. Dialog je zabaven in vseskozi navezuje občinstvo na dogajanje na odru. Ob zaključku premiere v sredo zvečer je občinstvo nagradilo izvajalce s prisrčnim ploskanjem. Podarili so jim tudi rože, ki jih je v imenu vseh nastopajočih sprejela Magda Prinčič. Izmed vseh je bila Prinčičeva morda najbolj pristna; odlikuje jo dobra izgovarjava, lep jezik in tudi igralske sposobnosti ji ne primanjkujejo. Komaj s« okrene in spregovori, takoj nam postane jasno, da imamo pred seboj osebo, ki ji javno nastopanje ni tuje. Po zaključku nam je Iztok Jereb zaupal, da se je kar dobro končalo. »Na generalki se nam je še nekaj zatikalo, in resnično sem se bal, da se bo to ponovilo tudi na odru. Nič takšnega se ni zgodilo, ker so se nastopajoči zbrali in z voljo prišli do kraja*. Iztok Jereb je imel za nastopa- činstvo razšlo. Pohvalil je njihovo prizadevnost, jih spodbudil, da bo prihodnjič še bolje, v spomin na dogodek pa je vsem nastopajočim poklonil miniaturno knjižico s pesmimi slovenskih avtorjev. »Magdi za upodobitev Marte v Razbitem vrču, 31. maja 1972» je zapisal v Kosovelovo knjižico. Nekateri so dobili zbirko Murnovih, Kettejevih, drugi pa Cankarjevih del. štandreško društvo se zahvaljuje Iztoku Jerebu za njegovo požrtvovalno delo pri postavitvi dela na oder, hkrati pa se pripravlja, da bi z njim nastopilo pred praznikom špargljev ter se potem napotilo še v druga društva na našem področju. Že nekaj let v Štandrežu obnavljajo igralsko tradicijo, ki ima svoje korenine v prvih povojnih letih, ko je domala cela vas nastopala v večjih gledaliških delih. Sedaj nastopa mlajša generacija, otroci tistih, ki so pred toliko leti, takoj po vojni, upodobili nepozabne like iz Miklove Zale in nekaterih drugih ljudskih del. slovenske dramske umetnosti. S to dejavnostjo, ki je zelo razvejana (pred dnevi so gostovali Štan-drežci s svojim recitalom na Vrhu) kakor tudi z drugimi pobudami, ki jih v vasi ne manjka in ki zanje poskrbi prizadeven predsednik Danilo Nanut s svojimi sodelavci. sc p—šno " »e na odgovornejše in zahtevnejše naloge v zvezi s pro c .im i. mom v vasi, z vprašanjem torej, ki vedno bolj dozoreva in s katerim se bodo morali vaščani soočiti v razmeroma kratkem času. sta pa bila ranjena. Ivo Berdon je zaposlen v tovarni slaščic »La Giulia* v Gorici in je tega dne prihajal s svojim tovornjakom iz Milana, od koder je pripeljal slaščice. »Ustavil sem se v Redipulji,* nadaljuje Ivo, »kjer sem pri svojem dekletu po televiziji gledal nogometno tekmo. Takoj po končani tekmi sem se odpravil proti domu. Do Zagraja je bdi pred mano drug tovornjak, zato sem vozil precej počasi. Prizor, ki se mi je prikazal je bil strašen. Fiat 500 je v visokih plamenih gorel ob cesti, in tudi grmovje je začelo goreti. V prvem trenutku sem mislil, da gre za prometno nesrečo in sem zato tudi spraševal orožnika, vendar mi je ta na kratko in ves zmeden odgovoril: »Ne, ne, to ni nesreča, ampak atentat proti nam!* Tudi sam nisem vedel, kaj bi počel in kako bi pomagal. Videl sem dve »giulib prav v bližini fiata 500, od tega sta bili oddaljeni komaj meter ali dva. Skočil sem v eno, vžgal motor in jo odpeljal nekaj metrov vstran. Tudi z drugo sem hotel narediti isto, vendar se mi motor ni vžgal in sem jo zato kar na roko odrinil, da bi jo plameni ne zajeli. V tem je pripeljala mimo avtoci-sterna ki se je tudi ustavila. Malo kasneje je tam mimo pripeljal tudi ford capri, v katerem sta sedela mož in žena. Ranjenega podporočnika smo skušali spraviti v ta avtomobil, da bi ga odpeljali v bolnišnico, vendar je prav v tem prišel tja policaj v civilu z izvidnico, ki je malo prej odpeljal proti Petovljam, da bi klical na pomoč. Ranjenemu orožniku smo pomagali v slednji avto, s katerim sta ga policaj v civilu in še drugi orožnik odpeljala v bolnišnico. Ogenj na fiatu 500 je medtem ugasnil. Prizor treh mrtvih karabinjerjev je bil strašen. Enega je vrglo nekaj metrov vstran in je ležal v bližnji grapi. Obleka na njem je bila zažgana in spredaj je bil ves razmesarjen. Ostala dva sta ležala eden na drugem in sploh nj bilo mogoče v njih razločiti dveh človeških teles. Vse je bilo nakopičeno in razmesarjeno*. radi verjetnega zloma leve stegne-1 joče tople pohvalne besede, ko nioe zdraviti približno tri mesece. 1 se je zastor spustil in se je ©b-1 »Razbiti .vrč* Je veselodejanka, s katero so štandiefci nastopili v Gorici. Na sliki prizor s premiere 1S8Š it. v* -■ ■ £$3! I Včeraj so bili pri njemu ......u.a tudi orožniki, ki so ga izpraševali in poizvedovali od njega razne podrobnosti. Predvsem jih je zanimalo, če je Berdon srečal kak avtomobil, v tem ko je prihajal iz Zagraja proti Petovljam. Ivo sam je povedal, da je v tem cestnem predelu srečal dva avtomobila. Za prvega ni mogel povedati znamke, ker ga ni spoznal, za drugega pa je gotovo rekel, da je bil fiat 500. Seveda to ne še pomeni, da bi morala imeti ta dva avtomobila kakršnokoli zvezo z atentatom, vendar skušajo orožniki slediti vsaki najmanjši sledi, ki bi jih lahko pripeljala do krivca zločinskega atentata. Zvedeli smo tudi, da hodijo o-rožmki po vseh vaseh, ki so v bližini mesta atentata. Včeraj in predvčerajšnjim so poizvedovali pri raznih družinah v Sovodnjah, na Vrhu, v Martinščini, v Zagraju in Po vseh drugih vaseh. Tudi po gostilnah in javnih lokalih poizvedujejo, če je kdo opazil kakega sumljivega človeka ali, če je kdo mogoče slišal sumljiv telefonski pogovor in podobno. Agenti javne varnosti skušajo sploh priti do vsakega najmanjšega podatka, ki bi jim mogoče pokazal sled, po kateri bi morali iti, da pridejo do krivca ali krivcev nezaslišanega atentata. Kino Gorica VERDI ob 15,15-22.00: »Don Camillo e i giovani d’oggi», G. Moschin in L. Stander; barvni film. CORSO ob 16.45-22.00: »Nicola e Ales-sandra*, M. Jayston in J. Suzman, barvni film. MODERNISSIMO ob 17.30-22.00: »I quattro dell Ave Maria*, T. Hill in E. Wallach; barvni film. CENTRALE ob 17.15-21.30: »Un uomo chiamato volpe bianca*, G. Nitik in H. Schulze: barvni film. VITTORIA ob 16.45-22.00: »Boccac-cio*. S. Koscina in E. Montesano: barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič AZZURRO ob 18.00: »Le notti Boc-caccesche di un libertino e di una candida prostituta*. Barvni film. EXCELSIOR ob 16.00: «11 brivido del-la notte*. » Easttvood. Barvni film. PRINCIPE ob 18.00: »La volpe dalla coda di velluto*. Jean Sorel. Barvni film. S MICHELE ob 15.00: «1 Dači*. G. Marshall in M. Nach. Barvni film. :\ovu Gorica SOČA (N. Gorica): »Mož, katerega je težko ubiti*, ameriški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA: »Naši rojaki*, ameriški film — ob 18.30 in 20.30. RENČE: »Jastreb iz Kastilje*, španski barvni film — ob 20. DESKLE: «Bojišče», ameriški film — ob 20. ŠEMPAS: »štirje na počitnicah*, francoski barvni film — ob 20. KANAL: »Vstopnica za pekel*, francoski barvni film — ob 20. Dežurna lekarna v Gorici Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija, tel. 25-76. Dežurna cvetličarna v Gorici Jutri bo odprta cvetličarna Reichman, Korzo Italija 34, tel. 53-71. Dežurna lekarna v Tržiču Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna San Nicold — dr. Olivetti, Ul. I. Maggio 84, tel. 73-328. PROF. TONE PENKO: Tržaški dnevnik dveh botanikov iz 1.1816 Vračanje iz Benetk proti Trstu - Gostoljubje kneza Porcia Od Codroipa do Vidma s kočijo za en sam goldinar 10 Odšla sva še na univerzo. Ob 10. uri sva bila pri predavanju iz botanike. Profesor je imel na sebi neko dolgo črno o-bleko, kot krilo, kot obleka, ki jo nosijo duhovniki, imel je torej na sebi talar, ki je bil okoli vratu obšit z nekim črnim, belim, nekako šekastim hermelinom. Predavanje je bilo odlično. Govoril je — de floris partibus. Poslušalo ga je kakih 50 slušateljev. Sredi ure je profesor dejal, da bo nehal predavati in da bo začel izpraševati. Vsi so navdušeno ploskali. Profesor je vsakega po imenu poklical. Poklicani je vstal, potegnil klobuk z glave in odgovarjal na profesorjeva vprašanja. Odgovar jal — čital je iz zvezka, najbrž tisto, kar je profesor že prej predaval, oziroma narekoval. Ko je bilo ure konec, je profesor odšel, dijaki so pa zopet ploskali. Zakaj vse to ploskanje, nisva mogla dognati. Po kosilu sva si ogledala naravoslovne zbirke — naravoslovni kabinet. Bila sva razočarana. Saj so velike zbirke, pa bi bile lahko še večje. Zbirke polžev, školjk slabe, zbirke žuželk in ptičev slabe, še najboljše so zbirke rib. Pa je stvar kar razumljiva. Poedini oddelki — zbirke rudnin, zbirke živali, rastlin — za vsak oddelek je potreben poseben strokovnjak. Mora biti poseben strokovnjak za žuželke, poseben za ptiče, poseben za školjke in tako dalje. Mora biti človek, ki pozna v svoji ozki stroki vsa najnovejša dognanja in odkritja. Tu je pa za vse eden, ki je in omnibus ahquid, in toto nihil. Ne more biti ta eden povsod in poznati vsega. Sklep — ustanova propada. Popoldne sva šla še na mestne okope in k reki Brenta Nekaj je že cvetelo. 16. marca. Marširava po laški deželi. Zelo zgodaj sva jo mahnila iz Padove proti Trstu. Najprej sva se držala ceste ob kanalu, po katerem sva se pred dvema nočema pripeljala iz Benetk v Padovo. V kraju Stra sva v kavami zajtrkovala. Kavamar je bi! na srečo Nemec iz mesta Karlsruhe. Bil je to gospod Hoyter. Pozanimala sva se za natančno pot. Gospod je bil mnenja, da bova težko še danes prispela peš v Treviso. Ce pa se nama posreči, naj greva naslednjega dne do Pordenona in nato v Videm. Bodo to kar krepki marši, je pristavil. Iz mesta Stra sva šla skozi kraje Dolo, Camira, Mestre in zvečer po 11-umi hoji res prišla v Treviso. Prekrasna dežela severne Italije. Sijaj in bogastvo nekdanjih Benetk se še povsod pozna. Ob poti stoje čudoviti podeželski dvorci, ki so taki kot palače po naših mestih. Vsa pokrajina je paradiž; sami vrtovi, po katerih so kot venci speljane vinske trte. Med njimi pa mandeljni, breskve, marelice. Kaj mora biti šele jeseni! Kakšna sreča biti doma v teh krajih. 17. marca. Fontanafredda. Človek obrača, Bog obme. V Trevisu sva imela sijajno prenočišče, ki pa ni bilo ravno poceni. Od nekega Nemca sva izvedela marsikaj zanimivega. Ob mestnih vhodih sva čitala na napisni tabli — Strada per Belluno, Cadore, Conegliano, Udine. — Vesela sva bila, bova videla kraje, ki sva jih po imenu poznala iz francoskega vojskovanja pred nekaj leti. Žal skozi prve ne bova šla, šla bova samo skozi tiste, ki so napisani na tabli na zadnjem mestu. Takoj zunaj mestnih vrat sva prišla na krasno novo cesto. Tako je široka, da lahko peljejo z lahkoto po njej vštric štirje veliki parizarji. Ob straneh sta dve vrsta dreves, ali pa kar koli. Ti ločijo vozno pot od steze za pešce. Ta je tako široka, da zelo ugodno gresta vštric dva človeka. Tla so pa tako gladka in ravna, kot bi hodil po podu. Cesta je ravna, kot bi jo izstrelil iz puške. Nobenega kamna; ob straneh, levo in desno, sami vinogradi. Danes sva šla preko Piave. Spomnila sva se, da sva pred leti čitala v časopisu članek z naslovom: «Že od prejšnjega tedna divjajo na Piavi hudi boji». Zajtrkovala sva v Coneglianu. Opoldne sva prišla v kraj St. Canzian. Kupiti nisva tam mogla razen vina prav ničesar. Po navodilih gospoda kavamarja iz Stra bi danes morala priti do Pordenona in tam prespati. To pa se lažje reče, kot pa izvrši. Pot je bila dolga, vreme kislo, pokrajina ni vama. Korakala sva strumno naprej. Že v Trstu so naju opozorili, da ni tod varno iti peš, popotnike da radi napadajo razbojniki ob tej cesti. «Ljudje so tod razbojniki«, so nas svarili, pa ne ropajo in kradejo, kot to delajo Istrani iz lenobe in navade, pač pa iz nuje, ker je že nekaj let zapored bila tod izredno slaba letina. Nerodno — ne poznava ne dežele, ne krajev, ne ljudi, ne jezika. Hodila sva po glavni veliki cesti. Ljudi sploh nisva videla, razen nekaj beračev. V hribih se je temnilo, treskalo in bliskalo je in nazadnje se je pošteno ulilo. Pa se je kar zopet zvedrilo, šla sva naprej. Polagoma se je temnilo, večerilo, nazadnje se je stemnilo, midva pa še nekaj ur proč od Pordenona. Malo čudno nama je bilo pri srcu. Kje dobiti gostilno, v katero bi stopila. Bogami, nič kaj prijetno. Hodiva, hodiva. Kar zagledava luč in nekaj človeških postav. Morava priznati, da sva se bolj ustrašila kot pa razvedrila. Vendar pa naj bo, kar bo. Pa reče eden: Patrone, quante miglia a Pordenone? Odgovor: «Drei Meilen!» Kamen se je nama odvalil od srca. Srečala sva Nemce. Veselo sva vzkliknila: «Aha, vi ste pa Nemci«. Hitela sva spraševati, «kje je v Pordenonu kaka dobra gostilna«. «Kaj se Mislita ustaviti v Pordenonu dalje časa?« «Ne, ne, le prenočila bi rada.« «Kdo pa sta pravzaprav, da nista Hebrejca?« «Ne, ne, midva sva botanika. Prihajava iz Benetk in greva v Trst.« «Kaj pa imata v pločevinastih škatlah?« «To je pa škatla, v katero staviva rastline, ki jih med potjo nabereva.« «Kaj pa bi počela v Pordenonu. Stopita raje v hišo, v kateri vidita luč. Ce sta človeka, kot se spodobi, potem je bolje, da se ustavita tu, kot da gresta v Pordenone. Tudi za pod zob bosta dobila kaj in nič vaju ne bo stalo.« ' Seveda se nisva upirala in obirala. «Ali pridete, gospod, še nazaj? Ali bova imela še srečo in priliko, da vas vidiva?« «Ne vem, sem kot trs, ki ga veter maje, kot pravi sveti Janez Krstnik in piše v svetem evangeliju, ki ne vem, če ga poznata ali ne?« Nadaljeval je pogovor s svojim spremljevalcem v italijanščini. Ta se je globoko priklanjal in ponavljal «si signore, si signore«. S spremljevalcem sva stopila v hišo. Prostor je bil soba in kuhinja obenem. Miza je bila že pogrnjena in spremljevalec se Je menil z gospodarjem v italijanskem jeziku. Gostilničar naju je povabil, naj sedeva. Prinesel je zajetno steklenico črnega vina, nato juhe, nato razne vrste mesa, meso v obari, pečenko, ribe, pecivo, šestkrat sva menjala krožnike. Nato je sledil še sir, sadje in prav nazadnje sva dobila še kavo. Bila sva jedi kar potrebna in dobro nama je teknilo. S kakšnim veseljem sva jedla. Ko je hotel gostilničar še po steklenico vina, sva se uprla — pila pa ne bova več. Potem sva dala znamenje, da bi šla rada spat. Cez dvorišče so naju peljali v sobo, v kateri sta stali dve postelji. Ko sva hotela sobo zakleniti, nisva na vratih našla niti ključavnice, niti zapaha. Zastavila sva stole pred vrata. Odlično sva spala. 18. marca. Vstala sva kar precej zgodaj. Odmaknila stole in šla v kuhinjo. Zvedela sva, da sva prespala v kraju Fontanafredda in da je za naju poravnal račun knez Poroia. Ugotovila sva in bila sva si edina, da je knez Porcia fant od fare in da imajo veliki gospodje nemalo kdaj priložnost, da si pridobe naklonjenost in prav pravo, nič priliznjeno in prisiljeno zahvalo in hvaležnost soljudi. V Pordenonu sva zajtrkovala, potem pa sva po ravni cesti, ki Ji pravijo via Euganea, korajžno korakala dalje. Prekrasna pokrajina. (Nadaljevan)» tledtj Deveta obletnica smrti Janeza XXIII. RIM. 2. — Jutri, 3. junija, bo devet let. odkar je podlegel neozdravljivi bolezni papež Janez XXIII., znan tudi pod vzdevkom »dobri papež«. Kakor je znano, je Janez XXIII. dolgo bolehal za neozdravljivo boleznijo, vendar se o tem ni govorilo vse do zadnjih dni njegovega življenja. Ob obletnici smrti papeža Janeza XXm. bo v baziliki svetega Petra v Rimu žalna maša. ki se je bo udeležil sam papež Pavel VI. Kakor je znano, so v teku formalnosti za proglasitev papeža Janeza XXIII. za blaženega. Vsa leta, od smrti «dobrega papeža«, je njegov grob v vatikanskih katakombah vedno obdan romarjev kot še noben grob do danes. FBUtno** Pred dobrimi desetimi dnevi so imeli v Novem lasuljarjev za pokal Narta, Beogradu dvanajsto zaporedno tekmovanje frizerjev in Na sliki izbirna komisija z modeli PRED PETO OBLETNICO PETDNEVNE VOJNE neuspeh neke is.mesečne poskušnje Izraelski vohuni so odkrili res vse 0 arabski vojski so vedeli več kot arabska poveljstva Čez dva dni bo pet let, odkar je Izrael zabeležil lahko in hitro zmago proti arabskim državam na Bližnjem vzhodu in s tem ustvaril ozračje stalne in še večje napetosti ter nevarnosti novega spopada. V dneh neposredno pred vojno se je zdelo, da se namerava Izrael samo braniti, nato pa je nenadoma napadel in v nekaj dneh uničil sicer dobro oborožene arabske armade. Kje so bili vzroki tako- lahkega uspeha? Bolj kot v ameriškem orožju in v večji izurjenosti izraelskih vojakov je bil uspeh odvisen od odlično organizirane i-zraelske obveščevalne službe, ki je pehoto, topništvo in letalstvo brez vsake zamude usmerila na točne in gotove dlje. Vojaški strokovnjaki so mnenja, da ima Izrael, danes po ZDA in Sovjetski zvezi najbolje organizirano obveščevalno službo na svetu. Služba se deli v notranje centre, v ekipe in posameznike, ki delujejo v samih arabskih državah in v ekipe in posameznike, ki zbirajo »material« po državah, ki so na katerikoli način lahko od bliže zainteresirane pri vsej zadevi. Take ekipe so tudi trgovska podjetja, študenti in podobno. Notranji centri nadzorujejo v Izraelu živeče Arabce, opremljeni pa so z najmodernejšimi e-lektronskimi napravami, ki prestrezajo veliko vojaških telefonskih in radijskih pogovorov arabskih držav, skušajo razvozlati kodekse, nadzorujejo polete vojaških letal in premike vojnih ladij. Pred vojaškim spopadom izpred petih let so Izraelci poznali vse kodekse vojaških pogovorov in obvestil, ohromili pa so tudi arabsko obveščevalno službo, ki je crekp izraelskih Arabcev delovala na njihovem ozemlju. Veliko takih vohunov so postrelili, druge pa »prepričali«, da so sovražniku dajali napačne podatke o izraelski moči. Z denarjem so leto dni pred vojno prepričali tudi iraškega pilota, da je s svojim »Migom 21» pobegnil v I-zrael. Letalo je bilo modernejše od tistih, ki jih je takrat imel Izrael. Tehniki so skrbno pregledali vse naprave na letalu. Veliko vohunov imajo Izraelci tudi po arabskih državah. Ne gre za Jude, ki v njih živijo, ker so leti preveč izpostavljeni oblastem. temveč za prave arabske izdajalce. ki za denar po tajnih kanalih dajejo Izraelu tudi drobne vesti o vojaških premikih, o skladiščih orožja in goriva, o stanju letališč in celo o borbenem razpoloženju med vojaki. Pred zadnjo vojno so baje Izraelci vedeli o egiptovski vojski več kot sam egiptovski štab. Podrobno so poznali opremo, izurjenost vojakov v rabi modernega češkega in sovjetskega orožja, oddelek po oddelku. O vojakih so imeli ceio dobro mnenje, čeprav niso znali še povsem izkoriščati moč orožja, med oficirji pa je bilo veliko nezanesljivih elementov, prej pripravljenih na umik kot na boj. Vsa ta mreža seveda ogromno stane. Za finančno kritje poskrbi seveda v glavnem ameriški Pentagon. delno pa tudi bogati Judje. ki redno prispevajo velike vsote državnemu proračunu. Sicer pa je izraelski vojaški proračun v razmerju z državnim proračunom, naj več ji na svetu: nad 70 odstotkov. Proti tako dobro organizirani mreži so Arabci v velikih težavah. Trenutno stanje je sicer tajnost, pred vojno pa so se na primer Egipčani preveč zanašali na zelo površne vesti iz Izraela in jih večkrat tudi tolmačili tako. kot .je bilo njim prav. Sirci so se izkazali med vojno še najbolj odporni, njihova obveščevalna služba pa je delovala skoraj izključno za notranje zadeve, proti morebitnemu državnemu udaru. To je v še večji meri veljalo tudi za Irak. Na podlagi vsega tega se lahko razume, kako samo 3 milijone Izraelcev lahko drži v šahu nekaj desetin milijonov Arabcev K. B. «Zle» posledice neke okrožnice Zahodnonemška vojska ni več pruska vojska? BONN, 2. — Zadnje dni so imeli brivci v mnogih zahodnonemških mestih veliko dela. Te dni se je namreč končala petnajstmesečna poskusna doba, ko so zahodnonem-ški vojaki smeli imeti dolge lase. kar je med mlajšimi moškimi danes zelo v navadi. Nova u-redba. ki jo je izdalo obrambno ministrstvo, pa določa, da morajo vojaki odslej imeti «kratko pristrižene lase ob straneh in na tilniku*. To se pravi, da si morajo oziroma, da so si morali vojaki. ki so imeli dolge lase te ostriči tako. kot si jih striže pretežna večina ljudi. Doslej pa smo mogli v Zahodni Nemčiji videvati mlade vojake, pa tudi kakega mladega častnika, z dolgimi lasmi, kar da se zares ni skladalo z uniformo, še manj pa v primerih, ko si je moral vojak nadeti čelado. Zahodnonemška vojska je bila edina vojska atlantske zveze, ki je dopuščala dolge lase in kadar so se srečali »sobojevniki« iz kroga atlantske zveze, so se delali norca iz nemških vojakov. Samo ob sebi se razume, da je marsikateri zahodnonemški vojak sprejel ministrsko okrožnico z ogorčenjem ali z žalostjo, morda tudi užaljenostjo. Toda vojak je vojak, je žal številka. Toda v Zahodni Nemčiji obstaja tudi združenje, katerega cilj je, boriti se za demokratično vojsko. In to združenje je napovedalo «vojno» obrambnemu ministrstvu zaradi okrožnice, o kateri je govor. Zato bomo v kratkem verjetno priča tudi kakemu sodne- imiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHimiiimiiuuiiiiiiiiiiiinimiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiii Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Stare obljube se vam bodo tokrat izpolnile. Nekoliko vznemirjeni boste v sicer ugodnem duševnem razpoloženju. BIK (od 21.4. do 20.5.) Rešiti bo treba neke probleme, ki so vas doslej ovirali. Prijetna srečanja in nova prijateljstva. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6) Vaše načrte bodo upoštevali. Gmotno stanje vam dopušča prijetno potovanje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Uspehi v nalogah, ki zahtevajo izvirnost. Prehodna in neupravičena vznemirljivost. LEV (od 23.7. do 22.8.) Če boste vztrajni, boste dosegli velike rezultate. Nepričakovana ponudba u-tegne spremeniti vaše načrte. DEVICA (od 23.8. do 22.9 ) Majhen uspeh vas bo spodbudil k večjim načrtom. Rešitev neke komplicirane zadeve. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Vaši nadrejeni vam bodo zaupali. Upoštevati bo treba zahteve in potrebe družine. ŠKORPIJON (od 23.10. do 2111.) Pretirana avtoriteta lahko škodi prestižu. Zelo konstruktivno obdobje v sentimentalnih odnosih STRELEC (od 2211. do 2012.) Vztrajnost vas bo privedla do razveseljivih uspehov. Nesporazum z ljubljeno osebo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Previdnost pri osebnih izdatkih. Boriti se boste morali proti lastnim razvadam. Ne bodite žrtev predsodkov. VODNAR M 21.1. do 19.2.) Ni čas za dolgoročne načrte. Ukrepati bo treba hitro. Vaša ljubezen bo postavljena pred težko preizkušnjo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Predloge je treba sprejeti s previdnostjo. Odstranite vsak dvom glede svojih sposobnosti. mu procesu, na katerem bodo obravnavali kršitev demokratičnih svoboščin in ustavnih pravic nemških državljanov zaradi izvajanja okrožnice, ki prepoveduje vojakom dolge lase. Če so ogorčeni nad tem v združenju za demokratično vojsko, so razumljivo še boli ogorčeni neposredno prizadeti vojaki. Nekateri so izjavili, da jim je ta o-krožnica prinesla tudi zle posledice. Nekateri vojaki so tožili. da so jih zaradi tega zapustila dekleta. Drugi trdijo, da se bodo nad tem maščevali, brž ko bodo prišli «v civil». Neki častnik pa je bil tako «tenkočuten». da je lastnoročno napisal opravičilno pismo vsem «prizadetim», to se pravi vsem zaročenkam oziroma ženam vojakov oziroma častnikov svoje enote. V pismu je poudaril, da krivda ni njegova, ker da je le izpolnil ukaz. Zadeva, o kateri je govor, ni povsem nova niti za naše bralce. O dolgih laseh v zahodnonemški vojski smo pisali ob času, ko se je začelo o tem govoriti v Zahodni Nemčiji. Tedaj smo povedali. da so v bonskem parlamentu in v vrhovnem štabu dopustili dolge lase, da pa je moral vsak vojak, ki si ni hotel striči las, nositi mrežico, ki mu je pridrževala lase pod čelado oziroma vojaško čepico. V ta namen je imel tudi pravico zahtevati ustrezno najlonsko mrežico. Toda pozneje so ugotovili, da najlonska mrežica ni primerna. V njej se baje nabere toliko statične elektrike, da povzroča motnje pri raznih napravah na primer pri radarskih aparatih, kar da moti vojaka v njegovi službi Mrežice iz najlona so zato zamenjali z bombažnimi. Da pa ie bila statična elektrika le izgovor, je jasno danes, ko ukinjajo tudi bombažne mrežice za lase in odrejajo kratko striženje las. Sicer pa je ves ta «poskus« stal vrhovno poveljstvo oziroma obrambno ministrstvo kakih 50 milijonov lir v naši valuti. Negodovanje, ki je zavladalo ne le med prizadetimi vojaki, ki so sa morali skrajšati lase. bi znalo imeti še neko drugo posledico. Lansko leto so našteli v Zahodna Nemčiji 19.000 vojaških obveznikov, ki niso hoteli obleči vojaške suknje, ker da jim to preprečuje njihovo versko prepričanje. Nekateri menijo, da bi se moglo to število letos povečati v znak protesta proti okrožnici, ki prepoveduje dolge lase. V nemški vojski je. kot kaže manj stare pruske discipline in tipične nemške pokornosti. FILMSKI KROŽKI V TRSTU Politična dogajanja in njihovi odmevi Precej hrupa je povzročilo, kar se je letos zgodilo v kinoforumu «Proposta 71». Ta filmski krožek, ki je že v prejšnjih letih deloval kot odsek salezijanske organizacije Kulturni center «Janez XXIII*, je v začetku sezone objavil program z izrazito napredno in levičarsko tendenco. Posamezne jilme je vključil v cikluse, ki so obravnavali politične probleme in se jih je posluževal v funkciji javne diskusije o teh argumentih. Kako je prišlo do tega razvoja, ki je predstavljal jasno razliko glede na prejšnje sezone. Medtem ko je ostal Center v rokah salezijancev in desničarskega vodilnega odbora, je bil Kinoforum poverjen skupini levičarskih katolikov (mnogi so člani gibanja MPL). V začetku je ostalo protislovje zakrito. Program krožka je dosegel velik finančni uspeh in vsaj v diskusijah povzročil precejšnje politično zanimanje v večjem delu pretežno mladinske publike. To je vedno bolj vznemirjalo odbor Centra in ko bi bilo moralo priti do predvajanja dokumentarca «La fab-brica*. ki prikazuje zgodovino Fiata. sta župnik in odbor Centra prepovedala predvajanje in ga preprečila. tako da sta poklicala policijo in zaplenila projektor. Večina članov je podprla vodstvo Kinoforuma proti avtoritarnemu nastopu; tudi vseh pet tržaških filmskih krožkov je podpisalo dve skupni protestni izjavi. Vendar se je odbor Centra dokončno uveljavil, ker je imel pač primerna sredstva za to. Sedaj je Kinoforum v rokah nazadnjaškega odbora Centra in ta linija bo po vsej verjetnosti obveljala tudi v pri hodnjih sezonah. To ni prvič, da pride v nekem tržaškem filmskem krožku do ostrega spopada, ki ni povezan le s kulturnimi izbirami, temveč odvisen od izrazito političnih zahtev. V zadnjih treh sezonah so vsi tržaški filmski krožki doživeli tak spopad, razen centra «La Cap-pella Underground», v kateri do javnih protislovij ni moglo priti zaradi zgolj kulturne, politično indiferentne (vsaj v uradnih namenih) dejavnosti te organizacije in zaradi zasebnega značaja njenega vodstva (v okviru katerega je prišlo le do notranjih trenj, ki so ostala neznana široki publiki). O-glejmo si dogodke zadnjih treh sezon. Sezona 1969-70. V ljudskem filmskem krožku «Umberto Barbaro», ki je nastal kot organizem KPI, pride do ostrih protislovij med skupino, ki je vezana na KPI, in skupino, ki jo sestavljajo člani različnih izvenparlamentarnih levičarskih organizacij. Na zborovanju, pred katerim ostane protislovje precej zakrito, zmaga prva skupina, ki izloči drugo. Tudi v prihodnjih sezonah bo vodstvo ostalo v rokah prve skupine, iz katere vendarle izstopajo nekateri člani, pridružijo pa se ji nekateri socialisti in neodvisneži (trenutno se provokatorsko vključi tudi neki fašist, ki je potem razkrinkan). Le en član druge skupine bo po enem letu stopil v Tržaški kinoforum. ostali se ne bodo več udejstvovali v filmskih krožkih. Sezona 1970-71. Na koncu pride v Tržaškem kinoforumu, ki je krožek s katoliško preteklostjo, do spopada med skupino, ki jo sestavljajo levičarski demokristjani, avtonomni katoličani in socialisti, ter skupino levičarskih izvenparlaraen-tarcev (ki se jim pridruži kak član stranke PSIUP). Na zborovanju zmaga druga skupina, v kateri pride nato do sekundarnih protislovij med tistimi, ki predlagajo spremembo v izrazito politično organizacijo in tistimi, ki hočejo, da se poleg politične dejavnosti ohrani tudi kulturna; uveljavi se zadnja linija, ki še danes vodi krožek z imenom Kolektiv tržaškega kinoforuma. Demokristjanska tendenca ustanovi Kinoforum Mladinskega krožjca v Miljah. Sezona 1971-72. Prelom v Kinoforumu «Proposta 71/Janez XXIII*, ki smo ga že opisali Ne vemo še, kaj bo odločila izključena skupina, ki je vsekakor v dobrih odnosin s krožkom «U. Barbaro* in * Tržaškim kinoforumom. Opisali smo vse te dogodke, se nam zdi. da grejo preko kronike. Pomenijo namreč, daj J? kulturni teren, kljub vsemu. (kjmj analizam o kulturni industriji ipd.), še vedno vezan z razvojem v družbi, zdaj posredno, zdaj neposredno. Kar nas nazadnje, ne me' de na to, kako so se zaključili P°” samezni primeri, precej razve-sdjuje. g. G. • IIIIIIHIIIIIIIIII||lllllllll!lllllllllllllllllllllllllll|ll|lll< NA FILMSKIH PLATNIH Robert Mulligan; «Summer of ’42> Ameriški film »Summer of 42» (QuelVestate del '42, 1971) je dobro delo režiserja Roberta miu-lipana. Vključuje se v melannoir čni povratek sedanje ameriške nematografije v državno preteklost doslej smo bili vajeni predvsem n začetek stoletja ali na leta ™ 1 30; Mulliganov film prehaja v ' ta 40. v leta, ko je Amerika vojni. Ta melanholična smer pomem zanimivo razmišljanje o odP°v' dih, ki jih je zah‘evala državna^ preteklost. «gradi. a družbe, na' prečka, svobode, civilizacije >td-*-Dokaže nam. da je obstoječa druz ba osnovana na navidezni hormoni ki prekriva veliko dejanskega 1 pljenja. «Summer of ’42* je ran na letoviškem otoku, kjer 15-letni protagonist z dvema P* jateljema odkriva spolno m ,c stveno življenje. To odkrivanje rij® tri nivoje: zgolj spolnega (°dn?~ protagonistove'’" prijatelja z ", kletom). sublimirano sentimenta nega (prizor iz takratnega perjevega filma r-Nou), Vogager*-v katerem Bette Davis spremm v askezo svojo ljubezen do Pa® Henreida), in končno, spolno - c ' stveni nivo, ki ga protaaonist sP zna na koncu v odnosu s stare) žensko. Vrednost filma je Pre vsem v tem. da iz tega pestred prikazovanja imanentnosti Pres , či na koncu k izgubi, ki jo z°n va realnost in družba. . r. V glavni vlogi igra mladi ry Grimes. Poleg njega se , kaže čudovito lepa Jennifer Neill, ki smo jo že spoznajt Haivksovem «Rio Lobo*. iyvr prisotnost oživi film; ni naklpri j da so edini živi element v eno iiporabi barve (odlična ja Roberta Surteesa) njene rde vrtnice, (kot je opazil Jean-tfjr Bourget v svoji odlični recenzij' reviji iPositif*). Zelo lepa n°sjs Michela Legranda, skladatelja. . se je uveljavil v čustveni zvr. .. glasbe za film (napisali smo bo* in ne uglasbeno opremo». , ima Legrandova kompozicija ve no osprednjo vlogo v filmih). g PARIZ, 2. - Francoska ca Claudine Auger, za katero znano, da je ves čas močno 1 slena. saj je komaj končajo a ^ pri snemanju filma «L’ucciso'*gjj ucnelli* v Španiji ter pri f\\mu .,e ordini sono ordini* v Italiji, naše dovolj časa za kako drugo . a lo. Trenutno se je lotila uC ruščine. cHočem brati Puškina v. Vi ie niku. To je moj najbolj 'Pr'^u re\-, avtor. Vedno sem si želela. ^ bi celo sanjala o tem da .t Puškina prebirala v njegovem ziku* — je rekla Claudine "uylt Kar zadeva njene načrte , bližnjo bodočnost, francoska n ^ niča upa. da se bo «čimPrelra nila v ZDA*. Toda pri tem jo glavno vloao njena čustva-ti. je dodala, jo vlečejo v tudi obveznosti, ker je Pre",n s finim sodelovala pri neki oddan ameriški TV. TUSIE SVETIKA 402. IHANA KNJIGA Grozila je, da se bo vsak čas sesula in pokopala vse, kar je živega na pobočju. Samo nekaj trenutkov je starec opazoval nevarnost, potem so novi oblaki zagrnili svod in spet je začelo snežiti. Ce bd bil mlad, bi si navezal krplje in se odpravil v boj s snegom. Morda bi se preril do vasi, tako pa je moral počakati. Postalo mu je žal, da ni poslušal Bliska in odšel za nekaj časa v dolino. Cez noč mu je zametlo več kot polovico vhoda. Zdaj ni mogel nikamor. Zakuril je ogenj in razmišljal, kaj naj stori. V njem je rastla tesnoba, kakršne ni občutil niti takrat, ko je stal pred puškami. Potem je zaslišal nekje v ostenju votel, strahovit pok in hrumenje, kot bi se podiral svet. Dovolj let Je prebil v gorah, da je vedel, kaj to pomeni. Kri mu je ledenela. Obsedel Je ves otrpel in čakal... Hrumenje in pokanje se je naglo bližalo. Uničujoča glasba smrti je zavrtala v njegova ušesa in mu razkrojila duha. Slišal je, kako se okoli njegove kaverne lomi drevje in trese zemlja. Težka gmota je zdrsnila dol in z gromkim udarcem dodobra zadelala vhod... Se nekaj časa potem, ko se Je hrumenje umirilo, Je stal široko razkoračen in gologlav v poltemi ter strmel v vrata. Stiskal je pesti, kot bd se pripravljal na boj. Zdaj je v pasti, zasut... Nekoč ga je zasulo v rovu in vedel je, kaj to pomeni Takrat so pričakovali pomoč od zgoraj in laže so čakali... V pljučih je začutil zadušljiv dim. Vedel je, da mora na- glo ukrepati... Zgrabil je sekiro in vrgel vrata s tečajev. Poiskal Je lopato v kotu. Spomnil se je, da mora zadušiti ogenj, ker mu jemlje prepotrebni zrak. Nastrgal je snega in ga vrgel na žerjavico. Izpod pograda se je izmotal pes. Žalostno je zatulil, se vzpel nanj in mu lizal roke, kot bd vedel, da ju le one lahko rešijo. Mimogrede je pobožal psa in gledal, kako je v snegu cvrčala žerjavica in ju je zagrnil bel dim... «Saj sem izgubil pamet. Ugasil sem ogenj, ne da bi bil prižgal svečo ...» Mrzlično Je brskal po žepih in po policd, toda vžigalic ni bilo. šele čez čas jih je zatipal in prižgal petrolejko. Svit luči mu je pregnal tesnobo. Zgrabil je za lopato in se lotil plazu. Sneg je bil grudast in stlačen. Metal ga je v kaverno. Delo mu je vračalo moč in voljo do življenja. Luknja je rastla počasi, vendar je kmalu stopil v sneg. Zraka mu Je naglo zmanjkovalo. Z lopato je potolkel po sneženi steni in prazno poslušal. Udarci so peli votlo in težko. Debela je nekaj metrov. Je pomislil. Bolje je, da misli, da je debelejša kot tanjša, ker jo bo laže premagal. Kopal je kot svoj čas v rovu, kadar mu je šlo za to, da bi veliko zaslužil. Po vsem telesu ga je oblival pot. Na smrt ni mislil. Vedel Je, da mora kopati, ker mu ne preostane nič drugega. Cas je tekel, zrak Je pohajal. Bil je že tako globoko, da Je moral delati s sklonjenim hrbtom. Splazil se Je iz luknje in odstranil sneg, ki ga je oviral. Potem se ga je pričela lotevati utrujenost. V roke so ga prijemali krči in v glavi ga je bolelo. Podvomil je, da bo zdržal, ker se je bil preveč zagnal. Moral se je odpočiti. Legel je na klop. Hlastno je sopel v zatohli, izrabljeni zrak in se tresel po vsem telesu. V izsušenih ustih Je začutil grenkobo. Spomnil se Je na kavo. Popil Jo je in se vrnil v rov. še nekaj časa je kopal — tedaj pa mu Je zaprlo pot izruvano drevo. In ko je nekajkrat ihtavo sunil z lopato, se mu Je odlomil ročaj. Brez ročaja je šlo počasi. Zraka Je bilo čedalje manj in polaščala sta se ga slabost in omedlevica. Kot rudar je dobro poznal ta občutek in vedel je, da je nevarnost v njem samem-je še vztrajneje ril v temo snežene stene. Rov je moral z0®1, ker je v kaverni zmanjkalo prostora za sneg. Zrak se J zredčil... Izgubil je smisel za čas. Zdelo se mu je, da koplje že & večnost. Nikoli ni imel ure. Podnevi se je ravnal po soh ponoči po zvezdah. Sedaj pa se je strahoma spraševal, kaJ zunaj. Vanj se je vtihotapila grozljiva misel na smrt. Ni . voljan umreti, čeprav si Je dopovedoval, da ne bo mogel ^ dolgo zdržati. Za hip je pomislil, da bi se vrnil v kaverno, Ies na pograd in počival. Toda to bi pomenilo zaspati za večn0^ Hotel Je živeti. Zato ni počival. Noge ga niso držale- ^ del je na kolena in grebel. Zavedel se je, da mu je čas oč& jen in da je kopal spočetka preveliko luknjo. Zato je rov SP zožil in ril vanj kakor krt. ^ Vedel je, da je prevrtal že šest metrov debelo steno ih. udarci z lopato zvenijo bolj tenko — slutil je bližajoči se Napel Je poslednje moči. Kar na slepo je suval z lope*0- .( rovu je bila popolna noč. Sneg, ki ga je bil odkopal, močno oviral. Prostora je bilo premalo, s členki rok je jal po robeh ostrih grud. Roke so mu krvavele. Oči )e solzne od dima. Toda ni čutil bolečin. i8l Omotica se Je vračala, telo je slabelo, duh pa je vztf*L, Prebiti se! še je upal, da bo videl cvetoča pobočja P°~ nami in iskal granate. Spomnil se Je na Primoža, na J« in kmete v vasi. Ne more jih čakati. Preden se bodo sko^ r zove prebili do njega, če se je sploh mogoče prebiti, se dušil... ,,e Njegova lopata Je krušila čedalje manjše grude in bolj počasi. Usta je imel široko odprta in hropeče je loV1 smrtjo nasičeni zrak. Potem se mu Je zavest začela razblinjati. Začel Je jji Lopata mu je padla iz rok, zato je grebel z rokami, krvavimi. Njegovo sloko, koščeno telo je še nekaj časa *I^5o in roke so greble po snegu, zdaj že brezsmiselno, dokler zastale... ^ Plamenček v kaverni Je ugasnil. Pes Je zajokal z vis° e i \ I t« Vi e S; 4 4 »i V| b 4 b ie b ie »1 »i b v 4 «e v % K 4 ŠPORT ŠPORT ŠPORT DOMAČI ŠPORT DANES SOBOTA, 3. JUNIJA 1972 NOGOMET ZAČETNIKI 15.00 v Trstu, Ul. Flavia ^bertas — Breg * k it 1*-00 v Trstu, Ul. Flavia Giarizzole — Zarja ♦ * * ATLETIKA deželno prvenstvo V MNOGOBOJIH 15.00 v Trstu, stadion «Grezar» Na*topa tudi Bor * * * JUTRI nedelja, 4. junija 1972 NOGOMET memorial s. krasne 17.00 na Proseku ritHorje — Aurisina * * % 17.00 v Križu '•sna — Breg * * *' MLADINCI 11.30 v Padričah Primorje — Libertas * * * NARAŠČAJNIKI 8.30 v Trstu, Sv. Sergij 5’ Sergio — Gaja * * * 9-00 v Dolini “feg _ Vesna * * *' 13.00 na Proseku rimorje — Giarizzole B * * * 10.00 v Trstu, stadion «1. maj» nion — Don Bosco * * * ATLETIKA deželno prvenstvo V MNOGOBOJIH 8.30 v Trstu, stadion «Grezar» Nas*opa tudi Bor ~~ Prvi drugi ■ prvi 3 drugi •" prvi 4 drugi •- prvi drugi ■ prvi • drugi '" Prvi drugi 2 1 1 1 1 X 1 X 1 X 1 1 X 1 (Szo - Sorrento g? - Perugia ^sania - Taranto Jasena - Novara p*®1« - Brescia . Livorno »do — Foggia ?!0dena - Reggina . Palermo .*r»ana - Reggiana ^ssandria . Solbiat. X ^•dova - Cremonese 1 rf° Vasto - Lecce X 1 1 X 1 1 1 1 1 1 1 X 2 OLIMPIJSKE IGRE 1. — Olimpijska plame-Hj:® ^0 pričela svojo pot 28. ju-'■ Aten in bo prispela v nchen 26. avgusta. p, SLOVENSKO Kninsko društvo - trst S^edi dne 11. junija 1972 ob ■ Uri v Bazovici u ČETRTO "'Udinsko športno SREČANJE t? ptroke osnovnih šol iz Doline, j. ‘Junca, Mačkovelj, Prebenega, jj^ja, Boršta, Ricmanj, Katina-Bazovice MEDNARODNA KOLESARSKA DIRKA «GIR0 D'IT AL!A» Po vožnjah na Merckx utrdil kronometer svoj naskok Gimondi je povečal svoj zaostanek za raza majico še za 50 sekund KOŠARKA BERGAMO, 2. — V Bergama se je končala kaj nenavadna košarkarska tekma, ki je trajala nepretrgoma 24 ur. Nenavaden je tudi rezultat, saj je zmagovita ekipa dosegla kar 2080 točk, poraženec pa le šestdeset manj. Tekma se je pričela na odprtem igrišču, končala pa se je v telovadnici zaradi močnega dežja. Ves čas srečanja se niso smeli igralci oddaljiti od igrišča. Ekipi sta bili izenačeni vse do 20 minut pred koncem. FORTE DEI MARMI, 2. — Dvanajsta etapa kolesarske dirke po Italiji je bila razdeljena na dva dela, oba na kronometer. Kolesarji so se mprali dvakrat boriti proti času na 20 km dolgi progi, kar predstavlja novost. Vrstni red na skupni lestvici je ostal nespremenjen, le da je Belgijec Eddy Merckx še povečal svoj naskok. Zmagal je v prvi poletapi, zadovoljiti pa se je moral z drugim mestom v drugem delu dirke. V prvi vožnji na kronometer je kolesarje oviral močan veter. Vseeno pa se je na prvo mesto uvrstil svetovni prvak, čeprav le 11” pred odličnim Gimondi.iem in presenetljivim Swertsom. Vsi drugi favoriti pa so se morali omejiti na obrambo, predvsem pa Gosta Pet-tersson, ki se ni znašel in je precej zaostal. Razmeroma dobro pa se je odrezal Fuente, medtem ko je Motta omejil svoj zaostanek v prvi poletapi na eno minuto. Uresničila so se torej predvidevanja, saj je Merckx dokazal, da za sedaj še nima enakovrednih nasprotnikov. Vrstni red na cilju prve poletape: 1. Merckx (Bel.) 25’04", s poprečno hitrostjo 47,872 km na uro 2. Gimondi (It.) 11" zaost. 3. Swerts (Bel.) 11” 4. De Vlaeminck (Bel.) 15” 5. Ritter (Dan.) 22” 6. Simonetti (It.) 31” 7. Pettersson G. (Šve.) 35” V drugi poletapi pa je Belgijec Swerts pripravil pravo presenečenje. Na cilju je bil namreč za 11” boljši od roza majice. Odpovedali pa so ostali kolesarji. Gimondi je zaostal skoraj za minuto, prav tako Pettersson, na katerega so vsi gledali kot na najnevarnejšega nasprotnika belgijskega asa. Ostali kolesarji pa so vsi poslabšali svoj položaj, saj so v drugi vožnji rabili precej več časa za pot kot pa v prvi. Vrstni red na cilju druge poletape: 1. Swerts 24’39”, s poprečno hitrostjo 48,680 km na uro 2. Merckx 11” zaost. 3. Gimondi 50” 4. Pettersson G. 58” 5. Gonzales L. 1’03” 6. Ritter 1’03” 7. De Vlaeminck 113” Etapo je osvojil Eddy Merckx, čeprav je imel enak čas kot Swerts. Toda pri nadaljnjih računih se je pokazalo, da je svetovni. prvak rabil za pot v obeh delih 26 stotink sekunde manj kot pa njegov nasprotnik. Tretji je bil Gimondi,, ki se je izkazal le v prvem delu, nato pa je popustil, ko bi lahko napravil kaj več. Razočarajoča je bila Petterssonova vožnja, saj je zgubil več kot minuto in bo sedaj precej težko nadoknadil ta zaostanek. Merckx je danes nedvomno dokazal, da ga bo zelo težko premagati, čeprav se bo moral v Alpah braniti prav pred vsemi. Lestvica je po današnji etapi dobila realnejše obličje. Vrstni red po obeh poletapah (40 km): 1. Eddy Merckx 49’54”, s poprečno hitrostjo 48,094 km na uro 2. Swerts z enakim časom 10. ZOioU 8’02” 11. Schiavon 8'52” 12. Swerts 9’34” 13. Panizza 9’53” 14. Bergamo 9’54” 15. Pesarrodona 9’57” Jutri bo na sporedu 13 etapa Forte dei Marmi — Savona, 200 km. LONDON, 2. — George Best, ki je pred dvajsetimi dnevi izjavil, da ne bo več igral nogometa, se je premislil in se hoče vrniti k svojemu klubu Manchester United. MILAN, 2. — Jugoslovan Bajcetič je zmaga! na turnirju v judu v Milanu. Po zmagi v svoji skupini je Bajcetič premagal v finalu Švicarja Parisa. Drugi Jugoslovan Obadov pa se je uvrstil na četrto mesto. 6,64 m 6,40 m 6,20 m 5,72 m 1. Morgova (Bol.) 2. Schiller (Z. Nem.) 3. Rings (SZ) 7. De Blasis (It.) Glavna bitka za prvo mesto se je bila med Bolgarko in Nemko. Končno pa je Morgova le premagala za 6 cm svojo nasprotnico. Skok v višino — ženske 1. Simeoni (It.) 2. Borsica (Fr.) 3. Gontkonskaja (SZ) 4. Massenz (It.) Simeonijeva je prepričljivo zmagala, naskakovala pa je tudi višino 1.81 m, kar bi bil za 2 cm izbolj- Unionovi naraščajniki bodo jutri igrali z Don Boscom šan italijanski rekord. ■llllllliuiilllliilliiiiui,namilili...........imuni .............................llllumim llllliniilinimn um..................... JUTRI OTVORITVENA SLOVESNOST Nfl MEDNARODNEM ATLETSKEM MITINGU V TURINU Nov italijanski državni rekord Paole Pigni v teku na 1500 m Na prireditvi so dosegli še vrsto drugih odličnih rezultatov TURIN, 2. — Na mednarodnem 200 m — moški atletskem mitingu v Turinu so dosegli danes vrsto odličnih rezultatov, sarj so bili nekateri dosežki na svetovni ravni, padlo pa je tudi več državnih rekordov. Oglejmo si podrobneje posamezne discipline. Skok v daljino — ženske 1,76 m 1,73 m 1,73 m 1,70 m 3. Gimondi 4. Ritter 5. De Vlaeminck 6. Pettersson G. 7. Gonzales Linares 8. Simonetti 9. Galdos zaost. 1’14” n?.. 1'22” j T48" 2’07” 10. Pesarrodona 2’13” 11. Fuente 2’22” 12. Lasa 2’29” 13. Manzaneque 2’29” 14. Pfenninger 2’31” 15. Motta 2’34” Skupna lestvica po dvanajstih eta- pah: 1. Merckx 58.24’08” 2. Pettersson G. 132” 3. Fuente 3’59” 4. Lasa 5'41” 5. Gimondi 6’26” 6. Galdos 6’37” 7. De Vlaeminck 6'46” 8. Motta 6'47” 9. Lopez Carril 7'50’ MLADINSKI NOGOMET Po dveh porazih Primorje zmagalo Med naraščajniki Breg osvojil obe točki, Gaja pa eno MLADINCI Edera — Primorje 0:1 (0:1) EDERA: Šema, Tomasin, Caponi-gro, Ceccolini, Carmeli, Penco, Bo-goni, MinatelH, Masetti, Tonini. PRIMORJE: Ferfolja, Blažina, Šegina, Košuta, Husu, Germani, Vergimela, Štrekelj, Zanelia, Kemperle, Čemjava. STRELEC: v 26. min. p.p. Za-nella. Po dveh zaporednih porazih je Primorje spet zmagalo. Tokrat je bila «žrtev» proseške ekipe Edera, ki je morala kloniti z 1:0. Rezultat pa ne dokazuje pravega stanja na igrišču. Prosečani so bili stalno v napadu. Gradili so lepe in hitre akcije, ki so večkrat zaposlile nasprotnikovega vratarja. Tržačani so odgovarjali le s sporadičnimi protinapadi, ki pa niso vznemirili Fer-folje. V vrstah crdeče^rumeinto je nastopilo nekaj naraščajnikov. Ti so povsem zadovoljili, najbolj pa se je izkazal branilec Blažina. Na sredini igrišča sta zagospodovala Stre-kelj in Verginela, ki sta bila pobudnika vseh akcij. Napadalno vrsto je tokrat okrepil Černjava. Z Zanello je bil stalen trn nasprotnikove obrambe. Tržačani so šibka enajsterica. V vsej tekmi so se le nekajkrat približali Ferfolji, zato je njihov poraz povsem zaslužen. Primorje je začelo že cd vsega začetka z napadalno taktiko. V prvih minutah je imelo nekaj priložnosti, katere pa sta Verginela in Štrekelj malomarno zapravila. Zmagoviti gol je v 26. min. dosegel Za-nella, ki je izrabil Štrekljevo podajo v kazenskem prostoru. V drugem polčasu so «rdeče-ru-meni» nadaljevali z napadanjem, vsi njihovi poskusi pa niso obrodili zaželenih sadov. Izid je ostal tako neizpremenjen: Edera — Primorje 0:1. M. K. NARAŠČAJNIKI Gaja — Giarizzole 0:0 GAJA: Murri, Ladi Milkovič, Stojkovič, Grisoni, Križmančič (k), Darko Milkovič, Merlo, Romanazzi, Angelucci, Kralj, Ghezzi. Gaija je ekipi Giarizzole A iztrgala točko. Igra obeh ekip je bila zadovoljiva. Nogometaši so bila zlasti v težavah zaradi močne burje, ki je mo- I tila potek tekme. V poslednjih minutah pa je še dež oviral igro. Ker je burja pihala močno, sta bili obe ekipi oškodovani v enem polčasu. V prvem delu igre so gostje v glavnem napadali, gajevci pa so umirjeno zavračali vsak napad. Pri tem se je zlasti izkazal Bruno Križmančič, ki je bil pravi steber domače obrambe. V drugem polčasu pa so domačini skušali izvesti kak protinapad. Ustvarili so tako nekaj nevarnih akcij, ki so se le za las izjalovile. V poslednjih minutah pa so gostje ponovno prevzeli pobudo v svoje roke in so izvedli nekaj nevarnih protinapadov. Do gola pa ni prišlo. b. 1. Costalunga — Breg 0:3 (0:2) BREG: Ota, Žafran, Slavec, Košuta, Samec, Pavletič, Lovriha M., Strnad, Bržan, Sovič, Stranj.. STRELEC: Strnad (2) in avtogol. Predzadnjo, ' žadštAlO tekmo so Brežani odigrali na igrišču Sv. Sergija proti Costalungi, ki v začetku tekme ni znala urediti svoje obrambne vrste. Takoj v 1. min. je dobil Strnad na desnem krilu lep pred-ložek. Učinkovito in točno je usmeri pod vratnico in . . . gol. Presenečeni gostitelji si niso še opomogli, ko je prišlo v 4. min. do avtogola, ki ga je zakrivil vratar, ki ga je ukanil sunek vetra. Brežani so imeli nato lahko delo. Edina skrb jim je bila, da ne bi prejeli gola (zaradi količnika golov). V tem prvem delu igre so nasprotnika nadigrali, vendar do zadetka ni prišlo. Brežanska obramba je bila budna in je onemogočila Costalungi vsak poskus protinapada. V d.p. je bila podobna igre enaka. Brežani niso forsirali, vendar so večkrat bili blizu zadetka po zaslugi Pavletiča, Lovrihe, Bržana in Soviča. Tretji in zadnji gol je podpisal Strnad v 10. min. in tako zapečatil izid srečanja. Naj še omenimo priložnost za Costalungo, ki je v 18. min. zastreljala enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil z izredno lahkoto. V začetku d.p. je sodnik, zaradi prerivanja izključil Bržana in Bona. Tokrat je prišla celotna postava «plavih» do veljave predvsem zaradi lepe, skupne, hitre in učinkovite igre, za katero prav vsi za služijo pohvalo. IST kord na tej razdalji. Kasneje mu je izročil nagrado olimpijski zmagovalec iz Rima na tej razdalji, Livio Berruti. 400 m ovire 1. Zorin (SZ) 50”4 2. Frinoli (It.) 50”5 3. Štukalov (SZ) _ 50”6 Frinoli je vodil ves čais do zadnje ovire, nato pa ga je prehitel Sovjet Zorin. 100 m — ženske 1. Molimari (It.) 11”7 2. Nappli (It.) 11”8 3. Čistjakova (SZ) 11”8 V pomanjkanju vidnejših nasprotnic so bile Italijanke na najkrajši progi v premoči. Met kopja — moški 1. Schell (Z. Nem.) 74,66 m 2. Milevški (Bol.) 74,30 m 3. Pappalardo (It.) 73,90 m 4. Cramerotti (It.) 73,16 m Nemec si je zagotovil zmago že s prvim metom (74,42 m), nato pa je v zadnji seriji ta rezultat še izboljšal za 24 cm. 1500 m — ženske 1. Pigni (It.) 4'10”5 2. Kazankina (SZ) 4’13”6 3. Schenk (V. Nem.) 4’16”8 4. Rajer (Jug.) 4’18”1 Pignijeva je vodila od prvega do zadnjega metra in je na cilju za sekundo in pol popravila italijanski državni rekord. Ostale tekmovalke Openski športniki, in z njimi vsi , voziti dvanajstkrat 6 km dolg krog I so ji držale korak le do 1.000 m, vaščani, bodo slavili jutri zopet nov 1 po mestnih ulicah. Na polovici dirke nato pa so krepko zaostale. Nov športni objekt Poleta na Opčinah Mladini bodo predali v uporabo novo kotalkarsko ploščad 1. Mennea (It.) 20”4 2. Clerc (Švi.) 20”7 3. Benedetti (It.) 21”0 Mennea je izenačil italijanski re- delovni uspeh: svojemu namenu bodo predali novo ploščad za kotalkarje, ki so jo zgradili v glavnem s prostovoljnimi prispevki in delom domačinov. Kot vemo, deluje na Opčinah izredno prizadeven in aktiven kotalkar-ski odsek in sicer v okrilju ŠD Polet. Mladi kotalkarji so opravili že več nastopov, s katerimi so navdušili gledalce doma, pa tudi drugod. V zadnjem času so posegli tuli v uradno tekmovalno areno, in to z najvidnejšimi uspehi, saj so se uvrstili kar na prva mesta. Vse to pa so dosegli v slabih pogojih, kajti niso razpolagali s primemo kotalkarsko ploščo. Vodstvo Poleta se je zato odločilo za gradnjo nove ploščadi, dela pa se je lahko lotilo le zaradi izrednega razumevanja članov in simpatizerjev tega društva, ki niso štedili svoje podpore, ko se je šlo za to, da bi mladim kotalkarjem pomagali k še večjim uspehom. Zdaj so gradnjo zaključili, jutri pa bodo ploščad s krajšim športnim sporedom predali v uporabo mladini. Spored otvoritvene slovesnosti na dvorišču openskega Prosvetnega doma bo tclk * 17.30 košarka (dekleta) 18.15 košarka (minibasket) 18.45 nastop kotalkarjev 19.00 uradna otvoritev 19.30 košarka (naraščajniki) Vodstvo Poleta vabi na to slovesnost vse prijatelje mladine, zlasti pa darovalce, ki so s svojimi prispevki bistveno pripomogli k uresničitvi tega dela. V DIRKI VETERANOV Maver iz Lonjerja zasedel v Trevisu štirinajsto mesto V četrtek sta kolesarja Adrie, Maver in Bonannno, nastopila na 72 km dolgi kolesarski dirki v Montebelluni blizu Trevisa. Nastopilo je čez sedemdeset veteranov, med katerimi je zmagal Marchi iz Padove, medtem ko se je lonjerski predstavnik Maver uvrstil na 14. mesto. Proga je bila precej položna in je bilo treba pre- radi vetra in dežja je bila poprečna hitrost nizka (36 km na uro). je bil Maver v vodeči četverici, ka- i jjp m ovire tero pa je nato glavnina ujela. Za-j j ^ jg-ig 2. Liami (It.) 13”8 _.. . ,. ... , . . 3. Acerbi (It.) 13”8 ,»Dr j« *,«-»» Zaradi ozkih cest so vsi kolesarji ta- | ^ P *£°g°a Vdesetjnk£ ko j v začetku iskali dobra mesta za ^ u- * končni napad. Zaradi izredne hitro- slabsl svetovnega rekorda. Fant sti v zadnjih kilometrih je bilo nemogoče uiti. Nastala je tako dolga vrsta. Maver je bil vedno med prvimi desetimi, na zadnjih ovinkih pa je popustil, kar je bilo zanj usodno. Bonanno pa se je uvrstil v sredino skupine, ki je vsa prispela na cilj z istim časom. Pripomniti je treba, da ima zmagovalec 38 let in je lani tekmoval še med amaterji, kjer je bil eden najboljših kolesarjev Veneta. Radi AAJ J11 \ Alt PARIZ, 2. — Na mednarodnem teniškem turnirju v Parizu sta v moških dvojicah Comejo in Fillol (Čile) premagala čehoslovaka Kodeša in Kukala s 4:6, 6:3, 6:4. je ziato potrdil, da sodi med najresnejše kandidate za olimpijske kolajne v Mtinchnu. 400 m — moški 1. Cellerino (It.) 46”2 2. Paoli (Fr.) 47”3 3. Nosjenko (SZ) 47”5 4. Bello (It.) 48”0 Cellerino je prehitel Francoza v zadnjih tridesetih metrih in je po- stavil z doseženim časom nov oseb- ni rekord. Met* kladiva 'e 1. Theimer (V. Nem.) 71,60 m 2. Sachse-i(V. iNenv) 71,33 m 3.. Vecchiatto (It.,)«, -r o 68,82 m Borov košarkar Adam Kapic je star šele 16 let, vendar se razvija v igralca z lepimi režiserskimi sposobnostmi Theimer je z zadnjim metom prehitel svojega rojaka in si zagotovil prvo mesto. Vecchiatto ni nikoli ogrožal obeh menških metalcev. Troskok 1. Drehmel (V. Nem.) 17,91 m 2. Corbu (It.) 16,96 m 3. Gentile (It.) 16,22 m 4. Spasojevič (Jug.) 16,03 m Evropski prvak Drehmel je le za 5 cm prehitel Corbuja, Gentile pa je skakal slabo. 100 m — moški 1. Guerrimi (It.) 10”5 2. Preatoni (It.) 10”5 3. Clerc (švi.) 10”5 Spočetka je vodil Meite (Slonokoščena obala), a je na drugi polovici proge popustil in je zaostal za desetinko sekunde za prvimi tremi tekači. Na tej progi so opravili še dva starta samih italijanskih tekačev, med katerimi so štirje dosegli čas 10”5, šest pa 10”6. 400 m — moški 1. Fiascanaro (It.) 46”2 2. Puosi (It.) 46”7 3. Giovanardi (It.) 47”2 Fiasconaro je tekel zelo dobro do 50 metrov pred ciljem, ko mu je zmanjkalo moči, vendar je kljub temu zanesljivo zmagal. 800 m — moški 1. Fontanella (It.) 1’49”3 2. Castelli (It.) 1’50”0 3. Riga (It.) 1’50”0 Nezanimiv tek s poprečnimi rezultati. Skok s palico 1. Isaksson (Šve.) 5,45 m 2. Dionisi (It.) 5,35 m 3. Fraquelli (It.) 5,10 m Prvi in drugi sta začela skakati šele pri višini 5,20 m. Dionisi je zgrešil italijanski rekord pri višini 5,45 m, Isaksson pa ni uspel izenačiti svetovnega rekorda na . išini 5,60 m. 1500 m — moški 1. Ivanov (SZ) 3’37”8 2. Arese (It.) 3'39”3 3. Gurgos (Šp.) 3'41”3 4. Koprivica (Jug.) 3’41”5 Ivanov je znan kpt tekač na 800 metrov, zato je njegova zmaga na tej razdalji presenetila, zlasti še, ker z njo ni le (po silovitem 150 m dolgem zaključnem sprintu) premagal evropskega prvaka Areseja, ampak celo postavil nov sovjetski državni rekord. Skok v višino — moški 1. Dahlgren (Šve.) 2,19 m 2. Joan (Rom.) 2,16 m 3. Schivo (It.) 2,13 m Šved je izpolnil pričakovanja, ni pa preskočil višine 2,22 m, katero je že premagal v dvorani. Slabo je skakal Schivo. 5.000 m 1. Ardizzone (It.) 14’06”4 2. Kondzior (Pol.) 15’06”8 3. Pusterla (It.) 14’07” Ta tek je bil zelo izenačen, zlasti za prve tri tekače. Skok v daljino — moški 1. Hines (ZDA) 2. Klaus (Z. Nem.) 3. Rousseau (Fr.) 4. Rak (Jug.) 8. Benechi (It.) Hines je potrdil svojo mednarodno veljavo s skokom, ki ga je doseget v prvi seriji. Met diska — moški 1. De Vincentis (It.) 61,16 m 2. Spasovshodskij (SZ) 57,78 m 3. Simeon (It.) 59,52 m De Vincentis je postavil z današnjim doseškom svoj osebni rekord. 4 x 400 ra — moški 1. Italija B 3'11”6 2. Italija A 3'11”8 3. Italija C 3’18’’5 Na tej progi so nastopale samo. italijanske štafete. 4 x 100 m — moški 1. Italija A 39”4 2. Italija B 39”9 3. Slonokoščena obala 40”3 Italija A je postavila najboljši italijanski rezultat na tej progi po ■ letu 1968. 4 x 100 m — ženske 1. Italija" ‘ 45”3 2. Bolgarija — SZ (mešana ekipa) 45’8 Italijanke so zrušile dosedanji rekord 45”6. Ta prireditev, na kateri so na stopali pred več kot 15.000 gledalci, atleti iz 19 držav, je prinesla Ita liji dva nova in en izenačen državni rekord. Poleg tega je bilo doseženih še nekaj rezultatov na svetovni rav ni, zato lahko rečemo, da ie bilo. to doslej eno najboljših letošnjih tekmovanj v Evropi in so lahko organizatorji z izkupičkom prireditve vsekakor zadovoljni. 8,12 m 7,92 m 7,80 m 7,63 m 7,35 m NOGOMET BOLOGNA, 1. - V sredo se bo pričel četrti nogometni turnir «Re-nato dall’Ara», na katerem nastopa deset enajsteric. liilitiumiiiiiiiiiiiiiliiiiillilllillillllllililllllllllillim OBVESTILO Teniški klub Gaja bo priredil tudi letos tečaj za naraščajnike od 10. do 15. leta. Vpisovanje ob sredah fa petkih od 19. do 20. ure na sedežu kluba v Padričah (ob Igriščih). Teniški učitelj bo ob prostih, urah na razpolago tudi članom, in prijateljem kluba. Za pojasnila telefonirati na št. 226-136. im glasom to se zavlekel k starcu v rov. Lizal mu je kr-'■ toke to poraščeni obraz, lizal je ta cvilil... Ko se je neurje poleglo, so prišli ljudje: Primož to Vojko >jaki m kmetje. Skrbelo jih je, kaj je s starcem in psom. so hrumenje plazov to slutili so, da ga je zasulo. Niso 'osti odkidali, ko se jim je vdrlo. Odkopali so starčev rov. Samo pol metra mu je manjkalo ^raka. Ležal je kot takrat, ko se je nehal boriti. Tesno ob ® je ležal pes, prav tako negiben, zmrznjen. Starčeve kr-5 rolke odrgnjene do kosti, so bile zarite v sneg. Sivi, razdani lasje so mu viseli na čelo. Oči so bile odprte, usta so *a- Kocinasta brada je uporno štrlela naprej. Možje to vojaki so sneli pokrivala. Bili so presunjeni.. • Kebo nad krnskimi gorami je bilo spet krotko. Visoko na *®m nebu Je sijalo mrzlo sonce. V krogu osteklenelih oči igrala mavrica barv. Od Mrzlega vrha sčm je priletel kro-' Lačno je zadonel njegov kro kro kro. Nekajkrat je za-«« nad luknjo, potem je odletel proti Rdečemu robu. 17 s>talovje na mejnih gorah je zazorelo. Bohotno zelenje je temi0 v pobočja. Modrooki svišči so se kosali z nebesno si-po sivem kamenju so rumeneli avriklji. Iz poklta so 4 trave pognali beli cvetovi očnic, kot bi jih gora porodila Pečini. Med zaplatami rušja to plastikami je krvavel rodo-l4r°m. Samo tik pod vrhovi se je še držal sneg in se upi- ^htečemu soncu. , .... ... „ Primož je imel v žepu odločbo o demobilizaciji. Po po-Odloku so imeli dijaki in študentje pravico vrniti se °le. oba z Vojkom sta bila vložila prošnjo. Pnmožu so ugo-l* Vojka pa so poklicali na brigadni štab ta mu povedali, Oficirji komunisti ne smejo iz vojske. Komisar ga je po-da bi to pomenilo dezertdranje s fronte revolucije. Zagrebu je da bo izključen iz partije, če prošnje takoj ne umak-' .Očital mu je, da ima rajši sebe kot skupnost. Ker je ugo '^1 in kritiziral višje, ga je komisar poučil, naj se zanima predvsem za svoj posel, zakaj v armadi da ni dovoljeno kritizirati nadrejenih. Vojko se je zagovarjal, da pozna samo Leninova načela kritike, ki pravijo, da član partije lahko kritizira vse, kar ni pravilno. Preklical je prošnjo in se sprijaznil s tem, da bo ostal na meji. Ce pa se bo partija spomnila, da ga revolucija potrebuje drugje, bo vzel svoj nahrbtnik to šel tja... žal mu je bilo samo, da se bosta razšla s Primožem. Partija mu je — kot mnogim drugim — pomenila vse to če bi ga izključili, bi mu zmaknili tla, lahko bi si celo vzel življenje. «Ali sl nor!» mu je rekel Primož, ko mu je Vojko to povedal. «Takšen sem to kaj morem za to,» je odvrnil. Luknja, kjer Je prebival starec, je samevala prazna kot izlito oko. Veter je loputal z vrati, stezo so preraščale trave in grmovje. Rada sta se spominjala starca to njegovega kljubovanja. Kadar ju Je zanesla pot mimo kaverne, sta jo obiskala. V njej je bilo vse tako kot takrat, ko je starec še živel. Nihče se ni dotaknil njegovih stvari. Na kamnito polico nad ognjiščem je Vojko zložil ostanke velikih granatnih drobcev. Podobni so bili ljudem, zlomljeni to skrivenčeni — vsak po svoje so strmeli na ugaslo ognjišče. Včasih se je z njimi igral in si domišljal, da bi lahko iz njih sestavljal grozljive vojne privide, podobne ljudem. Obiskal ju je kapetan Blisk. Sli so na starčev grob ta h kaverni. Sedli so na hlode, ki so starcu služili kot klopi, se greli na soncu ta se menili. Blisk se je bil dogovoril z Anino materjo, da bo Primož stanoval pri njej in študiral. Povedal jima je, da se je bdi miner Marko zaposlil v smodnišnici, pa je imel manj sreče kot nekaj let v partizanih: eksplozija v skladišču ga Je raznesla v atome; še pokopati da niso imeli kaj... Povedal jima je tudi, da so Orlova demobilizirali ta da je postal direktor velike nacionalizirane tekstilne tovarne. Z vso ihto da se je zagnal v delo. Večkrat se srečata v mestu, ko se pripelje v zaplenjenem nemškem mercedesu na ministrstvo. Njegov nekdanji kurir je sedaj njegov šofer. Pajk pa da se je izlizal ta se spet zaposlil kot kovač v železarni «Kaj pa Nande?» se je zanimal Vojko. «Tudi njemu gre dobro. Vrnil se je domov in zdaj spet dela v pokljuških gozdovih. Smreke podira s skupino nemških ujetnikov, ki jih ima na skrbd.» «Pa Svarun? Kje je? Se je vrnil iz Ruslje?» je zanimalo Primoža. «Seveda! Polkovnik je, komandant divizije na Gorenjskem. Napravil je višjo vojno akademijo Vorošilova v Moskvi. Shujšal je bil osem kilogramov, doma pa ga je žena spet poredila ...» «Pa Kared?» ((Ravnokar je prišel iz vojaške akademije, ostal bo poklicni vojak.» «Pa Leban?« «Ta je z odredom zavzemal Koroško in se moral umakniti kot mi iz Trsta, še zmeraj je slabe volje. Pravi, da bo ostal vojak, dokler bo treba.» Čeprav bi bil Primož lahko že odpotoval, je ostal kar v dvilu pri Vojku, da bi preplezala steno gore v Trenti, že drugo poletje sta se pripravljala, da bi jo skupno naskočila, pa sta se zdaj namenila, preplezati Jo za slovo. Primoževo bolest so ozdravile gore. Sprijaznil se je s svojo usodo ta pogledal je resndci v obraz. Zdaj ko je izgubil ljubezen, se je odločil, da bo iskal resnico. Zdelo se mu je, da je našel sam sebe ta odkril pot svojemu cilju. Do življenja ni imel več posebnih zahtev. Vse, kar bo prišlo, bo njegovemu življenju navrženo, si je mislil — kot je zase večkrat dejala Ana. Ona Je živela v njem. Njegova strast so postali samotni vrhovi, gozd to globoko v skale zajedene tesni pritokov Soče. Vleklo ga Je na temena gora, da je v daljavah videl ali pa vsaj slutil njuno kopasto goro, M Jima je dajala zavetje v najhujših dneh. Vedno In od povsod se bo vračal k njej, na njen godi vrh, saj sta se bila z Ano domenila, da bo ondi shajališče njunih misli. Ne samo gorovje, tudi reka mu je prirastla k srcu Tekla je skozenj kot čas in mu zdravila bolečine, celila rane. Poosebljala mu je moč ta voljo. Kadar sta z Vojkom obiskovala karavle v Trenti, sta hodila ob reki in raziskovala njena korita. Lovila sta ribe ta jih pekla kar zunaj na žerjavici. Nekoč se je nad Triglavom utrgal oblak. V strugo so zahrumeli potoki in plazovi kamenja. Lilo je prav iz vseh tokav in korit. Reka, ki je imela barvo neba, se je skalila, prestopila bregove in odnašala drevje. Sedel je pod skalnim previsom nad njenim koritom in gledal njeno spreminjanje. Valovi so rastli v grozljive razsežnosti. Voda Je nosila drevje in valila skale. Tisto noč je napisal pesem, ki sta jo z Vojkom večkrat prebirala. Ostala je v njem kot del življenja, ki se mu je zdelo najlepše. Njen šum je prelil v besede: Reka, o velika reka, temna deroča reka, raslij se vame, očisti me s močjo svojih valov, očisti me žalosti in krvi kot obraze tvojega kamenja. Napoji me s žejo potujočih oblakov, z rohnenjem neba, ki ti napaja strugo, z ognjem strel, z molkom noči, z odmevi dna, ko grizeš svojo pot skozi žive sklade kamenja. Reka, o velika reka, temna deroča reka, razlij se vame s močjo, ki razdira bregove in poplavlja planjave žalosti. Reka, o velika reka, svetlo modra, deroča reka, razlij se vame, napoji me s svetlobo sonca, ki ti zlati gladino, s slikami ptic in dreves, s mirom zvezd v svojih tolmunih, s igro valov in pesmijo hrepenenja. Reka, o velika reka, svetlo modra deroča reka, razlij se vame, napoji me s višino snežnih gora, z daljavami svojih izvirov, z vdanostjo v svojo strugo, z večnostjo neizbežnega cilja, z globino svojega morja... (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglasni oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 3. junija 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS. Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon ii & Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200. finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice .n sožalja 200 lir. «Mali og 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se nar®cal° £, oglasnem oodelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »• • Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst NARAŠČA ODPOR PROTI SAJCONSKEMU REŽIMU —■ ■ ■ ..— —I—■» m, ..... -J—.-. . — — Vietnamski senatorji so zavrnili Thieujevo zahtevo po opolnomočenju Katoliški senotoiji so se prvič združili z budistično opozicijo - Govori se, da bo Thieu podal ostavko • Nezmanjšan pritisk partizanov na položaje sajgonskih plačancev SAJGON, 2. — Istočasno z ofenzivo vietnamskih partizanov je v državi naraščal odpor do lutkarske vlade Vain Thieuja, ki je povsem podrejena ameriškim voditeljem. Do sedaj se je ta upor odražal samo med ljudstvom, danes pa je vietnamski senat odbil predsednikovo zahtevo, naj ga opolno-močijo. Negativen odgovor senata je presenetil marsikaterega političnega opazovalca v Sajgonu, saj doslej ni nihče pričakoval, da se bo skupina katoliških senatorjev združila z budistično opozicijo, ker je do danes vedno podprla vlado. Voditelj katoliških senatorjev Ngujen Van Ngujen je izjavil, da je predsednikova zahteva po opolnomočju protiustavna in je dodal, da je proglasitev izrednega stanja dala Thieuju dovolj oblasti za učinkovito ukrepanje. Po današnjem glasovanju v senatu bo moral predsednikov nrčrt ponovno »romati* v poslansko zbornico, tokrat pa ga bedo r -orali poslanci odobriti z dvetretjinsko večino. Današnji odgovor senata je premaknil pozornost političnih opazovalcev s fronte na parlament. Vprašanje je, če bodo katoliški in budistični senatorji še naprej vztrajali v skupnem nastopanju ali pa gre le za čisto slučajno koalicijo. Nihče v Sajgonu pa danes ne izključuje možnosti, da bi moral Thieu podati ostavko. «Upor* katoliških senatorjev je dobesedno «porinil* v ospredje vietnamskega političnega življenja predsednika senata Ngujena, ki bi moral prevzeti upravljanje države, če bi bil Thieu prisiljen odstopiti. Nekateri opazovalci povezujejo današnji rezultat s sestankom voditeljev katoliške in budistične skupnosti. V ospredje vietnamskega političnega življenja je stopil tudi general Minh, ki je za časa predsedniških volitev ostro napadel Thieuja. Marsikdo meni, da predstavlja Minh edino možno alternativo sedanjemu režimu, ki bi jo Američani sprejeli. Na bojiščih ni bilo danes večjih novosti. Partizani so še vedno v ofenzivi in ostro pritiskajo na položaje sajgonskih olačancev. Ameriško letalstvo je danes po novno z vsemi silami napadlo Severni Vietnam. Po vesteh iz štaba ameriške vojske so letalci izvedli nad 220 poletov. V prejšnjih dneh so morale letalske sile omejiti svo je napade zaradi slabih vremenskih razmer. Ameriški napadalci pa so drago plačali neprestano bombardiranje Severnega Vietnama, saj so jim branilci v štirih dneh sestrelili kar sedem bombnikov. S tem je število sestreljenih aroeri-riških bombnikov naraslo na 3.625. Hanpjska vlada je danes obtožila ameriško letalstvo, da stalno napada jezove in namakalno kanalizacijo, da bi tako strlo odpor vietnamskega ljudstva. «Nixonov načrt je zelo jasen*, trdijo hanojski voditelji in dodajajo: «Z bombardiranjem jezov skuša povzročiti poplave in sestradati prebivalstvo. Arne riški predsednik pa je delal račun brez krčmarja, ker je naše ljudstvo odločeno boriti se do končne zmage*. USTAŠI BREZ VODITELJA Umrl je Branko Jelič BONN, 2. — Predvčerajšnjim je v zahodnem Berlinu umrl za srčno kapjo 67-letni zobozdravnik dr. Branko Jelič, predsednik »hrvatske-ga narodnega odbora*, kakor se imenuje ena od zloglasnih ustaških emigrantskih organizacij v Zahodni Nemčiji. Umrl je v rešilnem avtomobilu na poti v bolnišnico. Policija je odredila obdukcijo, da bi preprečili, kakor sporočajo, «u-stvarjanje legend*. Jelič je veljal za duhovnega in organizacijskega vodjo ustaške e-migracije. Izdajal je dvomesečnik »Hrvatska država*, ki je razširjal gesla protijugoslovanske propagande. Njegovo ime so omenjali ob vseh terorističnih akcijah ustaške-ga podzemlja v ZRN, vendar proti njemu niso ukrepali'. Bil je aktivpn član konservativne stranke CDU in soustanovitelj zahodnoberl inskega «kroga prijateljev CSU*. Trdijo, da je imel zveze s šefom te bavarske desničarske stranke Straussom. Kb je «Hrvatska država* objavila pred poldrugim letom «tajni dokument jugoslovanskega zunanjega ministrstva* z nekakšnimi direktivami jugoslovanskim predstavnikom glede sodelovanja s socialdemokrati* je Strauss takoj interpeli-lar v parlamentu, čeprav so ga celo ljudje najožjega kroga opozarjali, da gre za falzifikat. noberlinskih policijskih krogih trdijo, da jih je organiziral sam (da bi opozoril na «preganjanje», ki da mu je izpostavljen ali pa da so sad obračunavanja med posameznimi ustaškimi skupinicami. Jelič je že leta 1928 zapustil Jugoslavijo. Bil je nekaj časa Paveličev sodelavec, gestapovski agent in «ideolog* ustaštva. Med vojno je bil interniran v Veliki Britaniji, po vojni pa se je naselil v zahodnem Berlinu. Včerajšnji hamburški dnevnik «Die Welt» je pisal, da je zdaj «ena izmed najbolj radikalnih emigrantskih skupin v Za- i . _ ,. T„, „ hodni Nemčiji brez voditelja*. Rodezijska miza. »Tako, tako. Odpadki ti niso po godu. Prav, pa stradaj!* »The Guardian*, London ■lin..................................................................................................................................................................!imiminiiiinimniiiniiiiiiniiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,i,» V VARNOSTNEM SVETU OZN GORIŠKI DNEVNIK KRIVCEV ATENTATA ŠE VEDNO NISO NAŠU prispel tudi vladni komisar za ■j® z. -i- Abbrescia. V sprel“' (Nadaljevank s 3. strani) da se je včerajšnjim stališčem pridružilo še ono socialdemokratske stranke, ki je poslala prizadetemu poveljstvu sožalno brzojavko. Včeraj opoldne so se na sedežu pokrajine sestali načelniki skupin v pokrajinskem svetu. Po kratkih besedah predsednika Chientarolija in posegov vseh načelnikov, so sprejeli resolucijo, v kateri ostro obsojajo zverinski atentat. V resoluciji je še rečeno, da je to prvič, da se kaj takega pripeti pri nas, kjer živi visoko civilizirano ljudstvo v strpnosti in spoštovanju tu živečih različnih narodnosti. V vojašnici v Ulici Sauro. kjer so krste treh padlih, prihaja do množičnega obiska. Ljudje se vrstijo pred krstami in se vpisujejo v spominske knjige. Včeraj je iz Trsta NA MEJI MED IRSKO REPUBLIKO IN ULSTROM Mina eksplodirala pod tovornjakom: mrtva dva vojaka v Severni Irski V ospredju politični razvoj krize: domnevna tajna pogajanja in beg gverilskih poglavarjev v Ulster - Danes pohod protestantov BELFAST, 2. — Dva angleška vo- le domneve. Potrjujejo jih samo sta-jaka sta danes zgubila življenje, ko lišča skupine »provisionals* organiza- sta se peljala na vojaškem tovomja ku, skupaj z drugimi vojaki po neki cesti v bližini meje med Ulstrom in Irsko republiko. Mina je eksplodirala, ko je vozilo sprožilo nevitfno vzmet. Eksplozija je hudo ranila tudi nekega drugega vojaka. Severnoirski gverilci so izvedli tudi drugi atentat v Londonderryju. Pri eksploziji nekega furgona so bili težko ranjeni dva policijska agenta in civilist. Razen gverilskih akcij pa je treba omeniti še poseben razvoj dogodkov na politični ravni. V tej zvezi je treba omeniti te nove dogodke: 1. več vodilnih pripadnikov skupine «provisionals» organizacije IRA je zapustilo Irsko republiko ter se zateklo v Ulster; 2. protestantski skrajneži, ki So VkljUČdhi V’ vrste gibanja «van-guard* pripravljajo za jutrišnji dan protestni pohod v Londonderryju. Razen teh dveh dogodkov, oziroma napovedi, bi morali upoštevati se tretji činitelj, ki pa ni uradno potrjen. Gre namreč za domnevna tajna pogajanja med nasprotnimi strankami. Toda vse vesti v tej zvezi so Lani je prišlo do dveh »atentatov* na Jeliča, za katere v zahod- ................................................""n"1........ UGOTOVITVE 7. SIMPOZIJA V SALSOMAGGIORU Uspešnejši je boj proti boleznim kot proti smrti v cestnem prometu Alkohol in uživanje zdravil in mamil botrujeta največjemu številu prometnih nesreč SALSOMAGGIORE TERME (Par-ma)> 2. — Ljudje umirajo zaradi prometnih nesreč, kakor tudi zaradi bolezni ali starosti. Razlika med temi načini nastopanja smrti pa je v tem: medtem ko zdravniška veda krči umiranje zaradi bolezni, pa se število smrtnih primerov in ranjencev v cestnem prometu nenehno veča. Do včeraj so menili, da bo izdelava avtomobilov z vec-jo pogonsko silo (in zato tudi .rd-neje zgrajeni) zmanjšala nevarnosti pri trčenju. Resnica je popolnoma drugačna. Statistični podatki dokazujejo, da je največ mrtvih pri prometnih nesrečah, ki jih povzročajo avtomobili z več kot 1500 kubičnimi motorji. Dogaja se nam reč, da hitrost popolnoma odtehta ugodnosti večje trdnosti in odpornosti vozila. Tako se človek - šofer znajde spet na zatožni klopi kot 'd i n i krivec prometnih nesreč. Ta ugotovitev izhaja iz poročil, ki so bila prebrana na 7. simpoziju o zdrav niških plateh prometnih nesreč, k: se je zaključil danes v Salsomag gioru. Pozivi na budnost prihajajo od vsepovsod. Danes zabeležijo na sve tu okoli 200.000 prometnih žrtev vsako leto. Svetovna zdravstvena ustanova (OMS) pripisuje 50 odst. prometnih nesreč nezmernemu uži-vanju alkohola. Niso pa še znani točni podatki v kakšni meri, ozi-roma s kakšnimi odstotki so ude* leženi primeri šoferjev, ki so užili določena zdravila, ali pa celo mamila. Podatkov še ni, ker so je to vprašanje postavilo šole ired kratkim. Vsi zdravniki pa so prepričani, da igra tudi uživanje zdravil in mamil precejšnjo vlogo pri prometnih nesrečah. Te izsledke sta potrdila v svojih poročilih prof. Giovanni Bonfiglio in dr. Silvana Falli, oba iz nevro-psihiatrske bolnišnice «Santa Maria della pieta* v Rimu. Poročevalca sta omenila med drugim, da v mnogih evropskih državah zaostrujejo zakonske predpise glede uživanja alkohola. V Zahodni Nemčiji je vlada * letošnjim aprilom znižala dovoljeno količino alkohola v kr vi na 0,8 odst. V vzhodnoevropskih državah je uživanje alkohola '-ploh prepovedano za šoferje. Iz zdravniških poročil je tudi razvidno, da nekatera zdravila, če se njih uživanje združuje s pitjem alkoholnih pijač, hudo poslabšajo zmožnosti pravilnega šofiranja. Ce pa se uživanju mamil dodaja še pitje alkoholnih pijač, potem pa je upravljanje motornega vozila sploh nemogoče. Iz zdravniških poročil na simpoziju je razvidno, da se v ZDA od 35 do 50 odst. šoferjev znajde vsaj enkrat v nevarnosti, da upravljajo avto potem ko so užili mamila, 15 odst. šoferjev pa je bilo zapletenih v prometne nesreče potem ko so užili poživljajoča zdravila. Ta pojav postaja vedno bolj re >n tudi v Italiji. Po zadnjih po-stkih je v Rimu 40.000 mjadeni-čev, ki so nagnjeni k uživanju mamil, 30.000 jih je v Milanu. 15 tisoč pa v Genovi. Mamila uživajo skoraj izključno le r’ di (do 30 let). Ti spadajo v skupino ljudi šoferiev, ki je udeležena pri prometnih nesrečah s 30 odst. smrtnih primerov. CIA vpletena v tihotapljenje mamil WASHINGTON, 2. — Izvedenec za južno azijska vprašanja McCoy je danes v poročilu pred ameriškim senatom izjavil, da so agenti ame riške vohunske službe CIA in diplomati vpleteni v prekupčevanje mamili. Dodal je tudi, da so letala ki jih je najela vohunska služba, stalno prevažala opij iz severnega Laosa v ZDA. vo sporočilo o dosedanjih rezultatih sestanka. V dokumentu voditelji sporočajo, da bo čilski predsednik v kratkem objavil načrt za spremembe v državni upravi, ki bo omogočil boljši razvoj revolucionarnega procesa v državi. Ta proces temelji na protiimperialistični in protimono-politični politiki ter predvideva o-benem večje sodelovanje ljudskih množic pri preobražanju države. Voditelji ljudske fronte so nadalje napovedali, da bo kongres stranke septembra letos. Podčrtali so tudi, da bo vladna koalicija vztra-ala v svoji dosedanji politiki. Sestanek voditeljev ljudske fronte SANTIAGO DE CHILE, 2. - Voditelji čilske Ljudske fronte, ki so začeli v nedeljo obravnavati položaj v Čilu, so danes objavili pr cije IRA, ki zavračajo vsakršno popuščanje in napovedujejo oster boj do končne ureditve severnoirskega vprašanja. Da gre morebiti za takšna zakulisna pogajanja, dokazuje predvsem stališče irske vlade, ki je do sedaj tolerirala dejavnost organizacij tipa »Sinn Fein* (politična organizacija vojaške organizacije IRA). Časopisne agencije sporočajo, da so se nekateri višji predstavniki organizacije IRA že zatekli v Ulster. Sean Macstiofan, vojaški šef skupine «pro-visionals* in David 0'Connell, podpredsednik krila «provisionals» Sinn Feina. sta šla čez mejo že prejšnjo sredo. Joe Cahill, ki je bil svoj čas poveljnik skupine »provisionals* v Belfastu ir. Rory O Brady, ki je predsednik krila »provisionals* v Sinn Fei-nu, sta si baje tudi že poiskala zatočišče v Ulstru, ker jjrria pretijo kazenski postopki v irski republiki. Po nekaterih vesteh so vsi ti visoki predstavniki severnoirskega odporniškega gibanja že v Ulstru, in sicer na katoliškem področju Londonderryja, ki ga nadzorujejo oborožene sile skupine «provisionals» in kamor si varnostne sile ne upajo vstopiti. Severnoirski gverilci v Londonderry-ju sicer demantirajo prihod v Severno Irsko najvišjih predstavnikov njihove organizacije, čeprav dopuščajo možnost, da se utegnejo pojaviti v Londonderryju vsak čas. V ospredju splošne pozornosti pa je seveda protestni shod protestantskih skrajnežev gibanja »vanguard*. ki bo jutri v Londonderryju. V zadnjih mesecih so protestanti, ki se medtem izgubili politično oblast v Severni Irski, organizirali svoje pol-vojaške enote. Oblasti so sprejele številne ukrepe, da bi preprečile spopade med katoličani in protestanti Obstaja namreč precejšnja nevarnost, da bi prišlo do takih spopadov v trenutku, ko bodo protestanti korakab skozi katoliške četrti. Stanje v Severni Irski se vedno bolj zapleta tudi zato, ker določen del katoliškega prebivalstva podpira zamisel pomiritve. V ta namen so v nekaterih katoliških krogih že začeli zbirati podpise v tem smislu. Skupina «provisionals» organizacije IRA trdi, da ti podpisi ne prikazujejo dejanskega razpoloženja severnoirskega prebivalstva. ročili šele danes, da ne bi ovirali preiskave. Zaradi tega niso niti sporočili imen dveh atentatorjev ne kraja kjer so jih aretirali. Predstavnik policije je sporočil, da so atentatorji zelo verjetno razstrelili avtomobil ameriškega generala Harolda s telekomandiramm razstreljevalcem. Aretirana dva iranska atentatorja TEHERAN, 2. — Iranska policija je sporočila, da je sinoči aretirala dve osebi, ki sta izvedli bombne atentate med Nixonovim obiskom v Teheranu. Vest so spo- PARIZ, 2. — «Univerza Pariz 1» je danes podelila španskemu slikarju Pablu Picassu diplomo «ho-noris causa*. iiiiimiiiiiimiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiMimiiiMiiiiiiiiiHiiiiiiniiniiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiHHiiiMiimiiiiiiiiiuii V MESTECU S. DANIELE DEL FRIULI Močan požar je uničil majhno tovarno copat Kaže, da je požar izbruhnil zaradi kratkega stika Gasilci v težavah zaradi pomanjkanja vode VIDEM, 2. — Požar, ki je izbruhnil danes ponoči, je popolnoma uničil majhno tovarno za proizvajanje copat v mestecu S. Daniele del Friuli. Tovarna je imela svoj sedež v središču mesteca. Ognjeni zublji so zajeli tudi bližnja poslopja, toda hiter poseg gasilcev je preprečil večjo škodo. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci iz Vidma in Gemone, pozneje pa so prišli tudi oddelki iz Spilimberga in Pordenona. Pomanjkanje vode je zelo otežkočilo delo gasilcev. Zavijanje siren je zbudilo šte- vilne osebe, ki so stopile na cesto da bi videle kaj se godi. Prebivalci poslopij v bližini pogorišča se morajo zahvaliti tudi tem ljudem, da so rešili vsaj del svoje imovine. Vsi so zavihali rokave in so pomagali pri gašenju požara. Po prvih ugotovitvah kaže, da je požar izbruhnil zaradi kratkega stika, vendar preiskava je še teku. Ogenj je popolnoma uničil tovarno, v kateri je bilo zaposlenih 30 delavcev. Tudi materialna škoda je zelo velika in jo cenijo okrog 150 milijonov lir. Diplomatska akcija Izraela proti Libanonu in Egiptu Izraelski predstavnik se je sestal z generalnim tajnikom VValdheimom — Obramba libanonske vlade — Val groženj proti japonskim državljanom NEW YORK, 2. — Izraelski predstavnik v Združenih narodih je danes nadaljeval s svojo diplomatsko ofenzivo proti Libanonu. Tudi danes je poslal pismo jugoslovanskemu diplomatu Lazarju Mojsovu, ki je včeraj prevzel predsedstvo varnostnega sveta. V pismu je glasnik izraelske vlade Tekoah ponovno poudaril, da je Libanon odgovoren za atentat na letališču v Lodu, ker daje zatočišče na svojem ozemlju organizacijam palestinskih beguncev. Tekoah je tudi obtožil libanonsko vlado, ker ni zatrla na svojem ozemlju palestinskih organizacij. Včeraj zvečer se je izraelski predstavnik sestal tudi z generalnim tajnikom OZN Kurtom Waldheimom in zahteval od njega, naj .uporih: ves svoj vpliv, da prepriča arabske vlade naj ne podpirajo več organizacij palestinskih gverilcev. Tekoah je poleg Libanona krivil tudi Egipt, katerega je obtožil, da podpira in navdihuje delovanje gverilskih organizacij. Tudi libanonski predstavnik v OZN Ghorra se je sestal z generalnim tajnikom, kateremu je obrazložil položaj, ki ga je zavzela njegova vlada do pokola na telavivskem letališču. Ghorra je zlasti poudaril, da Libanon nima nobenih stikov s palestinskimi organizacijami in je dodal, da je Izrael sprožil diplomatsko kampanjo proti Bejrutu, da bi opravičil morebitne represalije na račun te države. V Bejrutu se je danes sestala libanonska vlada pod predsedstvom državnega poglavarja Soleimana Fran-gia. Državniki so preučili položaj po pokolu treh japonskih teroristov na telavivskem letališču in so obsodili protilibanonsko kampanjo, ki jo je sprožil Izrael po atentatu. Akcija treh japonskih mladeničev na letališču v Lodu je sprožila val reakcij. Predvsem organizacije porto-rikanskih izseljencev v ZDA so za- Južnoafriška policija aretirala 51 študentov CAPETOWN, 2. — Južnoafriška policija je danes aretirala 51 študentov, ki pripadajo belski manjšini, ker so pred parlamentom priredili demonstracijo, s katero so hoteli podpreti akcijo študentov o-stalih rasnih skupnosti, ki živijo v Južni Afriki. Policija je ukazala študentom naj se razidejo. Ker ti niso ubogalj jih je napadla in aretirala. Študenti temnopoltih skupnosti so začeli pred časom s protestno stavko, da bi dosegli upravne reforme v svojih univerzah poleg tega pa zahtevajo tudi prost vstop v vseučilišča, ki so rezervirana belcem. Povod za demonstracijo je bila izključitev temnopoltega študenta iz severne univerze, ker si je na javnem zborovanju upal kritizirati »apartheid*. Šestintrideset konj poginilo v požaru kobilarne OLD WESTBURY (New York), — Šestintrideset dirkalnih konj je poginilo v požaru, ki je uničil kobilarno v Long Islandu. Lastnik kobilarne je bil med najboljšimi konjerejci v ZDA. Materialna, škoda je velika, saj so konje ce-1 grozile z represalijami proti prebival nili kar 430 milijonov lir. Icem države na Daljnem vzhodu. Tudi iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriivHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiif iiihi sionistične organizacije so v Ameriki stopile na dan. Tem skrajnežem pripisujejo anonimno telefonsko obvestilo, da so postavili bombo v generalnem japonskem konzulatu v Los Angelesu. Diplomati so takoj obvestili policijo in so zapustili poslopje. Po dolgi preiskavi pa agenti niso odkrili ničesar. Tudi v raznih evropskih državah so neznanci po telefonu grozili, da bodo postavili bombe v diplomatska in trgovska predstavništva Japonske. Tudi na Japonskem je atentat na telavivskem letališču sprožil val reakcij. Policija je poostrila nadzorstvo nad pripadniki izvenparlamentarnih organizacij. Tudi pregledi prtljage potnikov na vseh japonskih letališčih so zelo strogi. Danes se je sestala japonska vlada, ki je razpravljala o vrsti ukrepov s katerimi «naj bi država pred svetovnim javnim mnenjem izbrisala vtis, ki ga je pustil atentat treh mladeničev*. Kaže, da je v tej zvezi ministrski predsednik ponudil Izraelu povračilo stroškov za popravilo letališča v Lodu. Govori se tudi, da je japonska vlada ponudila denarno pomoč družinam žrtev atentata. Nadzorstvo na letališču v Lodu je še vedno zelo strogo, čeprav prista-jališče ni več obkoljeno z vojaškimi vozili. Oborožene vojaške patmlje so šo deželo dr. nuvn»v.». • -• ^ stvu prefekta dr. Molinarija se J* poklonil padlim, obiskal P°^ov.r''. ■ Mingarellija, nato je še v bolnisn obiskal ranjenega podporočnika gela Tagliarija. Tudi načelniki s*/ pin v pokrajinskem svetu so se P® sestanku poklonili spominu treh rabinjerjev. Poročnika Tagliari je » ^ vsake nevarnosti. Operirala sta 8 kirurga Zambelli in Petrin, °P? « cija je trajala eno uro, ampu“ so mu tri prste. Podporočnik 1 opekline prve in druge stopnje obrazu in po raznih delih telesa, lo je utrujen in zaradi tega so s vilni obiski, ki jih ima, latrudlji • Zdravniki so zaradi tega i^8*^ željo, da bi ga pustili poO»« Ozdravel bo v mesecu dni. Njegv sobo stražita dva karabinjerja. Svečani pogreb treh žrtev bo nes popoldne ob 17. uri. Iz , prišel tudi obrambni minister Ke« Sorodniki umrlih, sami revni U““J. z italijanskega Juga. so PJ^r-v včeraj vsi v Gorico iz daJj* krajev. Pogreb bo krenil iz ^ ^ sv. Ignacija na Travniku in šel oba goriška korza do sP9jJa skega parka, kjer se bo razšel, pogrebu bodo prisotni zastopnik1 blasti in oboroženih sil. . O atentatu prihaja do najrazličnG. ših ugibaj. Komentarji so si ®®. v eni stvari: gre za politično nje, ki ga je ali so ga, pri^®,^’. hladnokrvne osebe z visoko spec* _ zacijo. V vrsti govoric najdeš , daj veliko ljudi, od in zagrajskih ribičev pa do »v,, denjskega prebivalstva, ki Pra L da so avto videli na tistem kraji kak dan ah vsaj več ur pred us°o' eksplozijo. Morda so te_ vesu . nične, morda pa ne. Težko “j verjeti, da je kdo že Pr®l oPhe]e prav tisti avto. Fiatov 500 barve je na naših cestah na Pre „ ob pokrajinski cesti Sovodnje u graj jih je večkrat veliko P® « ranih: to so avtomobili ribičev pa zaljubljenih parov. ^ Še nekaj nam prihaja n.a. u™Ljli Šketi več časa, bi ga bili