te¥Uka 45 • leto XXX¥m • cena 20 din
Celje, 8. novembra 1984
flVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZPL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE. SEMTJUR. SIVIABJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
Park mora živeti z ljudmi
- In za ljudi
Narod, ki ne zna ceniti preteklosti,
tudi prihodnosti ne bo znal... Repor-
tažo o Trebčah in Icrajili Titove mla-
dosti berite na 10. in 11. strani.
Slavje brez ognjemeta, fanfar In parad
Sinoči se je slavnostno pričel 12. teden domačega filma v
Celju. Stran 5.
Izvozni prodor območnega gospodarstva
se nadaljuje.
stran 3.
Vital Mestinle:
Vsa Jabolka bodo
odkupili
To je zadnja informacija, ki smo jo prejeli iz te
Slovinove temeljne organizacije. Negodovanje in ne-
strpnost kmetov je zato odveč. Vsa jabolka bodo
odkupili do 10. decembra, tako kot je to praksa že
vrsto let, le da je letos zaradi obilne letine jabolk
med kmeti več slabe volje pri čakanju na vrstni red
odkupa. Tudi cena jabolk je letos bolj vabljiva kot
prejšnja leta. Dodamo naj še to, da je v tem tednu
Vital izvozil v Avstrijo in Zahodno Nemčijo 600 ton
industrijskih jabolk, najverjetneje pa jih bo v pri-
hodnjih tednih še več. Podatek, ki govori v prid
zagotovilu, da bodo vsa jabolka pravočasno odkup-
ljena.
M. A.
izletnikom
sak teden ¥
liberk
pogovori predstavnikov
{^občinske gospodarske
ornice in Izletnika v Celju s
isojilniškimi in zadružnimi
jlavci v Pliberku na avstrij-
em Koroškem so obrodili
odove. Od 16. novembra da-
. bo vsak teden iz Mozirja v
iberk vozil Izletnikov avto-
is. Na ta način se bosta bolj
ivezali celjsko območje. s
)djuno oziroma Pliberkom,
BOst manjšine« bo trdnejši
nosil bo lahko več tovora
ispodarskega sodelovanja.
Avtobus za Pliberk bo iz
ozirja odpeljal vsak petek
> 15. uri, v Pliberk pred slo-
iflsko zadružno blagovnico
ripeljal predvidoma ob 17.
ri in iz Pliberka nazaj v Mo-
rje odpeljal ob 18. uri in 15
inut. Prijave za rezervacije
irejemajo vse Izletnikove
»slovanice in turistična
«ncija. Izvedeli smo tudi,
I bo odvisno od interesa in
Itnikov Izletnik razmislil
ii o vožnjah ob sobotah do-
»Idne.
Ali pa bo kdaj kasneje Izlet-
ikova avtobusna linija s Pli-
irkom prerasla v bolj pogo-
e, morda celo dnevne vož-
e, je težko napovedovati, saj
e v takšnem primeru za
eddržavno sporazumevanje
ti Avstrijo in Jugoslavijo.
MITJA UMNIK
TDF Celje 1984
FOTO: EDI MASNEC
Dvanajsta jesen, ki je pomlad!
'.Dvanajst let Tedna doma-
la filma pomeni dvanajst
|t prizadevanj za podružb-
^nje kulturne politike in v
|jem smislu filmske kultu-
\   oziroma   kulture   na
tloh.   To  je  dolgoročna
*užbena akcija, kot je v bi-
Ivu vse v kulturi po svoji
^binski sporočilnosti na-
^vnano dolgoročno. Dva-
Mst novembrskih mesecev
'teh letih je Celje privabilo
ijpd svojo streho vse, kar je
f'o  narejenega  na film-
'em traku v Sloveniji in
sto najboljše iz vseh osta-
li republik in pokrajin Ju-
>slavije,    s   programom
'anj znanih kinematogra-
i oziroma neuvrščenih pa
•»o odpirali smeri tudi v
lednarodna obzorja.
V dvanajstih letih teh pri-
zadevanj so bila mnoga po
obsegu slovenske filmske
proizvodnje res v stilu no-
vembrske otožnosti in me-
glenosti, letošnji november
pa je pomladni mesec za slo-
venski film, ki prinaša med
gledalce kar pet celovečer-
nih igranih filmov, od tega
sta dva v znaku jugoslovan-
ske premiere. Kaj nam pove
ta podatek? Brez dvoma to,
da je to rezultat načrtne raz-
vojne politike slovenske
filmske proizvodnje, da se je
začel položaj edinega sloven-
skega proizvodnega filmske-
ga podjetja spreminjati, da
so v kolektivu napravili od-
ločilne korake, vzporedno s
tem pa tudi tisti, ki so v naj-
širšem   družbenem   smislu
tudi odgovorni za obstoj in
razvoj slovenske kinemato-
grafije, torej Kulturna skup-
nost Slovenije, Komite za
kulturo pri Izvršnem svetu
SR Slovenije in vse občine
preko svojih delegatov v
ustreznih samoupravnih or-
ganih. Ne bi šlo tudi brez po-
sebno prizadevnega angaži-
ranja posameznikov. Vsa ta
spremenjena podoba pa nam
pove še nekaj: tudi v prihod-
nje nam kažejo razvojni na-
črti realne možnosti za razvi-
janje takšne proizvodnje, ki
nam bo dala pet celovečer-
nih igranih filmov letno. To
je tudi izredno pomembno
kulturno vprašanje, saj bi
lahko na ta način bolj kot
doslej zagotavljali povezavo
umetniške rasti filma, krepi-
li bi gledališko kritiko in
film kot medij še bolj postav-
ljali v svoj prostor in čas. Tu-
di bi se lažje borili proti po-
plavi povprečnosti in šunda,
ki nam ga cenen uvoz rine na
filmska platna.
Teden domačega filma je
tudi letos potrdil v svoji or-
ganizacijski podobi, da se s
Filmsko delavnico kot no-
vostjo in drugimi oblikami
podružbljanja filmske kultu-
re in umetnosti, združeno
delo celjskega območja in
Slovenije tvorno vključuje v
to družbenopolitično, pred-
vsem pa kulturno akcijo. To
je dokaz, ki nam v teh časih
mnogo pomeni. Tiho, vztraj-
no in načrtno tkanje vezi
med ustvarjalci in občin-
stvom, vzpostavljanje dialo-
ga za razumevanje med hote-
njem in stvarnostjo, vse to so
dejanja, ki utirajo pot večji
veljavi skupni družbeni mi-
sli. Dvanajsti teden domače-
ga filma v svojem bistvu po-
trjuje razvojne ambicije slo-
venske in jugoslovanske
filmske kulture in nedvo-
umno kaže na dejstvo, da je
pri teh ambicijah živo zainte-
resirano združeno delo in ši-
rok krog občinstva, ki počasi
a vztrajno vse bolj postaja
aktivni somislec pri načrto-
vanju nadaljnje usode film-
ske proizvodnje in ne le pa-
sivni gledalec v kinodvorani.
Dvanajsti Teden domače-
ga filma je tudi ponovni do-
kaz, da bo treba v prihodnjih
letih še marsikaj storiti in da
je naložba v človeka v bistvu
trajna naloga. To pa je tudi
Dorok za življenje trinajste-
ga, štirinajstega in vseh pri-
hodnjih manifestacij dela in
njegovih rezultatov. To je
TDF!
DRAGO MEDVED
Milijon iitrov mleka
iz KS Nova Štifta
v občini Mozirje so le tri
krajevne skupnosti, kjer ni
niti nega industrijskega
obrata, a med temi še poseb-
no,  kot izrazito kmetijsko
področje izstopa Nova Štifta.
V tej krajevni skupnosti bo-
do kmetje letos prvič oddali
več kot milijon litrov mleka,
kar predstavlja svojevrsten
rekord, saj dosegajo izredno
visoko proizvodnost po po-
samezni kravi.
Z usmerjeno proizvodno
mleka se ukvarja 65 do 70
kmetov, ki imajo skupno pri-
bližno 350 krav. Še leta 1978
so oddali 750 tisoč, lani 950
tisoč, letos pa naj bi presegli
številko milijon litrov mleka.
Takšen rezultat je brez dvo-
ma tudi odraz povečanega
staleža krav, teh je namreč
več za približno 40, vendar
pa tudi dobre izkoriščenosti
pašnikov in dobre krme. Vse
več kmetov si namreč gradi
nove silose, kamor shranju-
jejo kakovostno krmo, mla-
do živino pa poleti pasejo na
planinskih pašnikih na Kas-
ni planini. Travniku in Rav-
ni, kakor se tudi imenujejo
njihove tri pašne skupnosti.
Po posamezni kravi tako do-
segajo od 2500 do 2600 litrov
mleka na leto, kar je tudi v
republiškem merilu zelo do-
ber rezultat.
R. PANTELIC
V Etolu zastol
pri odkupu
zaradi okvare
v celjskem Etolu niso
jabolk sprejemali nekaj
dni zaradi okvare, ven-
dar zagotavljajo, da jih
bodo normalno odkupo-
vali vse do konca no-
vembra. Zaskrbljenost
torej ni potrebna, saj
lahko jabolka brez škode
počakajo nekaj časa tudi
na odprtih, primernih
mestih - na primer v za-
vetju smreke ali kako
drugače. V Etolu so do-
slej odkupili že 2500 ton
sadja, nameravajo pa ga
še okoli 1000 ton.
MBP
2. STRAN - NOVI TČDNIK
8. NOVEIWBER 18|
Zavzetost ne sme popustiti
Za večjo učinkovitost liomunistov na Ceiisiiem
Zavzetost, kakršno so po-
kazali komunisti na Celj-
skem območju med razpra-
vami o predlogu sklepov 13.
seje centralnega komiteja
zveze komunistov Jugosla-
vije, ne sme popustiti. Veli-
ko besed bo še potrebnih, še
več dejanj, s katerimi bodo
spreminjali razmere. Kje so
spremembe potrebne, je
razprava opozorila in, če
teh sprememb ne bo, nismo
naredili ničesar. To je bila
tudi vodilna misel razprave
na torkovi seji medobčin-
skega sveta zveze komuni-
stov Celje, ki jo je potrdil
tudi gost sekretar predsed-
stva centralnega komiteja
zveze komunistov Slovenije
Miha Ravnik.
Precejšen del razprav so
komunisti na Celjskem ob-
močju namenjali delovanju
dnjžbenoekonomskega si-
stema in uresničevanju dol-
goročnega programa stabili-
zacije. Ocenjevali so, da pre-
miki so, a vse gre prepočasi.
V osnovnih organizacijah
ZK gospodarstva so resno
opozarjali, da le s širjenjem
delavnika in nadurnim de-
lom, brez več znanja, manj
režijskih stroškov in pravo-
časnega prestrukturiranja v
nove, izvozne programe, ne
bomo stabilizirali gospodar-
stva.
Močno so se zaostrila vpra-
šanja neenakopravnega
družbenoekonomskega po-
ložaja delavcev v zdravstu in
prosveti in postavljena je bi-
la zahteva po ukinitvi pre-
močrtnega omejevanja druž-
benih dejavnosti, tudi na seji
medobčinskega sveta so po-
udarjali, da ne moremo gle-
dati na te dejavnosti kot na
porabo in breme gospodar-
stva, prav tako pa to niso po-
dročja, na katerih bi lahko
gradili razbremenjevanje go-
spodarstva.
Z razvojem in stabilizacijo
so tesno povezane tudi raz-
prave o kadrih in delu mla-
dih. Mladina vse bolj izraža
nezaupanje v delo komuni-
stov, kaže na neupravičene
socialne razlike in na iskanje
privilegijev med posamezni-
mi člani zveze komunistov.
To so težka vprašanja, na ka-
tera pa zveza komunistov
mora odgovoriti in povedati,
kaj je res in kaj ne.
Komunisti na Celjskem
območju se zavedajo, da so
tudi sami veliko zamudili v
političnem delu med mladi-
no. Vera Orešnik je na seji
opozorila na stališče žalske-
ga občinskega komiteja, ki je
opozoril, da je treba dati mla-
dim možnost, da pokažejo,
kaj znajo. Resnica je namreč,
da je težav pri zaposlovanju
mladih, ki končujejo šolanje,
vse več, vse več je tudi pri-_
pravništva za določen čas.
Izgovori, da se naj mladi za-
poslijo na manj zahtevnih
delih, so slabi. Res, zakaj ne
bi na manj zahtevna dela
prestavili tiste delavce, ki za
delo, ki ga opravljajo, niso
dovolj usposobljeni. Brez
novih strokovnih kadrov ne
moremo pričakovati oživlje-
nega gospodarstva, nikakrš-
ne posodobitve. Na to je opo-
zoril tudi predsednik celjske
medobčinske gospodarske
zbornice Janez Lenasi, saj je
očitno, da so si v prenekate-
rem okolju odgovorni delav-
ci vzeli svoja mesta v zakup
in jini omejitve pri zaposlo-
vanju ustrezajo.
MILENA B. POKLIC
Zahvala za
velik prispevek
v Celju so predstavniki
občinske skupščine,
izvršnega sveta in druž-
benopolitičnih organiza-
cij pripravili v torek sre-
čanje, na katerem so se
zahvalili za prispevek k
razvoju celotne družbene
skupnosti trem delav-
cem, ki so do upokojitve
opravljali najodgovornej-
še funkcije: Majda Tro-
gar kot direktorica Po-
slovne skupnosti Forma-
tor, Bojan Volk kot se-
kretar Skupnosti sloven-
skih naravnih zdravilišč
in Jaka Majcen kot rav-
natelj Srednje šole za go-
stinstvo in turizem.
MBP
V Celju ne samo pri razpravi
Slatiosti, na liatere so opozoriti liomunisti, boilo oilpravtjali z
tiopolnjenimi metodami in programi deta
Večkrat izgovorjena boja-
zen komunistov v razpravi
o predlogu sklepov 13. seje
Centralnega komiteja Zve-
ze komunistov Jugoslavije,
da še tako široka in kritična
razprava sprememb ne bo
prinesla, v celjski občini ne
bi smela biti utemeljena.
2e za oceno razprave na
občinskem komiteju so v
analizi povzeli in upoštevali
prav vse pripombe in predlo-
ge, ki so jih oblikovali komu-
nisti v osnovnih organizaci-
jah. Vse tiste, ki opozarjajo
na slabosti dela komunistov
v občini so že povzeli in z
njimi dopolnili delovni pro-
gram občinskega komiteja,
upoštevali pa jih bodo tudi v
programu letne programske
konference. O vseh tistih pri-
pombah, ki so bile v posa-
meznih osnovnih organizaci-
jah neenotne ali med seboj
celo nasprotujoče, se bodo
posebej pogovorili na semi-
narjih za sekretarje osnovnih
organizacij, ki se bodo priče-
li konec tega meseca.
Sicer pa je razprava ne le v
osnovnih organizacijah tem-
več tudi v akcijskih konfe-
rencah, svetih Zveze komu-
nistov, aktivih komunistov,
v vodstvih ostalih družbeno-
političnih organizacij in na
občinskem komiteju poka-
zala nekaj osnovnih, skup-
nih mnenj in pripomb. Tako
so na primer menili, da so
predlagani sklepi 13. seje
premalo določni, odklanjali
so opredelitev za socialne
pomoči, ugotavljali, da je
premalo poudarjena inven-
tivna dejavnost, da so za
vsakdanje potrebe komuni-
sti kljub razvitim oblikam
idejnopolitičnega usposab-
ljanja vseeno preslabo uspo-
sobljeni in ne razpolagajo s
sprotnimi informacijami,
skupna pa je tudi slabost
preverjanja uresničevanja si-
cer ustrezno sprejetih skle-
pov.
Celjski komunisti so neza-
dovoljni tudi z gibanjem
članstva. V desetih letošnjih
mesecih je bilo na primer na
novo sprejetih v Zvezo ko-
munistov 95 članov, vendar
le v dvanajstih odstotkih
vseh osnovnih organizacij.
Ker bo očitno tudi na tem
področju treba nekaj prema-
kniti, bodo gibanju članstva
namenili naslednjo sejo ob-
činskega komiteja.
MILENA B. POKLIC
Zadnja vest
Hokejisti Cinkarne so v zad-
njem kolu prvega dela držav-
nega prvenstva v zvezni ligi
gostovali v Beogradu in izgu-
bili s Partizanom 6:3. Strelci
za Cinkarno Lepša, Bulatovič
in Kerkoš. V soboto Celjani ne
bodo igrali v Ljubljani z
Olimpijo, ker je ta na Nizo-
zemskem.
Tekma bo prihodnji teden,
medtem ko bodo v drugem
kolu znova nastopili doma v
soboto, 17. novembra ob 18.30
proti Kranjski gori. TV
Širše odpreti vrata
Socialistične zvezD
v Celju pred ietnimi programsiiimi sejan
Ocene dela, pa naj so še
tako dobro narejene, niso
dovolj. V Celju so se zato v
Socialistični zvezi odločili,
da bodo pri ocenjevanju de-
la na letošnjih programskih
konferencah, ki se bodo v
krajevnih organizacijah
zvtsiile do 16. novembra,
ocenam dali tudi uporabno
vrednost. Sicer pa bodo po
besedah predsednika občin-
ske konference SZDL Draga
Medveda morali najti odgo-
vore na številna odprta
vprašanja.
Brez dvoma je eno temelj-
nih vprašanj, koliko je Socia-
listični zvezi uspelo prislu-
hniti potrebam in predlo-
gom delegatske baze in jih
prenašati v lastne metode in
program dela. Prav tako je
potrebno izmeriti vrednost
in učinke frontnega dela v
krajevnih skupnostih in na
ravni občine.
Socialistična zveza še ve-
dno ni uspela pritegniti širo-
kega kroga ljudi. Vse prepo-
gosto so v organih organiza-
cije eni in isti ljudje, pravilo-
ma člani Zveze komunistov.
Zaupanja do vseh drugih, ki
so pripravljeni delati, je bilo
doslej premalo. SZDL bo
morala širše odpreti vrata
vsem tistim, ki so pripravlje-
ni sodelovati. Ugotavljanje,
da ljudje niso pripravljeni
sprejemati funkcij, ne drži.
Pripravljeni so za določeno
delo, ne pa za brezplodna be-
sedovanja po sestankih.
V krajevnih skupnostih
bodo na programskih konfe-
rencah spregovorili tudi o te-
žavah, s katerimi se sami sre-
čujejo. Videti morajo, kako
so uresničili že lani sprejeta
stališča. Takrat so se dogo-
vorili, da bodo prešteli lastne
vrste, da bodo vzpostavili
poverjeniško mrežo in po-
brali članarino. Ugotavljali
bodo tudi, koliko je SZDL
vspodbujevalec dogajanj v
krajevni skupnosti, koliko in
kakšne ljudi je pritegnilj
delu, koliko je sodelovalai
usklajevanju mnenj za kg;
v krajevni skupnosti ali šj,
in koliko se je povezoval
vsemi drugimi v kraje;
skupnosti pri politični p,
pori samoupravno dogov
jenih akcij, ki bi naj spodi
jale tudi sodelovanje v p
cesih odločanja.
MILENA B. POKI
i
Poudarek     ^
planskim
dokumentom v
Šmarju
v krajevnih skupnos
šmarske občine so se že j
čele priprave na letne p
gramske konference kraj
nih organizacij Socialistih
zveze. Na teh sestankih
bodo občani dogovorili, 1
ko posodobiti in vsebins
poglobiti aktivnosti v p
hodnjem obdobju. Naj\
pozornosti bodo povsod i
svetili srednjeročnim in d
goročnim planskim dol
mentom, delovanju deleg
skega sistema ter kraje
samoupravi in vlogi kraji
nih družbenopolitičnih orj
nizacij. Programske koni
renče krajevnih organiza
SZDL v občini Šmarje |
Jelšah bodo po rokovni
zaključene do 20. novembi
M.
12. TEDEN DOMAČEGA FILN
CELJE, od 7. do 15. novembf
Oskrunili borčevsko obeležje v
Celju
Brali smo o nedavni oskrunitvi borčevskega spo
menika na Muljavi, sedaj pa je prišlo do tako zavr
ženega dejanja tudi v Celju. Na zidu stare vojašnice
v Celju na Trgu svobode je vzidana spominski
plošča z imeni borcev, ki so padli v letih 1918 ii
1919 v bojih za osvoboditev Slovenske Koroške. \
ploščo sta pritrjeni tudi dve posodi-vazi za cvetje ^
obliki granate.
Te dni je nekdo - vsekakor precej velik človek
saj sta bili vazi pritrjeni kar visoko - odtrgal en(
posodo in jo vrgel na tla. Verjetno bi še bolj oskru
nil spomenik, če ne bi slišal, da prihaja skupini
ljudi.
Dejanje je vredno najhujšega obsojanja, miličnik
pa so storilcu že na sledi.
Dr. ERVIN MEJAI<
Računalniški dnevi
Od 8. do 10. novembra v Celju
v Celju, v prostorih Zavoda
Golovec bodo danes ob 10. uri
odprli prve računalniške dne-
ve. 2e pol ure po tem se bodo
pričele demonstracije z raču-
nalniki za obiskovalce, nato
pa še za organizirane skupine
osnovnih in srednjih šol ter
ostalih. Popoldan ob 16. uri bo
v stranski dvorani predava-
nje o razvoju mikro in makro
računalništva.
v petek in soboto se bodo
pričele demonstracije za orga-
nizirane skupine že ob 9. uri
dopoldan. V petek bo tudi dvo-
je predavanj. Ob 10. uri v stran-
Ski dvorani bo Q hi.<^nih raču-
nalnikih spregovorila Vera
Srebotnjak iz Instituta Jože
Štefan, ki bo vodila tudi preda-
vanje Otrok in računalnik ob
16. uri.
v soboto bo ob 10. uri še pre-
davanje Računalnik v izobra-
ževanju, predavala pa bo Eva
Zakotnik iz DO Maribor.
Predavanja so namenjena
vsem, ki jih zanima računalniš-
tvo, predvsem pa učiteljem,
predavanje Otrok in računal-
nik pa zlasti vzgojiteljem v
vzgojno varstvenih zavodih.
v četrtek in petek bo v mali
dvorani Golovca še seminar o
osnovah računalništva.   MBP
Decembra večja nadomestila v
času porodniškega dopusta
Nadomestilo osebnega dohodka v času porodni-
škega dopusta bo po 1. decembru sicer še najprej
odmerjeno od 100-odstotne osnove osebnega do-
hodka v prejšnjem letu, vendar pa bo sproti sledilo
rasti osebnih dohodkov zaposlenih. Sprotno usklaje-
vanje pa pomeni, da bo nadomestilo osebnega do-
hodka upravičenca (drugi del porodniškega dopusta
lahko namesto matere izrabi tudi oče otroka oziroma
tisti, ki ga neguje) povečano za drugi in vsak nasled-
nji mesec odsotnosti z dela.
Približno eno do dvemesečni čas je potreben za stati-
stično obdelavo podatkov o gibanju osebnih dohod-
kov zaposlenih. Potrjena sprememba ne velja le za vse
tiste, ki bodo šele šli na porodniški dopust, ampak tudi
za vse, ki so že na njem. Za to pa ni potrebno vlagati
nikakršnih novih vlog, saj bodo ustrezne službe to
preračunavale po uradni dolžnosti.
Sest tisoč dinarjev je zdaj zgornja meja, ki še dovo-
ljuje pravico do otroških dodatkov. Kot smo slišali iz
pojasnila strokovnih služb, so dogovorjeni zneski za
posamezne dohodkovne skupine le predlagani najnižji
okviri, posamezne občinske skupnosti pa lahko s cen-
tri za socialno delo po svoji presoji pomagajo družinam
tudi z izdatnejšimi otroškimi dodatki oziroma funkcio-
nalnimi oblikami pomoči, če je to treba.
Seveda pa ne zdaj ne v prihodnje ne bi smeli načelno
na ta način reševati socialni položaj družin. Tega naj bi
si v glavnem urejali z lastnim delom.
Toda kaj reči ob dejstvu, da še vedno imamo dru-
žine, kjer sta oba starša zaposlena in morata dobivati
(ob še tako strogih kriterijih) otroške dodatke - tudi za
enega otroka?
Ob teh novih vprašanjih okoli dodatkov za čas
porodniškega dopusta in sploh otroških dodatkov
postaja pravzaprav nerazumljivo, zakaj se v Slove-
niji še nismo odločili za podaljšanje porodniškega
dopusta na leto dni, kot so se za to že odločili ali pa se
še odločajo v drugih bratskih republikah.
ZDENKA STOPAR
Pospešena gradnja s samoprispevkom
Razen vrtca v Novi vasi so v celjski občini že vse pričeli graditi
v celjski občini uspešno uresniču-
jejo program samoprispevka. Po
dven letih so že zgrajeni ali v gradnji
vsi objekti, za katere so se občani
odločili z referendumom in to tudi
tisti, ki bi jih naj pričeli graditi šele v
letu 1985. Edina izjema je vrtec v No-
vi vasi, ki ga zavestno premikajo pro-
ti koncu referendumskega obdobja,
saj zaenkrat zanj ni potreb.
Za takšno pospešeno gradnjo so se v
občini odločali predvsem zaradi izre-
dno hitrega naraščanja cen gradbene-
ga materiala in nekaterih obrtnih stori-
tev. Tako so cene že dosedaj presegle
predvidevanja v programu samopri-
spevka za 100 in več odstotkov. Da so
kljub temu lahko nemoteno gradili, je
bilo potrebno zagotavljati veliko do-
datnih sredstev. Tudi krajanii sami so
s svojim delom, z denarjem in brez-
plačnim odstopanjem zemljišč prispe-
vali, da v glavnem za eno leto prehite-
vajo program izvajanja del tretjega sa-
moprispevka.
Za samoprispevek v občini še vedno
.združujejo po 1,4 odstotka od osebnih
dohodkov, pokojnin, katastrskega do-
hodka, obrtnih in drugih dejavnosti.
Od prvega avgusta so plačevanja sa-
moprispevka oproščeni vsi tisti, ki ne
prejemajo več kot 13.000 dinarjev
osebnega dohodka ali pokojnine oziro-
ma pri katerih dohodek na družinske-
ga člana ne presega 8000 dinarjev. Od
takrat pa je odbor za izvedbo pro|
ma samoprispevka prejel preko
prošenj za oprostitev plačevanja sai
prispevka in vračilo preveč odtegi
nega samoprispevka. Skoraj vse pi
nje so ugodno rešili. Največ prošen
oprostitev plačevanja sam.oprispe
pošiljajo v zadnjem času upokoje
ki neznatno presegajo mejne znesP
Od 1. avgusta 1982, ko so občani
Ija pričeli zbirati za tretji samopris
vek, pa do 30. septembra letos, so z)
li 249 milijonov dinarjev in skoraj
tudi porabili za naložbe. V občini C
pričakujejo, da bodo uspešno uresr
li celoten program tretjega samo
spevka.
MILENA B. POK
g. NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 3
izvozni prodor območnega
gospodarstva se nadaljuje
Značilnost gospodarskih
gibanj na celjskem območju
velika izvozna prodor-
nost na konvertibilna trži-
^a, normalen pa je bil
tiKrati uvoz. Ta optimistič-
na ugotovitev je naslonjena
na podatke Medobčinske
gospodarske zbornice Celje,
po besedah predsednika
celjske gospodarske zborni-
ce Janeza Lenasija območje
testih občin pokriva uvoz z
izvozom z indeksom 127,3,
kar je bistveno boljše od re-
publiškega dosežka pokri-
tosti, ki znaša za devetme-
sečno obdobje letos 108,4.
Nekatere občine so izvoz-
ne rezultate letos popravile,
nekatere pa tudi »pokvari-
le«. V celjski občini se je po-
krivanje uvoza z izvozom le-
tos v odnosu na lani poslab-
šalo. To se je zgodilo zaradi
večjega uvoza in premajhne-
ga izvoza oziroma njegovega
nianjšega povečanja. Izvoz
se je povečal letos za štiri od-
stotke.
Izredne rezultate beležijo v
laški občini, kjer so izvoz le-
tos povečali za 24 odstotkov
in na ta način pokritost po-
pravili na indeks 112,7. V ob-
čini Slovenske Konjice so se
nekateri tradicionalni izvoz-
niki otepali s težavami pri
izvozu zaradi problemov
evropske avtomobilske in-
dustrije v celotni EGS, zato
so dosegli v občini samo 85
odstotkov lanskega izvoza v
devetih mesecih leta. Ven-
dar so zaradi manjšega uvo-
za pokriti še vedno in sicer je
izvoza za 133,3 odstotke nad
uvozom. To je zelo dober re-
zultat.
V šentjurski občini so se
izvozni rezultati bistveno
izboljšali na račun tradicio-
nalnih izvoznikov, zlasti LI
Bohor. Izvoza je za 14 odstot-
kov več, pokritost pa na rav-
ni celjskega območja. Odlič-
ne rezultate pri izvozu je do-
segla šmarska občina, ki ga
je povečala za 41 odstotkov,
pokritost uvoza z izvozom za
občino pa ponazarja imeni-
ten indeks 284,6.
Zelo dobre rezultate pri
izvozu so dosegli tudi v žal-
ski občinii, kjer so izvoz na
konvertibilna tržišča pove-
čali za 28 odstotkov, hkrati
pa uvoz prekrivajo za 44 od-
stotkov. Celjsko območje
oziroma njegovo gospodar-
stvo je doseglo letos v deve-
tih mesecih v primerjavi z
enakim obdobjem lani za se-
dem odstotkov večji izvoz in
je hkrati njegov uvoz z izvo-
zom prekrit za 27,3 odstotka.
To regijsko pokritje je znat-
no bpljše od republiškega,
vendar pa relativen obseg
izvoza vendarle pada. (V
SRS je izvoz porasel za 14, na
območju za 7 odstotkov!)
Prav zato se je tudi udeležba
celjskega območja (brez ob-
čin Mozirje in Velenje v re-
publiškem Izvozu zmanjšala
od 9,6 na 9 odstotkov.
Glede na to, da je hkrati de-
lež uvoza celjskega območja v
odnosu do republiškega pora-
sel od 7,4 na 7,8 odstotka, daje
namreč misliti, da nismo znali
izkoristiti vseh proizvodnih
zmogljivosti za večje poveča-
nje izvoza. Morda pa je pravi
razlog v tem, da združeno delo
ne najde več prave spodbude
za bistveno večji izvoz iz pre-
prostega razloga, ker je velik
del izvoznih spodbud upadel,
promet z devizami pa po ob-
stoječi zakonodaji ni dovoljen
v tem smislu, da bi se legalizi-
rali izpadi, do katerih prihaja
zaradi ukinjanja premij, in bi
na ta način lahko nadomestili
v neki drugi obliki dohodkov-
no motiviranost, ki je bila lani
navzoča v širšem obsegu.
MITJA UMNIK
ZRCALO
Riše Bori Zupančič
Premalo tehničnih izboljšav
Trili inovator Eili Jug iz polzeiske lastovlie
V zadnjem času dajejo tu-
di v Tovarni nogavic na
Polzeli inovatorstvu vedno
večji pudarek. K temu jih
silijo, kot vse druge, za-
ostreni gospodarski pogoji,
pomanjkanje rezervnih de-
lov in omejevanje uvoza.
Med tistimi, ki so se sami
dokopali do izboljšav je tu-
di Edi Jug, zaposlen kot vo-
dja kotlovnice.
Kakšna je vaša inovacija?
»Osvojena tehnična izbolj-
šava je preureditev naprqve
za izkoriščanje toplote dim-
nih plinov. Pri vgraditvi var-
čevalne naprave za izkori-
stek dimnih plinov je bila v
projektu predvidena za ob-
tok in napajanje kotla za
vsak kotel posebej črpalka.
Poudariti je treba, da tudi v
času, ko se kotel ne napaja,
mora biti varčevalna napra-
va v obtoku. S križno pove-
zavo, s pravilno dimenzijo
cevi in odgovarjajočimi ven-
tili sem dosegel, da se oba
kotla pravilno napajata in da
sta varčevalni napravi v stal-
nem obtoku z napajalno vo-
do samo z eno črpalko.«
Kaj vas je spodbudilo k
tej ideji?
. »K varčevanju so našo
družbo in posameznike pri-
silile visoke cene. Mislim pa,
da bi že v šolah morali spod-
bujati in navejati mlado ge-
neracijo k varčevanju. Tudi
dosedanje mišljenje v naši
družbi je bilo napačno, saj je
bila že kar udomačena paro-
la, če ne moreš kupiti pri
nas, se odpelji v Italijo ali
Avstrijo. Namesto te parole
bi morali reči: kar potrebuje-
mo, si sami naredimo. Tu
imam v mislih seveda naše
združeno delo.«
Za to izboljšavo ste preje-
li tudi posebno denarno na-
grado. Koliko? Smatrate,
da je primerna ter hkrati
spodbudna za iskanje novih
rešitev tehničnih proble-
mov?
»Skupščina občinske raz-
iskovalne skupnosti občine
Žalec mi je letos podelila
drugo nagrado in priznanje
INOVATOR 83, za prvo leto
koriščenja sem prejel v po-
djetju 18.202,00 din. Ce bi to
primerjal z razvitim svetom,
je to zelo skromna nagrada.
Toda za razvoj naše tehnolo-
gije sem vesel, da se je vsaj
nekaj naredilo. Moje mne-
nje: večja stimulacija, večji
interes.«
Kaj menite o inventivni
dejavnosti v tovarni?
»Smatram, da je premalo
tehničnih izboljšav in orga-
nizacijskih predlogov.«
T. TAVČAR
Izvozni rezultati nad planom
Haiožtja stelflarne B, Kidrič se uresničuje
Kaže, da niti zahtevna in
I draga naložba ne moti ste-
klarjev iz Rogaške Slatine,
* da bi ne delali več in bolje,
I zlasti pa več izvažali.
,   Na konvertibilno tržišče je
I steklarna Boris Kidrič iz Ro-
' gaške Slatine v letošnjih de-
vetih mesecih izvozila kar za
' 35 odstotkov več kot lani v
enakem obdobju, s tem pa je
presegla načrt za osem od-
stotkov. Do konca septem-
, bra je znašal izvoz na tuje
; dobrih 6 milijonov ameri-
ških dolarjev. Petinšestdeset
• odstotkov izvoženih izdel-
kov je našlo svoje mesto na
ameriškem trgu, ostalo pa je
izvoz v Italijo, Francijo,
Švedsko in drugam.
V steklarni pravijo, da z
izvozom letos ni bilo poseb-
nih težav in da so, kljub zna-
nim pritiskom na zniževanje
cen, dspeli le-te obdržati na
lanskoletni ravni. Pomem-
ben podatek je tudi ta, da
steklarji iz Rogaške Slatine
ustvarjajo kar 66 odstotkoV
celotnega prihodka delovne
organizacije z izvozom. Oce-
njujejo, da bodo do konca le-
ta izvozili za cel milijon do-
larjev več, kot so načrtovali.
O naložbi, ki je ena največ-
jih v občini Šmarje pri Jel-
šah in trenutno tudi ena naj-
večjih v naši republiki, smo
že pisali. Dodamo naj še to,
da dela potekajo po načrtu in
da so novi proizvodni pro-
stori že pod streho, v teku so
izolacijska dela, pripravljajo
pa se na uvoz opreme za no-
vo tehnologijo oziroma pro-
izvodnjo. Polovico te opre-
me bodo uvozili še letos.
ostalo prihodnje leto. Z mon-
tažo bodo pričeli decembra.
Ta dela naj bi trajala do apri-
la prihodnjega leta, nova
proizvodnja pa naj bi stekla
že junija. V slabem letu dni
končati tako zahtevno nalož-
bo je brez dvoma velik
uspeh steklarne Boris Kidrič
iz Rogaške Slatine.
MARJELA AGREŽ
Ob 90-letnici »vagarstva« v Celju
z razstavo zgodovinskega razvoja in sedanjega ustvarjalnega
trenutka tehtalne opreme Libele bo ta celjska delovna organiza-
cija obeležila devet desetletij vagarstva v Celju.
Razstavo bodo odprli na slovesnosti v ponedeljek 12. novem-
bra v avli dvorane ŠRC Golovec, odprta pa bo do 16. novembra.
Slovesnot ob razstavi bo tudi osrednja prireditev ob 90-letnici.
Danes bodo o zgodovinskem razvoju, sedanjem gospodar-
skem trenutku in predvidenem razvoju spregovorili tudi na
delovnem srečanju s predstavniki sredstev javnega obveščanja.
MBP
POGLED V SVET S kovinotehno
Tragika smrti In blišč zmagoslavja
Piše Avgust Pudgar
v časnikarski navadi je, da je treba bralce najprej seznaniti
z najbolj svežimi novicami, še zlasti, če so pomembne. Tokrat
te navade ne bomo upoštevali, temveč bomo na prvo mesto
postavili tragičen dogodek, čeprav časovno malo odmaknjen,
vendar dolgoročno pomemben tako za Indijo kakor za širše
mednarodne odnose. S tem seveda nikakor nimamo namena
zmanjševati pomena ameriških predsedniških volitev, ki
imajo veliko politično težo za ZDA in za ves svet.
Zadnjega oktobra je Indijo in svet pretresla novica o aten-
tatu in uboju indijske ministrske predsednice in predsedujoče
v gibanju neuvrščenih Indire Gandhi (zadnja, sedma vrhunska
konferenca neuvrščenih je bila marca lani v Delbiju). S tem je
bila v indijsko družbeno tkivo zarezana globoka rana, ki je
nedvomno ne bo lahko zaceliti. Po drugi strani se ni mogoče
izogniti ugotovitvi, da je smrt Indire Gandhi boleča tudi za
neuvrščeno gibanje, kajti z njo je odšla s političnega prizori-
šča osebnost, ki je znala vešče zglajevati spore in navzkrižja
znotraj tega silno raznolikega gibanja.
Ker je bilo ob smrti Indire Gandhi dosti povedanega in
zapisanega v dnevnih sredstvih obveščanja, se raje pomudimo
ob razmišljanj^, kaj ta izguba pomeni za prihodnost 730-mili-
jonske države. Nekateri zagotavljajo, da je Gandhijeva s svo-
jim življenjem plačala za divji ples nasilja, ki ga je pomagala
tudi sama spodbosti, ko je z nasilnimi sredstvi hotela zadušiti
nasilje sikhovske skupnosti v indijski zvezni državi Pandžab.
Tragični dogodki so se ponovili ob njeni smrti, ko se je nasilje
spet razdivjalo, le da so tokrat bili žrtev hindujskega nasilja
(hindujci predstavljajo več kot 80-odstotno večino v državi)
Sikhi. Ti dogodki bi morali biti vsem političnim silam v Indiji
več kot zgovoren poduk, da problema nasilja ni mogoče reše-
vati z novim nasiljem. Upamo trditi, da bi se tem dogodkom
bilo mogoče izogniti, če bi indijska vlada in Indira Gandhi
bolj upoštevala zahteve sikhovske in drugih skupnosti v zvez-
nih državah po večji samostojnosti.
V nacionalno, versko, jezikovno, rasno in kulturno tako
pisani in raznoliki deželi, kakršna je Indija, si namreč gospo-
darskega, družbenega in političnega razvoja ni mogoče zamiš-
ljati brez priznavanja, upoštevanja vseh teh razlik in brez
možnosti za nemoten razvoj vseh teh posebnosti. Kongresna
vlada Indire Gandhi je poudarjala predvsem bojazen pred
razcepitvijo Indije, zato je krepila centralizem na škodo avto-
nomnosti zveznih držav in različnih skupnosti v njih. Dežela
nedvomno potrebuje močno osrednjo vlado, ki pa ne sme
zadušiti emancipacijskih teženj sirom po deželi. Pokazalo se
je, da se z dušenjem teh teženj pojavita na površju separatizem
in njegov nevaren sopotnik, terorizem.
Novi indijski premier Radživ Gandhi (40-Ietni Sin Gandhi-
jeve) bo vse te težnje moral upoštevati, sicer bodo Indijo
pretresale še hujše eksplozije in tragedije, kakršnim smo bili
priča letos in prejšnja leta, ko je v neredih in pogromih umrlo
na tisoče ljudi. Nedvomno je, da bo imel Radživ Gandhi v silno
zapletenih razmerah zelo težavno delo, še zlasti, ker je neizku-
šen politik, ki si bo moral najprej utrditi položaj v lastni
stranki, v vladajočem kongresu. Morebiti je res, da se je Indija
tokrat znašla pred najtežjo preizkušnjo po neodvisnosti (leta
1947), pri čemer pesimisti opozarjajo celo na nevarnost najhuj-
šega, na razcepitev Indije. Vendar je res, da so Indijci v najhuj-
ših trenutkih vedno znali pokazati dovolj politične treznosti
in realizma, da so ohranili enotnost države in obranili demo-
kratične tradicije deieje..________________l,.^^' . .
Skoraj na drugi strani sveta, v ZDA, so predsedniške volitve
6. novembra odgovorile na uganko, ki za veliko večino komen-
tatorjev že dolgo ni bila uganka: kdo bo novi predsednik
države. ZDA so dobile novega (starega predsednika Ronalda
Reagana, ki je bil tako rekoč »obsojen« na zmago.
To seveda pomeni, da bo naslednja štiri leta (če se vmes ne
zgodi karkoli nepredvidenega) v Beli hiši spet »kraljeval«
konservativni republikanec Reagan. Analitiki so ameriške
predsedniške volitve že veliko pred razpletom označili kot
najbolj nezanimive v zgodovini, češ da demokratski predsed-
niški kandidat Walter Mondale ni imel nobene realne možno-
sti, da bi zmagal.
Po mnenju poznavalcev ameriških razmer so bili za razplet
volitev odločilni predvsem naslednji elementi: Reaganu se je
posrečilo, da je ZDA v kratkem času »rešil« iz ekonomske
krize (seveda ne gre za Reaganovo osebno zaslugo), da se je
zmanjšala brezposelnost, da je dolar tako močan kot ni bil še
nikoli, da so ZDA spet postale prva svetovna vojaška velesila
in tako naprej. Odločilne naj bi bile torej predvsem notranje
ameriške razmere, ki so se v zadnjem letu tega Reaganovega
predsedniškega mandata močno izboljšale (predvsem gospo-
darske).
Analitiki pravijo, da bo vse naštete uspehe in izboljšanja
prej ali slej treba tudi plačati, kar pa Američanov v tem
trenutku očitno ne skrbi. Zmagala je miselnost: dokler nam
gre dobro, je vse dobro ...V resnici so razmere seveda bistveno
drugačne, kajti Reagan je med drugim »pridelal« rekorden
državni finančni primanjkljaj (300 milijard dolarjev) in seda-
njo blaginjo bo treba plačati z zmanjševanjem izdatkov, zviša-
njem davkov itd. Reagan je bil tudi predsednik, ki je izdatke
za vojsko spravil na rekordno raven, vendar kritikom odgo-
varja, da je bil to edini način, da »so se ZDA postavile po robu
ruski premoči.« Takšni odgovori imajo prejkone še druge
plati, ki, kot rečeno, Američanov v tem trenutku ne skrbijo, i
Nasprotniki Reaganove vladavine pravijo, da skrb šele pride. !
In nedvomno je, da se bo zgodilo še marsikaj, kar je v trenut-
kih zmagoslavja potisnjeno v ozadje, kajti ni malo takih, ki
opozarjajo pred novim (starim) predsednikom - in ne samo v
ZDA.
4. STRAN - NOVI TEDNIK
8. NOVEmBER 1984
V Libojah bo
prijetno Icot že
dolgo ne
Po zadnjih prijavah bo tu-
di letošnja, zdaj že XII. revi-
ja narodnih ansamblov v
Libojah, ne samo množična,
temveč tudi kakovostna.
Tako zagotavlja organiza-
cijski odbor pri DPD Svobo-
da Ludvika Oblaka v Libo-
jah, ki je prejel že blizu
dvajset prijav ansamblov iz
Slovenije in tudi tujine.
Med drugimi se je sam pri-
javil tudi ansambel Francija
Flereta iz Ljubljane, ki je le-
tos požel nemalo priznanj v
Ptuju, želi pa nastopiti v Li-
bojah pred odhodom na tur-
nejo po Argentini.
Med ansambli bo tako kot
vsako leto tudi nekaj novin-
cev, ki se libojskemu občin-
stvu še niso predstavili, ve-
dno pa pomenijo pravo in
prijetno osvežitev. Pri tem
gre za ansambla s Polzele in
Gotovelj.
Letošnjo revijo so omogo-
čili: glavni pokrovitelj Kera-
mična industrija Liboje (pri-
hodnje leto bo slavila 170-let-
nicc), Zveza kulturnih orga-
nizacij in Kulturna skupnost
Žalec, krajevna skupnost z
družbeno političnimi organi-
zacijami Liboje, drevesnica
Mirosan, LIKO in Novi te-
dnik ter Radio Celje.
Med nastopajočimi sta tu-
di oba jubilanta, ki sta sode-
lovala na vseh dosedanjih re-
vijah - Veseli hmeljarji iz
Žalca ter Franci Zeme iz Voj-
nika. Med prijavljenimi an-
sambli bosta še nastopila vo-
kalna skupina Frankolovča-
ni ter Žveplometer Radia Ce-
lje!
Med letošnjo revijo bodo
vsi sodelujoči tudi podpisali
samoupravni sporazum o li-
bojski reviji.
Za vstopnice se je treba že
kar pozanimati v Keramični
industriji Liboje. Letos bo-
sta dva koncerta in sicer ob
15. in 18. uri v nedeljo, 25.
novembra v obnovljenem
domu kulture. S tem tudi za-
čenjajo številne prireditve
ob občinskem prazniku, ki
bo prihodnje leto prav v Li-
bojah.
TONE VRABL
To ni na Japonsicem
Na prvi pogled bi marsikdo pomislil, da je posnetek z Japonske. Pa ni, ker je bil
napravljen v naši neposredni bližini med Titovim Velenjem in Šoštanjem, kjer je trenutno
na deponiji okoli milijon ton premoga na zalogi za šoštanjsko termoelektrarno. S takšno
zalogo, za katero imajo vse zasluge velenjski rudarji, bo termoelektrarna Šoštanj lahko tudi
v hudih zimskih mesecih obratovala normalno, kar pomeni za nas dovolj energije in luči.
LOJZE OJSTERŠEK
Angelca Bačič iz Laškega je
kri darovala že 69-krat
Odziv na krvodajalske
akcije je postal v današ-
njem času zaskrbljujoč. Pla-
ni odvzema se malokje iz-
poljnjujejo stoodstotno, po-
trebe po krvi pa naraščajo.
Vzroki za to so večplastni.
Organizacija, odnosi do kr-
vodajalcev, nerazumevanje
delovnih organizacij in
ostalo pogojuje slabo ude-
ležbo. Ne da pa se mimo te-
ga, da je od vsega konec še
najpomembnejši, ki bi se ga
morali zavedati prav vsi.
Kri se daje sočloveku in za
človeka, ki je je potreben in
da smo jutri med čakajoči-
mi nanjo lahko tudi mi.
Ugotavlja se, da so med naj-
aktivnejšimi krvodajalci
delavci iz proizvodnje,
manj iz skupnih služb, po-
klicnih voznikov sploh nI,
voznikov amaterjev pre-
malo.
O krvodajalstvu smo se za-
to pomenili z eno najaktiv-
nejših krvodajalk, ki prav ta-
ko izhaja iz vrst delavcev. To
je 55-letna Angela Bačič iz
Laškega, ki je pred dobrim
mesecem na krvodajalski
akciji darovala kri že 69-krat.
»Ko sem jaz začela darova-
ti kri sem bila stara 15 let.
Takrat se zaradi potreb po
krvi ni gledalo tako na sta-
rost kot danes. Sodelavke so
mi povedale, da bo odvzem
krvi in so me prepričale, da
jo dam tudi jaz. Pa sem si
mislila. Ce bo hudo, je ne
bom več dala. Pa ni bilo. Od
začetka sem dajala kri po-
vsem spontano, po lastni vo-
lji in želji, vedno po 4 decili-
tre. Kasneje pa so mi zaradi
povišanega pritiska zdravni-
ki dajanje krvi celo priporo-
čali. Moram priznati, da se
po odvzemu zelo dobro po-
čutim.«
Angelca se spominja, kako
je bilo, ko je bila tudi udele-
ženka intervencijskih odvze-
mov krvi zaradi potreb.
»Zgodilo se je nekajkrat, da
sem kri odstopala sočloveku
direktno. To sicer ni prijet-
no. Vendar. Meni se vsak
človek smili, ker vem, da rad
živi in zato rada pomagam.
Vedno poskušam prepričati
tudi druge, da gredo na krvo-
dajalsko akcijo. Tako sem
navdušila tudi večino moje-
ga sorodstva. Sama sem se
nekako odločila, da bi pri
številki sedemdeset odneha-
la darovati kri. Seveda pa
bom v sili še vedno priprav-
ljena pomagati, če bi bilo to
potrebno.«
In za konec še pove: »Vem,
da je v današnjih časih to tež-
ko, vendar bi se mi zdelo
prav, da bi se za krvodajalce
organizirali kakšni izleti. To
bi bila morda tudi vzpodbu-
da nekaterim, da bi se raje
odločili dati kri. Ne zdi pa se
mi prav, da se danes do tako
nujne stvari, kot je darova-
nje krvi obnašamo tako pri-
stransko.«
VLADO MAROT
12. TEDEN DOMAČEGA FILMA
CELJE, od 7. do 15. novembra
Dogodek v sadovnjaku 1
Slonel sem na deblu prepolne jablane. Grizem v \
sočno jabolko, ki sem ga pobral s tal. Takih jablan je ]
najmanj petnajst, dvajset. Prepolne so krošnje in trave j
skoraj ni videti. Jabolka pri jabolki. Sorte so seveda
različne. \
Kam, kam s tem. sadjem? se sprašujem. i
Kar ugledam fantiča s polivinilasto vrečko v roki.
Prepoznal sem ga. Otrok številne družine. Starša sta
sezonska delavca, dohodek skromen, oskubljen na mi-,
nimum.
Komaj fantič desetih let pobere s tal nekaj jabolk, že
se izza debla jablane prikaže čokat in prileten možak.
Ves penast od jeze se zapodi v dečka, mu strga vrečko
iz rok in mu prisoli zaušnico.
"Pakaš hudičeva, vsa jabolka mi boste pokradli! Pre-
kleta sodrga.«
Pograbila me je sveta jeza. Pognal sem se med njiju,
sicer bi raztogoten možakar prestrašenega fantiča po-
šteno premikastil. Povedal sem gospodarju nekaj
krepkih on pa:
>Jaz davek plačujem, kar je moje, je moje!«
Po dolgem prerekanju in prepričevanju se je dedec
le omehčal, dejal pobiču, da po tleh le naj pobira, samo
v krošnje naj nikar ne pleza. Fant je ubogal, napolnil
vrečko, se zahvalil in izginil v grmovje. Midva pa sva
nazadnje že kar »prijateljsko« ugotovila, da bo zgnilo
tisoče vagonov sadja, saj je odkupna cena prvoklasnih
jabolk smešno nizka, sokovi pa dragi, predragi. S sa-
djem, ki bo zgnilo, če bi imeli lastniki namesto kamna
srce, pa bi potešili tisoč in tisoč sadja željnih otrok.
DRAGO KUMER
V SPOMIN
Vlado Močnik
Ni ga več, vendar ga še
dobro pomnijo nekateri
Celjani, zlasti pa njegovi
sodelavci, ki so po vojni
orali ledino nove oblasti v
Celju.
Nepozaben ostaja tudi
v spominih njegovih so-
borcev, s katerimi je pred
vojno in med njo, jeklenil
svoj značaj ter ohranil vse
do svoje smrti nepozaben
lik komunista. Tak je bil
Vlado Močnik, prvi volje-
ni predsednik mesta Ce-
iji..
Pred 74 leti je v zibeli v
Grahovem ob Bači pri
Tolminu, v veleposestni-
ški, a narodno zavedni
družini zajokal pokojnik,
ko se mu s temi vrsticami
zahvaljujemo za delo, ki
gaje pionirsko opravljal v
povojnem Celju.
Že kot srednješolec je
sodeloval v študentskih
organizacijah in italijan-
ski, fašisti so ga pričeli
preganjati. Niso prizane-
sli niti njegovi družini, ki
se je izselila v Jugoslavijo
in naselila v Šmarjeti pri
Celju.
Tu se je mladi študent
takoj priključil napre-
dnim gibanjem, se sezna-
nil s komunistično litera-
turo ter postal simpatizer
KP. V letih 1938/39 je sto-
pil v stik s partijskim se-
kretarjem Tonetom Gr-
čarjem in Stanetom Ža-
garjem, ob izbruhu vojne
pa se je takoj vključil v
NOB. Ker se je v politič-
nem delu na terenu izka-
zal, je bil julija 1941 spre-
jet v KP. Partijsko je bil
povezan v trojki z Ivanko
Uranjek in Tonetom Gr-
čarjem, povezoval se je
tudi z drugimi organiza-
torji ter partijci v Celju.
Po dvakratni izdaji, kjer
je bilo veliko njegovih to-
varišev ubitih, so Vlada
Močnika internirali. Od
decembra 1942 do osvo-
boditve je preživel v kon-
centracijskem taborišču
v Dacha uu.
Od tu se je s kolesom
pripeljal v Celje, katerega
je našel opustošenega. Bi-
lo je to 15. maja 1945. Ta-
koj se je priključil skupi-
ni, ki je omrtvelo mesto
skušala spet oživeti. Po-
stal je član mestnega od-
bora OF, prevzel je dolž-
nost načelnika za izgrad-
njo ljudske oblasti in na-
čelnika za gospodarstvo.
Za predsednika mest-
nega ljudskega odbora ga
je 31. julija 1945 izvolil
okrajni ljudski odbor, ki
so ga sestavljali izvoljeni
predstavniki krajevne
oblasti.
Mestu Celju je predse-
doval do julija 1946 leta,
ko je bil po nalogu CK
ZKS premeščen v Beo-
grad na ministrstvo za zu-
nanjo trgovino FNRJ in
od tod za trgovskega ata-
šeja pri jugoslovanski
vojni m.isiji v Berlinu. Ka-
sneje je opravljal diplo-
matsko službo v Hambur-
gu in na Dunaju.
Leta 1952 se je za stalno
vrnil v Ljubljano, kjer je
vodil velika izvozno uvoz-
na podjetja, kot so Che-
mo, Kemija Impeks ter
druga.
Vseskozi je opravljal
tudi pomembne politične
funkcije. Izpregel je leta
1964, ko se je upokojil.
Povojna zgodovina me-
sta Celja brez lika Vlada
Močnika ne more biti av-
tentična, ker je v niej za-
oral prve brazde. Tudi z
osebnim zgledom komu-
nista, katerega značaj se
je kalil pred vojno, zlasti
pa v njej. Svoji začrtani
poti je ostal zvest vse živ-
ljenje.
V SPOMIN
Vili Spat
»Moti me, da je bilo po-
trebno ogromno dela, tru-
da in napora, da smo do-
segli vse to, kar danes
imamo, žal pa vsi tega ne
znajo ceniti, spoštovati in
ohranjati. Včasih ni nihče
vprašal za plačilo, samo
delali smo in ustvarjali.
Zato smo tudi prišli tako
daleč. Danes pa je vse
preveč potrošništva in to
ni dobro. Mi imamo odli-
čen standard! Preveč sit-
narimo in premalo skrbi-
mo, da bi ohranili kar
imamo. Pravzaprav smo
čudni: nosimo se tako, da
ne bi nič delali in veliko
imeli, vsi pa vemo, da
brez dela ni jela... Mi
smo praktično zrasli iz
nič.
Mladina ni slaba. Mi
smo krivi, če jo ne znamo
usmerjati, saj se mladi
učijo od starejših, ne pa
obratno.
V vsaki družbi pride do
spodrsljajev, saj nikjer ne
teče gladko. Preveč smo
se pokomodili in to ni do-
bro. Delati je treba in
malce več skromnosti bi
koristilo.«
To je samo nekaj ple-
menitih stavkov Vilija
Špata, žal danes že pokoj-
nega, ko smo se z njim
pogovarjali ob njegovi 70-
letnici pred dvema leto-
ma. V "tednikovem inter-
vjuju« smo v naslovu za-
pisali »Čevljar izseljenec,
gasilec, ljubitelj domovi-
ne« in vse to je Vili Spat
tudi bil. Rodil se je v Po-
stojni, nekaj prvih otro-
ških let živel pri stari ma-
mi v Sevnici ter za tem
prišel v Celje ter mu z ra-
hlimi obveznimi premori
(tudi izseljeništvo v Sečo
nad Kosjeričem) ostal
zvest vse do smrti, ki pa
ga je doletela na zdravlje-
nju v Topolšici.
Poleg dela do upokoji-
tve (Cinkarna) je našel ve-
dno dovolj časa za gasil-
stvo. Šestnajst let je bil
predsednik občinske Ga-
silske zveze Celje, zdaj
njen častni predsednik,
sicer pa dolgoletni član
predsedstva in tudi pod-
predsednik gasilske zve-
ze Slov mije. Šest let je bil
član gasilske zveze Jugo-
slavije. Vse to pa ne po-
meni, da ni delal v »bazi«
med gasilci v EMO, Cin-
karni, Gaberju, »svojem«
društvu. Za svoje delo je
dobil štiri državna odliko-
vanja iz obdobja tovariša
Tita, izredno ponosen pa
je bil tudi na najvišje ga-
silsko priznanje »kip ga-
silca Matevža Haceta«,
najvišjega slovenskega
priznanja za gasilstvo, ki
ga je dobil ob svoji 70-let-
nici.
»Ponosen sem, da sem
veliko let preživel in do-
življam v Titovi Jugosla-
viji« ter »Ja, danes, ko lju-
dje ne znajo ceniti vsega,
kar imajo. Preveč je na
pamet kritikantov, pre-
malo pa pravih delavcev.
Žal danes starši otrokom
raje dajo denar in se jih
,znebijo', vendar to ni
prav.« Veliko svetlih in
vedno aktualnih misli
nam je zapustil domala
vedno nasmejani, s ciga-
reto v ustih ali med prsti,
šaljivi, tudi kritični. Vili
Špat. Velikokrat se bomo
spominjali tistega, kar je
ustvaril in kar je povedal.
Od njega smo se poslovili
na celjskem pokopališču
v torek, 6. novembra
1984.
TONE VRABL
NOVEIVIBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Slavje brez ognjemeta, fanfar In parad
sinoči se Je siavnostno pričei 12. teden domačega filma v Celju
z govorom Bojana Stiha in s slav-
nostno premiero novega slovenskega
filma Ljubezen, režiserja Rajka Ran-
fla, se je sinoči v polni dvorani kina
Union v Celju pričel dvanajsti teden
domačega filma v Celju. Slavnosten
uvod v to največjo slovensko filmsko
manifestacijo, že teden dni pred za-
četkom prireditve praktično razpro-
dana dvorana, številne napovedane
filmske predstave, posvetovanja, po-
govori, razstave in lepo okrašeno Ce-
lje znova napovedujejo uspeh tedna
domačega filma.
Teden sam se je sicer s prvimi delov-
nimi srečanji pričel že prej. 2e v pone-
deljek in v torek so svoje delo pričeli
slušatelji letošnje prve filmske delav-
nice tedna domačega filma. V torek so
odprli razstavo mask Berte Megličeve
v Likovnem salonu, včeraj dopoldne
pa razstavo likovnih vtisov osnovno in
srednješolcev ob ogledu slovenskih
filmskih novitet. Za nami je že tudi
pričetek filmskih programov v dvora-
nah Malega Uniona, Metropola in Do-
ma. Prvi vtisi pa so odlični, kar vse
potrjuje globoko vsidrano idejo o kul-
turnem pomenu tedna domačega fil-
ma v Celju in v Sloveniji. Teden se je
pričel uspešno in zagotovo bo tudi nje-
gov zaključek, prihodnji četrtek, potr-
dil prve vtise.
A teden domačega filma se ne bo
odvijal le v Celju. V Rogaški Slatini
začenjajo danes s reprizo petih pre-
mier, v Šmarju pri Jelšah startajo jutri
s štirimi. Pričeli so že tudi na Polzeli,
TDF bo segel z delom sporeda jutri še
v Slovenj Gradec. In na svoji poti ima
še nekaj postaj - 2alec, Sevnico, La-
ško, Zreče, Prebold, Slovenske Konji-
ce, Store, Vojnik... Tednu na pot Sti-
hova misel iz uvodnega govora, v kate-
rem je sinoči med drugim dejal tudi
tole: »Naj teden slovenskega filma mi-
ne brez puhlega slavja, brez ognjeme-
ta, fanfar in parad, pa tudi brez banke-
tov, ponarejenih odlikovanj in zlatih
uhanov. Soočiti pa se moramo s pro-
blemi, ki so med nami in tudi v nas
samih. Film ni trgovina in ne industri-
ja. Film je kultura...« To misel smo v
Celju vselej znali spoštovati in spošto-
vali jo bomo med dvanajstim tednom
in po njem.
DAMJANA STAMEJCiC
Misli na pot
(iz govora Bojana Stiha, direktorja Viba
filma ob otvoritvi 12. TDF sinoči v Celju)
^...Ce pomislimo na to, da
je pred nekaj leti bil na pro-
gramu celjskega tedna le en
sam slovenski film, Slakovo
Krizno obdobje, a še tega je
ustvarila televizija in to dej-
stvo primerjamo s podat-
kom, da je letos na programu
kar petero slovenskih fil-
mov, dva med njimi bosta
imela celo premieri v Celju,
[potem že lahko rečemo, ka-
ko je naš film, tako rekoč, na
zaključku svoje rekonvales-
centne dobe. Toda, še več
kot desetletje bomo občutili
posledice nepripravljenega
in nedomišljenega projekta
o Dražgoški bitki. Finančne,
organizacijske, moralne po-
sledice, ki še vedno ohranja-
jo v javnosti krizo zaupanja v
slovenski film. Zdaj, ko je
pred nami nova številčno
močna, a mislim tudi kako-
vostna filmsko kulturna in
umetniška produkcija, mo-
ramo enkrat za vselej pove-
dati brez strahu in z vso poli-
tično odgovornostjo, da slo-
venskih filmskih delavcev
ne obremenjuje prav nobena
in nikakršna odgovornost za
spretno organizirani polom
TV nadaljevanke o Dražgo-
ški bitki. Čas, ki ga sedaj ži-
vimo, nas namreč prepričlji-
vo poučuje o zdravju in spo-
^sobnosti slovenskih kultur-
:'nih ustvarjalcev, ki znajo de-
Uati, misliti in tudi ustvarjati,
\kadar smejo svojo ustvarjal-
no slo, strast in nadarjenost
postaviti v soglasje z norma-
mi, kakršne poznamo v kul-
turi in umetnosti vsaj od sta-
rih Grkov naprej. Kultura je
kajpada avtonomno področ-
je človekovega duha, najviš-
ja moč človekovega duha in
v to področje se nima pravi-
ce vmešavati nihče razen ti-
stih, ki ustvarjajo in pa tistih
ljudi, ki uživajo plodove du-
ha, ustvarjalnosti in poezije
zato, da bi postali in ostali
svobodni...
... Filmski ustvarjalci mo-
rajo neprestano misliti na
gledalca. To je moralična in
tudi umetniška dolžnost, ki
se ji nihče ne more izogniti.
Kdor meni, da je snemanje
filma ali postavljanje gledali-
ške predstave zasebna tera-
pija, ki naj razreši duševne,
erotične in socialne proble-
me subjekta, ki snema, se
vsekakor krepko moti, zakaj
formalistična hermetičnost,
monotonija in molčanje ni-
kakor niso bistvo moderne-
ga umetniškega izraza in no-
vega kritiškega duha. Molk
je sicer zlato, molčanje v fil-
mu pa je dokaz miselnega
uboštva...
... Slovenski film je od le-
gendarnega začetka Na svoji
zemlji pa do nocojšnje Lju-
bezni in jutrišnje Dediščine
po svojih močeh izvrševal
določeno mu poslanstvo, ko
je iskal svoje korenine v de-
mokraciji besede, ki bodi
miselni temelj filmske izpo-
vedi v podobah. Čeprav smo,
bodimo neizprosno ostri do
sebe, še vedno daleč od Waj-
de ali pa Mephista...
... Smemo reči, da nismo
več v peklu, čeprav so nebe-
sa še daleč. Tako v finanč-
nem, kakor tudi v umetni-
škem pogledu. Smo, z ironi-
jo rečeno, v vicah z znosno
slovensko ideološko in kul-
turno politično temperaturo
na finančnem, organizacij-
skem, tehnološkem in izpo-
vednem področju. Slovenski
film, ki ni podlegel bolezni
jugo komercializacije in jugo
banalizacije, je ta trenutek
blizu vrha jugoslovanske
filmske produkcije...
... Eno pa naj bo jasno:
vstopnica za plažo in šund
ne more in ne sme biti cenej-
ša od 50 tisoč starih dinarjev.
Zakaj tisti tisoči, ki se želijo
poneumljati, naj z davkom
na bedastoče prispevajo svoj
delež za pamet, znanost in
umetnost ljudstva in na-
roda ...
... Zdaj je njiva, ki je po
Dražgoški bitki bila spreme-
njena v sovražno puščo in
divjo pustoto spet zorana,
opleta, okopana in posejana.
Prva žetev je zdaj tu. Kmalu
ho nova žetev, a ker so kopa-
či in orači opravili svoj posel,
se v njem izmučili in ostareli,
je zdaj primeren čas misliti
na nove oratorje. Ti naj tradi-
cijo, ki jo je slovenski film
začel s Stigličevim filmom
Na svoji zemlji, resnično na
tej naši zemlji nadaljujejo in
bogatijo. Kot svetovljani in
nekonformisti. Brez genera-
cijskih in ideološko estet-
skih predsodkov in slepot. V
duhu navdušene slovenske
patriotične samozavesti, ki
bodi enotnost internaciona-
lizma in kozmopolitizma,
ker bo rasla v soglasju z našo
mislijo od brižinskih spome-
nikov do poezije Edvarda
Kocbeka in politične misli
Edvarda Kardelja in bo žive-
la v sozvočju s socialnimi,
kulturnimi, umetniškimi in
verskimi hrepenenji sloven-
skega človeka v puntih, v
protestantizmu, v pomladi
narodov in taborih, v solda-
ških uporih in stavkah, v na-
rodno osvobodilnem boju in
v odporu proti staremu in
zdaj že tudi novemu stalini-
zmu. Vera tedaj, ki bo trdna
v socializmu, ker nam ta po-
meni kulturo, svobodo in
h umanizem...
Bojan Stih
Slovenski oktet v
Titovem Velenju
v domu kulture bo v sre-
do, 14. novembra ob 19.30
uri koncert Slovenskega
okteta. Prisluhnili boste
lahko pestremu programu,
v katerega so vključili rene-
sančne, slovenske narodne
in umetne pesmi ter pesmi
drugih narodov in ljudstev.
Slavko LIpovšek - 7D-letnlk
Rojen je 23. 9. 1914 v vasi
Jankova - Vojnik pri Celju -
kot tretji sin v kmečki druži-
'ni. Po odsluženju vojaščine
se je lotil kmetovanja oziro-
ma vinogradništva. Njegovo
delo je prekinila druga sve-
tovna vojna. Kot vojni ujet-
nik je bil dve leti na prisil-
nem delu v Nemčiji, po vrni-
tvi pa je sodeloval z NOB do
konca vojne. Po vojni si je
ustvaril družino. Z ženo Na-
do uspešno gospodarita na
kmetiji v Razgorcah že 36.
leto.
Slavko Lipovšek je kljub
zahtevnemu delu na svoji
kmetiji mnogo energije in
časa vložil v obnovo svojega
kraja. Gradnja ceste Janko-
va-Razgorce, elektrifikacija
in vodovod ter asfaltiranje
makadamske ceste; to so
najpomembnejši projekti
kjer je prispeval pomemben
delež pri načrtovanju in or-
ganiziranju akcij. Lahko re-
čemo, da si je pridobil zaupa-
nje in hvaležnost krajanov.
Seveda moramo omeniti
tudi njegov hobij, to je igra-
nje v godbi na pihala MALE
DOLE - ..KUD France Pre-
šeren Vojnik« in igranje na
diatonično harmoniko. Od
leta 1934 dalje je na približno
150 bhcetih pomagal mlado-
poročencem pri skoku v za-
konski jarem, seveda s har-
moniko in šalami. V Pihalni
godbi MALE DOLE pa ak-
tivno sodeluje nad 40 let,
zadnjih 15 let kot predsed-
nik.
Ob vsem tem pa ni zane-
marjal svoje družine, saj je
bil vzgled v vsem - da je tre-
ba v življenju trdo delati, naj-
ti pa čas tudi za kulturno
udejstvovanje in zabavo.
Seveda priznanja niso izo-
stala. Za njegov delež v NOB
in v povojni izgradnji ga je
odlikoval Maršal Tito z re-
dom zaslug za narod s srebr-
no zvezdo, Zveza kulturno-
prosvetnih organizacij Slo-
venije pa z Galusovo zlato
značko za aktivno delovanje
v pihalni godbi.
Jubilej komornega moškega zbora
Moški komorni zbor iz Celja slavi letos 35-letnico svo-
jega bogatega in plodnega dela. Ob tej priložnosti bo izšla
'Vjihova druga gramofonska plošča, sicer pa bo zbor letoš-
^ii jubilej proslavil delovno.
Tako bo pod vodstvom profesorja Vida Marcena 16. no-
vembra ob pol osmih zvečer koncert v Narodnem domu v
9^1]u. Program bo v glavnem retrospektivnega značaja, kar
Pomeni, da bo koncertni spored brez novitet.
Po zadnjem celovečernem koncertu Moškega komornega
2bora, natanko pred letom dni, je ljubljanski kritik zapisal,
je koncert komornega zbora vedno znova celjski kulturni
dogodek. Prav gotovo gre pričakovati, da bo ta ocena veljala
^Udi za bližnji koncert, še posebej ob dejstvu, da je kar
|'"etjina kandidatov za sprejem bronastih Gallusovih odličij,
gredo - praviloma - mladim pevcem. Z drugimi bese-
•^ami: zbor ostaja kljub visoki obletnici močno pomlajen.
Vstopnice za koncert bodo po enotni ceni, in sicer 150
dinarjev, na voljo v Glasbeni šoli in članih zbora samih.
TEDNIKOV INTERVJU
Pozornost Zarjanov je
najljubše odlikovanje
Štefana Zvižeja, večletne
ga tajnika, sedaj pa pred
sednika združenja gledali
ških skupin celjskega ob
močja predstavljamo to
krat kot režiserja, z dušo ir
srcem vezanega na amater
ske igralce. Pod lupo želimi
osvetliti njegovo trideset
letno delo pri kulturno pro
svetnem društvu Zarja >
Trnovljah. To je jubilej
vseskozi prepleten z rdeči
nitjo odrekanja, izpopolnje
vanja, dograjevanja same
ga sebe, predvsem pa trma
ste volje - na tej poti vztra
jati za vsako ceno.
Trideset let režiserskega
dela vam je prineslo praA
gotovo veliko izkušenj. Ka
ko gledate zdaj na ta leta
predvsem pa nas zanima
kaj je bilo tisto, da ste zače
li služiti boginji Taliji in ji
ostali zvesti trideset let?
S. Žvižej: »Z nekim nag
njenjem se človek že rodi
Temu botruje še želja pc
uveljavitvi. Ko sem konča!
ekonomsko srednjo šolo \
Celju (rodil sem se v delav
ski družini, kjer je bilo pe1
otrok) bi postal športnik, če
bi bil zdrav. Tako pa sem s€
želel vpisati na igralsko aka
demijo, a nisem imel mate
rialnih možnosti, da bi študi-
ral. Zaposlil sem se v banki
kasneje na zavarovalnici
vmes pa začel režirati. Ose-
mnajst let sem bil star, ko
sem zbral okoli sebe otroke
iz Trnovelj in zaigrali smo
mojo prvo predstavo ,Mi
smo palčki, bradasti malčki.'
To je bil moj režiserski krst.
Hkrati sem se učil in izpo-
polnjeval na seminarjih za
režiserje in igralce. Sledil
sem napredku, sledim mu še
zdaj. Ni mi žal, da nisem
opravil igralske akademije,
opravil pa sem svojo, živ-
ljenjsko, s svetUmi in težki-
mi trenutki.«
Kako ste stopili iz anoni-
mnosti na oder občin-
skih republiških, zvez-
nih tekmovanj? Koliko
režij je povezanih s tem?
S. žvižej: »Petnajst let tr-
dega dela je bilo potrebno,
da smo prvič dobili stik z re-
publiškim vrhom. Pa so me
ta   tekmovanja   za   prestiž
močno razočarala, ker se ni
upoštevala   kakovost,   niti
vloženi trud.
Pi-va taka preizkušnja je
bila na tekmovanju na Jese-
nicah. Pod psihičnim priti-
skom smo klonili in slabo
zaigrali. Prireditelji se nam
niso niti zahvalili. Res, nihče
nam ni ničesar daroval. Na-
slednje leto nas je trma pri-
peljala tako daleč, da smo se
udeležili zveznega tekmova-
nja v Prizrenu in zmagali.
Temu je sledilo še tekmova-
nje v Valjevu, Trebinju in
Doboju. - Za sabo imam 62
celovečernih režij različnih
avtorjev, od klasikov do mo-
dernih.«
Katerih se najraje spo-
minjate?
S. žvižej: »Množičnih, z
veliko igralci. Iger kot so
Pod svobodnim soncem. Za-
pravljeno srce, Miklove Zale,
Mlinarjevega Janeza. Pri
slednjem je bilo na vsaki
predstavi po tisoč gledalcev,
igrali pa smo osemkrat. Mi-
klovo Zalo smo v Slovenskih
Konjicah uprizorili med na-
ravnimi kulisami. Samo en-
krat smo pri predstavi pro-
dah 2 600 kart. Nastopajočih
pa je bilo 110.«
Kateri in kakšni so vaši
igralci?
S. žvižej: »Preko tisoč za-
nesenjakov se je zvrstilo na
oderskih    deskah.    Skupaj
smo gradili, omahovali, zma-
govali. Pred tridesetimi leti
so mladi lažje sodelovali, ker
niso bili psihično obreme-
njeni. Zdaj imajo več čuta za
odgovornost. Pot do kakovo-
sti je dolga, težko jo je obdr-
žati. Tudi gledalci so bolj za-
htevni. Zdaj imam v svojih
vrstah ljudi, največ s srednjo
šolo. Imam tudi nadarjene
vajence, inženirje, profesor-
je. Ce je jedro zdravo, potem
ni bojazni za stranpoti. Iz na-
še sredine še ni izšel prav no-
ben pokvarjen človek. Igra-
nje ni samo veselje, človeka
bogati, mlade pa odtujuje od
ceste.«
Ste pri svojem delu za-
htevni? Odobravate od-
stopanja posameznikov,
zlasti, če se najde v vaših
vrstah izreden talent?
S. žvižej: »Od drugih za-
htevam toliko kot od sebe.
Predvsem pa disciplino. Od-
stopanj ne dovolim, ker le
kolektivna igra prispeva k
uspehu predstave. Ce je kdo
resnični talent, že najde pot
naprej.« Pogoji za delo so
zdaj dobri. Kar tri predstave
ustvarjamo naenkrat, imamo
60  aktivnih  igralcev.  Nov
kulturni dom v Trnovljah
nudi velike možnosti. Ima-
mo mlado gledališko skupi-
no, pomladek s 24 otroki, ki
sami uprizarjajo predstave.
Silno resno vzamejo svoje
delo.«
Vaše delo je tesno pove-
zano z »Našo besedo«, pa
s prvim celjskim karne-
valom. Je zadnje čase
zmanjkalo moči zanj?
S. Žvižej:   »Naša   beseda
me je pritegnila. Njeno po-
slanstvo vidim predvsem v
vzgoji gledališke publike. Iz
mladih, nastopajočih, ki so
,zastrupljeni' z lepoto besed,
nastajajo    bodoči    Talijini
oboževalci.
Mislim, da za pustni karne-
val v Celju ni pravega vzduš-
ja. Osem let ga je organizira-
la Zarja, 30 ljudi je delalo
zanj tri mesece. Pa so neka-
teri odgovorni ljudje rekli,
da to ni kultura, zato smo
nehali.«
Brez načrtov za bodoč-
nost najbrž niste. Doklej
še mislite vleči Talijin
voz?
S. žvižej: »Ko bom sam
ugotovil, da bom postal co-
kla, se bom umaknil. Zaen-
krat mi idej še ne manjka,
poraja jih čas in kdaj se bo
iztekel moj, ne vem.«
Odlikovanja, koliko, za-
kaj. Najljubše?
S. žvižej: -Ne bom jih na-
števal. Odlikovanje za potr-
pežljivost in mojo večkratno
nepozornost bi morala dobiti
moja žena. Meni pa so ga na-
pravili ob mojem jubileju
moji Zarjani. Petinštirideset
se jih je zbralo na večerji,
prav vsi so prišli. In vsak mi
je poklonil vrtnico. Ta pozor-
nost je moje najljubše odli-
kovanje.«
ZDENKA STOPAR
6. STRAN - NOVI i EDNIK
8. NOVEMBER 198^
Ustanovili bodo sindikalno športno društvo
Čeprav je sindikalni
šport z rekreacijo v občini
Šmarje dokaj dobro razve-
jan pa imajo samo enega
profesionalnega športnega
rekreatorja in sicer v ste-
klarni »Boris Kidrič« v Ro-
gaški Slatini. To delo
opravlja »morski« človek iz
Vodic pri Šibeniku, sicer pa
že od leta 1950 prebivalec
Rogaške.
»Takrat sem prišel v ste-
klarsko šolo, jo tudi končal
in še danes sem v tovarni,
kjer bom menda tudi ostal.
Zadnji dve leti profesionalno
skrbim za rekreacijo, v pro-
stem času pa sem še do lani
treniral nogometaše Dravi-
nje iz Slovenskih Konjic.
Škoda, ker ta perspektivna
ekipa ni uspela zaradi različ-
nih vzrokov osvojiti prvega
mesta ter se uvrstiti v repu-
bliško ligo. Zdaj bom nekaj
časa s treniranjem počival,
saj je dovolj drugega dela pa
tudi zdravje ni najboljše.«
Tako pripoveduje simpa-
tični STIPE PESiC, zaljub-
ljen v delo, še posebej šport
in delovno rekreacijo o kate-
ri veliko razmišlja:
»V steklarni je 1600 zapo-
slenih, z rekreacijo pa se jih
aktivno ukvarja okoli 300.
Okoli 180 ljudi se z rekreaci-
jo ukvarja tudi v našem
obratu Dekor v Kozjem. Ak-
tivnost v steklarni bomo mo-
rali v prihodnje povečati, kar
še posebej velja za takoime-
novani aktivni počitek med
delom, ki bi ga morali izvaja-
ti zaradi težavnih del, ki jih
opravljajo steklarji. Tako
smo že pripravili program
kratkega aktivnega oddiha z
določenimi vajami, ki je še
posebej namenjen brusil-
cem. Zaradi stalne in toge
drže telesa in rok prihaja ce-
sto do poškodb, ki so značil-
ne za brusilce. Izbor vaj je
takšen, da imajo preventivni
značaj, lažje kot doslej pa jih
bomo izvajali v novih prosto-
rih, kjer ne bomo utesnjeni
kot sedaj. Sicer pa se tozdi
med eboj srečujejo v različ-
nih športnih panogah - pika-
du, namiznem tenisu, ribolo-
vu, malem nogometu, šahu
in kegljanju. V nekaterih
zvrsteh tekmujejo tudi žen-
ske. Sodelujemo tudi v ob-
činskih sindikalnih športnih
igrah ter s sorodnimi delov-
nimi organizacijami v St<^ži,
Hrastniku, steklarsko šolo
pa tudi z 2T0 Celje.
Občasno sodelujemo tudi
na množičnih trim akcijah,
vendar bi tu morali storiti še
več. V zimskem času naja-
memo telovadnico, da delav-
ci ne prekinejo z vajami in
aktivnostjo.«
Na letošnjih sindikalnih
športnih igrah v okviru obči-
ne so^ pre4gtayniki gtelijljtfne,
Rogaška (okoli 200) osvojili
štiri prva in tri druga mesta
ter tako znova bili najboljši.
Finančna sredstva dobijo v
višini 170 tisoč din od ste-
klarne, ostalo pa s srečolo-
vom, ki ga tudi organizira
steklarna. Po besedah Stipe-
ta Pešiča zdaj v steklarni
»Boris Kidrič« v Rogaški
Slatini resno razmišljajo o
tem, da bodo ustanovili sin-
dikalno športno društvo, saj
imajo za to vse pogoje. Ob
tem pa bo glavna skrb za za-
gotovitev manjših športnih
površin v okviru tovarne ter
seveda povečanje aktivnosti
med 1600 zaposlenimi!
TONE VRABL
Bratsko sodelovanje gasilcev
v Varaždinu je pred kratkim potekalo zasedanje predsed-
stev in operativnih štabov pobratenih gasilskih zvez iz Celja
in Vai-aždina. Po zasedanju so si gostje iz Celja ogledali
tovarno Varteks in požarno varnost v njej, tovarno poliester-
skih vlaken Varplan ter obiskali vaško gasilsko društvo
Bobinec.
Pobrateni zvezi med seboj dobro sodelujeta, imata tudi
skupne gasilske vaje v Celju in Varaždinu.
Dogovorili so se tudi za sodelovanje v prihodnjem letu,
obe predsedstvi bosta raziskali tudi skupne rnožnosti za
letovanje gasilskih pionirjev v obeh zvezah.
Medsebojno sodelovanje obeh gasilskih društev je bilo na
koncu popestreno s kulturnim programom, ki so ga pripra-
vili učenci osnovne šole Gustav Krklec iz Bobinec.
ANTON MACKOSEKi

a      & K v % % iL.      i%
Pokojni Ignac je tiho in
skromno živel in prav ta-
ko tiho je tudi umrl.
Pred šestinpedesetimi
leti se je rodil v Skofji va-
si, očetu I^acetu in materi
Mariji. Kmečko delo je že
v rosnih letih vpijal vase,
ko pa je odrasel je popri-
jel za delo in očetovi kme-
tiji dodal še marsikatero
krpo zemlje. S pridnostjo,
preudarnostjo, z ljubezni-
jo. Da je zaslužil še kak-
šen dodatni dinar, je vozil
s konji, hkrati pa s pridni-
mi rokami svoje družine
pripomogel, da se je nje-
gova domačija večala.
Čeprav takšna kmetija
zahteva, da se ji človek
razdaja od jutra do veče-
ra, je Ignac še vedno na-
šel čas, da je priskočil na
pomoč sosedom, če so bi-
li v stiski. Nikoli ni tudi
odrekal pomoči gasilcem
v Skofji vasi - vedtio je
bil z njimi. ^
Ko mu je težka bolezen
načela zdravje, ni pomi-
slil, da ga bo tako hitro
strla. Tudi sosedje in
znanci, predvsem pa nje-
govi najbližji niso mislili
na tako hiter Ignacev ko-
nec.
Kljub temu, da je živel
tiho in skromno, je veliko
število ljudi na pogrebu
pričalo, da je bil izredno
priljubljen. Njegova do-
bra dela so se učlovečila.
Njegova polja, iz kate-
rih so že pobrali pridelke,
so ostala prazna. Nič več
ne bo Ignac vanje metal
semena.
Nov frizerski salon v Žalcu
v Žalcu zadnja leta posvečajo veliko pozornost razvoju zasebne obrti in zato ni čudno, da
domala vsako leto pridobijo po več zanimivih lokalov različnih dejavnosti. Zadnji takšen
lokal je odprla Helena Banko (na sliki desno) v stavbi nasproti samopostrežne trgovine
Savinjski magazin ob Kardeljevi ulici. Lokal je v domala središču Žalca, saj so v neposredni
bližini zdravstveni dom, avtobusna postaja in hotel. YV - Foto: EDI MASNEC
OBRAZI
Zvonko Streictier
Svojo šahovsko pot je
pričel kot dvanajstletnik
v Rogatcu, kjer je službo-
val njegov oče železničar.
Odtlej je Zvonko Strei-
cher, ki je pred dnevi
praznoval 50-letnico, do-
segel več odmevnih ša-
hovskih uspehov, zadnja
leta pa seje posvetil pred-
vsem vzgoji mladih šahi-
stov.
Zvonko se je rodil v
Tremarju pri Celju in, ko
se je leta 1950 vrnil v Ce-
lje, ga je šah že tako prev-
zel, da se je takoj vključil
v celjski šahovski klub.
Naslednja stopnička v
njegovi šahovski karieri
je bilo prvenstvo ljubljan-
ske Univerze, kjer je y
družbi z znanimi šahisti -
Stupico, Parmo, Drak-
slerjem in drugimi - do-
segel normo za prvo kate-
gorijo, do mojstrskega
naslova pa se je dokopal
pred štirimi leti na slo-
venskem ekipnem prven-
stvu, ki je bilo na Poklju-
ki in v Trbovljah; na četr-
ti deski je osvojil 6,5 točk
iz devetih partij. Igral pa
je precej pomembno vlo-
go tudi na vseh prven-
stvih Celja; leta 1952 je bil
drugi, deset let kasneje je
bil prvi skupaj z Janeži-
čem, leta 1964 je zmagal
skupaj s Pešcem, dve leti •
kasneje pa je zmagal sam.
Zvonka Streicherja
poznajo kot dobrega šahi-
sta tudi v Ingradu, kjer je
zaposlen že 21 let. Tako je
bil Ingrad, tudi po njego-
vi zaslugi, kar petkrat dr-
žavni šahovski prvak
med gradbenimi delovni-
mi organizacijami, po-
membne uspehe pa je In-
gradova šahovska ekipa
dosegala tudi na drugih
tekmovanjih. Sploh
Zvonko zadnja leta igra le
še za ekipo svojega delov-
nega kolektiva, veliko pa
pomaga pri vzgoji mladih
šahistov v Celju in verjet-
no tudi ni naključje, da v
njegovi družini rasteta še
dva dobra šahista.: 11-let-
na Metka in 8-letni Tonči
sta že prodrla v skrivnosti
šahovske igre.
Zvonkov šahovski
vzornik je Botvinik, v se-
danjem dvoboju za. na-
slov svetovnega šahov-
skega prvaka pa navija za
Karpova.
Tako kot lahko Zvonka
cesto videvate za šahov-
nico, pa ga lahko pogosto
srečate tudi na pešpoteh
proti Smartinskemu jeze-
ru, Celjski koči ali Anske-
mu vrhu. Kot velik ljubi-
telj narave izkoristi vsak
prosti trenutek za spreho-
de, čeprav tudi med spre-
hodi pogosto razmišlja o
šahu.
S. Š.
LIBELA CELJE
Industrija tehtnic in
finomehanike
Komisija za delovna razmerja DSSS na osnovi
pravilnika o delovnih razmerjih delavcev DSSS in
pravilnika o razvidu del in nalog
OBJAVLJA
prosta dela in naloge
1. Vodenje obračuna OD
2. Vodenje obratovnega
knjigovodstva
3. Izdelovanje gospodarskih
načrtov in poslovnih analiz
Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati
izpolnjevati še naslednje pogoje:
Podi.
- vsaj srednjo 'izobrazbo ekonomeke ali druge
ustrezne smeri
-.dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju podob-
nih del in nalog.
Pod 2.
- vsaj srednja izobrazba ekonomske ali druge
ustrezne smeri
- dve leti delovnih izkušenj pri opravljanju podob-
nih del in nalog.
Pod 3.
- visoka izobrazba ekonomske smeri
- 18 mesecev delovnih izkušenj pri opravljanju po-
dobnih del in nalog.
Za opravljanje zgoraj navedenih del in nalog združu-
jemo delo za nedoločen čas s polnim delovnim ča-
som.
Pisne vloge z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošlji-
te na naslov:
LIBELA CEUE, Opekarniška 2, 63000 CEUE, ka-
drovska služba v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo o izboru pismeno obveščeni v roku 8
dni po sklepu KDR.
kovinotehna
KOVINOTEHNA
CEUE ,
TOZD SKLADIŠČA
IN TRANSPORT
Mariborska c. 17
OBJAVUA
javno licitacijsko
prodajo naslednjih vozil:
1. osebno vozilo IMV R4
CE 132 ~ 584 z izklicno
ceno 70.000 din
2. osebno vozilo IMV R4
CE 132 - 585 z izklicno
ceno 60.000 din
3. osebno vozilo IMV R4
CE 132 - 587 z izklicno
ceno 40.000 din
4 tovorno vozilo TAM
5500 CE 134 - 173, leto
izdelave 1972 z izklicno
ceno 60.000 din
5. tovorno vozilo TAM
6500 CE 143 - 449, lete
izdelave 1974 z izklicne
ceno 100.000 din
Licitacijska prodaja bo dne
16. 11. 1984 s pričetkom ot
8.00 uri na parkirišču skla-
dišča Bukovžiak. Ogled vo-
zil je možen eno uro prec
pričetkom licitacije.
Kupci morajo pred pričet
kom licitacije predložit
varščino v višini 10% izklic
ne cene vozila, prometn
davek plača kupec.
LICITACIJSKA KOMISIJ/
0. NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Ob jubileju Merxa nov prehrambni center
MERX, ki je danes nosilec razvoja trgovinske, kmetijske, živilsko
predelovalne in gostinsko turistične dejavnosti, deluje že celih 25
let. Jubilej, ki je povezan tudi s četro obletnico preoblikovanja
delovne organizacije Merx v sestavljeno organizacijo, bodo delavci
te 7 tisoč članske organizacije proslavili z otvoritvijo novega veli-
kega in več kot potrebnega prehrambenega centra. Otvoritev bo v
soboto, 10. novembra, tega dne pa bodo na slavnostni seji central-
nega delavskega sveta SOZD Merxa podelili priznanja in nagrade
članom kolektivov vseh delovnih organizacij, za tem pa bo tovari-
ško srečanje v Golovcu.
Razvoj Merxa je bil v četrt stoletja takšen, da danes močno
prerašča okvire Celja, pa tudi regije, prerašča pa tudi okvire pr-
votne čiste trgovske organizacije.
Pomembne letnice: 1959,
1962-63, 1968-69 ter
1980-81
v razvoju Menca so zlasti pomembne
štiri letnice, in sicer rojstno leto 1959,
1962-63 z združitvijo maloprodaje, leti
1968-69, ko so se razvile živilsko predelo-
valne zmogljivosti in gostinstvo-turizem
ter leto 1980 oz. 81, ko se delovna organi-
zacija Merx spreminja v velik trgovsko-
živilski, predelovalno-kmetijski, turistič-
no gostinski kompleks, v sestavljeno or-
ganizacijo združenega dela Merx.
Novembra 1958. leta sta delavska sveta
takratnega podjetja Potrošnik in Kolonia-
le-živila sprejela sklep o združitvi v novo
podjetje z imenom MERX, trgovsko po-
djetje na debelo in drobno Celje. Kolektiv
je tedaj štel 145 članov. 2e takoj po usta-
novitvi so na Spodnji Hudinji začeli gra-
diti grosistično skladišče, ki je postalo je-
dro nadaljnjega razvoja. Vendar, posodo-
bitve trgovine, ki je bila nujna, so bile
možne šele z združevanji v večja in moč-
nejša podjetja. Grosistična podjetja so se
pričela vsaka na svojem področju združe-
vati in priključevati trgovino na drobno,
da bi preko lastne maloprodajne mreže
dosegle večjo izkoriščenost svojih grosi-
stičnih zmogljivosti. Te aktivnosti so se v
Merxu pričele leta 1962. 2e pet let kasneje
je postal Merx v svoji stroki tretje največ-
je podjetje v republiki, v dobrih desetih
letih pa je nastala velika delovna organi-
zacija, ki je svojo dejavnost razširila na
petindvajset občin celjske in koroške re-
gije Zasavja in Posavja ter je na tem ob-
močju postala nosilec preskrbe s pre-
hrambenimi proizvodi.
Sledila je druga etapa združevanja na
celjskem in koroškem območju ter nova
vlaganja. Zgradili so silose za 7800 ton žit,
mlin z dnevno zmogljivostjo 60 ton (ka-
sneje rekonstrukcija na 80 ton), vrsto tr-
govskih objektov ter Hotel Merx. Z inte-
gracijami v letih 1968-69 se je Merx razši-
ril še na dejavnosti mlinsko predelovalne
industrije, pekarstva, gostinstva in turi-
zma. Tudi ob formiranju tozdov, so zago-
tovili pogoje za nova vlaganja v nove na-
ložbe. 2e leta 1975 so zgradili hotel Koz-
jak v Radljah, Blagovno hišo Šoštanj,
Market Šmartno ob Paki, Market Dramlje
ter novo pražarno in embalirnico. V na-
slednjem srednjeročnem obdobju so zra-
sle še blagovnice Šentjur, Ruše, Vitanje,
Nova vas, Velenje-Bevče, nov hotel na
Ravnah, motel v Šentjurju, restavracija
Hudinja in Lovski rog v Dravogradu, več
manjših gostinskih objektov in marketov.
Zgrajena je bila tudi nova industrijska
pekarna v Rogaški Slatini, odkupili so
pekarno v Titovem Velenju, veliko je bilo
tudi sovlaganj v proizvodnih delovnih or-
ganizacijah, za silose itd.
Sestavljena organizacija
zagotavlja redno presicrbo za
13,5 odstotka siovensicega
prebivalstva
Končno se je s prvim dnem leta 1981
delovna organizacija Merx preoblikovala
v sestavljeno organizacijo združenega de-
la Merx. Ime, poznano in cenjeno, je osta-
lo, sozd pa predstavlja obliko, ki je odraz
stalnega prizadevanja kolektiva, da z iska-
njem najboljših organizacijskih oblik in
poslovnih odločitev zagotavlja preskrbo
prebivalstva. Sestavljena organizacija se-
daj združuje 20 delovnih organizacij v
celjski in koroški regiji s področja kmetij-
stva, prehrambeno predelovalne industri-
je, blagovnega prometa ter gostinstva in
turizma, ter je hkrati nosilec preskrbe ter
gostinstva in turizma v celjski regiji. Po-
membna je tudi njegova udeležba v oskr-
bi koroške regije, Zasavja in Posavja, tako
da sozd zagotavlja redno preskrbo za 13,5
odstotka slovenskega prebivalstva. S pri-
sotnostjo v 25 občinah Slovenije ter s
predstavništvi v Beogradu in Somobru se
sozd vključuje v širši slovenski in jugoslo-
vanski prostor. Ob ustrezni samoupravni
organiziranosti je v sozdu več kot 7 tisoč
zaposlenih, poleg teh pa je v kooperacij-
ski proizvodnji še 3700 kmetov kooperan-
tov. Z vsemi dejavnostmi sozd ustvarja 40
milijard prihodka, 4 milijarde dohodka in
2,5 milijardi čistega dohodka.
Kljub temu, da so danes razmere vse
težje, kar se močno odraža tudi v poslova-
nju posameznih delovnih organizacij, pa
so razvojne usmeritve sozda jasne. V
kmetijstvu in predelovalni industriji bo-
do pospeševali živinorejsko proizvodnjo
na osnovi doma pridelane krme, razliko
potrebnih surovin pa bodo zagotavljali s
sovlaganjem. Program reje kuncev doka-
zuje, da obstojajo tudi nove razvojne mož-
nosti. Močno je prisotna tudi sadjarska
proizvodnja, ki je usmerjena v izvoz. V
predelovalni industriji si bo potrebno su-
rovine zagotavljati znotraj sistema oziro-
ma v posameznih regijah.
Dolgoročni cilj trgovske dejavnosti je
intenzivno, poslovno povezovanje s proiz-
vodnjo. Ob teh ciljih trgovine na malo in
grosistični dejavnosti snujejo poslovanje
na osnovi sodobnejših organizacijskih in
tehnoloških postopkov. Razvoj gostinsko
turistične dejavnosti je usmerjen pred-
vsem v izkoriščanje možnosti, ki jih nudi
Zahodno Pohorje, Zgornja Savinjska do-
lina, zdravilišče Dobrna ter druge oblike
komercialnega gostinstva in turizma.
Prehrambeni center -
največja naložba zadnjih let
Pomankanje razpoložljivih grosističnih
skladiščnih kapacitet, zastarela oprema in
tehnologija skladiščenja, visoki stroški
poslovanja, dotrajanost, ki se je kazala v
sanitarno tehnični oporečnosti, predvsem
pa to, da ni bilo pogojev za zagotavljanje
občinskih, republiških in zveznih rezerv,
so narekovale izgradnjo novega prehram-
benega centra. Delovna organizacija Bla-
govni center, ki zagotavlja preskrbo z
osnovnimi prehrambenimi in drugimi
proizvodi za osem občin celjske regije,
dopolnilno preskrbo pa zagotavlja še na
območju osmih občin, bo z novimi skla-
diščnimi prostori pridobila 15.621 kva-
dratnih metrov novih površin. Delovna
organizacija Blagovni center bo s tem bi-
stveno posodobila delo. Znižala stroške
poslovanja na enoto, povečala obseg po-
slovanja, izboljšala ponudbo, spisek pre-
dnosti, ki jih prinaša Merxova največja
naložba v zadnjem času pa je še mnogo
daljši. Naložba, vredna 500, skupaj z vse-
mi objekti pa 600 milijonov din, je bila v
srednjeročnih planskih dokumentih
opredeljena kot prednostna invetsicija.
Hkrati z usposobitvijo novega centra sta
se dosedanji temeljni organizaciji Prehra-
na in Agropromet združili v novo Tozd
Preskrba.______________
Franc Ban, predsednik KPO Sozd
Merx je ob jubileju opisal trenuten eko-
nomski položaj sozda: »Ocenjujemo, da
smo v obdobju od ustanovitve sozda pre-
cej napredovali, ter v tem času za nalož-
be namenili več kot 3,93 milijarde din.
Vrsta temeljnih organizacij je v tem ob-
dobju veliko pridobila, tudi materialna
osnova je čvrsta. Ob težkem ekonom-
skem položaju nas skrbi predvsem to, da
se obetajo težki časi tudi tistim pano-
gam, ki so v družbi opredeljene kot prio-
ritetne. Visokih obresti in dragega kapi-
tala pa ne prenese. Ob tem, da bomo
seveda skušali izkoristiti naše notranje
razerve pa pričakujemo učinkovite ra-
zbremenilne ukrepe za celotni prehram-
beni kompleks. Posledica sedanjega sta-
nja je slab družbenoekonomski in socia-
len položaj delavcev, ki jim bo treba,
brezpogojno zagotoviti izboljšanje oseb-
nih dohodkov.
Letošnji jubilej, bomo tako kot vsako
leto proslavili na Dan Merxa, ki bo to-
krat malce prej kot običajno,« je pove-
dal Jože Gračner, podpredsednik KPO
Sozd Merx: »V soboto 10. novembra bo
najprej svečana seja centralnega delav-
skega sveta, na kateri bodo podelajene
denarne nagrade in priznanja članom
kolektivov vseh delovnih organizacij in
kmetom-kooperantom. Za to namenja-
mo 600 tisoč dinarjev. Hkrati pa name-
njamo, ta pobuda je prišla iz delavskih
in sindikalnih sredin, 1,5 milijona dinar-
jev za izgradnjo območne bolnišnice. Po
otvoritvi prehrambenega centra, na ka-
teri bo govoril podpredsednik republi-
škega IS Janez Bohorič, bo v dvorani
Golovec še tovariško srečanje.«
SOZD MERX sestavljajo naslednje de-
lovne organizacije: Avto Celje, Avtote-
hnika Celje, Blagovni center Celje, Dra-^
vinjski dom Slovenske Konjice, Gostin--
sko podjetje Celje, Hoteli-gostinstvo Ce-
lje, Kmetijska zadruga Celje, Kmetijska
zadruga Laško, Kmetijska zadruga Slo-:
venske Konjice, Kmetijski kombinat;
Šentjur, Košenjak Dravograd, Mlinskoj
predelovalna industrija, Moda Celje, Po- i
trošnik Celje, Reklama Celje, Savinja
Mozirje, Teko Celje, Tkanina Celje, Tu-
rist Nazarje, Zdravilišče Dobrna. Zno-
traj teh delovnih organizacij je 37 toz-
dov.
8. STRAN - NOVI TfDNIK
8. NOVEMBER 19|^
Delovni mladi
kulturniki
Dramska skupina DPD
Svoboda na Polzeli vsako le-
to uprizori po eno dramsko
delo. O pripravah za novo se-
zono nam je povedal režiser
Jaka Jeršič:
»Da bi oživeli Šolsko kul-
turno društvo na osnovni šo-
li Vere Slander na Polzeli, ki
je vključeno v DPD Svobo-
do, smo se odločili, da tokrat
pripravimo otroško igro Ni-
ne Gernetove - Dežek. V
otroški igrici nastopa 12
otrok, radi pa bi, da bi se
predstavili za Dedka Mraza.
Z vajami smo že pričeli in
delo nam gre dobro od rok. Z
igrico bodo tudi gostovali,
seveda če nas bodo kam po-
vabili.«
T.TAVCAR
Vabljivi kratki meler
Na 12. tednu domačega filma se bo odvrtel Izjemno zanimiv
spored kratliib filmov
v dvorani Malega Uniona
se bo tudi letos odvrtel
nadvse privlačen in kako-
vosten spored kratkih fil-
mov, ki ga je na 12. TDF
omogočil kolektiv celjske-
ga Globtoura. Tudi letos bo
ta program razdeljen na
dva dela. Večji del pred-
stavlja spored slovenskih
kratkih filmov, ki se bo
odvrtel v šestih večerih.
2e včeraj se je spored pri-
čel z izborom najboljših pio-
nirskih in mladinskih filmov
zadnjih dvajsetih let. Danes
in jutri se bo nadaljeval s
predstavitvijo kratkih fil-
mov dveh slovenskih produ-
centov - Viba filma in Uni-
kal studia, občinstvo pa bo v
dveh dneh videlo letos po-
snetih dvajset kratkih fil-
mov. Prihodnji ponedeljek
bo zanimivo ob filmih Štu-
dentskega kulturno umetni-
škega centra, ki se bo pred-
stavil s svojimi filmskimi ek-
sperimenti, pomemben del
sporeda pa bo namenjen vi-
deofilmom. 2e tradicionalno
se bodo predstavili tudi slu-
šatelji filmskega oddelka
ljubljanske Akademije za
gledališče, radio, film in tele-
vizijo in sicer s svojim izbo-
rom letošnjih študijskih fil-
mov. Sklepni večer 12. TDF
pa bo namenjen še predsta-
vitvi izbora slovenskih ama-
terskih filmov.
Drugi, prav tako pomem-
ben in atraktiven del spore-
da kratkih filmov tvorijo tuji
športni filmi. Izbrali smo jih
na nedavnem kranjskem fe-
stivalu športnega in turistič-
nega filma, občinstvo pa bo
lahko v dveh dneh - v sobo-
to, 10. in v sredo 14. novem-
bra videlo devet atraktivnih
filmov o najrazličnejših
športih, od boba, do padal-
stva,* atletike, gimnastike,
motoristike na ledu, borilnih
veščin in jadranja na deski.
Spored kratkih filmov do-
polnjujejo še predfilmi k re-
dnemu sporedu v celjskih
kinodvoranah. Posebno
atraktivni bodo predfilmi k
sporedu 40 let jugoslovanske
kinematografije v kinih Me-
tropol in Dom. Zanje smo
namreč izbrali prve številke
Filmskih novosti, ki nas bo-
do popeljale v čas od leta
1945 do 46. Tudi v sporedu
kosovskih filmov bomo vi-
deli njihove kratke filme.
Skratka, tudi ob kratkih fil-
mih na 12. TDF se nam obeta
veliko kulturnega užitka.
BS
Teden mladinskega filma
Prizadevni polzelski organizatorji se letos že devetič
vključujejo v spored Tedna domačega filma s svojim te-
dnom mladinskega filma. V njem bodo v Domu Svobode na
Polzeli predstavili od 7. do 15. novembra vseh devet mladin-
skih filmov, ki so v sporedu 12. TDF. Predstave bodo vsak
dan ob 15. uri, pri izvedbi pa Polzelanom pomaga tovarna
nogavic. Dodati je treba še, da pripravljajo v nedeljo, 11.
novembra predstavo tudi v Andražu, kjer bodo zavrteli Kav-
čičev film Nobeno sonce. Teden mladinskega filma so pope-
strili še s priložnostno razstavo, na kateri bodo danes ob 18.
uri v salonu Komenda razstavili skice kostumov za TV
nadaljevanko Internat, ki jih je pripravila Celjanka Magda-
lena Klarer.
Celjsko Kaivarijo obnavljajo
Razpadajoče kapelice na Aljaževem hribu v Celju so
bila dolga leta kamen spotike vsem, ki so obiskovali ta
predel Celja.
Iz razpadajočih stavb so že pred desetletji začasno
odstranili baročne plastike in jih uskladiščili v celj-
skem Pokrajinskem muzeju, kapelice pa so morale še
dolgo čakati na obnovo. S škriljem pokrite strehe so
bile docela uničene, s sten je v velikih zaplatah odpa-
dal nekoč s freskami okrašeni omet, pa tudi kamnitne
okvire portalov je zob časa že do kraja nagrizel. Nemo-
goče je že bilo razbrati prvotno ornamentiko.
Po nekaterih že prej opravljenih zavarovalnih pose-
gih je bila letos na vrsti obnova zadnje kapelice tik pod
Golgoto.
Po opravljeni sanaciji je mojster Tone Podkrižnik iz
Šentjurja vstavil v kapelice na novo povsem izklesan
kamnitni portal, ker starega ni bilo moč obnoviti. Na
zunanji obrobi portala je znova izklesal ornamentalne
baročne vzorce, takšne kot so bili na starem portalu.
Kot material je uporabil kamen iz Vinice na Hrva-
škem, ki ga je zavaroval z ustreznimi kemičnimi prepa-
rati.
Dela na celjski Kalvariji se bodo pod strokovnim
vodstvom zavoda za spomeniško varstvo nadaljevala.
Z. S.
Utrjevanje tradicije
izmenjav z Dobojem
Prijateljstvo in iskreno kul-
turno sodelovanje med pobra-
tenim Dobojem in Celjem je
dobilo z zadnjim obiskom Ce-
ljanov v Doboju novo kvalite-
to. Izmenična gostovanja gle-
daliških skupin je že petletna
tradicija; to pot pa so s sabo
popeljali 40 del celjskih likov-
nikov - amaterjev. Teden dni
trajajoča razstava bo prav go-
tovo nov korak k razširitvi in
popestritvi kulturne izmenja-
ve z Dobojem in s tem tudi z
republiko BIH.
Zarjanom pomeni to gosto-
vanje več kot samo ponovitev
predstave v nekem drugem
kraju, to jim pomeni veliko
priznanje za celoletni trud in
delo. Sehovičeva satira je nale-
tela na izjemno prijeten od-
mev: običajna jezikovna zapre-
ka je skorajda izginila pred-
vsem zavoljo živahnega oder-
skega dogajanja, tako da je
sporočilo predstave našlo pot
k skoraj vsakemu gledalcu, ki
so domala napolnili dvorano
Radničkega univerzitetai- Ve-
čletno sodelovanje z Amater-
skim pozorištem »17. april«
ima še dodatno posebnost: to
je gledališče, ki že nekaj časa
drži stik z najkakovostnejšim
gledališkim ljubiteljskim
vrhom v BiH - predvsem s so-
dobnim gledališkim izrazom (v
tem pogledu imajo tudi Zarja-
ni svoje mesto v SRS), so kri-
tični do sebe in gostujoče eki-
pe in si znajo »natočiti čistega
vina« brez formalnega hvalisa-
nja, kar pri drugih gostovanjih
večkrat zasledimo. To je tudi
pot, ki zagotavlja še kakovost-
nejše izmenjave.
Kulturnike iz Celja sta
spremljala Drago Stokavnik (v
imenu OK SZDL in ZKO) ter
Mihajlo Zver (Občinski sindi-
kalni svet). To pot smo našli
razumevanje v nekaterih celj-
skih delovnih organizacijah, ki
so obogatila sredstva celjske
Kulturne skupnosti.
ŠTEFAN 2VI2EJ

Slovensko ljudsko gledališče CeUe
v slovenskem ljudskem gledaliSču bo danes gostoval Teater
mladih DPD Svoboda iz Ghž. Predstavil se bo z musicalom
Eve Janikovoszky Le po kom se vrgel je ta otrok. Ob 14. in 16.
uri bo predstava za osnovno šolo prve celjske čete, ob 18 uri za
delovni kolektiv Aero Celje
Dom DuSana Poženela LaSko
v dvorani Dušana Poženela bo jutri popoldan ob 17. uri I.
revija plesnih skupin modernejših plesov.
Zdravilišče Laško
v dvorani zdraviliškega doma bo jutri zvečer ob pol devetih
koncert Tamburaškega simfoničnega orkestra Zelezničarsko
prosvetnega društva France Prešeren iz Celja.
Kulturni dom Nazarje
Gledališka skupina France Zmavc iz Gornjega grada bo jutri
zvečer ob 19. uri gostovala v Nazarjih. Predstavili se bodo z
delom Toneta Partljiča Moj ata socialistični kulak.
Osnovna šola Šmartno ob DreU
Gledališka skupina Prosvetnega društva Franc Žmavc bo v
soboto, 10. novembra gostovala z delom Toneta Partljiča Moj
ata socialistični kulak v osnovni šoli v Smartnem. Predstava
bo ob 19. uri.
Kulturni dom Bočna
v nedeljo, 11. novembra ob 15. uri pa si bodo lahko delo
Toneta Partljiča Moj ata socialistični kulak ogledali še v kul-
turnem domu v Bočni.
Knjižnica Titovo Velenje
v knjižnici bodo jutri ob 19. uri odprli razstavo slik, grafik,
risb in objektov akademskega slikarja Jožefa Muhoviča. V
kulturnem programu ob otvoritvi bo sodeloval klarinetist
Zvone Richter ob spremljavi pianista Hinka Haasa.
Muzej revolucije Celje i
v spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije je odprta;
razstava likovnih del - risbe in bron - likovnika Jožeta Stra-;
zarja iz Skocjana pri Domžalah. Razstava je posvečena 25. j
letnici izobraževalnega dela Delavske univerze, ogledate pa si
jo lahko do petka, 16. novembra. j
Kulturni dom Titovo Velenje \
v soboto, 10. in v torek, 13. novembra si lahko v kadilnici
kulturnega doma ogledate izbrani program Kina 16. V soboto
si boste lahko ogledali Vojno stanje na radiu Študent v pro-
dukciji Cankarjevega doma, v torek pa poljsko politično satiro
Kameleon. Predstavi bosta obakrat ob 19. uri.
Razstavni salon Komenda Polzela
Danes ob 17. uri bodo v razstavnem salonu Komenda odprli
razstavo skic za kostume v televizijski nadaljevanki Internat
diplomirane slikarke, kustomografinje Magdalene Klarer. Raz-
stava bo odprta do 15. novembra.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu je odprta razstava z naslovom Maska
Berte Meglic. Razstava bo odprta do 15. novembra.
Razstavni salon Rogaška Slatina
v Razstavnem salonu je odprta razstava likovnih del - akva-
relov - akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak. Raz-
stavo si lahko ogledate do 15. novembra.
Knjižnica Edvarda Kardelja
v avli knjižnice Edvarda Kardelja si lahko ogledate razstavo
o življenju in delu pesnika Simona Gregorčiča.
Revija modernih
plesov v Laškem
Z prvo občinsko revijo ple-
snih skupin modernih ple-
sov se bo zaključil letni ci-
klus revij, ki jih je pripravila
Zveza kulturnih organizacij
občine Laško. Te iz leta v le-
to pridobivajo na svojem po-
menu, tako po kakovosti ka-
kor po razsežnosti.
Osnovni namen takšnih
revij je, da se kulturna druš-
tva in sekcije, ki gojijo soro-
dno dejavnost pobliže spo-
znajo, hkrati pa svoj reper-
toar predstavijo širšemu kro-
gu obiskovalcev. Tako se bo-
do na prvi reviji modernih
plesov, ki bo jutri zvečer ob
17. uri v dvorani doma Duša-
na Poženela v Laškem, pred-
stavilo šest skupin in sicer:
skupine iz osnovnih šol La-
škega, Rimskih Toplic in Ra-
deč, malčki iz laškega vrtca.
Glasbena šola Radeče in
Sekcija za klubsko dejav-
nost Mala Breza. Z istim na-
stopom se bodo čez teden
dni predstavili še v domu
Svoboda Radeče.
VM
Novo glasilo
mladih
v 2alcu so ustanovili
osnovno organizacijo
Književne mladine Slove-
nije in imenovali inicia-
tivni odbor, ki bo obliko-
val program dela in
skrbel za delovanje. Na-
men te organizacije je po-
magati mladim umetni-
kom pri objavljanju nji-
hovih del. Prav zaradi te-
ga so se v Žalcu odločili
za izdajanje glasila. Prva
številka je že izšla, nosi pa
ime MI. Namenili so se,
da bodo glasilo izdajali
trikrat na leto, če pa se bo
prispevkov nabralo več,
pa morda še kakšno šte-
vilko.
Prva številka ima 41
strani, je vzorno urejena
in, če bodo tako nadalje-
vali, bo to glasilo resnič-
no glas mladih, ki bo nam
vsem govoril o njihovih
razmišljanjih, stiskah, ra-
dostih in vsem drugem.
T. TAVCAR
Pot na celjski grad je zdaj trdna
Pred kratkim so bila končana spo-
meniškovarstvena dela na celjskem
gradu. Obiskovalci, ki so v zgodnji
jeseni obiskali to znano turistično
postojanko, so se najbrž spraševali,
kaj neki počno delavci ob poti pod
Friderikovim stolpom. Res je bilo
težko uganiti zakaj pravzaprav gre,
saj delavci niso popravljali starega
zidovja, ampak zidali novega. Ven-
dar vsa ta dela niso bila naključna,
niti nepotrebna.
Delavci na celjskem bradu so pozi-
davah zid, odkrit pred dvema letoma
ob arheoloških raziskavah. Tik ob Fri-
derikovem stolpu je bil v obzidje upet
vhodni stolp, od katerega so arheologi
našli ne le temelje, ampak tudi ostan-
ke naprav za tako imenovano spustno
mrežo, s katero so vrata v grajski vhod
zapirali.
Delavci so zdaj na teh starih temeljih
pozidali zid v višini enega metra, izkle-
sali iz peščenjaka ogelnike in obenem
na tej strani podzidali in zavarovali
grajsko pot, ki je bila doslej trdna le na
videz.
Grajski vhod na celjski grad je zani-
miv še po eni stvari. Kolikor je mogoče
doslej reči, izvira še iz 17. stoletja in je
mnogo starejši od zunanjega obzidja,
skozi katerega stopamo danes nad par-
kiriščem v grajski kompleks.
Tu se srečamo z obdobjem grajskega
razvoja, ko se je prvotni, na zahodni
kopi grajskega grebena stisnjeni grad,
prvič razširil v današnje predgradje.
Tu je nastal grajski vhod, ki so ga upo-
rabljali v 14. in 15. stoletju, preden se
je grad razširil do današnjih razsežno-
sti.
Navidez preprosta pozidava gradu
letos ni bila enostavna. Strokovnjaki
so ugotovili, da je dobršen del teme-
ljev nekdanjega obzidja na tem mestu
spodmaknjen. To drsenje zidu je po-
vzročila lapornata podlaga in so ga po-
skušali že pred stoletji utrditi s pose-
bej zato pozidanim opornikom, ki je
bil doslej skrit. Zdaj so ga pozidali na
novo in tako napravili še en korak k
cilju - sanaciji celjskega gradu.
Letošnja dela je opravilo gradbeno
podjetje Remont, sredstva sta prispe-
vali kulturna skupnost Celje in kultur-
na skupnost SRS.
Strokovna dela je po načrtih ing.
Dušana Krambergarja vodil zavod za
spomeniško varstvo Celje.
ZDENKA STOPAR
Pod Friderikovim stolpom so let
utrjevali temelje nekdanjega noti
njega vhodnega stolpa.
8. NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 9
Ali so krizanteme samo
pokopališko cvetje?
Krizanteme so prinesli v Evropi konec 18. stoletja s
Kitajske in to najprej v Anglijo in Francijo, od tam pa so se
prek Dunaja razširile tudi v naše kraje. Pri tem je imel
zasluge cenzor D. J.B. Rupprecht, ki je leta 1831. razstavil
v svojem vrtu 51 sort. To so bile drobnocvetne sorte in
marsikatero od njih še danes srečamo na kmečkih vrtovih.
Velikocvetne krizanteme so v Evropi šele od leta 1862, ko
jih je z Japonske pripeljal Fortuna.
Ob koncu 18. stoletja je prišlo v navado sajenje cvetja na
grobove, za dan mrtvih pa so začeli na pokopališča nositi
tudi rože. V splošnem pomanjkanju cvetja v poznojesen-
skem času so postale drobnocvetne krizanteme zelo pri-
ljubljene in skorajda edino sveže cvetje. To pa jim je
prineslo vzdevek pokopališko cvetje. Tega mnenja smo
predvsem v srednji Evropi, medtem ko so v skandinav-
skih in anglosaških deželah krizanteme zelo priljubljene
za vaze v stanovanjih in za slavnostne priložnosti. Zato še
marsikoga preseneti, če v tujem filmu vidi nevesto s kri-
zantemami v rokah.
Z odkritjem fetoperiodjzma lahko gojimo krizanteme ob
vsakem letnem času, ne samo jeseni. Različne oblike cve-
tov, številne lepe barve, trpežnost v vazi, so vzroki, ki so že
in bodo še bolj pri nas odpravili predsodke. V svetu so
krizanteme po številu cvetov, ki jih prodajajo v cvetličar-
nah, na tretjem mestu, za nageljni in vrtnicami, ponekod
pa že na prvem mestu. Letni prirastek prodaje je trikrat
večji kot pri nageljnih in dvakrat večji kot pri vrtnicah,
tako da jih bodo krizanteme najbrZ kmalu dohitele in
prehitele.
HORTIKULTURNO DRUSTVO CELJE
Koruze še ni, novo zrnje pa je že v zemlji
Tako pravijo v TOK Kme-
tijstvo Šoštanj, kjer so za
novo sezono že posejali oko-
li 90 odstotkov vseh za to
kulturo predvidenih povr-
šin, ki je 50 hektarov. Letos
sejejo pšenico samo v zaseb-
nem sektorju, medtem ko so
to v družbenem opustili.
Žal pa se je ob letošnji setvi
pšenice v velenjski občini
pojavilo hudo razburjenje
med kmeti po posameznih
vaseh, saj po prejšnjem do-
govoru še vedno niso vsi do-
bili za oddano pšenico v za-
menjavo ustreznih količin
koruze.
Anica Vrabič iz TOK Kme-
tijstvo Šoštanj ob tem pravi,
da so vsi tisti, ki bi morali
preskrbeti koruzo za zame-
njavo, že skrajno neresni.
Zdaj verjetno ni več stare ko-
ruze in čakajo na novo,
kmetje pa so brez nje in se
zaradi tega tudi s težavo od-
ločajo za novo setev pšenice.
Kako jih pomiriti ne vedo,
rešitev bi bila samo v resnem
in rednem izpolnjevanju da-
nih obljub. Teh pa ni in ni.
vse skupaj pa lahko pusti po-
sledice, katerih se bomo vsi
skupaj verjetno brez potrebe
otepali prihodnje leto.
V TOK Kmetijstvo imajo
poleg problemov s kmeti za-
radi koruze in pšenice tudi
težave z jabolkami. »Verjet-
no jih bo šlo okoli 20 ton v
žganjekuho!« pravi Anica
Vrabič. »Letošnja letina ja-
bolk je bila po kvaliteti slab-
ša od prejšnjih let, zato jih
tudi nismo mogli izvoziti ali
vseh prodati doma kot na-
mizna jabolka. Po prvem ve-
likem zanimanju kupcev je
popraševanje upadlo in tako
je ostalo okoli dvajset ton ja-
bolk, ki pa izgubljajo na že
tako slabši kvaliteti. Po pre-
gledu tehnologa bo odločeno
ali so ta jabolka še primerna
za industrijsko uporabo ali
pa jih bo treba enostavno
uporabiti za najnižjo možno
kvaliteto - žganjekuho.«
Problemi so tudi z urejeva-
njem novih zemljišč v Šenti-
lju: "Do konca novembra bi
morali končati z melioracijo
kmetijskih površin v Šenti-
lju. Dela izvaja Nivo Celje.
Meliorirana zemljišča bodo
po novem velika 165 hekta-
rov ali dvajset več, kot je bilo
načrtovano. Zal pa je prišlo
do težav, saj mora detaljno
mrežo izpeljati kooperant
Nivoja vodno gospodarstvo
Maribor, ki pa kot vse kaže
tega ne bo opravilo do pred-
pisanih rokov. Zamuda pri
melioraciji zemljišč pa bi po-
menila tudi zamudo za eno
leto v kmetijski proizvodnji.
Možna rešitev bi bila samo v
mili zimi, za kar pa seveda ni
nobenih zagotovil.«
TV
V laški občini so doslej po-
sejali pšenico na 33 hektarih
pogodbeno določenih kmetij-
skih površin, nezasejanih pa
ostaja še 17 hektarov. Sicer pa
je doslej v celoti, ne samo po
setvenem planu določenih po-
vršin, posejanih 60 hektarov.
V Laškem menijo da bo zrnje
pravočasno v zemlji, če se le
ne bo prehitro spreobrnilo
vreme.
Martinova gos ter istrska kuhinia
v hotelu Evropa po mesecu madžarske kuhinje pripravljajo-
14-dnevno predstavitev istrske kuhinje, z vsem, kar sodi k>
takšni predstavitvi. Ob hrani torej tudi primerna dekoracija in:
strežno osebje. Poseben program bo tudi ob martinovanju, ko;
bodo postregli z martinovo gosjo, dobro kapljico in drugimi,
dobrotami, ki sodijo k temu ljudskemu običaju. !
Posebne poslastice pa od 10. do 17. novembra pripravljajo tudi
pri TTG-ju, kjer bodo v restavraciji na Gričku imeli teden doma-
čih kolin. Gostom bodo ponudili krvavice, pečenice, ki jih bodo
sami naredili, pa seveda tudi ostalo meso, ki h kolinam sodi.    i
Delovno društvo absolventov šole za kmetovalce v Šentjurju
Ko je bila pred 20. leti ustanovljena
na Kmetijski šoli Šentjur nova šola
za kmetovalce in kmalu za tem še za
gospodinje, so se po nekaj letih začeli
absolventi te šole združevati v druš-
tvo.
Osnovni motiv za nastanek društva
je vzniknil od absolventov, ki so obču-
tili potrebo po izobraževanju ob delu
po končanem šolanju. Zavedali so se,
da je razvoj kmetijstva v svoji tehnolo-
giji in ekonomiki tako nagel, da mu
lahko sledijo le ob nenehnem dodat-
nem izobraževanju. Drugi motivi pa so
bili še medsebojna prijateljstva, skle-
njena v času šolanja, izmenjava mnenj
iz izkušenj med starejšimi in mlajšimi
generacijami absolventov.
Vsako zimo organizira društvo stro-
kovna predavanja o najbolj aktualnih
vprašanjih kmetijstva, na katerem pre-
davajo v glavnem profesorji agronom-
ske fakultete iz Ljubljane in Maribora
in vidni strokovnjaki iz domačega ob-
močja. V poletnem času imajo eno-
dnevna srečanja z ogledom najnapre-
dnejših usmerjenih kmetij, povezana z
družabnim delom ter oglede agroživil-
skih institucij.
Od skupno 340 članov se povprečno
udeležuje zimskih predavanj 200 čla-
nov; predavanja so na Srednji kmetij-
sko živilski šoli v Šentjurju, ki gre
društvu vsestransko na roko. Tudi
mentor društva od njegove ustanovi-
tve do danes je predavatelj te šole
kmet. ing Ivan Veber.
Z malimi izjemami so vsi člani druš-
tva na kmetijah, ki jih vodijo, odnosno
so potencialni kandidati za prevzem.
Velika večina članstva je iz celjske re-
gije. Zanimiva je tudi ugotovitev, da se
društvo samo financira, brez kakršnih
koli dotacij kmetijskih ali družbenih
organizacij. ERNEST RECNIK
Poslej poslovna skupnost YU-
boutioue Celje
Minuli teden je bila v Celju ustanovna skupščina
YU-boutique, kot se poslej uradno imenuje ta edin-
stvena turistično-trgovska poslovna skupnost, katere
osnovni namen je s posebnimi butičnimi prodajalnami'
zlasti tujim gostom ob naši obali, kasneje pa tudi v
notranjosti Jugoslavije, ponuditi izvirne in izbrane do-
mače jugoslovanske izdelke visoke kakovosti: od kera-
mike, zlatega in drugačnega nakita, usnjene in tek-
stilne konfekcije do kristala in podobno.
V črnogorskem Primorju in Istri so se letos prvi
butiki že poslovno in turistično izkazali, ustvarili ne
nepomemben finančni učinek, predvsem pa v praksi
preizkusili idejo, ki je zrastla v celjskem Razvojnem
centru. Zaenkrat še vedno lahko govorimo, da je ideja
v preizkušanju, ne več v »ilegali«, ampak je poslovna
skupnost YU-boutique oblikovana in deluje na doma-
čem turističnem tržišču povsem na poslovnih in sa-
moupravnih osnovah.
UM
Silvestrovanje brez alkoholnih
pijač v Radencih
Pobuda Zdravilišča Raden-
ska o silvestrovanju brez alko-
holnih pijač je naletela na velik
odmev. Po besedah predstav-
nice Zdravilišča Sonje Cevč-
nik, se je Radenska zanj odlo-
čila v okviru prizadevanj za
izboljševanje človekovega
zdravja.
V Radenski žele ljudem pri-
kazati zdrav način življenja, ki
vključuje način prehrane, re-
kreacije in doživljanja. Letoš-
nje silvestrovanje brez alkoho-
la bo prvi korak v tej smeri.
Namenjeno je vsem, ki zaradi
osebnega prepričanja ali
zdravstvenih razlogov ne pije-
jo alkoholnih pijač.
Silvestrovanje bo v poseb-
nih prostorih zdravilišča. Na-
mesto šampanjca bodo opol-
noči dobili gostje stil, vstekle-
ničen v šampanjskih stekleni-
cah. Tudi na ta način žele v
zdravilišču omogočiti absti-
nentom, da bi se lahko vključi-
li v običajne načine praznova-
ja. Doslej so lahko nemoteno
silvestrovali le v krogu svojih
družin ali v okviru zaprtih sku-
pin na primer v klubu zdravlje-
nih alkoholikov.
Koordinacijski odbor za boj
proti alkoholizmu in drugim
boleznim odvisnosti pri občin-
ski konferenci SZDL v Celju
pozdravlja pobudo Radenske,
saj je to prvi tovrsten poskus
pri nas. 2e sama pobuda pa je
dokaz, da je družba pripravlje-
na pričeti s preventivnim de-
lom - s spreminjanjem družbe-
nih navad. O podrobnostih sil-
vestrovanja brez alkohola lah-
ko zveste v Zdravilišču Raden-
ska.
ZDENKA
CebaSek-travnik
Vse lepše okolje
Zlata vrtnica za Nežo Skomina
Krog ljubiteljev lepega
cvetja, urejenih zelenic in
vrtov je vsako leto večji, za-
to je tudi letos nagrajencev,
ki so prejeli priznanja na
tradicionalni prireditvi
Zlata vrtnica skoraj 350.
Komisija celjskega turistič-
nega in hortikultumega
društva je podelila 10
vrtnic, 16 priznanj šolam in
delovnim organizacijam ter
321 priznanj posameznim
krajanom. Prehodni pokal,
ki ga za najlepše urejeno
krajevno skupnost podelju-
je OK SZDL, je prejela kra-
jevna skupnost Ostrožno.
Akcija, ki jo turistično in
hortikulturno društvo vodita
že več kot dve desetletji, vse
bolj vpliva na občane Celja,
saj v nekaterih predelih sta-
novalci kar tekmujejo med
seboj, iz leta v leto pa tudi
delovne in ostale organizaci-
je izboljšujejo izgled in čisto-
čo svojih delovnih sredin in
okolij svojih ustanov. Zahva-
la gre torej tako posamezni-
kom kot tudi celotnim ko-
lektivom, pa krajevnim
skupnostim in njihovim hor-
tikulturnim sekcijam. Pri le-
tošnji izbiri se je komisija tu-
rističnega in hortikultumega
društva, ki je svoje delo
opravila poleti, odločila, da
podeli 16 priznanj za urejena
okolja in cvetlice šolam in
delovnim organizacijam, 321
priznanj posameznim kraja-
nom Celja in 10 vrtnic. Priz-
nanja za najlepša okolja so
prejele delovne organizacije
Emo, Libela, Kovinotehna,
Etol-Iff, Uprava za notranje
zadeve Celje, Gozdno gospo-
darstvo. Zdravstveni center,
Aero-Tozd Grafika, Elektro
Celje, Prodajalna Utok,
Srednja pedagoška šola. Vrt-
narska šola. Glasbena šola,
Srednja šola za blagovni pro-
met. Ljubljanska banka-
Splošna banka Celje in žup-
nijski urad - Opatija sv. Da-
nijela Celje.
Priznanja, ki so jih prejeli
posamezniki, so šla v 16 kra-
jevnih skupnosti, kolikor jih
je v akciji tudi sodelovalo.
Kljub številnim opozorilom
o pravočasno podanih pred-
logih pa teh letos niso pri-
pravili v krajevni skupnosti
Medlog, ki je letos ostala
neocenjena. Skoda pred-
vsem zaradi tistih, ki so se
trudili pri urejanju okolja in
bi si priznanje zaslužili.
Najtežje je bilo komisiji ta-
krat, ko se je morala odločiti,
komu podeliti vrtnice. Po
večkratnem ogledu in teme-
ljiti presoji se je komisija od-
ločila podeliti eno zlato, dve
srebrni ter sedem bronastih
vrtnic. Slednje so prejeli
Skupščina občine Celje, dru-
žina Jecl, Marija Koštomaj,
Milena Kopčič, Jelka Cater,
Jožica in Karel Kunej ter Že-
lezniška postaja Celje, srebr-
ni vrtnici sta prejela Neža
Smole in družina Lampret,
zlato vrtnico pa Neža Skomi-
na iz Košnice.
Torkovo prireditev v Naro-
dnem domu so popestrili s
koncertom pevci Komorne-
ga moškega zbora iz Celja.
R. PANTELIC
Zbor v Rogaški Slatini
Gostinsko turistični zbor Slovenije, 32. po vrsti, bo tokrat
danes in jutri, 9. novembra v Rogaški Slatini, kjer si bodo lahko
obiskovalci ogledali bogato kulinarično razstavo, slaščičarsko
razstavo, razstavo omizij, razstavo propagandnih edicij, jedilnih
listov, cenikov, spominkov. Ob raznih predavanjih bodo go-
stinci prikazali razna spretnostna tekmovanja, barmani se bodo
pomerili v mešanju pijač. Razstave bodo odprte le danes in jutri
in sicer od 10. do 17. ure. Danes bo v Slovenskem domu še
predstavitev in pokušina ribjih jedi Droge Portorož in izbranih
primorskih vin.
RP
• TOZD TURISTIČNA AGENCIJA
vas vabi, da preživite 29. novemtjer prijetno
družinsko po ugodni ceni
- v MOŠČENIŠKI DRAGI, odhod 29/11 (prevoz, 3
polni penzioni, 2 izleta v slikovito Istro) le 5.100,00
din
- v odkrivanju svoje domovine:
Beograd (Titova rezidenca in spominska zbirka),
Zlatibor-Partizanske vode-samostan Mileševo-
pletilje v Sirogojnu, zgodovinsko Titovo Užice-
Višegrad, olimpijsko Sarajevo
od 28/11 do 2/12 le 9.900,00 din
- vabimo vas na strokovna potovanja:
v Prago - PRAGOTHERM 15/11 (sejem ogrevalne,
klimatske, hladilne - prezračevalne tehnike)
v Mijnchen na sejem DOM in OBRT 3., 5. in 7/12
ZAHTEVAJTE OSTALE PRAZNIČNE PROGRAME IN
PROGRAM ZIMSKE POČITNICE 84/85 V VSEH
NAŠIH POSLOVALNICAH
• K SODELOVANJU VABIMO KANDIDATE
ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG:
- izvajanje tehnične kontrole,
- pregledovanje vozil,
- urejevalca smučišč na Celjski koči,
- vlečničarjev na Celjski koči,
- urejevalca parkirnih prostorov in prodajalca
smučarskih vozovnic
INFORMACIJE DOBITE V KADROVSKO-SOCIALNi
SLUŽBI IZLETNIKA CELJE
V petek, 9. 11. ob 20. uri
koncert BALAŠEVIČA z gostom An-
drejem Šiffrerjem.
Predprodaja vstopnic bazen Golovec.
Sejem rabljene smučarske opreme od 12. do
18. novembra od 16. do 19. ure, v soboto In
nedeljo od 10. do 18. ure.
Bazen odprt vsak dan od 7.30 do 19.30, v
soboto in nedeljo od 10. do 19.
Savna odprta vsak dan od 15. do 21. ure,
soboto In nedeljo od 14. do 20. ure.
Kegljišče odprto vsak dan od 12. do 22. ure,
soboto in nedeljo od 8. do 20. ure.
Računalniški dnevi od 8. do 10. novembra od
9. do 18. ure v dvorani C.
V nedeljo, 11. novembra ob 17.45 prvenstvena
tekma AERO : DINOS SLOVAN. Vabljeni!
m. STRAN - NOVI TEDNIK

Park mora živeti z ljudmi - in za ljudi
»Odnos do lastne dediščine lil bilo treba marsikje krepko spremeniti. Narod, ki ne zna ceniti svoje preteklosti, tudi
pribodnosti ne bo znal, kaj šele sedanjost.../«
Trebče. Globoko vdrti dolinici pod podsredškim gra|
dom, skriti in zavetni, pretakata v sebi nove tokove^
svežejše, polnejše in vse je nekako uprto v prihodnjo
dalj - zanjo je treba zdaj živeti, iz spominov in preteklo«^
sti za sedanjost in prihodnost.
Krovci, kakršnih dandanašnji skorajda ne vidiš,
skrbno obračajo šope slame na novo postavljeni strehi
rekonstruirane lesenjače, kajžice Ane Kolarjeve, Titove
tete. Hišica, tudi pomemben etnografski spomenik, ki
so jo podrli pred leti, menda zaradi gradnje nove ceste
skozi dolino, bo vsak čas nared. Še en teden, obljubljaj^
krovci.
Zorenčev Miha, ki jih opa-
zuje iz bhžine, živi to novo,
takorekoč muževno življenje
doline, ki je desetletja čeme-
la v miru božjem... skoraj
pozabili so nanjo.
»Gledam in se čudim. Mi-
ru ni več. Ljudje prihajajo, si
ogledujejo, pravzaprav je kaj
videti. Ana? Danes je sekala
drva, opomogla si je, zdrava
je zdaj...«
Zorenč je zadovoljen. Rib-
nik, pravi, ki so ga kdove za-
kaj izkopali v bližini stare
(sedaj nove) hiše Kolarjevih
in ki - resnici na ljubo - ni-
koli ni sodil s svgjim žabjim
regljanjem v dolinb, bodo za-
sipali. Požrlo bo nekaj de-
narja, žabe pa bodo nehale
regljati. In tudi Ana Kostanj-
škova bo zadovoljna. Ni pre-
nesla vsiljivega žabjega pre-
pira.
Morda bo zadovoljen še
kdo. Gostinci? Muzealci?
Prevozniki?
Dolina na Trebčah nič več
ne čemi v samoti. Dremavost
desetletij beži.
»Denarja ni
bogve kako
veliko!«
v obnovljeni, starodavni
trški hiši v samem središču
Bistrice ob Sotli se je vgnez-
dila »delovna organizacija v
ustanavljanju Spominski
park Trebče« skupaj s svo-
jim »začasnim individual-
nim poslovodnim organom«
Francijem Zidarjem.
Kje je pravzaprav danes
spominski park Trebče in
kdaj bo zaživel in zadihal s
polnimi pljuči? Veliko de-
narja je bilo vloženega, veli-
ko besed izgovorjenih, preli-
tega tiskarskega črnila... za-
čeli so se oglašati tudi neko-
liko polemični toni: bomo
dolino konzervirali, jo ločili
od ljudi, osamili, dovolili, da
nam ljudje pobegnejo? Kaj
torej?
Zidar je bržkone izziv pri-
čakoval. Delovna organizaci-
ja se bo, je dejal, še letos do-
končno konstituirala in po-
tem bo precej lažje delati. V
njej že danes zaposlujejo se-
dem ljudi (razširile so se pre-
cej neljube govorice, koliko
ljudi da je zaposlenih!), torej
vodjo. Zidarja, dva kustusa,
ki bosta (in sta že) hkrati tudi
vodiča, nadzornika parka
(po potrebi tudi vodič), tajni-
co in računovodkinjo hkrati,
snažilko vseh prostorov (se-
veda tudi muzejskih, ki jih ni
malo) in vzdrževalca objek-
tov.
»Sredstva, niso bogve ka-
ko velika, okoli štiristo sta-
rih milijonov nam je zagoto-
vil izvršni svet (tudi za to
stavbo v Bistrici ob Sotli), in
z njimi bo pač treba pokriva-
ti najasnovnejše. Res pa je,
da bomo skušali stati kar
najmanj to družbo, da smo
že doslej marsikaj naredili
prostovoljno...«, zatrjuje Zi-
dar.
Veliko je bilo slišati o novi
podobi, pravzaprav izpopol-
njeni podobi Trebč. Kaj naj
bi to pomenilo, če upošteva-
mo, da se je na Trebčah vsa
leta nazaj urejevalo, ohranja-
lo, dopolnjevalo... vlagalo?
Zidar ni v zadregi z odgo-
vorom.
»Nekdaj podrta Anina hiša
bo znova nared. V njej bo
muzejska zbirka kot dopol-
nilo sedanji v muzeju marša-
la Tita, seniku, Javerškovi
domačiji in končno, tudi
zbirki NOB na Kozjanskem
na podsredškem gradu. Želi-
mo obnoviti staro apnenico
kot etnografski spomenik
Kozjanskega, Živičev mlin
(zapleti okoli lastništva) in
hišico v neposredni bližini
Javerškovih. Tako bo dolina
dejansko dobila tisto podo-
bo, kakršno je imela v času
Titovega otroštva in poznej-
šega delovanja v zrelih letih.
To navsezadnje ni le stvar
nas, ki smo tukaj zaposleni,
te delovne organizacije, Slo-
venije, to je naposled stvar
vse naše skupnosti. Gre za
našo zgodovino, našega člo-
veka ... Odnos do lastne de-
diščine, zgodovine, bi bilo
treba marsikje krepko spre-
meniti. Narod, ki ne zna ce-
niti svoje preteklosti, tudi
prihodnosti ne bo znal, kaj
šele sedanjost!«
Zidarju je seveda popolno-
ma jasno, da park ne bo zaži-
vel le iz sebe samega, pač pa
da se bo treba temeljito po-
vezovati ne le z združenim
delom (ki je že doslej poka-
zalo razumevanje), pač pa tu-
di z ljudmi v krajevnih skup-
nostih in seveda z vsemi, ki
imajo v rokah škarje in vatel
gostinskih dejavnosti. Ven-
dar večkrat nastopajo pro-
blemi. Zaradi prepočasne
administracije. Zaradi po-
manjkanja urbanističnih do-
kumentov (le malo trgov, ki
so zaščiteni, ima to urejeno).
Zaradi nerazumevanja posa-
meznikov.
»Predvsem nam je jasno,
da je treba prostor obvarova-
ti pred stihijo. Nič ne sme
biti spremenjenega, gre za
celovito varovanje kulturne
in naravne dediščine.«
Ponudba mora
biti celovita
Denarja je sicer res bolj
malo, vendar bo treba začeti.
Od čakanja še nihče ni zaslo-
vel. To vedo tudi Zidar in
njegovi. Zdaj si na vse krip-
Ije prizadevajo, da bi v park
vključili kar največ spome-
nikov, tako naravnih kot
kulturnozgodovinskih in jih
- ponudili. Ni jih malo, po-
nosni so na to dediščino.
Zdaj je torej končno že čas,
da za dolino zve še kdo drug
kot redki posamezniki
(»Med tako pomembnimi
kulturnozgodovinskimi spo-
meniki, kot so Trebče, je ta
dolina menda tudi edina, za
katero ve tako malo ljudi,«
mi je zadnjič dejal nekdo v
našem glavnem mestu?!)
»Razumljivo, zdaj gre za
celovito ponudbo. Dosegli
smo kar precej z Atomskimi
toplicami. Trikrat na teden
nam bodo pripeljali njihove
goste. Razumevanje z njiho-
ve strani je vredno vse poh-
vale. Ne moremo pa tega reči
za Catežke toplice, niti ne za
sosednjo Rogaško Slatino in
še najmanj za celjski Izlet-
nik. Njihovo gostišče na
Trebčah vegetira. Ponudba
ni prilagojena gostom. Vla-
gati nočejo. Postreči ne mo-
rejo niti enega celega avto-
busa, o razširitvi pa ne mara-
jo slišati. Zdi se, da bi radi
zaslužili na hitro, s kar naj-
manj truda.«
Gostišče na Trebčah isti
dan. Vrtamo v dekle za točil-
no mizo. Ni knjig, ni brošur,
ni slik, ni marsičesa. Tako se
dogaja že leta. So pa (skro-
mni) spominki, značke (kaj
bi svet brez njih), nekaj raz-
glednic. In vendar smo v
zadnjih letih dobili ničkoliko
gradiva o Titu... Kdaj se bo-
mo (naučili potrudili proda-
jati, kar imamo?
Dan po našem razgovoru v
Bistrici ob Sotli je Franci Zi-
dar krenil v Ljubljano, da se
z Globtourom in Kompasom
dogovori za vključitev Trebč
v njihove potovalne, izletni-
ške programe. Dosegli so tu-
di kolikor toliko ustrezno so-
delovanje s Kumrovcem -
vendar to še vedno caplja za
realnimi možnostmi. Lokal-
ni interesi, medrepubliški?
Najbrž ne, prej zagledanost
vase, ozkost in samozadost-
nost. Plotovi, plotovi...
»Moramo prodreti
v svet!«
Zidarju je zelo jasno, da se
je treba odpreti navzven. Za-
radi tega bodo v bližnji pri-
hodnosti posneli video kase-
to kot sodoben način ponu-
janja uslug. Gostincem v
bližnji in daljni okolici so po-
slali vabilo za sodelovanje. V
pripravi je prospekt. Zidar
tudi ve, da je reklama slaba
lastnost ne le spominskega
parka, pač pa širšega območ-
ja nasploh, od Rogaške Slati-
ne, Smarskega, Kozjanskega
še posebej. Ob vsem tem ne-
nehno zagotavlja, da je »spo-
minski park nacionalnega
pomena in da ni le stvar njih
samih, da kot institucija si-
cer res povezujejo in skrbe
za vsestranski razvoj parka,
ne morejo pa biti žandarji«.
»Glejte, za prenekatere
stvari, ki bi jih bilo treba po-
storiti v parku, nismo pri-
stojni mi, pač pa določene
službe, upravni organi in inš-
pekcijska telesa, ki so dolžne
bedeti nad parkom, prosto-
rom nasploh, pa tega ne sto-
re. Nasploh bi lahko dejal, da
imamo dobre odnose z obči-
nami, tudi z regionalnimi in-
stitucijami, od zavodov za
varstvo kulturne in naravne
dediščine do muzejev. Je pa
res, da je vso to raznolikost
težko uskladiti,« misli Zidar.
Geslo »Moramo prodreti v
svet!« se menda počasi ure-
sničuje. Izboljšuje se gostin-
ska ponudba v parku (na po-
moč so jim prišli še TTG z
novim gostiščem Pri ribniku
v Kozjem), prve lastovke
kmečkega turizma so že pri-
letele (v Olimju), pomlad pa
naj bi prinesle še tri (ki jih,
precej počasi sicer, načrtuje
Hmezad), Zdravilišče Atom-
ske toplice bo zdaj zdaj izda-
lo nov vodič po Obsotelju,
Trebčah, Kozjanskem in Hr-
vatskem Zagorju.
Jasna Sok je kustus spo-
minskega parka Trebče.
»Največji obisk smo zabe-
ležili v letu Titove smrti, se-
daj pa se je ustalil n\^
60 tisoč obiskovalci
hkrati skoncentriral
poletne mesece. Včas
enakomerneje porj
skozi vse leto. Z cel(
ponudbo bo bržkon
menjeno tudi to.
Predvidevamo, da
Podsreda s svojimi |
nimi zbirkami pome
gled življenja in dela,
vine in misli kozjj
človeka v času in pi
Precej idej imamo. ;
mo se, da je predi
parka tudi predstavi
hovne in materialne
kozjanskega človeka,
rega je izšla tudi Titoi
ne tako nepomemb
slovenske zgodovine
davnine, preko sredn
ka, kmečkih uporoi
najste divizije... To
demu človeku velik(
nilo.
Ljudje so pres(
premalo poznajo Koj
premalo dogodke, n
na Trebče in okolico,
šujejo se nad prirodo
nimi kulturnozgodi
mi spomeniki...«
Park In ljudje
Nihče seveda ne p:
(morda pa le?), da 1
razrešil vse težave
cev in Obsoteljcev,
gospodarsko nemoi
strukturne zaplete i
pričakujejo pa, da b
Ijal ljudi. Goste, ki t
stili denar. Vendar 1
Franci Zidar: »Spominski
paric ni le stvar samo nas,
Obsoteljcev in Kozjancev,
to Je tudi stvar republike,
naše širše skupnosti...!«
Jože Vurcer: »Sevei
prodajati je treba
Trebče ne smejo pa
zervat«
Gostišče pod Sv. gorami nad Bistrico ob Sotli, ali Gorski dom. Hrib s cerkvicami nad gostiščem je prava
kulturnozgodovinska zakladnica in Zidar meni, da bo treba poslej tudi vse ostale spomenike, ne le
revolucije in delavskega gibanja, tesneje vključevati v ponudbo.
Natanko takšna bo, kot je bila tista, ki so jo podrli leta 1972, tale
lotili krovci. Pol zidana pol lesena bo trajen spomenik slovensk
hrvatskega človeka. Hiša je posneta po starih fotografijah.
NOVI TEDNIK - STRAN 11
Jasna Sok: »Ljudje so nav-
dušeni...!«
Jože Babic: »Dajte nam de-
lovna mesta!«
te ljudi prepričati, kako naj
zapravijo denar. To pa je
stvar - Kozjancev. Tudi nji-
hovega združenega dela.
Jože Babic, predsednik
sveta krajevne skupnosti Bi-
strica ob Sotli, ni optimist,
zanj prihodnost - tudi s par-
Icom - ni z rožicami postlana.
Veruje le v človeka - tega pa
ni, odnosno, vedno manj jih
je, ker odhajajo.
Hudomušno, a je ven-
darle pikro in trpko zavelo iz
njegovih besed, nam je po-
kazal (barvno) sliko otvori-
tve temeljnega kamna obra-
ta Gorenja v Bistrici ob Sotli.
Kjer bi moral stati obrat, ki
bi zaposlil lep del Kozjancev
in Obsoteljcev, raste meter
visoko ščavje in osat, ki - bo-
de v nos.
»Dnevno se prevaža iz na-
Sega kraja, obtožuje Babic,
okoli trideset do štirideset
ljudi. V Zagreb, Krško, Sto-
re, Brežice, Celje... večni
popotniki.
V parku je res vse lepo za-
stavljeno (ljudi sicer še ni?!)
rendar se bojimo, da bo za
nas nekakšen rezervat, od
koder se bodo ljudje izselili,
saj bo zanje kaj malo možno-
sti za preživetje, podobno pa
se bo dogajalo - in se že -
tudi v širšem prostoru parka.
Nimamo možnosti zaposli-
tve, to pa je za nas najpo-
membnejše. Naše kmetije so
majhne - in zapomnite si,
spominski park bo ostal
mrtva stvar, če ne bo znal
vključiti in vsrkati vase tega
kmetica, tega polproletarca.
I Saj, v Bistrici imamo tride-
set delovnih mest Gorenja.
Živimo, a dihamo slabo - s
: samoprispevki.«
: Anica Uršič v Izletniko-
(Vem gostišču ni bila prav
razpoložena    za   razgovor.
jNavsezadnje, za slabo zalo-
ženost gostišča tudi ni sama
kriva, vendar te malenkosti
še kako vplivajo na gostov
pogled na stvari okoli sebe.
»Brošuric o Trebčah tudi v
muzeju ni, ne Titovih slik, ne
njegove matere, tudi knjig
tam ne prodajajo!«
Sveta resnica. In vendar je
treba začeti z malim, ne hle-
peti k oblakom.
Darinka Pavlic v Podsredi,
oštirka, kaže na moč veliko
pripravljenost, da po svoje
prispeva, da se gost ne bi
dolgočasil v parku - in da ne
bi bil lačen in žejen.
Na poti domov, spominski
park je počasi tonil v večerni
mrak, nad Trebčami se je za-
vlekla skoraj prosojna megli-
ca, smo si zaželeli slišati še
mnenje muzealcev. Pri roki
je bil Jože Vurcer, kustus
celjskega Muzeja revolucije.
»Celjski muzej revolucije
je nedvomno zainteresiran
za muzej v Trebčah. 2e do-
slej smo dobro sodelovali,
vendar bi lahko še bolje,
predvsem na področju stro-
kovnih dogovorov. Tudi bi
naš muzej lahko usmerjal
ljudi tjakaj. Nedvomno se da
na Kozjanskem marsikaj vi-
deti, kar zanima ne le kozjan-
skega, pač pa tudi sloven-
skega človeka, jugoslovan-
skega, če hočete. Naposled
je naše delo vezano na Koz-
jansko in se tudi čutimo naj-
bolj poklicane, da raziskuje-
mo zgodovinska dogajanja v
tem predelu naše domovine.
Ni prav, da je bila celotna
naklada brošurice o Trebčah
kupljena za Trebče (tam pa
je ni moč dobiti, op. p.),
drugje po Sloveniji pa je ni
10.000 izvodov ni tako malo.
Načrt o spomiskem parku
je nedvomno zelo ambicioz-
no zastavljen, strinjam pa se,
da brez ljudi ne bo zaživel.
Ta pokrajina gotovo potre-
buje nova delovna mesta. Se
tako široko zastavljen načrt
parka jim tega ne bo dal. Po-
krajino je treba revitalizirati,
ji dati delovna mesta, jo od-
preti navzven, ne le z izleti,
ohraniti pomen kraja... Se
vedno pa se mi zdi, da ne
znamo prodajati, kar imamo,
kar nam je dala narava, kar
nam je postorila zgodovina.
Ne tako, kot drugje, zunaj
denimo. Turist je zahtevna
oseba.
Se o načrtih. Nedolgo tega
smo priredili razstavo NOB
na Kozjanskem 1944. Razsta-
va sama bi bila enkratno do-
polnilo že postavljeni na
podsredškem gradu. Bila bi
- celovita in bi še dopolnila
funkcionalnost gradu. Vem,
da je v tem trenutku o tem
težko govoriti, ko nas peste
gospodarske težave!«
Ni se težko strinjati: mlada
ekipa, ki se bo poslej ukvar-
jala s trenjem trdih orehov,
ne bo imela lahkega dela.
Zdi pa se, da jih ni malo, ki
so pripravljeni pomagati.
Vsekakor manj od tistih, ki
ne marajo storiti ničesar ali -
se jim to ne zdi pomembno.
MILENKO STRASEK
»^katere so se prejšnji teden
v tesnem stiku s kulturo
Po poteh spominov
Bilo je pred štiridesetimi leti
Prav je, da smo se spomnili množič-
nega zborovanja aktivistov OF mesta
Celja in okolice, ki je potekalo v
Dramljah pred 40 leti, pod vodstvom
Milice Gabrovec - Lenke in Sergeja
Kraigherja. Bilo je pomembno zboro-
vanje zlasti zato, ker so bila na njem
določena delovna območja uličnih in
vaških odborov OF, za katere so bili
imenovani tajniki in sekretarji.
Zaradi obsežnosti nekaterih obmo-
čij je prišlo do delitve v manjše. Kra-
jevna skupnost Medlog je bila takrat
razdeljena na tri dele, za spodne ob-
močje Medloga, "Lise, Brega in Polul je
bil na zborovanju aktivistov v Dram-
ljah pred 40 leti izvoljen za tajnika OF
ing. Janko Štrukelj, za sekretajja pa
Franc Jager - Srečko.
Novembra meseca 1944 leta je bil
odbor OF sestavljen iz sedmih članov.
Poleg že omenjenega sekretarja in taj-
nika so odbor sestavljali še odborniki:
Ladislav Ropaš iz Medloga, Avgust
Ravnikar iz Ložnice, Ela Dolničar ter
profesor Rakun iz Ljubljanske ulice in
Artur Leskošek iz Ipavčeve ulice.
Sedež terenskega odbora OF je bil v
hiši ing. Štruklja, tu je bila tudi javka
VOSa, ustanovljena leta 1943 za širše
celjsko območje.
Tako sestavljeni terenski odbor OF
je pomagal partizanom z organizira-
njem zdravil, razdeljevanjem propa-
gandnega gradiva, dobavljal je živilske
izk iznice. Zdravila so dobivali iz No-
vef, '. Celja in Dunaja, živilske izkazni-
ce je priskrbela trgovka Angela Korun
iz Šempetra. Za propagandni material,
ki ga je sprejemala tudi fašistična žan-
darmerija, je poskrbel Franc Jager.
»Dobil sem obvestilo, da namerava-
jo celjski nacisti, pri umiku minirati
most preko Ložnice in da bo vojaštvo
odmetavalo zastrupljeno hrano ter
ročne bombe, ki bodo ob dotiku eks-
plodirale. O vsem tem smo obvestili
ljudi, ki so naša navodila spoštovali.
Nočna straža je svojo funkcijo začela
vršiti 5. maja 1945 leta. Od osmega na
deveti maj sem stražil pri mostu na
Ložnici. Ob eni uri je prišla nepregle-
dna kolona Nemcev, oborožena do
zob. Oficirji so kolono ustavili, ker po
zemljevidu niso našli poti naprej. Jaz
sem oborožen za živo mejo njihovo ne-
gotovost opazoval. Približal sem se ofi-
cirjem ter jim naznanil, da je ena ura
po polnoči, to pa je že čas, da stopi v
veljavo kapitulacija nemških oborože-
nih sil, ki so jo sami podpisali. Prepa-
deni oficir je izdal komando nemškim
vojakom, da odvržejo orožje. Imel sem
nalogo, da poskrbim za red na Lju-
bljanski cesti, zato sem izdal koman-
do, naj pot nadaljujejo proti Koroški.
Opozorjen sem bil, da-ee oborožujejo
mešane vojaške enote za napad na par-
tizane med Velenjem in Slovenj Grad-
cem. Zato sem pot dovolil, da jo nada-
ljujejo samo neoboroženi vojaki.«
Po osvoboditvi prevzame ing. Štru-
kelj pomembne funkcije v celjski ob-
čini, jaz jih imam 14, ostanem tudi se-
kretar. Začnejo se volitve v ljudske
odbore. Neposredno sem bil odgovo-
ren pri občinski volilni komisiji za de-
mokratični potek volitev. Težki časi so
bili. Primanjkovalo je hrane, večkrat
sem moral posredovati, ko je bila odg-
nana zadnja krava iz hleva. Nismo gle-
dali na uro, delali smo brez malice od
svita do mraka. Za popravilo hiš v Ce-
lju smo ob Savinji kopali gramoz. V
naši krajevni skupnosti Medlog so bile
z udarniškim delom popravljene ceste.
V tem času smo sezidali tudi zadružni
dom. V njem je bila nekaj časa trgovi-
na, mesnica, mlekarna, dvorana pa je
služila za kulturne namene.
FRANC JAGER
Zaradi mojili ljubic, čebei, bi
rad živei še vsaj petdeset iet
v Košnici je doma. Na gričku, kjer
je ob stari, še delno leseni prebivalni
hiši v vrtu tudi čebelnjak. Njegov
kraj je raj na zemlji! Vidi na vse stra-
ni, pa tudi v nebo. Okoli čebelnjaka
je veliko cvetja, navzdol in navzgor
razno drevje. Vse to je seveda potreb-
no za pašo čebel.
Tinček Rebov. Najstarejši član če-
belarske družine Celje. Rojen je bil
25. maja 1897.
»Da, da, 25. maj, tudi Titov rojstni
dan, pa se nikdar nisva srečala,« med
smehom pove drobni Tinček, ki ima
vse življenje eno samo pravo ljubezen,
čebele. »Prve čebele sem dobil 27.
marca 1919«, pove kot iz topa in brez
računalnika, Tinček, rahlo naslonjen
na svojo popotno palico grede od do-
ma do čebelnjaka, oddaljenega dobrih
dvajset metrov. »Jaz se s čebelami ni-
koli nisem ukvarjal zaradi tega, da bi
zaslužil, ampak iz ljubezni do teh ma-
lih pridnih živali. In, če so one pridne,
moram biti tudi jaz! V začetku sem
imel velike težave z domačimi in sose-
di zaradi čebel, ko pa so spoznali nji-
hov pomen, so jih začeli še sami gojiti.
Veste, ko sem začel gojiti čebel je tudi
sadje bolje obrodilo, ker je bilo opraše-
no. Pred tem je le malokatero drevo
rodilo, po prihodu čebel pa vsa, osnov-
ni pogoj pa je seveda bil, da je drevje
cvetelo. Potem so svoje opravile čebe-
le in vsi smo bili zadovoljni.«
Rebovov Tinček je že od 1. oktobra
1954 v »penzionu«, do takrat pa je bil
zaposlen pri državnem zavarovalnem
zavodu v Celju. »Po upokojitvi me do-
mala nihče več ne obišče. Pride še
Ivan Fegeš iz čebelarskega društva.
Kar sem doma, sem samo s čebelami.
Zjutraj malce dalj poležim, potem pa
je prva pot k čebelnjaku.«
Potarna, da ga skoraj vsak dan kate-
ra izmed njegovih ljubic tudi piči. »V
začetku je to bolelo, potem pa sem se
navadil. Zdaj, ko sem v letih, pa me po
piku bolijo roke. Pa kar naj bo, saj bi
samo zaradi mojih čebelic rad živel še
vsaj petdeset let!«
Med medi, ki jih pripravijo Tinčkove
čebele, prevladujejo cvetlični, kosta-
njev in gozdni mešani, ki nastane po
spomladanski paši na travnikih. Prava
opojnost! In veste, medu nikoli ne
smete dati v vroč čaj, ker izgubi moč!«
Tinček sam ne jč medu, morda ga
samo poskusi. »Preveč sem ga že poje-
del!« Morda je ravno zato še danes pri
teh 87 letih tako čil in krepak!
Poleg čebel ljubi glasbo... »To je
bilo takrat, ko sem še slišal! Resna
glasba, polke, koračnice! Užitek! Po-
skušal sem v vsaki melodiji ugotoviti,
slišati, kaj je z njo hotel skladatelj po-
vedati! Kaj vse sem slišal. Mojstri so to
bili! Pričarali so šum listja, šepet poto-
kov, regljanje žab, ptičje petje, strah...
Danes pa so ob gluhosti ostali samo še
lepi spomini.«
Tinček se je čebelarstva učil iz knjig
in pripovedovanja starih mojstrov če-
belarjev. »Prvo knjigo sem dobil leta
1918 od Mohorjeve družbe o kmetij-
stvu, kjer je na koncu v dodatku med
drugim tudi pisalo: na vrtu se lepo
poda paviljonček s čebelami. Potem
sem prebral še veliko knjig o čebelah
in začel. Gledal sem okoli, če bo prišel
kakšen roj, da jih bom dobil, pa nič.
Potem mi jih je dal star mož, čevljar
Zupane iz Liboj. Spomladi 27. marca
1919 enega kranjiča, jeseni še tri, da
sem jih lahko^ prezimil. Tako se je za-
čelo.«
Bile so dobre in slabe letine, Tinček
se ene še posebej spominja: »Bilo je
junija 1926, ko bi moral med točiti pa
so mi zaradi mrazu od lakote čebele
dol padale. Imel sem štirinajst panjev!
Kako so se mi revice smilile! Dobil
sem štirideset kilogramov sladkorja
ter jih nahranil.«
Na notranje strani panjev si vedno
vse potrebno lepo zapiše, tako ve, kaj
se s čebelami dogaja. In kaj bo poče-
njal zdaj, ko bodo tudi čebele zimile?
»Spal bom ali pa bral in gledal skozi
okno v ta lepi svet ter verjemite mi,
komaj čakal, da bo pomlad in da bom
znova med svojimi čebelicami.«
TONE VRABL
»Zdaj je glavni čas, ko je dolžnost
vsakega čebelarja, da priskrbi za
družino zadostno količino hrane. To
pomeni, da se po končani paši pregle-
da in oceni zimska zaloga ter odstra-
ni iz panja med, ki ni primeren za
prezimljanje, to je takoimenovani
gozdni med. Treba je tudi ugotoviti,
če ima družina svojo matico ter koli-
ko bo treba dodati hrane oz. nadome-
stiti medu s sladkorjem. Pravimo, da
pitamo na zalogo in sicer po ustalje-
nih receptih, da delamo razstopnino
dva litra vode s tremi kilogrami slad-
korja. Vsaka gospodarska družina ali
plemenjak potrebuje deset do dva-
najst kilogramov zimske zaloge.«
"Med je zdravilen in največji preganjalec zlasti prehlada,« pove Tinček Re-
bov, ki se s čebelarstvom ukvarja že 55 let! Foto- EDI MASNEC
12. STRAN - NOVI fEDNIK
8. NOVEMBER 1984
PO GUZAJEVIH SLEDEH Milenko Strašek
»Je zvit kakor ovnov rog!«
Počasi le vse skupaj utihnilo, meU IluUml pa se le       \
začela nalprel docela neopazno, potem pa vedno boli ln\
boli spletati velika pripoved o zvitem In pogumnem
razbolniku Guzalu In nlegovi druščini. j
Ozek snop dnevne svet-
lobe je svetil natanko
pred ozko, dober meter
veliko luknjo, ki se je raz-
tezala nekako dva metra
v steno.
Tukaj je lončar Škof
skrival Guzaja.
Danes tukaj spravljajo
krompir.
Klet je imenitna. Le
malokje še najdeš takšno.
Mogočni oboki, potres
jir.1 ni mogel do živega,
bodo še dolgo brez škode
pokrivali darove narave.
'>0, saj se tudi jaz spo-
mnim štorij o Guzaju«, je
vedro spremenil pogovor
Martin, ko smo zamežika-
li na soncu, že kar privaje-
ni teme.
»Naneslo je, da so v
šentjurski fari iskali no-
vorojenčku botra. In na-
kanilo se je tudi tako, da
je bil srečni oče deteta -
orožnik. In še se je napra-
vilo tako, da se je od ne-
kod vzel dobro naprav-
ljen možakar, z verižico
na lajblcu (telovnik, op.
p.), ki je nosila težko, zla-
to uro, z imenitnimi škor-
nji na nogah in - vse je
kazalo tako - tudi z nabi-
to denarnico in se meni
nič, tebi nič, ponudil de-
tetu, ali bolje povedano,
očetu - orožniku, za bo-
tra.
Šli so v cerkev, imenit-
než je nosil otroka, peljali
so se z zapravljivčkom,
potem so jedli in pili in
sploh je bilo vse kar naj-
bolj prijetno in vid jema-
joče.
Vsaka stvar ima svoj
konec in tudi ta ga je ime-
la. Imenitni boter je boga-
to obdaroval deteta, ob-
ljubil, da se še vrne - in
izginil tako, kot je prišel.
Niso ga več videli, pač pa
so našli pod krožnikom li-
stič.
ATA OROŽNIK, BO-
TER VAŠEMU SINU JE
- GUZAJ!
Saj jih vem še več. Pre-
bral sem knjigo, pa podli-
stek. Tisto pač vem, kar
drugi.
Tam, kjer sem jaz do-
ma, pri Sv. Emi, pa tudi
tukaj, so pravili ljudje, da
so ga zelo obrajtali, da so
ga radi imeli in da ni res,
da bi ga sovražili. Le ne-
koliko bali so se ga.
Da je bil tat, seveda ni
lepo, da je pa revne pod-
piral - in takšnih prime-
rov ni bilo malo - je pa
lepo in prav. Pomislite,
kaj je to pomenilo za tiste
čase, ko se za ubogega
človeka, revnega kmeti-
ca, še toliko niso zmenili,
kot za konjsko figo na ce-
sti. Vsekakor pa drži, da
je bil zelo brihten in če bi
imel možnost, bi najver-
jetneje   postal   kaj   po-
membnega.«
Takšen je bil Guzaj, to-
lovaj in razbojnik, ropar
in vagabund, za vse vrste
vragolij vnet. Kaj je prav-
zaprav res bil?
Odgovor na to vpraša-
nje smo, upamo, vsaj ne-
koliko osvetlili, če že ne
naravnost odgovorili.
Vsekakor je eden redkih
mož svoje vrste, ki bi mu
uspelo tako dolgo se ob-
držati v spominu ljudi, v
spominu, ki je zelo kriti-
čen in ki kaj rad prezre
tisto, kar mu ni za mar,
ločuje zrnje od plev.
Kakorkoli že: spomin
na Guzaja še živi. Še baja-
jo o razbojnikovih dogo-
divščinah, celo nove pla-
sti se vesijo na staro vse-
bino. In nihče več ne ve,
kaj je bilo res in kaj ne.
Najpomembneje je izlu-
ščiti jedro. To jedro je za
ljudi strnjeno v preprosti,
a na moč pomembni ugo-
tovitvi: jemal je bogatim
in dajal revnim. Ce bi ne
bilo tega jedra, bi tudi
Guzaja ne bilo. Dejstvo
je, da večina pripovedi o
Guzaju vendarle govori o
pomoči revnejšim. Kakš-
nih posebnih sklepov pa
zaradi tega - kot smo
poizkušali dokazati - ven-
darle ne kaže sprejemati
in jih kazati kot edino
možne in resnične.
Martin Anderlič
»Škofova« domačija v Primožu, pri Anderliču. Levo zraven vrat okno Guzajevega
skrivališča.
Pestra ponudba modnih oblačil za
jesen in zimo v veleblagovnici T - na
oddelku ženske in moške konfekcije
ter prodajalnah Salon T in Novost.
Ernest Tiran
Razbo j n i k
Guzaj
44
Potem se je spet obrnil vstran, si
prižgal debelo cigaro z zlato pasico in
spet gledal v zrak.
»Kje se naučil nemško?« je nenado-
ma vprašal Guzaja.
Guzaj mu je povedal, da pri vojakih.
»Dobro, zelo dobro. Da. Pri vojakih. V
katerem regumentu služil?«
»Pri sedeminosemdesetem. Infante-
rijskem.«
»Sedeminosemdeset, da. Dobro. Za-
kaj pri sedeminosemdeset? Mislil, da
pri kavalerija.«
Potem je spet obmolknil in čakal, da
sta bila konja naprežena.
»Nič bič? Oh, dobro, dobro!«
Pa sta se usedla, Guzaj na kozla in
vajeti v roke, njihova grofovska milost
pa zadaj.
»Še počakati! Dobro! Zdaj pognati!«
Guzaj je tlesknil z jezikom, narahlo
ošinil konja z vajetmi, konjička sta že
komaj čakala znamenja, potegnila oba
naenkrat, grofje bil ves navdušen.
»Dobro! Dobro! Zelo dobro, da!«
In že so bili skozi vhodna vrata!
»Stoj!«
Spet sta oba hkrati obstala.
»Dobro! Zelo dobro! On lažnjivec!
On služil kavalerija!«
Guzaj niti trenil ni z očmi.
»Kaj je to?« je vprašal grof, ko je
poleg svojega sedeža zagledal Guzajev
cekar.
»Popotnja od gospoda oskrbnika v
Kozjem,« mu je pojasnil Guzaj. Grofje
spet gledal v zrak. Potem se je domi-
sUl:
»On večerjal včeraj v gostilni pri mo-
stu?«
Guzaj je pritrdil.
»Kaj je dobil za večerjo dobrega ?«
Guzaj bi mu bil silno rad povedal, da
dobrega nič, pa se je zadržal, pač pa je
bruhnilo iz njega:
»Sladko repo in zmečkan krompir!«
K sreči je grof gledal v zrak, sicer bi
bil videl, da je Guzaj moral biti z večer-
jo močno nezadovoljen.
»Dobro, dobro!«
Naj te hudič vzame s tvojo sladko
repo vred, - je zaklel Guzaj, seveda
samo v mislih, pač pa zato nič manj od
srca.
»Seveda se bomo peljali malo proti
Rajhenburgu. Najprej korak, potem v
dir. Da. Torej.«
Guzaj je popustil vajeti, konjička sta
bila pridna, šla, kakor si hotel, v korak,
v dir, v drnec, na ravnem, v breg, prav
igrala sta se. Grof je bil vedno boljše
volje.
»Dobri konji, da. Zares dobri. Ku-
pim! Dobro!«
Potem ga je s prstom potrkal po
rami.
»Sedaj vozil jaz sam naprej, da - On
sedel zadaj!«
In sta se presedla. Grof je vzel vajeti
v roke, Guzaj se je usedel na zadnji
sedež, k svojemu cekar ju. Segel je
vanj, nekaj tipal po njem, pa je bilo
očividno vse v redu. Zdaj mu ni bilo
treba paziti na vožnjo in konja, pa je
imel čas, da si malo ogleda okolico,
kjer sta se vozila. Večinoma je cesta
vodila po samoti, vasi so bile redke,
med njimi ni bilo skoraj nobene hiše,
sami travniki, in pašniki in grmovje in
drevje.
Tedaj se je Guzaj skrivoma ogledal
okrog, prav počasi segel z desnico v
cekar, potegnil iz njega zavozlano no-
gavico s peskom, si zgornjo polovico
ovil okoli roke, se dvignil in z vso silo
mahnil po grofovi glavi pred seboj.
Grof je sredi belega dne zagledal vse
zvezde naenkrat, samo da jih ni utegnil
dolgo ogledovati, ko je takoj nato prile-
telo še drugič, še huje. Zdaj je grof
omahnil s sedeža, cigara mu je padla iz
ust, Guzaj je zagrabil za vajeti, ustavil
konja, potegnil grofa z voza v travo ob
cesti in mu segel v žepe.
NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 13
jubilej
jtelezniške proge
i Rogaško
Slatino
v zadnji številki vašega te-
(jnika, dne 18. 10. si objavili
članek z naslovom »Jubilej
proge v Rogaško Slatino«. V
flanek se je vrnila napaka
glede starosti proge. Železni-
ška proga Grobelno-Roga-
tec je bila vključena v pro-
met 21. 12. 1903 in je bilo
torej jubilejno 8. leto že lani.
KAROL RUSJA,
Šmartno pod Šmarno goro
Črna gradnia v
Sentjungertu
Čeprav je bila zadeva od-
stranjene barake v Sentjun-
gertu obrazložena v dopol-
danski oddaji Radia Celje
dne 5. 10. 1984, ki je tekla na
temo »črne gradnje«, podaja-
mo še pismen odgovor.
Ker se je sporna baraka na-
hajala na območju, kjer ni
predvidena nikakršna grad-
nja in zanjo ni mogoče prido-
biti dovoljenja, je bilo v inš-
pekcij skern postopku odre-
jeno, da jo mora investitor
odstraniti. Njegova pritožba
na Republiški urbanistični
inšpektorat je bila zavrnjena
kot neutemeljena. Torej je
bil inšpekcijski postopek
pravilno voden in zakonit.
Resnična pa je trditev bral-
ca M. J., da na tem območju
in v neposredni bližini stoji-
jo še štirje leseni objekti, tu-
di zgrajeni brez dovoljenja.
Vendar naj pojasnimo, da so
vsi bili obravnavani kot ne-
dovoljene gradnje, a je urba-
nistična inšpekcija te zadeve
v skladu z Zakonom o urba-
nističnem planiranju (Ur. 1.
SRS, št. 16/67, 8/78) odstopi-
la Občinskemu komiteju za
urejanje prostora in varstvo
okolja, saj se je pristojnost
inšpekcije končala z zaklju-
čeno tretjo gradbeno fazo, to
pomeni, da je objekt imel do-
končano streho. Vsi pa ve-
mo, da je malenkost postavi-
ti leseno hišico v času proste
sobote in nedelje.
V postopku urbanistične
inšpekcije je bilo investitor-
ju vse pojasnjeno. Na vpra-
šanje kaj storiti, pa mu je bi-
lo res predlagano, naj kupi
zemljišče tam, kjer bo lahko
zgradil objekt z dovoljenjem.
Ce želijo občani po zakoniti
poti uresničiti željo po tem,
da se v prostem času uma-
knejo v svoj kotiček v nara-
vi, je to edina možnost. Tako
si bodo prihranili sitnosti in
stroške.
Se enkrat pa naj opozori-
mo na to, četudi je bilo že
povedano v prej omenjeni
radijski oddaji, da je 22. juni-
ja 1984 pričel veljati Zakon o
Urejanju naselij in drugih po-
segov v prostor (Ur. 1. SRS,
št. 18/84), ki je skupaj z Zako-
nom o urejanju prostora (isti
Uradni list), nadomestil Za-
kon o urbanističnem plani-
ranju. V določbah poglavja
pod naslovom »INŠPEK-
CIJSKO NADZORSTVO«
Zakon dopušča v primeru
gradnje brez potrebnega lo-
kacijskega dovoljenja ali po-
i trdila o priglasitvi gradbenih
I del samo dve možnosti: ali
I pridobiti dovoljenje v roku
^nega meseca po prejemu
Odločbe urbanistične inš-
pekcije, če je graditev na
predmetnem prostoru sicer
dovoljena, ali pa odstranitev
nedovoljene gradnje, če do-
voljenja ni mogoče pridobiti,
^ri tem ni pomembna grad-
^na faza ali starost nedovo-
ljeno zgrajenega objekta. Po-
l^dariti je potrebno še to, da
gradnja ali drug poseg v
Prostor brez potrebnega do-
voljenja za fizično osebo pre-
kršek, ki se kaznuje z denar-
no kaznijo od 10.000 do
30.000 din ali z zaporom do
30 dni. Enako pa se kaznuje
storilec, če gradi v nasprotju
z izdanim dovoljenjem, ker
je urbanistična inšpekcija
pristojna tudi za nadzor nad
dovoljeno gradnjo.
Toliko v opozorilo in pre-
rri.-»lek vsem, ki želijo karko-
li in kjerkoli graditi. Zaveda-
ti se moramo, da je potrebno
s prostorom ravnati racional-
no, saj smo si z nenačrtovano
gradnjo v preteklosti že po-
vzročili nepopravljivo ško-
do. Zato je potrebno, da pred
samovoljo nekaterih obvaru-
jemo prostor, ki nam je še
ostal, v svojo korist in v ko-
rist prihodnih rodov.
Vsem, ki imajo namen gra-
diti pa tole: pristojen naslov
za dajanje informacij o mož-
nosti gradnje na območju
občine Celje je samo občin-
ski komite za urejanje pro-
stora in varstvo okolja obči-
ne Celje.
Občinski inšpektorat
OBCINE CELJE
Vandaiizem na
pokopališču
že od 1. oktobra dalje opa-
žam na družinskem grobu na
mestnem pokopališču trga-
nje rož. Ko gledam bližnje
grobove, ne opazim potrga-
nih cvetov, samo naš grob je
nekomu napoti. Res je, da je
v tem družinskem grobu po-
kopan tudi nekdo, ki je med
okupacijo streljal in pretepal
zapornike v Starem piskru, a
moj brat in starši si s tem
nikoli niso mazali rok, saj so
bili vseskozi pošteni ljudje.
Rože, katere jim sadim, niso
namenjene tistemu, ki ni ve-
del, kje mu je mesto v težkih
dneh našega naroda, ampak
so namenjene le mojim do-
brim staršem in bratu. Tega
pa na grobu ne morem napi-
sati.
EDO LORGER
Breg 24, Celje
Kaj je narobe v
Celju
Na celjski železniški posta-
ji je pet okenc za izdajo voz-
nih kart. Navadno je odprto
le eno, ki nikakor ne zado-
šča, zlasti ne zjutraj pri odho-
du petih vlakov, tam okrog
osme ure. Nejevolja in pre-
klinjanje občanov pred
okenci, sta povsem nepo-
trebni. Vsaj še ena blagajna
mora biti odprta, kajti pot-
nik, ki vstopi na vlak brez
voznega listka, mora plačati
poleg voznine še kazen. Do-
bro bi bilo tudi, če bi železni-
čarji na postaji Lava postavi-
li zasilno uto ali vsaj klop, če
ni dovolj denarja za čakal-
nico.
Vsaj ena od prodajaln v
Celju, naj bi odprla vrata že
ob pol sedmi uri, ali vsaj sed-
mi uri, da bi bilo mogoče še
pred odhodom v službo ku-
piti najnujnejše živilske po-
trebščine.
Pa še pohvala
Mogočna renesančna stav-
ba Celjske mestne hranilnice
na Titovem trgu, zgrajene le-
ta 1887, dobiva novo obleko.
Obnova tega poslopja je po-
srečena in daje najlepši vtis,
zlasti ljudem, ki prihajajo v
Celju z vlaki in avtobusi.
Hvalevredno je tudi, da so
obnovili stransko fasado so-
sednje stavbe in za vedno
izbrisali napis Kavarna Mer-
kur, ki je bila nekdanje zbi-
rališče celjskih nemčurjev in
kulturbundovcev.
Dr. ERVIN MEJAK
Spravljanje jatMik
v petek, po razredni konferen-
ci, smo se odločili, da gremo po-
magat spravljat jabolka. Sli smo
na Miklavški hrib h Kopinšek.
Takoj, ko nam je gospodinja pri-
pravila posodo, smo začeli z de-
lom. Morali smo pohiteti, saj je
bilo jabolk precej. Lepa jabolka
smo najprej obrali, nato so fantje
drevesa otresh
Nalogo smo dobro opravili.
Gospodinja je bila vesela in zado-
voljna. Po končanem delu nam je
dala dobro malico
Sklenili smo, da bomo še več-
krat sodelovali v takšnih akcijah.
Razredna skupnost 4. a
OS Frana Kranjca
CELJE
Naravoslovni dan
Oktobra smo bili na kmetiji pri
Podrgajsu na Oobrovi. Kmet
nam je pripovedoval o svojem
delu. Bil je zelo prijazen in potr-
pežljiv. Pokazal nam je vse stro-
je. Zanimalo nas je, kaj prideluje
in kako prodaja pridelke. Ima ve-
liko domačih živali. Ko smo si
vse ogledali in se pogovorili, smo
po skupinah reševali naloge. Ko
smo se že odpravljali v gozd, nas
je pogostil s sladkim sokom iz
jabolk in grozdja. Ogledali smo si
še polje in gozd in se veseli vrnili
domov.
MITJA SIVEC, 2.C
Prva osnovna šola
CELJE
Moja babica
Moja babica je doma v Šentjur-
ju. Babica je stara 72 let. 2ivi na
kmetiji. Ker je že tako stara, ne
zmore vsega dela.
Zelo rad grem k babici, ker ima
veliko živali. Rad gledam, kako
molze kravo. Sedaj krava nima
mleka, ker bo skotila telička. Na
kmetiji je zelo veliko dela, zato
moramo babici pomagati. Jaz
grem rad tja, ker se lahko igram.
V mestu ne smem hoditi po travi.
Tega sivega betona sem se pa že
naveličal, zato velikokrat zavi-
dam babici. Mislim, da je babica
srečna.
SANDI FIDLER, 3.a
OP Ivan Kobačič - Efenka
CELJE
Intervju
Vzela sem list papirja in pero
ter na pogovor povabila smučar-
ko Snežano Vignjevič. Zastavila
sem ji nekaj vprašanj.
Kdaj si prvič stopila na smuči?
Prvič sem stopila na smuči, ko
sem bila stara tri leta.
Kdo je tvoj prvi smučarski uči-
telj?
Moj prvi smučarski učitelj je
tovariš Jovan Cena.
Koliko dni v tednu treniraš?
Treniram trikrat do štirikrat v
tednu.
Dosegla si že več uspehov. Ka-
terega se najraje spomniš?
Najraje se spominjam zmage
na Mareli, ko sem za tri sekunde
prehitela svojo tekmico.
Ko odrasteš, boš nadaljevala s
smučanjem, ali boš ta šport pu-
stila?
Smučarka Snežana se je na-
smehnila in rekla, da tega še ne
ve. Zahvalila sem se ji za pogovor
in ji zaželela še veliko uspehov
pri smučanju.
BERNARDKA
MESTINSEK, 5.b
OŠ Fran Roš
CELJE
Pionirji fotografirajo
v hudi zadregi smo! Zadnje čase sploh ne
dobivamo več fotografij za našo akcijo Pionirji
fotografirajo in moramo posegati v naš arhiv,
če želimo objaviti fotografijo. Ne vemo, kje je
vzrok, ali vaši mentorji nimajo več časa, ali ste
sami postali leni, ali pa je akcija postala nezani-
miva? Vsekakor bomo morali skupaj premisli-
ti, kako je s tem. Vaši predlogi in želje so nam
vedno dobrodošli, zato pričakujemo tudi vašo
pošto. Iz naše strani vam bomo zaenkrat poslali
na šolo pismeno povabilo k sodelovanju, vi pa
tudi naredite svoje poteze. Predvsem si želimo
novih avtorjev, tistih ki jih do sedaj še nismo
zasledili v Novem Tedniku.
Naj vas še enkrat opozorimo, da bo najboljši
fotokrožek ob koncu šolskega leta prejel za
nagrado fotoaparat, posameznik pa fotorepor-
tersko torbo. Nagrade prispeva Fotolik.
Nagradni kupon za objavljeno fotografijo pa
dobi tokrat Slavko Masorka iz foto krožka, ki
ga v celjskem pionirskem domu vodi Poldi
Ahtig. Prijatelja je ujel med sprehodom in vidi
se, da imata važen pomenek. Kdo ve, kaj jima
je padlo v glavo, vsekakor bi se to bolje videlo,
če bi snemal z teleobjektivom, ki bi ju približal.
Urednik fotografije
Čas malice. Narisal: VOJKO RATEJ, 2.r, OŠ STRANICE
Vest
Vest je v novinarstvu osnovna oblika informacije. To je
kratko, jedrnato sporočilo, ki mora bralcu povedati vsa
pomemebna dejstva o nekem dogodku ali zanimivosti. V
novinarstvu poznamo PET VPRASANJ, na katera mora
odgovoriti novinar, ko oblikuje sporočilo: KDO, KJE,
KDAJ, KAJ, ZAKAJ včasih pa še KAKO in KAJ BO
SLEDILO. Nekatera časopisna sporočila navajajo tudi
VIR INFORMACIJ. Tudi pri oblikovanju vesti upošte-
vamo PRAVILO OBRNJENE PIRAMIDE, ki smo ga
predstavili v prejšnji številki.
PRIMER:
Šolsko športno društvo šempeterske osnovne šole je v
ponedeljek, 22. oktobra, organiziralo šolsko prvenstvo v
šahu. V šolski knjižnici se je pomerilo 18 šahistov.
Odgovorili smo sicer že na vseh pet (prej naštetih) vpra-
šanj. Vendar bralca verjetno zanimajo tudi rezultati. Zato
bomo vest nadaljevali:
Zmagal je Peter Kovač iz 7. b razreda, ki je v devetih
partijah zbral 7 točk, drugo mesto pa sta si razdelila
Miha Kranjc iz 8 a in Sašo Božič iz 7 c s po 5 točkami.
Ali:
Zmagal je Peter Kovač iz 7. b razreda, ki je v devetih
partijah zbral 7 točk, in si s tem pridobil pravico do
nastopa na občinskem šahovskem prvenstvu. To bo v
začetku novembra na osnovni šoli N. N.
V vesti strnemo torej čim več podatkov v čim krajše
sporočilo.
NALOGA: V prejšnji številki ste oblikovali poročila po
pravilu obrnjene piramide. Preglejte jih in ugotovite, če
ste izpolnih tudi pravila, ki smo jih navedli za VEST. Ce
ne, jih skušajte popraviti.
NAGRAJUJE
ATKINE
IZŽREBANCE
Atkina zanka
Vsak vzorec je sestavljen iz štirih kvadratov. Trije
kvadrati so že pobarvani, četrtega moraš pobarvati sam.
Dobro si oglej tri pobarvane kvadratke in ugotovi zako-
nitost, ki jo moraš upoštevati pri barvanju.
Kvadratke, ki si jih pobarval sam, izrezi, nalepi na dopi-
snico in pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a,
63 000 CELJE. V našam uredništvu bomo rešitve zbirali
do torka, 13. novembra, ko bomo izžrebali nagrajenca
tovarne AERO.
V prejšnji zanki ste mogli ugotoviti, da je v sredo Bran"ko
imel MODRO kapico, Metka ZELENO in Atka RDECO.
Nagrado pa tokrat dobi: Amadeja Topoli, Japljeva 11,
63000 Celjg^______________.........
14. STRAN - NOVI TEDNIK
8. NOVEMBER
Rokometaši Aera
ponovno zadnji
AH so celjski rokometaši letos
resnično tako slabi, da so po še-
stih kolih s samo tremi točkami
na zadnjem mestu ali pa je liga
bolj močna, kot smo pričakova-
li? Verjetno bo držalo prvo, saj
Aerovci igrajo slabo, kar je do-
kaz tudi zadnji poraz v Zagrebu
25:17.
Kje so vzroki? Morda v premaj-
hnem številu kvalitetnih igral-
cev, njihovi nemotiviranosti ali
slabem strokovnem delu? Nekaj
odgovorov bomo verjetno dobili
že v soboto, 10. novembra, ko bo
v hali Golovec slovenski derbi
med Dinosom Slovan iz Ljublja-
ne in Aero. Po dosedanjih rezul-
tatih je razlika med ekipama veli-
ka, saj Ljubljančani vodijo, Ce-
ljani pa so zadnji. Z nestrpnostjo
pričakujemo sobotno tekmo od
katere bo marsikaj odvisno, kako
se bo nadaljni potek v ligi razvi-
jal. Bojimo se, da kjer se prepira-
la dva, tretji...
Tudi rokometašicam Velenja
letos ne gre. V 6. kolu so doživele
pravo katastrofo v Koprivnici
proti Podravki 30:16. Na lestvici
so desete s tremi točkami, v pri-
hodnjem kolu pa igrajo doma z
Rudarjem, ki je peti. Znova bo
težko, vendar izgubljati točke do-
ma pomeri katastrofo.
Šoštanj še vedno vodi v repu-
bliški moški ligi in sicer po težki
zmagi nad Ormožem v gosteh
22:23. Minerva je doma igrala sa-
mo neodločeno 22:22 s Ponikva-
mi. Na lestvici je deseta. V 10.
kolu Šoštanj znova gostuje pri
Mokerc KIG, Minerva pa pri dru-
gouvrščenemu Inlesu.
V ženski ligi je Šmartno doma
iztržilo točko z Delozo Polana
17:17, na lestvici je še vedno zad-
nje, v prihodnjem kolu pa gostu-
je pri Mlinotestu.
TV
Derbi brez odločitve
Regijski derbi v republiški nogometni ligi med Kladivarjem in
Šmartnim v Celju se je končal neodločeno 1:1, strelca Zukič za
Kladivar in Kopušar za Šmartno. Velenjski Rudar je doma
komaj iztržil točko z Izolo, ko je igral 1:1, strelec Osterc. Rudar
(TV) je osmi, Kladivar deveti in Šmartno dvanajsto. 12. kolo:
Šmartno - Mura, Triglav - KLADIVAR in Kovinar - RUDAR
(TV).
Dobro z Jesenicami
Mladi hokejisti Cinkarne so v borbi z Jesenicami doma poka-
zali dobro in srčno igro, kar pa seveda proti rutiniranim gostom
ni bilo dovolj za več kot časten poraz 6:2, gola pa sta dala
Bulatovič in Strašek. Cinkarnarji so v torek zvečer gostovali v
Beogradu pri Partizanu, v soboto pa gostujejo v Ljubljani proti
Olimpiji v začetku drugega kroga prvenstva. Na lestvici so med
osmimi ekipami sedmi z dvema točkama.
J. KUZMA
Pod l€Oši
I. B zvezna liga: košarkarji Libele so pred domačim občin-
stvom dosegli drugo pomembno zmago nad Kvarnerjem 85:71.
Na lestvici so osmi. V 6. kolu gostujejo v Novem Sadu proti
Vojvodini, ki je na odličnem tretjem mestu s tolikimi točkami,
kot jih ima tudi vodilna Olimpija Smelt. Težko gostovanje!
II. zvezna liga ženske: Rogaška je v 3. kolu vknjižila drugo
zmago prepričljivo nad Puljem 72:54. Na lestvici je peta s štirimi
točkami, v 4. kolu pa gostuje pri Savi v Kranju, ki je tretja.
Republiška liga moški: Comet je gostoval v Mariboru in
premagal Jeklotehno Branik 79:80. Z dvema točkama je na
sedmem mestu. V 3. kolu bo prvič igral doma proti Lokalinve-
stu.
Nastop Icošaricašic IVietIce
v soboto se prične prvenstvo v republiški ženski košarkaški
ligi v kateri bodo sodelovale tudi igralke Metke iz Celja. V 1.
kolu se bodo v Celju pomerile ob 17. uri proti Mariboru. Pred
prvenstvom je trener Tomaž Subotič povedal:
»Naš cilj letos je, da se uvrstimo v prvo polovico lestvice, to je
do šestega mesta. Favoriti v ligi so bivši člani druge zvezne lige,
predvsem pa Ilirija, Mengeš z nekaterimi igralkami Jezice in
morda Sava ali Pomurje. V našem moštvu bo letos dovolj mla-
dih igralk, večina njih je iz kadetskih vrst, ki potrebujejo težje
tekme v republiški članski vrsti. Problem pa imamo le v tem, da
«o štiri igralke na študiju v Ljubljani in zaradi tega ne moremo
imeti stalni skupni trening.«
In kakšno bo moštvo v novem prvenstvu?
»V ekipi bodo igrale Marjana Koželj, Tanja Janžek, Helena
Podgoršek, Barbara Polutnik, Jožica Trateški, Lidija Ranogajec,
Simona Jurše, Darja Cencelj, Zvonka Turšek, Nika Zumer,
Mojca Bozovičar, Petra Jarh, Mira Hajdinjak in Mateja Krolo.«
J. KUZMA
Trim plavanje 11. novembra
Tudi letos bo ZTKO Celje pripravila trim plavanje za vse
kategorije, ki bo v nedeljo, 11. novembra dopoldne od 9. do 11.
ure in popoldne od 13. do 15. ure v bazenu Golovca. Cicibani
morajo preplavati 25 m, pionirji 100 in pionirke 50, ženske do 50
let 200, ženske nad 50 let 100, moški do 50 let 300 in moški nad 50
let 200 metrov. Vsak udeleženec bo dobil priznanje (tudi dru-
žine)! Udeležite se akcije »Za vitko postavo je plavanje pravo!«
I TV
Turnir veteranov v rokometu
Rokometni klub Trim team bo tudi letos pripravil že VIII.
turnir veteranov v rokometu. Gre za prireditev, kjer v ekipah iz
vse Slovenije nastopajo nekdanji odlični slovenski rokometaši.
Letos imajo pravico nastopa letniki 1954 in starejši, ki niso letos
nastopili za klub, ki tekmuje v višjem rangu od občinskega.
Turnir bo 8. decembra s predtekmovanji v hali Golovec in
Tehnični šoli s pričetkom ob 9. uri.
Prijave sprejema organizator na žiro račun ZTKO Celje (turnir
veteranov) 50700-678-45169 najkasneje do 10. novembra. Organi-
zator bo upošteval vrstni red prijav, prijavnina pa je 3000 din za
ekipo. Pripravljajo štiri tekmovcilne predskupine. Tudi letos bo
okoli dvajset nagrad, ki jih prispevajo Novi tednik - Radio Celje,
Rokometna zveza Slovenije, Trim team in delovne organizacije.
TV
AD Kladivar
najboljši v
Jugoslaviji
Vsako leto v Jugoslaviji proglasijo
najboljši atletski kolektiv tako, da zbe-
rejo točke po vseh uradno opravljenih
tekmovanjih. Ker je imel Kladivar za-
stopstvo v vseh kategorijah je osvojil
naslov moštvenega prvaka Jugoslavije
(52 točk) s točko prednosti pred beo-
grajskima kluboma Crveno Zvezdo
(51) in Partizan (45) Sarajevom in Sla-
vonijo 44 itd.
Takšen uspeh je Kladivar že dosegel
pred štirimi leti. Čeprav smo tega
uspeha veseli pa si ne moremo kaj, da
ne bi bili tudi malce skeptični: ali je
celjska atletika res na prelomni (boljši)
poti ali pa je celotna jugoslovanska
atletika v škripcih in se da z malo do-
bre volje pri sestavljanju ekip seči po
vrhu. Verjetno bo slednje bolj držalo
pa čeprav ne gre zanemarjati tudi sa-
mega uspeha. J. KUZMA
Kdo je proti plavanju?
Celjski plavalci, ki so v zadnjih dveh
sezonah dosegli mnogo lepih uspehov in
se v zlasti mlajših kategorijah uvrstili
med najboljše v Jugoslaviji (samo v zad-
nji sezoni so dobili preko 360 medalj!!!)
so v novi zimski sezoni pred mnogimi
težavami.
Najprej so kasnih s treningi zaradi
neodprtosti ali zasedenosti z drugimi
oblikami bazena na Golovcu (zaradi tega
se tudi niso vključili v prva ekipna tek-
movanja), zdaj se pojavlja problem s šola-
mi in njihovim razumevanjem za trening.
To še posebej velja za nekoliko starejše
plavalce, ki obiskujejo zadnji letnik
osnovne šole ali pa hodijo v srednjo. Za-
radi zgodaj začetega pouka so odpadli
jutranji treningi, kar seveda ni dobro. To
so pri PK Neptun poskušali nadoknaditi
s tem, da bi šole po enkrat v nekaj tednih
dale plavalcem prosto, da bi lahko nado-
knadili zamujeno. Pa ni šlo, čeprav je
takšna oblika možna v vseh večjih slo-
venskih plavalnih centrih kot Kranju
Ravnah in še kje. V Celju so rekli odlce^j
ne! Zakaj in komu v korist?
Trener Andrej Znidaršič pravi, da
bri plavalci kljub napornemu trening,^
niso slabi učenci ali dijaki in da bi ji^
zato morali to omogočiti. Ce pa jim ti^
omogočimo pustijo trening in tudi v šo;
ponavadi »padejo«. Kaj smo s tem nar^
dili? Nič, še več, izgubili smo dobreg;
športnika pa tudi dijaka. Doktor Ru(j;
Cajevec, športni zdravnik, vidi rešitev
celjskega športa samo v uvedbi športriit
razredov. Celjski šport stagnira, plavale
in še nekaj posameznikov pa kaže, da b|
se dalo kaj boljšega narediti. Zakaj jjn
tega nočemo omogočiti v našo skupn^
korist, še sploh pa zato, ker je to po dm,
gib mestih možno. Ali je Celje pri ten
republika za sebe? Morda pa je to temazj
razmislek tudi na ravni TKS in ZTKO!
TONE VRABl
Novost na Golteh
V letošnji zimski sezoni
nam vsi, ki skrbijo za Golte,
obljubljajo (ne prvič!) števil-
na presenečenja. Mednje sodi
tudi »Smučarska šola Brile j«,
ki jo bo za najmlajše pa tudi
starejše profesionalno pripra-
vil Zvone Brilej iz Celja. Gre
za prvo tovrstno šolo ne samo
v Sloveniji, temveč tudi Jugo-
slaviji. In kaj bo Zvone Brilej
ponudil recimo najmlajšim?
»Na snegu bomo pripravili
pravo pravljično vas s škrati,
živalmi, tobogani in podob-
nim. To bo otroški vrtec na
snegu, kjer se bodo otroci var-
no igrali ali pa celo naučili
smučanja, medtem ko se bodo
v tistem času lahko starši brez-
skrbno smučali. Ne bodo nam-
reč v strahu, kaj se dogaja z
otrokom. Učitelji v šoli bodo
enotno opremljeni, prav tako
bo poskrbljeno tudi za vse
ostalo, da bo šola ne samo zaži-
vela, temveč v splošno zado-
voljstvo vseh prisotnih dala
ugodne rezultate. Pripravljam
še vrsto presenečenj od ugo-
dnosti pri vožnji z žičnico, pri
plačevanju za tečaj in podob-
no. Prva smučarska šola bo na-
red do 29. novembra. Čakamo
samo še sneg!«
Seveda pa bo »smučarska
šola Brilej« namenjena tudi
odraslim, ki še niso vešči smu-
čanja pa bi se ga radi po hitri
poti čimbolje naučili. Gre za
zanimivo pobudo, kateri želi-
mo samo to, da bi zaživela in
uspela. »Lastnik« šole Zvone
Brilej pravi, da se je dobro pri-
pravil in da še zlasti otroci v
vrtcu na snegu ne bodo razoča-
rani. Bomo videli!
T. VRABL
Obnavljalo
skakalnico
Jože Oblak, smučarski delavec
iz Braslovč: »Za novo sezono
smo se dobro pripravili in priča-
kujemo med ekipami ponovitev
zadnjih uspehov, to je uvrstitev
na četrto do peto mesto. Poleg
močnejših klubov bodo pred na-
mi še Velenjčani, ki so izredno
napredovali. Poleti smo dobro
trenirali, saj imamo trenutno na
Štajerskem enajst plastičnih ska-
kalnic. Potrebovali pa bi še eno
večjo za vadbo mladincev in čla-
nov. V Braslovčah trenutno dela-
mo pri veliki 70-metrski skakal-
nici s katere moramo ročno od-
straniti 40 cm zemeljske podlage,
da bo potem resnično kvalitetna
in primerna tudi za najzahtevnej-
ša tekmovanja. Tako bomo na
njej 28. januarja tudi pripravili
državno prvenstvo za mladince.
To je trenutno največja ,ta prava'
skakalnica na Štajerskem, sicer
pa potihem že razmišljamo o še
eni novi, večji, 90-metrski ska-
kalnici, ki pa naj bi jo zgradili
kdaj kasneje v Cirkovcih v ve-
lenjski občini, Mislinji ali pri nas
na Dobrovljah. Potem bi imeli
resnično vse za dober trening, saj
imamo mladih nadarjenih ska-
kalcev po različnih krajih ve-
liko.«
T. VRABL
V nedeljo sindikalni
hokej
v nedeljo se bo na drsališču v
Mestnem parku začel drugi del
občinske sindikalne hokejske li-
fe. Ob 16.30 se bosta pomerila
železarna - Opekama, za tem pa
še ob 17.30 Kovinotehna - Grofi-
ja in ob 18.30 Zlatarna - REK
(TV).
JK
Jesenski prvak
Manchester
v 1. ligi A mali nogomet so v
KS odigrali zadnje, 9. kolo jesen-
skega dela prvenstva. Prvak je
postal Manchester, ki vodi pred
Partizanom, TT Juteks, Sušil de
Brasil, Borutom iz Gotovelj, Re-
kreacijo, PM Žalec, IGM Gradnja
Žalec, Sokoli in Cosmosem. Vse
tekme so sodili Alijagič, Jereb in
Hržica. Igralci so v jesenskem
delu dosegli 225 golov ali na tek-
mo po pet. Med »strelce« se je
vpisalo 64 igralcev, ki so dali tudi
7 avtogolov. Najboljši strelci je-
senskega dela 1. lige: Sarlah
(Manchester) 16, Jančič (Sušil de
Brasil) 12, Dokič (TT Juteks) 9
golov itd.
V II. ligi so končali z jesenskim
delom tekmovanja. Rezultati 7.
kolo: Lotos - Rimljani 5:0, Delfin
- Ferralit 5:1, Triglav - Cesar 3:1
in Modelarna - Opekar 8:1. Je-
senski prvak je postal Lotos
(Vrbje) 14, sledijo Delfin (Vel. Pi-
rešica) 12, Rimljani (Šempeter) 9,
Triglav (Vel. Pirešica) 9, Cesar,
Modelarna in Ferralit (vsi Žalec)
2 ter Opekar (Ložnica) brez toč-
ke. Najboljši strelci so bili Stor-
man (Rimljani) 12, Samec (Lotos)
11 in Ograjenšek (Delfin) 10. Med
strelce se je vpisalo 46 igralcev,
ki so skupaj dosegli 162 golov ali
5,78 na tekmo. Dosegli so štiri
avtogole, izključenih je bilo 13
igralcev po pet minut, kaznovan
pa nobeden. Vse tekme so sodili
Pesjak, Naprudnik in Gorišek.
GREGOR CULK
Skomarje:
smučarska vlečnica
že stoji
Trideset članov lani ustanov-
ljenega smučarskega kluba Sko-
marje je minuli konec tedna, so-
boto in nedeljo, namenilo prosto-
voljni delovni akciji, v kateri so
namestili smučarsko vlečnico, ki
je že v pretekli zimski sezoni do-
bro služila namenu. Poleg tega
so postavili ob njeni spodnji po-
staji na Slemenu še manjšo lese-
no barako. Tako je zdaj tu, neda-
leč od Rogle, vse pripravljeno na
novo smučarsko sezono.
ALES FLUDERNIK
Štirje prvaki za
prvaka
V Žalcu je bil turnir občinskih
prvakov v malem nogometu, kjer
so nastopile štiri ekipe, zmagal
pa je prvak žalske občine Man-
chester pred zastopnikom Celja
Partizanom 50 (niso se najbolje
obnašali za takšno tekmovanje),
Rogatcem (Šentjur) in Disco 40
(Laško). Največ golov je dal Na-
prudnik (Manchester) 7. Vse tek-
me sta odlično sodila Vranjek in
Janežič iz Celja.
GREGOR CULK
Sedem medalj za
borilne veščine
Društvo za borilne veščine
Slavko Slander v Celju je pripra-
vilo 3. republiško prvenstvo v se-
mi kontaktu, kjer so nastopili
predstavniki šestih klubov, med
njimi tudi Zreč, CKD Celje in
Slavko Slander Celje. Največ
uspeha je imela ekipa Slavka
Slandra, katere posamezniki so
osvojili: prva mesta Hasan Ibrič,
Boštjan Kranjec in Stane Spi-
Ijak, drugi Ivan Videč in Andrej
Kovačič ter tretji Marko Recko
in Drago Džurič.
T. KIKER
Občinsko prvenstvo
SSD
Na stadionu v Športnem parku
v Žalcu je bilo občinsko prven-
stvo SSD v atletiki. Zmagovalci
ml. pionirji višina: Vidmar
(Šempeter) 1,25, daljina: Toplak
(Griže) 4,60, 60 m; Toplak (Griže)
9,0, 600 m: Topolovec (Zal(
1:11,0; ml. pionirke višina: Ki
nik (Vransko) 1,20, daljina:
nik (Polzela) 3,97, 60 m: Bre«
(Žalec) 8,8, 600 m: Repnik (Pol;
la) 1:22,3; st. pionirji višina: Gi
belnik (Vransko) 1,40, krogla: ^
len (Polzela) 10,85, daljina: L
nik (Polzela) 5,00, 100 m: Jel
(Polzela) 13,2, 1000 m: Lešj
(Polzela) 3:03,3; st. pionirke vi
na; Železnik (Vransko) 1,40, ki
gla: Trebušak (Vransko) 8,33, c
Ijina: Žerjav (Žalec) 4,59, 1001
Plaskan (Žalec) 14,6, 600 m: V
dušek (Polzela) 1:13,0 itd.
T. TAVCA
Minerva prva
Na občinskem sindikalnem
venstvu v rokometu v občini I
lec je sodelovalo 13 ekip, ki
bile razdeljene v štiri predtekrn
valne skupine. Finale: Minerv
SIP Šempeter 14:12, Ferralit:!
Prebold 14:10, Minerva ; TT R
bold 20:10, SIP Šempeter : Fer
lit 18:15, TT Prebold: SIP Sei
peter 11:16 in TT Prebold : S
Žalec 11:1. Vrstni red: 1. Miner
Zabukovica, 2. SIP Šempeter,
Ferralit itd.
T,
Vodijo Panterji,
Stopče In Generacij
Občinska nogometna li
Šentjur A 7. kolo: Dramlje A
Ponikva 7:4, Tratna - Veten
0:6, Prijatelji - Cozmos 8:1, Pi
terji - Aero Loka 6:5, Magnun
Grobelno 3:0 b.b. Lestvica: Pi
terji 14, Dramlje A 13, Magni
10 itd. B 1 liga 6. kolo: Hruševe
Jakob 0:10, Maratonik - Haa
derji 1:2, Dramlje B - Trno\^
4:10, Stopče proste. Lestvii
Stopče 9, Hazarderji 8, Jakob
itd. B 2 liga 6. kolo: SentjuJ
Amaterji 2:0, Vrbno - Generac
3:5, SD Cevarna - Magirusi 1
Blagovna - P);-imož 3:2. Lestvii
Generacija 11, Primož 9, Blag(
na 8, itd.
Hribernik tretji
v Ljubljani je bil drugi C tun
v badmintonu, kjer so nastol
tudi predstavniki Partizana (
berje. Hribernik je bil tre
Smrdel j šesti, Krošl deveti
dvanajst in Ostrovršnik trinaj
Med ženskami je bila Boštjal
čeva tretja.
METOD TREBiCrj
V Vrbju prve Gotovlj
Ob krajevnem prazniku s<
Vrbju pripravili tudi turnir v r
lem nogometu, kjer je nasto{
šest ekip. V finalu je Partizan (
tovlje premagal Lotos Vrbje '
za tretje mesto pa Partizan Ža
Partizan Vrbje 5:0.
v streljanju z zračno pušk(
zmagal Zvonko Skoberne p
Mirkom Paladinom itd.
JOŽE GROBEL^
V 3. kolu trije derbi
V 2. kolu II. košarkarske 1
so ekipe celjskega območja dc
gle naslednje rezultate: Zlato
Laško je izgubil z Mirno 80
Kovinar Store je katastrofa
odpravil Črnomelj 112:38, S<
jur je doma izgubil s Podboč;
66:68, Rogaška premagala v C
nji Radgoni domačine 61
medtem ko je bil KK PoL
prost. V 3. kolu bodo trije deri
Rogaška - Elektra Šoštanj, !
torog - Kovinar in Kozje - S<
jur, medtem ko bo Polzela ig
doma z Bistrico.
M. TURNS
Vadba pri Partizanu Gaberje
Z vadbo v obnovljeni telovadnici (člani so opravili več
kot 1400 prostovoljnih ur) so začeli 1. novembra in bo
trajala po posebnem urniku skozi ves zimski čas. Ob pone-
deljkih bodo vadili »srednji člani I«, pionirke in »srednje
članice«, ob torkih cicibani s starši, starejši cicibani, sta-
rejše članice in mlajši člani, ob sredah pionirji in vodniki,
ob četrtkih »srednji člani II«, pionirke in mlajše članice,
ob petkih mladinci in mladinke ter ob sobotah pionirji.
Sicer pa so v glavnem sobote in nedelje še vedno rezervi-
rane za gimnastiko, akademske vaje, odbojko in namizni
tenis ter v popoldanskem času za plesne vaje.
Vadba bo tudi v Novi vasi v telovadnici COS Fran Roš in
sicer ob četrtkih za cicibane, pionirje in pionirke ter čla-
nice.
Sekcija za badminton bo vadila v telovadnici srednje
ekonomske šole ob ponedeljkih in četrtkih.
Podrobnejši urnik je možno dobiti pri organizatorju Par-
tizan Gaberje.
METOD TREBICNIK
NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 15
Hsfi prevečicrat račuiianio na srečo
preventivni pregledi ob mesecu požarne varnosti
..Bdeči petelin« vsako le-
10 zahteva viši davek. Stati-
stike potrjujejo, da bo tako
(ydi letos. In to navkljub
j,ge večjim prizadevanjem
jp številnim preventivnim
jjjcijam, ki jih organizirajo
jasilci in drugi.
Formalno je pravzaprav v
pečini celjskih delovnih or-
ganizacijah vse tako ureje-
no, kot zahteva Zakon;
^strezni pravilniki so napi-
jani, na papirju pa so pred-
videni tudi vsi potrebni
ukrepi v primeru požara.
2;a> je naša akcija, ki sta se
jo udeležila Alojz Kranjc,
celjski požarni inšpektor in
franc Zorko, vodja preven-
tivne službe pri celjskem
Zavodu za požarno varnost,
pokazala, da je marsikateri
pravilnik napisan samo za-
to, ker tako zahteva Zakon.
V TAMI-ju so spomini na
požar pred štirinajstimi leti
(takrat se je delovna organi-
zacija imenovala »Tapetniš-
tvo«), ko so proizvodni pro-
stori pogoreli do tal, še pre-
cej sveži. Zal pa pomanjklji-
vosti pri požarni varnosti te-
ga ne potrjujejo.
Delavci so se sicer potrudi-
li in okoli skladišča vnetlji-
vih snovi posuli pesek. Kot
zahtevajo predpisi oziroma
varnost. Toda hkrati so nare-
dili precej veliko nerodnost
- zasuli so hidrant, ki bi bil v
primeru požara v tem skladi-
šču tudi zelo pomemben.
Skupaj z delavci smo nekaj
časa brskali po pesku, a ga
nismo odkrili. Le kako bi ga
odkrili v primeru, če bi skla-
dišče že lizali ognjeni zub-
Iji...
Tudi sosednji hidrant v tej
delovni organizaciji je bil
slabo označen in založen z
materialom.
Nekoliko bolje so poskrbe-
li za požarno varnost v proiz-
vodnih prostorih. Tako so
uredili posebno sobo za ka-
dilce, da delavci ne bi kadili
v proizvodnih prostorih. Pač
pa so bile vse električne
omarice v mizarskem obratu
založene z lesom, v obratu,
kjer je precej lahko vnetlji-
vega lesa, pa imajo tudi elek-
trični brusilni strojček, ki
meče iskre na vse strani.
Čeprav so v TAMI-ju ob-
ljubili, da bodo vse po-
manjkljivosti odpravili, pa bi,
človek težko rekel, da so bili
zadovoljni z našim obiskom.
To je v neki. meri potrdila
tudi izjava vodje mizarskega
obrata: »Ce bi se najavili, bi
mi v§e te stvari spravili v
red.«
V tej delovni organizaciji
torej vedo, kaj morajo storiti
za večjo požarno varnost ozi-
roma kje so pomanjkljivosti.
Očitno pa se zanašajo na sre-
čo, da do požara ne bo prišlo.
V »Vrvici« razen založenih
zidnih hidrantov in ročnih
gasilnih aparatov pravza-
prav nismo odkfili večjih po-
manjkljivosti, ki bi lahko bi-
le usodne v primeru požara.-
Imjjjo tudi, dovolj ročnih ga-
silnih aparatov, vendar pa si_
z njimi v primeru požara ne
bi mogli kaj dosti pomagati,
saj delavke ne znajo ravnati z
njimi...
Skladišče »Semenarne« je
bil tretji objekt v obrtni coni
ob Teharski cesti, ki smo ga
obiskali. Razen tega, da so v
skladišču tovornjaki (eden
med njimi tudi zaklenjen),
sta Alojz Kranjc in Franc
Zorko opozorila vodjo skla-
dišča na še eno večjo po-
manjkljivost: čeprav so obe-
šeni napisi, da je prepoveda-
no kaditi, se kar precej de-
lavcev ne drži teh opozoril.
»Nekaj napisov so celo
sneli,« je potarnal vodja skla-
dišča, mi pa smo našli ciga-
retne ogorke (k sreči ugas-
njene) tudi pod kartonskimi
škatlami.
»Pridite enkrat dopoldne
in jim sami povejte, da tu ne
smejo kaditi. Zelo bom ve-
sel, če jih boste še vi opozori-
li,« je hitel vodja skladišča.
Čeprav je »Tkanina« stis-
njena v ozkem mestnem sre-
dišču in skladiščnih prosto-
rov ni na pretek, so za požar-
no varnost kar dobro poskr-
beli, manj pa so storili, da bi
izkoreninili malomarnost za-
poslenih. Predvsem kadil-
cev.
Tako so zaposleni v šival-
nici že zaklenili vrata za sa-
bo, odkrili pa smo, da so v
delovnem prostoru pustili
neugasnjen cigaretni ogo-
rek. Tudi v skladiščih precej
kadijo, prodajalci pa vdiha-
vajo nikotinsko poživilo na
hodniku v pritličju, cigarete
pa ugašajo na leseni polici (v
bližini je zložen stiropor in
lahko vnetljivi filter za klima
napravo). Strasten kadilec je
tudi arhivar, čeprav je v kle-
ti, kjer je arhiv, prepovedano
kaditi. Precejšen kup ogor-
kov priča, da se arhivar ne
zaveda, kako pomemben je
arhiv za delovno organiza-
cijo.
Nič manj malomarnosti ni-
smo našli v stanovanjskih
soseskah. Tako je dostop do
hidrantov večinoma onemo-
gočen (ogledali smo si Ška-
pinovo ulico in »Plavo lagu-
no« ob Ljubljanski cesti),
opozorila pa tamkajšnjih sta-
novalcev ne ganejo. Dostopi
za intervencijska vozila so,
še posebej ponoči, onemogo-
čeni. Gasilci se najbolj bojijo
požara v kakšni stolpnici, saj
v tem primeru, pravijo, ne bi
mogli pripeljati gasilske le-
stve za reševanje ljudi iz viš-
jih nadstropij. Stanovalci si
torej vsak dan sami nastav-
ljajo past.
Kaj slabo skrbijo za lastno
varnost tudi stanovalci blo-
ka Ljubljanska cesta 64;
pred tedni so jim nepridipra-
vi spraznili ročne gasilne
aparate. Na Zavodu za požar-
no varnost so aparate ponov-
no napolnili s prahorn, sta-
novalci Ljubljanske 64 pa tu-
di po več obvestilih niso
prišli ponje. Očitno računajo
na srečo, da pri njih pač ne
bo gorelo. Ampak vse preveč
ljudi računa na takšno
srečo ...       SRECKO ŠROT
Hidranti v delovnih organizacijah so marsikje precej slabo vzdrževani. Pri skladišču
vnetljivih snovi v TAMI-ju smo takole brskali za njim, ker je bil popolnoma prekrit s
peskom. p^^^. SREČKO ŠROT
Ne pravi
Ceio na celjski občinski skupščini so govorili o
pogostih tatvinah v večini naših delovnih organiza-
cij. Nekateri namreč že pravijo, da gre pri tem za
novo vrsto trimske aktivnosti.
No, delegati so govorili o tem, kako bi taka
kazniva dejanja preprečili.
Ne vemo le, če bo vsa akcija uspela, saj o njej
niso govorili pravi »delegati«.
Združitev
že nekaj let tečejo poskusi, da
bi se združili ljubljanska in mari-
borska opera. Vendar brez uspe-
hov. Pravijo, da tudi zaradi loka-
lizma.
Predlagamo rešitev.
Združita naj se v Celju, pa bo-
mo imeli osrednjo slovensko
opero.
Posebnost
v Žalcu smo bili pred dnevi
priča posebni slovesnosti. Ob
otvoritvi zasebnega lokala so pri-
pravili tudi kulturni program.
To je seveda lepo in prav ter še
posnemanja vredno.
Posebno še, če bo čimveč tega
kulturnega ostalo pri bodoči re-
dni dejavnosti. _____
Poznavalci pravijo, da zaradi poznega zorenja letos mošt novembra še ne bo postal
pravo vino - to pa je gotovo ^den redkih konkretnih primerov boja proti alkoholizmu v novembru
Tujci
Pravijo, da bodo nadaljnji raz-
voj zdravilišča Dobrna rešili tujci,
^i naj bi namreč tu vlagali.
Bolje, bi bilo, če bi jih rešili
*9ko, da bi čimveč hodili v to
zdravilišče. __
Nak - nak!
Gostinstva na Golteh ne bo
prevzel zasebnik, kot je bilo do-
mala že dogovorjeno in odlo-
čeno.
Nak, nak!
Prevzel ga bo. Na-na.
Slišati je le, da nekateri od NA
- na, nočejo NA Goitej .    ______^
Z dvigom rok to lahko je storiti,
zdaj bo tieba še denar primakniti.
Kako si karikaturist M.Alaševič predstavila »gibljivost« celjskega Tedna
domačega filma.
Razlika
Delavci iz nekaterih de-
lovnih organizacij se prito-
žujejo, da meso, ki ga dobi-
vajo za malice, nima vedno
pravega vonja.
Drugi pa se pritožujejo,
da ga dobivajo tako malo,
da ga .skorajda sploh ne
morejo vonjati.
Pa smo tam! j
V Celju je vse manj višjih šol. Po visoko zna- '
nje je treba vse bolj hoditi v Maribor in Ljub- i
Ijano.
Zato pa tudi visoki kadri hodijo vse bolj iz
Celja!
Hudo »mušna«
Bojda direktor ene celjskih delovnih organizacij v cvet-
ličnem lončku v svoji pisarni goji zelene mušnice.
Ne vemo le, komu jih je namenil!
Premajhna vrata
Slišali smo, da bodo v nekaterih celjskih delovnih or-
ganizacijah začeli vgrajevati večja vhodna vrata.
Obstajajo namreč trdni dokazi, da so marsikje vhodno-
izhodna vrata veliko premajhna.
Pa morajo zato delavci odhajati ven skozi luknje v
mrežah! v
16. STRAN - NOVI VEONIK
8. NOVEMBER
Nagradni razpis
1. nagrada 500 din
5 nagrad po 100 din
Pri žrebu bomo upoštevali le pravj]
ne rešitve, pošljite jih najkasneje d,
torka, 13. 11. 1984 do 9. ure. Rcšenj
križanke lahko prinesete tudi osebn^
na vhodnih vratih je poštni nabiralni^
Na kuverto napišite NAGRAIDM^d
KRIZANKA in svoj točni naslov.
Rešitev nagradne križanke
Vodoravno: ARAK, MALIK, S/,
MOA, IKONA, AVANS, CANKA^
KRALJEVO, AARE, ANN, ESAu{i
RIL, ŠKOLJKA, ADORNO, OKli
LIST, OGER, TRDINA, POLIP, Uj<j
MAR, GRBEC, ATAKA, STAVEfJ
MEZICA, lika, raca, TRASA.    |
Izid žrebanja
1. nagrado 500 din prejme: Alm
Žvan, Prešernova 14, 63320 Titovo V(
lenje
5 nagrad po IGO din prejmejo: Niven
ka Štukovnik, Dalmatinska 43, 6200
Maribor, Ani Tašner, Mariborska lit
63000 Celje, Ida Petrovič, Cankarjev,
13, 63000 Celje, Franjo Szanič, Potni
Lavo 9a, 63000 Celje, Tjaša Romi)
63254 Podčetrtek - blok.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti.
AERO
kemična, grafična in papirna
industrija
CELJE
Komisija za delovna razmerja TOZD Kemija
Šempeter objavlja prosta dela in naloge:
- tehnolog
- ponovna objava
Pogoji: VI. st. zahtevnosti - inženir strojništva in 36
mesecev ustreznih delovnih izkušenj. Zahtevamo
pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika.
- strugarja II.
Pogoji: IV. st. zahtevnosti - oblikovalec kovin in 6
mesecev ustreznih delovnih izkušenj.
- rezkalec II. 2 x
Pogoji: IV. st. zahtevnosti - oblikovalec kovin in 6
mesecev ustreznih delovnih izkušenj.
- pomožni delavec
- za določen čas
Pogoji: II. st. zahtevnosti - vzdrževalec in upravljalec
strojev ter 3 mesece ustreznih delovnih izkušenj.
Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi
Kadrovsko-socialni službi AERA, Čuprijska 10, Celje
v 8 dneh po objavi.
Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po
sprejemu sklepa o izbiri. _
Dravske elektrarne Maribor,;
n. sol. o.
TOZD ELEKTROKOVINAR
LAŠKO, n. sol. o.
po sklepu komisije za delovna razmerja
objavlja
naslednja prosta dela in naloge:
1. vodja priprave dela
2. vodja montažne dejavnosti
3. vodja pleskarske dejavnosti
4. vodja montažnih del I.
5. vrtalec frezalec
6. monter-vodja skupine
7. vzdrževalec strojnih naprav
8. rezkalec specialist
9. več ključavničarjev, varilcev,
strugarjev in monterjev
10. pleskar I.
11. rezalec kovin
12. skoblar I.
Za opravljanje teh del morajo kandidati poleg
splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
- pod 1) VŠ strojne smeri, 1 leto delovnih izkušenj
- pod 2) SŠ strojne smeri, opravljen strokovni izpit
in 3 leta delovnih izkušenj
- pod 3) SŠ kemijske ali pleskarske smeri, oprav-
ljen strokovni izpit in 2 leti delovnih izkušenj
- pod 4) SŠ strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj
- pod 5) KV kovinske smeri, 5 let delovnih izkušenj
- pod 6) SŠ strojne smeri in 1 leto delovnih izku-
šenj
- pod 7) KV kovinske smeri in 3 leta delovnih
izkušenj
- pod 8) KV kovinske smeri in 5 let delovnih izku-
šenj
- pod 9) KV kovinske smeri, od 1 do 3 leta delovnih
izkušenj
- pod 10) KV pleskar in 3 leta delovnih izkušenj
- pod 11) KV kovinske smeri, 1 leto delovnih izku-
šenj
- pod 12) KV kovinske smeri in 3 leta delovnih
izkušenj.
Delovno razmerje bodo kandidati sklenili za nedo-
ločen čas s polnim delovnim časom.
Poskusno delo za opravljanje objavljenih del traja
od 30 do 90 dni.
Izbranim kandidatom nudimo možnost rešitve sta-
novanjskega vprašanja.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kan-
didati dostavijo na gornji naslov v roku 8 dni od
dneva objave.
O izbiri bodo obveščeni v roku 15 dni po preneha-
nju zbiranja prijav.
AVTO-MOTO DRUŠTVO
»SLANDER« CELJE
KOMISIJA ZA RAZPIS DEL IN NALOG
razpisuje na podlagi določil pravilnika o delovnih
razmerjih in sklepov samoupravnih organov
prosta dela in naloge
VODJE VZGOJNO-
IZOBRAŽEVALNEGA SEKTORJA
(avto šole)
Pogoji:
- višja šolska izobrazba prometne ali pedagoške
smeri
- tri leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih
delih
- dovoljenje za inštruktorja voznika
- sposobnost vodenja in dela z ljudmi.
Delo združujemo za nedoločen čas.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo
kandidati poslati v roku 15 dni po objavi na naslov
AVTO-MOTO DRUŠTVO »SLANDER«, CELJE, LJUB-
LJANSKA 37 s pripisom ZA RAZPISNO KOMISIJO.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po kon-
čanem razpisu.
, NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 17
18. STRAN - NOVP TEDNIK
8. NOVEMBER

TRAJNO ŽAREŽO EMO peč za
6000 din in novo plinsko peč za
5000 din prodam. Ogled popol-
dan po 15. uri. Stanko Trnovšek,
Dramlje 8a.
STARO stanovanje 70 v Celju
prodam. Ponudbe pod 200 SM.
KRAVO brejo, še z mlekom, pro-
dam. Žgajner Tončka, Vojnik,
Ulica Bratov Jančar 19.
SKORAJ NOVO BCS kosilnico pro-
dam. Vozlič Srečko, Kristan vrh
79, 63241 Podplat.
KAUČ peč na olje, 50 I prešo in
mlinček nujno poceni prodam.
Tel. 25-370 od 17-19. ure.
OTROŠKO SOBO, francosko za-
konsko posteljo in jedilni kot z
mizo in stoloma, ugodno pro-
dam. Šketa, Rimska cesta 8, La-
ško.
HLADILNO ZAMRZOVALNO OMA-
RO še tovarniško zapakirano
ugodno prodam. Inf. dopoldan
po tel: 701-221 int. 76. j.
KABEL PPR 3 X 2 5, 200 m pro-
dam po 160 din. Tel. 710-904.
ZASTAVO 750, letnik 1975, neregi-
strirano, poceni prodam. Tel.
22-627.
ZASTAVO 750, letnik 1975, regi-
striran, prodam. Šeruga, Čopo-
va 25, Celje.
FOTO APARAT Canon FTB, dobro
ohranjen, z objektivom 50 mm,
f-1,8 in zaščitno torbico ter UV-
filtrom, prodam za 40.000 dinar-
jev. Tel: 70^-312 od 15. do 16.
ure.
MLADO KRAVO brejo in z mlekom
prodam. Gajšek Anton, Podgor-
je 24, Šentjur
ZAMRZOVALNO SKRINJO Gore-
nje 350 I prodam. Inf, tel: 063-
33-100.
GUMI VOZ 14 col, prodam. Smole
Andrej, Vršna vas 12, Zibika.
MOTORNO KOLO Tomos 12, pro-
dam. Koštomaj Franc, Ljubečna
51, Škofja vas.
126 P dobro ohranjen ugodno pro-
dam. Inf. dopoldan 33-621 int. 01
popoldan 34-039.
ZVOČNI KINOPROJEKTOR pro-
dam. Drapšinova 11, Celje
FIAT 1300 lux prodam. Leto izdela-
ve 1978. Informacije popoldan
od 15. ure na tel: 831-969.
ZVOČNIKI 40/60 W prodam. Ogled
v soboto in nedeljo. Železnik,
Breg 52 a. Polzela.
TRAJNOGOREČO peč Magma tobi
7 malo rabljeno prodam. Tel: 25-
350 int. 31, Kresnik.
VW kombi dvojna kabina prodam,
za 6 registriran, kason 1 t nosil-
nosti letnik 74, generalno ob-
novljen, motor 600 km, reg. do
septembra 85, prodam. Tel: 063
34-205
KRAVO SIVORJAVE PASME, 6
mesecev brejo, dobro mtekari-
co ugodno prodam. Jelen Rudi,
Šentrupert 13, Gomilsko.
LAHEK GUMI VOZ prikolico za
prevoz živine, prikolico za lažji
traktor prodam. Šarlah Franc,
Platinovec 12, Grobelno.
NSU Prinz 1000 C reg. do avgusta
85, prodam za 4,5 SM. Informa-
cije na tel: 22-303.
NOV TROSED, dva fotelja, pletilni
stroj Empisal Knitmaster model
321 na kartice (avtomatik) pro-
dam. Pevec, Nova vas 6, Šent-
jur.
150 km betonskih ploščic 40 x 40
malo rabljene, ugodno prodam.
Sedovnik Miha, Erjavčeva 10,
Celje.
BETONSKO ŽELEZO 12 mm in
op3ko monta, prodam. Kolar
Podgrad 23, Šentjur.
ZASTAVO 101 comfort letnik 82 s
plinsko napravo ugodno pro-
dam, štravs, Vrbje 83.
6-7 ton botravcev za prešanje,
obrane, poceni prodam. Kveder
Vili, Vojnik 26.
PRIKOLICO za osebni avto, novo
srednje veliko, prodam. Jurkov-
šek, Griže 124, nasproti pokopa-
lišča.
OPEL KADETT letnik 71 karanibo-
liran z deli, prodam. Horvat Zlat-
ko, Socka 49, Strmec.
SPALNICO dobro ohranjeno poce-
ni prodam. Tel. 25-490.
Z 101 letnik 76, prodam. Ponikvar
Igor, Škapinova 2, Nova vas,
Celje. Ogled od 15. ure dalje.
TRAKTOR UNIVERZAL 445 z jer-
menico v dobrem stanju pro-
dam. Ogled popoldan, Anderlič
Miha, Plat 1, 63250 Rogaška
Slatina.
REZERVNE DELE za R 10, R 1190-
major-vrata, šipe, menjalnik in
ostale drobne dele, prodam. Iv-
šek Polde, Klenovo 12, Sedraž,
Laško.
PISALNI STROJ Optima, prodam.
Šifra: NOVO.
HIŠO v Šmarju pri Jelšah, prodam.
Tel: 821-144 do 15. ure.
BETONSKE mreže Fi 8 mm 10
kom, ter vitlo primerno za vsak
traktor poceni prodam. Osebni
avto BMW letnik 1983. Fideršek
Jože, Ljubečna 10 škofja vas
63211.
FIAT 132 letnik 77 prodam. Tel:
063 32-583.
Z 101 letnik 78 motor 81 prodam za
18 SM. Palir, Vrhe 31, Teharje.
TRAKTOR Tomo Vinkovič 18 KS
star 4 leta in motorno žago Stihi
050 prodam. Zelič Branko, Bre-
ze 43.
21001 cisterno za nafto ugodno
prodam. Vsak dan po 15. uri -
Podsedenšek, Celje, Ulica Mak-
sima Gorkega 8.
MOTORNO KOLO MZ 150 ccm z
novim motorjem letnik 77 po ze-
lo ugodni ceni prodam. Počej
Jani, Dolenja vas 18, Prebold.
R 4 delno razstavljen in nekaj no-
vih rezervnih delov za R 4 v ce-
loti ali po delih prodam. Inf. tel:
707-179.
TRAKTOR TV 730 z priključki pro-
dam. Kramar Alojz, Tabor 11,
Tabor.
ŠIVALNI STROJ Bagat Jadranka
in črnobeli TV po ugodni ceni
prodam, Lenart Krivonog, Čo-
pova 1, Celje.
VVARTBURG 1982, 25.000 km, bela
limuzina,   garažiran   prodam.
Tel: 063 831-609 po 18. uri.
VEČJO zazidljivo parcelo prodam
v Dramljah. Tel: dopoldan 26-
439 Janez
R 4 Letnik 78 prodam Informacije
po tel: 33-555 popoldan.
ZASTAVO 850 letnik 82 in akumu-
lator za Renault 4, prodam. Tel:
063 21-502 popoldan.
TOMOS AVTOMATIK 1982, Zasta-
vo 750 karambolirano 1975, ko-
nja delovnega triletnega, pro-
dam. Požežnik, Gornji grad 141.
126 P prodam, 53000 km 1979,
14 SM, kličite 31-112 dop. int.
360.
NEGOGRAJENO montažno hišo
Žlateče 2, Šentjur pri Celju
1,30 ha njiv, pašnik, gozd, pro-
dam. Pire Marija, Cesta krških
žrtev 10, Krško; od 7.-11. ure,
tel: 069 71-184.
ŠTIRI FOTELJE tonet in okroglo
mizo z aluminajstim podstav-
kom, stol Kamnik in platneno
pokrivalo Induplati za osebni
avto Z 750, P 126 ugodno pro-
dam. Zavolavšek, Valvazorjeva
60, tel: 35-819.
KOMPLET DNEVNO sobo (regal,
kavč, dva fotelja, tabure, mizo)
staro dve leti, prodam za 10 M.
Ogled vsak dan od 17. do 19.
ure. Prelog, Milčinskega 6, Ce-
lje, tel: 36-715.
SALONITNE PLOŠČE, prodam.
Gaber Marija, Gajstrova pot 6,
(Hruševec) Šentjur.
SADNO STISKALNICO 1501, pro-
dam, Verbič Kari, Košnica 10,
Celje.
PRALNI STROJ Gorenje ugodno
prodam. Inf. tel: 063 25-331.
R 4 GTL letn-k 84 prodam. Tel: 27-
382.
ŠKODO 100/80 neregistrirana,
vozna, lahko tudi za delo, pro-
dam. Tel: 26-655.
TRAKTOR Tomo Vinkovič, letnik
69, dobro ohranjen prodam. Po-
grajc. Partizanska 40, Celje.
30 kom. novih nizko 8-valnih salo-
nitk, prodam. Zorko, Trnovlje 94
pri šoli, Ljubečna.
KOMBINIRAN ŠTEDILNIK, nov še
neuporabljen prodam. Knez,
Babno 19b, Celje.
NOV RISALNI aparat A/1 prodam.
Inf. Tel: 35-939.
STAREJŠO adaptirano hišo na
parceli 1750 m^, čudovita loka-
cija 2 km iz Žalca, ugodno pro-
dam. Ponudbe pod šifro: GOTO-
VINA.
FIAT 850 dobro ohranjen rdeče
barve ugodno prodam. Skala
Jože, Zg. Hudinja 1, Celje.
KLINKER OPEKO 340 kom. porolit
opeko 12 cm - 70 kom., radiator
triko 20 členov/60 cm prodam.
Ljubečna 42 tel: 35-493.
ZAZIDLJIVO 1000 m^ parcelo sta-
novanjska hiša ali vikend v bo-
rovem gozdičku Breg pri Polzeli,
asfaltni dovoz, elektrika, voda,
čudovita okolica, prodam. Du-
^šan Učo, Dobriša vas 53 e, Pe-
trovče.
V VRHOVEM pri Radečah prodam
enodružinsko podkleteno hišo,
gospodarsko poslopje, garažo z
1900 m' in 4000 m' njiv. Informa-
cije na naslov: Klanšek Jože,
Ložnica pri Žalcu 30a, 63310 Ža-
lec.
PRAŠIČKE Švede 9 tednov čez
20 kg, prodam, večje pozneje za
zakol. Leveč 1.
NEMŠKE OVČARJE z rodovnikom,
prodam. Kragolnik ' Marjan,
Krošnica 61 Celje, tel: 27-440.
KIPER TAM 6500 prodam. Reg. do
aprila 85. Inf. tel: 063 745-221 po
18. uri.
PEČ za etažno ogrevanje central
20 S, rabljena eno zimo, pro-
dam. Penič Jože, Brezje Slom 3,
Ponikva
VSELJIVD urejeno Wšo z vrtom v
centru Rogatca prodam. Ogled
od 15. ure razen sobote in nede-
lje. Cena 1 po dogovoru. Ivan
Korez Rogatec 67.
NOVO PERSIANER jakno št. 42 za
60.000, poročno drap obleko št.
38 italijansko, gumi kabel 50 m
na kolutu 14.500, vgradni hladil-
nik 15.000 din, prodam. Justin,
Tončke Čečeve 6, tel: 228-96.
ŠTEDILNIK GORENJE prodam.
Inf.: (063) 35-857 ali VrabI, Drap-
šinova 15, Celje.
TERMOAKUMULACIJSKO PEČ
AEG 4,5 kw, novo v garanciji s
kuponom za montažo prodam.
Inf. tel. 31-711 int. 344 od 7. do
11. ure.

KUPIM celjsko kroniko Ignaca
Orožna, izdano v Celju 1854 kot
tudi ostale njegove knjige, ki
opisujejo zgodovino Celja. Po-
nudbe sporočite na uredništvo
pod šifro: CELJE.
ENODRUŽINSKO novejšo hišo v
Celju, kupim. Šifra: GOTOVINA.
STARO HIŠO v Celju, kupim. Po-
nudbe pod GOTOVINA.
ELEKTRIČNI BETONSKI mešalec
dobro ohranjen kupim. Ponudbe
pod TAKOJ na Novi tednik.
STANOVANJA
ODDAM sobo mirnima dekletoma
ali fantoma. Šifra: OPREM-
LJENO.
OPREMLJENO ali neopremljeno
sobo v okolici Celja išče usluž-
benka. Tel: 25-511 int. 43.
MIRNO DEKLE brez obveznosti in
nekadilka išče kakršnokoli sobo
v Celju ali okolici. Šifra: NUJNO.
ZAKONCA brez otrok iščeta sta-
novanje. Ponudbe pod »Učite-
Ijica«.._______^

rAKOJ ZAPOSLIM KV šiviljo i
krojačico. OD po dogovoru. B
tik BRIGITA, Zidanškova 16, C
'je.
V REDNO delovno razmerje spr
mem KV ali PK vodovodnega!
stalaterja. Vodovodno insta
terstvo Buhinjak tel: 36-537 C
Ije.
ZAPOSLIM šoferja C kategori
Tel: 35-948 od 18. do 20. ure.
MIZARSKA delavnica zaposli rv
valificiranega delavca. Inforn
cije na tel. 36-080.
KVALIFICIRANEGA ali priučei
ga orodjarja ali strugarja in
lavca za priučitev zaposi
Elektromehanika in kovinski
delki. Artnak Franc, Vrbno
Šentjur.

OBRTNIKI!   Sprejmem  delo
dom,   sestavljanje,  sortira
pakiranje. Imam prostor, tr
nost postavitve stroja. Ponu
pod PRECIZNOST.
ZDOMEC nujno išče žensko za
denje gospodinjstva in poi
pri bolni osebi. Vse ostalo
dogovoru. Ponudbe na tel:
28-451.
VRSTNI RED za ..Jugo< pre
mem. Ponudbe pod »Tako
spomladi«.
Poiščite V... TEHNIKI
Vse, kar potrebujete za električno napeljavo,
drobni elektro material, velika izbira elektro mo.
torjev, poiščite v Tehniki.
ko vi nOteh na   tozd tehnična trgovina
MIEI^ TIOXNINA CIELJIE
SOZD »MERX« CELJE
Trgovsko podjetje na debelo in
drobno
»TKANINA«, n.sol.o., Celje
Delavski svet DS SKUPNIH SLUŽB
RAZPISUJE
dela oz. naloge s posebnimi pooblastili in
odgovornostmi za 4-letni mandat
VODJE SEKTORJA ZA
SAMOUPRAVNO ORGANIZIRANOST
IN KADRE
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, mora
kandidat na podlagi določil Samoupravnih splošnih
aktov in zahtev Družbenega dogovora o oblikovanju
in izvajanju kadrovske politike v občini Celje, izpol-
njevati še naslednje pogoje:
- da ima visokošolsko (Vil. stopnja zahtevnosti) izo-
brazbo pravne smeri in 1 leto ustreznih delovnih
izkušenj ali višješolsko (VI. stopnja zahtevnosti) izo-
brazbo pravne smeri in 3 leta ustreznih delovnih
izkušenj
- da ima vodstvene in organizacijske sposobnosti
- da je ustvarjalen in uve'javlja načela samouprav-
ljanja in socialistične morale
- da izdela predlog o načinu uresničevanja razvoj-
nega programa z opredelitvijo svoje vloge pri uresni-
čevanju le-tega
Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev
sprejema Sektor za samoupravno organiziranost in
kadre »TKANINA« Celje, Ul. XIV. divizije št. 12, z
oznako »za razpisno komisijo DSSS« v 15 dneh od
dneva objave razpisa.
Kandidati bodo pisno obveščeni o imenovanju naj-
kasneje v roku 30 dni po zaključenem postopku o
imenovanju.
a. NOVEMBER 1984
NOVI TEDNIK - STRAN 19
TV SPORED
fjEDELJA, 11. 11.
9 00-22.00 TELETEKST RTV UUBUANA; 9 15 POROČILA; 9 20 ŽIV ŽAV. otro-
jl<a matineja, 10 10 JACK HOLBORN. zahodnonemška mladinska nadalje-
^,anka, 10.40 D Butler-V Labella-G Montaldo: MARCO POLO, italijanska
nadaljevanka, 11 40 625, oddaja za stik z gledalci; 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA;
,3,00 POROCiLA (do 1305); 13 30 ODBOJKA (M) STAVBAR ; GALATASARAV,
reportaža iz Maribora; 14.00 MOSTOVI; 14 30 VISOK PRITISK, zabavnoalas-
(^na oddaja TV Koper; 15.10 TRGATEV, češkoslovaški film; 16.35 POROCILA;
16.40 TV KAVARNA; 17.40 Celje: ROKOMET (M) AERO CELJE DINOS SLO-
VAN, prenos v odmoru ŠPORTNA POROČILA; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK;
19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19 55
VREME; 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 S Pavič: BANJICA, nadalje-
vanka TV Beograd; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 ŠPORTNI PRE-
GLED; 21.40 DOKUMENTARNA ODDAJA; 22.10 POROČILA
Oddajniki II. TV mreže:
15.55 NEDEUSKO POPOLDNE; 17.25 CITADELA, angleška nadaljevanka;
18.25 REPORTAŽA Z NOGOMETNE TEKME PARTIZAN ; CZ; 18.55 RISANKA;
ONEVI JRT - Dan TV Sarajevo: 19.30 TV DNEVNIK
PONEDEUEK, 12. 11.
8.50 TV V ŠOLI: TV koledar, Obiščimo letališče, Makedonščina, Za učitelje.
Ustno izročilo danes, Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: TV berilo, Risanka, Angle-
jčina, Prvaki v znanju. Risanka, Poklic-Pediater, Na konicah prstov (do 12.30);
17.05-22.25 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 17.20 POROČILA; 17.25 SMO-
GOVCI, otroška serija TV Zagreb; 17.55 PRED IZBIRO POKLICA: Vojaški po-
klici; 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK; 18.40 PET MINUT ZA REKREACIJO; 18.45
MLADI UPI, oddaja za mlade; 19.15 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN
RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME;
19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 Jordan Dobreski: SAMOTA, drama TV
Skopje; 21.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.10 GLASBENI MAGAZIN; 22.10 TV
DNEVNIK II
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV DNEVNIK; 17.45 MESTO BASNI, otroška serija TV Skopje; 18.00.MITI
(N LEGENDE; 18.15 NARAVA IN ČLOVEK, izobraževalna serija; 18.45 GLAS-
BENI ALBUM; 19.00 TELESPORT; DNEVI JRT - Dan TV Skopje: 19.30 TV
DNEVNIK
TOREK, 13. 11.
9.00 TV V ŠOLI: TV koledar. Šolski okoliš, Stare kulture Mezopotamije, Poro-
čila: 10.35 TV V ŠOLI; Kemija povsod, Risanka, Metropolitanski muzej: Zakladi
Irske, Šola, Risanka, Glasbena vzgoja: Mojstri instrumentov, Kaj še zna dober
bralec (do 12.30); 16.15-22.30 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 16.30 ŠOLSKA
TV: SLIKARSTVO XX. STOLETJA - Umetnost v revoluciji, ZGODOVINA - Koro-
ški kmečki upor leta 1479, EKOLOGIJA - Živa bitja so odvisna; 17.35 PORO-
ČILA; 17.40 ZBIS: Kje živi tvoja pravljica; 17.55 REPUBLIŠKA REVIJA MPZ
ZAGORJE 84 - 4. oddaja; 18.25 CELJSKI OBZORNIK; 18.40 MISLEC, indijski
risani film; 18 50 KNJIGA; 19.05 RISANKA: Maksipes Fik; 19.15 CIK CAK; 19.24
TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55
VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 J. Romains: NEKAJ LJUDI
DOBRE VOLJE, francoska nadaljevanka; 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA;
20.55 DOKUMENTAREC MESECA: Tine ali komu zvoni; 21.35 TV DNEVNIK II;
21.50 R. Kambaskovič: FLUIDI, baletna oddaja TV Beograd
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 TV DNEVNIK; 17.45 KAJ OTROCI VEDO O ROJSTNEM KRAJU; 18.15
KNJIGE IN MISLI; 18.45 GLASBA ZA MLADE; DNEVI JRT - Dan TV Zagreb:
19.30 TV DNEVNIK
SREDA, 14. 11.
8.45 TV V ŠOLI: TV koledar, Otroški hišni svet, Kultura govora, Nadnacionalne
družbe. Računalniki, Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Vlasinsko jezero, Risanka,
Vaterpolo, O snoveh. Risanka, Kocka, kockica: Nevaren dan, Zadnje minute:
Lan (do 12.30); 17.50-22.40 TELETEKST RTV LJUBLJANA; 18.05 POROČILA;
18.10 CICIBAN, DOBER DAN: Ustvarjamo; 18.25 SEVERNOPRIMORSKI OB-
ZORNIK; 18.40 MOZAIK KRATKEGA FILMA: OLIMPIA, grški film; 19.05 RI-
SANKA: 19.15 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA;
19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00
FILM TEDNA: MEFISTO, madžarski film; 22.20 PROPAGANDA ODDAJA; 22.25
TV DNEVNIK II
ČETRTEK, 15. 11.
8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Povej mi, povej: Dan, Sadni proizvodi. Mehkužci,
Tehniške zanimivosti, Matematika in šah. Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Kemija v
industriji: Organska kemijska industrija Skopje, Risanka, Vikend - reportaža.
Risanka, Korale, Pionirski film (do 12.30); 16.30-22.15 TELETEKST RTV LJUB-
UANA; 16.45 ŠOLSKA TV: SLIKARSTVO XX. STOLETJA-Umetnost v revoluciji
ZGODOVINA - Koroški kmečki upor leta 1479, EKOLOGIJA - Živa bitja so
' odvisna; 17.50 POROČILA; 17.55 T. Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GA-
1 LEBA, mladinska nadaljevanka; 18.25 GORENJSKI OBZORNIK; 18.40 DELE-
GATSKA TRIBUNA; 19.10 RISANKA: Maksipes Fik; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN
' RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME;
i 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 TEDNIK; 21.00 PROPAGANDNA OD-
DAJA; 21.05 J. ClavelI: ŠOGUN, ameriška nadaljevanka; 22.00 TV DNEVNIK II
Oddajniki II. TV mreže:
16.25 VSI NA SNEG, izobraževalno-dok. serija; 17.25 TV DNEVNIK; 17.45
Čuvaji časa, otroška serija; 18.15 ZNANOST; 18.45 ZABAVNOGLASBENA
' ODDAJA; DNEVI JRT - DAN TV UUBUANA: 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 TEDNIK;
20.40 PISANI SVET: Čarovniki; 21.10 A. Marodič; RESNIČNI OBRAZ ANITE
NOVAK, 1. del TV nadaljevanke; 21.50 ANDREJ IZ STRAŽIŠČA, zabavnoglas-
bena oddaja; 22.35 POLETNI ČAS-ZIMSKI ČAS, SOMMERZEIT-VVINTERZEIT
1 dokumentarna oddaja; 23.05 AVTORALLV KOMPAS; 23.15 PORTRET: Meta
j Hočevar (do 23.45); OPOMBA: 15.-18./11. Dunaj: EP V RITMIČNI GIMNASTIKI
PETEK, 16. 11.
j 850 TV V ŠOLI: TV koledar, Povej mi, povej, "Med bregi pisani", Angleščina,
I Marko Iv^arulič, Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Zgodovina, Risanka, Planet Zemlja:
Človek in reke, Mali program: FAHRENHEIT 451-1966, Risanka, Teorija književ-
i nosti - Aristotelov filozofski zagovor umetnosti, Na konicah prstov (do 12.30);
I 17 05-23.40 TELETEKST RTV UUBLJANA; 17.20 POROČILA; 17.25 ROČK
I PORTRET: Atomsko sklonište, oddaja TV Novi Sad; 17.55 JACK HOLBORN,
zahodnonemška mladinska nadaljevanka; 18.25 OBZORNIK LJUBUANSKEGA
I OBMOČJA; 18.40 MISLITI USTVARJALNO: Spodbujanje ustvarjalnosti, izobra-
i ievalna oddaja; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ;
19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGAN-
' DNA ODDAJA; 20.00 VČERAJ ZA JUTRI: Poletje 1946, dokumentarna serija;
I* 20.35 NE PREZRITE; 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.55 TUJA IGRANA
SERIJA; 21.45 TV DNEVNIK II; 22.00 RDEČA ROKA, francoski film (ČB)
f Sobota, 17. i i.
^45-12.00 in 12.40-23.20 TELETEKST RTV LJUSUANA; 8.00 POROČILA; 8.05
CICIBAN, DOBER DAN: Ustvarjamo; 8.20 ZBIS: Kje živi tvoja pravljica; 8 35
SMOGOVCI, otroška serija TV Zagreb; 9.05 T. Seliškar: BATOVŠČINA SINJEGA
j SALEBA, mladinska nadaljevanka; 9.35 SLOVENSKA LJUDSKA GLASBILA IN
GODCI: Bordunske citre; 10.05 PRED IZBIRO POKLICA: Vojaški poklici; 10.35
i Čudeži narave: indijski slonl, kanadska poljudnoznanstvena serija; 10.55
SPOZNANO, NEZNANO - oddaja o znanosti, ponovitev; 11.55 POROČILA (do
12.00); 12.55 PJ V NOGOMETU - SUTJESKA : PARTIZAN, prenos Titograd, v
IOdmoru ....; 14.45 POROČILA; 14.50 Ljubljana: MEDNARODNO PRVENSTVO
^'OGOSLAVIJE v namiznem tenisu - polfinale posamezno; 17.00 PJ V ROKO-
J^Etu (Ž) - RADNIČKI : BUDUČNOST, prenos Beograd, v odmoru ...; 18 15
pEZTRl GORE: Oktet Gallus; 18.45 ČUDEŽI NARAVE: Skrivnostni svet plazilcev
" 2 del, kanadska poljudnoznanstvena serija: 19 10 RISANKA: Maksipes Fik;
19 20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19 26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV
^NEVNIK; 19 55 VREME; 19 57 PROPAGANDA ODDAJA; 20.00 DVOBOJ NA
SONCU, ameriški film; 22.05 PROPAGANDNA ODDAJA; 22.10 ZRCALO TEDNA;
^2 30 POLETNI ČAS. zabavnoglasbena oddaja TV Beograd; 23 15 POROČILA
RAOiaCEUE
ČETRTEK, 8. 11.: 8.00 poročila, 8 10 Iz sveta glasbe, vmes 8.30 i
Obvestila, 9.00 druga poročila, 10.00 zaključek. 15.00 poročila in i
obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi. ;
16.30 Kronika, 16.45 Zabavni globus, 17.00 V živo (do 17.30 j
Kronika TDF), 18.00 zaključek. \
PETEK, 9. 11.: 8.00 poročila, 8.10 Kronika TDF, 8.30 Obvestila, ,
8.35 Petkov mozaik, 9.00 druga poročila, 9.30 Žveplometer, '.
10.00 zaključek. 15.00 poročila in obvestila, 15.30 Dogodki in!
odmevi, 16.00 čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika TDF, 16.45:
Zabavni globus, 17.00 kronika, 17.15 Mladi mladim, 18.00 zaklju- ]
ček.
SOBOTA, 10. 11.: 8.00 Poročila, 8.10 Dopoldne z vami, vmes j
8.30 Obvestila, 9.00 druga poročila, 9.05 kuharski kotiček, 9.15 !
Koledar prireditev, 9.30 Kronika TDF, 10.00 zaključek. 15.00 j
Poročila in obvestila, 15.15 Zabavni globus, 15.30 Dogodki in I
odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica i
zabavnih melodij, 17.45 Kulturni feljton, 18.00 zaključek. -i
i
NEDEUA, 11.'l1.: 10.00 poročila in obvestila, 10.30 Vedno:
lepe melodije, 10.45 Onkraj srebrne črte, 11.00 Žveplometer,^
11.15 Kronika TDF, 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00 poročila, 12.05 !
Zabavni globus, 12.15 Literarna oddaja, 12.30 Iz domačih logov,;
13.00 Čestitke in pozdravi, 14.30 Zaključek. j
PONEDELJEK, 12. 11.: 8.00 poročila, 8.10 Športno dopoldne,;
vmes 8.30 obvestila, 9.00 druga poročila, 10.00 zaključek. 15.00 j
Poročila in obvestila, 15.15 Nove plošče, 15.30 Dogodki in od-;
mevi, 16.00 čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika TDF, 16.45 Za- i
bavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica domačih viž, 17.45 i
Športni pregled, 18.00 Zaključek.
TOREK, 13. 11.: 8.00 poročila, 8.10 Kronika TDF, 8.30 obve-;
stila, 9.00 druga poročila, 9.30 Esperanto, 10.00 zaključek. 15.00;
Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, j
16.30 Kronika TDF. 16.45 Zabavni globus. 17.00 Kronika. 17.15 Iz j
arhiva resne glasbe. 17.45 Iz delovnih organizacij, 18.00 Zaklju-1
ček.
SREDA, 14. 11.: 8.00 poročila. 8.10. Kronika TDF, 8.30 Obve-
stila. 9.00 druga poročila. 9.30 Koledar prireditev. 9.45 Pet minut;
za boj proti alkoholizmu. 10.00 zaključek. 15.00 poročila inj
obvestila 15.15 Iz krajevnih skupnosti. 15.30 Dogodki in odmevi,;
16.00 Čestitke in pozdravi. 16.30 Kronika TDF. 16.45 Zabavni |
globus. 17.00 Kronika. 17.15 Glasbene vzporednice. 17.30 Ak-!
tualno. 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe. 18.00 zaključek. ;
Lestvici Radia Celje
Zabavne meiodije:
1   I JUST CALLED TO SAY I LOVE YOU - STEVIE
VVONDER
2. SUZANA - THE ART COMPANV
3. NAŠA LIDIJA JE PRI VOJAKIH - LAČNI FRANZ
4. CASEPERSS VVHISPER - GEORGE MICHAEL
5. ANDŽELE MOJ - OLIVER DRAGOJEVIČ
6. PARDONE MADAME - ČUDEŽNA POLJA
7. BODI SREČNA ANDREJA - MARIJAN SMODE
8. UHVATI RITAM - PARNI VALJAK
9. I WANT LET THE SUN GO DOWN ON ME - NIK
KERSHAVV
10. GOODBVE MICHELLE - RANDEZ VOUS
DomaČe meiodije:
1. NA MOJO POT NE TROSI ROŽ RDEČIH - STANKA
KOVAČIČ
2. NA MNOGA LETA - TRIM
3. Ml SLOVENCI - MUŽENIČ
4. PA MOJE ŽENKE GLAS - TONE KOZLEVČAR
5. TEBI, NAŠA MATI - HENČEK
6. DANES NA VASI - RŽ
7. PREKO MORJA VETER VEJE - MARIJA AHAČIČ-
POLAK
8. KO SE VRNEŠ - RUPAR
9. PESMICA ZATE - ALPSKI KVINTET
10. Z VESELIM SRCEM VOŠČIM - FANTJE Z VSEH
VETROV
Nagrajenca: Ivan Romih. Škapinova 9, Celje
Andrej Gorenjak, Šentjanž 45, Štore.
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg V. kongresa 3a, Celje
Vsakič - nagrada velika plošča, kija izžrebanci dvignejo
v prodajalni MELODIJA.
KLIC NA POiVlOČ!
Društvo za varstvo živali v Celju
odda
malega liratkodlalcega, beiega, 5 let
starega psičita, kateremu je umrla
gospodinja.
Psiček je ljubek, navajen otrok in bi moral dobiti čim
prej nov dom pri dobrih ljudeh. Ker pač nimamo
doma za živali, smo primorani psičke preko javnih
obvestil ponujati ljudem, da se jih usmilijo in vzame-
jo. V nasprotnem slučaju bi pač psiček moral umreti.
Društvo prosi, da psička rešite smrti. Dobite ga pri
Društvu za varstvo živali v Celju Gledališka 2. v
četrtek dne 8. 11. 1984 od 16. do 17. ure v pisarni.
Lahko pa greste po njega v Osnico št. 10 pri Kolar
Mariji.
Steklarna »Boris Kidrič«
Rogaška Slatina
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta
dela in naloge
REFERENTA PRODAJE
ZA DOMAČI TRG
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpoljnje-
vati še naslednje:
- končana višja ali visoka šola ekonomske smeri.
- 2 leti delovnih izkušenj na delih in nalogah v
prodaji.
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpoljnjevanju
pogojev in kratkim življenjepisom pošljejo v 8 dneh
po objavi na naslov:
Steklarna »Boris Kidrič« Rogaška Slatina. Ul. Talcev
1. kadrovska služba.
Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po
končanem zbiranju prijav.
Ob 35-letnici izhajanja je Predsedstvo SFRJ odlikovalo Novi
tednik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo.
Glasilo občin celjskega območja Novi tednik so ustanovile
občinske konference SZDL Celje, Laško. Mozirje. Slovenske
Konjice. Šentjur. Šmarje pri Jelšah in Žalec na osnovi družbe-
nega dogovora o prevzemu ustanoviteljskih pravic in zagotav-
ljanju materialnih pogojev za izhajanje Novega tednika in
oddajanje Radia Celje.
Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369.
Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni
urednik Novega tednika Branko Stamejčič. Odgovorni ure-
dnik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež
(Šmarje, mladina). Vili Einspieler (Šentjur), Violeta Vatovec
Einspieler (Laško, izobraževanje), Mateja Podjed (Slov. Ko-
njice, kultura), Milena Brečko Poklic (Celje, notranja politika,
zdravstvo). Rado Pantelič (Mozirje, turizem). Zdenka Stopar
(Celje, socialna politika). Srečko Srot (reportažna, kronika-kri-
minal), Mitja Umnik (gospodarstvo, kmetijstvo in namestnik
odgovornega urednika NT), Janez Vedenik (Žalec, zamejstvo),
Tone Vrabl (Titovo Velenje, šport) Franček Pungerčič (glasba
in glasbeni urednik RC). Urednik fotografije Edi Masnec. Te-
hnični urednik Franjo Bogadi.
Izhaja vsak četrtek. Tisk: CGP Delo, Ljubljana.
Cena posameznega izvoda je 20 dinarjev. Individualna letna
naročnina 940 dinarjev, polletna 470 dinarjev. Za tujino je letna
naročnina L850 dinarjev za delovne organizacije pa 1.040 di-
narjev. St. žiro računa 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana.
TOZD Novi tednik Celje.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
20. STRAN - NOVI TEDNIK
8. NOVEIHIBER 1984
AVSTRIJSKE RAZGLEDNICE
v Pratru se vrti tudi čas
Vem, očitek imate v mi-
slih, češ, na otročje mi gre,
ko posvečam Pratru toliliš-
no pozornost. V prestolnici
nekoč mogočne države, v
mestu, ki ima kar nekaj ce-
sarskih palač, uglednih kul-
turnih ustanov od reprezen-
tačne gosposke do plebej-
ske opere, na stotine muze-
jev, razstavišč, koncertnih
dvoran, ki ima mednarodno
središče »OZN City«, na de-
setine mogočnih cerkva,
spomenikov, pa ti tale Kra-
šovec najde ravno Wurstel-
prater za opisovanje.
Ne brez vzroka. Čisto res.
To zabavišče ima neko po-
sebno življenjsko slo, odkar
so ga ob svetovni rastavi, še
za cesarskih dob postavili ob
razstavno palačo Rotundo,
ki je pred drugo vojno zgore-
la. Prater je nekaj svojstve-
nega. Ne da se primerjati z
Disneylandom, ki je bojda
predvsem pravljičen. Gradi-
telji Pratra so imeli nekam
robate ideje za zabavo.
Železnice v gradovih stra-
hov, divje in vratolomne vož-
nje v vozičkih vijugasto
navzdol in navzgor, vožnja s
čolni po jezercih v divji,
strah zbujajoči okolici, dvo-
rana zrcal, kjer te spačijo do
nemočih nesorazmerij, vrti-
ljaki groze, okrog in okrog
vrteče se gugalnice-čolni, ki
obstanejo tudi v navpični le-
gi na najvišji točki obrata.
Kdo ve zakaj? Morda tudi za
mehčanje deklet, da so se
vse bolj oklepale svojih ka-
valirjev v grozljivem panop-
tikumu fetusov, prizorov
naj grozi j i vej ših umorov v
zgodovini, seksualnih in
nravstvenih zločinov. Pri
razkazovanju te srhljive me-
nažerije je prostor podonav-
ske monarhije bil pravšnji
arzenal vzorov. Tu straši br-
kati Tatar, tam kje v kotu,
obdan z netopirji steguje
kremplje vlaški Drakula...
vse zlo prihaja od vzhoda.
Malce predrzen mostiček
do dvorane zrcal dviguje
ženskam krila do ram in še
čez. Pa ni gneče. Ženske
dandanes nosijo hlače. Veli-
kansko kolo, ki vas v va-
gončku ponese v višino se
spogleduje z razgledno plo-
ščadjo Štefanove katedrale
in daleč v ravnini žez Dona-
vo s TV stolpom. Liliputan-
ski železnici, miniavtodro-
mom, animiranim vrtilja-
kom pa so ob bok postavili
sodobne simbole srhljivosti
časa. V eni dvoran prikazuje-
jo s posebnimi efekti oprem-
ljene prizore o vojni svetov,
vsemirskih katastrofah. Za-
bave za ljudi dobrih živcev,
za otroke je bolj malo. Čez
dan še že, toda ponoči, ko ta
svet nasilja, groze, srha s po-
ceni avtomatiko »oživi«, bi
bil prestopnik, če bi tja peljal
otroka.
Vmes pa so restavracije,
paviljončki, male kavarnice.
povsod duh po pečenih klo-
basah in v nekaj lokalih nu-
dijo zares izbrane dobrote,
tudi za oko slikovit in želo-
dec učinkovit kočijaški go-
laž. Kakšnih 150 jurjev porci-
ja z malim pivom.
Vzdušje Pratra se z nočjo
razleze po celem Dunaju. Tu-
di z migotanjem luči, vrato-
lomno vožnjo avtomobilov.
Predvsem pa s prizori, ki jih
nudijo v rumene kape in ja-
kne oblečeni prodajalci ča-
sopisov. Na vseh vogalih kri-
žišč so, pred kinodvoranami,
restavracijami. Vsi enako
oblečeni vreščijo enake
udarne vrstice z naslovnic -
in nihče ni med njimi Evro-
pejec. Indijci, Polinežani, Ki-
tajci, Korejci, Afričani, Arab-
ci, Sudanci, Turki. Kdo so?
Rumena preobleka jih enači;
študente, propadle eksisten-
ce, brezposelne na tujem,
morda jutrišnji teroristi na
stičišču dveh idejnih svetov,
na Dunaju, vohunskem cen-
tru sodobnega sveta.
JURE KRASOVEC
Vzvišenost Dunaja nad vsem v donavski monarhiji je tudi tole dunajsko »kužno zname-
nje«. Kako ta veličasten zahvalni spomenik nad koncem kužne epidemije odskakujepo
izgledu in stroških od naših preprostih kužnih znamenj?!
Takšne in še boljše karika-
ture, aforizme, humoreske,
bodice in druge vice najdete
samo v najnovejši številki
PIPCA, glasila novinarjev
celjskega območja! Vas zani-
ma, zakaj se ne združita Merx
in Hmezad, kdo je odgovoren
za Korting, v čem je Rogaška
Slatina največja ali kakšen j€
predlog za nov celjski grb? O
tem piše PIPEC, svetovni
prvak v številu vicev s celj-
skega območja! Izšel je samo
v 3000 iz\'odih, zato ga čim-
prej poiščite v celjskih kio-
skih. Pa brez fovšije! Prodaja-
jo ga tudi šolarji v drugih več-
jih krajih na celjskem! PI-
PEC, časopis, v katerem boste
prebrali tudi v(ej)ice med vr-
sticami!
V ritmu upočasnjenega vaičlca
Petdeset skupnih let sta
Marija in Karel Smole iz Zi-
bike sklenila tako, kot se za
takšen jubilej spodobi. Zla-
ta poroka je trajala dva dni
in dve noči, igrali so godci,
plesalo se je, pelo. Po dol-
gem času sta se Karel in Ma-
rija zavrtela v ritmu upo-
časnjenega valčka. Vsa Zi-
bika je vedela, da sta si vno-
vič izmenjala prstana. To-
krat je bilo čisto drugače
kot prvič. Roke so se jima
tresle...
Sredi oktobra, kmalu po
njuni zlati poroki, smo ju
obiskali na domu v Zibiki.
Pravzaprav je to njun drugi
skupni dom. Prvega je z
zemljo izravnal potres, seda-
njega pa so jima postavili
otroci. Krpo vinograda ima-
ta, pa še nekaj zemlje za naj-
nujnejše pridelke. Danes ji-
ma nič ne manjka, pravita, le
bolezen je tista, ki se ji vse
težje in težje zoperstavljata.
Revščino najtežje vrste sta
v otroštvu in mladih letih z
veliko   žlico   zajemala  kar
oba. Enajst otrok je bilo pri
Smoletovih, zato je moral
Karel zgodaj od doma. Štiri
leta garanja v nekem belgij-
skem rudniku premoga sta
mu bolezen zapečatila za vse
življenje. Revmatizem, ast-
ma, živci.
Marija je živela v sosednji
vasi. Očeta ji je v rosnih letih
pobrala prva vojna, dve leti
za njim je odšla še mati, v
hiši pa je ostalo deset otrok,
lačnih, nepreskrbljenih.
Ko se je Karel vrnil iz Bel-
gije, sta kupila košček zem-
lje in si postavila dom. »Ra-
zumela sva se, hvalabogu, pa
je šlo gospodarstvo kar lepo
naprej,« se spominja Karel.
Drezajoč po spominih se Ma-
riji zasvetijo oči: »Šestkrat
sem rodila, vedno kar doma.
Karel je moral tri ure peš po
babico, pa je vedno pravoča
sno prišla, saj te stvari n(
grejo tako na hitro.«
Na zlato poroko sta prišli
dva otroka z družinama i
Nemčije, dva sta si ustvarili
družini v Stranjah, ena hčei
ka, najmlajša, živi v bližnjil
Pustikah. Vsi so prišli. Okol
šestdeset ljudi je bilo zbrs
nih na zlati poroki. Kaj takJ
nega si Marija in Karel niti'
sanjah nista mogla izmisli^
»Kar na tiho so najini otro^
vse to pripravili. Zlate otrt
ke imava.«
M.AGRfi_
Zlatoporočenca Marijo in Karla Smole smo srečali v njv
nem vinogradu.
AMADEUS POROČA O TEDNU DOMAČEGA FILMA
Nobeno sonce nič ne pomaga
cena ogrevanja je že prav astronom-
ska
tudi elektrika vse bolj je draga
vse premalo je ena centrala atom-
ska ...
Ko.. .ko.. .ko... ko dak
ljubezen ne pozna ovir
mjav... mjav... res vsak je bedak
kdor se preveč drži manir
Veselo gosttivanje je lahko tudi go-
barsko
če utrgaš tisto kar sigurno poznaš
lahko pa vse skupaj je »grobarsko«
če mušnico zeleno vpiskerček daš...