Die Posfgebilhr biir bezahlt. Poštnina p'atana v gotovini. 31si V ymuvnii. m SliZIN St. 8 (797), leto XVH. - V Ljubljani, 22.2.1945. / Preis- ceno 2% TED1I SS mk& Mm&t 11111 Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 14/111. Poštni predal št. 253, tel. čt. 33-32. — Račun Pošt. hran. v Ljubljani št. 15.393. — Naročnina: X leta 20 li* Vse je samo kopija Ce bi bil med nami morda vendar še kdo, ki bi rad podvomil o tem, ali ja vse gibanje Tita in njemu podrejene slovenske OF komunistično ali ni, in ali bi po zmagi tega gibanja doživeli Slovenci popolnoma enako usodo kakor narodi SSSR ali ne, bi mu bilo treba za odgon tega zadnjega dvoma primerjati samo organizacijo, sistem, tehniko, terminologijo itd. boljševizma v SSSR in organizacijo, sistem, tehniko, terminologijo itd, Or na Slovenskem. Taka primerjava nam pokaže, da je vse pri OF napravljeno natanko po dobesednem kopiranju boljševizma. Niti za en sam gram ni ne v ideologiji, ne v taktiki in ne v organizaciji OF lastnega, originalno slovenskega. Celo tudi v najmanjših podrobnostih je vse početje Oi1 podrejeno reglementu sovjetskega komunizma. To dokazuje ne samo, da bo OF zasnovali v Moskvi, ampak da j« ta dobila tudi vrhovne organizatorje in komunistične strokovnjake, ki po vsej priliki niso vsi »naše gore listi«. Vsaj inštruktorji morajo biti brez dvoma pristni ruski boljševiki iz vrst GPU. To li m razodeva že zunanja organizacij;. vsega »osvobodilnega giba-banja« po posameznih oclborin, skupinah, četah itd. Tu kakor tam vodijo vse delo »sekretarji« (po slovensko bi jim rekli tajniki), ki dejansko opravljajo funkcije, katere so pri nas Slovencih vedno opravljali samo predsedniki. (Tudi Stalin je samo »sekretar« stranke, pa je dejansko njen neomejeni diktator in diktator vse SSSR.) Predsedni -i OF in raznih drugih njenih odborov in ustanov so *ato le nepomembne figure, podrejene »sekretarjem . Prav tako stoje dejansko na čelu čet in vseh enot »politkomisarji«, katerih oblast je stvarno večja od oblasti poveljnikov, ki so zvečine prav tako nepomembne figure kakor razni predsed niki. Ofar-■ke brigade in divizije s<> organizirane natanko tako kakor podobne enote v SSSR že od vse ,a boljševi-tkega začetka. Kakor ni ’> lo v SSSlt število ljudi v takih en tah (razen *daj v operativni vojski; nikoli natanko določeno, tako tudi ni pri enotah -OF. Brigada ali divizija ima lahko tudi samo SO mož, pa je še vedno brigada ali divizija. (Točna kopija po vzorcu v SSSft, zato nobe-*a specialiteta ofarije!) Še bolj natanko kakor v teh splošnih organizacijskih načelih se kaze pristiii sovjetski sistem v podrobni •rganizaciji. Razčlenitev na bojne, jropagadne, mladinske, kulturne, policijske, vohunske, »aktivistične« in ▼se druge skupine je stoodstotna kopija organizacije življenja Rusije pod Boljševizmom. Zlasti ustvarjanje bolj-feviškega aktiva kot kadra za nova-fenje vseh bodočih čekistov in drugih rabljev, vohunov, roparjev itd., je Bnačilno za stopinje, po katerih hodi tPS pod krinko OF. Nekomunistično Šolanemu Slovencu bo bržčas nezna-■o, kaj je prav za prav »aktiv« in tej so »aktivisti«. Bolj znani so po-«tali ie terenci. Aktivist je pr: ;taš in hlapec bolj-fcvimia, vzet iz vrst moralne in vse-■tran.ke sodrge človeške družbe. Nje-fova kariera v SSSR se prične navadno tako, da ovadi GPU svoje lastne starše, sorodnike ali sosede, da mislijo protirevolucionarno. S tein se taoči iz vrst vseh poštenih ljudi in ^°di potem v družbi drugih sebi podobnih. propalic pot nadaljnjega ova-Auštva predstojnikov in pride nazaduj« do raznih položajev sovjetskih biričev, bodisi pri sovliozih, kolhozih, «trok*vnih organizacijah ali pri poli-■Ui, kar je najvišje stremljenje vsakega aktivista in sploh komunista. Micij3ka kariera je pri boljševikih fcajvečja kariera sploh. Tako je vsak pvjetski aktivist izločen iz svoja rod-wne, svoje okolice in iz svojega ljudstva tor more živeti le, dokler izvr-iuje rabeljske opravke boljševizma in *ne kot tak nositi samokres. Pri nas pripravlja KPS v okviru svoje maske OF aktiviste na ta način, da jih priklene nase z »likvidacijami« rojakov drugimi zločinu Žakaj vsakdo, »dor opravi bodisi tudi le enkrat •ainkrat posel krvnika nad katerim ko!; od komunistov na smrt obsojenim Slovencem ali Slovenko, je za izločen iz vsake neboljševiške človeške družbe in prisiljen iti v vsakem primeru in brezpogojno za boljševizmom. Aktivist je torej brezpogojen protlanec boljševizma, ki ga pa nikoli ne pusti ne predaleč ne previsoko, zakaj presit pes, pravijo, »le grize. Aktivist mora zato biti stalno »na verigi« in stalno »lačen«. I* takih aktivistov sestavljeni aktiv » o** s.»« Meon»< Kar ljudje radi store, to jih malo lane. - Slovenski rek PLAČILO ZA IZDAJSTVO Otroci zaman prosjačijo za kruh.. ...ker so njihovi starši izgubili čut za dostojnost Turški poslanec Jalčin, ki ne velja za nasprotnika zaveznikov, je po poročilu iz Madrida napisal v listu Taninu komentar o sofijskem »procesu«. Pisec se zgraža nad metodami, ki so zavladale v bolgarski prestolnici, in pravi: »Bolgarski justični umori so prekosili vse črnoglede napovedi o aziatskih metodah. Mi Turki ne maramo Bolgarov, ker so nas že prevečkrat prevarali, kljub temu odklanjamo te smrtne obsodbe, ker so izrečene zaradi dejanj, ki jih kazenski zakonik sploh ne navaja kot kazniva. Sofijske obsodbe so zločini in nizkotna komedija. Bolgari so postali petolizniki boljševizma, ki tepta neodvisnost njihove dežele. »Premagan narod,« poudarja Jalčin, »ima vedno možnost dvigniti se in si pridobiti spoštovanje svojih nasprotnikov. Pri Bolgarih to ni več mogoče, ker so izgubili sleherni čut za dostojnost in za zmerom omadeževali zgodovino svojega naroda.k Mi bi k temu pripomnili, da je Jalčin v toliko v zmoti, ker identificira bolgarski narod z njegovim razumništvom. Petolizniki boljševizma in ljudje brez čuta za dostojnost ni postalo bolgarsko ljudstvo, ki ima v boljševiški svobodi manj besede kakor kdaj koli v svoji' zgodovini; Jalčinove besede veljajo pa v celoti za sofijsko inteligenco. Sofijski proces je barbarstvo, kakršnega izlepa svet ni videl; ali to nam ne sme zapreti oči pred spoznanjem, da je bolgarski polrazumniški in razumni-ški meščan tisti, ki je prislužil bolgarskemu narodu sramotni pridevek izdajalca, saj že od balkanskih vojn dalje Bolgari po tem slove, da skoči- Čedoiie s!abj?»8!ša fronta m Boljševiška ofenziva traja že 40 dni, toda njen uspeh je v bistvu samo ozemeljska pridobitev, precejšnja sicer; glavni cilj —zdrobitev nemških vojsk — je Sovjetom do-zdaj, to smemo z vso pravico zapisati, temeljito izpodletel. Najnovejša poročila z vzhoda dokazujejo, da se fronta branilcev Evrope pred navalom novodobnih Mongolov čedalje bolj ustaljuje, čeprav sinemo biti pripravljeni na to, da bodo Sovjeti poskušali prihodnje dzu izvesti nov napad. Na zahodnem bojišču se položaj v zadnjih 8 dneh ni bistveno izpreme-nil, prav tako tudi ne v Italiji. Obstreljevanje Londona z daljno3trel-nim orožjem VI in V2 so nadaljuje. je tisti kader komunističnih zločincev, ki naj po zmagi nad nami izvrši dokončno likvidacijo vsega slovenskega, kar ni stoodstotne komunistično. Da je boljševiška vsa terminologija OF, ni potrebno še posebej dokazovati. Vsi najrazličnejši okrajšani izrazi, oznake z začetnimi črkami, kombinacijami besed itd. so ali preprosto privzeti iz prakse boljševizma v SSSR, ali pa le prevodi v slovenščino (odnosno srbohrvaščino, ki je tudi pri slovenski OF in KPS — kljub njenemu Biceršnjemu samoslovenske-mu stališču — vrhovni uradni jezik). Čudovito natanko je pa privzeta od boljševizma v SSSR tudi sploh vsa taktika OF. Tako so na primer poročali v zadnjih tednih naši listi o tekmovanjih, odrejenih med posameznimi »divizijami«, organizacijami itd. Tudi to je že več ko četrt stoletja stara iznajdba boljševizma v SSSR, katere namen je izžeti iz posameznikov in skupin vse njihove razpoložljive telesne in duševne sile za cilje boljševizma. Načelo je tu isto kakor pri »udarnikih« in »nadudarnikih« ter stahanovcih (delavcih, telesnih in duševnih, ki opravijo več dela, kakor ga določa norma za povprečnega človeka). V SŠŠR dobivajo delavci po odstotkih storitve tudi plače, odnosno hrano. Isti naši listi so poročali o kritikah, ki jih je objavil »Slovenski Po-ročovaleot in v njih napadel .v OF vladajoči birokratizem, nesposobnost, lenobo itd. Tudi take kritike niso iznajdba OF ali »Slovenskega Poročevalca«. Sovjetski listi jih objavljajo že četrt stoletja redno v določenih presledkih in glase se skoraj dobesedno tako' kakor sedanje v glasilu slovenske OF. Pravi namen takih »kritik« je samo ta, ‘natvesti »množicam«, ki čutijo na svoji koži vse ne- jo svojim sosedom v njihovih naj-kritičnejših trenutkih v hrbet. Kar so do leta 1944. vedeli samo sosedi Bolgarov, so lani izkusili tudi Nemci. Zdaj Bolgar žanje, kar je tako dolgo sejal — žal ne samo njegov pokvarjeni ali pa megalomanski razumni-ški sloj, temveč predvsem zapeljani narod, ki je svojim voditeljem lahkoverno zaupal. O današnjih razmerah v Sofiji ima-Kr ujetnik* zanimiv razglabljanj* kralju Petru m njegovem do Anglije in do boljševisiranjt^ Srbije. Članek te nam zdi vredimi da ga. v celoti ponatisnemo. Svet je iznenadila izjava Petra; ki je odločno in nedv odklonil sporazum med predsednika*! jugoslovanske emigrantske vlad« šo-l bašičem in komunističnim okupator jem Srbije Titom, sporazum, na. terega je bil pristal tudi Churc Kralj ni priznal komunističnem« boru pravice zakonodajne oblasti iai. je odklonil zahtevo, da bi svojo kra* Ijevsko oblast prenesel na tri namesto«* nike. Presenečenje vsega sveta je bila’ zaradi te izjave toliko večje, ker vsf dobro vedo, da ni kralj nič drugeg* kakor navaden angleški ujetnik, No« vo presenečenje pa je nastalo, ko je izvedelo, da je kralj Peter prista na regentski svet. Nepoznavalec razmer utegne 'iobitij vtis, da prihaja kralj na ta načia sam s seboj v protislovje. Toda stvajp ima globlje ozadje. Staro načelo An« glije namreč, da pošilja druge narode zase krvavet, jo prišlo v pri* meru Jugoslavije do “olne veljaven Churchill sam je ob priliki kraljev« izjave v spodnji zbornici dejal, da ostane sporazum ŠubaSič-Tito slej ko prej v veljavi, ne glede na kraljevo stališče. S tem je Churchill javno priznal, da vidi v kraljih i» v narodih samo orodje za svojo im* perialistieno politiko. Kdor hoče pravilno pojmovati demonstrativno kraljevo izjavo, mor* poznati zgodovinski razvoj in politično načelo dinastije Karadjordjevi-cev. V nasprotju z drugimi dinastijami, ne najmanj a tisto, v kater* imenu Churchill nastopa, so izšli Ka-radjordjeviči iz kmetskega stanu svojega, srbskega narod* v neprestanih borbah za osvoboditev izpod turškega jarma. Kot taka je ta dinastija tudi v svoji politiki obdržala tipično srbsko, tako imenovano domačinsko načelo. Kakor jo v Srbiji v vsaki družinski zadrugi, ki šteje 40—60 članov, njen »domačin«, najstarejši član zadruge, suveren gospodar, tako je tudi na podlagi tega voditeljskega načelgf kralj suveren gospodar nad svojo državo in svojim narodom. Kralj nosi vso odgovornost. Zato je kralj Peter, četudi je ujetnik, nastopil vsaj v besedah proti temu, da bi se v njegovem imenu vršila boljševizacija Srbije in s tem vsega Balkana, ter » svojo izjavo, ki je povzročila pravf politični škandal, obsodil anglešlc* uradno politiko in prav tako tudi sovjetsko. Sledila je nato Churchillov* izjava, da ostane sporazum v veljavi, in vest, da je kralj pristal na regentski svet. Kralj je torej postal žrtev svojega domačinskega pojmovanja politiko* Njegov oče kralj Aleksander, ubit ▼ Marseillu, je bil prav tako žrtev istega načela. Kralj Aleksander se ni maral sprijazniti s tem, da bi svo| narod položil na oltar masonsko-demokratske plutokracije. Te so nam« reč zahtevale od njega poroštvo, d* bo Jugoslavija v bcidoči vojni na njj* hovi strani. Ker pa je kralj Aleksander demokratsko-komunistično vzajemnost pravilno razumel, se je rajSt odločil, da uredi svoje odnos« d» nacionalistične Nemčije. Ne sam* to: lotil se je dda, da prepreči balkanskim narodom vstop v vojno n* strani demokracij in v boljševiška korist.'Zato ga je prostozidarska loža, »Veliki Orient« obsodila na smrt i* izvršila obsodbo v Marseillu leta 1934» Po kraljevi smrti so se demokracije zaman trudile, da bi Jugoslavija pripravile za vstop v vojna NamestM nik mladoletnega kralja kne* Pavk* je pristopil k trojnemu paktu, zava-l dajoč se, da bo s svojim korakoat koristil samo svojemu narodu in E-*w fopi. Demokracije so na to organi zirale državni udar, internirale knez< Pavla, vzele mladoletnemu kralju namestništvo in ga protipravno proglasile za polnoletnega. Prišlo je do vojne z Nemčijo in’ do kapitulacijo Jugoslavije. Angleži so kralja nasilna odvedli v London, kjer naj bi jim T zlati kletki služil za vse mogoče kombinacije. Londonski radio je v kraljevem imenu oddajal najrazličnejše potvorjene izjave, vendar je kralju uspelo i m’ ti ugoden trenutek in objaviti vsemu svetu, da se ne strinja z bolj-§3vi«ko diktaturo v svoji domovini Angleži, ki so mu bili svoj čas vzeli namostniptvo in ga protiustavno pro-glnsili za polnoletnega, ker so jia njihove koristi to narekovale, mu da-Nadaljevanje na tej strani v 4. stolpcu pod črto Pomlad to bTlfa... BOJI S KOMUNISTI V BELI KRAJINI Banditi si zaman prizadevalo, da bi zadali domobrancem težak poraz V neprestanih borbah, ki se bijejo aaed domobranci in komunističnimi sazbojnlki, dožive komunisti zmerom poraz. A z novimi prisilnimi mobili-lacijami vseh, ki so še vsaj delno ■p o sob ni za borbo, si toliko opomorejo, da lahko spet malo brcnejo, nato pA pobegnejo. Domobranci so na takšne žalostne poizkuse tolovajev vedno pripravlje-ai, ali jih pa celo sami iščejo. V začetku preteklega tedna so komunisti »pet poskusili svojo srečo. Zbrali so vse ostanke svoje XV in XVIII. »divizije« v južnem delu Suhe Krajine, prešli Krko m hoteli obko-ilti nekaj domobranskih postojank na tej strani reke. Da bi uničili domobrance, je celo po vež brigad naskakovalo po eno »asno domobransko postojanko. Res se jim je posrečilo, da so obkoliti neko postojanko, za katero se je vnel hud boj. Ko pa, so posegle v boj domobranske bojne skupine in začele napadati razbojnike z boka, je postal položaj za komuniste težak Po hudih bojih so morali zbežati nazaj čez Krko, pustivši na bojišču okoli 150 mrtvih in mnogo ranjenih. V teh bojih sta padla tudi komandant komunistične »divizije« in komandant komunistične brigade »Gubec«. Ta poraz je komuniste silno razkačil. Da vsaj malo vzdrže moralo med svojimi »vojaki«, so že po nekaj dnevih ponovno začeli napadati. Posebno so se spravili nad Žužemberk. Ker so pa domobranci takoj izvedeli, kaj komunisti nameravajo, jih je močan domobranski oddelek čakal na suhokrajinskem biegu Krke. Komunisti so se močno vkopali, ker so nameravali napraviti močnejši sunek. Toda Cofova bojna skupina jim je to onemogočila. Po hudih bojih so imeli komunisti spet veliko število mrtvih in ranjenih, nakar so se spet morali umakniti. Tako doživljajo komunistične tolpe kljub obupnim poskusom vedno znova težke poraze. odpove Izdaji pismenega kazenskega odloka ta uvedbi sodnega kazenskega postopka. Tako sprejet« kazen velja k'ikor da bi bil pravnomočno obsojen; b) o tem, da eo j® obdolženec podvrgel kazni in katera kazen je bila izrečena, mor« napraviti državni komisar za pobijanje črne borze zapis; c) ostali pos-topek nravna državni komisar za pobijanje ime borze. Sličic® iz Srbile Tako bi bilo pri nas, če... — Ker pa tako ne bo, prinašamo ▼ pouk in razmislek nekaj cvetk iz »osvobojene« Srbije, kjer vlada cerkveni tat Josip Broz-Tito: Komunistična oblast v Srbiji je razpustila vse občinske odbore. »Odbori ta osvoboditev naroda« so prevzeli njih posle. Tako je dobil Tito oblast v vsej Srbiji, zakaj isto je napravil po vseh srezih, okrožjih in mestih. Vrži se mobilizacija od 18. do 45. leta. Vsi so mobilizirani v partizanske oddelke. V načrtu imajo, da bodo ustanovili 7—8 novih divizij. Mnogi prisilni mobiliziranci so že morali na fronto, kjer jih je tudi že mnogo padlo. V komunističnih časopisih v Beogradu je vsak dan kopica osmrtnic... * Nadalje mobilizirajo mladino od 16. do 18. leta in mošlce od 45. do 60. leta v delavske bataljone. Ravno tako tudi ženske. Tudi dinarje zamenjujejo. Za 250 srbskih dinarjev dobiš zdaj reci in pi-Si l Titov dinar. Za 1 funt je treba 400 Titovih dinarjev ali 100.000 srbskih dinarjev. Za 1 rubelj je treba dati 80 Titovih dinarjev ali 36.000 srbskih dinarjev. Po »Naši borbi« Podpisi proti kralju Pctm Kako izpreminjajo komunisti svojo barvo, nam najbolje kaže primer v Beli Krajini, kjer so začeli banditi med ljudstvom pobirati podpise proti kralju Petru in za ustanovitev »rdeče« republike. Tako se komunisti sami razgalju-Jejo. Lani so vpili za kralja, letos so proti njemu. Sami so bili njegova edina prava vojska, zdaj so spet samo Titova. Kdo naj jim še kaj verjame! Pri tem Bvojem delu imajo vedno pripravljenih sto in sto izgovorov, vse skupaj pa jim ne bo nič pomagalo, zakaj na koncu vojne bo tako, kakor bodo odločili drugi in ne belokrajin-skl podpisi, pobrani na »osvobojenem« ozemlju pod najvfečjim terorjem. Razgibana življenj s v Ilirski Bistrici Prosvetno; življenje v vseh krajih Primorske najlepše uspeva. Ne mine teden, ne da bi bilo v katerem kraju kakšna prireditev, bodisi pevskega, igralskega ali recitacljskega značaja. V Ilirski Bistricj so preteklo nedeljo imeli lepo prireditev, ki je navdušila vse prisotne. Mešani zbor je zapel več narodnih pesmi, nato je pa nastopil mladinski zbor s »Slovenka sem«, >0j, zlati čas«, »Marko skačec, »V hribih se dela dan<, potem je pa zaigralo pet mladih harmonikarjev. Srbska pesem, katero je nato g. Babnik zapel solo, je najbolj navdušila goste-dobrovcljce. Mešani zbor je zapel 4 znane narodne pesmi. Drugo polovico koncerta so začeli g pesmijo »Fantje na vasi«. Nastopil je spet mladinski zbor. Tokrat je bila najlepše izvajana »Pastirica«, katero je mladinski zbor na željc^ občinstva ponovil. Končno je mešani zbor zapel »Kaj sem prislužil« in še nekaj drugih. Skrbno pripravljeno prireditev je zaključila pesem »Hej Slovenci«. Stroge kasni za navijanje cen in črnoborzijance Službeni list z dne 14. febr. objavlja naredbo, ki jo je izdal Vrhovni komisar in ki se glnsi: Naredba o zaplembi imovine oseb. ki se obsodijo zaradi navijanja cen ali čniobor/.nega trgovanja, iti o ,fcazncvalaj oblastj državnega komisarja za zatiranje črne borze. Clen 1. Državni komisar za zatiranje črne borze sme imovino oseb, ki so bile po sodišču zaradi navijanja cen ali čraoborznega trgovanja pravnomočno obsojene, celoma ali deloma zapleniti in zaseči. Clen 2. a) Ce tisti, ki je čmoborz-nega trgovanja ali navijanja cen obdolžen, svoje dejanje prizna, se lahko podvrže kazni, ki jo določi komisar za pobijanje črne borze, ako se hkrati Sov saiemnitveni ias. Do vštetega 25. februarja je zatemnitev obvezna od 18.25 do 6.40. Veiik požar t Ljubljani. V eoboto zgodaj zjutraj j« začeia goreti v Linhartovi ulici žaga tesarskega mojstra Frana Ravnikarja. Na pomož so takoj prihiteli ljubljanski gasilci, ki pa niso mogli gasiti, ampak so so morali omejiti bolj na. lokalizacijo požara. Suhi les je namreč gorel kakor smola. Žaga je pogorela do tal. Požar je zahtevaj tudi smrtno žrtev, in sicer v osebj 381etaega zidarja Alojzija Dimica iz Domžal. Ležal je mrtev v tehnični pisarni, zadušen od dima in ožgan. Skoda gre v milijone, zavarovana pa je bila žacra *a 270.000 lir. Kako je požar nastal še ni ugotovljeno, skoraj gotovo pa je, da je bil zaneten po zlobni roki. Ljubljansko rtijaftv(> kida sneg. Pretekli teden so Ra ljubljanskih ulicah kidali sneg dijaki ljubljanskih srednjih šol. Čistili so Florijan sko ulico, Vodnikov trg in tramvajske proge-Dečki so bili dobro razpoloženi in so zadovoljivo opravili svojo nalogo s krampom in lopatami. Oglje kuhajo t Ljubljani. Zaradi pomanjkanja oglja so oglarji postavili na nekdanjem letnem .telovadišču ob ] Dolenjski cesti prvo kopo. Začeli so kuhati oglje, ki naj vsaj delno od-pravi pomanjkanje oglja v Ljubljani. T)r. Oton Fetiich umrl. Pred krat- j kini je umrl dr. Oioa Fettieh, mani ljubljanski odvetnik in javn; delavec.i Svojcem izrekamo naše sožalje. Koncert za delavce iz Borevr.ice je j bil preteklo nedeljo v Frančiškanski I dvorani, in sicer ta delavce odseka »Pilz«. igral je Vodopivčev jazz. sodeloval pa je tudi kvartet »Fantje na vasi« in nekaj baletnih članov. Delavci so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu. Šef pokrajinske 'J n ra v e je j določil za tržno blago v Ljubljani naslednje najvišje cene, ki veljajo do objave novega cenika: kislo zelje 6.80, kisla repa 6.80, repa 3, rdeče zelje 4, zelje v glavah 3, zelje na debelo 2, ohrovt 6, črna redkev 5, rdeča pesa 8, rumena koleraba 8. krompir 4.50, ©trebljenj motovilec 30. navadni radič 15, gojeni radič 30, Špinača lGt šopek mešane zelenjave Ka juho t, rdeče ko. renje 10, rumeno korenje 8, peteršilj 10, zelena 14, por 15, osnaženi hren 16, čebula 21 lir. Lepo prireditev so imeli v Postojni. Mladi šolarji so z raznimi recitacij-skimi in pevskimi točkami .pokazali, kaj zmorejo, odkar imajo slovenski pouk. Prireditev je obiskal tudi general Pflušicki. Ženske nadomestajejo moške na Štajerskem. V Gradcu je bil pred 2 mesecama tečaj za ženske, ki co se posvetile inštalaterski iu eleklričarski obrti. Do zdaj ee je specializiralo že 20 instalaterk, ki uspešno nadomestu-jejo moško specialiste v teh dveh strokah. V T A . W a . i-VJI np ir M .1 NAPISAL F. A. OSSSMDOWSKI Kdor je bil kdaj v življenju skusil neznansko težo samotnih ur, bo pač razumel tisto žalostno, mračno duševno razpoloženje, ki se v takih okol-nostih polasti človeka. V mojem življenju je bilo nekajkrat tako. Prvič, ko sem dolgo potoval po tundri, drugič, ko *em kot politični osumljenec begal naokrog in nazadnje v sibirski pustinji, ko sem se moral skrivati pred boljševiki. Okrog božiča leta 1920 sem prečkal deželo budističnih Sovjetov iu dospel v neobljudeno pokrajino. Daleč naokrog ni bilo v snegu nobene človeške stopinje in nikjer sledu konjskih kopit. Sem in tja so res tekle gazi, shojene od pastirjev, divjih koz ali volkov. Od časa do časa je križala mojo pot vijugasta »led golih podplatov kosmatincev. Nikjer pa človeka, od nikoder človeškega glasu! Nihče se ni približal, nikogar ni privabil rdeči odsvit plapolajočega tabornega ognja, le trepetajoče škrlatnordeče proge so menjaje se s temnimi sencami begale v vrhovih bližnjih mecesnov in brez. Samo včasih se je tiho zganilo v hosti. Zajec, ali — lačni volk, ki ga je vabil in privlačeval ognjeni svit. Tako so se vlekli dnevi v nedogled. Nekega večera, izračunal sem bil, da mora biti božični večer, se me je loteval obup in mučno hrepenenje je vstajalo in se plazilo od vsepovsod: iz dima mojega ognja, iz divjine, iz snežnih zametov! Mrzlo in kruto kakor s kremplji roparice me je zgrabilo za srce, ga dušilo, do bolečin ranilo in jelo prišepetavati grozne, v dno duše prodirajoče besede: »Strel, en sam strel, eno samo kroglo — in konec bo, za vselej konec vseh muk, vsega grenkega trpljenja, ki ga komaj še krotiš, in ki je tako brezupno ... Razumeš?« 2e sem segel po orožju, stisnil zobe v strašnem, trdnem sklepu, misli so se mi zameglile, tedaj pa, čudno, zaškriplje sneg v bližini. Dvignem glavo in vlečem na uhol Zavest, ki je bila v meni že zamrla, se spet vrača | in kliče k obrambi življenja. Ali je bila žival, ali pa človek, čigar noga se vdira v mehki sneg? Če je bil človek — ali je prijatelj ali sovražnik? Dolgo sem prisluškoval in čakal prežeč v grmovju. Slednjič je bil stopil iz hoste. Bil je Sojot, ubog mongolski pastir. Jezdil je na severnem jelenu, stari oprezni živali. Prežeče je pomolil svoje strašno kozavo lice izza gostega vejevja in me dolgo meril z očmi; prav vse je obletel z njimi: konja, sedlo, puško, vrečo z živili, škatlo s čajeia in na ovčji masti opraženim prepečencem. Nazadnje se je približal, razjahal in kratko pozdravil: »Mende!« Prisedel je kraj ognja in poželjivo poblisnil po pojočem kotličt, ponudil sem mu čašo vročega čaja in perišče prepečenca. Pil in jedel je hlastno, molče. Nato je priprl črne, poševne oči, pokazal rumene zobe in začel govoriti. Dolgo in strastno je govoril, čeprav je moral vedeti, da ne razumem besedice. j In nenadno je vstalo v meni in me j vsega prevzelo silno hrepenenje, da se mu zaupam in mu razodenem, kar me je težilo vse dolge tedne samotnega in nevarnega beganja. Tudi jaz sem dolgo govoril, zdaj, glasno in strastno, potlej spet skrivnostno še-petaje. Pripovedoval sem mu o svoji družini, ki se bo nocoj zbrala .krog božične mize; moje ime bo šlo od ust do ust, spet in spet ga bodo ponavljali, zakaj z obupom v srcih bodo ves večer misliti name, ki sem bil zanje že zdavnaj izginil brez sledu. Mongol je obrnil kozavo lice k meni in poslušal. Nenadoma se zgane, izvleče gorečo vejico iz plamenov in začne z njo vihteti po zraku, opisujoč ognjene kroge, najprej majhne, potem večje in večje kakor iz škrlatnih biserov spletene. Moje oči so se nenadno zazrle v brezdanje globine. .. Ugledal sem dobro znano mi mesto, videl domačo hišo in v njej drage svojce,- slišal sem povsem razločno, kako glasno in vedno znova izgovarjajo moje ime. Vsi, ki sem jih ljubil, ki sem mislil nanje z bolečinami v srcu in duši, vsi so stali pred menoj kakor živi... Vse to je Uajalo ... morda vso noč, morda tudi samo trenutek. Kdo ve? Ledenomrzel veter me je streznil. Spet sem zagledal pred seboj črne Mongolove oči, njegovo od bolezni razorano lice in močne rumene zobe. Zdajci se liho zasmeje in iztegne svojo črno roko proti mojemu žepu, pogled mu je proseč in hkrati zvito mežikajoč. Spet s; n mu dal pest prepečenca in mu i alil čaja. Vse je pojedel do zadnje i irvice, si obliznil prste in se dvigni tiho vzdihujoč. »Mende!« je zašepetal, trudno zlezel na svojo jezdno žival in odjahal. Vse živahnt je so plapolali plameni, vse više se ja dvigal dim in veselo pojoč je šume a »oda v kotliču, glasno in radostno je zarezgetal moj konj. Zvezde so i gašale, bližala se je zora. Dobro je zade J Napisal F. Wa!lisch Kako bomo letos se.ali in sadili Napisal Josip StrekelJ C« kdaj, »e moramo letos Se bolj potruditi, da bo setev vrtnine uspešna m njen pridelek obilen. Prvenstveno moramo voliti tiste sorte, ki so se po preizkusih v prejšnjih letih izka-*ale dobre. Za poskuse z novimi sortami, ki jih ne poznamo, niso časi! Razni kraji imajo različno zemljo in tudi podnebje ni povsod enako. Zato ci vaaka aorta dobra za splošno rabo. Kolikor je v shrambah preostalega fcmena Iz prešnjih let, ga moramo preizkusiti glede kaljivosti. S starostjo ramena »e zmanjša tudi kal ji vosi Kaljivost »e tudi zmanjša v neprimerni shrambi. Žalostno je, ako posejano seme ne kali. tako da na vrtu Kjajo prazne grede. Najenostavnejše preizkusimo kaljivost, ako nekoliko vn semena vložimo ob robu krožnika aned moker pivnik. Na dno krožnika nalijemo toliko vode, da je le del pivnika v vodi, no pa seme na robu, ker Vi zgnilo. Zaradi kapilarnosti dovaja pivnik semenu potrebno vlago ■a kalifov. Tako pripravljen krožnik a semenom postavimo na toplo n. pr. vrh pečic« nad štedilnikom. Da pre-računinio kaljivost v odstotkih, naštejemo v ta namen po 10, ali 60 ali največ 100 zrn. Nekatera vrtnina kali že pri 5* C, n. pr, solata berivka, redkvica, kapusni.ee, druga pa zahteva višjo toploto. Za poskuse se poelnžim© ’+20 do 30 stopinj C. Ako je toplota ponoči nižja* ne škoduje. Ako se pokaže, da je polovica (50 •/«) semena vikalilo, ga 5o lahko rabimo za setev. Sejati pa moTamo gosteje. Kolikor nam manjka semen® v zalogi, je treba pohiteti, da si ga nabavimo pri trgovcu ali pri znancih, ki nam jamčijo sorto in kaljivost. sicer moramo pred setvijo sem© preizkusiti. Letos bo najbrže pomanjkanje semena. Da ga ne tratimo, opustimo setev na široko. Po tem načinu gre več ko polovica semena v izgubo. Kolikor ga namreč podkopljemo pregloboko, ne more vzkaliti, kar ga ostane na površju, pa strohni, ali pa ga ptice pozobljejo. Pravilna setev je le na vrste, razen visokega fižola In buč. ki jih sejemo na grmiče. Setev na vrste donaša večji in boljši pridelek in tudi okopavanje je opravljeno z majhnim trudom. Ker ima malokdo sejalni stroj, delamo v primerni razdalji ob napeli vrvici, s količem braz-dice. Cim debelejše jo seme, tem globlje brazdice naredimo. Merilo je trikratna debelost semena. Ko je seme položeno v brazdice, pa prisujemo s čeljustmi grabelj in obenem potlačimo, da ni praznine med semenom in zemljo. Ako je težka zemlja ilovica v kepicah, zasujemo seme v vrstah s kompostom ali vsaj i lažjo sipko zemljo. Pri poznejših setvah, v poletju, pa je treba setve zasenčiti s papirjem, ali z vrtnimi odpadki ali pa tudi z vejevjem, da se ne izsušijo in da pospešimo delovanje zemeljskih klic in glivic, ki pripravljajo setvam hrano. Sončni žarki namreč uničijo ta koristna zemeljska bitja. Nekatere vrste vrtnine (kobulnice, novozelandska špinača) kalijo dolgo časa. Ker pa je treba zemeljsko skorjo med posevkom zrahljati, namešamo med to v vrstah v razdalji 10 do 20 cm posamezna zrna mesečne redkvice ali solate, ki rano kalijo. Te nam kažejo smer vrst, da ne uničimo glavne selve, ako nastalo zemeljsko skorjo, ki je ne smemo trpeti, zrahljamo. Ko glavna setev izkali, odstranimo vmesno setev. Da nam vrt donese čim več pridelka, ee poslužujemo prod,setov, vmesnih setev in sledečih setev. Vemo namreč, da buče, kumare, fižol natičnik, por, paradižnike, papriko in jajčevec sejemo odn. presajamo šele sredi maja. V mladosti ta vrtnina tudi počasi odrašča. To izrabimo, da na te določene grede posejemo zgodaj spomladi kot predsetev berivko, mesečno redkvico alfr špinačo. Ob robovih gred, kj so določene za buče in kumare, nasadimo kot vmeBni nasad glavnato solato in kolerabe. Koder pa sadimo zelje, ohrovt, karfijolo, brsteči ohrovt, posadimo med vsaki dve sadiki po eno solato ali kolerabo ali rano peso, med vrstami pa po dve. Ko rano dorasel vmesni nasad porabimo v kuhinji, prepustimo prostor plavnemu nasadu, ki začne tem bujneje rasti, čim bolj se z lastnim listjem zasen-čuje. Brž ko je kaka gredica izpraznjena, jo prekopljemo in posejemo ali ©bsa-dimo b času primerno sledečo setvijo. Rastlinam pa ne zadošča samo redil-nost zemlje, temveč zahtevajo tudi zračnost in sončno svetlobo. V gošči niso pridelki prida. Zato sejemo in presajamo vrtnino v dovoljni razdalji. Pregosto izkalile setve razredčimo kmalu po izkaiitvi. da »e ostale ne pretegnejo in za stalno oslabijo. Da zavarujemo vrtnino bolezni in Škodljivcev, kolobarimo. S tem tudi z gnojenj-em pravilno gospodarimo. S hlevskim gnojem ali s kompostom gnojimo samo gnoja željno povrtnino: bučnice, kapusnice, plodnice, špinačo, solato iu zeleno. V naslednjem letu sledi na teh gredicah korenstvo, v tretjem letu pa zadovoljive stročnice. V četrtem letu sledi na istem mestu spot guoja željna vrtnina. Korenstvu in stročnicam gnojimo po potrebi le z umetnimi gnojili. S hlevskim gnojem gnojimo pravilno j-eseni in pustimo penil jo neporavnano v surovem stanju. Gnoja ne polagamo v jarke, temveč ga podkopavamo čim bliže površja, Šele s]K>mladi poravnamo zemljo z grabljami in grede obsujemo ali ob sadimo. Ob pomladanskem gnojenju, zlasti s svežim gnojfm, privabi smrad na vrt razne škodljivce in tudi bolezni ee pojavljajo v večji meri Verjemite mi, senjor, tukaj v naših Kordiljerah vselej nekaj časa traja, preden izvemo, kaj se' godi po svetu. Tu imamo svoje stare časnike, debele bukve, ki jih pozimi čitamo. A ko si prišel do konca, lahko začneš spet od začetka, zakaj preden si se pregrizel skozr takšno zajetno knjigo, mine toliko časa, da že več ne veš, kaj je bilo na prvi strani. Glejte, in v to našo blaženo deželo miru je pred časom prispela zakonska dvojica in odprla kino. Vprav norčava zamisel, kaj! Kupila sta staro gumno in ga razdelila s prečno leseno steno v dva prostora; v manjšem sta stanovala, veliki pa je bil kino. Na vmesno steno sta pritrdila platno, predenj razvrstila nekaj klopi, in konec. Sicer pa je imela največ dela seveda žena. Sedela je za blagajno in vrtela tudi aparat. Mož, mimogrede p—edano, od sil« priskuten človek, jo igral gospoda ravnatelja.^ To se pravi, delal ni ničesar. Od časa go časa je zajahal dol do pošte, da prejme nove filme, ali da odda stare. Ves ostali čas pa je presedel za platnom, v kamrici. Pil je, dokler ni zaspal. In ko se je prebudil, je spet pil. Uboga žena, človeku se je v srce zasmilila, ko jo je takole gledal; lahko mi verjamete, senjor. Ali jo je tudi pretepal, ne vem za gotovo. Dosti ni manjkalo. Pa r.i bila napak, ta ženska, prav gotovo bi bila zaslužila boljše življenje. Še svoje žive dni nisem bil videl kina od znotraj. Veste, nisem bil prijatelj takšnih nepotrebnih zadevščin. Osebne vesti POROČILI $0 SE: V LJublJaln: G. Drago P»u*. In s«. P* rlnka Valentinova. čestitamo! UMRLI 80: V Ljubljani: Mafija Lipovfiekova, posest-ntca; Ernest Stanič, učitelj; Vladimir Vidmar. strojni stavec; Batjr Juvančlč-Oračmo-va; Alojzij Avanr.o, uslužbenec Itn dir. v p.; Marija Vltrihova; France Virant, delovodja mesto« elektrarne; Franja Lukanova, vdova po Žel. Infip.; Ivan Simončič, bančni uslužbenec; Drago Zupančič, dijak; Helena fcpor-nova, soproga trgovca; Zora Predovičeva; Ana Heckinpova; I.udov k Modic, višji sodni ofic-al ▼ p.; Ivana Florijančičeva, trgovka in pc?estnica; Marija Rajdova, delavka tob. tovarne ▼ p.; Alojzij Dimc; Alojr Pate; Vinko Bee, podanrednik. Huže solni jo I čez dan sem imel preveč dela, zvečer pa sem bil potreben počitka. Vendarle sem včasih premišljeval, kaj ko bi enkrat pozneje, ko bi se takole malo postavii na notre, ozrl za dekličem, seveda ne bi smela biti niti prerevna niti pregrda. Prav za prav pa na kaj takega niti misliti nisem smel, revež, kakršen sem bil. Tako, vidite, senjor, so prišli nekega večera trgovci s kožami, o, tem se je dobro godilo. Dolgo ao me napajali z nekakžno pijačo, nazadnje pa so me zvlekli Se v kino. Nisem prišel danes na svet in marsikaj sem že skusil, tisto pa, kar sem moral gledati tam, me je do kosti pretreslo. Na platnu so kazali ničvredneža, ki je od sile podlo ravnal z nedolžno žensko. Še vedel nisem, da taki hudobni zahrbtneži vobče letajo po svetu. In povrh vsega lopovu že blizu nisi mogel. Ne vem več natanko, kako je bilo, predolgo je že tega. A najbolj me je razkačilo, da je imel capin vselej takorekoč prav, pa mu nihče ni mogel do živega. Sedel sem kakor na trnju in se kuhal od jeze. Nazadnje pa kar nisem več vzdržal. Do skrajnosti ogorčen sem planil s sedeža, potegnil samokres in zadel zločinca v srce. Bilo j« malo vpitja, luč je razsvetlila prostor, zločinec in njegova žrtev st i izginila. Mene pa so vrgli iz kina. Dejali so, da sem natrkan. Pa ni bilo res. Toda to še ni konec moje zgodbe. V čumnati za platnom je ždel ravnatelj kina in moja krogla ~iu je gladko prebila levi uhelj. Kakopak zdaj mislite, senjor, da sem plačal globo ali pa da so me zaprli. Ne to ne ono. Ravnateljeva žena, ta sijajna žensna, je poskrbela zame. Šla je k svojemu možu in mu rekla: »Strel je sprožil senjor, ki globoko obžaluje mojo usodo in me hoče rešiti te, pošast nagnusna. S to kroglo te je hotel samo posvariti in ti naznanja, da te bo brez usmiljenja počil, če me ne pustiš in pri priči ne izgineš.* To je šlo ravnatelju kina hudo na živce. Vse do zadnje pičice ji je verjel in še tisto noč izginil brez sledu. Nikoli več ga nismo videli. Odsihmal eem pa kar donmč 8 f ilmi. Z žensko sem sa namreč poročil in zdaj sem sam lastnik kina. Vinku se )e zazdelo, da ne bi moglo lo biiie nikomur storiti zto, mii ne najnepomembnejši žnali. Zeto je siai Pred njo kakor grešnik pred božanstvom, in namesto da bi jo ogovoril, >i je sarnogibno, ne da bi se jasno, zavedal kaj dela, poklonil svoje cvetice. »Ah!« je tedaj vzkliknila ena, vzela cvetice in si jih zataknila v lase. »Ah sic jih meni nomadi? Hvala vam!« »Da,« je odgovoril, še vedno prav tako orez lastne volje kakor prej. »Samotno je Pri ves, toda lepo, zelo lepo,« je dodal, samo da bi nekaj povedal in pregnal moreči molk. »Da, zelo lepo,« je pritrdila Ranoa. »Ali si hočete ogledati moje živali?« »Prosim!« »Poleni stopite z menoj!« Odpeljala ga je dalje po stezi v pozd, Med mogočnim: drevesi, obras-hmi na gosto z ovijalkami, je zaploskala z rokama, in že so se zaslišali od nekod cvileči glasovi. Vinko 3e je radovedno ozrl v tisto stran in opazil, kako hiti po vejah k njima več lepih malih polopic. Poskakale so na tla, priieklc k dekletu in se ji prijazno dobrikale. »Vidite,« je deiala princesa, »to so moje najboljše prijateljice. Vselej, kadar mi je dolgčas, pridem sem, jih pokličem in se z njimi igram, imam pa tudi še druge pn ateljice.« Po teh besedah je Ranoa zažvižgala in iz gozda so priletele ptice, ji sedle na roke in ramena, prhutale s krili in veselo ščebetale. Bile so med njimi večje in manjše, a vse lepo pisane in prav nič boječe »Čudovito,« je vzkliknil Vinko ves Prevzet od te nenavadne podobe. »CiSio nič se vas ne boie in celo pred menoj se ne plašiio.« »Čemu bi se bale,« je rekla, »ko jim nikoli nihče ne stori žalega? Živali so pametnejše kakor ljudje. Takoj presodijo, kdo je njihov prijatelj in kdo sovražnik. Ne znajo se pretvarjati in ne poznajo zahrbtnih misli Vse njihovo početje je odkritosrčno. Ker mislijo, siore brez obotavljanja »n naravnost. Kar ljubijo, ljubijo b'ez zadržkov in nikoli ne hlinijo čustva, ki ga v resnici ne občutijo.« Vinka so Ranoine •■esede neprijetno zadele. Zazdelo se mu je, da mu delde vidi naravnost v dušo in ve, kaj se dogaja v njej. Obenem so pa zvenele kakor raldo svarilo. Postal je še bolj zmeden. Dekle pa ie deiala: »Po teh mojih prijateljicah mi bo najbolj hudo, ko bom morala cd tod. O, ko bi mogle z menoj! Toda v tujini ne bi bile srečne. Le mi ljudje sc moremo prilagoditi vsakemu krem in vsakemu okotu, samo da najdemo soljudi, ki jih ljubimo in nas oni vzljubijo.« Pogledala ie Vinku narav, or.: v oCt, kakor da bi hotela iz niih razbrati, ali misli tudi on tako kakor ona. Toda Vinku je duša zamirala od razdvojenosti. Iz Ranoinih besed je razbral, da je knez že govoril z njo o svojem načrtu. Da, še več, da se ona s tem načrtom strinja in ic Pripravljena postati njegova žena ter oditi z njim iz svoje v njegovo evropsko domovino. V vso zmedo se ie torej vpletel še nov zapletljaj, s katerim vse do tega trenutka ni računal. Zdaj ie vedel, da z odklonitvijo knezovega predloga ne bi poplačal le njemu dobrote z udarcem, ampak pr zadel tudi njo. ki je bi!a v vsem tem na boli cista in nedolžna. Uničil bi njene prve dekliške sanje in jo siroto vrgel v negotovost, iz katere ni videl izhoda. Kako naj to stori Jemu ljubeznivemu, nedolžnemu in krasnemu bitju, ki je brez vprašani pripravljeno postati megovo in iti z njim kamor koli bi on hotel? »Ne, tega ne morem storili,« si je deial. »A kaj potem?« Ko sta sc vračala po stezi proti sveu. cu, je 7"bdno sklenil, da se ne bo prenaglil Da, Jeane ie morda sr ... NAPISAL ROMAN S K A L A N le imela prav, ko ga je prosila, naj knezove ponuou . c o—ooni kar tako naravnost. Samo da je hotel zdaj on izpolniti to njeno željo iz čisto drugačnih razlogov, kakor so bili Jea-neini. Hotel je do dna spoznati res-•nico, ali ga jeane res ljubi, ali pa ji (e morda samo do zakladov princa Irona Ravaevala? Grenak dvom o resničnosti njene ljubezni mu je napolnjeval dušo že od sinoči. Zdaj je postal še sirupenejši. V njem so se budile druga za drugo najtemnejše slutnje, da je pričel že dvomiti sploh o vsem, kar je tikalo obeh Landeco-vih. Obšlo ga je celo vprašanje, ali sta sploh to, za kar sta se izdajata? Do, danes vsaj še ne bo odklonil knezovega predloga, je sklenil. Bo že našel izgovor, ki ne bo nikomur v kvar. Pred svetiščem se je Ranoa poslovila od Vinka. Ko mu je stisnila roko, ic našel v svoji zlot medaljon, v ka-ierern je bila njena slika. Ko je to opazil in se hotel ozreti po njej, je že ni bilo več. Tako je oelal sam v jutmjem soncu z Ranoino sliko v roki in še povečano bolečino v srcu. Sedaj ni mogel prav nič več dvomiti: Ranoa ni samo pripravljena postali njegova žena, Ranoa ga ljubi... A on nje ne more, čeprav je tako lepa, nežna »n dobra. On je navezan na drugo, čeprav ne ve, ali ga v resnici ljubi ali ne. Čemu je sledil očetovemu naročilu? Da onesreči vsa ta dobra bitja, ki mu niso storila nikoli nič žalega? Zakaj se usoda tako trpko poigrava z ljudmi? To so bile misli, ki so ga tisti trenutek navdajale. Ko je hote! v svojo sobo, mu ic stara Malgašinja, ki ni razumela francoščine. z znaki pokazala, naj gre v knezovo sobo. Srce mu je zatrepetalo v nemiru: »Ali že zdaj?« Toda v sobi ie našel poleg kneza tudi oba landecova. Zajtrkovali so. Jeane ga je preiskujoče pogledala in vprašala, kje ic bil. »Na sprehodu,« je odgovoril, ne do bi povedal, koga je srečal in kaj se je zgodilo. »Našel sem čisto studenčnico in sc umil. Tako lepo in prijetno je zunaj. Cvetice dehtijo, ptice poio m poiopice vreščijo.« Paul Landec je govoril s knezom o življenju na Madagaskarju, Vinko pa ie culi!, da so Jeaneme oči neprenehoma uprie varij. Kljub temu se ni ozri Bal se ie, da bi se njuna pogleda srečola in bi mu iz oči brala to, kar je skrival v seb čutil se je grešnika prav tako pred nio kakor pred Ranoo. Igra, ki jo ie igral, je bila težavna zani, ki ni bil rojen igralec. Njegov odkritosrčni značaj ga je silil hoditi ravna pola, in hodil jih je vedno dosloj. Zdaj jih proti svoji volji ne more več. »To je, podlo,« si je dejal. »Tu poleg mene sedi moja nevesta, jaz pa sem se pravkar vrnil s sestanka z drugo in si Jeanei niti ne upam več pogledati v oči. Koliko časa se bo še nadaljevala ta mučna razdvojenost? Kako Se bo vse to končalo.« Začutil je v žepu Ranoino sliko in zazdelo sc mu je, da postaja vroča in 'ga peče kakor žerjavica na goli koži. Trenutek nato pa se je že zalotil pri razmišljanju, katera izmed obeh je jepša, boljša in čistejša, in prvič se ie jasno zavedel, da ju v svoji podzavesti tehta. To mu je povedalo, da je knezu in Rarioj uspelo- oslabiti njegovo ljubezen do leane in se sedaj lovi v nekem prostoru med obema in bi obe rad. Zdaj steguje roke po svoji zaročenki, trenutek nato pa se s svojimi čustvi že nagiblje k Ranoi. »Saj to ni mogoče!« si je dejal v mislih. »Ranoe vendar ne ljubim. Kako morem potem kolebati?« Toda od nekod iz globine srca mu je govoril drug glas: »Ali je res ne ljubiš? Morda ne, toda priznati si moraš, da ti ugaja, zelo ugaja. Lepa je in tako nežna. Kakor cvetica, če ne bi bil zaročen z Jeaneo, se ne bi prav nič obotavljal. Brez pomisleka bi ji dejal, da jo ljubiš.« »Molči, izkušnjavec!« je odgovoril skrivnostnemu glasu in se pogumno vzravnal. XI. Po zajtrku je Jeane prosita kneza, naj bi ji pokazal svetišče. Dejala je, da se zanima za starine, zlasti one tujih dežel. Knez se njeni želji ni liprl. Povabil je vse tri v svetišče ter jim razkazoval in pojasnieval posamezne znamenitosti. Jeaneo je najbolj zanimal veliki kip božanstva. mmm \t mt Statistika pravi, da se v L j mil j an i na osebo porabi na dan skoraj še enkrat toliko vode kakor v enako velikih mestih drugih dežeL Gospodinja trdi, da večja poraba vode dokazuje, da smo Ljubljančani bolj čisti kakor drugi ljudje. KAJ PA POTRATA? >V Ljubljani se porabi povprečno mnogo manj mila kakor v inozemskih mestih, zato preveč porabljena voda nima s .snago nobenega opravka, temveč se protivrednost zanjo steka v mojo malho: Več ko 3,000.000 m* vode se v Ljubljani porabi na leto preveč — v denarju izraženo: približno i,000.000 lir na leto maša moj dobiček. Izplača se biti POTRATA.« Boj POTRATI! Ogledati si je hotela vsako posameznost na njem, čisto do zadnjih podrobnosti. Vinka so pri tem obhajale temne slutnje in bilo mu je neznansko neprijetno. Zdelo se mu je, da mora knez iz njenega zanimanja za kip spoznati, da ji je izdal skrivnost vhoda v zakladnico. Mimo lega ie bilo očito, da dela to iz nekih posebnih namenov. »Ali ie mogoče,« je pomislil, »da bi bila pripravljena naskrivaj vdreti v zakladnico in jo oropati? Skoraj se mi zdi, da je tako. A kaj potem? Oba vesta prav dobro, da se tako uropanega blaga ne bi dotaknil, ampak bi se uprl in postavil na knezovo stran. Torej bi storila to proti meni; a če ie to res, potem tudi Jeane ne bi kradla zame, marveč le zase in za svojega brata. Očito ie, da bi me v tem primeru zapustila in izginila. Torej me ne ljubi in je bilo vse samo ostudna igra, preračunana že vnaprej, morda že v tistem trenutku, ko sem izdal svojo skrivnost potovanja na Madagaskar?« Ob teh mislih ga ja spreletela groza. Ni jim mogel in tudi ne hotel verjeti. »Da, zdaj vem, da sem poslal podlež,« si je dejal. »Jeaneo varam z Ranoo in Ranoo z Jeaneo, kneza slepim in Landecova obtožujem v mislih najosiudnejših nagibov.« Postalo ga je sram, da se je odmaknil od vseh in kremi na drugi konec svetišča, se ustopil pred podobo nekega večglavega duha in ga opazoval, da bi navrnil svcije misli drugam in se pomiril. Ko se je ozrl, sla knez in leane še vedno stala pred velikim kipom božanstva. »Ali se knez ničesar ne boji?« sc je vprašal. Ne, knez se očito ni bal, da bi Jeane ali Paul odkrila kako skrivnost. »On jima torej zaupa? A če jima zeir n er čem« bi se vznemirjal jaz?« Knez, Jeane in Paul so se mu po drugi strani približali in krenili k izhodu. Vinko se jim je pridružil. Sel ie za njimi po stebriščnem hodniku in nazadnje r.a prosto. »To ni edina zanimivost moje samote,« je dejal knez. »Pokazati vam hočem še drugo.« Krenil je na najširšo pot, ki je vodilo skozi pragozd. Krone stoletnih dreves so tvorile nad njo zeleno obokan hodnik. Kmalu pa so prispeli v razsežnejšo kotlino, ki je bila vsa skrbno obdelana. Jeane, Vinko in Paul se niso mogli načuditi, ko so zagledali pred seboj sredi te divjine njive in vrtove, posejane s povrtnino, kavo, čajem, bananami, pomarančami, limonami in raznim drugim sadjem, ki ga sploh niso poznali, a na koncu kotline je stalo gospodarsko poslopje s hlevi za konje, govedo in prašiče. Največje začudenje je pa vzbudilo lepo urejeno teniško igrišče in kopališče s plavalnim tolmunom. Ne, vsega tega tu res niso prčakovali. Zdelo se jim je, kakor da so prišli v pravljično pokrajino. Knez pa jim ie pojasnjeval: »Tc nasade so napravili že samotni redovniki pred davnimi stoletji, ki so prvi iztrebili pragozd v globeli. Nekoč so bili še mnogo večji. Sčasoma, ko se je njihovo število pričelo krčiti, so del nasadov spei prerasli gozdovi Ko sem prišel pred nekako pet in dvajsetini leti sem, sem sam prevzel nadzorstvo nad temi nasadi in jih uredil po svojem okusu. Tudi teniško igrišče in kopališče je šele moje delo. Vse. kar potrebujemo za prehrano, pridelujemo sami. Le nekatere prav redke stvari dobivamo od zunaj, kamor gre vsak tretji mesec moj oskrbnik, ki ga vidite tam pri obiranju banan. On in njegova žena sta edina moja služabnika, a zadosiojeta mi popolnoma. Kadar je delo nujno, pomagam tudi sam. Delo krepi mišice in ozdravba dušo, šport pa ohranja telesno gibčnost in.zdravje. Tako ne pogrešamo ničesar. Ce želite, si lahko izberete za razvedrilo tenis ali pa kopanje. Do kosila mamo še dovoli časa.« Jeane se ic odločila za tenis in povabila kneza za soigralca, Vinko in Paul Landec sta si pa izbrala kopanje. Knez je bi! izvrsten igralec, čemur se Jeane ni mogla načuditi, saj je bila tudi ona sijajna tenistinja. Obvladoval jo je ves čas in dobil vse igre. »Vi bi mogli iti na tekmovanje za svetovno prvenstvo, knez,« mu je rekla. »Kakšna škoda, d« samevate v lem pragozdu!« »Šport zaradi zmag, slave in denarja ni šport, ampak špekulacija,« je dejal knez. »Jaz ljubim šport zaradi športa in zdravja. Priznati pa moram, da ste tudi vi izvrstna igralka. Res, vsa časti« »Kako si se odločit?« je vprašal Landec Vinka, ko sta se naplavala in legla na sonce poleg tolmuna. »Postopal bom previdno,« je odgovoril Vinko. »Spoznal sera, da naglica ne bi bila dobra.« , »Čestitam!« je vzkliknil Landec navdušeno. »Vsaj danes še ne smeš storiti ničesar, kar bi moglo skaliti dobro razmerje, ki vlada med nami in med knezom. Končno pa, ali ni tu prav prijetno? Kakor nalašč za’ oddih. In mudi se nam tudi ne. Moji trgovski posli vTananarivi o od o že počakati. Prav nič mi ni žal, da sem prišel sem. Glej, tudi Jeane se zabava. Kako sijajno igrata tenis. Kakor da sta že stara soigralca. Čudovit^ je ta knez. Mislil sem, da bomo našli starega čudaškega divjaka, pa smo naleteli na resničnega aristokrata evropskega kova.« »Da,« je pritrdil Vinko, »knez je odličen gospod, in čeprav živi že četrt stoleija ločen od sveta, vendarle zasleduje vse važne dogodke in pozna ves napredek časa. Še vedno mi je uganka, kako ie vse to mogoče?« »Cuj,« je dejal po kratkem molku Landec, »kje je njegova hči, da ie še nismo videli? Zakaj nam ie ne pred» stavi?« »Ne vem,« je odgovoril Vinko. »Ali je po tistem prvem svidenju nisi več videl?« »Ne,« se je zlagal. »Gotovo je prav tako odlično vzgojena kakor on?« »Res, čisto evropska dama je.« »Rad bi jo videl, a knezu si tega ne upam povedati.« »Morda jo še pokaže.« »Ali je lepa?« »Svojevrstno.« »Gotovo eksotična lepota * »Da.« Vinke se te obrnil v stran in pričel puliti travo, da bi skril svoj obrez pred Landecom. Bilo mu je skrajno neprijetno, govoriti z njim o Ranoi; nekaj zaradi sramu, nekaj zaradi nje same. Tako se je dan nagnil proli poldnevu in obiska v nasadih ie bilo konec. Ko so se vračali, je Vinko previdno zadržal Jeaneo m ji dejal: »Ali mi nisi hotela zadnjič nekaj povedali, pa si se premislila? Zdelo se mi ic, da se bojiš brata in si zaradi' tega ne upaš z besedo na dan.« »Ne spominjam se več,« ie dejala Jeane in se ozrla preč »To ni res,« je vzkliknil razburjeno in jo prijel za obedve roki. »Ti rrn nekaj prikrivaš. Toda ne izpustim te, dokler mi ne poveš vsega, prav vsega! Razumeš? lu se odloča usoda nas vseh, zato se ne smemo igrati slepih miši. Veš, da že prav resno dvomim, da je tvoja ktibezcn do mene iskrena Povej mi po pravici: me ljubiš ali me ne ljubiš?« • Jeane je dvignila glavo in mu bolestno pogledala v oči. Potem je spet povesila pogled, vzdihnila in dejala: »Da, popolnoma po pravici: ljubim te! Od fisfeaa trenutka, ko si me rešil iz žrel krokodilov, ie moja Hu-bezen do tebe iskrena, in če bi jo kdaj izgubila, bi bilo konec vsega smisla mojega nadaljnjega življenja.« »Potem me do tistega dogodka nisi resnično ljubila?« »Ne...« je priznala. »Zakaj si mi potem govorila, da me ljubiš?« »Ne izprašuj.« Dalje prihodnjič. KULTURNI TEDNIK Pesmi Dušana Ludvika Dušan Ludvik se ie pojavil v slovenskem pesmstvu že pred to volno, to leta 1940. ie tudi že izdal svojo Prvo pesniško zbirko »S popotno oa-bepc. istočasno kakor Severin šali »Slap tišine«. Obe zbirki sta že tedaj napovedovali noinv dveh pesnikov ki z a i- w tcoai aaiie v eemuie ypči0 globino in si koval svoi tzraz v e.tmveSu osamosvojitvi od preteklega enigonskeea ekspresionizma in njegovih inačic, le Dušan Ludvik na-oalieval pot bolj v čustveno-razpolo-lenjski smeri in ostajal trdnem povezan z neposredno preteklostio to se pravi: trna! se ie od nienih vntivov počasneje Popoln dokaz za to nam daie nie-•Mva »edania druga Pesniška zbirka « vetru«, katero ie z lepimi tr >am! akad. slikaria nrof Sta-!J-; xr;reaai!a izdal* na 72 strnrieh ta iioi °^ha- V ,ei zbirki obiav- Lene pesmi nastale kakor i" mne-ijieno na zadnji Btrp„j v letih 1940. (fo TJ J., fn morda prflM Tflto pih*jj vrenia. ki v Ludviku očitno 5e nj končano. Zbirka ie razdeljena n.* štiri dele a naslovi: Zvočna osamelo'-’,t — Zatišje z vodnjakom — Krv«vordeče astre — Vetrovno razpotje. Prvi del ie izrazito erotična lirika, izzvenevaioča nekako resigmirano. in v teh pesmih in nekai prav odličnih stvaritev dognanih tudi po obliki in ponekod celd artistično virtuoznih (n. pr. Nokturno). Tki so tudi nekateri posrečeni soneti Dnini del — Zatišje z vodnjakom — ie boli povezan z zunanjimi motivi zato. na na drugi strani z mnogimi globljimi premišljevanji. Vse te pesmi so napisane kot troki ličnice 9 štirimi verzi, kar daie formalni pečat tudi naslednjemu ciklu' — Krvavordeče astre — posvečenemu padlemu bratrancu Branku Krupi. Tu ie tudi težišče zbirke: tu se ie Ludvik povzpel kot pesnik najvišie: Do čustvu, formi, metaforiki, svojskosti besed in rim. refle’ »Unh itd, Zadn|i del — Vetrovno razpotje — obsega samo tri pesmi, tod« v resnici polni skoraj cčlo polo. To.&o tri delcre pesnitve z vojnimi motivi, med katerimi ie naidaljša prva »Hvalnica vetru«. Spočetka nas spominja nekoliko Šalijevesa »Speva rodni zemjii«, vendar ie prav ta spev vetru dokaz (noleg ostalih dveh pesmi tega poglavja) kako je kljub vsemu nreiSnv-mu v Ludviku Še vedno viden vpliv polpreteklosti. Vse tri nesmi so ko da iih ie napisal nekdo drug, ati vsai v drugem času. Na jim mogoče odreči ne zanimivosti ne dognanosti, toda neposrednega učink« ne zapušča io tako kakor prejšnje. Razvoj v to smer bi zato utegnil biti tvegan. Na vsak način p* moramo uvrstiti Dušana Ludvika po tei njegovi d rimi pesniški zbirki med naše prve mlad? oblikovalce vezane besede, morda takoj za Severinom ŠaliieiB, Sianp Kre- gar ie narisal poleg naslovne strani še pet celostranskih risb s tušem in se naiu predstavil kot odličen ilustrator. da si odkritosrčno želimo več njegove aktivnosti v tej -vrsti umetnosti. Grafično ie knjižica sedanjim vojnim casoin primerno Prav čedna Skal,-vnov roman »Rinn.« v italijanščini. Roman Mariia Skalan« »Rma«. ki ie izšel v decembru leta 1043, kot lu. zvezek Dobre Icuiifre in v nekaj mesecih popolnoma pošel ie zbudi! zanimanje tudi izven slovenskih krogov. Kakor smo izvedeli se pripravlja zdaj tudi že prevod v italijanščino. Roman prevaja Vladimiro Listanj in bo izšel v neki tržaški kniižni založbi, Ljubljana bere. Znana resnica ie. da Ljubljana še nikoli ni posvečala toliko, zanimanja kniiei gledališču, sliki m sploh umetnosti, kakor v letih sedanie vojne. Prav tako zanimanje kaze seveda tudi nodeželie. v kolikor mu ie to sploh mogoče. Tako dosegajo naklade naših knjig sedai kljub skrajno skrčenemu obsegu knjižnega tren večie naklade, kakor so si iih slovenske založbe v mirnem času sploh mogle želeti. Temu primerno ie seveda tudi zanimanje za izposojene kupce. Vse naše iavne knjižnice so v polnem obratu. Samo Sentiakobeka knjižnica ie izposodila lani 101.287 strankam 422.684 k n i i po ogromni večini seveda slovenskih izvirnih ali v slovenščino. PffeVedenih Med izposojevalci izvirnih del ie hilo naiveč zanimanja med sodobnimi pisatelji za: Simčiča. Bračičevo. Freliha Jalona. Mohoričevo, Vasletovo. Pučovo. Skn-lana. Jontesovo. Matičiča. Doktrin Ko eipra in NovJaks. in Iz otroških ust Mama pripoveduje svoj; prijateljici o koncertu, ki ga je priredila prejšnji večer. »Pomisli, arijo iz .Traviate' sem morala celo ponoviti!« Njena sedemletna hčerka: »Alj si jo tako slabo zapela?« * »Danes so nam v šoti povedali, da je Bog Adamu, ko se je hotel poročiti, vzel eno rebro in mu iz njega naredil ženo. Ne, jaz se že ne bom nikdar poročil.« »Ne govorj tako neumno! Saj se lahko peročiš s tfiko, ki je že narejena.« ♦ Učitelj: >N'o, kaj ni} veš povedati o družini orhidej?« Učenec: »Prosim, mama pravi, da ni lepo obrekovati.« * »Teta, ti vedno iščeš v časopisih le;>otila. Poglej, tu je nekaj zate.« »Kje? Poknžik »Tukaj, beri: .Kako obvarujemo staro železo pred rjo‘?< * Učitelj: »En krof stane 20 lir. Ko Tl ko krofov dobim za 50 lir?« Janez: »Dva nadevana z marmelado in enega brez marmelade.« V živalskem vrtu stojita pred kletko, v kateri skačejo opice, bratec In sestrica. »To je tvoja sestra!« reče zaničljivo bratec svoji sestrici. »Ne, tvoja!« odgovori nepremišljeno sestrica. * Učitelj: »Kaj je k> .povprečno'?« Janez: ».Povprečno' je način, kako kokoši jajca nesejo.« Učitelj: »???< Janez: »Moj oče je rekel, da znesejo kokoši 120 jajc povprečno na leto.« • »Ali veš, da dobimo novega očka?« »ltes? Katerega?« »Tistega gospoda, ki nama tsikdat nič ne prinese.« »Tisti naj bo najin novj očka? Prav mn bodi!« Zapleten u Gledališki ravnatelj: »No, kaj pravile o naši novi pevki?« Kritik: »Če bi v visokih legah imela tisto, česar nima v nizkih, potem bi v srednjih legah izborno pela.« Pozna ga »Draga gospodična, že nekaj tednov bi vara rad zadal neko vprašanje...« »Dragi gospod, že nekaj tednov imam pripravljen odgovor « ISf* milno B* pos« di prot) mosnt mesei posteljo* m BOidru OdllT ut prc9n]o pra >l>ružli)»kega tednika«. *ovritne*a gnoja na -«IJe &B fin« Tlim i (Ib« m oglata! oddal briTsU »laktrVM , «|iux «d(3«liek »Drut l Miro »lUtolafa, k« d| *en«k«, v iatnat Krimska lisv. S 1 2 3 456789 Zensko srca so I« žja kakor moška Človeška kakor tudi živalska srca imajo kaj različno težo; njih teža zavisd namreč od dela, ki ga opravljata človek ali žival. Srce srednjo velikega moškega tehta 300 g, srednja velike ženske pa le 250 g. A če p ra 7 je žensko src« povprečno lažje od moškega, vendar to ne velja za vso ženske. Deklo ali žena, ki goji šport ali sicer opravlja te žica dela, ima težje srce od mošltega, kateri na pozna telesnih vaj in tudi sicer nj vajen telesnega dela. Enake razlike bosf* našli tudi v živalskem svetu: srce dirkalnega konja, postavimo, tehta 6 kg, dočim je srce povprečnega konja težk« samo 5,2 kg. Prvi taksametri V pariški naroda! knjižnici h rani j* sta ro ki tajsko delo, ki ]© izšlo malone pred tisoč leti, V njem kitajski uBa* njalc zelo podrobno opisuje na voza pritrjen mehanizem, s katerim so Z» tedaj beležili prevožene daljave. T* števila naprava pa nikakor ni osam* Ijen primer. Tudi rimski cesar Marlfc Avrelij je že imql voz s sličnim Števcem. Bil je to bronasta omarica, !:*• mor so padale kroglica za krogi icfl^ kadar koli so jo ko’o po tisoč koTako* dolgi prevoženi progi prvič spat za« sukalo. Konec vožnje so prešteli kroglEj c» v omarici in zlahka izračunali pob ki so jo bili naredili. Ofjno pogače kumm, tudi teč}© mnollnS Ponudb« na upr. »Družinskega tednika« pd| Šifro »Pogače«. Begunska družin* iSče prt dobrih ljudeh, tudi odSkodnml primerno leto starega otroka, mo n* uredništvo Nekaj kasonov prvovratrrega nji.m za ko3njo detel)« a!l livadsk« trave. Ponudbe b* »Družinskega tednika« pod gradom«. »Rasoletc, Ponudbe na teduika« ped Kolo, moflko kupim. Ponudbe aa skega tednika« ped Kdo ugane? Za bistre mfanarje 1. Sekt očft, ki je bfl 28 1*1 sfei«Jtf od »vojega sina, bo 8e» 5 let dvakna toliko star kakor njegov »in, KoMko Jif »tar 06», koliko »in* 2. V neki družb* 18 Je bflfc dvflk«* toliko ženftk in trikntf tolik* otiok kakor moSkfe. Koliko mi žensk in otrok jo bilo ▼ tej dnižblf S. Nftkj igrale« je imel 4 suknji^ 7 telovnikov in 6 parov hlač. V kolikflj različnih kombLuacliah oblek se J* igrale« lahko predstavil občinstvu? OdjroTor: •jpifl* q 0>;rj\3[ ot 89 MpuSj ‘C •}[0J}0 (j 11* 9 ‘pitoni g niq 09 T<17n.1 p a z 'I«! OZ n!« ‘Ct J'n« o! G20 'l BerausReber —‘ lr,dajatclj: Karel Bratuša. —* I Schrirtlcvter — urednik: Hugo Kern. — F0» ] die Druckeret Merkur - r.% tiskarno McrliUM O. Mlhalek. Ali naj se moški naučijo gospodinfskšh del? Moški navadno mislijo, da je za ajfh gospodinjsko delo nekaj sramotnega. Da bi oni doma kaj napravili, »e jim zdi nekaj popolnoma neverjetnega. Vendar ne mislim s tem reči, da morajo delati doma namesto gospodinj. Moški sa v svoji službi dovolj utrudi, da je potreben počitka. Če bi moral potem, leo pride domov, vzeti v roke metlo in cunjo in začeti pospravljati stanovanje, bi se ne mogel popolnoma posvetiti svojemu poklicu. Domače delo je žensko delo. Če pa je v zakonu tudi žena v službi, potem naj mož odvzame ženi vsaj težja dela, kakor sekanje drv, prinašanje premoga, smeti in podobno, ker je po svoji konstituciji močnejši in odpornejši. Vsakdo mora odpraviti del domačih del, tako da ne bo mož hodil samo v službo, žena pa bo služila in še opravljala v redu gospodinjstvo. Potrebno je tudi, da zna moški gospodinjska dela zato, da zna ceniti delo gospodinje in ne godrnja, da žena ves dan nič ne dela. Gospodinjsko delo je zelo nehvaležno, ker ne pokaže ni-kakega uspeha. Zjutraj vse pospravimo, potem spet umažemo posodo, sobe in ostalo, nato je treba ponovno vse lepo pospraviti. Gospodinja ves dan snaži in lepša. Moški pride vedno v pospravljeno in mu še na misel ne pride, da je kdo v njegovi odsotnosti pospravil ono, kar so on in ostala družina pustili v neredu in umazali. To je en razlog, zakaj naj se moški nauče gospodinjskih del. Drugi vzrok pa je ta, da so večkrat v življenju navezani sami nase in če takrat nimajo potrebnega znanja, mnogokrat kaj pokvarijo ali napravijo isto z mnogo večjim trudom in stroški. Mož, ki stanuje sam in nima nikogar, da bi zanj skrbel, si mora sam pripraviti siajtrk, osnažiti čevlje in tNAS NAORADNi NATKC.Al Kotičsk za preklicne gospodinje Za vsak prispevek, 'lbjavfjen -f tej rubriki, plačamo 10 lir Sirovi cmok! * Napravi testo iz 10 dkg nastrganega trdega sira, 20 dkg moke, 3 dkg maščobe, 1 rumenjaka in malo mleka e!i vode in soli, Ako je testo premehko, d'.daj še malo drobtin. Oblikuj cmoke, kuhaj jih v slani vadi 10 do 15 minut, nato Jih zabeli t prepraženimi drobtinami ali čebulnimi rezinami. M. S., i. Pečeno kislo zelje Kislo zelje skuhaj ▼ slani vodi do mehkega. Ko je kuhano, ga odcedi, v drugi kozici pa segrej malo olja in vrzi odcejeno zelje notri. Peci še toliko časa, da se osuši voda in zelje je gotovo. M. M. obleko, pospraviti sobo in *e kaj podobnega, če hoče stanovati v prijetnem domu. Kako si bo to uredil oni, ki ni še nikdar nobene stvari prijel v roke? Vse bo šlo naroke, če mu ne bo pomagala vešča roka. Vsakdo nima dovolj sredstev, da bi si plačeval pomoč, in pri takeaa se kmalu pokažejo znaki zanemarjenosti in poslabšanja. Zato se moškim ni treba prav nič sramovati, če primejo doma za kakšno gospodinjsko delo. Na to morajo matere misliti že v njihovi mladosti. Nikdar ne bo mati mnogo dosegla, če bo začela takšno učenje pri šestnajstletnem fantu. Ti so najmanj dovzetni za učenje, ker ravno takrat se v njih prebuja moškost in se jim zdi vsako domače delo moškega nevredno. Še kot prav majhnega dečka naj mati pošilja sina v trgovino po hrano, k čevljarju, mesarju. Doma naj mu dd v roke ščet, pasto in krpo, da si sam osnaži svoje čevlje. Če mu bo dobro uspelo, bo ves ponosen, da zna nekaj, kar dela navadno njegova mamica. Tudi svoje predale in igrače naj si vedno sam pospravlja, da se bo že kot majhen naučil, kaj je red. Neobhodno je potrebno, da se otroci nauče šivanja in krpanja. Koliko moških je nesrečnih, če se jim odtrga gumb pri hlačah ali strga nogavica in nimajo nikogar, da bi jim zašil. Rajši hodijo toliko časa v strganih, da postanejo nerabne. Polno je še takih gospodinjskih del, ki jih mora vsakdo znati. Tudi osnovnih pojmov kuhanja jih je treba naučiti, da ne bodo zaradi neznanja umrli od lakote, če ne bo nikjer priložnosti, da bi si kaj kupili ali šli jesti v okrepčevalnice. Matere, vaša dolžnost je, da naučite svoje dečke vsaj osnovnih gospodinjskih in kuharskih sposobnosti, da jim ne bo v poznejšem življenju težko. Če bodo znali, se vas bodo s hvaležnostjo spominjali, ker ste jih naučile, če pa bodo neuki, se bodo jezili, da niste bile toliko pametne in jih seznanile s temi deli. ^©nifzse p©iaf«dFfe© NaSJ predniki so snubili bolj rsmanHčno kakor m? »Ali hočete postati moja žena?* j žigal* vse dotlej, dokler ie ni lepega Res preprosto vprašanje, vendar v različnih časih tudi različno postavljeno. Prav svojevrstno velikokrat snubijo slavni možje in čudaki, o čemer pričajo tele mične zgodbice; Nizozemski slikar Jan Steen je zasnubil svoje dekle prav zgovorno, čeravno brez besed. Poslal je bil namreč očetu svoje izvoljenke sliko, ca kateri je prikazal zaroko mlade dvojice v trenutku, ko jima nevestin oče, blagoslavljaje njuno zvezo, sklepa roki. V zaročencih je upodobil sebe s svojo izvoljenko, očetu pa je začrtal poteze dekletovega očeta. Moža je slika tako prevzela, da je še sam podprl snubčevo prošnjo, in res so kmalu obhajali zaroko. Gospodična Dervienx, znamenita lepotica na dvoru sončnega kralja ane zasnubil v pismu, ki se ie kon čai» takole: »Poklonite mi miloščino svoje ljubezni!« Lepotica pa mu je v rožnatem pi-saatcu odgovorila: »2e iraam Svoje ubožce!« * Profesor Carl Schleich pa je bil še otrok, ko je že zastavil veliko vprašanje svoji srečni damici. rBil sem še majhen deček,« pripoveduje sam, »ko sem na tihem oboževal dekletce z bližnje dekliške šole. Nekoč pa je prišlo med dečki in deklicami do hudega spora in eden izmed fantov je moji oboževanki surovo iztrga! šolsko torbico Iz rok. Vrgel sem se v metež, ji spet vrnil torbico in ji jo nesel vse do doma, tolažeč deklico: »Nič ne maraj; ko (Ludovika XIV.) je nad vse ljubila bom velik, te vzamem za ženo in ne svojo prostost, a vkljub temu so ji j bo se ti treba več bati velikih pa- ugajale ženitne ponudbe, ker so la- > glavcev!« Pozneje sem se s to svojo skale njeni nečimurnosti. Med drugi-1 otroško ljubeznijo tudi poročil, a ta- mi vitezi se je trudil za njeno na-1 krat svoje snubitve nisem ponovil, klonjenost tudi marki d'Alques, Lepa j skliceval sem se kar na tisto iz otro- dama ga je s svojim vedenjem pod- i ških let.« Omamna švešš!a Pri nas v Evropi je znan kot žvečilo samo tobak, vendar je danes naj-brže le še malo Evropcev, ki hi tobak žvečili ali »čikali«, kakor pravimo po domače, ampak ga rajši kade — če ga zdaj imajo, seveda. Žvečenje tobaka se je pa zaneslo v Evropo iz Amerike, zakaj prvi >či ka r j i < na svetu so bili pač Indijanci, saj je tobak po svojem izvoru ameriška rastlina. Indijanci, posebno v deželah nekdanje inske države, torej v Peruju, Boliviji in Ekvadorju, žvečijo s posebno slastjo še dandanes, koko, t<> je liste nekega grma, ki vsebujejo kokain. Koko pripravljajo na poseiep način, ali pa jo v sili žvečijo tudi kar tako, v zelenem ■stanju.. Malajci in Kitajci na otokih Južnega morja žvečijo liste in plodove neke rastline mohama, kiselkastega okusa, pomeša ne b posebno vrsto ilovice in posebno preparirane. Slina poslane po takem žvečenju krvavordeča. To žve- znaša običajna kuhalna doba tiste jedi. Fižol n. pr. bi se kuhal na štedilniku dve uri. Pri uporab; kuhal-nega zaboja ga je treba kuhati na štedilniku 20 minut, v zaboju pa še štiri ure. Tako je mogoče skuhati na štedilniku obenem s kosilom tudj že večerjo ali zjutraj z zajtrkom še kosilo. Če sami ne morete pravočasno pripraviti ognja, ker nimate plina, vam bo morda dobra soseda dosolila, da skuhate svojo jed na njenem ognjišču v toliko, da lahko nadaljujete kuhanje v zaboju ter da po potrebi nekaterim jedem dodaste tudi prežganje, preden jih postavite na mizo, nakar jih je pač potrebno spet postaviti za krajši čas na ogenj. Namesto zaboja se lahko uporablja tudi velik emajliran lonec, ali prime- Tf!1@ začarani h ren kovčeg, obložen na dnu in okrog z lesno volno, ki naj nje plast znaša vsaj 10 cm. Notranji loii.ee se pokrije, kakor je zgoraj rečeno. Ce je notranji lonec dobro zaprt, se lahko uporablja tudi med vožnjo, n. pr. pri vojakih. Ohranitev toplote nam torej lahko pri_nekaterih jedeh prihrani pet šestin ob i tajno potrebnega kuriva, kar v današnjih časih ni malenkost. Pri poskusu je pokazala prvotno vrela voda po osmih urah še 80°. M. M. čenje je koristno zlasti proti žeji, ki je v tistih vročih krajih stalen pojav. Divjaki na Novi Gvineji poznajo podobno žvečenje, uporabljajo pa za to jagode neke ovijalke. Razen tega je znano tudi žvečenje opija (poleg kajenja iz opija pripravljenega hašiša), v Ameriki pa žveči veliko milijonov ljudi žvečilni gumi, katerega so skušali nekateri uvesti tudi v Evropi, a se poskus ni obnesel, Žvečenje žvečilnega gumija je ▼ Ameriki razširjeno posebno med delavci po plantažah, pa tudi po tovarnah, pri mornarjih in še drugih slojih, celo pri otrocih. Opica pomaga iskati oueia Nov način, kako je na podlagi krvnih tipov možuo ugotoviti očetovstvo, sta baje našla švedska zdravnika dr. Jonsscn in dr. Bromann; javlja švedski zdravniški vestnik. Ta novi postopek imenujejo »rhesusc po posebni zvrsti opic (rhesus), ki jih porabljajo za la preizkus, pri katerem gre za reakcijo krvnega seruma (sokrvice). PosKusi so dognali, trdila oba švedska učenjaka, da otroku, ki je po (rhe3us) preizkusu pozitiven in ga je rodila negativna mati, ne more biti Specialist za otroške bolezni dr. Š&L&M5IM 3MH&0 telefonsko številko za posefe na dom. Stanovanja (brez ordinacij©): BEŽIGRAD 10 Kuhanje v zaboju - brez ognja V današnjih časih si lahko vsaka gospodinja prihrani mnogo kuriva z uporabo kuhahiega zaboja. Sicer z »jim ne bo mogla skuhati jedi popolnoma brez uporabe kurjave, vendar ji ko močno ustreženo, ker zadošča, da marsikatero jed poprej na navadnem ognju (plin, elektrika, štedilnik, brzo-kuhaluik) samo zavre ali pa kuha le «elo kratek čas, nakar se jed kuha naprej sicer dalje ko navadno-v dobro ieoliranem zaboju. Ta način je uporaben zlasti za jedi, ki se dolgo kukajo, n. pr. fižol, grah, leča, pesa, tešpreu, zelje, goveja juha, krompir L t. d. Navodilo za sestavo zaboja: Potreben je velik lesen zaboj s pri-dopnim pokrovom, ki dobro zapira. Dolžina in višina zaboja naj presojata Urino in višino uporabljenih lon-aev z* približno 20 cm na vsako slran. &*boj je navadno urejen za e® ali dva kmea, postavljena drug poleg drugega. Lonec naj bo dobro emajliran, pocin-k*n ali aluminijast, nikakor pa no i* ■edenine, nepooinkanega bakra ali Meža. Zaboj »e napolni s časniki, za-»tjalnim papirjem, lesno voluo, sencam ■H žaganjem. Zaboj in pokrov se od »notraj pr*-«t«Seta (brez špranj) z vsaj Štirimi togam; časopisnega ‘papirja, ki se fi« pokrije * močnejšim ovijahtira papir-iem. Nato se vloži v zaboj 20 cm debela plast lesne volne ali žaganja, ki močno • stlači. Lonec se postavi v •edino zaboja, tako da so vsi vmesni prostori do vrha lonea tesno zatlačeni ■ lesno vohio. Uporabljati so mora vedno lomoe iste velikosti, z ročaji ob ■ornjem robu, da ne nastanejo okrog lonca špranje. Lonec »e pokrije s pokrovko, nato z debelo blazino i* pralnega blaga, polnjeno z lesno volno ali laganjem, ali z ostanki raznega blaga, »akar se raboj trdno zapre. Uporablja se tak zaboj tudi za ohranitev toplih že kuhanih j^di, pijač ali n. pr. za izgotovljeno jadi, ki jih je treba le še dokončno skuhati odn. emebčatl. Poprej je pač treba vsako jed kuhali na razpoložljivem ognju, vend.tr samo v času ene šestine običajne kubalne dobe. nakar se lor.ee nemudoma postavi v zaboj ter hitro in dobro pokrije. Jed v zaboju so mora kiik' ti dvakrat tako dolgo, kolikor PO ORSK1 PRIPOVEDKI PRIREDIT, HOTIMIR V. GORAZD Da reši deželo nesreče, se je odločila sania kraljična Sinja, da se žrtvuje zmaju. Oblečena v najlepšo belo svileno obleko, je odšla proti zmajevemu brlogu, in vsi odličniki b o jo spremljali de mestnih vrat na »Jeni zadnji potL Vojko ni čakal, da možakar konča svojo povest, požvižgal je svojim trem psom in odhit el proti Hudi gori. Tja je prispel prav v trenutku, ko Je kraljična Sinja pr lšla do vhoda v zmajev brlog. oče mož negativnega tipa. Ako s« bo to odkritje obeh švedskih znanstvenikov izkazalo za povsem točno in zanesljivo, bomo Inhko govorili o novem velikem napredku v vprašanjih očetovstva, ki ga bodo s pridom izkoristila tudi sodišča, katera ga za enkrat sicer še ne priznavajo. £ii veste, ed kdaj iili poinanio ? Naočniki: 2e v 13, stoletju so bili v severni Italiji optiki, toda lijih imena niso ohranjena. Šele v 17. sto-, letju so začeli izdelovati današnjim podobna očala in jih pritrjali na nos. Do takrat so nosili le lornjone. Šele v zadnjem stoletju se je znanost začela baviti z naočniki. Kopalna kad. Stari narodi so poznali čebre iz lesa, marmorja in srebra. Za časa Homerja so bile kadi iz porfirja, pri Rimljanih iz brona. Leta 1768. je kotlar Level napravil prvo podolgovato kad. Rebec: Se stoletja po njegovem izumu KO se ljudje usekovali v prste. Prvotno je služil za brisanje potu. V račetku 16. stoletja so ga prinesli iz Italije. Posluževale so se ga le plemkinje. Gumb. V predzgodovinski dobi so moški izdelovali gumbe iz. preluknjanih količkov. V starem in srednjem veku so uporabljali zaponke in pasove. V 15. stoletju so nosili na telovniku en sam gumb in šele v 17. stoletju se je njegova uporaba razširila. Kravata. Pomeni sinonim prvotno toliko kakor Hrvat. Hrvati so vezali okoli vratu belo platno in plemiči so jih začeli posnemati. 2e Rimljani so vezali trakove okoli vratu. Bankovec. V moderni obliki ga je pred 300 leti izdala stockholmska državna banka. 2e Kitajci in Egipčani so se posluževali denarja višje vrednosti, izdelanega iz papirja ali bakra. Prva emisija bankovcev izhaja iz 17. stoletja. » 2e tisti trenutek se je pa zaslišalo strašno rjovenje, in troglava pošast se je privlekla iz votline. Sest alobnih kačjih oči se Je uprlo v prestrašeno Sinjo in M ostudna žrela sc so odprla in Skrtala z ostrimi zobni. Toda že je b« tu junak Vojka, ki je adriaS Sin j« tn so s svojimi psi obrnil pito ti pošasti prihodnjič.) POMEN BESED Vodoravno: 1. Nota. Vrst* oblačila. — 2. Moško ime. Ropot. — 3. Vojno orožje. Jeza. — 4. Poljedelski pojem. — 5. Medmet. Oblika nedoločnega števnika. Dve črki i* besede »Prulec. — 6. Pokrajina na Balkanu. — 7. Švicarski kanton. Pristanišče T Arabiji. — 8. Ptica, Moško ima —» 9. Naklep. Skrajšan veznik. Navpično: 1. Južni sad. Dve črkij iz besede »basen«. — 2. Trgovinsko obvestilo. Meri četrto razsežnost. —--3. Oblika osebnega zaimka. Ded če^-Ijs. — 4. Se ne imenuje po svojem pravem odkritelju. — 5. Pesnitev. Alpska reka (v slovenski obliki). Dve črki iz besede >baron*. — 6. No pozna kompromisa. — 7. Eibje jajce. Starorimski koledarski izraz. — 8., Agregacijsko stanje vede. Ptica roparica. — 9. Kratica nemške organizacije. Riba. Rešitev križanke štev. 5 Vodoravno; 1. sani; Oger. — 2. 035 roj; ne. — 3. pesek. — 4. arena; oko. — 5. veha; plan. — 6. Idaj drama. — 7. ranar. — 8. as; rogs CC (Corps Consulaire = konzularni zbor). — 9. roka; Alma. Navpično: 1. sodavičar. — 2. \n; red; so. — 3. pehar. — 4. Irena; ara. —- 5 osa; dno. — 6. oje; Prassa. — 7. kolar. — 8. en; kam; cm. —• 9. resonanca.