J Posamezne Številke* Navadne Din 1*—> ob nedeljah Din 1*50. »TABOR* izhaja vsak dan, razven nedelje in praznikov« ob IH. uri s datumom naslednjega dne ter stane mesečno po pošti D 12*50, za inozemstvo D 20*50, dostavljen na dom D 14*-—, na izkaznice D 12*5(\ tnserati po dogovoru. Naroča so pri upravi »TABORA*, MARIBOR, Jurčičeva ulica štev. 4. grstssr v ioi • V,- Pos P o same zne Številko Navadne Din 1*—, ob nedeljah Din 1*50. UREDNIŠTVO se nahaja v Mariboru, Jurčičeva ul. št. 4, L nadstropje. Telefon interurb- Št. 278. UPRAVA se nahaja v Jurčičevi ulici št. 4, pritličje, desno. Telefon št 21. ~ SHS poštnočekovni račun štev. 11.787. Na naročila brez denarja ae na •sira. — Rokopisi sa •• vračajo- Sl Uto: IV. K razpravi v verifikacijskem odboru. MariBor, 10. maja. Razpravo* verifikacijskega odbora na-^>dne skupščine o pritožbi demokratov hribovskega volilnega okrožja zoper volitve so sl dovolili klerikalni listi na v°j zlobni .način komentirati. Mi smo £'v,aPir,G;' .^°^ro vedeli, da zavezniki na-g' . .r^alcev, velesrbski radikalci, ki tudi sicer najinijši nasprotniki derno-’ratske stranke, ne bodo s preveč tanko ®s JO presojevali naše pritožbe. Tega že tožb DlSmo m°sR pričakovati, ker je prirast na'Perjena zoper postopanje riše1 v*1’ plačancev Hribarja in tova-v> ki so svoj uradni položaj zlorabili enb da so vplivali na sestavitev in liste016111*30 demokratske kandidatske kle^tD<*ar ^ismo pričakovali, da bodo br „c3 tako malo prikrivali svojo JJ^i-ost glede lopovščin, ki so se krov- ^em°kratom v mariborskem o-k * * strani radikalcev. Saj je po rika]^1*3 volitvah ugleden' voditelj klo-4 *“ stranke v slučajnem pogovoru z obeh0 fcakiTn! Polltičarjcm — imena kr So razpolago — izjavil: »Mnogo-* ‘raV^6113 ^rslil zadnje dni na dr. Žerjalov ? (*r- Bukovca in sem moral obža-Ve/.; ne zaslišan o postopanje bivših za-radik iV rlem°ki'atske stranke v vladi du R a}Cev> Proti njima.« Tudi v Beogra-Mra t3e V politi5nih krogih brez razlike Mašil* TK>’7clar3ala kolosalna neumestnost kakv-a’ ka3ero a° izvajali slovenski radi-dCm ) Sadniki ob času volitev nasproti ge bratskim kandidatom. Samoobscbi Pšeb32111116’ ne P1^*^6 v P°®tev n. pr. 'dom V ^^hafcega srezkega kandidata Kiib' -a*:8ke Prekmurca Stefana aTT)Pa'k da pride v poštev 'sa-1923 °rSl"*3etka, katero so dne 23. jan lijubp al3 v Pa3hči deželne vlade \ bkra*^11* ^van Hribar, dr. Ravnihar in ■j,311! f*ri0 Prfrn’l°vaPja prebivalstvo vsied Prskega^ okrožja, ki je izgubilo Vsled a^kovidnosti naprednih krogov irf teri .n^kstva organov one vlade, v ka-®ajb VOVa'l 3u’ dr* Kukovec svoje 'jg ° . e m°či, svojega poslanca, kateri Vzel ?'1?- Hal°Ko nasproti Svojemu okraju cev r reSn°. kakor le malo poslafi-’ kar smo jih' dosedaj imeli. 1 if 7 " ! i— r Iz lauSautiSke konference. :'iP odhJat-Sa®ft e> maja. (Ttfv.) Finančni ie °r v 8vok' dopoldanski Seji, kateri IoS;ired®.ed°val semsral Pelle, sprejel po-Pnih + t'nan^n’b strokovnjakov glede bor, °C 80 odkazane temu odprli -V T>retres' To?-k! 45 in 55, ki raz-ibili' •ia3a. 0 razdelitvi turških dolgov, sta Pr/ Haljša debata Se je razvila do nu- i ff3ede katere pa ni prišlo še ban - .e?a Sporazuma. Posvetovanja «a«al3u3ejo y. petek. Maribor, sobota 12. maja 1923. Številka; 106 Podpis solunske konvencije. Beograd, 11. maja. (Izv.) Včeraj ob 18. uri popoldne se je sestal zunanji minister dr. Ninčid z našim poslanikom v Atenah g. Balugdžičem. s katerim je razpravljal o konvencijah glede proste cone v soluuskem pristanišču, o katerih se je že poročalo, da so bile pred par dnevi podpisane. Konferenca, ki še je je^ u-deležil tudi pomočnik zunanjega ministra Panta Gavrilovič, je trajala do J421. Med tem’ je dospel v Beograd tudi grški zunanji minister AleksandriS, ki ga je sprejel grški poslanik rta Sašem dvoru. Na konferenci go je razpravljalo še o nekih podrobnostih, ki se morajo sprejeti v konvencije. Po enourni konferenci sta naš in grški zunanji minister podpisala konvencije. S tem Ro urejeni odno-šaji političnega značaja med našo državo in Grčijo. Konvencije Vsebujejo tudi določbe glede železniškega prometa ter glede carine. ! -: Boa med vlado in opozicijo na Bolgarskem. Beograd, 11. maja. (Izv.) »Politika« poroča iz Sofije: Poslanci opozicijonal-nega bloka in komunistično stranke so sklenili bojkot sobranja, izjavljajoč, da večine Stambuliskega ne morejo priznati kot politične večino. Glede hadaljrtega prisostvovanja v sejali sobranja še 111 prišlo do definitivnih sklepov, mogoče pa je, da ne pridejo več V sobranje. Vlada je dala opozicijonalcem razumeti, da ne bo trpela bojkotiranja parlamenta ter zagrozila, da bo predlagala v sobranju razveljavljenje mandatov vseh' onih poslancev, ki sc ne bodo udeleževali parlamentarnega dola. V tem slučaju bi bili poklicani v parlament njihovi namestniki. Ako pa bi tudi ti ne hoteli delati, bo vlada v teh okrožjih razpisala nove Volitve. V tem slučaju upa vladna večina izpodriniti Vse opozicijonelne mandate ter se na ta način iznebiti sploh vsake opozicije. Kriza v češkoslovaški vladni koalicij;!. Praga, 11. maja. (Izv.) Kakor dozrta-va »Prager Tagblatt«, je že dalje časa trajajoča notranja kriza koalicijskih strank v zadnjih dneh postala akutna* Politični krogi So mnenja, da bo sedanja vladna večina razpadla ter nastopil zo- ' ff-SU.'!-«* it. - i. . . i- pet uradniški kabinet pod vodstvom bivšega. ministrskega predsednika flernvja. Ta vlada bi naj izvršila jesenske občinske volitve. Od izida teh volitev bi bilo odvisno, ali bi se parlament razpustil irt razpisale nove državnozborske volitve. 1— t. —ur Podaljšanje jiigoslovenSko - rumunske defenzivne konvencije. Praga, 11. maja. (Izv.) »Lidove Kovini« poročajo iz Beograda, da je bila jugoslovensko-rumun jska defenzivna pogodba slično češkoslovaško-rumunski pogodbi podaljšana za nadaljno dobo treh’ let. 1 ! Ministra NihSič in Trifunovič pri kralju. Beograd, 11. maja, (Izv.) Včeraj popoldne je sprejel kralj v avdijenco zunanjega ministra dr. Ninčifa In prosvetnega ministra Trifunoviča, ki sta mu poročala o svojih resortih. Dr. Ninčid je bil nato povabljen k obedu na dvor. -..r'" P‘" ' Iz veleposlaniške, Konference. Pariz, 10. maja. (Tzv.) Konferenca veleposlanikov se je ria svoji včerajšnji seji bavila z vojaškim nadzorstvom v Madžarski in Bolgariji ter z razdelitvijo železniškega materijala med \vstrijo in Madžarsko. -n- Obsodbe radi atentata na vlak. D ii s s e 1 d o r f, 10. maja. (Izv.) V o j-no Sodišče je včeraj izreklo obsodbo v procesu zoper povzročitelje atentata na francoski vojaški vlak. Kolovodja Reha-getter je bil obsojen na smrt. ostali udeleženci pa na 7 let težke ječe do 20 let prisilnega dela. -n- Nov japonski poslanik v Carigradu. Tokio, Id. maja. Japonski poslanik na Dunaju Kumataro Honda je imeno-va poslanikom v Carigradu. Maršal Foch Ha Poljskem. Varšava, 10. maja. (Izv.) Marša] Foch se je včeraj zjutraj vrnil s svojega potovanja v Poznanju. Na kolodvori: ga je sprejela neštevilna množica občin stva, ki mu je prirejala navdušene ova-. eije. Zvečer je odpotoval maršal Foch v > Lvov, kjer ostane dva dni. Nato odpotu-i je v Krakov, odkoder nadaljuje svoji potovanje na Češkoslovaško. Novo obsodbe v zajedenem poruhrskem ozemljn. Maiffz, 10. maja. (Izv.) Francosko vojno Sodišče je včeraj obsodilo IB železničarskih uradnikov, delavcev ter zadružnih na stav! jen cev. med njimi tudi namestnika predsednika, državne železniške direkcije v Mainzu na zaporno kazen' od fi mesecev do 10 let in’ večje denarne globe. Obtoženi So bili špijofiaže in hujskanja proti francoski oblasti. '-■•i- >—Q—* ^ Odločnost Anglije popram Rusiji. London. 10. maja. (Tzv.) Lord Cur-zo-n je naročil angleškemu zastopniku v Moskvi, naj takoj zapusti svoje mesto ter še vrne v London, če 'sovjetska vlada tekom desetih dni rte odgovori rta angleško noto. -n- Zastopnik šovjpfske Rusije v Lausnnnl ustreljert. L au Sa n ne. 10. maja. (Izv) Zastopnik sovjetske Rusije na lausannski konferenci Vorovski je bil daUeR umorjen. Med obedom’ v hotelu »Cenil« je oddal švicarski državljan’ Oortrndi, ki se je pred kratkim vrnil iz Rusije, ria Vorov-skega več strelov iz samokresa. Vorovski je bil na mestu mrtev. Atentator je bil takoj po zločinu aretiran. Streli so zadeli tudi dva druga sovjetska delegata, ki sta smrfnonevnrno ranjem. vendar pa sta še pri življenju irt je upati, da bosta okrevala. Sumi še, da le atentator član švicarskih fašistov. ' '■ ■pvi-Trvr —O—■ Fiksplozija na torpednem rnšilcu. Ei m’, 10. maja. (Tzv.) Včeraj je nnsTa-Ta na krovu Hekcga torpednega rušilca pri izkrcavanju mnnlcije eksplozija, pri kateri je bilo devet oseb ubitih. 1 -a- i BORZ AL C u r i h, 11. maja. (Izv.) Sklepni tečaj. - Pariz 36.70, Beograd 5.80, London 25 67, j Berlin 0.0142, Praga 16.85, Milan 26.70, - Newyork 557.50, Dunaj 0.0078 eno osmino e žig. krone 0.007825, Budimpešta 0.105, Varšava 0.0118, Sofija 4.40. Politične vesti, * Radikalsko-klerikalna nasilja v vft* rlfikacijskem odboru. V sredo je radikal* sk o-kleri al no- mu s t' ct trt .(ka reč' ia ftii* fikaeijskega odbora razveljavila demokratsko kandilntm> listo za Črno goro, ker je bil njen nosilec predsednik ka-sacijskega sodišča dr. Vukotič, ki po mrtenju radikalcev ne bi smel kandidirati. Istotako je bija razveljavljena demokratska lista v limoškem okrožju, katere nosilec je bil nekdanji pomočnik notranjega ministra dr Mijovič. Radikalci in klerikalci so 'so mrej pričeli posluževati nasilja. V soboto ima Pojo glavni odbor demokratske stranke, ki oo sklepal o nadaljnih korakih. * Diplomatski koiifbkt z Italijo nam’ je naprtil slučaj italijanskega Kurirja, ki so ga v Zidanem mostu koncem rnirto-lega tedna v vlaku zadržali irf transportirali k sodiščem’ v Laškem iH Celju, češ, da je žalil našega kralja. Izpustili so ga v Celju po preteku 56 ur, ker 'so se prepričali o njegovi nedolžnosti. Italijanska vlada je poslala v Beograd diplomatskim potom protest. * Solunska konvencija med našo in grško državo je bila v četrtek zvečer v Beogradu podpisana. Svobodna cona naše kraljevine v Solunu ostane pod suverenostjo Grške, uprava pa se odstopi naši kraljevini. * Opatijska konferenca zopet odgo-tlcna? Italijanska vlada je izrazila, naj bi Se opatijska "ugajanja odložila ponovno za mesec dni. Vprašanje je, ako bo naša vlada imela dovolj odločnosti, da od Lahov izsili dokončanje pogajanj. * Angleška fiota Rusiji. Angleškt vlada je poslala ruski sovjetski vladi no to, ki ima značaj ultimata. Nota opo zarja rta dejstvo, da je Affglija izvrše vala točno vse obvpze, izvirajoče iz tr govske pogodbe z Rusijo, dočim Sovjet ska vlada vzdržuje stalno hujskajoči boljševiško agitacijo v Perziji, Mezo potamiji, Egiptu in celo v Anglija. Aki bi ruska vlada tekom 10 dni ne izjavila da hoče temu napraviti koneč, je Arigli ja pripravljena zrušiti trgovske zvgzc Rusijo. Dnevna kronika. Velik požar v Sv. Lenartu. (Zgorela tovarna usnja in parna žaga. ’■"* Skoda nad 20 milijonov.) Včeraj dne 10. trn. ob tričetrt rta ošerri zjutraj je začela goreti hiša, ki stoji zraven tovarne za usnje in parne žage Josipa Piricha v Sv. Lenartu. V hiši sta bili nastanjeni dve stranki in nisar-na obrata. Ogenj je najbrž nastal vsled poškodpvanega dimnika. V par minutah je stalo v plemenu vse, kar je v bližini: parna žaga, skladišče, tovarna za usnje in hiša s pisarno. Radi viharja je bila vsaka pomoč nemogoča. Vsa poslopja, so bila uničena že približno ob 12. uri. Na pomoč so prihitele požarne Vraimbe og Sv. Lenarta in od Sv. Trojice. Kakor se sliši, požarna Hramba v Maribora Hiti obveščena ni bila, sicer pa hi pomoč ne prišla veliko v poštev radi prehudega viharja. Škoda znaša približno 20 milijonov. Druge hiše niso bile v nevarnosti, ker so stala pogorela poslopja fia samoti. Grozen dvojni roparski umor v Zagrebu. V torek okrog 11. ure Ro našli v gozdu Kraljevac pri Cmorku, Ha potn od re-zervoara na Donje Prckrižje v Zagrebu, dvoje trupel; obe ste imeli vse znake, da jo bil izvršen ria njih umor. D o zdaj ria preiskava je ugotovila: SOletni krojač Slavko K a najet, ki se je fcavil z na-.kupovanjem in’ preprodajo srebrnega denarja, je imel dogovorjeno, da se se*tau« / ’ * - - • Stran 2.' *T 'K B O E«i Maribor, 12. maja 1923. 1 nekimi poslovnimi prijatelji' v Svrlio p a kupa srebrnega denarja. Spremljal ga Se njegov prijatelj 251etni Andrija J e ličič. Kakor se je ugotovilo, se jima je !med potjo čez Kaptol pridružil neki ne znanec. Ugotovljeno je tudi, da je imel Kana je t S seboj v torbici 500.000 kron (denarja. Kaj so jo dalje zgodilo, je še zagonetka. Dejstvo je, da ste najdeni trupli Kanajetovo in Joličičevo, da Kn-toajetovih 500.000 K ni nikjer, da jo bil torej izvršen grozen dvojni roparski n-!mor. Brezdvoinno jc bila morilska družba večja in je zvabila Kanajeta in Jel-čiča v neko precej nepristopno pokrajino, kjer je bil na njih izvršen umor in rop. Zgodilo se je to v ponj e! je!: zvečer. Policija zasleduje zločince. Dogodek je zbudil v Zagrebu ogromno senzacijo, ker go taki strašni »ločini v Zagrebu zelo jredki. Strašno maščevanje invalidov. Iz Cetinja poročajo: Pred ledni je ob belem dnevu razbojniška četa ria cesti Cetinje—Čevo napadla in pobila kurirja finančne upravo in oropala 200.000 Din., ki so bili namenjeni za invalide Oevske-ga sreza. Te dni pa so se zbrali invalidi čevskega sreza v vasi Cuce na pogovor. Ugotovili so, da je pri razbojniškem napadu na kurirja, ki jo nosil njihov denar, sodeloval tudi znani zločinec Peter Zvicer iz vasi Cuce. Invalidi so se oborožili z motikami in sekirami in obkolili ihišo, v kateri je stanovala Zvicorova družina. Nekoliko jih jc vdrlo v hišo, zvezalo Zvicerovo mater, sestro, brata in si-maho. Iz hišo so izvedli samo neko 80-Uetno starko. Nato so na 4 straneh zažgali hišo'in če« clve uri so bili hiša in Zvi-fcerova rodbina pepel. Nato 'so se invalidi irazšli. Oblasti vodijo preb travo. j f — Narodni dar za pisatelja Fr. Ks. [Meška. Naš znani pisatelj župnik Meško Živi kot koroški begunec v težkih živ-Ojenskih razmerah v gorski vasi Selo pri Slov. Gradu, kjer jc takorekoč odre Kan od družbe in kulture. Značilno je. da tinu mariborski konzistorij ne da primor Pejše službe. Njegov bivši stanovski tovariš g. Arnuš ga jo nedavno obiskal in napisal v »Jutru« članek, ki v žalostni iluči Slika postopanje nas kulturnih Slo Vencev z našiimi najboljšimi možmi. Sedaj pa predlaga g. Arnuš, naj bi se odličnemu književniku pomoglo na la tia-«in, da se zbere zanj narodni dar, kakor teo storili svoj čas Poljaki za Sienkhwi-jjeza. Vsekakor lepa misel in’ vredna vse-ijga uvaževanja. \ — »Slov. Gospodar« poziva k pobojem. Mariborska Or jun’a prireja izlete v okolico, ki se izvršijo, ako je ljudstvo pa-imetno, mirno in dostojno, kar sta dokazala izleta v Limbuš in Kamnico, kjer nikjer ni: bilo uiti najmanjšega 1'nciden-ita. »Slov. Goslp.« pa to no da miru, zato iv svoji štev. od 20. trn. naravnost poziva .Svoje »pobožno slov. l judstvo«, naj bi 'sc Spozabilo in napadlo Or junce. Tako piše: JsFantje in' možje na deželi bodo že sami pganili, kaj treba storiti s temi izletniki, (|ki v organiziranih bandah pretep ivajo jldaKrvf mirne ljudi, ki niso polica jdem*o- »Stankovič**. j1? Dne 15. tm. bomo v Mariboru pozdra-kdli beograjsko pevsko društvo »Stankovič«. To je prvo srbsko pevsko društvo, ki 'nas pride obiskat. Tekom zad-iinjih let smo imeli koncerte raznih hr-Ifvatskih, čeških in! ruskih pevskih zbo-;rov. Pred par dnevi smo sprejeli prvič Iv Mariboru poljsko pevsko društvo. Sc-,Wroslovatiskim' pevcem smo pokazali, Ida ima Maribor široko srce za slovanstvo. Zagrebške gosto smo prepričali, da [nam je njihova pesem enako mila kakor ((domača. Srbom pa nudimo topla in navdušena srca. Pustimo ob strani politiko: zavedamo se, da ujedinjenje Srbov, Hrvatov in’ Slovencev v eno j edinstveno državo ni samo posledica materi jalnih :i j. gospodarskih in političnih vzrokov, 'ampak tudi manifestacija Srca in bratskih čustev, ki. so že davno pred ujedi-njenjem prevevala toliko naših najboljših mož. Na drugi strani pa jo treba tudi brez politične tendence priznati, da so (iSrbi položili za našo nacionalno svobodo [neizmerno težko žrtve in’ da jim gre naša večna hvaležnost. Če nam tedaj »Stankovič« prinaša lepoto srbske pesmi, kakor so nam srbski vojaki v prvih dneh Svobode prinesli zaščito in oOmoč na kratje. Oblasti nočejo proti divjaštvom Orjune nič storiti, torej bo moralo miroljubno ljudstvo poseči po samopom ici « To jc 'naravnost pozivanje k pobojem". Hvala Bogu, da je ljudstvo, kjer ni hujskačev, saino toliko pametno, da huj-skarijam klerikalnih listov ne naseda — Grozna smrt matere. Dne 5. maja zvečer jc prizadela elementarna sila vzorni in pošteni družini Valentina Lov-renčak v Zagaju pri Kostrivnici pretresljiv udarec. Tvo se je bližala huda ura, je spravljala mati svojo 5 letno hčerko in 8 letnega sina k počitka, sama pa se je potem postavila poleg otroškega. ležišča ter molila z njima rožni venec z željo, da bi bila obvarovana vsega hudega. Kar naenkrat udari v borno kočico strela; mati je od strahu omedlela ter se zgrudila nezavestna na tla. Deček videč, da je slamnata streha v polnem žaru, .skoči na noge in skuša pripraviti nezavestno mater na, beg, toda zaman. V zadnjem hipu jc še pograbil svojo sc-stireo in materi rožni venec, odklenil br zo vrata ter tekel k sosedu prosit, naj mu rešijo mamico. Preden so so.sed.jc prišli na mesto nesreče, je bila usoda vzorne matere in žene zapečatena. Zgorela je in z njo vse imetje. Rešenega ni bilo niče-čar. K vsej nesreči moža ni bilo tisti čas doma. Hodi! je za zaslužkom, da pribori družini kruha, jo izkoplje iz težkih dolgov In pomanjkanja, — Iz ozira na redko pretresljiv slučaj in veliko bedo prizadetih, prosimo vljudno usmiljena srca. da pripomorejo revežem z darovi, naslovljenimi 'na: Valentin Lov-renčak, v Kostrivnici, pošta Podplat. — Ob priliki 80 letnice pos. Ivana Šverko iz Sv. Križa so nabrali v domačem krožku 550 kron za nesrečno družino Lovrenc ak. — Letošnje glavifo cepljenje za občino Studenci se vrši v pohdoliok dne 14. maja točno ob pol 10. rri d opoldne v deški šoli v Studencih za. občino Pobrežje dne 16. maja ob pol 4, uri popoldne v šoli v Pobrežju in za občino Tezno pa v petek 18. maja ob pol \. mi popoldne v šolskih, prostorih. Pregled bode teden pozneje vselej ob istem co.su in' na istem mestu. Vslcd odloka zdravstvenega odseka v Ljubljani se vrši c-f> enem z glavnim cepljenjem prisilno c-j>1 jen je vseli onih, ki tekom zadnjih pet let niso bili uspešno cepljeni ali ki .up,njo vidnih znalcev cepljenja. Vsak, ki jc za cepljenje obvezen, a ki. bi sc cepljeniu brez t-btnega vzroka odtegnil, se- bode kaznoval z globo do 1000 Din. tzi.: mri, z zaporom do šest tednov. — Častna beseda prometnega ministra Jankoviča. Minilo je najmanj že pol leta, odkar je prometni minister dal zastopnikom novinarskega, udruženja častno besedo, da bo do 1. februarja 1923 definitivno uredil, vprašanje prostih voznih kart za novinarje. Toda minil je že 1. maj, toda o kaki rešitvi ni niti sledu, ker je g. minister najbrž »pozabil« na ifevojo častno besedo. Zato pa se vozijo s prostimi novinarskimi kartami razni radikalni neizvoljeni poslanci, vsemogoči osebni’prijatelji g. ministra. — Jugoslovanski konzulat v Temeš-varu. Kakor poročajo listi, bo te dni o- tvorjen v Temešvaru jugoslovanski kon zulat, ki smo ga doslej v tem okolišu zelo pogrešali. Fokret srednješolskih učiteljev, Pri glasovanju, ki se je vršilo na inici-jativo beograjskega profesorskega društva, se je izrekla, velika večina srednješolskih učiteljev za stavko in izstop iz državne službe, če vlada ne izpolni stavljenih zahtev glede zboljšanja gmotne... položaja. Za stavko je glasovalo 771 profesorjev, med njim: 4;5 srednješolskih ravnateljev, proti pa samo 87. — Vso čast gospodinjam, ki zahtevajo odločno pri trgovcu domač izdelek »Pokale tc«. So najeenejše, ker se zelo nakuhajo. — Prodsedliik Kmetijske družbe g. Gustav Pirc pogrešan. Že v četrtek 3. tm. je nenadno izginil iz Ljubljane predsednik Kmet. družbe g. Gus.nv Pirc. Do danes se še nič ne ve o njegovi usodi. Domneva se, da je naprav5! Sam konec svojemu življenju, ker jo Ž' dolgo trpel na težki živčni bolezni, ki se je zadnji vslcd divjo klerikalne gonje protj. njemu še pohujšPa, Odšel j,; -- kakor se je ugotovilo — r.a Gorenjsko, a rd Boh. Bistrice naprej manjka za njim vsaka sled. — Turistovški promet na obmejnih vrhovih. Za obisk obmejnih vrhov potrebujejo turisti tudi letos izkaznico »Slovenskega planinskega društva«, ki mora biti vidirana na deželi od pristojnega okrajnega glavarstva odnosno politične ekspoziture, v Ljubljani od policijskega ravnateljstva, v Mariboru pa od policijskega komisarijata. Na izkaznici SPI) mora biti prilepljena fotografija, če pa ima turist že drugo uradno legitimacijo s fotografijo, zadostuje izkaznica SPD brez fotografije, ta pa mora imeti pripombo, da ima turist drugo legitimacijo s fotografijo. Žena in otroci turista ne potrebujejo posebne legitimacije, če so na izkaznici SPD navedeni. — Dar Splita kraljici Mariji. V Spli tu je živahno zavrelo, ko se je doznalo, da poseti mesto kraljica Marija. Vse mesto sc pripravlja, da priredi svoji ju goslovenski kraljici kar najbolj svečan Sprejem. Ob tej priliki se bo izročil kraljici tudi dar mesta Splita, krasno izdelana omara za čipke, filigransko delo z narodnimi motivi. Mesto pUv iškega uradnika v X. oziroma XI. razrejo je razpisano pri okrajnih solšč.-n v Mnrcnbergu in v Slovenski Bisriv Rok za dajanje prošenj je določen c’> 13. junija 1923. Zgradba noš.i čo:.*- Savinjo pri Sv Fefru. Gratbfni Sekcija v Ljubljani razpisuje za 3-s 24 .maja ofertnlno licitacijo za zginilo železno b’tonskera mostu čez Savinjo pri S; Petru. Pt.goji So razvidni v »TLnd.mra listu«.št, 4-1 z dne 9. maja. — Nošnja orožja, ^okrajitrika npra yn za Slovenijo jc izdala glede posesti in nošnje orožja novo od ra i bo, ki prepoveduje osebam pod 2h. letrni posest iti itešnjo orožja. Tokom osmih dni .morajo vše druge os-oe oddati orožji? in orcžrfe liste pristojnemu okrajnemu glavarstvu odnosno polici nv.Vrm komiVR-ijntu Odvzeto orožje oš'Ari o deponirano pri c ne- me jati ga smemo pozdraviti s tistim širokim navdušenjem1, s katerim smo lansko leto sprejeli delegacijo šumadijskih kmetov. »Stankovič« je eno najstarejših srbijanskih pevskih društev in najodličnejši pevski zbor kraljevega Beograda. Iz njegove zgodovino prinašamo v naslednjem nekoliko zanimivih podatkov: Leta 1881 so osnovali prijatelji in častilci. uglednega in zaslužnega 'skladatelja Kornela Stankoviča (roj. 1. 1831, umrl 1. 1865 v Budimpešti) »Crkvenn pe-vačku družinu Kornelijo Stankovič u Beogradu.« Društvo jo bilo osnovano z uamenoni, da goji cerkveno in posvetno, narodno in umetniško petje. - žic koncem leta 1882 se je društvo na podlagi potrjenih pravil popolnoma organiziralo in začelo delati. Minulo je nekoliko let in je že razširilo svoj delokrog. L. 1888 je izpremenilo svoje ime v »Pevačka družina Stankovič«. To ime jc ostalo do danes. Štirideset let jo preteklo od ustanovitve tega društva. S ponosom in zadovoljstvom lahko pokaže na svoje delovanje, a Uspehi, ki jih je doseglo na koncertnih turnejah po Srbiji in na cerkvenih koncertih v saborni cerkvi v Beogradu. izvajajoč večjo oratorije in 'prirejajoč operne -[večere, — ti uspehi, go zadosten dokaz o njegovih' resnih umet- niških stremljenjih. Med največje uspeš- ne nastope šteje »Stankovič« svoj nastop v Odesi na Ruskem ob priliki razstave 1. .1911. »Stankovič« je nadalje osnoval I. 1911 v Beogradu svojo glasbeno šolo za vokalno in instrumentalno glasbo. V tem oziru jc društvo zelo podobno uaši^ »Glasbeni Matici« in tudi uživa med Srbi enak ugled. r- »Stankovičov« velik Mecen je bil mi-tropolit Teodozije Mraovič, ki mu je pripustil fond (zaklada) za gojitev in tisa vršite v notnega cerkvenega petja. Od 1. 1913 ima »Stankovič« v Beogradu svojo lastno hišo. V tem poslopju se nahaja šola in lepa koncertna dvorana. Leta .1910 jo slavil 30-letiiieo svojega delovanja in je ob tej priliki posvetil svojo zastavo. V vojnem1 času (1914—1918) je bil »Stankovičev« dom poškodovan in inventar uničen; izginila je tudi zastava. Društvo se je omejilo samo na cerkveno petje. Začetkom' leta 1919 se je začela njegova nova era. § 4. društvenih pravil nam kaže to novo dobo: društvo sc tni-di._da »ne samo u zemlji, več i ven ove širi i napreduje prvenstveno srpsku, lir-vntsku i slovenačku pesnim,, a zatim i o.stalu- muzičku wnetpost«, i -' v njeni oblasti ter Se So po ukinjen ju tf; odredbe zopet vrnilo lastnikom. Osebe, ki rabijo orožje iz službenih ozirov, morajo ponovno pr>* ti za dovoljenje, A isto odredbo se prep- ve i''v tudi vs’K® zbiranje ljudi v gručah in korakanje '7 strnjenih vrstah p: ulicah, cestah ib lJtj& z očitnim, namenom izzivanja no spre*-v h skupin ali poSum uur.k »r. odnosno ■n”0' žanja tuje lasUvpe. V tem oziru je ba v toliko nejasna, da si jo lahko podrejene oblasti po\r.r ne (o;ni‘i.' ,;c' :.n' kon-čno razžene.io v i ii skupino izibfci^fr' ki koraka v grriii ali ki sr- zbira D® *a" kem določenem kraju. V Zagorju stavkajo rmlarji V ‘f gorju so rudarji v rev.rjn Kisovec pili v stavko, češ, da so varnostne prave nezadostne. Prcdru/Uo s? jlW 3 vse delavstvo ./ Zagorju, Zahtevah ^ špjcmembo v vcTpvu obrata. Stroko4-h jaška komisiji pr j- ugotovila, ila J'* nrprave v rsl t. Vendar je v četrtek 6f’ dciastvo vztrai*.,o r.a svojem stali!''*! — Skrb kraljice za sirote. V selu B®' rovo pri Vukovarn je nedavno rod**3 neka siromašna žena trojčke. Mož jo^e kratko pred porodom zapustil, vsled sar jc zabredla v veliko bedo, Vsa ok°hj ca ji je po svojih močeh pomagala *n tudi društvo Srbkinj se je za.vzeD ubogo mater in otročiče. Za ta slučaj 3e zvedela tudi kraljica Marija. Pokli®3'3 je mater k sčbi ter ji sporočila, da, bo on3 prevzela skrb za odgojo otrok. Otroci s° bili na željo kraljice sprejeti v rinsko ndruženje, pa tudi za mater 39 primerno po..h hijeno — Zopet ob«''j,;n Radičevec. Od sodišča v Osijeku je bil te dni obsojen' llSJ njarski delavec Vinico Jurenac na mesecev težke ječe, ker je na nekem/8" dičevskem shodu klical: Dol s kralj01”' mi ga ne rabimo, mi lahko živimo t/ v republiki. Državni pravdnik se jo PrJ tožil, ker se mu zdi odmerjena kaze*1 s0 prenizka. Tako daleč so spravile Radii® ve fraze nevedno ljudstvo, da se mor**/ bolj vročekrvni sedaj po volitvah Pp, kati po zaporih, d asi se niti ne zavedal®' da so kaj zagrešili. Zato na: ljudstvi misli s svojb glavo in ne daj se farb8^ od raznih demagogov, ki jim je le * tvoj glas in' tvojo krogljico! sto- j«' Šmarjeta ob Pesnici. Tukajšnji {\ ci prirede v 'nedeljo 13. maja ob & ® popoldne na prostem zunaj pred prvo letošnjo šolarsko veselico S 91? f( čim vzporedom: 1. Pozdravni nag°r° ‘ 2. Hoj Slovani — petje. 3. Naši trii® VA vi zvonovi — prizor. 4. Rija, raja " je. 5 .Moj očka ima konjička dva / ski prizor. 6. Trojna pomlad — d/; ^ macija. 7. Na poljani — petje. 8. S* guljčiea. — igra. 9. IJstao s-am' jutrom J . no — petje. 10. Izza gor — samosp®7. Mladje — igra. 12. .Tanko in' polž : h l.iiv samospev. 13. Zaprta laž — i£ra> ■ Mladi, junaki — petje. 15. Državna h» < na. K obilni udeležbi od blizu in’ y vabijo vse prijatelje mladine in' šole r ^ ši mali prireditelji. Vstopnina- j0 T”JoS Šolsko vodstvo Šmarjeta ob Pesnici* To sezono je »Stankovič« posvetil ni večjemu srbskemu skladatelju SteP‘m S. Mokranjcu, pa bo del tega sVOl% programa izvajal tudi na našem . a certn. Dotičnih Mokranjčevih sklad ni izvajalo nobeno slovensko ^e,0j\i društvo, dasi je Mokranjac po manjših 'skladbah (Rukovct srpsk1” rodnih pesanm) priljubljeno ime ” šib koncertnih programih. |<>iri Spominjamo .se, s kakim' navdu/^jlca je bila sprejeta lansko leto Ijubbrijj, »Glasbena Matica« v Beogradu in’ gih mestih. 'Uverjeni smo, da h® narodno °.bč'u.stvo poplačalo ,>^'nl|0plo-pu« nekaj 'e iskrenosti in bratske te. Ne pczabim-o, da je kultura n' jrolH čnejša vrz med jugoslov. plen)®/* r8j* tična ftesla nas na vsakem kor.)' dvajujo in ločijo, kultura, pa J1'1 v0di k svoji raznoličnosti združuje 1 Tr^aSba i6 enotnemu bilju. Tudi vokalna 8 / .^ra. nosilec kulture; njeni glasovi 113 r>ajsl žajo življenje narodne duše, bodo pesmi natodne ali un//0' ^ pri'® To naše vrstico naj ve^a(l'ri m-ovič1**’ dobrodošlica slavnemu gtyn: hkratu pa kot apel našemu o » ^ y.c.-" Sprejmimo brate z bm 1 jem! .l Maribor, 12. maja !923> VF rA' B D R'«v SEfoTiEV Mariborske vesti. Maribor. 11. maja 1923. 'TU ^ ^nir*na koša. V četrtek je umrl v ari boru g. inžener Drago Švigelj, prodor na srednji kmetijski goli v Mari-0rn, kjer je poučeval živinorejo. Pod-e2el je zastrupljenju krvi. Nedavno je he « aecPra' ma«ko, pri čemur so jo znatno ranil in taikoj iskal pomoči pri avnilm. Še le, ko je nastopilo zastrap-■ se jo podal v bolnico, kjer je o-ra?- 11 j1" dnb ^ sredo je hotel na vsak n domov, kjer je drugo jutro ob 4. fe k 1jUnt^ ,V 5aroča3'u svoje mlade žene, ■ Sr5* Mvel komaj eno leto v naj-je m zak°nu. Doma iz Borovnice, kl0 “ ® lotos nastopil svojo službo. V Tml/'1- av°3ih tovarišev in učencev je bil Vo,0,iaik spoštovan in priljubljen. Za-3„ zsr’,‘3l ž njim vzornega strokovnjaka m *™.tn.e*« nčitelja. Truplo pokojnika don ? v soboto, dne 12. trn. ob 9. uri 22 ’z hiše žalosti, Ciril-Metodova v j . travni kolodvor, v svrlio prevoza k 7n! I'lanl°> kjer bo položen v nedeljo !nnZ c.nl®®u počitku. Prizadeti rodbini toaše iskreno sožalje! Kori p vsko društvo Stankovič v Mari- Mar’\> ev*sk° društvo Stankovič prispe v T>ne u ? t0rek’ dno I5- *’ m' ob 12'2°- iv Ljubi •’ koncertira v Celju, 12. {m. od Oer3ani' Društva in' občine ob progi najprjgpv Maribora vabimo, da kar postni^Lct?e.lše sprejmejo na posameznih priba'.3 • naac brate in' sestre, ki prvikrat Daša 'k 'lp mp(l nas Slovence. Vabimo vsa ®aladino U,rna društva in srednješolsko VeČjtm°v,da w sprejemu udeleže v čim barorli, > Osobito naprošamo našo v n(trcjd Zen.s!v°. da se udeleži, sprejema Zvečor •! noa* ^er Pr'ncsc seboj cvetje, 'cert v dne se vrši ob 8. uri kon- viča« iz >,yi dvorani. Odhod »Stanko-4.50, Tijfjj r^c>ra je dne 16. tm’. pop. ob tetvo z|)o Pri odhodu naj se naše občin-d°š]ej , r,B 11 !l kolodvoru. Maribo-r je «t°ljnhr* ^Prejemu in’ izkazovanju go-'fekim ri ° v napram' slovanskim pev-žnost 'Ufitv°m' prednjačil, bratska dol-v° kar',S Tczo’ da.tudi to bratsko društ-feprPjms,^d,0,st°jnejše in najprisrčnejše tn. obPrBrI«vanje. V pondeljek dne 14. t. kazinsi..n' nri zvečer predava v mali It. r]vorani g. inž. J. Kukovec o bije, zla°t?eVd kritiki evropske civiliza-■njem ^1 nacionalizma. S tem predavali in ri”,ključi sezija predavanj o ose-'SlabinrU1 'ndiiškega pesnika !n filozofa ! tn j, n,t1ai;a Tagore (Takurja). kk«ga Jpakovni dKevs mariborskega žert-Z,'8'kov.riu5^Ta' Obrana svota ob priliki o^7.99 r’n' 'r>- in fi- t- ni. jo znašala W’ ln* °d tega je oddalo društvo Hko Tl,1-1 7aveiišču 3998.95 Din. in ravno blati ' lrkt za otroško bolnico. Vsake-P°dpf] a?®eznikn, ki je tokrat našo akeijo Poseh^1 Zrekamo prisrčno zahvalo. Prav Pita ,R° T>a zahvaljujemo požrtvoval-m (^.^karn. Marib. žensko društvo. vzorfCl^?bli icpek »Tndustrijsko-obrt-dne ^ ^n® izložbe v Mariboru*. V četrtek ftceno v,m’ se 5® sestal cenilni odbor za, Hak osnutkov za oficijelni ' 1ndrtje industrijsko - obrtne je bila v Mariboru. Cenilna komisija Javnatol^slavljepa tal co-le: predsednik ^Tahtar ’ Križnič, odborniki Miho ^ran N , Viktor Kac. Franjo Bureš, ^rokovn/j' Franjo Kenda ter kot A. Bolep'«,'1 Tm>*esor ^ G vaje in' inž. u®h>1tku rva nagrada jc bila priznana Btga F- ,°!csoo\ia Frana Ravnikarja, *ihom, Bvt* Ambrožiču, sdikarju v Ma-bo 0 1® T13- Ceni Košakovi. Skup-^ikedni« n'Wf,nrl!h 21 osnutkov, ki bodo ^bonskih trgo Ja7'^av^'en^ v izložbah' ma- >5ližžfr'"if,a'.T)an&s v soboto 1.2. tni. zbi-%M a.,ow3ce «a športnem igri- ^rihotllv t0ŽT,° ob' 7- llri ^ečer. Inrl obvezen. ^riStarešinska zveza vabi »Otiofr, ^ T>r'1-1atelje na redni sestanek v ^idh, *m- ob 20. uri pri Halb- “■ Odbor. 5e W v Narodnem gledališču. Ker Rtvi, T,i?!,n'le za npr i zoritev »V kralje-Vsa'koirr' vOV<' ^zrpdno veliko, svetujemo (draTn ,]lr' da’ rsi preskrbi Vstopnice Magajn C°ne^ ^^očasno pri gledališki 'Jrfi Danes opoldne krog pol 11. ^žepj. c.®s|'a} y hiši na Ruški cesti št. 11 ''•are ‘ °‘in čuvaj jo dal znamenje po-line3 ?ar Vasilno društvo odrinilo mesta. Pri Jauku se je zvr”'j. kotel smole, kar je seveda povzročilo silen dim. Domačini so med tem Žo sami preprečili vsako nevarnost in tako so se gasilci zopet vrnili. tri Razborit mesarski pomočnik je nek Kirbiš, o katerem pravijo, da je tudi Žebotov »Gfreitcr«. V sredo zvečer se je stepel z nekaterimi pobreškimi fanti, v četrtek pa je prodajal svojo korajžo po Mariboru. Ozmerjal je vsakega mimoidočega s »čiči«, dokler ga ni končno policija odpeljala h »Grafu«. m Klerikalni napad na Glavnem trgu. Minulo sredo krog 22. ure zvečer sc je vračal koroški begunec Simon Hus, ki jo bil do nedavna še pristaš klerikalcev, sedaj pa je član Orjune, preko Glavnega trga proti domu. Na Glavnem trgu ga jo naenkrat obstopilo več klerikalnih pretepačev iz Žobotove garde ter ga dejansko napadlo. Hus se je nekaj časa uspešno brnrnil, pnzneje pa je seveda podlegel velikanski premoči najetih Žebotovili mesarskih pomočnikov in hlapcev, ki «0 ga na tleh ležečega obdelovali s koli. bi-kovkaimi in železnim drogom. Končno je prišla tudi policija, ki je sedem napadalcev aretirala i.n izročila državnemu pravdništvu. Tin s je dobil težke poškodbe rta glavi irt na levi roki, ki je še danes ne more gibati. R pretepanjem hočejo klerikalci ubijati ljudem, ki mislijo s svojo glavo in malo drugače, kakor žele razni klerikalni demagogi, svoje klerikalno prepričanje. m Brez voznega listka je hotela v Zagreb znanka ljubljanske policije Marica Hibler, ki je bila nedavno izgnana iz Ljubljane. Obrnila se .io seveda proti Mariboru. Ko pa. je opazila, da tako ptičice tudi pri nas nimajo preveč lepega življenja, se je obrnila proti Zagrebu. Ker ni imela denarja, da bi plačala vožnjo, se je hotela vtihotapiti v vlak brez voznega listka. Sprevodnik jo je dal radi tega aretirati. Pri aretaciji so dognali, da je tudi spolno bolna, ra'li česar jo morala v bolnico. Po odpustuHz bolnici jc bila oddana državnemu pravdništvu, da poravna račun' za neplačano železniško karto. m’ Čcgav jc otrok? V mestrtrtnt parku jo našel včeraj nek gospod jokajočega triletnega fantka, ki je pravil, da se je izgubil. Trne mu jc Ivan. Fanta je izročila policija državni zaščiti dece v Mariboru. Čudno je, da stariši doslej še niso prijavili svojega izgubljenega sinčka niti vprašali po njem. To je skrajna brezbrižnost, ki bi zaslužila, da se jo primerno kaznuje. m Zaplemba klobas. V zadnji številki smo poročali, da se je pivovarniški delavec Ivan Tu eh zastrupil s pokvarjeno klobaso. Zaradi tega je oblast zaplenila nekemu tukajšnjemu izdelovalcu klobas nad 15 kg pokvarjenih klobas, poleg tega pa se bo moral še zagovarjati pred sodiščem. m Mariborska earTuornica ima zadnje čase zopet obilo posla z raznimi tihotapci saharina, cigaretnega papirja itd. Ta tihotapstva izvršujejo zlasti, razni graški železničarji, ki imajo z gotovimi našimi elementi oči vi dno tesne zveze. Zakaj vsi e d stroge kontrole v Mariboru so sedaj prišli na »vic«, da mečejo pakete vtihotapljenih predmetov pred lajterš-perškim predorom iz vlaka, kjer že pre žijo nanje domači tihotapci včasih celo z vozovi. Vodstvo mariborske carinarnice je začelo z vso strogostjo gledati na prste tem patronom in zaplenjene so bilo tekom zadnjih tednov ogromne množine vtihotapljenega blaga. m Kavarna v mestnem parku. Vsak dan pri lepem vremenu do 24. ure zvečer koncert. Domače pecivo in sladoled. PaSeki vile vabijo 13. moja 1923 ob 15. uri v Na^ rodno gledališče! M&rodr*© gHedEltšče Repertoire: Petek, 11. maja zaprlo. Sobota, 12. maja: Zvesti tovariš (Der gute Kamerad) izv. ab. premijera. Nedeljo, 13. TOaja 0jj 15. uri V kraljestvu palčkov, izv. Mladinska predstava. Vprizori dekl. osnovna šola v Studencih. — Ob. 20. uri Zvesti tovariš, izv. Zvesti tovariš. Jutri se vrši premijera znamenite in popularne Kaknanove operete »Zvesti tovariš« (»Der gute Kamerad«) Kalmana prištevamo poleg Fali a in Lebarja med najboljše in najresnejše operetne komponiste današnjega časa. Uglasbil je danes tako popularno opereto Bajadero, posebno pa se jo proslavil z opereto »Čardaška. kneginja« (»Csar-dasfiirstin«). Njegova opereta »Zvesti tovariš« pa je baš zdaj po vojnem času najbolj aktualna. Marsikdo bo zasledil v tej opereti neb roj lastnih doživljajev za časa vojne in po vojni. Vsebina je lepa, resna, polna nežnih čuvstev materinske in sestrinske ljubezni. Mestoma pa nas ljubko preseneti zdravi kmetski humor. Glazba jc lepa in se na mnogih mestih približuje operni glazbi. Glavno žensko partijo poje gdč. Šuštarjeva, glavno moško partijo pa g. .Tanko. Subretska partija je v rokah gdč. Savinov«. Komične partije pa zastopajo gdč. Petkova g. Rasberger in g. Harastovič. Opereto je naštudiral in dirigira g. kapelnik Vogrič. Režija g. Rasberger. »Hasanaglnlca«. Drama pripravlja v rižiji g. Tepavca znamenito Ogrizovičevo dramo »Ilasanaginioa«, ki se v najkrajšem času vprizori. Začetek predstav. Ponovno javljamo, da se prično sedaj predstave operne kot dramske pol urn pozneje I. j. ob 20. uri samo »TJbijač« bo še ob 19'A. Palčki v Narodnem gledališču. V nedeljo dne 13. tm. ob 15. uri uprizori dekliška osn. šola v Studencih pri Mariboru v Narodnem gledališču v Mariboru v prid šol. knjižnici krasrto spevoigro »V kraljestvu palčkov« s spremi je vanjem orkestra želez, godbe »Drava« pod vodstvom kapelnika g. Skačejo. Vsebinsko izredno ljubko zasnovana trodejartkn popelje tja v temen gozd, kjer kraljujejo med bleskom zlata in biserov lepoto palčki in kjer rajajo in plešejo ob luninem' svitu vilo, ki trosijo rože veselja irt čisto krepost v srca žalostnih irt zapuščenih. Mula Anica zgubi v gozdu mamico, palčki jo pripeljajo v svojo kraljestvo in si jo zberejo za kraljic’«. Obotajo ji vse, da jo zadovole. Anici pa ni mar bleska zlota niti biserov jasnih, le po zlati mamici so ji toži. Zaman je ves njihov trud, da ji tudi to priskrbe. S krasno pesmico o zlati mamici tolažijo vile Anico, z ljubko uspavanko uspavajo palčke med tem pa odpeljejo Anico k mamici, a v njeno zlato posteljco položijo porcelanasto punčko. Ob turobnih zvokih žalne koračnice sprovedejo palčki svojo mirtvo kralj,ico — porcelanasto punčko — v stekleno rakov na vzvišen prostor, kjer jo. bo gledal žalosten kralj noč ih dan. Vmes jc vpletenih dokaj ljubkih zbornih spevov kakor tudi zanimivih samospevov z res izredno lepo inštrumentacijo, vile pa plešejo in rajajo irt »prelivajo težke misli v radost nebeško«. Pri bajnih lačnih efektih, slikoviti sceneriji irt bogati o-premi bo igra sigurno učinkovala, pričarala noši mladini urice neizkaljonoga veselja v kraljestvu palčkov irt vil, o katerih talko radi sanja ter zapustila v njenih srcih globok in trajen’ uti s. Nastop 1 judskcšolsikih mladenk v tako obsežni spevoigri s spremi j evan jem orkestra je za Maribor vsekakor noviteta, ki jc stala mnogo denarnih žrtev in izrednega truda, zofo jo pač želeti, da. je naša mladina in' vsi njeni ljubitelji posetijo. Pot bo sicer nialo utrudljiva, toda vodii večinoma po senčnatih krajih naše lepei mariborske okolice. Udeležba v civilu S' sokolskim znakom, zbirališče točno obb 13. uri v Narodnem domu. OdboT sokol«-' skega društva v Mariboru vabi brate in! sestre k polnoštevilni udeležbi. Zdravo! Sokolstvo. o Predavanja, Sokol priredi predavanje v soboto 12. t. m. oli 20.30 v mali dvorani Nar. doma. PrPava br. Teply. Tema: »O živih silah narodnega ed/nstva«. Frfdavanje obeta biti zelo zanimivo. — Brstje in sestre, udeležite s'e ga polilo-Številno: zlasti vnb‘>r,-. 'Bnštro Zdravi! o Načelstvo Kola jahačev naznanja, da so vrši vežba v jahanju mesto v soboto v nedeljo, 13, t. ni. ob 9. uri, zbirališče ob pol 9. nri v Narodnem domu. o Vse sokolsko članstvo se ponovrto opozarja, da so uradne ure v društveni sobi v Narodnem domu vsako nedeljo od 10. do pol 12. ure in more dobiti Članstvo v kateremkoli pogledu potrebna pojasnila. o Prvi pesizlet sokolskega 'društva v Mariboru se vrši v nedeljo, 13. im. v prijazno Selnico ob Dravi. Pot vodi mimo Limbuša ob Dravi do Bistrice in z bro-rlom e,rez Dravo po levem bregu Drave v Selnico, kjer je pri br. Mesariču kratek orlpoč-ltek. Iz Selnice odhod v Ruše in POSK&tek z. .več§r.rjm, vlakom X Maribor, Izpred sodišča. Maribor, 7. maja. Žalosten 'slučaj z Dravsk ga polja. Dne 17. dec. se je vračalo več fantovi ’ iz Sv. Lovrenca na Dr. p. po neki raz-! pravi v Ptuju domov. Med potjo so ob-r! iskali več gostiln irt izpili precejšnje množine vina. Na poti od Hajdine proti Sv. Lovrencu je prišlo med bratoma Rudolfom in Matevžem Frankom na eni in’ Francem Kozodcreem na drugi strani do prepira in malega pretepa, v katerem! jo bil Kozoderc lahko telesno poškodovan. Anton Krajnc je hotel priti Kozo-dercu na pomoč. Oba Franka sta Jetalai za njim. Dohitevši ga, je udaril Rudolf Frank Krajnca parkrat s svojo palico po hrbtu, glavi in roki. V tem trenutku pal seže Krajnc v žep, pograbi nož, udari ž njim Matevža Frank na ustnico, takoj nato zamahne proti Rudolfu irt ga zabode v laket desne roke, nakar odhiti tian prej. Matevž Frank, ki je zapazil, da je brat težko ranjen irt močno krvavi, je’ tekel 'v razburjenosti k Sv. Lovrencu nai pomoč. V tem času so naložili nezavest-, nega Rudolfa Franka na mimovozeČi! avto in ga odpeljali v Ptuj v bolnico, kjer je vslcd izkrvavljenja žile odvodni-t co umrl. Kranjc, ki svoje dejanje prizna, so zagovarja s silobranom1. Pra/vi, da ja Rudolfa Franka zato zabodol z nožem, dar se ubrani nadaljnih njegovih udarcev St palico. Prekoračil pa je na Vsak rtačirl' mejo pravične obrambo, ker se je brani! proti pokojnemu, ki ga jo napadel le r. navadno palico, 7, nožem. Sodišče ga je obsodilo radi pregreška zoper varnost življenja na 6 mesecev strogega zapora.- Gospodarstvo. g Produktna borza v Novem Sadu, dne 9. maja. (Ceno v Dirt. za. 100 kg.) pšenica 445, žito 370, ječmen 300, oves 290,. koruza 250, fižol beli 495, moka »0« 685,1 otrobi pšenični 155. Tendenca neizpromen* jena. g Mariborsko šejmsko poročilo z dueli 9. maja: Prignalo se je: 9 konjev, 7 bi-< kov, 115 volov, 377 krav, 5 telet, skupaj: 513 komadov. Povprečne cene za različne' živalsko vrsto v din. za 1 kg žive težo;* debeli voli 15—16, poldebeli voli 13—•' 14.75, plemenski voli 11.75—12.75, biki za klanje 10.75—13.50, klavne krave debele 12.50—13. plemenske krave 10.50—12.25,1 krave za klobasanj e 7.50—10, molzne krave 9.50—11.75, breje krave 9.50—11.75,. mlada živina 10—14.25: mesne cene: volovsko meso I. vrste 25, II. 24, meso od! bikov, krav, telic 22.50, telečje meso L* 25, II. 24, svinjsko meso sveže 35—40. g Podpiranje industrije pri naš in na Češkoslovaškem. Pri nas se opravičuje odrekanje kreditov delniškim' družbamtj irt industrijskim podjetjem pri Narodni) banki navadno s tem, češ, tudi drugod taka podjetja no dobivajo kreditov. Da’ temu ni tako in da so krediti, ki jih daje Narodna banka, samo majhna kapljica v morju, se. vidi iz toga, da n. ph. češkoslovaške delniške družbe in to samo domače, katerih je 955 a skupnim kapitalom 4744 milijonov kron, uživajo nad 30% kredita pri češki Narodni banki. Tam se industrija res podpira in to drugače, kakor pa pri nas. Če hočemo Čehe v Vseh drugih rečeh' posnemati, zakaj, jih' tudi v tem ne posnemamo? g Prest uvoz, sladkorja v Italijo. Z vladnim odlokom je bila ukinjena v Italiji carina na uvoz sladkorja, ki je sedaj popolnoma prost, uvozne carine. Objave. § Mestni kino. »Goreča njiva« drania! častihlepnega človeka v 6 Činih z prekrasno Lio de Puhti v glavni vlogi »el predvaja v petek, soboto, nedeljo irt pondeljek. § Trgovski gremlj mariborske okolice vabi vse člane na letni redni občni zbor, kateri se vrši dne 18. maja^tb ob’ 12. uri v gostilni Kramberger v Krčevini. Za točnost se P'’osi. — Načelstvo 12. mala ob S. uri zvečer pri Gambrinui firufsi nastop. Predsfaua velikanskih moči. , « jl xa. JJ vr is>«i T - -- — —.n. ... . i—.....■■ . i * Železni krail ..LIST” Predprodaja vstopnic pri Zlati Brišnik, H5fer, trgovina z muzfkaiijami in Ivo Sušnik, Slovenska ulica Štev. t mihel Zevaco: Sl'- Markiza PompadourJ Zgodovinski roman, — Poslovenila j Rosandra. (Dalje.) (87). Ali med vrline de Bernisa se je pač lahko prištevalo potrpežljivost. — In res jo opazoval potrpežljivo, kakor lovec na preži. — , v? Slednjič je pa njegova vztrajnost vendar zmagala. — Gotovo je bilo, da če on’ ni videl ničesar, ga je pač nekdo opazil v notranjosti hiše, — kajti mahoma se je odprlo okno v prvem nadstropju, kakor da se hoče prezračiti sobo, — Suzana se je prikazala v okvirju okna, — ali pokazala ni, da je opazila de Ber-irisa. — Ta je pa hitro stopil par korakov naprej ter jo pozdravil z zdravo roko, ji . poslal poljub. — Navidezno ranjeno ro-■ ko je nosil še vedno obvezano. — Suzana se jo glasno nasmejala pa zaloputnila okno. — Ali — videla je bila de Bernisa, — opazila obvezano roko, iri čeprav ni bila preobčutljiva, jo je vendar pretreslo. (Mogoče je tudi de Bernis upal na rano, ker obvezana roka je pač zmeraj nekaj mikavnega za ženske, za ta dražestna 'milosrčna bitja, ki pa slednjič vendarle govorijo in mislijo na rane in so vse Srečne ob pripovedovanju krvavih bojev. To je bilo namreč de Bernisovo mnenje, i Ko je torej de Bernis poslal svoj poljub, je začel hoditi z nesrečnim' izrazom! v obrazu okoli vhoda. — »Smola t\idi s to deklico! — Pošljem i,iji poljub, kateri bi očaral celo gospo de Robati1, a ona še mi smeje v obraz. — rAli mi mogoče ni toliko naklonjena, kakor 'sem! si doniišljeval?« — Prišel je večer, tema je legla na drevesa, pod katerimi je hodil de Bernis. — Mraz je postalo še bolj, — precej mo- čen veter je Stresel Suhe gole veje. — j De Bernis je trepetal od mraza. — Še enkrat je pogledal žalostno hišo: j in polglasno mislil: j I »Jutri bom vrgel mal listič v trdo ja- j : vo. — Za danes naj zadostuje, — prišel < šem v dotiko z nasprotnikom.« — j | Iri hotel je oditi. — A v tem hipu i so še odprla vrata iri hitro se zopet za- j ( prla, ko je urno stopila na prosto v te- j ; meri plašč zavita ženska. — Vendar se J i pač ni zadostno skrila obraza, da jo je | de Bernis takoj 'spozrial. — Bila je nairi-j reč Suzana. — | Ona je šla svojo pot, češ, kakor da | ne vidi de Bernisa, ki je stal oddaljen ; kake tri. korake. — ; De Bernis sc ji je tedaj približal ter I jo pozdravil z istim udanostnim poklo-! nom, kakor če bi pozdravljal gospo de Boh ari samo. — »Nikoli ne bom dovolil, 'da bi Se tako dražestna gospica podala sama ponoči na prosto, — brez kavalirja.« — j Suzana je prestrašeno vzkliknila: I »Ali, kako sem se vstrašila, gospod!« »Kako, ali sem1 res imel nesrečo, da • isemi prestrašil najbol j zalo devo, kar jih' : poznam', — za katero bi dal 'srce iri kri, j lepo, dražestno Suzano?« — j »Gospod, vi' me poznate?« — je vzklik-| nila zopet Suzana z dovršenim1 presene-] čeri,jem'. —1 ! »Ah, brezsrčna,« — je vzdihnil vroče ; iri ravno tako dobro igrano, — de Bernis. » — »Ali še morete tako govoriti, ko ven- * dar veste, kako šem' vam vdati, kako vaš i ljubim1, ko ste me videli vzdihovati od ljubezni!« — »Pri moji1 veri', gospod,« — je smejoč se odvrnila Suzana, — iri ni 'Se lagala,' — »povedati vam1 moram’, da tega res še 'nisem videla!« — Bilo je le res, da je ona rada pogledovala za de Beriiisom’, — a de Bernis je bil ostal brezbrižen. — »Za Boga vendar,« — je vzkliknil i pesnik, — »kako je Vendar mogoče, da ne bi bili opazili tega... — Ali — zadržujem vas v tem mrazu, — oprostite mi in blagovolite se nasloniti na mojo roko, prosim vas! — Kakor sem rekel, želim biti vaš kavalir, le prosim vas, daj mi poveste, kam1 ste namenjeni.« — j »Jako prijazni ste, gospod,« — je odgovorila Suzana iri se poklonila. >— »Greni po... rokavice za gospo.« — De Bernis se je zdrznil. — Prodajalnič od rokavic v Versaillesu sploh ni bilo, ker je bilo to le mala vas, oziroma grad z malo ulicami in hišami. — Torej je Suzana lagala. — »Rokavice?« — je vzkliknil, — »aH — ne tega ne dovolim, da se izpostavljate vetru in mrazu za tako malenkost. — Prinesem vam jih jaz celo škatljo.« —• Suzana je pomislila za hip. — »Ali je res?« — je potem vprašala. — »Častna besedil, — dvorne dame mi dostikrat naročijo kaj takega.« — Suzana se je čutila ponosno, da jo primerja z dvornim damam .— »Torej,« — je nadaljeval de Bernis resno, — »prinesel vam jih bom jedno škatljo.« — »Kedaj?« — Še danes zvečer, draga Suzana, ako mi poveste, lepa Suzana, kje varu jih lahko izročim.« — »Tukaj.« '— j »Tukaj? — Ah — niti misliti kaj ta-* kega, toliko reči vam imam za povedati, j in pomislite tudi, da 'sem ranjeri, in da! mi lahko nočni zrak škoduje.« — ’> »Moj Bog, to je res! — Ali poslušajte gospod de Bernis!« — »Ah,« — se je začudil, — »vi me poznate po imenu?« — • Suzana se je kazala vsa zmedena vsled svoje budalosti, iri zopet je lahno kriknila. — j »Ali mi obl jubite, da bodete oprezni, i tih in pazljiv?« — • j »Oprezen, kakor kaka dekla’, — pazljiv kakor slepec in tih, kakor mutec,1 kajti zaljubljenci so mutasti iri .slepi,i kadar ne morejo občudovati, oboze ^ svoje izvoljenke, peti ji slavospeve * ^ »Tedaj,« — mu je odvrnila ^uzanajjHj »pridite danes zvečer ob desetih k ni vratiča,m pri vrtnem zidu.« — Iri s temi besedami je izgini^ noga kakor prava mala mačica. jaj^ De Bernisa je prevzela njeg°v* ka zmaga iri mrmral je sam s s®^)0'!,0 fjf »Skoraj bi mi bilo bolj ljubše, » ^ se bila bolj vstavljala. — Tu 60 kuha. — Da le ne bi bila Suzana ^ pametna, kakor 'Sem' si predstavi]® • . Ko je premišljeval' tako. kar 30 ^ zalo njegovo veliko opreznost, " di malo poznanje ženskega 'srca SP posebno še onega službenih dulicv* ■ je de Bernis oddaljil — a precej vZtl .j;, jeri. — v mr. »Bomo videli,« — je še končno z j mral' “ • »mrlii*0 Proti deveti uri zvečer se 3® P ' ^ oblekel. — Skril v obleki pištolo i močno bodalo, in tako se je priPra ria boj podal na sestanek. Ob desetih je potrkal na vrtna tiča. — Takoj Fo Fe ista. tudi odprla. —* ^ Suzana se je prikazala na prstom’ ria ustnicah' mu je T>°vf • 0$ molk, prijela ga za roko in ko 3® zaprla vratiča, ga je povedla do nih vrat galona v pritličju. —* . Ko sta vstopila je 'skrbno zadr« okna in vžgala luč. — _ **. »Vsi že Spijo v hiši,« — je °®en 0 tv* »ali le mal ropot bi zadostoval, da ^ di gospa iz svojega lahnega sPaa3gfe ud di1. — Govoriva tedaj tiho. An prinesli rokavice?« — > »Rokavice?« — je dejal de ^el od Oti ni hiti več mislil na pretv rokavic. — ..c •* »Pri moji veri, pozabil serii Mislil sem edinole 'na vas.« ' 0če ^ »Ah, gospod, karana bom1, niog spodena!« — . ..<) "" " (Dalje prihodn3> ------------------------------------ ISče se provizijskl potnik za I Štajersko za kremo ,I,ebin“. Reflektira se le na prvovrstno i moč. „Lebm“, kem. tvornica. ! Rogoza-Hoče. 912 3—a j V podnajem se oddajo dve me-blovane sobe v bližini parka. Koroščeva ulica 7. Šslan. 929 Mizarski vajenec se sprejme. Vrbanova ni. S6. 934 Pletarlea. sa fakoi sprejme, Oman, Šolska’ul. 4. 931 2—1 Za birmance I Veliko izbiro gotovih oblek po nizki eeni priporoča. J. Vezjak, konfekcija, Vetrinjska ni. 17. 909, mfa oznanila, V službo se sprejme v večji tovarni za takoj: 1. Izkušenega strojnika (izučenega strojnega ključav-niearja) za parni stroj (brzo teknč — Schnelliiufer), samca, kateri je zanojljiv, trezen in zna izvršiti manjša popravila sam. 2. perfektno strojepisko, ki zna dobro tudi nemško stenografijo in je verzirana izvrstno v pisarniški stroki industrije. 3. Treznega in zanesljivega šoferja za osebni auto, samca, ki se razama zelo dobro tudi na ntanjša papraviia sam. Ponudbam je priložiti prepise spričeval in v pi»menib ponudbah navesti natančno dosedanje službovanje. Isto-tako zahtevke glede plače. Službe so trajne in plnia po preizkušnji dobra. Ponudbe j je vposlati pod »Industrija i 777", Maribor, petnoležsče glavna pošta. 899 Šivalni stroj, divan in več pohištva na predaj. Retovški trg 8/1. nad. 935 Cement, opeko, slamo, seno, ove?, koruzo, krompir, drva, premog veino pri Andreju Osat, Maribor, Aleksandrova c. 57. Telefon 88. 936 20—1 Stanovanjska hiša s štirimi sobami, oralom zemlja, lepim stavbenim prostorom, 20 minut od Glavnega trga se takoj proda. Gena 270.000 K. Kupec se lahko takoj vseli. Studenci, Zrinskega ut. št. 1. 927 2—1 Proda se hiša blizu državne meje, sposobna za vsakega obrtnika ali upokojenca. Natančnejša pojasnila daje Franc Dobaj, trgovec pri Sv. Jurju na Pesnici, pošta Zg. Sv. Kungota. 936 3-1 Pokrovček s štirimi vloženimi briljanti k damski uri »e je v četrtek med Val—1 uro opoldne v Grajski—Slovenski ulici izgubil. Naslov pove uprava \ „Tab*ra“. 932 2-1 i : Proda se pisalni stroj „Rofa‘. .! K)e pove uprava. '915 4 3 Izjava. Podpisani izjavljam, da ne hodom plačeval dolgov, ki bi jih pod katere sibodi pretvezo napravljal moj sin Alojzij v moje ime. Vsled tega 'svarim vsakogar, dajati kaj mojemu omenjenemu sinu v moie ime, 937 Anton Ošlak trgovec v Ponikvi ob juž želez. Modra galica «n žveplo dospelo. — Prodaja se pri Tonejo & Rozman, Marib01^ Aleksandrova cesta 35. ^ Naznanjamo žalostno vest, da je izdihnil danes po kratki mučni bolezni svojo blsgo dušo ugledni in splošno , spoštovani tovariš, kmetijski strokovnjak in učitelj, gospod ing. agr. Drago Švigelj i suplent na državni srednji kmetijski šoli in strokovni j učitelj na državni vinarski in sadjarski šoli, rez. p°“ ručnik !. t. d. i. t. d. j Prevoz zemeljskih ostankov preminulega iz hiše Žalosti, Ciril-Metodova ulica št. 22, na glavni kolodvor v Maribora j in potem v Ljubljano se vrši v soboto, dne 12. maja 1923 ob 9. uri predpoldne. j Blag mu spomin! j Maribor, dne 10. maja 1923. j 9*9 Direkcija Držav, srednje kmetijske šole in ravnateljstvo Drž. vinar, in sadjar, šole v Mariboru, j Važno za restavracije, menage in izkuhovalnice! 938 Mozgove kosti prekuhane, kupi vedno in plača najboljo ceno: „G u m b a r n a“, Slov. Bistrica. line ali antne IM 18-20 cm debele, popolnoma suhe, brez Skorje, v dolgosti 45, 90 in 135 cm i, t. d. kupuje na vagone jjO radi vo t druitvo Zagreb 3—1 Bogovičeva ul. 3. Telefon 8-55. 928 ■ i c n i.iiiim .im ".i...'* — " " .. ........