ES! novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo 1 bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 900 lir št. 32 (439) • Čedad, četrtek, 8. septembra 1988 PONEDELJEK ZAČNE DELOVATI DVOJEZIČNI VRTEC Špeter: šolski center je odprl svoja vrata Počitnice so pri koncu, za velike in za male. Dolgo pričakovani dež nas je ohladil, da smo vsi lahko spet prijeli za delo. Naši najmlajši pa hitijo, da napišejo vse tisto, kar so jim učiteljice dale za poletje, in na kar so med morjem, senjami in ekskurzijami pridno pozabili. Kaj ne bi hiteli, saj se bojo le kar odprla šolska vrata. Čas hitro teče, in tudi v našem dvojezičnem šolskem središču v Špetru se bodo vrata v ponedeljek odprla že petič. Ja, že pet let je minilo, odkar so prvi otročiči stopili v vrtec, kjer se govori in dela tako italijansko kot slovensko. V začetku se jim je zdelo čudno, posebno tistim, ki so prej že hodili v vrtec, potem pa so se privadili in se vživeli. No, tisti otroci so zdaj zrasli (prihodnji teden, ko se bo poleg vrtca odprla tudi šola, bodo stopili že v tretji razred), za njimi pa so od leta do leta prišli še drugi, tako da se je družina kar lepo povečala. Tudi delo samo teče zdaj dosti bolj gladko kot v začetku, saj vemo, vsak začetek je težak, potem pa gredo stvari že bolj naprej same od sebe. Marsikaj, kar je v začetku bilo problem, je zdaj normalna rutina, tako da se center lahko vse bolj posveča svoji pravi, vzgojni in ustvarjalni dejavnosti, da išče nove in boljše prijeme ter da dopolnjuje tisto, kar je v osnovi pravzaprav že zastavljeno. Tudi prvi uspehi se že kažejo, prve zunanje potrditve opravljenega dela. To seveda ne pomeni, da je zdaj čas za počitek. Čeprav so bile počitnice v centru kratke, saj je bil zaprt le tri tedne v avgustu, ostaja prav v teh zadnjih dneh pred začetkom še veliko dela. Učiteljice hitijo s programiranjem, poleg tega pa skušajo tu in tam ujeti še kak izpopolnjevalni tečaj, pripraviti še kaj učnega materiala in tako naprej, poskrbeti pač za vse, kar je potrebno, da se bodo otroci čim beri na str. 5 ALLTNCONTRO CON IL VESCOVO BRQLLO NELLA CHIESA DI AZZIDA Lasci don Luciano tra noi Nulla di fatto dopo un incontro carico di tensione e speranza Don Dorbolò in Francesco Coren s škofom Brollo Sconforto, tristezza, rammarico, disappunto e incredulità. Così i fedeli delle parrocchie periferiche di S. Pietro hanno descritto i sentimenti che hanno provato alla notizia della rimozione, come l'hanno definita, di don Luciano Slobbe. E lo hanno fatto con pacatezza, ma anche decisione davanti al vescovo ausiliario, monsignor Pietro Brollo, con cui si sono incontrati venerdì sera nella chiesa di Azzida. La chiesa era gremita. All'incontro, richiesto attraverso il vicario foraneo don Dorbolò dal comitato sorto in difesa di don Luciano, hanno partecipato a fianco di monsignor Brollo davanti all'altare anche don Dorbolò stesso, don Iaculin parroco di Cravero e don Bassi, parroco di Rodda. La nostra comunità desidera affrontare con rispetto, fede e maturità comunitaria, quella maturità di cui don Luciano è stato l'artefice, il problema che si è aperto con la sua rimozione, ma desidera anche conoscere le ragioni che hanno portato a questa scelta. Così Francesco Coren ha illustrato il perchè della richiesta di un incon- tro con il vescovo. Dopo di lui sono state lette le lettere scritte dai fedeli di Vernasso, Azzida, Clenia e Ponteacco, Tiglio e Mezzana ed in cui viene descritto il lavoro svolto da don Luciano, la difficile e complessa realtà in cui ha operato, ma anche le doti umane e spirituali del loro pastore. Non si è trattato di una rimozione o di un castigo, ha subito voluto chiarire don Brollo. Si è trattato di un giudizio di opportunità storica. Il problema, doloroso per tutti, va inserito nella cornice della ristrutturazione delle parrocchie. Non è un segreto per nessuno la difficile situazione del clero. Su 373 parrocchie della diocesi di Udine ci sono soltanto 200 sacerdoti o poco più al di sotto dei 60 anni. Quanti sono i sacerdoti giovani, al di sotto di quest'età nelle Valli del Natisone? Soltanto 5 e questi debbono prestare il loro servizio nei 5 punti nodali: S. Pietro, Savogna, S. Leonardo, Gri-macco e Pulfero. Ciò significa che non è possibile mantenere a S. Pietro un parroco ed un cappellano. Una situazione di questo genere deve portare ad un maggior coinvolgimento dei laici. Evangelizzare è del resto compito di ogni cristiano. Il consiglio presbiteriale, ha poi proseguito il vescovo Brollo, ha scelto già 4 o 5 anni fa la linea secondo cui un cappellano non diventi parroco nella stessa realtà. Il nuovo codice di diritto canonico inoltre indica in 9 anni la perma-menza di un sacerdote in una parrocchia. Questa rotazione determina una maggior dinamicità e quindi permette un maggior arricchimento di tutta la realtà diocesana. Ecco perchè don Slobbe non è stato nominato sacerdote di S. Pietro. Certo, le Valli del Natisone pongono un problema in più, data la peculiarità della loro cultura. Ma le sue parole non hanno convinto, infatti nei numerosi interventi che si sono succeduti è stata sempre riproposta la stessa domanda: perchè don Luciano non può rimanere tra di noi. Così come è stato ripetuto l'accorato appello a trovare una soluzione positiva a cui è ancora possibile giungere. E ad ogni intervento un segue a pag. 4 MEDNARODNI PARTIZANSKI MEETING JE POTEKAL OD PETKA DO NEDELJE Resna zavzetost bivših borcev za pravice manjši Od petka 2. do ponedeljka 5. septembra je bil v Ronkah, v kraju Selce, partizanski meeting, ki ga je organiziral pokrajinski odbor ANPI-VZPI iz Gorice ob sodelovanju deželnega odbora ANPI. Program srečanja je bil zelo bogat in je vseboval športne, kulturne, folklorne prireditve in seveda srečanja in razprave politične narave. Meeting se je vršil ob 45. letnici ustanovitve proletarske brigade in se je začel v petek zvečer z otvoritvijo razstave. Nadvse važno in zanimivo je bilo nedeljsko mednarodno srečanje bivših borcev osvobodilnega boja na temo: "Nacionalne manjšine, demokracija in mir". Srečanju !e poslal solidarnostno brzojavko Predsednik deželnega sveta Lon-9°. s katero se je opravičil za njegovo odsotnost. Srečanja so se udeležili bivši borci z Goriškega ur delegacije borčevskih združenj lz Trsta, Vidma, Ferrare, Nove Gorice, Tolmina, Kopra, Pulja in Peke. Uvodno besedo na zanimivo temo sta imelaDarko Bratina, profesor na tržaški Univerzi in direktor SLORI Slovenskega raziskovalnega inštituta in Silvano Sau, predsednik Unije Italijanov iz Istre in Reke. Predstavnika slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji sta podala analizo, na visokem znanstvenem nivoju, o sedanjem stanju obeh narodnostnih skupnostih in sta dala konkretne napotke in predloge za rešitev njihovih življenjskih problemov. Profesor Bratina je izhajal iz pozornosti, ki jo zadnje čase posvečajo po vsej Evropi manjšinskim in narodnostnim vprašanjem. Na tej osnovi je utemeljil potrebo po sodobnejšem gledanju na to vprašanje in seveda tudi po premostitvi gledanja na manjšine kot na folklorni ostanek preteklosti. Manjšine, je dejal Bratina, so lahko gonilne sile v uveljavljanju novih pogledov in družebenega razvoja. Da se uresniči ta njihova vloga morajo biti zaščitene, kajti vsakodnevno potrjevanje lastne identitete pomeni izgubo energije in zapravljanje njihovega potenciala. Podbne misli je izrazil tudi Silvano Sau, ki je orisal položaj italijanske narodne skupnosti v Jugoslaviji. Italijani, ki so živeli na področju Istre, Reke, in Pule so se s Slovenci in Hrvati borili za osvoboditev svoje zemlje. Po osvoboditvi so se odločili za socialistično Jugoslavijo, za ustanovitev katere so s svojo borbo prispevali. Prepričani so bili, da se bodo v socialistični družbi nacionalni problemi avtomatično rešili. Smo bolj težili k izgradnji socializma, kot za obrambo naše nacionalnosti, je dejal Sau. Zdaj se zavedamo, da niso bili problemi naše nacionalne skupnosti rešeni in da so se celo zaostrili. Živimo v hudi ekonomski krizi, katera prinaša tudi aspekte politične krize in podpihovanje nacionalizmov. Preveč let je nadaljeval smo bili pozabljeni kot italijanska beri na str.2 DALLA GLASBENA ŠOLA AL CONSERVATORIO Anna, complimenti! Superati brillantemente gli esami di ammissione Anna Anna Bernich è una ragazzin di Cosizza (San Leonardo) di qua tordici anni. Anche a lei, quand ha concluso la terza media, si presentato il problema delle supe riori: che indirizzo scegliere? Ad Anna piace molto suonare i pianoforte, tutti quelli che aveva no avuto modo di sentirla diceva no che era veramente brava. Pei chè non iscriversi al Conservato rio? E così è stato. Anna si è iscrit ta, solo che per l'ammissione tale scuola, che prepara i futui insegnanti di educazione musical (a meno che non si decida di prò seguire ulteriormente gli studi bisogna superare l'esame di am missione. I posti sono infatti limi tati, quest'anno ne erano disponi bili nove. E qui è doveroso diri che Anna, su una settantina d aspiranti, si è classificata al quinti posto. Brava! Anna, oltre ad essere motivo d org°glio per la sua famiglia, I sarà anche per la Scuola di musi ca di S. Pietro che per sei ann l'ha vista allieva diligente. Lep posnetek zaključne prireditve lanskega šolskega leta Tudi po srečanju so se vierniki dolgo zadržali škofom v pogovoru s pomožnim NA PARTIZANSKEM MEETINGU V SELCAH Resna zavzetost za pravice manjšin s 1. strani ZA REŠEVANJE MANJŠINSKIH VPRAŠANJ Resolucija na srečanju nacionalna skupnost od matične domovine (Italije) in celo od naprednih organizacij in ustanov. Sele letos so se začeli zanimati za našo usodo italijanski tisk in sredstva množičnega obveščanja. Po dveh uvodnih poročilih se je razvila res zanimiva debata. Tehtni so bili pozdravi in posegi, tako s strani predstavnikov Unije Italijanov, kakor predstavnikov slovenske manjšine iz Italije in naj-višjih predstavnikov Rezistence iz Furlanije-Julijske krajine. Svoj pozdrav so prinesli predstavniki borčevskih organizacij iz Nove Gorice, Kopra, Reke in Pule. Med drugimi so govorili Mario Lizzerò (Andrea), član vsedržavnega predsedtva VZPI-ANPI Giovanni Podau (Vanni) Arturo Calabria in predstavnik ANPI iz Ferrare. Za Slovence v Italiji so k debati prinesli svoj dobrinos Ladi Dornik, podpredsednik pokrajin- skega odbora ANPI za Gorico, Izidor Predan za sekcije ANPI področja, kjer živijo Slovenci v videmski pokrajini ter v imenu slovenskih organizacij Benečije in Dušan Košuta podpredsednik ANPI v Trstu ter član vsedržavnega združenja zveze. Srečanju je predsedoval senator Silvano Bacicchi iz Tržiča (Mon-falcone). Na koncu je bila soglasno sprejeta resolucija, ki jo posebej objavljamo. Dorič OBVESTILO Obveščamo občinske uprave, javne ustanove, društva in organizacije, ki želijo objaviti v našem časopisu svoje komunikeje, da morajo le-te poslati na naše uredništvo do 16. ure vsakega petka. Resolucija, ki jo spodaj objavljamo v strnjeni obliki, je bila v nedeljo soglasno sprejeta na mednarodnem shodu v Selcah. “Udeleženci shoda...poudarjajo utemeljeno , da prispevata narodnostni manjšini Italijanov v Jugoslaviji in Slovencev v Italiji k razvoju prijateljskih odnosov med sosednjima republikama. Nadalj-ni razvoj sodelovanja med državama je v intersu obeh navedenih manjšin, kot tudi v skladu s splošnejšimi intersi italijanskega in jugoslovanskih narodov tre prebivalstva obmejnih področij. Zbrane delegacije so tudi trdno prepričane, da morajo pristojni državni organi, zagotoviti svoboden razvoj narodnih manjšin znotraj meja obeh sosednjih držav ob polnem spoštovanju njihovih pravic, ker gre za bistveni izraz demokracije. Bivši borci jemljejo na znanje probleme, ki jih je treba s tem v zvezi še rešiti in se obvezujejo, da bodo delovaliza njihovo pozitivno reševanje v posameznih stvarnostih, kjer se pojavljajo. Posebej, kar zadeva slovensko narodnostno skupnost v Italiji, izrekajo zadovoljstvo zaradi kongresnega sklepaANPI, ki ga je potrdil njegov vsedržavni odbor, da se priredi v Rimu posvet na temo narodnih, etničnih in jezikovnih manjšin v Italiji in o pobudah, ki jih je mogoče izvajati s tem v zvezi. Hkrati pa se obračajo do Senata italijanske republike, do njegovega predsednika, do predsednika Komisije za ustavna vprašanja in do predsednika parlamentarnih skupin s pozivom, da se pospeši obravnavavloženih zakonskih osnutkih za zaščito slovenske narodnostne skupnosti in se v kratkem času zagotovi odobritev zakonskega besedila, ki naj sprejme utemeljene in legitimne zahteve italijanskih državljanov slovenskega jezika v pokrajinah Trst, Gorica in Videm '. Tavorjana: komisije imenovane Tudi v Tavorjani je nuov komunski konselj imenovau komisije an odgovornosti posameznih odbornikov. Požupan je Sandro Iacuzzi, ki bo skarbeu tudi za sektorje od industrije, kmetijstva, ekologije in varstva okolja, komercialne, artigianalne, obrtniške dejavnosti in proračun. Francesca Modonutti je odbornik za zdravstvo an asistenco. Dante Specogna ima javna diela, urbanistiko an privatne gradnje. Egle Sabbadini bo skarbiela za šolstvo, šport, kulturo an prevoze. V komisiji za obnovo po potresu so Dario Cencig, Pietro Graffig an Bruno Tomat za večino, Romano Ceccolin an Luigi Borgnolo za manjšino. V konzorciju SIFO bojo tavorjanski kamun predstavljali župan Renzo Marseu an Valeriano Sabbadini. V skupščino, ašemblejo Gorske skupnosti so imenovali Bruna Tomat an Pietra Graffig za demokristjane, Giuseppe Flebus pa za opozicijo. PO POLETNEM PREMORU OBNOVLJENA DEJAVNOST DEŽELE FJK V sredo programske izjave Biasuttija V ponedeljek se spet sestane deželna skupščina, ki bo razpravljala o programu INFORMAZIONI DELUUFFICIO ENEL DI CIVIDALE Pratiche commerciali e bollette Ecco gli orari per il pubblico Po poletnem premoru je deželni svet Furlanije-Juljiske krajine obnovil svojo dejavnost. V sredo se je namreč sestala deželna skupščina, ki je imela na dnevnem redu samo dve točki: najprej je predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti prebral programske izjave, na osnovi katerih je bila potrjena šestran-karska koalicija KD, PSI, PRI, PSDI, PLI in Ssk. Na vse bino poročila predsednika deželne vlade in na razpravo, ki mu je sledila se seveda vrnemo v prihodnji številki. Druga obveznost deželnega sveta je, da izvoli svoje notranje organizme, med katerimi je ustanovitev svetovalskih stalnih in posebnih komisij. Gre seveda za važne obveznosti, saj morajo prav svetovalske komisije najprej proučiti in dati svoje mne- nje o vseh zakonskih osnutkih, o katerih nato glasuje deželni svet. Izvolitev komisij bo na dnevnem redu v prihodnjih dneh. Gospodarska gibanja v občini Tolmin po zaključnih računih v prvem polletju kažejo na nekoliko nadpovprečne rezultate v primerjavi z rezultati poslovanja v regiji oziroma v republiki Sloveniji. Tolminsko gospodarsko ohranja letos fizični obseg proizvodnje na ravni lanskega polletja, medtem pa so rezultati poslovanja razmeroma dobri. Stopnja Deželni svet se bo spet sestal v ponedeljek, ko se bo začela razprava o programskih izjavah predsednika Biasuttija in deželne večine. rasti dohodka je za 24 odstotkov višja od regijskega povprečja in za 10 odstotkov višja od povprečja v republiki. Tudi obseg izgub je v povprečju odločno manjši od tistega, ki so ga zabeležili na regijski oziroma republiški ravni. Polletna bilanca tolminskega gospodarstva je pozitivna, saj je znesek izgub manjši od zneska sredstev za akumulacijo. Dopo la chiusura temporanea degli uffici Enel di Cividale avvenuta alcuni anni or sono e per la quale avevano protestato non solo i privati, ma anche enti pubblici, nel maggio dello scorso anno la sede era stata nuovamente riaperta. A suo tempo ne avevamo dato notizia anche sul nostro giornale. Oggi torniamo sull'argomento per darvi notizie riguardo l'orario di apertura degli uffici dove sbrigare le diverse pratiche. La sede di Cividale è situata, come è noto, in borgo San Domenico, di fronte alla pizzeria Al cavallino ed è al servizio degli utenti di Buttrio, Cividale, Corno di Rosazzo, Drenchia, Fa-edis, Grimacco, Manzano, Moi-macco, Povoletto, Premariacco, Prepotto, Pulfero, Remanzacco, S. Giovanni al Natisone, S. Piet- ro al Natisone, Savogna, Streg-na, Torreano. Ma veniamo agli orari dei vari uffici. Per il pagamento delle bollette sono aperti tutti i lunedi non festivi dalle ore 8 alle ore 12.45 e dalle ore 14 alle ore 15; per le operazioni commerciali tipo richieste di allacciamento, stipulazione di contratti, modifiche contrattuali, cessazioni di forniture, subben-tri, spostamenti linea, spostamento contatori dal lunedi al giovedi dalle ore 8 alle ore 12.45. Per chi avesse problemi a raggiungere Cividale ricordiamo che tutte le operazioni commerciali possono essere effettuate telefonando al numero 0432/26034. Il servizio funziona dal lunedi al venerdì con orario continuato dalle ore 8 alle ore 16.30. Pozitivna polletn tolminskega gospodarstva Gospodarstvenikom Per gli operatori Vprašanje odlaganja in uničenja odpadkov Pred meseci je deželna uprava izdala posebni zakon s katerim so bili postavljeni pogoji za ureditev vprašanja odlaganja odpadkov. Te dni je izšel še pravilnik s krajevnimi določili, ki prizadenejo tako tiste ki nameravajo odpreti posebna odlagališča, prevoznike odpadkov ter podjetja, ki v teku svoje proizvodnje ustvarjajo odpadke, s posebnim ozirom na škodljive ali strupene snovi. Prav te dni je prišla v javnost vest, da pripravlja ministerstvo svoj načrt, ki predvideva, da mora vsaka Dežela urediti primerna mesta za shranjevanje strupenih odpadkov in da mora tudi urediti vse potrebno, da se ti odpadki uničijo ali odpeljejo. Prav zaradi tega je vprašljiv sedaj deželni zakon a vendar ga moramo trenutno upoštevati. Stvari so se še bolj zapletle, saj je v ponedeljek neko tržaško podjetje sporočilo svojo pripravljenost za prevzem in skladiščenje odpadkov, ki prihajajo iz Nigerije z ladjo "Karim B. ', kljub temu, da niso bile izvršene še vse potrebne analize in da ni znano, katere snovi dejansko ladja prevaža. Oglej mosi, kaj predvideva deželni pravilnik. V pravilniku je navedeno, da morajo privatniki, ki želijo urediti odlagališče odpadkov, zaprositi za posebno dovoljenje pri deželi v skladu s 3. členom zakona 30/87. Izdajanje dovoljenja je vezano tudi na strokovnost osebja, ki naj bi vodilo obrat in ki bi tako znalo oceniti nevarnost odpadkov. Poleg tega bo moral podjetnik pred- ložiti stvarno ali bančno garancijo (višina le—te je odvisna od velikosti odlagališča) s katero naj bi se krile nepredvidene škode okolja ali ki bi koristila za ponovno ureditev prostora, ko bi bilo odlagališče zaprto. Prevozniki, ki nameravajo odvažati strupene in škodljive snovi, bodo ravno tako morali zahtevati posebno dovoljenje, imeti primerne vozi, ter izdati deželi garancijo (najmanj 100 milijonov lir), za kritje morebitne škode, ki bi nastala med prevozom snovi. Prevoznik si bo moral preskrbeti posebni register in izdati pred prevozom posebno spremno listino (bolla di accompagnamento): če bo prevažal neškodljive snovi bo listina v treh izvodih (eden za pošiljatelja, eden za prejemnika in tretji ostane prevozniku), za škodljive snovi bomo morali izdati še četrto stran, ki jo bomo morali obvezno poslati deželni upravi. Ta določila povzročajo prevoznikom dodatne skrbi, saj bodo vsaj delno odgovorni za kakovost tovora in bodo morali sami napisati za katero škodljivo ali strupeno snov gre. V 4. poglavju zapisnika je navedeno, kaj morajo storiti proizvajalci, ki izločajo škodljive odpadke v teku proizvodnje. Pravilnik točno določa, da se predpis nanaša tako na industrijske kakor na obrtne dejavnosti. Kdor proizvaja take snovi mora v okviru obrata urediti posebno skladišče in ga opremiti z vsemi potrebnimi napravami. V takem prostoru bo smel vskladiš-čiti največ 500 kg. tekočin ali tono trdih snovi. Ker pravilnik ne predvideva minimalnih količin pomeni, da le malenkostni odpadki bodo podvrženi strogemu preverjanju. Pravilnik prinaša tudi seznam škodljivih snovi in med te spadajo na primer tudi razne kisline, ki jih uporabljamo pri obdelavi kovin ali organska in anorganska topila. Gospodarstvenike opozarjamo, naj dobro pregledajo in preučijo njihovo proizvodnjo, da ne bodo prekršili zakonskih določil, saj so predvidene globe izredno visoke. Smaltimento dei rifiuti Alcuni mesi fa la Regione ha pubblicato la legge sui procedimenti previsti per lo smaltimento dei rifiuti. In questi giorni è stato pubblicato anche il relativo regolamento che interessa sia chi detiene le discariche , che i trasportatori ed i produttori di rifiuti con speciale riguardo per le materie pericolose o velenose. Proprio in questi giorni abbiamo appreso che il ministero competente sta preparando un decreto legge per la regolamentazione delle discariche e che sarà prevista la costituzione in ogni regione di una discarica per merci pericolose. Probabilmente verrà richiesta pure l’apertura di uno stabilimento per la distruzione di queste sostanze. A complicare ancora più le cose, è giunta lunedì in Regione la notizia, che una ditta di Trieste si è dichiarata disponibile per il ricevimento e l'immagazzinamento di tutte le merci trasportate dalla "Karim B." di ritorno dalla Nigeria, senza peraltro conoscere esattamente di che tipo di rifiuti si tratti e quindidella pericolosità degli stessi. Ad ogni modo per ora è valida la legge regionale e il realtivo regolamento. Il regolamento prevede, come indicato dall'art. 3 della legge 30/87, che chi intende gestire una discarica privata deve richiederne il permesso alla Regione. Inoltre deve provvedere, che i dirigenti abbiano la competenza e istruzione richiesta. Prima di avere la licenza poi l'interessato dovrà emettere alla Regione una garanzia bancaria (l'importo varia dall'ampiezza della discarica) con la quale coprire eventuali danni o per risanare l'ambiente a discarica chiusa. Speciali permessi sono previsti per la discarica di merci pericolose. I trasportatori di rifiuti devono pure richiedere uno speciale permesso alla Regione se intendono trasportare merci pericolose e devono avere dei mezzi di trasporto adatti. Inoltre devono emettere per ogni genere di rifiuti trasportati una bolla di accompagnamento, che verrà emessa in tre esemplari per le merci non pericolse (per il mandante, per il ricevitore e per il trasportatore); per le merci pericolose si dovrà rilasciare una ulteriore copia che dovrà essere inviata alla Regione. Queste prescrizioni coinvolgono anche il trasportatore che ritira i rifiuti costringendolo ad individuare se si tratta di merci pericolose. Importante è anche il 4. capitolo del regolamento che prevede lo stoccaggio di rifiuti pericolosi presso gli stabilimenti. La temporanea custodia dei rifiuti è vincolata alla delimitazione di una zona ristretta, che deve essere convenientemente attrezzata e per la quale viene richiesta l'approvazione regionale. Al massimo si potranno immagazzinare 500 litri di materie liquide o 1 ton. di materiale solido. La Regione ha emesso pure un lungo elenco di materiali pericolosi fra i quali riscontriamo acidi per il trattamento dei metalli o vari solventi organici e inorganici. Poiché la Regione non prescrive i quantitativi minimi che quindi debbono essere temporaneamente immaginati, consigliamo agli operatori di fare molta attenzione e di munirsi di tutti i permessi onde non incorrere nei rigori della legge. Odo Kalan IN UNA PIACEVOLE CHIACCHIERATA CON RINO CHINESE LA STORIA DELLA CASSETTA, DEL SUO GRUPPO ED ALTRO ANCORA “Iti din” dei Rezia alla Šmarna miša La prima cassetta di canzoni in resiano prodotta da ZTT-EST e Cooperativa Partecipazione e sviluppo "Iti din" ha portato fortuna a Rino Chinese ed ai Rezia. E dopo circa 15 anni di lavoro, diverse apparizioni in pubblico e molte canzoni nel cassetto, ecco la loro prima cassetta di canzoni in resiano. "Iti din", appunto. Ne parliamo con Rino Chinese, autore dei testi di tutte le canzoni presentate. Ma questa non è la vostra prima cassetta, vero? Si, infatti 3 anni fa abbiamo fatto una cassetta di canzoni in friulano, uscita con l'etichetta LED e che portava il titolo' Frus". Come mai in friulano? Perchè ho sposato le "cause perse", quella delle lingue più deboli. Il fatto è che io vivo e lavoro a Udine da circa 10 anni ed ho imparato il friulano. Non mi è stato molto difficile perchè mi impadronisco subito di una lingua, dal punto di vista musicale. Si, ma comporre canzoni... Certo, ho avuto più difficoltà a scrivere delle canzoni non banali in friulano. E poi sentivo vicino a me diverse varianti di questa lingua ed io non sapevo mai quale fosse quella giusta. Forse qualcuno sarà anche inorridito sentendo quei testi. La cassetta è stata presentata in una trasmissione radiofonica della Rino Chinese RAI, ma non ho avuto altre occasioni di presentarla. Nessun concerto? Come mai? Intanto perchè bisogna disporre di tutta l'attrezzatura necessaria e poi perchè i concerti in Friuli sono intesi generalmente come un momento della sagra. Ma in quella cornice è difficile proporre cose nuove, che si discostino dalla tra- Iti din - Qu Naprèt iti din si ustou anu si sa čou na visoké; z màrzio wèdo si samueu, suncè t'é bilu skuza oknè. Z očamen svit si pobaou anu karé vésuw si sa čou. A si lépu sa siurtou makino si o uhrèu, mu hušo a si suludou anu počasu si sašparteu. Pa ci to pòt lépu znan a si sa čou numuaju sam. Té anu sé, kè mérén tet, či navin ké màn doitet? Té anu sé, ké ba hrin, ci pa a vec na vin? Ba téu radè bet dàn utec ka én latè tuka èn cé; si scalè dàn sinec ka žiivet è na vi da kò to é; letadélè è na majà pot, ka à na vin ci mérén o jet. Suncè é karé ma bliscéu, snih è matezuw na dàn krei; vitàr è mi pošapatou ka twa pòt na è lesi krei, na mècna skrana é mi dou anu zanun è ma paou. Tè anu sé, kè mérén tet, pa ci à muin lastet? Té anu sé, ké ba hrin, pa ci lastet lépu muin? Di buon mattino quel giorno mi sono alzato/e mi sentivo "in alto"/mi sono lavato con l'acqua fredda/il sole era già attraverso la finestra./Con gli occhi ho accarezzato il mondo/e mi sentivo molto felice./Mi sono vestito bene,/ho scaldato la macchina,/ho salutato la mia casa/e piano sono partito./Anche se la strada io la conosco bene/mi sentivo un po’ solo./Qua e là, dove posso andare/se non so dove posso arrivare?/Qua e là, dove vado,/se non so dove arriverò?/Vorrei essere un uccello/che può volare dove vuole;/sono ancora un bambino/che vivere non sa cosa sia;/laggiù c'è una piccola strada,/e io non so se riuscirò a raggiungerla./Il sole mi abbagliava tanto/la neve mi trascinava da un lato;/il vento mi ha sussurato/che la tua strada è da questa parte,/delle forti ali mi ha regalato/e con lui mi ha portato via./Qua e là dove posso andare/anche se adesso io so volare?/Qua e là dove sto andando/anche se so volare bene? (traduzione letterale) I Resia durante una prova dizione del valzer e della polka e che quindi siano seguite con l'attenzione che meritano. Per quanto riguarda la musica giovane in friulano, il Friuli deve maturare, crescere molto. Si sentono poche cose nuove, ma credo che la colpa sia di chi produce che ritorna sempre sui generi tradizionali. Non che abbia niente contro il valzer o la polka...Sono convinto che qualcosa di buono, magari nascosto da qualche parte ci sia, ma non riesce a venir fuori. Il problema, come dicevo, è quello della produzione. Se un gruppo riesce anche a ragranellare i soldi per fare la registrazione in studio, il problema sorge dopo con la promozione e soprattutto la vendita. Torniamo a "Iti din". Come è stata accolta dai resiani? Bene, direi. Al concerto di presentazione c era molta gente, molti giovani dai 14 ai 20 anni. Ma le nostre canzoni sono piaciute sia ai giovani che alle persone più anziane, forse addirittura di più a questi ultimi. Molti ragazzi, appena sentita la cassetta, prima del concerto, non avevano neanche notato che fosse in resiano. Li aveva colpiti la nostra musica. Gli anziani invece hanno prestato maggior attenzione al testo, alle parole. E questo è tipico della cultura, della tradizione resiana. Lo si nota anche nelle canzoni popolari dove le arie, le musiche si assomigliano molto. Certamente ad incontrare i gusti di un pubblico più ampio ha contribuito senz'altro anche la scelta delle canzoni. Come avete sentito ho cercato di non inserire troppo rock, se si eslude "Bundàr". Parliamo un po' del gruppo Resia. Quand'è nato? Il nostro gruppo è nato nel 71/72. Allora ci chiamavamo Figli delle tenebre. Suonavamo nei paesi della valle, nel nostro a Oseac-co dicevano che facevamo troppa confusione. Cantavamo solo canzoni in italiano, tutte composte da noi. Poi una sera camminando per un sentiero verso un paese abbiamo iniziato a comporre una canzone. E così è nata la prima canzone in resiano: Resia. Siamo partiti da un piccolo spunto, improvvisando poi come si è sempre fatto nella nostra tradizione. Così come facevano anche gli autori di musica jazz. Naturalmente poi abbiamo lavorato ancora sulla canzone. Del gruppo facevano parte diversi ragazzi della valle. Poi è venuto il terremoto che ha segnato una linea profonda nella vita della valle, una frattura. E ci siamo dovuti separare. Alcuni anni più tardi, nell'80/82, sono nati i Rezia di cui oltre a me fanno parte mio fratello Giovanni e Giovanni Di Lenardo, mio cognato. I temi delle tue canzoni sono più che mai attuali... Si, io parlo della terra, della mia valle, dell'inquinamento, del rapporto dell'uomo con la natura che non è più armonico, dell'amore. Della vita e delle cose, delle esperienze di tutti i giorni, insomma. Come ad esempio "Milan", storia di una dikla. C'è anche la protesta... Si, ma sempre sottintesa, tra le righe. Che cosa c'è di resiano nelle tue canzoni, oltre alla lingua naturalmente? Senz'altro scrivere nella propria lingua è più facile. Una delle caratteristiche del resiano è che non ci sono concetti astratti, che non si affrontano mai i discorsi in modo diretto, ma bensì attraverso la metafora, attraverso il mondo della natura, delle piante che nella nostra cultura sono animati. Così è anche nelle mie canzoni che sono molto legate alla cultura resiana, vista e vissuta in chiave moderna. Un'altra particolarità della nostra tradizione musicale è la me- scolanza del ruolo maschile e femminile. Così quando ho scritto "Milan" l'ho immaginata cantata da un uomo, ma è scritta per una donna. E infatti è molto alta e difficile da interpretare. Vai spesso a Resia? Si, è lì, parlando con qualcuno, che mi viene l'ispirazione. Qui a Udine non riesco a comporre. Qual è il vostro sistema di lavoro? Il nostro è un gruppo un po' anomalo, perchè io vivo a Udine, mio fratello a Resia, Giovanni a Gemona per cui lavoriamo molto con i nastri. Di solito io faccio il progetto, poi si lavora assieme. Ma anche mio fratello scrive i testi delle canzoni. Sono ormai diversi anni che partecipi al Festival di Liessa. Che cosa ne pensi? E' un'operazione culturale interessante e valida che dà la possibilità a molta gente, a molti giovani di partecipare. Credo sia un'esperienza che andrebbe fatta anche con i bambini. Senz'altro contribuirebbe al recupero della musicalità. Noi nel 73 abbiamo fatto un'esperinza di questo genere a Resia, era una specie di zecchino d oro. Era stato un grande successo e c'era stata una grossa partecipazione di bambini e famiglie. Poi però non è stata ripetuta perchè è mancata la base, la struttura organizzativa. Sono cose queste che richiedono tempo e molto lavoro... E’ possibile, secondo te, recuperare ed arricchire la tradizione, la cultura e la lingua resiana? Credo che abbiamo perso molto, molto tempo e molto in musicalità per esempio. Oggi purtroppo sono pochi a creare canzoni dal niente, da un piccolo spunto, un concetto, come in passato. Sembra che si siano smorzate la fantasia e la creatività. E qui la frattura è stata senz'altra segnata dal terremoto. Anche il folklore ha perso vigore ed intensità. Si sentono raramente violinisti, per esempio, che propongano delle cose nuove. Si tende a ripetere ciò che esiste già, a mettere in vetrina quello che si ha. Il recupero? Certamente è possibile, ma deve essere programmato, sostenuto. Non può essere affidato esclusivamente all'impegno, alla sensibilità dei singoli, delle persone. Anche l'amministrazione comunale potrebbe e dovrebbe svolgere un suo ruolo, ma si sta dimostrando poco sensibile. E se non si farà nulla, se le istituzioni non interverranno anche la Šmarna miša diventerà una qualsiasi sagra d'agosto come a Povoletto ed in qualsiasi altro paese del Friuli. Ed invece del violino sentiremo suonare la fisarmonica. Bundàr- V Si uzeu no pòt, si uzeu no pòt ka na hre posòt, na usaki krei, na usaki krei, na sa na ustavià muei. Pa ci bomézuw hodet din anu nuc à con doitet, pa ci bo méu ujuce néha hàzàt ta snéha to cè mi lastet. Tazat to čuzo con sa ustavet za si počet, zihnut kèi na dwakràt za spet saspàrtet. Ko prudé nuc, ko prudé nuc à con tet spat, tapot no hrast, tapot no hrast à con usanot. To pòt ka à si uzeu lakuto à si poznou, huda na mèlà nèhta, duha zòba kò na mi hruzla žubt. Nuw no doluno si došou dèna dàn potèk; nuw wèdo si sa polednuw, si biu tei dàn slovèk. Ho preso una strada, ho preso una strada che va dappertutto,/ in tutti i luoghi, in tutti i luoghi, non finisce mai./ Anche se dovrò camminare giorno e notte io arriverò,/ anche se avrò i piedi bagnati dalla neve io volerò./ Dietro a quella siepe mi fermerò a riposare, / prenderò fiato un momento per ripartire dì nuovo./ Quando verrà la notte, quando verrà la notte andrò a dormire,/ sotto un albero, sotto un albero io prenderò sonno./ Sulla strada che ho scelto ho incontrato la fame,/ cattivi erano i suoi artigli e lunghi i suoi denti quando mi mordeva il corpo./ Sono arrivato in una valle, sul bordo di un torrente;/ mi sono specchiato nell'acqua, sembravo un uomo. (traduzione letterale) Skupina “Rezia” izdala svojo prvo kaseto rezijanskih pesmi Rezija s svojo bogato in izvirno kulturo, s svojo lepoto in s svojimi križi je spet zaživela, na njenem travniku je zacvetela še ena rožica, kot bi rekli Rezijani. Prišla je na dan, ob priložnosti Šmarne miše, največjega praznika doline, avgusta letos kaseta rezijanskih sodobnih pesmi Rina Chineseja, Hogena po domače, z nalovom "Iti din" (Tisti dan). Že na prvi predstavitvi je doživela velik uspeh. Veselo so jo sprejeli mladi, nam je povedal Rino, ki niso ob prvem poslušanju niti opazili, da je šlo za rezijanščino. Vso njihovo pozornost je pritegnila glasba. Starejši so se zamislili pa ob besedilih, ob vsebini, kar je tipično tudi za rezijansko ljudsko pesem, je dodal Chinese, saj so si naše melodije v marsičem zelo podobne. Zbrane so tako na traku že znane pesmi Milan, Rezia, Iti din, Ta majà smrekà, Vulažei, Smàrnà misà, Paàk, Bundàr, NaSà mate, ki pa jih je skupina Rezia nekoliko predelala. V njih Rino Chinese obravnava sodobne teme: na prvem mestu je njegova navezanost na Rezijo, njen jezik in kulturno izročilo in ta čustva, ki dobivajo tudi obliko protesta, toda vedno med vrsticami, posredno, se odražajo v vseh njegovih pesmi. Močno prisotna je tudi ekološka problematika, predvsem odnos človeka do narave, toda take narave kot jo pojmujejo Rezijani. In potem so seveda tudi besede, teme intimenjše narave in ljubezenske. Kaseta, ki je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in izdajo katere je podprla zadruga Partecipazione e sviluppo, je že druga kaseta skupine Rezia. Najprej so namreč posneli in to že pred tremi leti kaseto pesmi v furlanščini. Zakaj? Rino pravi, da ko se je po potresu preselil v Videm se je naučil fur-lanščino in je začel pisati pesmi tudi v tem jeziku. Moja življenska izbira je, da se postavim na stran šibkejših, v tem primeru manjšinskega jezika kot je furlanščina. Pomembno pa je bilo pri izdaji kasete dejstvo, da smo naleteli na "sponsorja”. Zadnji je velik problem za sodobno glasbo v Furlaniji, ki v glavnem ne more priti na dan in tako se ponavlja samo to kar že obstaja ali pa hodi po tradicionalnih, že znanih poteh. Seveda v rezijanščini je laže, to je moj jezik, je zaključil Chinese, ki je izrazil tudi določeno zaskrbljenost za usodo rezijanske kulture. Zamudili smo dosti časa in je treba, da se naredi kaj konkretnega. Toda, zato so poklicane inštitucije. Ne more vse sloneti samo na prostovoljnem delu. I RAPPORTI DELLO SCRITTORE, INTELLETTUALE E REGISTA FRIULANO CON IL DIALETTO L’insegnamento di Pier Paolo Pasolini L'importanza di ogni dialetto, quindi anche di quello sloveno, nella cultura della propria terra Tra ultime tentazioni di Cristo e giovani Paganini si sta avviando alla conclusione anche l'edizione di quest'anno della Mostra Internazionale del Cinema di Venezia. Se le polemiche sono arrivate in anticipo, qualcosa d'altro è invece arrivato in ritardo, e di anni: la personale dell'opera cinematografica di Pasolini, con conseguenti convegni e dibattiti. E' qualcosa che credo possa servire molto, soprattutto ai giovani, visto che la televisione non si sogna neppure lontanamente di mandare in onda i film dello scrittore, intellettuale e regista friulano, scomparso ormai 13 anni or sono. Io vorrei cogliere, invece, un altro aspetto di Pasolini, quello che riguarda i suoi rapporti con il dialetto. Provate ad immaginare che egli non si sia occupato solo del dialetto friulano. Provate ad immaginare (ed in fondo è così) che attraverso il friulano abbia cer- cato di far capire alla gente, letterati e non, l’importanza di ogni dialetto nella cultura della propria terra; quindi anche del dialetto sloveno. In un periodo della nostra storia in cui il fascismo non ammetteva che in Italia ci fossero dei particolarismi locali, Pasolini scrisse e fece pubblicare un libro in versi, "Poesie a Casarsa", interamente in dialetto friulano, il friulano della riva destra del Tagliamen-to, venato del colore veneto. Lo fece per rendere ad una lingua fino a quel momento orale la dignità, la necessità della lingua scritta; certe parole, in tutti i secoli del loro uso, non erano mai state scritte, erano state sempre e solamente un suono. Pasolini trovò ispirazione nella gente comune, nei suoi amici, nei suoi discorsi con loro e con i loro parenti; quello che più lo appassionò fu la creatività che colse nella bocca di quei contadini, l'- attenersi alle regole d'onore della lingua senza temere di variarla con personali e azzardate invenzioni. Pasolini, accasato nella terra materna, imparò a scrivere con naturalezza nel dialetto parlato, avvicinando più che mai il dettato e lo stile alla viva voce dei parlanti. Non solo: aprì a Casarsa, a casa sua, una scuola gratuita, in cui insegnò a ragazzi giovanissimi, accanto ai classici italiani, greci e latini, come scrivere poesia in dialetto; i ragazzi accettarono da lui con la necessaria suggestione i suggerimenti e le pressioni estetiche come se fossero essenzialmente indubitabili: trovarono lì, insomma, la loro tradizione. Credo che la storia si possa fermare qui; senza addentrarci negli anni seguenti, quando Pasolini riuscì a riunire altri poeti dialettali friulani e fondare una rivista e un circolo, creando attorno a sè un vero e proprio mo- vimento culturale, per poi lasciare, obbligato da esigenze familiari, il Friuli e stabilirsi a Roma, dove riprese il suo discorso dialettale, stavolta in romanesco, scrivendo due romanzi "di vita vissuta" che ebbero molto successo. Ma penso che quanto scritto finora basti per spiegare l'insegnamento di Pasolini: lavorare, con una piccola lingua, per una piccola eternità; riconsegna-re nel suono di certi nomi così poveramente particolari quelle immagini universali e assolute che l'uomo, in fondo, non ha mai perduto di vista. Credo che questo possa servire a tutti coloro che in questo periodo mettono in discussione l'importanza del dialetto sloveno ai fini dell'identità delle popolazioni della Benecia. E a tutti coloro che invece ci credono, perchè continuino a farlo. Michele Obit “Fate restare don Luciano tra di noi!” segue dalla prima pagina applauso, come a sottolineare che anche chi non aveva parlato al microfono era d'accordo. La nomina ufficiale del nuovo parroco per S. Pietro non è ancora stata fatta, ha affermato monsignor Brollo, ma è difficile che possa venir modificata la scelta riguardante don Luciano. La parola comunque spetta al vescovo monsignor Battisti. Va detto per amor di cronaca che i fedeli avevano chiesto un intervento anche dei parroci delle valli presenti ed in particolare del foraneo don Dorbolò, ma questi hanno preferito tacere. In conclusione è stata letta una lettera comunitaria che ha colpito molto profondamente e scosso tutti i presenti. L'incontro si è così concluso, ma non la battaglia del comitato, che come è noto ha raccolto un migliaio di firme alla sua petizione, e che sta pensando ad altre inzia-tive ancora. ŠE ENA PIESAM ROJENA IZ LJUBEZNI IN SPOMINOV Puojen moji vasi Je hica donas! Sonce peče do na vas, do na hiša! Po pot nie sience! Jest san tle v Kamugn, sedin ta pot kostanje, sama... pinsan!... Od varha gledan mojo vas ... an ji puojen!... Toja lepotà, moja vas, za me, niema konca; dan na dan, ona raste an jest starjejen! Ti vas moja me misnis kar san bla mikana, na čičica, srečna, na vesela čiča, na mlada mama na žena! Tu tojo krilo vsako lieto jest priden... Ti si moja vas... an bop sveta tuk jest san se smejala norčinala, letala, skakala, uekala ... an jokala za vse tiste ki planet mi je dau!... An majhan velik sviet si ti za me, vas moja. Reč moja vas je ku reč: amore, veseje, troštanje! Puno zelena je okuole tebe al liep koluar... ki napun sarce, pomaga včakat cajte nimar buj srečne an lepe! Ti si... vas moja... amore od nimar, za nimar, tale jubezan se je rodila kar san začela sapat, kar san te vidla parvi krat! Ne vse kar jubin je tle za tuole na moren bit po punama vesela kar priden tle... Ti si vas moja... na kapica sveta, ti kapica, si od mojih oči, ti si od moj ga sarca! Michelina Lukcova UNA MOSTRA DAVVERO INTERESSANTE PRESSO LA CHIESA DI SAN FRANCESCO Arte e maestri artigiani del '900 a Gridale L'iniziativa è stata promossa dalla Società operaia di mutuo soccorso ed istruzione Organizzata dalla Società operaia di mutuo soccorso ed istruzione di Cividale, ma del comitato promotore fanno parte anche il Comune di Cividale, l’Associazione per lo sviluppo degli studi sto- rici ed artistici di Cividale, l’Assessorato regionale dell’artigiana-to, l’Assessorato provinciale al turismo, l'Azienda autonoma di soggiorno di Cividale, la Banca popolare di Cividale, l'Ente svi- luppo per l artigianato e l'Unione artigiani del Friuli, è stata inaugurata sabato scorso presso la chiesa di S. Francesco la mostra "Arte e maestri artigiani del '900 a Cividale". La rassegna è stata organizzata per dare una testimonianza tangibile di quanto la scuola d'arte e mestieri, fondata nel lontano 1878 dalla Società operaia, è stata, con il contributo di quanti si sono sacrificati a studiare la sera per apprendere le basi di una cultura indispensabile per la loro arte. Per arricchire di significato la mostra, che rimarrà aperta fino a domenica 18 settembre, gli organizzatori hanno ritenuto utile che la rassegna coprisse un'arco di tempo che andasse al di là del periodo di vita della scuola per artisti, per questo sono stati invitati ad esporre tutti coloro che hanno vissuto o vivono a Cividale e che si sono affermati nel mondo dell’arte e dell artigianato. PADEL JE PREDLOG DA B1 SE OKTOBRA ODVIJAL V BENEŠKI SLOVENIJI Zveza slovenskih kulturnih društev se pripravlja na XXVII. občni zbor V slovenskih kulturnih društvih tako v Trstu in Gorici kot v videmski pokrajini se po poletnem premoru obnavlja delovanje in vse postaja bolj živahno. Seveda na prvem mestu je skrb za uresničevanje zastavljenih programov. Ob tem pa se razvija, bolj ali manj živahno, tudi razprava in debata o oblikah in vsebini ljubiteljske kulture, o njenih problemih in perspektivah. Tako razmišljanje in razpravljanje, ki predstavlja pomemben moment društvenega življenja, je v tem momentu toliko bolj važno, saj je pred vrati občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev, kjer naj bi se opredelili vloga Zveze, njene zgodovinske tradicije in vsebina njenega delovanja, njeni cilji in seveda izoblikovale tudi smernice bodočega delovanja Zveze. V tem pogledu je potrebno nadaljevati razmišljanje in načrtovanje ljubiteljskega, kulturnega dela tudi v Benečiji in v vsej videmski pokrajini. Problemi, predvsem organizacijske struk- ture, so pri nas v marsičem bolj akutni, čeprav je lani začel delovati tudi pri nas urad Zveze. Potrebe so vedno večje , sredstva in moči pa ne zadostujejo. Druga velika težava pri nas je tudi pomanjkanje ustreznih pro- Ai lettori Sono stati molti in questi giorni i nostri abbonati che si sono rivolti a noi o hanno telefonato per chiederci come mai non avevano ricevuto gli ultimi numeri del Novi Matajur. Evidentemente non avevano notato l'avviso in cui si diceva che in agosto sarebbe uscito soltanto un numero, quello del 4 agosto. Chiarito l'equivoco, desideriamo aggiungere che queste rimostranze" ci fanno molto piacere perchè sono un chiaro segno dell'attaccamento al Novi Matajur. štorov, v prvi vrsti opremljenih dvoran. Razvoj našega kulturnega delovanja in kakovostna rast naših potreb zahtevajo kulturni dom. Vse to pa ne pomeni, da ni dosti odprtih problemov glede pristopa in vsebine našega dela: naša prisotnost na teritorju, naše delovanje v vsem obmejnem pasu videmske pokrajine in koordinacija, nove pobude namenjene mladini, da navedemo samo nekatere. Občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev bo predvidoma v polovici oktobra. Padel je predlog, da bi se odvijal prav v Beneški Sloveniji. In to kaže na določeno zanimanje in pozornost vsega vodstva Zveze na stvarnost v videmski pokrajini, saj taka izbira ni odvisna od organizacijskih izbir, mogoče celo nasprotno. Ponujena nam je torej dobra priložnost, da se približamo slovenski deželni stvarnosti na področju kulturnega delovanja, predvsem pa da seznanimo širšo javnost z našo problematiko. DAL CONSIGLIO COMUNALE DI S. PIETRO Programmate opere pubbliche per mezzo miliardo di spesa Vivace discussione all'ultimo consiglio comunale di S. Pietro al Natisone che ha affrontato una nutrita serie di argomenti all'ordine del giorno. Uno di questi era la variante al PDF di Ponte S. Quirino di cui ci siamo già occupati. Nel prosieguo dei lavori il consiglio ha approvato l'assunzione del mutuo di 116 milioni per la sistemazione della strada comunale chiesa parrocchiale -Polisportivo; la variante interna alla lottizzazione «Emigrant», l'acquisizione del fabbricato di Luigia Bernardo nel IV comparto del P.P.di Azzida e l'adesione di massima al Consorzio per la Gestione dell'Acquedotto del Friuli Centrale. Il consiglio, sentita la relazione del sindaco Marinig, ha destinato il contributo regionale di 300 milioni per opere pubbliche ai sensi dell'art. 20 della L.R. 63/77 alla realizzazione del 2 lotto del P.P. di ricostruzione di Azzida (150 milioni), rinnovando contestualmente la sua validità per altri 5 anni. Sono stati pure affidati gli incarichi per l'allestimento del progetto di sistemazione del fabbricato dell'ex cinema parrocchiale all'ing. Giovanni Cru-cil e del parco urbano del capoluogo all'arch. Luca Manzini. L'assemblea ha inoltre approvato il progetto generale e il 1 lotto dei lavori per il ripristino dell'acquedotto rurale di Costa (80 milioni) e quello di riatto ed adeguamento dei locali dell'Istituto magistrale. Prima della ratifica di alcune deliberazioni assunte dalla giunta municipale in via d'urgenza, il consiglio ha preso atto della cessione al comune dei fabbricati ATCO ed INTERCAMP; ha designato i membri della commissione giudicatrice del concorso di vigile-messo-autista ed ha autorizzato il sindaco e la giunta per l'avvio di incontri con il comune francese di Ville de Beynes legato alle Valli del Natisone per la presenza di emigranti e lavoratori locali. STARI PROBLEMI OB ZAČETKU VSAKEGA NOVEGA ŠOLSKEGA LETA NEI COMUNI DEL LITORALE DELLA SLOVENIA Glasbena šola v Špetru dobro rase, prestori pa zmanjkavajo Nelle scuole aumentano Je paršu cajt, ko se spet odper-jajo vse suole, od vartacu do osnovnih, od srednjih do višjih. Zadnji tiedan setemberja tudi Glasbena suola iz Špietra odpre spet nje vrata. Do sada je vpisanih parbližno 100 otruok an mladih, ne samuo iz naših dolin, pač pa tudi iz Čedada an okolice. Učil bojo Nino Specogna (ki je tudi diretor te šuole), Paola Chia-budini, Bruno Vidoni, Annarita Trossolo, Beppino Delle Vedove, Andrea Martinig, Neva Kažič, Nicla Baschino an Renato Duria-vig. Tel so pa strumenti klavir, kitara, harmonika, violin, violončel an tolkala (baterija). Sevieda, po-tlè ko individualne lekcije, kjer vsak se uči igrat na strument, ki je zbrau, so tudi lekcije teorije an "solfeggia". Špietarska Glasbena šuola ima tudi svojo orkestrino. Lietos tela naša važna istitucjon ima danajst liet an lahko diemo, de pru lepuo rase. Pa ku vsakemu, ki kar rase, se utegava, bole kolie-na, tudi ona ima adne probleme. Je zrasla previč za stat tu tajšnim majhanim prestoru. Nieki se je rešilo lansko lieto, kar miesca otuberja, v sodelovanju s kulturnim društvom Rečan, se je odparlo no podružnico go na Liesah, kjer je parbližno 10 otruok, ki se učjo igrat na klavir. Problem prestora pa ostane za-ries velik. V dvojezičnem šolskem centru v Špietre, kjer Glasbena šola ima svoj sedež, sta tudi dvojezični vartac an dvojezična osnova šola. Obadva imajo nimar vič otruok, lietos začne dielat tudi treci razred, ki narest? Pari, de na bo vič popoldanskega pouka (doposcuola) pru zak vse "aule” so za- sedene, okupane an tuole je tudi velika škoda, saj tudi h popoldanskemu pouku je hodilo puno otruok za dielat kupe, se učit slovien-ščino an takuo napri. Mislimo, de vsi bi muorli dat no roko za rešit tel problem, posebno javne ustanove, saj Glasbena šola iz Špietra služi vsem nam, je od-parta vsi naši mladini an je, pru glede rezultatov, ponos za vse nas. Con settembre inizia il nuovo anno scolastico anche in Slovenia. Nelle scuole elementari e medie con lingua d'insegnamento italiana nei tre comuni costieri si è già iniziato a lavorare e per il momento non crea proc-cupazione la mancanza di spazi ed aule che comunque sono piene. Prosegue così il costante aumento, notato già negli anni scorsi, del numero di ragazzi che frequentano questo tipo di scuola. Già l’anno scorso infatti, proprio sulla base dell’aumenta-to numero di iscritti, era stato necessario fare dei lavori di adattamento e addirittura spostare qualche muro nelle aule perche' potessero accogliere tutti gli iscritti. Nelle scuole elementari con lingua d'insegnamento italiana c’è stato quest'anno un aumento di iscritti dell'8% che è comunque inferiore del 5% rispetto all’anno precedente. Significativo è l'esempio della scuola di Isola "Dante Alighieri" dove in prima elementare ci sono 21 alunni, in terza media (la scuola elementare in Slovenia ha una durata di otto anni) invece 11. La popolazione studentesca delle scuole medie superiori è aumentata quest'anno del 14%. Così come sono stati risolti i problemi degli spazi, non ci dovrebbero essere difficoltà nemmeno per quanto riguarda il corpo insegnante. Si ripetono invece i ritardi per quanto riguarda i libri di testo, soprattutto quelli che vengono tradotti in italiano dallo sloveno. Una parte dei libri di testo dovrebbero inoltre arrivare dal l'Italia così come viene previsto dagli attuali accordi internazionali. In generale comunque sarà un anno difficile per la scuola in Slovenia, stretta da una parte dalla necessità di razionalizzare e diminuire i costi e dall'altra di garantire ai ragazzi una scuola moderna e con tutte le attrezzature necessarie. Difficoltà del resto con cui si scontrano ad ogni anno scolastico le famiglie ed i ragazzi anche da noi. Od zaključnega koncerta šolskega lieta 87-88: Alberto MInin, Andrea Ga riup, Fanika Feletig an Stefano Tomasetig 35. MOSTRA DELLA CASA MODERNA A UDINE La cooperativa Lipa di S. Pietro presenta i suoi regali d’autore Sta per riaprire i battenti al quartiere fieristico di Udine la Mostra della casa moderna. A questa 35 edizione, che prenderà il via venerdì 16 per concludersi domenica 18 settembre, sarà presente fra gli espositori anche la coopertiva Lipa di San Pietro al Natisone. La prova generale la Lipa l'ha sostenuta già durante la scorsa edizione della Mostra e ne è uscita a pieni voti. Infatti l'interesse suscitato nei visitatori dagli articoli esposti è andato oltre ogni aspettativa. La cooperativa Lipa si presenterà anche quest'anno con oggetti d'artigianato locale; la scelta è vasta e si va dagli arazzi ai mobili, dalle ceramiche alle stampe d'arte, dai centrini ai "pezzi" di pietra lavorati, dai libri alle musicassette: ce n'è davvero per tutti i gusti. Prosegue intanto presso la Beneška galerija a San Pietro la mostra di artigianato locale. La rassegna, aperta già lo scorso luglio, è stata visitata da diversi emigranti delle Valli rientrati al paese natio per le vacanze esti- ve, nonché da numerosi turisti di passaggio. I soci dell’Associazione artisti della Benecia, organizzatrice della mostra, stanno per incontrarsi per preparare il programma delle mostre per la prossima stagione. Al centro dell’attenzione sarà senz'altro la Beneška galerija che si sta affermando sempre di più in ambito provinciale e regionale, tant’è che numerosi artisti hanno manifestato il desiderio di presentarsi con il loro lavoro a San Pietro. Secondo una tradizione già consolidata anche quest'anno verranno presentati artisti sloveni, friulani ed italiani. Intanto il laboratorio di ceramica, nato in seno alla cooperativa Lipa lo scorso anno sotto l’abile guida dell'artista Darko Bevilacqua, si sta avviando pur non senza difficoltà. Si tratta soprattutto di difficoltà di carattere economico, legate anche alla natura stessa della nuova attività. La speranza della Lipa comunque è che per Natale sia possibile offrire al pubblico diversi articoli da regalo prodotti nel nuovo laboratorio. GRE ZA NAJSTAREJŠI NARODNQ-ZABAVNI ANSAMBEL NA SLOVENSKEM “Beneški fantje” nastopajo že 36 let Ansambel Antona Birtiča ustanovljen v Ljubljani leta 1952 v okviru oddaje za Benečane Ob 36. letnici našega narodnozabavnega ansambla, naj starejšega na Slovenskem (1952-1988), se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pod- ' pirali v tej dolgi dobi — 36 let. V letu 1952, v okviru tedanje "Oddaje za beneške Slovence" pri Radiu Ljubljana, katero je tudi vodil, je Beneške fante ustanovil beneški glasbenik Anton Birtič, tvorec mnogih glasbenih del, besedil » in poezij v čistem domorodnem slogu beneških Slovencev. V 36. letih dejavnega glasbeno-kulturnega poslanstva ansambla Antona Birtiča "Beneški fantje", se je zvrstilo v tej skupini niz nastopajočih instrumentalistov, pevcev, napovedovalcev, humoristov in organizatorjev koncertnih turnej. Imenujmo nekatere: Franc Koren, Franc Škrbec, Franc Vošnjak, France Podviz, France Šimic, Franci Slabe, Franček Drofenik, Frane Milčinski - Ježek, Igor Zi-ernfeld, Ivan Erzetič - Erzo, Janez Lužar, Janko Slimšek, Jože Tiran, Jože Hriberšek, Jože Nanut, Ludvik Ličer, Marjan Roblek, Marjan Marinc, Marjan Sušnik, Marija Bitenc, Marta Pestator, Maks Čušin, Rajko Koritnik, Rudi Wagner, Stane Jamnikar, Saša Miklavc, Tomo Martelanc, Tilen Skubic, Tugomir Tori, Stane Koritnik. Temeljni uspeh našega ansambla je ta, da ohranja in razvija Ansambel Antona Birtiča "Beneški fantje» leta 1957. Od leve proti desni: Peter Ajdič, Franc Vošnjak, Peter Pirnovar, Rajko Koritnik, Anton Birtič in Franc Škrbec ljudsko glasbeno dediščino beneških Slovencev ter jo širi v javnost s svojimi nastopi in zvočnimi posnetki. S tem prispeva pomembni delež k narodnemu osveščanju slovenskega življa pod Matajurjem. Naš drugi uspeh pa je v tem, da je po našem pionirstvu zrastlo med Slovenci "morje" narodno-za-bavnih ansamblov, ki skrbijo za ohranitev in bogatenje slovenske ljudske glasbe. Svojemu dragemu občinstvu doma in na tujem želimo še naprej obilo prijetnih užitkov ob poslušanju naše glasbe in pesmi na omrežju radijskih postaj in televizije, na živih nastopih, ploščah in kasetah. Vsem naš starobeneški pozdrav: Oj božime! Beneški fantje V PONEDELJEK ZAČNE DELOVATI DVOJEZIČNI VRTEC, 19. SE ZAČNE PA ŠOLA Dvojezični center s 1. strani bolje počutili in se čim več naučili, predvsem pa vzljubili jezik svojih staršev in svojih prednikov. To je seveda osnovni namen, zaradi katerega je center nastal, da pač zapolni tisto vrzel v strukturi državnih šol, zaradi katere je naš slovenski jezik iz njih izločen. Zdaj si od uradne šolske strukture pričakujemo vsaj to, da po tolikem času rednega delovanja prizna naš obstoj. Prva skrb dvojezičnega šolskega centra v Špetru je seveda dobra vz-90ja otrok v slovenskem in italijanskem jeziku. Jasno pa je, da imajo naši te mali dosti časa tudi za zabavo in igro. ! “Mladika” razpisala 2 nagradna natečaja Slovenska revija Mladika, ki izhaja v Trstu, je razpisala dva natečaja, literarnega in fotografskega. Nagradni literarni natečaj je že XVII. in na njem lahko sodelujejo avtorji z ivirno, še neobjavljeno črtico, novelo ali s ciklusom pesmi. Rokopise morajo poslati v dveh pretipkanih izvodih na naslov Mladika, ul. Donizetti 3, 34133 Trst, do 31. decembra. Morajo biti opremljeni samo z geslom ali šifro. Točni podatki o avtorju in naslov, naj bodo v spremnem pismu, opremljenim z istim geslom ali šifro. Na razpolago so naslednje nagrade: za črtico ali novelo: prva nagrada 150.000 lir, druga 100.000, tretja 50.000; za ciklus pesmi: prva 100.000, druga 50.000, tretja 30.00 izid natečaja bo razglašen ob Pn šernovem dnevu. Na fotografskem natečaju lahk sodelujejo avtorji s črnobelimi f( tografijami za naslovno stran Ml< dike. Namen natečaja je odkriva nove talente. Tematika ni ob ve: na, toda naj ustreza značaju revi; (narava, okolje, letni časi.etnogr. fija, naši praniki in spomenik Nagradni sklad predvidev 100.000 lir za prvo mesto, 50.000 ; drugo in več odkupnih nagrad p 30.000 lir. Fotografije je treba pi siati le na naslov Mladike, do 3 novembra. Rezultate bo ocenji valna komisija razglasila 15. di cembra. Minimatajur BENEČANSKA PRIPOVEDKA Lakota in Nekoč, v starih časih, otroci niso imeli toliko igrač kot danes, pa tudi hrane ni bilo v izobilju. Mladeniči dobrega teka so si tako iskali nekaj priboljška, kot je bilo mogoče. Tako sta nekega dne dva mladeniča v gozdu naletela na veverico. Toliko sta jo lovila, dokler ni skočila v neko smreko. «Dobro dobro,» je rekel prvi, «sedaj pa si sama prišla v skopec, sama si se ujela.» Obrnil se je do tovariša in mu rekel, naj gre domov po ponev, češ da jo bosta ocvrla kar v gozdu. «Medtem ko greš ti po ponev,» mu je rekel, «bom šel jaz v smreko po veverico.» «In če je ne ujameš?» ga vpraša tovariš. «Ne bodi neumen,» mu odgovori, «kam misliš, da mi bo utekla, ko bo prišla na vrh smreke?» In res je eden šel domov po ponev, drugi pa je začel plezati po smreki. Bolj kot je plezal proti vrhu, bolj se lumi/mi/ /»,( je veverica umikala pred njim. Ko je veverica prišla prav do vrha, si je mladenič oddahnil in rekel: «Sedaj si pa moja!» Stegnil je roko, da bi jo ujel, takrat pa je veverica z vrha visoke smreke skočila na drugo smreko. Jezen je mladenič rekel: «Mar misliš, da ne morem tudi jaz za teboj?» In je skočil... Seveda se mladenič ni ustavil na vejah, pač pa je zletel po njih na tla. Ves razpraskan se je brisal po obrazu, ko pride tovariš s ponvico in ga vpraša, kam je dal veverico. «Mi je utekla,» mu odgovori. «Kako ti je utekla, saj srni mi ti rekel, da ko bo enkrat prišla do vrha, ne bo mogla naprej! Nič nič, ni ti utekla! Lačen si bil in nisi mi hotel počakati, da bi jo ocvrla. Sam si jo snel kar surovo, saj vidim, da si še umazan okrog ust!» In ga je še s ponvico premlatil in ga pustil samega v gozdu. Zbirka Pravce iz Benečije Zapisal Renzo Gariup - Žnidarjev Ilustriral Alvaro Petricig REZIJANSKA PRIPOVEDKA Zajec dela Nekoč je bil zajec, ki je prebival na Vrbjacem. Tam je imel bajtico in nekaj kokošk in vsakega malo, tudi vrtiček. In botra lisica je prebivala v Logu, tam je bilo njeno domovanje. Lisica je imela njivo in je prihajala nadlegovat zajca, naj bi ji pomagal kopati, češ da ima sama preveč dela. Ko je prišla spomlad, je rekla: «Dajva, zajec, zdaj se bova morala lotiti kaj delati!» «No ja, se bova pa lotila.» Lisica je prinesla lopate, vile, motiko in vse priprave. Pa je rekla: «Zdaj, zajec, skoplji razore, jaz bom hodila po gnoj.» No ja, zajec se je lotil dela z lopatko in je kopal razore. Ampak gospe delo ni dišalo, je bilo prenaporno. Je rekla: «Zajec, pojdi ti po gnoj, jaz bom narejala razore.» No, tako, zajec je hodil po gnoj s koškom. Ko se je naveličala, je rekla: «Čuj, zajec: raztrosi gnoj, jaz bom sadila.» Dobro, on se je lotil trositi gnoj, ona je začela saditi. Tudi to ji ni šlo od rok. Zdaj je rekla: «Čuj zajec, tedaj sadi ti, tebi bo bolje obrodilo, jaz bom pa začela kopati.» «No, naj bo tako!» Jo je ubo-gal. Nazadnje si je moral narediti sam vse, tudi skopati. Je rekla: «Koplji, jaz bom pa zagreba-la.» Je začela zagrebati. «Jeeh» — je rekla — «to mi pa ne gre! In obenem sva tudi lačna: jaz pojdem in nama kaj skuham. Ej, pojdem in nama kaj poiščem doli v vasi...Si slišal, zajec, ti delaj! Ja, jaz bom nama prinesla malo mesa. Saj tudi ti rad ješ!» «Prav, pojdi!» Je šla. In zajec je vsadil in zagrebel in pobral rupo in vse in naredil kupčke, lisice pa od nikoder. Ko je bila že skoraj noč, jo vidi, da gre. Je rekla: «Zajec, ti boš gotovo truden in ti boš tudi lačen, ampak jaz nisem našla prav nič, pa še glava me grozno boli. Zavri mi kavo!» Dobro, zajec je zavrel in ji dal. Je rekel: «Ti bodi zdaj tukaj, jaz pa moram iti na svoj dom, moram še nakrmiti kokoške.» Lisica je rekla: «Če bi ti spal tukaj, bi bil jutri bolj zgodaj na delu! Ti grem jaz zapret kokoši na Vrbjace.» «Aa» — je rekel — «ti ne veš, kako naredim to jaz.» Zadosti, je šel. Krompir je bil posajen, je prišel čas za motikanje, pa se je spet ponovilo vse kot poprej. «Zajec, motikaj, jaz bom poravnavala!» Da, on je zmotikal, ona pa ni poravnala, je moral zajec narediti vse. «Zajec, poravnavaj, jaz bom osipala! Dobro, je naredil tudi to in pika, je moral osipati in konec, je bilo vse njegovo, vse delo. In to je trajalo tako dolgo, da je prišel čas za pobiranje pridelka. Ko je bil ta čas, je prišla lisica in rekla: «No, zajec, zdaj je krompir že lep, pojdiva ga pobirat! «Dobro» — pravi «pojdiva!» Sta šla na njivo z lopato, z motikami in koši za odnašanje pridelka. «Jeeh, dobro!» Je rekla, da mora iti nekaj iskat dol v vas. «Delaj, saj ti tako lepo delaš!» Tedaj zajec se je zagnal krepko na delo in je spravljal in spravljal krompir iz zemlje, in ko je končal, je del vse na en kup. Potem si je krompir prebral in ga naložil v košek, da si ga bo nesel domov. Ko je prišla lisica «Dobro» je rekla «zakaj si del vse na en kup, saj morava vendar imeti vsak pol, mar se nisva tako zmenila, ko sva začela delati?» Zajček je lepo šel sedet na kup krompirja in je rekel: «Kdor dela, ima! Kdor ne dela, nima!» Ana Rojalova, Bila Iz zbirke Zverinice Iz Rezije AN LIEP OBISK Donas smo šli gledat Silvano Paletti. Ona nam je poviedala no filastrocco in eno pravco od lesice in volka. Potem v alber-gu "Val Resia" smo risali scenette od pravce. Fanika Donas popudan smo šle na campo sportivo gledat partido od Milan - Inter Mlada brieza. Ist san igrala nogomet z Milan. Je udobil Inter paist san bila vsedno vesela. Mara Mi od skupine Kozlič smo se naučil piesem Lipa ma Marica. Vittorio in Albina, ki smo srečali telo vičer, so nam poviedal de an mož tle z Rezije je napisu telo piesem za no ženo puno liet od tega; tela žena je šele živa in ima puno liet. Ste fi Zvečer smo šli gledat stare kikje tu no družino. Albina pleše že 20 liet. Nam je pokazala kikjo an klabuk od pusta, ki so bieli. Klabuk ima puno rož an kikja je rikamana an gor se parvežejo floki an se denejo karaude. Sandra P. Snuojka smo videl stare fotografije od tistih, ki plešejo. Adni možje so imiel vesoke klabuke. So pošjal Samantho an Marian-no po gelato za vse. Caterina ČALČONS Sono una specie di gnocchi ripieni di ricotta, spinaci, cannella, uvetta secca, burro fuso. m Alessia Matteo SREČANJE Z LUIGI PALETTI Danes ob 14.30 smo se srečali z Luigi Paletti, ki nam je povie-du kakuo se je rodila folklorna skupina lieta 1838, kadar imperator goz Avstrije je paršu v Videm an na skupina ljudi z Rezije je plesala parbližno 4 ure. Kar so končal plesat imperatrice je storia narest an ritrat adni balerin. Nam je poviedu tudi druge reči go mez telo dolino; nam je poviedu de «popolazione residente» štieje približno 1.400 ljudi, pa de samuo približno 1.200 živjo stalno v Reziji. Tle v teli dolin je nimar manj ljudi saj 1960 jih je bluo 2.830, 1980: 1617, 1983: 1.501, 1987: 1.417, giugno 1988: 1.378. Donas šuola je «ačentrana» na pu pot med Ra-vanco in Bilo, ankrat šuole so ble tu vsaki vas. Tle v Reziji je malo mladih, sriednje lieta so 45. Tarkaj jih hode v šuolo v cieli dolin: 25 v vartac, 73 o osnovno šolo, 43 v srednjo šolo. Ankrat so bli pa «doppi turni». Katia an Francesca Ieri, al festino di chiusura, è venuta la Silvana Paletti e ha parlato delTamicizia. Ha detto che noi abbiamo portato un po’ di luce alla valle Resia e a tutti i resiani; poi diceva che sarebbe stato bello che noi avessimo conosciuto i bambini di Resia. Alla fine del discorso tutti abbiamo applaudito calorosamente. Silvia Včeraj smo šli v Kulturni dom pozdravljat vse Rezijane. Prej moj brat je prezentoval in potem eni so peli, drugi so recitirali. Prvi smo bili mi, smo peli dve pesmi. Drugi so bili kozliči, oni so recitirali eno pravco. In potem smo se vrnili v hotelu. Sara Prima di partire per la colonia la mamma mi ha scritto la lista degli abbinamenti da fare con i vestiti. Poi ho cominciato a leggerla: mamma mia quanta roba! «Calzoni verdi-canottiera arancione, calzoni azzurri-canottiera rosa, ecc. ecc.». Povera me! Silvia Majda .aoA/4g, b-Ucma Nekaj misli otrok o Mladi briezi ’88 TUT TO SPORT VSE O ŠPORTU Trionfa la nel 2° Giro del Friuli Canins KO, buona prova di Annamaria Toso La campionessa regionale Maria Paola Turcutto, ventitreenne cividalese che corre per i colori della Polisportiva Valnatisone Bici-sport Benotto Cividale, si è aggiudicata con pieno merito il giro del Friuli femminile, completa il successo della formazione del presidente Lodovico Zambelli Hosmer il sesto posto ottenuto da Annamaria Toso. Il successo è ancora più significativo se si pensa che alla gara hanno partecipato le campionesse "iridate" Canins, Galli, Bandini e Buonanomi, oltre alle migliori del ciclismo in gonnella. Con una magnifica azione Maria Paola Turcutto negli ulti- mi venti chilometri di fuga solitaria, ha resistito ai vari tentativi di ricongiungimento del gruppo terminando la gara con l'40" sulle immediate inseguitri-ci. Il primo successo in ambito nazionale premia il lavoro che fino ad oggi hanno svolto le ragazze della Polisportiva Valnatisone, non è da dimenticare anche la buona prestazione fornita dalle stesse nel Giro d'Italia. Speriamo che in seguito possiamo dare ancora delle belle notizie sulle prestazioni di queste ragazze che tengono alto il buon nome del ciclismo cividalese. INIZIATA DOMENICA CON LA COPPA REGIONE LA STAGIONE 1988/89 La Valnatisone vince il derby Buona prova tuttavia dell’Audace, stentato avvio della Savognese Domenica 4 settembre alle ore 16.30 con le gare Audace-Valnati-sone e Savognese-Torreanese è iniziata la stagione ufficiale 1988/89 per le nostre formazioni impegnate nelle gare di Coppa Regione "Trofeo Devetti". I risultati sono stati favorevoli alle formazioni ospiti di Valnatisone e Torreanese. Ecco i tabellini delle due gare: Audace-Valnatisone 1-2 (0-1) Marcatori: al 35 D. Specogna, al 75 D. Specogna, all' 89 A. Stu-lin. Audace: Bassetti, Oviszach, Du-garo Terry, Caucig, Gariup, Jussa, Bergnach, Paravan, Dugaro Stefano, Stulin, Petricig Diego. Valnatisone: Specogna Andrea, Sfiligoi, Trusgnach, Stacco, Beltrame (Domeniš Andrea), Costapera-ria, Bacchetti, Masarotti (Bardus), Sedi, Miano (Pinatto), Specoqna Daniele. Arbitro: sig. Ponton di Udine. Savognese-Torreanese 0-2 (0-1) Marcatori: al 15 Barbiani, all' 82 Golles. Savognese: Ciccone, Cumer, Blasutig (Sittaro), Degano, Chia-bai, Fantin, Bordon Daniele, Cro-maz, Rot, Szklarz, Petricig Walter, 12 Predan Vladimiro. Torreanese: Zamparutti, Montanino, Cudicio, Cadalino, Zappetti, Vanone, Castenetto, Granieri (Golles), Bassetti, Barbiani, Pavan (Spelat). Arbitro: sig. Quaino di Udine. Nella prima gara la Valnatisone è riuscita nell'impresa di espugna- Adriano Stulin — Audace re il campo di Scrutto dopo una gara brillante che ha messo in evidenza alcune individualità di spicco e qualche preziosismo di troppo. L'Audace si è dimostrata squadra quadrata che certamente sarà protagonista nel campionato di seconda categoria. La riconferma alla guida di Pio Tomasetig e della rosa a sua disposizione permetterà agli azzurri di lottare, ci auguriamo con successo, per la promozione. Tornando alla gara, sono da mettere in evidenza le due belle reti siglate da Daniele Specogna per la Valnatisone e la rete della bandiera di Adriano Stulin per l’Audace. La formazione del presidente Angelo Specogna può ancora migliorare. Gli arrivi di Beltrame, Bacchetti e Masarotti hanno contribuito a rendere più equilibrati i meccanismi della formazione san-pietrina che, quando avrà a disposizione a tempo pieno tutti i suoi componenti, pensiamo potrà dare ai propri tifosi belle soddisfazioni dopo un anno di "carestia ". A Savogna la Torreanese è uscita vincitrice grazie alle prodezze di Cristiano Barbiani che è stato determinante per l'acquisizione del doppio vantaggio della sua nuova squadra. La Savognese, in formazione ri-maneggiata con alla guida Romano Podorieszach, ha fatto la sua onesta gara, ma, rispetto alla Torreanese, è ancora indietro con la preparazione. Pensiamo che tale neo iniziale verrà superato e quando la formazione potrà disporre di tutti i giocatori i risultati verranno. A "controllare" il cognato Walter Petricig, neoacquisto della Savognese, c'era sugli spalti Paolo Miano reduce da Pescara. Paolo sta guarendo dallo stiramento e presto dovrebbe riapparire alla ribalta in serie A, auguri! Domenica c'è la possibilità di riscatto per le sconfitte e la riconferma per le vittoriose, sono in programma a Savogna: Savogne-se-Valnatisone ed a Torreano: T orreanese-Audace. La classifica del Girone: Torreanese, Valnatisone 2; Audace, Savognese 0. Si qualifica alla fase seguente la vincente del girone. RESI NOTI I CALENDARI DEGLI INCONTRI PER LE SQUADRE GIOVANILI Campionato Giovanissimi-Girone B PRIMA GIORNATA 17 settembre 1988 Olimpia-Buonacquisto Com. Faedis-Serenissima Paviese/A-Fortissimi Fulgor-Valnatisone T orreanese-Azzurra Gaglianese-Manzanese Buttrio-Nimis Rip. Savorgnanese/B SECONDA GIORNATA 24 settembre 1988 Nimis-Savorgnanese/B Manzanese-Buttrio Azzurra-Gaglianese Valnatisone-Torreanese Fortissimi-Fulgor Serenissima-Paviese/A Buonacquisto-Com. Faedis Rip. Olimpia TERZA GIORNATA 1 ottobre 1988 Com. Faedis-Olimpia Paviese/A-Buonacquisto Fulgor-Serenissima T orreanese-Fortissimi Gaglianese-Valnatisone Buttrìo-Azzurra Savorgnanese/B-Manzanese Rip. Nimis QUARTA GIORNATA 8 ottobre 1988 Manzanese-Nimis Azzurra-Savorgnanese/B Valnatisone-Buttrio Fortissimi-Gaglianese Serenisima-T orreanese Buonacquisto-Fulgor Olimpia-Paviese/A Rip. Com. Faedis QUINTA GIORNATA 15 ottobre 1988 Paviese/A-Com. Faedis Fulgor-Olimpia Torreanese-Buonacquisto Gaglianese-Serenissima Buttrio-Fortissimi Savorgnanese/B-Valnatisone Nimis-Azzurra Rip. Manzanese SESTA GIORNATA 22 ottobre 1988 Azzurra-Manzanese Valnatisone-Nimis Fortissimi-Savorgnanese/B Serenissima-Buttrio Buonacquisto-Gaglianese Olimpia-Torreanese Com. Faedis-Fulgor Rip. Paviese/A SETTIMA GIORNATA 29 ottobre 1988 Fulgor-Paviese/A Torreanese-Com. Faedis Gaglianese-Olimpia Buttrio-Buonacquisto Savorgnanese/B-Serenissima N imis-Fortissimi Manzanese-Valnatisone Rip. Azzurra OTTAVA GIORNATA 5 novembre 1988 Valnatisone-Azzurra Fortissimi-Manzanese Serenissima-Nimis Buoncquisto-Savorgnanese/B Olimpia-Buttrio Com. Faedis-Gaglianese Paviese/A-T orreanese Rip. Fulgor NONA GIORNATA 12 novembrel988 T orreanese-Fulgor Gaglianese-Paviese/A Buttrio-Com. Faedis Savorgnanese/B-Olimpia N imis-Buonacquisto Manzanese-Serenissima Azzurra-Fortissimi Rip. Valnatisone DECIMA GIORNATA 19 novembre 1988 Fortissimi- Valnatisone Serenissima-Azzurra Buonacquisto-Manzanese Olimpia-Nimis Com. Faedis-Savorgnanese/B Paviese/A-Buttrio Fulgor-Gaglianese Rip. Torreanese UNDICESIMA GIORNATA 26 novembre 1988 Gaglianese-T orreanese Buttrio-Fulgor Savorgnanese/B-Paviese/A Nimis-Com.Faedis Manzanese-Olimpia Azzurra-Buonacquisto Valnatisone-Serenissima Rip. Fortissimi DODICESIMA GIORNATA 3 dicembre 1988 Serenissima-Fortissimi Buonacquisto-Valnatisone Olimpia-Azzurra Com. Faedis-Manzanese Paviese/A-Nimis Fulgor-Savorgnanese/B Torreanese-Buttrio Rip. Gaglianese TREDICESIMA GIORNATA 10 dicembre 1988 Buttrio-Gaglianese Savorgnanese/B-Torreanese Nimis-Fulgor Manzanese-Paviese / A Azzurra-Com. Faedis Valnatisone-Olimpia Fortissimi-Buonacquisto Rip. Serenissima QUATTORDICESIMA GIORNATA 17 dicembre 1988 Buonacquisto-Serenissima Olimpia-Fortissimi Com. Faedis-Valnatisone Paviese / A-Azzurra Fulgor-Manzanese T orreanese-N imis Gaglianese-Savorgnanese/B Rip. Buttrio QUINDICESIMA GIORNATA 7 gennaio 1989 Savorgnanese/B-Buttrio N imis-Gaglianese Manzanese-T orreanese Azzurra-Fulgor Valnatisone-Paviese/A Fortissimi-Com. Faedis Serenissima-Olimpia Rip. Buonacquisto 1 - 2 CATEGORIA: GUIDA PER LO SPORTIVO Ecco chi affronteremo La Federazione Italiana Gioco Calcio ha reso noti i gironi dei campionati di calcio di prima e seconda categoria. Le nostre formazioni interessate sono tre: Valnatisone, Audace, Savognese. C'è stata la rivoluzione "geografica" nei gironi di prima categoria, mentre nella seconda non ci sono stati importanti cambiamenti. PRIMA CATEGORIA - Girone A: A.C. CIVIDALESE: campo di gioco Cividale, Via Udine colori sociali bianco-rossi. S.S.C. FLUMIGNANO: campo di gioco Flumignano, Via Lestizza — colori sociali rosso-blu. G.S. FORTITUDO: campo di gioco Muggia, Via dei Mulini — colori sociali rosso-granata. A.C. GEMONESE:campo di gioco Ge-mona, Via Bersaglio — colori sociali giallo-rosso. U.S. JULIA: campo di gioco Cavalicco, Via Sempione — colori sociali nero-verde. A.S. LAUZACCO: campo di gioco La-uzacco, Via Carnia colori sociali arancione-nero. A.S. MAIANESE: campo di gioco Mai-ano, Via Zorutti — colori sociali gialla—blu. C.S. PERCOTO: campo di gioco Per-coto, Via Aquileia — colori sociali rosso—blu. C.S. PONZIANA: campo di gioco Trieste, Via Flavia colori sociali bianco-celeste. U.S. PRO FAGAGNA: campo di gioco Fagagna, Via Bortolutti colori sociali rosso-nero. A.C. SAN DANIELE: campo di gioco San Daniele, Piazza 4 nov. — colori sociali rosso. U.S. SANGIORGINA: campo di gioco Udine, Via Giussani, S. Osvaldo colori sociali bianco-verde. POL. SAN SERGIO: campo di gioco Trieste, Borgo S. Sergio —- colori sociali rosso-giallo. U.S. SERENISSIMA PRADAMANO: campo di gioco Pradamano, Via Erma-cora colori sociali giallo-rosso. U.S. SPILIMBERGO: campo di gioco Spilimbergo, Via Tagliamento colori sociali bianco-azzurro. U.S. VALNATISONE: campo di gioco S. Pietro al Nat., Poi. comunale colori sociali azzurro-bianco. SECONDA CATEGORIA - Girone C A.P. ARTENIESE: campo di gioco Ar-tegna, Via Vicenza — colori sociali bianco-azzurro. G.S.L. AUDACE SAN LEONARDO: campo di gioco San Leonardo, Via Scrutto — colori sociali azzurro. S.P.A.L.Z. BUONACQUISTO: campo di gioco Remanzacco, Via Case del Malina — colori sociali rosso-blu. U.S. BRESSA: campo di gioco Campo-formido, Via Udine — colori sociali giallo-verde. U.S. BUTTRIO: campo di gioco Buttrio, Via Cividale — colori sociali viola. A.S.C. CORNO: campo di gioco Corno di Rosazzo, Via Trieste — colori sociali bianco-azzurro. A.C. FORTI E LIBERI: campo di gioco Udine, Via Misani colori sociali rosso-blu. U.S. GAGLIANESE: campo di gioco Cividale, Fraz. Gagliano colori sociali amaranto. U.S. GENEROSO DONATELLO: campo di gioco Udine, Via Pradamano colori sociali azzurro. U.S. OLIMPIA: campo di gioco Udine, Via Piemonte - colori sociali azzurro. A.S. PRO OSOPPO: campo di gioco Osoppo, Via batterie — colori sociali rosso-nero. U.P. REANESE: campo di gioco Rea-na, Fraz. Remugnano, via Stadio colori sociali bianco-rosso. U.S. SAVOGNESE: campo di gioco Savogna — colori sociali giallo-blu. U.S. TARCENTINA: campo di gioco Tarcento, Via Angeli colori sociali giallo. U.S. TORREANESE: campo di gioco Torreano, Via Vignis colori sociali giallo-rosso. A.P. TRICESIMO: campo di gioco Tri-cesimo colori sociali bianco-azzurro. Va sempre meglio il ciclismo in gonnella SOVQDNJE Matajur 12. praznik guore Gorska skupnost Nediških dolin an Turistična ustanova za Čedad an Nediške doline so tudi lietos organizale praznik guore na Matajurju an je že dvanajsto lieto. Parpomagal so jim tudi sovodenj-ski kamun an Cai iz Čedada. Praznik je biu v nediejo 4. setemberja. Ura ni bila pru ta prava, magie so vsakoantarkaj skrile sonce, pa vsedno se je puno judi zbralo na teli, narbuj priljubljeni guori naših dolin ne samuo od domačih ljudi, pa tudi od te fureštih. Ob osmi zjutra so se vsi zbral ta par «rifugje» Pelizzo, ob deveti an pu pred kapelico, ki stoji na varhu Matajurja je bla pa sveta maša. Piel so jo, kot je že navada, tisti od moškega pevskega zbora Ne-diški puobi. Buj pozno, okuole danajste an pu je bla v prostorih rifugja predstavitev knjige «Le orchidee spontanee della provincia di Udine». Pri predstavitvi so guoril pokrajinski odbornik za kmetijstvo Giovanni Pelizzo an avtorja knjige Gaddo De Anna an don Franco Frilli. Popudan so vse prisotne po-zdravli predsednik Gorske skupnosti Nediških dolin Giuseppe Chiabudini, senator Micolini an rektor videmske univerze Frilli. An potlè puno veseja z bando doz Orzana, s piesmi Nediških pu-obu an z domačo muziko priljubljenih Liža an Gusta. Sevieda, niso manjkali kiosk z jedačo an pijačo. Mašera-Kala Daniela an Rino sta se poročila V saboto 27. vošta sta se v cier-kvi v Črnemvarhu poročila Daniela Sabbadini iz Kal an Rino Podo-rieszach - Sauadnjanu iz Mašer. Puno žlahte an parjatelju se je zbralo okuole mladega para an do pozne ure vsi kupe so se veselili. Danieli an Rinu, ki bota živiela go par Mašerah, želmo srečno an veselo skupno življenje. Polava-Milan Umaru je Giuseppe Medveš V gardi ciestni nasreči, ki se je zgodila blizu Milana v četartak 25. voštva zvičer je umaru Giuseppe Medveš - Lurinu iz Polave. Nie imeu še 70 liet. Giuseppe Lurinu je živeu kupe z družino v Palazzolo Milanese, pa četudi je muoru iti po sviete služit kruh, ni nikdar pozabu na kar je biu pustu tle: njega hišo, njega vas, njega žlahto an parjate-lje. Tudi tolo polietje je biu paršu v Polavo. Malo dni priet, ko se je zgodila nasreča, se je biu varnu v Milan. Njega nagla smart je pustila v veliki žalost Ženo Natalio, sina Lina an Luciana, nevieste, sestre an vso drugo žlahto. Njega pogreb je biu v Palazzolo Milanese v saboto 27. voštva popudan. novi maialili» Odgovorni urednik: JOLE NAMOR Fotostavek: ZTT-EST Izdaja in tiska ^ SST1T Trst / Trieste Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Trieste n. 450 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 20.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za SFRJ - Žiro račun 51420 - 603 - 31593 «AD1T» 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11 nad. Tel. 223023 letna naročnina 6.000 din posamezni izvod 200 din OGLASI: 1 modulo 34 mm x 1 col Komercialni L. 15.000 + IVA 18% Čeplešišče Žalostna iz naše vasi Šele premlad nas je zapustu naš vasnjan Bruno Vogrig: imeu je samuo 52 liet. V žalost je pustu družino an parjatelje. Njega pogreb je biu v naši vasi v nediejo 4. setemberja zjutra. Parjatelji iz Hlocja so jim na-pravli zaries liep purton, na štier kolonah. Serenelli an Paolu, ki bota živiela v Galjane, želmo puno liepih reči v njih skupnem življenju. kaj liepega. Na vsako vižo so se obljubili, de se srečajo spet druge lieto. ŠPETER DREKA PODBONESEC Blišča Novič v naši vasi V nediejo 4. setemberja je bla na posebna nedieja za Briščane: v njih liepi cierkvi se je poročila njih vasnjanka Alessandra Mar-seu. Pred utarjam je jala «ja» Vin-cenzu Biseglia iz Genove. Mlademu paru, ki bo živeu v Ščiglah, želmo veselo skupno življenje. H čestitkam se parlože tudi skupina «Arpit» iz Podbonies-ca v kateri Alessandra diela. Ruonac Umarla je Matilde Macorig V starosti 85 liet nas je za venčno zapustila Matilde Macorig uduova Medveš. V žalost je pustila družino, žlahto an parjatelje. Nje pogreb je biu v Ruoncu v torak 30. vošta. GRMEK Brieh Spet liep vaški senjam za Roženco Je paršlo že v navado, de Brežani napravijo suoj senjam tiste dni oku Rožence, včasih narguorš Senjam dreškega kamuna. Tenčas je narvic ljudi v vasi, saj se varnejo damu tisti, ki žive dol po Laškem al pa drugod po Italiji. Lietos recimo je bluo med polietjem na Bri-ez vic ko 70 ljudi, malomanj trikrat vic kot po navadi, še posebno pozimi. Takuo za an dan je vas spet ra-tala živahna an vesela an lietos. Praznik, ki ga sami vasnjani orga-nizavajo (narbuj aktiven je Tarcisio Donati, mu muora dat čast), je biu lietos v siboto 13. avgusta. Bila je vičerja, bila je nieke sorte loterije, imiel so an ples. Godu je na ramoniko Beput Namor - Šivč-cjov iz Razpotja, pomagu mu je z basam pa Perin Škejcu. Vsi so bli zadovoljni an veseli. Sevieda vic-krat so tudi zapiel domacje, slovi-enske, an druge piesmi. Pustil so se an no malo žalostno, ko vsaki-krat ko pride h koncu, se konča, Koreda-Marsin Lucia an Enzo sta jala ja V saboto 3. setemberja je bla v špietarski cierkvi liepa ojcet: poročila sta se Lucia Carlig iz Kore-de an Enzo Marseu-Zuanin iz Marsina. Mlademu paru, ki bo živeu v Marsine, želmo vse dobre v njih skupnem življenju. SREDNJE Hlocje-Galjan Purton za novice V saboto 27. vošta sta se v Galjane, od koder je novič doma, poročila Serenella Vogrig - Severi-nova iz Hlocja an Paolo Marinig. Acquisto torchio idraulico usato per vinaccia solo se in buone condizioni. Telefonare al 732181. Gorenj Tarbi V nediejo bieram v naši fari V nediejo 4. setemberja sedam mladih Tarbijske an Obliške fare so iz rok pomožnega škofa Pietra Brollo dobil svet bieram. Tel mladi so Claudia an Lina Qualizza - Domenhove iz Police, Tiziana Lauretig - Lenkcjova iz Gniduce, Erika Balus - Fejcova iz Gorenjega Tarbja, Fabio Stulin -Kurjaku iz Gorenjega Tarbja, Diana Balus - Tonačova iz Gorenjega Tarbja an Anna Saligoi iz Oblice. Biermala se je tudi na čeča iz Laškega. Za telo parložnost so se v tarbij-ski cierkvi zbral okuole pomožnega škofa an tarbijskega farja pre Emilio Cencig tudi nekateri gas-puodi iz naših dolin. Lepe cerkvene piesmi po tali-jansko, po latinsko an po slovien-sko je zapieu cerkveni zbor Gorenjega Tarbja. PISE PETAR MATAJURAC m 54 — FAŠIZEM, MIZERIJA IN LAKOT V Gorenjem so nas postavili ob zid Subid, 29. septembra leta 1944 Pa varnimo se spet v Subid. Nemci so paršli parvikrat v Subid 13. decembra 1943 in pustili z a sabo žalost in jok, pa poslušajmo, kaj priča o tem Severino Tomasino: «Imeu sem 23 liet in sem se biu glih varnu iz Rusije z rano v harbatu in napou zmarznjenimi nogami. Zgodilo se je 13. dičem-berja 1943: jest, moja bratra Guglielmo, 26 liet, Gino, 19 liet an parjatelji Tracogna Rinaldo, 18 liet, Tracogna Mario, 28 liet in Tomasino Santo, 26 liet, smo šli po senuo za zaslužit kajšno palanko za nas in naše družine. (Takrat se je še vse nosilo na harbatu in prav takuo v križ ali zategjo zvezano breme sena. Gospodarji, ki so prodali kupcu seno, so dajal delavcem-nosa- čem po an tarkaj lir od kvintala za prenešeno senuo. Tudi na tajšno vižo so služili polento naši možje po vsi Benečiji. Op. Petra Matajurca). Ko smo zjutra nabasali in zvezali senuo, zadi-eli briemana, smo se napotili v dolino, proti Černejam. Na poti nas je ustavla skupina kajšnih 20 SS Nemcev, ki so nas s silo pregledali in okradli tisto malo, ki smo imeli pri sebi. Na tistem miestu smo muorali pustit briemana sena, ki so ga oni zažgali in so nas parsilili iti z njimi do Gorenjega (Nongruella) nad Černejo. Ker sem odgovoriu po slovensko na nieko vprašanje adnemu od njih (govorili so več jezikov), so me stukli s kopitarn, s šihtam puške in tako so bli pretepeni tudi moji bratje in parjateli. Poskusu sem prepričat bratre in parjatelje, da jim utečemo ob parvi parložnost, ker sem zastopu, kapiu, da niema-mo druge izbire. Okuole 2 popudan so nas par-pejali v nieko njivo na vzhodu zadnje hiše v Gorejem. Tu so nas postavli ob zid. Medtem, ko so se parpravjali na streljanju pred obupnim in jokajočim pogledu vseh nas, sem začeu bežati, letati kot nor. V sili sem pretargu tudi železno žico (fil di ferro) ob neki vinjičji brajdi. Za-čutu sem, da me je huduo zapeklo v levim ramenu. Potačiu sem se po starmolini navzdol in potem se spet uzdignu v brieg. Za mano ni bluo obednega! Kumi sem paršu na varh brega nad Subidom. Pri nekem studencu sem se odžeju in takrat sem zamerku, da imam s kuglo prevotljeno rame. Po težkem naporu sem paršu v vas, v Subid. Domov sta me nesla brat Virgilio in stric (barba) Emilio. Ostau sem 15 dni pre z posebnih, adegvatnih zdravil, potem so me partizani peljali v videmski špitau. Šele se ne morem potalažati, za kar sem zgubiu tisti dan z mojimi brati in parjatelji.» (Vsi postreljeni so bli nadužni, ker nieso obednemu nič hudega starli). Vas pozdravja vaš Petar Matajurac Kadà greš lahko guorit s šindakam Dreka (Mario Zufierli) torak 15.30-17/sabota 10-12 Grmek (Fabio Bonini) sabota 12-13 Podbonesec (Giuseppe Romano Specogna) pandiejak 11-12/sabota 10-12 Sovodnje (Paolo Cudrig) sabota 10-12 Špeter (Giuseppe Marinig) srieda 10-11 Sriednje (Auqusto Crisetiq) sabota 9-12 Sv. Lienart (Renato Simaz) petak 9-12/sabota 10-12 Bardo (Giorgio Pinosa) torak 10-12 Prapotno (Bruno Bernardo) torak 11-12/petak 11-12 Tavorjana (Renzo Marseu) torak, četartak an sabota 11.15-12.15 Tipana (Armando Noacco) srieda 10-12/sabota 9-12. Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandi-ejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štev. 727282. Za Čedajski okraj v Čedad na štev. 830791, za Manzan in okolico na štev. 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia doh. Fogolari, v pandiejak od 11. do 13. ure. Cardiologia doh. Mosanghini, v pandiejak od 14.30 do 16.30 ure. Chirurgia doh. Sandrini, v četartak od 11. do 12. ure. Ufficiale sanitario dott. Luigino Vidotto S. LEONARDO venerdì 8.00-9.30 S. PIETRO AL NATISONE lunedì, martedì, mercoledì, venerdì, 10.30-11.30, sabato 8.30-9.30. SAVOGNA mercoledì 8.30-9.30 GRIMACCO: (ambulatorio Clo- dig) lunedi 9.00-10.00 STREGNA martedì 8.30-9.30 DRENCHIA lunedì 8.30-9.00 PULFERO giovedì 8.00-9.30 Consultorio familiare S. Pietro al Natisone Ass. Sociale: D. LIZZERÒ V torak od 11. do 14. ure V pandiejak, četartak an petak od 8.30 do 10. ure. Pediatria: DR. GELSOMINI V četartak od 11. do 12. ure V saboto od 9. do 10. ure Psicologo: DR. BOLZON V torak od 8. do 13. ure Ginecologo: DR. BATTIGELLI V torak od 8.30 do 10. ure Za apuntamente an informacije telefonat na 727282 (urnik urada od 8.30 do 10.30, vsak dan, samuo sriedo an saboto ne). Dežurne lekarne Farmacie di turno OD 10. DO 16. SEPTEMBRA Srednje tel.724131 Čedad (Fornasaro) tel. 731264 Premariah tel. 729012 S. Giovanni al Nat. tel. 766035 Ob nediejah in praznikah so odparte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano »urgente«.