NO. 43 Ameriška Domovina A^CRJCAN IN SPII5ST FOR68GN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 1, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Prsp odobrila nove kaloišlkg skale ¥ Cit prvem sporazumu med Vatikanom in Prsgo je biio dogovorjeno imenovanje in Posvetitev 4 novih škofov. VATIKAN, — Prvič od leta 1948, ko je dobila ČSR komu-. nistično vlado, je njena vlada dovolila imenovanje in posveti-i tev 4 novih katoliških škofov. njimi naj bi bil vsaj eden, cs ne celo dva iz skupine duhovnikov ‘-Pacem in terris:’, ki soj vdelovali s komunističnim reži- i ’nom. Njihov vodnik je bil j zriani J. Plojhar, ki je bil do tbvbčkove dobe minister v vladi. Pri posvetitvah bo .navzoč va-tikanski “zunanji minister” nadškof Agostino Casaroli, glavni ckovnjak za pogajanja s komunističnimi državami. To priložnost bo brez dvoma porabil hadaljevanje razgovorov v ^asu, ko skuša ČSR izboljšati s'7oje odnose s svobodnim sve-l0rn, zlasti s svojimi sosedi v ^reanji Evropi, pa tudi z ZDA. ‘ H-usak dela v tej smeri že od - °nca lanskega leta, ko je obja-;11> da je ČSR dosegla “notranjo Ustalitev”. To je zadnji teden Potrdil tekom svojega obiska v tudi sam L. Brežnjev. L'Va od štirih novih škofov an Pasztor v Nitri oranek v Banski Bistrici na ov&skem bosta redna škofa, ’ U^Us Gabris bo le Charles C. Edwards CHARLES C. EDWARDS, direktor Uprave za hrano in droge, je dejal pred senatnim odborom, da ta ni zadržala večjega števila drog pred splošno rabo. škof naslovni v Trnavi, Joseph Vrana (e-r.en °d vodnikov Pacam in ter-^ls) pa h0 upravnik nadškofije lomucu na Moravskem. našiti z dolarji ^ ON N, Z. Nem. — Zahodna ^ emčija sj je nghraia precejš-le število bilijonov dolarjev in j- Cc*l°čena en njihov del posla- nazai preko Atlantika v obli- naložb. zve:zna banka bo dala ho..ig°dnimi P0^0!! dolarje P0S0do Ustim Nemcem II hmk preiskali iilšenje fiisljskega potniškega letala ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Letalska agencija ZN je sklenila na egiptovski predlog preiskati sestrelitev libijskega potniškega letala nad Sinajskim polotokom pretekli teden. Izrael je na “trezno in stvarno” preiskavo pristal. Egipt, Jugoslavija in 18 afriških, azijskih in arabskih držav in JosephM6 zahtevalo v posebni resoluciji obsodbo Izraela zaradi sestrelitve tega letala. Mednarodna zveza pilotov pot- "Imj® MOfCrieiii si! H m vi@r na sever Načelniki glavnih stanov o-fecroženih sil ZDA so bili za vdor v Severni Vietnam, ki naj bi pretrgal rdečim pot na jug. WASHINGTON, D.C. - Vodniki ameriških oboroženih sil so nekajkrat! predložili vdor v Severni Vietnam, ki naj bi odsekal rdeče vojaške sile na ju-ku, jih obkolil in uničil. V prvem razdobju so pri tem hoteli uporabiti ameriške oborožene sile, ko pa je Nixon te začel u- ‘£MkP Utah se je oglasil ¥ Saigonu SAIGON, J. Viet. — Gen. Duong Van Minh, ki je vodil upor proti predsedniku Diemu leta 1933, je politični tekmec Van Thieuja in zato tudi njegov kritik. V posebnem, osebnem pismu je konferenci v Parizu, ki razpravlja o zavarovanju miru v Vietnamu, obdolžil Van Tnisu-ja, da ni vrnil Južnemu Vietnamu političnih in državljanskih pravic, ki jih jamči pariški dogovor od preteklega januarja. Minh trdi, da obstoja v Južnem Vietnamu tretja skupina, ki nasprotuje Van Thieuju in UJETNIK! BODO IZPUŠČENI SELE PROTI KONCU TEDNA I • Iz Clevelanda in okolice mikati, pa južnovietnamske. To je povedal adm. Thomas H. Mo-! komunistom in predstavlja de- orer, načelnik skupnih glavnih stanov Domovemu pododboru za narodno obrambo. Admiral je to razkril letos 9. januarja pri zasliševanju v Dome vem pododboru, kot je raz- jensko večino vsega prebivalstva Južnega Vietnama. Ona je “ključ k miru”, toda on, pravi Minh, ne mara v Svet narodne sprave in soglasja, če bodo pripadnike tretje skupine vanj ime- vidno iz deloma cenzuriranega • ncvali sedanJa ^S^ska vlada ‘ in Viet Kong. Prav to je določe- želii na 1 , ki jih h'10 tožiti v gradnjo ali na- P invars in drugih podjetij . ----________-izx2 m poročila, objavljenega zadnje' dni. Kong. Clarence D. Long, demokrat iz Missourija, je vprašal, zakaj niso tekom vojne v Vietnamu vdrli v Severni Vietnam, “jih odrezali in skušali uničiti”. Moorer je odgovoril, da je on stavil enako vprašanje. Long je nato vprašal, če so skupni načelniki zagovarjali vdor. Adm. Moorer je odgovoril: Ja. Ob priliki smo predložili obkoljevalni nastop, o kaCerem govorite. Admi- no v pariškem sporazumu, tako Minh po lastnih besedah v Narodni svet ne pojde. Gen. Minh zahteva, da se ta-kej izvede točka 11 sporazuma o končanju sovražnosti, ki določa takojšnjo zagotovitev svobode govora, tiska, politične dejavnosti in gibanja v vsem Južnem Zastopnik Severa**« Vietnama je dejal, da bo v neka,! 5 ^‘’“dello.fSca, ima 01-dneh izpneeemh 142 ameriških vojnih ujetnikov, 101 tarn0 aGtvo sv. Vid'a Dri v iianoiu, 38 v Južnem Vietnamu. Dosiej m bil izročen seznam teh ujetnikov, kot je bil doslej običaj, niti ni bil sporočen točen čas. V Parizu napredek. WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je včeraj objavila, da je zunanji minister Severnega Vietnama Nguyen Duy Trinh obljubil državnemu tajniku W. P. Rogersu v Parizu, da bodo vsi ameriški vojni ujetniki izpuščeni tekom dogovorjenih 60 dni in da bo druga skupina predana v naslednjih dneh, ko se bodo o podrobnostih dogovorili na seji Skupne vojaške komisije v Saigonu. Izjava, ki jo je dal o tem' &]£u dal časa. Sodijo, da bodo ujetniki izpuščeni v soboto ali nedeljo, ne izključujejo pa čisto možnosti, da bi se to zgodilo že jutri. Druga skupina bi morala biti po sporazumu izpuščena naj kasnejše v torek. Rdeč; so ta izpust odložili v podporo svoji zahtevi po večji varnosti njihovih pred- tarno arustvo sv. Vida pri sv. maši ob osmih skupno sv. obhajilo, popoldne ob dveh pa sejo. Iz bolnišnice— Mrs. Molly Medved, No. Broadway, Geneva, Ohio, se je vinila iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem za darila, pozdrave in cvetje. - CTS naprodaj?— Benjamin Gettler, načelnik Cincinnati Transit, Inc., se je včeraj razgovarjal s predstavniki CTS o možnosti kupa CTS. Ta je v finančnih težavah in Otavnikov v Južnem Vietnamu _ . in po večjem ameriškem priti, ^UCar^’ kako naj se iz njih na Južni Vietnam, da bi se predsednikov tiskovni tajnik R. ta držal točno vseh določil spo-Ziegler, pomeni, da je kriza za- razuma o končanju vojskovanja, radi zadrževanja ameriških voj- Na Severni Vietnam so vernih ujetnikov prešla, četudi še jetno pritisnili zastopniki Mosk-ni končana. Tudi pri razgovorih ve in Pekinga, naj ne dela ovir v Parizu naj bi bil dosežen spo- in ne spravlja v nevarnost ko-razum in je upanje, da bo ta že'maj doseženega sporazuma. Ta-jutri podpisan. |ko izgleda, da bo izpuščanje voj- Včeraj so vesti iz vladnih nih ujetnikov v bodoče potekalo virov v Washingtonu trdile, da ’ v redu, pariška konferenca o je Nixon ustavil umikanje ame- ; Vietnamu pa bo jutri ali najkas-riških vojakov iz Južnega Viet-jnejše v soboto uspešno zaklju-nama in prav tako tudi odstra-! cena. Podrobnosti sporazuma v reši. Most Zgodovinski spomenik— Ohio Historical Center v Co-lumbusu bi rad proglasil Detroit-Rocky River most med Lakewoodom in Rocky River naseljem za zgodovinski spomenik, ker je v času svoje gradnje pomenil izreden inženirski uspeh. Okrajni inženir A. Porter je predlog označil za “smešen”. Županov avto ukraden— Sinoči je bil ukraden avto Continental 1973, ki je na raz- ^ ___ _ ____ njevanje min izpred pristanišč ! Parizu niso znane, četudi trdijo, | P0"aS0 mestnemu županu R. J. Vietnamu, tako na področju pod Severnega Vietnama. V Hanoiu j da je bil ta dejansko že dosežen. ^erku' ^ie§ov voznik je avto * 1 - . . pustil na parkališču in šel kupit “hamburgerje” v restavracijo. ral ni povedal, kdaj je bil vdor niških letal je poudarila v prvi na sever predložen, povedal pa vrsti preiskavo sestrelitve leta- je, da je bil odklonjen od tistih, Ue dogovorjeno odprtje “zvezne-|nj ujetniki izpuščeni do 28 mar- nadzorom vlade, kot na področ-:so se odločili za popuščanje in ju pod nadzorom rdečih. ! zunanji minister Trinh je na' _____9____ tajnem sestanku z Rogersom J Za “im#” s Ming j “! WASHINGTON, D.C. Ko sti in da bodo vsi ameriški voj-. Španskega jezuita odstranili z Gregoriane ga urada” ZDA v Pekingu in kitajskega v Washingtonu, že na debelo ugibljejo, kdo bo prvi a- ca, kot je bilo dogovorjeno. Objavljeno je bilo, da se Rogers ne bo udeležil nobene seje la, šele potem bo odločala o mo- ki “so odločali”, rebitni obsodbi Izraela. Komisija ZN za človečanske pravice v Ženevi je med tem Izrael obsodila “krutega in neopravičljivega” uničenja liibij-' RIM, It. — Jezuitski red je “iz skega letala. Zastopniki ZDA, disciplinskih razlogov” Odstranil Evrope in Latin. Amerike so se rev. Jcse Maria Diez-Alegria z glasovanja o tem vzdržali, ZS- Gregorijanske univerze, španski j mat, kije bil že državni podtaj- gonu je bilo danes objavljeno, SR pa je podprla predlog Paki- jezuit, ki je star 61 let, naj biinik, poslanik v Franciji, Brita- da bo izpuščenih 142 ameriških stana skupaj z azijskimi in afri- se bil s svojo knjigo “Verujem v; niji, Nemčiji in zastopnik pri vojnih ujetnikov, od tega 38 v škimi državami. . j upanje”, v kateri slavi K. Mar-; mirovnih razgovorih v Parizu. Južnem Vietnamu. Seznama —o--------- j xa kot “preroka”, poziva sv. oče-j Politično je D. Bruce vsaj u- ujetnikov, določenih za izpust, rcianj stllOientov na j tr, naj se znebi njegovega bo-jradno demokrat in je služil tako zastopnik Severnega Vietnama visokih Šolah Ohia I gastva, in označuje celibat kato- predsedniku J. F. Kennedyju. v Skupni vojaški komisiji Bui meriški zastopnik v L. R. Kitaj-J jj0nference v Parizu, dokler ne sk*- ! bodo objavljena imena -ameri- Opazovalci Bele hiše mislijo, ■ gkih vojnih ujetnikov, ki bi moda je za enkrat v ospredju Da- rali biti izpuščeni zadnji torek, vid K. E. Bruce, izkušen diplo- m čas njihovega izpusta. V Sai- COLUMBUS, O. - Prvič v liških, duhovnikov ekateri nemški politiki ^ enem desetletju je lansko jesen pobesnelih norcev”, za “tovarno Sosuod - • ----- -------, jc j-aiio-w ni , zameril Va- de bn "“ai£tveniki sodijo, da -to padlo število slušateljev visokih tikanu in samemu papežu Pavlu b0 , ---- ua iAj paaio sievuo siusaieijev visokih iiks dolari 6 Pri reševanju ^ 5cl v Ohiu. Padec je sorazmerno VI. goSp0d’ !mpak tudi nemškemu majhen — 1.20 . Leta 1971 je bi arstvu. | j0 vpisanih 262,547 rednih sliiša- neva Zopet slaba tetina ih liiiiiii v ZSSR! Poročila iz Sovjetske zveze trdijo, da so ozimna žita na Ukrajini, pa tudi drugod v ZSSR utrpela zaradi mraza hudo škodo. WASHINGTON, D.C. — Sku- Ko se bilo. je vrnil avtomobila ni V Hanoiu odloča Le Duan WASHINGTON, D.C. — Morda so drugi bolj v ospredju, toda prvo in glavno besedo med vodniki v Hanoiu ima glavni tajnik pina ameriških poljedelskih L-cmunistične partije Le Duan. strokovnjakov bi morala v pri-hednjih dneh na dogovorjeni o-fcisk v Sovjetsko zvezo. Ta je o- Ta naj bi se bil držal proč od knske pomladne ofenzive, ki je prinesla Severnemu Vietnamu bisk odpovedala z izgovorom, dajkuaC rigube in ogromno skedo je bil zamenjan poljedelski mi-jkl sedaj podpira ohranitev miru. nister m mora njegov naslednik najprej urediti nujne zadeve in Ameriški poznavalci razmer so prepričani, da se je Le Duan tleh 2 Seda^ na sv°jih, teljev na visokih šolah v Ohiu, najbolj spoštovana To ij '3 muii°na tujih delavcev.; lansko jesen pa le 259,375. mar~ e.V nekako breme in ne! v£ti ' pnj.ihovega števila poveča-je boT'1'1^3 do zaključka, da ,l^e §raditi v tujini nemške kot kasneje L. B. Johnsonu in Tin ni dal zastopniku ZDA gen. Nixonu. Woodwardu, prav tako ni pove- Ker je star 75 let, torej neka- ... ■ .......=^-—--=.—7~=r=z ko enako kot sedanji kitajski “zvezna urada” odprta v bližnji. Gregorijanska univerza, usta-’ vodniki, bo imel boljše razume- prihodnosti in bosta dejansko je vanje za njihove okoliščine in vršila vse posle rednih poslani-vseh potrebe. štev, četudi ne bosta imela tega ; Kot objavljeno, bosta oba uradnega naslova. se razgledati, predno bo mogeT od"c^d “a P°Ltična sresstva pri sprejeti ameriške obiskovalce. ; n.-.'_.crih za združitev ooen v iet-V začetku so to pojasnilo spre- uamev in da ijo sedaj vse napo- je! dobesedno, postopno pa se re Severnega Vietnama posvetil Ignacij a Lojolskega, izmed katoliških visokih šol. tov, tain n6’ “arn uajeti delavce in so r- pr°daiati izdelke. Najprej herazvJ13'11 7 tem P0§ledu na tudj 1 6 drzave, sedaj mislijo na — Ameriko! Vi 1? Zaradl spora o novi usta-Čemur predvideva svobodo vere. Uiusii1, Z“frizeni, konservativni tedenmani nasProtuie3°> segli ta Prišlo T-J druga mesta in Pri čem 0mSU do streliania> kitih j61".11^ ki bilo 23 oseb u- ^retetlff50, Pa ran^enih- nih rigrJdih jS bil° Pri SliČ-jaštvom d* m sP°Padih z v°-100 n v mestu Hama preko '—Jj^rurtvih in ranjenih. Vremenski prerok *ei»Pera,!>blaCn°’ mil°' Na|vl2a u^ratura preko 50. STARA PESEM" S PRAVICAMI SLOVENCEV NA KOROŠKEM II. CLEVELAND, O. — Včeraj smo objavili prvi del članka o “Stari pesmi” pri zatiranju Slovencev in njihovih narodnih in kulturnih pravic na Koroškem, kot ga je objavil znani švicarski tednik “Die Weitwoche” v začetku letošnjega leta. Člankar George Spahn pripoveduje najprej, kako so postavili dvojezične krajevne napise, ki pa so jih nemški šovinisti potrgali in odstranili in kako je iz tega nastalo mednarodno vpraša-nje, ko je predsednik Jugoslavije Tito odločno zahteval od Dunaja, da poskrbi za varstvo pravic slovenske narodne manjšine na Koroškem. Pisec trdi, da je Titov protest treba presojati v prvi vrsti z ozirom na njegov položaj med Vzhodom in Zahodom. Ker zdaj ne vidijo v Beogradu več nevarnosti z Vzhoda — od Sovjetske zveze, ampak od Zahoda, kjer naj bi nasprotniki Jugoslavije podpirali emigrant- ske skupine, ki so proti sedanjemu režimu v Jugoslaviji, je Tito uporabil to priložnost. Po sodbi jugoslovanskega vodstva je imela Jugoslavija dovolj vzroka pokazati svojo riejevoljo nad Avstrijo. Poleti 1971 je prišla skupina hrvaških emigrantov preko avstrijske meje v Slovenijo in se ji je posrečilo prodreti v srce dežele, v Bosno, predno je bila v krvavih spopadih u-ničena. Jugoslavija je uradno obdolžila avstrijske oblasti, da so dovolile tej skupini, da je na avstrijskih tleh izvedla posebni vežbalni tečaj. Neuradno so trdili, da so avstrijske oblasti zatisnile obe očesi pri prehodu te skupine preko meje. Tudi ti očitki so utegnili igrati vlogo pri zaostrenem tonu Beograda proti Avstriji. Spor je služil kot pomožno sredstvo pri čistki, do katere je prišlo v Sloveniji prav tako kot v ostalih republikah Jugoslavije. Slovensko partij- sko vodstvo ni bilo obdolženo le, da je škililo po kapitalističnih podjetniških metodah, da se je predalo nacionalizmu, ampak tudi, da ni oilo dovolj čuječe nad avstrijsko mejo in da se ni dovolj brigalo za Slovence onstran me-je. Tako so Tito in njegovi zvesti ubili z enim udarcem kar tri muhe: uporabili so koroški boj zaradi napisnih tabel za maščevanje nad propustom hrvaških emigrantov, za še en korak dalje od Zahoda proti Moskvi in1 za podporo čistki doma. Zvezni kancler Kreisky se lahko tolaži, kajti on ni tisti v tem sporu, ki ga tepejo, to je slovenska narodna manjšina na Koroškem. Ona je tega že od nekdaj navajena. V cesarskih časih so se morali Slovenci boriti za svoje jezikovne pravice kot tudi druge narodnostne skupine. Po prvi svetovni vojni so v tem boju izgubili podporo drugih slovanskih manjšin nekdanje podonavske monarhije. Leta 1938 po priključitvi Avstrije Hitlerjevi Nemčiji je bilo mnogo poslanih v nemška taborišča. Ko so leta 1845 za nekaj časa zasedli deželo Jugoslovani, so bili zopst drugi obsojeni kot “kolabcra-terj”. Državna pogodba naj bi jim končno zavarovala njihove pravice, toda zdaj so zopet v ognju kot nekdaj in vedno. * Res, stara je pesem nemškega zatiranja koroških Slovencev. Nekdaj je bilo zatiranje bolj nasilno, grobo in zato manj uspešno. Sedaj je na zunaj z redkimi izbruhi, kot je boj zaradi krajevnih napisov, manj vidno, pa zato bolj pretkano in nič manj nasilno. Slovenska Koroška se bo mogla ubraniti pred nemškim nasiljem in se ohraniti res le ob trdni in vztrajni podpori matične dežele! jim je začelo dozdevati, da mor- gcU?cdarski obnovi in napredku, da tiči za njim le še kaj drugega. Sedaj prihajajo odgovorni do prepričanja, da Sovjeti ne marajo trenutno ameriških poljedelskih strokovnjakov na svojih poljih, ker da so posevki zo-j pet utrpeli hudo škodo in se za-1 V letih vojne je Severni Vietnam v gospodarskem razvoju mečno zaostal in Le Duan bi rad to nadoknadil. slaba letina ozimnih Mati se je premislila in hoče zavrženega otroka CLEVELAND, O. — Betty to obeta žit. Ameriški strokovnjaki bi lah-ijean Anderson, študentka iz ko to škodo ob neposrednem o- Louisiane, hčerka pastorja, ki je gledu ocenili in presodili, koliko rodila 19. februarja v letalu na žita bo morala ZSoR zopet ku- jgtu iz Pittsburgha v Youngs-piti v tujini. Za kupca je boljše,; town hčerko in jo pustila tam v da ne pove, kaj in koliko misli; straniščni školjki letala, kjer so kup.1.ti, ker se tako lažje pogodi ; j0 pravočasno nsšli in rešili, je i z“ PIimcrno ceno. V' tem pogle- sedaj vložila pri zveznem sodi-du 30 Rusi Jani odlično usneli ' hoče otroka v so Rusi lani odlično uspeli, šču izjavo, da Amer.kanci pa plačujemo zato la3tno oskrbo, dražje svoj kruh, pa tudi — me-„ so. Izrael bo plačal odškodnino JERUZALEM, Izr. — Izraelska vlada je objavila, da bo družinam žrtev libijskega letala, ki so ga njena letala sestrelila zadnji teden, ko je letelo preko Sinajskega polotoka in se ni pokorilo njihovi zahtevi po pristanku, izplačala odškodnino. Otrok je sedaj v oskrbi Trumbull County Child Service Boar-da, njegova mati pa je obtožena poskusa umora ali uboja na letalu. Pustili so jo na svobodi, ko je položila $5,000 varščine. Svoje dejanje bo morala pojasniti 14. marca v Clevelandu pred U. S. magistratom J. Streely-jem. Razne vrste raka Rak je stara bolezen človeške- Odškodnino bo plačala “izjga rodu. Nekatere vrste je po-proste volje” in “človekoljubno-iznal in opisal že stari grški sti”, kot je izjavila. Ti razlogi zdravnik Hipokrates okoli leta naj bi povedali, da se Izrael ne smatra za krivega in odgovornega za to žaloigro, ki je zahtevala 106 človeških življenj. 400 pred Kr. r., oče zdravniške vede. Odkrili so ga tudi v nekaterih mumijah iz starega Egip-1 ta. /Uieriska Doiuovim/i j; 'Ji ti a aTfjTiJi i> ^ff3T! f • T ’i I ~ m IN UN*VA«« CMT 6117 St. Clair Ave. — 431-0628 Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation •hiblished daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: '.a Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesec« '■a Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: nited States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months 'anada and Foreign Countries: $29.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $8.00 for one year. Zdi se, da vladni napori za pridobitev podpore pri volivcih le niso ostale čisto brez uspeha. Po zadnjih povpraševanjih koncem preteklega tedna, ki so bila objavljena v ponedeljek, je začela podpora Ljudski fronti nekaj pešati. Od 47% je padla po povpraševanju France Soir na 45%, po povpraševanju Le Figaro pa celo na 43%, med tem ko so gaulllisti pridobili v istem času 2% in se povzpeli na 38%. Če pojde preobrat v razploženju volivcev v tej smeri, kot so pokazala zadnja povpraševanja, utegnejo gaullisti le še enkrat zmagati, če ne že sami, pa vsaj s svojimi sredinskimi zavezniki. Vsekakor pa nova skupščina ne bo podobna stari, kjer je imela vlada 371 od 487 poslancev! S' te SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO iff-K. 83 No. 43 Thursday, March 1, 1973 Francija stopa v novo dobo V nedeljo bodo Francozi volili svojo novo narodno skupščino in volitve končali v nedeljo, 11. marca, kjer ne bo 4. marca nobeden od kandidatov dobil večine. Na te volitve je obrnjena pozornost svobodnega sveta, posebno svobodne Evrope in ZDA. Sama volivna borba je pokazala, da je konec mirne dobe, ki jo je Franciji prinesel De Gaulle in degaullizem, ko je prišel na oblast sredi zmed, ki jih je povzročil v Franciji alžirski boj za svobodo pred 15 leti. To dobo sorazmernega miru je prekinilo le kratko vrenje v maju 1988, ko je izgledalo nekaj časa, da je Francija pred revolucijo. Pri volitvah, ki so sledile tem nemirom in izgredom, je dobila DeGauilova vlada pod predsedstvom G. Pompidouja izredno veliko večino. Opozicija v narodni skupščini je o~ stala brez moči. De Gaulle je kmalu po zmagi odpustil Pompidouja kot predsednika vlade in nato tudi sam odstopil, ko ljudsko glasovanje ni sprejelo njegovega predloga za upravno reorganizacijo Francije. Za novega predsednika republike je bil izvoljen George Pompidou. Ta je v domači politiki hodil v glavnem po stari poti, v zunanji politiki pa se je pokazal nekaj prijaznejšega ZDA in Veliki Britaniji, ki jo je končno pustil v Evropsko .gospodarsko skupnost, kar je De Gaulle dvakrat preprečil s svojim vetom. V 15 letih se je spremenilo marsikaj v svetu in marsikaj tudi v Franciji. Te spremembe so vzrok tudi zahtevi po spremembi v vodsvu dežsele. Povpraševanja volivcev so iz-nenadila javnost v začetku leta, ko so pokazala, da pridobiva med njimi “Ljudska fronta” socialistov in komunistov, ki so jo ti lani sklenili v spoznanju, da je to edina pot do zmage in morebitne vlade v Franciji. Ta je imela že enkrat vlado Ljudske fronte pred drugo svetovno vojno. Predsedoval ji je socialist Leon Blum. Tokrat je na njenem čelu Francois Mitterand, ki se je izkazal za spretnega in trdoživega politika, veliko bolj vztrajnega in uspešnega, kot so kdajkoli sodili o njem. Sedaj ga primerjajo s predsednikom Nixonom v ZDA, ki je tudi doživel hude politične poraze, pa končno le prispel na svoj cilj in lansko jesen celo z izredno večino, kot jih ZDA niso veliko videle. Moč Ljudske fronte je rastla ter pred par tedni izkazo-vala že 47% podpore francoskih volivcev, napram le 38% za pristaše gaullistične vlade! Predsednik Pompidou je spoznal, da gre zares. Ker gaullistična stranka nima nobenega drugega znanega in trdnega vodnika, se je postavil sam na čelo volivnega boja, četudi bi moral kot predsednik republike in tako predstavnik vseh Francozov, neoziraje se na njihovo politično pripadnost, v smislu starih političnih izročil in določil same ustave ostati izven političnega boja. - Njegovi pristaši so javno govorili, da Pompidou, ne bo sprejel zmage Ljudske fronte in prepustil njej vlado Francije. Predno bi se to zgodilo, so trdili, bo rajše tako skupščino razpustil in razglasil nove volitve, če bi pri teh Ljudska fronta zopet zmagala, bi odstopil, nakar bi morala Francija voliti tudi novega predsednika republike. Take, kar trojne volitve v kratki dobi, bi povzročile brez dvoma nemir in nered, ki bi škodoval gospodarstvu, pa še bolj tudi ugledu Francije v svetu. Strah pred njim naj bi pognal na volišča vse konservativne volivce, pa tudi vse sredince pripravil do tega, da bi volili za vladne gaullistične kandidate in tako preprečili zmago levičarske" Ljudske fronte. Francois Mitterand je protestiral proti širjenju takih vesti in strašenju volivcev. Pomnidouju je v javnem govoru dejal, da ni nobeden od njiju francoski suveren, to je francosko ljudstvo samo, njegovi volivci, ki bodo pri volitvah povedali, kaj hočejo. Vlada je bila začudena, kako da imajo gospodarski u-spehi in velik napredek Francije v zadnjih 10 letih tako malo vpliva na volivce. Od kod nezadovoljstvo med volivci, ko se je materialno stanje vseh plasti prebivalstva v Franciji močno izboljšalo. Kljub napredku so še vedno potrebe in v Franciji ni pričakovati da bi bilo tem skoraj zadovoljeno, ko je že Chateaubriand dejal, da Francoz bolj gleda na življenje svojega soseda, kot na svoje lastne potrebe. Kar ima sosed, to mora imeti tudi on. Ljudje, volivci naj bi bili siti sedanjega režima', posebno mlajši, ki se ne spominjajo več zmed, ki jih je Francija preživi!?,:?, v prvih !3 letih po drugi svetovni vojni. Spre-memba n?; b: prinesla večje sodelovanje in tudi večje so-, odločanj/T.di, ko je doslej odločal skoro vseh 15 let naj-j prej De C?’ .le in za njim z nekaj manjšo vidnostjo in trd-1 nostjo Pomo dou. Francija se naglo naveliča močnih mož, J posebno, kadar vidi, da ji ti niso več nujno potrebni, kot izgleda zdaj. ... j I BESEDA IZ NARODA \ In morda bo zdaj zmeraj lako *. * — “Nevesta, pij! Težko si dočakala tega dne ...” — Kozava nevesta je sramežljivo nagnila glavo in vdano pogledala svojega moža. Vlogo godca sta skupno igrala na harmoniki Franjo Kostanjški in Karel Klezin. Ko je v tej pripovedi prišlo do položaja, da je “enooki godec zajel polno harmoniko sape in zapel smešno popevko ...,” je Kori Klezin zares zapel eno smešno o sebi. Pel je kuplet dobro in učinkovito, toda vsi vemo, da je z nami zbijal pravo pustno šalo, ko nam je pel, pel in pel o sebi in o nečem, kar mu ne. moremo verj e-ti, da je zares tako bilo. Potem je Bevkova zgodba tekla naprej, ki nam je pokazala, kako se na taki pustni svatbi NEW YORK, N.Y. — V enem prosvetne ure so nekaj takšne- lahko dva zares zahantata, kot svojih zadnjih srenjskih poročil ga, kar sl želi Slovenka Joann |sta se ženinov brat Florjan in sem govoril o tem, kako se raz- Birsa. Zaenkrat njujorški Slo-j nevestina,družica Ančka, pršeni njujorški Slovenci kar venci napravimo vsako tretjo j Ta špasni, predpustni čas — redno zbiramo na Osmi vsako nedeljo v mesecu — vsaj za svo-jdel prosvetne februarske ure, so tretjo nedeljo v mesecu, ko ima-; jo narodno skupnost — naredi-j “Fantje z Osme” zaključili z mo po deseti maši v cerkveni mo za srenjsko slovensko nede-i dvema veselima in polno špasa: dvorani nedeljsko srenjsko prosvetno uro. In drznil sem se ce-l lo zapisati, da to zbiranje postaja naša nova narodna navada njujorških Slovencev. Ko sem zadnjo soboto pisal, dan pred takšno našo narodno navado, in ko je mrzel veter žvižgal svojo pesem skozi naše mesto in svojo vižo prav rezko zavijal na vogalih, me je stisnilo v skrbi za jutrišnji dan. Pa vprr.v zaradi tega se je v meni Ijo. Je to nekaj čisto za nas in Jutrajna — helo fantje ... in pa čisto slovensko! Seveda pred leti, ko nam je dr. Franjo Delak ustvaril srenj-ski pevski moški zbor “Fantje z Osme”, sem menil in želel — kakor je tudi Franjo Delak — Tukaj leže ... Tej pustni špasnosti je sledil del prosvetne ure, poln resnosti. Februar je tudi mesec dobre knjige in tiska. Pa še v to nas je vpeljal vodja dr. Zdravko Ka- pesem tudi med druge skupnosti v našem mestu in v druge slovenske srenje po Ameriškem. A to se ni doslej še zgodilo! Teda slovensko srenjsko ne-portiilo razpoloženje, da sem se' deljo imamo in “fantje” jo z nakar naprej vpraševal: Kaj bo' šo pesmijo vsakikrat obogate! jutri?! | Februarska prosvetna ura je Ta sobotni dan, poln potrebne bila spet zanimiva in pisana: ne-in nepotrebne zaskrbljenosti, je kaj za špas in smeh, nekaj pa za minil in prišel je tisti “jutrišnji'vso resnost. In prav je bilo, da dan“ — srenjska nedelja. Bil je smo s “špasom” začeli in z res- da bodo naši fantje ponesli našo lan, predno nam je Tone Jenko lep, toda mrzel ko tisti včerajšnji. Veter mrzel je še zmeraj nebo zaključili! Čeprav so naše prosvetne ure gonil svojo vižo in piskal skozi kot svetli pobliski v viharnih naše pristaniško njujorško me-J nočeh, ki temo prežene, da vidiš st°- j korak naprej, so nekaj, kar nas In ta nedeljski dan je bil v našem narodnem bistvu po-hkrati središnji v prazničnem življa. Saj program je zmeraj vikendu. Ko sem v takem hladu potegnjen iz zakladne skrinje šel k prvi maši v slovensko cer- naše duhovne preteklosti: bese-kvico in smo se, kot sem pozne- da, pesem, pa naše stare šege in je spoznal, samo štirje opogumi- navade. li :za obisk te zgodnje maše v. In v predpustnem času nismo tem mrzlem dnevu, sem se s mogli iti mimo vseh navad, ki skrbjo vprašal: Bog ve, koliko jih je bilo to letno odmerje vse srenjčanov bo pa danes prišlo k polno. Vodja ure dr. Zdravko deseti maši in pa k prosvetni Kalan na je ob začetku na to o-uri?! I pozorih Govoril nam je O' vese- Kakor je bila skrb upravičena, saj je bila pogojena v mra- prebral sestavek: Knjiga v so- dobnem svetu. Za našo1 uro je to napisal knjižničar Erik Kovačič iz Washingtona, D.C. V njem nam je podal pomen knjige v vseh preteklih stoletjih, odkar smo dobili izum tiska. Neko črnogledost je izrazil, ko nas je postavil vprav v naš časovni trenutek, ko druga tehnična sredstva ‘duhovno’ povezujejo človeka s človekom. “Knjigi grozi posebna nevarnost pri mladini”, je ugotavljal. Navedel nam je statistično ugotovitev, da v ameriški družbi posameznik v svojih prvih 18 letih preživi povprečno 22,000 ur svojega časa. Pa če pomislimo na množico reklame ter plehko zabavnost, ki jo vsrkava, potem nam postane jasno, v kakšnem duhovnem svetu mladina danes živi. Zadnji savski “Odmevi” so morda vprav odmevi in odsevi tega miljeja in vzdušja, je moja — piščeva pripomba. Vendar Erik nam je lepo prikazal pomen knjige, ki ga je zu in vetru dneva, se je ob de-! jim bodo sledili dnevi strogega seti maši in potem v dvorani: posta, zdrževanja in premagova- losti predpustnih dni, ko so naši predniki, pa še mi vedeli, da j imela in ga bo verjetno še imela ter ohranila, tudi v da- skazalo, da ni bila potrebna. Ta srenjski skup je morda za- našnji industrijski družbi in tehnološki civilizaciji. Iz vsega sestavka je dihala to- svoj obisk Singing River Ran-cha, menda je nekak študentovski kampus, v katerem študentovske skupine raznih narodnosti prirejajo svoje dneve. In tokrat so ruski študentje — ali morda le študentje ruščine — imeli svoj večer petja in plesa. Pa nam znana Slovenka Birsa pripoveduje, kako se je ves ta ‘ranch” spremenil v rusko poljano, v pravo rusko “derevnjo” — vas. Navdušeno govori o tem doživetju, ko se je kar naenkrat znašla v čisto ruskem vzdušju in miijeju. Pa svoje poročilo zaključuje takole: — Why can’t our Slovenian communities do something similar to help get more of our in ropotom v svetu nasilja, v katerem živimo,” je ugotavljal iz svojega izkustva. In temu mu lahko vsakdo pritrdi, kdor pozna pravi odnos do knjige in zna še danes določiti njeno notranjo vrednost. Za tem nam je dr. Zdravko Kalan prikazal pomen knjige pri slovenskem narodu, ko je nja ter trde pokore. Pa lepota tega letnega časa je bila ravno ( res za dolgo let naprej potrdil i v bogastvu in razkošju, ki nam j plest odnosa ljubitelja knjige, ki moje zadnje ugotavljanje, da je kazalo, kako sta se v našem 1 g? ima do nje. To je svojevrst-smo se njujorški srenjčani opri-! narodu srečali in pomirili medena ljubezen. “Knjiga predstav-jeli svoje nove narodne navade: seboj poganska in krščanska i ija brezčasovni in višji — misel-srenjske nedelje pri deseti maši! vernost in miselnost. Poganstvo ni — svet v nasprotju s šumom in prosvetne ure po tej maši v nas je tiščalo k naravi, zato to-cerkveni dvorani. | likšna razposajenost, ko narav- Pa sinoči sem v angleškem de-j ne sile v poznih zimskih dneh se lu Ameriške Domovine od 16. j začno buditi in hočejo s silo ven februarja bral sestavek: More’v sproščenost; in .krščanstvo,'ki than picnics, polkas. Napisala ga nam ukazuje in, govori te sile je Joann Birsa iz Denverja v dr-| krotiti. Pa menda v obeh plateh žavi Colorado. V njem opisuje je polno lepote in mikavnega doživetja! Takoj smo vstopili v veselost, ko je dr. Zdravko Kalan pozval po začetnih naporih škofa Slom-pred nas 'Fante z Osme”. Ti so ška in njegovih prijateljev Mo-nam ped vodstvom pevovodje horjeva družba opravila neiz-Franja Kostanjskega zapeli — memo delo narodnega dviga v kot smo zdaj ge vajenj — y-ar svojem cbstojanju 120 let. dooro, lepo in ubrano; še manj-: Seveda ugotoviti se ni dalo. kalo jih ni preveč, če pomislim koliko so naši srenjčani, mladi na petkevo vajo — dve pesmi: in starejši, zares padli v intim-Majolka in pa Ko sodov ne bi nejši odnos s knjigo, ko so sli-fr’io... - ' šali te lepe, dobre in koristne V tem predpustnem času je besede o njej. bilo njega dni na • Slovenskem Tudi februarska p r o s v e tna največ ženitvovanja, snubljenja ura J6 bila uspešna v naši srenji, in ogledovanja. Slovenski “Va- Pa uPam) da bodo srenjčani še ientine day se je raztegnil na pomislili na to, kaj se jim je ho-svoj način v dneve in tedne. Pa tei° dati z njo. letos je sila dolg prepust. Doma Marčeva pa pade prav tako na na Slovenskem bi včasih dejali: 18- dan, kot je bila februarska, young people interested in their. Loins pa imajo še grda dekleta K a njej bi se radi starosti po-he-itage? It would give our peo-^ priliko, do koga “okrog” prine-, klonili z mladostjo in prvimi po-P?e culture more substantial sojo. I mladanskimi sapicami in odme- than picnics, polkas and poticas. \ Podobo svatbe v pustnih dneh vi-Ta zaključna stavka nameno-;srno lahko spoznavali iz pripo-' Zamisel je bila širša. Vendar ma nisem poslovenil, ker me-! vedovanja Rudija Večerina, ki lahko se pove, da med nami bo-nim, da originalno ponovljena ie imol za podlago Franceta do nastopili: Louis Rupnik in učinkujeta veliko močneje. i Bevka spis — KRIVDA. Pa tu- njegova žena Helga, Veruška In naše nedeljske srenjskej di tu smo'slišali; - Oblak in ga. Marjanca Kbland- KULTURNA KRONIKA oziru šibkejše c d prvega dela, ^ opisuje Baragovo življenje ^ delo v Sloveniji. Pisatelju se p0" zna, da ima veliko pisateljskeg3 dela že za sabo, in to dela, v ka' terih je prav tako posegal v dU' še svojih junakov, čeprav ti ju' naki niso bili zgodovinske oseb' nosti, medtem ko bo zanj gol0' vo težje vživljati se v značaj6 Indijancev in belih naseljencev Baragove dobe in mu bo zat° grozila nevarnost, da se bo bo J predajal biografiji. Prvi del Mauser j evega rom3' na, ki ga imamo pred seboj, suje škofa' Barago od rojstva Mali vasi pri Trebnjem do odh° da v Ameriko iz Metlike. Tu Je Mauser odličen v svojem pisa teljskem slogu, pozna deželo ^ njene ljudi, s katerimi živi k1 g0 vedno živel in čutil. Pozna uj' hovo dušo, pozna duševnost ^ težave duhovnikov, najbolj51 in manj vestnih. Kar osvežuj0^ je brati Baragov življenjepis drugačni obliki, ki te zajame vSe bolj kot pa suhoparno znansK6 no delo. Tu je življenje, tu J11 naki govorijo, izražajo svoje P1 sli, se borijo za dobro in paCW j v skušnjavo. Ko knjigo bere' Le eno je potrebno Mauser jev roman o škofu Baragi V Torontu je v založbi slovenskih misijonarjev sv. Vincencija Pavelskega izšel prvi del Mauser j evega romana o škofu Baragi pod naslovom “Le eno je potrebno”,- Mauser jev roman je v bistvu biografski roman, roman o našem največjem misijonarju v Ameriki in morda največjemu misijonarju med ameriškimi Indijanci sploh. Že naslov je slovenski prevod Baragovega latinskega škofovskega gesla “U-num est necessarium”, kar nam Barago še bolj približa in tudi pove, o čem je roman sam. Pisatelj se je s tem lotil biografskega romana, medtem ko so vsa njegova prejšnja dela drugačnega značaja. Pisati biografski roman ni lahko delo. Za pisatelja ostane v v " - ° . ?U' vedno vprašanje, kje je resnica,I zazivisv to zivlJenje z nRf’ U kaj je življenjepis sam, in kje je stvuJes z nRmi vse bol] pripoved, ki je zgrajena na resničnosti, a je zrasla iz pisateljeve fantazije. Pred to izbiro stoji pisatelj vsakega biografskega romana, opaža se ta izbira tudi pri naj večjih modemih pisateljih biografskega romana in morda prav francoski pisatelj zgolj pri življenjepisu. Prijatelj, ne morem ti sve^ vati nič boljšega za beatifikaC! jo, kot da si to knjigo osk^ Sedaj, ko se je začel Bai"3^ proces za beatifikacijo, mora^ Baragovo življenje vse bolj P znati. Roman ti ga bo odkri1 s # Andre Maurois, ki ga nekateri ^veške strani, roman ju* ^ zgled pisateljev :l'orca za /božjo čast, sejavc* if\ postavljajo za biografskega romana, je na] boljša priča za to. j aejavcči . Škof Baraga tudi :za roman ali £sde med ^udmi razliSnih_V povest ni nova snov, čeprav je nova snov za slovensko književnost. Na robu resnice in pripovedi sta angleški deli “By cross and anchor”, ki ga je napisal mena od slovenske zeinlj6 Velikih jezer, sejavca božje nih . kov in različnih ras. Sp°žI1„ boš Baragovo veličino in *ie^, vo človeškost in užival ob zo leta 1946 James K. Jamison, in “Shephard of the wilderness”, ki ga je napisal 1. 1967 Bernard J. Lambert. Zlasti slednja knjiga želi biti predvsem življenjepis, čeprav vsebuje precej dialogov, zraslih iz pisateljeve fantazije na podlagi študija življenjepisa. V nemščini je roman o Baragi napisala Luise Bachmann pod naslovom “Goldsucher”, ki je izšel na Dunaju 1. 1951. Mauser v svojem romanu “Le eno je potrebno” noče biti bio- ti, katero boš bral z užitko111' -liji Slovenski umetnik dveh 'c„; - France Gorše — je kuN prispeval krgsne ilustracij6' ,• te same so vredne, da boš go s ponosom postavil na sV knjižno polico. Knjigo ima v zalogi v landu Slovenska pisarna v ragovem domu. E. A. Kova6lC Nova naseljevanj3 Nemcev na Korošk6^ ie ^ Ob priliki tretjega obisk3 ( graf, ampak hoče biti pisatelj legacije koroških Sloven66^, biografskega romana. Kot tak je! Ljubljani, ki je bil 11. in moral izredno dobro poznati, nuarja, je predsednik Na^0 ^ zgodovinsko snov za svoje delo, Sa sveta koroških Slovenc6^,^ vživeti se je moral v psihološke Jcško Tischler imel zalllW' značilnosti ne samo glavnega Tzvajanj a. Med drugim ie "gp junaka, ampak tudi drugih osebnosti, ki v romanu nastopajo. V nasprotju z biografom, ki piše znanstveno delo o svojem junaku, mora pisatelj biografskega romana poznati predvsem podrobnosti iz njegovega življenja in seveda izbrati take, iz katerih se bedo odražale največje' P0lŠ°dki zajamčena. Ta značilnosti. Prav take podrob- nia niso samo nacionalne^3’ nosti posebno podajajo značilno- PaL v bistvu tudi sociaiu6» stavnikom Izvršnega sveta venije dejal: j: “Bili smo ob danem P°^0 J prisiljeni prositi matični 11 ^ in državo matičnega narod3 ada sopodpisnice državne P0^.-za pomoč pri reševanju J sanj, ki so nam po ir*6110 c: of sti junaka v .romanu. Pisatelj romana “Le mena. eno je _ __ ^ Potem je dr. Tischler vjf| potrebno” se je svoje naloge lo-lzR razvoj neizpolnjevanja l’ til z vso skrbnostjo in pripravo. na državne pogodbe Na vsak način je postal med nami s samo pripravo eden naj- v ^ V! Ob koncu pa je opozoril *a'A novo cfenziv° ^ f nevarnost. večjih Baragovih strokovnjakov. štva na koroške Sloven66’ J Posebno važno pa je njegovo vživljanje v psihologijo ne samo Barage samega, ampak celotnega vzdušja dobe in vseh ljudi, kateri nastopajo v romanu. Bojim se samo, da bo prav zato drugi del, namreč Baragovo delovanje v Ameriki, v tem biiki številčnega Nemcev: naselji T “Zelo smo zaskrbljeni, J yf jal, ‘’ker na južnem delu ozemlja raste bariera n6lIgj{ naseljencev. To vidimo ven jem Plajberku, v $ nem naselju v št. Jakob* . / žu, kjer nameravajo zgra selje za 2000 Nemcev iz to vidimo v vikendih v R1 J va, poleg “Fantov z Osme”, naših otrok in še drugih. Torej: 18. marca se njujorški; vas* m to se pojavlja slovenski srenjčani spet srečamo pri Sv. Cirilu oo lepi navadi prosvetne nedeljske ure. Hkrati pa bo to tudi obhajilna J Nemce iz rajha, ki so Pri nedelja Društva sv. Jožefa. ' Tone OsOvnik ni. Nekaj podobnega je bd* £f li leta 1930, ko so po L Koroškem načrtno nas6* i ; stičnem puču julija 1934 j vodilno vlogo.”-1 JOŽE GRDINA: ..:mmmm Svojevrsten naslov kajne? sacrifices for the conversion of Vzel sem ga iz Ameriše Domo- i Russia and for world peace”, vine z dne 10. oktobra 1972, kjer j It was while the statue was s. M. Lavoslava pod naslovom in the keeping of Father Joseph “Kansaške drobtinice” piše o Breault of the Missionaries of Marijinem kipu med drugim; Perpetual Adoration that the “Fatimska Romarica toči solze”. [ virgin first began to “weep”. V tem članku, ki je bil priobčen j Fr. Breault cannot pinpoint naslednji dan 11. oktobra vlthe initial occasion but he said Amerikanskega Slovencu, s. La-j the phenomenon had taken place veslava popisuje, kako so častili i “more than 12 times” before it Marijin kip iz Fatime, da je ta I was photographed by Fr. Roma-Marijin kip v New Orleansu to-1 gosa in New Orleans in July, čil solze in so o tem izrednem j Fr. Breault had brought the dogodku poročali katoliški in statue to New Orleans to be svetni časopisi. Poročevalci so se na lastne oči prepričali o tem, kar so pozneje poročali, časopisi so prinašali tudi slike kipa, na katerem je videti na koncu nosa solzo, ki je privrela iz oči Marije. Rev. Elmo Romagosa, urednik The Clairon-Harolda, lista škofije New Orleans, natančno poroča o vsakovrstnih poiskusih, ki jih je delal, da bi se prepričal, če ne tiči za tem kaka prevara ali sleparija. S seboj je Vedno jemal fotografa. Neko ju- venerated in the diocese between July 6 and 16. Fr. Roma gosa had heard of the “weeping Virgin” and asked Fr. Breault to call him if the statue should shed tears. At 9:15 on Monday, evening July 17, the phone rang in Fr. Romagosa’s study. It was Fr. Breault. “The Virgin statue is weeping now,” he said. “Fr. Romagosa got his camera and went to Breault’s room. “I saw for myself” said Fr. Romagosa in his newspaper that fro je začel kip “jokati” že ob | week, “that some liquid had ga-4- Fr. Brault je telefoniral Rev. j thered in the eyes”. Romagosi, naj takoj pride. Ker j 3e maševali ob 7, je šele po sv. ^aši odseli v cerkev, kjer je Fr. Breault invited Fr. Romagosa to touch the eyes. “In so doing” said the priest-editor. Marija prenočila. Romarica je droplet of the fluid clung to the še vedno “jokala”. Gospod je tip of my little finger.” vzel nekaj solza in jih poslal v The following morning at 6:15 laboratorij, ki je potrdil dom- Fr. Romagosa’s phone rang ^-evo, da so res človeške solze, again. Fr. Breault said the vir-je g. Romagosa bil od za-' gin had been weeping since . 4 četka precej skeptičen, smemo o’clock. Verjeti, da je vest o Marijinih selzah resnična...” Tako piše s. Lavoslava. V soboto, 14. oktobra t. 1. ves začuden berem v “The Cleveland Press” “Statue to be brought bere”, potem pa z večjim črka-‘The weeping virgin’, v ka-ferem med drugim pove to, kar le povedala s. Lavoslava in da bo ta kip v Clevelandu 6. novembra. Postal sem pozoren in razmišljal, kako bi ta kip videl tudi jaz. V soboto, 4. novembra Pa berem v The Cleveland Pres-SU(na prvi strani članek “Tears °f Weeping Virgin’ — a miracle °r just humidity?” By George • Hagenz, kjer je bilo sledeče: M it a miracle? Or is it just the humidity? These are questions Roman atholics have been asking — aud debating — ever since the ftory of the “weeping Virgin” egan receiving world-wide purity last summer. The fanfare began as the result of the publication of photographs of the “weeping Virgin” on by a priest in New Or-ans archdiocean newspaper, uarion Herald. The photo showed liquid the Fr. Romagosa went over again and this time “saw an abundance of fluid in the statue’s eyes and a Targe drop of liquid at the tip of the nose”. At this point, said the priest-editor, the unbeliever in me said that maybe this was all a hoax. Maybe the statue weeps because of hidden supply of water in the crown setting on the statue’s head.” So he removed the crown and examined inside the head. “Dry as a chip” he said, “although liquid was still visible in the eyes”. Haffert told The Press that the statue has' wept since that occasion in July but, he said, “nothing as well identified as the time before.” He says he himself has seen the statue weeping. But Haffert says he is “surprised at the commotion” the weeping Virgin is causing. “We are accustomed to many miracles of Fatima,” he says. “Have seen cases of brain tumor which were healed instantly at Fatima” In view of such miracles of healing, Haffert doesn’t see why is Fr. Romagosa as convinced Haffert that the “tears” are ^ eyes and on the tip of the people find it is so incredible of^th (see Picture on Page A 10) that a statue of the Virgin th ^ foot wooden statue of should be able to shed tears. S|.^ Virgin Mary, one of two The Virgin is weeping, he feels, oj1 * * 4 * o.es carved at the direction j “because the message she Vor £r b'dcia, the last survi- brought to Fatima is not being Wh ^le t^lree Peasanf gn'ls heard by her children.” 0 claimed to have seen the 1y^n. at Fatima in 1917. the * a^ier Fimo Romagosa, real? He does not appear to be. recj Orleans editor, refer- j ‘T have no explanation for ture”a ^ ' ^TuiT” and “mois- ^ what I saw and photographed.’' °f th 1p ne eFes> ^°'lm HaUert the priest-editor told The Press. 0£ p6 . Me Army of Our Lady ! “But I feel a lot more testing is s iUima in Washington,- N.J.' should be done. The statue Hafp^ WaS l<*ears”' j should be taken in to a labora- inn y^ *S * * * ^ing111!! the weep- tory-controlled room where the *____ _ OPERATORS, SHEET METAL MECHANICS, WELDERS — to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets. STEADY stavila javnosti. Ingres letos od vsega laeefla strankarski WASHINGTON, D.C. - Kon- Za vsskovrsiiia tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue c Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: okrožnice, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. Spominske podobice in osmrtnice. * Najlepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PRI NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE teljem. Pouk v stari šoli je zaradi dotrajanih oken in vrat, podov ter stropov nemogoč. Občani in vodstvo šole s O se odločili prizidati še 10 učilnic. Gradnja je v naj večjem zamahu. Obenem se gradijo tudi šol- greš da običajno predsedniku v ska kuhinja, kotlovnica in kabi- začetku njegove poslovne dobe netni prostori za tehnični pouk. 100 dni miru, da se lahko pri-Ob preselitvi v nove prostore se pravi in izdela načrte in progra-hodo lotili še popravila doseda- me, ki jih misli izvesti v teku njih, da bo tako na razpolago 24 štirih let svojega predvidenega učilnic. vodenja dežele. ____ Letos teh 100 dni ni bilo, ni i jih bilo niti polovico tega, stran-i karska borba se je začela že i pred vsako vmestitvijo in se Interviewing 8 BENEFITS. — | to 11:30 a.m. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. (south of E. 152 St.) . (45) Nove ulične tablice • Maribor bo vendarle dočakal ulične table s podatki °-|vztra;jno nadaljuje. Neki senator po katerih so ulice poime- je k temu pripomnil. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE MALI OGLASI nove seb novane. Zaradi nepoznanja ljudi, po katerih nosijo ulice imena, občani njihova imena napačno izgovarjajo in običajno niti ne vedo, kdo je bila oseba, katere ime ulica nosi. Vse važnejše kulturno-zgodo-vinske spomenike bodo označili s posebnimi ploščami in z osnovnimi podatki. Tako bo mesto dobilo važen kulturni poudarek. ---------------o------- — Čile je največji izvoznik naravnih nitratov. To zasedanje se je začelo najbolj nenavadno, najbolj strankarsko, najbolj politično, kar sem jih videl v mojih 19 letih v Senatu. Človek bi mislil, da so predsedniške volitve letos in ne šele čez štiri leta! Carst Memorials Kraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV Odda se 2 opremljeni sobi na E. 67 St. privatni vhod, kopalnica, Kličite RE 1-5513 (x) Stavbni les naprodaj Les za tla (pode) in obijanje sten je ugodno naprodaj na 18903 Kildeer Avenue. -(33) :S425 Wafprlort Uri 481 -tZT s JOS. ŽELE IN SINOVI | ZAVOD | Tel.: 361-0583 POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE CO L LIN WOODS K I URAD 452 E. 152nd STREET Tel.: 481-3118 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo TiumimMiiiimimmmmmmmimmmimimiimimEEiitmEimmimiEHHiimiiiiT F. Romagosa says his brother, I who is a medical doctor, be- are really the statue’s vearc u , paSt glass ~ “like a li§ht bulb’’ in th 11 135 been travelin£> Romagosa explains. throu .aUSl°dy of various Priests, | Joseph Breig of the Catholic t° cap °|U^ "Lbe and Canada ( Universe Bulletin suggests the the m' a iention of Catholics to ; possibility that the phenome- ThatSSU^e ^£ddma’ i non “might be due to fextreme Haffert meafage’ according to humidity in a New Orleans sum-t> is “to pray and make mer.” V najem Oddamo šest sob, spodaj, fur-nez na plin, garaže, na E. 74 St. Kličite 944-2043 (46) Išče delo Ženska išče plačano delo pri bolanih ljudeh. Ima najboljša priporočila. Kličite 391-8875. (44) Naprodaj zidan bungalow v fari sv. Kristine, mirna cesta, rekreacijska soba, garaža, lastnik. 732-8878 -(46) For Sale Kitchen cabinets cheap. Call 261-6803 (44) Hiša naprodaj Lastnik prodaja dvodružinsko hišo, 5-5, garaže, E. 150 blizu Lake Shore Blvd. Kličite 481-9420 -(47) V najem Pet-sobni apartment zgoraj v Collinwoodu blizu cerkve St. Jerome. Kličite 531-6680. Po 6. uri pa 481-5437. (47) V najem Cherokee Ave. pri E. 185 St., 4 sobe zgoraj, vgrajena peč, ga- raža, $140 mesečno, se vzame 1 j otroka, nič živali. Priporočila. ! STREKAL REALTY 481-1100 zvečer 692-1020 (44) , . -- -v. li: h VOJNA IN MIR V VIETNAMU — V Južnem Vietnamu je uradno mir, vojna pa se še vedno nadaljitje. Na sliki vidimo vladno motorizirano vojaško kolono na cesti št. 1 v bližini Tay Ninha, ko se je srečala z domačim kmečkim vozilom, ki £Ve v drugo smer. Naprodaj 9-sobna hiša za eno veliko i družino, na novo prenovljena ; na E. 78 St., blizu St. Clair. I Kličite 881-0378 po 4. uri. [ ’ —(21,22,23 feb,1,2 mar) mjr m z% Boleslav Pms: STRAŽA “Kako Hamerjevo!” je zakli- k Jozelu po steklenico vodke in cal Hrib. “Danes mi prodajo, in steklenico ruma. najpozneje po nedelji pojdemo “Premalo, bratec!” se je ogla-k notarju iti kupim celo Hame- sil Grahovec. “Naroči, da naj ti rjevo gospodarstvo. Za tega.Jozel pošlje tri lonce vodke in lumpa,” je dodal, pokazavši z; sodček piva, ker se bo danes k glavo na Janka. ■. pogrebu ranjice nabralo gotovo “Torej že beže odtod?” je cel kup ljudi.” vprašal Grahovec. | Polž je poslušal previdni svet ‘Tii... ostali bi do konca sve- j podžupanov in prav storil, ta,” je odgovoril Hrib, “toda ker | Kajti ko so zvečer pripeljali .jim Polž ni odstopil svoje zem- rakev iz mesteca, se je nabrala Ije, so se jim pa vsi računi zme- j k pogrebu Polževke taka mno- žica ljudi, kakršne niso pomnili najstarejši ljudje v okolici. šali. Sedaj so bankrot...” Grahovec se je zamislil. “No, se pa oženi, Jože, zakaj ne,” je dejal hipoma Polžu,! Pogodbo, ki so jo sklenili “Imel boš petindvajset oralov in j kmetje med seboj, so izpolnili ne ravno slabo ženico.” . ! kar najbolj ■ natanko. Hrib je “Fi!... pripavna ženska,” je'med tednom kupil Hamerjevo dodal Hrib. ' gospodarstvo, in še pred postom “Pa opravo ima,” je dejal Gra-j se je obhajala svatba Janka Hri-hoygQ J ba z Crehovčevo in Jožefa Polža “Pa ima lahko še šest otrok,” ! s Kramljavčevko. je pripomnil Hrib. ! Takoi s početkom pomladi je “Cel gospod boš,” je končal | P^šel v vas zemljemerec in iz- ; vršil zameno za svet med Hri- I | ! bom in Polžem. V isti uri, ko Grahovec. Polž je vzdihnil. j “Ah!” je odvrnil. “Najbolj je ie na Pol3u zasadil mereč prvi škoda, da moja x\Teža ne bo tega drog, so se iz naselbine odpeljali videla ” j vozovi, vozeči premičnino Ha- “Ko bi pa ona videla, ti ne bi merjevo. imel petindvajset oralov,” ga je Proti jeseni sta se mlada Hri-zavrnil Grahovec. bova nastanila na gospodarstvu, “Božja volja!” je vzdihnil Polž 3e Pa imel že baito in vse p0}- ! nade, da naraste njegova rod- “Škoda, da ne moremo piti na bina za novega člana. Porabivši dobro srečo,” je opomnil Gra-.to okolnost mu je druga žena hovec [pogosto grenila življenje s tem, ‘ “Saj imam jaz medico od gos-’da Sa je imenovala berača in da poda župnika,” je dejal Polž in se ima ^ hvaliti za vse prepočasi, s povešeno glavo, odšel moženie- Tedai st> ie Polz veus v hlev. čez malo časa je prine-: Pobit izmuznil iz baite na hnb sel steklenico in zelen kozarček,'ln tam’ lezeč Pod smreko’ raz* ter se, nalivši ga, obrnil k Hri-; mislial 0 teAm čudnem boju, v j Katerem so N emci izgubili zem- U“No, boter,” je dejal, klanjajo dA °n pa-šiin najbližje osebe. ,,,, , , .. ,[ Ljudje so ze davno pozaoni se. “No, boter, napijam vam, da b A ^ A . . ... .. Polzevko, Stanka, Ovčarja m se ne bi oa seaaj naprej nikoli . _ ’ v ^ ^ najdenko, nas Polz pa je pomnil vec jezili. Tudi vas prosim kot ^ j., , ^ ■ j ! celo pogmolega Burka m kravo, brata, pravzaprav kot očeta, da , . . ° , .. • ' ' T-1 -i/-v -v^r»I «-» rr o o -i -v-v/-»vv* o v\-| lx O bi rekli kakšno dobro besedo | zame pri sestri, pri Kramljav-, cevki, ker bi se rad z njo oženil, z vašim dovoljenjem in božjim blagoslovom.’ Izpil je, se priklonil Hribu do kolen in mu potem podal poln ■ kazarček. I lovi krčmi. Ostali, ne izvzemši |na mestu, dostikrat pa pogineta!in delavna žival. Pravilneje niti Jojne Netopirja, žive in so oba. zdravi. KONEC ZM0IH9 mm Q ŽSMIrj Divji mrjasec je izredno pogumna žival in poznavavci trdijo, da je to edina žival, katera bilo reči, len kot mačka, kajti te so v resnici lene. Ako pravimo, neumen kot o-sel, gotovo nimamo prav. Na- vadno je osel bolj prebrisan kot pa konj. Ako n. pr. osla postavimo v ograjen prostor, moramo vhod zelo dobro zapreti, ker bo sicer kaj kmalu ušel; konj pa bo tekal ob ograji gori in doli in ' si upa s tigrom piti iz istega stu-! denca. Divji prašič je mnogo ! bolj razvpit, kot pa to zasluži, i Niti ni tako požrešen kot mu pri-Navadno pravimo, pogumen' sojajo, neki veščak pravi, da ka-kot lev. Toda v primeri z veli- narček razmeroma mnogo več kostjo, lev še dolgo ni tako po- požre kot pa prašič. A ne samo'le redkokrat bo našel leso ali gumen kot n. pr. lisica, prašič to, tudi spada med inteligentne' vrata. Ako konja napadejo div-ali pa celo krotka ovca. živali in izkušnje so dokazale, je živali, potem beži, kolikor ga Neki zoolog pravi, da je oven da ne zaostaja dosti za opico ali noge nesejo. Osel pa si poišče posebno pogumna žival in da ga psom. Primera “prašičeva le- varen kot, kjer ima zavarovano ni skoraj živega bitja, katerega noba”, ne drži, kajti v mnogih ozadje, in od tu deli udarce s bi se zbal in bi se mu ne zoper- krajih Evrope je prašič pridna svojimi močnimi kopiti. stavil. Ne pomišlja si niti velike- ____________:------ ------------------------------ ga bika napasti, ako ta ogroža ovčjo čredo. Svoje ovce brani proti vsakomur, tudi človeka se ne ustraši in najbolj divjega psa napodi v beg. Boj med dve- . ma ovnoma je sila redek dogodek, toda grozen je, kadar se voj uje. Za človeka s slabimi živci tak prizor ni. Navadno obleži eden izmed bojujočih se ovnov Pravijo, da medved gode ali renči, torej hočemo s tem reči,1 Ida je pust in neprijazen. Pa ni res. Medved je jako ljubezniva žival, katero je prav lahko ukrotiti, seveda, ako z njo lepo I ravnaš! Netopir je simbol slepote, kar j pa je tudi zmotno. Ta tič in miš, j kakor mu pravi naš narod, iz-1 borno vidi, da, trdijo celo, da! “vidi” z vso kožo, kajti v največji temi se zna kretati ter si poišče najmanjše žuželke. Tako vidimo, da imamo dostikrat v presoji živali napačno mnenje. Množica zaroda Polenovka se ohranja z množico potomstva. Samica, ki doseže do 38 palcev dolžine, pusti v morje do 3 milijone iker. ki je morala zaradi pomanjkanja klaje pod mesarjev nož!. .. Izmed drugih oseb, udeleženih v boju kmeta Polža z Nemci, ie neumna Zofka umrla v zaporu, stara Sobjeska pa v Joze- “Jaz ti pa povem, brat Polž,” | je odgovoril Hrib, “da je moja draga sestra že včeraj, ko je bil gospod župnik pri nas, mislila nate. Danes ti je poslala največjo vrečico kaše, hlebček iz pšenice in dežo masla in mi rekla, da bi pri nji stanoval, dokler ne postaviš lastne bajte. Jaz te tudi iz srca rad sprejmem, kakor rodnega brata, kajti ti edini iz cele vasi si se uprl brezbožnim Nemcem in si nemalo pretrpel v boju z njimi, kar naj ti Bog povrne.” Izpil je in podal kozarec Grahovcu. 1 Zelo sem zadovoljen je dejal podžupan, ko so mu nalili medice, “zelo zadovoljen, da se je tako vse na dobro obrnilo. Zato ti želim, dragi Polž, srečo z novo ženo in z Andrej čkom, ki ga danes izpuste iz zapora. Vam, dragi Hrib, pa želim srečo z novim svakom, kar se pa tiče nepoštenosti vašega Janka, da bi se ta nepridiprav vendar enkrat ustanovil. Tebi Janko pa, da bi na novem gospodarstvu boljše gospodaril nego Nemci in ne vtikal: nosu v tuje hleve, ker vem, da I se kmetje že dogovarjajo in bi | dobil po glavi pri prvi priliki,! amen.” “Po nedelji kupim gospodar- j stvo od Hamer j a, po praznikih pa napravim dve svatbi!” je zaklical vzradoščen Hrib. Po teh besedah so se naši štirje kmetje začeli objemati in poljubovati. Polž pa je, videč, da je že zmanjkalo medice, poslal Grahovčevega hlapca v vas 1 «111 H M DOLGA IN VISOKA POT — Delavec se vzpenja po stopnicah na vrh 58 čevljev visokega tanka, shrambe za zmrznjene kemikalije s prostornino 53.3 milijonov juntov pri Paulsboro, N.J. PF IFF ' . . ....FF.... ^ i ON THE TOWN—Rugged cotton corduroy fashions a spring-minded pantsuit that’s topped by an apple red battle-jacket with quilted pockets and draw-string waist. Emerald green corduroy pants and a blue and white striped hugger top in cotton knit complete the Ke-lita design. In Crompton-Richmond corduroy. Stretch cotton knit from Hardwick Knitting Mills. TA BO ZALEGEL — Sladoled za nikel in za dime je bil nekdaj naše veselje, sedaj ga za to ni več veliko. Tale na sliki naj bi bil vreden kar $350. Je stvaritev Roger Peskin v Neiv Yorku in je 5 čevljev visok, seveda v njem ni ne sladkorja in ne ledu. Narejen je iz žice in volne za razstavo, ki naj “vzgoji otroke k delu in podjetnosti”. HAIFONG — Haijcng je glavno pristanišče Severnega Vietnama ob ustju Rdeče reke, ki priteče tja skozi Hanoi, glavno mesto republike. Obe mesti sta tekom zadnjega meseca vojne trpeli veliko od letalskih napadov. Gornja slika kaže Kadat cesto v Haifongu, kjer je nemara eksplodirala bomba, spodnja pa del pristanišča, ki je bilo od maja 1972 pa do srede februarja 1973 zaprto z minami. Ivan Avsenek SPOMIN OB PRVI OBLETNICI SMRTI dne 29. februarja 1972. Pravičri, četudi prezgodaj umrje, bo našel pokoj. Starost je častitljiva, ne zato, ker dolgo traja, tudi se ne meri po številu let, marveč razumnost ima pri ljudeh vrednost sivih las in brezmadežno življenje odtehta visoko starost. Žalujoči: Majda, Marija, Štefka — hčere in ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, Vrbnje, Smokuč v Sloveniji, dne 1. marca 1973 7=.....................------------------------ Dragi naročniki! Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po pošti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvijo sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne stroške, kateri znašajo sedaj po . 10 centov za vsako vrnjeno številko. Najiepša hvala za tozadevno sodelovanje ! Uprava > ......................................... -« e® n n Fr 'as s i I 2; Draga nevesta I *8* 2 Poročni dan naj bi bil najsveteiši, 4| na j veselejši in naj lepši dan H Tvojega življenja. Poročna vabila, s katerimi boš || povabila k temu velikemu dogodku svoje « sorodnike, prijatelje in drage znance, so ^ v - naj večje važnosti. L Poročne predpriprave zahtevajo « ogromno časa in skrbi, f* 0 Pridi k nam m izberi poročna . P naznanila iz pravkar dospelih najnovejših katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik, p papirja in črk. g: Naše cene so zmerne, postrežba H uslužna. Na svidenje! AMERIŠKA DOMOVINA | 6117 St. Clair Ave. * Cleveland, Ohio 44103 |