Leto XXIV., št. 107
UpraviiiJtro: Ljubljana, Puccinijcva ulica S. Telefon št. 31-22, 31-23, 31-24
lnseratoi oddelek: Ljubljana, Poccunjem mli-
ca 5 — Telefon št. 31-25, 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42
Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in ioozcmstvo: UPI S. A., MiLANO_
Računi: za Ljubijansko pokrajino pri pošmo-čekovnem zavodu št. 17.749, za ostale kraje
Italije: Servizio Conti, Corr. Post. No 11-3118
njnBi7Wwrrwaiii
Ljubljana, sgeda I0> maja 1944
Prds — Cena 1.— £
Izhaja vsak dan razen ponedeljka.
Uredništvo:
Ljubljana — Pucclnijeva ulica št. 6. Telefon St. 31-22. 31-23, 31-24.
Rokopisi se ne vračajo.
113 anginassterikaiilsche Flttgsetige abgeschossen
We£terMn sshwere K&nsgsfe bsl §ewasf©£ral — 56 Sawjet-fiagzesge vernlchtet — Der Temrrasgrifl vossa Mostag kcstete dess Amerikanern 86 Flugzeuge
Aus de na Fuhrerhauptquartier, 9. Mai. DNB. Daa Oberkommando der Wehrmacht gibt bekarmt:
Im Raura von Sewastopol dauern die sehvveren Kampfe an. Bel der Abwehr starker feindlicher Lnftangriffe vvurden durch Schlacbt- und Jagdflugzeuge 46, d oreh Flakartillerie der Lnfttvaffe 10 vvei-tei-e 5owjetfIugzeuge abgeschossen.
Nordlirh Jassy blieben sehwachere An-grilfe der Bo! s c h e vri sten erfolglos.
Deutschp und rnmanische Flieuerverban-bekampften nordlich Tiraspei nnd ost-1 h des Sereth feindliche Bereitstellungen mit guter \Yirkung.
lin Landekopf von Nettuno lvurden enti-ge ortliche Vorstosse des Gegners abge-ivie*en.
Oberleatnant rnr See d. Res. Pollmann, Komrnandant eines Unterseebootjagers, ver-scnkte im Mittelmeer sein zwolftes feind-liches Unterseeboot.
Vor der nordno?-v,eg1schen Kiiste wurden
von ieichten Sicherungsstreitkraften der Kriegsmarine im Zusammemvirken mit der Luftwaffe ein sowjetischer Sclinellboots-verband zersprengt und dabei ein Schnell-boot vernichtet. Bordflak, Sicherungsfahr-zeuge und Marineflak sowie zum Geleit-schutz eingesetzte Jagdflieger braehten vor der nor wegisehen Kiiste, iiber der Ostsee und dem Kanal dreizehn feindHche Flugzeuge zum Absturz.
Norciamerikanisehe Bomber riohteten am ffestrifren Tage erneut Terrorangriffe gegen das Reiehsgebiet. Sle vvarfen aul die lieicbshauptstadt und im Faum von Braun-schvveig Spreng- und Brandbomben, die Ge-baudesoliaden und Verhiste unter der Be-voikerung zur Folge hatten. Luftverteidi-gungskrafte vernichteten bei dlesen Angrif-fen 8« raordamerikanisobe Flugzeuge, darun-ter 6S viermotorige Bomfoer. Ober den 1h>-setzten Westgebieten verlor der Feind wei-tere vierzehn Flugzeuge.
In der letzten Naclit vvarfen einige bri-ti^šche Flugzeuge Bomben aul Osnabriick.
vljj
Francoska &bala v okamSiii prlpravlj£8?<?st: — Dnh tshtii&a pz&ti množicam grasliva m tJudi-
2
Berlin, S. maja. (FK) Nihče v tem trenutku ne ve, kdaj se bo ob zapadni obali pričela velika bitka, morda tudi ob isto-:3.snem izkrcanju sovražnika na francoski južni obali, ter se bo pričelo veliko deja-vje ogromne drame druge svetovne vojne. ZJelo nasprotnik s;im še ne ve za točro uro •, ojega napada, kajti ta ura je" odvisna od vremenskega položaja, ki naj bi mu ob i godnem prikrivanju pomorskih operacij •niogočil istočasno strnjen nastop njego-ga letalstva. Ali pa ne čakajo tamkaj .coTično tudi na Stalinovo geslo, ki je kot :>rvi načel vprašamoe potrebe bojišča nje-.-ovtJj. kapitalistično-demokratskih vojnih teležni kov in sedaj v svojem tisku vedno •~<lj ukazovalno zahteva pričetek invazije na zapaJu ? Z?olj eno je po vsem videzu v <*m morju mišljenj, domnev in fantastičnih posedi jasno in neizogibno: odloči Ima ura - napočila in vse se nam dozdeva., da se .*> to zgodilo prav kmaiu. V zvezi s tem ■ kovanjem nas preveva zavest: da smo rnvljeni m da nas ne bodo mogli prese-, r?resenečen pa bo nasprotnik zaradi s; /itosti in velike izbire nemškega mno-gostrau^kega obrambnega orožja-
V srediču. nemških priprav stoji predvsem mož. ki je postal po afriSkem vojnem -ohodu eden ismed najbolj priljubljenih Temžkih generalov. Nemški narod je tega oža vzljubil in goji do njega veliko spoštovanje. Tudi nasprotnik ga spoštuje m ea boji. Opisovanja njegove osebnosti n njegovi vojnih metod zavzemajo v aovražn^kovem tisku več prostora kakor davljenje lastnih generalov. Njegova dxz-jost.' njegov drsen, izpremenibe poin način jojevan;^. njegova gibljivost tudi v naj-^ežjih urah in njegov osebni nastop v najsrečnejših črtah bojišča so prisilili tudi nasprotoika, da ga občuduje in spoštuje. Za bahaškimi besedami, ki jih čujemo z one strani Roliavskega preliva o bližnjih zkrcevalnih akcijah, se kaže negotovost v presojanju položaja in poizkus, preglasiti s preglasnim kričanjem strašno grožnjo, ki i0 vsebuje že samo ime maršala.
Romrnlov boj v Afriki je vedno ozsiače-vaia sovražnikova premoč v ljudeh in še večja premoč v okiopnikih. topništvu in gradi-vu. že tedaj je postavil proti premoči v lTO-deh in orožju hrabrost svojih vojakov ic iirnno ter zvijačno poveljst',''o, ki je bilo redno poveljstvo sprednjih črt. Kar se je z^lo nemogoče, je napravil možno ter zagrabil nasprotnika vedno na njegovem najbolj ram^jivem mestu, odkoder je potlej s presenetljivo močjo razbijal njegove najmočnejše" postojanke. Tobruški vojni pohcui do Nilove delte to klasično izpričujeta. Pri Ei A '"meinu je moral novo-imenovani maršal zaradi preslabe preskrbe m vedno večjih koncentracij sovražnikovih množic prvič, preiti v obrambo, njegove čete so se morale zagristi v oporišča ter preiti na ogroiienih pustinjskžh postojankah v splcs-no obrain4x). Celo med umikom, ko se je vse dozdevalo brezupno, je maršaT mojstrsko obvlaial položaj, celo tedaj, ko je Mont-gomerv že vsemu svetu predčasno javil, ela mu je končno uspelo obkoliti Rom-melovo jedro in da gre sedaj se zgolj za to da očisti ta kotel, toda. sovražnik tega cilja nikoli ni dosegel. Steklenica, o kateri so Angloameričani vedno govorili kakor o svojem kotlu, je bila prazna in skozi ozek steklenični vrat je še vedno obstojala pot v svobodo. Nasprotnika pa je stala gibljiva, obramba najtežje žrtve. 2000 km in še več zapadno od KI Alameina so se Rommlove sile na Maretovih postojankah še enkr.it uorif premoči sovražnikove oborožitve, še redkeje j« prihajala oskrba, toda v Romml-ovi vojski je še vedno živelo staro zvijačnosti polno bojevailStvo ter je pomagalo do zmag pri Sbeithh in Gafsi proti Američanom, ki so zaradi nemške drznosti in silovitosti popolnoma izgubili razum.
Po zlomu italijanske vojske in Badoglije-vem izdajstvu je ustvaril maršal z zagotovitvijo oskrbovanih proff in pomirjenjem zgornje Ttalije najprej vse poboje za juna-ico hor-bo nemških divizij na južno-itaJijanskem pod-rr.čju pri Salernu in končno na širokem bojišču c»d T»escare do Gacte. Potlej je bila posvečena vsa njegova skrb izpopolnitvi utrdb na križišču italijanske in francoske riviere. V malo tednih so tukaj ustvaril' mnw0 res zglednega, da nobenemu nasprotniku več v udaru ne bi uspelo ogražatj z izkrcanjem nemške oskrbovalne zveze na severu ali pa celo spraviti nemfice sfe v kotel.
Obramba ne pomen' odrevenelosti boja. Tudi obramba lahko izzove prav tako drzen in pametno premišljen napad In na vedno novih nadzorov alnih potovanjih ^kerišča maršal Rommel sleherni dan do ure sovražnikove-
ga napada, da iz dobrega od predvčerajšnjim ustvari boljše od včeraj in najpopolnejše za danes kajti ni nobenega minskega poba in nobene zapore, ki bi sc ne mogla se bolj zgostiti in napraviti še bolj učinkov ta in ki ne bi prinesla še boljšega prikrivanja. Možgani tudi ni So zarjaveli v izmišljevanju novih možnosti. c katerih pa se iz razumljivih razlogov danes še ne more govoriti. Ob koncu neke nadzorovalne vožnje, colge nad 1()00 km, ni generalni maršal štedil z besedami priznanja za storitve čet v zadnjih mesecih, ki so po pripravljalnih delih zadnjih tet sedaj cčal*' atlantskemu jezu tako proti morju kakor proti edini ono potrebno učinkovitost da se mora sleherni poizkus izkrcanja izpremeniti v krvavo pustolovščino za napadalca. »Predvsem me veseli duh.« je izjavil maršal »s katerim ?o izvršil: ta dela. Stare vojake tukaj dobro dosegajo zastopniki mlajših in najmlajših letnikov. Mladeniči kar tiore od želje, da bi se merili z nasprotnikom. Kako drugače je to danes v petem letu vojne kakor l 1918. S tem moštvom utegnem vse storiti!«
Med zadnjo vožnjo so pregledoval; predvsem obalo na jugu. Tu se obala nudi nasprotniku še bolj kakor pa strma obala na severu. Zato se je morala tukaj fkrb podvojiti, posebno v bližini velikih pristanišč, ki so za nasprotnika zaradi oskrbovanja največjega pomena. Prav obalni na sov i pa dovoljujejo na drugi strani tudi gradnjo globoko razčlenjenih cvir popolnoma različnega značaja. Zaradi možnih in pričakovanih padalskih ;zkrcanj globoko v ozadju so bila tudi ta ozemlja pre-prežena s presenečenji za nasprotnika, k; bo. da govorimo z besedami maršala, »že doživel svoj čudež!«
Danes čujemo od Nizozemske ki je že vsa odeta, v oblačilo prekrasnih tuiipsnov. pa do atlantske obale globoko na jugu pri Hendavu in ob sredozemski obali od Fort Bouja do francoske riviere enotna povelja. Stanje pre-izkuševanja je že davno mimo in vsi čakamo na uro preizkušnje.
Ko so opozoril: maršala na vedno večje koncentracije ljudi in gradiva vseh vrst na južnih bojiščih v Evropi in severni Afriki, je opozoril na ž'1avo hrabrost nemškega vojaka, ki je ni mogoče zlomiti v naskoku materialne bitke, ker se tudi še danes v globoki ver« bori za Reich On sam pozna zgolj nalc«o. da s tehničnimi sredstvi jn z iasn:mi spoznanji, ki so j*'h utegnili z analizo materalnih bitk dobiti, olajša nalogo svojih vojakov da se uspešno uprejo nasprotniku na morju ;n na kopnem.
Nemški vojak danes popolnoma jasno pozna svojo nalogo. Oborožen je s star m. dobro preizkušenim in tudi novim orožjem ter je odločen nuditi skrajni odpor. »Prepričan sem, da bo sleherni posamezni nemžk: vojak ob stku z nasprotnikom dal svoj doprinos za maščevanje, ki ga dniouje angk>-ameršk; miselnosti za njeno zločinsko m zverinsko !e+«l-sko bojevanje proti nas domovini«. M""^I pozna težino naloge, teda ootm* je najtrše nemške obrambe, na katero bo nalete! nasprotnik. ko se bo izkrcal. NemSco bojišče na za-padu EvTope je postavljeno, sedaj pa naj napoči ta ura. Našla nas bo pripravljene in oborožene.
(Piše vojni poročevalec Lut/. Kcrh}.
Ps? IsMslfševiš&I
Milan, S. maja. Potem, ko sd pred nekaj dnevi Angloameričani zaradi »podpiranja sovraižnlka na gailg] iianskem boji&-.:<.« ustrelil5, 6 mladih rodoljubnih borcev za svobodo, je se::aj angloameriišlci glavni stan kakor javlja Stefami, objavil ustrelitev nadaljnjih 4 mladih Italijanov, ki jili je obdolžil istih dejani. Ti štirje rodoljubš so se trdovratno upirali aretaciji in so se komčno z bodali uprli napadalcem Štefani paipccni-nja k tej vesti amgloarneriskega glavnega stana, da vedno bolj narašča.	mla lih
mož, ki so pripravljeni, da za obnovo svoje domovine žrtvujejo svoje življenje.
Ako je pred nekaj dnevi »Daily Mail« priznal, da si je Anglija feposodila od b>ljše-vikov nekaj metcd bojevanja, potem streljanja italijanskih rodoljubov potrjujejo to priznanje. Bodisi, da boljševiki v krajih, ki so jih zopet zasedli, spravljajo ljudi s pota s strelom v tilnik, bodisi, da Angloamsriča-rm kakor divja Smo pobijajo domovini zveste Italijane, v obeh primerih gre za. isto metodo, ki podčrtuje duhovno sorodstvo Anglo-američanov in boiIjSerikov.
»Največji sovražniki krščanstva*4
V5chy, 8. maja. >Angloameričani spadajo poleg boliševikov k največjim sovražnikom krščanstva^« ugotavlja odbor za obrambo Interesov francoskih katoličanov v neki svoji okrožnici, v katen opozarja med drugim na velik pomen katoliške akcije, ki sta ji ga priznali tudi cerkev in Sv. stolica. Badoglijeva vlada je po mnenju te okrožnice prepovedala katoliško akcijo na zahtevo Angloemeričanov, katerih imperialističen cili .le med drugim tudi uničenje in zatiranje katoliške cerkve. Semkaj spada zveza med anglikansko cerkvijo in Stalinovo lažipravosiavno, ki jo označuje zveza med križem ter srpom in kladivom. Istega duha je tudi federacija krščanskih cerkva v Ameriki, ki se opira na židovske podpore. Te ji plačujeta predvsem židovski prostozidarski udmženji »Sinovi testamenta« in »Ben Brit«. Anglija izroča cerkev boljševizmu, ker se mu je tudi sama izročila. Kaj naj pričakujemo od Amerike, kjer so njem navidezni kristjani prlpravljalci revolucije? Okrožnica se ob koncu obrača na francoske katolike, ki jih opozarja, da so s tem, ker so zvesti maršalu, zvesti tudi papežu.
Vxchy h? ostaJ sedež frasjscs&e vfaife
Berlin. S. maja. D*nes so vprašali predstavnika Wilhelmstrasse, aK je res. da namerava maršal Peta in s svojim spremstvom zapustiti Vieny ter se nastaniti v okolici Pariza. Predstavnik je odgovoril, da nima o tem r-ikrke uradne objave, da ve ie za neko vest ki je bila o tem ^dana v Franciji, in da zato ne more podati nemškega mnenja o značaju, trajanju -n kraju bivališča francoskega državnega poglavarja. Na neko nadaljnje vprašanje, aH bi taka preselitev pomenila, da Vichy ne bo več sedež francoske vlade, je izjavil i predstavnik, da o tem nič ne. ve. Njemu znano samo to, da bo podružnica nemškega poslaništva ostala še nadalje v Vichvju. iz česar se lahko sklepa, da bo Všchv še
nadalje veljal za sedež francoske vlade.
\
Gjfld 02f3€laaisafo
Atene. 8. maja. j-.UaofpoIis« piše o novem. Nministrsdcem precsudnfeu« grške begunske vlade v Kairu Papandreunu, da grški narod dobro pezna tega ^predsednika vsaii afii-žkih puščav«. 'V svoji prc-i^ramatski iAla"i ie ta Človek 'pcčzkušaj z dozo demokracije zadovoljiti svoje reve gospodarje v Londonu in Washingtonu, z dozo komunizma pa novega tovajiša Stalina- To vse pa v imenu krone svojega gospodarja kral;a Jurija. Ako je bil slednji doslej kolosalen strokovnjak za neuspehe, je pa s Papandreunom zadel terno. Papandrerma demrkratski voditelj, ki je bil pred mesecem dni Se v Grčiji, je v Atenah namreč skupno z drugimi demokratskimi vodritedji podpisal protoko', ki pra^-o, da je lcralj Jurij zgubil sv-j prePtol in da jc treba z vsemi sredstvi ob zaključku miru preprečiti, da bi se zopet vrnil domov, sedij pa je ]x>hitel h kralju, ki ga je s svojim fioflpisoni	odKlonfl, <la bi postil predsednik >vseii afri^ih puffav«. Glede socialnih izprememb v Grčiji izgleda, da zavida Badogliju njegen-o slaix>. List sprašuje, ali hoče napraviti morda iz Grčije neke vrste južno Italijo z grškimi Eheoiiji in tujimi lcomimisti pod vodstvom S»">vjetske Rusije? Ah namerava morda na ta na^in josvobocJiti« Grčijo, at točne.je poved-ano, zaiTižnjiti jo rdečemu vragu boljševizma ? Precl takim komunističnim peklom.« sa-ključuje list, >naj nas obvaruje ljubi Bog.f
Ksv poljski prilog
glede sp^ra z Moslrvo
StockhoSm, 5. maja. Zunanji minister poljskega begunskega odbora v Londonu je predal Stettiniuau med njegovim bivanjem v Anglijj predlog za dogovor msd Anglijo, Ameriko in Poljsko o civilni upravi »osvobojenih poljskih ozemeli«. jjorotia londonski dopisnik lista »Dagens Nyhe-ter*. Stettinius ni zavzel nik-ikega stališča glede na ta predlog, vendar je izjavil svojo pripravljenost, da ga predloži Rcosevei-tu. Londonski diplomatski krogi smatrajo ta poljski predlog kot neposreden poizkus, potegniti Zedinjcne države v še vedno nerešenem poljsko-sovjetskem sporu na poljsko stran, vsekakor pa ne smatrajo za verjetno, da bosta London in Washing-ton zavzela jvsno stališče.
v »iff-ll^ki v©f$k{-
Stoekholm. S. maj'-. Krko? jnvl.ia As sociated Press«, so na nekem prav viharnem zborovanju v Londonu razpravljali o protižidovskih pojavih v poljski vojski v Angliji. Okrog 50 poljskih zidov je z:;h'e-valo v neki resoluciji, naj poljski begun, ski odbor v Londonu takoj podvzarn? c i-I merne ukrepe, da potlači sJeiterni j»_:av protižidovstva v vojsk:. Govornik je na zboro-.ranju poudaril, da je zaradi pi-otiž -dovskega zadržanja častnikov in vojokov prišlo že do mnogih sp^adov
^zaveznlkem"
Atene, 7. maja. Gr.?k tisk je žc več dni v znaku pričenja;očega se prebujenja grške javnosti proti terorju komunističnih toip. Skoraj vsak dan prioočujejo poroč ia o novih grozovite stili, posebno o umoru i? mladih redarjev, 5 odličnih osebnosti mesta Spetzae in nedamem umora 87 oseb v bLžmi Kalavrita. Poiočila o teh umorih, k; so bi! izvršeni z največjim zverinstvem, so izzvala ogorčenje in odvratnost v najširših krogih grškega prebivalstva. List »Akropolis« ugotavlja, da se komunist' pri tem ubijanju ne omejujejo na nasprotD ke im tako zvane izdajalce. Likvidacija neke uporniške skupine pod poveljstvom polkovnika Psarrosa, hi so jo izvršili komu-nst kaže. da »o usmerjeni komunistični začini tudi proti tako zvarim zaveznikom, s čemer dokazujejo, da spada vse njihovo delovanje v r^črt popolnega uničenja grškega naroda.
11} angloameriških letal sestreljenih
Težki boji pri Sevastcpolj« se nadaljujejo — 56 sovjetskih letal zbitšh — Strahovaloi napad v psneddjek je veljal
Američane 86 letal
Fiihrerjev glavni stan, 9. maja. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil <*>-
javlja:
Na področju Sevastopolja se nadaljujf'K> težkj bo^. Pri obrambi močnih sovražnikovih letalskih napadov so bojna ta !ovska Ii>tala sestrelila 46, protiletalsko topništvo letalstva pa JO nadaljnji sovjetskih letal.
Severno od Jasija so teli brezuspešni slabotnojši boljševiški napadi.
Ne«>ski bi romanski l^ta4.-.ki oddelki so severno od Tira«pola in vzhodno od ret« t dobrim učinkom napadali soviht-nikove pripravljalne postojanke.
Na nettunskem predniostjn smo odl>»M nekaj itrajevnih snnkov nasprotnika.
Rezervni {»morski nadporečnik Pollmann, poveljnik lovca po-traonuc, je potopil ria Sredozemskem morju 12. sovražnikovo podmornico.
Pred severno norveško obalo so lahko zaščitne sile vojne mornarice sloupno z letalstvom razprti e sovjetski od<lelok t«r-rih čolnov in nniči?e en bni č<jln. Pi-oti -ie>talsko topništvo na krovu zaščita*« I^l je lr. mornariško protiletalsko topništvo ti-r lovski letalci, ki so Ščitili spremljavo, so zbili prod norveško obalo, nad Vzhodnim morjem in nad Rokavskim prelivom 13 sovirj^nilirnih IetaJ.
Se^rnoameriški bombniki so izvndli včeraj pr-novne strahovaine napade i»mI
Rajlia. MetaJS so na pre^tolnicn Rajha in na področje Brann«3ehweiga. raSOne in zažigaJne bombe, ki so povzrof-Ue škodo na poslopjih in izgube med prefcSvalstvom. Letolsko-obrambne sile so pri teh nan^ffih uničile 86 severnoameriških letal, med njimi 68 štiriniofcornih bombnikov. Nad »aeedenimi zapaaiiiir.1 ozemlji je zgulril sovražnik nadaljnjiii 11 letal.
Bep na
Berlin, 8. nvaja. Na vsem vzhodnem bojišču v> se ooredotočjij v» boji izključno na Krimu, kjer so boljševiki 7. maja usmeriti £<v<",j vele-napad proti se\'ecnemu in južnemu delu Seva-6Top<jlia. Pcieg običajnega, izredno močnega topniškega obstreljevanja, ki p-a sovjetskim četam ni prineslo zaželenega uspeha, se je včeraj vse razpoložljivo letalstvo sovražnika strnila, da izkit uničujoč učinek nemških baterij. ki so neprestano streljale iz dokaj težko dosegljivih kritij. Od ranega jutra do nastopa inra^ca so letala vedno znova napadala postojanke nemšksga topništva, teda nemški in rumunski lovci in m<ični oddelki nemških bojnih letal so jih napadi; po večin! še izven področja ciljev ter jih zapletli v srdite letalske beje, med katerimi so nemški in rumun-ski lovci sestrelili <W protiletalsko topništvo pa nadaljnjih 33 sca jetskih letal. K. tem r-redne velikim izgubam pa je treba prišteti 'e nadaljnjih 7 letal, ki so jih nemška bojoa letala razbila na tleh med presenetljivim napadom na neko sovjetsko letališče. Vrh te^a so nemški bojni letalci napadli z dobrim učinkom tudi snvjctjke k.pni^ce postojanke ter pripravljene sovjetske crklcpnišlce oddelke. Sest težkih metorVranih boljseviSrih havbic so uničili zadetki v polno in onesposobili 11 oklepnikov, številčno mnogo nadmočni boljševiki napadalni oddelki so bili predvsem na področju zapadno od Balaklave ter na severno-vzht>dnem področju ob obeh straneh ceste vezani v srd't h br.jih. pri čemer so bili s slovitimi protisunkj uničeni perizkusi predora. Medtem ko boljševlkom na južnem delu napadalnega pedrečja uspeli nekateri manjši vdori, so nemške in rumunske čete v severnem odseku pripravile boljševikom s srditimi pTotisunki ponovno težak jn krvav poraz. Ponoči So se umaknili pred nadmočnim priti-*oni s preclbojišča na neko skrajšano obrambno črto.
Med napadom nemških oklopiiiških in pehotnih sil vzhodno od romunskega Sere-a, k: ga je u^prrno podpirajo več sto nemških in rumunbk :h bojnih letal, je uspelo napadalcem, da so iztrgali boljševikom neko žilavo hranjeno važm- višinsko postojanko in uničili 15 sovjetski bojnih voz 41 topev ;n težko pr*ti-!et..i.4:o baterjo. Neko močnejšo sovjetsko bojno skupino sr. odrezal? od njenih zvez z za edjem ter jo razen kak;h sto ujetnikov rj> no'nom.1 un:č;li. Ob srednjem Serctu so b:li boljševiki tudi včeraj popolnoma naivni. S rem se je njihova ofenziva na tem področju d -i.mčno izjalovila. Razen pocočila o napadalnem pedjetju neoiikih in madžarskih sil v karpatikem predgorju, k: je dovedlo do nove pridobitve postojank, iz ostalih odsekov vzhodnega bojišča ne poročajo o nikakih važ-nejših dogodk-h.
Sitost tntke piidd »evastopoli^m narašča
Berlin, S. maja. S številnimi okl;>pnik.i im izred-no močn;mi letalskimi silam; podprt naskok sovjetskih čet na bojišču pred Se-vastopoljem ni bil v necieljo naperjea zgolj preti zaporni-n postojankam severno od Severnega zaliva, temveč s še večjo silovitostjo kakor doslej proti južnemu bojišču v odaeloi Balaklave. Zelo močno obstre-jjevairje glavne bojne črte. topniških postojank in zvez v ozadju je napovedovalo napad. Navzlic temu težkemu obstreljevanju so imeli boljševiki v strnjenem zapornem in uničujočem ognju nemškega topništva zelo velike izgube. Ker sovražnikove baterije niso mogle izločiti nemških dobro prikritih topov, so uporabili boljševiki velike letalske sile, da bi z letalskima napadi unič-ii topove, toda tudi ta poizkus je spodletel. Jate, ki so priletele v številnih valovih, so zašle v zaporni ogenj protiletalskega topništva ali pa so jih pregnali nemški lovci. Nemški topničarji so z neprestanim obstreljevanjem prisilili vedno znova nask».kujoče boljaevike k umiku, toda za pokošenimi najsprednej§;mi valovi strelcev so dotekale neprestano nove s'-le. Tem je končno uspelo vdreti v nemške črte. Hudi boji za zajezitev prodrlih boljševikov so Se v uplmem teku, nasprotno pa se je v se-
V	pretekla noči je metalo nekaj angleških letal bombe na Osnabriick.
Humnnsko vojno poročilo
Bukarešta, 8. maja. Rum.ui.isko vojno poročilo z dne 6. maja poroča:
Na Krimu so sovjetske sile znova napadle sevastopoljsko predmestje. Namške in rumunske čete so jim zadale velike krvne izgube in jih odbile. V Besarabiji se ni zgodilo nič posebnega. V Moldaviji smo z obrambnim ognjem, ki so ga uspešno ojače-vali bojni m lovski letalci. razb-'li več sovjetskih napadov. Sovražrik je izgubil 11 oklopcikov ter številne topove in vozila. V r.oči na 6. maj je bombardiralo angioame-r'ško letalstvo Campino, v soboto pa v strnjenih oddelkih T-um-Seveiia. Krajovo, Carapmo. Brašov in Pitesti. V stanovanjskih, predelih je nastala škoda, prefaivaSstvo je imelo izgube. Sestrelili srno več sovražnikovih letal.
Bukarešta, 9. maja. "umuasko vojna poročilo z dne 7. maja se gi asi:
Na Krimu je sovražnik, krepko podprt od topništva in letalstva, posebno v severnem odseku sevastopeljskega predmestja nadaljeval napa<ie, ki pa so bili vsi cdbiti.
Ob spodnjem Dniestru in v Bukovi tli ni bilo pomembnejših dogodkov. V Moidaviji smo preprečil' slabotne jše sovražnikove napade.
V	noči na 7. maj in naslednjega dne je anglo-amer sko letalstvo bombardiralo Bukarešto, zažgalo stanovanjske okraje, raa-rušilu itolziž -.cz, šo^c in številna stanovanjska -nosikrpja ter povzročilo žrtve med ci-vitnirn. prebivalstvom. Več sivražnilarvih letal je bilo sestreljenih.
One -o. maja je bilo sestr- ■■ nih 23 sovražnikovih atirimoivijiii. •vtu^.-. "sk,v. Pri tem so se posebno odlikovali
vernem odseku izjalovil naskoli. Nemške čoLe so obdi-žale tamfcaj vse dosetčSanje postojanke.
V isti meri, kalior js narasel sovražnikov pritisk i-reti Seva^topalju. -o popustili njegovi napadi ob srednjem Saretu. Tu so bilo sovjetske čete zaraai težkih izgub v svoji nedavni štiridnevni ofenzivi prisiljene, da začasno preirehajo z napadi in zsiova razvrate. Ta poiožaj so izkoristili mežajai udarniški oddelki uveh nemških, oklopno-grenadinfldh divizij za protinapade ob vzhodnem obrežju Sereta.
^VoSkisckr Bezbaehter" o vojfi&m pcložsja
Berlin, S. maja. Volkischer Bec-bachter« komentira prve pomladanske boje na vzho-au vi nauk bitke ob Seretu. List opozarja, da je sovjetsko poveljništvo začasno ustavilo svoje napade pri Frumosu, ker je sovjetski napadalri. polet končno popolnoma ohromel, vendar pa poudarja, da se ne srna pomen tega degoika precenjevati, kajti novi sovjetski napaoi se bodo pač prej ali slej pričeli ob Seretu ali na kakem drugem r.)estu šele potlej bo moralo bojišče zaveznikov na vzhodu prestati svojo odločilno preizkušnjo. Vendar pa že ti štirje dcevi. bitke dovoljujejo vsaj začasne zaključite o raznih podrobnostih sedanjih vojaških dogodkov. List piše dobesedno: »Prvi teh zaključkov je, da so na sovjetski strani precenjevali svojo lastno moč in pomemb-r.cst uspehov pozimi. Niso bih pravilno ocenili tvarno in moralno moč branilcev, tesn-v3č so očividrto mislili, da bodo utegmili jedro obrambnih postojank na kakem, mestu s kžLkšnim posebno silovitim sunkom omajati in rartrgsti. To pa dokazuje, da se niso zavedali vzrokov nemškega umika v mesecu marcu. Drugi nauk iz bitke ob Seretu je v obvestilih vrhovnega poveljništva oboroženih sil o močnem deležu letalstva pri uničevanju sovražnikovih ofclopnikov. Specializiranje pri opremi letal to izvežba-nje njihovih posadk za uničevanje oklepnikov je rodilo ob Seretu bogate sadove. Tehnična premoč v orožju, okretno povelj-ništvo m odločnost ne more ničesar opraviti brez prsten osti čet. ugotavlja list. V raamotrivanjlh nasprotnikov Ob koncu zime smo utegnili več kakor emkrat črtati željo, naj M že enkrat ogromni napori, trpljenja in umiki končno utrudili moralo nemških čet. »štirje dnevi ob Seretu pa so dokazali,« končuje »Volkischer Beobaehter« »kar že itak sleherni Nemec ve, da je po enem in četrt leta umika morate čet neomajna. Čete se upirajo, branijo aii 1®vr-šuiejo protinapade z isto predanostjo z isto odločnostjo ob Volgi kakor ob Seretu aH ob Prutu.«
Teroristični letalci nad Berlinom
Berlin. 8. maja. Močni severnoameriški bombnišii oddsšu, ki so IzkorstiH popolnoma strnjene oibiake, so dopoldne vrdli nad področje nemškega Rcicha ter izvršili terorističen napad na Berlin. Na nemško prestolnico so napadalci mete h bombe, ne da bi videli cilje na zemlji. Tcdi te srednje Nemčije javljajo o bombardiranju. 2e med prihodom nad nemšlto mejo so bomhs&Sks oddelke, ki so leten v močnem lovskerv spremstvu napajdle sile ncmSke letalske obrambe. Nad srednjo Nemčijo so se razvile obširne letalske bitke
Strahevaba napada na Bsgkarešto In Beograd
Berlin, 8. maja. Močan oddelek severno« ameriških bombnikov je napadel v nedeljo Bukarešto. 2e med prihodom so nemški in rumunski lovci zapletu ta oddelek natd južno Rumtnnijo v boje, ki so trajali do prDe-ta nad napadalno področje. Daleč narazen vržene bombe so zadele v Bukarešti predvsem stanovanjske okraje. Po dosedanjih vesteh so zgolj nemški lovci sestrelSJ nad 10 štirimotornih letal. Del tega oddelka je napadel Se Beograd in odvrgel takisto bombe na mesto. V stalnih letaMrih -bojih so se uspešno uveljavili tudi ruimmski lom'*
Vojna na Pacifika
Tokio, 8. maja. Kontreadmiral Tenecugu S6Sa piše v listu »Tokio šimbtm«, da zavzema VojnA da Pacifiku rešite oblike, da pa se n'kakor ne smejo podcenjevati sovražnikove izgube. Od pričetka vojne v vzhodni Aziji je izgubi] sovražnk večji del svoje pomorske sile. Ako mu je uspelo, da je nekaj nadomestil, so mu to ponovni udarci Japoncev jesen zopet močno zmanjšali. Da bi izravnal ponovne poraze, napada sedaj sovražnik na raznih točkah južnega Pacifika, ki se mu zde najbolj primerne, to pa ni nič drugega, kakor poizkus živčne vojne. Glavna strategija Angioameričanov zasleduje dva cilja. Predvsem hočejo odrezati oskrbovalno pot v Rabaul, na drugi strani pa izvesti sunek na Filipine, da bi na ta način ustvarili svoje oporišče na kitajski obali.
Tokio, 8. Kakor javlja »Domei« iz Ra-baula so amerški letalci obstreljevali in ubili svoje lastne ljudi, ki so jih japonske Čete zbile pri letalskem napadu na Rabaul in ki so potem plavali v vodovju tamkajšnjega zaliva.
Dne 5. maja so ameriški letalci napadli Rabaul. Neko sovražnikovo letalo se je vnelo in je strmoglavilo. Posadki je uspelo, da je odškočila s padali, nakaf je plavala v vodovju rabaulskega zaliva, naenkrat pa se jo neko drugo sovražnikovo letalo spustilo navzdol ter otvorilo sHovit strojniški ogenj na letalce, ki so plavali v vodi. Kasneje so te letalce potegnili mrtve iz vode.
Avstralska ra^esrassje
Figo, 9. maja. V Avstraliji narašča razočaranje nad uspehi dosedanjih bojev proti Japoncem, pred-vsem na Novi Gvineji, javljajo ameriški dopisniki z bojišč na južno-zapadnem Pacifiku. Širok; sloji vedno manj verjamejo poročilom zavezniškega vojnega po-veljniStva. Najmanjšo pragozdno prasko poveličujejo v zmago odločilnega pomena in vedno znova trdijo, da so cele japonske divizije odrezane ali uničene, v resnici pa vsaj sedaj ne skačejo niti z otoka na otok. kakor » prej delale, temveč kvečjemu od pragozd-nega drevesa do pragozdnega drevesa.
Jsponsld taspshi v Hoaanu
šanghaj, 8. maja. O zavzetju Linijuja dne 3. maja in osvojitvi Hejangčenga dne 4. maja javlja japonsko vcjno poročilo s honanskega bojišča.
Lini ju je okoli 70 km južnovzhodno od Lojanga ln 110 km južnozapadno od Ceng-čova. Kianheien, ki so ga osvojili pred zavzetjem Linujuja, je okoli 110 km južnovzhodno od Lojanga. Vsi ti trije kraji leže
ob nekem stranskem rokavu reke in ceste, ki se vleče v pravem koridorju Skozi gozdno ozemlje proti Lojangu.
Kakor pojasnjuje vojno poročilo, so Izvedli ta sunek japonski oklopniški oddelki.
šanghaj, 8. maja »S hitrim napredovanjem na severu in na jugu zavzemajo prvovrstne motorizirane japonske čete sedaj še zadnji kos železnice Peking-Han-kaiu ter smo po dveh tednih in pol izgubili že dve tretjini 300 km dolge proge,« je nedavno v zelo pesunistlčnem poročilu o vojnem položaju v pokrajini Honan izjavil čungkingški vojf.ški zastopnik.
Obenem je oenačii, da odločilne bitke za posest te važne železnice s čungklngške strani ni pričakovati, ker čungkmgške čete niso sposobne, da bi se z uspehom bor,-le proti sijajno oboroženim japonskim od. delkom. Zastopnik ie priznal, da kitajske čete nimajo primernega sredstva za bol proti težkemu orožju, s katerim operiralo Japonci na ravnem ozemlju. Ob kcncu je izjavil, da stoje japonske čete že pred Lo-jangom, glavnim mestom pokrajine Honan
Pravilna postopanje z islctssiki sia Japonskem
Tokio, 8. maja. Japonsica vlada se je napram WeShingtonu izjavila pripravlje. no, da pošlje v Viadivostok ladjo, ki naj natovori tamkaj zbrana darila za vojne ujetnike ln civilne internirance v japonskem ujetništvu, je izjavil vladni poročevalec v ponedeljek pred inozemskimi dopisniki. Poudaril je, da pač m potrebno še enkrat poudariti, da je Japonska storila vse najboljše, da uživajo vsi ujetniki in civilni interniranei čim bolj človeški in pravični postopek.
Navzlic temu se je Amerika čutila upravičeno, da je 5. februarja protestirala zaradi postopanja z ujetimi Američani, in hkrati napravila iz domnevnega japonskega zlostavljanja sovražnih državljanov predmet velike propagandne akcije. Po temeljiti preiskavi vseh podrobnosti severnoameriških obdolžitev je japonska vlada v zelo obširni noti po švicarskem poslaniku v Toki ju obvestila washingtonSko vlado o resničnih razmerah v postopanjih z ameriškimi državljani ter je jasno obrazložila vse zmote in nesporazume ameriške vlade. Istočasno je Japonska sporočila v Wsshington konkretne in verodostojno dokazane primere o nepravičnem postopanju z japonskimi državljani s strani ameriških oblasti ter zahtevala primerne ukrepe.
Boji na italijanskem bojišču
Berfin. 9. maja. Na južnoitalijanskera boji-Sču je bilo včeraj razen obojestranskega topniškega ognja zgolj malenkostno delovanje udarniških in izvidniških oddelkov. Pri Ca-stelfortn m na M on te Neru so ostali sovražnikovi izvidniški sunki brez uspeha. Nem"-k; izvidniški oddelki so ponovno vdrli v sovražnikove črte. pognali v zrak bunkerje in uničil: več poslopij, zgrajenih v oporišča.
Na nettunskem predmostju so nemški grenadirji odbili pri Caranskem pokopališču sovražnikov napad in preprečili nadaljnja nasprotnikova sunka proti nemškemu oporišču v gozdu Vallivelle Grandi.
S topn;Škim ognjem je sovražnik razbil važen most preko katerega je vodilo oskrbovanje neke divizije. Za obnovo mostu je bilo potrebno pognati v zrak razrušene dele mostu. Zaradi eksplozije je postal sovražnik pozoren in je usmeril vse svoje težko orožje proti
mostu, da bi preprečil njegovo popravilo. Navzlic temu je pionirjem v nerednih premorih uspelo izvesti popravilo. V kratkem času je bila prekinitev odstranjena in znova jc So oskrbovanje svojo redno pot.
Žrtvi letalskega napada
Milan, 8. maja. Iz italijanskega glavnega stana javljajo: Med obiskom nekaterih italijanskih pokrajin, ki so jih angloameri-ški bombniki prav posebno močno napadli, je bil v nedeljo na vožnji z avtomobilom ranjen podtajnik fašistične republkanske stranke Giuseppe Pizzirani, poddelegat stranke za abruško okrožje Carlo Loreilo pa ubit. Loreilo, zaslužen fašist, je bil svo-ječasno v severni Afriki vodja skupine mladih fašistov, ki je zavzela železnico Šiva. Deloval je tudi kot novinar. Smrt ga je doletela prav onega dne, ko je bil imenovan za načelnika pokrajinske uprave v Macerati.
Komunistične izgube v mesecu februarju so znašale nad 6000 ljudi
Med komunističnimi listinami, ki so bile ▼ zadnjem času poleg drugega materiala zaplenjene pri ujetih komunističnih kurirjih, so našli tudi »vojno poročilo št. 94«, izdano od samega »vrhovnega poveljstva« komunističnih tolovajskih oddelkov ter podpisano od njihovega glavnega komandanta »generalmajorja« Franca Rozmana rn vrhovnega politkomisarja Borisa Kraigherja. To poročilo podMa nekako bilanco bojev, ki so jih imeli tolovajski oddelki v mesecu februarju t- L ter takoj v začetku navaja, da »so imele edinice NOV hi PO Slovenija v borbah z okupatorsko vojsko »n domačimi izdajalci« v mesecu ; februarju 1944- 2657 mrtvih, 3285 ranjenih j ln 69 (?) ujetih, skupno »vrženih iz stro- i ja« 6011.	i
Samo vrhovno poveljstvo komunističnih tolovajskih oddelkov torej priznava, da so znašale komunistične izgube v mesecu februarju preko 6000 ljudi. Pri tem je treba pomisliti, da je bil ta me3ec za komuniste sorazmerno ugoden, ker so se sistematično očiščevalne akcije, ki jim prinašajo teden za tednom, včasih skoro dan za dnevom občutne poraze in velike izgube, obnovile šele sredi meseca marca, tako da so komunistične izgube v marcu in aprilu še mnogo večje. To komunistično priznanje obenem pojasnjuje, zakaj demoralizacija v njihovih oddelkih tako hitro napreduje in zakaj kljub neprestanim novim prisilnim mobilizacijam ne morejo izpopolniti nastalih vrzeli v njihovih krdelih.
Uspešno razdiranje mreže »terencev«
Tako zvani terenci so najbolj nevarni sodelavci komunističnih tolovajev. Na njihov račun gre velik del umorov, pobojev, ropov in požigov, ki jih komunisti izvršujejo. Seveda se terenci v onih krajih, ki niso v oblasti komunistov, skrbno prikrivajo in na vse mogoče načine maski-rajo, da jih je mnogokrat zelo težko ugotoviti. Tako so imeli komunisti zlasti pod badoljevskim režimom prepreženo vso Ljubljansko pokiajino s svojimi terenci, kateri so za nje opravljali vohunsko in ovaduško, pa tudi večino oskrbovalne službe. Po 8. septembru pa so se v krajih, v katere So komunisti vdrli po pobratenju z badoljevci in z njihovo pomočjo, terenci povsod več sli manj razkrinkali. V naivnem prepričanju, da bo vojne vsak hip konec, n!so smatrali več za potrebno, da bi se še dalje prikrivali in hlinili. Začeli so strahovati in izsiljevati svoje sovaščane ter so poftali odkriti voditelji ali vsaj glavni pomočniki komunističnega nasil-stva. Nešteto rodbin je bilo zaradi njih pahnjenih v najhujšo nesrečo.
Toda zmagc-slavje terencev je bilo le kratkotrajno. Ne le, da ni hotelo biti konca vojne, temveč se je v septembrskih tednih tako zbegano in preplašeno ljudstvo kmalu zopet znašlo in se dvignilo k še bolj odločnemu odporu. Iz nekdanjih primitivnih vaflkih straž je zraslo disciplinirano, čvrsto organizirano in vojaško 1obro SzveŽbsno domobranstvo. ki je kmalu zadelo zadajati komunističnemu tolovajstvu udarec za udarcem ter sistematično čistiti notranjske in dolenjske predele. Od tedna do tedna narašča sedaj število vasi in drugih naselij, ki so jih komunisti jeseni zasedli, iz katerih pa morajo sedaj pred domobranci spet jadrno pobegniti.
Ob vsakem takem umiku pridejo terenci dotičnega kraja v hude stiske. Tako so se med komunistično okupacijo« razgalili in toliko grehov so si nakopali, da imajo zelo slabo vest in si ne upajo počakati domobrancev. Ml? jši terenci in terenke s»e zato največkrat pridružijo bežečim komunistom, starejši pa se boje naporov v gozdovih. Nekaterim terencem tudi komunisti sami izrecno ukažejo. naj ostanejo v domačem kra.ju ter še dalje izvajajo za nje vohunsko službo in sabotažne akcijo. Ker pa jih ljudje že poznajo, se terenci in terenke, ki ne pobegnejo, seveda ne upajo javno pokazati, temveč se kolikor mogoče skrivajo po kleteh, po podstrešjih in drugih skrivališčih. Toda v največ primerih jim to ne pomaga, ker jih znajo domobranci tudi 'po najboljših skrivališčih poiskati in ujeti.
Na ta način se mreža terencev, s katero so komunisti prepregli pokrajino, vedno bolj rahlja in razdira. S tem pa izgublja tudi komunistično tolovajstvo eno svojih glavnih opor in število njegovih porazov se tudi zaradi tega vedno bolj množi.
Predsednik San Salvadora odstopil
Madrid, 9. maja. Predsednik San Salvadora Martinez je v ponedeljek odstopil.
Ostavka je sledila seji ministrskega sveta, na kateri so obravnavali položaj, ki je nastal zaradi splošne stavke.
Stockholm, 9. maja. Kakor javlja Reu-ter Iz San Joseja, so v zvezi z ostavko salvadorskega predsednika Martlneza v teku težki boji v državi. Predsednik najvišjega sodišča je začasno prevzel urad državnega predsednika. V šestih mesedl; bodo baje nove predsedniške volitve.
Kundinachungen
der ErnSftrimgmnstalt
Vcrzugsmfkh'
Parteien, die flir ihre kanstlich er-nM.hrten und an Verdauungsbeschvverden leidenden Sauglinge eine artztliche Be. statigung vorgelegt haben, <?a*s 5?ese
Siiugiinge MiJch von einer Kuh bekommen miissen, erneuern diese Best&tigung bel den staatličhen Kindergesundheits5nstal-ten und legen sie dann zusammen mit der Mllchkarte der Milchabteilung, Maistrova 10 bis einsehliesslicfc den 12. d. M. vor.
Nach der Vorlage der Beetatigung wer. den sS.mtlie.he ktinstlich ernahrten Siiugiinge bis zum einschliesslich 4. Lebersmonat und s&mtliche kranken Sauglinge, die Vo.rzugsmii.ch aus kontrollierten Stal len im Milchladen Korelec, Kongresni trg, beziehen konnen.
Diese Kundmachung gllt bescnders tiir jene Parteien, die einer Milchsammel-stelle von anderen Milchladen zugeteilt vmrden. Jene Parteien. die ke;ne Besli. tigung tiber die Notv/endigkeit der Zu-weisung von Vorzugsmilch mehr erhslten, bekommen vom 13. d. M. an MMch in zu-stSndigen Milchladen.
N&here Anvveisungen bekommen die Parteien bej der Milchabteilung.
Abreclmung von Sonde^zulagen
S&mtHehe Handler, die bis jetzt Sonder-
zulagen vom 20. April nieht abgefertigt baben, vverlen stifgefordert. diese spfite-stens bis zum 12. d. M. beim »Prevod«, Gosposka 12/n, Zimroer 11 zu rechtfertigen Handler werden aufmerksam gemacht, dass d»es die letate Frist fiir die Abgabe von Abschnitten ist. Nach diesem Tag, vverden kedne Abschreibung mehr vorge-noramen vverden.
•
Verteflung von echten Bliiienkonig
Das »Sczlale H!lfswerkc des Deutschen Beraters in Laibaeh, Blevveisova 13-1. ver-abfolgt an alle Mtitter des Stadtbereiehes Laibaeh, die ab 20. April 1944 mit einem Kinde niederkommen, gegen Vorlage des pfarr&mtlichen Geburtsscheines e*nen Be-zugschein auf »/s kg echten Bliitenh°nig.
Anmeldungen und Ausfolgung des Be-zugscheines ab 20. ApriJ 1944 in der Kanz-lei des »Sozialen Hilfswerkes« in der Zeit von 10 bis 12> Uhr taglich. Die Honigaus-gabe erfolgt beim Odsek za mleko prehranjevalnega urada, Maistrova ulica 10 und zwar fiir minderbemittelte Mtitter kosten-los, fiir alle iibrigen gegen Bezahlung des amtHch festgesetzten Preises.
Der Leiter des »Sozialen Hilfswerkes« Klosch e. h.
©b¥estf!a »Prevoda«
Izbrano mleko
Stranke, ki so za svoje umetno hranjene ali na prebavnih motnjah bolujoče dojenčke predložile zdravniška potrdila, da morajo dobivati dojenčki mleko od ene krave, naj ta potrdila obnove pri državnih otroških zdravstvenih ustanovah, nato pa predlože skupaj z mlečno nakaznico Odseku za mleko, Majstrova 10, do vključno 12. t. m.
Po predložitvi potrdila bodo lahko vsi umetno hranjeni dojenčki do zaključno 4 mesecev starosti in vsi bolni dojenčki dobivali izbrano mleko iz kontroliranih hlevov v mlekarni Korelec, Kongresni trg.
To obvestilo velja posebej za tiste stranke, ki so kaki zbiralnici mleka dodelj?ne iz drugih mlekarn. Kdor izmed teh strank ne bo dobil potrdila o potrebi nakazovanja izbranega mleka, mu bo od 13. t. m. najprej mleko nakazano v pristojni mlekarni.
Podrobnejša navodila bodo stranke dobile pri Odseku za mleko.
Opravičenje posebnih dodatkov
Ponovno pozivamo vse trgovce, ki še niso opravičili dodatkov od 20. aprila, da jih opravičijo najkasneje do 12. t. m. na »Prevodu«, Gosposka ulica 12/n, soba 11.
Opozarjamo trgovce, da je to zadnji rok za oddajo odrezkov. Po tem datumu odpisov ne bomo več priznavali.
Lastnikom dovolilnic za prevoz živil
Opozarjamo stranke, ki Imajo v posesti dovolilnice za prevoz živil, izdane od »Prevoda«, da te dovolilnice po zapadu roka v nobenem primeru ne smejo obdržati, ampak jih morajo takoj vrniti »Prevodu«, sicer se smatra, da so zaprošena živila uvožena.
Razdeljevanje pristnega cvetličnega medu
Socialna pomoč vrhovnega komisarja v Ljubljani. Bleivveisova cesta štev. 13-1 bo vsem onim materam v območju mestne občine Ljubljanske, ki bodo od 20 aprila t. 1. naprej rodile živega otroka, na potrdilo pripadajočega župnega _ urada razdeljevala nakaznice Vt kg pristnega cvetličnega medu.
Nakaznice se bodo vročevale ob prijavi od 20. aprila t 1. v pisarni »Socialne pomožne akcije« vrhovnega komisarja vsak don od 10. do 12. Med se bo razdeljeval proti odvzemu omenjene nakaznice v v prostorih »Odseka za mleko«. Prehranjevalnega uirada, Ljubljana. Maistrova ulica 10, in sicer ubožneišim materam brezplačno, vsem drugim pa proti plačilu oblastno določene cene.
Vodja Socialno-pomožne akcije v Ljubljani Klosch e h.
Pogreb velikega admirala Koge
Tokio, 9. maja. Mornariško ministrstvo je v torej objavilo, da bo državni pogreb velikega admirala Koge dne 12. maja popoldne v svetišču Tsukiji-Hongani, ki je največje Japonsko budistično svetišče.
»»» »»»
Prispevajte za
Socialno pomoč!
««» »M ti
Pevski večer nfiteljisča iz Kranja
Prošli petek, dne 5. t. m., je pevski, zbor Hitlerjeve mladine z učiteljišča v Krcnju priredil v ljubljanski operi nemškemu vojaštvu poseben večer zboiovega petja pod geslom »Dan v pesmi in besedi«. Ravnatelj kranjskega učiteljišči dr. Koschier je pcedravU goste z naslednjimi izvajanji; Hitlerjeva mladina je piišla v Ljubijano k tukajšnji nemški posadki ko-, sei aomovine. Prinaša ji v pesmih in izrekih pozdrav .'»em-ške očetnjave. Navzočim si!ove;usKini g»j6',om pa h-eče biti ta nova 'Fiihrerjeva ndadina znanilka rajha, s katerim sta bila ta pokrajina in njeno prebivalstvo preko tisoč let v sreči in nesreči tesno povezana. V vseh borbah zgodovine, kakor tudi danes, je velik* nemški sosel branil to deželo na j<ugu Karavank proti vsem sovražniioca.i evropske kulture. Vsi vediki duhovni pokrsti nemškega naroda so valovali tudi preko meja na jugu ter so Slovencem po»edovaili delež na skupni evropski omiki.
Po teh pozdravnih besedah se je poslušalcem nudila lepa slika nemške stvarnosti in veličine. Pol grbom in zastavami Reicha je stalo 80 dečkov in deklic v ličnem kroju Hitlerjeve mladine. Glasbeni in pesniški prerez nemškega dneva, kj se je začel s pozdravom »Dobro jutro« ter končal s pozdravom »Lahko noč«, je podal niz izbranih, nemških zborov, narodnih in koroških pesmi uer najlepših pesm. nemške lirike. Večer. k; ga je prenašaj tudi ljubljanski radio. so sprejel-' poslušalci s hvaležnim pritrjevanjem. kar je gotovo najlepše p a>io za koroško mlad no, ki je dala svoje najboljše ter je pela in govorila z velik ;as-r.ostjo. Posebno priznanje pa gre ^od.it-ljici zbora, glasbeni učiteljic kr^njsnega učiteiiišča, /-K.iteljici Zveze nenišk.h ic-k.et Irmgardi Giantschmg za njeno neutrudno de'.o :n odlično podajanja najboljše nemške zborovske glasbe.
tjospodarsivo
Nabavna in prodajna zadruga trgovcev
Skupna natoavna in proiajna zairuga trgovcev, ki je bila ustanovljena v z ^četAU sedanje vojne kcd samopomočna organizacija trgovcev-detaUistov, je imela te dni svojo redno letno skupščino, ki to se je udeležili člani v lepem številu. Zavod : a zadružništvo je zastopaj dr. čefeiin, Združenje trgovcev pa dr. Levičnik. Preiscdnik zadruge g. Sim.n Jurč č, ki je pred leti dal pobudo za ustanovitev zadruge in jo vodi že od ustanovnega občnega zbora, je podal poa-očUo upravnega odbora, ki naglasa, da ss zairuga pri vseh težavah na blagovnem trgu trudi nakupiti čim več blaga in čim boljše blago, da zadovolji svoje člane. Zadruga je lani postala članica Splošnega kreditnega društva in ima v njegovi upravi že dva člana. Blagovni promet je lani dosegel 8.55 milijena lir, članov pa je zdaj 78. Skupščina je soglasno sprejela računske zaključke in izrazila piiznanje za uspešno delo predse Inilca Simona Jurčiča in blagajnika Ivana Pezdirja. Prebitek lanskega leta v višini 169.0C0 lir je bil vnesen v rezervni sklad.
Zadruga je spremenila svoje Ime, ki se sedaj glasfc: Trgovsko kolonij^lna imprrina zadruga z o- j- Sprejeta je bila tudi sprememba pravil, po kateri ima zadruga poleg lezervnega skada tudi še poseben betai-ški ln podporni sklad, kamor se steka 'sa-ko leto del poslovnega prebitka. V bolniški in podporni sklad bo vrhu tega vsik član plačal mesečno 100 lir. Ta prispevek se bo po potrebi zvišal ali znižal. Posmrt-nina za člana bo znašala 3000 lir, za svojce pa 1500 lir. Izpadli člani upravnega in nadzorstvenega odbora so bili spet izvoljeni.
Rtununija znova uvaja racioniranje
Kakor smo že ponovno poročali, je rumun-ska vlada lani v avgustu spričo obilne letine razveljavila skoraj vse predpise o racioniranju živil, in scer predvsem zaradi tega da se kmetu čimprej omogoči vnovčenje pridelka. Lanski pridelek pšenice je b:l skoraj trikrat večji kakor v prejšnjem letu, in tu<£ pii koruzi je bilo zabeleženo povečanje za 50%. Sedaj, ko je Rumunija prebrodla težave z vnovčenjem pridelka, je zopet postopno pričela uvajati racioniranje. 2e od l.apnla t. L se v Rumuniji predaja jedilno olje zgolj na odrede živilskih nakaznic. Ob kcncu preteklega meseca je državni podtajnik za oskrbo s posebno naredbo znova uvedel racionranje kruha in moke. Z naredbo je ukinjeno zdeio-vanjc bele moke. ki je bilo dovoljeno lani v avgustu. Prav tako je prepovedano izdelovanje belega peciva. Sedaj smejo mleti le enotno meko P.šen:co morajo izmleti do 87 %. pri čemer lahko izdelajo 2 % zdroba. Pekarne smejo izdelovati samo enoten kruh. Enotni pšenični mok: lahko dodajo 20% ržene moke ali krompirja. Iz enotne moke pa lahko izdelujejo zemlje v določeni teži. vendar se tudi žcmlje prodajajo na odrezke živilskih nakaznic.
Dne 24. aprila je bilo znova uvedeno tudi racioniranje sladkorja. Obroki so b:'i določeni tako, da dobi mestno in evakuirano prebivalstvo kakor tudi uradništvo v vseh krajih mesečni obrok 1.2 kg. Za kmečko prebivalstvo znaša obrok le 0.2 kg. Pri vseh trgovcih so v zvezi s ponovnim racion:ranjem popisali vse zaloge.
GOSPODARSKE VESTI = Semenski krompir zn Jadransko Pri-
mOrje. Iz Trsta poročajo, da se pristojni uradi operacijskega področja Jadranskega primorja zelo prizadevajo, da se v letošnjem letu poveča proizvodnja krompirja. Zato so preskrbeli, dobavo semenskega krompirja iz Nemčije. Pričakovati je, da bo letos pridelek krompirja na področju Jadranskega primorja znatno večji kakor je bil lani. Na drugi strani pa je preskrbljeno, da se bo povečala proizvodnja oljaric in bodo v ta namen nekolike zmanjšali povišino, posajeno s koruzo. Proizvodnja krušnega žita pa zaradi tega ne srne trpeti.
= Gospodarske vesti Iz Hrvatske. Na praznik dela dne 1. maja. so bile na Hrvatskem objavljene tri zakonske odredbe, ki urejajo delovno razmerje. Prva zakonska odredba določa občo obveznost za sklepanje kolektivnih pogodb, z drugo se ustanovijo na sedežu velikih žup sodišča za delo in vrhovno sodišče za delo v Zagrebu, tretja zakonska odredba pa ureja delokrog inšpektorjev dela. — S posebno naredbo je bil urejen nakup oljnega semenja v letošnjem letu, ki se ne bo vršil proti gotovini, temveč bodo dobil: kmetje za 100 kg repičnega semenja 15 kg oljnih pogač. 5 kg olja in 8 kg sladkorja — S takojšnjo veljavo je bil v Zagrebu prepovedan ob nedeljah in praznikih vsak promet z osebnimi in tovornimi avtomobili. — Po skupnem opozorilu hrvatskega notranjega In pravosodnega ministra ni dopustno nobeno povišanje najemnin preko okvirji, ki Je bil določen z naredbo 27. marca t. 1.
=» Gospodarske vesti iz Srblj«. Kakor v
ostalih deželah jugovzhodne Evrope so tudi v Srbiji v zadnjih letih razširili proizvodnjo oljaric tako, da bo tudi Srbija pripomogla k zboljšanju oskrbe Evrope z maščobami. Pridelovalni načrt za oljarice izvaja na področju Srbije dražba »Uljo-
rod«, v srbskem Banatu pa družba »Oleum«. V Banatu je načrt za pridelovanje oljaric izvršen do skrajne meje, ki je poaana z maksimalno možnostjo izkoriščanja zemlje pri 'pridelovanju sončnic. Po izkušnjah je najbolje, da se sončnice na isti zemlji pridelujejo v šestletnem kolobarju, sicer se zemlja preveč izčrpa. Presežek Banata se izvozi pretežno v Nemčijo. Lanski pridelovalni načrt je bil v celoti izpolnjen. Uspehi so prav zadovoljivi, ker je tudi uspelo vzgojiti posebne vrste sončnic, katerih seme se da dobro vskla-diščiti, ker je odporno proti moljem. V Srbiji velja sedaj predpis, da morajo posestniki z orno zemljo preko 3 do 15% orne površine izkoristiti za pridelovanje sončnic, število pridelovalcev bo letes znašalo 80.000. Poleg sončnic pridelujejo tudi sojo. — Srbska narodna banka je pred nedavnim časom odredila, da se vzamejo iz prometa 100 dinarski bankovci z datumom 1. maja 1941. Vest, da bodo vzeti iz prometa tudi bankovci po 1000 din ali da bodo proglašeni kot neveljavni, ni resnična.
—	Pred zaplembo židovskih umetnin na Madžarskem. Stranka madžarske obnove je imela v zadnjem času več konferenc, kjer so razpravljali o vprašanju umetnin v posesti Židov. Na teh konferencah je bilo ugotovljeno, da je madžarski nacionalni zaklad umetnin po večini v židovskih rokah. Vrednost teh umetnin se ceni na 8 do 10 milijard pengov. Na konferenci je bil stsvljen predlog, da se ustanovi poseben vJadm komisarijat, ki naj izvrši popis, zaplembo in upravo umetnin, ki so v židovski posesti.
—	Carinska nni?a med Japonsko in Mandžurijo. S 1. majem je stopila v veljavo japonsko-mandžureka pogodba, po kateri bosta imeli obe državi odslej carinsko unijo.
;— Omejitev avtomobilskega prometa v Argentini ji »radi štedrje z gumami. Argentinska vlada ie odredila stroge omejitve glede prometa z avtomobili, in sicer predvsem zaradi štednje z gumami. Proizvodnja kavčuka v Braziliji je lani znašala zgolj 33.000 ton, medtem ko je bilo predvidenih 50 000 ton. Po odbitku lastne porabe Brazilije in po kritju najnujnejših potreb Argentine je imela lani Brazilija na razpolago le 20.000 ton na izvoz v Severno Ameriko. V tej zvezi nadalje poročajo, da je tudi akcija za zbiranje divjega kavčuka v Belgijskem Kongu slabo uspela in je lani dala ie 7000 ton. Zaradi vedno večjih težkoč pri oskrb: s kavčukom so angleška oblastva lani odredila, da se morajo nasadi kavčukovega drevesa na Cej-lonu brezobzirno izkoristiti. Le tako je uspelo, da je lani dosegla proizvodnja na Cejlonu 146.000 ton. Zaradi brezobzirnega izkoriščanja naeadov pa ie verjetno, da bo produkcija že letos občutno nazadovala.
Kako ^e^iefir" delavse
Bukarešta, 6. maja. Neki nemški vojak, ki se je vrnil z vzhodnega bojišča, poroča o razgovoru, ki ga je imel z nekim Romunom, pobeglim pred boljševiški m terorjem iz Soroče. Ta Rumun, ki je po poklicu kovač, je pripovedoval, da je ob prihodu sovjetskih čet mirno hotel ostati v svojem rojstnem mestu. Ker je živel od dela svojih rok 5n ni imel nobenega kapitala, je menil, da se mu ni treba ničesar bati od boljševikov, toda že po tednu dni so sovjetski komisarji vdrli v njegovo delavnico in mu dejali, da ie že dovolj delal za svoj žep. Z nesramnim zmerjanjem so pognali starega moža iz hiše in mu niso niti dopustili, da bi se poslovil od svoje družine. Potlej so ga z več drugimi areti-rancl gnali proti bojišču. Takoj za prvimi postojankami, kjer je bil brez obrambe izpostavljen topniškemu ognju, ker boljševiki svojih jetnikov pač niso pustili v bunkerje, je moral takoj podkovati okoli 20 konj. Tudi v prihodnjih dneh ga kljub njegovim prošnjam in njegovi visoki starosti niso odpustili ter so ga brez '"rnUionla uporabljali za najtežja dela. Pri tem je prejemal zgolj polovični obrok hrane, ki je določen za vojake, in če se je pritoževal zaradi lakote, so mu govorili, da je kapitalist jn izkoriščevalec ter da mora poginiti kakor pes na cesti. Ko so ga po 2 tednih začeli uporabljati za oskrbovanje na jsprednejših črt, je naletel na rumunski Izvidniški oddelek. Tako se mu je posrečilo uiti mučilcem. Kovač je nadalje izpovedal, da so nekai dni pred njegovo aretacijo brez sledu Izginili njesrov svak. ki je bil v Soročih pek, in mnogi drugi znanci.

ZAHVALA
Vsem, ki ste se naše blago-pokojne mame, stare mame, tete in svakinje, gospe
Jamnikar Ivane
v bolezni kakor koli spominjali, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki ste jo spremili k večnemu počitku, naša iskrena hvala!
Sv. maša zadušnica bo v četrtek 11. maja ob pol 7. uri v viški cerkvi.
Ljubljana, dne 10. maja 1944.
ŽALUJOČI OSTALL
Kronika
*	Imenovanja in premestitve v Italijanski notranji službi. Mussolini je podpisal
dekret o premestitvi raznih, funkcionarjev notranjega ministrstva. S tem dekretom je premeščen dr. Edoardo Salerno iz Rima v Turin, Emilio Grazioli iz Bergama v Ra-venno, dr. Paolo Serbino, dosedanji prefekt v Turinu je s tem dekretom imenovan za državnega pcdtajnika v notranjem ministrstvu.
*	Marše?! Petain je zapustil Vichy. Maršal Petain je v nedeljo opc-ldne zapustil Vichy ter se podal v Chateau de Voisins pri Rambouilletu, 30 km jugovzhodno od Pariza. V tem kraju bo francoski maršal preživel poletne mesece. Oficielno ostane Vichy še vedno sedež francoske vlade.
*	75 letnica nemškega planinskega društva. V torek 9. maja je minilo 75 let, odkar je bilo v Monakovu osnovano nemško planinsko društšvo, ki ima danes nad 400 podružnic ter šteje na stctisoče članov. Tudi knjižnica nemškega planinskega društva je og-omna, saj obsega več deGet. tisoč zvezkov strokovne literature. Planinsko društvo v Nemčlij na goji samo planinskega sperta, marveč tudi znanstveno de'o. Raz'skuje zlasti ledenike in pomaga pojasnjevati razne geološke probleme, ki se nanašajo na planinski svet.
*	pošta Tržššče je pričela poslovati za pisemsko služba
*	P°šia št. -Jernej bo 15. maja letos pričela poslovati za pisemsko in blagajniško službo.
*	Pošta Kostanjevica na Krki bo opravljala od 15. maja' letos poleg pisemske tudi blagajniško službo.
Kssiižm tosssfesla Zlsssske
Nekateri Ljubljančani se oglašajo v naši pisarni in kljub temu, da smo že pričeli z igro, kupujejo totnboiske tablice.
Ti ne računajo na zadet je dvojk, ker so že vse izčrpaije. S temi tablicami bodo mogli kupci zadeti le višje dobitke od dvojk, t. j. trojka, četverce, petorice in tombole.
Nekaj tablic je v prodaji v večjih trafikah v centru in v naš"h dveh pisarnah v
Gradišču St. 2 in v Ulici 3. maja.
Dobitke boste dvignili po 22. maju, ker sedaj nekatere knjige še niso izgotovijene.
r-f F f
69»* i i«*

Nova grobova. Umrl je dolgoletni knjigovodja tvrdke Hrovat & Oo. g. Brvtn Valentič. Zapustil je soprogo Nado in druge sorodnike. K večnemu počitku bedo blagega pokojnika spremili v četrtek ob pol 15. uri iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokc^paližjee k Sv. Križu. — Preminila je va po žftvinozdiravraiku ga Terezija S s i o k e r. Za njo žalujejo otroci Rudolf, r -r llnand, Ida, Viktor in drugo sorodstvo greh do-bre matere je bil v torek na po-. p a "išče k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo -.njen blag spomin, njunim svojcem pa i /a* kam o naše iskreno sožalje.
u— Županstvo na JežSei naznanja, da v £."3do popoldne in v četrtek dopoldne občinskj urad kakor tudi občinski preskr-bovalni urad ne boste poslovala, ker bo v tem času ležal na mrtvaškem odru v Občinskem domu prvi padli borec za slovensko in katoliško stvar v naši občini bla-gopokojni narednik Franc Peršin.
—	Županstvo obenem vabi vse občane, da se udeleže njegovega pogreba, ki bo v četrtek ob 9. uri dopoldne izpred Občinskega doma na Ježici v farno cerkev, kjer bo sv. maša, nato pa sprevod na pokopališče k Sv. Juriju v Stožicah.
u— Sa IX. simfonični večer Radijske
postaje v ponedeljek dne 15. maja je dirigent D M. Šijanec pripravil zopet lepo presenečenje. Skladatelji del, ki jih bo izvajal veliki radijski orkester, so: Beethoven. Skerjsnc. Suk, Berlioz in Boro-din. Na koncert opozarjamo ljubitelje simfonične glasbe; vstopnice bodo od srede 10. t. m. v D-redprodaji v knjigarni »Glasbene Matice«.
u— Dež je napojil zemljo. V dveh dneli
—	v nedeljo in ponedeljek — se je izsušena zemlja precej izdatno napojila. Deževalo je enakomerno, zato tudi sadno drevje ni hudo oškodovano. Ozračje pa se je v ponedeljek občutn o shladilo m smo zabeležili komaj 7.4o C. Ponoči je še nadalje deževalo in smo v torek zjutraj imeli komaj 1.69, kakor pred mesecem. Vendar pa se je barometer čez noč dvignil. Ze je zjutraj posijalo sonce, toda dopoldne se je nebo sjiet zagrnilo z belimi oblaki.
o— Zbornik za sadjarstvo in vrtnarstvo. Pod tem naslovom je Sadjarsko :n vrtnarsko društvo v Ljubljani izdalo za sedanje čase posebno dragoceno knjige k: jo bodo veseli
enako lucAEaui te Luctje, Zbornik
stuje dosedanje glasilo Sadjarskega in vrtnarskega društva »Sadjar in vrtnar«. Zbornik obsega 78 strani v četverkl Tiskan je na dobrem papirju, tako da ima knjiga tudi po oprem: trajnejšo vrednost. Vsebina se deli na prispevke iz sadjarstva, dalje iz vrtnarstva in cvetličarstva in nazadnje na zanimiv drobiž pod naslovom »Dobro, da veste«. Prispevki so lepo ilustrirani. Posebej pa se bodo sadjarji razveselili, priloge (»Humkova priloga«), barvne slike jabolka Janatan. z opisom te sadne vrste. Med prispevki ob tej priliki zlasti opozarjamo na članek znanega sadjarskega strokovnjaka Franja Kafola pod naslovom »Usmeritev naše sadjarske in vrtnarske produkcije v bodočnosti«, dalje na V. Kuretov prispevek »Možnost razvoja sadjarstva v naša deželi« in A. Flegov »Predlog k našemu izboru jabolk«.
u— Kajenje na tramvaju Je odslej po policijski odredbi naMrože prepovedano v vseh tramvajskih motornih vozovih tako v notranjosti kakor tudi na obeh plo-ščadah. Naprošamo potnike, naj to prepoved vestno upoštevajo, da ne bo kazni. Za priklopne voaove ta prepoved ne vo
lja.
u— Otroke iz Središča mesta bo mestni fizikat brezplačno cepil zoper koze v ponedeljek 15. maja v Mestnem domu in tudi v ljudski šoli na Zoisovi cesti. Opozarjamo, da je cepljenje zoper koze obvezno za vse lansko leto in v letošnjem januarju in februarju rojene otroke, prav tako pa morajo biti cepljeni tudi vsi tisti, ki doslej sploh še niso bili cepljeni. Prihodnji ponedeljek naj torej starši zanesljivo pripeljejo svoje necepljene otroke ob 17. uri v Mestni dom ali v ljudsko šolo na Zoisovi cesti, seveda pa morajo biti otroci snažni in v snažni obleki. Tja bodo starši prinesli tudi svoje otroke ob isti uri teden dni pozneje, torej dne 22. maja ob 17. uri. Sicer je cepljenje na mest-n&m fizikatu med uradnimi urami tudi vsak drugi dam, vendar pa tedaj nI brezplačno. Starši otrok, ki jih bo cepil zasebni zdravnik, morajo mestnemu fiizikatu takoj predložiti potrdilo o uspešnem cepljenju. O opravljenem cepljenju in pregledu dobe stara pismeno potidilo, ki naj ga dobro shranijo. Ce bii pa otroka iz kakšnega tehtnega razloga, na primer zaradi bolezni, ne bilo mogoče cepiti, ga je treba opravičiti pri javnem cepljenju ali pa med uradnimi urami na mestnem fiMkatu v Mestnem domu. Kdocr otroka ne prinese k obveznemu cepiljenju in pregledu ali ga o pravem času ne opraviči, bo kaznovan po določilih zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. Starše z drugih strami mesta bomo redno opozarjali, kam ir. kdaj naj otroke prfeieso k cepljenju in pregledu.
n— Obiščite razstavo Remec-TrnKoczy. GaJerija »Obersnel«.
u— Društvu slepih je daroval g. Leo So-uvan, Ljubljana, 500 lir namesto venca za pokojno gospo Berto Zamida. Plemenitemu dobrotniku se odbor najtopleje zahvaljuje.
u— Namesto cvetja na grob pok. Rudija Ravtnika je darovala družina Hočevar 100 lir za Dom slepih.
u— V počastitev spomina blagopokojne ge Berte Zamida je darovala ga Irma Re-bek 200 lir za slepe.
u— Semenski krompP". — Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva Ljubljana L bo oddajala semenski krompir zamudnikom le še danes v sredo dne 10. t. m. od 3. do 4. lire popoldne v Frančiškanski ulici št. 6 (na dvorišču).
u— Proč z bacili. Rožnodclec ruas naproSa za objavo naslednjih vrstic: V podaljšku škrabčeve ulice pred hišo št. 35 se iztekajo fekalije v obcestni jarek, čudno, da sosedje prenašajo ta smrad. Je pa tudi nevarno. Pred dnevi je padel otrok v to brozgo. Iz varnostnih in zdravstevnih ozirov je nujno, da se to žarišče nesnage takoj odpiuvi. Vse-kako je treba odtočno cev zamašiti in kotanjo takoj zasuti. Mestna občina na^ potrebno ukrene!
u— P^sji bič in jeklen ovratnik sta bila izgubljena 15. 4. proti večeru na poti iz Spodnje šiške in po Bleivveisovi cesti. Najditelj se naproša, da odda najdeno proti nagradi na policijskem uradu.
Gauleiter je počastil štajerskega izumitelja. štajerski Gauleiter je izročil te dni dr. inž. Walterju Hesseju srebrno častno iglo. Izročitev igle se je izvršila prošli četrtek v navzočnosti predstavnikov stranke, oborožene sile ter odlikovančevih prijateljev in znancev.
Odlikovanje. Z železnim križcem EL razreda je bil odlikovan grenadir Alojz šinko iz Ormoža pri Ptuju.
Nova brošura o Pohorju. V založništvu »Steyerland«, izdaja za Spodnje štajersko,
je izšla brošura prof. dr. Frana Mišica, ki opisuje nekdanje glažute na Pohorju.
Carstanien, ki razlaga ▼ svojem članka
zgodovino ljudskega gibanja na Spodnjem štajerskem ter opozarja zlasti na po-tvorbe.
Skoro eelo stoletje v službi gospodarstva« L. 1847. je bila v Celju osnovana mestna hranilnica, ki se je iz svojih skromnih početkov razvila v denarno močan in pomemben zavod. Že leta 1870. je imela hranilnica nad pol milijona goldinarjev vlog, kar priča o velikem zaupanju domačinov v zavod in njegovo vodstvo. Vloge so dosegle 1. 1872. milijon goldinarjev, naslednje leto pa so narasle že na dva milijona, četrtstoletnico svojega obstoja je slavila Mestna hranilnica v Celju z vlogami nad tri milijone goldinarjev. Od 1. 1941. so dosegle vloge v tem zavodu petkratno vsoto.
Pogreb v Cmureku. V Cmureku so pokopali te dni 93 letno starko Jožefo Trop-perjevo. Na zadnji poti jo je spremilo prav veliko število domačinov.
Spored mariborskega gledališča obsega sedaj naslednje igre: »Othello«, »Sezona v Solnogradu«, j>Fanny Elsler« ter Namišljeni bolnik«.
Pogrešana. Kriminalna policija v Gradcu sporoča, da pogrešajo slikarja in študenta Trifuna Restiča, rojenega 12. novembra 1911 v Dolnji Kamenid v Srbiji. Pogrešani je bil 175 cm visok, imel je rjave goste na levo počesane lase in tem-norjave oči. Nadalje se pogreša učenec Franc Slana, rojen 26. oktobra 1926 v Mali Nedelji pri Ljutomeru. Fant je 160 centimetrov visok, ima črne dolge lase, s:-vomodre oči in je vitke postave. Kdor bi kaj vedel o navedenih osebah, je naprošen, da sporoči to bližnji orožniški postaji.
Iz Trsta
Ustanovitev novega orkestra. Med mladimi delavci Tocltove organizacije, ki so nastanjeni v vojašnici pri Sv. Ivanu, je bil ustanovljen poseben orkester, Id bo sodeloval ob primernih prilikah.
Nova policijslta ura na Opčinah. Prefekt tržaške pokrajine je odredil za Opči-ne novo policijsko uro od 23. do 5.
Za avtomobilski promet zaprta ulica.
Po odredbi tržaškega župana je do na-daljnega zaprta za prevoz avtomobilskih vozil ulica Sv. Frančiška Asiškega in sicer med ulicama Rismando in Carpison. Kršilci te odredbe bodo kaznovani v smislu zakona
Ljudsko gibanje ▼ Trstu, Dne 4. maja je bilo v Trstu 8 rojstev, 22 smrtnih primerov ln 5 porok. Dne 6. maja 9 rojstev, 8 smrtnih primerov in 6 porok.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 65-letni Anton Catič, 721etna Alojzija Braz, 93-letna Marija Terčič vd. Guštin, 181etna Norma Leban, 611etmi Martin Sušič, 70-letna Helena Ceglar-Kranyc in 241etni Bogdan Prodan.
Himen. V Trstu so se poročili te dni odvetnik G. Guerin ChiapeLli in gospodinja Rozina Janša vd. CigaJe, trgovec Gregor Mas§ in gospodinja AHce Dalagiacc«na, uradnik Anton Peske in dijakinja Elza Ne-fat.
Ponesrečene In pcmesrečenke. Na Korzu se je pripetila tramvajska nesreča. 76 letna prodajalka Marija Bresen, ki stanuje na Hribčku 34, je prečkala ulico. Prišla je pod tramvajski voz proge 9, ki je bil namenjen proti Broletu. Nesrečno Bresa-novo, ki ima poškodbe po čelu, nosu in obeh rokah, so prepeljali v bolnišnico. Pri padcu sta se ponesrečili 45 letni Veneran-do Sinkovič in 45 letni Andrej Vianello iz Mazzinijeve ulice 44. Pri rezanju mesa se je porezal po levici 14 letni Julij Guštin. Pri izstopanju iz trama vaj a se je poškodoval 40 letni brivec Libero Presta iz Gozdne ulice 50. Slična nezgoda je doletela 20 letnega Marija Senesa iz Skednja 105, ki ima ranjeno desno nogo, ter 20-letno Silvo Musuana iz ulice De Amicis št. 21, ki ima poškodovano levico. 21 letni Bruno Banki si je med delom ranil desnico. 10 letni F. Vatovec iz ulice Kolonija 22 se je igral s svojim sovrstnikom. Med igro je priletel nanj kos lesa in ga poškodoval. Ponesrečenci se zdravijo v tržaški bolnišnici.
Zajeli so morilca pomorskega kapitana
Glavana. Svoj čas smo poročali o krvavem dogodku, ki se je pripetil dne 7. februarja ob 20.30 v veži hiše št 6 v ulici Slataper. 42-letni natakar Anton Novotny je tedaj streljal na 68-Ietnega pomorskega kapitana Antona Glavana, ki je imel razmerje z ženo Novotnega. Gdavan je podlegel za smrtnimi poškodbami v tržaški bolnišnici, dočim se je Novotnemu, ki je izvršil zločin zaradi ljubosumnosti, posrečilo pobegniti. Prišel je do Mentona, od koder je nameraval v Francijo. Kaznovali so ga zaradi prestopka skrivne izselitve na mesec dni zapora, ki ga je
tej priliki so ofolastva na osnovi svoje-ča snega opozorila tržaške policije ugotovila Novotnega krivda Te dni so ga prepeljali i v Trst. Sedaj je v sodnih zaporih. Zagovarjati se bo moral pred pristojnim sodiščem zaradi umora.
Iz Gorice
»Goriški list« je pričel izhajati dne 6. maja v Gorica, Urejuje ga dr. Milan Komar. .Novi list bo izhajal dvakrat tedensko in sicer ob sredah in sobotah. Sedež uredništva ter uprave je na Verdijevem Korzu 47. List obsega 4 strani. V uvodniku je označeno poslanstvo novega lista. Omembe vreden je članek^ v kateiem je zajeta zgodovina slovenskega časopisja na Goriškem, pa tudi članek o zgoaovini slovensiue ueee-ie v Posočju po predavanju dr. J. Lovrenčiča. Poseben članek je posvečen tudi Srečku Kosovelu. Prva številka vsebuje tudi ponatisa Pregljevega opisa romanja na Mengore ter odlomka povesti poljskega pisatelja J. 2u-iawskega »Na srebrni obli«, ki je izšla ▼ dr. R. Moletovem prevodu v zbirki Dobre knjige.
Policijska ura v GOricL Do nadaljnjega je v Gorici odslej veljavna policijska ura od 22 do 5.30.
Ljudsko gibanje v Gorici. Dne 3. maja sta bili v Gorici 2 rojstvi, 6 smrtnih primerov in 2 poroki.
Smrtna kosa. Te dni So umrli v Krmlnu 301etna gospodinja Katarina Feresin vd. Bregant, 311etni mešetar Vladimir Marko-čič, 921eftna gospodinja Magdalena Gašpa-rin vd. Vižintin ter 541etna gospodinja Elizabeta Renko, doma iz Medane v Brdih.
Himen. Te dni so se poročili v Gorici kmetovalec Franc Gerbec in gospodinja Roza Gerbec, železničar Alojz Conaiti in šivilja Ernesta Perko, šofer Marij Birsa in delavka Marija Pavio, čevljar Anten Uršič in delavka Pavlina češčut.
Umrl med delom v obratu. Glavni eiektri-čar Viktor Vitioni, ki je hil zaposlen v elektrarni v Stračcah, je umrl med delom. Na zadnji poti ga je spremljala množica delavcev in uradnikov družbe »Selveg«.
V izvrševanju dolžnosti je padel 221etnl karabanjer Laurenti Sartorio, doma iz okolice Padove. Smrt ga je doletela v noči na lietrtek v Stračcah. Pokopali so ga v svečanem mrtvaškcm spaevoclu, ki je krenil skozi goriško mestno središče na goriško osrednje pokopališče.
Ponesrečenci. 201etno kmetico Justino Grabež iz Brd je ogrizel popadljiv pes po levi nogi. — 32Jetni Andrej Pregelj in njegov 551etni prijatelj Alojz Lavrenčič, ki stanujeta v Giustianijevi ulici 34 v Gorici, sta se ga nekoliko preveč nalezla. Ko sta sa vračala domov, sta se zvrnila v jarek in obležala z raznimi poškodbami. — 6 letna Lavra Piccoli iz Zagrada je dobila pri palcu številne poškodbe po vsem telesu. — 91etni učenec Rinaldo Mugelj in 81etni Marij Lu-strini sta našla izstieelk, ki je eksplodiral in ju ranil. — Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici.
Drzen rop v šentpetrn. Roparski žlikovci so nasilno vdrli v stanovanje neke šentpe-terske posestnice ter odnesli 7.000 lir gotovine, 8 ur, več kovčegciv z obleko in perilom ter violino. Skupna škoda je 50.000 lir. Oblastva so uvedla obširno preiskavo.
Iz Pestsps
Življenje v Postojni. 50-letnico poroke sta obhajala te dni v Postojni zakonca Habjan. Oba sta domač na iz Postojne ter sta r.ekaj časa ž'vel a v št. Petru na Krasu, kjer sta vodila hotel Narodni dicm, pozneje pa sta prevzela v Postojni hotel pn Levu. Po svetovni vojni sta se preselila v Postojno, sedaj pa uživata zasluženi pokoj na svojem domu v Kurji vasi.
Iz Hrvatske
Proslava 1. maja v Vukovaru. Nemška ljudska skupina v Vukovaru je slovesno proslavila narodni praznik dela. Po pisanju beograjskega nemškega dnevnika je slovesnost napravila močan vtis zlasti na priseljence iz drugih krajev, ki so to pot prvič obhajali slavje v skupnosti.
Dr. Mandie spet v Zagrebu. Ministiskl predsednik dr. Mandič, ki se je več tednov mudil v Bosni, se je pretekli torek vrnil v Zagreb.
Tri metre blaga za 6 kg suknenih odpadkov. Izmed zbirk, ki jih je začela Hrvatska kmečka zveza, je zlasti omembe vredna zbirka suknenih odpadkov. Za vsakih 6 kg odpadkov, ki jih kdo Zbere, dobi 3 metre blaga. Zveza je doslej na ta način razdelila že 100.000 m sukna.
Otroška kuhinja v Splitu. V navzočnosti škofa dr. Bonifačiča in zastopnikov civilnih in vojaških oblastev je bila pred kratkim v Splitu otvorjena prva otroška kuhinja.
Ge Ie kakršnega, koH vnoh m Macdl
v zaklonišče, vedi, da je tvoje mesto daleč od oken, ker si pri oknih v nevarnosti, da te poškodujejo drobci bomb, razbitih stekel, zračni pritisk. Postavili se moraš v kot sobe in počakati koneo napada, ker je v sredini sobe vzdržljivost stropa najmanjša. Vedi pa, da moraš najprej vse preizkusiti, da greš takoj v zaklonišče, ker varnost v sobi kljub zgoraj navedenim meram šc zdaleč ne odgovarja varnosti v zaklonišču.
Eeieinica
KOLEDAR: Sreda, 10. maja: Antonin.
DANAŠNJE PRIREDITVE: Kino Matica: Ešnapuiiski tiger. Kino Sloga: Opereta. Kino Union: Romantična snubitev.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg št. 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Mur-mayer, Sv. Petra cesta 78.
ZATEMNITEV je strogo obvezna od 21.30 do 4.S0!
DRŽAVNO GLEDALIŠČE
DRAMA
Sreda, 10. maja, ob 18: Lepa Vida. Red A* Četrtek, 11. maja, ob 18: Zemlja. Premiera Red L
Ivan Cankar: »Lepa Vida«. Igra hrepenenja v treh dejanjih. Osebe: Lepa Vida
—	33 ričeva, njena mati — Kraljeva, Po-Ijanec — Jan, Mrva — Debevec, Dic-niz — Bitenc, Damjan — M. Skrbinšek, Dolinar
—	Gregorin, Milena — Ukmar-Boltarjeva, zdravnik — Cesar, študent — Starič. Režiser: C. Debevec. Kostumi: Dagmar Ka-čerjeva.
OPERA
Sreda, 10. maja ob 18.: Snegurocfea. Red Sreda.
•
Ker so btle predstave tekočega opernega repertoarja za abonente že vse odigrane, premiera novega opernega dela pa je bila zaradi obolenj nekaterih članov preložena na konec tekočega tedna, opravi ni bilo mogoče izpolniti svojih obveznosti nasproti abonentom stalnih abonmajev. AbonentS reda Sreda dobe v tekočem tednu izredno ponovitev opere »Sneguročlta«, ki je ena najuspešnejših oper v tekoči se-zonL
N. Rimski-KOrsakov: »SneguTočka«.
Opera v štirih dejanjih s predigro po pripovedki Ostrovskega. Osebe: Pomladna vila — Golobova, ded Mraz in bojar Ber-mjata — Lupša, Sneguročka — Vidalijeva, Bobil — M. Sancin, Bobiliha — Poličeva, car Berendej — Lapušček, Lel — Sadni-kova k. g., Kupava — Mlejnikova, Mi3gir
—	Popov L dr. Dirigent: A Neffat. Režija: R. Primožič. Koreograf: inž. P. Golo« vin. Kostumi: J. Vilfanova,
Oddajnište skupina Jadransko Primorje
RADIO LJUBLJANA
SREDA, 10. MAJA
7.:—7.10i: Poročila v nemščini. — 7JO do 9.: Jutranji pozdrav; vmes od 7.30 do 7.40 poročilo v slovenščini. — 9.—9.10: Poročilo v nemščini. 9.10—9.20: Koračnica, napoved sporeda (nem. in slov.), koračnica. 12.:—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. — 12.45—14.: Veseli zvoki za premor. — 14.:—14.10: Poročila v nem-šščini. — 14.10—15: Vsakemu nekaj. — 17.—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Otroška ura — vodi Maša Slavčeva, sodeluje sopranistka Janja Baukart. — 17.45—18.15: Kaj gosli pojo. 19.—19.30: Slovenske pesmi, poje tercet sester Finkovih. — 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. — 19.45 do 20.: Glasbena medigra. — 20.—20.15: Poročila v nemščinL — 20.15—21.: Mlademu pripada svet. — 21.-22.: Komorna glasba — Ljubljanski godalni kvartet in violinistka Jelka Stanič. — 22.—22.10: Poročila v nemščini. — 22.10—23.: Plesni orkester Vodopivec; sodelujeta: Usa Marija Endo, na klavirju spremlja Fritz Spitzer.
Obvestila spo?toikosn!
s— SD Iztok. Redni treningi za vse aktivne nogometaše bodo odslej vsako sredo in petek na igrišču Ljubljane. Mladina in juniorji imajo treninge od 16 do 18, ostali pa od 18 dalje. Prihajajte točno in redno! — Načelnik.

Pismo o »Cvetja v jeseni«
Prejeli smo:
Hoteli bi, g. urednik, napisati nekaj skroT-anih vrstic o knjigi, ki je vredna posebne pohvale: o Tavčarjevem »Cvetju v jeseni« v bibliofilski izdaji, katere izkupiček je namenjen vojnim žrtvam. V okviru Vaše kulturne kronike so že bile zapisane pravilne in pravične besede o kra-sotnih odlikah te izdaje in njenem pomenu.
To, kar bi hotel poudariti kot edon izmed mnogih, ki so si že nabavili ta izredni dokument slovenske knjižne kulture, je veselje, da je bila prav Tavčarjeva najlepša povest izbrana za tako izdajo! Danes, ko so težki dogodki, ki jih je zakrivil nesrečen poizkus" z rdečo revolucijo, tako spremenili lice nekaterih, še pred leti mirnih, tako rekoč za božjim hrbtom drema-jočih slovenskih selišč — danes smo se mestni ljudje bolj kakor kdaj keli duhovno vrnil k zemlji im kmetu. Grozotna razdejanja naših vasi, strašne žrtve, ki so jih položili za obrambo nekaterih osnovnih pogojev dostojnega človeškega življenja posamezni majhni, širšemu svetu povsem neznani kraji, v3e to, kar je s tako surovo močjo butnilo v m:mo, delu in rodbini posvečeno kmečko živijanje, mora ganiti tudi ljubljanskega mestnega človeka, če mu je še ostalo kaj človeškega čuta.
Prav v tem času, ko smo torej bolj kakor kdaj koli vzljubili našo izmučeno zemljo in trpeče ljudstvo, je izšla Tavčarjeva povest v taki krasotni izdaji, kakor jih je pn nas le malo, čeprav imamo Slovenci mnogo lepo natisnjenih knjig. Izšlo je s posebnimi znaki odlike in izjemnosti delo, ki je zai"es visoka pesem slovenskemu kmetu, in čeprav je njeno dejanje lokalizirano na
kraje pod Blegašem, je vendar duh te povesti veljaven za vsak naš kraj, za vso našo zemljo. O čem nas predvsem prepričuje ta klasično lepa povest, spisana v znamenju besedi: »Blagor mu, ki ima v časih groze in trepeta še moč, spominjati se zornih prejšnjih dni«? Njeno največjo odliko vidim v tem, da z visokimi sredstvi Tavčarjeve pripovedne umetnosti poveličuje srčno in neločljivo povezanost slovenskega izobraženca z rodnim krajem in s tistimi, ki na tleh njegovega rodu nadaljujejo delo prednikov. Noben slovenski pisatelj ni s tolikšno toploto kakor Tavčar prikazal tega odnosa, m v nobenem času bi ne mogel bolj kakor prav v teh naših težkih dneh dobiti ta literarni motiv tako globok pomen in tako veličastno prepričevalnost!
Izobraženci smo najbolj grešili v tem, da smo preveč zrahljali te vezi in čeprav smo po veliki večini vsi starejši potekli izpod kmečkih streh, so bili naši sinovi skoraj že brez neposrednega in p re srčne ga stika s hišo svojih prednikov. Niso imeli več pozitivnega odnosa do kmeta, nso čutili — po naši krivdi in po krivdi naše prelahke in prepovršne »meščanske« kulture — globoke in usodne zakoreninjenosti v tleh, ki so dajala življenje neštetim rodovom prednikov. Dr. Ivan Tavčar je v času, ko je naš narod tudi doživljal težke, čeprav neprimerno manj strašne dogodke, občutil notranjo potrebo, da v pripovedni obliki opiše ta odnos in nam postavi nekak vzor slovenskega izobraženca, ki zna biti »kmet med kmeti«, pa ne iz kakršne koli špekulacije, marveč iz srčne potrebe, iz občutka svoje naravne zakoreninjenosti v domačih tleh in v kmečkem ljudstvu.
Tavčarjeva povest nam je lahko zlasti dandanes velik op°min in bi želel, da bi ob nji razmišljali naši izobraženci o tem, kako bo treba po skušnjah, ki jih doživlja naš narod »v časih groze in trepeta«, obnoviti slovensko ljudsko skupnost na novi
podlagi. Zlasti bo treba preprečiti duševne oblike izkoreninjetnosti, tiste, ki je izpridila velik del mlajšega rodu. Treba bo dati tako naši skupnosti ono notranjo povezanost, k:. ji ne bodo mogle nobene tuje ideje do živega, če bo res pristna in močna v vsakem nažem človeku.
Zategadelj menim, da bi morala Tavčarjeva povest »Cvetje v jeseni«, zlasti odkar jo :mamo v taki lepi knjigi, postati praznično čtivo vsakega slovenskega razumnika. K nji naj bi se vračal vedno znova, ob nji naj bi doživljal vso veličino in lepoto tistega skritega zakona občestvenega življenja, ki nas — prav kakor rastlme — veže z zemljo in njenim podnebjem, z okoljem v katerem je skozi tolike rodove ra-stel naš rod im s katerim ne smemo pretrgati stika niti tedaj, če smo se socialno povzpeli v kak drug sloj in postali iz kmetov »orači na duhovnih njivah«. J. Z.
Iz hrvatske kulture
Hrvatski bibliografski zavod je izdal monumentalno delo profesorja zagrebške univerze dr. E. Mayrhoferja »Leksikon prehrane«. Pisec je trideset let znanstveno pripravljal to svoje delo.
Zdenka jušič Seunik je objavila drugi del romana »Jedna žena«, kS mu je bila priznana nagrada mesta Zagreba.
Hrvatska Matica je pripravila za letošnje leto ne slednje redne knjige: Dr. Rado. slava Lopašiča krajepisno monografijo »Bihač: Bihačka krajina«, Alberta Hallerja estetsko študijo »Doživljaj ljepote«, Zvo-nimirja Remete roman »Tako svršava...« in Hrvatsko kolo z gradivom o stoletnici Matice Hrvatske.
Bivši črnogorski minister dr. Sekula Daljevič je izdal v Zagrebu knjigo »Balkanski sukobi 1905—1941«. V nji prikazuje na po<%lagi lastnih opazovanj la do-
kumentarnega gradiva razvoj političnih razmer v zadnjih 40 letih.
Josip Tursan je izdal v lastni založbi drugo zbirko svojih pesmi z naslovom »Veliki čas«. Pesmi preveva dih zemlje, njiv, gozdov in vod, v njih se izpoveduje potrta duša, ki žaluje nad vojnimi strahotami ter hrepeni po lepoti in dobroti.
Hrvatski bibliografski zavod je obnovil izdajanje starega časopisa »Vienac«, ki je bil nekoč središčno glasilo hrvatske literature. Uredništvo je prevzel prof. Julije Benešič, med sodelavci pa so pisatelji Leskovar, Cesarič, Sop, Nikolič, Ujevič i. dr.
Založba Velzak je izdala tretjo knjigo Zbranih spisov priznanega slikarja Ljube Babiča. Je to prvi del Babičevega pregleda splošne umetnostne zgodovine. Celotno delo bo obsegalo štiri knjige in bo obravnavalo upodabljujočo umetnost od risb jamskega človeka do naših dni.
Izbrane vokalne skladbe Vatroslava Li-sinskega je izdalo zagrebško pevsko društvo »Lisinski« z uvodom prof. Stanislava Stražnickega.
V prevodu Tomlslava Prpiča je izSla
Racrnova tragedija. »Andromahe«. Se nedavno je Prpid prevel tudi »Fedro« in »Britanika«, tako da so Hrvati dobili v zadnjih letih kar tri prevode iz spisov znamenitega klasika francoske tragedije.
Od 10.—30. aprila eo imeli v zagrebškem Umetniškem paviljonu uspelo razstavo »Tri godine hrvatske književnosti | no. vinstva«.
Na filozofski fakulteti zagrebške univerze so ustanovili stolico za rumunskl jezik in slovstvo. V nastopnem predavanju Je lektor prof. Valentin Chelarn obravnaval latinstvo romunskega jezika.
Hrvatski pisatelj Josip Kosor je nedavno praznoval 65 letnico svojega nemirnega
življenja. Zadnja leta živi Kosor v samoti patricijskega dvorca na Lapadu pri Dubrovniku, kjer se je nastanil po dolgoletnem bivanju v tujini. Kosor je znan zlasti kot dramatik. Tudi pri nas so že uprizorili njegovo najboljšo dramo »Požar strasti«.
Monakovska filharmonija je priredila v zagrebškem državnem gledališču tri simfonične koncerte pod vodstvom dirigenta Osvvalda Kabaste. Izvajali so med drugim Straussovega »Don Quijota«, Brahmsovo 2. simfonijo, Dvofžka in Haydna.
Marijan Matijaševič je spisal dramo »U brodolomu«, ki je imela krstno predstavo v zagrebški Drami. V glavnih vlogah so nastopili: Vika Podgorska, Hinko Nušič in Josip Daneš.
Lisinskl-Demetrovo opero »Porin« sta predelala dramaturško Vojmil Babadan, glasbeno pa Boris Papandopulo. Uprizorili so jo ob sodelovanju pevcev Josipa Goeti-ča, Josipa Križaja i. dr.
Zapiski
Brnimo Frank, BarOn Trenit. Povest
(Slovenčeva knjižnica št. 80.) Osebnost znamenitega poveljnika barona Trenka ie bila že večkrat predmet pripovedne obdelave Se več, postal je celo operetni junak. Bruno Frank je na podlagi zgodovinskega gradiva vendar z izrazitimi pripovednimi prijemi in nameni spšssl daljšo povest o tem. že legendarnem junaku in pustolovsko razpc'oženemji voisku ki je vte-lesi! drznost pogum in neustrašenost oficirja friderikovske dobe, moža. ki je po tolikih podvigih in junaštvih padeJ naposled kot žrtev Robesp^errove revolucionarne tiranije in demagogije. Frank pripoveduje zelo živahno in podaja tudi obrise tedanje dobe Sp% je ijpevedd z nemškega izvirnika V-Udimir Pttšenjak in se bere prav gladko in prijetno.
Še o omejitvi plina v gospodinjstvih
Pišejo nam.
Omejitev plina, ki nam jo obeta mestna plinarna, bo seveda neprijetno prizadela običajni red v večini naših gospodinjstev, a se tej težkoči v sedanjih prilikah ni mogoče izogniti. Zdi pa se nam, da bi se vsa težkoča znatno zmanjšala, ako bi se smotrneje določile ure, ko bo piin na razpolago za vsakdanjo kuho. Predvsem pretežni večini gospodinjstev gotovo ne ustreza dnevni čas od 9.30 do 12.30, ko je plina za kuho dovolj na razpolago.
S to določbo je ustreženo le onim, ki imajo obed točno ob 12. uri, pa še tem gospodinjstvom je ura 9.30 gotovo prezgodnja. saj danes se malokje kuha v več loncih. Znatno število ljudi ima nedeljeno dnevno službo ln vsi ti prihajajo k obedu po 14. uri, zato bi morali po :ej določbi
redno uživati postano in ohlajeno kosilo. Razen tega — pravijo gospodinje — je treba tople vode tudi za pomivanje posode in prav v tem pogledu tri bila prizadeta prav vsa gospodinjstva.
Kaže torej, da bi bilo umestneje prestaviti dotok plina vsaj za poldrugo uro, tako da bi v gospodinjstvih tekel plin od pol 11. do 14. ure. S tem bi bilo kolikor toliko ustreženo vsem gospodinjstvom. Treba se je ozirati zlasti sedaj, ko se nam bliža poletje, na one tisoče, ki imajo nedeljeno dnevno službo. Prizadete gospodinje prihajajo s tem predlogom, dokler še ni dokončno in nepreklicno določen čas omejitve plina, in upajo, da bo mestna plinarna upoštevala upravičene želje svojih dolgoletnih odjemalcev. Zdaj je da stvar še popraviti, kasneje pa bi povzročila mnogo neprijetne nejevolje in sitnosti.
su zasluge posebno s tem, da je sodeloval
pri ureditvi radovljiškega kinematografa. — Nogo si je zlomila 80 letna posestnica Ivana Pristov iz Predtrga prt Radovljici.
Strelske vežbe v Kamniku. Dne 30. aprila so priredili na športnem prostoru v Ksinniku strelske vežbe. Vežbe je vodil SA oddelek iz Kamnika, ki je povabil tudi predstavnike stranke. Kot posebni oddelek so nastopili strelci iz Mekinj. Navzoč je bil tudi okrožni vodja Pil z, poleg oficirjev oborožene sile in predstavnikov orožnikov in policije. Uspehi v streljanju so bili prav zadovoljivi.
Koncert oslepelih umetnikov. V ponedeljek 8. t. m. je bil v dvorani za komorno muziko v Celovcu koncert, na katerem so nastopili oslepeli umetniki: Lotta Svvo. boda, Herbert Fran z in Siegfried Schmal-zen.
Tobačni zaklad ped senom
Delavec Jože ga je načel in se bo sedem mesecev pokoril
v zaporih
Delavec Josip L. je imel ob začetku vojne precej prihrankov. Ker je vedel, kako je z vrednostjo denarja med vojno, je premišljeval, kako bi se zavaroval proti izgubi. Za nepremičnino ga je bilo premalo, za zlate in drage predmete ni imel smisla, zato se je rajši zatekel k tobaku. Bil je sam kadilec in je vedel, da bo imela »božja travica« vso vojno primerno ceno, zaradi česar ne bo imel izgube, če spremeni svoje »jurje« v tobak. Sklenjeno, storjeno. Josip je nakupil okoli 70.000 cigaret Drava, Ibar in Zeta ter jih spravil v velik zaboj. Ker se mu ni zdelo varno, da bi ta tobačni zaklad hranil v svoji podstrešni sobici, je pro-5i 1 svojega hišnega gospodarja, ki je prevoznik, naj mu ga spravi na podstrešju, kjer je vedno mnogo sena. Gospodar je nekaj časa okleval, potem pa je le privolil, saj sta bila prijatelja.
Razen obeh je za zaklad vedel tudi gospodarjev brat Jože, za katerega pa Josip ni sumil, da bi bil sposoben oškodovati ga in se polastiti njegovega zaklada. Bil je dotlej vedno posten. Sicer je prav tedaj začel popivati, ker ga je potrla nesreča v zakonu, vendar to še ni dovolj, da bi kdo v rednih prilikah postal tudi tat. Jože je stanoval v posebni sobici pod isto streho kakor Josip.
Cigarete so bile še jugoslovanski izdelek. Njihova vrednost je rasla, kakor se je gibala cena v trgovini tega dragocenega mo-nopolskega predmeta. Zadnje čase je pa še prav posebno poskočila. Josipa pa je prav sedaj zadela nesreča in spravila skoraj ob vse prihranke.
Proti koncu leta 1942. se je lastnik Jo-pip mudil dalj časa v splošni bolnišnici. Jože ga je večkrat obiskal in mu je celo ponudil denarno posojilo. Josip ga je odklonil, ker je imel denarja še dovolj. Čudno se mu je zdelo, od kod Jožetu toliko denarja, ker je vedel, da nima prave zaposlitve. Ni pa p osti mil, da bi za tem tičalo kaj slabega. Ko pa je lani maja pregledoval svoj tobačni zaklad, je presenečen ugotovil, da mu je nekdo izmaknil 18.000 cigaret.
Ker je tatvino odkril tako pozno, so bili vsi sledovi za storilcem že zabrisani. Josip se je potolažil z izgubo 6500 lir. V domnevi, da mu je cigarete ukradel tat, ki je slučajno prišel na podstrešje, in da so cigarete kljub temu varne v dotedanjem skrivališču, jih je pustil kar tam. Letos pa je bil ponovno okraden. Zmanjkalo mu je okoli 30.000 cigaret.
Zadeva se je sedaj hitro pojasnila. Policija je ugotovila, da je neka trafikanti-nja v Bohoričevi ulici kupila večjo količino cigaret po črnoborzijanskih cenah in brez upoštevanja novih predpisov o oddaji tobaka na nakaznice. Konec januarja je kupila 200 zavojčkov Ibar, v začetku februarja pa še 268 zavojčkov Ibar in Zeta cigaret. Prvič je plačala 2000 lir, drugič pa po 12 lir zavojček. Prodal ji je cigarete Jože, ki je bil tako odkrit kot tat.
Jože te tatvine ni tajil. Ni pa hotel priznati, da bi bil cigarete ukradel tudi prvič. Ker preiskava ni mogla doprinesti trdnejšega dokaza za njegovo krivdo v prvem primeru in je mogoče, da si je prvič prilastil cigarete kdo dmgi, je bila obtožba za prvi primer v breme Jožeta zelo slabo podprta. Skupno z Jožetom bi bila morala sesti na zatožno klop tudi trafikantinja in oškodovanec, ker sta napravila prestopke po uredbi o prodaji in potrošnji tobaka. Bila sta pa nedavno amnestirana.
Na razpravi je Jože vztrajal pri svojem zagovoru. Priznaval je tatvino v drugem primeru, zanikal pa prvo. Razprava ni prinesla nič novega v njegovo škodo, pa tudi ne v njegovo dobro. Sodniki so Jožeta spoznali za krivega po 5§ 314 in 316 in ga za drugo tatvino cigaret in za prodajo teh cigaret proti predpisom po čl. 1 in 6 naredbe o prodaji in potrošnji tobaka obsodili na 7 mesecev strogega zapora in 500 lir denarne kazni ali 10 dni nadomestnega zapora. Častne pravice izgubi za dobo dveh let. Za obtožbo prve tatvine je bil po 5 280 kazenskega postopnika oproščen. Jože se je s sodbo zadovoljil.
Kdor išče službo p late za vsalto oesedc, L —.30, za drž. Id prov. takso —.60, za dajanje naslova ali Šifro L 2.—. Najmanjši iznos za te oglase je L 1.—- — aenitve ln dopisovanja je plačati za vsako besedo L, 1.—, za vse druge oelase L —.60 za besedo, za drž. ln prov. taitso —.60. zs dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—.
Beet&ovnsrve tsi „Leow©re"
Beethovnove skicirke nam še darves razodevajo, kolikokrat je mojster kako meiodijo aii ffciadbo pretehtal, spreminjal in zopet na novo nrddii. dokler ni našel klene oblike, ki je ustrezala njegovim predstavam. Tako .ie svoji operi »Fkfel-o« (1805) zfrvM nič manj ko tri pred-^n? 7 Tmenom »Leonora-«:. F!ore«ftanova »rija ima enajst različnih začetkov in za zbor najdeno v skladateljevi skicHti deset raznih inačic. Uvertura, znana sedaj pod imenom Leonora št. 2, je bih pretežka m godlala. Zato je Beethoven na nasvet prijateljev pisal novo predio-no, ki je sedaj znana kot »Leonora St. 3«.
Opera je doživela svejo prvo izvedbo dne 20. novembra 1805 na Dunaju, toda že po treh predstavah je niso več dajali. Tudi naslednje leto na Dunaju ni nspek. Ko so mojstra nudili možnost iavedbe »Fideiia* v Pragi, ie za to priliko napisal še tretjo uverturo, znano danes kot »Leonora 1«. Najbolj znana in najbolj priljubljena od vseh treii trvertur pa je Leonora št. 3. ki jo bomo slišali na IX. s:mfon:čnem koncertu uvodoma. Po tej prelepi zejodnjeromanticni skladbi bomo pri-fcostoova?! krstu Skerjančeve V. simfonije, polne dramatičnih spletov in strastnega vzleta, ki r svoji barviti instrumentaciji spada med najtehtnejša slovenska simfonična dela. Drugi del koncerta otvarja Sukova Meditacija na husit-ski koral Svatv Vaclave, znamenito deio. ki je nastalo med prvo svetovno vojno. Naposled nas povedo simfonični orkester še v deželo Terpeihore z baletoma »Raj vodnih vik in »Ples bksdečih plamenekcv« iz Beriiozove glasbe k »Faustovemu pogubi jen ju«. Nato pa .siecEjo »Pokrvski plesi.«, balet iz Sorodniove opere »Knez Igor«. Predprodaja vstopnic za IX. simfonični koncert, ki ga bo izvajal veliki Ra<fijski orkester pod vodstvom dirigenta D. M. Šijanca, je v Matični knjigarni.
Z Gorenjskega
Deveistotletnica španhajmovcev. Nemški Usti se te dni spominjajo devete stoletnice španhajmovcev katerih rodbinski poglavar Bernard Spanhajm je osnoval koroško glavno mesto Celovec, špajihajmovei so bili ro_ dom iz Porenja. 140 let, približno od 1130 do 1269, so gospodarili tudi na Ljubljanskem gradu. V sedanji vojni je rod španhajmovcev izgubil moža iz svojega rodu v osebi poveljnika nekega krdela nočnih letal majorja Henrika princa Savn-Wittgen-steina.
Koroški rojak odlikovan z viteškim križcem. »Kamtner Zeitung « poroča, da se je zapisal z zlatimi črkami v seznam padlih Korošcev stotnik Artur Pipan iz Vrbe ob Vrbskem jezeru pri Celovcu. Fiihrer ga je odlikoval za njegovo junaštvo z viteškim križce^, železnega križa. Pipan se je udeležil najprej z nemško vojsko zasedbe Ce-škosUovaške^ nato pa je prešel k letalstvu in se boril na Siciliji in v severni Afriki. Potom je odrinil na Kreto, odkoder je leta 1942. odšel na vzhodno bojišče.
Smrt na bojjSčo. Po 4 in pol letnem izvrševanju vojne službe je padel na se- j vernem odseku vzhodne fronte višji narednik Matija Napečnik iz Beljaka.
Smrt vrornega rokodelca. V št. Rupertu pri Celovcu je umrl pred dnevi 6".letni steklarski pomočnik Hugo Korona Pri prvem letalskem napadu na Celovec je vzorno zastavil svoje sile za pomoč oškodovan ce^ in nesrečnikoma. Zaradi prevelikega napora pa je zbolel in po daljšem bolehanju umrl.
Milo za kosti. Na Koroškem zamenjujejo milo za kosti; kosti pa je treba oddajati v suhem stanju.
1» Radovljice. V starosti 72 let je umrl France Razinger, upokojeni poduradnik radovljiškega poglavarstva. Pokojnik si je stekel za radovljiško občino v zadnjem ča-
POSIREŽNICA išče zaposlitev za hišna in vrtna dela. popoldne ali dopoldne. Naslov r oglas. o<ld. Jutra.	11218-1
POSTRFZNICA išče s 15. majem trikrat tedensko zaposlitev, po možnosti s stanovanjem. — Ponudbe na ogl. odd. Jn-tra pod »Snažna«. 11200-1
VAJKNCA iščem za mizarsko obrt. — Plača takoj. 1. Malenšek,
Celovška 258, Dravlje.
10618-44
MIZARSKEGA
vajer.ca sprejmem proti tedenskemu plačilu. Mizarstvo Arko, Celovška 88.
11234-44
GOSPODINJSKO pomočnico, pošteno, staro od 20 do 27 let. spreimeta dva starejša zakonca. Ko-deljevo, Povšetova 7271
11153-la MI.AJŠE DEKLE, pošteno, ki se spozna v mestu, sprejmemo kot rai-našalko. Cvetličarna Hfrz-mansky, prehod nebotičnika.	11130-la
BRIVSKEGA pomočnika s prvovrstno plačo sprejme Jože Strgal na Miklošičevi cesti 40.
11190-1 a
POSTREZNICO
spreimem za vsak dan. Sen-čar, Tavčarjeva ulica 3'I.
11239-1*
GOSPODIČNO.
z znanjem nemščine, resno, ki zna že nekoliko ku-hati in ki bi nadzorovala ter v odsotnosti šefa vodila vse druge zaupne posle, takoj sprejmemo. Predstaviti se osebno od 8 do 14. Naslov v opl. o<id. Jutra.
11185-la
ČEVLJARJA, dobrega, izvežbanega, specializiranega za izdelovanje moških škornjev, iščemo za takojšen nastop. Oglasiti se pri Organizaciji Todt. Po-janska cesta 8. 10683-la
FRIZERKO, tudi mlajšo moč, sprejmem takoj. Plačam dobro. — Smartinska IS. 11214-la
HLAPCA k paru konj sprejme špedicija v Ljubljani. Naslov v ogl. odd. Tutra. 11207-la
BRIVSKEGA pomočnika, tudi starejšega, sprejmem takoi pod ugodnimi pogoji. Korun Ivsn, frizer, Sv. Petra cesta 19.
10672-la
FRIZERKO,
dobro moč, sprejme takoj Emilija Sancin, Celovška cesta 30.	11231-la
HLAPCA, vajenega konj, sprejmem. Plača in hrana dobri. Pečar Viktor, Kodeijevo, Zadružna 17.	11228-la
KOZ* DIVJAČINE in domačih živali kupuje krznarstvo Roc Mestni trf! it S	1—371—7
vreči;
prazne cementne in slične, papirnate, kupuje PETRO-NAFTA, Ciril-Metodcva cesta št. 35«u	J-380-7
KINO SLOGA	Telefon 27-30
Eden od najboljših dražestnih muzi-kalnih filmov, kar jih je mogla ustvariti filmska umetnost, je pač film valčkove opojnosti v WiUy Forstovi
OPERETI
Willy Forst jo je kot režiser z neko očarujočo muzikalnostjo in minucijoz-no intenzivnostjo osvojil za film, ki je žel in žanje povsod največje uspehe. — Sodelujejo odlični umetniki: Maria KoJ*?t, Dora Komar, Panl Horbiger, Leo Slezak, Dunajska filharmonija in Zbor dunajske državne opere Predstave ob 16. in 19. uri Predprodaja vstopnic od 11. do 12. ter od 15. ure dalie
KINO UNION	Telefon 23-21
Pustolovščina mladega dunajskega barona in lepe grofice. Polna prisrčnega humorja in presenečenj. Izbrani odlični dunajski igralci
RcrosasstSčfsa ssrafrltev
V glavnih vlogah: Marte HareH, Wo!f AHiacht Retty, ChristI Marda.vn, Paul Horbiger, Otto Tressler, Richard Ro-roanovskv, Rudolf Carl in drugi Predstave ob 16. in 19.15 uri
I KINO MATICA	Telefon 22-41
Velefilm indijske mistike in eksotike!
Sloviti MENAKA balet... Izvirna glasba!
Ešnapursid tiger
V glavnih vlogah: nesmrtna La Jana, Gustav Diessl, Fritz van Dongen in Hans Stiiive. Predstave ob 15., 17. in 19. uri
ždjasašsaraEs^^
LJUBLJANSKI ZVON. tudi posamezne knjige, ku-pim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanski Zvone.	10650-7
ROČNO TORBICO, damsko, usnieno, črno, športno, kupim. Plačam da-tušmo ceno. — Naslov v osi. odd. Jotra. 11182-7
RJUHE, lahko rabljene, in večjo bosansko preprogo kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11183-7 TEMNO OBLEKO, novo ali malo rabljeno, boljše kakovosti, za srednjo, manjšo postavo, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.	11184-7
2 RADIOAPARATA. v dobrem stanju, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11203-7
HARMONIKO.
klavirsko, damsko. malo, kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Dnmski«.
11210-7
Elektr. GOSPODINJSKI števec, prijavljen, kupim, oziroma vzamem v naiem proti visoki nagradi. Naslov v ogl. odd. Tutra.
111S8-7 RJUHE m KAPNE kupuiemo proti takojšnjemu plačilu po današnji ceni. Ponudite trgovini Ogled Mestni trg 3 fvhod skozi vižo).	11194 7
VIOLINO,
vigrano, dobro ohranjeno, ugodno prodam. — Ocled predpoldne. Naslov v ogl. odd. Tutra.	11168-6
PEGE IN USA J Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogeriia Kane, Židovska ulica 1
11147-6
MRČES IN GOLAZEN: uši, stenice, bolhe, ščurke, molja, miši, podgane.vo-iuharje in bramorje zanesljivo pokončate s strupom, ki ga dobite v drogeriji Kane, Zidovrka ulica 1
11146-6
»SANECLIN« za razkuževanje malih vali, hlevov in kurnikov. — Chemotechna, družba z o. z.. Mestni trg 10. 10963-6
Krasne PARADIŽNIKE, orjaško p2pr:ko, zelenjjdne cvetlične sadike prod.ija vrtnar: Šiška, Pod hribom št. 40.	10898-6
GRADEL. 4.5 m. rumen Mot, 1.5 m, čen ženski paletot, krilo, rekai volne, porcelanaste krožnike vse predvojno, skoraj novo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11191-6 Železno BLAGAJNO,
malo. 45 X30X20. prodam za HOO lir. Naslov v ogl. odd. Jutra.	11186-6
RJUHE, skoraj nove, prodam. Ogled Zaje, Celovška 90, pritličje.	11187-6
VOLNO za damsko jopico in štra-min za prt in servijete, vse Dredvojno blago, prodam. Naslov v osi. odd. Jntra.
11178-6 GLOBOK VOZIČEK, lep. prodam. Naslov v ogl. odd. lutra.	11173-6
ŠPORTNI VOZIČFK, dobro ohranjen, prodamt Rožna ulica 27/11, levo.
11174-6 OTROŠKI VOZIČEK.
športni, lep, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11175-6
PRODAMO:
umivalnik z veliko marmorno ploščo in ogledalom, v najboljšem stanju, ter umi-valno gsrnituro; gramofon v kovčka, dobra znamka, s ploščami; kompletno špecerijsko opravo, več pu'tov in trgovskih polic; 4 m dolgo gumijasto cev z me-deniaasto pipo; usrv-.to aktovko ; pisalni stroj »Ma-rmn«; električni števec, e'-ktrično žico, razne električne predmete; kompletno posteljo iz trdega lesa z dvojno mrežo in pa6telino omarico; karnise; radijski zvočnik »Ineelen«; rablje ne čevlje; črno damsko svileno obleko; damske jopice ter damski dežni plišč; gonilna jermena z« motor; jedilni servis za 12 oseb ; kartoteko za knjigovodstvo in citre. Trgovina »Uspeh«. Tržaška C. 71. U2(H-6 PRESITO ODEJO
za voziček prodam. Želez-nikarjeva 16, pritličje, de-sno.	11219-6
AFRIK, rabljen, 5 kg, prodam. Naslov v ogi. odd. Jutra.
11221-6
KNJIGE.
različne, prodam v en blok. Naslov v ogl. odd. Jutra.
1X220-6
Koncertne CITRE
ugodno naprodaj. Ogled pri Legatu, Miklošičeva 28.
11225-6
2 pora deških ČEVLJEV
št. 35 prodam. Zorko. Sta-ničeva 12.	11195-6
MOŠKE ŠKORNJE, odlične, iz prvovrstnega usnia, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 11238-6
RADIO, "estcevni, z magičnim očesom, prodam. Tržaška 24.
11236-6
VALILNA JAJCA
čistih šta;erskih kokoši dobite v šoli Zgornja Šiška.
11232-6
JERMEN
za privezovanje otroka v otroški vozjček, predvojno blago, ugodno prodam. — Naslov t ogl. odd. Jutra.
11211-6
BARAKO.
enostmovanisko, blago za dve žimnici (gradi), pred. vojno, in dva para ženskih čevljev št. 39, dobro ohranjena. prodam. Nunska 3.
11222-6
MOŠKE ČEVLJE.
visoke, št. 44, prodam. — Rožna dolina, cesta VI, št. 13''.	11176-6
Furnirano OMARO,
v dobrem stanju, 51X112 X190 cm., in eno celo ter eno tričetrtinsko violino, z lokoma, poceni proJam. — Pri Gruden, Prisojna 5'II.
11230-6
ČEVLJE.
tri pare, damske, dobro ohranjene, št. 35.5—36, in moške škornje št. 42 prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	i!:29-6
GLOBOK VOZfčEK in železen štedilnik prodam. Ogled od 10 do 11. Naslov v ogl. odd. Jutra.
11226-6
ČEBFLE, 12 A-Ž panjev, v Logatcu, prodam. Ponudlv na ogl. odd. Jutra pod *Log.itec<'.
11205-6
VEČ KOLES,
malo rabljenih, na.boljših znamk, damskih in moških, zelo oocetii naprodaj. Mer-kur. Pahf.rjeva 6 M223-6
PARCELO
kupim za dvesto do tristo tisoč lir. Ponudbe na ogl. odd. Tutra pod »Trgovec«.
11107-20
PARCELE
v centru in tik centra, za štiri- in petnsdstropnico, za Bežigradom, za vilni sistem. v šiški v bližini policijske stražnice, ter na vzhodni trrani, prodam. — Nekri narcel nrodam z* 60.000 lir. Zaiec Andrej, realitetna pisarna, Tavčarjeva nT. 10.	11108-20
LEPO VILO z vrtom, ali večstanovam-slco. tudi trgovsko hišo. v lepi legi mesta, kupimo takoj. Ponudbe na og?. odd. Jutra pod »Resni kupec«.
11019-20
VEČJO HTSO
nli večje z-emljišče, kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra I*">d »Miljon-ska gotovina < 11109-20
LEPO PARCELO, blizu tramvaja na Zaloški cesti, prodam za 160.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tal o j parcela«.
11216-20
LEPO HIŠO.
enodružinsko, v mestu, x*-•neniam proti doplačilu za enodružinsko v Zg. šiški, D avljah itd. Ponudbe ni ogl. odj. Jutrs pod »Lahko »ur.ai bloka«. 11202-20
PARCELO ali 1HSO. v strogem središču, kupim. Cena n: važna. Naslov t ogi. odd. Tutra. 11201-20
SKLAD IŠČE oddam v Kolodvorski ulici proti odkupu stelaž in pultov. Naslov v ogl. odd. Jutra.	11224 17
Stanovanja
STANOVANJE.
eno. ali dvosobno, opremljeno ali pra7no. nujno potrebujem. Valerija Hejbal, operno gledališče. 111S1-21»
STANOVANJE, dvo. ali trisobno, znotraj bloka, išče dobra in mirna družica s samimi odraslimi člani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno 5«.
11213-21a
Razno
Za bančne in denarne posle,
nakup in prodajo raznih premičnin in nepremičnin se priporoča
Al. Planinšek,
LJUBLJANA, Dvo rakova ulica 3/L
GOSPOD, ki je v soboto v tramvaju vzel aktovko, je vozaču in sprevodniku na videz dobro poznan. Bo zasledovan, ako aktovke takoj ne vrne v pisarno remize. 11206-37
AKTOVKO s stjrorobnimi moškimi čevlji sem izgubil 26. aprila
v	bližini Vodovodne ceste. Naiditc-l-a naprošam, da »o odda proti nagradi: Cinl-Metodova cesta 82,'I.
HI 80-37 PETELIN in PUTKA sta ni.m bila ukradena r nedeljo zjutraj v Dvorako-
vi	ulici. Kdor izsledi tatu. prejme 300 lir nagraje. — Gever. ključavničarstvo, Vošniakova 10. 11177-37
PROSNJB
za potovanja, tricikle, nabavo raciomranih predmetov in droge vloge ter informacije : Komercialna pisarna Zaje, Gledališka 7, poleg Platzkomandanture.
10896-37 Izgubila sem NOTE Svetel, »Suita 3. gosli« na poti od nebotičnika v glasbeno šolo »Sloga«. Naidi-telja prosim, da jih odda v pisarni glasbene šole »Slogi«, Pražakova ulica.
11217-37 KRZNENE PLAŠČE in drugo kožuhovino tpre-iemamo v popravilo po znižanih cenah in v shrambo čez polet i e. Ne odlašajte, prinesite čimprej! Rot, krznarstvo. Mestni trg.
J_3»w;—37
M
Mlado, dobro DEKLE, veselega, solidoega značaja, želi znanja z uradnikom, tud: železničarjem. Dopisi s sliko in točnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod: »Vejica«.	11212-25
»RhSNO MISLIM« Gospod, ki ie 2. mara objavil ženitbeno ponudbo pod gornjo značko, se naproša, da pooomo dvigne pismo.	11198-25
Zahvala
vsem, ki ste spremili k zadnjemu počitku našega ljubega in nepozabnega sina, brata, strica, svaka, nečaka, gospoda
Pr dežnika Statika
Posebno zahvalo izrekamo gg. dr. Savinšku in dr. Milčinskemu, dalje uslužbencem zavoda za umobolne, pevskemu zboru in prijateljem ter znancem za po-klonjeno cvetje.
Maša zadušnica se ho brala v petek 12. t. m. ob 7. uri v cerkvi sv. Petra.
Ljubljana, 9. maja 1944.
ŽALFJOČI OSTALI


Urari mi je moj Ijobljem mož, gospod
slsntic
uradnik tvrdke ITrovat «£ Co.
Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 11. t. m. ob	uri
popoldne z žal, kapele sv. Nikolaja, k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagret*. 9. V. 1944
GLOBOKO ŽALUJOČA ŽENA N A D A S SORODNIKI
mm			
			
K3S8			
SOBO,
popolnoma preprosto, s posteljo in posebnim vhodom, iščoai za taicoj. Dam protivrednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dam protivrednost«.	11192-23e
DNEVNO SOBO, okusno opremljeno, iščem. Ponudbe na ogl. oda. Jutra pod »Strogo stpariran vhod«.	11179-23a
SOBICO ali SOBO, preprosto, s posebnim vho. dom, išče gospod, ves dan odsoten. Plača vnaprej. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Miren«. 11209-23a
MLAJŠE DEKLE, pridna in poštena, išče primerno sobo proti plačilu ali za kakšno uro deia dnevno. Gre tudi za sostanovalko. V poštev pridejo ponudbe kier koli v mestu. Ponudbe prosim ni ogl. odd. Jutra pod »Nujno potrebujem sobo«.
11208-23a PRAZNO SOBO, po možnosti s štedilnikom _li s souporabo kuhinie, iščeta zakonca brez otrok. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna zakonca«.
11193-23a
SOBO,
opremiieno ali prazno, z vhodom s stopnišča, iščem za vsako ceno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjer koli«.	11227-23a
Umrl je gospod
Ervin Valentic
naš dolgoletni knjigovodja
Bil je vesten uradnik in srčno dober, značajen
človek. Ohranili ga bomo vtrafnem spominu. Ljubljana, 9. maja 1944.
Tovarna HROVAT & KOMP.

A. E. Wefranch:	49
VELEČI GOSLAČ
Roman
Kakor koli... na kanete, kjer bo samota, tišina, narava, čist zrak... Vročično, hlastno si je skušala pričarati prijetne in pomirljive slike ... tam naj otrok raste, maihen Mario, ki bo samo njen... ne, to ni slučaj, milost usode ji je dala otroka, da jo bogato odškoduje za vse...
Stisnila je dlan ob dlan in rekla zelo hitro in trezno, kakor dia bi se bite. na pamet naučila: »Prišla sem ti povedati, da sem se z nekimi pogoji voljna ločiti od tebe.«
»Da ? Kako zanimivo! Talk zato si pri-žSa? In pogoje tudi misliš postavljati? Si morda smem dovoliti ponižno vprašanje, na podlagi kakšnega vzroka se hočeš dati ločiti od mene?«
Ta jedki porog jo je užalil in razkači »Na pčdlagi vzroka, ki se ti bo zdel gotovo žeto čuden,« je ■ talino in hladno odgovorila. »Namreč: ker bom imela otroka.«
Prav zsa prav je hotela reči: ,ker bom imela otroka s teboj'. Pa Je udržala besedo, nauol nezavedema, kakor da m vreden take pripombe.
»Ker boš ... ne!« Poskočil je kakor besen, za drobec sekunde je bilo videti, da bo planil nadnjo s skrčenimi pastmi, a v naslednjem trenutku ji je obrnil hrbet ln
bufanil v porogljiv smeh: »Ne, saj ni res! Slepariš! Z veiikim trudom si si to izmislila, dia M me ranila. Nu, reci že, da ni res!«
»Res je, Maurio! Prisežem ti, da je res ... in strašno sem vesela, da je.« Bled, slaboten smehljaj ji je trepetal na obrazu.
»Tako, vesela si! A tvoja vprašanja me ne zanimajo! Tak zato si mahoma našla pot do mene? Da, draga, zelo žal mi je, a
v tej stvari si delala račun brez krčmarja! Nisem te vprašal, zakaj želiš biti svobodna, temveč, kak razlog ihisTš navesti, da dosežeš razporoko! Otrok še davno ni razlog za to! Ta bi bila lepa! To bi bilo prijazno! Poročena sva, angel moj, n'kar ne pohabi! Ako dobiš otroka, je to moj otrok, razumeš?«
»Vem,« je rekla Imge, »morda še bolje od tebe!« Skoraj na smeh ji je šh>, toda v njegovem glasu je bila taka hudobna mrž-nja, da se je kar ustrašila.
»Tako, veš? Si se najprej do dobrega poučila, jeh? So ti povedali, da moraš sku-šatS, kako bi se zlepa pogodila z menoj? A mene ne miče, da bi bil dobrotijiv, prav nič me ne miče, razumeš? Saj tudi z menoj ni b3 še nihče dobroti jiv! Ne vleče me, da bi se dal vsemu svetu imeti za norca, sam ba pa zmerom igral dobrotljrvega in velikodušnega! S svojim otrokom ne boš imela mnogo veselja, dragica, ne ti ne kdo drug! Na meni je, da določim, kaj bo z otrokom, ne meni, n* meni, na meni! Spravim aa. na Haiti ali Homolulu in poskrbim.
da ga tam odgojijo, šele potom se dam ločiti od tebe — petem, da veš, in prepo-vem, da bi kdaj v življenju dobila otroka na oči! Tako storim!«
>,Kaj se ti meša?!« je Inge vzkriknila in mu zastrmela v smrtnobledi, od gneva spačeni obraz s plamenečimi očmi. »Tega ne moreš storiti! Do tega nimaš prav ce!«
»Videla bova, do česa imam pravico n do česa ne! Ali se boš čudila, dušica draga!«
»Nikoli misem vedela, da s1 zmožen take podlosti!« je rekla Inge. in glas ji je bil kakor mrtev od groze. kaj me hočeš prav za prav kaznovati? Ctrok je moj, slišiš, samo moj, nikcgar drugega ne!« Skrčila se je vase, prekrižala roke in se prijela za komolce, kakor de ga hoče obvarovati. »Mislila sem, da ti bo v veselje, če mi boš taliko pomagal skrbeti zanj, drugače ti ne bi bila nikoli, nikoli črhnila besedice! A saj ne potrebujem tvoje pomoči najmanj pa dobrote in velikodušja! Oč:tno si pozabil, da imam jaz razlog za ločitev, ne ti, temveč jaz! če ti je toliko do tega, lahko kar predava najino zadevo sodišču!«
3Ti imaš razlog za ločitev? Rad bi vedel, kakšen je!«
»Rogaš se mi? Si mar pozabil, da si me nekaj mesecev po sklenitvi najinega tako imenovanega zakona brez besedice ali vrstice zapust'1 ln spet začel skupno življenje 3 svojo staro ljubico?«
>SKupno življenje je jako dovtipen izraz
V tem ko govoriš o najinem ,tako imenovanem' zakonu, pa imaš prav! Tudi po mojih m''slih to ni zakon, če m« ž nenadoma izgine, žena se pa potolaži, češ: ,Eh kaj, najbrže je pri ljubici' in gre zidane volje z drugim na pot!«
»S tem meriš name? Mislim, da sem dovolj dolgo čakala! Konec koncev si vendar moram nekako služiti kruh, ko se tebi ni zdelo vredno, da bi mi bil poslal glas o sebi!«
»Glas o se bdi! Glas o sebi! Prav to se mi je mudilo, pošljati glas o sebi!«
»Mi mar zameriš, da nisem tekala za teboj?«
»Da, kakopak, zelo ti zamerim! Bilo bi tvoja prekleta dolžnost! Prav! Lepo! Ce najinega zakona nisi imela za resnega in če si mislila, da ga jaz nimam za resnega ... Gromska strela, morala bi vedeti, da imam svoj poklic za resen! Si mar že večkrat doživela, da bi bil sredi sporeda prekinil koncert in pobegnil s kako ženščino, da ali ne?< Rjovel je nanjo, toda v njegovem jeznem kriku je bilo nekaj neskončno pomirljivega za njene živce.
»Tega ne vem, toliko časa te še nfsem poznala.«
»Toliko časa! Toliko časa! Toda tako dobro bi me bila lahko poznaJa!«
»Zdaj mi hočeš menda natvesti, kako te je zemlja požrla? Nikar se ne smeši! Kaj misliš, da v prvem trenutku nisem trepetala in te iskala? Pa so me vsi tako kras- -
no potolažili... vsi, ki »o te poznali dalj in bolje od mene! VViethoff... Claussen ... in celo Jožef .. .c
»A, Jožef, Jožef! AK sem b« oženje^ z Jožefom ali s teboj? Kaj so ti >e mogli povedati. ko sami jviso vedeli?! In s tem »» greš zadovoljiti! In temu pravijo aakon: In temu pravijo ljubezen!«
»Si dobil v presledku med koncertom pismo od te ženske, da aSi ne?«
»Da! Ali pa veš. kaj je bilo v njem?«
»Ne. Me tudi ne zanima. Si prebil tiste naslednje tedne v njenem stanovanju, da ali ne?«
»Da! Toda v kakšnem stanju, te najbrže spet ne zaniima?«
»Stanju! Nikar ml ne kvasi bajk! Te je imela mar v kleti zaprtega, sii-omak ? Nit! nisi mogel klicati na pomoč niti ne obvestiti policije, čeprav bi jo btl rad?!«
»Na pomoč res nisem mogel klicati, čeprav bi ba imel vzroka več ko dovolj. In policije klicati nisem hotel, čeprav zdaj vidim, da me obsojaš zaradi tega. Toda moški ima o spodobnosti neke ustaljene pojme, ki jih ne bo ženska nikoli razumela. ženske, ki te je kdaj ljubila, ne moreš spraviti v ječo. niti tedaj ne, če se ta ljubezen izprevrže v blaznost! Ali, ker si tako pametna in si imela v Wiethoffu in Claussenu ln Jožefu tako izvrstne svetovalce, ali mi nemara lahko poveš, kaj bi bil moral storiti, da bi ti ustregel!«
Sch « tleiter
Urejuje: Davorin Ravljen. — Fiir da* Konsortium »Jutro« al« Verlae • Za konzorcij »»Jutra« kot izdajatelja: Stanko V Iran t. — Fttr »Narodna tiskarna A d.« alg Druckstelie
tiskarn&rja: Fran Jeran. — Fiir den Inserrtenteil veranrivortlich • Za Inseratnl oddelek odgovarja: Ljnbomir Volčič
Za »Narodno tiskarno d. <Lc kot