Političen list za slovenski narod. Po polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 1& fld., za pol leta 8 gld., za četrt leta I Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v Katol Tiskarni" i fld., za en mesec 1 grld. 40 kr. ! Vodnikove ulice St. 2. V administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta X Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. 3 fld.. za en meseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. * VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, L, 17. Posamezne številke veljajo 7 kr. j Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob »/,6. uri popoludne. ^tev. 166. Ti Kranjci! Nekov pritepeni separatizem se drži slovenske kože, odkar stanujemo ob Muri, Dravi, Soči in Savi. Primorec čuti najpreje svoje primorstvo, Štajerec se le prečesto odeva s svojim štajerstvom, Kranjec je že po natori nekam bahat, in seveda se tudi on rad ponaša s svojo ožjo domovino. Ziv separatizem! Pri tem se pa Kranjcu godi skoraj najslabše. Ce tudi junaško prezremo, da nas „Soča" imenuje krotke kranjske Janezke, vender ostane še vedno resnica, da se čutijo izvenkranjski Slovenci še od pradavna za nekaj večin govoreč o kranjski natori, niso posebno laskavi po nas. Zadnji čas se govori mnogo o našem tako zva-nem bratomornem prepiru. Nam se zdi, da se več govori o njem, nego je samega prepira v resnici iu krotke, dobrohotne dušice ob vsaki priliki vabeč k spravi ne zamude prilike dati je Kranjcem po plečih. Od vseh strani se zaganjajo v nas, a odkritosrčno povejmo, da smo mi in naš „Slovenec" največkrat na vrsti. Vmes pa segajo nekateri globokoumneji in v domišljiji živahneiši čuvaji slovenskega miru še dalje in izražajo kar na kratko vzrok temu prepiru. Da se imenujeta prevzv. knez in škcf ljubljanski in dr. Mahfflč, je stara reč. Ta pesem je že stara in že tako dolgočasna, da nima niti kot pesniška fikcija nobene vrednosti več. Toda zadnji čas se ponavlja velikrat še neka posebna lehkokrila trditev, češ da je sedajna kranjska duhovščina vsa drugačna, nego je bila nekdaj in nego je štajerska, koroška ali primorska še dandanes. Tudi „Narod" je že večkrat prekuhal to brezmozgeno kost, zadnjič zopet v sredo. Tam dokazuje nekako tako-le: Dn pred par leti so živeli kranjsko-slovenski duhovniki v najlepši slogi s posvetnim razumništvom. To razumništvo je bilo ravno tako kot sedaj, nevarnost za vero nič večja nego sedaj. Škofje Wolf, Vidmar, Pogačar in nji- |V Ljubljani, v soboto 22. julija 1893. hova duhovščina so izpolnovali svojo dolžnost. Tedaj se je kranjska duhovščina pod sedajnim škofom navzela napačnega, brezdomovinskega klerikalizma, ki rodi fanatizem in boj in prepir. Dalje se duhovščina izven Kranjske složno druži s posvetnim razumništvom, katero se odkrito in povsod priznava k „Narodovi" stranki in se „identi-likuje s kranjskimi brezverci", katerih tudi v verski gorečnosti uiti ne prekaša, niti ne zaostaja za njimi? Ce je tudi zadnji stavek brez dvojbe najbolj sposoben vzbuditi bralcu vesel smeh, vender vsled tega ne smemo odreči temu celemu dokazovanju zanimivosti. Najzanimivejši je to, da si je mož dokazovalec vkljub temu, da je najmanj trideset zadnjih let prespal, vender še ohranil tako živahno domišljijo. Kranjska duhovščina je živela še do pred par let v najlepši slogi s posvetnim razumništvom; ta stavek je vreden, da se posebej odtisne. Oj da, Kranjska duhovščina je živela vedno v najlepši slogi s tistim posvetnim razumništvom, ki hoče ž njo sploh živeti v slogi, s tistim razumništvom, ki ni podiralo poklica njenega, ki ni rušilo, kar je ona izvršujoč svoje zvanje zidala, s tistim posvetnim razumništvom, ki je ni metalo z blatom, ki ni povsod, koder je bila prilika, hujskalo proti njim. Tako posvetno razumništvo slovensko, ki se je po svoje obnašalo, samo ni hotelo sloge. To priča „Zgodnja Danica" v nebrojno dokazih, to dokazuje naš list, kije moral navstati, da brani načela in zastopnike tistega stanu, ki menda ni najzadnji in najnepotrebnejši mej stanovi na Slovenskem. Cujte gospodje, naša kranjska duhovščina ni spala, in ni jej bilo treba nikogar, nego lastnih skušenj, da je spoznala, da so liberalci na Kranjskem. V vsakem večjem kraju se je dobil največ od 1. 1870 sem, pa tudi že preje, kdo, ki je bil znan kotstrastven nasprotnik duhovščine. Tu je bil kak denarni mogotec, tam kak učitelj, drugje zopet kak gostilničar, Letnils: XXI. trgovec, dacar ali kak drug, ki spada več ali manj mej posvetno razumništvo slovensko. Ta se je odlikoval v tem, da ga navadno ni bilo skoraj nikoli v cerkev, da župnik ni dobil nikdar njegovega velikonočnega listka; v njegovi hiši se je najbolj zabavljalo proti duhovnikom in pletle so se tiste malenkostne, a vendar često jako strastne spletke proti domačim duhovnikom in njihovim ukrepom; to nasprotstvo se je kazalo v občinskih zadevah, pri šoli, pri popravilih in sploh koderkoli se je moglo. Po mestih je bilo še slabše. Uradništvo in tista nižja inteligencija, ki je okusila kak grižljej novodobne olike, je največkrat nasprotovala duhovščini. Ko so se ustanovile čitalnice iu so duhovniki, često vzbudivši jih, tudi jih z večine vodili, tedaj se je preneslo to nasprotovanje tudi va-nje; nasveti duhovnikovi so se največkrat prezirali, vsaka tudi najkrotkeja opazka v obrambo duhovniškega stališča je vzbujala strast in sovraštvo, in to se je ponavljalo, poostrovalo in duhovniki so še vztrajali. Trpeli so dolgo!---Naposled jim je bilo vendar preveč! In temu preveč nista kriva ni prevzv. ljubljanski knez in škof, ni dr. Mahnič. Komur je le še količkaj do resnice, izve jo lahko Čisto in z dokazi pri vsakem starejšem duhovniku. Ce so tedaj kranjski duhovniki izprevideli, da je liberalizem, Če tudi slovenski, sovražen najsvetejšemu, kar zastopajo, in če so vsled tega jedinstveno napovedali mu boj, ali so tedaj oni krivi razdora? Citajte starejše letnike „Danice"; tam boste dobili prav tista načela, prav tista dokazovanja, prav tisti odpor proti slovenskemu liberalstvu, kakor v našem „Slovencu", samo še krepkejši in često odločnejši, nego sedaj. Toda „Dauica" je bila le tednik in vi ste jej skušali prideti značaj obskurnosti, zato se niste dosti menili za-njo, ko pa ste izprevideli, da je naše duhovščine in vrlih naših mož resna misel ne ukla- LISTEK. Pantheon. Arabeske. Napisal Josip Jaklič. III. Hymen. Bilo je vroče popoldne in zadremal sem na naslonjaču . . . Bože mili! — Pred mano stoji bitje, komaj podobno človeku; upala lica, osinele ustnice, trpek nasmeh krog ust, kalne oči, mrklo čelo. Oblečen je v salonsko opravo najmodernejšega kroja, v rokah se mu leskeče chapeau-claque in belijo elegantne glace-rokovice. V levici drži plamenico in majhne peroti vzdigajo se mu iznad ramen. Od nekdanje — kakor kaže klasične — lepote preostalo je samo še ogrodje. „Kdo si, čudno bitje, ki me strašiš v snii? Mari ne poznaš moderne navade, da se je treba predstaviti?" Krog usten zaigral je došlecu zaničljiv nasmeh in z lahnim poklonom podal mi je posetnico. Oči so mi bile sicer nekam motne, vendar sem čital, dasi z veliko težavo: „Hymen Hymenaeus, bog že-nitve in zakona." — Tedaj pa sem se zakrohotal jaz. „Daleč ste prišli nesmrtni bogovi helenski in rimski! Tedaj tudi na Vašem 01ympu vpeljali ste že posetnice in druge naše običaje? —--In k8ko Vam pristoja salonska oprava in c!aque! — Cisto ti la mode. — Nauma Dia! Občudujem Vas." „Prosim Vas, kaj naj tudi storimo? — Kakor kolo vrti se čas naprej in mi se moramo vrteti ž njim: sicer nas svet popolnoma pozabi. Koliko stoletij že ne polaga človeštvo ljubko dehtečih medenih kolačev na moje altarje!" „Tedaj Vi propadate, kakor sami priznate . . ." „Propadamo to je res: ali propadamo slavno. Molitev vernega ljudstva res ne čujemo več, ali radi tega vendar še nismo popolnoma pozabljeni. Vsaj jaz ne; moje ime tiska se nebrojnokrat po časnikih. Ali čitate kaj časopise?" „0h, da; vselej prečitam vsaj uvodni članek in podlistek ter ,domače stvari1 v ,Slovencu' in ,Slov. Narodu'." „In inseratov ne berete?" „Poredkoma jih površno pregledam. — Taka literatura me ne zanima kar nič." „Dragi moj, vidi se Vam, da ste daleč zaostali. Najbrž se ne veste ne, da se dandanes ženijo in može ljudje po časopisih?" „To pač, znino mi je, da se kaj često uporablja ta ne več nenavadni pot." „In kaj pravite li temu?" „Jaz? Nič. — Kaj naj si jaz o tem mislim? In kaj porečete Vi?" „Jaz? — Tudi jaz ne vem, kaj bi dejal. Vendar zdi se mi, da mi je to le v čast. Zenitve so dandanes pogosteje, nego v starih boljših časih. Vendar . . „No, vendar . . ." „2rtve so bolj pičle. Kakor že rečeno, medenih kolačev mi ne pokladajo več." „Oprostite, da se nisem popreje spomnil. Takoj Vam prinesem dolenjskega cvička, bolj kisel je sicer, pa slabejši ni, nego sabinski, kateri Vas je v starih boljših časih čestokrat praskal po grlu. Tudi za prigrizek se kaj dobi; nekaj mesenih klobas imam pri roki. Upam, da Vam bodo prijale." Helenski bog je globoko vzdihnil; spomnil se je najbrž poprlnikov in vabljivih klobas, koje so mu žrtvovali pred več nego poldrugim tisočletjem novoporočenci v starodavni Emoni. — In pri tej priliki opazil sem, da ga je samo še kost in koža, in nisem se mogel vzdržati, da ne bi pripomnil: „Zdi se mi, da vi bogovi trpite v današnjih časih celo glad na Olympu. Kakor vidim, nimata Ambrozija in Nektar dovolj redilnih snovij v sebi. Zganci bili bi tečnejši......." Hymen je lahno zarudel; sramoval se je oči-vidno svoje bede, potem pa je odvrnil: „Vi mislite, da 6em jaz še vedno stari Hymen- Hymenaios, klasično lepi bog ženitve......Ah, to ne! Cas se drvi naprej in mi moramo napredo- ker se niso trdno držali sr. katoliške vere in so svojo trmo stavili nad nauk Kristusov. (Drobt. XXI. 102.)" Na str. 121. pravi: „Krščanstvo se nikakor sovražno ne vstavlja, ono se nikakor škodljivo ne protivi. domoljubnosti. Ne in milijoukrat nel marveč krščanstvo je povzdignilo ljubezen domovinsko v sicer glavno, vendar ne v izključno državljansko krepost. Res žalostno, ko bi se moralo krščanstvo po preteku skoro dvajset sto let še braniti v tem oziru. Krščanska vera je edina in sicer prav krepka zaslomba za manjše narode v vseh onih državab, v katerih prebiva več narodov pod eno upravno streho. Sr. krščanska vera namreč uči, da je sam Bog hotel, naj bode in ostane razlika med mnogovrstnimi narodi, ki so vsi njegovi ljubi otroci. Krščanstvo nalaga posameznim narodom, naj se med seboj bratovski ljubijo, kakor otroci enega očeta in naj drug drugemu krivice ne dela, ki bi nje sam od svojega soseda prenašati ne maral. Le poglejmo po naši ljubi mnogojezični avstrijski domovini! Kdo je bil šibkemu Slovencu od nekdaj zanesljiv prijatelj? Mar li nekatoličani katerekoli narodnosti? Ne! temveč sv katoliški cerkvi ter svetlemu cesarju zvesto udani katoličanje katerekoli krvi. Glej narod moj! to so pravi avstrijski domoljubi iu tudi tvoji najboljši prijatelji." In konečno str. 126.: .Ohranimo tudi mi narodu vero, pa ga varujmo mlačnosti, varujmo ga odpada od sv. vere. Narod brez vere je stavba na pesek. Greh je največji sovražnik domovine, naroda. Kralj Artakserksej je dejal svojemu sinu: .Zapomni si dobro, da ni pravice brez vere. Ne zabi nikdar, da si ti kot kralj ob enem varuh vere. Imej Kraljevski sedež in božji altar za neločljiva. Kralj brez vere je trinog, narod brez vere je pošast.' Kaj služi francoskemu narodu bolj v čast in ponos, ali to, da je verna deklica, junaška devica Jovana Orleanska, vodila krdela vojščakov v zmago proti sovražnikom domovine^ ali to, da so brezverni samooblastniki v krvavem uporu, pred sto leti pričetem, umorili blagega kralja Ludovika XVI. in občudovanja vreduo kraljico Marijo Antonijo, hčer velike avstrijske cesarice Marije Terezije, in pa da so poklali na tisoče in tisoče najodličnejših pfemenitašev iu gorečih duhovnikov, najboljših sinov sedaj globoko ponižane francoske države? Da! kad%r opešata v narodu vera in nravnost, takrat se mu bliža sužnost. Vera je narodu najlepša svetinja in blaginja. *Brez sv. vere ne moreš posameznikov časno in večno osrečiti, zato tudi ne naroda. Narod pripraviti ob vero, je grše in še veča sramota in nesreča, kakor če izgubi devica ljubo sramežljivost in nedolžnost in srčni mir in poštenje in premoženje, tako da nazadnje obupa in zavoljo storjenega detomora sama žalostno in sramotno umreti mora, od vseh zaničevana, pomilovana pa od nikogar!" Ljubljanski knez in škof uči ravno to in strah vas, da Mahnič — tudi! Dovolj dokazov imate tedaj, da je res katoliško tako mišljenje in jasno imate v njih izraženo, kakšnega mišljenja bodite, če hočete biti katoličanje. Politični pregled. » V Ljubljani, 22. julija. Gališko pedagogično društvo je te dni zborovalo v Tarnopolu. Predsednik knez Jurij Czar-toryski je v svojem nagovoru naglašal, da znanost veliko pomenja, značaj pa vendar še več. Znanostni pouk ima veliko vrednost, še važnejše je pa, da se narod privede do tega, da izpolujuje svoje dolžnosti do Boga, domovine in sodržavljanov. Na to mora gledati v prvi vrsti učitelj. Ce bi se društvu posrečilo, narod pridobiti za vztrajno, vestno, trezno delo, pripeljati ga do tega, da bi se dobro zavedal svojega smotra in teženj, bi lahko reklo, da je položilo kamen zgradbi boljše družbene zgradbe. Pri posvetovanjih se je posebno naglašalo, koliko škoduje slaba domača odgoja in kako kvarijo mladino Časopisi, priobčujoči škandalne novice in senzacij^e vesti. Naglašalo se je potreba verskonravne vzgoje. Na tem shodu se je videlo, da tudi mej Poljaki prodira spoznanje načel prave krščanske vzgoje. To nam daje upauje, da Poljaki tudi v državnem zboru ne bodo več delali nobenih ovir uvedenju verske šole. Volilna reforma. Po mnogih listih se sedaj razpravlja vprašanje o razširjenju volilne pravice, le levičarski o tem skoro popolnoma molče. „D. Z." se je bila jedenkrat oglasila za občno volilno pravico, potem je pa vtihnila. Tudi za delavske zbornice, ki bi volile zastopnike v parlament, ne mara zjedinjena levica. To je čisto naravno. Levičarji se vzdržujejo največ s pomočjo kapitalistov in velikih tovarnarjev. Poslednji pa ne marajo, da bi zastopniki delavcev prišli v parlament, ker bi marsikaj razkrili, kar bi jim ne bilo všeč. Zaradi tega se pa bode levica upirala vsakemu razširjenju volilne pravice. Najbrž bode rajši vladi kaj prijenjala v narodnih in druzih političnih ozirih, da le ne spravi te stvari na dnevni red. Kako se liberalci boje razširjenja volilne pravice, to se je pokazalo na Moravskem, kjer je deželni zbor po veliki večini liberalen.' Liberalna stranka čuti, da gre za njen obstanek. Apponyijeva stranka. Grof Apponji je na nekem shodu svoje stranke razkladal, zakaj njegova stranka v cerkvenem vprašanju ne zavzame nobenega odločnega stališča. Njemu se zdi, da bi se s tem le narod razcepil na dve stranki, v skrajno liberalko in skrajno klerikalno. Cerkveno vprašanje že sedaj slabi narod. Se nikdar ni bil narod tako slab, kakor sedaj. On je zatorej pred vsem za narodno, to je strogo mažarsko politiko. Tako Apponyi. Ljudje, ki pa poznajo razmere Apponyijeve stranke, pa pravijo, da ta stranka v cerkveni politiki le zaradi tega ne zavzema nobenega stališča, ker v tem vprašanju v njeni sredi ni prav nobene jedinosti. Nekaterniki so za brezpogojno podporo vladne politike, drugi pa za odločni upor vladni politiki. Ap-ponyi in nekateri tovariši pa mislijo, da treba počakati. Za proticerkveno politiko so sicer, ali iz na-sprotstva do sedanje vlade nečejo privoliti v kake (Dalje v prilogi.) njati se vašemu terorizmu, tedaj ste planili po nas, da razdiramo. To zadostujo kranjski duhovščini, ki se ni iz-premenila in se ne bo, ki ne bo nikdar upognila glave liberalizmu in njega zastopnikom, ki pa tudi v nobenem slučaju ne bo ostavila svoje slovenske zastave! Izven Kranjske, pravite, ni tako, kot pri nas. Da, koder je duhovščina jedini vplivni faktor narodni, tam je nobeden ne odbacuje, zato ker je potrebna. Veudar pa se je tudi izven kranjskih mej vedno kazalo, da je treba duhovniku vedno čuvati, da se ne vgnezdi liberalizem v njegovo čredo. Že za nepozabnega Slomšeka se je kazalo tako nasprotje na Štajerskem, ki se je pozneje še mnogo zvečalo. Sicer pa pristavljamo le še prelepe besede iz knjige: Sv. Pavel (str. 119). Labodski knez in škof dr. Mihael Napotnik jih govori tudi nam kranjskim duhovnikom iz srca; podpišite jih, pa smo bratje; več ne želimo ni pičice. Glase se pa tako-le: .Mnogo se govori dandanes o domoljubni ljubezni. Nastalo je celo neljubo vprašanjč, kaj naj pravemu domoljubu več velja, vera ali narodnost? Skoda, prav velika škoda, da je kedaj nastalo to vprašanje, ne bilo bi smelo nastati. Ali ker se je že sprožilo, naj se pa v prihodnje zakrije z vedno pozabljivostjo. Po mojih mislih ni dosedaj za ljubo našo domovino storil menda nikdo toliko, kakor njen prvi sin, pokojni knez iu škof lavantinski Anton Martin Slomšek, in to po svojih podučnili spisih, nadalje po nedeljskih šolah, katerim so oni bili oče, posebej še pa po neprecenljivi družbi sv. Mohorja, katero so oni vzbudili. In kako so sodili o tej stvari od vseh, ki so dobre vesti in volje, enako občudovani vladika, ko so že več ko štirideset let za svoj narod neumorno pisali, istega modro učili in ko so nazadnje za svoj narod že tudi mnogo bridkega pretrpeli? Svarili so pred vsem pred praznimi besedami in malovrednim pričkanjem (Drobt. XXI. 91 v. 36) ter priporočali pohlevnost in pa modrost, prijaznost in miroljubnost: čednosti, ki so bile od nekdaj zvezde slovenske, naj ostanejo tudi naše vo-dilje (Drobt. XXI. 92 v. 21). Vsem svojim rojakom so kot pravi krščanski domoljub naročali: .Držimo se naše Avstrije trdno in domoljubno. Avstrija je bila in nam bode ostala edino zavetje . . . Ljubimo pa tudi svoj domač jezik in likajmo ga po svojih močeh." (Drobt. XXI. 96 ) Ker so nekateri začeli le preveč vihrati in narodnost brezmerno črez vse povzdigovati, užalilo jih je to take, da so iz ljubezni do naroda začeli njemu, ki so ga srčno, a ne slepo ljubili, vest izpraševati in mu tudi Bjegove slabosti očitati, kakor še nikdo pred njimi tega storil ni. Slomšek so svoj rod ljubili, zato so mu pa hoteli na noge pomagati ne s prazno hvalo, nego s krščansko vzgojo, in mu tako nadelati pot tudi do zložnega življenja na tem svetu. .Kar je preveč, zdravo ni. Moje grajilo ne bodi zamera, marveč zdravilo." (Drobt. XXI. 97—99.) Dalje so kazali na to, da je Nemce tako tudi Slovane razcepilo v sovražne tabore in v krvave vojske zapletlo ravno to, vati z duhom časa, sicer zaostanemo. — Jaz sem dandanes le še nekaka računska operacija, mož in žena sta pa le dve števili, ki sta se slučajno znašli. Soprog pomenja nekako eneržijo, dela oziroma alge-brajiško potenco socijalnega ugleda ter je v mate-matiški kombinaciji toliko večje veljave, ako ima pred seboj še kak kooficijeut, bodisi že „grof", .baron", .pl." itd., ali če že druzega ne, pa vsaj „dr." ali .prof.". Tudi eksponent .odvetnik", „ko-mercijalni, vladni ali dvorni svetnik" itd. poveča njegovo vrednost. Kar se pa tiče soproge, to je ona istovetna z doto ter se lahko izraža s posebnimi številkami, n. pr. 40- ali 50.000 ali več goldinarjev, oziroma še enkrat toliko kron. ... O platoniški ljubavi ni tedaj tu, kakor vidite, ni najmanjšega sledu. ... In kar se naposled mene samega tiče, sem — kakor sem že poprej pripomnil — kot bog ženitve računska operacija, kot bog zakona pa dolg matematišk izraz, obstoječ iz posebnih, algebrajiških, pa tudi čestokrat imaginarnih in iracijjnalnih števil z različnimi koeficijenti in eksponenti. Računska operacija....." Uelenski bog hotel mi je najbrž še nekaj povedati, toda tu vstopi moj prijatelj. Jaz se vzdra-mim in prikazen izgine. Prijatelj mi hiti pripovedovati, da se je zaročil mladi, nadarjeni dr. Q. s sedemdesetletno antipa- tično, a bogato vdovo X., dražestna sedemnajstletna gospica Y. pa da je žrtvovala svojo mladost neizmerno staremu, a istotako bogatemu bonvivantu, komercijalnemu svetniku Z. Kaj je že bila poslednja beseda mojega posčt-nika olympijskega boga Hymna-Hymeneja? — Ali da! .Računska operacija........." Pot v Rim. Petdesetletnica Sv. očeta Leona XIII. je vzbudila vesoljni svet. Ne le katoličani, temveč tudi drugoverci govorili in pisali so pri tej priliki o vrlinah Leona XIII. Vladarji širnega sveta pošiljali so sivolasemu starčku v Vatikanu svoje čestitke in darove. Verni katoliški narodi so pa biteli v večno mesto, poklonit se sv. očetu, ponovit mu svojo zvestobo in oživit svojo sveto vero na grobeh sv. Petra in Pavla, prvakov aposteljnov. Tudi mi verni Slovenci nismo hoteli zastajati. Tudi mi, ko smo bili v mili domovini najlepše praznovali to veliko slavnost s slovesno službo božjo, mnogobrojnimi kresovi, vbranim zvonenjem, grmenjem topičev, slavnostnimi govori itd., smo sklenili romati v Rim k sv. očetu, ter določili dan za odhod 10. april. Verno ljudstvo naše se je veselo pripravljalo na to daljno, a pomenljivo romanje. Marsikateri je vzel zadnje težko zaslužene vinarje iz hranilnice, da jih po.troši iz ljubezni do namestnika Kristusovega na zemlji. In res, 10. aprila prižvižga v Ljubljano romarski vlak s štajerskimi milimi brati. Vlak ste di-čili slovenska in papeževa zastava. Mnogo se nas je zbralo na ljubljanskem kolodvoru; jedni, da se pridružijo štajerskim bratom, drugi, da jih srčuo pozdravijo. Iz vseh prisotnikov je žarela neka posebna radost in navdušenost. Marsikateri bi jo bil rad z nami udaril v večno mesto; a jeden ni mogel zaradi stanovskih dolžnostij, drugemu ni pripuščal fluančni minister. Vsi ti so nam želeli od srca srečno pot in blagoslova božjega, proseč, naj tudi z&nje in ves mili narod molimo na grobu sv. Cirila, kar smo tudi radi storili. Navdani z istimi čutili, katera so nas pre-šinjala lani, stopajoče zadnje dni avgusta na strelišče, kjer smo se navduševali za vse najbolje, najdražje in najsveteje, smo se poslovili od milih bratov ter jo hiteli proti Gorici. Tudi .lukamatija" je čutil neko posebno navdušenost, zato jo je rezal, da je bilo veselje. V živahnem razgovoru smo. Vlak obstane. Evo ti Sentpetra! Tudi tu se je precej zbralo milih Priloga 166. štev. „Slovenca" dn6 22. julija 1893. večje reforme. Pri tako različnih nazorih je gotovo, da Apponyijeva stranka razpade, ko bi hotela zavzeti kako odločno stališče v cerkveni politiki. Ciprianija francoska vlada ne iztira. Premislila se je, ko nekateri radikalci s tem niso bili zadovoljni. Od vladne strani se premenjeno postopanje opravičuje s tem, da se je pokazalo, da Ci-priani se ni nič udeležil poslednjih nemirov v Parizu. Srbija. V mnogih liberalnih krogih se ie boje, da bi odsek, kateremu se je naročilo, da skrbi, da se izvede sklep skupščine o zatožbi ministrov, ne dal ministrov kar zapreti. V liberalnih krogih baje že mislijf na to, da nabero kavcijo, da jo \loli pri sodišču, da mej preiskavo ne bode imelo ministrov zaprtih. V radikalnih krogih se pa govori, da na to nikdo ne misli, da bi mej preiskavo bivše ministre zaprli. Pomnoženje vojaščine v Rusiji. Mi smo izrekli svojo misel, da tudi druge države po-množč število vojakov, ko se je bila vsprejela vojaška predloga v nemškem državnem zboru. Danes pa moramo omeniti, da že prihaja iz Rusije noviea, da tamošnji vojaški krogi že govorč o tem, da se osnujeta 19. in 2#. voj. To se bode pač tudi zgodilo, kajti v Rusiji so kaj nagli s pomnoženjem vojakov. Tam tudi stvar ložje gre, ker ni treba vprašati nobenega narodnega zastopa. Francija bode pač tudi še nekoliko vojsko pomnožila in Nemčija s svojo pomnožitvijo vojne sile ne bode nič na boljšem, le velika bremena si je naložila. Zaradi tega bode pa seveda Nemčija priganjala, da povek-šata še vojsko njeni zaveznici Avstrija in Italija, posebno prva. Od Italije ni pričakovati, da bi voisko dosti mogla pomnožiti, ker je v strašnih finančnih zadregah. Treba bode zopet milijonov in milijonov, da se ohrani evropsko ravnotežje in oboroženi mir. Belgija. Težave zaradi revizije ustave še niso odpravljene. Zbornica se ne more zjediniti za noben predlog o novem volilnem redu za senat. Uinisterski predsednik že preti z ostavko. Ce se ostavka ne bode vsprejela, se bode morala razpustiti zbornica, ki se bode seveda še volila po starem volilnem redu, ker Dovi volilni red še ni stop 1 v veljavo. Z razpuščenjem zbornice se bi stvar zopet precej zavlekla. Največje ovire delajo zmerni liberalci, kakor so jih tudi, ko je šlo za premembo volilnega reda za zbornico. Ta stranka, ki v Belgiji zastopa interese velicih kapitalistov in Židov, se boji, da potem pride ob vsak vpliv, da morda celo popolnoma izgine. Ce le dolgo ne pride do kacega sporazum-ljenja, se je bati, da se delavci zopet odločijo za občen strajk, da tako prisililo politične kroge, da pospešijo svoje delo. Sedaj je v delavskih krogih sicer še vse mirno, ali ne ve se, če bode dolgo, ako se kmalu ne dii delavcem pravica, da bi volili v postavodajne zastope. Irs/ea predloga. Gladstone je precej popustil od svoje irske predloge, da jo le spravi pod streho. Optimisti že mislijo, da bode morda še go- renja zbornica glasovala za irsko predlogo, sedaj ko se je precej premenila, posebno v finančnem oziru. Vlada pa ni tako optimistična, temveč že računa b tem, da bode parlament treba razpustiti. Salisbury sam se pa vendar že bo|i, da bi gorenja zbornica le utegnila pritrditi sklepom spodnje zbornice. Zaradi tega je pa do somišljenikov razposlal nekak oklic, v katerem jih pozivlje, da se zbero v obilnem številu k sejam, pr> katerih se bode v gospodski zbornici razpravljalo o irski predlogi. Salisbury dokazuje, da bi dovoljenje irske avtonomije škodovalo angleški vnanji politiki, ker druge države bi to zmatrale za slabost. Torej mora že vnanja politika služiti kot agitacijsko sredstvo proti irski predlogi. Salisbury se pa tudi jako boji, da se irska avtonomija vsprejme. ker potem njegova stranka pride ob večino. Unijonistični liberalci jo sedaj podpiralo le zaradi irskega vprašanja; če se to vprašanje reši, pa se povrnejo v liberalni tabor. Slovstvo. Nova knjiga. Veleuč. g. Mirko Breyerje priobčil o priliki tristoletnice slavne zmage pri Sisku: „Poku8 bibliografije poviesti pobjede kod Siska" U Križevcim. Brzotiskom Gust. Neuberga. Knjižica ima 27 stranij in imenuje 100 različnih spisov, ki se bavijo s tem slavnim dogodkom naše zgodovine. Jahresbericht der k. k. Staats-Ober-realschule in Laibach f u r das Jahr 1 8 9 2/9 8. Na čelu objavlja izvestje ljubljanske c. kr. višje realke prof. Balt. Knapitsch-a spis: „U n t e r s u c h u n g des Siiuerlings bei Steinbflchel in Kraiu." — Iz šolskega poročila posnamemo, da je koncem tega šolskega leta obiskavalo ljubljansko realko 346 učencev, 210 Ljubljančanov in 136 zunaujih; po narodnosti je bilo 164 (!) Nemcev, 156 Slovencev, 19 Italijanov, 3 Hrvat, 3 Cehi; po veri 335 katoličanov, 1 z jed. Grk, 6 protestantov in 3 žid|e; po napredku je bilo 31 odličnjakov, 220 s prvim redom, 43 s ponav-ljalnim izpitom, 36 z drugim iu 14 s tretjim redom. — Šolnine so dijaki vplačali 5630 gld., ustauov so prejeli v znesku 2147 gld. 67 kr. — Zrelostno po-skušujo dovršilo je šest abiturijeutov, med njimi dva z odliko. Dnevne novice. V Ljubljani, 22. julija. (Odličen gtist.) Prevzvišeni naš metropolit g. knezo - nadškof goriški, dr. Alojzij Matija Z o r n , pripeljali so se danes opoldne v spremstvu svojega tajuika z brzovlakom v Ljubljano obiskat našega prevzvišenega g. knezoškofa. (Prezentacije) Prezentovani so čč.: gg. Janez B e r 1 i c, župnik na Bohin|ski Bjli, za župnijo Mošnje; Jakop Korit ni k, farni upravitelj na Blokah, za taro Bloke; Ludovik Jenko, bratov, da nas pozdravijo in izroči svoja srea. Živili taki brezdomovinci! Od Sentpetra naprej razprostrl se je pred nami pusti Kras, katerega so prouzročili neprevidni Be-nečanje, posekavši krasne hoste. Vozeč se proti Monfalkonu, se nam pokaže morje s Trstom in gradom Miramare. Solnce se je pomikalo proti zatonu. Bil je v resnici krasen pogled na slano vodo I Evo ti mraka, in mi smo v Gorici. Tu nas je dočakalo prav mnogo vrlih sinov majke Slave, mej njimi tudi veleučeni dr. Mahnič in dr. Pavliea. Ne morem popisati sreče in veselja, ko smo se s tema odličnjakoma bližje spoznali in si stiskali desnice. In kako smo si od srca klicali: .Živeli katoliški junaki! Živela katoliška zavest!" S temi besedami smo se ločili. Na novo navdušeni smo hiteli proti Korminu. Nočna tema je pokrila mater zemljo. Malo besedij izpregovorimo iu v Korminu smo. Tu so izročili naši strojevodje in kondukterji vlak laškemu osobju. Tudi ti so „lukca" dobro pognali. Le ta razloček je bil, da smo namesto onega ne posebno lepega .fertig" slišali gladko doneči „prontiu. Osebje laško je bilo z nami zel6 prijazno. Ono prijaznost bi si tudi domd želeli, posebno na južni železnici. Precej smo uvedli, da so nas nekateri dom& le preveč plašili. Malo časa smo se vozili in že smo v Vidmu. Vlak se ustavi na velikem kolodvoru z veliko streho. Zunaj pred zgradbo nas je čakala večerja. A prej smo morali odpreti kovčege. .Bagaglie, ba-gagliel" so vpili Lahi, kakor da bi ocet prodajali. Po tej reviziji so se nekateri usedli k večerji, nekateri smo jih pa opazovali, kako so pridno delali. Videli smo, da so bili prav potrebni okrepila. Hitro se je zbralo tudi nekaj .laških zagrizencev". Tudi ti so gledali naše lačne brate in zasmehovaje govorili: .Mangiano, come a pranzo." .Mislim, da se tudi vi ne bi branili, ko bi le imeli," smo menili sami pri sebi. Ko smo se vsi okrepčali, jedni z jedjo, drugi z gledanjem, so tudi .lukca" nahranili in napojili. Zato jo je pa tudi pošteno pobral po velikanski ravnini. Nebo je bilo nekoliko oblačno. Meseca in zvezd ni bilo videti. Jednega in drugega se je lotila neka nevolj-nost, da se po noči votimo po teh lepjh krajih, a tolažili smo se s tem, da bomo nazajgred^ videli ono krasno zemljo, ki je bila do leta 1866 lastnina našega cesarja. Skoda, da je sedaj v tako slabih rokah! (Dalje sledi.) župnik v Knežaku, za župnijo sv. Duh v Velikem Trnu pri Krškem. (Dr. Vinko ttregorifi) odpotuje jutri iz Ljubljane ter se vrne 10. avgusta nazaj. (Avstrijski kmetijski shod) skliče na jesen kmetijski minister na željo dunajske kmetijske družbe. Glavni predmeti na tem sbodu bodo pogovori, kako naj se preosnuje zemljiški davek, kako naj se napravi tesnejša zveza med avstrijskimi poljedelci, in kako bi se dobivali o kmetijstvu natančnejši statistični podatki. Osnovalni odbor imel bo 25. julija sejo, da se določi dan, kdaj da se bo vršil kmetijski shod. (Nova papeževa okrožnica.) Časniki poročaj*), da izda Leon XIII. prihodnji teden unvo okrožnico povodom svojega škofovskega jubileja. Tej encikliki pripisujejo v Vatikanu veliko važnost ter jo naznanjajo kot nekako slavnostno poslednjo voljo svetega očeta. (Nameščen) je čast. gosp. Anton Poljšak, novomašnik v Vipavi, za kapelana na Vačah. (Ogenj.) Budanje, 20. julija: Danes pred polu-dnem je pogorelo pohištvo Fortunata Kranjca številka 113 v Budanjab. Zanetil je baje triletni je-dini sinček, katerega je mlada mati z jednoletno sestrico v senco posadila, med tem pa je sama kosilo v kuhinji pripravljala. Sinček je moral zlesti na hlev ter tam z žigicami zapaliti seno, katero je v naglici zaplamtelo. Mimogredoča žena zapazi dim ter hiti naznaniti gospodinji, katera je, prišedši k ognju, slišala še presunljivi zadnji klic svojega deteta: .Mama, mama, mama!" Kot odločna levinja hotela se je zakaditi v gorečo seno, da izbavi svoje dete; le z silo sta jo pridržali dve ženi od gotovega pogina. Padla je potem v medlevico, iz katere je prišla le toliko k zavednosti, da neprenehoma kliče: .Dajte mi dete, dajte mi dete!" Ljudje 60 pridno gasili, toda brez zdatnega vspeha, dokler niso po preteku jedne ure prišli vipavski gasilci, ki so rešili, kar se je še dalo rešiti. (Na Čatežn) pri Ztplazu se je vstanovila kmetijska podružnica, ki šteje že čez 40 udov. (Vojaške premembe.) Obrist Moric pl. Remic od 10. dragonskega polka je po cesarskem ukrepu odstavljen. — G. M. Škrjanc, ljubljanski bogoslovec, rezervni poročnik Filipovicevega polka št. 70, je prestavljen v nadomestno rezervo. (Volilni shodi.) G. Vekoslav Spinčič, deželni iu državni poslanec, obiskuje te dni svoje volilce. Po vseh večjih krajih jih je sklical k shodu ia jim poročal o svojem delovanju. Resnici na ljubo moramo priznat', da so ga povsod svečano sprejeli in odobravali njegovo postopanje. O tem ne razpravljamo, kakšno je to postopanie; pač pa moramo izjaviti, da bi tudi drugi nemladočeški in nest a r č e v i Č i j a n s ki poslauci mnogo lahko koristili dobri stvari, če bi se večkrat, po Spinčieevem vzgledu, pokazali svojim volilcem. (Gimnazija celjska) je imela koncem letošnjega leta 377 učencev; mej njimi 242 Slovencev. Odli-kašev je bilo 44, zdelalo jih je 281, 20 jih ni. Zanimivo je to, da se je le 9 Nemcev učilo slovenščine. (Ptujski gimnazijci) nemške narodnosti ne kažejo posebne udanosti Avstriji, še manj pa pravičnosti do Slovencev. Dne 15. julija so kričali po mestu s precej navdušenim povdarkom: .Hoch Bismarck! Pereat den Windischen!" Pa menda ni slovenska predrznost temu kriva. (Trtna uš) se je uradno potrdila v občini Slam-jak v Ijutomerškem okraju. (Umrl) je veleposestnik in štajerski deželni poslanec Fr. baron Mayr-Melnhof na potu iz Marijinih toplic (Marienbad) na Štajersko. (Dalmatinske novice.) Cesto 6mo že povdarjali, kako je zapuščena Dalmacija. Cerkve in župnišča so slaba, da Bog pomagaj; ljudstvo je siromašno in neuko; brati in pisati jih ne zna ni'polovica; šol ni skorai nič, ali pa so brez učitelja in brez učencev. Plačevanja je pa vendar vedno dovolj. Naj omenjamo danes samo jeden slučaj. V Slivnem je že dvajset let šola, a vender se v njej še nobeden ni naučil brati in pisati. Noben učitelj ni bil tam več nego leto dnij; potem ga pa navadno tri ali štiri leta ui bilo. Cerkev za 1400 duš je dolga 5V« m, široka 3'/» m, visoka 2'/» m; prostora je tedaj komaj za kakih 50 ljudij. In takih primerov je še mnogo! — Očetje Jezuvitje so zaključili prisiljeni dne 15. t. m. zaderskem mestu svoje delo- Tanje. Imeli ho tam gimnazijo ia velikrat ee jiito je očitalo, da potujčujejo. Da temu ni tako, moremo povzeti iz besedij, ki jib pišd o tem dogodku strogo pravaška „Kat. Dalm." „Vtisek tega dogodka ni ia ne more biti ugoden zaradi izvenredne, neprecenljive gorečnosti, v katero se odiikuie v obče vsi Je- , zusovci. Vsakdo, brez razlike politiškega mišljenja, obžaluje, da je izgubila nadškofiia te delavne redovnike, ki so se v vsaki dobi najpripravneje odzivala ne samo duhovnim potrebam, marveč tudi vsem opravičenim želiam zaderskib vernikov. — — Skoro 30 let so delovali v cerkvi sv Krševana, ki je bila jako obiskovana in tako tudi v nadšk. semenišču. Sedaj jib ni več, kakor jih je duh časa tudi od drugod s to ali drugo pretvezo odgnal. Jeden tukajšnjih očetov je za 30 let že petkrat pri- J sustvoval jednakemu prizoru, kakor je sedajni v Zadru", to se pravi v tridesetih letih — petkrat izgnan! Sliši se, da pojdejo v Kralievico. Bjg dai, i da dobe tam gostoljubnejša tla. — Stranka prava je sklenila, da se ne vdeleži kulturne slavuosti na i Cetiniu dne 26. t. m. Dalmatinskim pravašem je to . zelo všeč, ker vidijo v Srbstva „največjo domačo \ nesrečo in nevarnost", kakor piše K. D. — Od 13. j do 16. t. m. je bilo v Dalmaciji jako viharno. Na več krajih je pobila toča vinograde. Nenavadno hladno (16—18) je bilo. (Čestitanje.) Ptujska čitalnica čestitala je po deputaciji obstoječi iz gosp. predsednika Antona Gregoriča, odbornika c. kr. notarja Sim. Ožgana in tajnika g. Bud. Sieglna svojemu ustanovniku preč. I gosp. Jakobu Meškotu, dekanu in župniku pri sv. i Lovrencu v Slov. goricah, o priliki imenovanja ka- | nonikom. (Cigan pretkan — pa drugi tndi.) O gan, čegar revir (lovsko zemljišče) je navadno ob Krki pri Kostanjevici, ukradel je konja menda po noči od 5. do 6. julija skoro gotovo nekje na Štajerskem med Savo in Sotlo. Konj je bil sicer na eno oko slep, pa je vendar še kacih 100 gld. vreden. Ker so pa cigani kot konjski tatovi preveč na dobrem glasu, ni si ga upal sam jahati čez savski most na Vidmu. Najel je čisto tujega človeka, kateremu je plačal 2 gld., da ga je jahal čez most. Sam jo je pa precej pred konjem mahal. Pri krškem mostu se je pa ta stvar občinskemu odborniku, ki je bil ponoči sam okraden, sumna zdela. Takoj je občinskega slažab-nika obvestil o svoji slutnji. Ta jo res mahne za jezdecem in cigauom. Ker se ie bil ua neki voz prisedel, je bil pri vasi Prstavi že prehitel oba. j Tukaj je sklical kmete, ki so mu pomagali ugrabiti j konja in oba tatova. Cigan je odnesel pete v gozd j njegov pomočnik pa v ječi krške soduije premišljuje, | kako se bo zagovarjal in izgovarjal. .Dom." (Naselbina slovenskih krošnarjev) V loški fari pod Zidanim mostom se je v teku poslednjih let okoli 200 Bolčanov, vrlih slovenskih krošnarjev, naselilo in si kupilo ali hišico ali kaj zemljišča ali pa oboje s »o svetu pritrženim denarjem. Seveda, svet okoli Loke je mnogo boljši, in bivališče v tem kraju je radi bližnje postaje za krošnarje veliko priklad-nejše. (Lepilo'pri kolkovih znamkah.) Od c. k. finančnega ravnateljstva za Kranjsko sprejeli smo dopis glede lepila pri kolkih. Ravnateljstvo je namreč prejeto mnogo pritožb, da so kolkovo znamke iz leta 1893 nedostatno oskrbljene z lepilom. Do sedaj se je za lepilo rabil kolonjski klej, pri katerem je bilo treba dobro pomočiti ali posliniti, da se je znamka prijela papirja. Sedaj pa se rabi v ta namen „gumi arabieum", lepilo, ki, se raje razmoči, zato sedij ni treba preveč moč ti pri lepljenja, ker bi se sicer utegnilo lepilo otreti in bi se znamka ne inogla prilepiti. (Nova maša.) Poroča se nam: V Kranju je daroval v mestni farni cerkvi č. gosp. ndvomašnik Vincene Čibašek dne 16. t. m. prvo Sv. 'daritev. Razven obilne duhovščine je spremilo mnogo odličnih svatov g. novomašnpa tudi ue ^isto -slovenskega učiteljišča. Glavna stvar je pa, da dobimo gimnazijo, v kateri bi se mladenči navzeli katoliškega, krščanskega duha. Zadosti ialoiten in poguben je piepir, kateri je:.navstal zdaj med omikanimi Slovenci. .Kdo bo tajil, da to nasprotje izvira največ odtod, ker se v sedanjih srednjih šolah verski duh premalo goji, .tako, da namesto vneme za krščanske misli in nazore verski duh v mladenčih le otrpne ali pa čisto »gasne. Ako bo katoliška gimnazija res prav vravnana, bo vse drugače, kajti kar se v mlado sree zasadi, to ostane navadno do smrti. Kako lepo bo med Slovenci, kadar bodo posvetni rodoljubi lednega duba z duhovnimi 1 Ia to se bo zgodilo, ako dobimo katoliške srednje in vi^je šole. Začetek se bo naredil s katoliško višjo gimna-z'jo v Ljubljani. Tamošnja gimnaziia je itak prenapolnjena, torej bo le pouka v korist, ako se v Ljubljani ustanovi druga višja gimnazija. Še bolj pntrebna, kakor katoliška gimnazija, je pa katoliška učiteliska pripravnica. Ueiteliem moramo v vzgojo izročati najdražje svoje blago, svojo nežno mladino. Vaak oče, vsak« mati želita, «la bi iz nju otroka kaj prida postalo, kar je pa mogoče le na podlagi krščanske izreje. Zato moramo pač želeti, da bi bili naši učitelji polni krščanskega in verskega duha, da bi tistega tudi otrokom v srca cepili. V prejšujih časih smo pač imeli pridne in pobožne učitelje. Zdaj se pa ue dii tajiti, da se m?d učitelje vedno bolj širi lažiliberalni, veri nasprotni duh. Na Kranjskem in Štaierskerp še ni tako hudo; kdor pa bi hotel nad našimi besedami dvomiti, naj pride na Koroško in uaj si ogleda naše učitelje! Vsak verni Slovenec, kdor ima kaj odveč, bo torej dobro in Bogu priletno delo storil, ako „fcatoliški sklad" »li s»ip z dežjem podpir^, ali pj vgftj darove po možnosti ta namen npbira. Ugovor, da bo s tem naborom naša slavna in prepitrebna družba sv. O rila in Metoda škodo trpela, ne velja. Kajti Ciril Metodova družba bi sama morala misliti na ustanovo katoliškega učiteljišča, ako bi »katoliški sklad" tega ue storil. Družbi je torej s tem skladom le jedno b»«i# odvzeto, iedna w loga olajšana, kw bo t^di djyf,ba, ki je vendar Jcp-toliška, za svoje šole potrebovala katoliško mislečih učiteljev. Tudi s katoliško gimnazijo se pospešujejo nameni šolske družbe. Dokler bodo Slovenci verni, bodo tudi svoji materni besedi in svoji narodnosti zvesti »stali. Sicer pa, kdor enkrat da, tisti d& tudi dvakrat; kdor ima za družbo sv. Cirilp in Metoda jedno krono, bo še tudi za »katoliški sklad" katero žrtvoval; radodarnemu se studenec ne usuši. So pa tudi taki, da za uobeno dobro reč nič ne dajo; če za šolsko družbo niso nič imeli, tudi za »katoliški sklad" ne bodo nič dali. Namesto njih bodo pa radodarni svoje žrtve podvojili, in Bog bo blagoslovil delo njihovih rfin, da zaradi svoje dobrot-ljivosti vendar ne bodo trpeli pomanjkanja." gld. Za ^katoliški sklad" darovali so nadalje p. Jauez Ev. Na gode, dekanijski in farni upravitelj v Trebnjem 200 kron Baltazar Bartol, župnik v pok. na Spodnjem Brniku pri Cerkliah . . Gašper Dolar, mokar v Liubljani, prvo krono ........ Jožef Kosec, vikarij v Novakih na Goriškem, letnino...... J os i p Lavrič, župnik v Ambrusu na Dolžniškem....... France Pavleti č, vikarii v Fojaut na Goriškem, letnino..... France Smreka r, vikarij v Medani ua Goriškem, letnino..... Janez Brence, župnik pri sv. Gregorju, mesečni no za julij . . . . France Marolt, posestnik pri sv. Gregorju, letnino...... Anton Marolt, posestnik pri sv. Gregoriu, letnino...... Janez Prijatelj, posestnik pri sv. Gregorju, letniuo ...... Janez Rigler, posestnik pri sv. Gregorju, lamino...... Več posestnikov od sv. Gregorja mesečnino za julij...... Alfons Mil line r, kustos deželnega muzeja »Rudoliioum" v Ljubljani, mesečnino za maj, -junij, |ulij, avgust in september...... Zbirka pri dekanijski konferenci v Žužemberku: France Perpar, župnik v Z.agradcu Mihael Bogolin, župnik v Aidovcu Anguštin Šinkovec, kapelan v Žužemberku........ Ig.u ac i j^K I j u č e v š e k, župnik v Šmihelu pri Žužemberku . . . Josip Žagar, kaplan v Hnjah Janez Zupančič, župnik v Topli Rebri....... ... J o h i p Kos, farni upravitelj na Se-Ih pri Šiun.hregu . . . . . . Tej zbirki dodal je bržkone g. dekan Sam še ......... da je nalovil okroglo svoto 40 g^d. Anton J a m n i-k, župnik na Sorici 0 p r 111 k i v e se lega družinskega dogodka darovanih 24 kron Jauez Teran, župnik v Ljubnem Nekdo lOOJupn v zlatu . . . 1 I. .srečno dokončavši šolo, 1 krono Josip.Begali, mizar in hišni po BHStpik v Liubljani 2 kroni . . I. S. župnik,ua Notranjskem 200 kron Lovro Rozman, ekspozit v Žabnici Neimenovan trgovec . . France Brulec, župnik na Ve liki Dolini....... Henrik Povše, župnik na Krki . Mihael S a i e. župnik v Šiangi R. T. iz Ljubljane...... F. Z. in H. D. vsak po eoo krono . gld. P— A lp.j z i j ZormiMi, mokar v Ljubljani » 5.— Andrej K a I a u, stolni vikar v Liubljani, mesečuino za tunij iu julij » 10'— Mili Bog povrni vqem velikodušnim darovalcem tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev! V Ljubljani, v god sv. Marjete device in mučeuke I. 1893. jQ8ip Šiška. tajnik „izvršujo5ega odseka'. 99- 100 — 10-— -•50 10-— 5 — 6 — 6,— 1 — 50 —•50 —•50 — 50 - i 5 — 5 — 5 — 15 — 5 — 2-— 1 — 1 — 6 — 7-— 12-— 10-— 50 — — 50 1.:— 100 — 5 — SO- lO— 5-— 3 — 2 — Darovi za ,,katoliški sklad" naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoškoflfski tajnik v Ljubljani. Društva. — (Druga letošuja vrtna veselica pevskega društva „L|ubljaue") vršila se bode v nedeljo,- 6. avgusta t. I., pri »Vi-rantu" z zanimivim programom, katerega bodemo pozneje priojbčili. Za danes bodi omenjeno o kegljanju, katero se že v nedeljo prične ia nadaljuje za tem vsaki dan od 1. ure popoludne uaprei iu ki obseza nastopu« dobitke: I. dobitek 30 kron, II. dobitek 20 kron, III. dobitek 10 kron, IV. dobitek 6 kron, V. dobitek 4 krone, VI. dobitek 6 kron (za največ serij) in VII. šaljivi dobitek za največkrat vseh devet. (Slovensko planinsko društvo) prosi, naj se vsa pisma do društva pošiljajo naravnost osrednjemu odboru v Ljubljano, a ne posameznim odbornikom. Dalje naznanja, da je pot na Stol, katero je zaznamovalo društvo, dalo tudi popraviti. — Na društveni oklic sta se tudi oglasila g. Aut. Zupan, posestnik v Z»spu pri £!eda, in gosp. Ant. Lavrenčič, gostilničar v Sentpetru na Notranjskem. Gosp. Zupan ima na ponudbo 5 sob in kuhinjo. Kdor želi najeti stanovanje, naj se obrne do njega ali do plaoinskega društva. Zasep je pol ure od Bleda. Gosp. Lavrenčič ima vedno na razpolaganje sobe. Zajutrek, kosilo in večerja stanejo 70 kr., soba z jedno posteljo pa 40 kr. Te cene veljajo izrecno za člane planinskega društva. V bližini so: Snežnik, Sv. Trojica in o» hrib Osilnica, odkoder se vidi daleč po morju. To gostilno, ki je prav na dobrem glasu, priporočamo vsem čč. članom in drugemu slavnemu občinstvu. (Kat. tiskovno društvo) v Mariboru ima ta-le odbor: dr. Jožef Pajek, kanonik stolne cerkve, predsednik; dr. B. Glančuik. odvetnik, j podpredsednik; dr. Ivan Mlakar, profesor bogo-; slovja, blagajnik, in dr. Martin Matek, prof. bo-| gosluvja. tajnik; .kanonik Lovro Herg, kanonik Karol H ribo v šok, zdravnik dr. Feliks F e r k, Jožef Zidanšek, profesor bogoslovja in vikar dr. , Anton Medved. (Posojilnica v Gornji Radgoni) ; imela je v preteklem polletju dohodkov 21.702 gl. 53'/, kr. in stroškov 21911 gl. 14 kr. tprej prometa 43.613 gl. 66V, kr. Mei ^ohodki imela je 16.850 gl. 50 kr. hranilnih vlog ia 3885 gl. vrnjenih posojil, med stroški po 15.800 gl. posojil ter 3921 gl. 84 kr. vzdignjenih hranilnih »log. Pristopilo je 61 novjh zadružnikov, ki imajo v deležih 610 gl.; vseh zadružnikov skupaj je 166. (Slovensko društvo.) Dr. Leop. Grego-rec, predsednik .Slovenskega društva", naznanja, da občni zbor političnega »Slovenskega društva" ne bode dne 6. avgusta, ampak dne 8. septembra, in sicer v Mariboru. (»Slov. bralno društvo" v Kranju) vabi Vaše blagorodie k tamburaškemu koncertu v nedeljo, dn^ 23. jnlija t. I. v gostilni g. P. Mayeria ml. — Vspored: 1. Knobl-Mačak: »Sokolova", koračnica. 2. Kla'6-Farkaš: »Svračanje". 3. Gregorovič - Farkaš: »Moie milje". 4. Farkaš: »Karišik brv. narodnih popievka". 5. pl. Zajfe-Far-kaš: »Domovini Ujahavi". 6. F«rkaš: »Uj.biauovci I", koračnica. 7. Abt-Lachainer: »Deteta". 8. Farkaš: „L Ji a s ■goo E S « a sl. vzET" sl. j za p. brezv. jasno 0-00 Srednja temperatura 21-9° za 2'4° pod normalom Tržne cene t Ljubljani dne 22. julija. gl- kr. P&eni"». m. st. . . . 8 40 Speh povojen, kgr. . _ 66 Rež, „ . . . 6 86 Surovo maslo, „ — 82 Ječmen, „ ... 6 — Jajce, jedno „ — 2 Oves, „ ... 7 20 Mleko, liter .... — 10 Ajda..... 10 — Goveje meso, kgr. . — 64J 48, Proso, „ ... 6 — Telečje „ „ . — Koruza, „ ... 6 — Svinjsko „ „ . — 23 Krompir..... 3 — Koštrunovo „ „ . — 38 Leča, hktl. . . . 14 — Pišanec..... — 35! Grah..... 14 — Golob ..... — 17i Fižol..... 10 — Seno, 100 kgr. . . 3 20 Maslo, kgr. . — 76 Slama. „ „ . . 2 76 Mast, „ . — 70 Drva trda, 4 kub. mtr. 6 46 Špeh svež. — 62 . mehka. . 5 Gosp. dr. Jernej Glančnik, odvetnik v Mariboru . . „ dr. Albin Potnik, c. kr. notar v Novem Mestu, 1 delnico delniškega društva „Prvi narodni dom v Rudolfovem" za........... Slavna kmetska posojilnica ljublj. okolice v Ljubljani Slavna posojilnica v Šoštanju........10 Slavna posojilnica Črnomlju..... ... Gosp Ivan Fiseher, bivši c. kr. notar v Gor. Gradu „ dr. Benjamin Ipavie. zdravnik v Gradcu . . „ dr. Ivan Klasinc, odvetnik v Gradcu . . . „ dr. Gregorij Krek, e. kr. vseučiliščni profesor v Gradcu............ „ Fran Sal. Pire, dohodkar v Št. Pavlu . . . „ Oton Ploj, e. kr. notar v Radgoni .... „ dr. Jakob Sket, c. kr. gimn, prof. v Celovcu . „ Fran Hauptmann, c. kr. profesor na učiteljišču v Gradcu ......,..... „ Anton Kupljen, c. kr. notar v Črnomlju . . „ dr. Bogomil Krek v Gradcu....... Za vse te velikodušne darove izreka opravilni odbor . Podpiralne zaloge slovenskih vseučillščnikov v Gradcu" plemenitim dariteljem v imenu revnih in podpore vrednih vse-učiliščnikov slovenskih najtoplejšo svojo zahvalo. V Gradcu, dne 21. malega srpana 1893 Dr. Gregorij Krek, c. kr. vseučiliščni proiesor, presednik in blagajnik 50 gld. 50 n 50 10 10 5 M b M 5 n 5 n 0 5 n n 5 M 5 n 3 3 Dr. Bogomil Krek, tajnik. Zalivala, dobila je naša občina prav zdatno podporo — še čez 2000 gld. — deloma od vis. c. kr. vlade, deloma od slavnega deželnega odbora v Ljubljani. Za ta denar nakupilo se je revežem koruze, krompirja, ajde in fižola za seme. Ker je bilo s tem blagim činom zares zdatno pomagano ubogim stradajočim, šteje si podpisano občinsko predstojništvo v prijetno dolžnost, najprisrčnejšo zahvalo izreči visoki c. kr. vladi in Blav. deželnemu odboru v Ljubljani za toliko naklonjenost. Posebno se pa še zahvaljujemo načemu preljube/,njivemu prečast. gospodu župniku Ivanu Zdražbi na Prežganju, ki tako lepo skrbi za svoje farane in ki ima zares požrtvovalno srce za reveže. Preblagi gospod se ni vstrašil nobenega truda in je deloval tako dolgo, da je bilo našim revežem pomagano. Bodi mu torej v imenu vseh obdarjenih od podpisanega občinskega predstojništva izražena najpresrčnejša zahvala za njegov veliki trud Občinsko predstojništvo Trebelje**, dni 16. julija 1893. Župan: Jožef Gale. Št. 2296. Javna zahvala. V akademičnem letu 1892/93 blagovolili so še darovati „Pod-piralni zalogi slovenskih vseučilisčnikov v Gradcu": v v 2. 3. 4. 5. 357 3-3 Velika nesreča zadela je lansko leto našo revno občino, kajti toča nam je uničila vse poljske pridelke. Kdor pozna naše hribovske razmere, ve, da tukaj ni bogastva in da je bil za naše bedne prebivalce to strašen vdarec. Najboljši kmetje morali so po zimi žito kupovati in ubogi reveži so stradali, da je bilo joj. Ko pa pride spomlad, ni bilo semena, ne denarja. Vsled prošnje velečast. gosp. Ivana Zdražbe, župnika na Prežganju, Gabriel Jelovšek. VIII. REDNI VELIKI SKUPSCINI družbe sv. CIRILA in METODA v Sežani, dn£ 26. Julija 1893. Vspored: I. Sv. maša ob 10. uri dopoldne v župni cerkvi. II. Zborovanje ob 11. uri. 1. Prvonaestnikov nagovor. Tajnikovo poročilo. Blagajnikovo poročilo. Nadzorništva poročilo. Volitev* jedne tretjine odbornikov. Po pravilih izstopijo naslednji udje družbi-nega vodstva: 1. Ivan Hribar, 2. Luka Svetec, 3. dr. Ivan Tavčar, 4. Tomo Zupan. Volitev* nadzorništva (5 članov). Volitev* razsodništva (5 članov). Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. V Ljubljani, dn4 U. julija 1893. Prvomestnik: Podpredsednik: Tomo Zupan. Luka Svetec. * Iz § 16. glavnih pravil: Družbino vodstvo se voli za 3 leta; pa vsako leto izstopi jedna tretjina. Nadzorniki in razsodniki pa se volijo vsako leto iz novič. Iz § 14.: Velike skupščine se udeležujejo s posvetovalno in glasovalno pravico: .... b) pokrovitelji; c) udje družbinega vodstva; d) udje družbinega nadzorništva in razsodništva, in e) podružnični zastopniki. Število podružničnih zastopnikov se ustanavlja tako, da je na vsacih 50 družbenikov eden zastopnik; vender pa mora vsaka podružnica najmanj po enega imeti. Iz § 15.: Podružničnim zastopnikom je dovoljeno pooblastiti namesto sebe kogarkoli izmed družbenikov. Služba organista in cerkvenika se odda v Stranjah (p. Kamnik). Nastop službe o sv. Mihaelu. Ako zna prosilec primerno rokodelstvo, naj omeni. Postranski dohodek za poduk v zasilni šoli ob zimskem času. Več pove Janez Molj, župnik. 359 3—2 starega 12—15 let, zmožnega slovenskega in nemškega jezika. želi v svojo špecerijsko prodajalnico na Vrhniki sprejeti Proda se iz proste roke nova hiša •tojeia bliža farne oerkve pr! sv. Lovrenol ob Temenioi, potita Trebnje, s cementom Krita, imajoča tri sobe, vežo, kuhinjo in klet; pripravna je za prodajalnloo, gostilno (gostilna je tudi zdaj) ali za penzijoniste. Oddaljena je dva in pol kilometra od železniške postaje in pol kilometra od postajališča. 360 2 -2 Natančneje pove posestnik Josip Zupančič ravno tam. Oznanilo. 355 3-3 Podpisanee naznanja s tem, da ima izgotovljeno • cerkveno uro primerno za kako farno cerkev, in dve uri, primerni za kako podružnico. — Kdor bi jedno ali drugo potreboval, obrne naj se do njega s spodaj naznanjenim naslovom. Rad sprejema tudi popravila, ki spadajo v njega stroko. izdelovatelj cerkvenih ur. v Cerknici pri Rakeku na Kranjskem. Glasovita radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z častno diplomo in zlato svetinjo na razstavi v Londona in Parizu, z zlato svetinjo v Briielju in Tunlsu. 324 4 G. Piccoli-ja, lekarja v Ljubljani je vspešno dietetieno sredstvo, katero krepča in zdravi želodeo, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje. Izdelovatelj razpošilja io proti povzetju zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gl. 36 nove., po 55 steklenic (zaboj tehta 5 kg) za 5 gl. 26 nove. Poštnino plača vedno naročnik. Cena eni steklenici 10 novoev. J. Hafnerjeva pivarna v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga priznano izvrstnega vrhniškega piva. — Naročila na pivo v sodčkih ln zabojih po 25 steklenic. Dostavljenje na dom brezplačno. 275 (20-lu) Znana restavracija s prostorno dvorano in najlepšim velikim, zračnim vrtom. Novourejeno krito kegljišče, pripravno prav posebno za družbtnsko kegljanje. Ut£- Uhod tudi iz Poljske ulice, sm- Franjo Paušner lc r o j a 6 , Streliške ulice štev. 18, priporoča se prečastiti duhovščini za lzdelavanje Sf taKirje t s po izvrstnem kroju in po najnižji ceni. 344 3—3 X 3G5 -vinnr—ir. [ Primarij dr. I Gregorič | |jj| odpotuje 364 3-1 m ^ za čas od 23. julija do 10. avgusta. ^ Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kmmtmm 33 52-30 athreiner-jeva Kneipp-a sladna kava z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da se škodljivemu vživanju namešane ali s surogati pomešane navadne kave lahko odrečemo in dobimo okusnejio, pri tem pa še zdravejio in redllnejio kavo. — Neprekosljlva kot dodaja navadni kavi. — Pona redeb se skrbno izogibaj. — '/» kilo 25 kr. — Dobiva se povsod. Pristno samo v bellb zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko. 8 338 26-3 izdelovatelja napisov. Pleskarska obrt za stavbe in mebelje. *f* Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4. Prevzameta vsa v njih stroko spadajoča dela v mestu X in na deželi. Dobra, fina dela, najnižje cene. X Otročji vozički jako fini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sicer v vseh barvah, kakor rudeče modro, sivo in olivno, po gld. 5'50, 6'— 7'_ 8'-, 9-—, 10-— in višje po vsaki c-eni do 20 gld Anton Obreza, tnpecirar, v Ljubljani, Šelenburgove ulice I. Najcenejši kraj zu nakupovanje otročjih vozičkov. "mm 537 50—37 Solidne, zložne močne in čudovito cenene stole vsake vrste ponuja prva kranjska tvornica za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa. Jos. Verbič-a v Bistri, pošta Borovnica. (230 52—13) A" letu t Trstu osnovana c. k. privileg. zavarovalna družba RIUNIONE ADRIATICA 01SICURTA, katere generalnega zastopa pisarne so na 13 n 11 a j n 53 12-2 v družbini hiši. mesto, Weihburggassse št. 4, in katero v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih avstro-ogerske države zastopajo generalni, glavni in okrajni zastopi, zavaruje po najnižjih cenah proti požaru poškodbam pri prevaževanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka. Glavni zastopnik v Ljubljani: IYAN PERDAN. i JJ1 Najprimernejša darila za vsako priliko so fjj i švicarske žepne ure M katere ima v največji izberi v zalogi rjJ France Čuden, M preje GEBA, M nrar v T^j«l>ljani, L J Slonove ulice štev. 11. W Po najnižji ceni dobe se tudi naj- ■■ raznovrstnejše [Ui stenske ure, ure za dvo- L J rane in s stojalom, ure- U budilnice itd. LnJ ___Največja zaloga prstanov, uhanovt 'Jr El^ggf^^S^T^^^B^^^ verižic, srebrnih in z!atih, vse po to' LJ*j ^^Kmmmm^^^^ varniški ceni. 185 17 II pravila izvršuje točno pod Jamstvom. - Ilustrovani ceniki so franko na razpolago. - Poštna naročila Izvršuje obratno. ^ jj^ Najcenejši, najelegantnejši in najtrajnejšl marmorno - mozajičen in terraszo - graniten tlak za oerkve, krstne kapele kapele, vestibnle, koridore, stopnišča, kuhinje, kopalne sobe, verande itd. itd. priporoča specijalna firma Hella A: Oomp. na I>u.iiaju, katera sedaj tukaj in na Gorenjskem dela nekaj tacih del, katera se izvrše po najnižji ceni po gld. 2 č0 do 3 50 kvadratni meter v najlepši napravi in z večletnim jamstvom. Od te firme narejena dela vidijo se tukaj v kopališču v hotelu pri Slonu, Rudolfinumu in mnogih zasebnih hišah. Naročila za tukaj in na deželi vsprejema 349 9 — 3 Mti»^l>eia« (»»tljc^l j«' Viljem Treo > Marije Terezije cesta štev. 10 v Ljubljani. M ♦ M ♦ M M 0K DR ROMAN JACOBI, zobni zdravnik v Ljubljani, Stari trg št. 4, ustavlja po najnovejši im najboljši metodi umetne zobe in zobovja. Plombira ln trga zobe v narkozi (umetno spanje) brez bolečin. Zdravi sploh vsako ustno bolezen. Ordinira od 9. do 12. ure dopoldne ln o,„,!» j„a. »„„,„„, !„ j ji ii t [nim> pruštii. Najkutantaejil pggojl. — Jamstvo. — Stroji a« dajo na poakutojo. Cs« 10 ie nota miiale! Pretapevaleen laatea pijsil! 176 15-8 Dva goldinarja 75 krajcarjev, poštni zabojček (pletena steklenica) najfinejšega aroma tlčneg& gorskega malinovčevega sirupa, opetovano pre-mijiran. pošilja franko proti povzetju lekarnar Floooli v LJubljani. Steklenica 1 kilo vsebine 70 kr. Pleteno steklenice po 10, 20 in 40 kg., vsaki kilo 60 kr. no vštevši zavijanja 324 10-7 Sa rornrp gljcerinske Odi gUVc specijalitete. Od kar jih je izumil in uvel F. A. Sarg, rabijo jih Nje velečastva cesarica in drugi člani Najvišje cesarske hiše in mnoge tuje knežje rodbinp. Priporočajo je prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra. pl. Zeissl, dvo-ni svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zdravniku za zobe Thomas na Dunaju, Meister v Gothi itd. Glycerinovo milo v papirji, kapicah, blanjicah in škatljicah. — Medno glycerinsko milo v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v Hakonih. — Toiletno karbolno glycerinsko milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — Glycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. — Glycerinska creme. — Toiletni glycerin — Lysol-milo in toalelno Lysol-glicerin milo. Mlečno milo itd. itd. (539) 11—8 li zdravstvenooblastveno pre- skušena zobna creme. F. A. Sar$»--a sin eomp., c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaju. Dobiva se v vseh lekarnah in parfumerijah. Najboljše in najceneje kupuje se železo, raznovrstna železnina, cement, okove itd. pri vi "v v I> j ubi j aII i 7VXestni trg- lO. 272 ZALOGA 12 nagrobnih križ«'v. štedilnikov in njih posameznih delov, ledeni«, finih žag itd. po najnižjih cenah. Zaloga železniških šiii po najnižjih cenah. Dn6 22. julija. Papirna renta 5*, 16% davka .... 97 gld. 30 kr. Srebrna renta 5%, 16* davka .... 96 . 95 . Zlata renta 4%, davka prosta.....118 „ 90 „ 4% avstrijska kronina renta, 200 kron . . 96 . 55 „ Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 980 „ — „ Kreditne akcije, 160 gld................334 „ 25 . London, 10 funtov stri........124 „ 70 „ Napoleondor (20 fr.)................9 „ 89 . Cesarski cekini....................5 „ 88 „ Nemških mark 100.........61 „ 17'.,, Dn6 21. Jallja. Ogerska zlata renta 4$....... Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5 % državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864., 100 gld..... Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, * Kreditne srečke, 100 gld....... St. Glenois srečke. 40 gld....... — Rld. — kr. 94 80 147 50 164 25 192 50 98 n 80 n — n — n 197 25 67 50 »i 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 143 AvBtr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........66 Windischgraezove srečke, 20 gld.....— Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 2886 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 Papirnih rubeijev 100......130 Zdravila za živino. Skušena redilna Štupa za živino, za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd. Paziti treba pri kupovajnu V Ljubljani: (tega izvrstno učinkujočega sredstva za uničenje vsakovrstnega mrčesja). Kupovalka: Zakaj mi ponujate prašek v odprtem zavitku? Zahtevala sem vendar „Zacherlin", kateri je dobiti edino le v steklenicah! — Druzega praška ne sprejmem, ker znano je, da se zlorabi ime „Zacherlin", ako se prodaja navadni prašek proti mrčesju v zavitkih, škatljicah ali škr-nicljih. Zahtevam torej prašek v zapečatenih steklenicah z imenom „Zacherl" ali pa mi vrnite denar. Anton Krisper, Ivan Luckraann, J. Klauer. Jeglič & Leskovic, Peter Lassnik, Ivan Perdan, H. L. Wencel, Frane Terdina, Ivan Fabian, Karol Karinger, Mihael Kastner, Josip Kordin, >1. Lavrič, Alojzij Lenček. Karol Planinšek, Viktor Schiffer, M. E. Suppan, Schussnig & Weber, Prevariti se ne dam! V Ljubljani: V Postojini: u V Škof ji Loki: V Polh. Gradcu V Borovnici: V Kočevju: Na Krškem: V Dvoru: V Idriji: V Kranju: V Ložu': V Kostanjevici: Ivan Jebačin. Anton Ditrich, Gr. Pikel, Franc Kogej. Hedvik Fabiani. Ana Leben. Franc VerbiS. Fr. Loj. Franc Kren, Peter Peschke. R. Engelsberger, Franc Zesser. Ant. Kline. Franc Kos. F. Dolenc, Karol Šavnik, lekar. Franc Kovač. Alojzij Gatsch. V Litiji: V Hribu: V Mokronogu: n Na Mirni: Na Vrhniki: V Radovljici: V Radečah: V Novem Mestu V Zagorju: 11 V Kamniku: V Žužemberku : V Ornomlju: V Bledu : 265 10-5 Lebinger& Iiergman. Fr. Kovač. Anton Majcena, Sbil & Petrovič. Josip Schuller. M. Brilej, A. Bučar. Homann, A. Robleck. J. Trepetschnigg, Br. \Vakonigga nasl. A. Pauser. R. E. Miehelič, Ivan Miiller st. Edm. Zangger. Jakob Dereani. Andrej Laekner, Ludovik Perse. Oton VVollling. Ta zdravila za živino s? dobijo y 203 15 1 eka f nI T rii ko mi «J® v Ljubljani zraven rotovža in se vsak dan s pošto razpošiljajo. Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspehom večinoma po hlevih, ako žlvinče ne more jesti, slabo prebav-lja ; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka. Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr, 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld. za konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanju kolen, otrpnenju v v boku, v križu, otekanju nog;, mehurjih na nogah itd. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo 4 gld. Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitku. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „1K EKC1I B" VVollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B. Jttf Pojasnila vvseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic. Id