!ll. leto.
Bornio Radgona, dne ZS. februarja UZI
Glasilo obmejnih Slovencem
Uredništvo in upravništvo v Gornji Radgoni, Spodnji Griz št. 7, 1. nadstr. I. Telefon št. 7. Rokopisi se ne vračajo.
Izhaja vsak petek zjutraj in stane s poštnino vred za celo leto 48 K, za pol leta 24 K, za četrt leta 12 K. Posamezna Številka stane 1 K.
Inserati: Ena šeststolpna petitvrsta (prostor 3 mm visok in 45 mm širok) K 1 -50. Pri večkratni objavi primeren popust.
Sredi ustavnega boja.
22. februarja,
V ustavnem odseku ustavodajne skupščine so bili 19. t. m. sprejeti prvi štirje členi ustave. Dolgotrajen, težak porod ! Za par besed, ki jih vsebujejo ti štirje členi, so se vršile razprave brez konca in kraja. Ustavni odsek (odbor) je sestavljen iz zastopnikov vseh strank izvzemši Radičevce. Ti ustavotvorci se bojujejo med seboj „z urna svitlim mečem“, a izid vsega govorniškega boja je znan že v naprej: prodreti mora (vsaj v bistvu) oni načrt, za katerega glasuje večina. Z večino pa razpolaga — vlada. Človeku, ki čita v dnevnikih te dolgovezne, dasi mestoma prav duhovite govore, prihaja na misel veliki angleški dramatik, ki zakliče na nekem mestu: „Woords, woords, woords“! (Besede, besede, besede).
Sedanja vlada se je prav udobno zvalila v svoj naslonjač, prekrižala roke in noge, ter opazuje s precejšnjo ravnodušnostjo gibanje svojih političnih nasprotnikov. Vlada stoji trdno. Njena večina je strnjena in zastopa enoten ustavni načrt. Nasprotno je pa opozicija razcepljena, sprta med seboj. Med posameznici strankami je veliko več načelnih nasprotij, kakor pa skupnih točk. Načelna nasprotja so trajna, skupne točke pa le prehodne — od danes do jutri. Te opozicijonelne stranke so izdelale vsaka svoj ustavni načrt in ga predložile ustavnemu odboru. Za nobenim teh načrtov pa ne stoji niti približna večina. Vzemimo samo vprašanje uprave. Če se izgovori beseda „samouprava", predstavlja si jo bosanski musliman popolnoma drugače kakor na pr. pristaš Slov. ljudske stranke. Ljudje iščejo v teh novih oblikah rešitev svojih navad in razvad, rešitev starega političnega življenja. Od tod taka razlika -v programih, katerim je cilj isti. Enako je z vprašanjem vladavine. Socialni demokrati so republikanci, toda drugačni kakor na pr. hrvatski republikanci ali komunisti. V socialnih in gospodarskih vprašanjih leže med naziranji opozi-cijonelnih strank globoki prepadi. V navadnem
Pismo iz južne Srbije«
' Na Kosovem polju, februarja 1921.
Naši kraji ieže na najsevernejši točki Jugoslavije. Marsikaterega bralca bo zanimalo, kako živi ljudstvo v najjužnejših delih Jugoslavije. Ker živimo v skupni državi, bomo morali polagoma spoznavati tudi te kraje, ki smo o njih slišali tako maio, kakor so slišali doli na jugu o naših. Nedavno so pisali listi o naseljevanju v Južni Srbiji. Tudi mnogega slovenskega vojaka zanese služba v te kraje. Naš rojak g. Alojzij Cestnik, ki službuje na Kosovem polju, nam je poslal kratek opis teh krajev. Objavljamo ga, ker smo prepričani, da bodo naši čitatelji z zanimanjem segli po njem.	,
Prebivalstvo. V Južni Srbiji prebivajo Srbi, Turki in Arnavti (Albanci). Do 1. 1912. so ti kraji spadali pod'Turčijo. Nekoč so bili zelo rodovitni in na gosto naseljeni; vsled turškega gospodarstva pa so se tekom več stoletij spremenili v pusto, redko naseljeno pokrajino. Iz zgodovine je znano, da se je na Kosovem polju vršila 1. 1389 odločilna borba med Srbijo in Turčijo; na Vidov dan se je pokazal izid: srbska svoboda je bila pokopana za dolga stoletja. To veličajno borbo opevajo narodne pesmi. Zato so srbskemu ljudstvu sveti spomini na preteklost, ki jih
parlamentarnem življenju bi tak položaj opozicije ne bil tragičen, ali pri izgraditvi državne ustave, kjer gre v bistvu vendarle samo za načela, je že — več ko tragičen. Zato je malo upanja, da bi opozicija skrhala vladni načrt ustave. Vse lepe misli ne pomagajo nič, ako proti koncu odločijo številke.
Morda bi bil izhod v tem, da bi se sedanja opozicija zedinila za enoten ustavni načrt, ki bi združil samo najboljše točke. Toda — katere so s strankarskega vidika najboljše? V praksi je tedaj ta način neizvedljiv; s stališča vsake stranke, če hoče ostati zvesta svojim načelom, absurden. V ustavnem boju ne preostane tedaj drugega, kakor da večina ne oziraje se na razcepljeno, za delo nesposobno opozicijo zgradi državno ustavo. Za ideje, ki se pri tem v resnično škodo prebivalstva niso mogie uveljaviti, je to hud udarec; a ideje se morajo neštetokrat vkloniti pred idejami, dokler si ne pribore dovolj fizične moči, da prisilijo druge k odstopu.
* *
A	*
Vse stranke razen Radičeve, ki še ni gotova z načrtom, in komunistov, kateri načeloma ne izdelujejo načrta, so že predložile svoje ustavne načrte.
O vladnem načrtu ustave ter o načelih Jugoslov. kluba smo že poročali v našem listu.
Zanimiva skupina so zemljoradniki.
Njihov ustavni načrt naglasa predvsem agrarni
značaj ustave. Znane „točke“, ki so jih svojčas
predložili vladi kot pogoj za vstop v Pašičev
kabinet, so našle svoj prostor tudi v ustavnem
načrtu. Ali spadajo tja ali ne, je drugo vprašanje.
Eden izmed strankinih voditeljev Slovenec dr.
Vošnjak je bil mnenja, da ne spadajo, in je
glasoval v nasprotju z vsemi ostalimi poslanci
sVoje stranke za — vladni načrt. Zlasti pobija
zahtevo, da bi se vršile volitve po stanovih in
da bi imeli volilci pravico odpoklicati po svojem
razpoloženju izvoljene poslance.
* *
*
Socijalni demokrati so v svojem načrtu predatali socialno plat države. So načelni republikanci. Naglašajo, da izhaja vsa oblast iz ljudstva. Zahtevajo
je Južna Srbija polna. Ko je bil 1. 1912 dosežen prvi cilj srbske borbe za svobodo in ujedinjenje, si je tudi južna Srbija oddahnila, a žal le za par mesecev. L. 1915. so se zopet vneli boji za južno Srbijo. Na to posvečeno zemlju so pridrvele bolgarske, avstrijsko-madžarske in nemške čete, ter oropale, kar je ostalo Turkom. Šele izza 1. 1918 smejo ti kraji upati na boljšo in mirnejšo bodočnost. Prebivalstvo srbske narodnosti je sicer v gospodarskem in kulturnem oziru zelo zanemarjeno^ čemu se pač ne čudimo, a v primeri s turškimi in arnavtskimi prebivalci na višji stopnji civilizacije. Narečje prehaja tako naravno iz bolgarskega v srbski jezik, da so nastali radi tega ostri politični spori med Srbi in Bolgari. Bolgari so se slabo izkazali; videč, da nimajo prav, so hoteli s strašnim nasiljem izvojevati zmago svojim neslovanskim smotrom.
Hiše. Pojdimo v južnosrbsko vas in si oglejmo, kako izgledajo hiše na zunaj. Hiše so zidane s kamenjem in z blatom. Pokrite so s slamo, opeko ali s plošč-natirri kamenjem. Pokrivanje s slamo je kaj enostavno. Zmlačeno slamo se vrže na hišo približno pol metra na debelo, potem se pa zveže z rajcami radi vetra. Hiše se le redkokje belijo z apnom; večji del so mazane z ilovico. Okna so majhna Vi ozka. Vrata so prosta. Dvorišče je ograjeno s kamenjem, na kamenju pa raste trnje, ki naraste večkrat čez 2 m visoko.
odpravo smrtne kazne in svobodo tiska. Zemlja, šume, rude, voda naj ostanejo imovina države. Zdravstvo in zdravljenje je v državi brezplačno. Država se deli v pokrajine, okrožja in občine. Cerkev naj se loči od države.
Hrvatska zajednica zahteva pokrajinske sabore; pokrajine so dozdajšnje zgodovinske dežele. Sicer je za monarhijo.
Republikanci zahtevajo svobodno republiko „Jugoslavijo“. S tajnim glasovanjem naj se opredeli ljudstvo v pokrajine, okrožja itd.
Muslimani zahtevajo v svojem načrtu samoupravne pokrajine s pokrajinskimi sabori, katerim pristoja zakonodavna moč.
Pred spomladjo.
(Nova svetovna vojna ? — Boljševiške priprave za ofenzivo. — Zveza med Poljsko in Romunijo. — Mala in velika antanta. — Začetek londonskih posvetovanj. — Amerika in Evropa. — Avstrijsko vprašanje.)
Spomlad je blizu, zemlja se že „giblie“, v drevju krožijo sveži šoki, ki bodo pognali listje in cvetje. Vsa narava se nahaja v prijetnem vznemirjenju, v velikem pričakovanju. Zdi se, da je tudi ljudstvo v nekem sličnem vznemirjenju, v velikem pričakovanju. Ampak razlika je v tem, da to vznemirjenje ni ravno prijetno in če sodimo po dose-daj znanih znamenjih, nimamo pričakovati kaj veselega. Političen položaj je tako razpreden in meglen, da imajo prav oboji : oni, ki se nadajo srečnemu razvoju sedanjih razmer in oni, ki pričakujejo novih izbruhov v Evropi. Kar vemo, to je zelo malo, da sl napravimo sliko o jutrišnjem vremenu. Morda bo, morda ne bo ... Kakor zdravniki in strežniki v bolnikovi sobi, hodijo razni ministri potihoma in previdno sem in tja po Evropi. Nedavno smo čitali, da je potoval češkoslovaški zunanji . minister dr. Beneš v Rim in odtatn v Pariz; poljski prezident Pilsudski v Pariz, dr. Vesnič (radi slabega zdravja) v Pariz, general d’Esperay iz Pariza, maršal Foch iz Pariza, ministrski predsednik Briand baje tudi iz Pariza. Med Francijo in Poljsko se je sklenila ožja zveza med Poljsko in Romunijo pa vojno bratstvo. Ostane vse polno nerešenih vprašanj, ki niso nezanimiva za slehrnega našega čitatelja: Ali je res francoski general dopotoval v Beograd samo zaradi častnega križca in naš diplomat dr. Vesni^ v Pariz samo radi srčne napake? Ali pride največji francoski vojskovodja Foch na sprehod v Beograd? In čemu že niso Poljaki in Rusi podpisali mirovne pogodbe, ko se vendar pogajajo že od jeseni?
*
Mnoge hiše so pa tudi brez plota. Tuintam so po dve, tri ali še več hiš na enem dvorišču.
Od znotraj navadno niso pobeljene, ampak tudi mazane z blatom. Nad sabo vidiš nažagane ali nasekane deske, večkrat ceio navadna drva. Pod je iz zemlje. Postelje nimajo; na mesto postelje leži v sobi slamnjača ali, če te ni, se razprostre po tleh slama in tukaj poležejo vsi čez noč. Ena sama soba jim služi za spalnico, kuhinjo in delavnico, neredko tudi za hlev. Ponekod se najdejo zelo majhne sobe in še te se deiijo na dve polovici: pol sobe za prenočišče ljudem, pol sobe pa hlev za krave. Mize so navadno okrogle in precej nizke; običajna višina je20—30 cm. Stolcey ni; na mesto njih imajo 25—40 cm visoke stolice.
Hrana. Kuhajo na ognjišču kakor Italijani: peči ni najti nikjer. Kruh pečejo v kolačih od H^do 3 kg teze. Je iz ječmena ali iz koruze, katerega na-zivljejo „proja“. Večinoma uživajo fižol. Krompirja se po nekaterih vaseh ne najde skoraj nič. Kuhajo dva krat na dan; pri hrani so vobče zelo skromni in žive v primeri z našim ljudstvom jako slabo. Slanine imajo malo. Čebula jim nadomesti zabelo na fižolu, sicer pa se služijo s kajmakom, ali pa jedo nezabeljeno. Zlasti revnejši vidijo zelo jedko slanino. Pri jedi uporabljajo lesene žlice.
. (Konec prih.).
Ljudje, ki imajo živahno domišljijo, že strahona in z razprtimi nosnicami oznanjajo novo svetovno vojno. V Rusiji je prišlo do ostrega spora med Lenjinom in Trockim. Trockij uvideva, da je sovjetska država na robu gospodarske propasti in misli, da je za njo edina rešitev v poplavi boljševizma proti zapadu. Ako zmaga boljševizem v srednje, južno in zahodnoevropskih deželah, bo sicer vsa Evropa gospodarsko na tleh, a Rusija se bo opomogla na njen račun. Ali Trockij res tako misli, zlodej vedi . . . ampak v Parizu bi kar prisegli na to, da bo spomladi velika boljševiška ofenziva. Rusi so oborožili okrog 2 milijona ljudi. Svoje čete so razpostavili tako, da bi izbruhnila vojna na celi črti od črnega gor do Ledenega morja. Širok pas držav, ki leže med Nemčijo in Rusijo bi se zazibal tja do Donave in Jadrana. Zlasti bi trpeli Poljska in Romunija. V resnici je došlo zadnje dni do poljsko-romunske zveze, katere stebri leže seve v Parizu. Romunsko vojsko baje organizirajo francoski oficirji. Češkoslovaškemu zunanjemu ministru dr. Benešu potemtakem ni uspelo povzdigniti vpliva in moči takozvane male antante, ki sestoji zaenkrat samo iz Češkoslovaške in Jugoslavije. Dozdeva se, da se ne bo izpolnilo prerokovanje o moralni zmagi male antanje nad veliko. Velika antanta je še precej krepka ; bati se je, da tnali antanti ne odpade še eden ud in to bi bila — Jugoslavija?
V Londonu so se pričela posvetovanja evropskih mogotcev. V prvi vrsti gre za rešitev vzhodnega vprašanja. S Turki ima antanta precejšnjo smolo; nič manjšo tudi z Grki. Razmere v Turčiji so zelo nejasne. Osobito težkočo dela vprašanje maloazijske obale, kjer je trčilo skupaj več interesov: stara Turčija, mlada Turčija s Kemal-pašo, Grčija in slednjič za-padno-evropski imperijalisti. Na Grškem so sicer ponehale težke notranje borbe, ali kralj Konstatin je za pariške kroge kakor kamen v želodcu. Da si antanta zasigura proste roke v reševanju teh težavnih vprašanj, je pravkar poslala v Carigrad večje število angleških, francoskih in italijanskih čet...
❖
Kaj pa Amerika? Dejstvo, da je odklonila udeležbo na londonskih posvetovanjih, priča dovolj jasno, da se Zadružene države severoameriške ne spuščajo več na nevarne vode evropskega imerijalizma. Dosledna svojemu načelu „Amerika Amerikancem“ izdeluje nova republikanska vlada načrt posebne mirovne pogodbe z Nemčijo, želeč na ta način ublažiti poprejšnje Wilsonovo delovanje v Evropi in pridobiti Nemčijo za ožje trgovinske stike, ostavljajoč na strani vsa politična vprašanja.
*
Londonska posvetovanja bodo nadaljevala z proučevanjem avstrijskega vprašanja. Videti je, da se antanti ne mudi preveč; zato pa je Avstrija vznemirjena in komaj čaka, da se zgodi ž njo karsižebodi . . . Izključeno je, da ,bi antanta privolila v združitev z Nemčijo. Za to je trenutno manj razpoloženja, kot ga je bilo v začetku. Francoski konzul je baje uradno namignil avstrijski vladi, da bi v slučaju resnejšega gibanja za združitev zasedle češkoslovaške in jugoslov. čete posamezne dele Avstrije. Videti je, da nas imajo Francozi precej v oblasti, ker lahko z nami plašijo veliko in malo deco . . . Bržkone bo Avstrija dobila nov, izdatnejši kredit. S tem ji seveda ne bo mnogo pomagano. Letos bo imela kakih 40 milijard primanjkljaja; samo državne železnice izkazujejo 3 milijarde, čeravno so bili tarifi 100 kratno povišani. Državni dolg je narasel na 110 milijard. Ravnokar so stavili državni nastavljenci nove visoke zahteve, ki bi obremenile državo letno za 15 milijard kron. Kako naj 6 milijonska dežela prenese ta ogromna bremena? Dunaj in skoraj četrmilijonska armada uradnikov sta se zagrizla v državo liki polip in ji srkata kri. Upanja v njeno nadaljnje življenje je malo.
Tedenske novice.
Predsednik deželne vlade za Slovenijo je
postal dr. Viljem Baltič, prej sekcijski šef v ministrstvu za notranje zadeve. Dr. Baltič je rojen Ljubljančan in na glasu kot zmožen uradnik.
Jugoslavija ali SHS. V seji ustavnega odbora so bili sprejeti prvi štirje členi ustave (glej današnji uvodnik). Glasovalo se je za vsak stavek posebej. Prvi stavek prvega člena : „Država Srbov, Hrvatov in Slovencev je ustavna parlamentarna in nasledstvena monarhija“, je bil sprejet s 33 proti 9 glasovom. Drugi stavek : „Službeni naziv države je kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev“, je bil sprejet s 26 proti 16 glasovom. — Drugi člen; Grb kraljevine je dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu. Vrh glave je krona kraljevine. Na prsih ima orel ščit, na katerem so: srbski grb (beli križ na rdečem ščitu z ognjenimi žarki v vsakem kraku), hrvatski grb (25 rdečih in srebrnih polj) in slovenski grb (peterokraka zvezda in polu-mesec pod njo). Državna zastava je modro-bela-rdeča v horicontalnem položaju napram
vertikalnemu drogu“. Ta člen je bil sprejet s 32 proti 10 glasovom. Tretji člen: „Službeni jezik kraljevine je srbsko—hrvatsko—slovenski“, je bil sprejet s vsemi glasovi, razen komunističnimi. Četrti člen se glasi: „Državljanstvo je v vsej kraljevini eno. Vsi državljani so pred zakonom enaki in uživajo enako oblastveno zaščito. Plemiških naslovov in kakršnihkoli privilegij, ki izvirajo iz rodu, se ne priznava. Fidejkomisi se bodo reševali na podlagi posebnega zakona. Člani kraljeve hiše — v kolikor ta ustava v posameznih primerih drugače ne določa — imajo iste pravice, kakor ostali državljani. Priznavajo se samo naslovi, ki značijo funkcijo“. Tudi ta člen je bil sprejet z večino glasov. Razprave se v ustavnem odboru nadaljujejo. Predlog o službenem imenu države Jugoslavija je tedaj propadel. Sicer pa pride ustavni zakon še v posebno razpravo v v plenumu zbornice ter je upati, da se bo določba o nazivu države izpremenila.
Nove volitve? „Beogradski dnevnik“ piše, da bo morala sedanja vlada razpustiti konstituanto in razpisati nove volitve. Za slučaj, da bi te volitve izpadle podobno kot prošle, bi se morala sestaviti uradniška vlada kakor na Češkoslovaškem.
Občinske volitve v Sloveniji so zopet pred durmi. Listi poročajo iz Beograda, da se bodo vršile v aprilu t. 1. Dosedanji občinski volilni red, ki je bil potrjen od ministrskega sveta in podpisan od regenta, bo razveljavljen z — odredbo. Na ta način bodo ženske izgubile obč. volilno pravico. Volilni imeniki se bodo izdelali na novo. — Gotovo pa še kljub temu ni, da se bodo res vršile v aprilu že tolikokrat naznanjene obč. volitve. Stvar je vendar odvisna od dobre volje naše beograjske vlade. Kdo ve, ali tam v marcu ne izbruhne — bognasvaruj! — vladna kriza in bo nova vlada iznova rezala iz volilnega reda, kar ji ne bo ugajalo. Ne glede na vprašanje, ali je bil volilni red pristranski ali nepristranski, je zanimivo, s kakšno lahkoto se pri nas trgajo razni sankcijonirani zakoni, magari da so samo „ukaz — zakoni“! Nič manj ni značilno, da se hoče pristranost zakonov popravljati z novo pristranostjo. Ako je res edini cilj politike, da samo ena stranka zavlada nad državo, tedaj se temu igračkanju z zakoni ni čuditi; ampak gospoda te ali one barve se re sme grabiti za glavo, ko vidi, da kažejo ljudske množice vedno manj smisla za zakonitost. Kako se naj v ljudeh vzgoji spoštovanje pred zakoni, ako jih lahko ta ali ona stranka vporablja za lastno propagando?
Komuniste preganjajo v naši državi čisto na staroavstrijski način. V Slovenijo pristojne izganjajo iz posameznih pokrajin in jih spravljajo v živinskih vozovih preko Srijema in Hrvatske v njihove domovinske občine. Značilno je, da je celo „Slov. Narod“ v svoji nedeljski številki protestiral proti temu nečloveškemu postopanju. Z bajoneti delajo najuspešnejšo agitacijo za komunistične zablode!
Število poslancev. Tajništvo konstituante je objavilo nastopne podatke o številu poslancev in njihovih poklicih: Klub radikalcev šteje 99, klub demokratov 94, klub komunistov 59, Radičeva skupina 49, zemljoradniki 39, Jugoslov. klub 27, muslimanska skupina 24, Narodni klub 11, social-demokr. klub 10, republikanci 3, izven strank 5 poslancev. Po poklicu: 103 uradnikov, 94 kmetov, 50 odvetnikov, 27 časnikarjev, 20 trgovcev, 20 obrtnikov, 14 zdravnikov in 1 lekarnar.
Rdeč! svinčniki podraženi. Iz Ljubljane poročajo, da je deželna vlada odredila strožjo cenzuro nad časopisjem.
Slov. član razmejitvene komisije na reškem ozemlju je general Maister.
„Heimwehr.“ Iz Cmureka poročajo, da se je vršilo 13. t. m. v gostilni Oberer zborovanje „Heim-wehrovcev“. Med njimi se je pojavil razkol. Dosedanji predsednik zdravnik dr. Brodmann v Stradnu se je moral opravičevati z listinami, na kar je bil iznova voljen za predsednika. Kandidat opozicije je bil nadporočnik Faulahd. Dr. Brodmann je zagrizen vsenemec in ima poleg dr. Kamnikarja na vesti organizacijo februarskega napada na jugoslov. čete v Radgoni. „Heimwehr“ je nekak nemški obrambni zid na meji. Oborožen je popolnoma vojaško. Njegov največji strah so — jugoslov. čete.
Medžimurski in varaždinski državni uradi uporabljajo v svojih odlokih za slovenske kraje — nemška krajevna imena, na pr. Polstrau, Friedau. Mislimo, da je to — glupost, če ni zlobnost. Kaj bi rekli, ako bi naši uradi pisali Csaktornya, Varasd itd ?
Jugoslov. škofje so se v posebni spomenici pritožili proti naredbam ministra za prosveto Pribičeviča, ki škodujejo interesom katoliške cerkve. Regent je sprejel v skupni avdijenci dr. Bauerja, dr. Jegliča in Aksamoviča.
Za samoupravo slovenskega ozemlja in sicer v takem obsegu, ki bi ne slabili moči države, ampak jo krepili so se izrekli v posebni spomenici slovenski kulturni delavci. To izjavo je podpisalo 43 slov.
znanstvenikov, pisateljev, slikarjev, kiparjev in glasbenikov. Žal da njihov glas ne bo preglušil ropota politikov, ki si samoupravo in centralizem, razlagajo tako, kakor je njim samim prav 1
Žena in volitve. Prejeli smo: V listih beremo, da je ženska volilna pravica, ki jo je priznaval obč. volilni zakon za Slovenijo, splavala po vodi. Menda ne bo nobene med nami, ki bi se zaradi tega oblekla v črno. Če nam niso dopustili, da dobimo besedo pri izgradnji državne ustave, kjer gre za življenjske interese žene in otrok, naj imajo zdaj še občinsko volilno pravico! Ali res mislite, da je žena za to, da bi prikimavala v sejah občinskih zastopov, kjer se gre za občinske klance in izbiro pincgaverjev, v parlamentu pa ne bi smela dvigniti glasu za obrambo svojih pravic? Jugoslovenske žene bomo zgradile trdnejšo ustavo, kakor je parlamentarna: čvrst, nepokvarjen, res jugoslov. zarod. Ta bo enkrat v bodočnosti popravil krivico, ki se je zdaj zgodila jugoslov. ženi.
Dobra naredba. Deželna vlada je izdala nove stroge naredbe glede omejitve pijančevanja. Med drugim določa, da se smejo pri raznih prireditvah in društvenih veselicah opojne pijače točiti in uživati samo do 23. ure, godba pa sme igrati le do 24. ure. Ob l. uri morajo biti dotični prostori popolnoma prazni. Srednješolska mladina in osebe, ki niso izpolnile 18. leta starosti, so ne smejo Udeleževati javnih plesov. Ta naredba je dobra, dasiravno se je bodo vedeli razni „grešniki“ spretno izogniti. Značilno je, da pride vlada ž njo na dan šele v korizmi. Če bi vladnim krogom res stalo do tega, da se pijančevanje in nepotrebna potrata denarja na najuspešnejši način zajezi, bi morali nastopiti s svojimi naredbami žč davno prej in najti strožja sredstva, ki bi „zadela v živo.
Slovenščina pruskih duhovnikov. Znano je, da je moralo več značajnih slovenskih duhovnikov zapustiti koroške župnije. Na njihovo mesto so došli nemški duhovniki, večjidel Prusi in Bavarci. Ti gospodje seveda ne poznajo slovenskega jezika in se ga uče s posebno težavo. Osobito jih moti izgovarjava nekaterih naših soglasnikov, ki so za nemško grlo premehki. Radi te napačne izgovorjave pride večkrat v cerkvi do mučnih prizorov. Tako je na pr. nek duhovnik v Grebinju pridigal v taki-le slovenščini: „Jezus se je v Betlehemu v eni šalici rodil, je potem 33 let med ljudstvom šival, slednjič je za nas na griži umeri in je bil v hladen krop položen ...“
Pegasti legar v Medžimurju še ni ponehal. Kakor poročajo „Medj. novine“, so v tednu od 6. do 12. febr. našli 45 novih slučajev. Zaprte so cerkve in gostilne. Država je izdala v par mesecih čez milijon kron za pobijanje pegavice v Medžimurju, vkljub temu se pa vedno pojavljajo nova obolenja, ker ljudstvo ne izvršuje zdravniških odredb.
Tretja največja občina v Sloveniji. Ljudsko štftje je pokazalo, da so Trbovlje za Ljubljano in Mariborom največja občina v Sloveniji. Štejejo namreč 16.042 prebivalcev, od teh 15.575 Slovencev.
Prebivalstvo Beograda. Beograd šteje brez predmestiij 110.319 duš. V mestu je med drugim 1230 Slovencev, 1047 drugih Slovanov, 3648 Nemcev in 1334 Madžarov. Katolikov so našteli 9179.
Zanimiv potnik. V Mariboru so te dni aretirali neko elegantno oblečeno dhmo, v kateri so uslužbenke ženskega kontrolnega oddelka spoznale preoblečenega moškega. Pri „dami“ so našli nabit samokres. Pozneje se je dognalo, da je ta oseba nek 20 letni fant iz Divače pri Trstu. V ženski obleki je prepotoval več držav. Ker pa je njegovo vedenje le preveč sumljivo, šo ga spravili v mariborske zapore, kjer sedi v moškem oddelku v elegantni ženski obleki in premišljuje vrtoglavost usode.
Nenavaden rop v Ljubljani. Minule dni je vznemirila Ljubljano čudna vest: milijonarju Pollaku je nek zločinec ukradel iz šole — sedemletnega sinčka. Take reči so se čitale v romanih ali pa dogajale kje daleč, na pr. v Londonu — ampak bela Ljubljana jih dozdaj še ni vajena. Dogodek opisujejo na kratko sledeče: Na vrata šolskega razreda je potrkal mlad človek in prosil učiteljico, naj takoj izpusti 7 letnega sina tovarnarja Karla Pollaka, da še vidi živega očeta, ki se je z avtomobilom smrtno ponesrečil. Učileljica mu je verjela in deček je odšel z neznanim možem na ulico. Tu je zločinec poiskal postreščka in ga poslal s posebnim pismom k očetu Karlu Pollaku. V pismu je stalo, da naj pošlje do 1. ure v neko gostilno 60 tisoč dinarjev, ako hoče videti sina živega in zdravega. Na to je zločinec z jokajočim se fantkom odšel v predmestje in ga pustil na nekem dvorišču. Njegov oče je takoj obvestil policijo, ki je razposlala stražnike vse strani. Po daljšem iskanju se je posrečilo uradniku Pollakove tovarne izslediti dečka, zločinca pa so še tisto popoldne aretirali stražniki. Ropar je 25 letni Rudolf Satler, uslužbenec Pollakove tovarne. Pod krinko takoimenovane „črne roke“ je skušal vprizoriti več podobnih ropov, a je že pri prvem poskusu polomil.
Smola poljskega Žida. Pan Habler, Abrahamov potomec iz Poljske, je na potu med Zagrebom in Brežicami skočil iz ekspresnega vlaka, boječ se menda policije. Svojim zasledovalcam je pustil v spomin zimsko suknjo in kovček s 110.000 nežigo-sanih stokronskih bankovcev. Videti je, da nekje še cvete obrt „žigosanja“.
7 oseb zmrznilo v snegu. Predzadnjo nedeljo se je podalo 7 Dunajčanov, med njimi 1 gimnazijski profesor, 1 inženir ter več učiteljev in učiteljic pri Halstadtu na planine. Ker se do četrtka niso vrnili, se je odpravilo več rešilnih oddelkov za njimi. Po dolgem iskanju so jih našli v bližini neke planinske koče zmrznjene v snegu. Zatekla jih je snežena nevihta in so omagali v snegu, predno so mogli priti do koče.
Volitve v nemških deželah. Na Dunaju so se vršile dne 19. in 20. t. m. volitve v delavsko zbornico. Značilno je, da se jih je udeležilo samo 25% organiziranih soc. demokratov. Večino so dobili socialisti, izvoljenih je tudi par komunistov in kršč. socialcev. Pri volitvah na Pruskem so pridobili vččinski socialisti in nemški riacionalci. Centrum je ohranil svoje stanje. Neodvisni socialisti so bili poraženi.
Brezposelnost. V industrijskih državah je zavladala brezposelnost. V Ameriki je tri in pol milijona ljudi brez dela. V Angliji znaša število brezposelnih 1 milijon 39 tisoč. Vzrok je zastoj v industriji. Delavci zahtevajo podpore za brezposelne.
Denar iz porcelana namerava izdati nemška vlada.: Tak drobiž bo trpežen in zelo ličen;
Velika goljufija. Na dunajski poštni hranilnici so prišli na sled, da je nekdo potvoril ček na vrednost poldrugega milijona kron. Zaprli so več uslužbencev.
V votlem drevesu zmrznila. V gorovju blizu Solnograda so našli te dni mrtvo truplo neke neznane, okrog 40 let stare ženske osebe čepeti v votlem deblu velikanske smreke. Očividno je nesrečnico zasačil vihar, vsled česar je šla iskat zavetja v votlo smreko, kjer je zmrznila.
Pisma v Avstrijo. Opozarjamo, da se morajo pisma v Avstrijo, na Čehoslovaško in v druge nasledstvene države frankirati po tarifu, ki velja za ostale inozemske države, t. j. navadno pismo s 50 parami (2 K).
Gospodarstvo.
Olitnupske železniške zadete. '
Poslanca dr. Hohn j ec in Jožef Klekl sta 12. februarja na železniškega ministra stavila to interpelacijo :
Prekinjenje železniške zveze Maribor—Špilje— Radgona—Ljutomer, ki že traja več kakor pol leta, je rodilo tako teške posledice v prometnem in gospodarskem oziru za Slovenske Gorice in obmursko pokrajino, da jih ljudstvo nikakor ne more več prenašati.
Slovenske Gorice in obmurska pokrajina so odrezane od sveta. 70.000 Prekmurcev v Gornjem Prekmurju nima nobene zveze niti s Slovenijo niti s Hrvatsko. Vse za življenje potrebne reči se morajo iz Maribora in drugih oddaljenih krajev ali nositi ali pa z vozovi voziti, kar pri njih povzroča veliko porast že itak dosti visokih cen. V Prekmurju, kjer prebiva povečini samo siromašno prebivalstvo, je draginja za 20% do 30% višja nego v krajih, ki ležijo ob prometnih točkah in kjer se vrši redovit promet.
Ker je v Mariboru okrožno sodišče in višja davčna oblast ne samo za Štajersko, marveč tudi za Prekmurje, morajo ljudje iz oddaljenih krajev, zlasti iz Prekmurja, ponekod 50 do 60 km peš, če nimajo ali ne morejo plačati voza, do najbližje železniške postaje — do Ormoža. Koliko časa se s tem izgubi in koliko stroškov je s tem združeno, ni treba še posebej omeniti.
Prekinjenje železniške zveze ima tudi to posledico, da poštna zveza ponekod sploh ne funkcionira več, drugod pa funkcionira čudovito slabo. Kaj pomenja zastoj, reduciranje in slabo funcioniranje poštne zveze, ni treba v 20. stoletju še podrobno razlagati.
Zato je vsled dolgotrajnega prekida železniške zveze Špilje—Ljutomer zavladala med ljudstvom velika nevolja, in to po vsej pravici. Avstrijska republika nima nobene pravice, da nam zapira železnico med Špiljem in Radgono, marveč je po šentžermenski mirovni pogodbi dolžna naše državi dovoliti svoboden transit. Da nam slabotna Avstrija, ki napram celemu svetu mora nastopati kot prosilka, da ne pogine gladu, more kratkomalo zapreti obmejno železnico, do katere ima tudi naša država pravico, naši ljudje smatrajo kot veliko slabost naše države. Ako naša država ne bo kmalu, uveljavila svoje avtoritete napram sosedni Avstriji, bo ugled naše države šg bolj padel in nezadovoljnost med obmejnim ljudstvom bo še večja.
V zadnjem času se dostikaj razpravlja o gradnji železnice med Mursko Sobote—Ljutomerom—Ormožem.
Taka železnica bi bila življenska potreba za celo obmursko pokrajino in za sosedne pokrajine. Doslej je bila ta železniška zveza samo srčna želja teh pokrajin in predmet stremljenja za gospodarski napredek zavzetih činiteljev. Žal, da železniško ministrstvo v tem oziru ni storilo drugega nego prve pripravne korake.
Opozoriti je tudi treba, da je prekmursko ljudstvo jako ozlovljeno radi tega, ker železnica med Mursko Soboto in Hodošem že pol leta ne funkcionira. Ako je železniški upravi do tega, da nezadovoljnost in iz nje izvirajoče protidržavne hujskanje v teh krajih ne narašča od dne do dne, naj takoj ukrene, da se ta železnica odpre in preda zopet prometu. Tudi železnica med Ljutomerom in Radgono funkcionira jako neredno.
Vprašamo torej g. železniškega ministra:
1.	Ali hoče storiti vse potrebne korake in povzeti vse mere, ki jih more, da se takoj ripostavi redno funkcioniranje železniške zveze Maribor—Špilje—Radgono—Ljutomer?
2.	Ali je železniška uprava voljna gradnjo železnice Murska Sobota—Ljutomer—Ormož takoj vzeti v svoje roke?
3.	Ali hoče g. železniški minister ukreniti, da se takoj zopet otvori in stavi v promet železnica Murska Sobota—Hodoš?
Beograd, 12. februarja 1921.
Elektrifikacija Pomurja. Od raznih strani dobivamo vprašanja, kako je z napeljavo falskega električnega toka v naše pomurske kraje. Govori se, da so se vršila te dni v Ptuju važna posvetovanja. Ker imajo naši kraji svoje zastopnike v odboru, ki se peča z reševanjem tega vprašanja, bi bilo ne le umestno, marveč celo nujno potrebno, da kateri izmed njih pojasni v našem listu, kako daleč so že dospela tozadevna posvetovanja. Če so resnične govorice, da se v Pomurje sploh ne bo napeljal električni tok, ker je vsled visokih stroškov premalo interesentov, tedaj bi nas zanimalo čuti kaj več o teh stroških, da ne bo pozneje nepotrebnih sumničenj — in zvonenja po toči!
Že zppet komedije z denarjem! Med prebivalstvom ria deželi vzbuja mnogo upravičene nejevolje večna komedija s papirnatim dénarjem. Ljudstvo ne more razumeti, kako da ima naš finančni minister toliko smole s svojimi novčanicami. Zdi se, da imajo ponarejevalci denarja posebno veselje z našimi novčanicami. Menda so izdelane tako priprosto in površno, da jih ni težko ponarejati. Vsaj 80 kronske novčanice, ki se pravkar odtegujejo iz prometa, so bile kakor nalašč za ponarejevalce, ker se je bilo pojavilo toliko vrst falzifikatov. Na deželi govore, da bodo za „orači“ šli tudi „kovači“, katerih falzifikat baje tudi že kroži med ljudstvom. Iz Prage poročajo, da tamošnje banke ne sprejemajo 1000 dinarskih (4000 K) jugoslov. novčanic, ker so prišle na sled ponarejenim. Umevno je, da ljudstvo vidi v tem nekako blamažo naših finančnih zmožnosti in da se vzburja nad to komedijo, ki prinaša ravno najrevnejšim, ki ne morejo poznati vseh vrst falzifikatov, občutno materijelno škodo. Kakor slišimo, namerava finančni minister poveriti tisk novih 80 kronskih novčanic nekemu ameriškemu zavodu. Spominjamo se, da se je takoj v početku opozarjalo vlado na nezanesljivost dunajskih tiskarn in zdaj je ravno na Dunaju sedež „mednarodnih“ družb ponarejevalcev denarja, ki poslujejo — kakor videti z lepim uspehom — za Jugoslavijo, Poljsko in Čehoslovaško. Će bi se dale novčanice takoj z nekoliko višjimi stroški izdelati v Ameriki, bi bilo prav gotovo manj falzifikatov in med ljudstvom več zaupanja do jug. denarja.
Drobiž prihaja! Finančni minister je prejel te dni 4 vagone kovanega drobiža po 25 in 10 par (1 K in 40 v). Ta drobiž se že izdaja .v promet. Ko prispejo tudi ostale količini drobnega kovinskega denarja, se bodo vzele novčanice po 1, 2 in 10 kron popolnoma iz prometa.
80 kronske (20 dinarske) novčanice sprejema v svrho izmenjave do vštevši 28. februarja t. 1. vsak davčni urad. Stranka mora predložiti v dveh izvodih izkaz teh bankovcev z navedbo serij in številk. Novčanice se pošljejo Narodni banki, ki jih bo pregledala in določila ponarejene kose. Za slednje ne dobe stranke nobenega denarja, dočim se prave novčanice izplačajo v njihovi polni vrednosti. Opozarjamo vse, ki še imajo 80 kronske novčanice, da ne zamude omenjenega roka, ker jih bo pozneje — do 1. maja, ko izgube vso veljavo — sprejemala samo še centrala Narodne banke v Beogradu.
Obmejni promet in carina. V prihodnji številki pričnemo objavjati v prevodu VIII. poglavje „carinskega postupka za izvršenje carinskog zakona od 23. januarja 1899 godine“, katerega veljavnost je raztegnjena na celo Jugoslavijo. To poglavje določa, kake ugodnosti in olajšave uživa obmejno prebivalstvo v prometu med obema deloma državne meje ; kaj je prosto carine in kako imajo postopati carinski uradniki pri odpravi
blaga iz obmejnega okraja. Ker teh določb še nimamo v slovenskem jeziku, upamo, da bo z objavo prevoda marsikomur ustreženo ter opozarjamo naše čitatelje na prihodnjo številko „Murske Straže“.
Bankam cvete pšenica. V Ljubljani se otvorita v kratkem dve novi podružnici zagrebških bank. Tudi Maribor še bo osrečen z novimi ekspoziturami zagrebške čifutarije. Banke obvladajo našo državo in dajejo smer ne samo gospodarski, temveč tudi socialni in kulturni politiki. Zato pa kmet leze v dolgove in delavec ječi pod vijakom kapitalistične „nacionalizacije“.
Gospodarska posvetovanja se bodo pričela dne 15. marca v Portoroso (Italija). Udeležili se ga bodo zastopniki vseh nasledstvenih držav. Posvetovali se bodo o ureditvi prometnih vprašanj, o razdelitvi železniškega parke bivše avstro-ogrske monarhije, o vprašanju premoga in izboljšanja valut.
Živo srebro v Sav. dolini. V Št. Pavlu v Sav. dolini so odkrili rudo živega srebra. Kakor znano, je največji rudnik živega srebra v Idriji na Notranjskem, ki sedaj spada pod Italijo. Živo srebro je važen izvozen predmet. Uporablja se v različne svrhe v tehniki, industriji in medicini.
Konec avstro-ogrske banke. Likvidacija bivše Avstro-ogrske banke, ki je izdajala v prejšnji monarhiji denar, se je vsled pritiska nasledstvenih držav pospešila. Od njenih denarnih skladov dobi naša država 7 milijonov kron v zlatu. Ta denar bo država uporabila za ojačenje naše novčanske podlage.
Oddaja premoženja na Madžarskem. Madžarski finančni minister Hegedis je predložil narodni skupščini zakonski načrt o oddaji premoženja. Oddaja znaša od 1000 do 10.000 K 5 odstotkov, od 10 do 50.000 K 10%, od 50 do 100.000 K 15% in nad 100.000 K 20%.
Podraženje papirja v Avstriji. Avstrijske tovarne za papir so dvignile ceno papirju za 60 od-stodkov. Kg. papirja stane sedaj 88 avstrijskih kron.
I. jugoslov. velesemenj, na katerem bodo razstavljeni naši agrarni pridelki in obrtni izdelki, se vrši avgusta t. 1. v Ljubljani.
Mariborski trg. (19. februarja). Cene: jabolka 10 do 12 K, kruške 11 do 12 K kilogram; mleko 5 do 6 K liter; surovo maslo 54 do 60 K, mast 52 do 56 K kg. Jajca komad 2 kroni. Seno (kislo) 60 K za 100 kg, seno (sladko) 170 do 180 K za 100 kg. Slama, pšenična 90 K, slama, ovsena 100 K za 100 kg. — Cene svinj so se gibale med 24 — 30 K za 1 kg. žive teže. (Po „Straži“).
Vrednost denarja. Zagreb, 21. februarja. 1921. Ameriški dolar stane 145—147*75 K, 100 avstrijskih kron stane 22—22-50 naših kron, 100 nemških mark 238—240 naših kron, 100 laških lir 528—530 naših kron, 1 franc, frank stane 10-75 naših kron, 100 čehoslov kron stane 178—180 naših kron.
Domale vesti.
Gornja Radgona. (Poglavje o dobrih sosedih). Tukajšnji zabavoljubi zahajajo kaj radi v radgonski mestni kino. Da se jim dobri sosedi onostran Mure izkažejo hvaležne in jih še privabijo za bodoče predstave, so si dovolili ž njimi ta-le „vic“: Priredili so predstavo o koroškem glasovanju. Udeležba z jugoslov. strani-kajpa-povoljna. Nemci izkoristijo lepo priložnost, in jamejo ploskati ter vpiti „Heil.“ Pravijo, da je naše ljudi, ki so poleg zabavo-tudi rodoljubi, postalo sram ... — Gornjerad-gonska mladež se je prijavila k plesnemu tečaju v avstrijski Radgoni. Seveda, ples je mednaroden ... a plesni učitelj nima nič proti jugoslov. valuti. Ko je bilo že vse gotovo, se naenkrat oglase radgonski „bürgerji“ in izjavijo, da ne puste svojih hčeri plesati z „Balkanci.“ Ne vemo, ali je bilo sram obe strani, ali pa samo eno . . .
Ljutomer. Za Jugoslov. Matico se je na vzpodbudo g. učitelja Gabrijeliča na Stari cesti nabralo na gostiji g. Franca Vrabla 143 kron. Posnemajte !
Ljutomer. Da se poživi zanimanje za muropoljsko konjerejo, ki je nekoč slovela daleč po prejšnji državi in katero tudi v naši svobodni domovini čaka lepa bodočnost, priredi ljutomerska občina s sodelovanjem drugih činiteljev dne 17. majnika t. 1. v Ljutomeru velik konjski semenj. Konjerejci in kupci se že sedaj opozarjajo na to prireditev, ki bo hkrati nekaka razstava domačih konj. Upati je, da se bo na ta način nadomestil nekdaj sloviti radgonski Leopoldov semenj, ki je vsled novih političnih razmer izgubil svojo poprejšnjo veljavo.
Radenci. V Ljubljani je bil aretiran na telefonsko obvestilo tukajšnje orožniške postaje
invalid Ivan Lasbacher, ker je vzel svoji svakinji Alojziji Peršak v Radenskem vrhu št. 16 znesek 16.000 K. Obdolženec je svoje dejanje priznal.'
Apače. Komisija, kijev pretečenem tednu poslovala v Apački kotlini in na severni meji sploh, je sprejela pritožbe prebivalstva in obljubila, da bo vlada kar najbolj mogoče ugodila vsem upravičenim željam. Najvažnejše je prometno vprašanje. Izrekla se je želja, naj se cmureška okolica zveže z pesniško dolino in tako nasloni na Maribor. Zastopnik poverjeništva za javna dela je izjavil, da bo prispevala država k izgradbi ceste Velka—Ploderšnica—Maina, okrajni za-stop mariborski pa bo prevzel skrb za cestno zvezo Velka—Sv. Lenart—Maribor. Komisija je je dalje uvažila želje glede novih občinskih in župnijskih mej. Župnija Cmurek — naravno — izgubi vse občine na jugoslov. ozemlju. Občine okrajev Cmurek in Radgona se po želji prebivalstva dodelijo sodnim okrajem Maribor, Gornja Radgona, Sv. Lenart. Izrazila se je želja po ustanovitvi pol. ekspoziture za obmejne občine ob Muri.
Ne morete spati? Niti delati? Imate nervozne bolečine? Občutek zadovoljstva doprinese Vam Feller-
jev pravi Elza fluidi 6 dvojnatih ali 2 veliki Specijalni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej-
Trpite na počasni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Feilerjevimi Elza-krogljicami. 6 škatljic 18 K. — Želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 K, — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elzatrg št, 326, Hrvatska.	D-
Kdor želi da se mu pošljejo Elza-izdelki v Avstrijo, naj naslovi naročilo na: Apotheke „zum heil. Geist“ Vers,andstelle Epl. 326, Wien I. Nibelungeng. 2.
Uradnika,
izurjenega v zemljeknjižnem delu, v korespondenci in knjigovodstvu sprejme
Posojilnica v Gornji Radgoni.
Prednost imajo taki, ki so bili v notarski ali odvetniški službi.
Nastop takoj. — Plača po dogovoru. Prošnje naj se pošljejo najdalje do 5. marca na načelstvo posojilnice.
Vabilo
na
Častna izjava.
Podpisani Janez Divjak, posestnik na Policah izjavljam, da sem Leopolda Kovačič, delavca na Policah neutemeljeno obdolžil prestopka tatvine ter se mu zahvaljujem da je odstopil od tožbe in mi žalitev odpustil.
Janez Divjak.
Osrednje ceslsc-jüpsionnnslse fenjlprne
založba knig in mnzikalij ter zavod za oglaševanje
ZAGOES J. HEREIIC ZAGREB
priporoča bogato izbiro domačih in inozemskih literatur, umetniških razglednic in novih knjig, muzikalij, časopisov. Oglase v vse tu- in inozemske časopise.
Češko-jugoslovanska založba J. Herejka v Zagrebu je izdala v jugoslovenskem prevodu sledeče knjige: Čech, Izlet gosp. Broučka na mesec; Jiräsek, filozofska historija. Naročila'izvršuje hitro in točno.
^ Belo nemško Jedilno sol, •
kakor tudi Industrijsko sol, sladkor, bučno olje
itd. oddaja po najnižji ceni
Tardila HitonTonojc in drug Maribor
I	Zahtevajte cene!	s
Razširjajte Jurslio Stražo“
občni zbor
Tiskovne zadruge
v Gornji Radgoni, r. z. z o. z.
ki se vrši v nedeljo dne 6. marca 1921 ob i/211. uri predpoldne v posojilnični dvorani v Gornji Radgoni.
Dnevni red:
1.	) Volitev načelstva in nadzorstva.
2.	) Sprememba pravil.
3.	) Slučajnosti.
Ako ta občni zbor ob navedeni uri ne bi bil sklepčen, vrši se eno uro pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki pa sklepa veljavno pri vsakem številu navzočih zadružnikov. V Gornji Radgoni, dne 19. februarja 1921.
Načelstvo.
Novo dospelo!
Vsakovrstno manufakturno blago za ženske in moške obleke, platno, bar-hente, Židane in vsakovrstne druge robce, cefirje, in sploh vso manufakturno blago kupiš vedno najbolj pò ceni pri
fi?*
Gospodarski zadrugi s Gornji iadgani.
Velika isbira!
Dobra postrežba t
Zaveden Slovenec želi kupiti vinograd srednje velikosti v okraju Gornja Radgona. Kdor proda ali poizve za prodajalca dobi nagrado in naj javi pod „Vinograd“, poštno ležeče — Radine!. =====
*WEk _ j«,®-_ raznih debelosti, 3-80 m .in 4 m dolge, late, tramiče, (Stafelne) roženice in tramovje, za mizarje, tesarje, stavbe in domačo rabo ima na zalogi Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni.
mmmmmmmmmmm • : i m ■ i	>.
S TISKARNA PANONIJA |
f. JEREBIČ IN TOVARIŠI KONIANĐITNA ORUŽBA	M
I QOmm RADGONA	g
8 ' • 1
1
KNJIGOVEZNICA, KNJIGARNA, TRGOVINA S 1 PAPIRJEM lil PISARNIŠKIMI PTREBŠČINAMI 3 ®	MA DROBNO IN DEBELO	S
Hajiečja zaloga s strojev
kot slamoreznic, reporeznic, alfa-separa-torjev, čistilnikov (trijerjev), vejalnih strojev, viteljnov (gepelnov), mlatilnic i. t. d. pri |
OospoMI zadrugi u Gornji Radgoni
Najnižfe cenai	Ogled ssSsge presti
HA DEBELO!
HA DROBNO!
ČEKIH
prvovrstnih soiäwnih, cvetličnih in gospodarskih semen kakor tudi sadnih drevesc in grmov
najboljše kakovosti in popolnoma čistih, je gotov in prosimo cenjeno občinstvo, da se blagovoli v slučaju potrebe s polnim zaupanjem obrniti na nas
Zcidrip ei proizvodnju semenja
Preradovlfieva ul-ZS Zagret Telefon štev-17-7#
tü
1
I
s
r
POSOJILNICA ¥ GOSMI! RADGONI
r. sadr« % n. i.
A	sprejme in jih obrestuje po najvišji
Iris OlBllSf	obrestni meri. Obresti se pripisujejo
koncem vsakega leta prež posebnega naročila h kapitalu. Hranilne knjižice drugih inzemskih denarnih zavodov se sprejemajo brez vseh stroškov kot hranilne vloge, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo. Za nalaganje po pošti so strankam na razpolago položnice kr. poštno-čekovnega urada v Ljubljani štev. 10.593. Rentni davek plačuje Posojilnica sama. v.v.v.v.v..
S f	S80 vsa*{ delavnik od 8. do 12. ure dopoldne. Ob
uradnih dnevih se sprejema in izplačuje denar.
a» 11S na osebni kredit, na hipoteke, trgovske kredite in 1 » Sd tfaPjj 1 i SÜ v tekočem računu daje pod najugodnejšimi-psgoji. Izposojuje tudi na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzema Posojilnica na sebe in dolžnih plačuje pri Posojilnici svoj dolg naprej. Stroški za to ne presegajo nikdar 10 kron. Prošnje za vknižbo novih, kakor tudi za izbris plačanih posojil dela Posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke. v.v.w.v.v.v.v.v.v.v.v
se dajejo, prošnje sprejemajo in vsi drugi uradi 8 W«CS3JbÌB§©i posli izvršujejo vsak delavnik od 8. do 12. ure dop.
Uradni prostori so v lastni hiši, GSavna sesta štev. 14, zraven kolodvora.
Izdaja: Konzorcij „Murska Straža“.
Odgovorni urednik: Božidar Borko.
Tisk: Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.