PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini g''_________ /a »•
Abb postale I gruppo	1^0113 OU llF
Leto XXV. St. 70 (7264)
TRST, sreda, 26. marca 1969
DANES RAZPRAVA O ZAUPNICI^ PRED POSLANSKO ZBORNICO
Sililo je obrazložil razloge svojega izstopa iz vlade
Zasedanje CK PSI se je zaključilo brez bistvenih sprememb notranjih odnosov v stranki - Zapora bencinskih črpalk po vsej Italiji
RIM, 25. — Predsednik vlade Rumor je izredno naglo ukrepal, saj je v soglasju s tajništvom lastne stranke takoj sprejel ostavko ministra za šolstvo Sulla, imenoval za ministra za šolstvo Ferrari Ag-gradija, ki je bil dosedaj minister za PTT, na njegovo mesto pa je imenoval Crescenza Mazzo, ki je bil do sedaj minister brez listnice
Predsednik vlade je tudi dosegel, da sta oba ministra že prisegla predsedniku republike, s čimer se je formalno preosnova vlade končala in vsaj navidez tudi zaključil «primer Sullo». To je skušal predsednik vlade zagovarjati danes med dvema govoroma v poslanski zbornici, češ da gre za notranje zadeve KD, ker je minister Sullo podal ostavko zaradi notranjih sporov in nesoglasij v stranki, medtem ko ostanejo v veljavi osnovna programska načela vlade tudi v Zvezi z reformo univerz, glede katere po trditvah predsednika vlade ni prišlo do različnih mnenj.
Sullo pa je zelo odločno nastopil in povedal različna ozadja, tako da so komunisti spremenili svoje stališče in so vložili zahtevo, da se glasuje o nezaupnici vladi. S tern pa se je celotni postopek razprave iz-premenil in je bila vlada sama prisiljena, da je postavila zahtevo o zaupnici, kar predvideva predhodno sklicanje seje ministrskega sveta. Vlada se bo sestala jutri zjutraj, čemur bo sledila razprava in glasovanje o zaupnici v poslanski zbornici. S tem bo celotno vprašanje prišlo tudi v to obravnavo, kar so tudi zamerili Rumorju predstavniki leve opozicije, češ da je pre-osnoval vlado, ne da bi niti sklical
vlade na redno sejo.
Minister Sullo je danes v poslanski zbornici v svojem govoru ugotovil, da gre pri njegovi ostavki izključno za politična vprašanja in da se je res skliceval na formalno stvar kongresa v svoji pokrajini, da pa je šlo tudi za odraz vzdušja, ki se je ustvarjalo več mesecev.
Šlo pa je za resne spore, zaradi česar je že dvakrat prej zagrozil z ostavko. Pri tem je navedel primer, ko sta bila predsednik vlade in minister za notranje zadeve odločena, da pošljeta tri do štiri tisoč policistov javne varnosti v rimsko univerzo in to v trenutku, ko je bil rektor D’Avack odločno nasproten zasedbi s strani policistov. Položaj se je kasneje spremenil, ko je zahteval akademski svet intervencijo policije.
Kot drug tak resen primer je Sullo navedel govor, ki ga je imel v senatu in kjer je govoril tudi o vlogi opozicije pri sprejemanju zakona o reformi univerz in zaradi česar je prišlo do ostrih polemik v stranki in tudi s strani PRI do napadov, ki so se nanašali na bistvo njegove politične akcije. Sullo je o-menil tudi resne težave v zvezi z državnimi izpiti in maturami.
•miiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniuiiiiiiiiiiii
POLOŽAJ V PAKISTANU VEDNO BOLJ DRAMATIČEN
Ajub Kan podal ostavko Proglašeno obsedno stanje
Oblast je prevzel vrhovni poveljnik vojske Yahya Kan, ki je ukinil ustavo in odstavil vlado
KARAČI, 25. — Pakistanski predsednik Ajub Kan je podal danes ostavko in izročil oblast vrhovnemu poveljniku vojske generalu Yahya Kanu, ki je proglasil v državi obsedno stanje. V kratkem govoru po radiu je Ajub Kan dejal, da se položaj v Pakistanu z dneva v dan slabša, tudi na gospodarskem področju, in da ne obstaja več nobena oblast razen vojske. Zato je predal oblast Yahya Kanu, ki bo moral izvrševati vse naloge, ki so povezane z upravljanjem države.
General Yahya Kan je takoj po sporočilu o ostavki proglasil obsedno stanje, ukinil ustavo in odstavil vse ministre. Dosedanji predsednik, ki je vladal neprekinjeno od leta 1958, ko je prevzel oblast z vojaškim udarom, se bo umaknil v svo. jo rezidenco v Ravvalpindiju na trimesečne počitnice Kot je znano, je bil Ajub Kan že napovedal, da ne bo kandidiral na prihodnjih predsedniških volitvah, ki naj bi bile prihodnje leto. Ta njegov sklep naj bi pripomogel k pomiritvi položaja v državi, do tega pa dejansko ni prišlo. Posebno v Vzhodnem Pakistanu so še vedno na dnevnem redu demonstracije in neredi, ki vsak dan povzročajo človeške žrtve. Kot je povedal novoizvoljeni guverner Huda, je bilo v zadnjem mesecu v Vzhodnem Pakistanu u-bitih med neredi 166 oseb, medtem ko je bilo kakih petsto «zlo-čincev» aretiranih. Guverner je tudi povedal, da se je celotni admini strativni ustroj države zrušil in da se pripravlja huda gospodarska kriza.
«Kominterne», ko se je pričel kongres tretje komunistične internacionale pbd Leninovim vodstvom 2. marca 1919. «Kominterno» so razpustili leta 1943 z izgovorom, da so komunistične partije postale zrele in lahko same vodijo svojo politično bitko, dejansko pa je šlo za odločilen pritisk zahodnih zavezniških krogov.
Na današnji proslavi je imel o-srednji govor Mihail Suslov, ki je polemiziral z desnim in levim opor tunizmom in malomeščanskim nacionalizmom. Suslov ni sicer imenoval nobene države, vendar je šlo očitno za polemiko z jugoslovanskim: komunisti, za polemiko s Kitajci in Albanci, kot tudi z Romuni, ki jih obtožujejo, da so nacionalisti.
Na isti proslavi sta govorila tudi Ulbricht in Ponomarjov.
Ukinjeno v Španiji izjemno stanje
Odločen odgovor Ota Šika
PRAGA, 25. — Ota Sik je od ločno zanikal vest sovjetske a-gencije TASS, ki jo je objavila brez komentarja na osnovi poročila nekega libanonskega lista, da je skupaj s Golstueckerjem sodeloval 6. marca v Londonu na tajnih sionističnih sestankih, na katerih so organizirali protisocialistično gibanje v CSSR s pomočjo denarja ameriških sionistov. Ota šik pravi, da je neprijetno komunistu odgovarjati na laž rasističnega tipa, ki jo je razširila komunistična agencija. Nato spominja, da ga niti nacisti niso ni-! koli obdolžili po njih rasističnih zakonih, ko je bil štiri leta v Mat-hausenu, da je Jud.
MADRID, 25. — Kot ie bilo napovedano, so včeraj opolnoči v Španiji ukinili izjemno stanje, ki so ga bili proglasili pred dvema mesecema. Z ukinitvijo izjemnega stanja je bila tudi odpravljena cen-Zura nad tiskom in so bila zopot vzpostavljena ustavna jamstva.
Vsi madridski dnevniki objavljajo danes poročilo notranjega ministrstva. ki podaja obračun policijske dejavnosti v dveh mesecih izjemnega stanja. Po tem poročilu je bilo do včeraj še v zaporih 243 'oseh, med temi 74 študentov ki so jih prijavili sodnim oblastem. Ostale aretirance, katerih število poročilo ne pove, so izpustili na začasno svobodo. V času izjemnega stanja se je moralo 52 študen-tov in 123 civilistov zagovarjati pred civilnimi sodišči, 75 študentov in 105 civilistov pa pred vojaškimi sodišči.
Poročilo španskega notranjega ministrstva se zaključuje s trditvijo, da sta policija in civilna straža v zadnjih dveh mesecih zatrli številne «teroristične organizacije)), katerih voditelji so bili aretirani.
50-letnica Kominterne
MOSKVA, 25. — Danes so svečano proslavili 50-letnico ustanovitve
KINSASA, 25. — Bivši predsednik Konga Kasavubu je včeraj umrl v kraju Borna v osrednjem Kongu.
Med najresnejšimi razlogi za nerazumevanja pa je Sullo navedel dejstvo, da ni mogoče imeti predavanj, ko je policija v univerzi in da je o tem večkrat govoril na zasedanjih vladnih organov na «vrhu». Dogajalo pa se je obratno, da je minister za notranje zadeve enostavno pošiljal policijo na vedno nove fakultete in pri tem ni niti obvestil ministra za šolstvo.
Sullo je tudi povezal kongres v Avellinu z njegovo politiko glede šolstva in je dejal, da bi v primeru, da bi izgubil ta kongres, bil zadan tudi resen udarec celotni šolski politiki vlade in zlasti reševanju tako pomembnega vprašanja, kot je reforma univerz. Zato je tudi iz tega razloga prosil tajništvo stranke, da odloži za 15 dni pokrajinski kongres, kot so to naredili za podobne kongrese v bližini. Prejel pa je negativen odgovor, čeprav je navedel, da bo moral prav v dneh, ko bo kongres, dokončno izdelati zakonski predlog o reformi univerz.
Na osnovi vseh teh opazovanj, pravi Sullo, da je hotel izvesti poskus, da bi ugotovil, če je njegova prisotnost kot minister za šolstvo sploh zaželena in je zato poslal pismeno ostavko. Ta ostavka je bila takoj sprejeta, pa čeprav obstaja običaj, da se ministru dopusti možnost umaknitve ostavke.
V	razpravo je že danes poseglo več predstavnikov vladnih strank in opozicije, postala pa bo živahna jutri, ko se bo pričela uradna razprava 0 nezaupnici vladi.
Zaključilo se je zasedanje centralnega komiteja PSI in to brez pravega rezultata, | saj so ostali odnosi sil v bistvu nespremenjeni: levica je predložila svoje lastne tri resolucije, skupina Giolittija se je vseh glasovanj o resolucijah vzdržala, nekoliko bolj zapleteni pa so odnosi med skupino De Martina in večino v stranki. Po dolgih pogajanjih so 'namreč sestavili paritetlčno komisijo za sestavo e-notne resolucije. V komisiji so prišli do enotnega stališča glede dosedanje vlade politike in so za ta del glasovali na seji CK tudi pristaši De Martinove struje, niso pa se strinjali glede ocene političnega položaja in zlasti odnosov do komunistov, zaradi česar pristaši De Martinove struje za ta del niso glasovali. Na ta način se je ponovilo že znano stanje, ko De Martinova struja sicer lojalno sodeluje v vladi levega centra, ni pa soudeležena v vodstvu stranke.
V	prvem delu resolucije je rečeno, da CK PSI pozitivno ocenjuje dosedanje rezultate, ki so bili doseženi s prisotnostjo socialistov v vladi, kot tudi rezultate vlade levega centra v celoti. Izrecno se podčrtuje nujnost sprejetja finančnih zakonov o deželah in petletnega perspektivnega gospodarskega načrta. Resolucija nato obravnava splošni italijanski politični položaj in razna konkretna vprašanja, ki zanimajo vlado kot tudi mednarodne odnose, kjer se zavzema za politiko evropske varnosti in zniževanja razorožitve.
Struja »riscossa socialista« pa ni odobrila naslednjega dela resolucije, ki govori o napadih komunistov na PSI in da morajo v tej zvezi socialisti izpolniti svojo dolžnost ter končno, da se morajo socialisti z ostalima demokratičnimi silami upreti kakršnim koli auto-ritarniin avanturam. Ni bil soglasno odobren tudi odstavek, ki govori o lokalnih ustanovah in v katerem je rečeno, da se bo CK na posebni seji ukvarjal s tem vprašanjem.
V	senatu so zaključili splošno razpravo o zakonskem predlogu o ustanovitvi preiskovalne parlamentarne komisije o dogodkih 1964. leta.
Včeraj zvečer sta obe sindikalni organizaciji prodajalcev bencina napovedali zaporo bencinskih črpalk za nedoločen čas in sta istočasno tudi sporočili, da je do zapore prišlo, ker se niso pogajanja s petrolejskimi družbami premaknila z mrtve točke. V današnjem poročilu pa podčrtujejo, da je zapora povsem uspela in da so odprte samo črpalke na avtostradah, kot so to sindikalne organizacije že predhodno določile.
Delegacija Reke na obisku v Linzu
REKA, 25. — Na vabilo župana iz Linza je danes odpotovala na dvodnevni obisk v Linz delegacija Reke pod vodstvom predsednika občinske skupščine Dragutina Haramije, Med obiskom v Linzu bo delegacija Reke poleg razgovorov z zastopniki mesta obiskala združene avstrijske železarne in tovarno umetnih gnojil v Linzu. Med Reko in Linzem se je razvilo zelo živanno gospodarsko sodelovanje, odkar avstrijske železarne uvažajo železno rudo iz Brazilije skozi specializirano pristanišče v Bakru.
NA POBUDO VSEH SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Ves Trst je s stavko in z zaporo trgovin zahteval ukrepe za razvoj gospodarstva
Veliko enotno zborovanje na Trgu Goldoni in povorka po mestu - Popolnoma ustavljeno delo tudi v pristanišču, zaprte banke, javni uradi in šole, ukinjen ves mestni in medkrajevni promet, zaprti časopisni kioski
Pogled na množico na enotnem sindikalnem zborovanju na Trgu Goldoni med govorom tajnika Nove DZ—CGIL Burla. Pred njim sta
spregovorila množici tajnika CCdL Fabricci in CISL Marinello
Včeraj je zopet ves Trst enotno je tudi, da je naslovila njegova stavkal v obrambo tržaškega gospo- sindikalna organizacija v zvezi s
Mmmmiiiim»imiiiiiiiMimiimumiiiimiimmiitimiiiiiiiiiimmiimiiimmnin»uimmmmmm»mmmmimiuiiimiiiiiiiiii!HimiiiHi»miiiimiiiiiiiiiiiiiiim»
NA RAZGOVORU S ČASNIKARJI V PREDSEDNIKOVI PALAČI V SAJ60NU
Južnovietnamski predsednik Van Thieu napoveduje zasebna pogajanja s FNO
Sedež pogajanj, na katera ni fronta še pristala, bo v Parizu Novi napadi osvobodilnih sil na postojanke v Južnem Vietnamu
SAJGON, 25. — Južnovietnamski predsednik Nguyen Van Thieu je danes izjavil, da je Južni Vietnam pripravljen navezati zasebne razgovore s FNO,
Na srečanju s časnikarji v predsedniški palači je Thieu pojasnil, da tovrstni razgovori za sedaj še niso v programu, da pa je v teku intenzivna dejavnost, ki naj bi omogočila, da bi do njih res prišlo. Razgovori bodo v Parizu — je še povedal — sajgonsko delegacijo pa
bo. vodil podpredsednik Cao Ky.
Furmaina oblika razgovorov ni bi* la še določena: lahko bo šlo za dvostranske razgovore, lahko pa se jih bodo udeležili tudi, predstavniki Severnega Vietnama. Seveda oa mora najprej FNO izjaviti — je še dejal Thieu — če si tovrstnih razgovorov želi.
Sajgonski predsednik je tudi orisal pomen in važnost, ki bi ga utegnili imeti dvostranski razgovori za rešitev vietnamske krize: »Na zasebnih razgovorih — je dejal — bomo lahko sprožili katerikoli argument, poleg tega pa bomo lahko razpravljali o argumentih, ki jih bo sprožila druga stran.» To pa še ne pomeni — je pojasnil Thieu — da bi se politična linija Južnega Vietnama snremenila.
V	zvezi s pomičnim in vojaškim položajem v državi je sajgonski predsednik izjavil, da je vojaški položaj precej dober, da pa je treba utrditi politični ustroj. Poudaril ie, da bi bila komunistična partija nedopustna, ker je ravno tako nedopustna komunistična ideologija. Zato je tudi nemogoča vladna koalicija s komunisti. Nasprotno pa je dopustno — je dejal Thieu — da bi se člani FNO udeležili demokratičnih volitev, to pa pod pogojem, da se fronta razpusti in se zopet organizira na drugačni podlagi, npr. kot politična stranka. Morebitnih volitev pa se ne bi smela udeležili «zveza demokratičnih in pacifističnih sil», ki je po Thieujevem mnenju «orodje komunistov«.
V	zvezi z ofenzivo FNO je Thieu dejal, da je bila vojaško neuspešna. vendar je priznal, da je bua psihološko vsaj delno učinkovita. Na napade osvobodilnih sil je treba po Thieujevem mnenju vojaško odgovoriti, toda ne z zopetnim bombardiranjem Severnega Vietnama, ker bi to ne pripomoglo k rešitvi problema.
Ob koncu svojega dolgega govora je sajgonski predsednik še izrazil željo, da bi se sestal z Nixonom, vendar je dodal, da to ni še. nujno, ker obstaja med obema »odlično razumevanje«.
V	številnih pokrajinah Južnega Vietnama je vojaška dejavnost še vedno intenzivna, čeprav ni prišlo v zadnjih 24 urah do važnejših spopadov. Osvobodilne sile so z raketami in minometi bombardirale
kakih dvajset zavezniških oporišč, medtem ko so ameriški bombniki bombardirali številna področja blizu Sajgona in na osrednji planoti.
V ameriških obveščenih krogih poročajo, da je vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil v Vietria-mu zaprosil predsednika Nixona za pooblastilo, da izvede bombne napade. na kamboško ozemlje, kjer naj bi bila oporišča osvobodilnih sil. Pod Johnsonovim predsedstvom je bila tovrstna zahteva že dvakrat odvrnjena.
Hanojski list «Nhan Dan« piše danes, da so vesti o «zasebnih pogajanjih«, ki so krožile v zadnjih dneh, le ameriška propaganda. S takimi vestmi — piše severnoviet-namskl list — skušajo Američani pomiriti svetovno javno mnenje, ki vztraja pri zahtevi po umiku ameriških vojakov iz Južnega Vietnama in jjo prekinitvi agresije.
stanek med zunanjimi ministri držav, ki imajo čete v Vietnamu, se pravi, ZDA, Avstralije. Tajske, Nove Zelandije, Južne Koreje, Filipinov in Južnega Vietnama. Sestanek bo v Bangkoku proti koncu maja.
Sovjetska eskadra proti Daljnemu vzhodu?
LONDON, 25. - Po obveščenih vi-rih je močna sovjetska eskadra vojnih ladij odplula iz Murmanska in sedaj plove proti neznanemu cilju. V eskadri je osem podmornic, tri križarke, trije rušilci in pet pomožnih ladij, med njimi več petrolejskih ladij. Sovjetske ladje so že priplule v Severni Atlantik južno od Islanda. Menijo, da je sovjetska eskadra namenjena v Vladivostok, da bi okrepila tamkajšnjo mornarico v zvezi z napetostjo, ki se je ustvarila med Kitajsko in SZ. Ladje plovejo relativno počasi, komaj 15 milj na uro, kar govori, da so
darstva in protestiral proti neizpolnjenim vladnim obljubam. Stavko so enotno proglasile vse tri sindikalne organizacije, katerim so se pridružile tudi avtonomne sindikalne organizacije, trgovci, gostilničarji, lastniki barov itd. Zaradi stavke je popolnoma počivalo delo v vseh tovarnah, zavarovalnicah itd. V šolah ni bilo pouka, ustavljen je bil ves promet in v mestu je po zborovanju in po povorki vladalo veliko mrtvilo, saj je bilo vse zaprto in so predpoldne do 10. ure samo mlekarne prodajale mleko in pekarne kruh. Delovale tudi niso občinske službe, razen matičnega urada, pogrebnega občinskega zavoda in občinskih zdravniških ambulant. Ker so stavkali v ponedeljek tudi časnikarji in tiskarski delavci ni izšel včeraj tudi noben časopis in sploh niso prodajali včeraj nobenih časopisov, ker so bili kioski zaprti.
Zjutraj je bilo na Trgu Goldoni enotno sindikalno zborovanje, na katerem so spregovorili tajniki treh največjih sindikalnih organizacij. Prvi jc spregovoril tajnik CCdL Fa-h• ii\; /Ni- je dejal, da Trst še enkrat enotno protestira proti brezbrižnosti in nerazumevanju vlade. Trst izraža s splošno stavko svojo borbenost in voljo po življenju in napredovanju ter z.arteva, da se ustvarijo takšne gospodarske razmere, ki bodo omogočile zaposlitev vsem Tržačanom doma. tekel je, da so nam doslej natrpali glavo z obljubami, toda da je tega varanja dovolj. Tržačani nočejo živeti od podpor, marveč hočejo ustvarjati dobrine s svojo delavnostjo. Rekel je, da se je v zadnjih netih letih število zaposlenih skrčilo za 11 000 in da se prebivalstvo «stara». V zadnjih petih mesxih je vlada nakazala Trstu samo eno milijardo in sto milijonov lir. toda za st ilno gledališče. Omenil je tudi načrte za skrčenje števila ladij plovnih
________ ________	namenjene na dolgo pot in o čemer __ ____________ _______ ____^
Žurianjf minister Filipinov Romu- tudi priča večje število prisotnih i družb PIN in rekel, da se bo Trst lo je danes v Manili napovedal se- 1 petrolejk.	I proti temu odločno uprl. Povedal
V ZVEZI S SREDNJIM VZHODOM
Verjetno v kratkem začetek posvetovanj štirih velesil
Ebanov pogovor s Stevvartom v Londonu - V ponedeljek nov topniški dvoboj ob prekopu
Stavkajoči delavci v protestnem sprevodu na Kurzu
WASHINGTON, 25. - Predstavnik ameriškega državnega departmaja je izjavil, da je verjetno, da se bodo štiristranski razgovori o Srednjem vzhodu začeli kmalu. Povedal je, da je sovjetski poslanik Dobrinin obiskal včeraj državni departma, kjer se je sestal s pomočnikom tajnika za zadeve Srednjega vzhoda.
Predstavnik je nato izjavil, da se v Washingtonu nadaljujejo dvostranski razgovori med štirimi velesilami in «zdi se, da bodo lahko kmalu pripeljali do sestanka štirih stalnih članov varnostnega sveta«.
Včeraj je bilo ameriško stališče sporočeno arabskim državam, Sovjetski zvezi. Vel. Britaniji in Franciji. Zatrjuje se, da gre za izjavo o namenih, ki naj bi bila podlaga za pogajanja. V poučenih krogih pravijo, da gre dejansko za tolmačenje resolucije varnostnega sveta OZN iz novembra 1967.
V	Parizu so v poučenih krogih potrdili, da je pariška vlada dobila preteklo noč ameriški dokument, ki ga zunanje ministrstvo proučuje. E-nak dokument je ameriški poslanik v OZN baje izročil tudi delegatom drugih velikih držav in glavnemu tajniku OZN.
V	Londonu se je izraelski minister Eban pogovarjal danes 50 minut z britanskim zunanjim ministrom Stewartom. Eban je prišel včeraj iz ZDA, ko se je pogovarjal z Nixonom. Poročal je Stevvartu o vtisih, ki jih je dobil pri teh razgovorih, Stewart pa je obrazložil Ebanu britansko stališče. Poudaril je tudi, da je britanska vlada naklonjena nadaljevanju Jarringovega posredovanja. Izrazil je tudi upanje, da bodo posvetovanja med štirimi velesilami okrepila položaj Jar ringa. Eban se je ustavil v Londo-
nu na zahtevo britanske vlade in je prekinil svoje potovanje v Tel Aviy.
«New York Times« poroča iz Wa-shingtona, da sta se Eban in jordanski kralj Husein tajno sestala dvakrat v Londonu, in sicer enkrat septembra, drugič pa januarja. Husein je nato prekinil razgovore, ker je bil nezadovoljen z izraelskimi ponudbami. Od vsega začetka je baje izjavil, da je treba vsak morebitni načelen sporazum objaviti preko Jarringa. Predstavnik izraelskega zunanjega ministrstva pa je zanikal, da bi sploh kdaj bili taki razgovori.
V Amanu je novi predsednik jordanske vlade Rifai izjavil, da ne bo sprememb v politiki jordanske vlade glede palestinskih gverilcev. Dodal je, da še ne ve, ali bo spremljal kralja Huseina na obisku v Wa-shingtonu.
Včeraj je bil ob Sueškem prekopu nov topniški dvoboj. Glavno poveljstvo oboroženih sil ZAR je sporočilo, da so njihove enote uničile devet izraelskih tankov, ter da je bilo ubitih in ranjenih precej izraelskih vojakov: dvoboj je trajal pet ur in pol.
Vojaški dopisniki izraelskega tiska trdijo, da je bilo med topniškimi dvoboji v zadnjiii dveh tednih ob Sueškem prekopu ubitih sto egiptovskih vojakov. Dalje trdijo, da je bilo zadetih več podmorskih naftovodov ob prekopu.
Kairski list «A1 Ahram« objavlja izjavo uradnega predstavnika organizacije «E1 Fatah«, ki je dejal, da Izraelci zbirajo sile na Sinajskem polotoku in jih nato premeščajo proti demarkacijski črti z Jordanijo To pojasnjujejo kot pripravo Izrael
Proces v Beogradu proti atentatorju
BEOGRAD, 25. — Pred okrožnim 'sodiščem v Beogradu se je danes pričel pri zaprtih vratih proces proti Anti Buljanu, ki odgovarja za soudeležbo pri položitvi mine v kinodvorani «20. oktober« lani 13. julija v Beogradu. Pri eksploziji mine je bilo ranjenih 96 oseb, od katerih je ena pozneje umrla.
Mrtvi in ranjeni pri trčenju dveh vlakov
BRUSELJ, 25. — Davi sta blizu postaje. La Louvriere trčila dva vlaka, polna potnikov. Po dosedanjih poročilih je bilo dvajset potnikov mrtvih, nad sto pa ranjenih.
Nesreča se je dogodila nekaj po šesti uri. Eden od dveh vlakov je zapustil postajo La Louvriere, ki je majhno industrijsko mesto med Monsom Jn Charleroijem. Vlak je bil namenjen v Bruselj. Drugi vlak pa je prihajal iz kraja Manage in je bil namenjen v Mons. Med mrtvimi sta tudi oba strojnika. Trčenje je bilo strahovito in reševanje potnikov izpod železja je bilo zelo težavno.
Vlaka sta se trčila blizu neke tovarne, kjer dela več sto delavcev, ki so takoj prihiteli na pomoč, in prav temu se je treba zahvaliti, da so mnogim ranjencem rešili življenje, ker so jih nujno prepeljali v bolnišnico.
Na področju, kjer se je dogodila nesreča, živi več tisoč Italijanov, ki odhajajo vsako jutro z vlakom na delo. V obeh vlakih, ki sta - -	.	-	trčila, jih je bilo tudi več sto. Med
cev za novo vojaško operacijo proti .mrtvimi jc šest Italijanov in mno-Jordaniji, ZAR in Siriji.	igo med ranjenimi.
položajem v Trstu poslanico na predsednika republike.
Tajnik pokrajinske zveze CISL Marinello, ki je spregovoril za Fa-briccijem, je rekel, da je 'čeiai 87 tisoč delavcev zapustilo delo iz protesta. Gre za mirno manifestacijo, ki naj opozori osr dnjo vlado, deželni odbor in krajevne uprave, naj se zganejo, da se premaga gospodarski zastoj mesta. Naštel je podatke o zaposlitvi In r: kel, da se je število zaposlenih od leta 1963 do lani skrčilo od 97.767 na 87.650 enot. Tako se ni skrčilo število mest v nobeni pokrajini v državi in samo Trst se lahko ponaša s takšnim žalostnim prvenstvom. To pomeni, da v tržaškem gospodarskem ustroju nekaj ne deluje. Marinello pa pri tem ni obsodil le javnih oblasti, marveč je rekel, da je treba obsoditi tudi pomanjkljivo zasebno pobudo. Za rešitev tržaške krize so potrebni hkrati javni poseg in nove industrijske pobude na za sebnem področju, ki bodo lahko iz koristile strukture, za katere skrbijo javne ustanove. Zamude pri javnih pobudah ne povzročajo le gospodarske škode marveč ustvarjajo med prebivalstvom tudi nezaupanje. Sindikat zahteva izpolnitev sprejetih obveznosti in tudi večjo podjetnost gospodarskih operaterjev. Zatem je orisal smotre, ki jih zasleduje njegova sindikalna organizacija.
Zadnji je spregovoril tajnik CGIL Burlo. Poudaril je, da je treba zagotoviti ladjedelnici Sv. Marka nova naročila in dejal, da morajo te zahteve podpreti najširše plasti prebivalstva, predvsem pa naj zavzamejo odločno stališče župan, občinski odbor in svetovalci vseh skupin. Sedaj je priložnost, da se Izrečejo «na političen način«, in sicer po zgledu drugih mest. Pozval ie tudi župana in odbor, naj v znak protesta odstopijo. Omenli je tudi ponudbo neke vodilne osebnosti ladjedelnice »Uljanik« v Pulju, ki si je najprej ogledal naprave v Sv. Marku, nato pa med večerjo s predstavniki tržaške «Italcantleri» omenil možnost, da bi v Sv. Marku zgradili tri ladje po 16.000 ton. Sedaj pravijo voditelji Fincantieri v Rimu, da bi se moral predstavnik te ladjedelnice obrniti nanje. Zato tudi nobeno zanikanje nikogar ne prepriča. Zatem je omenil tudi dražbo za dodelitev del na nekaterih ladjah, ki so ga dodelili nekemu podjetju izven Trsta. To podjetje pa jc nato dalo dela v »podnajem« nekemu tržaškemu podjetju, ki bi moralo biti prvo.
Dejal je, da je včerajšn ja , splošna stavka samo uvod v širšo akcijo, s katero bodo tržaški sindikati pritisnili na vlado in politične oblasti. Tajništva treh sindikatov so sklenila, da napovedo novo splošno stavko v kratkem in da pojde isti dan na stotine delavcev iz Trsta pred parlament v Rim in pred predsedniško palačo na Kvirtnalu, da opozorijo rimsko javnost in oblasti. da je Trst sit obliub. Sindikati bodo za delavce, ki se bodo udeležili v Rimu te manifestacije, začeli nabiranje denarja, ker je potrebnih nekaj milijonov.
Po zborovanju je šla velika večina navzočih delavcev v pohodu po Korzu proti Trgu Unita. Na čelu so mladinci nosili rdeče delavske zastave in transparente CGIL. ter peli borbene pesmi. S trga UnitA so krenili po nabrežju proti postaji in pred grško pravoslavno cerkvijo, kjer je bila verska ceremonija ob grškem narodnem prazniku, vzklikali svobodni Grčiji.
Med zborovanjem se je pojavila na Trgu Goldoni tudi skupinica «ti-lokitajcev«. Prinesla je s seboj tudi veliko sliko Maocetunga, ki pa so jim jo delavci raztrgali. Prišlo ie do prerekanja, vendar pa so se «fi-lokitajci« spričo velikega števila delavcev kmalu pomirili.
Popoldne pa so se na Trgu Marconi zbrali miliski delavci, ki jih jc nagovoril deželni tajnik Silvano Bacicchi. ki je v bistvu ponovil osnovne zahteve, ki jih postavljajo tako sindikati kakor tudi delavske stranke glede ohranitve proizvodnih zmožnosti tržaške industrije.
Pobijanja o ribolovu med Italijo in SFRJ
BEOGRAD, 25. — V Beogradu so se pričeli razgovori o obnovitvi sporazuma o ribolovu italijanskih ribičev v jugoslovanskih teritorialnih vodah. Italijansko delegacijo vodi opolnomočeni minister pri italijanskem zunanjem ministrstvu Giorgio Fragnito, jugoslovansko pa opolnomočeni minister dr. Zvonko Perišic.
— z —
26. marca
Zaradi stavke osebja tržaškega vre-menoslovskega zavoda ne moremo po. eredovati podatke o včerajšnjem vremenu.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 26. marca
MAKSIM
Sonce vzide ob 5.57 in zatone o° 18,25 — Dolžina dneva 12.28 — "U-na vzide ob 10.20 in zatone ob 2.A*t Jutri, ČETRTEK, 27. marca RUPERT
DVODNEVNI OBISK KOROŠKI DELECACUE V TRSTU
Okrepitev kulturnih in gospodarskih odnosov med Koroško in našo deželo
Sprejemi na deželnem odborništvu. na predsedstvu deželnega sveta in na tržaškem županstvu - Predstava v gledališču « Verdi* - Delegacija je obiskala center za jedrsko fiziko
UGOTOVITVE NA POKRAJINSKI SKUPŠČINI
S predstavo glasbene komedije lo koristno in učinkovito. Pri tem
«Moj prijatelj Bunbury» v gledališču «Verdi» v ^nedeljek v Trstu v izvedbi celovškega mestnega gledališča so se zaCele kulturne izmenjave med glavnim mestom Koroške in Furlanijo - Julijsko krajino. Poleg številnih krajevnih oblasti sta se udeležila predstave koroški deželni glavar Sima, predsednik dežele Furlanije - Julijske krajine Berzanti z ženama, med Člani konzularnega zbora pa Je bil tudi gen. konzul SFRJ inž Tepina z ženo.
Ob tej priliki je obiskala Trst delegacija koroških predstavnikov, ki Jo je vodil glavar Sima In v kateri so bili tudi njegov namest rlk IVeissmann, odbornik za finance Suchanek in nekateri koroški deželni funkcionarji. Tako so se ponovno vzpostavili stiki med predstavniki obeh dežel, do katerih Je prišlo septembra 1965 v Trstu in maja 1967 v Celovcu. Ob tej priliki je prišel v Trst tudi generalni italijanski konzul v Celovcu dr. Ridomi.
Koroške goste, ki so prišli v Trst v ponedeljek zjutraj, sta sprejela v prostorih deželne uprave predsednik Berzanti in odbornik za prosveto Giust. Po pozdravih sta predsednika skupaj s sodelavci 1-mela pogovor o vprašanjih, ki se tičejo skupnih interesov obeh dežel.
Na uradnem kosilu sta glavar Sima in predsednik Berzanti spregovorila o politiki sodelovanja in dobrih sosedskih odnosih med Koroško in našo deželo. Tega kosila so se udeležili tudi drugi visoki deželni predstavniki, tržaški župan Spaccini in drugi predstavniki oblasti.
Predsednik Berzanti je dejal, da so se predstavniki obeh dežel že tretjič sestali ter poudaril, da pomeni predstava v gledališču Verdi novo fazo v kulturnih odnosih med obema deželama Omenil je dosedanje pozitivno sodelovanje, s katerim so rešili že mnogo vprašanj. Eden izmed smotrov dosedanjih pogovorov je bil kulturno sodelovanje s Koroško, zlasti pa med glavnima mestoma obeh dežel. Naša dežela namerava čimbolj okrepiti kulturne odnose s sosedno Koroško In ve, da jo pri tem podpirajo vse koroške oblasti. Berzanti je omenil tudi ugodne trgovinske menjave ter uradno sporočilo
je omenil sklep o gradnji avto ceste Videm - Trbiž in njeno povezavo z bodočo avto cesto čez Ture. Omenil je tudi pobudo za zgraditev predora pod prelazom Monte Croce Carnico (Ploecken Pass) ter popravila na cesti čez Močila. Berzanti je poudaril tudi prijateljskega duha v odnosih med obema deželama.
Glavar Sima Je v svojem odgovoru dejal, da se bo tp sodelovanje nadaljevalo s podporo vseh organizacij, združenj dn ustanov na Koroškem. Rekel je, da je pravzaprav po izvoru naš deželan, saj se Je rodil v žabnicah v Kanalski dolini. Poudaril je, da z rešitvijo raznih vorašanj odstranjujejo mejne težave ter da meje ne smejo biti več ovira za sodelovanje med narodi in državami. Raznih vprašanj se je treba lotiti z zaupanjem, s čimer se koristi tudi obema državama. Na teh mejah se lahko doseže zgledno sodelovanje.
Glavar Sima je povabil predsednika Berzantija in njegove sodelavce, naj mu v kratkem vrnejo obisk na Koroškem. Kar se kulturnih menjav tiče, bo med drugim gledališče Verdi prve dni oktobra gostovalo v Celovcu z Donizettijevo opero «Don Pasquale».
V ponedeljek popoldne so koroški gostje obiskali predsedstvo deželnega sveta in tržaško županstvo. V palači «Modello» je glavarja Simo sprejel predsednik deželnega sveta Ribezzi, pri čemer je bil tudi navzoč podpredsednik Pittonl. Po pozdravnem nagovoru Je predsednik Ribezzi daroval gostom nekaj krajinskih slik. Zatem je koroške goste sprejel župan Spaccini in v svojem kratkem pozdravnem nagovoru poudaril mednarodno odposlanstvo Trsta ter prijateljske odnose, ki jih je vedno imel s Koroško. Glavar Sima je poudaril, da spadata Koroška in Trst na isto zemljepisno področje in zaradi tega imata obe področji vrsto skupnih vprašanj. Predsednik Sima je želel Trstu, da bi ugodno rešil svoja vprašanja in da bi lahko opravljal svojo važno evropsko vlogo. Spaccini je podaril gostom star tržaški tisk.
Včeraj dopoldne so gosti obiskali mednarodni center za teoretsko fiziko v Miramaru, kjer sta jih sprejela ravnatelj prof. Sa-
bomo poročali jutri, zvečer pa se je vrnila v Celovec.
da s.e .^o 1®t°s ,Prvlfi ne-| lam in predstavnik zunanjega mi-posredno udeležila tržaškega ve- nistrstva pri centru odv Gerin lesejma. Tudi tehnično sodelova- Opoldne je imela delegacija v Gr-nje zlasti glede avto cest je bi-1 ljanu tiskovno konferenco, o čemer
Milan Bolčič šestdesetletn ik
Ura je tri zjutraj. Rotacija že bruha dnevno naklado Primorskega dnevnika in spretne roke v od-premnem oddelku mrzlično vežejo pakete. Uredniške sobe so se izpraznile. Samo v eni je še luč in nekdo v njej z živčnimi kretnjami pospravlja s pisalne mize kilometrske agencijske trakove. Za danes je končano . . .
In tako je že skoraj 24 let, dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom od tistega dne, ko je tam nekje proti koncu maja 1945 prvič prišel v uredništvo, se kratko predstavil, sprejel odkazano mu delo in ga začel opravljati, kot da bi imel za seboj že dolgoletno časnikarsko prakso.
Seveda takrat je bil še mlad, vsaj mlajši kot danes, ko se mu je v tem času tako mimogrede med eno in drugo novico z vseh koncev in krajev sveta, med eno in drugo naglo pa prav tako hitro potolaženo jezico, nabralo toliko let, da jih je skupno s tistimi izpred poklicnega časnikarstva o-kroglih 60 prav na današnji dan.
Milan Bolčič, prav zanj gre, pa če ste pripravljeni verjeti ali ne. Kje jih skriva, boste vprašali? V svojem značaju v prvi vrsti, potem pa še v svoji postavi, drobni kot iz enega samega nemirnega živca spleteni. Skriva jih v tistih lastnostih, ki dajejo smisel človekovemu življenju, da namreč ne živi samo zase, temveč tudi za druge, za skupnost kateri pripada, za idejo, ki jo je posvojil. Biti aktiven s temi lastnostmi pomeni biti mlad, ne imeti časa za staranje, saj ga je še za bolj pametne stvari vedno premalo. In Milan res že od zgodnje mladosti ni živel samo zase. Že od takrat ne. ko je v rodnem Boljuncu obiskoval osnovno šolo in v mestu srednjo, ko se je zaposlil v odvetniški pisarni dr Wilfana in kasneje dr. Tončiča, pa je med tem ves čas marljivo deloval v slovenskih prosvetnih in
mladinskih društvih, obiskoval v zasebnem zavodu «Galileo Galileh dveletni tečaj in z uspehom opravil izpit za računovodjo, ustanovil prvi ilegalni tečaj slovenščine med Štempiharji, pomagal mladini, ko je ustanavljala svojo revijo «Ja-dro», pisal v ilegalno štempihar-sko literaturo in bil v druščini teh mladih in do kraja predanih slovenskih primorskih ljudi vedno prisotni «fiocchetto». Pa tudi takrat ni živel samo zase, ko mu je posebno fašistično sodišče na Pinko-vem procesu prisodilo 15 let zapora, kajti tudi ta njegova doba je, kot tista v narodnoosvobodilni ilegali v tesni povezavi z Romanom Pahorjem, bila samo logično nadaljevanje v prvi zreli mladosti izbrane poti, na kateri je bilo trnja več kot mehke travice in cvetja.
In potem še 24 let poklicnega časnikarskega dela na isti nelahki življenjski poti za isto življenjsko vodilo, za isto idejo, za isti cilj. še 24 let noči in skrbi kako čim bolje opraviti poklicno delo, kako čim bolj preprosto in objektivno posredovati slovenskemu bralcu v zamejstvu svetovne dogodke, kako čimbolj stvarno izluščiti iz klopčiča povojnega mednarodnopolitičnega dogajanja rdečo nit — logiko stvarnosti in nasprotujočih si interesov, kako najti vsemu najbolj realen komentar, ki naj bo orientacija in vodilo tudi za nas same na tem kritičnem prosto -ru živčnega sveta. A pri vsem tem še najti čas za delo pri Narodni in študijski knjižnici, v raznih organih Slovenske kulturno gospodarske zveze in v zadnjih dveh letih še za nadomeščanje obolelega odgovornega urednika našega časopisa.
Milanov dosedanji življenjski obračun je po vsem tem visoko aktiven in ko se s svojih 60 let ozira nazaj, si pri še tako strogi samokritičnosti nima kaj očitati. Slovenskemu reku «Ne kar mora, kar more je človek storiti dolžam, je zadostil v zvrhani meri. Cesto je šel tudi preko tega kar more, zato ker je v njem zavest žrtvovanja še prav tako močna kot je bila v njegovih mlajših letih, zato ker je v njem še tiste skrivnostne mladostne moči, zaradi katere nas s svojo živahnostjo in delavnostjo še vedno dan za dnem preseneča in zaradi katere smo trdno uverjeni, da še davno ni napočil čas. ko bi se mu zahotelo nekoliko počitka in oddiha med njegovimi knjigami, ki jih zvesto kopiči v uvanju. da jih bo nekoč, ko bo zares star in ko bo končno imel čas tudi samo za se. lahko v miru prebiral.
Do takrat pa, Milan, krepko naprej, noč za nočjo, mesec za me sečem., leto za letom z nami, za naš dnevnik, za naše zveste bral ce.
Sima in dr. Berzanti
Hude težave pokrajinske obrtniške bolniške blagajne
Vsak obrtnik mora plačati poprečno 38.000 lir letnega prispevka, a ni deležen vseh potrebnih ugodnosti - Apel na deželno upravo
V dvorani trgovinske zbornice je i niče plačal poprečno 38.000 lir. To bila v nedeljo skupščina delegatov je mnogo, je poudaril predsednik,
V OKVIRU KULTURNIH IZMENJAV
«Moj prijatelj Bunbury» s celovškim gledališčem
Živahna uprizoritev lega «musicala» je doživela simpatičen sprejem pri tržaškem občinstvu
Pokrajinske obrtniške bolniške blagajne, na kateri so odobrili lanski obračun. Skupščine se je udeležil, poleg delegatov in predstavnikov združenja, deželni odbornik za delo, socialno skrbstvo In obrtništvo
Predsednik bolniške blagajne Ma-zaroli je podal poročilo o delovanju blagajne v preteklem letu. Poudaril je, da je blagajna sicer premostila velike začetne težave, da pa ima kljub temu še vedno velike težave zaradi pomanjkanja dinarja. Obrtniška bolniška blagajna ima 13.000 članov. Lani je blagajna plačala za svoje člane 52.000 zdravniških specialističnih pregledov, v bolnišnico je bilo sprejetih 1.744 čla. nov za skupno 24.000 preležanih dnevnic. Blagajna je v lanskem letu plačala za zdravniško pomoč članom 250 milijonov lir.
Nato je predsednik opozoril na izredno visoke cene v bolnišnicah. Poleg tega pa nosi blagajna tudi breme stroškov za zdravljenje u-pokojenih obrtnikov. Zaradi visokih stroškov, je dejal predsednik, so tudi dajatve tržaških obrtnikov izredno visoke, saj je v lanskem letu vsak lastnik obrtniške delav-
če pomislimo, da obrtniška bolni ška blagajna ne plačuje splošnih zdravniških pregledov in zdravil, ne daje nobene denarne podpore bolnikom, njeni člani niso zavarovani proti tuberkulozi, in nalezljivim boleznim ter nimajo psihiatrične oskrbe.
Kot torej vidimo, je pomoč obrtniške bolniške blagajne zelo omejena. Zato je predsednik potrkal tudi na vrata deželne uprave in dejal, da so druge dežele s posebnim statutom z zakonom določile podporo obrtniški bolniški blagajni. Nato se je zahvalil deželni a-pravi za pomoč, ki jo je blagajna dobila za leto 1967 Ob tej priložnosti je izrazil upanje, da bo dežela upoštevala potrebe tržaških obrtnikov in da jim bo nakazala pomoč, s katero bodo lahko blagajne dale svojim članom tudi splošno zdravniško oskrbo.
Deželni odbornik Stopper je o-menil splošno pomoč in skrb deželne uprave obrtništvu in obljubil, da bo dežela tudi za leto 1968 poskrbela za dejansko podporo, da se omogoči boljše delovanje vseh organov Javnega zdravstva.
.......................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiMiillii.uti
NA PONEDELJSKEM OBČNEM ZBORU ORGANIZACIJE
Novo vodstvo tržaške delegacije italijansko-jugoslov. trg. ibornice
Na mestu podpredsednika je D. Košuto zamenjal S. Bole, novi predsednik pa je R. Latkovich - Delokrog se ho razširil na vso deželo - Ugoden razvoj medsebojnih stikov
V rdeči dvorani trgovinske zbornice je bil v ponedeljek popoldne občni zbor članov tržaške delegacije italijansko - jugoslovanske ■trgovinske zbornice. (Isti' dan je zasedal v Beogradu upravni odbor jugoslovansko - italijanske gospodarske zbornice iz Beograda, danes pa zaseda v Milanu italijansko - jugoslovanska mešana zbornica iz tega mesta).
Po poročilu o poslovanju tržaške organizacije v zadnjih dveh letih, ki ga je podal predsednik dr. Vatta, so bile volitve za sestavo novega izvršnega odbora. Dosedanji predsednik dr. Vatta in podpredsednik D. Košuta sta prosila, n&j ju ne bi vključili v spisek kandidatov na mesto predsednika , Ih podpredsednika organizacije, ker da je prav pritegniti y vodstvo delegacije novih moči. član zbornice se je v imenu vseh članov obema zahvalil za vestno, požrtvovalno in koristno delo, ki sta ga opravljala na čelu organizacije v razdobju 15 let. Po izidu volitev sestavljajo nov izvršni odbor tržaške delegacije mešane zbornice naslednji člani, ki predstavljajo praktično vse panoge gospodarske dejavnosti z našega področja:	S. D’Agnolo, M.
Carli, S. Bole, R. Latcovich, L.
Patti, D. Košuta, C. Nascimben, inž. L. Accebtulli, I. Rocco, dr. S.
Oblak, V. Ramella, G. Coloni, D.
De Polo, G. Petrucco, in dr. E.
Vatta kot zastopnik trgovinske zbornice. Novi predsednik delegacije je R.. Latcovich, njen podpredsednik pa Stanko Bole.
Iz obsežnega poročila, ki ga je podal dosedanji predsednik dr. E.
Vatta, povzemamo, da šteje tržaška delegacija mešane zbornice danes 72 članov ter da se pri svojem delu oslanja na tržaško trgovinsko zbornico, katera ji nudi vsestransko pomoč. Zbornica se pravkar pogaja z neko jugoslovansko založbo, ki naj bi začela tiskati informativni petnajstdnevnik o jugoslovanskem tržišču v Italijanščini. Publikacijo bodo širili med vse prizadete operaterje na tej strani meje, hkrati pa bodo poskrbeli tudi za podobno Informativno publikacijo o italijanskem trgu v srbohrvaščini na jugoslovanski stra- ga praznika, 25. marca, ko poteka ni. Govornik je nadalje omenil, obletnica osvoboditve izpod stoletne-da namerava delegacija v prihod- ga turškega jarma.
nje razširiti svoj delokrog na vso deželo Furlanijo - Julijsko krajino.
Dr. Vatta je nato poročal o stikih meji tukajšnjimi poslovnimi krogi in stanovskimi organizacijami in vzporednimi krogi v sosedni republiki ter se obširneje zadržal ob zadnjem razvoju medsebojne menjave tako v okviru splošnega sporazuma, kakor tudi po avtonomnem računu, v okviru mednarodnega sejma «Alpe Adria« ter v okviru italijansko - jugoslovanskega sporazuma o Industrijsko - tehničnem sodelovanju. V zvezi z razvojem te menjave in zlasti z uvozom jugoslovanskih kmetijskih pridelkov in proizvodov je predsednik delegacije naglasil nujnost sklenitve trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo In Evropsko gospodarsko skupnostjo, o čemer se že lep čas vodijo ustrezna pogajanja.
Počastitev spomina v Grčiji padlega partizana
Na pobudo partizanskih ln antifašističnih organizacij ANPI, ANP PIA, FIAP ter Fronte Grkov za osvoboditev je bila včeraj opoldne na griču Sv. Justa spominska proslava za partizanom Glorgiom Le-vltzom, ki je padel v Grčiji.
Spregovorili so G. Marši in D, Lo-vrlha, ki je povezal polpreteklo borbo grškega naroda za osvoboditev z borbo brških demokratov in antifašistov danes, ko vlada v Atenah fašistični režim polkovnikov. Opozoril je tudi na dolžnosti demokratov drugod po svetu, še posebno pa v Italiji, kjer morajo bedeti proti vsakršnemu pustolovskemu poskusu reakcionarnih sil.
Za D. Lovriho je krajše spregovoril Bortolo Petronlo, ki je predal besedo grškemu zgodovinarju, političnemu emigrantu Giorgiosu Par nassosu «Gatosu». Parnassos je govoril predvsem o Grčiji danes, o težkem položaju, v katerem se morajo Grki, doma ln po svetu, boriti za svojo svobodo, katere se spominjajo še posebno na dan narodnega praznika, 25.
Se prej so se grški begunci, študentje in drugi člani tukajšnje grške skupnosti, udeležili skupne maše, ki je biia v grško-pravoslavni cerkvi na nabrežju. Po končanem obredu je prišlo — po pripovedi nekaterih grških študentov — do incidentov, ko je po odpevu grške narodne himne neki neznanec zakričal v italijanščini «Naj živi 21. april1*
(gre za datum državnega udara «črnih polkovnikov*). Na 'zzlvnlnl krik je večina Grkov v cerkvi odgovorila z vzkliki grškemu odporništvu. Prerekanju so sledili številni agenti v civilnih oblekah, ki naj bi nekaj antifašistov tudi identificirali.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiii mili luimiiiiiiMiiiiiiiii mini m n im mini ii mimiHMiiiinnnii
V VEČERNIH URAH V INDUSTRIJSKI CONI
V	okviru kulturnih izmenjav med Trstom in Koroško je v ponedeljek zvečer gostovalo v gledališču Verdi celovško mestno gledališče mStadt-theater» z glasbeno komedijo «Moj prijatelj Bunbury», v jeseni pa bo gledališče Verdi vrnilo obisk v Celovcu z Donizettijevo opero «Don Pasquale».
V	tem okviru naj bi še letos v jeseni prišlo tudi do gostovanja ljubljanske Drame in orkestra Slovenske filharmonije v Verdiju.
Glasbeno komedijo, ali z običajno rabljenim mednarodnim nazivom «musical», «Moj prijatelj Bunbury» sta prosto po Wildejevi satiri ^Važno je imenovati se Ernest» priredila Helmut Bez in Jurgen Degen-hardt, glasbo pa je. napisal znani berlinski skladatelj operet in «mu-sicalov» Gerd Natschinski.
«Musical» je neke vrste zmes med komedijo in opereto. Ta odrska zvrst se je najbolj razširila v Ameriki na Broadwayu, od tam pa tudi v Evropo, kjer je našla ugodna tla zlasti v Angliji, v obeh Nemči-jah in v Avstriji, manj pa v Franciji in Italiji, kjer so bolj v modi revije.
Kako bi Oskar Wilde gledal na to glasbeno komično travestijo svoje satirične družbene kritike, je vprašanje zase, če pa jo gledamo zgolj s stališča odrske zvrsti, torej izključno kot «musicah, potem je treba priznati, da je piscema in skladatelju uspelo ustvariti zabaven spektakel, kateremu so celovški izvajalci dali lepo dozo zunanje mikavnosti v okviru dokaj posrečene scenske postavitve. Predstava je dajala vseskozi občutek uležanosti in zato sproščenosti zlasti igralsko, po pevski plati pa se je le redko dvignila na višjo raven čeprav je razumljivo, da se od izvajalcev «mu-sicalovD zahteva v prvi vrsti čim-večja odrska univerzalnost, kar gre potem nujno v škodo te ali one lastnosti. Kljub temu pa so nekatere osrednje vloge našle na moč primerne realizatorje kar velja v prvi vrsti za lepo, simpatično in živahno subretko Beate Granzou) v vlogi Cecihj Cardeu), enako učinkovito v uniformi «Salvation Army» kot v provokantnem kostumu baletke nočnega lokala razvpitega londonskega predela «Soho», pa tudi Hellmuta V/allnerja v vlogi Alger-nona, za Rito Ratay v vlogi pleme-
Silovit požar v skladišču podjetja «Adria Chemie»
Vneli «o se sodi poliesternega topila - Gasilo je 8 brizgaln in okrog 40 gasilcev - Škodo cenijo na okrog 15 milijonov lir
V skladišču kemikalij, last podjetja «Adria Chemie* v industrijskem pristanišču, je včeraj zvečer izbruhnil silen požar, zaradi katerega so morali tržaški gasilci prositi za pomoč tudi svoje kolege na Opčinah ln v Miljah.
Ogenj se je vnel — vzroki so zaenkrat še neznani — v skladišču (gre za 25 m dolgo in 15 m široko obokano barako iz montažnih delov) omenjenega podjetja, katerega obrati so nedaleč od ovinka, ki ga
čenja In v kratkem času so se na ožfcem dvorišču pred vhodom v skladišča zbrale brizgalne gasilcev iz Trsta, Opčin in Milj. Skupno jih je bilo osem, streglo pa jhn je skoraj štirideset gasilcev.
V skladiščih so se vneli sodi — skoraj tono ga je bilo — poliesternega topila. Plameni, ki so btuh-nili proti strehi, so jo v nekaj minutah prežgali, hkrati pa so popokala tudi stekla v skladišču.
Na prvi pogled se je gasilcem —
stori Ul. Flavia na križišču s cesto i Poveljevali so jim inž. Casablanca, k Domju.	ln/' Rlvera ter kapetan Sporbt-ssa
Prvi alarm so gasilci sprejeli ob - požar zdel silovit, toda ze prvi is 15 kn ie neki mimoidoči n šec vodni brizgi so dokazali, da se da opazil visok, svetal plamen, ki se je plamene,?lahka .omotih. v slabi uri dvigal izpred polkrožnih slreh skladišča. Prizor se je moral pešcu zdeti peklenski, pa tudi gasile m, ki so prvi prihiteli v industrijsko pristanišče. Prosili so namreč za oja-
mm
BANCA Dl CREDITO Dl
TRIESTE
S. P. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR BOO.OOQ.OQO
VPLAČANIH LIR 300.000.000
TRST - ULICA FABIO FILZI ŠT. 10 TELEFON ST. 38-101, 38-045 BRZOJAVNI NASLOVt BANKRED
Gospodje delničarji so vabljeni na redni občni zbor, ki bo v družbenih prostorih v Ulici F. Filzi 10 v Trstu v prvem zasedanju v soboto, 29. marca 1969 ob 9.30 s sledečim dnevnim redom:
1.	Poročilo upravnega sveta;
2.	Poročilo nadzornega odbora;
3.	Predložitev družbene bilance per 31. 12. 1968 in zadevni sklepi;
4.	Izvolitev upravnih svetnikov po predhodni določitvi njihovega števila in sejnine;
5.	Imenovanje rednih in nadomestnih nadzornikov ter predsednika nadzornega odbora po predhodni določitvi števila nadzornikov in njihovih nagrad;
6.	Razno.
so uspeli omejiti glavno žarišče, nato pa do devetih pogasiti še ostalo. Vsekakor je skupina gasilcev ostala v opustošenem skladišču vso noč in ga čuvala, da se ne bi vnel nov požar, ki bi lahko zajel tudi bližnja skladišča.
Skoda, ki so jo gasilci zaenkrat ocenili v grobem, znaša okrog 15 milijonov lir.
Osnovne šole v Sempola.ju, Nabrežini in Devinu ter srednja šola v Nabrežini priredijo v Nabrežini naslednje vzgojne večere: danes, 26. marca ob 20. uri: «Do-raščajoča mladina ln njeni problemi« — predava prof. Edi Košuta;
jutri, 27. marca ob 20. uri: »Domače branje, dodatno izobraževanje otroka in mladostnika* — predava prof. Stane Mihelič.
Včeraj-danes
nite Gtvendolen, za Erivina V. Grossa v vlogi Jacka Worthinga pa še za Lilly Porner kot Lady Augusto Bracknell, za Thea Knappa kot majorja «Rešiteljske vojske» Frederi-cha Chasubleja, za Grete Bittner pa še za tega in onega od stranskih likov.
Še kar učinkovit in dobro naštudirani balet (z dobrimi solisti) v koreografiji režiserja Jerschika in zbor. Kostumi dovolj bogati.
Orkester je temperamentno vodil dirigent Robert Filzuiieser, ki je tudi sicer zanesljivo držal v rokah vajeti ritmično zelo razgibane uprizoritve skozi vseh sedem slik in vmesnih intermezzov.
Občinstvo, med katerim je bil tudi koroški deželni glavar dr. Sima in številni predstavniki tržaškega političnega, konzularnega, kulturnega in javnega življenja, je izvajalce nagradilo z izrazi simpatije in odobravanja.
j. k.
športno društvo Breg prisrčno čestita odborniku Emilu Oti in soprogi ob rojstvu sinčka Marka, ki mu želi dolgo in srečno življenje.
Športno društvo Breg iskreno čestita svojemu predsedniku Dragu Oti in njegovi soprogi Meri ob rojstvu sinčka Mitje, ki mu želi obilo sreče in dolgo življenje.
HOJSTVA, SMHT1 IN POROKE
V dneh 23. ta 24. marca 1969 se Je v Trstu rodilo 21 otrok, umrlo pa je 20 oseb.
UMRLI SO: 93-letna Glovanna Co-daMia vd. Genel, 61-detnl Rodolfo Sinico, 74-letnl Luigi Zupancich, 54-let-m Danilo Pitat, 64-letni Ernesto Le-govin’, 69-letaa Antonia Benčič por. Bernetti, 66-letaa Antonma Debeuz por. Pisent, 69-letn! Francesco Cren, 83-letna Visinttal vd. Molani, 84-letna Caterina Lubiana vd. Purta, 88-letna Anna Cresctaibeni vd. Dl Venanzlo, 74-letni Carlo Sesslni, 80-letna Valeča Benedettl, 64-letnii Carlo Stok, 73-letni Salvatore Frascina, 74-letna Roma Steffe por. Verzler, 65-letmi Glo-vannl Zocch-1, Chiara Palumbo, stara 4 dni, 71-letan Irene Bencina por. Brumiat, 87-letna Anna Kasca vd. K vasn leka.
Gledališča
Verdi
Blagajna gledališča Verdi sprejema še danes prošnje za abonmaje na spomladansko simfonično sezono 1969. Sezona, ki obsega 12 koncertov, se bo začela v soboto,, 29. t,m. z nemškim Rekviemom Johannesa Brahmsa. Dirigent bo Lu'.gj Toffolo, kot solista pa bosta nastopila sopranistka Euge-nia Moldoveanu in baritonist Dionlse Konya. Orkester in zbor gledališča Verdi. Zborovodja Gaetano Rlccitelli.
Za otvoritveni koncert se začenja prodaja vstopnic jutri pri blagajni gledališča (tel. 23-988).
Teatro Stabile
Danes in jutri zvečer ob 20.30 gostuje v Avditoriju Diana Torrieri z dvema izrednima prireditvama »Treh žena«. Gre v bistvu za recital tekstov »Sivi angel«, «Eim»iy Dlcktason« in »Marialao«.
Predstavi sta izven abonmaja, abonenti pa imajo 50% popusta. Vstopnice so v prodaji v Galeriji Prottl (tel. 36-372 in 38-547), kjer so v prodaji tudi vstopnice za predstave komedije «CocktaT party» v izvedbi rimskega gledališča, ki se bodo nadaljevale od petka dalje.
Nazionale 15.30 «11 grande silenz o«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacieio 16.00 «Orgasmo». Carroll Baker, Lou Caste. V barvah. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Eden 16.00 «La monaca bi Monza«. Arine Heywood. Antonio Sabato.
Fenice 15.30 «Base artca zebra«. R. Hudson, Ernest Borgnine, Patrick McGoohan, Jim Brovvn. Super Pa-navislon. Metrocolor.
Excelsior 15.30 «L'oro dl Mackenna«. Gregory Pečk, Omar Sharif.
Ritz 16.00 «Bullitt». Steve McQueen, Jacquel'ne Bisset. Technicolor.
Alabarda 16.00 «La bambolona«. Ugo Tognazzl, Isabella Rei. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom.
Moderno 16.00 «La ragazza con la pištola«. Monica Vltti. Stanley Baker. Technicolor Zadnji dan.
Filodrammatico 16.30 »Eva, la Venere selvaggia«. Esmeralda Barrios, Brad Harris. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Aurora 16.30 «1 quattro del Ave Maria«. Technicolor.
Cristallao 16.30 «La notte delPaggua-to». Gregory Pečk. Technicolor.
Capital 16.30 «Helga m Michael«. Ruth Gassmann, Ferlix Francky. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18 letom,
Impero 16.30 «11 medico della mutua« Alberto Sordl. Technicolor
Vittorlo Veneto 16.00 «Prudenza e la pillola«. Deborah Kerr, David N ven. Technicolor. Prepovedano mladim pod 14. letom
Astra 16.30 «Niente rose per OSS 117». Technicolor.
Ideale 16.00 «La donna venuta dal passato«, John Rtchardson, Oltnda Berova. Technicolor - Cinemascope.
Abbazia 16.00 »FBI contro gang-sters«. Don Murray. Inger Stevems. Technicolor.
Slovensko gledališče v Trstu
V četrtek, 27. t. m. ob 16. in ob 20. url v gledališču v Kopru
«BESEDA
IVANA CANKARJA*
Izvajata: Mira Sardočeva in Stane Starešinič
V petek, 28. t. m. ob 20.30 v prosvetni dvorani «Igo Gruden« v Nabrežini
SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE
v podajanju gledališkega umetnika STANETA RAZTRESENA
Prosvetna mo, da bo
društva obvešča*
danes, 26. marca ob 20.30
v Gregorčičevi dvorani posvetovanje zastopnikov prosvetnih društev.
Slovenska prosvetna zveza
S P D T
vljudno vabi svoje člane in prijatelje na filmski večer znanega avstrijskega amaterja RUDOLFA LINKA iz Beljaka.
Na sporedu so:
BERGVVANDERFILM
MALTATALFILM
BERGKRISTALFILM
Filmi, ki bodo prikazovali naravne lepote Avstrije, so snemani v 8-milimetrski tehniki, opremljeni z glasbeno spremljavo.
Predavanje bo v četrtek, dne 27. t.m. ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma.
Člani Slovenskega planinskega društva Trst so vabljeni na
REDNI OBČNI ZBOR,
ki bo v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9 dne 2. aprila 1969 ob 20.30 v prvem sklicanju in ob 21 uri v drugem-
Prosvetno društvo «SLAVKO ŠKAMPERLE«
priredi 27. marca ob 20.30 na stadionu «1. maj« predavanje:
S KUGYJEM PO JULIJSKIH ALPAH
Predaval bo znani prof. FRANC HABE iz Postojne
Vljudno vabljeni člani in prijatelji.
Odbor
Ljudska prosveta
Prosvetno društvo Slavec v B,c' manjib sporoča, da bo v soboto, 49. marca ob 20.30 redni letni občni zbOL Na dnevnem redu:	l. Otvoritev in
izvolitev volilne komisije. 2. P°t0~ čila, 3. Razprava. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajnosti. Vabljen-d' nečlani iz Ricmanj, Loga "'n 00 Domja.
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob nepozabnega prijatelja dr. Lojzeta Dolharja darujeta dr. Dorče Sardoč ita Anica lu tsoč lir za Dijaško matico, 10.000 hj za Slovensko planinsko društvo ta ,u tisoč lir za športno združenje Bor.
V počastitev spomina pok. dr. Lojzeta Dolharja daruje Pavle Vouk 3000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob tragifo0 preminulega prijatelja dr. Lojzija Dolharja darujeta dr. jožko Štolfa in dL Rudolf Marc 10.000 lir za SloverisK® dobrodelne društvo.
SOŽALJE
Ob tragični smrti dr. Alojza D0,‘ barja, slovenskega planinca, hum®" nista in zavednega Slovenca, i**®-kata uredništvo in uprava Primorskega dnevnika iskreno sožalje hu* do prizadeti soprogi, sinovoma hčerki ter drugim svojcem.
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU
sporoča vsem svojim članom in prijateljem, da je v nedeljo, 23. t. m. v slovenskih planinah tragično preminil
dr. AL01Z DOLHAR
zaslužni slovenski planinec in rodoljub lz Trbiža. Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Trst, 26. marca 1969
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul. Orologio 6 ta Ul. D laz 2. Alta Salute, Ul. Giulia 1. Picclola, Ul. Orl-anl 2. Vernari, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do S.30)
AMa Basifea, Ul. S. Glusto 1. Croce Verde, Ul. Settefontane 39. Rava-slnl, Trg Liberti 6. Testa d’Oro, Ul Mazztail 43.
Nenadno nas je zapustila vsa strpljena naša ljubljena
LJUDMILA SENČAR
Pogreb drage pokojnice bo danes, 26.3. ob 16. url iz hiše žalosti na Opčinah, Bazoviška 3.
Globoko potrti: mož BOGO s sinom MILANOM ln drugimi otroki iz prvega zakona, tašča LENI, sestre ELZA, ANICA, bratje FRANCI, BOGDAN in MARJAN z družinami, svakinja SONJA in vse drugo sorodstvo.
Servizlo comunale TJ1, tel. 38608
08 MNOGO PREZGODNJEM GROBU DR. ALOJZA DOLHARJA
»lfisoko v sončnih gorskih vrhovih seje spet odkrušil žlahten kamen...»
S temi besedami se je ob odprtem grobu od uglednega pokojnika poslovil dr. Miha Potočnik, predsednik Slovenske planinske zveze - V imenu SKGZ in SPI je spregovoril dr. Robert Hlavaty - Pričevanje očividca o tragični nesreči v Julijcih
tiioriško-beneški dnevnik
■	, Ufe, .
«Visoko v sončnih gorskih vrhovih se je spet odkrušil drag, žlahten kamen in se odkotalil v skrivnostno in le mrtvim dostopno zakladnico pravljičnega Zlatoroga in njegovih čelih žena. Tiste gore, ki jih vsak dan gledamo in k njim zares ali le v svojih mislih in željah romano, bodo medse in med svoje mogočne sile vzele tudi spomin dr Dolharja, ki bo še dolgo živel v teh zelenih dolinah, po strmih grapah in po prepadnih stenah ter vrhovih slovenskih gora ter v srcih številnih slovenskih planincem> je pri odprtem grobu spoštovanega pokojnika dr. Alojza Dolharja, dejal njegov osebni prijatelj, predsednik Slovenske planinske zveze dr. Miha Potočnik. V teh besedah je združil vse plemenite misli, ki so bile včeraj popoldne prisotne v pogrebcih, v ogromni množici Slovencev in drugih prebivalcev Kanalske doline, ki so se prišli poklonit pokojniku ter se mu zahvalit za njegovo človekoljubno in slovensko misel, za ambasadorsko delo v prid naše pravice v tem oddaljenem in tako lepem koščku slovenske zemlje.
Pokojnik se je v nedeljo zjutraj odpravil v družbi svojih prijateljev iz Slovenije na turno smučanje v Julijce. V velikem številu, kakšnih 60 jih je bilo, so se zbrali na Slemenu pod Mojstrovko, kjer so bili postavili spominsko ploščo štirim alpinistom, žrtvam plazov 24. marca lanskega leta. Njihovo smit so sklenili počastiti z vsakoletnim turnim smučanjem s Slemena v
Tamar.	.	, .	.
«Po smučišču, ki ga je pokrivalo nekaj centimetrov svežega enega — nam je dejal Uroš Zupančič, načelnik alpinističnega odseka z Jesenic, ki se je udeležil pogreba — smo prismučali do ozkega prehoda kjer je smučanje postalo nevarno in smo se odločili, da smuč' snamemo in nadaljujemo peš. Dr, Dolhar je bil poslednji in proga bila na tistem kraju docela
nill z venci.
Pri. odprtem grobu je prvi spregovoril dr. Robert Hlavaty s sledečimi besedami:
«V imenu SKGZ in SPZ se poslavljam od spoštovanega pokojnika dr. Alojza Dolharja. Posloviti se mi je od dragega zvestega tovariša, uglednega zdr vnika, značajnega moža in zavednega Slovenca, enega izmed nas, enega tistih, čigar srce je vse življenje utripalo za plemenito stvar naše narodne skupnosti. Slovensko ljudstvo v zamejstvu in še zlasti v Kanalski dolini žaluje danes za možem, ki je tako nepričakovano in še vse prezgodaj postal žrtev svoje velike ljubezni in strasti do naših gora. Nikdar ne bo povedal vseh čustev in občutij, zaradi katerih je tako ljubil te naše gore. Z Lojzetom Dolharjem smo izgubili enega redkih idealistov, ki so verjeli v pravico in v bodočnost vzora poštenosti in premočrtnosti v svojem na-
rodnem in poklicnem delovanju in mišljenju. Ko se bo pisala dolga povest našega ljudstva in naših mož, ki so ohranili vero v naše ljudstvo, bo Lojze Dolhar svetlo ime med njimi.»
Predstavnik slovenskega zdravniškega društva dr. Polde Hladni:: je dejal, da je pokojnik nesebično pomagal ljudem različnih narodnosti, ki tu žive. «Rad si prihajal k nam — je dejal — ter nam pravil o svetlih in temnih straneh na šega poklica, naj raj še pa si nam kazal slike domačih in tujih planin, ki si jih poznal in so bile zate usodne.«
Predstavnik Slovenske skupnosti dr. Drago Stoka se je s težkim srcem poslovil od človeka, ki je bil priljubljen povsod, tako v rojst. nem Trstu kot v Trbižu kjer je opravljal svoj poklic skoraj vse živ 1 jen je.
V imenu Planinske zveze Slovenije, ki šteje 60.000 članov, se je
poslovil od dr. Dolharja predsednik dr. Miha Potočnik, ki je izrekel lepe globoke in v dušo segajoče besede.
«Po smrti dr. Julija Kugyja, je zaključil svoj govor — nihče drug ni več tako neposredno in globoko občutil in doživljal zahodnih Julijskih Alp — v stalnem stiku z njimi in med njimi — kot prav dr. Dolhar. V svoji vsestranski ši-rokosti in življenjski modresti, po svojem sijajnem značaju in človeški toplini, kakor tudi svojega srca in bistrosti svojega uma in po svoji gorniški skromnosti, je bil poklican in izbran, da je bil v dobršni meri Kuggjev naslednik. Julijske Alpe — posebno še zapadne z Višnjo goro in poliškim Špikom — z njim izguubljajo znamenito gorniško in človeško osebnost — slovenski planinci pa dragocenega tovariša, ki jim je bil pogost in sijajen mentor, svetovalec in spremljevalec na mnogih skupnih turah in pohodih.»
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiil|iiiiiiiiiii||||||||,||||l||„lr1|,miii||||||||||l||l||||lll|UUI|,ll|ll|llll|ll|||||||||||||||||)|||)|||||||||||||0
V NEDELJO V DRUŠTVENIH PROSTORIH NA VRDELI
Občni zbor pogrebnega društva ob stoletnici njegovega obstoja
Soglasen sklep o prispevku Dijaški matici in o skupnem izletu članov
Predsedstvo občnega zbora
zdrsana in ledena. Na vsem lepem mu je zdrsnilo — je nadaljeva. pripovedovanje Uroš Zupančič. Padel je in drsel kakih 50 metrov skozi bukov gozd, potem pa izginil v sto metrov globok prepad prek zaledenelega slapa črne vode. Bili smo skorajda že v dolini Onemeli smo in žalost nam je legla v srce». je zaključil pripoved očividec, ki mu je nesreča še vedno bila z.vo pred očmi ter se mu je upirala misel da se s pokojnikom nikoli več ne bo srečal v kraljestvu gora.
Komemoracija štirih zr-tev plazov ki je privabila na kraj nesreče plemenite ljudi in v kateri so k plošči položili vence, cvetje ln prižgali svečke, je odprla v u-deležencih še hujšo rano.
Dogodek se je pripetil na dan, ko je v Tamarju im pod Poncami mrgolelo ljudi na planiški športni skakalni prireditvi, na katero so bili namenjeni tudi udeleženci spominskega smučanja.
Kmalu popoldne so za nesrečo izvedeli žena in otroci, ki so sprva sodili, da gre le za manjšo nesrečo ter so zato skusali čtm-Prel priti do očeta ln mu pomagati. toda poškodbe, ki jih je za-dobil oo glavi in telesu so bile usodne' Skorajda brez kakršnih koli formalnosti so truplo ponesrečenca pripeljali na njegov dom v Trbiž, od koder je včeraj krenil žalni sprevod na žabnisko pokopališče. Od doma pa do trbiske cerkve sg krsto nosili gorski reševalci Iz Rablja, s furgonom sc jo nato pripeljali v žabnice. kjer so jo člani Gorske reševalne službe z Jesenic na ramah najprej pic nesli v farno cerkev v žabnice, od tam pa na bližnje pokopališče, v Erllhovo grobnico.
Poleg užaloščenih svojcev in sorodnikov, zelo velikega števila prebivalcev iz Kanalske doline, zlasti vseh Slovencev, njegovih stanovskih tovarišev iz Trbiža, so se pogreba udeležili tudi številni Slovenci iz Trsta in Gorice, ki so bili pokojnikovi osebni prijatelji, ali so ga poznali in cenili zavoljo njegovih vrlin. Med temi je bilo tudi številno zastopstvo SKGZ, ki ga je vodil predsednik Gorazd Vesel, predstavništvo Slovenske skupnosti z dr. Dragom Štoko, Slovenskega planinskega društva ln Bora iz Trsta. Nadalje so bila prisotna zastopstva Slovenske planinske zveze, Slovenske zdravniške zbornice, predsednik občinske skupščine Jesenice Franc žvan in drugi Vsi so se pokojniku poklo-
V nedeljo je bil ob stoletnici Pogrebnega društva na VrdeU izreden občni zbor ob stoletnici njegove ustanovitve. Občni zbor je bil v prostorih društva v hiši v Ul Sco-glio štev. 195, ki je njegova last in v kateri so tudi sedež kulturnega krožka, gostilna in nekaj zasebnih stanovanj. Občni zbor je odprl član odbora in preglednik računov Josip Škabar, ki je med drugim povedal, da ima društvo 132 članov in da jih je nekoč štelo 342. Omenil je tudi nekatere dogodke iz zgodovine društva.
Za njim je spregovoril predsednik Stanislav Ferluga, ki je dejal, da pomeni občni zbor hkrati tudi proslavo stoletnice društva, ki je imelo svojo prvo sejo 10. januarja 1869. Takrat je bil za predsednika Lovrenc Žiberna, po poklicu krojač, za podpredsednika Anton Prat-nik, čevljar, in za blagajnika Jože Godina, zidar. Pri tem so navzoči počastili njihov spomin z enominutnim molkom. Rekel je, da le bila ustanovitev tega društva velikega pomena v življenju tržaškin Slovencev in naprednih delavcev, ki so se morali v tistih časih boriti v hudih gmotnih, in političnih razmerah. Iz dokumentov, ki jih še danes hranijo, je razvidno, da je društvo pričelo delovati s sto člani ter se zelo naglo razvijalo in doseglo v kratkem število 340 članov. Društvo je dobro napredovalo ter si kupilo tudi posestvo, na katerem ima še sedaj svoj sedež. Čeprav je bilo ustanovljeno z glavnim namenom zbiranja denarja, je v tistih hudih časih mnogo pomagalo članom pri šolanju otrok, med boleznimi in v hudih gospodarskih razmerah pozimi ter je nekaterim celo priskočilo na pomoč pri zidanju lastnih hišic. Leta 1900 je društvo k prejšnji hiši prizidalo še nov del, in sicer veliko dvorano, kjer je bil slovenski otroški vrtec, ki so ga obiskovali nekateri člani, ki še živijo.
Za društvo so prišli hudi časi že s prvo svetovno vojno in takoj po vojni so ga močno prizadele tudi razne bolezni in epidemije, kot n. pr. španska bolezen, za katero je umrlo 27 članov. Takrat je društvo zabredlo v denarne težave in si je moralo izposodili denar pri tržaški posojilnici. Toda z marljivostjo in prizadevnostjo takratnih odbornikov so prebrodili tudi to krizo.
Prišel je fašizem ln v tem času so bila prepovedana vsa zborovanja in združenja, posebno pa slovenska. Pogrebno društvo je vsekakor nadaljevalo svoje delo, toda na vseh občnih zborih so bili navzoči tudi policisti. Po padcu fašizma je društvo lahko zopet svobodno zaživelo in ustanovilo uprav-
ni odbor, ki je kasneje ustanovil tudi slovenski kulturni krožek, ki so ga imenovali po dveh padlih slovenskih antifašistih Ruggeru in Albini Haas. Na koncu je predsednik dejal, da upa, da se bo društvu še nadalje krepilo in razvijalo.
Sledilo je poročilo tajnika in blagajnika Zhoka Maria, ki je rekel, da se je v zadnjih desetih letih vpisalo na novo 19 članov in da jih je sedaj 9 manj kot pred desetimi leti. Pozval je člane, naj agitirajo za to, da pridobijo nove člane. Ponovno je spregovoril predsednik, ki je povedal, da je društvo darovalo oh stoletnici 100.000 lir Dijaški matici in 50.000 Ur za-vodu slepih «Cecilia Rittmeyer». S tem je društvo ostalo zvesto izročilu svojih prednikov, ki so vedno skrbeh tudi za kulturni razvoj Slovencev. Zatem so predlagali, naj bi društvo ob stoletnici napravilo tudi kakšen skupen izlet in so prepustih odboru, naj izbere kraj. Pomenili so se o raznih upravnih
zadevah, o premoženju društva in podobnem. Končno so potrdili dosedanji odbor.
Prijave dohodkov (Vanoni) za 1.1968
Kmečka zveza opozarja elane, da zapade konec marca rok za prijavo dohodkov prejšnjega leta.
Prijavo morajo izpolniti in vložiti vsi, katerih dohodki (od plač, od zemlje, od hiš itd.) presegajo 96(1 tisoč lir letno.
Lastniki hiš morajo prijavo izpolniti, tudi če sicer njihovi dohodki ne presegajo 960.000 lir. Naj ljudi ne zavede dejstvo, da jim prijavnic ne pošiljajo več na dom, ker so kljuh temu podvrženi hudim globam, če bi svojih dohodkov ne prijavili.
Kmečka zveza tudi letos kot običajno izpolnjuje v uradnih urah (8—14, ob četrtkih 8—12 in 15—18) in oddaja prijave za člane. Tiskovine za prijavo bodo dobili pri nas (ni jim jih treba kupiti v trafikah, kjer so naprodaj) s seboj morajo pa prinesti: davčne kartele za leto 1988, potrdila delodajalca o plači v letu 1968 (če so v službi), podatke o dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo, stanovanje ali zemljišče). osebne podatke družinskih članov.
Priporočamo vsem, da prijavo o-pravijo pravočasno, da se izognejo gneči in čakanju zadnje dni meseca.
Tajništvo KZ
M OBČNEM ZBORU SO UGOTOVILI
Posojilnica v Sovodnjah dosegla lani 750 milijonov lir prometa
Rezervni sklad je lani presegel 6,2 milijona lir Dovolj denarja na razpolago za posojilojemalce
Ob zelo veliki udeležbi članov jonov lir. Cisti dobiček v letu 1968
delno s pooblastili, prisotnih je bilo 100 članov od skupnih 176) se je v nedeljo vršil v dvorani občinskega sveta letni občni zbor kmečko delavske posojilnice v Sovodnjah.
Poročilo o delovanju posojilnice v preteklem poslovnem letu je podal njen predsednik Jože Ceščut. Na njegov predlog so se prisotni spomnili z enominutnim molkom v prejšnjem letu umrlega člana upravnega odbora, Albina Tomšiča.
V svojem poročilu je predsednik Ceščut med drugim dejal, da je bilo poslovanje lani povsem normalno v primerjavi s prejšnjimi le-ti. O napredku posojilnice pričajo porasti hranilnih vlog, posojil in rezerv. Tudi dohodki so se povečali. «Kakor je bilo že lansko leto poudarjeno ob praznovanju 60. obletnice posojilnice«, je nadaljeval Ceščut, «znaša poprečni letni povišek glavnih računov 15 odst. To pomeni, da smo v zadnjih desetih letih povečali vloge, posojila in rezerve. za šestkrat, kar je vsekakor lep uspeh.»
Govornik je nato nanizal nekaj zanimivih podatkov. Hranilne vloge so znašale ob zaključku preteklega leta 209 milijonov Ur v primerjavi s 180 milijoni ob zaključku leta 1976. Med letom je bilo vloženih 70, dvignjenih pa 47. Posojil je imela posojilnica v Sovodnjah v prejšnjem letu 116 milijonov, leta 1967 pa 103 milijone lir. Danih posojil je bilo lani za 40 milijonov lir, vrnjenih pa 27 milijonov lir. Pri bankah ima posojilnica naloženih 35 milijonov ln v vrednostnih papirjih 60 milijonov lir. Tudi ta dva računa sta se zvišala v primerjavi z letom 1967.
Premoženje posojilnice, upoštevajoč tudi čisti dobiček v letu 1968, znaša 7,5 milijona lir, celotni promet v letu 1968 je dosegel 750 mili-
je znašal 1.244.441 lir.
. V svojem poročilu je predsednik zavoda dejal tudi, da ima posojilnica še vedno precej razpoložljivega denarja za naložbo v posojilih. Kljub temu, da je bila znižana obcestna mera za člane, posojila ne dosegajo določenega in zaželenega sorazmerja med vlogami in naložbami.
Prisotni člani so sprejeli predsednikovo poročilo z odobravanjem, V imenu nadzornega odbora je Franjo Rojc povedal, da so vsi računi v
redu in da je upravni odbor deloval pravilno. V diskusiji, ki je sledila, so obravnavali nekatere notranje probleme poslovanja posojilnice.
Za zaključek se nam zdi umestno prikazati naslednjo razpredelnico, ki zelo prepričljivo govori o u-spehih tega domačega denarnega zavoda v povojnih letih. Leta 1948 rezerva 19.487 Ur, vloge 1.769.682 Ur, posojila 1.225.200 Ur; leta 1958 rezerva 1.455.212 Ur, vloge 28.029.917 lir, posojUa 17.589.954 Ur; leta 1968 rezerva 6.215.393 Ur, vloge 208.850.695 Ur, posojila 116.670.000 Ur.
Natečaj za prispevke o cestnem prometu
AvtomobUski klub v Gorici sporoča, da je revija «Segnalazionl stradali« skupno z avtomobilskim klubom razpisala natečaj za nagrado «ACI segnalazioni stradali« za posebno študijo, raziskavo ali načrte, ki naj dajo poseben prispevek za urejevanje ali izboljšanje cestnega prometa. Natečaja se lahko udeleži tehnično osebje prizadetih ustanov, ki se bavijo s cestno problematiko. Vse podrobnejše informacije daje AK v Gorici Ul. Roma 12.
Produkcije gojencev Glasbene matice v Gorici
Sola Glasbene matice v Gorici priredi, danes v sredo 26. t.m. ob 20. uri v prostorih kluba «Staton Gregorčič* v Gorici, Verdijev korzo 13 produkcijo gojencev Glasbene šole v Gorici. Pri produkciji bodo sodelovali tudi gojenca glasbene šole iz Trsta. Starši in prijatelji So vabljeni, da se udeležijo prireditve v čim večjem številu.
iiitHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimuimiiiuiiiiiiiiiifimuniMimiiiiiiiuiii
OBČNI ZBOR V PROSTORIH P.D. «JEZER0»
Aktiven obračun kmečke bolniške blagajne v Doberdobu
Za zdravljenje v bolnišnici je pokrajinska blagajna plačala Doberdobcem nad 2,8 milijona lir
• Na zadnjem občnem zboru tržaškega Rotary cluba, ki te bil konec preteklega tedna, so izvolili novo vodstvo organizacije za razdobje 1. julij 1969 - 30. junli 1970. Za novega predsednika je bil izbran ing. V. Polverigiani, za podpredsednika dr. Faschi in dr. Te-cilazich, za tajnika dr. De Mottoni, za blagajnika dr. Casali in za prefekta general Čampi.
iiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiilifiiuiiiiiiiiriiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiliiiiiiiiiiuiimiimunmM1111111111
PO DALJŠI IN SKRBNI PREISKAVI
Prijeta Poljak in Italijan ki sta kradla v Barkovljah
V kratkem času sta v raznih stanovanjih nakradla blaga za vrednost enega milijona lir
kdor ponudi DONAT ponudi zdravje
Po daljši in skrbni preiskavi so | blaga agenti letečega oddelka tržaške kve- perll sture le prišli na sled dvojici, ki je v nočeh med Stefanovim in Novim letom lani vdirala v stanovanja, ve činoma v Barkovljah, in odnašala vse, kar je prišlo pod roko.
Gre za 22-letnega Poljaka Romana Sokolovvskega ter 18-letnega Italijana Pietra M. Oba se bosta morala zagovarjati pred sodnikom zaradi kraje, Pietro M. pa še zato, ker se je izdajal za nekoga drugega.
Fanta sta se na Štefanovo priklatila v naše mesto. Se prej sta bila v Rimu in drugod. Iskala sta primerno prenočišče, ker jima denar, ki sta ga imela v žepu, ni zadostoval. Zato, pa tudi iz drugih vzrokov sta si izbrala mali hotel «Tritone» v Barkovljah. 2e tedaj jima je v mislih dozorel načrt, kako priti do zaželenega denarja in to na kar lahek način. Barkovlje so izven mestnega vrveža. Hiše so bolj osamljene, ulice med njimi pa slabo osvetljene. To je seveda navdahnilo fantalina, ki sta vsako noč vdrla v drugo stanovanje. Vlamljala sta v vrata ali razbijala okna.
V večini primerov so bili lastniki zdoma, morda tudi za dalj časa — božič je komaj minil, Novo leto pa je bilo pred vrati — in ju zato ni nihče zasačil.
Tako sta Ileanl Pertot, ki stanuje v Ul. Lavareto ukradla kovček (vanj sta pozneje zlagala nakradeno blago in perilo) magnetofon in prenosni gramofon. 65-letnemu Gio-vanniju Zuppaniju iz Ul. del Friu-li sta ukradla približno 12 tisoč lir in nekaj blaga, v stanovanju družine Salerno v isti ulici pa za 400 tisoč lir blaga. Najbolj se je zli kovcema obnesel «obisk» v stanovanju 60-letnega Bonaventure Con-tenta, ki stanuje v Grljanu. Vdrla sta skozi težka vrtna vrata in nato razbila okno. V stanovanju, katerega lastnik je bil zdoma, sta našla samokres, čekovno knjižico in več drugih predmetov. Okradla sta nato še stanovanji Ljudmile Primožič v Ul. Bonafata ter Enrice Gardi v Ul Filzi. Skupna vrednost ukradenega
pt
perilo — je bila skoraj milijon lir. Seveda je za tako kratko dobo to «primeren» zaslužek. Zadovoljna sta jo fantalina zagodla še lastnici hotela, v katerem sta stanovala. Pustila sta kovček in nekaj blaga ter izginila neznanokam. ne da bi prej poravnala račun.
Policija, kateri je ženska fanta prijavila, je tedaj ugotovila, da gre za omenjena Sokolowskega in nekega Kirchlerja Helmuta. Pietro M. je namreč ženski pokazal avstrijski potni list na to ime. Ukradel ga je v Rimu pravemu lastniku Kirchler-ju, s katerim sta skupaj spala v sobi nekega prenočišča.
Fanta sta se zatekla v Munchen na Bavarskem, kjer sta poskusila spretno goljufijo. Nakupila sta namreč več predmetov ln dragocenosti ter v plačilo Izdala 47 čekov iz Con-tentove knjižice. Verjetno sta bila prepričana, da bo nemška policija (oziroma banke, v katerih so trgovci vnovčevali svoje čeke) prišla na sled prevari tedaj, ko njiju v Miinchnu zdavnaj več ne bo, toda zmotila sta se. Kritje čekovne knjižice jebilo namreč bornih... 35 tisoč lir ln je goljufija postala očitna že dan pozneje. Zaradi tega je bil Pietro M. aretiran. Med zasliševanjem je priznal tatvine v Trstu in to, da je v Rimu ukradel avstrijski potni list, s katerim je prešel mejo. Za drugo je poskrbela tržaška policija, ki je zadevno poročilo Izročila sodnim oblastem.
Včeraj predpoldne se je pripetila v štarancanu prometna nesreča pri kateri je bila žrtev 40-letna A-dele Moretti por. Arno iz Staran-cana. V tržiški bolnišnici so ji ugotovili zlom čeljusti, pretres možganov in izpah	leve stegneni-
ce. Pridržali So jo za dvajset dni na zdravljenju.
ženo Je povozil v Ul. Marconi v Štarancanu neki mopedist, ki je ni pravočasno zagledal, ker je ravno prehiteval neko, drugo vozilo medtem ko je ona prečkala cesto.
Kmečka bolniška blagajna iz Doberdoba je imela prejšnji teden v prostorih prosvetnega društva ((Jezero* svoj redni letni občni zbor.
Iz poročil, ki sta jih podala tajnik Rado Lakovič in predsednik Jožef Gergolet, je razvidno, da je v doberdobski občini ostalo število vpisanih enako lanskemu in sicer 138. Tudi obračun za leto 1968 je aktiven, saj so prebitku iz prejšnjega leta dodali še dodatnih 94.000 lir ostanka.
Za zdravniške in druge preglede je bolniška blagajna izplačala lani 132.000 lir, za upravne stroške pa nekaj nad 50.000 lir. Kljub po zitivnemu obračunu pa je občinska
V ZVEZI S KRIZO V KRAJEVNIH UPRA VAH
Danes se v Rimu sestanejo socialisti in demokristjani
Sestanek bo ob prisotnosti deželnih tajnikov - V Tržiču traja kriza že mesec in pol
Danes bodo skušali socialisti in demokristjani v Rimu rešiti krizo krajevnih upravah na Goriškem. Delegaciji obeh strank se bosta sestali z deželnima tajnikoma strank poslancem Fortuno in dr. Tonut-tljem. V Gorici se govori, da obstajajo možnosti za sporazum, ki naj bi bil sicer vezan samo na problem goriške Hranilnice in z njo v zvezi, krize v goriškem občinskem svetu. Morebitna rešitev postaja nujnejša, ker bo v petek seja pokrajinskega sveta na kateri bi lahko prišlo do ločenega glasovanja med socialisti in demokristjani, če ne pride prej do sporazuma. Baje bo problem občine v Tržiču prepuščen krajevnim sekcijam, da bi te same odločale o morebitni rešitvi krize.
Delegacijo krščanske demokracije bo vodil tajnik dr. Cian, sestavljali jo bodo podtajnik Lodi in člana izvršnega odbora Ciufarin in Sala. Socialistično delegacijo pa bodo sestavljali tajnik Dellega in podtajnika Semola in Waltrltsch. V četrtek zvečer se bodo v Gorici sestali člani delegacije ob povratku iz Rima z ostalimi člani izvršnega odbora PSI, da bi določili zadržanje socialistične skupine na seji pokrajinskega sveta, ki bo naslednjega dne.
V teh dneh je PSI Izdala dva komunikeja v zvezi s krizo. V nedeljo je bila skupščina mestne sekcije na kateri so obravnavali nastali položaj. V obširni debati sta spregovorila med drugimi tudi dr. Stefan Bukovec in dr. Tulilo Tomas-sich. Istočasno se je vršil sestanek pokrajinskega tajništva, ki je potrdilo stališče širšega odbora z zahtevo po razčiščenju o sodelovanju s krščansko demokracijo v naši pokrajini.
V petek v Gorici večer planinskih filmov
V dvorani kluba «Simon Gregorčiču bo v petek ob 20.30 večer avstrijskih planinskih filmov. Večer prireja slovensko planinsko društvo v Gorici. Predvajali bodo filme zna-nega avstrijskega amaterja Rudolfa Linka z naslovi «Bergwanderfilm», vMaltatalfilm» in «Bergkristalfilm».
kmečka blagajna v Doberdobu e-dina na Goriškem, Id že od samega začetka prejema od vsakega zavarovanca le po 1250 lir letnega prispevka, po drugih občinah morajo člani prispevati po 1500 do 2000 in tudi še več lir letno. S tem v zvezi je treba podčrtati dejstvo, da je bila kmečka bolniška blagajna v Doberdobu prva, ki je že od začetka plačevala zdravniku za vsak pregled posebej (a notula); po drugih občinah pa so se pogodile občinske blagajne za določeno vsoto (a forfait) z zdravnikom, kar je vsem takim blagajnam prineslo težave in seveda tudi denarno izgubo Pozneje so marsikje začeli posnemati sistem, ki je veljal v Doberdobu in se je izkazal za boljšega.
Za zdravljenje v bolnišnici, do katerega imajo zavarovanci tudi pravico, je pokrajinska bolniška
blema, saj gre predvsem za osnovne koristi in potrebo kmečkih ljudi, ki si morajo poleg tega še sami plačevati zdravila.
«Lucija» jutri v Štandreiu v soboto pa v Doberdobu
Jutri zvečer ob 20.30 bodo v dvorani prosvetnega društva «Oton Župančič* v štandrežu vrteli celovečerni slovenski film «Lucija» ki jo posnet po znaji povesti »Strici* pisatelja Finžgarja.
V soboto ob 20. uri pa bodo isti film vrteli v prosvetni dvorani v Doberdobu. Prireditelj v Doberdobu je prosvetno društvo «Jezero».
Film je zelo ugajal povsod kjer so ga do sedaj vrteli ter bo prav
^______ ___ ^_____u_____	gotovo privabil tudi štandrešce m
blagajna za kmetovalce iz dober-1 Doberdobce, da si ga bodo prišli
dbbske občine izplačala 2,854 000 lir.
Po poročilih se je razvila debata pri kateri se je oglasil pretežni del prisotnih. Nekateri so se pritožili, da si morajo sami plačevati zdravnika in nato še čakati precej časa na povračilo denarja od strani bolniške blagajne. Tajnik je o tej zadevi pojasnil, da zdravniki še niso podpisali nobene pogodbe z bolniškimi blagajnami, čeprav so jih te že večkrat povabile na razgovore o tem problemu, da bi poiskali primerno rešitev, ki bi omogočila zaključek sedanje stavke zdravnikov in zopetno vzpostavitev normalnih odnosov med bolniško blagajno in njimi.
Vsekakor se nam zdi, da bi se morali z vso resnostjo in vsi prizadeti zavzeti za rešitev tega pro-
.........................................
S SEJE OBČINSKEGA ODBORA V GORICI
Primanjkljaj mestnih avtobusov je znašal lani 69 milijonov lir
Zvonik v Podgori bodo popravili Premestitev revežev iz EGA v Ločnik
Na svoji zadnji seji pretekli ponedeljek je občinski upravni odbor v Gorici odobril več sklepov upravnega značaja.
Med temi naj omenimo sklep za popravilo zvonika v Podgori ter za nekatera popravila v cerkvici sv. Duha na goriškem gradu, nekemu profesionalcu v Gorici pa so poverili izdelavo plastičnega načrta mestnega področja okrog stolnice.
Odbornik Fantini je predložil obnovitev natečaja za prometno vzgojo srednješolske mladine. To je v Gorici že peti zaporedni natečaj te vrste.
Odbornik Rovls je predložil v odo-
britev končni obračun mestnih avtobusov za leto 1968. Ta račun Izkazuje 68.971.000 Ur primanjkljaja za dobo 12 mesecev ali več kot 5 5 milijona poprečno na mesec. Odobrili so nadalje več ukrepov športne ln šolske narave ter tudi predlog, da bi poleti poslali gojence sirotišnice «Lenassi» k morju ali v hribe v počitniško kolonijo za mesec dni.
Prav tako so odobrili na predlog odbornika Tomassicha izplačilo stroškov v bolnišnicah ln za zdravila za skupnih 18 milijonov lir. Odobrili so tudi 12 prošenj občinskih revežev, ki živijo sedaj v ECA, pa bi se radi preselili v dom onemoglih v Ločnik.
ogledat.
Slovenska prosvetna zveza, ki ima film na razpolago, vabi tudi ostala društva in skupine, ki bi žele!« imeti film, naj se javijo na uradu SPZ Gorica, Ul. Ascoli 1, tel. 2493.
Iz Goriškega matičnega urada
iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniuiiuiiimiimimmiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiMiniHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiii
V NEDELJO PONOČI V DOLU
Vlomilci in vandali obenem so opustošili šolo na Palkišču
Povzročeno škodo cenijo okrog 200.000 Kr • To je že drugi vlom v nekaj mesecih
V noči od nedelje na .ponedeljek so neznanci vdrli skozi okno v poslopje na Palkišču v katerem sta osnovna šola in vaška kapela. Na oknu so razbili več šip, da so ga lahko odprli in zlezli v notranjščino. Tu so razbili notranja vrata, ki vodijo v šolski razred, razmetali šolske klopi, vlomili ključavnice v miznici, omare itd. Vdrli so tudi v sosedni prostor kjer je kapela ter skušali vlomiti v skrinjice za milodare, ki pa so jo potem pustili ker je bila verjetne prazna. Po isti poti so potem tudi odšli.
Po sledovih, ki so jih vlomilci
pustih za seboj, bi se dalo soditi, da ne gre samo za vlom, pri ka terem iščejo vlomilci samo kaj bi odnesU, ampak so pri svojem nočnem obisku izvedb pravcati vandalizem, ki nima s krajo tuje lastnine nobene zveze ter jim gre bolj za uničevanje. V razredu so namreč poleg brezobzirnega razbijanja in uničevanja pohištva, zvezkov in knjig, ki so jih raztrgali in razmetali po tleh, razbili tudi radijski sprejemnik, projektor za predvajanje diapozitivov in druge učne pripomočke. Povzročeno škodo cenijo o-krog 200.000 lir.
Vlom je opazila v ponedeljek zju-
traj najprej čistilka in takoj za njo sta ugotovili povzročeno škodo obe učiteljici Zorka Saksidova in Stanislava Rustja, ki sta se pripeljali iz Gorice kot običajno v šolo. Takoj sta obvestiti tudi karabinjerje iz Doberdoba, ki so uvedli preiskavo ter skušajo odkriti vlomilce. Tokrat je namreč v nekaj mesecih že drugič, da so vlomili v šolo. Prvič se je to zgodilo lam med božičnimi prazniki prav tako v času, ko ni bilo nikogar v hiši. Upamo, da bodo imeti varnostni organi tokrat več sreče ter bodo našli vlomilce ati bolje vandale in jih izročili roki pravice.
V goriškem matičnem uradu so 24. in 25. marca prijaviti 7 rojstev in 4 smrti.
ROJSTVA: Roberto Gruntnar, A-lessandro Deana, Roberto Furlan Mario Di Maroo, Federica Maestri Prieri, Roberta Giacuzzo ln Egon Tomšič.
SMRTI: gospodinja 88-letna Leopolda Nemec, upokojenka 72-letna Adalbareta Ussai, 84-letni Giuseppe Primo Clocchiatti, in upokojeneo 58-Ietni Romano Medeot.
CORSO. 17.00: «490 + 1 je 491», L. Wyman in L. Nimark. Mladini pod 18. letom prepovedan.
VERDI. 18.00:	«La brigata del
dlavolo*, W. Holden ln C. Robertson; ameriški kine-naskopskl film v barvah
MODERNISS1MO. 17.15:	((Stanita
e Olio 1’irresistibile coppla*. Stan Laurel in Oliver Hardy, amertMd film.
VTTTORIA. 17.15:	«Weekend, un
uomo, una donna da sabato a domenica«, M. Dare in J. Janne. kinemaskopski film v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CENTRALE. 17.00: «Lo scatenato, il bastardo, il rinnegato* G. Na-der in D. Willes.
Tržič
AZZURRO. 16.30: «11 vecchio ed il bambino*. A. Koen in Ch. Den-ner.
EXCELSIOR. 16.00: «11 legionario nel Vietnam*, Ch. Aznavour. Barvni film.
PRINCIPE. 17.30:	«E venne Tora
della vnedetta*, V. Satner in J. Cotten. Kinemaskop v barvah.
Nora t,unča
Soča (Nova Gorica) 18. m 20.15: ((Obračun v Saint Valentinu*, a-meri.skl barvni film.
Svoboda (Šempeter) 18. In 20.15: «Matt Hehn ljubi in ubija*, ameriški barvni film.
Deskle: 19.30: «Pregon brez milosti)), ameriški barvni film.
Renče: 15. in 19.: «Deset božjih zapovedi*, ameriški barvni film.
Šempas: 20.00: «Samo dvakrat živimo«, francosko-italijanski film.
Kanal: 20.00: ((Operacija Beograd*, jugoslovanski film.
DEŽURNE LEKARNE GORICA
Danes ves dan m ponoči je odprta lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76
TR2IC
Danes ves dan m ponoči Je v Tržiču odprta lekarna «AUa Salu-te», Ul. Cosulich 117, tel. 72-480.

— 4 —
26. marca 196f
OB SVETOVNEM DNEVU METEOROLOGIJE
Velik ekonomski pomen vremenoslovske službe
Vremenoslovje približati človeku - Upoštevanje meteorološke službe more preprečiti veliko škode
Da bi zadovoljil vse bolj naraščajoče življenjske potrebe bodočega prebivalstva, je človek že pred časom začel raziskovati vesolje, in sicer od njegovih najmanjših sestavnih delcev do najoddaljenejših galaksij. Pogosto pa se dogaja, da pozablja na okolje, v katerem živi, to se pravi, pozablja na plinasti ocean, ki obkroža našo Zemljo in ki v tolikšni meri pogaja naše življenje. Skratka pozablja prepogostokrat na atmosfero, njene muhaste spremembe, neredno stalnost lastnih časov itd. Pozablja na meteorologijo in je spričo tega neobveščen o tem, koliko dobrega nam lahko ona prinese. Nanjo se spomnimo običajno le konec tedna, ko želimo izvedeta za podatke vremenske napovedi za to ali ono področje.
Toda komu so lahko koristni meteorološki podatki? Ker so atmosfera in meteorološki pojavi, do katerih v njej prihaja, v najtesnejši zvezi z nami vsemi, bi morali na vprašanje odgovoriti, da v tem primeru ni izjeme za nobenega. Je pa dokaj številna množica tudi onih, ki spričo neustrezne obveščenosti ne vidijo, kako naj bi se meteorologija uporabila in kakšne bi utegnile biti gospodarske koristi, ki bi jih lahko zagotovila odgovarjajoča meteorološka služba.
Da bi meteorologijo približal kar največjemu številu ljudi in jih zanjo zainteresiral, je izvršni komite Svetovne meteorološke organizacije, ene od specializiranih u-stanov Organizacije združenih narodov, določil 23. marec — začenši 1. 1961 — za svetovni meteorološki dan, vsakokrat posvečen kaki posebni dejavnosti, kjer meteorologija prihaja do svojega polnega izraza v kaki njeni važni uporabni obliki.
Področje, k.er je moč meteorologijo s pridom uporabiti, je zelo široko. Zelo posplošena raziskovanja so dokazala, da so človeške dejavnosti — od onih, ki so od nje močno odvisne, do tistih, pri katerih prihaja to manj do izraza — lahko navedene v naslednjem za povrstnem redu: ribištvo, poljedelstvo, letalski promet, gozdna industrija, gradbeništvo in javna dela, pomorski in suhozemski promet, proizvodnja in distribucija energije, trgovina, dobavljanje in nadzorovanje voda, telefonske, radijske in televizijske oddaje, šport itd.
Letos je IX. svetovni meteorološki dan imel za temo: «Gospodar-ska vrednost meteoroloških služb*. Iz kratke, toda izredno zanimive brošure, ki jo je izdala meteorološka služba italijanskega letalstva, lahko povzamemo nekaj podatkov konkretne analize, ki so jo pred kratkim opravili in objavili. Kar zadeva študijo o narodnem prihranku, do kaiterega je bilo mogoče priti, zahvaljujoč prav meteorologiji, znaša ta na primer v Avstraliji vsako leto okrog 200 milijard lir. Tudi v Franciji dosegajo ti prihranki spoštljive vsote: 10 milijard na pol.edelskem področju, 2 milijardi v ribištvu, 2 na področju zavarovanja proti železniškim in cestnim nesrečam, 16 v industriji električne energije in plina i-pd. Letno je tako prihranek znesel nič manj kot 260 milijard.
Tudi v Združenem kraljestvu prinaša meteorološka služa državi o-ziroma nacionalni ekonomiji velike koristi, vsaj dvajsetkrat večje od izdatkov v prid njenega razvoja. Tudi le površen pregled industrijskih dejavnosti v Sovjetski zvezi, ki so deležne meteorološke pomoči, se bo gotovo dotaknil gradbeništva, projektiranja električnih vodov, dobavk za ogrevanje prostorov, sistema za obvarovanje pred točo, hidroetektričnih central, izgradnje jezov in vodovodov. Zahvaljujoč ustrezni študiji o pogojih vetra in ledu za določitev najugodnejše razdalje med posameznimi stebri, so pred nedavnim
v SZ prihranili milijon rubljev.
V Združenih državah so za pod-roočje gradbeništva in javnih del izračunali, dla bi se s pomočjo meteoroloških informacij mogle bistveno zmanjšati izgube, ki jih povzročajo neugodne atmosferske prilike, izgube, ki letno znašajo nič manj kot 2000 milijard lir. To je samo nekaj primerov o gospodarski vrednosti, ki jo lahko zagotovi primerna ter inteligentna meteorološka pomoč.
Kako pa je s to stvarjo v Italiji? Meteorološka služba za potrebe letalskega prometa je zadovoljiva: takisto deluje tudi hidrografska služba za potrebe ustanov za javna dela; nadalje je meteorološka služba na voljo raznim potrebam industrijskega, poljedel-
skega in sanitarnega značaja; pred kratkim pa je bila ustanovljena tudi služba, s pomočjo katere lahko interesenti neposredno dobe informacije po telefonu.
Vendar je še precej praznin, ki jih je treba izpolniti, še na prene-katerem področju pa še primanjkuje organičnosti pri uporabi podatkov in informacij. Potemtakem naj bi «IX. svetovni meteorološki dan» bil predvsem nekakšen poziv, naj bi se ljudje bolj seznanili s to mlado znanstveno panogo, kot tudi naj bi obenem opozoril na to, kakšno gospodarsko vrednost u-tegne predstavljati meteorološka služba, pri čemer je treba še naprej izpopolniti poznavanje vplivov meteoroloških pojavov na domala vse človeške dejavnosti.
Eden Izmed biserov stare arhitekture ob Ohridskem ježem: samostan sv Jovana Kanea
.........".............—...............................................„...........
STRNJEVANJE PROTI AMERIŠKI INVAZIJI	VIZIJA JUTRIŠNJEGA DNE
Comotor jedro evropskega avtomobilskega velikana ?
Pariški tednik niza nekaj podatkov v zvezi s sodelovanjem med še svobodnimi podjetji
Kadar turinski velikan Fiat objavi letni obračun, ga skoraj v vsem ital. tisku zasledimo na prvi strani. To je razumljivo, kajti 1200 milijard prometa na leto je tudi v okviru države s 10 milijoni prebivalcev pomembna vsota. Če velja to za Italijo, velja prav tako za vso Evropo razvoj, uspeh ali nazadovanje avtomobilske industrije, saj evropska avtomobilska industrija vrže na trg na leto že nekaj več kot ameriška avtomobilska industrija, to se pravi, da gre za velikansko proizvodnjo, ki posredno ali neposredno vpliva na vso ekonomijo zahodne Evrope, seveda predvsem na ekonomijo glavnih štirih producentov: Italije, Zahodne Nemčije, Francije in Velike Britanije. Zato se bomo ustavili pri nekateril. mislih, ki jih je pariški «Express» prikazal v zvezi z nekakšno integracijo evropske avtomobilske industrije, ki naj bi bila odgovor na invanijo ameriških velikanov v evropsko avtomobilsko industrijo
Evropa je politično precej razgibana, hkrati pa predvsem na račun de Gaullove politike razcepljena. Z druge strani pa se nekateri evropski gospodarstveniki trudijo, da bi vsaj oni to razcepljeno Evropo strnili, da bi ustvarili nekakšnega evropskega velikana, kakršen je ameriški velian «General Motors*. Zanimivo je pri tem to, da bi znali to zamisel speljati dve manjši evropski podjetji, pa čeprav v senci enega največjih evropskih podjetij Gre za zamisel vodstva razmeroma majhnega nemškega podjetja NSU, ki izkorišča sloviti rotacijski motor «wan kel*. ob njem pa je že francoski Citroen, za njima pa zahodnonem-ški velikan Volksvvagen. Med temi tremi podjetji bi znalo priti do nekega sporazuma, ki bi postal lahko jedro bodočega evropskega velikana vrste General Motors, kolikor bi tudi turinski velikan Fiat pozneje pristopil k tako formiranemu jedru
Prvi korak v tem smislu je pravzaprav skromen, kajti vodstvo podjetja NSL in vodstvo Volksvvagna bi se šele morali dokončno sporazumeti za ratifikacijo sporazuma o sodelovanju. Toda že sedaj se v avtomobilskih prestolnicah sveta, to se pravi v De-
troitu, Tokiu, Parizu in Turinu zanimajo za povezavo med NSU in Citroenom. Leta 1967 sta namreč ustanovili v Luksemburgu skupno -»združenje* — Comotor — z namenom, da v sodelovanju izdelajo prvi evropski avtomobil z VVanklovim motorjem. Konec lanskega leta pa se je Citroen povezal s Fiatom in to tako, da je Fiat odkupil od francoskega podjetja 15 odst delnic Iz tega izhaja, da bi se za nnzo Comotor ja mogle znajti sedaj NSU, Citroen, Volksvvagen, v bližnji bodočnosti morda tudi Fiat.
Če le pomislimo na to, da gre v konkretnem primeru že za dva evropska velikana in za pomembno francosko podjetje Citroen, je logično, da gre za veliko stvar.. Čeprav gre za velike družbe, pa vendarle igrajo glavno vlogo pri vsem tem štiri osebe in sicer predstavnik Citroena, predstavnik NSU,1 JtfedstaVnik Volksvvagna dr. Loz in britanski poslovni človek Banford, ki sicer ni lastnik kakega avtomobilskega podjetja, ki ga pa imajo za pomembnega ekonomista in tudi finančnika, ker drži v rokah 4 odst delnic družbe Comotor. štirje odstotki po navadi niso odločilni, v tem primeru pa vendarle so, kajti ostala dva člana družbe razpolagata s po 48 odst. In anglešk1 ekonomist in finančnik ne krij« svojih smotrov. Odkrito je rekel, da je treba v Evropi ustvariti družbo vrste General Motors, v kateri bi vsak član ohranil svoje neodvisnost, hkrati pa bi Dil na družbo vezan.
Zakaj angleški finančnik «rine» v to smer? Razlog je zelo enostaven in tudi tehten Po njegovem so izumi na avtomobilskem področju plod evropskih možganov, najpogosteje pa jih uporablja Amerika Majhna podjetja, kakršno je NSU, pa tudi srednja, kakršno je Citroen imajo prvovrstne raziskovalne biroje, toda njihovi izumi ali propadejo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, ali pa se uveljavijo v zelo omejenem okviru skromne proizvodnje. Zato bi morala kooperacija v evropski avtomobilski industriji postati pravilo, kajti edino to je izhod iz sedanjega stanja.
Njegove zamisli sta takoj sprejela predstavnik NSU in predstav-
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30, Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.20 Za vsakogar nekaj;
13.30	Glasba po željah, 17.00 Duo RussoSafred: 17.20 Program za mladino; 1815 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Ljudske pesmi; 19.10 Higiena in zdravje;
19.15	Melodije; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21 30 Nove knjige; 22.20 Zabavna glasba.
TRST
12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran;
13.15	Popevke; 14.25 Literarna oddaja.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.00, 19.15 Poročila; 7.10 Jutranja glasba;
8.00	Prenos RL: 10.15 Bossa nova; 10.45 Nove plošče; 11.00 Otroški kotiček; 11.30 Melodije; 11.45 Plošče Ricordi; 12 09 in 12.45 Glasba po željah; 13.50 Današnje teme; 14.00 Iz priljubljenih oper;
15.30	Pevski zbori' 16.40 Pevci;
17.00	Operna glasba; 17.45 Ritmi;
18.00	in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester Anthony; 22.10 Jazz;
22.35	Komorna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00,	8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Popevke; 9.00 Iz Donizettijeve opere «Ljubavni napoj*; 10.50 in 11.23 Ura glasbe; 12.05 Kontrapunkt:	1315 Radiohappe-
ning; 14.45 Nove pesmi; 16.30 Folklora v salonu; 17.05 Program za
SREDA, 26. MARCA 1969
mladino; 19.13 Rossinijevo življe-nej; 20.15 Antonelli: «L'uomo che incontro se stesso*; 22.05 Simf. koncert.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 10.00 Roman; 10.40 Telefonski pogovori;
13.35	Z mikrofonom naokrog; 14.00 Juke box; 15.03 Izbrani motivi;
16.35	V diskoteki; 17.35 Enotni razred; 18.20 Poljudna enciklopedija; 20.00 Glasbeno-govorni spored; 21.10 Operna glasba; 22.40 Ameriške nove plošče
III.	PROGRAM
10.00	Koncert za začetek; 10.40
Straussovi poemi; 11.05 Polifonija; 12.20 Vzporedna glasba; 14.30 Iz Beethovnovega «Fidelia», 15.30 Portret avtorja: M Reger; 17.20 Nemščina:	18.15 Gospodarstvo;
18.30	Lahka glasba; 19.15 Koncert;
20.30	Psihologija in psihoanaliza;
21.00	Rossinijeve proslave.
FILODIFUZIJA
8.00	Koncert za začetek; 9.45 Scarlattijeve kantate; 10.10 Debus-syjeva rapsodija; 11.15 Orfejev mit v operi; 12 30 Plošče; 13.30 Simf. koncert.
SLOVENIJA
6.00,	7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.25 Telesna vzgoja; 7.45 inform. oddaja; 8.08 Glasbena matineja; 8.55 Svet pravljic; 9.10 Iz glasbenih šol; 9.30 Majhni ansambli; 9.45
Kvintet «Anton Neffat*, 10.15 Pri vas doma; 12 10 J. Matičič: Suita za godala; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Koncert;
14.35	Naši poslušalci čestitajo; 15.40 H. E. Nossak: Srečanje v veži; 16 00 Vsak dan za vas; 17.05 Mladina sebi in vam; 18.00 Aktualnosti; 18.15 Pianistka Tatjana Šporar; 18.40 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 «Ti in opera*; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 D. Maksimovič: Pesmi; 23.15 Nočni vrtiljak.
ITAL. TELEVIZIJA
10.30,	11.30, 14.30, 15.00 Šola;
12.30	Francoščina; 13.00 Antikvariat; 13.30 Dnevnik, 17.00 Gioca-gio; 17.30 Dnevnik: 17.45 Program za mladino; 19 15 Opera včeraj in danes: 19.45 Šport in kronike;
20.30	Dnevnik. 21.00 Otrokov način izražanja; 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik.
II. KANAL
19.00	Angleščina; 21.00 Dnevnik;
21.15	Film: «01impia*; 22.45 Knjiž ne novosti.
JUG TELEVIZIJA
20.00,	22.35 Poročila; 9.35 TV v šoli; 16.00 Hokejsko prvenstvo; Finska; SZ; 18 30 Francoščina; 18.45 Skrivnosti narave — film;
19.15	Popularna glasba. 19.45 TV prospekt; 20 30 3- 2-1. 20.35 Niti našega življenja; 21.35 Filma Berta Haanstra.
nik Citroena. Posebno se je nad tem zamislil predstavnik Volksvvagna, ki zaskrbljeno gleda na ameriško ofenzivo v Evropi, hkrati pa ne podcenjuje niti japonske ofenzive v avtomobilski industriji.
Kaj pa dr. Loz, šef Volksvvagna? Leta 1967 je turinski velikan prevzel Volksvvagnu prvo mesto v Evropi v proizvodnji avtomobilov. In predstavnik tega nemškega podjetja ne more mirno prenašati Agnellijevih uspehov. Na frankfurtski borzi akcije NSU rastejo in nemški časopisi beležijo, da Fiat kupuje akcije. Hkrati se Loz boji tudi možnosti, da bi 'si turinsko podjetje prilastilo del delnic BMW. Posebno pride ta stran do izraza zaradi dejstva, da se v Italiji širijo sicer nekontrolirane govorice, da namerava Fiat «pu-žreti* tudi podjetji Ferrari in Lancia. Da bi se ta -»enostranska integracija* preprečila, Loz stopi v stike z BMW in pripravi zvezo z NSU. Hkrati pa ne popušča pri pogajanjih s Citroenom Vse to se dogaja v letu 1967 in v prvi polovici leta 1968. In 7. oktobra lani je Loz odletel v Pariz, kjer da duška svoji zaskrbljenosti in se sestane s šefom družbe Citroen in s predstavniki drugih družb. Zveza ffi-s temi podjetji bi se mogla strniti v zvezi s konkretno uporabo rotacijskega motorja, seveda pa naj bi vsaka družba ohranila svojo popolno svobodo izdelovanja vsega ostalega, razen motorja, ki bi ga izdelovali v enem izmed pridruženih podjetij To bi bil po njegovem prvi kora:< in šele nato bi mogli začeti razmišljati o skupnem vozilu.
Predstavnik Volksvvagna obvesti o tem vodstvo Citroena in tudi o svojih pogajanjih z NSU. V februarju letos pa so bili določeni vsi sporazumi med Volksvvagnom in NSU. Volksvvagen stopa v povezavo z NSU preko svoje podružnice Auto Union. Poleg tega Volksvvagen sodeluje v družbi Comotor, da bi sodeloval pri proizvodnji že omenjenega rotacijskega motorja, kar hkrati pomeni da sodeluje tudi z družbo Citroen,
Ko je bil sklenjen ta sporazum med Volksvvagnom in NSU, so o zadevi obvestili tud’ sefa Citroena, za katerega je znano, da je povezan s turinskim Fiatom. Skratka, tu vidimo celo skupino podjetij, ki so neposredno ali posredno povezana v skupnih naporih za nekakšno strnjevanje evropske avtomobilske industrije, toda strnjevanje, ki nkrati dopušča vsakemu podjetju veliko samostojnost. če bo šlo tako, kot računajo nekateri strokovnjaki, bodo v kratkem sedeli okoli iste mize že «povsem dogovorjeni* predstavniki podjetij: Volksvvagna, Citroena in NSU.
Bo k tej mizi prisedel tudi predstavnik turinskega velikana? A-gnelli je znan po tem, da se ne mara vezati, posebno ne z velikanom, kakršen je Volksvvagen.
Bo Švedska 1. 2000 res srečna dežela?
švedski dnevnik «Svenska Dag-bladet* je skupini vidnih sociologov poveril nalogo, da prouči oziroma ugotovi, kakšna bo švedska družba in kašne bodo njene vrednote v trenutku prehoda iz našega v naslednje stoletje. Tu objavljamo v kratkem njihove odgovore ali natančneje rečeno, njihove napovedi v zvezi z življenjem in švedsko družbo 1. 2000.
Švedska bo v tem času predvsem že dosegla takšno stopnjo razvoja, da bodo delali samo oni, ki se jim bo to ljubilo. Letni dohodek 3200 dolarjev na prebivalca ne bo pomenil redkosti, temveč bodo nasprotno smatrali, da je nizek. In če bo Švedska želela še naprej ostati zelo bogata dežela, bo zadostovalo, če bodo delali le posamezniki.
Elektronski računalniki ter o-stale naprave in stroji, mnogo popolnejši od današnjih, bodo o-mogočili onim, ki ne bodo želeli delati, da se bodo lahko posvečali brezplačnim prostovoljnim dejavnostim za zabavo.
Skupinski zakoni in družinske skupnosti bodo docela vsakdanji pojav in enakost med spolama ne bo popolna edinole, kolikor moški ne morejo roditi, , Na o-snovi teh napovedi, bodo mladi — ker ne bodo imeli skrbi z delom — pretežni del svojega časa posvečali zunanjemu svetu, a današnji način odnosov do življenja in dela bo označen za -»slepi e-goizem*. Spričo tega mladi ne bodo priznavali meja med industrializiranim svetom in deželami v razvoju.
Zaslužek ne bo več poglavitna skrb Švedov, tako da bo pretežno število teh lahko posvečalo večjo skrb svo.emti značaju kakor pa produktivni dejavnosti. Ustanova družine se bo družbeno verjetno ohranila v nekakšni vmesni obliki, vendar bo kot tradicionalna vrednota čedalje bolj izgubljala na pomenu, zahvaljujoč predvsem dejstvu, da bodo žene imele vse več možnosti bita neodvisne. Težnja k skupnemu življenju nasploh, vključno v primeru skupinskega zakona, bo zlasti prišla do izraza v mestih.
Zanimivo je tudi, da švedski sociologi predvidevajo povečano potrebo po religiji oziroma po «nečem», v kar bi mogli verjeti, kar bi jim moglo nakazati kak izhod. Da bi se pa lahko približala ljudem, bo cerkev v znatni meri morala spremeniti svoja duhovna stališča. Na vsak način bo morala biti bolj elastična, kakor se bo tudi morala v svoji dejavnosti boij opirati na znanstvene izsledke in dejstva, če bo hotela, da ji bodo ljudje prisluhnili. Ta sla ljudi visoko razvite družbe, namreč visoko razvite enostransko, samo v gmotnem pogledu, da v nekaj verjamejo, je zelo značilna tako za sodobnega človeka, kot bo še bolj za onega v 1. 2000. Toda usmerjenost tako visoko razvitega razumskega individuuma k ponovni veri v -»nekaj, kar je nad nami*, bo obenem dokazovala, da pa je človek, kljub velikanskemu svojemu napredku, ki ga je bil dosegel, v tem uspel absolutno enostransko, samo na področju svojega mate-
iiuiiiii ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n m iiaiiiiiiiiiiiii um n mi in mm miiiif 11111111111111111111111111111111111(111111111111111111
HOROSKOP
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne izsiljujte nadaljnjega poteka dogodkov. Čustva: ne sprejemajte pobud, ki vam utegnejo škoditi.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite gospodar samega sebe V čustvenem življenju se pazite pred tujimi vplivi.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Neka vaša resnično originalna pobuda ne bo deležna ustrezne ocene. Ravnajte se po tem, kar vam narekuje srce.
RAK (od 22 6. do 22.7.) Raje ne vtikajte svojega nosu v zadeve, ki se vas ne tičejo. Sproščenost v družini.
LEV (od 23.7. do 23.8.) Ne pretiravajte glede resnosti in pomenu nekega manjšega nesporazuma. V čustvenih zadevah tudi potrpežljivost nekaj zaleže.
DEVICA (od 24.8. do 22.9.) Prejeli boste izdatno pomoč oci svojega prijatelja. Zavist bo razdrla neko nežno razmerje.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.)
Prebudite se iz svoje dremavosti. Ne dovolite, da bi vas obvladali dvomi in ljubosumnost.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Uresničili boste vec svojih manjših ter večjih ambicij. Ne zavrnite pomoči neki simpatični osebi nežnega spola.
STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Spoštujte dano obljubo. Še kar dobro boste obvladali svojo živčnost.
KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Izredno počutje vseh, ki se ukvarjajo s športom. Pustite naj se stvari same od sebe popravijo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vsekakor je pretirano, da samega sebe venomer podcenjujete. Počutili se boste zelo srečni in povsem zadovoljni.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zdi se, da bo uresničitev neke vaše zamisli ubrala prav nepričakovano smer. Ogibajte- se naključnih čustvenih pustolovščin.
rudnega razvoja, na področju svojega splošno družbenega, etičnega, moralnega in humanega napredovanja pa ne. Zakaj, kako bi se mogel, v nasprotnem primeru, ob tako nesluteno visoki stopnji razvoja znanosti v pogledu svojih duhovnih in filozofskih stremljenj vračati k srednjeveškemu misticizmu?! Toda, resnično, tudi to je mogoče, dokler si človek ne bo ustvaril edino •»zveličavne* vere v človeka, se je dokončno oprijel ter jo razvijal, vse dokler se njegov čas ne bo iztekel, kot se izteče za vse obstoječe stvari vesolja.
Nedvomno ljudje že danes nagonsko slutijo, da takšna bodočnost, kakršno nam omenjeni švedski znanstveniki slikajo za leta 2000, zagotovo ne bo ne Švedom in ne drugim omogočila sreče. Sreča je le v dejansko kar najbolj harmoničnem soglasju med človekovim materialnim in duhovnim «Jazom*, a za dosego tega bo treba začeti misliti še na kaj drugega, razen na elektronske stroje, proizvodnjo in potrošnjo ipd., čeprav je .vse to, res, za človekovo eksistenco primarno. Toda vsekakor bo treba začeti misliti tudi na to, da človek ne živi samo od kruha. In da ne živi samo zase. .
IZ VOJVODINE POROČAJO
Ozimna setev veliko obeta
Oh primernem vremenu bi ponovno mogli govoriti o rekordnem pridelku
«Ne hvali dneva pred večerom* je zelo star in preverjen pregovor. Še posebej ta pregovor velja, če je spomladi govor o letini. In vendar so v žitnici Jugoslavije Vojvodini s sedanjim stanjem ozimnih žit več kot zadovoljni. Poljedelski strokovnjaki poudarjajo, da je pšenica v tej letni dobi redkokdaj bila tako dobro razvita kot letos. K temu so vsekakor pripomogli številni dejavniki, kot na primer pravočasna setev, iepa jesen, nadalje razmeroma primerna zima in v februarju in marcu tej kulturi naklonjeno vreme. K temu pa so veliko pripomogli tudi agrotehnika in vse, kar je s tem v zvezi. Skratka, razmere so zelo povolj-ne in tako predstavniki velikih ■kompleksov, kot tudi zasebni obdelovalci so zadovoljni.
Jeseni so v Vojvodini posejali s pšenico 465.000 ha zemlje, kar je za 25.000 ha več kot leto prej. In tako se je s pšenico posejana površina ponovno povečala, k čemur pa so pripomogle povolj-nejše cene na trgu, torej večja rentabilnost ob istočasni primerni uporabi agrotehničnih sredstev v velikih podjetjih, kot tudi pri kooperantih, to se pravi pri kmetih, ki sodelujejo s podjetji oziroma zadrugami. Povečana površina pšenice gre na račun koruze. Pri tem pa velja dodati še naslednji podatek: kar 96 odst. površin je posejanih s tako imenovanimi visokorodnimi sortami, kar zadeva organizirano proizvodnjo, to se pravi na družbenih podjetjih ter na poljih kooperantov. To velja poudariti zaradi tega, ker je 375.000 ha površine posejanih s semenom tistih sort pšenice ,ki dajo zelo velik pridčjek, seveda ob visoki uporabi vseh najsodobnejših agrotehničnih sredstev.
V pokrajinskem tajništvu za kmetijstvo so s sedanjimi razmerami zelo zadovoljni in zatrjujejo, da če bo tudi v bodoče vreme primemo, bo letošnji pridelek spet lahko rekorden, kar pomeni, da bo Jugoslavija tudi letos pridelala toliko žila predvsem pšenice, da ji ne bo treba kupovati v tujini, kot se je dogajalo še pred nekaj leti.
Pomladanska setev v Vojvodini obsega površino skoraj milijon ha. Na največjem delu polj, ki jih obdelajo spomladi, so zasejali v glavnem koruzo. Koruza bo rastla na 660.000 ha površine,
120.000	ha bodo zavzemala polja sončnic, 50.000 ha pa je, namenjenih sladkorni pesi. Drugo pa odpade na konopljo, zelenjavo in krrrtne rastline. Ker so že jeseni opravili tako imenovano globo ko oranje, ! je pomladansko delo veliko lažje, in tudi za tako ime-
novano plitvo pomladansko oranje je dovolj mehanskih sredstev, saj je na razpolago kar 18.000 traktorjev. Za razliko od prejšnjih let torej glede tega ni težav, kot tudi ni težav glede u-metnih gnojil in semen vseh vrst,
(Nadaljevanje na 5. strani)
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Cornachin v Občinski
Daleč so že časi, ko se nam je Gualtiero Cornachin na svojih razstavah predstavljal s slikami sončnobarvnih pokrajin, pestrega cvetja in tihožitij prijetne domačnosti. V bistvu pa vse to še veano najdemo tudi v oljih sedanje razstave v Občinski galeriji, ker se je, v dobi informalho abstraktnega proboja likovne u-metnosti ta slikar le polagoma preusmerjal na sodobnejšo izraznost. Zato srečamo tudi v njegovem novem načinu navidezne abstraktnosti, tu pa tam še vedno več ali manj jasno podane oblike iz stvarnega sveta. Sicer pa Cornachin prirodo poustvarja le z močjo barv, ki prevladujejo v njej in so te tako edine pobudnice slikarjevim občutjem in posrednice med nami in tem, kar v sliki podaja.
Ostaja pa barvna zasnova Cor-nachinovih olj vedno pristen, čeprav izčiščen odsev temeljnih barv narave. Le njih utrip skuša polnokrvni in krepki značaj slikarja stopnjevati do skoro glasbenih učinkov simfonij velikih skladateljev, ki so v njih zvočnosti poustvarjali lepote svoje domovine. Razumljivo torej, da vzbuja skladnost; barv v podobah, kot so to žareče rdeči «Zaton», toplomodra barvnost olja «Pod večera, migotanje barvnih orisov s:ike «Sončni dan» in njih svetlikanje v platnu «Lunin svit», nedvomno močnejši vtis doživljanja narave, kot njih sama resničnost, če bi jo slikar v teh podobah tako naslikal kot jo vidi.
Cornachin se nam to pot predstavlja tudi s skupino prav majhnih olj. Je pa v teh sličicah z rumenim zlatom obsijane istrske obale, zelene sočnosti furlanske nižine in v barvnem žaru cvetočih vej, nezmanjšani silni utrip, kakor ga čutimo v večjih poda bah. Barva pri tem slikarju ni še postala neposreden izraz njegove narave, da bi si z njo podrejal naslikano snov. Ta je vedno in povsod prisotna, pa čeprav v najčistejši predmetni omejitvi.
MILKO BAMBIČ
GRAZIA
poklanja čudovit, ločljiv album na risalnem papirju z izrednimi modeli GRAZIA/NECCHI !
■i#i
' . H t
lil i
V isti številki je tudi 25 strani obsegajoč opis kostumov v barvah ki so jih pripravile velike konfekcijske hiše
CORI HETTERMARKS MARZOTTO
MAX MARA RUGGERI.
GRAZIA je v kiosku
ARNOLDO
MONDADORI EDITORE
UNION- VESNA 0:2 (0:1)
ZARJA-CIPO VIANI 3:2 (1:1)
Zaradi dveh prezrtih enajstmetrovk Ponoven uspešen nastop Zarje
Union brez zadoščenja in morda točke
UNION: Pavatič, Morabito, Tru ant. Gombač, Kramesteter, Raimon-dp, Čok, Mamillo, Camassa, Poro-pat, Fortezza.
VESNA: Tence R., Verzier, Tretjak, De Michele, Finotto, Manda-nici, Košuta, Codema. Rabusin, Ten Co B., Milič
SODNIK: Sodumacco.
KOTI 6-3 (4 0) za Union.
STRELCA: Košuta v 40’ p.p.; Co-demo v 35’ d.p
Po nekaterih sodnikovih izjavah je bilo še pred začetnim žvižgom jasno, katero moštvo bo v tekmi fa-voriziranoy To je bilo tudi jasno razvidno in nadaljnjih dogodkov na igrišču, ko so bila uporabljena raz lična merila pri kaznovanju prekr-
račun drugih tovarišev.	i prav na črti. V 22’ ,ie sodnik opom-
Da bi še bolj okrepil obrambo, je nil kapetana Uniona Camasso, ker trener Maver izvedel pri Unionu1 je zahteval drugo, očitno enajstme-
nekatere spremembe Morabitu, ki je navadno igral na krilu, je poveril nalogo desnega Hranilca, medtem ko ni uporabil Frančeškina. Ta je ostal izven moštva tudi zato, ker se je po okrevanju vrnil Mamillo. S premestitvijo Mora bita je napravil res odlično potezo, zal pa je odpovedal Truant. Trojica Morabito-Kramesteter-Gombač je na svojem delu igrišča delala, kar se ji je sami zljubilo. Raimondo, ki je srečanje morda najbolj občutil, saj je igral proti svojemu bivšemu moštvu, je kljub letom dokazal, da je še vedno kos tudi mnogo mlajšim in
škov na eni ali na drugi fronti. Res živahnejšim igralcem. Zvezi Poro-je, da je sodnik edini, ki odloča na pat in Mamillo nista povsem zado-
igrišču, vseeno pa bi gospod Sodumacco bil lahko nekoliko bolj nepristranski pri sojenju Lahko se zgodi, da sodnik prezre kakšno ne pravilnost pri igri. vse meje pa presega, če v ist' tekmi ne dosodi dve očitni enajstmetrovki, ki bi bili od; ločilni za izid srečanja. Obe ekipi se priprivljata na enajstmetrovko, bistri sodnik pa dosodi kot, čeprav
voljila, kajti prevelik individualizem ju ni privedel nikamor. Trije efektivni napadalci Čok, Camassa, For-tezza so bili od njiju vse premalo servirani, da bi lahke kaj konkretnega napravili pred Vesninimi vrati. Občutila pa se je v napadu odsotnost Morabita, ki je vedno znal doprinesti svoj delež k zaključnim akcijam. Vseeno pi je večkrat za
je branilec Vesne ustavil žogo z1 pustil mesto branilca ter sel poma-roko nekaj metrov pred vrati. En- gat v prvo vrsto. Največ je napravil v prvem polčasu Čok, ki si je tudi banalno zapravil gol. Camassa
krat se lahko zgodi, da mož v črnem to prezre, vdrugič pa je to storil, namerno, saj je videi roko v kazen-'je bil vse preveč markiran, saj mu skem prostoru, pa je vabil igralce, je stopper Vesne stalno sledil kot naj kar igrajo naprej. Morda se je:senca. Vseeno pa se mu je večkrat ■ ■ ■	‘	" ”	izmuznil ter se predstavil sam pred
Tencetom. Tako tudi v 43’ p.p., ko je usmeril žogo z glavo v mrežo, a jo je neki branilec poslal z roko
bal, da se bo komu zameril. Čeprav nisem vajen, da bi kritiziral sodnikovo delovanje, so njegove odločitve tokrat presegle vse meje.
7 res nenririranskirr sodnikom bi v kot p°glavle zase Je Fortezza, Z res nepristransKirr soaniKom oi fe. je zatrjeva!j da se	oci]ičn0i
čeprav ni še okreva! po poškodbi. Na igrišču je popo.noma razočaral, saj ni bil kos težavni nalogi krilca. Mnogo bolj bi koristil moštvu hitri Frančeškin ali pa Bisulli, ki večkrat, kljub neokretnosti, tudi dobro zaigra.
Prvi polčas je potekal v abso-
Vesna teže prišla do obeh točk, saj je stanje na igrišču jasno kazalo,, da nobeno moštvo ne igra podrejene v'oge Vesna je zmagala zato, ker ima močnejšo sredino igrišča in pa zaradi izkušenosti igralcev, k! so nastopali v višjih kategorijah. Kljub bolj homogeni postavi pa so našli v Unionu trdega nasprotnika,
ki ni podlegel zarad terenske pre-| lutni premoči Uniona. Pol ure je moči Križanov, pac pa zaradi na- : podlonjersko moštvo neprestano napak pri sojenju Mirno lahko reče- j padalo ter se zadrževalo na kriški
trovko, ki pa je isodumacco logično ni dosodil. Žoga je letela nizko proti Vesninim vratom, naenkrat pa je zaradi udarca z roko menjala smer. Zopet nedosojena enajstmetrovka, ki bi Vesni lahko odnesla točko. Tri minute kasneje je Fortezza od strani poda' na sredo vrat, Raimondo se je pognal ter hotel poslati v mrežo, toda Tence se mu je drzno vrgel pod noge.
V zadnjih 20' je ’gra po zaslugi Vesne degenerirala, saj so se Križani bali, da bi Union izenačil. Najprej je na tleh obležal Morabito, nato Raimondo, sledile so se običajne brce po nogah, opomina pa nobenega. Igra se je nekoliko umirila po 35’, ko je Codemo iz kazenskega strela podvojil rezultat ter ni bilo več nevarnosti, da bi Union izenačil ali zmagal v tekmi, kjer je zapustil kar najboljši vtis.
Nekaj besed zasluži tudi peščica kriških navijačev, ki je z nekaterimi dejanji vrgla precej slabo luč na resnične ljubitelje nogometa.
RADIVOJ PEČAR
kije prikazala koristno igro
ZARJA: Cač, Delise, Maks Križ-mančič, Komar, Roggi, Vojko Križ-mančič, Motica, Baldasin, Žagar, Pasqualis, Kalc.
GIPO VIANI:	Rocco, Visinitin
E., Muiesan, Vicini, Ramani, Višin-tin W., P’Agnolo, Codiglia, Rosati, Savarin, Colavecchia.
GOLI: v 13’ p.p. Pasqualis (Z); v 14’ p.p. Ramani (V) iz enajstmetrovke, v 20’ d. p. Delise (Z), v 3G' d. p. Motica (Z), v 44' d p, Ramani (V) iz enajstmetrovke.
OPOMBE: v 26’ d. p. je bil izključen Vicini (V) zaradi namernega udarca.
Tokrat uspešen nastop Zarje, ki zbira vsako nedeljo točke in si tako izboljšuje mesto v lestvici. Belo-rdeči so proti enajsterici Gipo Via-ni dobro zaigrali in predvajali nogomet, ki je bil v presledkih tudi navdušujoč. Škoda le, da se je na sredini igrišča nekaj zatikalo in podaje, namesto naprej, so si sledile vodoravno po sredini pravokotnika. Resnica pa je tudi, da je bila nasprotna obramba precej «trda» in marsikateri Zarjin napadalec je to okusil na lastnih udih. Če vza-
miiiiiiiMimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiliMimmiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiii
BREd - CAMPANELLE 1:2
Breg ni izkoristil
V' •
premoči svoje igre
Sodnik jo v drugem polčasu zgubil nadzorstvo nad igr«
mo, da je bil prvi polčas monolog Podlonjercev, ki so stain.i napadali ter prejeli prvi go! le zaradi banalne napake enega branilca, ne pa celotnega moštva Križani so poka zali, kaj znajo v h'trih protinapa dih, kjer je prišla do izraza njihova večja izkušenost Vseeno pa niso v celotni tekmi nikdar resno zaposlili Unionovega vratarja Ob obeh prejetih golih bi še tako izkušen golman ne mogel tešiti položaja. Mnogo bolj je bil zaposlen vratar gostov, saj sta ga edina dva ne varna napadalca Uniona precejkrat presenečala s svojimi streli V celotni tekmi je Vesna dvakrat resno streljala v vrata pa naj so se Codemo, Rabusin, Košuta še tako trudili. Vedno so na'eteli na budno obrambo podlonjerskega moštva, ki je z Gombačem na čelu odbijala še tako nevarne napade Zasluga za prvi gol je bolj Tiuantova kot pa Košutova, saj je Unionov branilec puščal preveč prostora hitremu Vesninemu kriiu Preden je Košuta pretresel mrežo, b' mu Truant to zlah ka preprečil, če b< se strogo držal trenerjevih navodil Drug; gol, še lepši od prvega, pa je padel iz kazenskega strela po zaslugi Codema. Čeprav ne poznam vseh zmogljivosti kriškega moštva, menim da bi lahko vseeno pokazali kaj več, če imajo namen prestopiti v višjo ka tegorijo. Kajti me«, enakovrednimi nasprotniki ni dovoli, da se izkaže neki Verzier, osta i oh živijo na
polovici igrišča.. Najnevarnejša v tem delu igre sta bila vsekakor čok in Camassa, ki sta v 2’ in 9’ prisilila Tenceta na akrobatska posega za rešitev položaja. Križani so od hitrega tempa „e- od odločnosti Uniona ostali šokirani ter so se le počasi začeli zavedali, da preži nanje neprestana nevarnost Ker niso mogli drugega, so se spuščali v hitre protinapade, toaa Gombač in tovariši so zlahka zadrževali njihov zalet. To vse do 40 . ko je žogo dobil Košuta ter se spustil proti Unionovim vratom na najranljivejšem mestu obrambe Truant, namesto da bi mu zapira' pot, se je vedno držal kakih «,sem metrov v stran, kar je hilo Košut' dovolj, da je skozi prazei hodnik poslal žogo
BREG: Favento, Gerli, Maver, Rodela, Sau, Leban, Ralza, Bassa-nese, čok, Vižentin, Grahonja.
V povratni tekmi 2 enajsterico Campanelle ni znal Breg žal izkoristiti svoje premoči in tehnične pripravljenosti, čeprav so Brežani v glavnem imeli pobudo v svojih rokah, je uspelo nasprotnikom dvakrat potresti Faventovo mrežo in osvojiti tako obe točki.
Kot pričakovano je bila igra lepa in hitra ter je gledalce zadovoljila. Od časa do časa so nasprotniki vsiljevali Brežanom hitrejši ritem, kot so ga ti navajeni Proti koncu prvega polčasa se je ori igralcih začela kazati utrujenost. Videti je bilo, da bodo sedaj Brežani z večjo lahkoto nadzorovali nasprotnike in bili tudi uspešnejši v napadu.
mimo presenečenih igralcev skoro I V drugem delu je bila igra pre-z roba igrišča v m- ežo. Union se1 cej živčna in nekoliko groba. Tr-
' žačani so skušali vsiljevati svoj
po prejetem golu ni vdal nasprotno, še bolj je pritisni' na vrata Vesne ter skoro izenači1 s Camas so, ko je branilec Vesne z roko rešil pred golom, sodnik pa je na mesto enajstmetrovke dosodil kot. Prav ta sodnikova odločitev je jas no dokazala, od kod piha veter. Sodnik je izjavil, da roke ni videl. Kako pa je videl, kdo je poslal žogo v kot?
Tudi drugi del tekme se je pričel z Unionom v napadu, kasneje pa je srečanje postalo bolj izenačeno. V 9’ je Camassa na podajo Čoka silovito streljal vratar je bil že premagan, De Mrnhele je rešil
tempo s hitrimi in dolgimi poda jami. kar jim pa ni uspelo. Igro so skušali zavlačevati na sredini igrišča ter od časa do časa preiti v protinapad.
Brežani, ki tudi v tej tekmi niso nastopili v popolni postavi, so dobro zaigrali, a so bili preveč neodločni predvsem v napadu. V obrambi se je poznala Bertesino-va odsotnost Nadalje bi še radi pripomnili, da jim sreča ni bila preveč naklonjena, saj so v zadnji minuti zastreljali enajstmetrovko.
...............
PRIMOR JE-LIBERTAS OPČINE 2:0 (2:0)
Z nezadovoljivo igro a tudi brez naprezanja
PRIMORJE: Stoka; Hervatič, Os-sich, Francolla, Sardoč, Cadelli, Del Bene, Prašelj, Verginella, Preš-si, Zužič.
LIBERTAS OPČINE: Colotti; Del Vescovo, Danctri, Zudini, Vascotto, Barnaba, Deste, Tuntar, Vocci, Bertok, Ruzzier.
Strelci: v 34’ p.p. Del Bene (e-najstmetrovka), v 40’ Cadelli.
Koti: 6:3 za Primorje.
Sodnik: Felluga — Trst.
Po dveh zaporednih porazih je enajsterica Primorja prišla do zmage. Razveseljivo je tudi to, da smo jo po štirih mesecih spet videli v popolni postavi. Zadnjič je Primorje igralo v standardni postavi 10. novembra lani v derbiju z Zarjo. Navijači so ob vstopu atletov na igrišče pozdravili ekipo z aplavzom, kar je dalo upati, da so spo-drsljali že pozabljeni in je treba gledati le naprej. Vsakdo je namreč pričakoval, z ekipo v popolni postavi, lep nastop Primorja in seveda visoko zmago, upoštevajoč tudi položaj, ki ga ima nasprotnik na lestvici ter da enajsterica Li-bertas Opčine ni, vsaj na igrišču, prišla nikoli do zmage. Edini celotni izkupiček, ki so ga dosegli predstavniki Libertas Opčine je bil dosežen za zeleno mizo zaradi neredov, ki so nastali v dvoboju z ekipo Vianlja.
Na žalost, pa je bilo že iz začetnih udarcev razvidno, da se Primorje, kljub popolni postavi, ne znajde. Akcije so bile raztrgane, igralci brez jasnih idej, predvsem na sredini igrišča, kjer ni bilo prave organizacije. Tako je največ li-
je Primorje v pravi krizi, žoga je letela z ene na drugo polovico igrišča, v vrstah Primorja pa ni bilo atleta, ki bi znal organizirati Igro in umiriti tovariše. Ta taktika se je seveda dobro prilegla gostom. Bolj so minute potekale, več nervoznosti je bilo v vrstah Primorja. To je popolnoma razumljivo, ker je strah pred ponovnim negativnim nastopom psihološko vplival na atlete Primorja. Polagoma, kot po navadi, je prišel na dan Del Bene, pa čeprav je zaigral pod svojo sposobnostjo. Vsa igra Primorja se je tako vrtela okoli Del Beneja. Bilo je dovolj zadnjih deset minut prvega polčasa, da si je Primorje s tem zagotovilo rezultat.
V drugem polčasu pa muzika ni dosti menjala. Gostje so vedno odločneje čistili svoj kazenski prostor, sredina igrišča pa je odbijala dolge žoge napadalcem, kjer pa ni bilo spretnega strelca.
Tekma je s tehničnega vidika povedala malo ali nič.
Primorje je v nedeljo slabo zaigralo. Vratarju Stoki je bilo opaziti, da mu primanjkuje trening, ter da ni več tako gotov kot je bil v začetku prvenstva, Hervatič je bil morda edini, ki je dobro zaigral v obrambi. Seveda je tudi on po nepotrebnem večkrat odbijal žogo, medtem ko bi jo lahko predložil prostemu tovarišu in s tem gradil, ne pa razbijal akcije. Ossich je po štirimesečni odsotnosti spet stopil na igrišče; kljub pozitivnemu nastopu je bilo opaziti to dolgo odsotnost. Prošti Fran colla je zaigral pod svojo sposob
Sodnik, ki je v prvem delu dobro sodil, je v drugem polčasu zgubil nadzorstvo nad igralci. Priče smo bili številnim prerekanjem, ki jih sodnik ni uspel preprečiti, čeprav je izključil trt igralce, med katerimi Vižentin prav gotovo ni zaslužil take kazni, saj je le skočil nad vratarja, da bi se mu tako izognil.
Ob začetku so Brežani takoj prešli v napad ter so stalno ogrožali Micorjeva vrata. V 8’ je Grahonja pognal krasno žogo tik čez prečko V 15’ so prešli gostje v protinapad in Favento je rešil zelo nevaren strel v kot. Igra se Je nato odvijala pretežno na sredini igrišča. V 24’ ponovno lepa akcija Vižentin - Ralza - Grahonja, ki je streljal tik droga. V 35’ bliskovit nasprotnikov protinapad, nekoliko zmede pred vrati. Giorgesi je prišel do žoge in dosegel prvi gol Tri minute kasneje se je Cok v protinapadu izognil branilcu ter podal Grahonji, ki je tako izenačil.
V drugem polčasu so skušali gostje takoj preiti v vodstvo, a Brežani so povsem nevtralizirali nlihov napad. V IT je zastreljal Vižentin lepo žogo v hitrem protinapadu. V 18’ so prešli gostje v napad, zmedli obrambo in Giorgesi je ponovno uspešno streljal. Od tedaj so le zavlačevali igro ter le ■poredkoma skušali preiti v napad, medtem ko so se Brežani nadvse trudili, da bi izenačili. V 27’ je streljal Bassanese močan kazenski strel čez prečko, dve minuti kasnele 1e Micor s težavo rešil v kot. V 31’ Je sodnik izklju-čt! vratarja Micora. ker je napadel Vižentina (ker ga je slednji nevarno preskočil). V 44’ Je prisodil sodnik enajstmetrovko, ker je branilec Barducci ustavil žogo z roko. Streljal Je Leban in žoga se Je tik vratnice zakotalila ven. S tem je bilo igre konec, kljub temu, da so Brežani še do sodnikovega končnega žvižga stalno napadali.
K. B.
memo v pretres Zarjo kot ekipo, smo z nedeljskim uspehom povsem zadovoljni. Obramba je opravila svoje delo v redu in prejela oba gola iz enajstmetrovke. Nekoliko slabo je svoje delo opravil Delise, ki je moral večkrat zasledovati svojega varovanca, ki ga je preigral. Delise se je za te spodrsljaje oddolžil z zelo lepim golom, ki je strl odpor in živce nasprotni postavi. Krilska vrsta, kot rečeno, se je premalo posluževala dolgih pred-ložkov in si raje podajala žogo na kratke razdalje, kar je močno vplivalo na hitrost igre. V napadu je bilo težko igrati. Noge so bile stalno v nevarnosti in Kalc je že v prvem polčasu precej šepal. Tudi Žagar se je večkrat pomaknil v ozadje in se skušali tako izogniti brcam.
Gipo Viani je prikazal dobro igro in zaposlil bazovsko enajsterico v vseh njenih delih. Največ dela je imela obramba, a tudi sredinski igralci so se morali potruditi, kajti nasproti so jim stali dobri teh-ničarji
V prvem polčasu Je bila igra zelo izenačena. Zarja je prva prešla v vodstvo. Na robu kazenskega prostora je sodnik dosodil prosti strel. Izvedel ga je Baldasin, ki je kratko podal Pasqualisu, čigar strel je potresel nasprotno mrežo. Veselja je bilo kmalu konec. Nasprotnikov protinapad in v kazenskem prostoru Zarje je sodnik zapazil roko. Enajstmetrovka. Ramani izenači. Po teh dveh golih se igra spet ustali na sredini igrišča, a ne izgubi na svoji živahnosti. Napadi si sledijo in proti koncu polčasa se mora obramba Vianija rešiti v kazenskem prostoru z očitno roko, ki pa jo sodnik prezre.
usnje tretjič v nasprotno mrežo. V zadnjih minutah Zarja popusti in nasprotnik gre v napad. V 44’ Colavecchia preigra Deliseja, ki skupno z Žagarjem podre nasprotnega igralca v kazenskem prostoru. Sodnik dosodi drugo enajstmetrovko, ki jo Ramani realizira.
f. v.
Atalanta - Sampdoria		X
Fiorentina - Inter		1
Milan -	Bologna	1
Napoli	- Vicenza	1
Piša - Juventus		X
Roma -	Verona	2
Torino	- Cagliari	X
Varese	- Palermo	X
Brescia	- Bari	X
Padova	- Lazio	X
Spal - Livorno		X
Venezia	- Piacenza	X
Pescara KVOTE	- Messina	1
13 —	10.266.300 lir	
12 -	230.700 lir	
V BAZOVICI NA PROSTEM
Lahka zmaga Bora nad igralkami Zarje
Bazovke so v tej tekmi igrale podrejeno vlogo
BOR-* ZARJA 3:0 (15:5, 15:9, 15:8* tako zapravila vsako možnost za
ZARJA: Saška, Dora, Sonja, Magda, Križmančič, Fonda, Serazin, Bandelj, Cok
BOR: Sonja in Silva Pernarčič. Barej, Bezeljak, Nibrandt, Pahor, Rauber, Rogelja.
SODNIK:	Nicoletto	(Padova 1,
stranski: Palombari (TS), zapisnikar: Bonini (TS).
Lahka naloga za Borovo šester-ko, ki je na igrišču Slomškovega doma brez velikega napora odpravila Zarjo. Dekleta v belo-rdečih dresih so popolnoma odpovedala. Stanje na igrišču je bilo porazno. Igralke se niso držale sistema in zagrešile nekaj osnovnih napak. Proti Boru očitno Zarja igra podrejeno vlogo. V obeh letošnjih srečanjih so namreč Bazovke proti «plavi» šesterki povsem odpovedale in so bile za tretjino slabše kot v njihovih pozitivnih nastopih proti Casagrandeju in AGI. Na to je mor. da vplival prvi zunanji nastop in v veliki meri tudi pomanjkanje o-grevanja. Zarja je povsem nepripravljena stopila na igrišče in si
boljšo igro.
Borovke, ki so po enournem čakanju na začetek tekme stopile povsem ogrete na igrišče, so nekoliko bolje zaigrale kot v prejšnjih nastopih. Bolj gotove so bile v podajah in v napadu. Nastop na odprtem igrišču jih ni dosti motal, motil pa jih je nekoliko nasprotni blok. «Plave» bodo morale zelo paziti v prihodnjih nastopih na servise, katere so tudi v nedeljo kar zapovrstjo (preveč) zapravljale.
Tekma kot taka je pokazala malo. Bor je stalno vodil, Zarja na je «sopihala» za njim. V prvem setu Bazovke sploh niso prišle do izraza. V drugem in tretjem setu pa je bil odpor domačink uspešnejši, a Bor je bil boljši in je tudi zasluženo gladko zmagal.
Upajmo, da se bo ponovila slika prvega dela prvenstva, ko je Zarja slabo zaigrala proti Boru, nato pa stalno bolje igrala in z uspehom kljubovala tudi najmočnejšim še-sterkam tega prvenstva
t. v.
V ODBOJKARSKEM PRVENSTVU ŽENSKE B LICE
Brežanke premagale Sokol tudi v povratnem srečanju
Tekma je bila borbena, vendar tehnično ne posebno lepa
BREG-SOKOL 3:0	(15:11,	15:3,
15:12).
BREG: Foraus, Koradin, Klabjan, Slavec, Barut, Rapotec, Kofol, Hmeljak, Pavletič.
SOKOL: Zidarič, Caharija, Švab, Gabrovec, Skerk, Colja, Batigelli, Zavadlal.
Tekma med Bregom in Sokolom, ki je bila na sporedu ob 15.00 v Dolini, se je zaradi slabega vremena začela nekaj kasneje na stadionu «1 maju. Nasproti sta si sca-li ekipi, ki sta se pomerih. , že prejšnjo sredo, ko sta odigrali za-
V drugem polčasu Zarja močno pritisne. V 14’ lepa akcija Zarje.
Delise poda Baldasinu, ki podaljša do žagarja, ki zastrelja visoko. V 20’ prekršek nasprotne obrambe.
Prosti strel izvede Baldasin, ki poda točno na glavo prostemu Deli-seju. Ta pa potisne usnje neubranljivo v mrežo. Nasprotnik postane po tem golu nekoliko živčen. Posledica tega je predčasna zapustitev igrišča kapetana moštva Vici-nija, ki je namerno brcnil Roggija.
V 32’ Kalc dolgo poda Motici. Za žogo se poženeta Motica in Muiesan, tudi vratar ji steče nasproti. -- ,	. . ,
Motica pa je spretnejši ter pošlje | mujeno in prekinjeno tekmo, ki je
.......................luninininliiHilni »111111111010011111111111000110101010001110111
MOŠKA ODBOJKARSKA D LIGA
Presenetljiv poraz Krasa v Zgoniku
Drevi ob 21. uri Kras • Libertas Turjak
TORRIANA - KRAS 3:2 (15:11; 15:9; 8:15; 12:15; 15:8-
KRAS: Živec (K), B. in L. Milič, Z. Simoneta, L. Budin, Škrk
in Koval.
SODNIK: Monrcale iz Vidma.
V nedeljskem 6. kolu moške odbojkarske D lige je šesterka Tor-riane iz Gradiške poskrbela za največje presenečenje tega prvenstva: V Zgoniku je namreč gostujoča e-kipa, ki je zadnja na lestvici, odpravila Kras.
Kje naj iščemo vzroke in opravičila za ta neverjeten negativen dosežek Zgoničanov? Že res, da so v vrstah krasovcev manjkali trije standardni igralci, toda tudi drugi igralci so zaigrali izredno raztrgano in netočno. To pa je gotova posledica prevelikega podcenjevanja nasprotnika, ki pa se je izkazal za

stosti direktnemu nasprotniku. Režiserja Cadelli in Del Bene nista, razen v nekaterih dobrih akcijah, popolnoma zadovoljila. Tudi Pressi je slabo zaigral: ima sicer delno opravičilo v tem, da je po štirih mesecih menjal vlogo. Pressi namreč nadomestoval levega branilca Osicha, danes pa, ko je bil premeščen na sredino igrišča, ni znašel. Napadalna trojica Vergi-nella-Prašelj-Zužič pa je bila enkrat premalo odločna. Posebno Zužič je naletel na res slab dan Kronika. Začetni udarci so v ko risi gostov. Prva nevarna akcija za Primorje v 8’: Cadelli strelja kot, njegov predložek ne Zužič ne Verginella ne izkoristita. Gostje še vedno pritiskajo, a opazi se že, da Primorje postopoma prevzema vajeti igre v svoje roke. V 34’ prvi gol: gneča v kazenskem prostoru Libretas Opčine, Verginella ima žogo, dva branilca ga zrušita na tla, medtem pa se Pressi polasti žoge ter s točnim strelom pretrese mrežo, istočasno pa sodnik žvižga. Zakaj? Mož s piščalko gola ne prizna in dosodi enajstmetrovko zaradi prekrška nad Verginello. Strelja Del Bene in Primorje je v vod stvu. V 40’ drugi gol. Prosti strel za Primorje, na žogi Je Verginella, vsi pričakujejo strel slednjega, ta pa predloži prostemu Cadelliju, ki brez težave spravi usnje v mrežo.
V 8’ drugega dela imajo gostje priložnost, da znižajo rezultat, a Vocci je netočen, V nadaljevanju se gostje še niso hoteli predati. Primorje nadzoruje Igro in čaka na trikratni žv’žg Felluge, ki je avtoritetno in solidno Opravil svojo nalogo.
BRUNO RUPEL
iimmiiiiitiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiituiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiimiii
PI1IMOHEC- LIBERTAS PROSEK 2:0 (0:0)
Zaslužena zmaga trebenskih igralcev
PRIMOREC:	Kralj V„ Milko-
vič S., Sluga D„ Savarin, Pappat-tico D., Možina V., Race A., Kralj R„ Suber M., Saina, Riosa.
LIBERTAS PROSEK:	Cerut,
Smolizza, Babich, Bolcich, Cotter-le, Gherbaz, Kocjan, Manzuto, Zac-chinia, Dagri. Bose.
STRELCA: V 35’ d. p. Riosa, v 44' Saina.
Po dveh zaporednih neodločenih izidih Je Primorec prišel do polne zmage. Premagal je šibkega nasprotnika Libertas s Proseka, vendar ni pokazal zrele igre če izvzamemo zadnjih četrt ure tekme. Napad je imel mnogo lepih priložnosti, a jih ni izkoristil, še enkrat se je izkazal vratar Kralj, ki je v prvem delu večkrat rešil mrežo.
Kronika Igra se je začela z nesmiselnim preigravanjem tako na eni kot na drugi strani. V 7’ je Libertas pritisnil. Savarin je Kocjana oviral, da ni prišel do žoge, kar Je sodnik kaznoval s prostim strelom. Streljal je Kocjan, visoko žogo Je prestregel Bolcich, ki jo je z glavo usmeril v desni kot, toda vratar Kralj Je s krasnim posegom preprečil gol Trebenci so takoj odgovorili: v 11’ je Race z
močnim strelom za las zgrešil cilj in tudi Riosa je imel podobno priložnost v 18’ a tudi on žal ni imel sreče. V 35’ Suber poda Sainu, ki pa spravi žogo z glavo tik nad vratnico.
V nadaljevanju se je igra še bolj razgibala. V 25’ je močan strel Pappattica s središča igrišča izne-nadll vratarja, žoga ga je nam reč preskočila in že je bila v vratih, ki jo je Cerut v zadnjem trenutku odbije v kot. Libertas je odgovoril z nevarnim protinapadom, ki se začne pri Dagriju. Ta preigra Slugo in silovito strelja, toda Kralj je na mestu in žoga postane njegov plen. Ta nevarnost je Trebence prebudila. Vsi so se pognali v napad in v 24’ dosegli prvi gol.
Race prodre v kazenski prostor in strelja; vratar odbije žogo v polje do Saina, ki z močnim strelom zadene drog. Odbita žoga je prišla do Riose, ki tokrat ne zgreši. To igralce Primorca še bolj o-poguml. Race ponovno prodre v nevarno bližino nasprotnikovih vrat in poda Suber,Ju, ki žogo podaljša do nro->00,a Sainija Strel in drugi tol za Trebenrp
Bruno Križmančič
j izredno žilavega in po prikazani igri Torriana ne zasluži zadnjega mesta na lestvici.
Gostje iz Gradiške so v prvem setu presenetili pregotove Zgoniča-ne z zelo požrtvovalno igro, medtem ko so krasovci kar naprej grešili servise, podaje in malokatera tolčena žoga je zadela «v črno». Izgubljeni set je odločilno vplival na moralo presenečenih domačinov, ki so začeli «zgubljati glavo». Tako je Torriana brez večjih naprezanj osvojila tudi drugi set. Tedaj so se krasovci zbrali in dali vse od sebe: uspelo jim je izenačiti stanje v setih, a njihova igra se ni veliko izboljšala. V petem, odločilnem setu, se je ponovno izkazala izredna obramba šesterke iz Gradiške, ki je bila za krasovce nepremostljiva ovira. Kras je prav v tem odločilnem delu tekme zaigral zelo zmedeno in na površje so prišle vse pomanjkljivosti zgoniških odbojkarjev. V teh pogojih je znala Torriana vsiliti svojo igro in tako so gostje iz Gradiške odnesli obe točki.
Nocoj bo na sporedu 7. kolo prvenstva D lige in v Zgoniku bo gO' stovala močna šesterka Libertas iz Turjaka, ki je v tej sezoni že porazila dva favorita za končno zmago. Današnje srečanje bi moralo biti kot nekak popravni izpit, saj Zgoničani ne morejo «prebaviti» nepričakovanega nedeljskega spodrsljaja. Naloga Krasa je izredno težka in, če ne bodo domačini zaigrali bolj hladnokrvno in borbeno, jim danes preti ponoven polom.
Tekma Kras - Libertas Turjak bo nocoj v Zgoniku ob 21 uri.
— bs —
bila na sporedu v začetku prvenstva.
Nabrežinke so klonile močnejšim in tehnično bolje pripravljenim Brežartkam že v prvem srečanju, zato je bil tudi zmagovalec te tekme že v naprej znan.
Čeprav ni bila na visoki tehnični ravni, je bila tekma kljub temu borbena. Nabrežinke so se borile za vsako žogo in so težile za tem, da bi osvojile vsaj set, kar jim pa ni uspelo. Zaman sta Zavadlalova in Švabova skušali popraviti pomanjkljivosti svojih soigralk, ki se zaradi neizkušenosti niso mogle e-nakovredno meriti z nasprotnicami.
Brežanke pa se s svoje strani, niso preveč potrudile, kajti tudi tokrat so podcenjevale svoje nasprotnice. Prikazale so poprečno igro in nobena posameznica se ni po sebno izkazala. Tudi v gradnji igre niso bile preveč točne, kljub temu pa so dobro in odločno tolkle. Dobro je tolkla Klabjanova, za katero nista zaostajali Slavčeva in Pavletičeva. V obrambi sta dobro igrali Hmeljakova in Forausova Barutovi se je poznalo, da anlj časa ni trenirala Tudi Rapotčeva in Koradinova, ki sta nastopili kot menjavi, sta se dobro izkazali.
Brežanke so takoj v začetku seta prešle v vodstvo, ki so ga obdržale do konca. Stalno so imele ne kaj točk naskoka pred nasprotni čarni, ki so jih brezuspešno skušale dohiteti.
V drugem delu so Brežanke odločneje prešle v napad, a so Nabrežinke kljub temu prve povedle. Prednost pa so obdržale le malo časa. S hitro igro so Brežanke kmalu nadoknadile razliko in prešle visoko v vodstvo ter zmagale s sedmimi točkami naskoka.
Tretji set je bil najbolj borben in izenačen. Čeprav so Brežanke prešle prve v vodstvo, so jim bile Nabrežinke tik za petami ter jim trgale točko za točko prednosti. Dohitele so jih pri 11:11. Tedaj pa so se Brežanke zbrale in odločno zaigrale ter povedle. Nabrežinkam je uspelo iztrgati le še točko.
1. —	1. Tidialium Pelo	1
	2. Be Sweet	1
2. —	1. Saratoga	2
	2. Adorno	1
3. —	1. Gadames	2
	2. Mastro Anto	X
4. —	1. Querero	1
	2. Fervore	X
5. —	1. Capalbio	1
	2. VVolfang	X
6. —	1. Ambry	1
	2. Totanio	2
KVOTE		
12 —	1.582.702 lir	
11 —	41.386 lir	
10 —	5.190 lir	
iltiiiiiiiiiiiuniiiiiliiiiliMHliiiiiiiMmmiiMtiHmiiitiiiiiiiiiitiiiniiiimiiiiMiiiiHiiiiHiHHiiMHitvifiiitiiiiiiiN
MOŠKA PROMOCIJSKA KOŠARKARSKA LIGA
Bor-Libertas TS 49:50 (20:16)
llorovci so odpovedali v zadnjih sekundah srečanja
V MOŠKI D LIGI
Hud poraz Kora na tekmi v Turjaku
V okviru moškega odbojkarskega prvenstva D lige je v Turjaku v nedeljo zjutraj domači Turria-co premagal mlado šesterko športnega združenja Bor s 3:0, v setih pa s 15:4. 15:3 in 15:10.
Mladi borovci so nastopili brez nekaterih svojih stalnih članov prve šesterke. Njihova postava je bila naslednja: Spetič. Požar. Može, Peterlin, Franko, Furlan, Bolčina in Malalan.
Tekmo je sodi) Fornasaro iz Vidma.
BOR: Prinčič, Fabjan 17, Ru-deš, Spacal 10, Starc 4, Sirk, Ambrožič 2, Zavadlal 16.
LIBERTAS TS: Guarini, Fonda 2, Ponton 6, Costantino, Kar-fer 4, Tcrini, Miccoli 12, Tara-bocchla 2:2, Miccoli P. 4, Ferranti.
SODNIKA: Pettarin ln Girar-di (Trst).
KAZENSKI STRELI: Bor 11:22, Libertas 10:22.
V tekmi z močno peterko Li-bertasa je Boru zmaga ušla le za las. V 19. minuti drugega polčasa so «plavi» vodili z 48:46: Zaradi petih osebnih napak so najboljši igralci Libertasa zapustili igrišče. Edini nevarnejši košarkar Libertasa na igrišču je bil le Ta-rabocchia in prav on je z dvema zaporednima košema odvzel zmago slovenskim košarkarjem. Dejansko je bil Taraboochia najuspešnejši med «belimi»: zbral je kar 22 točk in je tako odločilno vplival na končni izid.
Borovci so se dobro izkazali proti individualni obrambi, katere se je Libertas poslužil že takoj v začetku tekme. Uveljavili so napadalni sistem z dvema pivotoma v dvojni blokadi in so se na ta način z lahkoto reševali kritja za strel, Cesto pa tudi za prodor. Dobro so igrali pod obema košema, kjer so prišli do izraza Ambrožič, Sirk ln Starc. Pod nasprotnim košem se je odlično kre-tal Fabjan, ki je Cesto ukanil nasprotne branilce ter vestno polnil koš z odbitimi žogami. Osebni izkupiček 17 točk je dovolj zgovoren! Borovim igralcem so uspeli tudi protinapadi, katere je zaključeval Spacal, toda zapravili so nekaj priložnosti proti koncu tekme in to jih je drago stalo.
Začetek tekme je bil precej izenačen do '8. minute, ko so «pla-vi» povedli po zaslug Fabjana in
Starca ter zaključili prvi polčas s štirimi točkami prednosti (20:16). V nadaljevanju pa so nasprotniki zaigrali skrbneje, najprej izenačili in nato še povedli. Tara-bocchia je bil Cesto uspešen ln v 12. minuti je imel Libertas že 7 točk naskoka (35:42). V 14. minuti je bila razlika naj večja: 10 točk. V 15. minuti sta zapustila igrišče Ponton in Costantino, «pla-vim» je uspelo nadoknaditi zamujeno in celo povesti, toda sreča jim ni stala ob strani do konca tekme.
Adrijan Zavadlal
lllllllllllllllll.I..
Ozimna setev veliko obeta
(Nadaljevanje s 4. strani)
posebno še hibridne koruze.
Pri tem pravijo tudi, da letos tovarne sladkorja niso v položaju, v kakršnem so se znašle lani ob setvi sladkorno pese. Lani so imele sladkorne tovarne še veliko neprodane proizvodnje, poleg tega pa je bi'o tudi veliko uvoženega sladkorja in zato so lani sklenile pogodbe lc za 37.500 ha površine, letos pa so pripravljene skleniti pogodbe za 50.000 ha površine, posejane s sladkorno peso.
Ob koncu bomo ponovno navedli stari pregovor, da ne smemo hvaliti dneva pred večerom, še manj pa letino že spomladi Pri tem pa vendarle velja reči da je človek s svoje strani opra vil to, kar je njegova dolžnost Vprašanje je, kaj bo reklo vreme. Toda ob dobri uporabi vseh možnih agrotehničnih sredstev, tudi slabe vremenske razmere, če M prišlo do velikih suš ali česa podobnega, ne bi imele tistih zlih posledic, kot bi jih imele, če bi bilo delo slabo opravljeno.
A.jIGA	
IZIDI	
Atalanta — Sampdoria	0:0	
Fiorentina — Inter	1:0
Milan — Bologna	4:0
Napoli — Vicenza	1:0
Piša — Juventus	0:0
Verona — "Roma	2:1
Torino — Cagliari	0:0
Varese — Palermo	0:0
LESTVICA	
Fiorentina 23 12 10	1 25 13 34
Milan	23 11 11	1 26 8 33
Cagliari	23 11 10	2 31 12 32
Juventus	23 9 9	5 26 19 27
Inter	23 10 6	7 40 20 26
Torino	23 8 9	6 25 18 25
Napoli	23 7 10	6 19 17 24
Verona	23 9 6	8 34 35 24
Roma	23	7	8	8 23 29 22
Palermo	23 6 8	9 18 24 20
Bologna	23 7 6	10 20 30 20
Varese	23 4 11	8 17 34 19
Atalanta	23 4 8	11 19 29 16
Piša	23 5 (i	12 20 34 16
Sampdoria 23 3 9	11 14 23 15
Vicenza	23 5 5	13 18 30 15
Srečanja 9. kola povratnega dela prvenstva bodo zaradi med-	
narodnega srečanja	V. Nemčija
— Italija v soboto v	vzhodnem
Berlinu, odigrali v aprila.	nedeljo 6.
B JLaJ-tJlA,	
IZIDI	
Brescia — Bari	2:2
Catanzaro — Como	1:1
Cesena — ‘Genoa	2:1
Reggiana — ‘Lecco	1:0
Mantova — Foggia	3:0
Modena — Monza	1:1
Padova — Lazio	0:0
Reggina — Perugia	0:0
Spal — Livorno	0:0
Temana — Catania	2:0
LESTVICA	
Brescia	25 12 10	3 32 17 34
Lazio	25 11 10	4 38 20 32
Reggiana 25 11 9	5 23 14 31
Reggina	25 7 14	4 24 16 28
Bari	25 6 16	3 22 18 28
Genoa	25 8 12	5 26 21 28
Temana	25 9 9	7 24 22 27
Foggia	25 8 10	7 21 21 26
Perugia	25 4 17	4 16 13 25
Como	25 8 9	8 22 22 25
Catania	25 7 10	8 12 18 24
Mantova	23 6 11	8 19 19 23
Catanzaro 25 6 11	8 18 22 23
Spal	23 6 10	9 22 26 22
Livorno	25 7 8	10 21 25 22
Leeco	25 5 11	9 17 23 21
Cesena	25 6 9	10 18 25 21
Monza	25 4 13	8 20 31 21
Padova	25 5 10	10 15 29 20
Modena	25 4 11	10 13 21 19
PRIHODNJE KOLO	
Catania - Genoa; Cesena - Pa-	
dova; Como - Bari;	Foggia -
Perugia; Lazio - Mantova; Livorno - Modena; Monza - Bre-	
scia; Regggiana - Spal; Reggina - Lecco; Ternana - Ca-	
tanzaro.	
A SKUPINA	
Cr	
IZIDI	
Cremonese — Trevigliese 0:0	
Legnano — Udinese	0:0
Alessandria — "Asti	2:0
Marzotto — Pro Patria	1:1 Novara — Monfalcone	2:2 Solbialese — ‘Rapallo	1:0 Treviso — Sottomarina	1:1	
Triestina - Biellese	3:0
Venezia — Piacenza	1:1
Verbania — Savona	1:1
LESTVICA	
Piacenza	27 15 8	4 36 12 38
Solbiatese 27 14	7	6 39 27 35
Udinese	27 12 10	5 36 13 34
Treviso	27 11 12	4 23 14 34
Triestina	27 12 9	6 3l 21 33
Alessandria 27 11 11	5 32 19 33
Novara	27 9 13	5 32 22 31
Savona	27 10 10	7 23 19 30
Monfalcone 27 10 9	8 30 30 29
Pro Patria 26 10 8	8 29 24 28
Trevigliese 27 7 13	7 23 20 27
Venezia	27 8 K)	9 25 25 26
Legnano	27	7 10	10 26 31 24	(
Biellese	27 6 11	10 19 27 23
Verbania	27 6 11	10 18 27 23
Sottomar. 27 4 12	11 22 37 20
Asti	27 7 5	15 20 42 19
Cremonese 26 3 12	11 15 28 18
Marzotto	27	4 10	13 19 37 18 t
Rapallo	27	3 9	15 12 35 15
PRIHODNJE KOLO	1	
Alessandria - Biellese; Moniai cone - Marzotto; Piacenza	i	
Macobi Asti; Pro Patria - Ve- c nezia; Savona - Treviso; Solbiatese - Novara; Sottomarina - Cremonese; Trevigliese - Le- 1 gnano; Udinese - Rapallo; Ver-	
bania - Triestina	
wmnmn
Prvenstvo A skupine C lige
S tremi goli v zadnjih 15 minutah Triestina premagala Biellese
Prvi gol Sigarinija v tem prvenstvu • Kakovostno je bil zadovoljiv le zaključni del tekme
TRIESTINA — BIELLESE 3:0 (0:0)
TRIESTINA: Chendi; Facca, De Gasperi; Capitanio, Sadar, Del Piccolo; Sigarini, Giacomini, Ive, Scala, Ridolfi.
BIELLESE- Albertini; Giovannini, Cestari; Mosca, Mattarucchi I., Garaggiola; Finotto, Invernizzi, Fogar, Costanzo, Livraghi.
SODNIK: Chiapponi iz Livorna.
STRELCI- v 75’ Ridolfi, v 82’ Scala, v 87’ Sigarini.
Približno 5000 gledalcev.
Koti: 7:2 v korist Triestine (prvi polčas 2-2).
Sodnik je opomnil Sigarinija, Giovanninija in Mosco. V tržaških vrstah je debutiral De Gasperi.
Poteklo je 75' in igra ni obetala
nič dobrega, ko je po kotu, ki ga je izvedel Sigarini, nastala gneča pred Albertinijevimi vrati. Žoga se je po mnogih neuspešnih poizkusih tržaških napadalcev znašla pri Ri dolfiju, ki je z leve s točnim strelom ukanil nasprotnega vratarja. V nadaljevanju smo končno le videli igro, ki smo si jo želeli že od vse-ačetka. Prišli so še drugi goli, napadalci so z duhovitimi prodori pravili v zadrego nasprotne bradice in Triestina je razveselila gle-lalce z blestečo zmago.
Toda kaj se je dogaialo v prvih 5’?
Bojazen, da bodo mnoge odsotno-ti slabo vplivale na igro domače-;a moštva, je bila povsem uteme-jena. Obramba, v kateri je prvič astopal mladi in še zelo neizku-eni De Gasperi sicer ni imela to-iko dela, da bi la oko o njej kaj eč govorili, toda napad je z mlač-o igro brez kakršnekoli domišljije, ljub slabi nasprotni obrambi, le edkokdaj prišel do Albertinija, sled-ji pa je v teh maloštevilnih pri-lerih z izvrstnimi nastopi onemo-očil domačinom vsak podvig. Na redini igrišča je Giacomini, kot edno, urejeval tržaško igro in v srn sta mu odlično pomagala Sca-r in požrtvovalni Del Piccolo, toda mešnjave je bilo v prvi vrsti res reveč. Med posamezniki je le Ri-olfi zaigral kot je bilo pričakovati: itri protinapadi, duhovito preigra anje in dobro odmerjeno podaja-je levega krila so bili najbogatejši iri za zaključke Iveja in Giacomi-ija. Toda priletni srednji napadalec 2 enkrat za vselej dokazal, da je d mesto zanj že prezahtevno, saj
iiiiMiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiauiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuii
Cormonese-Ponziana 3:1
a je povsem napačno izvajal še tako lahke strele. Nic bolje se ni smo ga videli tavati po igrišču, nekajkrat priti do dobrega položaja, odrezal Sigarini, čeprav mu je končno uspelo prebiti led in doseči svoj prvi gol v tem prvenstvu.
Že po teh ocenah je jasno, da bi nedeljska Triestina ne dosegla tako zveneče zmage, če bi nasprotnik res ne bil tako slab. ždi se kar čudno, da Biellese nikakor ne more uspešno nastopati v Trstu Letos se je namreč že tretjič zaporedoma zgodilo, da se je to moštvo vrnilo domov z negativnim obračunom treh golov. Po prikazani igri pa lahko vsekakor uvrščamo Biellese med najslabša moštva, ki smo jih letos videli. Gostje so nastopili brez jasnih pojmov, se takoj zaprli v obrambo (desna zveza je nastopala celo na črti branilcev), pri tem pa so pokazali izredno neorganizirano igro. Edini, ki se je dvignil nad poprečje je bil zares odlični Albertini, vratar, ki je s svojimi posegi preprečil celo vrsto zadetkov. Posrečen je bil tudi sodnik, ki je odpustil gostom očiten prekršek z roko pri Del Piccolovem strelu, nato pa takoj popravil napako s celo vrsto odločitev v korist domačih
Kronika je, koi ze rečeno, zgoščena vse do 75 Albertini se je izkazal že v 2’, ko je v skoku odbil oster Giacomini jev strel. V 21' je Iveju končno uspele prestreči z glavo Scalin predlog toda vratar je znova rešil na sami črti. Tekma je nato potekala brez zanimivosti do 60’, ko je Triestina, ob bučnem navijanju gledalcev, ki so zvedeli za rezultat iz Benetk (Venezia je tedaj vodila proti Piacenzi), močno
CORMONESE:	Bevilacqua; Cli-
nec, Sabbadin; Leban, Maiero; Tizzi; Gaiatto, Furlani, Cianci, Peni, Neri.
PONZIANA: Princig (v 2. polča-u Dapas); Kodrich, Norbedo; Bi-otto, Sluga, Milcenich; Fonda, Ra-■alico, Ulcigrai, Flora, Barnaba SODNIK: Allegra (Tržič). STRELCI:	(v prvem polčasu):
’ Neri, 15’ Cianci, 28, Sluga, 41’ ’erin.
Tekma v Krminu je bila zelo le->a; čeprav sta se med seboj po-nerili dve (po načinu igre) povsem azlični ekipi. Zlasti je Pil zadovo-jiv prvi polčas, v katerem so tudi iadli vsi štirje goli in tako lahko ečemo, da je že prvih 45 minut dločilo srečanje. Drugi del tekme ia ni bil nič manj zanimiv in na-iet, le da ni padel noben zadetek. Tržačani so imeli v začetku te-ave z organizacijo svoje igre in
0	so izkoristili Krminci ,ki so že prvi četrtini ure dosegli dva go-
1	Tržačani so polagoma uredili voje vrste, pričeli so pritiskati nočneje, Cormonese pa se je za-ovoljil z varovanjem doseženega rida V 28’ je branilec Ponziane neigral nasprotno krilsko vrsto in e iz razdalje 35 metrov poslal to-icvski strel v vrata Bevilacque. Irminci so začutili, da postaja pri-
tisk Tržačanov nevaren, sprožili so nekaj protinapadov in štiri minute pred koncem tekme so po treh zaporednih kotih končno izid povišali.
Drugi polčas je potekal v znamenju bolj napadalne igre s strani Ponziane, ki pa kljub lepi in požrtvovalni igri izida ni več uspela spremeniti.
IZIDI
Mossa - ‘Coraenonese					1:0
‘Maniago -	Brugnera				1:0
‘Edera PT	- Audax				1:0
‘Sacilese -	Reanese				1:0
‘Cormonese	Ponziana				3:1
‘Marlano -	Maianese				1:0
Spihmbergo	- ‘Pro		Patria 1:0		
«Sandanielese-Gemonese					2:0
LESTVICA					
Maniago	26	11	15	0	33 12 37
Cormonese	26	11	10	4	33 14 34
Spilimbergo	26	12	8	6	38 30 32
Pro Gorizia	26	12	8	6	22 15 32
Sacilese	26	10	11	5	31 25 31
Mossa	26	10	10	6	38 35 30
Edera PT	26	7	15	4	31 26 29
Ponziana	26	8	13	5	25 21 29
Brugnera	26	7	13	6	27 20 27
Sandanielese	26	7	12	7	37 27 26
Mariano	26	7	11	8	21 20 25
Cordenonese	26	8	6	12	28 31 22
Audax	26	H	4	14	27 36 20
Maianese	26	7	5	14	23 34 19
Reanese	26	5	8 12		16 28 18
Gemonese	26	0	5 21		11 58 5
pritisnila. Že v isti minuti je Del Piccolo sprožil oster strel, ki je ukanil vratarja, toda eden izmed branilcev je ustavil žogo z roko. Sodnik je prekršek prezrl. V 69’ je Albertini krasno odbil s pestjo nov Del Piccolov strel, v 75' pa je padel prvi, že omenjeni zadetek. Gostje so tedaj povsem popustili, Tržačani pa so razigran nadaljevali z napadi. 7’ kasneje je Ive izvedel krasen prodor z leve strani, poslal žogo pred vrata, kjer se je Sigarini spotaknil. Do žoge pa je prišel Scala, ki je s točno odmerjenim strelom podvojil vodstvo Po odlični paradi (po Giacominijevem strelu) je moral Albertini tretjič kloniti v 87’. Ridolfi je lepo podal Sigariniju, ki je prehitel vratarja in potisnil žogo v mrežo. To je bil zadetek, ki so ga tržaški navijači dolgo čakali. Sedaj bomo videli, ali je bila Siga-rinijeva neučinkovitost res sad kompleksa prvega zadetka
SMUČARSKI SKOKI
V TRETJEM DNEVU TEKMOVANJA
V Planici še en svetovni rekord: vzhodni Nemec Wo!f 165 metrov!
V nedeljo si je tekmovanje ogledal predsednik Tito - 45.000 gledalcev - Stefančič postavil nov jugoslovanski rekord: 150 m
V nedeljo je bil v Planici zadnji dan letošnjih mednarodnih poletov, ki je le še potrdil, da je ta naprava zgrajena res odlično: tudi v tretjem dnevu je namreč padel svetovni rekord in to po zaslugi vzhodnega Nemca Manfreda Wol-fa, ki je poletel kar 165 metrov daleč in je s tem popravil za en meter en dan star rekord čehoslo-vaka Raške.
Nedeljsko prireditev si je ogledalo nad 45 tisoč gledalcev, kar je spravilo organizatorje v precejšnjo zadrego (ki so jo pa uspešno reševali), saj niso pričakovali tolikšnega obiska.
Tekmovanje si je v nedeljo ogledal predsednik Tito s soprogo Jo-vanko, ki je pozorno sledil poteku skokov. Kasneje se je na Bledu zadržal tudi na skupnem kosilu s tekmovalci, katerim je podelil razne nagrade.
Bitka za prvo mesto se je v glav-
"""""""""'"""""""''"''""a  n,,,,.,niiiii,iiiii|,11|M|„„lmllllllllllnlM11,lpi|1111|
moška košarkarska b liga
Lloyd zmagal doma Italsider na tujem
Pavl a Hočevar
POT SE VIJE
48	Spomini
Konec šolskega leta 1938/29 je upravitelj slovenske šole pri Sv Jakobu prejel obvestilo, da ne smem več poučevati. Ob zaključku šolskega leta 1930/31 pa je fašistična vlada prepovedala pouk na tem edinem še kolikor toliko slovenskem učnem zavodu. Ciril Metodovo šolo na Acquedottu so uničili že I. 1920, ko so divje vdrli v poslopje, zmetali vso opremo na ulico m jo zažgali.
Z ustavitvijo Ženskega sveta in s prepovedjo zadnje slovenske šole 1930 je bila izvršena smrtna obsodba nad slovensko prosveto na Primorskem pred drugo svetovno vojno. Pot v Ljubljano mi je bila kakor pot od pogreba...
22. MED NAPORI IN USPEHI
Cas, ki sem ga preživela v Trstu, posebno še leta po prvi svetovni vojni, se mi je tako globoko zakoreninil, da so spomini nanj živi kakor misli na včerajšnje dogodke. Javno delo in osebno življenje je sčasoma zahtevalo nepretrgane duševne in telesne napore; dajalo pa mi je obenem veliko zadoščenja in mi ustvarjalo vedno živi občutek tihe notranje zadovoljnosti, kakor da bom zdaj zdaj doživela zopet kaj lepega, bodisi v šoli, pri listu ali v domačem krogu. Tako mi je bil čas pod fašistično krutostjo hkrati tudi čas
Lloyd Adriatico— La Torre 55:52 (20:24)
LLOYD:	Porcelli 12, Sancin 2,
Bernardini, Poli 10, Fortunati 12, Bicci 8, Lonero, Narder 5, Millo 6, De Gioia.
LA TORRE: Castagnetti 4, Cal-ciiani 14, Ferrari 10, Gorreri, Mara-ni, Davoli 2, Fabbi 2, Spaggiari 18, Grassi, Bruni 2.
SODNIKA: Baletto in Schiaffino (Genova).
5 osebnih napak: Millo (53:52).
Kazenski streli:	Lloyd 9:16; La
Torre 10:16.
Llloyd Adriatico je kljub slabi igri premagal na domačem igrišču ekipo La Torre. To je bilo nezanimivo srečanje, v katerem sta obe moštvi pokazali številne napake, tehnično pa je bila tekma na zelo nizki ravni; nekaj boljših akcij so pokazali le premaganci. Goste tokrat ni odlikovala običajna točnost v metih od daleč in posebno proti koncu tekme je prišla ta pomanjkljivost še bolj do izraza. Tudi L!oydovi strelci niso bili preveč uspešni. Fortunati in Porcelli sta morala metati po večkrat, da sta zadela nasprotnikov koš. Pivota Bicci in Millo sta bila zaradi slabe forme skoraj neuporabna.
V	začetku tekme so domačini povedli, toda gostje so jih dohiteli v 14. minuti in so zbrali do 19. minute 8 točk naskoka. Strel For-tunatija in protinapad Polija ter Por-cellija je zmanjšal razliko na 20:24.
V	drugem polčasu je bila igra boljša in La Torre je zopet povedel odločneje (34:42). Kazalo je, da ima ta ekipa zmago že v svojih rekah, ko so gostje zgrešili vrsto metov na koš. Hitri Tržačani so izkoristili vsako tako priložnost za protinapad in končno so celo izbojevali zmago s tremi točkami prednosti.
* * *
Italsider — Gamma Varese 65:55 (30:30)
ITALSIDER:	Cavazzon 14, Sim-
sig 9, Porcelli 13, Ruprecht 6, Dal-la Costa 4, Pillon 12, Mocenigo 4.
GAMMA VARESE:	Crugnola 4,
Vaccaro 16, Gergati 8, Veronesi 12, Borroni 4, Colombo 6, Santini 5.
naj lepših, najbolj občutenih osebnih doživetij.
Že med vojno smo se dekleta večkrat ustavljale ob mislih: kako čudne čase preživljamo! Kako nejasna in vendar odločilna je prav ta trenutna doba, ki je tolikerim narodom in tudi slehernemu posamezniku pretrgala nit normalnega življenja in privezala drugo nit, vso skrotovičeno in vozlato. Pa se bo pretrgala tudi ta nit in se bo navezala zopet na novo, normalno. Takrat se bomo zavedeli spremembe: narod se bo veselo dvignil, posamezniki bodo stopili v prejšnji ali v novi položaj, me dekleta pa bomo strmele in zaman ustavljale svoja mlada leta!...
življenje mi je dopovedovalo, naj se zavedam, da imam pred seboj dve nalogi; obe sta nujni, enkratni in odločilni. Nobeni se ne morem ogrnti, pa tudi odložiti se ne da nobena. Zgodovinski dogodki in pot našega naroda zahteva od vsakega, pa tudi od mene največjo odgovornost. Kar bomo zamudili sedaj in prve naslednje čase, ne bomo mogli nikoli več nadomestiti. Pa tudi mojim mladim letom se bliža ura... Mar naj jim odzvoni, preden jih izživim in usmerim v prihodnost? Je mar mogoče prekriti prejšnjo romantiko in zadušiti mlada hrepenenja? V meni sta se borili obe sili: klic naroda na prelomnici in prirodna zahteva po osebnem življenjskem redu. Obe enako neizprosni in neodložljivi. Zajeli sta mi srce in razum. Naposled sem ju izravnala, čeprav ne brez boleče odpovedi. Odločila sem se za svobodno materinstvo, ker sem čutila, da mi bo na odgovorni življenjski poti bolj v oporo kot v oviro, in ker mi bo tudi prej dosegljivo. Svobodno materinstvo je bilo v tistih časih za učiteljico lahko usodno. Naj se tudi jaz s svojimi zavestno pridobljenimi nazori in svetlimi življenjskimi načrti ustavim in klonem pred uzakonjenim predsodkom? Ne! Pa tudi velikodušno razumevanje bi zavrnila. Šolskemu upravitelju sem pojasnila, da se pri svoji odločitvi zavedam vse odgovornosti in da ga samo prosim, naj posreduje, da me šolski konzorcij kmalu obvesti, če me bo odpustil, 1 ker bi si takoj iskala službo
Kazenski streli:	16:28 za Italsi-
der, 11:24 za Gamma Varese.
Z zmago nad močno Gammo je pripravil Italsider v Vareseju veliko presenečenje. Tržačani so v tem zahtevnem srečanju napeli vse svoje sile in so zlomili odpor nasprotnika v zaključku tekme. Vse do zadnjih minut je bilo stanje izenačeno, toda igralci Gamme so se prvi utrudili.
Odločilnega pomena je bil pri Italsidru nastop kapetana Cavaz-zona, ki je hitro okreval po poškodbi, ki jo je dobil v sredo med tekmo z Biancosarti jem. Porcelli in Pilon sta igrala zelo dobro, take, kot v svojih najboljših nastopih.
Začetek tekme je bil bolj naklonjen domači ekipi, ki je takoj povedla z 12:8. Italsider pa je v 10. minuti izenačil pri stanju 18:18. Po prvem delu drugega polčasa ni nobeni od obeh ekip uspelo vidneje povesti, šele v zadnjih petih minutah je Italsider strl odpor Gamme in to predvsem po zaslugi Pilona ter Porcellija. Ob zaključnem sodnikovem žvižgu je bil izid 62:55.
V vrstah Gamme sta zaigrala zadovoljivo le Vaccaro in Veronesi.
Ta zmaga je Tržačanom povečala možnosti za obstanek v B ligi in jim je gotovo vlila novega poguma za tekma z Girabumorjem.
nem bila le med čehoslovakom Raške in Norvežanom Wirkolo. Ta dva sta opravila dve izredni seriji skokov, v katerih je bil najkrajši dolg 139 metrov, najdaljši pa 162 metrov. Končno je le uspelo Raški prehiteti svojega tekmeca in to povsem zasluženo, saj ni niti enkrat skočil manj kot 152 metrov.
Toda v ta dvoboj se je vmešal tudi vzhodni Nemec Wolf. Ni se sicer potegoval za prvo mesto na končni lestvici po točkah, saj je bil njegov zaostanek prevelik, star-tal pa je na nov svetovni dolžinski rekord in je tudi uspel. Tik pred koncem zadnje serije, ko je že kazalo, da tretjega dne gledalci ne bodo videli novega svetovnega rekorda, je Wolf v izrednem slogu, povsem mirno kot kip zaplaval visoko v zrak in nato daleč, daleč v globino ter pristal pri 165 metrih. Za njim je sicer skušal še enkrat naskočiti ta rezultat Wirko-la. a bil je za tri metre prekratek. Norvežan je tako izgubil oboje, kar si je priboril v prvih dveh dneh: svetovni rekord in vodstvo na lestvici po točkah.
Nad vse so presenetili tudi nekateri jugoslovanski skakalci. 22-let-ni jugoslovanski vojak Peter Štefančič je postavil celo nov jugoslovanski državni rekord 150 metrov, kar ga uvršča na enajsto mesto svetovne lestvice vseh časov.
Končna lestvica tega tekmovanja je naslednja (v oklepaju so nedeljski skoki):
1.	Raška (CSSR) 895,0 (152, 154, 156)
2.	VVirkola (Nor.) 889,0 (139, 147, 162)
3.	Wolf (NDR) 841,5 (142, 149 p, 165)
4.	Queck (NDR) 845 (127, 148, 161)
5.	Hubač (CSSR) 818,0 (133, 137, 154)
6. Grini (Nor.) 796,0 (125, 139, 139)
7. Schmidt (NDR) 148)	784,0	(139,	143,
8. Napalkov (SZ) 148)	773,	(138,	132,
9. Doležal (CSSR) 160)	773,0	(149,	150,
10. Klehl (NDR) 142)	771,0	(125,	126,
11, Kroll (Avstr.) 143)	754,0	(123,	149,
	IZIDI		
Biancosarti - ‘Junior			99:75
‘Becchi	Biella		69:56
Italsider	- Gamma		62:55
Splugen	Brau-‘Girabumor		89:62
*Lloyd Adriatico-La		Torre	55:52
*Candy	Ausosiemens		61:46
	LESTVICA		
Splugen Briiu 19 16		3 1443	1144 32
Becchi	19 16	3 1295	1127 32
Biancosarti	19 13	6 1307	1132 26
Biella	19 12	7 1154	1067 24
Candy	19 10	9 1153	1165 20
La Torre	RE 19 9	10 1184	1199 18
Lloyd Adr,	19 9	10 1120	1194 18
Girabumor	19 9	10 1097	1218 18
Gamma	19 8	11 1177	1217 16
Ausosiemens	19 5		14 1088	1187 10
Italsider TS	19 5		14 1139	1300 10
Junior	19 2	17 1203	1376 4
	Adrijan Zavarila!		
12.	Matouš (CSSR) 743,0	(157 p,
150, 163 p)
13.	Štefančič (Jug.) 738,0 (147, 125, 150)
14.	Hohnl (CSSR) 734,5 (134, 127, 157 p)
15.	Bachler (Avstr.) 725,0 (124, 117 147)
16.	W. Schwabl (Avstr.) 721,5 (115,
120,	134)
17.	Cakadze (SZ) 715,5 (133, 127, 136)
13. Przbyla (Polj.) 713,5	(143 p,
121,	143)
19.	Dolhar (Jug.) 694,5 (116 p 120 126)
20.	Kraus (CSSR) 692,0 (115, 136 140 p)
24. Mesec (Jug.) 671,0 (116 p, 122, 143)
32.	Pudgar (Jug.) 631,5	(107, 116,
127)
33.	Zajc (Jug.) 628,5 (110, 118, 138)
34.	Eržen (Jug.) 623,0	(115,	110,
106 p)
37. Pečar (Jug.) 605,5 (107, 113, 122) 39. Smolej (Jug.) 589,5	(102, 101,
127)
42. Jurman (Jug.) 562,5 (112, 113 126)
44.	Bazzana (It.) 552,0 (97 p, 104 p, 118)
45.	Giacomeli (Jug.) 535,0 (103, 97, 103)
47. Aimoni (It.) 494,0	101 p, 97 p)
54. Prelovšek (Jug.) 92,5
Jugoslovanska nogometna prvenstva
I. ZVEZNA NOGOMETNA LIGA
Izidi
Vojvodina - Dinamo Vardar - C. zvezda Čelik - Sarajevo Velež - Radnički Rijeka - Olimpija Maribor - Proleter željezničar - Bor Partizan - Hajduk Zagreb - Beograd Lestvica 20 13 3 20	9	8
20 9	6
20 7 9 20 8 7
l;0 (0:0) 1:1 (l:D 2:1 (1:D 2:2 (0:1) 0:1 (0:0) 2:0 (2:0) 0:0
2:1 (0:1) 2:1 (1:D
Dinamo
Crv. zvezda
Vojvodina
Sarajevo
Partizan
Hajduk
željezničar
Radnički
Zagreb
Čelik
Olimpija
Velež
Beograd
Bor
Maribor Vardar Reka Proleter
20
20
20
20
20
20
20
20
20
20
20
20
20
7
8
5 12
4
3
5
4
5 3 8
6 8 7 6 5 9 7 9
10
13
12
44:17 45:17 22:20 26:17 31:28 27:24 30:25 19:19 25:27 26:30 16:23 23:23 29:31 16:25 25:38 18:28 15:28 14:31
29
26
24
23
23
22
21
21
20
20
20
19
19
17
17
16
12
11
Prihodnje kolo
Zagreb - Vojvodina; Beograd -Partizan:	Hajduk - željezničar;
Bor - Maribor; Proleter - Rijeka; Olimpija - Velež: Radnički - Čelik; Sarajevo - Vardar; C. zvezd* - Dinamo.
2. LIGA — ZAHOD
Izidi
Zadar - Lokomotiva	0:1	(0:0)
Solit - Šibenik	0:0
Varteks - Borac	0:1	(0:1)
Ljubljana - Rudar	0:1	(0:1)
Jedinstvo - Aluminij	4:1	(2:0)
BSK - Orijent	0:3	(0:1)
Istra - Metalac	1:0	(1:0)
Trešnjevka - Mura	1:1	(0:1)
Lestvica
Tako je letel vzhodni Nemec Manfred VVolf proti svojemu svetovne mu rekordu, proti znački 165 metrov...
Borac	18	13	3	2	61:15	29
Orrent	18	13	2	3	34:12	28
Trešnjevka	18	10	4	4	24:10	24
Metalac	18	10	3	5	30:24	23
Šibenik	18	7	8	3	34:23	22
Rudar	18	10	2	6	33:22	22
Varteks	18	8	5	5	23:16	21
Split	18	7	5	6'	28:29	19
Mura	18	5	6	7	36:34	16
Zadar	18	4	8	6	22:24	16
Istra	18	6	4	8	22:27	16
Lokomotiva	18	6	4	8	23:30	16
Ljubljana	18	5	1	12	24:37	11
Jedinstvo	18	3	3	12	18:41	9
BSK	18	4	1	13	24:39	9
Aluminij	18	3	1	14	18:50	7
Orijent - Jedinstvo; Mura - I-stra; Trešnjevka - Zadar: Metalac - BSK; Aluminij - Ljubljana; Rudar - Varteks; Borac -Split; Šibenik - Lokomotiva SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Izidi
Koper - Triglav	0:1 (0:1)
N. Gorica - Slavij a 0:0 Ilirija - Kovinar 0:0 železničar - Nafta 1:1 (1:1) Rudar - Celje-Kladivar 4:1 (1:1) Hrastnik - Svoboda 0:3 (0:1) Lestvica
Rudar Nova Gorica Svoboda Nafta železničar Slavij a Kovinar OK
Hrastnik Ilirija Triglav Koper
2
3
3
2
3
5
4
6 6 6 7
10
25:14 35:17 32:16 20:21 25:18 21:24 18:19 19:21 14:21 12:20 16:26 9:29
17
16
16
16
14
13
12
11
8
8
8
4
Prihodnje kolo
Hrastnik - Koper; Svoboda -Rudar; Celje-Kladivar - železničar; Nafta - Ilirija; Kovina - N. Gorica; Slavija - Triglav.
ZAHODNA SLOVENSKA LIGA
Izidi
Piran - Kamnik	2:0	(0:0)
Primorje - Litija	1:0	(0:0)
Slovan - Tabor	0:1	(0:1)
Sava - LTH	0:2	(0:2)
Zagorje - Tolmin	i:2	(1:1)
Kranj - Izola	i;2	(1:0)
Lestvica
Primorje
Zagorje
LTH
Tolmin
Izola
Tabor
Sava
Piran
Kranj
Slovan
Litija
Kamnik
12
12
12
12
12
12
12
12
12
12
12
12
28:12
18:9
17:11
17:11
28:15
20:19
17:19
17:25
16:20
16:24
10:16
17:37
17
15
15
15
13
13
12
12
11
9
7
5
Prihodnje kolo
Kranj - Piran; Izola - Zagorje; Tolmin - Sava; LTH - Slovan; Tabor - Primorje; Litija * Kamnik.
drugje. Konzorcij se je znašel. Naročil mi je, naj samo vložim prošnjo za bolezenski dopust na podlagi izpričevala, ki naj mi ga da zdravnik N. N. Z novim spoznanjem, da se spričo naše zavestne odgovornosti in zdravega razuma razveljavljajo tudi najbolj zakoreninjeni predsodki, sem se še z večjo vnemo posvetila poklicnim, narodnim, socialnim in svojim osebnim dolžnostim ter uživala novo skladnost življenja.
Zenske si kaj različno iščemo smisel življenja. Nekatere ga najdejo že v poklicu samem, zlasti v višjem duševnem ali socialnem delu. Druge se ne čutijo srečne, če nimajo družinskega življenja. Srce sleherne mlade žene se naslaia ob načrtu, ki zajema bistvene potrebe ženske prirode: ljubezen, materinstvo, dom. Če pogledamo ženo v luči njene pristne narave in brez ustaljenih predsodkov, lahko večkrat ugotovimo dva izrazita tipa. Nekatere močneje občutijo potrebo po izživljanju v zakonskem odnosu, drugim je materinstvo največja želja, čeprav izhajata obe potrebi iz skupne osnove: iz ljubezni.
Zaradi okoliščin, ki človeka v življenju večkrat nepričakovano zajamejo, se marsikatera znajde na razpotju in si z razumom ali nagonsko izbira nadaljno smer. Ce se odloči za materinstvo, mora s to odločitvijo pretehtati in povezati vse tiste dejavnike, ki so pogoji za njeno in otrokovo srečo: ljubezen in soglasje med očetom in materjo, zdravje obeh, primerna gmotna podlaga in okoliščine, ki jamčijo otroku prijetno mladost in uspešno pot v poznejše življenje.
* * *
Gotovo se je marsikatera žena že sama kdaj prepričala, kako lahka je pot skozi življenje, če je sama osebno srečna, in kako pogumno in vneto se spopada z najhujšimi zunanjimi udarci, če jo podpira skladnost v njenem notranjem in domačem življenju. Naj sem prišla še tako utrujena iz šole ali od ne vem kako razburljive seje ali s še tako grozno
novico o fašističnem divjanju, sem se vendar morala ' trenutku raznežiti. Kolikokrat se je zgodilo, da še nisen dobro stopila skozi vrata, ko me je že hčerka vlekla za rok< k mizi in mi v eni sapi čebljala:
«Mamica, poglej, kako je Marija punčko oblekla... ali j' to tata pisal... vidiš, to so ti pa trudniki pisali, joj koliko...: Pri vsakem večjem pismu je omenjala pisca z imenon trudniki...
Predstave z zadnje seje so se mi kazale pri slehernen mirnem delu. še tik pred spanjem so se mi vsiljevale: koliki prošenj za podporo je danes prišlo... Ženski podružnici Šol skega društva bo res treba nekaj prispevati za božičnico.. Ali bomo Drenovčeve vpisali V kolonijo?.i. In kako je pred sednica gledala, ko je šlo za tistih 300 lir! Bolj kot da b šlo iz njenega! Kako je švigala in streljala z očmi, ko j' hotela biti Milka bolj velikodušna. Kar prebadala nas j( s pogledom in glasom:
((Ne moremo in ne smemo dati toliko! T0 ni naš denar je narodni denar! Kaj bomo imele pa za drugič, če bom< zdaj toliko izdale? Nikar se ne zanašajmo na podpore. Vidite, kako je potrebno, da je članarina pobrana o praven času... Pa pri razstavi glejte, da bo čim manj stroškov! Dt ne bodo luči gorele po nepotrebnem, da...»
In ko sva šli s Hartmanovo od seje, sva se še pogovarjali
«Saj je res najbolje, da bo kolonije prevzela Milka. S' dobro, da je zdaj tukaj, že nekaj prakse ima in tako spo sobna je za vse.»
((Prakso ima, odkod pa?»
«Kaj še ne veš, da je bila takoj po vojni v Švici? * kolonijo Rdečega križa je bila šla. Vojne sirote je peljala Menda je bila tam več kot dva meseca.«
«Tam je tudi morala dosti videti. Ali se ne zdi tudi teb prav, da bo otroke pregledal zdravnik, preden jih bom« poslali na kmete?«
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCH1 6, 11., TELEFON 93-808 ln 94-638 - Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA št.• 20 - Telefon 37-338 95-823 - NAROČNINA- mesečno 800 Ur -vnaprej, četrtletna 2 250 Ur, poUetna 4.400 Ur, celoletna 8 100 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana. Stan trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150. finančno-upravnl 250 osmrtnice 150 Ur - Mali oglasi 40 ih beseda - Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italije pri «Socletš Publicitš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdala In tiska Založništvo ’ tržaškega tiska Trst