Posamezna številka 29 vlnar?ev. Štev. 31. V Ljubljani f sredo dne 19. februarja 1919. Leto l VEČERNI LIST (sna sete«# po poiti X 40'—, za UtiMjan« X 35'— •» sotietnv m n h ^3’—, m h «, 13 — u EotrMna . „ „ W—, „ h » 9‘— n (3ie$eSeB n rt •> 3 33. ., „ ..3 —' Vr*4a!*Jw3n «p:av»: ŠojiierSeja aiita 0. — Teiefon 53. NEODVISEN DNEVNIK taraatk Easslolpna pelitvrsta (39 tm PraSta lat Ml visoka ali nja prostor) za enkrat po 50 vin« n drt* la veEkrat po 45 vin. — Ob sobotah dvojo! tarif. — Poslana: Enostolpna pztitrrsia K 1’—. — bhaia vsot dan, IzvzeoiSI nadalje In prazniki, ob 1 eri popoMm, Za slovansko bogoslužje. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Ženeva, 18. februarja. Kakor se porota iz Pdma, je bil preti kratkim splitski škof Carič kot prvi izmed jugoslovanskih Škofov v Vatikanu. Tam je predložil ono pastirsko pismo, v katerem sc jugoslovan- ski škofje izjavljajo za slovansko bogoslužje. škof je bil zelo dobrohotno sprejet. Škof Carič je iz Iti m a nadaljeval svojo pot v Pariz, Zakaj je Jovanovi!! odstopil? Belgrad« 18. februarja. (I.j, k. u.) Jugoslovanski dop. urad poroča, da leži vzrok demisijc ministra za prehrano, Jovanoviča, v prvi vrsti v njegovem slabem zdravstvenem stanju, Id jc oviralo, da se ni mogel posveiiii v taki med svojim nalogam, kakor bi to bilo potrebno. V svoji ostavki opozarja minister na težko če, 3 katerimi se jc imelo in se ima še boriti njegovo ministrstvo. Zagovarja režim vezanega prometa, v katerem vidi edino sredstvo, da se preskrbi vse dežele z potrebnim živežem. Naposled apelira na vlado, naj olajša njegovemu nasledniku delo in mu oa širša pooblastila. Beda » Srbiji. Posebno poročilo »Večernemu listu«, Pežarevac, 18. febr. Vsled pomanjkanja živeža, se je tukaj pojavilo dovolj močno gibanje revnih slojev Ljudstvo je v težki bedi. Zaradi tega se je vršil preteklo nedeljo tukaj veliko zborovanje, ki se je pečalo z vprašanjem, kako odpomoči bedi. Kdo bo prehranjevalni minister! Posebno poročilo »Večernemu listu«. Belgrad, 19, februarja. Kot kandidata namesto odstopivšega prehranjevalnega ministra M, Ž, Jovanoviča se imenujeta dr, Vojislav Marinkovič ali njegov brat Pavle Marinkovič, srbski poslanik v Buka-reštu, ..j-.i ■ • Kova italijanska mobilizacija. ■v Belgrad, 19, februarja, Jugoslovanski dopisni urad je prejel z Reke naslednjo •vest; Italija mobilizira nekatere starejše le trnke. Zaradi tega vlada v, zavezniških Posebno poročilo »Večernemu listu«,. 1 krogih entente na Reki veliko ogorčenje, ker hoče Italija z mečem zastopati svoje, imperialistične težnje proti Jugoslovanom, italijanski vohuni v Zagrebu. Posebno poročilo »Večernemu listu«« Zagreb, 19. febr, Zagrebška policija ja zaprla dva italijanska vohuna, ki sta čestp prihajala z reke y, Zagreb ter poro- čala italijanskim časopisom o Uporih, preganjanjih ter sovraštvu med Hrvati in Srbi. Prvi odstop. Ni še tega dva meseca, kar smo dobili svojo prvo vlado kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev, in že nam poročajo i» Bel grada, da je kabinet dobil prvo luknjo? odstopil je prehranjevalni minister M. Ž< Jovanovič. Kako značilno je, da je prrt moral odstopiti ravno prehranjevalni, mh nister! V poluradnem obvestilu, ki ga raz« pošilja, jugoslovanski dopisni urad, zatr« juje sicer odstopivši minister, da odhaja v pokoj zaradi rahlosti svojega zdravja, a pristavlja takoj več drugih stvari, ki so. dokaz, da rnu^ni le zdravje postalo prerah« lo, ampak da so se mu tudi prehranjeval« ne razmero preveč razrahljale. Jovanovič sam je spoznal, da tako ne pojde več, in; ni hotel več nositi odgovornosti za prehranjevalni urad v Jugoslaviji. Dal je od« stopu osrednji vladi ričkaj nauka, zlasti pa jo izrazil željo, naj bi opremila prihodnjega prehranjevalnega ministra z obširnejšimi pooblastili. Vsa osrednja vlada se ima boriti e velikanskimi težkočami in vsi ministri bi imeli več ali manj razloga, da obupajo« A vendar ni čuda, da je prv i obupal načelnik prehrane. Glede prelirane vlada v državi nered, da' si ga večjega ni mogoče misliti. Amerika nam pošilja živež in Italijani ga plenijo. Na Češkem kupujemo sladkor, ki pa ne more preko Dunaja. Na Nemškem srno naročili sol, a ko je plačana, je ne moremo uvoziti, ker Nemška Avstrija tega ne dovoli. Vsakega vagona ameriške moke , ki se nam obljubi, a ne pride, se razveselimo kakor otroci. Med tem časom pa leže v naši žitnici, v Sremu, Bački in Banatu, velikanske zaloge žita, ki bi ga ljudje radi prodali, pa ne smejo. Zakaj? Oddajati ga morajo na Hrvatskem osnovanim centralam,'katerih'maloštevilni gospodarji bogate z našo lakoto. Cene so popolnoma neurejene in neenotne. Medtem ko plačujejo pri nas najboljšo živino po 4 K C>0 vin., jo na Ilrvaiskem prodajajo po 8 K, 10 K, tudi 12 K. Posledica je, da se na hrvatslco-slovenski meji razvija preživah-na tihotapska kupčija in da ostajamo tudi sami brez mesa. A to bi se preneslo, če bi imeli zavest, da smo od svojega pomagali lirvatskim bratom — a te žalibog nimamo, kajti naši sosedi morajo le na ta način plačevati tako visoko cene, ker prodajajo iivino dalje — Italijanom! Vrhu vsega te-fa narašča beda v Srbiji bolj in bolj, prometnih zvez z njo ni, železnice so že vedno ^oškodovane, mostovi razdrti in ljudje so 7 notranjosti Srbije jeli klicati po kruhu. Ob vsem tem je razumljivo, da je prehranjevalni minister svoje posle odložil in la zahteva za svojega naslednika večje moči. Ta naslednik ne potrebuje le večjih pooblastil, ampak vso moč. če kje, je tu-itaj umesten diktator! Ministri v Zagrebu. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Zagreb, 19. febr. Včeraj popoldne sta jrispela v Zagreb ministra Svetozar Pri-aičevič in dr. Edo Lukimc. Srbska opozicija. Posebno poročilo »Večernemu listu«. Belgrad, 19. februarja. V nedeljo je kila tukaj seja predstavnikov bloka opozi-cionalnih strank, ki so bili za časa vo:ske Izvoljeni na Krfu. Proti dr. Mandiču. Belgrad, 19. februarja. V političnih krogih, ki so doslej zelo simpatizirali s Hrvati v Bosni in Hercegovini, je veliko aezadovoljstvo vsled tega, ker je Hrvatska jarodna zajednica imenovala za svojega jelegata v državno veče tudi dr. Nikola Mandiča, katerega preteklost za časa av-itrijskega režima vzbuja nezaupanje. Šolski uspehi. Maribor, 18. februarja. (Lj. kor. urad.) Štetje na nemških, oziroma šulferajnskih £olah je pokazalo, kako malo pravih nemških otrok so poučevale te šole, nasprotno pa, kakšna pretežna večina slovenskih otrok sc je ponemčevala v teh šolah. Tako je n, pr. štetje v Zlatnjem vrhu pri Cmu-reku pokazalo, da je bilo med 220 otroki, samo 40 nemških. Maribor, 18, februarja. (Lj, k. u.) Nemci, zlasti na Zgor. Štajerskem, občutijo naraščaj inteligence, ki se je dosedaj redila po naših pokrajinah, tako globoko, da so na srednjih šolah pričeli gonjo proti svojemu lastnemu naraščaju. Tako so te dni ©b sklepu drugega šolskega tečaja na Zg. Štajerskem v Ljubnu v tretjem razredu od 32 dijakov vrgli 12, med njimi seveda vse Slovence, v četrtem razredu je od 28 dijakov padlo 18 dijakov. Nemško-avsirilska vlada. Dunaj, 18. febr. (Lj. k. u.) Dunajski kor, urad poroča: Ker v novo izvoljeni poslanski zbornici nobena stranka nima absolutne večine, pride najbrže do koalicijske vlade, sestavljene od vseh strank. Socialni demokrati bodo za svojo stranko menda zahtevali mesto državnega predsednika, kakor tudi ono državnega kanclerja. Na tem mestu ostane najbrže tudi zanaprej dr, Karel Renner. Mesto predsednika narodne skupščine bo določeno krščanskim socialistom ali pa nemškim »acionalcem. Jugoslovanska mirovna delegacija edina. Posebno poročilo »Večernemu listu*. Belgrad, 19. februarja. Jugoslovanski dopisni urad je zvedel od zelo avtoritativne osebe, ki se je vrnila iz Pariza v Bel-grad, da vlada med jugoslovansko delegacijo Pasičem, dr, Trumbičem, dr, Ves- ničem, dr, Žolgerjem in ostalimi ju go slovanskimi delegati najlepšo soglasje in popoln sklad. Vse nasprotne govorice so popolnoma izmišljene. Jugoslovanska nota ISfilsonu. New York, 18. febr, (Lj. k, u.) Čeho-slcv. tisk, urad poroča: Neposredno pred odhodom je bila Wilsonu izročena formalna nota jugoslovanske države. V noti izjavljajo Pasic, Vcsnič in Trumbič v imenu vlad-j Sr’. - Hrvatov in Slovencev svojo pripravnost, da predložijo teritorijalna sporna vprašanja WiIsonu v razsodbo. To pa zaradi lega, da se. doseže prijateljski spora:, am, predno pade odločitev glavnih vprašanj na mirovni konferenci. Predirut te*?a posvetovanja ne bo samo vprašanje Reke in Dalmacije, temveč tudi nasprotujoče si londonski in rimski dogovor. Nela iste vsebine je bila dostavljena tudi italijanski delegaciji. Jugoslovani so izjavili, da želijo rešitev teh vprašanj v skladnosti z Wilsonovimi 14 točkami. Nova madžarska politika. Posebno poročilo »Večernemu listu*. Belgrad, 18. februarja. V Budimpešti je dozdevno zmagala struja, ki zastopa mnenje, da je treba najti sporazuma z Jugoslavijo. Madžarska vlada išče nepretrgoma stikov z Belgradom. Stavke v Zagrebu ne fes. Posebno poročilo »Večernemu listu*. Zagreb, 19. februarja. Dt> napoveda- i je kartel delavskih zvez izjavil, da bi sd nega generalnega štrajka ne bo prišlo, ker * generalnega štrajka ne udeležil. Stalila se bliža revoluciji. Curih, 18. febr. (Lj, k. u.) Čehoslov, tisk, urad javlja: Italijanski poročevalec sta »Ziiricher Tagesanzciger« poroča svojemu listu, da se Italija bplj in bolj bliža revoluciji. Železniški delavci zahtevajo veliko povišanje svojih mezd in 40 urni delavnik na teden. Razen tega se zbirajo v železničarske svete, V vseh mestih jc število brezposelnih neverjetno veliko. Njihovo nastopanje ogroža javni mir, tako da je vlada deloma odgodila demobilizacijo. Položaj v severni in v srednji Italiji je resen, zlasti pa v južni Italiji, kjer ljudstvo vsled lakote umira. Spekulacije ententnih častnikov z Posebno poročilo »Večernemu listu«. Novi sad, 16. februarja. (Brzoiavro poročilo.) Ententni častniki izvažajo i/. Bačke ne samo po želznici, ampak, tudi v velikih vojaških avtomobilih živila na Mažar- sko, kjer delajo velike kupčije. (Na Slovenskem pa nam vsega primanjkuje. Opozarjamo centralno vlado v BcJgrcdu na te škandalozne razmere.) Proti d«jskim Čehom. Praga, 18. febr. (Lj, k. u.) Glasom Čehoslov, tisk. urada piše »Venkov« na vodilnem mestu z napisom: »Preveč ne moremo prenesti!« Nižje avstrijske volitve v narodno skuščino so nov grozen dokaz nemške samolastnosti in neške nasilnosti, Najdivje so nastopali proti Čehom nemški socialni demokratje. Ob teh okoliščinah se moramo čuditi, da jc bilo na Dunaju 65.000 oseb, ki so navzlic krutemu terorju glasovali za Čehe. Ako bi mi pri volitvah v Pragi nastopali z enakimi nasilnostmi proti Nemcem, ne bi bil oddan y Pragi niti en nemški glas., Po na Bonsaju. Dunaj, 18. febr. (Lj. k. u.) ČehosIoV* tiskovni ui-ad poroča: V včerajšnjem večernem povelju je poveljeništvo narodno obrane sporazumno z vojaškimi sveti po-« zvalo dunajsko narodno obrano, da z manifestacijo pred parlamentom proslavi socialno demokratske volilne zmage. Z rdc-i Čimi zastavami, rdečimi kokardami na če-* picah in neštetimi zastavicami so ob 10* dopoldne prikorakali posamezni deli narodne obrane z godbo na čelu pred parlament. Povsod jih je občinstvo živahno pozdravljalo. Pred parlamentom so imeli nekatei-i novoizvoljeni socialno demokrat- ski poslanci govore. Dr. Friderik Adler jo rekel: Nedelja je pokazala, da je proletariat odločen, izvesti ne samo obrambo demokracije, temveč izvojevati zmago tudi socializmu. Proletarijat ne bo miroval, prodno ne bo zagotovljena socialistična republika. Drž. podtajnik dr. Deutscli je haglašal, da je prva naloga socialnih demokratov, sooializacij a vseh obratov in industrijo, kakor tudi izročitev vsega narodnega gospodarstva v posest ljudstva. Kot tadnji govornik je povzel besedo predsednik Seitz, ki je rekel med drugim: l’o vsej deželi, po vsem svetu vidim plapolati rdečo zastavo, zastavo ljubezni, večnega miru in sicče za človeštvo. Dunaj, 18. febr. (Lj. k. u.) Čehoslov. fisk. urad poroča: Na poslopju državnega urada za vojaštvo so danes dopoldne razvili rdečo zastavo. Kakor je zvedel Čeho-siovaški tiskovni urad, zahteva narodna obrana, da odstopi državni tajnik Mayer in stopi na njegovo mesto državni podtajnik socialni demokrat dr. Deutscli. Drž. tajnik dr. Mayer je protestiral proti izobe-šenju rdečo zastave na poslopju državnega urada, nakar mu je pa predsednik vojaškega sveta, Kunz, izjavil, da protesta ne' ne more vzeti na znanje. Pred državnim uradom so vojaki tudi prsa Radeckijevega kipa pokrili z rdečim blagom, češ, da nosi odlikovanje cesarja Franca Josipa. Tudi proti temu je protestiral državni tajnik, pa brez uspeha. Pariz, 13. februarja, (Lj. k. u.) Dun, kor, urad poroča: Po neki vesti »Reuterjevega urada« jc skoro gotovo, da bodo končni mirovni pogoji glede nemške mornarice obsegali nastopne točke: Razrušitev vseh trdnjav na Helgolandu in utrdb-nih naprav v Kiclski ožini, odprtje ožine (preliva) v svrho navadnega prometa. Nemčija bo obdržala mornarico, ki bo zadoščala za obrambne namene. Pariz, 18. februarja. (Lj. k. u.) Glasom Dunajskega kor. urada poroča »Agcncc Havas«; Maršal Focli je včeraj popoldne poročal zastopnikom velesil o sprejetju pobojev za premirje po Nemčiji. Pomisliti je, da ima podaljšanje premirja samo začasen značaj ter da sc bo prejkoslej nadomestil s končnovcljavnim premirjem do podpisa preliminarnega miru. Po določilih tega končnega premirja bi smela Nemčija imeti vojsko največ 25.000 mož, da si varuje notranji položaj. Mogoče je, da bo Focli v stanu Nemcem v četrtek ali pelek naznaniti končnoveljavne pogoje. Komitej mi-, rovne komisije se je v svoji zadnji seji pečal samo z obnovitvijo premirja, tako, da razprava o ruskem problemu sploh ni pri-s a na vrsto. Končna rešitev vprašanja se 0 zakasnela za nekoliko dni. Danes bo konferenca poslušala srbske zastopnike, 1 ^”ev.a’ 18. februarja. (Lj. k. u.) Čeho- slovaški tisk. urad javlja: Kakor poroča »JJa,uy Mail«, je maršal Foch stavil v medzavezniškem kronskem svetu nastopni predlog: Reka Ren bo vojaška meja Ncm- t^di P°ktična, Francija ne bo liem ”a(*zorsjva nad nemškim ozemljem. ležečim na levem bregu Rena, pač pa varstva, da Nemčija tamkaj iie bo imela nobenih vojaških naprav, skladišč za strelivo in orožje, kakor tudi ne utrdb in trdnjav. Tudi naborov Nemčija v tem ozemlju ne sme izvrševati. Dunaj, 18. februarja, (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad javlja: Tiskovni urad poljskega poslaništva na Dunaju poroča: Po vesteh, dospelih iz Varšave, se je v poljskem državnem zboru ustanovilo nastopnih šest večjih stranknih skupin, in sicer pod vodstvom nacionalnih demokratov stoječi nacionalni ljudski klub, ki šteje 107 članov, klub poljske ljudske stranke, kateri pripadata tudi Stapinskijeva in Okonova skupina. Ta šteje 60 članov. Vitoševa skupina, kateri sTako naš profefor razlaga literaturo. Ime, priimek, dan rojstva, šola, če se je pisatelj vedel v življenju dostojno ali nedostojno in nazadnje smrt ter nekatera imena njegovih del, Pa jc konec.« Mislil sem si: Kako jc za nekatere profesorje dobro, da je ta ali oni literat pijanec, strasten kadilec, ali odvažen človek v človeški družbi, ki ima celo dostojanstveno službo,,, Škoda sc mi je zdelo, da jc naših velikih mož tako malo generalov, višjih uradnikov, ravnateljev — vse drugače sc da pripovedovati o teh, kot o pijancih, pri katerih preti nevarnost pohujšanja mladine, če samo zine njegovo ime. Pa dobro! Predstava se je začela- Kuria vas se jc razgrnila v vsi lepoti, reklamo smo brali i/, besed, satiro na ljubljansko blato smo slišali, mnogo humorja v karikirani besedi in kretnji, manj v situaciji in zaplct-ljaju. Igralci so igrali dobro in ljudje v. ložah so hrez dvoma z uspehom prebavljali večerjo, obrazi so se smejali kot soln-ca. Vsem tem svetujem, naj posetijo igro znova, ker privoščim slednjemu zabavo, ki je zanj primerna in posebno, ko jc pred-pust in se na koncu igre sklenejo tri za* roke naenkrat. Samo eno mi je bilo žal —* ker so dijaki ploskali ti igri. Bil sem prepričan, da imajo res take profesorje, kot sem slišal pred igro. Včasi dijaki nismo ploskali, kadar so ploskale lože, ko pa so lože dremale, smo ploskali mi. Mislili smo, da imamo prav. 1 Orgamsatiort franco-slovene, Učni tečaji organizacije so žc konstituirani in člani v kurze porazdeljeni. Člani naj blagovolijo dvigniti v torek in prihodnjih dneh v organizacijski pisarni svoje član* ske izkaznice, iz katerih jc razvidna ude-Htev v kurze, Objcdnem je plačati mesečno članarino po 10 K. Tečaji se prično že te dni. Vse potrebne informacije daje organizacijska pisarna, ki je odprla od 9, do 12, in od pol 3, do 6v ure. 1 Državna podpora prijavljenim brezposelnim sc izplačuje vsak petek onim z začetnimi črkami A do M in vsako soboto N do Ž, vsakokrat od 9. do 11, ure dopoldne na magistratu (bivša mestna posredovalnica za delo in stanovanja), 1 Smrtca kosa. Emilija Šetinc, sluz« kinja, 21 let, — vana Biassutti, posestnikova vdova, 66 let. —~ Fran Kovič, železn. delavec, 23 tet. —t Marjeta Rohrmoser, dninarica, 73 let. >— Elizabeta Kovač, mestna uboga, 73 let, — Marija Turk, zidarjeva žena, 69 let, — Veronika Šterbenc, posestnikova žena, 46 let. — Marija Ču-jec, posestnikova hči, 36 let. •— Anton Lani, kočar, hiralec, 55 let. 1 Adresar za Ljubljano in Slovenijo. Neobhodno potrebna knjiga, na katero čakamo že nekaj let in katero trgovci in obrtniki tako nujno potrebujejo, ker jc prejšnji adresar, v kolikor ga je še dobiti, . postal tekom let neporaben in glede novih delov, kateri se priklopijo bivši Kranjski, nepopoln, je v delu. Uredništvo adre* sarja je prevzel to pot strokovnjak in bo knjiga, kakor se nam zagotavlja, v vsakem oziru prvovrstna. Ker bo ista vsebovala vse potrebne podatke iz širše Slovenije, naproša uredništvo adresarja, katero ima svojo pisarno v Ljubljani, Frančevo nabrežje št, 5, vse javne urade, tovarnarje, zadruge, trgovce, obrtnike in. občinstvo sploh, da mu blagovoli na vsa vprašanja, s katerimi sc bo še posebej obrnilo nanje, takoj in točno odgovoriti. Pojasnila glede objav, naročil itd. daje omenjeno uredništvo, Posebno sc bo oziralo na to, da bo ta knjiga razširjena in poznana nc samo v celi Jugoslaviji, ampak tudi v češkoslovaški, Franciji, Nemški Avstriji itd, 1 Obitno gibanje. Meseca januarja jo pri mestnem magistratu priglasilo svoje obrti 12, odglasilo pa 17 strank. Priglasili so: Makso Sartary, Žab jak 3, Instalacija hišnih telefonov. Marijana Beschmann, Stari trg 19. branjarija na stojnici, lludo 11, furman, Dunajska cesta 2, brivski obrt. Antonija Repe, Kongresni trg 9, trgovina s svežimi cvetlicami. Rudolf Vrtnik, Miklošičeva cesta 28, čevljarski obrt. Marija Jančar, Metelkova ulica, 1, trgovina z mešanim blagom, izvzemši v § 3S/3 o. r. omenjeno blago. Andrej Jager, Ičonjuška ulica štev. 4, sobno slikarstvo Tiskarska zadruga r. z. z o. z., Sodna ulica štev. 6, knjigotržni obrt. Anton Volka, Dunajska cesta 29, trgovska agentura in komisijska trgovina. Jožefa Bajec, rojena Grobeljšek, Prešernova ul. 42, trgovina z mešanim bla-jom, izvzemši § 38/5 o. r. omenjeno blago. Rudolf Fritz, Rimska cesta 11, zakup gostilniške koncesije in Barbara Dolenec, Poljanska cesta 19, zakup gostilniške in krč-marske koncesije. •— Odglasili so: Jakob Bergant, Krakovski nasip 10, žganjetoč. Franc Kodela, Poljanski cesta 25, prodaja sadja in pečenje kostanja. Marija Marvin, Cesta na loko 18, trgovina z deželnimi pridelki, kuretino, maslom, jajci in sadjem. Marija Kovač, Sp. Šiška, stojnica, prodaja živil, izvzemši v g 38/5 o. r. omenjeno blago. Frančiška Strehar, Mar. Terezije cesta 11, trgovina z vinom v zaprtih steklenicah in sadjem. Makso Cernak, Sv. Jakoba trg, trgovska agentura in komisijska trgovina. Josipina Val, Gradišče 7, trgovina z deželnimi pridelki in semeni. Katarina Krže, Vodnikov trg, stojnica, prodaja mesečnih Izdelkov. Franca Kovača vdova Marija, Sp. Šiška 231, čevljarski obrt. Jožefa kutin, roj. Bajt, Sv. Petra cesta 22, trgovina s drobnim in galanterijsjlcim blagom ter ' roj a škimi potrebščinami. Ivana Bernarda »troci, Sv. Petra cesta 20, gostilničarski in trčmarski obrt. Neža • Klombas, Rako.vni-Ska ulica 3, izkuharski obrt. Josip Kopač, Dunajska cesta, stojnica, prodaja piva v. Jeklenicah. Tomaž Bricelj, Dunajska ce-Jla 18, pleskarski obrt. Josip Klanjšček, Prule 0, prodaja vina v zaprtih posodah, ladja, zelenjave in deželnih pridelkov, ter Marija Kregar, Sv. Petra cesta 25, trgovi-fta z mešanim blagom j. z im Si v 8 38;5 o. r. Mnenj eno blago. Politična kronika. p Ob ©smilja Pribičevicevc »državotvorne« stranke ugotavlja Novo Vrijcmc <, da v odborih nista zastopani ne Srbija ne jfnagora, da je Dalmacija sklenila, da sc »o izjavila za politiko in stranko tedaj, ko se vrne dr, Trumbič in da v novi stranki tudi Vseslovenska Ljudska Stranka ni zastopana. O kaki edinstvenosti torej ne *horc biti govora, p Agrarna reforma in napredna demokratična stranka, 16, t, m, sc jc vršila v Magrebu konferenca napredne demokratske stranke, na kateri so razpravljali o vprašanju agrarne reforme. Po 7itri razpravi je stranka sprejela temeljno načelo Poverjeništva Narodnega veča za agrarno reformo in izjavila, da se morajo na tem temelju posestniške razmere v Hrvatski m Sjavoniji nemudoma usta mina potom urediti. Izvolili so poseben odbor, ki bo v podrobnostih ugotovil način, kako naj sc v praksi izvrši agrarna reforma. Nazorom — Ciubellicb. Italijan-ast je na hrvatski šoli v Kastni, katero je deset let vodil pedagog in pisatelj Vladimir Nazor, imenovala za ravnatelja italijanaša iz zadrske okolice Ciubel-licha (Čubeliča), gojenca -I-ege Nazionale«, p Uspeh graških volitev. V Gradcu je bilo 89.928 volilnih opravičencev, od teh jih je volilo 69.055, to je 76.8%. Ženskih volilk jo bilo 38.313, to jo 59 odstotkov vo-lilcev. Posamezno stranke so dobite glasov: Krščanski socialci 17.338, socialni dc-mokratje 29.539, nemški demokratje 19.001, stranka vojnih udeležencev 2-130, kmetska zveza Wk p Sestava nemško-avstrijeke narodne skupščine še ni docela izvršena. O tem piše v graškem »Volksfolattu« merodajen politik: Sedaj morajo glavno volilne oblasti pregledati mandate. Volilno sodišče bo razsojalo o mandatih, proti katerim se vlože ugovori. Obenem bo treba odločiti o mandatih v zasedenih ozemljih. V poštev pride. Š mandatov na Južnem Tirolskem, za katere je .bila odločilna volitev v Linču in 3 mandati na Spodnjem štajerskem. Kar tiče Nemške Češke, Sudetske dežele in Južno Moravske, zahtevajo socialni demokratje 75%, dočim so meščanske stranke pripravljene, da jim odstopijo 50 odstotkov. Radikalci so ponudili soc. demokratom 70%. Vsekakor bo moral drž. svet v svoji soji v četrtek odločiti, ali in kako naj se vpokličejo poslanci iz Nemške Češke in Sudetske. »Krvnikova m" • Z jutrašnjim dnem pričnemo prinašati našim čitaleljem daljši roman z naslovom »Krvnikova vrv«, ki ga je spisal slavni mažarsld pesnik Aleksander Pctofi in je klasično delo mažarsko literature, roman skrajne napetosti in dovoljnc lepote. Citat el ji bodo gotovo radi segli po tem zanimivo pisanem romanu. Naj podamo danes samo par črtic iz pisateljevega življenja. Rojen je bil na novega leta dan 1.1823. v Kis - Kordsu. Njegov oče je bil mesar in je hotel tudi sina izučiti za ta obrt, ft sin jc bil drugih misli in želja, šole je obiskoval Petofi v Kečkemctu in Še v različnih drugih krajih. Na neki šoli jo dobil slabo spričevalo, ker je hodil-v gledališče kljub vsem prepovedim. Oče je bil zato zelo hud in ker se je tudi gospodinja, oziroma gospodar pritoževal čezenj, mu je odtegnil oče vsako pomoč. Zato ja šel v Budimpešto in vstopil v neko gledališče kot statist. Potem je preživel nekaj časa pri nekem sorodniku v Budimpešti, študiral klasiko in pesnil. Nato jo vstopil k vojakom; kot tak je bil na več krajih, dokler ni bil radi bolehnosti odpuščen. Zopet je študiral in dobil nagrado za neko pesem. Nato je kmalu prišel znova k gledališču in koj nato v uredništvo nekega »Modnega lista«. Medtem pa jc šel zopet tretjič k gledališču, a ni imel uspeha, zato se je živel samo s pisanjem. Potoval je. Seznanil se je z gospodično Julijo Szen-drey in jo poročil. Tu se jo umiril in začel živeti v družinski sreči. V letu 1840. je stopi v armado in se bojeval v letu 1849., odkar ga pogrešajo in so ne ve, ali je padel za domovino in bil pokopan s tovariši v skupen grob, ali pa sa ga tedaj Rusi vjeli in poslali v Sibirijo,!;jer je živel hudo živ* ljenjc sibirskega ujetnika.. Tu padam s* zagnali glas, da živi v Sibiriji, a bilo ga ni od nikoder. To je bil v prvi vrsti pesnile, in sicer »mažarski pesnik v strogem smis* lu besede«, a se je poskusil tudi v drami, potopisih in romanih. Eden teli romanov je tudi »Krvnikova vrv«, eden izmed biserov niagarske proze, ki nam jo neznana kot španska vas. Zanimivo pa je to, da je ta veliki mažarski pisatelj rodom Srb — Petrovič. Mažari so ga prekrstili v Petdfija slu s Nervoznost ob volitvah v Gradcu je morala biti zelo velika, kajti v volilnih zavitkih je našla - komisija v mnogih slu* čajih namesto glasovnico razna ižkazila, kakor krstno liste, domovinico itd., daljo letake in podobno. Kakor poročajo graški listi, se je pripetilo celo deželnemu gla.1 vaiju dr. pl. Kaami, da je namesto glasovnice vtaknil v zavitek neko uradno listino. s Aparat za štetje besed. Kot poročajo lisLL, imajo francoski poročevalci poseben aparat, ki po najnovejšem s krč c val nem sistemu zaznamuje število, besed vsa koga govornika, ki govori na mirovni konferenci. \Vilson govori najdaljše, in doseže rekord z 1600 besedami. Njemu sledita Clemenceau in Leon Bourgeois z 1500 besedami. Lloyd George govori samo 400 besed, Orlando pa je najbolj molčeč. On jc s svojimi 150 besedami na zadnjem mestu. s Podlistek, Vsi časopisi na svetu imajo danes podlistek. Prvikrat jc izšel podlistek, vpeljan, cd Abbčja Gcbf?r Tako so pisali še 13. decembra 1918. s Francoski tisk proti pijavkam. Francoski časopisi vedno huje napadajo brezvestne trgovce, ki na strašen način stiskajo ljudi bolj in bolj, mesto, da bi ublažili splošen^položaj, »V L'homme Libre« je. ost^r članek pod naslovom »Sovražnik na-redp«, Iti končuje s t.emi besedami: »Skrajen C:-.s je! Nikdar ni bila objest sovraž- nikov naroda tako velika in tako cinična Narod je predober. Če ne želijo, da zletijo nekega dne izložbe v zrak in da se ne okitijo ulične svetilke z nakitom izza prve dni revolucije, tedaj naj se vlada pobriga. »Jutri bi bilo lahko že prepozno!« — To je res! Sami si kopljemo nevarnost in delamo strugo novim valovom, s Kdaj se je treba poročiti? Statistika ne pozna idealizma, ona nas stavi pred gole številke razuma. Če hočeš .— tako pi« šejo — da bodo tvoji otroci telesno in du« Ševno zdravi, ne smeš se ženiti tjavendan, ampak si izbrati ženo, ki mu gre po starosti in razvoju, Najšibkejše otroke imajo mlade matere, najmočnejše otroke imajo očetje v starosti od 30 do 40 let. Mož ne sme bili mnogo starejši kot žena, a nič ne de, če je žena malo starejša kot mož. Naj« srečnejši in najprimernejši zakon je oni, • kjer je žena stara od 20 do 30 let, mož pa kakih 10 let starejši. Slabi pa so otroci od mater, ki niso stare nad 20 let — taki otroci ne žive dolgo, s Aagieškc ladje naprodaj- Kot se poroča, so angleške oblasti dovolile proda:o nekaterih nad 15 let starih ladij, pod pogojem, da se bodo vsote porabile za gradbo novih ladij, s Petrograd pred lakoto. Petrograjci ližejo danes sol — zadnje sredstvo, da se rešijo smrti vsled lakote. Kot se poroča iz Rusije, je tam dosegla lakota svoj vrhunec. V zadnjih dneh niso imeli niti ovsa, .-ampak so delili sol in sicer po dva funta na delavce in pol funta za meščane. To je pač krvava ironija — če je res. Ne vem, kdo bi lizal sol, če bi bil lačen. Peter Klemen: Zapiski kurirja, ki je bodil prepočasi. (Dalje.) Pripovedoval,je približno sledeče siva«, ri: »Naš narod (italijanski) ima čut pravičnosti, žene so nekaj časa za neko fiksno idejo, ki mu jo vbijejo v glavo časopisi; ko pa spozna, da dela krivico, tedaj se umakne in hoče popraviti, kar je storil krivičnega. In ravno zato je prav, da so Italijani zasedli slovenske kraje, bodo vsaj videli, da tam ni našega elementa in torej tam nimajo ničesar iskati.« Kot mejo v Istri je določil Učko goro (Monte Maggi-ore), glede Reke in Dalmacije je menil, da spričo velike manjšino Italijanov v teh krajih ne gre, da bi jih Italija reklamirala zase, kot po njegovem mnenju no bi bilo umestno, da mi zahtevamo ono malo Ilr-i vatov, ki bi ostali italijanski podaniki on-i stran črte Učka gora proti severu. Da bi se pa v teh krajih ustvaril znosljiv polo-t žaj, bi bilo treba, da mi pomirjevalno uplivamo na okupirane Jugoslovane, Ita-; lijani pa bi morali isto storiti napram. neodrešenčem v Reki in Dalmaciji. O Trstu in Gorici ni izpregovoril besede. Spričo splošnega navdušenja, ki so ga kazali za njegove »trezne« besede vsi navzoči razen nas treh Jugoslovanov, sem si prihranil vprašanje o zgoraj omenjenih dveh mestih in slovenskem Krasu. Čutil sem, da bi njemu kot osebi, ki misli, vsaj od daleka pravično (il senso di giustizia) > naši stvari, delal krivico, čc bi ga nahrulil. Dali smo si roke kot prijatelji in Salveniini, ki so mu radi njegovih slovanskih simpatij nadejali ime »Slavemin«, je odšel. Marchese de Viti de Marco se je bridko pritoževal, da mu med vojsko vsled njegovo trezne politike niso pustili govoriti v parlamentu in kadar je vstal, da zine besedo, so ga izžvižgali na stol. Tako smo končali svoj razgovor, a do Marco je naju opozoril, da morava na vsak način pred odhodom posetiti tudi ministra Bissolatija. Obljubila sva, da vse narediva, kot so naročili, in voščila družbi dober večer in lahko noč. Drugi dan, bilo je v torek, sva šla zopet na legacijo, a »pasuši još nisu bili ?otovi.« Obljubili pa so nama, da v sredo gotovo že lahko odrineva. In prišel je ta dan zopet v brezplodnih pogovorih in brez-ciljenem korakanju po Via Nazionale in Corso Umberto I". Zvečer istega dne so nama na konzulatu obljubili, da bodo v sredo potni listi že povsem gotovi in midva lahlco odpotujeva še isti dan zvečer ob osmih preko Genove in Ventimiglia v Pariz. V sredo so naju poslali na vojaški oddelek konzulata, tam so naju krstili za administrativne oficirje ter nama pritisnili in dali pritisniti potrebne pečate. Ker francoske vize še nisem opazil v rdeči knjižici, sva z doktorjem Ivanom vprašala, če naju pusto Francozi čez mejo kar tako, a neki kapetan, se ne spominjam več njegovega imena, je izjavil, da za francoske mejne oblasti popolnoma zadostuje pečat francoskega kolodvorskega poveljstva na pdstaji Termini. Rekli so nam, da'je običaj in kor jo običaj, bo veljal tudi za naju dva. Midva reveža-nevedneža sva verjela, plačala v Flori svoje račune in odšla. V veliki naglici, ki naju je podila, je Ivan pozabil v hotelu tudi svojo nočno srajco. Prišla sva še o pravem času na postajo Termini, četudi je bil gospod Ivan zelo počasen in sem'ga moral malone zmerjati, predno je zaprl svoje kovčege. A v vsakem takem slučaju me je smehljaje se mirno zavrnil: »čekajte, gospodine, ima još do-fita vremepa. A mene je s tem naravnim mirom še bolj razburjal. Kadarkoli pa je videl, da me njegova počastnost jezi, mi je ponudil cigareto in Petru so so usta zaprla in jeza se je izkadila s cigareto vred. O, to vam je političar, ta doktor Ivan tl — Ko sva prišla na kolodvor, naju je že čakal srbski kapetan prve klase, da nama preskrbi pečat francoskega lcolodvor-fikega poveljstva. Vzel je najina dokumenta in čez par Rnnut sva že imela vse papirje — v redu. Gospod kapetan naju jo spremil do vlaka, nama voščil srečno pot in lahko aoč. Vlak jo odšel ob osmih zvečer iz Rima (»reko Civitavecchia, Livorno, Pisa, Spezia proti Genovi. la Po1 ^cvet*h drugi dan sva dospe- cnovo, a izvedela sva, da jo je .vlak, proti Ventimiglia že odpihal nekaj minut preje. Čakati sva morala in ker je bilo časa dovolj, sva šla po mestu, »da štogod vidiva,« je rekel 'gospod Ivan L. Najela sva si izvoščka za eno uro za 12 lir, ker je to potrebna in previdna pogodba, ki jo je v Italiji treba skleniti z vsakim voznikom, če nima taksimetra. (Dalje.) a Prodaj’a!ci moke se vabijo, da t a -k o j naznanijo ves ostanek blaga, ker se jim bode sicer naložila globa. a Stranke, ki dobivajo meso pri Toniju, se imajo zglasiti v aprovizačnem urada na Poljanski cesti št, 13 v prvem nadst., kjer dobijo nove izkaznice za meso. Določa se tale red: v četrtek, dne 20, t, m., stranke z začetnimi črkami A do L in v petek, dne 21. t, m,, stranke s črkami M do Ž. Prinesti je seboj: 1. staro izkaznico za meso, 2. rumeno ali zeleno legitimacijo za živila, 3. železničarji nakupne knjižice, oziroma potrdila o številu oseb in 4, kdor jo ima, izkaznico ubožne akcije. Uradne ure so dopoldne od 8. do 12. ure in popoldne od 3. do 5. ure. Stare izkaznice za meso so neveljavne, kakor hitro dobe stranke nove izkaznice. a Kislo zelje za I. okraji. Stranko prvega okraja prejmejo kislo zelje v četrtek, dne 20. t, m, pri Jakopiču na Mirju. Dp-ločen je tale red: dopoldne od 8 do 9 št. 1 do 400, od 9 do 10 št. 401 do 800, od 10 do 11 štev. 801 do konca, — Vsaka in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim mišim K 5"—, za podgane in miži K 5‘—; osobito ostra pasta za podgane K 6"—; za ščurke 5 K; posebno močna tinktura za stenice 5 K; uničevalce moljev K 2'—; prašek proti mrčesom 2 ia 4 K j tinktura proti nšem pri ljudeh 3 K; mazilo za aši pri živini 2 K; prašek za uši v obleki ia perilo K 2‘—j hektara za bolhe pri pseh K I'50j tinktura proti mrčesa m sadja in zelenjadt (uničevalec rastlin) K 3 —, — Pošilja po povzetju Zavod zn eksport M. Jiinker, Zagreb 116, Petrinjska ulica 3, stranka dobi 2 kg na osebo. — Kilogram stane 1 krono. a Kislo zelje za II. okraj. Stranke dru-* gea okraja prejmejo kislo zelje v četrtek, dne 20. t. m.‘ pri Jakopiču na Mirju. Določen je tule red: popoldne od 2 do 3 štev. 1 do 700, od 3 do 4 štev. 701 do 1400, od 4 do 5 štev, 1401 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg zelja na osebo. Kilogram stane 1 krono. a Kislo zelje za III. okraj. Stranke tretjega okraja prejmejo kislo zelje v pe* tek, dne 21. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: dopoldne od 8 do 9 štev. 1 do 500, od 9 do 10 štev. 501 do-1000, od 10 do 11 štev, 1001 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg zelja na osebo. Kilogram stane 1 K. a Kislo zelje za IV. okraj. Stranke četrtega okraja prejmejo kislo zelje v petek, dne 21. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: popoldne od 2 do 3 štev. 1 do 600, od 3 do 4 štev. 601 do 1200, od 4 do 5 štev. 1201 do konca. ■— Vsaka stranka dobi 2 kg zelja na osebo. Kilogram stane 1 K. Sovražnika. Novela, — Spisal Anton Čehov, (Konec.) Abogin je stopil z naglimi, velikimi koraki v sredo sobe za goste, pripognil sc je, vzdihnil in napravil z rokama grozilne kretnje. »Prcvarjen,« je zavpil, med tem, ko je zlog »var« posebno glasno povdaril, »Pre-varila me je! Prcvarila me je! Obolela jc in me poslala po zdravnika, da je lahko zbežala s Papčinskim. O, Bogf« Abogin je stopil s težkim korakom pred doktorja, stisnil svoje bele nežne pesti pred njegov obraz in. toži) dalje, gibajoč roke. i j- 1 | »Zapustila me je! Prevarila! Kaj pomeni ta laž?! Ti moj Bog! Ti moj Bog! Kaj hoče s to umazano, poredno igro, s tem vražjim,^ kačjim dejanjem?! Kaj sem ji storil? Zapustila me je!« Solze so mu udarile iz oči. Obrnil sc je, stoječ na eni nogi in šel po sobi gori in doli. Zdaj, v kratki suknji, v ozkih hla- & Ekspedicija v vse jugoslovanske in inozemske časopise. m m sestava učinkovitih inseratov evropskih # pisarna sanice-Sžiirlif čah po najnovejšem kroju, v katerih so sc zdele nege nenavadno ozke, z veliko glavo in kosmatim belim ovratnikom, je izgledal resnično tako kakor lev. Na ravnodušnem obrazu doktorjevem, se je kazala radovednost. Dvignil sc je in opazoval Abogina, »Oprostite, kje pa je bolnica?« je dejal. »Bolnica, bolnica!« je vpil Abogin »meje, jokaje, še vedno grozeč z rokama. »To ni nobena bolnica, ampak prokleta nesramnica! To je ničvrednica, ki je niti vrag ne bi mogel izmisliti hujše! O Bog, raje naj bi bila umrla! Tega ne preživim! Tega ne preživim!« Doktor se je vzpel. Njegove oči so mežikale, solze so stopile na trepalnice, ozka brada se je zgibala in se premikala s spodnjo čeljustjo vred na desno in na levo, »Povejte mi, kako je to?« je dejal in se ozrl radovedno. »Meni je umrl edini otrok, moja žena je ostala v svoji žalosti popolnoma sama doma ... Jaz sam stojim komaj na nogah, tri noči že nisem spal,,. In kaj pomeni to? Mene silite, da igram vlogo v neki smešni komediji! Jaz , jaz ne razumem tega.« Abogin je odprl pest in vrgel iz nje rmečkan listič na tla in ga pohodil, kot se pohodi mrčes, ki ga je treba umoriti. > In jaz nisem videl tega... ne razumel!,.,« je dejal s stisnjenimi zobmi in stisnjeno pestjo pred svoj obraz in se strašno spačil, »In jaz nisem zapazil, da je prihajal vsak dan in jaz nisem zapazil, da je prišel danes s kočijo. Čemu s kočijo? In jaz tega nisem videl! Jaz — copatnik!« »Nič... nič ne razumem!« je mrmral doktor. »Kaj je to?! To se pravi imeti človeka za norca, to je zasramovanje človežice bolesti! To je nekaj nemogočega.,« To se mi dogaja prvič v življenju!« S topfm, začudenim izrazom človeka, ki je jed v a začel razumevati, da se ga je žalilo, jc skomignil doktor z rameni, mahnil z ickania, ki so izrazile njegovo začudenje in r ezmožen, da bi kaj dejal, ali s Lori!, se je sesedel ra stol. »No, če rne ne ljubiš več, če si vzljubila drugega, tedaj Bog s teboj!« jc dejal 'Abogin z jokajočim glasom. »Čemu ta prevara? Cenili to kruto izdajstvo? Čemu? in zakaj? Kaj sem ti sloril? — Poslušajte, doktor,« jc d«ial in stopil k Kirilovu. »Vi sle bili neprostovoljna piiča moje nesreče, ne bom Vas skrival skrivnosti. Priseže,m Vam, da sem ljubil to žensko po božje, kot suženj! Vse sem storil zan c: sprl sem se s sorodniki, pustil službo, zanemaril glasbo; vse sem ji dopustil, kar bi niti lastni materi in sestri ne bil dovolil... Niti enkrat jc nisem pogledal neprijazno .., Jaz sem nedolžen .. „ Čemu ta laž? Ne zahtevam ljubezni od nje, a čemu ta prevara? Če me ni ljubila, zakaj mi ni povedala tega, posebno, ker je poznala moje nazore v ti zadevi.« S solzami v očeh, trepetajoč po celem telesu, je razodel Abogin doktorju svoje srce. Govoril je vroče in stiskal roki na prsi; odkril je vse družinske, skrivnosti brez obotavljanja in bil je vesel, da se jih Je iznebil. Ko bi megel govoriti na ta način vsai par ur in irjrazniti svoje srce, čutil bi se mnogo lažjega. la katf ve, morda bi bil izpraznil svojo bolest brez vsega drugega, če bi ga bil doktor mirno poslušal in mu kazal svoje sočutje ... Toda prišlo je drugače. Med tem ko jc Abogin govoril, se je spremenil izraz doktorjevega obraza. Ravnodušje in začudenje se je spremenilo v težko razžaljenje, nevoljo in jezo. Poteze na licih in čelu so postale še odločnejše, strožje in neprijetnejše. Ko je Abogin držal doktorju pred obraz sliko mlade dame z neizraznim obrazom samostanske nune in ga vprašal, če je mogoče verjeti, da bi ta obraz lagal, je skočil doktor kvišku in dejal, med tem ko je bruhnil slednji zlog surovo iz se: »Čemu mi govorite to? Tega nočem slišati! Tega nočem!« je vpil in udaril s pestjo ob mizo. — > Kaj me brigajo Vaše skrivnosti! Vi nimate pravice, da mi pripovedujete te neumnosti! Ali mislile morda, da nisem še dovolj užaljen? Ali sem Vaš hlapec, ki ga smele razžaliti kakor hočete? Da?« Abogin se je umaknil par1 korakov in zrl zdravnika ves začuden. »Čemu ste me privedli sem?- je dejal; brada se mu je tresSa. Čemu ste se poročili radi zabave, znoreli radi zabave in zdaj imate malo drame — kaj me to briga? Kaj pa je skupnega med menoj in Vašimi romani? Pustite me v miru! Vadite se v samoljubju, ponašajte se z Vašimi človekoljubnimi mislimi, igrajte — doktor je poškili! na skrinjo, v kateri so bili inštrumenti — igrajte na kontrabase in pozavne, postanite debeli kot puran, toda mene ne vodite za nos! Če ne znate človeka spoštovati, mu vsaj prizanesite z Vašo pozornostjo!« »Oprostite, kaj pomeni vse to?« jc vprašal Abogin zarudel. »To Vam hočem reči, da je nizko in grdo, igrati se z ljudmi! Jaz sem zdravnik in Vi imate zdravnike in sploh vse delujoče, ki ne dišijo po dišavah in prostituciji za Vaše hlapce in ljudi, ki niso comme il fant — no, imej le jih za take, toda nihče ni Vam dal pravice, da se norčujete iz človeka, ki ga tarejo lastne bolesti dovolj!« »Kako mi morete to reči?« je dejal Abogin rahlo in njegov obraz je začel trepetati znova, tedaj očividno od jeze. »Np — kako si morete dovoliti, peljati me tu sem, vedoč, kako težko žalost moram nositi, ia me prisiliti, da naj poslušam Vaše neumnosti?« jc vpil doktor in udaril znova po mizi. »Kdo Vam je dal to pravico, da sc norčujete iz žalosti bližnjega?« »Vi sle ob paftiet!« jc vpil Abogin. »To ni plemenito! Jaz sam sem zelo nesrečen ... in .,. in ,, »Nesrečen,« je dejal doktor Jn sc Sinaja! zaničljivo. »Čemu govorite o tem, ko se Vas čisto nič ne tiče. Falota, ki ne more najti denarja, da bi plačal svoje menice, imenujete tudi nesrečnega. Puran, ki ga mast zalije, je tudi nesrečen. Usmiljenja vredni ljudje,« »Častivredni gospod, ki se spozabljate!« je sikal Abcgin, »Za take besede.. . lahko pridejo posledice! Ali me razumete?« Abogin je segel z naglico v žen. vzel iz njega denarnico in vrgel iz nje dva baa< kovca na mizo. »Vzemite to za obisk,« je dejal, aio$-< nice so mu trepetale, »Tu imate nagrado!* »Ne smete mi ponujati denarja!« je vpil doktor in zagnal papir na tla, Raz-> žalenja ne morete opravičiti z denarjem!*. Abogin in doktor sta si stala nasproti in si v jezi govorila vsakovrstna razža-< Ijcnja. Nikoli v življenju, niti v sanjah nista nikdar izrekla toliko trdili, krivičnih in nei soprazumljivik besed, Iz obeh je govorilo golo samoljubje nesrečnika. Nesrečniki sar samoljubni, hudobni, krivični, trdi in se; morejo razumeti manj nego najhujši tepci* . Nesreča ne druži ljudi, ampak jih razdvaja, n opsebno tu, ko jc bolest skoraj enaka, se čuti mnogo več krivičnosti in trdote, kot tam, kjer so ljudje povprečno in pretežno srečni. »Poskrbite, da se peljem nazaj,« jsi zaklical doktor ves iz sebe. Abogin je pozvonil. Ko se ni na to zvonenje nihče prikazal, je pozvonil še enkrat in zagnal zvonec na tla; ta jc padel na tepih in dal umirajoč glas od sebe. Sluga se je prikazal. »Kje tičite vsi; vrag naj vas vzame!« jc vpil gospodar in stiskal pesii. »Kje pa si bil? Pojdi in reci, naj pripravijo za tegale gospoda kočijo, meni pa naprezite voz. Stoj!« je zaklical, ko je hotel sluga oditi« »Jutri ne sme biti noben izdajalec več v hiši! Vsi proč! Drugo služinčad bom debili Pošasti!« ' Ko sta čakala na vozove, sta molčala Abogin in doktor. Prvi je zopet dobil izraz sitosti in elegance. Korakal je po sobi gori in doli, zmajal z glavo in zdelo se je, da nekaj razmišlja. Jeza sc mu še ni polila-dila, a sklenil jc, vesli se tako, da ne bi sovražnik opazil tega ... Doktor pa je stal tu, oprt z eno roko na rob mize in je gle-* dal na Abogina z globokim, skoraj ciničnim zaničevanjem, s katerim znajo zreli edino le bolest in nesreča, če vidijo preti seboj sitost in eleganco. Ko ;e koj nato šel doktor v kočijo in se odpeljal, so zrle njegove oči še vedno, zaničljivo. Bilo je temno, mnogo temnejše kot pred eno uro. Rdeči polmesec jc bil že izginil za grič in oblaki, ki so stražili mesec, so obdajali kot temne lise zvezde. Voz z rdečimi svetilkami je drdral po cesti in šinil mimo doktorja, Abogin se je peljal, da bi protestiral* da bi storil neumnosti.,, Med celo potjo ni mislil doktor niti na' svojo ženo, niti na Andreja, ampak sam« na Abogina in na ljudi, ki so živeli v hiši, ki jo je ravnokar zapustil. Njegove misli so! bile krivične in zelo ostre. Obsodil jc Abo-gina, njegovo ženo, Papčinskega ia vse, lu žive v rdeči svetlobi salonske luči in diše* po dišavh m jih sovražil vso vožnjo in za* ničeva! iz dna svoje duše. V njegovi notranjosti se je trdno ustvarilo posebno mnenje o teh ljudeh. Čas in bolest Kirilova bosta prešla, id mnenje pa, ki je krivično in nevredno člo-< veškega srca, ne bo minilo in bo ostalo v! zdravnikovem spominu do groba, - - - . ». ■ Izdajatelj fconsofci] »Večernega lista*. Odgovorni urednik Viktor Ccr.čiC, . Tiska Jugoslovanska tiskarna' v LiubSanS. 1