VESTNIK 2m))u:tnmmtminmmmmtmnnnmnmnnmttnmnm)mnL. Poštni urad 9020 Cetovec E Vertagspostamt 9020 Kiagenturt E izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenturt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov = E ceioietna naročnina 120 šiiingov g P. b. b. Tiim))mnnnuntmmm«ummnm)ttm)nnmntm)mmnmmr LETNIK XXXiV. CELOVEC, PETEK, 2. NOVEMBER 1979 ŠTEV. 44 (1941) Manjšini morajo hiti uresničene vse pravice da bo iahko igrata vtogo mostu med obema državama Komisija za mednarodne odnose skupščine SR Siovenije je imeia 26. oktobra sejo, na kateri je pod vodstvom predsednika Bojana Lubeja obravnavata aktuaina vprašanja odnosov med SFR Jugosiavijo in repubiiko Avstrijo. V poročiiu o seji je rečeno, da je komisija poudarita pomen rtadaijnjega razvoja poiitike dobrososedskih odnosov kot ene od trajnih orientacij Jugosiavije in da je Jugosiavija z uveijavijanjem te poiitike, temeiječe na vsestranskem sodeiovanju in odprtosti meja med raziičnimi družbeno ekonomskimi in poiitičnimi sistemi že daia konkreten prispevek v prizadevanjih za dosiedno uresničevanje skiep-ne iistine konference o varnosti in sodeiovanju v Evropi. Nova dežetna potitika bo šla po stari poti V ponedeljek se je na prvi seji sestal novi, rta volitvah dne 7. oktobra izvoljeni koroški deželni zbor. Po predhodnih dogovorih med tremi v deželnem zboru zastopanimi strankami so bile zelo hitro in brez vsakih težav urejene formalne zadeve: Za novega predsednika deželnega zbora je bil izvoljen prejšnji tretji predsednik Josef Gutten-brunner (SPCf), za tretjega predsednika pa je bil izvoljen Josef Schantl (SPO). Prav tako .gladko" je potekalo tudi imenovanje članov deželne vlade, kjer je sploh ostalo vse pri starem, razen da sta CfVP-jev-ska člana deželne vlade .zamenjala" funkciji, tako da je namestnik deželnega glavarja postal Stefan Knc-fl, deželni svetnik pa Herbert Bacher. Kot deželni glavar je bil potrjen Leopold Wagner, za prvega namestnika deželnega glavarja Erwin Fruhbauer in za deželne svetnike Hans Schober, Rudolf Gallob (vsi SPCf) ter Mario Ferrari-Brunnen-feld(FPO). Da je šlo vse .kot namazano", gre zasluga v prvi vrsti že omenjenemu predhodnemu dogovarjanju, prav tako pa seveda tudi dejstvu, da zadnje volitve niso privedle do nobenih sprememb v razmerju moči med posameznimi strankami. Temu primerno je potekala tudi izvolitev posameznih odborov deželnega zbora, pri čemer pa je brez dvoma zanimivo, da posebnega .manjšinskega odbora" (ki tudi že v preteklosti ni odigral nobene vloge) tokrat niso več imenovali, marveč je .manjšinske zadeve" prevzel Josef Gutfenbrunner kot predsednik pravnega in ustavnega odbora. V ostalem je bilo manjšinsko vprašanje le kratko omenjeno v .vladni izjavi", v kateri je deželni glavar Wagner opozoril, da je za manjšinsko politiko pristojna zvezna vlada, .na Koroškem pa se bo v tem vprašanju nadaljevala skupno izdelana linija deželne politike" — z drugimi besedami: da bo slej ko prej veljal tristrankarski dogovor, ki se je medtem že ponovno izkazal kot izrazita protimanjšinska troedinost. Demonstrativno vztrajanje pri tej protimonjšinski usmeritvi torej kaže, da na deželni ravni tudi v bodoče ni pričakovati izboljšanja političnega ozračja; še naprej bo merodajna .linija", ki so jo izsilili in oblikovali nemški nacionalisti. Po tej poti pa bo seveda težko ustvariti pogoje, ki bi omogočali popolno in pošteno uresničitev tozadevnih obveznosti iz državne pogodbe, kar je uradna Avstrija ponovno obljubila med nedavnim obiskom jugoslovanskega zunanjega ministra na Dunaju. Če bo hotela dane obljube izpolniti in s tem ostati verodostojna, bo torej morala poskrbeti, da bodo duh demokratičnosti in načela sodobne manjšinska rrtšfjr. nesli primeren odziv tudi na Koroškem. Dokler pa tega ne bo storila, bo seveda vedno spet konfron-tirana z opozorili na neporavnane dolgove (kakor to prav s podporo Avstrije zelo dosledno prakticirajo tudi južni Tirolci) — kljub temu, da na zvezni in zlasti na deželni ravni gotovi ljudje trmasto in zavestno ponavljajo neresnične trditve o izpolnjeni državni pogodbi. Prepričljive namreč niso lažne trditve, marveč izključno le dejanja. Združeni narodi iražipot v nov, boi/ši sve( Komisija je ugotovila, da je prišlo do napredka v bilateralnih odnosih med Jugoslavijo kot neuvrščeno in Avstrijo kot nevtralno državo. Dosežena stopnja razvoja medsebojnega sodelovanja je spodbuda za stalen in konstruktiven dialog, ki bo pripomogel, da se uspešneje rešujejo še nekatera odprta vprašanja, kar je v interesu obeh držav. Med vprašanja sodi predvsem zagotovitev vseh pravic slovenski in hrvaški narodnostni skupnosti v Avstriji, ki izvirajo iz državne pogodbe, je v tej zvezi na- Po dtolgih letih zavlačevanja in tudi sedaj le pod čedalje hujšim pritiskom antifašistične javnosti in zlasti francoskih krogov se je v Koinu začel kazenski postopek proti trem hudo obremenjenim nekdanjim funk cionarjem gestapa v okupirani Franciji, ki so obtoženi, da so sodelovali pri umoru najmanj 73.000 francoskih Zidov, ki so jih poslali v uničevalna taborišča, čeprav so dobro vedeli, kaj jih tam čaka. Na zatožni klopi so se znašli bivši esesovci Kurt I.ischka, eden izmed vodilnih ljudi gestapa v Parizu med vojno, danes star 7C let in do nedavnega prokurist v nekem kolnskem podjetju; Ernst Heinrich-sohn, nekdanji „ židovski referent" gestapa v okupirani Franciji, star 59 let, zdaj član krščansko-socialne unije in do nedavnega župan bavarskega Biirgstadta; in Fferbert-Martin Ha-gen, ožji sodelavec zloglasnega Eich-manna, zdaj direktor neke tovarne, star 66 let. Čeprav je bila preteklost treh obremenjenih nacistov znana in dokumentirana, so lahko živeli nekaznovani, kot ugledni meščani. Najprej jih je ščitila nemška ustava, ki prepoveduje izročanje nemških državljanov tujim državam na sojenje, čeprav bi zločine zakrivili v tujini; pozneje sta Francija in Zahodna Nemčija sklenili pogodbo, da ne bosta sodili nacističnim zločincem, ki bi že bili obsojeni v drugi državi (Lischka in Hagen sta bila namreč po vojni v Franciji v odsotnosti obsojena na dosmrtno prisilno delo); končno so to pogodbo dopolnili z določili, po katerih bi takim zločincem lahko sodili tudi še pozneje, vendar pa se je ratifikacija v bonskem parlamentu zavlekla za dolga leta — po .zaslugi" nekega poslanca, ki je bil med okupacijo Francije na visokem položaju v Parizu. glasila komisija in izrecno poudarila: „Naša država je življenjsko zainteresirana za obstoj in nadaijnji razvoj siovenske in hrvaške narodnosti, ki bosta z zagotovitvijo pravic, ki izvirajo iz avstrijske državne pogodbe, in z demokratičnim vkijučevanjem v družbeno živije-nje sosedne države, postati most povezovanja in prijateijstva med Avstrijo in Jugosiavijo. izražena pri-pravijenost uradne Avstrije, da iz-poini vse obveznosti iz državne pogodbe, kakor tudi tiste, ki izhajajo iz mednarodnega prava, v enako- Leta 1971 sta zakonca Klarsfeld s poskusom ugrabitve Kurta Lischke špektakularno opozorila na škandalozno zavlačevanje sadnega preganjanja nacističnih zločincev — z „uspchom", da je bila antifašistka Beate Klarsfeld po dolgem preiskovalnem zaporu leta 1974 obsojena na zapor, medtem ko je nacist Lischke kot svoboden človek nastopal na njenem procesu. Šele sedaj so se tudi on in njegova obremenjena pajdaša končno znašli pred sodnikom. pravnem diaiogu z manjšinskimi organizacijami, dajejo perspektivo za ureditev vprašanj, ki so pogoj za ohranitev identitete obeh narodnostnih skupnosti." V ostalem je komisija menila, da nekateri sporazumi, ki sta jih skleniti obe sosedni državi, pomenijo bojnem priznavanju visokošolskih sodelovanja na posameznih področjih. Med te sodi še predvsem sporazum o zgraditvi karavanškega predora in sporazum o medsebojnem priznavnaju visokošolskih diplom za akademske in profesionalne namene. Komisija je prav tako ugotovila, da je bit v zadnjem času dosežen napredek na nekaterih drugih področjih, kot so kultur-no-prosvetno in znanstveno sodelovanje ter sodelovanje na področju tehnologije in turizma. Na področju gospodarskega sodelovanja bi bilo po mnenju komisije potrebno doseči v blagovni menjavi večje ravnotežje. Stremeti je treba k razvijanju višjih oblik gospodarskega sodelovanja in nadalje pospeševati industrijsko kooperacijo, skupne naložbe in bančno finančno sodelovanje. V okviru razvijanja višjih oblik gospodarskega sodelovanja bo treba posvetiti še posebno skrb obmejnemu gospodarskemu sodelovanju. ..Tako sodeiovanje ob odrpti meji je pomemben dejavnik za kreDitev manj razvitih obmejnih območij na obeh straneh in ustvarja ugodne pogoje za aktivnejše vkijučevanje narodnostnih skupnosti v gospodarsko in kuiturno-prosvetno sodeiovanje kot faktor zbiiževanja narodov in kot most krepitve medsebojnega razumevanja narodov obeh držav." Prejšnji teden — 24. oktobra — je bil dan Združenih narodov, ki ga vsako leto obhajajo po svetu v spomin na 24. oktober 1945, ko je začela veljati ustanovna listina svetovne organizacije, eden temeljnih in najvažnejših dokumentov današnjega človeštva, saj je bil sprejet na osnovi strašnih izkušenj iz druge svetovne vojne — kot vodilo za graditev novega pravičnega sveta, sveta miru, svobode in pravice. Generalni sekretar OZN Kurt Waldheim je ob dnevu Združenih narodov v svoji poslanici poudaril, da je danes bistvenega pomena, da se svet usmeri v prihodnost, k obljubam in možnostim prihodnjih desetletij. „Iz dneva v dan se poglablja spoznanje, da živimo v svetu, kjer smo vsi odvisni drug od drugega in da prihodnost človeštva prinaša izzive, na katere morajo konstruktivno odgovoriti vse države," je dejal Waldheim. Med konkretnimi problemi, ki tarejo današnji svet, je omenil tudi oboroževalno tekmo in kršenje človekovih pravic, pri tem pa takole orisal vlogo OZN: Z razpravami, dialogom in tiho diplomacijo so Združeni narodi postali primarno sredstvo, s katerim lahko posamezne države uveljavijo svoje skupne interese in probleme ter razvijajo prizadevanja, da bi jih rešili z medsebojnim razumevanjem. Predsednik letošnjega 34. zasedanja glavne skupščine OZN, tanzanijski diplomat Šalim A. Šalim, pa je v poslanici, ki jo je ob tej priložnosti poslal svetu, poudaril, da dosedanji dosežki svetovne organizacije pričajo o njenem življenjskem pomenu za učinkovito mednarodno sodelovanje in dialog, jasno in neizpodbitno dokazujejo tehtnost in vrednost načel in ciljev, ki jih vsebujejo instrumenti trajnega miru in pravice ter splošnega spoštovanja človekovih pravic. Dejal je, da je OZN v vseh letih svojega obstoja opozarjala na hude krivice in anomalije po vsem svetu: lakoto, bolezni, rasizem, diskriminacijo, kolonialno prevlado in druge oblike neenakosti in poniževanja — ^opozarjala je svetovno javnost na nove in pereče probleme in pri tem pozivala vse narode k sodelovanju". Kar velja za južne Tirolce mora veljati tudi za koroške Slovence /ažnotirolsa delegacija pod vodstvom deželnega glavarja Magnaga je v ponedeljek imela na Danaja pogovore z avstrijskim zunanjim ministrom Pakrom; pogovorom so poleg zastopnikov zveznik joramov prisostvovali tadi predstavniki innskraške deželne vlade, Pistvo novega srečanja je kilo v tem, da jažni Tirolci prido-kijo Avstrijo kot zaščitnico nikovik interesov za ponovno intervencijo pri rimski vladi glede izpolnitve se preostalik določil jažnotirolskega „paketa". Zananji minister Pakr je tako argenco okijaki! in izjavil, da ko Avstrija s primerno .intervencijo" vztrajala na tem, da italijanska vlada čimprej sklene manjkajoče izved-kene odredke k .paketa" in tako do zadnjega izpolni svoje okveznosti. Do nove .aktaalizacije" ali celo .zaostritve" (kakor je slišati) jažnotirolskega vprašanja prikaja v časa, ko nemški nacionalisti na /ažnem Tirolskem spet skrkijo za .primerno vzdašje". V zadnjik mesecik je prišlo že do cele vrste dinamitskik atentatov, aktivnost pa se stopnjaje tadi na področja, .verkalne vojne", kjer pa je značilno, da krog nemškonacionalističnik agitatorjev ni omejen na /ažno Tirolsko, marveč je razširjen na sorodne kroge v zlvstriji in Zakodni Nemčiji. V tiso-čik izvodik širijo v kocenski pokrajini propagandno krošaro, ki so jo tiskali v Nemčiji, in sicer pod pokroviteljstvom krogov, ki so najtesneje povezani z oseka- mi, katere so kile v /taliji oksojene zaradi sodelovanja pri atentatik, ki so v šestdesetik fetik povzročili ne le ogromno materialno škodo, temveč zaktevali tadi človeške žrtve. Merodajni ijadje, med njimi zlasti tadi jažnotirolski deželni glavar Magnago, se apravičeno kojijo, da ki novi val nacionalizma spet pripeljal do zaostritve, ki ki onemogočila vsak dialog s pristojno vlado v Nima. Okencm pa tadi opozarjajo — prav tako apravičeno — da na rešitev še odprtik vprašanj ne morejo čakati v nedogled, zlasti ker ko novemkra minilo že deset let, odkar je .paket" začel veljati. Sedanji komkni atentati so znamenje, da med Ijadstvom narašča nestrpnost — je opozarjal Magnago; atentati po eni strani ogrožajo odnose med narodnostnimi skapinami in po dragi strani vzpodkajajo skrajneže — je menil Pakr. Oka pa sta soglašala, da je Nim treka primerno opozoriti na njegove neizpolnjene okveznosti. Toda pri izpolnjevanja prevzetik pogodkemk okveznosti ni v zamadi le /talija; tadi Avstrija ima tozadevno še odprte račane. Njeno zavzemanje v korist jažnik Tirolcev je povsem legalno, atemeljeno in po-trekno — toda kilo ki lakko še dosti kolj verodostojno in moralno apravičeno, če ki se enakik načel in meril poslaževala tadi sama. Najti.- kar velja za jažne Tirolce mora veljati tadi za koroške Slovence/ Res čudna so pota zasledovanja nacističnih zločincev Teptanje človekovih pravic je v iatinskoameriških državah na dnevnem redu Na zasedanju giavne skupščine Organizacije ameriških držav v La Pazu je poročata tudi komisija za čiovekove pravice, ki je proučevaia, kako v posameznih državah spoštujejo (aii boije povedano) teptajo čiovekove pravice in temeijne svoboščine. V svojem poročiiu je komisija poudarita, da v nekaterih iatinskoameriških državah še vedno sodijo k ..vsakdanjosti " kršenje čiovekovih pravic, mučenje, v neskončnost trajajoča ..izredna stanja", nezakonite aretacije, ugrabitve in nekaznovanje ijudi, ki to počno. Komisija je ugotovita, da so se v ietih 1978 in 1979 nadaijevaii probiemi ..pogrešanih", mučenja zapornikov in ohranjanje ..obsednih, izrednih in podobnih stanj" — vse to z izgovorom, da gre za zaščito ..narodne varnosti". Predsednik komisije, venezuelski veiepo-sianik Aguila, je povedal, da je morala komisija pri svojem delu premostiti številne ovire. Le maio držav je prispevalo podatke za poročilo, nekatere države pa komisiji sploh niso dovolile, da bi na kraju samem preverila obtožbe o kršenju človekovih pravic. Leta 1978 je komisiji uspelo obiskati Salvador, Haiti in Nikaragvo, medtem ko so ji Argentina, Brazilija in Gvatemala letos to preprečile. Več posamičnih, še posebej dramatičnih primerov kršenja človekovih pravic so odkrili v Argentini, Boliviji, Čilu in Paragvaju. Na osnovi dobljenih podatkov je komisija sestavila poročila o stanju v Čilu, Panami, Paragvaju in Urugvaju, poročilo o položaju v Argentini pa bo objavila prihodnje leto. Žrtve nečloveškega ravnanja so v številnih primerih tudi otroci. Tako na primer otroke, ki so jih rodile ..pogrešane" matere, pošiljajo v posebne ustanove, dogaja pa se tudi, da se taki otroci ..znajdejo" v kakšni izmed sosednih držav. Otroci „po-grešanih" so pogosto priče pošastnih prizorov, ki se odigravajo ob ugrabitvah, ko Trideset !et sodelovanja v okviru SEV Pred 30 leti je bil ustanovljen Svet za vzajemno gospodarsko pomoč (SEV), to je organizacija, ki podobno kot na Zahodu EGS služi gospodarskemu sodelovanju med socialističnimi državami na Vzhodu. Med ustanovnimi članicami so bile poleg Sovjetske zveze še Bolgarija, Češkoslovaška, Madžarska, Poljska in Romunija, v poznejših letih oz. desetletjih pa so se jim pridružile še Nemška demokratična republika (leta 1950), Mongolija (1962), Kuba (1972) in Vietnamska socialistična republika (1978), tako da ima SEV danes deset članic — držav v Evropi, Aziji in Latinski Ameriki s skupno 435 milijoni prebivalcev. Vpliv SEV na gospodarski razvoj v socialističnih državah je bi) brez dvoma pomemben, v Mongoliji pa celo odločilen. Zlasti v zadnjih letih je naraščal narodni dohodek v dr-Žavah-članicah SEV. Od leta 1950 do 1978 se je vsota narodnih dohodkov teh držav pomnožila za več kakor 9-krat. Samo v času od 1970 do 1978 se je narodni dohodek v SEV povečal za 58 %, medtem ko je v EGS narasel za 21 % V istem obdobju se je bruto industrijski proizvod v SEV pomnožil za 72 % in v EGS za 20 %. SEV je dal tudi pobudo za sodelovanje z EGS ter je izmenjava med članicami obeh skupnosti v letu 1978 dosegla vrednost skoraj 26 milijard rubljev, to je dvakrat več kakor leta 1973. V petletnem obdobju 1974—1978 je povprečni izvoz članic EGS v države SEV znašal okoli 12,1 milijarde rubljev, izvoz EGS v Združene države Amerike pa je v istem obdobju dosegel vrednost 15,5 milijarde rubljev. Kakšnega pomena je SEV za posamezne dr-žave-članice, pokažejo naslednji podatki: v obdobju od 1950 do 1978 sc je narodni dohodek v Bolgariji povečal za 11-krat, na Madžarskem za 5,9-krat, v Vzhodni Nemčiji za 7,2-krat, na Poljskem za 7,9-krat, v Sovjetski zvezi za 9,7-krat in na Češkoslovaškem za 5,2-krat. V tridesetih letih se je obseg naložb v članicah SEV več kot podeseteril; povečanje je bilo visoko zlasti v manj razvitih državah — v Bolgariji 18-krat na Poljskem 13-krat in v Romuniji 31-krat. S pomočjo SEV pa se je predvsem razvila Mongolija, kjer so številne industrijske panoge doživele nesluten razmah ter se }e mesto Ulan-Bator razvilo v veliko industrijsko središče. Pot pridružni ustanovi pa delujeta mednarodna banka za gospodarsko sodelovanje in mednarodna banka Za investicije. Mednarodna banka za gospodarsko sodelovanje se ukvaria z mednarodnimi poravnavami v transfernih rubljih (sovjetski rubelj je namreč znotraj SEV edina valuta za obračunavanje medsebojnih transakcij), podeljuje pa tudi kredite za fi-nanoiranje trgovine in drugih dejavnosti. njihove starše mučijo in jih žalijo, domove pa jim pogosto izropajo. Komisija je ugotovila, da so tako imenovane ..pogrešane" v največ primerih ugrabili neznanci, ki pa so delovali tako svobodno, da ni mogoče dvomiti, da so to sile, ki so povezane z oblastmi. Številna posredovanja sorodnikov pri oblasteh, ki so želeti odkriti ..pogrešane" svojce, so bila zaman. Najhuje pa je, da se izredno majhno število ..pogrešanih" spet vrne v življenje. Ta psihoza strahu in sumov pa ne prizadene samo najbližjih svojcev „pogre-šanega", temveč tudi krog njegovih prijateljev in znancev. ..Izredna stanja", ki se vlečejo leta, so samo instrument, s katerim omogočajo kršenje človekih pravic; marsikoga so mučili in zadržali v zaporu brez sodnega postopka tudi po dvajset let. Na zasedanju v La Pazu je komisija ostro obsodila takšno ravnanje in stanje ter od glavne skupščine Organizacije ameriških držav zahtevala, naj državam, v katerih se to dogaja, pošlje poziv za vzpostavitev pravne države, spoštovanje človekovih pravic in kaznovanje tistih, ki te pravice kršijo. V Latinski Ameriki pa otroci niso le žrtve teptanja človekovih pravic, temeveč predvsem tudi žrtve vladajočih socialnih razmer. Na Jatinsko-ameriškem srečanju o človeških potrebah" v brazilskem mestu Tiraden-tes so namreč opozorili: če se sedanje socialne razmere ne bodo bistveno spremenile, bo v Latinski Ameriki v naslednjih letih od lakote umrlo 1,3 milijona otrok, prav toliko pa jih bo živelo v skrajni revščini. Sploh pa se na ..zeleni celini", od koder sicer hrano izvažajo, število lačnih in podhranjenih giblje okrog 15% in se glede na razvitost posamezne države spreminja od 2 do 45 odstotkov. Pogled na novi Beograd Beograd je slavil petintridesetletnih osvoboditve Pred nedavnim je Beograd, glavno mesto Jugoslavije slavil 35-letnico osvoboditve. Svoj praznik je obhajal Beograd v zavesti, da je z osvoboditvijo začel živeti povsem novo življenje, kajti v tem času se je razvil v več kot milijonsko prestolnico nove Jugoslavije. Prebivalci te prestolnice so Srbi, Hrvatje, Slovenci, Makedonci, Črnogorci, Albanci, Madžari in pripadniki drugih narodnosti. V Beogradu se mešajo govorice vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti. Beograd je mesto, ki ga njegovi prebivalci sicer pogosto kritizirajo, vendar pa z njim delijo svoje dobro in slabo. Navezani so na mesto, ki je s svojo težko, a slavno preteklostjo postalo del njih — simbol miru in nepremagljivosti. Tam, od koder so nekoč prihajali tuji osvajalci, ki jih je pohlep gnal pred zidove kale-megdanske trdnjave, stoji danes Novi Beograd. Mesto, ki je zraslo na nekdaj pusti močvirski ravnici, šteje danes skoraj 200 tisoč prebivalcev. Gradile so ga žuljave rioke delavcev, brigadirjev in vojakov; gradile so ga generacije, ki so se zvrstile po osvoboditvi. Beograd je dan osvoboditve — 20. oktober 1944 dočakal s 50 tisoč prebivalci manj, kot jih je imel pred pričetkom vojne. Ponovni razcvet je torej dočakalo le 270 tisoč Beograjčanov. Danes je njihovo število štirikrat večje, širše mestno območje Beograda pa šteje že več kot 1,400.000 ijudi. Eno !eto papeževanja v siogu Karo!a Wojty!e - Janeza Pavia!!. „Wojty/ov fe agencija," je dejai ne^i preiat in je s tew precej zade/ eno najvidnejših posebnosti sedanjega papeža Janeza Pavia //. — namreč njegovo težnjo po ..odprtosti" Vatihana. Papešbe osamijenosti, hi je biia značilna za njegove predhodnice, je vsehahor honec.* že v prvem leta svojega vladanja je Karol \17ojtyla ohishal že toiiho držav, bot pred njim že dolgo ne več ali sploh še nibdar bdo izmed tistih, bi so sedli na Petrov stol v Rima. Pred nedavnim je papež Janez Pavel I/. obhajal prvo obletnico svojega imenovanja za poglavarja batolišbe Cerbve. /n v tem leta je obisbal najprej 4/ehibo, potem svojo domovino Poljsbo, pred tedni pa se je odpravil na črsbo in od tam v Zdražene države rlmeribe. Sedaj napovedajejo, da bo potoval tadi na Kitajsbo, v Vietnam in sboraj zanesljivo v Sov-jetsbo zvezo . .. Osebnost Karola Wojty!a je bila prvo leto njegovega papeževanja še bolj osapljiva bot njegova izvolitev. Njegova ..sbrivnost" je preprosta: priznanje si hoče pridobiti najprej bot človeb in šele potem bot papež. Ne govori v sabralnem jeziba. Pjadem ne pravi ..sinovi in hčere", ampab ..bratje in sestre",- njegove bretnje so najprej pozdrav in potem šele blagoslov. Na shodih se sam požene med vernibe in ma. ni nič mar, babšne sbrbi s tem povzroča varnostni slažbi. Sedanji papež se odlibaje po odprtem značaja, pa tadi po globobi, intimni zatopljenosti v vero, je zapisal znan novinar, bi je naštel tadi vrsto podrobnosti, značilnih za „novi red" v Vatibana.- Papež daje avtograme, na bolesarsbi dirbi je za starterja, rad ima dražbo mladih ter debletom in fantom priredi pibnib pod smrebami oboli svoje vile v Castel-gandolja, ob spremljavi bitar prepeva z njimi in oboli bresa sbapaj zaplešejo. Na trga svetega Petra so ga transparenti med množico razglasili za „Johna Travolto Svetega daha", za ..božjega vibinga", za "mojstrovino cerbve". Je W7ojt)'ia samo mit množic, bi so ga vsilila oblačila? Je tabo zaradi njegovega občatba za stibe z javnostjo ali zaradi njegove razcvetele dahovne barizme? Po mnenja nebaterih sociologov ni Wojty/a nič dragega bot člen v proizvodnem traba porabe svetosti, boga bapitala. Za drage je „papež pro-timeščanstva", francosbi filozof Paal Tbibaad pa razlaga, da odgovarja Janez Pavel I/. „naj-ni potrebi, za batero ni nihče vedel, dobler ni on odbrii njene sbrite moči,- potrebi po svetovnem dahovnem voditelja". Tadi batolišbi svet je razdeljen. Nebateri menijo, da bo Wojtyia popeljal cerbev proč od teobracije, zato da bo svobodneje oznanjal evangelij človeba ob bonca dragega tisočletja. Dragim se zdi, da polaga papež temelje „novema brščanstva" poljsbega tipa, na liniji vnovične razporeditve cerbvene moči v postbapitalistični dražbi. V7ojty!ov ..prosti slog" si je pridobil občadovalce, pa tadi stroge britibe, bodisi v stari rimsbi barij! bodisi na batolišbi sbrajni levici, bi se boji obnovitve balta osebnosti. Zdi se, da je Wojty!i dosti do navzočnosti cerbve v civilni dražbi. V laični Mebibi in socialistični Poljsbi je predvsem terjal, naj se fenomen vere pobaže v javnosti. Tadi v Italiji se je že večbrat potegnil za versbo", ne pa tradicionalno politično navzočnost cerbve. In med prvim potovanjem za ..železno zaveso", bo so mnogi pričabovali spopad, je govoril: ..Delati moramo za mir in spravo med Ijadmi in narodi vsega sveta. Zbliževati sc moramo. Odpreti je treba meje." Toda papež Janez Ravel II., bi preseneča z mnogimi ..novostmi", bbrati ostaja zvest ta-di „stari poti", babor to bažejo stališča, bi jih je zavzel do raznih vprašanj vse od celibata pa do splava . . . Že leto dni po osvoboditvi je v Beograd prišlo več kot 43 tisoč ljudi iz vseh koncev Jugoslavije. Poprijeli so za krampe in lopate, da bi iz porušenega, pol obrtniškega mesta napravili prestolnico, kakršno imajo danes. Narodni odbor Beograda je decembra 1947 sprejel petletni plan razvoja mesta, v katerem so največji poudarek dali industriji, predvsem živilski in gradbeni. Precejšnja sredstva so namenili tudi za obnovo prometa in trgovinske mreže. Rezultati, doseženi v času prvega petletnega plana, so bili solidna osnova za kasnejši hiter razvoj mesta. Vojna je uničila več kot polovico vse beograjske industrije. Zaradi obnove in intenzivne rasti je danes industrijska proizvodnja mesta 30-krat večja kot pred štiridesetimi leti. Kmetijske organizacije na območju mesta so leta 1948 premogle vsega 19 traktorjev, danes se je njihovo število v družbenem in privatnem sektorju povzpelo na več kot 9000. Po vojni je postal Beograd bogatejši tudi za številne nove prodajne prostore, sodobne veleblagovnice in samopostrežne trgovine. Promet v trgovini na drobno je lani presegel 40 milijard dinarjev, medtem ko je leta 1964 znašal komaj 2,5 milijardi. Ulice v Beogradu so neprestano polne ljudi; zdi se, da večina življenja teče prav na njih. Vendar pa za pešce še ni najbolje poskrbljeno: avtomobili so jih izrinili s trgov in ulic in v zadnjem času celo s pločnikov. Ob več kot 291 tisoč motornih vozilih, kolikor jih je bilo lani registriranih v Beogradu, to pravzaprav niti ni čudno. Veliko „breme" milijonskega mesta je prevzel tudi mestni potniški promet, saj prepeljejo njegovi avtobusi in tramvaji dnevno več kot milijon potnikov. Biti meščan, hoditi po asfaltiranih ulicah, živeti v glavnem mestu — to je vodilo vseh tistih, ki se z dežele in tudi iz okoliških mest množično preseljujejo v Beograd. Takšnih priseljencev je vsako teto v povprečju vsaj 25 tisoč. Občinski možje pa, ki naj bi skrbeli za kolikor toliko urejen videz mesta, dobivajo zaradi tega sive lase. Zato je skupščina mesta Beograda — verjetno edina v državi — pred leti sklenila, da se v mestu lahko za stalno prijavi le tisti, ki ima na ta ali oni način rešeno stanovanjsko vprašanje. Dobiti stanovanje pa pomeni Beograjčanom ravno toliko kot zadeti glavni dobitek na loteriji. Čeprav je bila stanovanjska gradnja po vojni zelo intenzivna, so seznami tistih, ki čakajo na stanovanje, še zelo dolgi. Povprečno zgradijo v Beogradu letno okrog 8500 stanovanj, kar pa seveda zdaleč ne zadostuje. Od leta 1867, to je od tedaj, ko so Turki dokončno zapustili Beograd, pa do danes je to nekdaj izrazito orientalsko mesto močno spremenilo svoj videz. Od več kot 80 džamij, kolikor jih je nekoč imel Beograd, se je do danes ohranila le ena: Bajrakli džamija, zgrajena konec 17. stoletja, ki je poleg kalemeg-danske trdnjave najstarejša ohranjena stavba v mestu. Torej je za Beograd težko trditi, da je to staro mesto. Bliže smo resnici, če rečemo, da je Beograd ena od najmlajših prestolnic Evrope. Mnogo mest je bilo v zgodovini zravnanih z zemljo; to velja tudi za novejšo zgodovino. Spomnimo se le Berlina in Varšave, ki sta bila v drugi svetovni vojni spremenjena v razvaline. Toda ta mesta niso bistveno spremenila svojega videza — nasprotno: cele četrti so bile obnovljene do pike tako, kot so bile grajene nekoč. Beograda, ki je bil neprestano na prepihu vojn, pa njegovi prebivalci niso hoteli obnavljati v starem stilu. Želeli so zgraditi novo mesto, iz katerega bo ve) nov duh. In tako je 20. oktobra 1944 Beograd-zmagovalec začel ponovno vstajati iz ruševin. V petintridesetih letih od svojega ponovnega rojstva je zrasel v novo, moderno velemesto. Njegove ulice in parke prevevajo obrazi nasmejanih mladih ljudi, polnih ljubezni do življenja. V njem raste generacija, ki bo že jutri dala mestu svoj pečat. OB AVSTRIJSKEM DRŽAVNEM PRAZNIKU: „Dan odprtih vrat" na slovenski gimnaziji v Celovcu Ob avstrijskem državnem prazniku je tudi slovenska gimnazija v Celovcu pripravila posrečeno prireditev: pod geslom .Kulturni avtoportret slovenske gimnazije* je v okviru dneva odprtih vrat in kulturnega festivala predstavila javnosti svoje delo. Ta predstavitev je obsegala po eni strani delo gimnazije sedaj, po drugi strani pa tudi ljudstvom gotovo ne bi koristila, marveč bi jim nasprotno samo škodovala. Slovenska gimnazija je srčna zadeva vseh koroških Slovencev — skupno smo si jo priborili in naša skupna želja je, da živi in uspešno deluje v korist celotne slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. To željo je dovolj prepričljivo manifestirala ude- sadove, ki jih je njeno delo rodilo — ležba na prireditvi, kjer so se poleg v uveljavitvi njenih absolventov v po- številnih staršev zbrati tudi vodilni klicnem življenju in v kulturnoumetni- predstavniki osrednjih kulturnih in na- škem snovanju. Krog predstavitve se je pričel z javno dostopnimi učnimi urami, kjer so obiskovalci lahko spremljali dijakinje in dijake pri ročnem delu, pri glasbeni vzgoji in pri telovadbi. V lepo urejeni razstavi je bil razvoj gimnazije prikazan s slikami o akademijah in drugih prireditvah; o živahni literarni dejavnosti med dijaki je pričala bogata razstava dijaških listov in podobnih publikacij, ki jo je dopolnjevalo literarno branje nekdanjih dijakov (Olga Vouk, Franc Mer-kač, Jani Osvvald, Jože Blajs, Janko Ferk in Jožica Certov); z likovnimi stvaritvami so se predstavili Jani Os-wald, Kad Vouk, Gottfried Paintner, Rudi Benetik, Franc Krištof, Stanko Sadjak, Jože Boschitz in Zorka Weiss; niz disertacij ter znanstvenih in drugih publikacij je pričal o uspešnem uveljavljanju nekdanjih dijakov, o čemer je govoril tudi grafični pregled o poklicni usmeritvi absolventov (dejstvo, do obsega ta krog celo tudi častnike avstrijske vojske, morda najbolj razgalja podlost tistih krogov, ki so slovensko gimnazijo difamirali kot .veliki strup"!); ne nazadnje pa je življenje in delo na šoli dokumentiral tudi še amaterski film, ki je z živo sliko zaokrožit zanimivo predstavitev. Osrednja prireditev, ki so ji dijaki dali ustrezen okvir s petjem, glasbo in plesom, pa je bila v prvi vrsti namenjena podijski diskusiji, v kateri so ravnatelj dr. Reginald Vospernik, dijakinja Marica Kušej, zastopnik združenja staršev dipl. trg. Janko Urank, rodnopolitičnih Slovencev. organizacij koroških Za prireditev na gimnaziji je izšel tudi poseben list z naslovom .Mi". Po krogu sodelujočih je to dijaško-profesorski list, po vsebini pa daje pregled o življenju na šoli in v dijaških domovih, pa tudi o vtisih in doživetjih, s katerimi se srečujejo dijaki na poti v šolo in sploh v javnosti — v .koroški stvarnosti", ki je kljub trditvam uradnih predstavnikov, da je baje vse v najlepšem redu, v resnici še daleč od tega, da bi se v njej lahko ravijalo mirno in harmonično sožitje dveh enakopravnih narodov. Knjižni zakladi V NAJVEČJ! SLOVENSK! KNJtŽNtC! Največja slovenska knjižnica je Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki je ob koncu lanskega leta hranila v svojih skladiščih že 1,280.585 enot knjižnega gradiva. Od tega je bilo 699.824 knjig in 175.626 letnikov periodik ter 405.135 kosov drugega knjižničnega gradiva, kot so rokopisi, muzikalije, posebni tiski, slikovno, kartografsko gradivo in podobno. Tekom leta 1978 je knjižnica dopolnila svoje sklade s 47.396 kosi različnega knjižničnega gradiva in tekoče prejemala 5.029 domačih in tujih naslovov časnikov in časopisov. Knjižnico je obiskalo lani 102.350 uporabnikov, ki so si izposodili 88.827 kosov gradiva in prejeli 18.762 znanstvenih informacij. O razvoju knjižnice pa govorijo naslednji podatki: teta 1932 je imela 175.000 enot temeljnega knjižničnega gradiva, do leta 1953 se je število dvignilo na 353.000, leta 1963 na 470.000, 1973 na 763.000 in tani na 875.000 enot. Letni prirastek vsega knjižničnega gradiva je leta 1932 znašal 16.000 enot, lani pa 47.000 enot. V bodoče računajo s povprečno letno rastjo za 50.000 enot, tako da bi imela knjižnica leta 1985 že 1,630.000 enot, leta 2000 bi število znašalo 2,380.000 enot, leta 2035 pa 4,130.000 enot. Leta 1965 so v knjižnici našteli 95.000 obiskovalcev in so izposodili 57.000 enot, leta 1973 je bilo 133.000 obiskovalcev in 72.000 izposojenih enot, lani pa je bilo — kot že omenjeno — 102.000 obiskovalcev, katerim so izposodili 88.000 enot knjižnega gradiva. tz naprednih vzrokov smo ptoHo posneli v mono tehnik)! sto v samem svetovnem vrhu. Z dekretom, ki ga je podpisa) Lenin 27. avgusta 1919, je zaživela sov- Razstava „Za botjši svet" v siužbi resničnih interesov čioveštva Mednarodna likovna razstava z naslovom „Za urednik slovenskih oddaj celovškega boljši svet", ki je bila — kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista — na predvečer dneva Združenih narodov odprta v slovenjgraški likovni galeriji, nadaljuje tovrstno dejavnost Slovenj Gradca, ki že vrsto let s svojimi umetniškimi manifestacijami prispeva k zbliževanju med narodi. radia Mirko Bogataj in urednik Kleine Zeitung Horst Ogris pod vodstvom prof. dr. Janka Zerzerja razpravljali o „mesta slovenske gimnazije v koroškem kulturnem življenju", za uvod v diskusijo pa so predvajali posnetke povpraševanja, s katerim so dijaki skušali ugotoviti, kakšno mnenje vlada o slovenski gimnaziji na celovški cesti. V tem smislu je tudi slavnostni govornik na otvoritveni svečanosti, predsednik izvršnega sveta SR Med diskusijo SO tako iz kroga po- Slovenije dr. Anton Vratuša, izrecno naglasil, da dijskih diskutantov kot tudi iz občin- mednarodne likovne razstave v Slovenj Gradcu za- stva razne pobude, kako naj bi stike vzemajo v vrsti pričevanj človekove umetniške med gimnazijo in ljudstvom se poglo- ustvarjalnosti posebno mesto tako v Jugoslaviji kot no, da .živi- gimnazija vse preveč " mednarodnih okvirih. ,,Odlikuje ])h dejstvo, da so zase: da se dijaki in zlasti profesorji v celoti v službi pristnih in resničnih interesov člo-premalo vključujejo v kulturno delo v veštva, saj odsevajo — izhajajoč iz načel in ciljev krajevnih društvih. Po drugi strani je ustanovne listine OZN — najgloblje interese človeka, na° gimna^i°'9tede°dJm°kratičlosti' prodov in celotnega človeštva v boju za mir, za lahko za zgled drugim šolam — toda boljši in pravičnejši svet, za pravico narodov do že na sami diskusiji je bilo videti, da samoopredelitve in samostojnega razvoja brez tu- nekateri mentorstvo očitno pojmujejo jggg vmešavanja ter prijateljsko sodelovanje med ^re&rlm način,lak^'je" bil'^e^v "ii*"!, za vzajemnost, solidarnost in varnost v svetu." kali zatrt poskus kritike. Mislimo, da Razstava je nekaj povsem novega in je v taki ob- "" «""i"'"".d - " vanosti, odnosom med gimnazijo in niso pripravili. Na kar najbolj nazoren in objektiven Sovjetska f itmska umetnost obhaja !etos 60-!etnico svojega razvoja Za sovjetski fi)m in za celotno jetska kinematografija, prva prote-kinematografijo Sovjetske zvez,e je tarska kinematografija na svetu, pr-tetošnje teto praznično teto, kajti pb- va fitmska ustvarjatnost v stužbi tjud-hajajo 60-tetnico razvoja, ki je sov.-., skih množic, katere prvi in gtavni jetski fitmski umetnosti prineset me- junak v neštetih filmskih kadrih so bite prav te iste revotucionarne množice. Potrebovata je dotgo časa, da se je prebita v svet in se uvrstita v svetovni fitmski vrh. Sergej Mihajtovič Eisenstein s svojimi tovariši je ne samo postavit temetje sovjetski fitmski ustvarjatnosti, temveč jo tudi po-vzdinit na svetovno raven. Ztasti pa se je sovjetski fitrn uvetja-vit po drugi svetovni vojni. Konec petdesetih in šestdeseta teta so pri-nesta sovjetskim fitmskim ustvarjat-cem svetovno stavo in vrsto ugtednih priznanj na mednarodnih fitmskih prireditvah. Mednarodni pojem v najširšem pomenu so postati fitmi: ,,Letijo žerjavi" Mihaita Katatozova, „Enainštirideseti" Georgija Čuharja, „Batada o vojaku"" istega režiserja, ..Ivanovo otroštvo" Ateksandra Tarkovskega, „Andrej Rubtjov" istega avtorja; ati fitmi po znanih detih ti-terarne ktasike: „Tihi Don" Sergeja Gerasimova, „Dama s psičkom" Jurija Heifica, „Hamtet" Gregorija Kozinčeva, „Vojna in mir" Sergeja Bon-darčuka in mnogi drugi. Praznično teto sovjetskega fitma so počastiti tudi z raznimi prireditvami. Na razstavišču v okviru statne razstave dosežkov sovjetskega gospodarstva so prirediti vetiko, pregtedno in zares impozantno razstavo o razvoju in dosežkih sovjetskega fitma v obdobju 60 tet. V prenovtjenem Botj-šoj teatru pa je bita stavnostna akademija, kjer je bit gtavna atrakcija nastop stavne baterine Maje Ptisecka-ie, ki je za to pritožnost odptesata odlomek iz ..Labodjega jezera". način seznanja javnost z aktualno skupno problematiko In dogajanjem v likovnem svetu po letu 1975. Tako se na tej bogati retrospektivni razstavi srečujejo in soočajo danes aktualni iikovni umetniški tokovi, katerih neprestano iskanje je usmerjeno k oblikovanju boljšega, bolj človeškega, pristnega izraza o problemih in stiskah, ki obsedajo človeka ob bližajočem se prestopu v 21. stoletje. To je človeka, ki se na eni strani zasipava s pridobitvami civilizacije in išče svojo popolnost v vrhunski tehniki, na drugi strani pa človeka, ki se še vedno bojuje za osnovne človeške pravice — zoper lakoto in odvisnost, za svoboden razvoj, neodvisnost in enakovredno sodelovanje. Na razstavi s svojimi izdelki sodeluje okrog 300 avtorjev, umetnikov, arhitektov in drugih oblikovalcev iz desetih držav sveta. Razstava je razdeljena na šest sekcij ali oddeikov, posebno mesto v tem okviru pa je namenjeno znanemu angleškemu umetniku Henryju Mooru, ki je za slovenjgraško prireditev prispeval 22 plastik, risb in grafik. Velika likovna manifestacija „Za boljši svet" v Slovenj Gradcu bo odprta še do 28. decembra in njen obisk vsakomur priporočamo — ne le zaradi njene umetniške vrednosti, ampak tudi zaradi njene človeške izpovedi. TONE ZORN 5 Karntner Landsmannschaft in nemškonacionalna propaganda pred 60 leti Ob tem seveda ni manjkato opozarjanja na tisočtetno kulturno in gospodarsko skupnost obeh koroških narodnosti. Še ztasti zanimiva pa je bita trditev, da se Slovencem, v kotikor ostanejo v Avstriji, ne bo odvzet jezik, Stove-nec pa ne bo nikoti „zapostav)jen zaradi svojega jezika". Beremo še, da ..Koroška pripada nedeljena Korošcem". Datje najdemo zagotovita, da Korošec ne pozna ..šovinizma Kranjcev, ki so v tednu dni svoje vladavine v Mariboru, Ljubtjani, Ptuju in Cetju uničili ali pa razdrobiti vse stare nemške kutturne ustanove". S prihodom Kranjcev na Koroško je bito tudi konec miru v dežeti, ki pred tem skorajda ni poznata narodnostnih bojev. Sadove posejanega sovraštva teh sovražnih hujskačev čutijo po trditvah Karntner Landsmannschaft tako nemški kot slovenski Korošci. In koliko nesreče in bede bi bito prizanešeno Koroški, vzktika propagandni list, če bi ..koroško ljudstvo" z ..gorjačami in kamni" pregnato prek Karavank hujskače, ki so prešti iz Kranjske „v našo deželo". Odkar so jugoslovanske čete na južnem Koroškem, te-ta po trditvah propagandnega lističa ni pripadata več Korošcem, ampak je pripadel del tega prostora Kranjcem in Srbom. Maistrovi vojaki in častniki naj bi biti tuji Korošcem, in čeprav hočejo biti bratje, so „nas" že dan po prihodu ..izropati". Smejejo se tudi „Windischen" radi njihovega govora. List je datje toži) nad razpustitvami občinskih zastopstev ter nad tem, da v večini občin ukazujejo "kranjski" (pač slovenski) ge-renti. Pa tudi orožniki in financarji so tujci; enako uradniki, duhovniki in učitetji. . . Zna-čitno je, da je propagandni tist označit Sto-vence za „čuŠe". Vendar se ni ustavljat te pri tem, saj je zvesto stedeč pogtedom nemškega nacionatizma poznamovat prostor onkraj Karavank za „dežeto Čušev, „Tschuschcntand", Jugostavijo pa za srbsko državo, ..Serberstaat" (Karntner Landsmannschaft, 4. februar 1920, št. 26). Čeprav v Karntner Landsmannschaft v tem času večkrat najdemo oznako „windisch" (oziroma izpetjnake), je ta v gtavnem še pomenita Korošca stovenskega jezika. Vendar pa že marca meseca najdemo verzifikacijo Hansa Karnteggerja, ki že nakazuje vrsto etementov v prihodnje pri nemških nacionalcih tako pri-tjubtjene vindišarske "teorije": „Mir seimer Karntner Vindische und nit — wia dos Stowenar. . (prim. KL, 3. marec 1920, št. 40). Tretjega jutija v Karntner Landsmannschaft (št. 57) že beremo, da Zitjani niso Stovani, ampak Windische (Mir seint nix stawisch, mir seint tei Windischel). Avtor dalje meni, da vetja ta trditev tudi za „vetiko večino naših .. . vindišarskih dežetanov". Stcdi trditev, da ti zavračajo vsako skupnost s Kranjci v Ju-gostaviji ter so v prvi vrsti Korošci, ki so živeti z nemškimi dežetani v miru in stogi in hočejo tudi v naprej živeti v „tepi koroški dežeti", ne da bi jih motiti tujci. To pot najdemo tudi vse do danes vedno znova uporabljeno trditev, da se vindišarska govorica totikaj ločuje od stovenskega pismenega jezika, da „na-ši Windische ne morejo brati stovenskih časnikov". O tedanjem stovenskem koroškem tistu ..Korošec" (po Karntner Landsmannschaft: ju-gostovanski tistič) datje beremo, da piše v „miš-maš jeziku" (KL, 3. jutij 1920, št. 57). Poučno je, da je Karntner Landsmannschaft februarja 1920 že čutita potrebo poudarjati, da bodo imeti koroški Stovenci, v kolikor pripadajo Avstriji, ohranjene dotedanje jezikovne pravice na šotskem področju. Tako beremo, da bodo na dvojezičnih predetih otroke v šotah na žetjo staršev še naprej enako (gteich) poučevati slovensko in nemško (slovensko je bito postavljeno na prvo mesto!). „Vsaka občina se tahko svobodno odtoči o učnem jeziku v svoji šoti" (KL, 11. februar, št. 37). Ze to opozorito kaže, da nemški koroški nacionati-zem ni bit pripravljen, ktjub predstoječemu ptcbiscitu, obtjubiti koroškim Stovencem kaj več pravic na jezikovnem področju, kot jih jim je nudita habsburška monarhija. V cetoti pa se je smiset teh besed pokazat po 10. okt. 1920, ko je nemški koroški nacionatizem jemat sto-venskim dežetanom še tiste jezikovne pravice, ki so jih do tega časa uživali. Dejstvo, da je Itatija vsestransko podpirala avstrijsko rešitev koroškega vprašanja, je odmevalo tudi v Karntner Landsmannschaft. Drugače najbrž ne bi mogli razložiti dobrohotnega pisanja propagandnega tista o italijanski zasedbi Kanatske dotine in Južne Tirolske. Bratcem je tist sporočat, da Itatijani ne zatirajo niti ..Korošcev", prebivatcev Kanatske dotine, niti južnih Tirotcev. Tako so Itatijani po vkorakanju v Trbiž prevzeti tamkajšnje uradnike, učitetje in nameščence, pa tudi notranje zadeve tamkajšnjih Nemcev „so sptoh ostate nedotaknjene". Datje izvemo, da v šotah in v cerkvah še naprej delujejo dotedanji učitetji in duhovniki. Enako tudi železničarji. Zatem beremo, da so ostati nemški napisi, pač pa so bita v uradnih napisih ob nemških imenih dodana še itatijanska. To pa še ni vse: Nemcem je ostata pravica do zborovanj in društev, prav tako tudi ni znano preganjanje nemškega živtja. S podobnimi svetlimi barvami je Karntner Landsmannschaft risata tudi položaj na Južnem Tirolskem. Posebno zanimiva je bita ob vsem tem trditev, da Itatija na obeh zasedenih območjih ,,ravna in misli kot kulturna država, katere potitiko vodijo tjudje, ki gtedajo prek trenutka". V nasprotju s tem pa so Jugoslovani po prevratu udariti po Nemcih četo ,,na ptebiscitnem ozemlju, do katerega . . . nimajo nobene pravice". Od tod so biti pregnani nemški uradniki in učitetji, potrgani so biti nem-špi napisi, odvrženi nemški potokazi, v cerkvah se pridiga te še stovensko, prišto je do sekvestrov, zakupniki posestev so biti pregnani, posestva nezakonito razdetjena. V cetoti pa je zaktjučevata to črno stiko položaja juž-nokoroškega nemštva trditev, da so ,,nešte-vitne in neskončne šikane, ki so jim izpostavljeni Nemci in nemško misteči". (Dalje prihodnjič) ŽELEZNA KAPLA Praznovanje državnega praznika V četrtek 25. oktobra je Siovensko prosvetno društvo „Zarja" v Žeiezni Kap!! skupno s skupinami !n zbori sosednjih društev (SPD „Obir ", SPD „Trta" ter MGV „Rebrca") prosiavijaio avstrijski državni praznik. Tovrstna prireditev je na kapeiških tieh že tradicionaina. V obeh dežeinih jezikih sta recitirata (Franza Stimpfia „Nach-bar" in Vatentina Poianška „Koroška) in povezovaia učiteij M. Travnik, tajnik SPD „Zarja " in Jože Biajs. Miha Travnik je z veseijem pozdravi! števiine častne goste: predsednika ZSO dr. Francija Zwit-tra, tajnika ZSO dip). inž Feiiksa Wieserja, predsednika NSKS dr. Matevža Griica, ceiovška konzuia SFRJ tov. šandorja in tov. Popoviča, domačega župana Josefa Lubasa, oba podžupana Juvana in Kucharja, občinske odbornike, zastopnike sosednjih društev in predstavnike tiska. Poseben pozdrav je veijai novemu predsedniku koroškega dežeinega zbora Josefu Guttenbrunnerju. iz povezovainih podatkov povzemamo: Škocnj ančann v Mariboru Prejšnji petek so biii prosvetaši Siovenskega prosvetnega društva „Vinko Poijanec" in zadružniki oziroma posojiiničarji gosti občinske konference soctatistične zveze v Mariboru. Gostiteiji so jim ob tej priiožnosti pokazati razne zanimivosti mesta Maribora in okoiice. Tako so si ogiedaii staino zbirko v muzeju narodne osvoboditve, obiskati mariborski agrokombinat z veiikimi nasadi sadja in veiiko hia-diinico za sadje ter Vinagovo vinsko kiet. Povsod so biii naši iziet-niki prisrčno sprejeti. V imenu društva „Vinko Poijanec" se je go-stiteijem prisrčno zahvaiii za go-stoijubnost, katere so biii deiežni v poini meri, predsednik društva Miha Kap, ki je ob tej priiožnosti orisa! dejavnost društva — gojitev Po propadu avstro-ogrske monarhije koncem prve svetovne vojne nastanejo v Evropi nove države z novimi mejami. 12. novembra 1918 razgtasijo na Dunaju prvo repubiiko Avstrijo. Leto navrh pride do podpisa mednarodne mirovne pogodbe v St. Germainu, v kateri se nove države priznajo. Prav tako se prepove Avstriji prikijučitev k Nemčiji. V začetnih ietih prve repubiike pride do številnih ljudskih glasovanj. Od tedaj naprej smo tudi koroški Slovenci manjšina v Avstriji. Toda 12. marca 1938 je že konec prve repubiike. Hitierjeve čete vkorakajo narodne in umetne pesmi, vzgojo otrok ter gojitev stikov z matičnim narodom. V okviru tega srečanja so ško-cijanščani spoznati nove ijudi in tako navezati tovariške stike z novo skupino ijudi v Sioveniji po na-čeiu, čim več prijateijev imaš, tem več veijaš. v Avstrijo, ki se odslej imenuje OSTMARK. S tem datumom se začne doba, ki si hujše ni moč predstavijati, kajti ijudstvo mora v vojno, v zapore in koncentracijska taborišča. Mi, ki danes vemo, kaj se je v tej dobi godiio in kaj je Herrenmensch nameraval, mi tega dne in tega časa ne smemo pozabiti. Po sedmih ietih je končno konec tisočletnega rajha. Velesile ZDA, SZ, Vel. Britanija in Francija zasedejo Avstrijo. Deset iet traja neprijetna zasedba, 15. maja 1955 pride do podpisa avstrijske državne pogodbe, kar pomeni dokončno in popotno svobodo Avstrije. V borbi za svobodo so odločno sodeiovati tudi koroški Siovenci, ki še danes, leta 1979 čakajo na dokončno izpoinitev člena 7. V slavnostnem govoru je inž. Peter Kuhar, predsednik SPD ..Zarja" poudaril pomen državnega praznika. Pester kuiturni program je začet domači moški zbor pod vodstvom Joška VVruticha. Siedi! je nastop priljubljenega ansambla Hanzija Artača, ki je v Železni Kapii nastopa) prvič. Ogreti smo se ob njegovih lastnih kompozicijah na bese-di!o domače pesnice Milke Hartmanove. Nato je Obirski ženski oktet, ki redno sodeluje na tradicionalni prireditvi pod vodstvom Valentina Poianška, zapel tri nove pesmi. Tudi naslednja skupina, moški zbor SPD „Trta" iz Žitare vasi, ki prav tako redno nastopa v Železni Kapli, je zapel tri pesmi. Po odmoru so drugi del kulturnega sporeda otvorili tamburaši domačega društva. Vodi jih glasbeni učitelj Otto VVutte, s katerim je skupina v poletnih počitnicah na morju pripravila vrsto novih melodij. S tremi nemškimi pesmimi so program nadaljevali gostje iz Rebrce (MGV Rechberg) z Blaže-jem Mitschejem na čelu. Program je zaključil mešani zbor SPD „Zarja", nakar so nastopajoči skupno s publiko zapeli državno himno. Posioviti smo se od Janka Schottta ^ V &:sK wro sc ?M Lod/š^cw že Jr%g/č pos/oM/Z od eneg4 mrš/L ro Jo/j;