CELJSKI TEDNIK CELJE, 15. APRILA 1S60 LETO X.. STEV. IS (;LASU.0 S()C lALLsTICkHt ZVMm! DKLOVNECA LJUDSTTi. »KRAJA CILJE LIST UDAJA IN TISLA C A "iO PISNO fCDJlTJE ,( KLJSKI T1SK< DIRKKIOR IVAN MELIIL-GOJ MIR tHKJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI URKDNIl TONE MASU) Kako odpraviti »MLEČNO KRIZOc Problem glede odkupa in prodaje mleka v celjskem okraju ni nov. Že tekaj let nazaj ugotavljamo, dm podjetje Mleko v Celju odkupuje mleko po cenah, ki so po pribitku režijskih stroškov višje kot je pro- dajna cena za potrošnike. Vsled te- ga podjetje Mleko uhpi vsako leto precejšnjo izgubo, ki jo je doslej krilo iz stranske dejavnosti. Ta problem se je letos zopet po- javil še v ostrejši obliki, saj od- kupne cene kažejo tendenco nara- ščanja, medtem ko prodajna cena je in verjetno bo ostala ista. ker ne kaže, da bi pri tem osnovnem živilu prizadeli potrošnika. Prav zaradi ta- kega stanja je bilo to vprašanje na zadnji seji Sveta za blagovni pro- met pri celjski občini zopet na dnev- nem redu. Kakšno je stanje v tem pogledu? Za oskrbo potrošnikov v Celju je le- tm potrebno 1,642.500 litrov mleka ali povprečno 4500 litrov na dan. Podjetje Mleko je sklenilo pogodbe z družbenimi kmetijskimi posestvi. Po teh pogodbah bi morala kmetij- ska gospodarstva dobaviti letos 1,133.000 litrov mleka. Razen tega je predviden odkup še okoli 150.000 litrov mleka od kmetijskih zadrug in Kmetijskega gospodarstva Lava Kljub predvidevanju, da bodo druž- bena posestva in kmetijske zadru- ge izpolnile pogodbe, kar doslej še ni bil primer, primanjkuje za potroš- njo prebivalcev Celja letos še okoli ^9.500 litrov mleka. Podjetje skuša to vrzel nadoknaditi z nakupom mleka v šmarski mlekarni, ki je pa še dražje. Doslej je podjetje Mleko odkupo- valo mleko pri kmetijskih gospo- darstvih po ceni 26 do 28 din za li- ter, pri kmetijskih zadrugah pa po 24.5 din za litfr. Ker je kvaliteto lanskoletne krme dokaj slaba in krmljenje marsikje dokaj nepravil- no (pomanjkanje močnih krmil itd.), \e tudi sorazmerno nizka molznost hav. Prav nizka molznost krav pa je vzrok, da je bila dosedanja od- kupna cena za kmetijska gospodar- stva neekonomična. Vsled tega so gospodarstva v aprilu dvignila od- kupno ceno na 36 do 37 din. Takšno stanje pa še bolj ogroža podjetje Mleko, saj bo v tem prime- ru izguba še večja. Ze letos v janu- arju in februarju je bila povprečna odkupna cena 30.5 din. za mleko iz Šmarja pa celo 38 din. Ker je pro- dajna cena mleka za potrošnike 36 din, nastane že pri odkupni ceni mleka iz Šmarja izguba 2 din pri litru (brez pribitka režijskih stro- škov podjetja). Ker pa so kmetijska gospodarstva u aprilu ceno dvignila, se bo lastna cena ob pribitku poslovnih stroškov ki znašajo pri litru 14 din, dvigni- la na. 51 din. To pomeni, da bo pod- jetje utrpelo pri litru mleka povpreč- no 15 din izgube. Nastaja vpraša- nje, od kod kriti izgubo, ki bo zna- šala od aprila mesečno okoli 2 mili- jona dinarjev? Ali povišati prodaj- no ceno na 51 din, ali da občina re- gresira 15 din pri litru, ali pa da podjetje krije primanjkljaj s stran- sko dejavnostjo, ki bi pa morala bi- ti dokaj obsežna?! Ko so na seji Sveta za blag. prom. pri celjski občini o tem razpravlja- li, so bili člani sveta edini v tem, da Se cena mleku v maloprodaji ne sme dvigniti. Čeprav niso prišli do konč- nih zaključkov, so na seji sklenili da bodo s tem stanjem seznanili ob- činski ljudski odbor in Svet za bla- govni promet pri OLO Celje, ki bo- sta o tem izrekla dokončno besedo. Mimo tega so bili mnenja, naj bi predstavniki kmetij snih zadrug v okraju čim prej proučili možnosti za večji odkup mleka v kmetijskih za- drugah. Prav tako naj bi se sestali titdi predstavniki kmetijskih gospo- darstev, da bi se dokončno dogovo- rili o odkupnih cenah in količinah mleka. Razen tega, da bo občinski odbor proučil problem regresiranja in možnost stranske dejavnosti podjetja Mleko, so hkrati predlagali Svetu za kmetijstvo pri OLO Celje da čimprej prouči problematiko v Zvezi z mlečnostjo in vzroke tako velike neskladnosti pri odkupni ter prodajni ceni mleka. -ma- PRED PETIM KONGRESOM SZDL JUGOSLAVIJE Usmerjevalec celotnega družbenega dogajanja Se nekaj dni nas loči od začetita petega kongresa Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. Na njem se bo zbralo 1857 delegatov; vabilu pa so se odzvale še številne napredne stranke in gibanja z vseh predelov sveta. Kot vse kaže, bo na kongresu okoli trideset tujih dele- gacij. Z območja celjskega okraja bo na kongresu sodelovalo sedemnajst de- legatov, ki so bili izvoljeni na zad- njih občinskih konferencah SZDL. Pomen petega kongresa SZDL Jugosalvije se ne kaže samo v oceni dosedanje vloge organizacij SZDL pri ustvarjanju novih socialističnih družbenih odnosov, temveč še pred- vsem v tem, da bo nakazal pot na- daljnjega dela. Ni naključje, da vla- da med delegati in članstvom sploh veliko zanimanje za spremembo sta- tuta SZDL Jugoslavije. Predlog no- vega statuta spodbuja še večjo ustvarjalno silo članov Socialistične zveze in drugih državljanov, zlasti v komuni, v urejanju vseh politič- nih, gospodarskih, kulturnih in dru- gih družbenih problemov. Spričo sprememb z uvedbo komunalnega sistema je v osnutku posvečena o- srednja pozornost še vlogi in delu občinski organizaciji Socialistične zveze. Priprave na peti kongres SZDL Jugoslavije so bile v celjskem okra- ju uspešne. To so potrdili letni obč- ni zbori osnovnih organiacij in prav tako zadnje občinske konference SZDL. V zaključnem delu priprav je bilo v Celju tudi posvetovanje vseh izvoljenih delegatov, na kate- rem so znova proučili zaključke ob- činskih konferenc in sprejeli določe- na stališča do delovnih programov organizacij itd. Medtem, ko je bila vsa pozornost v času priprav na kongres osredo- točena na utrjevanje osnovnih orga- nizacij, pa se zdaj ta težnja prena- ša na občinske odbore, ki naj na svojih področjih postanejo usmerje- valec In voditelj celotnega družbe- nega dogajanja. Predvsem se pred občinske odbore SZDL postavlja na- loga, da se naj bolj kot doslej za- vzamejo in aktivizirajo svoje člane ter ostale državljane za izpolnjeva- nje nalog v gospodarstvu. Tako se bo še bolj krepila vloga Socialistič- ne zveze pri reševanju gospodarskih vprašanj, pa bodisi v industriji, kot tudi na vasi in drugod. Gre tudi za aktivnejši odnos politične organiza- cije do organov delavskega in druž- benega upravljanja, do zadružnih svetov ipd. Važna vloga in naloga občinskih organizacij SZDL se kaže še v utr- jevanju komunalnega sistema in za- to v spremljanju dela občinskih ljudskih odborov in njihovih orga- nov, svetov, zborov proizvajalcev in drugih. Še bolj se bo morala krepiti vez med komuno, gospodarskimi or- ganizacijami ter volivci. Zato zbo- rom volivcev večji poudarek, vendar ne samo zaradi informiranosti vo- livcev o izvajanju politike ljudskega odbora, temveč predvsem v aktivi- ziranju državljanov pri izpolnjeva- nju vseh nalog. Zahtevno delovno področje organizacij SZDL je še pri utrjevanju in razvijanju dela kra- jevnih odborov kot družbeno politič- nih organov. In končno, tu so še stanovanjske skupnosti, ki jim bo treba dati pravo vsebino dela. To je seveda le del nalog, s ka- terimi se bodo morale spoprijeti or- ganizacije SZDL. Kakor pri okraj- nem, tako bodo tudi pri občinskih odborih delale posebne komisije, ki bodo temeljiteje obravnavale dolo- čene probleme, sprejemale delovne programe itd. Zlasti važne naloge se postavljajo pred nove komisije za idejno politično vzgojo, ki bodo med drugim morale skrbeti še za to, da bodo člane SZDL in državljane kar najbolje informirale o poteku petega kongresa ter dale napotke za izpol- njevanje njegovih smernic. V delu organizacij pa bo treba vnesti stal- nost in načrtnost. Brez določenega programa si tudi uspešnega politič- nega dela ne moremo zamisliti. Ob podpori celotnega delavskega razreda Jugoslavije se je v »oči med 15. in 16. aprilom 1920. leta začela generalna stavka želez- ničarjev. V spomin iia ta dogodek slavijo železničarji 15. april kot svoj dan. Celjski železničarji so v počastitev tega praznika pri- pravili bogat prt^ram prireditev, ki so ga začeli izvajati že t ne- deljo, 10. t. m. — Na sliki: »rogačan« po prihodu na celjsko postaj«. OB 90-LETNICI LENINOVEGA ROJSTVA PROSLAVE V CELJU 23. aprila poteče devetdeset let od rojstva Vladimirja Iljiča-Le- nina velikega vodja mednarod- nega proletariata, klasika marx- sizma in tvorca prve socialistične države na svetu. V počastitev njegovega spomi- na bodo v celjski občini od 20. do 27. aprila svečane proslave, ki jih organizira Delavska univerza skupaj z množičnimi organizaci- jami. Proslave bodo tokrat po vseh stanovanjskih skupnostih, središčih okolice: Dobrni, Voj- niku in Skofji vasi. Pri izvedbi proslav bodo sodelovali celjski pevski zbori in recitatorji. Delav- ska im i verza je pripravila pre- davanja o življenjski poti, o ve- likem prispevku revolucionarja Lenina k razvoju delavskega gi- banja v svetu. Proslave bodo: 20. aprila — Stanovanjska skup nost OTOK (Sindikalni dom pri Ingradu). Teren VOJNIK ( v ki- nodvorani). 21.' aprila — Stanovanjska skup- nost DOLGO POLJE (dvorana »Kladivar«). Teren DOBRJMA (steklena dvorana). 22. aprila — Stanovanjska skup- nost ŠTORE (kulturni dom). Sta- novanjska skupnost ALJAZEV HRIB (Dom JLA). 25. aprila — Stanovanjska skup- nost GABERJE (»Partizan«). Te- ren Skofja vas (Zadružni dom). 26. aprila — Stanovanjska skup- nost POD GRADOM (šola Po- lule). 27. aprila — Stanovanjska skup- nost CENTER (Narodni dom). Poljska sindikalna delegacija v Celju Pred dnevi se je pod vodstvom sekretarja Centralnega odbora sin- dikata rudarjev Poljske tov. PAVLA ADAMCIKA mudila v Celju in okraju šestčlanska delegacija sindi- kalnih delavcev rudarjev, metalur- gov in kemikov. Po sprejemu na že- lezniški postaji so imeli gostje naj- prej razgovor na občinskem ljud- skem odboru v Celju, ki so se ga razen domačih sindikalnih funkcio- narjev udeležili še najvidnejši za- stopniki javnega in političnega živ- ljenja Celja. Razen tega so gostje obiskali Cinkarno, Tovarno organ- skih barvil, potem pa še velenjski rudnik ter železarno na Ravnah. Ob 7. obletnici sorti Borisa Kidriča Ob sedmi obletnici smrti velikega revolucionarja in znanstvenega de- lavca Borisa Kidriča je bila v po- nedeljek dopoldne v Ljubljani seja sklada Borisa Kidriča, na kateri so razdelili letošnje Kidričeve nagra- de. Na seji, ki so se je udeležili tu- di predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko, predsednik re- publiškega Izvršnega sveta Boris Kraigher, član Zveznega izvršnega sveta dr. Marjan Brecelj in drugi, je o vlogi in namenu sklada Borisa Kidriča govoril tov. Viktor Avbelj Zraven tega je utemeljil še spre- membe statuta sklada. O problemih stanovanjskih skupnosti Pod vodstvom predsednika Jože- ta Marolta so se v sredo dopoldne sestali člani predsedstva okrajnega odbora SZDL v Celju. V glavni toč- ki dnevnega reda so po poročilu predsednika komisije za družbeno upravljanje Franca Podvratnika razpravljali o delu in uveljavljanju stanovanjskih skupnosti. Drugi del posvetovanja so namenili razpravi o delu komisij pri okrajnem in ob- činskih odborih SZDL. Zraven ko- misije za družbeno upravljanje ter komisije za društva in organizacije bosta odslej delali še komisija za idejno politično vzgojo in komisija za delo z ženami. VRr>/. r V >Jas: j ?njih dneh Za čas od 15. aprila do 24. maja. Padavine se pričakujejo okrog '8. aprila in z močno ohladitvijo '^'^rog 21. aprila. V ostalem na splošno lepo vreme. Nevarnost sla- ne »krog 22. aprila. NE POZABITE, da je 24. april zadnji rok prijav za udeležbo na letošnjem po- hodu »Ob žici okupirane Ljub- ljane«. Prijave sprejema prire- ditveni odbor v Ljubljani, Res- Ijeva cesta 9. BIV?,I ZAPORNIKI IN INTERNIRANCI Muzej narodne osvoboditve pri Inštitutu za zgodovino de- lavskega gibanja pripravlja v sodelovanju s sekcijo interni- rancev pri glavnem odboru Zveze borcev Slovenije za le- tošnjo jesen razstavo o oku- patorskih internacijskih tabori- ščih in zaporih. Zato vabimo vse, ki še hranijo kakršnekoli spomine (predmete, dnevnike, fotografije itd.), da to gradivo muzeju odstopijo, oziroma po- nudijo v odkup ali pa samo po- sodijo za razstavo. Le tako bo namreč razstava dobila popol- nejšo vsebino. Obenem vabimo vse, ki so daiiše obdobje preživeli v za- porih ali taboriščih, da napi- šejo spomine, čim temeljiteje opremljene z datumi, imeni oseb in krajev itd. Skrbno na- pisane spomine smo priprav- ljeni odkupiti, tr! najboljše pri- spevke bomo nagradili. Vsa obvestila in ponudbe po- šiljajte na naslov: Muzej narodne osvoboditve LRS Ljubljana. Celovška c. 23 Seja Okrajnega ljudskega odbora v Celju CVETO PELKO IZVOLJEN ZA SE ENEGA PODPREDSEDNIKA OLO CELJE - SEJE STA SE UDE- LEŽILA TUDI ZVEZNA POSLANCA FRANC LESKOŠEK-LUKA IN MILENA KORŽE V osrednji točki torkove skupne seje obeh zborov okrajnega ljudske- ga odbora v Celju je bilo poročilo Sveta za socialno varstvo in var- stvo družine, ki ga je podala pred- sednica sveta Helena Borovšak. V njem je zlasti analizirala pestro in zahtevno delovno področje social- nega varstva in varstva družine, ki kot družbena služba teži za izbolj- šanjem življenjskih razmer. Ko je opozorila na pomanjkanje kvalifici- ranih kadrov v socialnih službah pri upravnih organih ljudskih odborov in razčlenila invalidsko varstvo, je med drugim dejala, da se izredno pereč problem kaže v zdravstvenem stanju borcev NOV. Prav nič razve- seljive pa niso tudi stanovanjske razmere nekaterih borcev in invali- dov. Pomoč ljudskih odborov in de- lovnih kolektivov pri reševanju teh vi)rašanj bo več kot potrebna. Kot je pokazala razprava, so tudi napori skupnosti za nadaljnji obstoj šolskih mlečnih kuhinj opravičljivi Na območju celjskega okraja dela 148 takih kuhinj, ki se jih poslužu- je 27.193 otrok! Z ukinitvijo medna- rodne pomoči, ki je letno znašala 110 milijonov dinarjev, bo obstoj teh kuhinj ogrožen. Vendar bo treba storiti vse, da bodo delale še naprej. Spričo potreb po nadaljnji razši- ritvi, afirmaciji in koordinaciji druž- benih služb so ljudski odborniki iz- volili še enega podpredsednika okrajnega ljudskega odbora v Ce- lju in to tovariša CVETA PELKA. V imenu okrajne komisije za na- cionalizacijo je poročal njen pred- sednik Niko Pogačar. Dejal je, da je že dosedanje delo, ki pozna več faz, pokazalo, da bo postopek za ugotavljanje nacionaliziranih zgradb pravilno in pravočasno zaključen. V celjskem okraju je bilo v prvem ob- dobju vloženih 1314 prijav. Pozneje pa so pristojni občinski organi izlo- čili večje število primerov, ki očit- no niso spadali pod zakon o nacio- nalizac-iji. Od preostalih prijav so finančni organi občinskih ljud.skih odborov vložili 666 zahtevkov za ugotovitev' predmeta nacionalizaci- je. Prvostopne komisije so te za- htevke že rešile v pretežni večini primerov. Okrajna komisija je do konca marca prejela 260 pritožb in od tega rešila 247 zadev. V nadaljevanju zasedanja so po- trdili več predlogov komisije za go- spodarstvo ter komisije za predpi- se. Tako so sprejeli osnutek odlo- ka o ustanovitvi pravne pomoči državljanom na območju celjskega okraja. Mimo tega so potrdili odlok o obveznem zdravstvenem pregledu prosvetnih uslužbencev. Med ostali- mi odloki pa je tudi odlok o ustano- vitvi sklada za pobijanje alkoholi-z- ma. V zaključnem delu zasedanja so osvojili še predloge komisije za vo- litve in imenovanja. Tako so spre- menili sestavo odborniške komisije za prošnje in pritožbe ter izbrali tov. Ant. Aškerca za njenega pred- sednika. Za predsednika olcrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah so iz- volili tov. Draga Hercoga. Razen te- ga so zaradi preobremenjenosti raz- rešili dosedanjega predsednika sve- ta za notranje zadeve in splošno upravo tov. Antona Delaka ter pred- sednika sveta za šolstvo tov. Emila Klinca. Za nova predsednika obeh svetov pa so izvolili tov. Jožeta Ma- rolta (svet za notranje zadeve in splošno upravo) ter tov. Marjana Jerina (svet za šolstvo). -mb Za gradnjo otrošicili igrišč Na zadnji seji izvršnega odbora Stanovanjske skupnosti »Center« so razpravljali o gradnji otroškega igrišča pri Ključavničarskem bloku Za to igrišče so že odobreni načrti, napraviti bi bilo treba še predračun. Ko bodo dobili od občine dovolje- nje za odstranitev barak, ki ležijo na zemljišču, kjer bo igrišče, bodo začeli z deli. Vsa dela bodo opra- vili prebivalci bližnjih hiš in šolska mladina prostovoljno, hkrati pa sta obljubila denarno pomoč podjetji Veležitar in Avtomotor. Veležitar bo prispeval vse naprave in izvršil vse prevoze. V ta namen bo vsak član tega kolektiva prispeval 30 prosto- voljnih ur. Na seji so prav tako menili, da bi bilo treba urediti otroško igrišče na dvorišču hiš na Titovem trgu. Pred- račun je že odobren. Vendar, ker so mnenja glede prikladnosti tega dvo- rišča za otroško igrišče deljena, bo- do zaprosili celjsko občino, da stro- kovnjaki dokončno ugotovijo, če ]> ta prostor primeren za otroško igri- šče, nakar bi pričeli z deli. CELJSKI TEDNIK - STEV. 15 - 15. aprila 1960 ODGOVORNOST NA VSEH ČLANIH PLENUM OBČINSKEGA ODBORA SZDL V CELJU Pred dnevi je bil razširjeni plenum občinskega odbora SZDL v Celju, katerega so se udeležili tudi predsedniki osnovnih orga- nizacij. Sklican je bil z namenom, da na osnovi ocene občnih zborov osnovnih organizacij ter konference občinskega odbora sprejmejo program dela za tekoče obdobje. Kratko analizo o minu- lih zborih je podal sekretar občinskega odbora SZDL Andrej Drol- le. Značilna ugotovitev za preteklo obdobje je rast osnovnih organiza- cij v samostojna politična telesa. V kolikor se je delo Socialistične zve- ze kazalo na skoraj vseh področjih družbene dejavnosti, pa njen vpliv še ni bil povsem zadosten pri ob- ravnavanju neštetih gospodarskih vprašanj. Precej nalog še čaka SZDL pri uveljavljanju stanovanj, skih skupnosti in pri mobilizaciji ljudi za prostovoljne delovne akci- je. Razveseljiva je ugotovitev, da so se poravnalni sveti lepo postavili na noge. Važno vlogo pa je SZDL ime- la še pri pojasnjevanju pogodbene- ga sodelovanja med zadružno orga- nizacijo in kmetovalci. Občni zbori osnovnih organizacij so uspeli. Lep korak naprej pomeni še izvolitev številčno močnih od- borov. Tudi izbira odbornikov je bila v glavnem zadovoljiva. V pripravah na občne zbore so osnovne organizacije posvetile veli- ko skrb nekaterim organizacijskim problemom, zlasti pa ureditvi član- skih seznamov. Navzlic temu pa so še vedno prevelika nesorazmerja v številu članov med posameznimi os- novnimi organizacijami. Medtem ko ponekod niso zajeli niti 40% voliv- cev, pa jih imajo drugod tudi nad 90%. Res je, da se je stanje že po- pravilo, toda kljub vsemu te števil- ke kažejo, da delo nekaterih odbo- rov še vedno šepa. O tem problemu je v razpravi spregovori! tudi predsednil< okraj- nega odbor SZDL Jože Marolt, kije med drugim dejal, da tičijo vzroki za premajhno število članov v orga- nizacijah SZDL predvsem v nede- lavnosti odborov in v slabi poveza- vi organizacij s člani. — Ljudje naj ne imajo občutka, da prihajajo na sestanke SZDL samo zato, da nekaj slišijo; dobiti morajo prepričanje, da lahko na teh zborih povedo svo- ja mnenja in da se njihovi pametni predlogi upoštevajo. O delu osnovnih organizacij je tov. Marolt dejal, da naj bodo to ti- ste organizacije, ki bodo sposobne, pripravljene in odgovorne prevzeti vse politične naloge na določenem območju ter odločilne pri oblikova- nju javnega mnenja. Ta odgovor- nost pa ne zadeva le odborov, ozi- roma njihovih najvidnejših funkcio- narjev. Iti moramo na tako pot, je nadaljeval tovariš Marolt, da bodo to odgovornost čutili in sprejeli vsi člani organizacije SZDL. Utrditi je treba čut odgovornosti za delo pri slehernem članu SZDL. Kako? Ra- zumljivo je, da na območjih, kjer je več drugih družbenih in gospodar- skih organizacij, ne bo mogel zme- raj odbor osnovne organizacije po- seči v obravnavanje nekih proble- mov. Zato pa je treba delati na tem, da se ljudje, ki so v teh organizaci- jah, zavedajo odgovornosti, da tu nastopajo kot člani Socialistične zveze. Le na ta način bo Sociali- stična zveza postala množični po- budnik dela. M. B. Na cesti nisi sam! Poleg pol milijona koles ima- mo v Sloveniji še blizu 38.000 motornih vozil, približno 14.000 mopedov, okoli 50.000 vprežnih voz in nad 500.000 tujih mo- tornih vozil. V zadnjem tednu po domovini Petek, 8. aprila PO DVODNEVNEM delu je bilo kon- čano zasedanje Zvezne ljudske skup- ščine. Odobrili so poročilo Zveznega iz- vršnega sveta o rasti gospodarske moči in politične neodvisnosti naše dežele. Sprejeli pa so tudi zakone o standar- dih itd. Sobota, 9. aprila NA LETNEM ZBORU odvetniške zbor- nice za Slovenijo so kot eno glavnih nalog poudarili potrebo po ustanavljanju služb pravne pomoči za državljane. Nedelja, 10. aprila MED BOKO IN KONAKOM blizu Zrenjanina je prišlo do strašnega iz- bruha zemeljskega plina. Zaradi tega se je zrušil stolp nad vrtino, nastala je odprtina s premerom petih metrov itd. Plin bruha s pritiskom pet sto atmosfer. Ponedeljek, 11. aprila NA PLENUMU CK LM Jugoslavije so govorili o družbeno političnih in proiz- vodnih nalogah kmečke mladine. Torek, 12. aprila v NOVEM SADU se je začela 12. po- krajinska konferenca Zveze komunistov Vojvodine. Že v prvih dveh referatih so ugotovili velik delež komunistov pri pospeševanju kmetijstva in uveljavlja- nju socialistične politike na vasi. Sreda, 13. aprila OB 40-LETNICI stavke je predsednik Tito odlikoval večje število železničar- jev za zasluge pri delu, važnem za družbeni napredek iu, socialistični raz- voj dc!Žele. MEDTEM, ko se je v Novem Sadu končala pokrajinska konferenca Zveze koihunistov za Vojvodino, se je v Pri- štini začfela za Kosovo in Metohijo. Predstavljamo vam delegate ZA PETI KONGRES SZDL JUGOSLAVIJE Med sedemnajstimi delegati iz celjskega okraja za peti kon- gres SZDL Jugoslavije sta tudi dr. JOŠKO MAJHEN, upravnik občinskega zdravstvenega doma v Šmarju pri Jelšah ter inž. AN- DREJ MARINC, agronom pri kmetijskem gospodarstvu Šmarje. Ko sem ju obiskal in prosil za razgovor, sem ga v prvi vrsti napeljal na probleme, s katerimi se srečujeta pri poklicnem delu. PREMALO KADRA ZA PREVENTIVNO DELO Osnovni problem zdravstvene službe na našem območju se kaže v pomanjkanju zadostnega števila zdravnikov, je začel pripovedovati dr. Majhen. To še posebej velja za Dr. Joško Majhen zdravstveno-preventivno delo, ki naj bi v glavnem slonelo na medicin- skih sestrah. Žal, pa imamo na na- šem območju z okoli 35.00 prebival- ci le eno medicinsko sestro, ki opravlja patronažno službo. Prav zaradi tega, včasih niti ne vemo, ka- ko in kaj. Cez nekaj let se bo to stanje izboljšalo, ko bodo šolanje opravili naši štipendisti. Značilno za te kraje, v demograf- skem pogledu, je stalno padanje števila prebivalcev. Iz tega okoliša se namreč rekrutirajo delavci za večja industrijska središča, kot so Štore, Celje, Velenje. Zato mladina odhaja, ostajajo pa starejši ljudje. Zaradi te okolnosti so tudi naloge zdravstvene službe dosti večje, kot bi sicer bile. Določene težave se kažejo še v tem, da ima v šmarski občini le en zdravstveni dom svoje poslopje in to v Rogatcu, vsi ostali pa gostuje- jo v drugih stavbah. Na nov števil- čen priliv kmečkih zavarovancev so naše ambulante pripravljene, zlasti kar zadeva njihove opreme, uredi- tve in podobno; določene težave bo- mo imeli zaradi pomanjkanja zdrav- nikov. Tesni in neprimerni prostori povzročajo težave še v Šmarju in Rogaški Slatini. Ko pa sva zasukala razgovor na probleme, ki jih je omenil ter na So- cialistično zvezo, ki bi naj ta vpra- šanja prav tako obravnavala in re- ševala, je še posebej poudaril vlogo politične organizacije pri uveljav- ljanju družbenega upravljanja v zdravstvu. Ne gre pri tem za stro- kovno medicinsko delo, temveč edi- nole za to, je dejal tov. Majhen, da s pomočjo Socialistične zveze in or- ganov upravljanja širimo zdravstve- no prosveto, utrjujemo delo posve- tovalnic itd. Gre torej za vodenje zdravstvene politike. Zato naj bi SZDL skrbela za najboljšo izbiro članov upravnih odborov naših zdravstvenih ustanov in da preko svojih sestankov seznanja ljudi s ci- lji zdravstvene preventive, ki so del splošne skrbi za dvig življenjskega standarda. ZDRUŽENO GOSPODARSTVO — POGOJ ZA VEČJE USPEHE Od prvega januarja letos, je dejal inž. Marine, imamo v šmarski obči- ni eno samo kmetijsko gospodar- stvo Šmarje, ki je nastalo z združi- tvijo prejšnjih dveh. Zraven tega pa je bilo KG Kozje preosnovano; iz njega sta nastali dve zadružni eko- nomiji in sicer pri KZ Bistrica ob Sotli in KZ Kozje. Vzrokov za takšno preosnovo, zlasti pa za nastanek enega samega kmetijskega gospodarstva, je bilo več. Glavna vodila pa so bila: spe- cializacija proizvodnje, povečanje proizvodnosti dela in s tem v Zvezi uvedba nagrajevanja po učinku in enoti proizvoda ter končno združe- no posestvo naj postane primer na- prednega, sodobnega kmetovanja Prav zaradi tega je novo gospodar- stvo sprejelo velike naloge, tako v investicijski dejavnosti, kot tudi v proizvodnji sami. Glavna skrb bo posvečena sadjarstvu in živinoreji, seveda razen na vinogradniških področjih Sladke gore in Virštanja. Z ustanovitvijo novega gospodar- stva smo uveljavili več obratov ter delovišč kot samostojnih ekonom- skih enot. Zraven tega pa smo kot samostojno ekonomsko enoto izlo- čili živinorejo. V našem delovnem programu je ureditev precejšnjega kompleksa plantažnih nasadov, nadalje grad- nja hleva za 120 glav goveje živine in med drugim postopna graditev (melioracije) Imenega polja v so- doben kmetijski obrat. To bo seveda uresničeno čez nekaj let. Pomoč in sodelovanje Socialistič- ne zveze pri uresničevanju našega delovnega programa je nujna in potrebna, je končal tov. Marine Ljudem bo treba pojasnjevati našo pot na vasi. Treba pa bo tudi poka- zati, da lahko doma sami naredimo nekaj velikega. Res, da imamo teža- ve, kot v izredni razdrobljenosti parcel, v oddaljenosti enega obrata od drugega (Rogatec—Virštanj), Inž. Andrej Marine toda navzlic temu je volje in pri- pravljenosti za dosego lepih proiz- vodnih uspehov prav tako veliko. M. B. ODKRITA BESEDA O delu, težavah in nalogah v nedeljo dopoldne je imela osnovna organizacija Zveze ko- munistov za Avtobusni promet in Prevozništvo redno letno kon- ferenco, na kateri je o delu organizacije govoril njen sekretar tov Franc Ogradi. Gotovo je, da je imela organiza- cija Zveze komunistov velik vpliv na dosežene uspehe v poslovanju, toda navzlic temu z delom niso bili povsem zadovoljni. Čeprav imajo velike težave zaradi specifičnosti dela (večji del kolektiva je stalno na vožnjah ipd.), menijo, da bi lah- ko dosegli še kaj več, zlasti v po- gledu ideološko političnega in stro- kovnega izobraževanja. Da bi reši- li vsaj slednje vprašanje, bodo ustanovili center za izobraževanje. Na konferenci so veliko govorili še o pomoči mladinski organizaciji. Zavedajo se namreč, da z ustanovi- tvijo aktiva, v katerem je 42 mla- dih ljudi, še ni konec vseh nalog. Zdaj bo treba mladim ljudem poma- gati, da se bodo uveljavili na vseh področjih. Skrb za človeka tu ni bila prazna beseda. Weekend hišice ob morju, topli obroki malic (pri Prevozništvu so jih začasno ukinili), prva stano- vanja itd. so uspehi, s katerimi se ponaašjo. Zdaj pa računajo na uvedbo kadrovsko socialne službe, ki bo te probleme še bolj načrtno in smotrno reševala. Menda ni slučaj, da so posebno poglavje poročila in debate posvetili kontroli, pa naj si bo to pri prodaji vozovnic, vožnjah ali delu v delavnicah. Določene pomanjkljivosti so se pokazale še pri nezadostnem spre- jemanju novih članov. To bo treba v bodoče popraviti. Za izvršitev ta- kega sklepa imajo vse pogoje. Več kot doslej bo treba storiti še za ena- komerno porazdelitev funkcij, saj so tudi tu primeri, da jih imajo neka- teri preveč, drugi pa nič. Medtem, ko so v Prevozništvu že precej storili za obnovo in poveča- nje voznega parka, pa se čutijo pri Avtobusnem podjetju v tem pogledu zapostavljeni. Pravijo, da v drugih mestih in okrajih drugače in bolj od- ločno rešujejo avtobusni promet. Zaradi neizpolnjenih obljub še zdaj ni uvedena krožna proga v Celju. Za gradnjo nove garaže so v treh letih napisali tri prošnje. Lokacija za ta objekt je še vedno odprto vprašanje. S predvidenim mestom v Gaberju se ne strinjajo, ker je ta predel že tako preobremenjen s cest- nim prometom. Glede na povečanje lastne udeležbe od 30 na 50% pri nabavi novih avtobusov, se je mož- nost za povečanje števila vozil zmanjšala na minimum. Na konferenci so govorili še o nujni potrebi po izboljšavi delavnic, njihove opreme i^d. Zanimiv je tudi predlog o ustanovitvi prometne šo- le za sprevodnike. In končno — to ni bila zaprta konferenca; nanjo so povabili tudi nečlane in jih prav tako pozvali, da so v razpravi sodelovali in po^la• gali razčistiti probleme, c katerih so govorili M. B. Mladi borci za mir so zborovali v nedeljo so se zbrali v Celju na IL zasedanju Generalne skupščine Mladinskih klubov OZN Slovenije mladi borci za mir. V preteklem letu so klubi dosegli vidne uspehe, saj je sedaj v naši republiki že 30 klubov, od tega jih naj- več deluje v celjskem okraju. Po- sebno pozornost so klubi posve- tili vzgoji kadrov. Tako so v Celju priredili dva, seminarja za sekretar- je. Klubi so tudi organizirali pro- slavo dneva OZN in človečans'kih pravic, ki je zajela -in seznanila okoli 80 tisoč ljudi z delom Združe- nih narodov. Na vseh proslavah so poudarjali tudi cilje mladinskih klu- bov OZN. Center, ki bo tudi v bo- doče deloval v Celju, je skrbel tudi za propagando. Izdal je tri števil'ke informativnega biltena »Mir«, več člankov pa je bilo objavljenih tudi v tujih jezikih. Na skupščini so delegati živahno razpravljali o izobraževanju članov, ki je ena izmed bistvenih nalog te mlade, a močne organizacije. Po- udarili so, da se morajo klubi še bolj razširiti na učiteljišča in osem- letke, izobraževanje pa naj izpopol- nijo z avdivizuelnimi sredstvi. V mladinskih klubih OZN pa je zelo malo delavske in kmečke mladine, zato čakajo center še obsežne na- loge. Na koncu so delegati izvolili 19- članski plenum, za generalnega se- kretarja pa Janeza Terčka. bš POGLED PO SVETU Začnimo z Indonezijo, eno izmed izvenblokovskih držav, deželo, kate- re predstavnik je bil pretekli teden na obisku pri nas. Sukarno se je po- dal na dvomesečno pot, da prouči razmere in izkušnje v državah, kjer so notranji pogoji sorodni indone- zijskim. Indonezija ima veliko ob- jektivnih težav, saj je mlada neod- visna država, bremene pa jo tudi osebne in strankarske razprtije, na- mesto da bi se vsi odločilni elemen- ti združili za podpiranje nacional- nih interesov. Te težave bo Indone- zija toliko laže premagala, čim bolj se bo pomiril svet. Zato ni čudno, če bo Sukarno obiskal tri celine. No- tranja varnost Indonezije in vseh mladih neodvisnih držav v Aziji in Afriki je povezana s konsolidacijo stanja na svetu. V glavnem mestu Gane v Akri se je pretekli teden začela konferenca za mir in varnost afriških dežel. Predsednik ganske vlade je prisodil Afriki posredovalno vlogo med obe- ma blokoma v duhu pozitivne nev- tralnosti po bandunških načelih. Po- zval je Afriko k enotnosti, ki jo bo edino lahko rešila kolonializma in ji dala zgodovinsko vlogo. Konfe- rence v Akri se je udeležilo 190 de- legatov iz vse Afrike. Izjavili so se proti francoski atomski oborožitvi. proti rasni segregaciji v Južni Afri- ki in proti nenaravni drobitvi Afrike po ustaljenih oblikah razdelitve, ki so jo opravile kolonialne države. To razdelitev kolonialne države seve še vedno forsirajo. Se ta mesec bo oklicala neodvisnost država To- go, junija Kongo, še letos Somalija in Nigerija. Senegal, Sudan in Ma- dagaskar so sklenili s Francijo po- seben sporazum, po katerem je pre- nehala praktično obstajati Franco- sko-afriška skupnost iz leta 1958. Del pristojnosti pri vodstvu zunanje politike, obrambe, gospodarstva in finančne politike bodo prevzele afri- ške dežele, to se pravi, da jih ne bodo več vodili resorni ministri v Parizu. Seveda v tem sporazumu ni nič iskrenega prizadevanja za sodelova- nje z Afriko, če pa Francija istočas- no še vedno vztraja na atomskih po- skusih v Sahari kljub soglasnim protestom Afričanov in če začenja ponovno ofenzivo zoper alžirske ro- doljube. V tem prizadevanju je le nekaj realizma, nič pa dobre volje in humanizma, nekako toliko kakor v Vatikanu, kjer so tudi začeli raz- mišljati o tem, da bi nekje dobili črnca — kardinala. Sicer pa — svet se sploh zelo tež- ko odloča za pametne ukrepe. Lep dokaz za to je zopet razor ožit vena konferenca, ki je zapeljala svoj voz v slepo ulico in zdaj ne ve, kako bi iz zagate. Vsaka stran hvali svoj predlog in kritizira nasprotnega, no- bena ne pristane na razorožitvene ukrepe, vse ostaja pri besedah. Med tem pa raste radioaktivnost, celo v Angliji so ugotovili v mleku 40% več stroncija 90 in na Japonskem še vedno umirajo ljudje za posledica- mi radijskega sevanja. Nevarnost levkemije in kostnega raka se pove- čuje, sarkom nezaupanja pa se ka- kor orjaška novotvorba v zavesti sveta bohotno razrašča. Kako tudi ne! T. O. Razgrovor o oeljskih železnišRili naertih v počastitev dneva železničarjev, 15. aprila, priobčujemo tudi razgovor s šefom celjske postaje tov. Marjanom Gabrovškom: — Katere so naloge, ki jih trenut- no obravnavate? — Teh je veliko. Trenutno pa sili v ospredje problem reorganizacije naših železnic. Zaenkrat je vse sku- paj še v osnutku. Gre pa za to, da z decentralizacijo dosežemo večji korak naprej v delavskem samo- upravljanju. Po tem osnutku bi di- reikcije odpadle, ostalo bi le želez- niško transportno podjetje, ki bi imelo več samostojnih obratov. Po tem predlogu naj bi imeli na območ- ju celjskega okraja dve ekonomski enoti in sicer Celje ter Šoštanj, ki bi spadali pod obrat Maribor. Naša težnja pa je, da bi tudi v Celju do- bili samostojni obrat. Tako bi naše delo najbolj približali komunalne- mu sistemu. Za ustanovitev samo- stojnega obrata govorijo tudi drugi pokazatelji, kot stalno naraščanje potniškega in tovornega prometa in podobno. Res je, da kurilnice še ni- mamo; toda to naj bi ne bil izgovor, da bi v Celju ne imeli samostojne- ga obrata. — In ostale naloge? — V Celju se močno zavzemamo za ureditev obrata družbene prehra- ne. Te zamisli pa ne moremo ures- ničiti, ker nimamo prostorov, oziro- ma jih imamo, pa so izkoriščeni kot stanovanjski. Kolodvorska restavra- cija s težavo rešuje le problem na- ših abonentov. Toda, to je vse sku- paj premalo. — Kako pa je z ure'ditvijo celj- skega železniškega vozlišča? — To je težak problem. Zaenkrat so glavna dela osredotočena na gra- ditev novih tirov v Cretu, kjer bo stal lokotovorni kolodvor. Ne glede na to, pa je stanje na celjski posta- ji nevzdržno. Zaradi tovornega skladišča v neposredni bližini pot- niške postaje, ne moremo najbolje urejati potniškega prometa. Pa ne samo to, naprave so nezadostne, za- to ne moremo slediti zelo hitremu naraščanju potniškega in tovornega prometa. Spričo tega so postanki tovornih vlakov na naši postaji pre- dolgi. Tako nastaja strašna izguba časa in z njo denarja. Dela se ma- terialna škoda, kateri pa mi ne mo- remo odpomoči. Za boljše razume- vanje tega stanja naj navedem sa- mo nekaj številk. Kapaciteta celjske železniške po- staje je ustrezala predvojnemu pro- metu. Takrat so bili na savinjski progi le štirje pari potniških in tri- je pari tovornih vlakov. Na rogaški J progi so vlaki v glavnem vozili do^ Grobelnega. Na glavni progi Mari- bor—Zidani most je bil predvsem tranzitni promet, tovor za Celje in iz njega so vozili nabiralni vlaki. Spričo hitrega porasta industrije, zaradi novih šol, uradov itd. se je promet v Celju znatno povečal. Zdaj imamo na našem območju 22 parov potniških vlakov, 8 parov brzovlakov itd. V gradnji je obso- telska proga, ki bo prav tako vpli- vala na povečanje prometa. Zanimi- va je številka, ki pravi, da se je šte- vilo odpravljenih potnikov s celjske postaje povečalo v primerjavi s 1952. letom za 78%. V istem raz- dobju se je lokalni tovor povečal za 101%, tranzitni pa kar za 139%. In to vse pri takih napravah, ki so bile grajene za dosti manjšo obremeni- tev. Spričo tega nastajajo ogrom- ne zamude pri tovornih vlakih. Med- tem, ko je bilo povprečno zadrže- vanje voz lokalnega tovora še 1952. leta 23 ur, se je zdaj povečalo na 42. Zato ni naključje, da spričo teh in ostalih težav stremimo za tem, da povečamo tirne naprave in ure- dimo prostore na sedanji postaji. Ni vsak novinarki to pravi... Navada je že, da so za vse, kar je v časopisju in radijskih oddajah narobe (bolj, kakor kadar je kaj prav), krivi novi- narji. To je zelo narobe, kajti dandanes imajo pri nas vsi ljudje, bolj kakor kdajkoli po- prej, pravico sodelovati pri ča- sopisju in radijskih oddajah. Namen našega kratkega opo- zorila pa je še drug. Zgodijo se še hujše stvari, ko neodgo- vorni posamezniki nastopajo tudi kot novinarji, in to na ne- dovoljen način, pri tem pa zelo pogosto z nespodobnim, netakt- nim obnašanjem mečejo senco na vrste članov društva novi- narjev. V preteklosti se je že večkrat zgodilo, da so se po- samezniki predstavljali kot no- vinarji in celo izsiljevali poleg podatkov tudi razne privilegije Prizadeti pa so, v dobri veri, da imajo pred sabo "-es človeka od tiska, bili upravičeni (ali pa tudi ne), če so si o novinarjih ustvarjali slabo mnenje. Zato opozarjamo vse, ki pri- dejo v stik z osebam.i, ki se predstavljajo kot novinarji, pa jih osebno ne poznajo, da zahtevajo od njih potrdilo re- dakcije ali pa novinarsko iz- kaznico, kar tudi naši člani, če bo to potrebno, ne bodo sma- trali za nezaupljivost ali sum- ničenje. Društvo novinarjev Slovenije Podružnica Celje CELJSKI TEDNIK - STEV. 15 — 15. aprila 1960 3 s SEJE UPRAVNEGA ODBORA OBRTNE ZBORNICE NAČRT BAZVOJA OBRTI ZA DALJŠE OBDOBJE OBRT MORA DOBITI MESTO PO SVOJEM POMENU — NACRT IN TRDNE SMERNICE RAZVOJA OBRTI — VELIKA ODGOVORNOST OBČIN — TUDI V OBRTI ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ponedeljek je bila v Celju seja upravnega odbora Obrtne zbornice za okraj Celje. Ker letos ne bo občnega zbora obrtne zbornice, so na tej seji razpravljali o tistih problemih obrti, ki bi jih sicer obravnavali na občnem zboru. Zato so se seje razen gostov iz Ljubljane udeležili tudi predsedniki občinskih ljudskih odborov iz celjskega okraja, v razpravi pa je sodeloval tudi podpredsednik Okrajnega ljudskega odbora Celje tovariš MIRAN CVENK. Tako v poročilu predsednika Obrt- ne zbornice kot v razpravi je bil osrednji problem vprašanje nadalj- njega razvoja obrti v celjskem okra- ju. Gotovo namreč drži ugotovitev, da kljub večji pozornosti občinskih ljudskih odborov, večjim investici- jam in skrbi za razvoj obrti le-ta še vedno zaostaja za razvojem ostalih gospodarskih panog. Se vedno nam- reč velja staro zgrešeno mišljenje, da je obrt rokodelstvo in da se bo sama spričo splošnega razvoja izpo- polnjevala. Tako mišljenje je vse- kakor zmotno. Obrt je namreč tista gospodarska panoga, s katero se prebivalci ob vsakem koraku sreču- jejo; saj domala ni prebivalca, ki tako ali tako ne bi rabil uslug iz obrti. Z drugimi besedami, višje živ- ljenjske ravni prebivalcev si ni možno niti zamisliti brez dobro or- ganizirane in usposobljene usluž- nostne obrti. Drugo vprašanje pa je proizvod- na obrt. Tu bi morali obveljati ena- ki kriteriji kot pri razvoju industri- je. Ta veja obrti ima nalogo, da dopolnjuje industrijo in je po tem takem njen razvoj utemeljen že z razvojem industrije v celjskem okra- ju. Sicer lahko govorimo le o eno- stranskosti, enostranski uspeh pa nikdar ni popolen uspeh. Zato tudi ne preseneča zahteva, da bo tudi za razvoj obrti v prihod- njem obdobju potrebno izdelati po- droben načrt. Ta naj bi na podlagi sodelovanja z občinami in okrajem potem pomenil tudi dejansko krmi- lo nadaljnjega razvoja in osnovo za sestavo dela občinskih perspektivnih načrtov, ki nakazujejo razvoj obrti v posameznih občinah. Te načrte bo- do občinski ljudski odbori izdelali letos, oziroma naslednje leto. V zvezi s tem so udeleženci v razpravi obravnavali tudi vprašanje sredstev za razvoj obrti na posa- meznih območjih celjskega okraja. Obveljalo je mnenje, da je za raz- voj obrti v prvi vrsti odgovorna ob- čina in da bo od razumevanja obči- ne za potrebe obrti tudi odvisen razvoj te gospodarske panoge. Ven- dar je prav glede obrti potrebno tesno sodelovanje med občinami. To se je pokazalo v razpravi o pro- blemih pekovske in mesarske obrti. Namreč, sedanji problemi teh dveh obrti kažejo na nevzdržno stanje. V okraju je preveč pekarn in klavnic. Te pa so dotrajale in se iz dneva v dan »spopadajo« z organi sani- tarne inšpekci-je. Zato bo treba zla- sti ta problem hitro rešiti. Člani upravnega odbora in tudi predsed- niki občinskih ljudskih odborov so bili mnenja, da bi v celjskem okra- ju zadostovale pekarne le v občin- skih središčih (v nekaterih občinah še to ne bo potrebno), medtem ko so se glede klavnic ogrevali za hi- tro ureditev vprašanja gradnje osrednje klavnice za ves okraj. Predsedniki občinskih ljudskih odborov so v razpravi tudi pouda- rili željo, da bi obrtna zbornica v prihodnje še več pomagala z nasve- ti in sugestijami. NAS KOMENTAR Svetlo in temno Prejšnji teden je bila ločena seja zbora proizvajalcev celjske občine. Razveseljiva je pobuda, da so na se- jo povabili predsednike delavskih svetov vseh večjih podjetij v občini in nadalje, da so ji prisostvovali tu- di člani mladinskega političnega ak- tiva. To je povsem nova oblika so- delovanja zbora proizvajalcev z de- lovnimi kolektivi. Te prakse se bo zbor držal tudi v bodoče. Od takš- nega sodelovanja pa pričakuje še določene uspehe, zlasti v hitrejšem in preciznejšem reagiranju organov delavskega samoupravljanja na nje- gova priporočila ipd. V kolikor za- služi ta odločitev zbora proizvajal- cev celjske občine vso pozornost, pa je povsem nerazumljivo, zakaj je okoli 50 odstotkov povabljenih za- stopnikov delavskih svetov prezrlo sejo in nadalje, da tudi udeležba članov zbora proizvajalcev ni bila preveč razveseljiva. Da bi rešil to vprašanje bo zbor zahteval pismeno obrazložitev odsotnosti. Sejo so posvetili spodbudnejšemu načinu nagrajevanja, kadrovsko-so- cialni službi itd. Poročilo in razpra- va o teh vprašanjih sta potrdili, da se v nekaterih podjetjih zares tru- dijo in skušajo čimprej in na naj- boljši način uveljaviti nagrajevanje po učinku dela za vse. Drugi spet so napovedali točne roke, kot prvi junij, prvi julij, ali pa konec leta za uvedbo kompleksnega nagrajevanja po ekonomskih enotah. Navzlic te- mu je človek dobil občutek, da v podjetjih še vendarle niso vsega storili, da bi uveljavili nagrajevanje po učinku dela. To ugotovitev je v razpravi kritiziral tudi predsednik občinskega sindikalnega sveta tov. Jože Bevc, ki je med drugim dejal da leži krivda za tako stanje pri vo- dilnih tovariših, torej pri tistih, k: imajo svoje tarifne in druge postav- ke že v glavnem urejene. Niso pa storili vsega, da bi o prednostih na- grajevanja po učinku seznanili de- lovni kolektiv in mu povedali, kakš- ne koristi bi od njega imeli nepo- sredni proizvajalci. Ce bi to storili je nadaljeval tov. Bevc, potem bi de- lovni kolektiv sam zahteval, in to ostro, da se oblike boljšega načina nagrajevanja uveljavijo čimprej. Na seji je s podatki o gibanju de- lovne sile, o fluktuaciji, postregel tudi občinski sindikalni svet. Iz te- ga poročila je bilo razvidno, da je lani kar 27 odstotkov vseh zaposle- nih v celjski občini menjalo svoja delovna mesta. Razumljivo je, da ima tak premik delovne sile nega- tivne vplive na proizvodnjo. Na dru- gi strani pa opozarja, da kadrovske službe v podjetjih niso vsega stori- le, oziroma, da so se bolj ukvarjale z administrativno evidenčnimi po- sli, kot pa z odnosi znotraj podjetij; z odnosi, ki nastajajo med ljudmi itd. Velika fluktuacija delovne sile pa ima svoje začetke še v nelojal- nem vabljenju strokovnjakov iz ene- ga v drugo podjetje, v premajhni skrbi organov samoupravljanja za ureditev in izboljšanje delovnih ter življenjskih pogojev zaposlenih itd. Ko so analizirali vse te pojave, so ugotovili, da zaenkrat še niso uve- ljavili koordinacije med temi služ- bami v podjetjih. Zato so menili, da bi bilo prav, če bi se zastopniki teh služb večkrat sestali, izmenjali iz- kušnje in se pogovorili o vseh pro- blemih, ki nastajajo. Prav tako šo sprejeli priporočilo, po katerem naj delavski sveti na svojih bližnjih se- jah razpravljajo o uvedbi teh služb, o njihovem delu ter nalogah sploh. Ugotovitev, da v pogledu strokov- nega šolanja v celjski občini zaosta- jamo za splošnim gospodarskim razvojem, ni slučajna. Zato je zbor proizvajalcev priporočil kolektivom, naj izdelajo plane kadrov, ki jih po- trebujejo, pa ne samo zaradi tega, da bodo sami na jasnem, kakšno je stanje pri njih, temveč tudi zaradi tega, ker le na osnovi takih poka- zateljev lahko občina vodi določeno politiko pri ustanavljanju in delu strokovnih šol. Razen naštetih priporočil je zbor proizvajalcev predlagal kolektivom, oziroma njihovim delavskim svetom naj proučijo sistem nagrajevanja v podjetjih, analizirajo konkretno sta- nje in postavijo zahteve po njegovi izpopolnitvi. Prav tako je priporočil, da naj kolektivi v večji meri kot doslej iščejo pomoči pri reševanju vseh problemov proizvodnje, nagra- jevanja in urejevanja notranjih od- nosov pri ustreznih zavodih in služ- bah. In končno, zbor proizvajalcev je izkoristil še zakonito določilo ter naročil predsednikom delavskih sve- tov, da so oni sami odgovorni, ka- ko bodo ta priporočila uresničili v podjetjih. O tem pa morajo podati pismeno poročilo zboru do 15. maja letos. M. B. NAS RAZGOVOR Izpopolniti organizacijo dela Podatki o uresničevanju planskih obveznosti v industriji za prvo ivo- mesečje opozarjajo na iste pomanj- kljivosti, ki so bile tudi v lanskem letu. Tako je tudi letos izpolnjeva- nje proizvodnih nalog v okrajnem merilu zadovoljivo, v posameznih panogah pa so velika odstopanja Istočasno tudi letos zaznamujemo v celjskem okraju zaostajanje investi- cij. Podpredsednik Okrajnega ljud- skega odbora Celje Miran Cvenk je na naše vprašanje o tem problemu takole odgovoril: Nihanja in nesorazmerja pri iz- polnjevanju obveznosti, ki izvirajo iz družbenega načrta, so neugodna, čeprav jih opažamo vsako leto. Zla- sti še ker ta nesorazmerja hromijo možnosti za še večje proizvodne uspehe v celjskem okraju. Namreč kljub tem nesorazmerjem v okraj- nem merilu izpolnjujemo obveznosti družbenega načrta. Razumljivo je, da bi planske obveznosti precej pre- segli, če bi odpravili te pomanjkljiv vosti. Zaradi tega smo začeli redno opozarjati občinske ljudske odbore in tudi posamezna podjetja na sla- bosti in nesorazmerja, ki so se po-i kazala v preteklem mesecu. Zdi se mi, da se bo tudi tako dalo nekaj narediti, vendar menim, da bi pri tem lahko mnogo več naredila pod- jetja. Gre za dve pomembni nalogi, ki jih po mojem mnenju podjetja ne uresničujejo z dovolj odločnosti Najprej izpopolnjevanje notranje or- ganizacije dela in proizvodnega po- stopka ter uveljavljanje spodbud- nejšega sistema nagrajevanja. V mnogih podjetjih še namreč prevladuje mnenje, da so naredili vse, če so glede obsega proizvodnje izpolnili obveznost. Ostalo jim je že manj pomembno — koliki so bili stroški proizvodnje, ali se je pove- čanje proizvodnje izplačalo, s koli- ko zaposlenimi so opravili to pro- izvodno nalogo in podobne. Upošte- vanje teh nekje še zanemarjenih go- spodarskih načel pa pomeni dobro gospodarjenje in to je naš namen v sedanjem obdobju razvoja gospo- darstva. Hkrati je seveda pogoj za ures- ničenje teh načel uveljavljanje siste- ma nagrajevanja po učinku in usta- navljanje ekonomskih enot v pod- jetjih. Na tem mora sloneti težnja za višjo storilnost, na tem pa mora sloneti tudi povečevanje dohodkov zaposlenih, njihova osebna zaintere- siranost za proizvodne uspehe in odpravljanje slabosti v podjetju in na delovnem mestu. Glede tega se sedaj že težko kdo izgovarja. Saj je v celjskem okraju že veliko podjetij, v katerih so rešili na razne načine tiste splošne probleme, le znati in hoteti je treba sprejemati izkušnje iz drugih podjetij in jih prilagoditi svojim pogojem. Menim pa, da bomo letos na tem področju naredili bistven korak naprej. Kaj pravile, frizerji? Okrajna inšpekcija dela je preje- la iz Vajenske šole takle dopis: »Kot razrednik razreda brivsko- frizerskih vajencev imam velike te- žave zaradi urejevanja prostega ineva za učence, ki jim pripada po uredbi o vajencih. Prvi letnik ima pouk ob ponedeljkih, ko večina fri- zerskih obratov na podeželju ne de- la. Ker so ta dan v šoli, jim mojstri ne dovolijo drugega prostega dneva. Tako so dejansko frizerski vajenci zaposleni polnih sedem dni v tednu. O tem sem že obvestil obrtno zbor- nico, ki je obljubila, da bo posredo- ■ vala; in sicer tako, da vajenci vsaj ne bi delali ob nedeljah. Tudi oni namreč rabijo čas za razvedrilo in družinsko življenje. Zlasti še, ker smo ugotovili, da mndgi vajenci opravijo veliko nadur, ki so nepla- čane, zraven pa morajo delati tudi v delavnicah celo ob sredah popol- dne, ko imajo reden pouk. Menim, da bi z odločnimi ukrepi morali prepre- čiti to izkoriščanje vajencev, ki sc se šele začeli učiti frizerske stroke. Za učence višjih letnikov pa bi mo- rali urediti tudi vprašanje prekour- ne zaposlitve (kar ni več učenje). Da zadeva ne bo le pavšalna kri- tika, bi rad opozoril na vajence in s tem seveda na obrate, kjer se to do- gaja. Tile vajenci so prizadeti: Ru- di Vrabič — Velenje, Erna Dolin- šek — Zabukovca, Slavko Dobelšek — Velenje, Janežič iz Šentjurja Viktor Božič — Polzela. Peter Ba- rič — Šmarje. Sande Stirm — Pe- trovce, Berta Kramer — Vojnik. Te- rezija Požarnik — Rog. Slatina in Leopold Furlinger.« To je napisal razrednik, zato, ker je čutil, da je tak odnos do vajencev nepravilen. Zlasti še zato ker je zaposlovanje vajencev, ko imajo pouk, postalo že kar pravile in ga zahetvajo tudi obrati sociali- stičnega sektorja (na primer v če- salnici »Zora«). Povsod na enak na- čin opravičujejo to nepravilnost, češ da se bodo vajenci tako še več na- učili. Ob koncu komentar res ni potre- ben. Ce je naša zakonodaja predvi- dela tudi za vajence en dan odmo- ra in pravico šolanja, je to storila z dobrim namenom. Vprašanje pa je, kako bodo prizadeti frizerji opravi- čili svoj odnos do vajencev in konč- no tudi do naše zakonodaje. KAM Z ŽENSKO DELOVNO SILO? Tudi v žalski občini vse bolj občutijo pereči problem zaposle- vanja ženske delovne sile. Morda se to sliši nenavadno, ko vemo da je v žalski občini največ tek- stilnih tavam, ki zaposlujejo žen- sko delovno silo. Vendar je tako. Število nezaposlenih žena nara- ste od časa do časa tudi do 200. Posredovalnica za delo jim sicer ponuja mesta gospodinjskih po- močnic, vendar se žene tega .po- klica branijo, kar je končno tudi razumljivo. Manj razumljivo pa je, da v žalski občini istočasno ugotavljajo, da jim pri kmetij- skih delih občutno primanjkuje delovne sile, in sicer tudi za de- lovna mesta, kjer bi lahko delale žensike. Kaže, da tega problema ne bo možno reševati z moralnim pritis- kom. Saj je upravičena težnja po- sameznih kolektivov, ki hočejo zaposhti predvsem domačine, za katere ni potrebno graditi še sta- novanj. Razen tega pa so na pri- mer v Preboldu ugotovili, da so najzanesljivejši tisti delavci in delavke, kjer je vsa družina v isti tovarni. Njihova življenjska raven, boljše življenje in tudi ob- stoj je odvisen od usipeha tovar- ne. Zato tovarni tudi več delajo. Hkrati so dohodki ta^ke družine neprimerno višji, družina živi bolje in neposredna posledica je, da med delom ne premišljujejo o oseibnih problemih, da so zbra- nejši in pri delu torej uspešnejši. Zato se zdi, da bo treba trenut- no rešitev problema najti v is- kanju možnosti za ustanavljanje novih manjših obrtnih obratov, kjer bi lahko zaposlili žene. Mor- da v okviru stanovanjskih skup- nosti, ki 'bi jih ustanovili tudi v drugih krajih, ali pa vsaj z usta- navljanjem delavnic s podobnim statusom. Hudo je v letovišču Dobro se še spominjam, kako raz- igrana je bila tisti dan. ko je dobila namestitev v čednem letoviškem kraju. Skoraj vsi ostali, ki so kon- čali učiteljišče, so morali v hribe in oddaljene vasi. V letovišču pa je bi- la svetla in urejena šola. Takrat sem ji čestital in zaželel vso srečo. Rahlo Sem ji skoraj zavidal srečen nasme- šek, ki ji je ljubko poplesaval na ličkih. Zdaj sem s kovčkom še sam v le- tovišču. Zgodnja sončna pomlad me je zbežala iz pisarne. Vem. da sem rned prvimi gosti, toda sobo naja- mem tisto kot lani. le pred dnevi mi je gospodinja odgovorila, da bo vse pripravljeno. Kako mi mežika okence, skozi katerega sem tako rad pogledoval proti parku, kjer so se skoraj ob vsaki uri sprehajali mladi parčki in tudi bolehni, onemogli stari ljudje. »Glej no. Manja!« Takoj sem jo spoznal. Zamišljeno je sedela neda- leč od hiše, kjer bom stanoval. »Do- ber dan! Viš, seveda, ti si tukaj uči- teljica! Srečna si, da si v takem kra- ju!« »Le norčuj se!« je jedko dejala. *Hm, ti si tisti. Tega si ne bi nikoli 'nislila.« »Oprosti! Leto je skoraj okrog ^dkar sva se zadnjič srečala in niti Pojma nimam, kaj misliš?« Dejan- sko sem bil presenečen. *Gost si vendar in razumljivo prav v mojo sobo si se ztdetel,« se je trpko nasmehnila. »Ali ni to do- volj?« Nikako'- nisem mogel doumeti. »Oprosti; tudi lani sem stanoval pri gospe Mici in pred dnevi mi je spo- ročila, da je soba pripravljena za- me.« »Vsekakor je. Brez skrbi bodi. Ta- koj boš lahko legel« Skušala se je nasmehniti, toda v velikih sivih očeh so se naenkrat zvrtinčili kolobarji Ves osupel sem pristopil k njej. »Kaj se je zgodilo? Govori ven- dar!« Komaj se je pomerila in misli so se trgale iz nje. »Veš, vse sanje o lepoti, ki jo bom imela kot učiteljica v letoviškem kraju, so se razbile ob resnici. Nikjer nisem mogla dobiti stanovanja. Nazadnje sem morala v sobo, za katero plačujem 2500 din. Se pred pragom sem morala podpisa- ti pogodbo, da jo ob prihodu prve- ga gosta zapustim. Viš. in prvi gost si ti. Lahko si misliš, da nisem pre- več vesela. Kolegici sta še na slab- šem: obe stanujeta v mali sobici, pa morata plačati 5000 din. No. in zdaj sem na cesti. Sole bo sicer konec toda nekaj dni se bom morala z vla- kom voziti ali pa drago plačati v hotelu, preden bom lahko odšla do- mov za počitnice. Lahko si misliš, kako lepo živim s petnajstimi tiso- čaki brez vsega v dragem letovi- škem kraju.« Zdaj sem doumel. Spet ne bom tako hitro pozabil njenega nasme- ška, ko sva se razšla na postaji. LETOS BISTVEN NAPREDEK Na zadnji seji predsedstva ob- činskega sindikalnega sveta v IŠoštanju so razpravljali o dose- danjem delu in analizi občnih zborov sindikalnih podružnic. Ugotovili so, da so bili letos občni zbori neprimerno bolje priprav- ljeni kot lani, da so bile razprave pestrejše in zlasti stvamejše. Naj- bolje je uspel občni zbor obrata tovarne Toper, kjer je zaposleno 120 žena in le en moški. Občni zbor so imeli kar v obratu, vse so bile navzoče, razprave pa ni bilo treba poganjati. Govorile so pred- vsem o problemih kvalifikacij za žene, o potrebi uvajanja indu- strijskega načina proizvodnje in o zastarelosti strojnih naprav. Tudi v »Galanteriji« so bili med boljšimi. Tu so tudi prvi v občini vpeljali ekonomske enote, hkrati pa so z boljšo organizacijo dela zabeležili bistvene uspehe. Najslabše je bil občni zbor pri- pravljen v lesnem podjetju LIK, kjer so še člani odbora zamudili. Sindikalna podružnica GIP »INGRAD«, Celje razpisuje delovno mesto sindikalnega delavca Zaželena je praksa iz tega področja dela. Nastop službe taltoj, aH po dogovoru. Mravljišče na pogorišču Na pogorišču bivšega skladišča »Hmezada« v Žalcu je sle- herni dan živo. Kot človeško mravljišče se zdi. Šolarji, taborni- ki, člani društva »Partizan«, upokojenci in ostali prebivalci de- lajo pridno kot mravlje. Iz ruševin pridobivajo opeko. Z ohra- njenimi zidaki bodo zidali telovadnico in druga potrebna javna poslopja, razbito opeko pa meljejo v rdeč gramoz, s katerim bo- do posuli stezo na novem stadionu. Na gradbišču sem srečal tovariša Božička, ki je o tej skupni akciji tole povedal: Prostovoljno delo na gradbišču je združilo vse naselje. Po- samezne skupine kar tekmujejo, kdo bo več naredil. Tako so se šolarji zavezali, da bodo opravili na pogorišču 20 tisoč prosto- voljnih ur, tudi ostala društva so sprejela obveznost — med nji- mi tudi upokojenci in lovci. Pri občinskem odboru SZDL smo zato osnovali posebno komisijo, ki bo pridobljeno opeko name- nila za tiste gradnje, ki so za družbeno življenje v Žalcu najbolj potrebne, oziroma jo bodo porabili tako, da bodo vsi dobili svoje prostore. Naši trije zaporedni posnetki so ujeli najprej celjske šolarje, ki posedajo pred parkirnim prostorom pri »Ojstrici« in male 2al- čane, ki so dobesedno »preplavili« pogorišče. Tovariš Božiček, ki je tudi na sliki, je takole pojasnil posredni pomen skupnega de- la otrok: Razen, da opravljajo koristno delo, imajo otroci skupni cilj in to je veliko vredno. S tem, da delajo, ne zapravljajo po nepo- trebnem časa, skupno delo pa je tudi prijetna zabava za otroke. To lahko opazite tudi sami. Ob dobri volji gre opeka najhitreje od roke do roke in do konca živega tekočega traliu. Vmes navi- hanci povedo še kako šalo, tako da tudi smeha ne zmanjka. No, saj je poleg dela tudi smeh zdrav! -mi Hazarski Mm razstavlja r KoprD 2ivčno pliniavico, ki jo vsako leto prinaša uvertura turistične sezone v slovenska obalna mesta, je te dni še povečala napoved, da bo v Kopru razstavljal prekmurski rojak, zdaj •bčan male vasice v Savinjski doli- ni, Joža Horvat-Jaki. 2e lepaki, po- sebej pa še vabila, ki so razbila to- gost konvencionalnih fraz »... va- bimo Vas«, so veliko obetala in če se je na otvoritvi Horvatove razsta- ve zbralo v tesnem foyerju koprske gledališke hiše okrog sto ljudi (te- ga pač doslej Koper ni bil vajen!), ni bila to zgolj radovednost ali pa senzacionalistična ekshibicija, tem- več živ interes, ki ga je vzbudil tekst na vabilu, s katerim se Hor- vat-Jaki prvič predstavlja koprske- mu občinstvu. In to občinstvo je - če naj bomo iskreni — precej raz- vajeno: že leta nazaj organsko za- sleduje razvoj kakšnega Lojzeta Spacala, redno si ogleduje občasne razstave tržaških in slovenskih sli- karjev in navsezadnje nima niti da- leč do Trsta, kjer si v tamošnjih ga- lerijah lahko ogleda razstave dru- gih evropskih likovnikov Joža Horvat-Jaki je ime, ki je bilo pred dvema letoma še tabula rasa in je dobilo svoj zven (kako trpko in prav žalostno, ker spominja na znamenit aksiom »nemo propheta in patria«) šele po dveh uspelih raz- stavah v Zahodni Nemčiji. Zanj se je zlasti zavzel slovenski tržaški dnevnik »Primorski dnevnik« in šele zdaj so se zanj začeli zanimati tudi vsi tisti, ki bi ga že zdavnaj lahko »odkrili«. V Kopru razstavlja (raz- stava bo odprta do 20. aprila) Hor- vat dela v dveh tehnikah: grafiko, t. j. čmo-b^le risbe in pri nas še nov način likovne obdelave, tako imenovano tehniko »batique« ali nemško »Kammzug«. Horvat je v svojem izipovednem svetu — če uporabim milo besedo — brutalen. Brutalen do tiste mere, da ne pove le tistega, kar misli, ampak da to celo podvaja. Zato so ljudje, ko gledajo 'njegove slike, vsaj zmedeni. Kajti vse nas obre- menjuje kopica dnevnih, rekel bi, de- korativnih laži. In zdaj se je pojavil med nami nekdo, ki vse te laži de- mantira in obeša tako kruto, natu- ralistično resnico na panoje, da se zdi to že kot ciničen posmeh. Na- val divjega keltskega praznoverja se meša z intimno liriko osebne iz- povedi, protest zoper nesmisel voj- ne je upodobljen v groteskni podobi razkrojenega ustaša, kjer poleg nje- ga na mesarskem kavlju visijo kosi človeškega mesa in na zadnjem kavlju kot grozotna vizija še pravo- slavna opanka, kot simbol »moder- nega« zverinstva pa še spodaj v ko- tu nakazana silhueta časopisnega oglasa. Horvat-Jaki je imenitna žr- tev nesmiselnega iskanja in sam o sebi pravi na vabilu: »Moje slike nimajo stila, ker ga tudi sam ni- mam. Iščem ga, ker iščem samega sebe. V meni se je namreč zlago- ma utrdilo prepričanje, da ljudje ne zapuste življenja, ker je pusto, am- pak da življenje zapusti ljudi, ker so majhni. Oprostite mi, da sem si dovolil to iskreno samoljubje. V Nemčiji so za moje slike pisali: In- finitezimalna riskantna točka ek- saktnosti, preko katere se vse ruši v grotesko. Zelo učeno, kajti tega niti ne razumem prav. Moje slike so resda groteskne, toda: ali ni človek z vsemi svojimi kontrasti še več kakor groteska?« Presenetljiv pogum, drznost in - saj mi Horvat ne bo zamerili — na- ravnost očarljiva brezglavost, brez- glavost take sorte, ki ruši barikade naftalinske konvencionalnosti in sterilnega tradicionalizma. Ne do- pušča abstrakcij (zanj je namreč vselej vse jasno, kar za druge ni!), pač pa jih predrzno razkazuje, no- ro se zaganja v surrealizem, a so ga koprski panoji polni, pravi, da je impresionizem prekleto bezanje v osladnost, a je bolj impresiven ka- kor marsikdo. Njegove linije so jas- ne, kompozicija zasnovana v hipu ustvarjanja, kolorit pa otrok impro- vizacije. In vendar ... -In vendar so njegove slike zanosne, prepričljive in več kakor zgolj dekoracija. Ter- jajo več časa za razmišljanje in več potrpežljivosti, dasi so pognale iz nepotrpežljive strasti". Razstava v foverju koprskega gledališča privablja vse več obisko- valcev. Avtorja pa ni: že drugi dan je odšel v Nazarje, ker ga je raz- žirala pohlepnost po ustvarjanju. Skoda: ljudje bi ga radi spoznali in morda tudi kaj kupili. Horvat- Jaki bo ostal še zanaprej enigma. (vo Osolnik: Neznani ženi Poznam te. Moje oči te še niso videle, moje roke se te še niso dotaknile. Poznam te po šepetu kostanjevih listov z vetrom pomladi, po dihu poletja, polnega žetve težkega vonja, po dežju, ko joče jesen v puščobnost večera, poznam te po šelestu snežink v ledenem molku zimske noči. Slutim te na mojih samotnih poteh, ko v mrak so priprte veke trudnega dne — in slutim te v svojem brezupju. Stoletnica rojstva Rista Savina Skladatelj Friderik Sirca ~ Risto Savin sodi med pionirje slovenske glasbene moderne. Svojo mladost je preživel v Žalcu in Ljubljani. Z 19. leti je stopil v vojaško službo, v kateri je ostal do konca prve svetovne vojne. Na svoji častniški poti se je seznanil s kul- turnimi vrednotami Prage, Budim- pešte in Dunaja, z zakladi južno- slovanske folklore, ki je kasneje na- šla svoj odraz v skladateljskem de- lu. Kompozicijo je študiral na Duna- ju. S svojim prvim delom — samo- spevom »Tri Aškerčeve balade«: (1895) je bogato prispeval razvoju slovenskega samospeva in slovenski moderni. Njegova oblikovna sila in romantični navdih sta ga spodbu- jala k opernemu ustvarjanju. Napi- sal je dramsko sceno Poslednja straža ter opere Lepa Vida, Gospo- svetski sejem in Matija Gubec. Po- leg tega je Risto Savin plodno kom- poniral tudi samospeve ter oboga- til slovensko baletno glasbo s Ples- no legendico in Čajno punčko. Leta 1924 se je zopet naselil v Žalcu, kjer je živel v nenehnih sti- kih s slovenskimi komponisti in na- pisal več mešanih in tudi mladin- skih zborov. Njegov pomen je zlasti v tem, da je ustvaril prve primere slovenske novoromantične opere. Svojo poslednjo skladbo »Pet mladinskih zborov« op. 46 je napi- sal malo pred smrtjo; umrl je 1948. leta v Zagrebu, star 89 let; pokopali so ga v Žalcu. Nad 4.500 miadlli pevcev na občinskih revijali Ce izvzamemo šentjursko in mozirsko občino, kjer bodo ime- li revije mladinskih pevskih zborov pozneje, je že doslej na šestih občinskih revijah mladih pevcev nastopilo 74 mladinskih zborov ter 8 instrumentalnih skupin. V šentjurski in mozir- ski občini pa se pripravlja za nastop še sedem zborov. Tako so občinske revije mladinskih pevskih zborov celjskega okraja združile nad štiri tisoč pet sto mladine! To je številka, je v razgovoru dejal glavni tajnik odbora za izvedbo mladinskega pevskega festivala v Celju tov Jurče Vreze, ki je prekosila znano revijo pred dvema leto- ma. — Kako pa ste zadovoljni z občinskimi revijami na našem območju? — Vse revije so lepo uspele Najbolj so se izkazali v Celju, zatem pa v Žalcu, oziroma Šempetru, v Šmarju pri Jelšah v Zrečah za konjiško občino in v Laškem. Ce sodimo po orga- nizaciji, so bili najslabši v Šo- štanju. Ne glede na to ugoto- vitev, smo na vseh revijah ugo- tavljali razveseljiv napredek v kvaliteti. Na teh nastopih smo videli precej mladih pevovodij, ki so prišli iz celjskega učite- ljišča. Tudi to kaže, da je zani- manje za mladinsko zborovsko petje močno naraslo; z njim pa se utrjuje festivalska misel. Pozitivno ocenjujemo tudi sodelovanje in razumevanje šolskih inšpektorjev za to de- javnost in prav tako šolskih vodstev, ki so v vseh primerih nudila vse pogoje za redno vadbo zborov in pozneje za njihove nastope. — Kako potekajo priprave za okrajno revijo? — Odlično. Prireditveni od- bor v Žalcu se je te naloge lo- til z največjo odgovornostjo. Zato pričakujemo, da bo nastop enajstih pevskih zborov v ne- deljo 24. aprila v dvorani hme- ljarskega doma v Žalcu velik praznik za savinjsko metropolo in njene prebivalce. Prireditev se bo začela ob treh popoldne Nastopili pa bodo zbori osnov- nih šol iz: Zreč pod vodstvom Vilme Ceglarjeve, Gornjega grada (Franc Miklavc), Šent- jurja (Vera Rozman), Šoštanja (Pavle Bukovac), Polzele (Zla- ta Vizjak), Laškega (Jurij Go- ric), Šmarja (Zlate Prodanove) ter zbor druge osnovne šole iz Celja pod vodstvom Jožeta Ko- resa in moj zbor »France Pre- šeren«. Mimo tega bosta na- stopila še oba zbora mladincev Tako bo ženski zbor Svobode z učiteljišča vodila Marinka Križaj, mešani zbor Svobode iz gimnazije pa Egon Kunej Slednja zbora bosta sodelovala tudi na zaključni majski pri- reditvi v Celju in to v skupini zborov, ki jih sestavljajo mla- dinci in mladinke. Jurče Vreze kot dirigent Na okrajni reviji v Žalcu bo po vsem tem nastopilo enajst zborov z 863 pevci! Na tej reviji se bo tudi od- ločilo, katera dva mladinska zbora (prva skupina) bosta celjski okraj zastopala na zvez- ni reviji v Celju. To bo odlo- čila posebna žirija strokovnja- kov, kot so Simoniti, Pahor, Pirnik, Kalan in Bitenc. M. B. Z arheološko beležnico po Kozjanskem NOVE ARHEOLOŠKE NAJDBE V OKOLICI PODČETRTKA O arheoloških najdbah na Kozjan- skem smo dosedaj bore malo vede- li. Naše poznavanje tega terena se je običajno ustavilo ravno na robu te zanimive, a dosedaj nekoliko od- maknjene pokrajine. Tako poznamo rimske najdbe iz Laškega in Rim- skih Toplic z ene in iz Šmarja- pri Jelšah in njegove najbližje okolice z druge strani. Le redke slučajne najdbe so kazale sled še globlje v to pokrajino. Na prvem mestu bi omenil predvsem bogato najdbo rimskih novcev iz Prelskega, ki je bila (že precej časa je od takrat) odkrita popolnoma slučajno. Posa- mezne najdbe raznih kamenitih se- kir in drugih prazgodovmskih pred- metov (Zusem, Bistrica ob Sotli, Polje idr.) so dale slutiti, da ta te- ren v arheološkem pogledu le ni ta- ko nezanimiv kot bi se na prvi po- gled dalo misliti. Arheološka karta najdišč na Kozjanskem se bo v naj- krajšem času bistveno izpopolnila. Po zaslugi nadvse prizadevnega župnika v Podčetrtku Fr. Sternada smo v lanskem in letošnjem letu v bližnji pa tudi že nekoliko oddalje- ni okolici Podčetrtka odkrili že pre- ko 30 popolnoma nedotaknjenih go- mil. Gomile niso prav v Podčetrtku, niti ne vse strnjene, temveč so raz- tresene po bližnjih gozdovih, ki za- pirajo dolino ob Sotli. Ponekod jih je po pet, šest, drugje zopet tudi po 10 skupaj. Najbližje Podčetrtku so gomile v Golobinjeku. Ležijo v gozdu desno od ceste Podčetrtek— Bistrica ob Sotli. Ostale gomile so raztresene v gozdovih na levi in desni strani ceste Prelasko—Buče. Te novo odkrite gomile nas po- stavljajo pred vrsto novih proble- mov in domnev, ki jih danes še ne moremo razvozlati, ker še ne po- znamo etnične pripadnosti v gomi- lah pokopanih. Ce upoštevamo do- sedanje najdbe, so gomile lahko ze- lo različnega izvora. Za prazgodovinsko poreklo teh gomil bi govorila prazgodovinska naselbina v približno 3 km oddalje- ni Miljani. Teh gomil sicer ne mo- remo spravljati v neposredno zvezo z naselbino v Miljani, ker je nasel- bina le preveč oddaljena, razen te- ga pa še na drugi strani Sotle. Ni pa to edina tovrstna najdba v tej okolici. Tudi posamezne prazgodo- virrske najdbe v Polju dokazujejo, da so v prazgodovini v teh prede- lih ljudje že živeli. Je pa to tudi popolnoma razumljivo. Vzpetine, ki zapirajo dolino ob Sotli, so narav- nost vabile ljudstva v svoje okrilje. Končno pa ne smemo prezreti tudi dejstva, da je dolina Sotle najkraj- ša naravna zveza med Podravjem in Posavjem. Seveda pa s tem ni rečeno, da iz- ključujemo vsako drugo možnost v pogledu pripadnosti teh gomil. Mi vemo, da so tudi Rimljani včasih svojim umrlim nasuli na grob več- je ali manjše gomile. Rimske najd- be, kot sem že omenil, poznamo tu- di iz te okolice. Poleg že omenjene najdbe rimskih novcev iz Prelaske- ga bi lahko omenili še posamezne naselbinske elemente, okrite v bliži- ni Buč in na skromne rimske ostan- ke v Golobinjeku. Domneva se tu- di — in to popolnoma upravičeno — da je ob Sotli peljala rimska cesta iz Ptuja mimo Poljčan — Medved- jega sela — Bistrice ob Sotli in še dalje na jug. In za konec. Odgovor, ki ga po tem razmišljanju pričakujete na koncu članka, upam, da vam bomo lahko dali še letos. Mestni muzej se je odločil, da bo eno od številnih gomil raziskal. Ce nam bo sreča naklonjena, da odkrijemo kaj poseb- nega, ne bo Kozjansko slovelo samo po svojih »Atomskih toplicah«, tem- več tudi po svojih arheoloških najdbah. Lojze Bolta Aliirija v plamenih Med najbolj zanimivimi svetovnimi problemi naših dni je prav gotovo tudi Alžirija, kjer se bije boj za osvobodi- tev prebujajočega se naroda že dobrih pet let. Prav v teh dneh je dosegel raz- voj eno od nujnih potez nasprotnika: cepitev sil pri iskanju »najboljšega iz- hoda«. Zgodovina zadnjih desetletij nam posebno zgovorno dokazuje, da je samo ena pot za rešitev alžirskega in podob- nih problemov: izpolnitev zahtev za uve- Ijavljenie svoboiarnfonsko barvitost beneške šole, predstavlja madrigal Italiana Lucca Marenzia čisto polifonsko umetnost z za renesanso značilnim poudar- kom na najvišjem glasu, ki je bogat na vokalisah. Drugi del koncerta, posvečen v glavnem mojstrovinam modeme zborovske literature, je okusno po- vezala s prvim delom po ognjevi- tem portugalskem ljubavnem tekstu komponirana skladba Jacqesa Chail- leya, ki se ji pozna, kako strastno je ta francoski skladatelj in muziko- log študiral slog renesančnih moj- strov, medtem ko vsebuje »Uspa- vanka« Jeana Bouvarda toplo fran- cosko melodiko, polno spokojne svetlobe. Med raznimi skladbami tujih avtorjev se je sijajno uvelja- vila Gregorčeva skladba po prek- murski ljudski »Marko skače«, ka- tere originalen, duhovit tekst je že v imenitni interpretaciji napovedo- valca požel ogromen aplavz. Po- stavljena na čvrsto harmonsko osno- vo v brundajočih moških glasovih, teče melodija sproščeno v ženskih glasovih, deloma v prav smelo de- ljenem dvoglasju. Poleg Gregorčeve glasbe je bila nedeljsko odišavljena Maroltova »Teče mi vodica«, pisana v slogu čitalnic, nekoliko osladna, medtem ko je Colacicchijeva »Me ščiplje in grize«, ki so jo izvajalci morali ponoviti, prilila krvi opojne- mu večeru, a črnska duhovna pesem »Globoka reka«, iz časov najtrjega črnskega suženjstva, je premostila jez med evropskim in tujimi stili na našem koncertnem odru. Solist, ba- sist Bogdan Potočnik se je izvrstno vživel v originalen način petja te pesmi, malo manj sopranistka Lili Siljan. Od del domačih avtorjev je močno uspela tudi makedonska »Sa- mo prepir«, avtorja Todora Skalov- skega v za gotove predele Balkana značilnem sedemosminskem taktu, ki so ga izvajalci popolnoma vsrkali vase, čeravno je to naši mentaliteti tuje. Ce strnem vtise, nabrane na tem koncertu, lahko rečem, da je Aka- demski pevski zbor na najboljši po- ti, poti estetsko in stilno dognane- ga tolmačenja glasbe narodov sveta. Stvaritve tega zbora so nad- povprečno žive in zanosne, kajti od- likuje jih prav reliefno izdelana di- namika in realistično podajanje teksta. Strastna predanost lepoti, ki je zarisala na lica mladih izvajal- cev plemenite poteze, in visoka umetniška potenca dirigenta prof. Janeza Boleta, sta jamstvo za na- daljnje uspehe APZ, s čigar odho- dom je za iiami verjetno najprisrč- nejši večer letošnje sezone koncer- tov. Vlado Modic Kajuhov dom v Šoštanju v bližini železniške postaje v Šoštanju so na Kajuhovem domu za^* ključili gradbena dela; položiti bo treba samo še parket. Zgrradba, ki je poprej razpadala, je tako dobila novo podobo. Za njeno ob^ novo je občina prispevala preko trideset milijonov dinarjev, v njej pa bo restavracija, kavama z vrtom in tujske sobe. Pričakovati je, da bodo z novim monumentalnim obj^tom, ki iin* hkrati tudi svojo kulturno vrednost, v veliki meri prispevali ra«' voju turizma. Na eesti nisi sami ♦ Na eesti nisi sami iBUSKl TBDNIK - STEV. 15 - 16. »priit 5 Kooperacijska pogodba ni le papir Baje j« bila sodišču vložena toš^a nekega savinjskega hme- ljarja, ki se lani ni odločil za ko- operacijo. Zdaj želi s pravdo do- seči enake pravice, oziroma enake materialne ugodnosti kakor ko- operanti. Taka tožba je že vnaprej ob- sojesa na neuspeh in tako je ^rav, saj bi drugače govOTice o »pogodbah na papirju« dobile svojo osnovo. Omenjeni kmetovalec hoče za prodani hmelj dobiti enako od- kupno ceno (to je tudi dobil) ka- kor vsi drugi hmeljarji-kooperan- ti, vrh tega pa še razliko, ki so je bili drugi s pogodbami deležni pri zaščiti, agrotehničnih ukre- pih, strokovni službi itd. To pa je popolnoma absurdno. Nihče ne more zadrugo prisiliti, da tako težnjo upošteva. Za zadrugo so obvezne le tiste dolžnosti in do tistih proizvajalcev, ki so bili pri- pravljeni z zadrugo na področju skupne proizvodnje sodelovati. V končni liniji zadruga tudi ni dolž- na kupiti pridelkov, če se za to ni pi^odbeno vezala, vezala pa se je samo s kooperanti Popolnoma jasno je, da neko- operanti težje shajajo z izkupič- kom od prodanega hmelja, če so morali vso proizvodnjo sami vo- diti in nositi vse izdatke. Vendar popolnoma po lastni krivdi, saj so ob sklepanju pogodbene pro- izvodnje bila vrata zadruge vsem enako odprta. Take pogodbe so za zadružne organizacije obveznost, ni pa nikjer zakonskega določila. da mora nekdo kupiti pridelek in po taki in taki ceni. Morda je to zgovoren dokaz, da je zadružno sodelovanje zares pri- stno. Cemu bi ovinkarili: Razlika med kooperanti in onimi, ki po lastnem nagibu niso hoteli iti vštric z veliko večino ostalih pro- izvajalcev je vidna in občutna. K. V ŽALSKI OBČINI OBVEZNO ZATIRANJE PLEVELA v žalski občini so iigotovili, da so se nekatere vrste plevela raz- širile na večje območje, kar je povzročilo nižje liektarske donose žitaric. To aplošno šikodo so po- vzročili posamezni kmetovalci, ki zadnja leta niso zatirali plevela v žitni. O tem problemu je najprej raz- pravljal Svet za kmetijstvo ob- činskega ljudskega odbora Žalec. Člani sveta so se zedinili, da bo treba v občinsekm merilu tudi plevel v žitu obvezno zatirati. Za- to so izdelali podroben predlog odloka, ki so ga predložili občin- skemu odboru. Odborniki obeh zborov so ta predlog brez pri- držka sprejeli. Odlok pri tej pomembni akciji predvideva tesno sodelovanje med zadrugami in kmetovalci. Večino površin bodo oprašili strojno, le manjše površine, ali take, ki so v neposrednem stiku s hmeljišči, bo posebna komisija pregledala in morda odredila ročno zaščito. Imenovali bodo tudi posebno ar- bitražno komisijo, ki bo reševala spore glede cen uslugam strojnega dela pri zatiranju plevela na žit- nih površinah. SZDL naPianini ima pobudo Socialistična zveza na Planini je pred dnevi sklicala posveto- vanje predstavnikov vseh druž- beniki organizacij v kraju z na- menom, da skupno z njimi kon- kretizira programe dela za letoš- nje leto in to v pogledu priredi- tev, izobražievanja ter drugih po- litičnih akcij. Doslej se je nam- reč dogajalo, da so organizaicije delale dotkaj nepovezano, da so se zanašale ena na drugo, in podob- no. Iz tega razpravljanja je izšla vrsta utemeljenih in dobrih pred- logov. Med drugim so na tem se- stanku imenovali pripravljalni odbor za ustanovitev turističnega društva. Po svoji legi in prirod- nih mikavnostih je Planina že od nekdaj slovela kot turistični kraj. V tej zvezi se je zastopnik Zveze borcev zavzemal za gradnjo par- tizanskega doma na grajski pla- noti, kjer naj bi zraslo primerno gostišče, ki ga na Planini močno pogrešajo. Prebivalci sami naj bi v večji meri kot doslej skrbeli za lepši izgled poslopij in okolja. Po pre- stavitvi javne tehtnice ibo danih več možnosti za ureditev sredi- šča trga. Podpreti kaže tudi na- pore veterinarske ambulante, ki je zdaj v zasilnih prostorih in ne- primernem okolju. V mlekarski 'Otorat, oziroma sirarno, so bila pred leti vložena milijonska sred- stva. Zdaj pa bi bilo prav, če bi uredili pročelje in okolje. Zaradi higienskih razlogov pa ne kaže vriniti traktorske garaže pod isto streho. Razvaline gradu, to zgo- dovinsko znamenitost, bi tudi ne kazalo zanemariti. Predstavnik šole je prav tako iznesel svoje želje in potrebe po sodelovanju s krajevnimi gospo- darskimi in političnimi činitelji. Med drugim bo treba pomagati novoustanovljeni šolski zadrugi. Na sestanku pa so se pogovorili tudi o tem, da bo domača organi- Zcicija Zveze borcev zbrala ves material o slavni prelieklosti, o borbi za svobodo na tem območju. Pereče je tudi vprašanje pro- svetnega doma, ki je napol do- grajen in po zunanjem videzu podoben ptičnici, kot pravijo. Vprašanj in nalog je še več. Na sestanku so o vseh teh razprav- ljali pozno v noč ... Socialistična zveza na Planini daje pobudo za urejanje takih vprašanj in vse kaže, da bo s taikšnim načinom dela uspešno tismerjala celotno dogajanje. S. D. mirosan — središče Čebelarstva Zamisel, da bi v celjskem okra- ju ustanovili sodoben čebelarski obrat, je že precej stara. Uresni- čevati pa so jo dejansko začeli šele letos. Zarodek novega čebe- larskega obrata je pri drevesnici Mirosan. Začeli so z malim. Po- stopoma pa se število panjev ve- ča, tako da sodijo, da jih bo letos že okoli 500. Računajo pa, da bo čebelarska »farma« imela čez leta že okoli 5.000 panjev. V prvem obdobju bodo za ureditev tega obrata porabili 8 milijonov di- narjev, pozneje pa bo potrebno Se nadaljnjih 7 milijonov dinar- jev. Razumljivo je, da vse čebele ne bodo na kupu, saj bi jim zmanjkalo paše. Osnovali bodo posamezna središča, hkrati pa bodo uredili tudi prevoe panjev na oddaljenejše paše. Strokovnjaki sodijo, da bo za tako število čebel zadostovala paša v celjskem okra- ju in da jih bo treba le v izjem- nih primerih peljati v druga cvet- na območja. Predvidevajo tudi, da bo čebe- larski obrat ostal v okviru »Mi- rosana« le toliko časa, dokler se ne bo razvil v močan kmetijski obrat. Nato bi ga osamosvojili. V nekaj vrstah GRADNJA ODPRTIH HLEVOV V 2EPINI SE PRIČENJA... Te dni se ibodo začele v Zepini pri Celju priprave za gradnjo od- prtih hlevov za molznice. Ta obrat, ki bo v glavnem namenjen proizvodnji mleka, bo dobil od- prte hleve za okoli 500 krav z vi- sok© moLznostjo. VELIKO ZANIMANJE ZA KMETIJSKI VELESEJEM V NOVEM SADU Kmetijski velesejem v Novem Sadu, ki bo od 29. aprila do 8. anaja, bo pokazal poleg dosežkov na področju poljedelstva, živi- noreje, mehanizacije tudi napre- dek na jKKiročju predelovalne in prehranibene industrije, hemiza- cije kmetijstva itd. Na velesejmu bo sodelovalo 1920 domačih raz- stavljalcev in 524 iz tujine. Za velesejem je tudi v celjskem okraju precej zanimanja. Podjetje »Kompas« ima že sedaj v sezna- mu prijav za pet velikih avto- •busov. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Industriji volnenih izdelkov »VOLNA« Laška razpisuje NATEČAJ za sprejem 2 ključavničarjev Pogoji: kvalificiran delavec z nefkaj let prakse. Plača po tarifnem pravilTiiku. — Ponudbe pošljite na upravo podjetja »VOLNA« Laško najkasneje do 25. aprila 1960. z letnih'konferenc vaikih organizacij ZVEZE KOMUNISTOV Malo članov - veliki uspehi Konferenca je za šmartinake komuniste bila temeljit napotek za delo v prihodnje. Da bodo tudi v bodoče dobro delali, zagotav- ljajo njihovi uspehi v preteklosti. K. J. Organizacija Zveze komunistov v Šmairtnem ob Dreti je po šte- vilu članov majhna, vendar je njen vpliv na področju, na kate- rem dela, viden. S številnimi ak- cijami, ki so pripomogle k sploš- nemu napredku njihove vasi in okolice, so si ustvarili komunisti ugled, ki jim ga nihče ne more oporekati. Elektrifikacija vasi, iz- gradnja šole, zadružnega doma, gradnja mostu čez Dreto, gradnja vodovoda, to so obeležja povoj- nega razvoja njihovega kraja, pri čemer so komunisti dali svoj kre- pak delež. Vendar na letni konferenci, pretekli teden, šmartinski komu- nisti niso nizali svojih uspehov. Toliko bolj pa so se pomudili ob problemih in odkrito obravnavali vse pomanjkljivosti v njihovem delu. Ko so govorili o delu mno- žičnih organizacij, zadružnih or- ganizacijah in društvih, so ugo- tovili, da vse te organizacije ra- zen Rdiečega križa in gasilcev uspešno delajo, da pa imajo vse organizacije določene slabosti, kar pa je v prvi vrsti slabost v delu komunistov samih. Ugotavljali so, da njihov občinski odbornik ima premalo stikov z volivci. Zavze- mali so se za povečanje števila odbornikov v krajevnem odboru, ki ima veliko nalog. Ostro so kri- tizirali lanske pojave, ko so sin- dikalne organizacije in nekateri funkcionarji iz mestnih središč preplačevaili krompir na njiho- vem področju in s tem oškodovali zadružni odkup. Z njihovega pod- ročja je v preteklosti šlo veliko živine čez mejo njihove zadruge, zlasti v ljubljanski okraj, kjer so preplačevali tudi živino. Čutili so potrebo, da obravnavajo tudi pri- mere, ko je traktor sosednje za- druge obdeloval zemljo na njiho- vem področju, njihov traktor pa ni imel dovolj dela in je zato strojni odsek izkazal izgubo. Mnogo so razpravljali o disci- plini, ki med člani sem in tja po- pušča, o mladini, ki nekje na za- dovoljivi meji dejavnosti ne najde več oblik za še uspešnejše delo. Ugotavljali so, da je letos študij v organizaciji, h kateremu so ved- no valbili tudi druge ljudi, zlasti iz vodstev organizacij in društev, bil nekoliko slabši od lanskega, zlasti zato, ker niso vselej uspeli dobiti dobre predavatelje. Zelo dolgo so se zadržali ob problemu pomlajevanja organizacije. To je pri njih poseben problem, saj mladina, zlasti razgledanejša in naprednejša, stalno zapušča teren in odhaja bodisi v šole ali v in- dustrijo. Vrtinec Mladinska skuDina Svobode v Preboldu je naštudirala Janeza Ža- garja dramo: VRTINEC in z njo gostovala v Grajski vasi in Seščah. Torej kaj naj rečemo, kakšno sod- bo smo si o igri ustvarili gledalci? Razumljivo je, dokaj različno. Za mladinsko igralsko skupino vseka- kor uspeh, če upoštevamo, da so no- vinci. To so ljudje, ki bodo s priza- devanjem postali kar dobri igralci. Ce pa gledamo s stališča repertoar- ja, pa moramo priznati, da izbira ni bila najboljša. Res je, da je temati- ka drame do neke mere tudi danes aktualna. Vendar začutimo, da je vsa stvar le nekam odmaknjena in preživela. Izgovarjava je bila pre- hitra in tu in tam neenotna. Dalo bi se še kaj reči, pa se raje ustavimo pri naslednjem: tovariš Fric si je kot režiser-amater pridobil v Pre- boldu ter bližnji in daljnji okolici sloves dobrega, rutiniranega reži- serja. Vzgojil je že celo vrsto do- brih igralcev. In mu lahko mirno verjamemo, da bo z mladim nara- ščajem v prihodnje naštudiral de- la, ki bodo publiko resnično poteg- nila v vrtinec odrskega dogajanja. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovr>ih razmerij pod- jetja »ALPOS« Šentjur pri Celju razpisuje naslednja delovna mesta: 1 FINANČNI KNJIGOVODJA 1 BLAGOVNI KNJIGOVODJA 1 KNJIGOVODJA ZA OBRAČUN OSEBNIH DOHODKOV Pogoji: srednja strokovna izobrazba, oziroma nepopolna sred- nja izobrazba s prakso na omenjenih delovnih mestih. Prošnje z opisom dosedanjih zaposlitev je poslati upravi pod- jetja »ALPOS«, Šentjur pri Celju do 30. aprila 1960. MODNI UTRINKI IZ.FRANCIJE Letošnja pomladna moda za mlado in staro se ne omejuje na kakšne posebne linije. Pušča pre- cej proste roke željam in okusu, pa tuidi možnostim in potrebam. Edina zahteva, ki jo postavlja le- tošnja moda, je chic v vsakem primeru. V mejah tega pa lahko obleče žena malone vse, kar ji ugaja. Dovoljuje vrsto dodatkov, nepričakovanih detajlov in do- mislekov s tem edinim pogojem. Vendar pa postavlja zahtevo, da noben kroj ni zelo izrazito po- udarjen, ampak da vsak svojo li- nijo le naznači. Dior—Saint Laurent vztraja pri elegantnih, preprostih krojih. Bolj kakor kdajkoli priznava nor- malno linijo oblek, ki pa niso niti pretirano široke, niti ozke. Vpe- ljuje komaj naznačen »mornar- ski kostum« brez rokavov. Jeaa Desses, presenečenje letošnje se- zone, propagira pliseje, širo/ka krila, volane in pK)lne, žive barve (citronova rumena, fraise, man- darin, mornarsko modro in belo) — Oba znana modna kreatorja priporočata ozke bluze brez roka- SPET SO IZŠLE REVIJE SODOBNO GOSPODINJSTVO Nekoliko zaka.snela številka nam niza vi'sto aktualnih tem. tako o zdravstve- nem pomenu šolskih kuhinj, o ureditvi ▼ Stanovanj<.ki skupnosti Kodeljevo v Ljubljani, o izpopolnjenem loncu Eco- nomu, o katerem smo tudi mi že po- ročali, o pripravi perila za strojno pra- nje, o sintetičnih tkaninah in pralnih strojih, o praktični emajlirani posodi, ki jo izdeluje celjska Emajlirka, o ure- ditri prodaje mesa v celjski samopo- strežni trgovini, ki je zelo spretno re- šil« problem tehtanja in embaliranja mesa v vitrini za prodajno mizo; pri- naša nam Se nekaj modelov z zimskega Sejma mode, in iz Modne revije, nato pa nos seznanja z zakonom, ki nrejnje delovno razmerje gospodinjskih pomoč- nic, prinaša članek o gorivih, kurjenju in gospodinjskih kuriščih ter o pravilni uporabi dodatne peči Tobi, posveča več- jo razpravo vzreji piščancev na farmah, ki jih kupujejo naše gospodinje, nato po vprašuje za vzrokom letošnjega po- manjkanja zmrznjene zelenjave na trg« in na koncu še prispevek o bananah, ki so y zadnjem času postale vir vs«h vitaminov in hranilnih snovi v otroški prehrani, pri tem pa so vse te snovi precej bolj zastopane v vrsti dragega, verjeitno cenejšega sadja. Spodaj: Poletna obleka z veii- kim rožastim vzorcem, ki ima še Vedno podaljšan hrbet Pokazal jo je Guy Laroche. vov, ki segajo čez boke. Za telile poletne dni je to oblačilo, ne le elegantno, ampak tudi praktično. Nosimo jih seveda k ozkemu krilu. Hrbet pri oblekah je še vedno podaljšan, kakor je prika- zal Guv Laroche. Karirast ko- stum, ki ga je pokazal salon Nina Ricci-Chrehey, ima plisirano kri- lo, bolero s tritetrtinskimi rokavi in poleg tega poluver, v glavni barvi krilnega kara. V naslednji številki vas bomo seznanili z letošnjimi francoskimi modnimi dodatki in pričeskami. Slika Biroraj: Bluza, ki Jo pr|p;j čarni »Zvez- da«, Celje. DVOSTANOVANiJSKO HIŠO - Celje, Lava 31, z 3.850 m- vrta, vseljivo juli- ja, prodam. Pojasnila: Rainhofer, Celje Maistrova 6. VISOKOPRITLICNA PODKLETENA hiša z garažo in vrtom, 20 minut iz Celja naprodaj. Naslov v upravi lista. HIŠO Z LOKALOM v centru trga, pri- merno za vsako obrt prodam. Ponud- be na upravo lista pod šifro »Savinj- ska dolina«. HLEVSKI GNOJ prodam. Naslov v upra- vi lista. RADIO - 6 CEVNI, znamke »LORENZ« dobro ohranjen in v dobrem stanju prodam. Cena 20.000 din. Noslov v upravi lista. HIŠO Ida Zg. Hudinji št. 72, Celje, ki jo je treba porušiti, oziroma odstra- niti prodano. Cena v vrednosti grod- benega materiala. Informacije ;vsak dan od 6. do 14. ure pri Celjski ope- karni, Celje. KONDENZOR STEKLO za samoizgrod- njo foto povečevalniko 9X12, fleš »Braun« s priključki: baterije, aku- mulator, omrežje in »PUCH« 125 ccm 1952. prodam. Helzl, Celje, Pokopa- liška 5. MOTORNO KOLO »MOPED - JAWA« v dobrem stanju (tri brzine) prodam. Možna tudi materialna zamenjava. Ferme Maks, Pečovje 1, Štore. PRODAM čebelnjak z tremi dobro raz- vitimi družinami čebel v AZ panjih, v pdličnem medonosnem kraju in bli- žini Celja (lep nedeljski sprehod do tega kraja). Naslov pri Ivanu Samec, Vojnik 21. ITALIJANSKI karamboliran FIAT 600 - 31.000 km prodam najvišjemu ponud- niku. Ogled od 19. do 25. t. m. vsak dan do 17. ure pri Smehu v Mestinju, pošta Podplat pri Rogaški Slatini. MOTOCIKEL BSA — 650 - novejši, ugodno prodam. Mrzel, Ljubljana — Šiška, Cesnikova 22. MIZO ZA NAMIZNI TENIS prodam. Vprašati: Celje, Jurčičeva 6. FAZNO SOBO IN HRANO nudim upokojenki za pomoč v gospodinjstvu za 8 ur dnevno k dvema otrokoma. Naslov v upravi lista. V CELOTNO oskrbo in varstvo sprej- mem dva otroka na deželo. Naslov v upravi lista. i VRTNICE dobite še pri JAMNIKAR.. i Teharje. OBZ.\LJUJEM žaljiva dejanja proti De- belič Šimetu. natakarju v restavraciji Koper. JoSt Bernard. PREKLICUJEM neresn^lčne izjave proti R..T., ki sem jih izrekel dne 1. aprila 1960. Stane Olčnik. KUPIM TAKOJ vseljivo enosobno stanovanje kupim. Ponudbe pod šifro »PlaČiam takoj«. IZGUBLJENO OD RAZLAGOVE ULICE do Šlandrovega trga je bila izgubljena ženska ura. Vrnite proti nagradi TACER Faniki, Celje, Razlagova ulica 3. OBVESTILA ^ OBVESTILO Na Okrajnem sodišču v Celju bo dne 30. 4. 1960 ob 14. uri v sobi št. 32/H javna dražba zlate ure »International Watch Co — Sohaffhausen«. Cenilna vrednost 30.000 din, kovinska vrednost 21.500 din. OBVESTILO POSREDNIŠKA PISARNA Celje, Tom- šičev trg 12, telefon 25-90 posreduje pro- dajo in nakup stanovanj, posestev, par- cel in drugih neprimičnin. Podjetjem in ustanovam posreduje prodajo in na- kup opreme, strojev, avtomobilov in drugih osnovnih sredstev. Za informacije se obrnile na gornji naslov. GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek. 15. aprila ob 15.30 — Shakespeare: »Beneški trgovec«. — II. šolski abonma. Nedelja. 17. aprila ob 15 — Goldoni: »Prebrisana vdova«. — Gostovanje v Zrerah. Poiijedeljek, 18. aprila ob 20 — Rose- Budjuhn: »Dvanajst porotnikov«. — Gostovanje v Šoštanju. Torek, 19. aprila ob 20 — Rose-Budjuhn: »Dvanajst porotnikov«. — Gostovanje v Velenju. Sreda, 20. aprila ob 16 — Shakespeare: »Beneški trgovec«. — III. šolski abon- ma. Petek, 22 aprila ob 20 — Shakespeare: »Beneški trgovec«. — Gostovanje v Žalcu. Sobota, 25. aprila ob 20 — Shakespeare: »Beneški trgovec«. — Izven. Vstopnice so še v prodaji. Nedelja, 24. aprila ob 10 — Shakespeare: »Beneški trgovec«. — II. nedeljski do- poldanski abonma in izven, ob 16 — Levstik-Griin: »Kastelka«. — Gostovanje v Petrovčah. MALI ODER SLOVENSKEGA LJUDSKEGA GLEDALIŠČA CELJE Četrtek, 21. aprila ob 19.30 — Begović: »Brez tretjega«. — Gostovanje na Po- nikvi. Ponedeljek, 25. aprila ob 20 — Begović: »Brez tretjega«. — Mala dvoranja Na- rodnega doma. Izven. Nepreklicno zad- nja predstava tega dela v Celju. Gostovanje Sloven.skega gledališča iz) Trsta odpade. KINO KINO UNION Od 15. do 18. IV. 1960, »POT V VIŠJE KROGE«, angleški film Od 19. do 22. IV. 1960, »ZAKON DIVJI- NE«, ameriški barvni film KINO METROPOL Od 15. do 18. IV. 1960, »BENETKE, ME- SEČINA IN TI,« italijanski barvni VV Od 19. do 22. IV. 1960, »OLIVER TWIST€, po romanu Dickensa, angleški film MATINEJA Dne 17. IV. 1960, »NENAVADNA PRAV- LJICA« DPD »SVOBODA« MLADINSKI KINO CELJE Dne 1*6. in 17. IV. 1966, »NI MESTA ZA DIVJE 2IVALI«. nemški film Predstave so vsako soboto ob 15. in 17. uri in vsako nedeljo ob 10., 15. in 17. uri. Od 16. do 17. IV. 1960, »SATONARAt, ameriški barvni film Csc Od 18. IV. 1960, »RIMSKE ZGODBE«, italijanski barvni film Csc Od 20. do 21. IV. 1960, »JUTRI BOM JOKALA«, ameriški film »Blagor mu, komur rodiš« Dežela Shakespearovega Ham- leta se bolj kakor s svojo burno i^odovino odlikuje s slovesom •edanjosti. Kakor, da je narava i^odarila t^ severni pokrajini pri- vilegij, je Danska danes neizspod- bitno prva med državami z moč- no razvitim kmetijstvom. Izguiba jaekdanje moči, ki se je raztezala čez Skandinavijo in Britanijo, je prisilila Dance, da so na svojih :lleh razvili takšno gosipodarstvo, k^kiršnega ima le malokateri na- rod. Precej je pripomogla tudi •koliščina, da Danska že izredno 4o]go ni bila neposredno vpletena v noben vojni spopad. Čeravno Dain^a tudi v indu- striji ni na šibkih nogah, je ven- •lair njena glavna panoga kme- tijstvo. Njen zemljepisni položaj med tremi velikimi odjemalci kmetijskih pridelkov: Anglije, Skandinavije in Nemčije, je de- želi dal tretji močan temelj za tek razvoj. V bistvu pa Danska ni v neče- fner priviligirana. Do blagosta- nja, ki danes v deželi vlada, je pripeljala dolga vrsta hudih bo- jev, težkih socialnih pretresov in velika mera vztrajnosti ter teme- ijite načrtnosti. Danci so z meli- oracijami izsušili poldrugi mili- jon heiktarjev močvirij. Kako da- leč so prignali svoje kmetijstvo, pove tudi naslednji podatek: Od celokupne površine (nekaj manj kakor 43.000 kvadratnih kilomet- rov) je 63 odstotkov njiv, 10 od- stotkov travnikov in pašnikov, 10 odstotkov gozdov in komaj 17 odstotkov neplodnih tal. Toda ra- čunajmo, da se te pvovršine raz- tezajo čez ipolotok in okoli 490 otokov. Po razdrobljenosti lastništva nad zemljo je Danska podobna naši domovini. Na Danskem je 208.000 kmečkih gospodarstev pri štirih milijonih in 300.000 prebi- valcev. Blizu 80 odstotkov kmetij je pod povprečjem 30 hektarjev na eno gospodarstvo. Ta razdrob- Ijenosit lastništva jih je primorala k združevanju sil, saj na Dan- skem obstaja 7.500 kmetijskih za- drug. Zemljo so arondiraii, kar nam zgovorno priča slika, ki pri- kazuje tipično dansko vas. Pcormdimo se nekoliko pri pro- izvocSnji: Pridelek pšenice pri njih znaša 40 stotov na hektar v povprečju. Temu primemo odskafcujejo tudi donosi ostalih žitaric. Krompirja pridelajo na hektar 76 stotov itd. V živinoreji so neprekosljivi. Leta 1953 so imeli nad 3 milijone glav goveda, nad 4 milijone in 300.000 svinj, 25,5 milijonov pe- rutnine iitd. Istega leta so pride- lali 5 milijonov in 400.000 ton mleka, 141 ton imasla, 105 tooi jajc, 348 ton svežega mesa, 123 ton suhega mesa, 59 ton mesnih komizerv itd. Po vseh teh podatkih bi morali S'premeniti naš naslov: — Blagor zemlji, ki jo obdelu- jejo takšni ljudje! — J. Kr. »Tiho, tiho prišla je v deželo pomlad, prav po prstih prišla je lah- no, prelahno...« Izgubljena vojna Ko je mojster množičnih scen Ce- cil B. DeMilles snema! film »Deset zapovedi«, je pripravil tudi eno naj- bolj množičnih in hkrati najdražjih scen, ko je v »bitko« ob piramidah poslal 10.000 statistov. To je med brati zahtevalo 50.000 dolarjev stro- škov. Da pa bi šlo vse v redu, je za snemanje te scene pripravil tri sne- malne kamere: eno tesno ob prizo- rišču, drugo na snemalnem odru. tretjo na bližnji vzpetini nad »bo- jiščem«. Ko je bilo vse pripravljeno, je izstrelil raketo, znak za začetek. Obe »armadi« sta treščili s ščiti in meči, konji so se vzpenjali, »mrtve- ci« so padali kot snopi. Režiser je žarel od zadovoljstva nad pristnost- jo filmske bitke in ves navdušen ustavil »pokol«. — Kako je, snemalci? — je na- vdušen vprašal. — Preveč prahu, je odvrnil prvi. — Ze v začetku se mi je pokva- i kamera, je skesano priznal dru- gi. Režiser se je v teku pognal do ri'tjega in mu od daleč klical: — Harrv, kako je z vami? — — Pripravljen sem, šef, ko boste t.'l;o daleč . . . — In takrat se je režiser sesedel, kajti bil je tisti, ki je to bitko izgu- bil .. . --April-- April je čudovit, je mlmdost in upanje. April je obljuba^ je mesec parov z roko v roki v parku, je preskakovanje vrvice kričanje na nogometni trati, je ponos mladih mamic za vozič- ki, ponos mladih mož ob mla- dih ženkah in nasledniku, je klepetanje sosedov prek plota in prezračevanje zimskih reči.. April je megla v hribih, dež na strehah, je duh po preorani zemlji. April ss vijolice na tra- tah, malice na gredicak, pa- ganjki v grmičevju španskega bezga, je prelestna in nežma zelena tančica prvih listov v mladem bukovem gozdu. April so zlatice ob potokih so svetlo zeleni vršički na kon- ceh smrekovih vej. April je bm- hotno kaljenje v toplih gredah je prekopavanje, grabljenje, je prvi znoj na domačem vrtu. April je dež na nedeljo, bla- to na kuhinjskih tleh in na ka- lenih deških hlač. April je me- sec, ko se golob je poljubujeja na robovih streh in ko vrabci nosijo šope trave pod napušie. April je vdor lenobe v zaprte pisarne, je čas brezciljnega ta- vanja po sprehajališčih, čas, k» po ulicah zašumijo pisana kri- la in ko se prvi metulji neuča- kano spreletavajo nad prepro- gami živopisnih medenih čaš. April zamenja v izložbah brokat s svilo, je mesec, ha gredo dežniki v denar. Je tek- ma za prostor na soncu, selitev upokojencev iz zapečka v park poželjiv beg zasanjanih oči skozi šolska okna. Je idila na- petih smuči na podstrešju, br- nenje motorjev na cestah zvonkljanje kolesarjev po gozd- nih stezah. A pni je pleskar prvih sivih las in klesar novih gub v družinah doraščajoHh deklic, je grobar sestankarstva bezljanie janjčkov pred prvimi izletniki . Pripeka, slana, grom . .. Blisk, mavrica, megla in pia- ha ... Vse v enem dnevu. April je prag n najlepši me- sec leta. Oh. ta aprU .. . NOVA ZAPREKA v vsemirshem potovanju Cloveik bo lahko kmalu osvojil Mesec, pa celo najbolj oddaljene zvezde sončnega sistema. Toda ali bo lahko, četudi se bo njegova vsemir- ska ladja gibala s svetlobno hi- trostjo, zapustil svojo galaksijsko pot? Po dr. Elliotu Benedictu, šefu astrodinamičnega laboratorija v ZDA, to ne bi bilo možno. Po dalj- šem študiju tega problema je na sestanku ameriškega astronavtskega združenja v New Yorku izjavil, da bi transgalaktičiio raketo na odda- ljenosti 588 bilijonov milj od Zem- lje blokiralo. Ta raketa bi naletela na tako imenovano »dezintegralno zapreko«. Dr. Benedict je pojasnil, da tvori lo zapreko medzvezdni prah, ki lah- ko na vesoljsko ladjo deluje s tako energijo, da jo stopi, pa celo zdro- bi. Izračunal je, da bi pri 99,5 od- stotkov svetlobne hitrosti morala vesoljska ladja -absorbirati ogromne količine energije in da bi .tako ko- pičenje imelo destruktivne posledice. Isti znanstvenik meni, da bi ve- soljske ladje, ki bi dosegle hitrost med 30 in 80 odstotki svetlobne hi- trosti, lahiko ponesle človeki na mnoge zvezde v bližini sonč»effa sistema, toda da bi dexintegral«a zapreka omejila raziskovanje te- solja na polmer, manjši od 100 svet- lobnih let. ...RI2 NAŠ VSAKDANJI... V vrsti amerikanskih vplivov na življenje Japoncev je tudi sexapel. Pred ameriško okupa- cijo je razkazovanje čim več gole kože na Japonskem veljalo za ne- ukusno in nemoralno. No, danda- nes je vedno več golote tudi v de- želi vzhajajočega sonca. Na sliki zgoraj je japonska- filmska zvezdica Miyuki Kuwanat ki se bolj odlikuje po oblinah ka' kor po talentu. Razen obraza 10 skodelice riža je vse v stilu Hol- lyvooda. Ves svet je zoper eno bolezen Letošnji svetovni dan zdravja (7. april) je bil posvečen boju proti malariji. Prvič v zgodovini človeštva se je ves svet posvetil eni sami 'bolezni, ki še vedno preti milijardi ljudi in to ra\'no onim najsitomašnejšim in najslabotnej- šim narodom, ki živijo v bedi. o i) o Znanost je ugotovila prenos- nika bolezni. To so komarji. Za- znala je, na kak način se v člove- škem telesu giblje parazit bolezni da izzove mrzlico in ubija. Danes razipolagamo s sredstvi za zdrav- ljenje in uničevanje komarjev. Toda komarji se znajo braniti in je zato bilo treba začeti velike akcije, ki bodo trajale tako dolgo, dokler ta bolezen ne izgine s pla- neta. V letošnji pomladi so v 92 državah začeli odločen boj proti malariji, vendar zaenkrat samo v 13 državah z resničnimi akcijami. Človeštvo, še posebej pa za- ostali narodi, upravičeno priča- kujejo več sredstev in pomoči zo- per to zlo. Zlasti sedaj v času, ko človek stopa v vsemirje, doma pa tisoči in tisoči umirajo zaradi bo- lezni, posebno otroci, za katerih prezgodnjo smrt lahko v 10 % krivimo malarijo. Malarijo prenaša komar ano- feles, ki v sebi prenaša parazit iz vrste plazmodijev. Poznamo tri vrste težkih obolenj: Tropska ma- larija, vki z mrzlico nastopa dnev- no in je postopoma smrtna, druga je terciarna, ki nastopa vsak dru- gi dan in tretja, kvartalna, ki na- stopa vsak tretji dan. Plazmodij razkraja rdeča krvna telesca in povzroča hudo slabokrvnost. Naj- uspešnejše zdravilo zoper mala- rijo je kinin in še vrsta drugih zdravil. Najuspešnejši načini boja zoi>er legla malarije so izsuševanja močvirij, kjer se anofeles v veli- kih rojih zadržuje. Mogoče je za- lego uničevati tudi s polivanjem legel z oljem in nafto. V veliko pomoč pa so tudi ribice, ix> imenu gambuzije, ki uničujejo ličinke anofelesa. Japonski tranzistorski televizorji Znana japonska tvrdka »Soni« namerava že prihodnji mesec po- slati na trg določeno število tele- vizorjev, ki jih bo mogoče nositi s seboj. V takem televizorju bo 23 tranzistorjev, 14 diod in 1 Browno- va cev velikosti 16 centimetrov. Te- ža televizorja bo z baterijami zna- šala 5,8 kilogramov. Do knc.^. 1960. leta bodo na Ja- ponskem proizvedli okrog 10.000 ta- kih televizorjev mesečno. Predstav- nik te tvrdke je izjavil, da je tudi neka ameriška tovarna skušala pro- izvajati tranzistorske televizirje, da pa so bili pomanjkljivi. V njih so namreč slike povećavale posebne leče, zaradi česar je lahko »platno« videla z male oddaljenosti le ena oseba. Najnovejši japonski produkt pa omogoča dosti večjo sliko. CHURCHILL O POLITIKIH . .. Vsa spretnost politika je v tem. da zna prerokovati, kaj se bo zgodilo jutri, pojutrišnjem, čez mesec in čez leta. . . Mora pa prav tako znati potem obrazložiti, zakaj se je dru- gače zgodilo kakor je prerokoval. MED NAMI REČENO.. . ... $e ni dolgo, ko je bilo mogoče finansirati »čedno« vojno z denar- jem, ki ga danes terja vzdrževanje miru. .. . Težko delo res še ni nikomur škodilo, toda lenoba ima vendar najmanj »delovnih nezgod« na vesti. ... V težkih okoliščinah nekate- rim zrastejo krila, drugi si priskr- bijo bergle. ... Pravila začnejo veljati takrat kadar odpove razum ... .. . Tragika življenja je manj v tem kaj ljudje pretrpijo, kakor v tem, kaj ni bilo usojeno doživeti. K stvarem, s katerimi pridejo tudi otroci zlahka do konca, spadajo tudi starši. BASEN Zlobna žaba je vprašala sto- nogo: »Te smem nekaj vprašati?« »Vprašaj!« odvrne stonoga. »Zanima me,« povzame žaba, »s katero nogo stopaš hkrati s prvo? In kadar se ti sedemnajsta in tri- indvajseta noga prepogibata v ko- lenu, kaj dela tedaj stopalo tvoje sedemintridesete noge?« Stonoga se je nad tem tako za- mislila, da sploh ni mogla več hoditi.