Obrambni vestnik. —ob Da bo naše učiteljstvo poučeno, kako se iz nas norčuje in nas smeši urednik Mariborske »Straže«, katoliški duhovnik Golec Janoš, ponatiskujemo iz njene 106. številke sledeči člančič: »Komedija in žaloigra so pri nas na kmetih nove poletne počitnice oziroma sedanji pouk po teh počitnicah. V šolo ne prihaja niti ena tretjina otrok ter se seveda ne njim ne učiteljstvu ne ljubi resnega dela. Toliko da pro forma »šolo držijo«, sicer pa vidimo in slišimo navadno še 15—20 minut, tudi pol ure po začetku »šole« deco se pogovarjati ali vpiti; odmori se prav vestno izrabijo in nategnejo na četrt ure in čez (pri štiriurnem pouku torej blizu eno uro odmora!). Da je komedija popolna, je višji šolski svet, videč, da so razmere močnejše nego trma UJU-učiteljstva, milostno dovolil, da se podeljujejo do novembra dopusti otrokom, ki jih doma potrebujejo. Tu se vam začne že tra- gedija: ko bodo ti oproščeni po Vseh svetih prišli v šolo, kaj naj stori učitelj, ki sedaj skuša vestno poučevati.(kajti ostalim bo itak vse enako malo mar): če nadaljuje sedaj započeti pouk, mu sedanji oproščenci ne morejo slediti, zlasti, ker so že čez poletje bili oproščeni: šolo obiskujoči vsled dolgočasja izgube vsako zanimanje. Tako se bo zabila zima, pride pomlad in nove oprostitve in kmalu zopet velike počitnice. Liberalni šolniki imenujejo to osnovno šolstvo; razsodni starši in mladino- in rodoljubi pa morajo to oslarijo označevati le kot iz demokratske trme izhajajoče zločinsko eksperimentiranje z našo deco, ki bo s svojo duševno zaostalostjo morala plačevati te eksperimente. A uverjeni smo, da pride čas, ko bo mladina sama to spoznala ter bo začela deliti zaslužene nagrade vsem tem nad narodove potrebe vzvišenim šolnikoin in njih protiljudskim pomagačem! Pride!« V naslednji, t. j. v 107. številki »Straže« pa se je ta katoliški vzor spravil nad nadučitelja in na učiteljico v Šmartnem pri Slov. Gradcu, proti katerima poziva starše in krajni šolski svet ter sramoti vse učiteljstvo kot Pribičevičeve hlapce in petoliznike, ki se naj odpravijo v Makedonijo. »Stražina« pisava se docela strinja z Golečevim »Matičakovim soldatom«, ki mu je pokidal ves avtomobil, v kojem se vozi Golec po severnem delu Slovenije, bruhajoč iz sebe na učiteljstvo svojo ogabno vsebino. Sramujemo se, da nekatere učiteljice in učitelji še vedno zahajajo v Cirilovo tiskarno in trgovino, kjer tiskajo za učiteljstvo toliko zasrainovanja. Obrambni vestnik nam kliče: »Ogibajmo se svojih sovražnikov!«