601002°° p*p* Akope* 66001 *nPt 85^ * KNiJUHlCA D r i mnrebi r F1I1IU1SK1 Poštnina plačana v gotovim r»rv/\ i • Abb. postale 1 gruppo Eeiltl 2\j\j llT nevrn Leto XXXIV. Št. 262 (10.174) TRST, nedelja, 5. novembra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK ,1e začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. PRIHODNJI TEDEN ODLOČILEN ZA USODO VLADE ANDREOTTI POZIVA VSE STRANKE NAJ SPOŠTUJEJO VLADNI PROGRAM Chiaromonte (KPI): Naveličani smo zavlačevanja, počasnosti in manevrov - Cicchitto (PSI): Vlada bo padla zaradi «triletke» RIM — Jutri se vlada sreča s Rndikati, vendar jim nima kaj Ponuditi v zvezi z zahtevami bol-tučarjev in osebja javnih usta-n°v, razen poziva sindikatom, naj ostanejo zvesti sedanjemu politični®111'! okviru. V torek bodo izve-~h.ci vladne večine uradno izve-kakšno je stališče vlade do vstopa v «evropski monetarni si-kateremu že sedaj naspro-tujejo komunisti in socialisti. Vlad-?9. stališče pa je, v bistvu, neodločenost. V sredo bo na vrsti razprava o kmetijskih pogodbah, ob kateri se lahko vladna večina tudi razbije. Kaj bo storila vlada? Bo dala Prav komunistom, ne da bi pri •pai razsrdila demokristjanov? V četrtek se bo Andreotti srečal 2. neapeljskimi upravitelji, katedra teče voda v grlo. Skratka, ta teden bo za vlado odločilen. Stranke vladne večine ^ že medsebojno obtožujejo krivd 2a razbitje večine in vladno kri-?°> Andreotti pa skuša rešiti bar- ko s propagandistično ofenzivo. Ta- ko je v razgovoru z urednikom lista «la Repubblica* dejansko po-zVal KD, naj spoštuje vladne sporazume v zvezi s kmetijskimi pogodbami. Njegov najožji sodela-v®c Evangelisti pa daje na vse *trani pretirano optimistične izja-ye- «Mi računamo na Zaccagnini-la.» zaupa Evangelisti in trdi, da se ne boji Bisaglie, češ da doro-■?Jce vodi Piccoli, ki podpira vla-5P- Edini, ki je vladi nevaren je Eanfani. V sozvočju je tudi Andreotti, ki javlja teze KPI, da «nujnostno obdobje* še nj mimo, dokler tra-družbenogospodarska kriza, ka-^ro Pa je mogoče premostiti le * skupnimi napori. K tem napo-rorn, nadaljuje Andreotti, je ne-pripomogla KPI. Naj se se-jai umakne, samo zato, ker je njenih volivcev nezadovoljen? t° bi bilo, po Andreottijevem ^nenju, izjalovitev vseh doseda-nJm dokazov odgovornosti. ^ isti sapi pa Andreotti ponav-la komunistom, da je njihov vstop riado sedaj nemogoč «zaradi zaletenega mednarodnega položaja*, tudi «nasprotovanja mogoč-*Un krogov v Italiji*. Pač pa v zameno obljublja zakon, ki bo spremenil strukturo vlade (do konca eta) in takojšnjo zamenjavo Do- Giulio Andreotti Chiaromonte jasno obtožuje voditelje KD in drugih strank, da skušajo potisniti KPI v kot in jo spravljati v zadrego. Tudi v socialističnih vrstah ne prevladuje več optimizem. Cicchitto je na primer mnenja, da bo Andreotti jeva vlada padla kmalu, ob vprašanju «triletke», vendar so voditelji PSI prepričani, da sta za tak razplet enako krivi KD in KPI, češ da se pripravljata na predčasne volitve. Signorile je, na primer, mnenja, da se KPI «vrača k stari politiki* in da se KD s tem strinja. Zato poziva vse sile večine k enotnosti in strnjenosti, volivce pa opozarja na odgovornosti največjih strank. Za La Malfo so vsega krivi sindikati, katere poziva, naj se uklonijo potrebam strank večine, sicer bodo vse brez razlike plačale ceno krize. Zadnje izzivanje pa je sprožil Donat Cattin, ki trdi, da na Jugu ni dela, ker sindikati nasprotujejo Pandolfijevemu programu «triletke*. MINO FUCCILLO ERE ZA ŠTUDENTE, KI SO PADLI POD STRELI VOJAKOV Protivladne demonstracije v Teheranu včeraj zahtevale okrog dvajset žrtev Iran na robu državljanske vojne • Komeini in Sandžabi zavračata vsakršno dogovarjanje s šahom ■ Severne predele države prizadel nov hud potres TEHERAN —- Že tako nesrečno iransko ljudstvo je včeraj doletela nova huda nadloga. Poleg žalostnega obračuna silovitih protivladnih demonstracij, ki so tudi tokrat zahtevale večje število človeških žrtev, moramo, žal, zabeležiti vnovičen potres, ki je ob 17.23 po srednjeevropskem času prizadel tri pokrajine zahodno od Teherana. V dunajskem vremenoslovskem središču so osrednjemu sunku izmerili kar 6,5 stopinje po Richterjevi lestvici, ki jih ima dvanajst; sledilo je še več lažjih, a natanko sedem minut po prvem še drug močan sunek. Kaže, da je ujma povzročila več žrtev in precejšnjo gmotno škodo. Zajela naj bi kraje Rasht (323 km severnozahodno od Teherana), Tabriz, Zanjan, Gilan, Ardebil, Kalkhol, Bandar Pahlavi in Astaro. Kolikor zadeva poulične izgrede tako v glavnem mestu kakor v številnih drugih iranskih mestih, ki so jih uprizorili univerzitetni IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllIIIIIIIIIIIIIIfllllllllllllllllHIlflllllllllllllllllllllllllllinilllllllllIMMIMIMlIlIHIAIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllliiiiiiiii OB DNEVU OBOROŽENIH SIL Predsednik Pertini v Redipuglii V Beogradu pogovori Herljcvic-Rognoni BEOGRAD — Italijanski notranji minister Rognoni, ki je 16 dni na uradnem obisku v Jugoslaviji, kjer se je sestal z zyeznim sekretarjem za notranje zadeve Herljevičem, je de-Ja'> da je njegov obisk v Beogradu zelo koristen, še zlasti kar zadeva borbo proti teroriz-tI'u. ki je ena glavnih skrbi Vseh evropskih držav. Izrazil je upanje, da bi na mednarodni ravni prišlo do večjega sodelo-VaRja na tem področju. Eden od ciljev Rognonijevega uoiska v Beogradu je bilo zbi-ahje podatkov, s katerimi naj ! izdelali podroben «zemlje-jud» terorizma, ki bi kazal, ka-■yre so države, v katerih tero-delujejo, kje se srečujejo n kje jim nudijo pomoč. S tem zvezi bo imel v prihodnjih pdPjh še nekaj sestankov z no-ranjirnj ministri drugih evrop-Hih držav. Najprej naj bi se ustal s svojim španskim kolesom. . Kar zadeva pogovore s Her-Jevičem, ki se bodo zaključili riatles, sta se oba ministra baje uplenila o «kanalih hitrega komuniciranja, kar bi omogočilo ^ J učinkovite posege*. Poleg je bil govor o nekaterih Prašanjih, ki zadevajo meje ^ontvola potnih listov, razširijo mejnih prehodov, sodelovaje med obmejnima policija-^tovrstnih sestankov naj » J' Bodoče prišlo vsaj vsakih st mesecev. ittien°aKjna. Istočasno namerava Ho y0Vati novega ministra «za javili ,pravo», ki se bo ubadal z vse-slmu ovnitni pogodbami javnih u-Toh ev' * <■?,.. nestrpnosti KPI Andreotti tajn;?Jimi pozivi ni ublažil, član A lfŠt,Va flhiarnmnntf* ni&p v Hfl- n£ji «Unith», da so komunisti in »počasnosti, odlašanja fcliča- _________ d0vnianeVr°V»- KPI Se ne m°re Za" z «manjšim zlom*. Tokrat Ali vlada uresni-progra- Jw llU’ iiciiijoji i1 I.ivnuv, f| ‘Pmat jasen: Ali vlada hia” v dogovorjene točke . T0J a*‘ je vladna kriza neizbežna. Stj ® krize ne sprožijo komuni-Pa si,e’ k' ne marai° SP°‘ sporazumov. Ob včerajšnjem dnevu oboroženih sil, ki je sovpadal s 60-letni-co zmage v prvi svetovni vojni, je predsednik republike Sandro Pertini položil lovorov venec ob sarkofagu, ki je osrednji del spominske kostnice v Redipuglii. Ob njegovem prihodu ter ob odhodu 20 minut kasneje je spomenik in o-gromno množico predstavnikov bojevniških organizacij ter turistov iz vseh krajev države preletela akrobatska skupina vojaškega letalstva «Freccie tricolori* ter pustila za seboj dimnate barve trobojnice. Predsednik Pertini se je ob položitvi venca poklonil spominu stotisočih, ki so padli na soških frontah in so v kostnici našli zadnje bivališče, minister za obrambo Ruffini pa je imel krajši nagovor, v katerem je v svojem imenu ter v imenu vseh navzočih pozdravil predsednika Per-tinija, udeleženca v prvi vojni ter nosilca odlikovanja »cavaliere di Vittorio Veneto*. «Noč, ki je sledila prvi svetovni vojni, ni zasenčila zmage italijanskih oboroženih sil in italijanskega ljudstva. Z enotnostjo in bojem si je Italija vrnila svobodo in demokracijo.* Obrambni minister je, ne da bi to izrecno omenil, hotel poudariti vlogo, ki jo je odporniško gibanje predstavljalo v obnovi svobode in demokracije, ki ju je uničil fašizem. Proslave dneva oboroženih sil v Redipuglii so se udeležili odredi, ki so predstavljali vse rodove vojske, visoki predstavniki vojaških in civilnih oblasti Ko so prebrali obrazložitev za podelitev zlate medalje neznanemu vojaku, je predsednik Pertini zapustil kostnico ter se odpeljal na proslavo 60-letnice zmage v prvi svetovni vojni, ki so jo priredili v Vittoriu Venetu, (gv) študentje in srednješolci iz protesta proti zatiralnemu šahovskemu režimu, ni še povsem jasno, koliko je bilo ubitih. Uradni viri poročajo o petih, najmočnejša opozicijska stranka «nacionaIna fronta* govori o sedmih, a študentski krogi navajajo kar 20 mrtvih. Gre za mladince, ki so padli pod streli policije in vojske na prostranem območju okoli univerzitetnega naselja. V predpoldanskih urah so se demonstrantje omejili na »notranji* protest v prostorih univerze, kjer naj bi uničili večji kip Reze Pahlavija. Vzklikali so sovražna gesla proti šahu in režimu sploh ter zahtevali povratek šiitskega vodje Komeinija iz izgnanstva ter takojšnjo ukinitev policijske ure in izpustitev vseh političnih jetnikov. Okrog 13. ure se je več tisoč študentov odpravilo na ceste in trge, kjer so s kamenjem in za žigalnimi steklenicami napadli več denarnih zavodov, kinodvoran in javnih poslopij, tako tudi dva velika hotela v samem teheranskem središču. Policisti in zlasti vojaki so takoj nastopili. Najprej so poskušali razgnati demonstrante s solziva, nato s streljanjem gumijastih kroglic, nazadnje pa s pravimi naboji. Oblasti zatrjujejo, da so streljali v zrak, študentje pa to odločno zanikajo, saj naj bi že na samem začetku spopadov obležalo na asfaltu mrtvih najmanj pet mladincev. Demonstracije, med katerimi je bilo veliko laže in huje ranjenih, poleg seveda mrtvih, so trajale^ vse do večera; tedaj se je ozračje nekoliko pomirilo, ostalo pa je izredno napeto. Dejansko prevladuje v Teheranu (in v drugih mestih) vzdušje, prave državljanske vojne. Včerajšnji izgredi so bili po trditvah prič najhujši od tako imenovanega »črnega petka* naprej, to je po 8. septembru. Voditelji opozicije naglašajo, da u-tegne zaostritev policijskih oziroma vojaških povračilnih ukrepov izzvati splošno oboroženo vstajo, hkrati pa naglašajo, da pomeni včeraj prelita kri študentov poslednji dokaz, da ni med šahom in opozicijo mogoč prav noben dialog več. Glavni tajnik »nacionalne fronte* Sandžabi, ki se že teden dni nahaja v Parizu, je sporočil, da se noče sestati z Rezo Pahlavijem, '•azen tega pa o-gorčeno zanika vest, po kateri naj bi bil pripravljen pristopiti h koalicijski vladi v svojstvu podpredi sednika vlade. Nasprotovanje ka kršnemu koli dialogu s šahom je ponovno izrazil tudi Komeini. ki od 6. oktobra biva v kraju Ne-auphle le Chateau blizu Pariza. Medtem so v krogih petrolejske industrije sporočili, da se je položaj po petdnevni stavki uslužbencev petrokemijskih obratov nekoliko že izboljšal. De’ stavkajočih se je vrnil na delo in v kratkem naj bi izkoriščanje petrolejskih vrelcev naraslo na polovico redne stopnje, to je na 5,8 milijona sodov dnevno. Obenem je državna petrolejska ustanova demantirala govorice, češ da je stavkajočim zagrozila z odpustom, če se ne vrnejo nemudoma na delo. Pripomniti gre, da je v teku tudi stavka letalskega osebja. __________ (dg) Med Tanzanijo in Ugando še ni pomiritve DAR ES SALAAM — Kljub temu, da je Tanzanija oklicala splošno mobilizacijo že pred dnevi, do slednje do sedaj še ni prišlo. U-gandske čete so zasedle severni breg reke Kagare in razstrelile e-dini most, ki povezuje obe obali. V sedanjem monsumskem obdobju je reka široka najmanj petdeset metrov, ponekod pa tudi 800. Vsakršna tanzanijska protiofenziva je torej veliko vprašanje, saj ni znano, da bi tanzanijske oborožene sile razpolagale s premičnimi mostovi in pionirskimi enotami, ki bi lahko postavile most v kratkem času in pod ognjem nasprotnika. Oborožen spopad je trenutno prešel v fazo prerekanja in žaljenja med obema državnima poglavarjema. V petek je Amin pozval Nje-rereja na pretep, da tako rešita spor, včeraj pa ga je označil za strahopetca in za izdajalca. S svoje strani ga je Njerere imenoval za «norega boksarja* ter sifilitičnega norca in ga primerjal s Hitlerjem. Kakorkoli že, dejstvo je, da je spopad med Ugando in Tanzanijo, ne glede na to, kdo je začel in kdo ima ;prav (in vse kaže, da Amin nima), objektivna podpora tistim, ki v Afriki sejejo razdor in ki bi hoteli destabilizirati vse področje. Umrl je dr. Frane Tončič Umrl je dr. Frane Tončič, umrl je plemenit človek, trden Slovenec od rojstva do smrti, protifašist in napredno usmerjen, splošno spoštovan in visoko uveljavljen tržaški slovenski pravnik, cenjen in upoštevan družbeni delavec, mož preudarnih besed in dejanj, premočrt- nega, veselega značaja in velike- Ijenjska stiska po eni in golo naključja po drugi strani, sta ga pripeljala v novinarske vrste kot u-rednika dnevnika «Edinost» in kasneje tednika »Nouice*. Kljuboval je fašistični cenzuri in napadom fašističnih škvader na uredništvo, vse do nasilne ukinitve slovenskega tiska. Medtem se je tudi z univerze na Dunaju, kot prvi slovenski študent, prepisal na pravno fakulteto v Padovi, v Trstu pa se je u-dejstvoval v Akademskem ferial-nem društvu «Balkam, oziroma poznejšem društvu «Nicolo Tomaseo*, kjer je sodeloval s pokojnima dr. Jožetom Deklevo in Romanom Pahorjem. Po končanih pravnih študijih je opravljal odvetniško prakso v Trstu pri dr. Agnelettu in dr. Borisu Furlanu, nato pa postal samostojen odvetnik. Zaradi narodnostnega in protifašističnega delovanja je bil leta 1940 aretiran in naslednje leto obsojen na znanem tdrugem tržaškem procesu» (Tomažičevim) pred posebnim fašističnim tribunalom na 16 7w;,» o„ ________j.-, J ' *** zapora. Kazen je prestajal v 1 rodlL5 Castelfranču v Emiliji, kamor so ibra 1893 v Hrušici pri Pod- kmalu prišle prve točnejše vesti o ga. čutečega srca. Ni tako pogosto, da se toliko lastnosti zlije v enem samem človeku in mu izoblikujejo značaj. Zato so redke take osebnosti in ko odhajajo se tega še toliko bolj zavedamo, kot smo se morda za njihovega življenja. Za dr. Tončičem je odšel iz naše zamejske narodnostne skupnosti tak človek in za njim ne bo ostal le neizbrisen spomin, ostala bo tudi praznina, ki jo bomo čutili. Pred dobrim mesecem je že t> bolnišnici dočakal starost 85 let in ko smo ga obiskali, da bi mu izrekli bolj kot voščilo za leta, voščilo, da bi se mu povrnile moči, se nas je ob njegovem, z grenkobo preletelim nasmeškom, polastila zla slutnja, da mu v na videz še krepkem telesu usihajo poslednje življenjske moči. Usahnile so v petek, 3. novembra zvečer v ljubljanski kliniki. tir. septembra 1S93 v Hrušici pri gradu na slovensko - hrvaški jezikovni meji. Ob priložnostnem raz- OB IZJAVAH ZUNANJEGA MINISTRA ARNALDA FORLANIJA UUBLJANSKEMU «DELU» Nesprejemljivo ozemeljsko omejevanje zaščite Slovencev Pred enim tednom je rimski dopisnik ljubljanskega «Dela» postavil v zvezi z uresničevanjem o-simskega sporazuma štiri vprašanja zunanjemu ministru Arnaldu Forlaniju. Ta vprašanja in odgovore nanje je ljubljansko DELO objavilo v sobotni številki 28. oktobra 1978, v našem dnevniku pa smo pogovor ponatisnili v naši nedeljski številki od 29. oktobra t.l., saj je tretje vprašanje — z odgovorom vred — zadevalo za Slovence v Italiji trenutno najvažnejše probleme. Glasilo se je namreč takole: «Ali bo italijanska vlada izdelala integralni zakon, ki bo dokončno, v duhu ustave in sporazuma, uredil vprašanje slovenske manjšine v Italiji?* Na to zelo jasno vprašanje je zunanji minister odgovoril z desetimi stavki, v katerih pa pri najboljši volji ni moč najti tako jasnega odgovora, kakor je bilo jasno postavljeno vprašanje. Pač pa je minister že v drugem stavku povedal ljubljanskemu novinarju, kaj določa osmi člen sporazuma, v tretjem stavku pa obrazložil, da je bila »z osimskimi sporazumi sprejeta medsebojna mednarodna zakonska obveznost v korist pripadnikov dveh etničnih akupin na območju teritorialne sfere* nekdanjih con A in B, v tretjem stavku pa je minister poudaril, da je to «točno definirana postavka sporazumov, ki da ni bila sprejeta zato, da bi ozemeljske omejitve pri uresničevanju pomenile izhodišče za vsakovrstne neutemeljene polemike*. Zares! Po polemikah, v katerih smo se v našem dnevniku dolga leta sklicevali na sprejete nedna-rodne in ustavne obveinosti Italije glede pravic Slovencev, nam se po tolikih desetletjih, prav gotovo ne toži. Saj so skoraj vsa naša dokazovanja naletela na gluha u-šesa tistih, ki so jim bila namenjena. Zato po objavi omenjenega pogovora navajamo samo vsebino tistih dokumentov, iz katerih dovolj jasno sledi zlasti nevzdržnost ministrove trditve, da osimski sporazumi vsebujejo kakršnokoli «o-zemeljsko omejitev pri uresničevanju* teh sporazumov, * * # Če je minister rimskemu dopisniku Dela imel za potrebno ponoviti vsebino osmega člena, zakaj ni omenil medsebojne obveznosti obeh podpisnic, ki se glasi: «Pogodbcnici potrjujeta svojo privrženost načelu največjee' možnega varstva državljanov — pripadnikov manjšin — ki Izvira iz njunih ustav in njune notranje zakonodaje In ga vsaka stran uresničuje avtonomno, pri čemer se ravna po načelih ustanovne listin'' Združenih narodov univerzalne deklaracije o človekovih pravicah, konvencije o preprečevanju kakršnih koli oblik rasne diskriminacije in univerzalnih paktov o človekovih pravicah*. Očitno je, da minister te obveze svoje vlade ni omenil prav zato, ker ne vsebuje niti besedice o kakršnikoli »teritorialni omejitvi* uresničevanja ne le določb posebnega statuta londonskega memoranduma, temveč tudi vseh določb naštetih mednarodnih dokumentov, ki pa jih v izogib — kot rečeno — polemike, ne bomo naštevali. • • « Osmi člen osimske pogodbe pa se glasi: »Takrat, ko neha veljati specialni statut, priložen k londonskemu memorandomu o soglasju z dne 5.10.1954, izjavi vsaka stran da bo ohranila v veljavi notranje ukrepe, ki jih je že sprejela pri izvajanju omenjenega statuta in da bo v okviru svojega notranjega prava zagotovila pripadnikom zadevnih manjšin enako raven varstva, kot jo je določal specialni statut, ki neha veljati*. Niti ta člen ne vsebuje nobene teritorialne omejitve, saj ne omenja nobene bivše cone A ali cone B. Namesto tega pa poudarja «o- kvir notranjega prava*. * » • Osnova tega notranjega prava pa je v Italiji brez dvoma predvsem Ustava Italijanske republike, katere šesti člen se glasi: «Republika ščiti jezikovne manjšine z ustreznimi določbami*. Torej: Ne le manjšine v določeni coni, ampak manjšine v vseh deželah, vseh pokrajinah in vseh občinah Republike, kjer pač prebivajo. Da pa Slovenci prebivajo ne samo v bivši coni A, t.j. v današnji pokrajini Trst in pokrajini Gorica, ampak tudi v pokrajini Videm, je ugotovilo že teta 1954 glasilo italijanske vlade «Docu-menti di vita italiana* v štev. 28, marca 195' Sicer pa je vlada dolžna poskrbeti za največje varstvo Slovencev goriške in videmske pokrajine tudi na podlagi člena 15, 16 in 17 mirovne pogodbe od 10. 2. 1947 in člena 3 ustave. Tudi te določbe ne omenjajo »teritorialnih omejitev*. • • • Če pa bi kdorkoli hotel vendar le kljub vsemu, poiskati za Sin vence v Italiji »teritorialno omeji (lllll||IIIIIIIIIIIII|||||||||||lt|||||||||||IUIII||l|||ini||||lir||||n||lm„||||mm||„||||||„|||||||||||J|||u|||||||||||||| NA KONGRESU SOCIALISTIČNE INTERNACICNAIE Craxi o politiki pomiritve v Evropi Poseg tajnika PSD/ Pietra Longa VANCOUVER — Na kongresu socialistične internacionale sta med drugimi spregovorila tajnik PSI Bettino Craxi in tajnik PSDI Pietro Longo. Craxi je osredotočil svoj poseg vprašanjem popuščanja, napetosti in miru. »Potrebno je odpravljati vse antagonizme; vse preveč je togosti, zaprtja in dogmatizma. Kjerkoli se oblast izrodi v avtoritarizem in represijo, se morajo socialisti zavzeti.* Tajnik PSI je nato poudaril, da bo boj proti fašističnim režimom uspešnejši, če ga bo spremljal boj za dosego človeških pravic po vsem svetu. Omenil je evropsko združevanje in gospodarske probleme. Za Craxija so elementi demokratične samouprave in stvarna svoboda edina pogoja za postopno odpravo antagonizmov med zahodno in vzhodno Evropo. Longo pa se je v svojem posegu dotaknil predvsem italijanskih problemov. Po njegovem obstajajo možnosti skupne strateške poti med PSDI in PSI, zavrnil pa je možnost ponovne združitve med obema socialističnima strankama. Nakazal je politične značilnosti in cilje obeh socialističnih strank, pripomnil pa, da je potrebna s strani strank socialistične internacionale vsa podpora, da se ti cilji uresničijo. Bettino Craxi tev* v zvezi z osimsko pogodbo, jo lahko najde, v resoluciji, ki jo je v poslanski zbornici italijanska vlada 17.12. 1976 sprejela kot priporočilo in ki med drugim vsebuje tudi naslednji stavek: »Poslanska zbornica, sklicujoč se na 6. člen Ustave Republike I-talije, ki poudarja načelo varstva jezikovnih manjšin, katere je treba uveljaviti z ustreznimi predpisi ... ker meni, da se vprašanje slovenske manjšine zastavlja v globalnem merilu in torej NE ZAJEMA LE TRŽAŠKE UKRAJINE, AMPAK TUDI GORIŠKO IN VIDEMSKO . .. zavezuje vlado, da čimprej predloži zakonske ukrepe v globalno zaščito Slovencev v Italiji*. Iz ustreznih stenografskih zapisnikov, objavljenih v ATTI PAR-LAMENTARI sledi, da ob glasovanju te resolucije (za katero je glasovala ogromna večina poslancev), noben član vlade ni niti poskušal zanikati točnosti gornje »teritorialne omejitve*. • • « Ta resolucija ia je prav tako v skladu z resolucijo, ki jo je istega 17. 12. 1976 z ogromno večino glasov izglasovala ista poslanska zbornica, a vlada sprejela kot OB-P. G. (Nadaljevanje na zadnji strani) Saudska Arabija naj bi okrepila proizvodnjo nafte RIAD — Saudska Arabija bi v prihodnjih dveh mesecih utegnila povečati svojo proizvodnjo petroleja da bi krila pomanjkanje nafte, do katerega bo prišlo zaradi zastoja pri črpanju v Iranu. Saudsk1 minister za petrolej Ja-mani, ki je dal to izjavo, je tudi poveda’, da za sedaj ne vidi potrebe, da bi ok;?-»ili proizvodnjo. Državna družba Aramco ne bi imela nobenih efav doseči 9-10 milijonov sodov proizvodnje dnevno in kljub temu bi letos ostala p . J poprečno proizvodnjo 8,5 milijona sodov dnevno. govoru je na ustrezno vprašanje odgovoril: «Težko bi se opredelil za Brkina in še manj za Čiča, kljub globokemu spoštovanju do o-beh in tesni povezavi z obema, posebno če pomislim na skupno trpljenje in junaštvo tega ljudstva v narodnoosvobodilni vojni.* Po opravljeni osnovni šoli v domačem kraju, se je vpisal na gimnazijo v Pazinu. Bolj kot bližina je na njegovo izbiro za nadaljevanje študija v Pazinu, vplivala tedanja politična in kulturna povezanost med Slovenci in Hrvati in pa sloves tedanje hrv e gimnazije v istrskem kulturne .i središču. Profesorji so mu bili med drugimi veliki hrvaški pesnik Vladimir Nazor, slovenski slikar Saša Šan-telj in pisatelj Ivan Pregelj. Takoj po končani gimnaziji je moral k vojakom in na vojsko, po razpadu Avstro-Ogrske pa je prišel v Trst *brez prebite pare v žepu» — kot je sam dejal. Vpisal se je sicer na visoko šolo na Dunaju, toda živ- vstaji in oboroženem partizanskem boju v Jugoslaviji, Sloveniji in na Primorskem. Postal je pristaš narodnoosvobodilnega gibanja, kateremu pa se je lahko pridružil šele leta 1944, ko se je končno z drugimi obsojenci posebnega tribunala vrnil v Trst. Do osvoboditve so ga fašistična policija in esesovci še dvakrat zaprli. Po osvoboditvi je bil član vodstva Osvobodilne fronte za Trst in slovensko Primorje in član izvršnega odbora Slovensko - italijanske protifašistične unije. Kasneje je bil mrd ustanovitelji skupine Neodvisnih Slovencev, iz katere pa je potem izstopil. Bil je tudi eden prvih zunanjih sodelavcev Primorskega dnevnika, v katerem je 3 svojim briljantnim peresom odločno nastopal v obrambo preganjanih protifašističnih borčev, katere je tudi pred angloameriškim vojaškim sodiščem branil z vso prepričljivostjo svojih pravniških sposobnosti, pa tudi v obrambo slovenskega jezika in splošnih narodnostnih pravic je zastavljal svoje pero. Ko je bilo ustanovljeno društvo slovenskih odvetnikov *Prav-nik>, je bilo povsem naravno, da je postal njegov predsednik. Ko smo odpirali naš Kulturni dom v Trstu, je bilo spet povsem naravno, da je slavnosten govornik (in potem dolga leta predsednik začasnega odbora za njegovo upravo) in zgodovinske bodo ostale njegove ponosne besede, naslovljene na prisotnega predstavnika italijanske države, prefekta Mazzo: «Slovenci, čeravno maloštevilni, smo narod brez nepismenih, hlasteč po kulturnem napredku, narod ki si je obenem svest, da če nam je uspelo preživeti strahotna razdobja naše zgodovine, dolgujemo za to hvalo svoji navezanosti lastni zemlji in lastnemu jeziku in predvsem enaki kulturni ravni z drugimi narodi, katerim sta bila zemljepisni položaj in zgodovina bolj naklonjene nego nam*. Tako je lahko govoril le človek, ki ga je krasil ponos na svojo narodno pripadnost. Kot aktiven javni delavec na mnogih področjih našega narodnostnega življenja, je bil soustanovitelj in potem upravni svetnik Tržaške kreditne banke, predsednik nadzornega odbora zadruge ziva Kraško gorsko skupnost in občinske uprave, naj jih vodi «zdrava pamet* (buon sen-so), da bo lahko ta načrt čimprej sprejet in apliciran. K temu nekaj pripomb. Odborniku Coloniju je prav gotovo Kras pri srcu drugače, kot magnatom Liste za Trst, ki jih povezuje s Krasom edinole to, da si z njim demagoško polnijo usta in da so si zgradili na njem razkošno vilo z elegantnim vrtom. Odborniku Coloniju je, nasprotno, prav gotovo pri srcu, poleg kraš-kih naravnih lepot, tudi kraško prebivalstvo; ravno tako tudi dobro ve. da ima kraški človek svoje predstavništvo v občinskih u-pravah in Kraški gorski skupnosti, zaradi česar ne potrebuje, poleg teh, nobene druge posebne u-stanove, ki bi upravljala njegov teritorij. To je pred leti jasno povedalo kraško prebivalstvo. Pred približno dvema letoma pa so na srečanjih s pristojno deželno komisijo občinske uprave, Kraška gorska skupnost, pokrajina, stranke in druge zainteresirane ustanove in organizacije v veliki večini to potrdile in poudarile, da je za upravljanje kra-ških naravnih značilnosti pristojna prav Kraška gorska skupnost in to tudi po državnem zakonu štev. 1102 iz decembra 1971, s katerim so bile gorske skupnosti ustanovljenje. Dejansko je bilo tako načelo sprejeto tudi v dekretu predsednika republike štev. 616, ki predvideva neposredno udeležbo gorskih skupnosti pri upravljanju naravnih parkov in rezervatov v Italiji. Omenjeni dekret sicer ne velja za deželo s posebnim statutom, veljati pa bi morala demokratična načela tega zakona tudi za našo deželo! Tudi v F-JK je bil sicer v tem oziru pod pritiskom demokratičnih sil storjen korak naprej z zakonom štev. 44 iz leta 1978, s katerim so bile ukinjene Ustanove za bonifikacijo hribovitih področij*. Demokratizacija oziroma decentralizacija italijanskega sistema javne uprave gre v smeri odpravljanja nepotrebnih ustanov, nad katerimi nima ljudstvo demokratičnega nadzorstva, in predajanja pristojnosti krajevnim javnim upravam, ki MH>llWlllllHIIIIHIHUHIIIHUHH1IIIHIIt1lltflTT"**”*****.....»mn«nmnnnmm»Hiniii»Hln MILA RAZSODBA TRŽAŠKI PRCTURE Poldrugi mesec zapora za fašista Livia Laia Obsojen je bil pogojno in so ga zato takoj spustili na svobodo - V ponedeljek bodo sodili avtonomističnemu študentu Robertu Consoliju sti slovenskemu poklicnemu zavodu za industrijo in obrt, ki je bil doslej priključen k italijanskemu zavodu «Galvani», naslovila na ministra za javno vzgojo Pedinija, podtajnico v tem ministrstvu Fal-cuccijevo, zakladnega ministra Pan-dolfija in ministra za proračun Morlina brzojavne pozive, naj vložijo v smislu vladne odločitve vse napore, bodisi v okviru neposrednih pristojnosti bodisi s spodbujanjem pristojnih uradov, da se ta sklep uresniči brez vsakega odloka. Slovenska senatorka pri tem tolmači želje vse slovenske narodnostne skupnosti, ki si že dolgo let prizadeva doseči avtonomijo svojih šolskih struktur in nestrpno pričakuje dejanskih rešitev. SINOČI V KULTURNEM DOMU Nadvse prepričljiv nastop baleta SNG iz Ljubljane v Občutena in dovršena izvedba Gregoreeve «Zice», osnovane na tematiki okupirane Ljubljane - Lju. bljanski gostje bodo nastopili še danes Balet Slovenskega narodnega gledališča iz Ljubljane se je včeraj v Kulturnem domu ponovno predstavil tržaškemu občinstvu. Spored, ki ga je tokrat prikazal, sega v novejša leta baletne ustvarjalnosti, ali bolje, to velja za dve tretjini sporeda. Prepričljiva, občutena in dovršena je bila še zlasti izvedba Gregor-čeve €Žice» v koreografiji Vlasta Dedovida. Delo se naslanja na tematiko iz okupirane Ljubljane, a bi ga z enako učinkovitostjo prenesti kamorkoli je vojna vihra tako divjala kot na naših tleh. V izvedbi je občutiti tesnobo, utesnjenost človeka, ki dviga roke k svobodi, ki hoče iz tegob, ki hoče prerezati »žico*, ki ga loči od sveta. Tu so tako solisti kot tudi baletni zbor dokazali vse svoje vrline in priznati jim je treba, da njihovo delo ni bilo lahko, predvsem za- aiiiiiniiiiniiiiiiiiiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiuiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii NA OPČINAH V TOREK SESTANEK S PREDSTAVNIKI STRANK Pomanjkanje sredstev onemogoča redni pouk v slovenskih vrt tih Senatorja Jelka Gerbec in Silvano Bacicchi vložila vprašanje na šolsko ministrstvo POSREDOVANJE SEN. GERBČEVE Uresničiti sklep vlade o samostojnosti slov. strokovne šole^ Senatorka Jelka Gerbec, (KPI)^je včeraj, potem ko je ministrski svet, izrekel na svoji: zadnji seji- ugod-H no mnenje o priznanju samostojno- V torek bo ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah srečanje z deželnimi predstavniki demokratičnih strank, kjer bo tekla beseda o težkem stanju, v katerem se nahajajo slovenski otroški vrtci. Pobudo za srečanje je dalo združenje staršev slovenskih otroških vrtcev. Zadeva glede otroških vrtcev o-staja še vedno zapletena, resnična nevarnost je, da bodo slednji delovali samo 5 ur in da bo odpadlo celo kosilo otrok. Na sestanku. ki ga je imela na prefekturi delegacija staršev in učnega osebja ob podpori konfederalnih šolskih sindikatov in Sindikata slovenske šole s podprefektom dr. Mazzucco, je prišlo do izraza dejstvo, da vlada nima sredstev, s katerimi naj bi plačala popoldanske suplente. Dr. Mazzucca je telefoniral v Rim, kjer so mu potrdili tezo o omenjenem dejstvu. Krivda za današnje stanje vrtcev je tudi v tem, da sredstva namenjena supJnnhmVi njap, bila pravilno razporejena. Nekatere pokrajine lahkq najamejo S£yplente in o-.megočijo popoldanski, pouk. drugje in to tudi na Tržaškem, pa radi moderne glasbe ki ne nudi baletu popolne opore, kot se to dogaja v klasičnem baletu, ampak bi skoraj mislil, da je skladatelj prikrojil glasbo po likih, ki smo jih videli na odru. Nekoliko težji, zlasti za nevajenega gledalca je bil V/ebernov duet v koreografiji Milka Šparembleka in v izvedbi Vojka Vidmarja in Lane Straničeve. Tudi tu moderna, neobičajna glasba in tudi tu precizni gibi dveh teles, ki se med seboj stalno dopolnjujeta. In, končno, Bizet-ščedrinova Car-men. Klasični balet živopisanih kostumov in s tradicionalno glasbeno osnovo. Morda nas je nekoliko razočaral, predvsem zato, ker ni dosegal višine izvedbe prvih dveh del, ki očitno ljubljanskim solistom bolj ležita. Opazna je bila predvsem neskladnost v baletnem zboru, pa tudi nekoliko prepočasna izvedba tistih delov, ki bi pač morali biti veseli, iskri, prav zato, da balet ne zaide v preveč homogeno monotonijo. Ob koncu pa še kratka pripomba. Nastop je bil nedvomno kvaliteten in čudimo se, da odziv občinstva ni bil temu primeren. Vsekakor pa bodo Ljubljančani ponovili nastop še danes, (bbr) Za odvetnikom Franetom Tončičem iskreno žaluje Nada Vilhar. Sporočamo žalostno vest, da je 3. novembra 1978 umrl naš dragi sorodnik dr. FRANE TONČIČ Od njega se bomo poslovili v Trstu. Dan in uro pogreba bomo še sporočili. Žalujoči sorodniki iz Hrušice: Tončič, Butinar, Ceglar, Fabjančič Hrušica, 4. novembra 1978 Umrl je naš predragi družinski prijatelj in boter dr. FRANE TONČIČ vj Z veliko ljubeznijo se ga bomo vedno spominjali Saško, Marija in Andrej Kosovel žalovanju se pridružujeta Jarmila in Mirko Trst, 5. novembra 1978 Zadruga «Naš Kras* sporoča žalostno vest, da je umrl predsednik nadzornega odbora dr. FRANE TONČIČ Svojcem izražamo iskreno sožalje. Zimski «toč» za Primorski dnevnik lahko delujejo otroški vrtci samo 5 ur. Naloga sindikatov in strank bi bila, da pripomorejo k pravični rešitvi problema. Zakon, ki je bil odobren avgusta letos, predvideva, da bi morali državni otroški vrtci delovati od 8 do 10 ur dnevno. Vsaka sekcija bi morala razpolagati z dvema učiteljicama. Ker pa za uresničitev zakona ni dovolj sredstev, je zakladno ministrstvo dalo dovoljenje za kritje 60 od sto potreb na vsedržavnem ozemlju. Porazdelitev sredstev je marsikje zapletla položaj, v Trstu je še posebno zagoneten. V tem smislu sta komunistična senatorja Jelka Gerbec in Silvano Bacicchi vložila na šolsko ministrstvo vprašanje, kjer omenjata stanje v tržaških otroških vrtcih s posebnim poudarkom na slovenske vrtce, ki se nahajajo v še prav posebnih težavah. Senatorja sprašujeta ministrstvo, če in kako namerava rešiti vprašanje pouka v tržaških vrtcih. : -abob ‘i* nnvn—rr—■ 1 .obojiž Včeraj v Kopru seminar o zamejski problematiki Obalna mladinska organizacija je pripravila včeraj v Kopru seminar predstavnike občinskih organizacij Zveze socialistične mladine, udeležujejo pa se ga tudi predstavniki zamejske mladine. Seminar bo trajal še danes, govorili pa bodo o političnih razmerah v Italiji, o izvajanju osimskih sporazumov ter o sodelovanju mladih z obeh strani meje. Na preturi so včeraj sodili Li-viu Laiu, enemu od dveh pripadnikov zloglasne fašistične mladinske organizacije Fronte della Gio-ventu (drugi je znani škvadrist Almerigo Grilz), ki so ga v sredo, med neredi okrog Drevoreda XX. septembra, aretirali zaradi posesti topega predmeta. Sodna razprava po hitrem postopku se je zaključila z obsodbo Laia. Obsojen je bil namreč na mesec in petnajst dni pripora ter na sto tisoč lir globe. Toda kazen je pogojna in so zato desničarskega skrajneža takoj spustili na prostost. Pred zaporom ga je pričakala večja skupina običajnih pretepačev iz Ul. Paduina z Grilzem na čelu. Po pričevanju podkvestorja dr. Petro-sina, ki je mladeniča aretiral, sta govorila javni tožilec De Simone, ki je zahteval mesec dni pripora in 50 tisoč lir globe, ter branilec Giacomelli, ki je seveda zahteval oprostitev svojega varovanca zaradi pomanjkanja dokazov. Pretor Macchiarello pa se je odločil za te omenjeno kazen. Dogodki, ki so privedli Laia pred sodišče, so še enkrat opozorili javnost na nedopustno fašistično rovarjenje. Zadnje tedne se namreč spet vrstijo fašistični napadi, ki so dosegli svoj višek prejšnjo so-botb z napadom na dva levičarska mladeniča v Ul. Cavana. Zato so levičarski študentje priredili v sredo protestno manifestacijo, med katero je policija aretirala tudi avtonomističnega študenta Roberta Consolija, kateremu bodo sodili v ponedeljek ob 9. uri. V zvezi s to aretacijo je »študentski odbor za obrambo zaprtih tovarišev* priredil včeraj tiskovno konferenco, med katero so študentje podali svojo verzijo dogodkov. V bistvu so zavrnili obtožbo, češ da so skušali izzivati in iskati povod za spopade. Glede aretacije Consolija (obtožen je. da je imel zamaskiran obraz in da je imel v žepu angleški ključ) pa so dejali, da si je obraz zamaskiral, ker ni hotel (kot sicer njegovi ostali somišljeniki), da bi ga fašisti, ki so snemali, sprevod, posneli. Biti prava korenika pomeni tudi to, da se lahko v pozni jeseni kopaš v mrzlem morju. Oblečeni, kot se v pozni jeseni spodobi, smo včeraj opazovali skupino starejših možakarjev, ki so se kljub hladni sapi kopali na barkovljanski obali. Poleti se tu vrstijo mladeniči in mladenke, pozimi korenjaki. Prišli smo, iz vode je lezel starejši mož: nas je stresel mraz. Še palca ne bi pomolili v ledenico, mož pa se je ogreval, kot da bi bil avgust. Poskakoval je, mislili smo, da je škoda, ker ga ne moremo slikati. «Od Dnevnika smo, škoda, da vas ne moremo slikati, ko plavate!* Mož nas je pogledal »Za Dnevnik bom pa napravil še en «toč»!» je odgovoril. Mož je bil Matej Urdih iz Podlonjerja, 86 jih ima na ramenih, pa ga mraz še ni uklonil. Kot da je to šala, je šel po stopnicah in zaplaval v morju, ki ni i-melo več kot 15 stopinj. Nas je že kar pošteno zeblo. Ko je Urdih prišel iz ledenice nam je povedal, da se tako kopa že od mladih nog. Navada je pač železna srajca, mi smo se pač vadili ob gorki peči. Pristopil je starejši možakar. Klepetamo, pa reče: »Mislil sem, da sem nono zimskih kopalcev, pa ima tale 9 let več kot jaz, star sem sa mo 77 let.* Vraga, smo pomislili, takšno zdravje pa je že luksus. No, kopanje se je zaključilo, odšli smo nekoliko z zavistjo, seveda ne zaradi kopanja v ledenici, ampak zato, ker je bila narava do nekaterih tako radodarna. Nas še v volnenem suknjiču nos zebe... DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI Žensko gibanje o (orkovera procesu zaradi posilstva Na tržaškem sodišču bo v torek, 7. novembra, ob 9. uri sodni postopek zaradi posilstva nekega dekleta. Odvratni dogodek, ki se je pripetil v našem mestu 30. julija in močno odjeknil med tržaško javnostjo, je izzval veliko ogorčenje zlasti med ženskim gibanjem. Kolektiv za zdravje ženske, je silovito ožigosal to nasilje ter pričel s kampanjo sensibilizacije javnega mnenja. Kolektiv namreč meni, da je posilstvo le skrajna stopnja nenehnega nasilja moškega nad žensko, ki se odraža na vseh ravneh, zato poziva ženske naj se uprejo temu nasilju ter položaju stalnega nasilnega podložništva moškemu. Zato tudi poziva k udeležbi na torkovem procesu. Nepotrjena vest o razorožitvi vojaka Včeraj smo prejeli agencijsko vest, da je neki moški madžarske narodnosti pred nekaj dnevi napadel jugoslovanskega graničarja nekje v obmejnem pasu med Lipico in Fernetiči. Udaril naj bi ga po glavi s steklenico, mu odvzel brzostrelko ter menda pobegnil čez mejo. Podrobnosti v zvezi s tem dogodkom niso znane in jih jugoslovanske varnostne oblasti še niso potrdile. Po agencijski tiskovni vesti naj bi tako na italijanski kot jugoslovanski strani meje uvedli širšo preiskavo za izsleditev napadalca, ki pa še ni privedla do zaključkov. Po istih vesteh naj bi bilo zdravstveno stanje graničarja zelo resno. Dne 4. novembra nas je za vedno zapustil MARIO IŽANC Pogreb bo jutri, 6. novembra, ob 13.15 iz mrtvašnice sploš-bolnišnice. Žalostno vest sporočajo: žena Olga, nečaki Neda, Nastja, Rado Beno in drugo sorodstvo Trst, 5. novembra 1978 Pridružujeta se žalosti Danica in Emil Regent Trst, 5. novembra 1978 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 Slovenski javnosti sporočamo, da je umrl dr. FRANE TONČIČ javni delavec, ugleden pravnik, obsojenec posebnega fašističnega tribunala in vztrajen borec za narodnostne pravice Slovencev v Italiji. Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu. SLOVENSKA KULTURNO - GOSPODARSKA ZVEZA Trst, Gorica, Čedad, 5. novembra 1978 ibort ttai o zala T7UT! 'JT' i J LOČ L Krt Sporočamo žalostno vest, cfa' nas je za vedno zapustil naš dragi brat in stric ANTON PEL0ZA Pogreb pokojnika bo v torek, 7. novembra, ob 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalujoči brat Franc, snaha Gina, nečaka Sergij in Anamarija, sestra Flora z družino (odsotna) ter drugo sorodstvo Trst, Algrange, Reka, 5. novembra 1978 »ST Po krajši bolezni je v 85. letu starosti umrl odvetnik dr. FRANE TONČIČ Slovenska skupnost se klanja spominu odličnega slovenskega pravnika, odločnega zagovornika slovenskih pravic za časa fašistične diktature, političnega pregahjM0$*% ’ ^ustanovitelja sku- noštiT..... ' * ", .... ' SLOVENSKA SKUPNOST V TRSTU Sporočamo žalostno vest, da nas je po kratki bolezni nenadoma za vedno zapustila ADA KALC Pogreb bo v torek, 7. t.m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v gropajsko cerkev. Žalostno vest sporočajo: mož Stanko, hči Stana z možem Božom in vnukinja Jasmina, mama Marija, sestra, brat in drugi sorodniki Trst, 5. novembra 1978 Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3 Prenehalo je biti piemenito srce dr. FRANETA TONČIČA odvetnika v Trstu Svojega dolgoletnega predsednika in dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu. DRUŠTVO PRAVNIK DO KONCA SEPTEMBRA Letos 3,4% manj prometa v tržaškem pristanišču Blagovni promet čez tržaško pri stanišče je v preteklem septembru po neuradnih podatkih dosegel 2 milijona 600.000 ton, kar je za 9,3 odstoka več kakor v lanskem septembru. Promet v rrvih devetih me secih leta je tako dosegel 26.893.000 ton, kar je za 3,4 odstotka manj kakor v ustreznem razdobju lan skega leta, ko je luka odpremila skupno 27.846.000 ton blaga. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega UMBERTA SULINIJA Posebna zahvala sorodnikom, prijateljem, znancem, darovalcem cvetja, župniku ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči svojci Križ, 5. novembra 1978 Pogrebno podjetje Zimolo Dragi dr. TONČIČ Vedno se Vas bomo spominjali s hvaležnostjo in spoštovanjem. Drago, Mira in Alenka Štoka ZAHVALA IVAN COTIČ (ZOTTI) Vsem, ki so z nami sočustvovali, darovalcem cvetja, darovalcem v dobrodelne namene in vsem, ki so nam bili ob strani v tem težkem trenutku se iskreno zahvaljujemo. SVOJCI Trst, Sv. Križ, Prosek, 5. novembra 1978 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem vsem, ki so z mano sočustvovali in spremili k zadnjemu počitku mojo drago mamo ANGELO HROVATIN vd. ČEBULEC Zahvaljujem se tudi g. župniku dr. Žerjalu, g. Pohajaču in darovalcem cvetja. Žalujoča hči Irma z družino Opčine, 5. novembra 1978 Ob izgubi drage ZAHVALA PIERINE VACLIK se iskreno zahvaljujem vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna zahvala župniku Žerjalu, dr. Starcu, dr. Marchidju, g. Mariji Nussdorfer, darovalcem cvetja in prispevkov. Mož Stano Trat, 5. novembra 1978 GLASBENA MATICA - TRST s sodelovanjem STALNEGA SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA KULTURNI DOM V TRSTU danes, 5. novembra 1978, ob 16. uri GOSTOVANJE BALETNEGA ANSAMBLA SNG iz Ljubljane J. GREGORC: ŽICA A. von VVEBERN: WEBERN - DUET G. BIZET - R. ŠČEDRIN: CARMEN Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma. Vstopnice s popustom za abonente GM in SSG Gledališča Šolske vesti POGOVOR Z VESNO SOSIČEVO, LETOŠNJO ODLIKOVANKO ZA IZREDEN SOLSKI USPEH Šola naj bo kažipot dijakom v življenju Rossetti Danes ob 16. uri red prosti, Tullio sach: «La coscienza di Ženo* I. J6Va\. Pež'ja Franco Giraldi. Relacije pri osrednji blagajni v Pa-21 Protti 2 in abonmaji v depozitu. * * * , ^ novembra «La duchessa di o.™?®* Websterja, v izvedbi Teatra iz Turina. V abonmaju: ku-at, 2. Rezervacije do ponovitve e U. novembra. AVDITORIJ , Danes, 5. novembra, ob 16.00 Jo-Silvani v recitalu «E1 triestin in Režija Filippo Crivelli. Za wnente izjemno 50 od sto popusta, zervncjjg prj osrednji blagajni v Protti 2. * * * Danes, g pričetkom ob 11. uri K a°ncert skladb Antonia Vivaldija. p~r"e uvode k izvajanju skladb bo du aLSeverino Zannerini. Na spore-“°do «1 concerti a cinque*. JEATRo stabile osrednji blagajni v Pasaži Prot-liško” V Dro^oji abonmaji za gleda- dan. Na pobudo Združenja staršev v Sv. Križu in s pomočjo ljudske univerze v Trstu se organizira pripravljalni tečaj za nižji tečajni izpit (diplomo nižje srednje šole — 3. razred), ki se bo začel v prostorih osnovne šole Albert Sirk v Sv. Križu v ponedeljek, 13. t.m. Za vpis in pojasnila telefonirajte na 220334 ali 220110. Koncerti ^ so v 2adn"Sezon° A978-79 (osem predstav). Bazna obvestila fr fu®tvo slovenskih upokojencev — Svst Priredi družabno srečanje za ®latle na Krasu dne 16. no-prj ra °b 12. uri v Velikem Repnu Škabarju. Prijave sprejemamo 81 tržaški Jutri ob 21. uri bo v gledališču Rossetti koncert pianista Borisa Pe-trošanskega. Vesna Sosič, letošnja abiturient-ka klasičnega liceja «France Prešeren*, je pred nekaj tedni prejela zelo visoko priznanje «Alfiere del lavoro*, ki ga podeljuje predsednik države. Vesna je prejšnji teden odpotovala v Rim, kjer jo je skupaj z ostalimi 24 nagrajenci iz vse Italije sprejel predsednik republike Perti-ni. Ob povratku domov smo z Vesno spregovorili nekaj besed. Vesna, kako je bilo v Rimu? «V Rimu sem ostala teden dni in moram priznati, da sem se počutila odlično. Spoznala sem mesto in mnogo novih prijateljev in prijateljic; skupaj z ostalimi sem sodelovala tudi na raznih konferencah in okroglih mizah; bili smo gostje IRI in FAO. Skratka, bilo je čudovito.» Kako so te drugi sprejeli, ko si jim povedala, da si Slovenka? Moram povedati, da sem pri tem ostala prijetno presenečena. Že ime Vesna priča, da nisem Italijanka, ko sem povedala, da sem Slovenka, ni bilo nobenih problemov. Drugi so me priznavali za tisto kar sem, zelo pa so se zgražali, ko sem jim pripovedovala v kakšnem položaju se je znašla slovenska narodnostna manjšina v Trstu.» dne 12. :e I- in ure. člane v Ul. 8. novembra Cicerone 8 od 10. do dnp rnženie Union priredi dva eno-j ',na izleta in sicer v Caorle — ljo° i in Pieve di Soligo v nedelj. 12. novembra. Informacije in m na sedežu združenja Union v •valdiriv0 30, tel. 64459, vsak dan Hfp . °b Ponedeljkih od 10.30 do 12. od * od 17. do 19.30. 10-3Q do V9'30 111 °b u° U. ure. ob četrtkih sobotah od Kino b®to» 15.15 - 17.30 - 19.45 - 22.00 «Ca-aret» režiserja Boba Fosseja. Li-g "Hnelli Michael York, Marisa Ri-er®s°n. Glasba John Kander. c' t5.30 «Pari e dispari*. Terren- fcden 1 ’ Pud Spencer. v, 16.00 «Saxofone». R. Pozzetto, Ren' “*etat°. C. Ponzoni. Barvni film. „ Ce 16.00 «Primo amore*. Ugo To- Dlm^ 10 0rnella Muti' Barvni NaVi‘°“a|e 16.00 »Elliot - il drago in-Dlm'Parvni Walt Disneyev >e.o 16.00—22.00 «Eutanasia di Mn arn°re>>- Ornella Muti in Toni tv .Sante- Barvni film za vse. 'isior 16.00 »Grease* (Bnllanti-ton Trav°lta in Olivia New- kli„ John. Barvni film. , , °n 14.00—21.00 «La scarpetta e Dfistan°Sa>' barvni film za vse. bin t 15,30 «Enigma rosso*. Fa-Pov !6stl' Christine Kaufman. Pre-an m'adini pod 14. letom. cb a,uinatico 15.45 «1 porno gio-d,"' Dsrvni film. Prepovedan mla-Mijd,,' 18- letom, to n° 15.30 «La febbre del saba-da Sera». John Travolta. Prepove-Anr„h rr,ladini ixk1 14. 15.30 ^Pitol letom. tigro, tu tigri, egli film za vse. zer *™ «Lo chiamavano bulldo-Vittori "Utl Spencer. Barvni film. c«,® donelo 14.30 »Incontri ravvi-stv ’ del terzo tipo». Barvni znan-lOtai,, ofantastični film. ves(> 5'°0-21.30 «Rocky». Igra Sil-V»Ka Stallone. Barvni film. dfa r5 °0 »Scandalo al sole*, San-Uee- Barvni film za vse ... Ob rojstnem dnevu tudi god 80-letnega Karla Hrvata pevski zbor in bil aktiven član do lanskega leta. Če je potreba, še pomaga pri zboru, saj je v sredo pel v zboru, ko je ta nastopil pred spomenikom padlim v NOB. Omeniti moramo, da je poleg rojstnega dneva včeraj praznoval Karlo tudi god skupno z ženo in hčerko, poleg tega pa je imel god tudi pevovodja zbora «Slovenec», tako da je bilo opolnoči pri «Toneto-vih» vse veselo in živahno. Čestitkam sorodnikov, pevcev ter vseh prijateljev se pridružuje tudi naš časopis, katerega Karlo je zvest čitatelj ter mu želi obilo zdravja ia sreče, (mm) Prav prijetno je, ko človek še zdrav in čil dočaka 80 ali celo več let in obuja spomine ter čuti prijateljstvo in dobrosrčnost sorodnikov in znancev. Tako je v petek zvečer občutil dobrosrčnost prijateljev in svojcev Karlo Hrvat iz Boršta 81, ki je prav tisti 'dah'slavil svojo osemdeseto spomlad*. Za to priložnost so se na njegovem domu zbrali sorodniki in pevci domačega prosvetnega društva «Slovenec», ki so mu pod vodstvom Draga Peta-rosa zapeli več naših lepih pesmi. Predvsem je treba povedati, da je Karlo «Tonetov» po domače, pel v domačem zboru kar 65 let. Karlo Hrvat se je rodil 3. novembra 18-’8 v številni, zavedni, kmečki borštanski družini. Šolo je obiskoval in dokončal v vasi in nato se izučil za zidarja. Takoj po končani šoli se je vključil v domači pevski zbor ter pod vodstvom Frana Venturinija dolgo let pel. Ni mu bilo še 16 let, ko je moral kot delavec v avstrijsko vojno upra vo, nato so ga poslali tudi na razne fronte, kjer je bil kar 46 mesecev vojne. Po končani vojni se je srečno vrnil domov in se takoj poprijel s prosvetnim delom v vasi. Ko so fa šistične oblasti prepovedale vsako delovanje naših društev so se tudi borštanski pevci vključili v cerkveni zbor, katerega je vodil Venturini in so se seveda poleg nabožnih učili in peli tudi narodne pesmi. Ko so po osvoboditvi spet postavili na noge borštansko prosvetno društvo, se je Karlo takoj javil v Ob 70-letnici rojstva dragega nonota KARLOTA mu želijo vse najboljše, predvsem zdravja, vnuki Albert, Erika, Vesna in Devan. Kako pa je bilo na sprejemu pri predsedniku Pertiniju? olni dvorani, ki je bila za tako važno prireditev izrecno pretesna, vendar .je nedvomno oktet odnesel od naše publike, ki tudi tokrat ni bila izključno nabrežinska, lep spomin, saj so vsi prisotni navdušeno ploskali našemu izredno prestižnemu gostu, (t.r.) ...umi,.........................................................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii................. D»l Kot je bilo napovedano, je bil v soboto, 28. „ r ob 20.30 v društvenih prostorih SPD Igo Gruden v Nabrežini celovečerni koncert okteta Gallus iz Ljubljane. Najprej je spregovorila Tatjana Rojc, ki je v nekaj stavkih orisala glavno tematiko poezije Iga Grudna, kateremu je bil večer posvečen. Nato je predstavila oktet in njegovega umetniškega vodjo Milivoja Šurbeka. Sledil je nastop okteta. V prvem delu programa je ansambel izvajal pet skladb Jacobusa Gallusa, katerega ime je oktet povzel zaradi svoje afinitete do renesančne glasbe. Oktet je nato zapel še Srebot-njakovo »Bori*. Merkujevo »Ekspresionistično pesem*. Šivicevo »Rodno zemljo*, Lobičevo «Pesek* in Vrabčevo «Tolmin». ales, NEDELJA, 5. novembra •W . ZAHAR vzide ob 6.50 in zatone ob I6.47 > , Vzida dneva 9-57 — Luna 11.20 in zatone ob 21.09 PONEDELJEK 6. novembra LENART ® k l3,6 v.v,'rai: najvišja temperatura 13.8 _,1)mje, najnižja 9,5. ob 13. uri b>hi0 zračni tlak 1029,2 mb iasn0 1>atia’ vlaga 47-odstotna, nebo 27 1^ veter vzhodnik severovzhodnik °o 52 J13 uro, s posameznimi sunki teftinkm na uro, morje razgibano. eratura morja 15,4 stopinje Včeraj - danes NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Largo Piave 2; Borzni trg 12. SeoKtč&i* _ W “lica mazalni ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 4. novembra 1978 se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 10 oseb. RODILI SO SE: Matteo Casti-glione, Stefano Scire, Sara Bro-vedani, Andrea Reganzin, Daniele Giaconi, Massimo Tunin, Susanna Calcina. UMRLI SO: 74-letna Alba Kustu-rin vd. Pambianco, 71-letni Antonio Musul, 71-letni Mario Skanar, 67-letni Vittorio Prodan, 47-letni Stelio Stefani, 88-letna Luigia Ma-russi, 86-letna Cristina Košuta por. Maganja 56-letna Lidia Vecchiet por. Covelli, 91-letni Carlo Grassi. 83-letni Daniele Cappelletti. OKLICI: tkalec Fulvio Borgo- beilo in plesalka Nidjaba Nurkic, uradnik Michele Riccardi in uradnica Rossella Strani, karabinjer Antonio Del Gaudio in trg. pomočnica Rita Nicolaucig, geometer Federico Borrett in gospodinja Barbara Hočevar, uradnik Mauro Bianchini in trg. pomočnica Ro-sanna Bresil, mehanik Odo De Pel-legrin in bolničarka Ada Primieri, strojni operater Tommaso Autiero in uradnica Giuseppina Saffi, delavec Žarko Dilica in delavka Maria Antonietta d’Aniello, Sergio Gobet in Romana Meula, zidar Adriano D'Anna in uradnica Giu-lia Procopio, izvedenec *a cent. ogrevanje Walter Picaunich in geometer Maria Mazzon, uradnik Gianfranco Kobal in uradnica Giu-lietta Blaschich, arhitekt Andrea Križnic in univerz, študentka Sara Zuccoli, pleskar Nacio Pariš in natakarica Gracjela Zuban, zdravnik Umberto Mamolo in šolnica Elisa-betta Cassinari, uradnik Saverio Sorbise in zdravstvena asistentka Loredana Lenardon, uradnik Franco Cumin in gospodinja Nam Joo Paik. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Ospedale 8: Istrska ulica 35: Miramarski drevored 117: Ul. Com-bi 19. (od 8.30 do 13. In od 16. do 20.30) Largo Piave 2; Borzni trg 12. Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti. Krzna iz vseh koncev sveta po konkurenčnih cenah! Viale XX. Settembrc 16 - TRST ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA it. 732-627 Nočna služba za zavarovance [NAM m ENPAS od 22. do 7 ure: telef V predprazničnih In prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 7. ure dneva Po prazniku. To velja za zavarovance INAM 1NADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124, Bazovica: tel 126-165: opčine: tel. 211-001: Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel. 225 596: Nabrežina: tel. 200-121: Sesljam tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. gradih. Senčna plat vinogradništva pa je ta, da kmetovalec ne more že vnaprej planirati, koliko vinske kapljice bo pridelal, saj vremenske neprilike tako ali drugače posežejo skoraj vsako leto, tako da proizvodnja niha in le redkokdaj je pravično poplačan ves vloženi trud. Vreme je bilo letos zelo muhasto in je pustilo svojo sled tudi v vinogradih. Zarod je prvotno bil zelo bogat in smo pričakovali odlično letino tudi zato, ker letos ni bilo pozebe in slane. Vendar pa je poleti toča, ki je zajela v večji ali manjši meri skoraj celotno območje zgoniške občine, napravila dahiia AičUko škodo, če- k temu še doda-1 " mo, da je zaradi obilnega deževja žnoždje pričelo Zoreti s štimajjsit-arievno, ponekod celo dvajsetdnev-no zamudo, je slika popolna in pričakovanja so bila vse prej kot rožnata. Vreme pa se je nepričakovano ustanovilo prve dni oktobra, tako da je v suhih in sončnih dneh grozdje pridobilo veliko sladkorja in dobro dozorelo. Zaradi tega je letošnja trgatev potekala zelo pozno s skoraj enomesečno zamudo, saj so črno grozdje nekateri potrgali komaj pred tednom dni. Vse je dobro torej, če se dobro zaključi. Obrnili smo se do Miroslava Žigona iz Zgonika, enega izmed največjih vinskih proizvajalcev iz zgoniške občine in smo mu zastavili nekaj vprašanj v zvezi z letošnjo letino. Vpr.: Mošt, ki se sedai spreminja v vino še kuha v sodih. Kako je kvantitativno z letošnjim pridelkom? Odg.: čPri meni je lani precej pobrala slana, letos pa toča. Vinskega pridelka je letos še nekoliko mani kot lani in to velja v glav nem za vse vinogradnike m našem področju.» Vpr.: Zorenje arozdja ie bilo zelo zakasnelo, vendar se ie s sončnim vremenom v oktobru precej izboljšalo. Kaj menite o tem? Odg.: c-Povem po pravici, da sploh nismo računali, da bo grozdje tako dozorelo in da bo vino doseglo tolikšno kvaliteto. Narava je v oktobru popravila svojo prejšnjo mu havost.» Vpr.: Ste že kdaj treali tako pozno? Odg.: «Jaz sem letos trgal 22. oktobra, nekateri drugi ua še pozneje. Ne jaz ne moja mati ne pomniva, da bi trgatev bila kdaj tako pozno. Okoli 20. septembra smo že kdaj trgali, proti koncu oktobra Pa še nikoli.» Vpr.: Letos je toča prizadejala veliko škodo. So vam morda kmetijske oblasti priznale kako odŠKCd-nino? Odg.: «Ne. kolikor mi je znano niso dali nobenih prispevkov zaradi toče. Vendar pa jaz plačujem zasebno zavarovanje proti škodi od vremenskih neprilik. Komisija mi je v Polju ugotovila 53 odstotkov škode, pri pokopališču 72 odstotkov škode, v Dolu 70 odstotkov, v vi- nogradu za hišo pa kar 80 odstotkov. Toča, ki je padala z močnim vetrom iz severo-zahoda mi je torej uničila precej več kot polovi cc pridelka.» Vpr.: Toča pogostokrat obišče naše kraje kot nepovabljeni gost. ko se Ste mogoče proučili možnost, da bi vino- | svoje vinograde zavarovali proti to- Darovi in prispevki Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici V počastitev spomina pok. Rozalije Marc por. Križmančič darujeta mož Srečko in sin Lucijan z družino 10.000 lir. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku Marija Štoka (Devinščina) daruje 5.000 Mr. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu V spomin na Ivana Cotiča darujeta Cveto in Pepka Verginella 10.000 lir. Nada Košuta daruje 5.000 lir. V spomin na Ninota Cotiča darujeta Sergio in Livio z družinama 10.000 lir. Namesto cvetja n grob Ivana Cotiča darujejo: Alojz in Ardemia Bogateč 5.000, Vojko in Zora Bogateč 5.000, Tončka in Pepi Cibic 5.000, Pina Jacomin 5.000 ter Marica in Srečko Košuta 5.000 lir. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah Namesto cvetja na grob Angele Hrovatin por. Čebulec in Pjerine Škabar por. Vaclik darujeta Angela in Zvonko Malalan 15.000 lir. Namesto cvetja na grob Pjerine Vaclik darujeta Anita in Ernest 5.000 lir. Za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu V počastitev spomina svojih dragih pokojnih s Kontovela daruje Marija Sonce 10.000 lir. Za Kulturni dom Prosek - Kontovel Stanko Gruden daruje 20.000 lir. V spomin na dragega deda Alojza Škerka daruje Anica Obrdan 5.000 lir, Namesto cvetja na grob Karla Štoke darujeta Anica in Drago Štoka 10.000 lir. V počastitev spomina pok. Karla Štoke in Ivane Majovvsky darujeta Anica in Miro Blazina 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Karla Štoke darujeta Mario in Dora Gerlanc 5.000 lir. Ob obletnici smrti Karla Rupla darujeta žena Angela 10.000 in Marija Štoka (Devinščina) 5.000 lir. Za doprsni kip Iga Grudna v Nabrežini Namesto cvetja na grob Ivana Cotiča daruje Dušan Košuta z druži no 20.000 lir. Za poimenovanje škedenjske šole po Ivanu Grbcu Družina Sigulin 10.000, družina Neva in Fabio Giorgi 10.000, družina Bizzai 10.000 lir. Prostovoljni prispevki ob zaključku razstave znašajo 20.000 lir. Za poimenovanje osnovne šole na Opčinah po Francetu Bevku V počastitev spomina drage Pjerine Škabar - Vaclik darujeta Angela Škrlavaj vd, Šuhgoj in hči Jadranka 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Pjerine Vaclik darujeta Tanja in Renato Kalit) 10.000 lir. l/l 1 • Za Skupnost Družina Opčine Namesto cvetja na grob Angele 'Cdbiilbd'darujejo Eda, Karla, Angelina, Cilka, Gina in Marija Bratož 15.000 lir. či z mrežami? Odg.: «Na to sploh nisem pomislil, ker menim, da mreže ne odgovarjajo za naše kraje. Nekateri so to poskusili, vendar jim je bur-ja kaj kmalu raztrgala mreže.* Vpr.: Tudi pretakanje vina bo letos v zamudi. Verjetno precej po Sv. Martinu, ki je nekak običajen mejnik. Odg.: ((Strokovnjaki predlagajo, da se belo vino pretoči takoj, ko preneha kuhati, mislim, da bomo pretakali že čez teden dni.» Vpr.: Naše bralce in ljubitelje pristne domače kapljice prav gotovo zanima, kakšna bo kakovost letošnjega vinskega’ pridelka.':i- Bn' Odg.: rGrozdje je imelo dovolj sladkorja in je ■bilo zdravo, tako, aa bo kakovost vInaj'ršbžažiti&rnti'' (fcP bra tn ne bi smela zaostajati za lansko letino, (b.s.) uiuniiiiMiiiiiiiuiaiiiiiiiiiiiMiimniiiuiiiiiiiimtiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiiHifmiiiiiiiiHiii 93. ROJSTNI DAN MARIJE ŽERJULOVE V Trst je Marija šla prvič leta 1897 k birmi k Sv. Justu, kjer jo je birmal slovenski škof Andrej Marija Šterk. Čeprav je od tedaj minilo dolgo let se Marija dobro spominja, kajti iz Prebenega v mesto se je prvič peljala s kočijo, kar ji je ostalo v lepem spominu. Prva svetovna vojna je vzela Mariji dva mlada brata. Pozneje ji je umrla še svakinja, ki je zapustila štiri otročiče in je morala Marija skrbeti tudi za njih. še in še bi lahko pisali o težkem življenju in o nezgodah, ki je imela slavljenka, kajti kot nam je sama povedala, da «dobrega je malo imela v živ-' ljenju, slabega pa dosti*, mi pa bi šs dodali, da je njeno življenje bilo en sam delovni dan. Za časa NOB je tudi Marija in njena družina po svojih močeh pomagala in delala za našo stvar, saj so nečakinjo fašisti zaprli, jo mučili in odpeljali v Nemčijo, od koder se je vendar po vojni srečno vrnila domov. Čestitkam sorodnikov ter vseh Prebenežanov se pridružuje tudi naš dnevnik z željo, da bi v zdravju preživela še mnogo let. (mm) LOTERIJA BARI 21 83 81 12 23 CAGLIARI 77 23 34 18 32 FIRENCE 67 36 3 51 1 GENOVA 4 69 16 30 7 MILAN 29 2 81 6 46 NEAPELJ 30 54 66 64 37 PALERMO 5 10 6 32 2 RIM 10 70 47 30 59 TURIN 43 33 52 31 14 BENETKE 2 82 47 71 56 ENALOTTO 12 2 11 1 l 1 X 1 X 2 V Prebenegu na štev. 61 po domače «pri Krajnekevih* je v sredo praznovala svoj 93. rojstni dan Marija Žerjul. Rodila se je 31. oktobra 1885 kot druga in edina hči Marije in Antona Žerjula, ki sta imela še šest sinov. Zato je morala Marija mnogo delati tako doma kot na kmetiji, posebno ko ji je leta 1805 umrla mati in je morala mlada Marija skrbeti za vso družino. Še kot 0-trok je vsak dan pešačila v Dolino v ljudsko šolo, v kateri sta bila za učitelja Jereb in Bunc. Po končani šoli se je Marija pri Minci Bandi — Staršinovi izučila za šiviljo. S P D T prireja v nedeljo, 12. novembra IZLET PO KRASU za osnovnošolsko mladino. Izlet bo potekal od Naselja sv. Sergija mimo Domja in Za-brežca na Hrih sv. Mihaela nad Boljuncem. Izlet bodo vodili vodiči SPDT. Vabljeni! KVOTE: 13 (očk - 19.092.000; 12 točk — 59G.600; 10 točk — 39.800 Ur. AZIENDA CONSORZIALE TRASPORTI IZ TRSTA v pričakovanju odobritve nadzornih organov, obvešča, da bo v teku leta razpisan javni natečaj za sprejem v službo 20 LINIJSKIH ŠOFERJEV ter vabi interesente, (ki na dan razpisa nimajo več kot 35 let) naj si priskrbijo vozniško dovoljenje kategorije D ali D-E skupno s potrdilom o poklicni usposobljenosti tipa IV do 31. januarja 1979, DA SE LAHKO UDELEŽIJO NATEČAJA. Trst, 5. novembra 1978 Proslava obletnice oktobrske revolucije Sekcija KPI za Sv. Jakob in Pončano bo v torek. 7. novembra, ob 18. uri priredila v Ljudskem domu v Ul. Ponziana 14 proslavo ob priliki obletnice oktobrske revolucije. V imenu pokrajinskega tajništva KPI bo govoril Boris Iskra, nato bodo predvajali doku-mentar. PREKLIC »SOCIALNIH* POKOJNIN Poziv patronatov CGIL, CISL in UIL Veljavna zakonska določila predvidevajo preklic (oziroma odvzem) od 1. januarja 1979 «socialnih pokojnin* prejemnikom, katerih zakonski drug ima več kot 1.883.050 lir letnega dohodka (ali 144.850 lir mesečnega). V veliki večini primerov določilo zadeva gospodinje. Državni zavod za socialno zavarovanje INPS je v teh dneh že odposlal ustrezna pismena sporočila, v katerih preklicuje omenjene pokojnine od novembra dalje. Zato pozivajo patronatne službe delavskih sindikatov INČA - CGIL (Ul. Pondares 8), INAS - CISL (Ul. S. Spiridione 7) in UCAP - UIL (Trg papeža Janeza XXIII.) prizadete, naj se čimprej zglasijo v njihovih uradih. V počastitev spomina pok. Lučko-ta Malalana in njegovih staršev daruje Zmaga Malalan 10.000 Mr. V počastitev spomina tete Pjerine Vaclik darujeta Ana in Eda z družinama 15.000 lir. Ob obletnici smrti moža oz. očeta darujeta Angela Škrlavaj vd. Šuligoj in hči Jadranka 5.000 lir. V spomin na teto Pjerino Vaclik daruje Cvetka z možem 10.000 lir. V spomin na Pjerino Vaclik darujeta Elinor in Aldo de Albori 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Franca Mužine daruje družina Kalc (Kati-nara) 10.000 lir. V spomin na predrage starše ter treh bratov Stanka, Franca in Antona daruje hči oz. sestra Marija z družino (Opčine) 10.000 lir. V spomin na pok. svojce, prijatelje in znance darujeta Lucija in Seraf 20.000 lir. Namesto cvetja na grob Franca Možine daruje družina Kralj (Pa-driče) 5.000 lir. V spomin na pok. starše Radič daruje družina Radič 5.000 lir. N.N. daruje 50.000 lir. N.N. daruje 10.000 lir. Ob smrti Rozalije Križmančič daruje Marija Marc 5.000 lir. Namesto cvetja na grob Pjerine Vadik darujejo družine Komolec 5.000, V. Coslovic 5.000, Pecorari 5.000, Panjek 5.000, Simonetta 5.0CO, C. Coslovic 5.000, Ceserato 5.000, Crisanaz 5.000, Kalin 2.000, Moro 5.000, Budaj 5.000, Pahor 5.C00, Sa-nabor 5.000, Daneu 5.000, Saxsida 2.500 in Golob 2.500 lir. Zbrano vsoto 72.000 lir so darovalci razdelili na dva dela, in sicer 36.000 lir za Skupnost Družina Opčine in 36.000 lir za Center za rakasta obolenja. V počastitev spomina pokojnega Marija Ižanca darujeta Danica in Emil Regent 10.000 lir za Skupnost Družina z Opčin. * * * V počastitev spomina pok. Rozalije Marc por. Križmančič darujeta mož Srečko in sin Lucijan z družino 10.000 za ŠD Sloga, 10.000 za PD Lipa, 10.000 za ŠD Zarja in 10.000 lir za TPPZ. V spomin na očeta in brata daruje Avguštin Švab 10.000 lir za PD Valentin Vodnik. V počastitev soomina drage Marije Rauber darujeta Jožica in Ivo Vidau 10.000 lir za PD Tabor in 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Karla Štoke darujejo Anica in Darko Starc 10.000, Josip in Vesela Starc 10.000 ter Mario Matjačič (Barkovlje) 2.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Karla Štoke darujeta Mario Škerlj 2.000 in Aldo Colja 10.000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Rozalije Marc por. Križmančič daruje.V) družine Kalc 5.000 lir za PD Lipa. V počastitev spomina tete Pjerine Vaclik darujeta Ana in Eda z družinama 15.000 lir za SPD Tabor. V počastitev spomina pok. Lučkota Malalana in njegovih staršev daruje Zmaga Malalan 10.000 lir za SPD Tabor. V spomin na strica Ninija darujeta Sergio in Livio Cotič z družinama 5.000 za PD Vesna in 5.000 lir za Skdanc. V spomin na Edija Košuto daruje Eda 3.000 lir za Skdanc. V počastitev spomina pok. Pjerine Vaclik darujeta Pavla in Živa Gruden 10.000 lir za SPD Tabor. V počastitev spomina Pjerine Vaclik daruje Ivanka Wilhelm 5.000 lir za SPD Tabor. V počastitev spomina svojih dragih pokojnih darujeta Angela Škrlavaj vd. Šuligoj in hči Jadranka 5.000 lir za SPD Tabor. Namesto cvetja na grob drage prijateljice Angele Čebulec daruje Tončka Sosič 10.000 lir za SPD Tabor. Namesto cvetja na grob Karla Štoke darujejo družina Moro 10.000 lir, družina Majowsky 3.000 lir ter Miranda in Zofka 10.000 lir za Mladinski krožek Prosek - Kontovel. V spomin na Karla Štoko darujeta Albin in Žita 25.000 za ŠD Polet in 25.000 lir za ŠD Kontovel. Ob stoletnici društva daruje Lovrenc štranj 50.000 lir za PD Valentin Vodnik. 50-letniki iz Doline darujejo 15.000 za pevski zbor Valentin Vodnik in 15.000 lir za godbo na pihala «Breg». Ob 10. obletnici ustanovitve društva daruje Viktor Kuret (Donijo 137) 10.000 lir za PD F. Venturini. V spomin na pok. Karla Petarosa in v spomin na drage starše daruje družina Tul iz Milj 10.000 lir za pevski zbor Jadran. NA POBUDO CGIL Seminar o preosnovi finančne uprave, Sindikalna organizacija CGIL za deželo Furlanijo - Julijsko krajino bo priredila 13. novembra v glavni dvorani Krožka za kulturo in umetnost seminar o preosnovi fi-nartčne uprave in davčnih utajah. Nastopili bodo generalni tajnik CG IL za našo deželo A. Calabria. predsednik komisije za finance in zaklad pri poslanski zbornici G. D’Alema. član študijskega urada CGIL A. Forgione, inšpektor tržaške finančne intendance V. Aniello in član deželnega koordinacijskega odbora CGIL A. Crudo. • V petek, 10. novembra, ob 20. uri, bo v krožku «Che Guevara* v dvorani v Ul, Madonnina 19, prof, Mario Spinella govoril na temo: «Gram-sci in leninizem*. Sledila bo razprava. Potovalni urad AUR0RA priredi od 26. do 30. novembra izlet v LONDON Informacije in vpisnina pri potovalnem uradu Aurora, Ul. Cicerone 4, tel. 60261. SKLEP PETKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA MARIO DIDb, OSREDNJI TAJNIK CGIL: V pet področij razdeljeno Gorica i «Rimska v|a,|a mora nakaza« upoštevajoč zakon o pravični stanarini V mestnem središču so svetovalci določili vrsto stavb, ki jih Je treba nujno popraviti - Nove stanarine veljajo od 1. novembra Kot smo že včeraj na kratko poročali, so v goriškem občinskem svetu v petek zvečer odobrili porazdelitev mesta v področja, ki jih predvideva zakon o pravičnih stanarinah, ki ima veljavo od letošnjega 1. novembra. V goriškem občinskem svetu so hoteli sklep sprejeti že pred desetimi dnevi, pa so prišli na dan številni pomisleki na predlagani načrt, v ponedeljek so se sestali načelniki skupin, ki so sestavili novi načrt, ki ni sicer zadovoljil vseh strank v občinskem svetu, je pa sad nekega sporazuma. Vsekakor je na petkovi seji občinskega sveta prišla do izraza Želja, da se v roku enega leta pregleda ali je sedanji načrt porazdelitve mesta zadovoljiv in da se takrat vnesejo določeni popravki, ki so vedno možni. Kot bodo naši bralci iz spodnje razpredelnice ugotovili sodijo v mestno središče zgodovinska področja mesta in najnovejše središče ob Korzu Italija do spominskega parka. Največ stanovanjskih površin je vključenih v takozvano vmesno področje, v periferijo spadajo poleg periferičnih področij mesta tudi naselja obrobnih vasi Imamo še kmetijska področja. V okviru mestnega središča in na njegovem robu, ponekod tudi v periferiji pa so načrtali področja, kjer so stavbe, ki su nujne preosnove. Gre za stavbe, ki so v zelo slabem stanju in ki jih velja popraviti, saj bodo tako nemudoma prišle v višje po dročje, kjer bo moč iztržiti višjo stanarino. Iz spodnje razpredelnice bodo naši bralci ugotovili, v katero po-dročie spada stanovanje, kjer bivajo ali ki ga imajo v lasti. Lahko povemo, da se v posamezna področja štetejo stavbe ob obeh straneh ulic. Izjemo tvori le Cocevia, kjer spadajo stavbe gornjega dela v področje s koeficientom 1,20, one v spodnjem delu pa imajo koeficient 0,90. Mestno središče (koeficient 1,30): Koren (Trg De Amicis), Ulica Car-ducci, Ulica Seminario (do gluhonemnice), Korzo Verdi, Ulica Dante, Ulica Petrarca, Trg Battisti, Ulica Rismondo, dal.je presek med ulicami Diaz, Nizza in 9. avgusta, po tej ulici na Korzo Italia, zatem Korzo Italia na obeh straneh do spominskega parka, Ulica 24. maja, Sauro. Barzellini, presek do Trga S. Ilario, prvi del Ulice Marconi, presek do Travnika z izjemo hiš, ki sodijo v Ulico Monache in Raštel, Travnik, Ulica Carducci do Koma. Vmesno področje med središčem in periferijo (koeficient 1,20): sem spadata tudi dve področji z izrednimi posebnostmi, kot so grajski grič (od gornjega dela Ulice Cocevia navzgor) in oeki pas med Trgom San Giorgio v Ločniku in vso Ulico Persoglia: razen že omenjenega središčnega rajona se vmesno področje pričenja v Ulici Capella in Ulici Formica, vanj spada področje Ulice Corsica, prvi del ulic S. Gabriele in Catterini, presek do Svetogorske ulice do vhoda k uršulinskemu samostanu, prvi del Ulice Palladio, Ulica Antonini, presek od Ulice Čampi do Ulice Don Bosco in še dalje do Drevoreda 20. septembra, Ulica Bassa-no, presek Ulice Brigata Pavia, naselje v Ulici Virgilio, vse področje nad dolinico Koma na obeh straneh do Ulice del Poggio, zatem ulici Paolo Diacono in Fatebene-fratelli, vse področje severno od železnice pri glavnem kolodvoru, Ulica Marzia, Trieste, Ristori, Ci-priani, Faiti, Aprica, Lasciac, trg pred slovensko trgovsko šolo. Podturn, ulice Svevo. Lantieri, Alvia-no (izv leto je nogometno igrišče v Ulici Baiamonti), D'Annunzio, ves grajski grič. Periferija (koeficient 1,00): vsa ostala področja, ki niso izenačena kot kmetijska. Kar se tiče mesta so to vsa področja ob Rafutu, pod gričem Kostanjevica, med mejnim prehodom v Gabrijelovi ulici in ka-zermetami, Levada, področje ob pevmskem mostu Stražice, Ul. del Prato, Camia itd., vsa področja južno od železniške proge, t.j. Rojce in Štandrež. področje Sv. Ane, ulice Garzarolli, Vittorio Veneto, Lunga, Blaserna, Cravos, Giusti-niani. Poleg tega še naselje pri Madonnini, Ločnik, Podgora, naselje na desnem bregu pevmskega mosta, Pevma. Na kmetijskem področju velja koeficient 0,85. Vanj spadajo vsa področja tako na Oslavju, Štmavru, Pevmi, Ločniku in Štandrežu, k* ne spadajo v strnjeno zazidalno področje. Solkansko polje, področje med Ulico 3. armata in državno mejo, področje semenišča med ulicama Alviano in Blaserna. zeleno področje za grajskim gričem. Področje s stavbamj ali okoljem. ki nujno (erja preosnove (koeficient 0,90): med ulicama Silvio Pellico in Balilla, vsa Ulica Ascoli, trikotnik med ulicami Favetti, Rafut in Formica, trikotnik med Cocevio (spodnji del), ulicami Marconi, Monache. Raštel do Travnika, prvi del Ulice Baiamonti, vrsta hiš v Ulici Torriani, skupina hiš v Ulici Campagnuzza, v Podgori področje okrog cerkve, v Podgori področje med ulicami Attems, Treviso, 4. novembre V slednjih primerih bo moč področje spremeniti, čim bodo stavbe popravljene ali nanovo za zidane ali ko bodo odpravljene ne katere druge objektivne nevšeč nosti. Seveda je treba pri računanju pravične stanarine še celo vrsto drugih komponent, bazično vrednost 250.000 lir ui kvadratni meter je treba pomnožiti s koeficientom, ki se nanaša na vrsto stanovanja (gosposko, civilno, ekonomsko, ljudsko, bolj ljudsko, kmečko, vilo, tipičnim stanovanjem: uvrstitev je moč dobiti na katastrskem uradu). Zatem .je treba dobljeno vsoto pomnožiti s koeficientom, ki upošteva število prebivalstva: v Gorici je ta koeficient 0,90. Sledi potnno-žitev s koeficientom področja v občini (o tem je sklepal občinski svet). Sledi ugotovitev nadstropja, v katerem je stanovanje, zatem pa koeficient starosti stanovanja in še pomnožitev dobljene vsote s stanjem, v katerem je stanovanje. Ko dobimo to vsoto jo pomnožimo s številom uporabnih kvadratnih metrov stanovanja in zatem z o-brestno mero 3,85. Tako dobimo letno najemnino. Če je ta višja od one, ki jo stanovalec sedaj plača, bo treba razliko doseči v šestih letih. Od letošnjega 1. novembra velja povišek dvajset odstotkov. To pomeni, da če nekdo sedaj plačuje 20.000 lir mesečno, pravična stanarina pa je po novem 70.000 lir, bo od letošnjega 1. novembra dodal sedanjim 20.000 hram še dvajsetodstotno razliko in sicer še 10.000 lir (20 od sto od razlike 50.000), tako da bo letos najemnina znašala 30.000 lir. Prihodnje leto pnde na vrsto še en 20-odstotrd povišek, v naslednjih štirih letih pa bodo poviški znašali 15 odstotkov razlike. Treba pa bo v naslednjih letih upoštevati tudi del uradnega višanja življenjskih stroškov, kot predvideva zakon. jasno gospodarsko politiko» Sindikalni voditelj je govoril na dvodnevnem seminarju socialističnih aktivistov CGIL v Gradežu SOVODENJCI PRED ŠKOCJANSKO JAMO Gospodarski in socialni položaj v naši državi je, kljub temu da smo opazili porast proizvodnje v nekaterih sektorjih v zadnjih mesecih, še vedno slab, ker ni osrednja rimska vlada v stanu nakazati jasne gospodarske politike. Zaradi tega ima sindikalna organizacija nalogo bodriti vlado, da se jasno opredeli o tem vprašanju, kajti le z jasno politiko bo možen izhod iz krize. Tako je dejal eden izmed o-srednjih tajnikov CGIL, Mario Di-do, ob zaključku dvodnevnega seminarja socialističnih sindikalistov včlanjenih v CGIL, ki se je zaključil včeraj v Gradežu. Dido je dejal tudi, da mora biti politika sindikata vzpodbudna, korajžna, da se mora otresti podrejenosti političnim strankam in da le taka politika bo pripomogla sindikalni enotnosti. Uvodno poročilo na seminarju je imel deželni podtajnik CGIL Dario NA RAZSTAVIŠČU ESPOMEGO Zanimiva razprava o hišni opremi obrtništvu in zaposlovanju mladih Srečanje je priredilo goriško združenje obrtnikov v okviru razstave pohištva in hišne opreme «Ambiente 2», ki se zaključi danes Danes se na razstavišču Espome-go zaključi razstava hišne opreme «Ambiente 2», ki je v teh dneh privabila na goriško razstavišče veliko število obiskovalcev. Prireditelji so popestrili tipični gospodarski značaj prireditve s številnimi o-brobnimi prireditvami, med katerimi naj omenimo uspele glasbene in zabavne večere, fotografski natečaj, slikarski ex tempore in podobno. V tem okviru je združenje gori-ških obrtnikov priredilo v prejšnjih dneh javno razpravo na temo »Obrt-ništvo: prispevek za hišno opremo in perspektive za zaposlitev mladih*. Kot je že iz naslova razvidno, je bilo srečanje posvečeno vlogi, ki jo ima obrtništvo v sektorju hišne opreme in možnostih, da se vprašanje mladinske brezposelnosti lahko vsaj delno reši z vključitvijo mladih v obrtno dejavnost. Pri predsedniški mizi so sedeli predsednik združenja obrtnikov cav. Sacchetti, deželni odbornik „ dr. Brancati, predstavnik enotne sindikalne federacije Colleoni, ravnatelj razstave cAmbiente 2» Birsa in u-rednik specializirane revije »D mo-bile», Žiberna. Po uvodnih besedah so udeleženci razprave vsak iz svojega zornega kota orisali pozitivne in negativne strani obrtništva v naši deželi. Vsi so si bili edini v u-gotovitvi, da je obrtniška dejavnost pomemben dejavnik deželnega gospodarstva, obenem pa je tudi v človeškem in socialnem pogledu potrebna kot protiutež nenačrtovani ir. pretirani industrializaciji. Med najnujnejšimi posegi za okrepile'. obrtništva so omenili potrebo po programaciji na vsedržavni in deželni ravni ter ustanovitev šol ter strokovnih tečajev, ki naj bi odpravili sedanji prelom med šolo in raznimi gospodarskimi sektorji, predvsem obrtništvom. Sledila je debata, v katero so posegli tudi številni obrtniki in gospodarstveniki, ki so postavili številna vprašanja in predloge v zvezi z bodočnostjo obrtniške dejavnosti. Zavzetost rajonske konzulte Urediti vprašanja nogometnega igrišča v Štandrežu V štandreški rajonski konzulti si prizadevajo, da bi bilo tudi domače športno društvo »Juventina* deležno obilnejše občinske pomoči. Nepravilno je namreč, da ima razsvetljava na igrišču premajhno jakost, ki ne omogoča pravilnega treninga v tem času, ko je treba igrata,^ večernih urah in je nujna močna razsvetljava. Predsednik rajonske konzulte Reščič se je s tem v_ zvezi obrnil na mestno podjetje ža električno razsvetljavo in tam so mu povedali, da nimajo s tem težav, strošek pa mora odobriti občina. Na občini pa so Reščiču povedali da bodo stvar vendarle u-redili v kratkem, ko bodo uredili razsvetljavo v novi telovadnici. KOMISIJA SKGZ ZA DORAŠČAJOČO MLADINO sporoča, da bo zimovanje v Zgornjih Gorjah pri Bledu za otroke od 8. do 14. leta starosti od 26. decembra do 2. januarja 1979. Vpisovanje bo na sedežu SKGZ v Ul. Malta 2 od četrtka, 9. novembra, do sobote, 18. novembra, od 17. do 19. ure (ob sobotah od 10. do 12. ure). Podrobnejša navodila bodo interesenti prejeli ob vpisu. Prav tako so na nogometnem igrišču slabo urejene sanitarije in društvo bi potrebovalo sredstva, da jih preuredi in popravi. Na sestankih med predsednikom konzulte in občinskimi predstavniki je bil tudi govor o dohodu iz Kraške ulice na nogometno igrišče in o parkiriščih za avtomobile. Vsa v ta namen do sedaj uporabna zemljišča so v varianti regulacijskega načrta predvideli za gradnjo ljudskih hiš na podlagi zakona 167. Treba bo, da občinska uprava reši ta problem v korist štandreških športnikov in rekli bi tudi ene izmed najstarejših nogometnih enajsteric, ki delujejo na področju goriške občine. Varin, predsedoval pa je tajnik goriške CGIL Gianni Petrali. Sodelovalo je več kot sto sindikalistov iz vse dežele, med drugimi so spregovorili tudi deželni tajnik PSI Bravo, načelnik socialistične svetovalske skupine v deželnem svetu od v. Zan-fagnini, načelnik osrednjega organizacijskega urada CGIL Samore. Seminar so socialistični sindikalisti sklicali, da bi preučili odnose med sindikatom in deželno oblastjo, položaj v raznih krajih dežele, prizadevanja za uresničitev tako imenovane sindikalne linije EUR. posodobitev obstoječih struktur CGIL. KRMIN Strelske vaje bodo preklicali? Po 20. uri, štiri ure po začetku, so včeraj zvečer na sestanku v Krmi-nu, ki so mu poleg občinskih predstavnikov prisostvovali tudi deželni in rimski poslanci, sprejeli resolucijo, v kateri poudarjajo zahtevo, da se prekličejo strelske vaje na poligonu v bližini Krmina in državne meje ter naj bi o tem vprašanju razpravljala paritetna komisija. Kakor smo izvedeli, je predsednik Comelli včeraj sporočil odločitev vojaških oblasti, da se bodo vajam odpovedale in počakale na odločitev paritetne komisije, civilnih in vojaških oblasti, ki se bo sestala 10. novembra. V Sovodnjah slovo od Franca Petejana Zelo velika množica ljudi iz So-vodehj in tudi iz bližnjih krajev še je včeraj popoldne na sovodenjskem pokopališču poslovila od prezgodaj umrlega Franca Petejana. Po cerkvenem obredu v domači cerkvi, ki ga je opravil domači župnik Ko-mjanc, se je od pokojnika poslovil pred odprtim grobom župan Jožef češčut, ki je v kratkih a občutenih besedah dejal, da se poslavljamo od tovariša in prijatelja, ki je zelo velik del svojega časa posvetil političnemu, prosvetnemu in gospodarskemu življenju v vasi. Njegovo odsotnost bomo vsi zelo občutili, saj se je od nas poslovil mož, ki je živel slovensko in napredno s svojim narodom, od svojih mladih dni ko je na svoji koži okusil fašistično nasilje pa do sedanjosti, ko je bil vedno aktiven v vsem našem delovanju. Za slovo je Francu Petejanu zapel žalostinko Sovo-denjski nonet. V torek seji rajonskih skupščin V naslednjih dneh se bosta sestali dve rajonski skupščini. Skupščina za severni del mesta (Svetogor-ska četrt - Placuta) se sestane v torek, 8. novembra, ob 18.30 v prostorih socialnega središča v Car-duccijevi ulici (nekdanji hotel Tri krone). Na dnevnem redu je razdelitev 30 stanovanj ob Ul. Terza armata, razprava o pravični stanarini. vprašanja cest, zlasti še izgradnje obvoznice med kazermeta-mi, kjer naj bi bila obrtniška cona, ter Sovodnjami, varianta splošnega regulacijskega načrta ter hi-droekonomska vprašanja Soče, kar z drugimi besedami pomeni razprava o načrtovani gradnji jezu. Napovedujejo, da bo na seji navzoč odbornik za socialno pomoč Fran-cesco Moise. Prav tako v sredo s pričetkom ob 18. uri se bo ,y prostorih knjižnice v Ul. Brigata,JPavja št. 136 sestala rajonska skupščina Stražice. Razpravljala bo o otroškem vrtcu in igrišču, pravični stanarini ter spremembi splošnega urbanističnega načrta. uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiiii PRIŠLO JE ZE V TRADICIJO Planinsko martinovanje bo tudi letos v Lipici Martinovanja bodo konec tedna tudi v drugih krajih, kmetje bodo v nedeljo dopoldne ponujali svoje pridelke Konec prihodnjega tedna bodo v raznih krajih in društvih na Goriškem naši ljudje proslavljali Martinovo, praznik, ki ima globoke korenine v kmetijski preteklosti naših krajev. Razna društva pripravljajo družabne večerje, naši kmetje bodo v Sovodnjah, štandrežu in drugod ponujali svoje pridelke. Najbolj razvejano in množično pa bo brez dvoma martinovanje Slovenskega planinskega društva, ki je postalo že kar tradicionalno. Na njem se zbere zelo veliko naših ljudi, planinci napravijo svoj obračun za delo opravljeno v poletnem času. Letos je njihova bera še večja, saj so imeli vrsto proslav ob 200-letnici prvega vzpona na Triglav. Martinovanja je SPD prirejalo v raznih gostiščih in ker je bilo udeležencev vedno več so morali poiskati iz leta v leto večji prostor. Tudi velika dvorana hotela v Mostu na Soči je postala premajhna, zato so že lani bili v hotelu Maestoso v Lipici, tam se bodo zbrali prihodnjo nedeljo popoldne tudi letos. Kot smp izvedeli se je že precej ljudi prijavilo, SPD je pripravilo dva avtobusa, mnogi bodo šli tja tudi z lastnimi vozili. V avtobusih je na voljo še nekaj prostorov, zato vabi SPD, da se za- Pri/nano mednarodno avioprcvozniško podjetje LA G O R IZ I A N A GORICA - UL Duca U'Aosta 180 - tel 28-45 - GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Ln GORICA, Korzo Italija 76 tel. 81-032 ršJ EKNOMEC 4 PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE — OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ JEANS KONFEKCIJE PLETENINE SRAJCE S g UH ti O K 1 C A Corso Vardi 99 tel. 83288 BOGATA IZBIRA BLUE-JEANS IN =ŠLEI VSEH ARTIKLOV ZA MLADE TVRDKA LESTAN NIC0LČ GORICA — Ul. Garzarolli 105 — Tel. 81-801 Edini zastopnik za barvna TV sprejemnike SABA, SCHAUB LORENZ, NORD MKNDK. LOFVVK OPTA. V prodaji tudi ostali barvni TV sprejemniki kot GRUNDIG, BLAUPUNKT, SIEMENS itd. Specializirana trgovina za HI F1 naprave: VAMAHA. AKA1, SANYO, MARANTZ, AR, ADC, UJGUSTA. CORAL, KOSS NAD. THORKNS. WINTKL REV AL. Vse v na (sodobnejših tehničnih izvedbah in po najkonkurenfr nejših cenah KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel 2206-2207 TELEX 46412 AGRI BANK VSE BANČNE USLUGE • MENJALNICA mudniki • javijo do torka v pisarni društva v Ulici Malta 2. V Sovodnjah pa se je moč vpisati pri g. Francki Marušič. Tudi posamezniki, ki nameravajo na martinovanje se morajo vpisati, da bo moč pravočasno naročiti »lipicansko ploščo*, ki bo za večerjo. Pa še tombola z običajnimi bogatimi dobitki in ples bosta v programu. Darilo Kmečke banke slovenskim šolam Tudi letos je Kmečka banka v Gorici ob priliki dneva varčevanja darovala slovenskim osnovnim šolam in vrtcem na Goriškem zvezke, risanke in nekaj leksikonov. Darovali so nad 4.000 zvezkov in risank. Vse naše šole se za darežljivost Kmečki banki lepo zahvaljujejo. Kamniški krvodajalci so obiskali Doberdob Krvodajalci iz Kamnika in okolice so se v soboto, 29. oktobra, odpravili na dvodnevni izlet na Primorsko. Program izleta je obsegal tudi obisk doberdobskih krvodajalcev v Italiji. V nedeljo, ob 9. uri, so goste sprejeli predstavniki doberdobske občine Jože Jarc, predsednik domačih krvodajalcev Jože Ferletič in nekaj članov sekcije. V sejni dvorani jim je tovariš Jarc predstavil zgodovino Doberdoba. Kratek govor so imeli tudi predsednik Rdečega križa za kamniško območje dr. Km, predsednik sindikata in predsednik domače sekcije krvodajalcev, nazadnje pa je v italijanščini spregovoril še comm. Buoro. Gostje so Doberdobcem podarili tudi knjigo o življenju maršala Tita. Nato je sledila zakuska, kasneje pa še ogled okoliških znamenitosti. Obiskali so tržiško pristanišče, grobnico v sredipolju in muzej na Vrhu. Zahvaljujoč se za topel sprejem na slovenskem Krasu onstran meje, so se fantje poslovili. Jutri, 6. novembra, praznuje v Štandrežu LOJZE HOBAN svoj 70-letni rojstni dan. Ob tem jubileju nu iz srca voščijo žena in sinovi z družinami, da oi ostal še mnogo let zdrav in srečen v krogu svojcev. Prosveta Prejšnjo nedeljo je večje 8* vilo prebivalcev Sovodenj, vabilo domačega prosvetnega štva šlo na enodnevni izlet na * žaško in na tržaški Kras, V poldanskih urah so si ogledali a žarno v Trstu in se poklonili sjr, minu tam umrlih protifašistov. j* L___ _ ZV T • • 1 • - V tem so šli v Lipico, kjer so s’ « gledali kobilarno in tam kosili, popoldne pa so obiskali Na nimive Škocjanske jame. sliki so Sovodenjci zbrani znamenito kraško jamo. n«5] pred Fotografski natečaj o hišah v UL Ascoli Odbor «prijateljev Ulice AsC°i?. sporoča, da bodo razstavo f0^®. t fij na temo «Balkoni in P°rf°’u. Ul. Ascoli in Ul. San Oiovanni*P\j. redili šele v prvih mesecih P*"*",j. njega leta. Zaradi tega so P°j£ šali rok za predstavitev del do ' ‘ novembra 1978. Udeleženci aJL, čaja lahko predstavijo svojo d ^ v uradnih urah na sedežu odoo • Korzo Italia 17 (v uradu odv. 1 mentiniia). Kino Gorica DANCING nočni bar PLESNI ORKESTER IZ FILIPINOV vsak večer ob nedeljah zaprto NOVA GORICA rit «uas prapor« iz revme, z O-slavja in iz Štmavra vabi na vsakoletno martinovanje, ki bo v soboto, 11. nov. 1978, ob 20. uri v gostilni »Pri Tildi* na Oslavju. Prijave sprejemajo Marjo : aher in Štefanija Bensa (za Pevmo), Stojana Gravner in Darinka Mikluš (za Oslavje). Cena znaša 6.500 lir na osebo (vključena je večerja ter pijača). Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev — Gorica priredi družabna srečanje za svoje člane na Krasu dne 16. novembra ob 12. uri v Velikem Repnu pri Škabarju. Prijave sprejemamo za goriške člane v Ul. Malta 2 dne 7. in 8. novembra od 10. do 12. ure CORSO 15.15-22.00 »Grazie a Vj?' venerdb. Donna Summer, The bO’" modores. Barvni film. . VERDI 14.30—22.00 «2001: odisk nello spazio«. Barvni film v reW S. Kubricha. . .. VITTORIA 15.30-22.00 »Amerik Graffiti*. Barvni film. Tržič PRINCIPE 14.00-22.00 »Zombi*. EXCELSIOR 14.00-22.00 »Bulldozk JSova Gorica in okolica SOČA 16.00-18.00-20.00 »Prevelik žrtev*. Mehiški film. -r SVOBODA 16.00 »Tom in Jerry boljša sovražnika*. Ameriška nsa,. ka. 18.00-20.00 »Vojna zvezd*, meriški film. , DESKLE 17.00-19.00 »Profesionalk Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GOBl^ Danes ves dan in ponoči je rici dežurna lekarna San Giusto, ^ zo Italia 244, tel. 83-538. DEŽURNA LEKARNA V TR*1^ Danes ves dan in ponoči ie v ,f(j žiču dežurna lekarna »Centrale*, republike, tel. 72 341. Ob drugi obletnici smrti Sla' . Marušiča daruje žena Ida 20 h lir sekciji krvodajalcev iz Doberdo^ Namesto cvetja na grob ga Franca Petejana daruje bra „ nec Janko Petejan 40 tisoč hr sklad za razširitev Kulturnega ma v Sovodnjah: v isti namen ruje Janko Cotič 10 tisoč lir! jjf ra in Stanka Lukman 10 tisoč za PD »Sovodnje*: Danilo Cotič, . na Pelicon in Savo Ožbot z nami 40 tisoč lir prosvetnemu športnemu društvu »Sovodnje*: Ju ^ in Rozana Ožbot pa 10 tisoč 1“ Kulturni dom. V do- da- PD »Danica«, sekcija VZPI i11 spodarska zadruga z Vrha lz . .j. družini Iskreno sožalje ob Izgubi droja Vižintina. Na današnji dan pred 35. leti j, Robedišču v Beneški Sloveniji Pau partizan Jožef Koršič iz Jazbin. Slava njegovemu spominu. Sestra Ji"1"8 Jazbine, 5. novembra 1978 V 76. letu nas je zapustila naša draga VERA FERLAT Pogreb bo Jutri, v ponedeljek, ob 14.30 iz cerkve v Sovodnjah, kamor Jo bodo pripeljali iz mrliške vežice splošne bolnišnice v Gorici. Žalostno vest sporočajo družinski člani in sorodniki Gorica, Sovodnje, 5. novembra 1978 (Pogrebno podjetje Preschem) 5 5. novembra 1978 PO OSMIH LETIH OD PRVE UVELJAVITVE Ponovna zmaga levičarske struje na kongresu sindikata novinarjev Potrjena predsednik Maria Idi in tajnik Tržačan Luciano Ceschia - Proti koncentraciji Slav ■ Dovzetnost za problematiko manjšinskega tiska in za uveljavitev pravic manjšin nih raznvrrah kot so tržaške. Družbeno tkivo se para, odpira se prostor, ki ga lahko zasedejo tudi a-vanturistične sile. Končno (čeravno po pomenu ne na zadnjem mestu) gre v tem okviru omeniti tudi dovzetnost časnikarskega sindikata za problematiko manjšinskega tiska in drugih sredstev javnega obveščanja. Vsedržavni tajnik Luciano Ceschia je v zaključnem posegu izrecno poudaril, da se bo FNSI borila za uveljavitev pravic manjšin, tako narodnostnih kot tudi drugih, kongres pa je soglasno odobril resolucijo, ki obvezuje izvršni odbor, da se v okviru boja za reformo sistema obveščanja bori tudi za uveljavitev pravic manjšin. Resolucija se glasb «Kongres sindikata novinarjev poudarja, da v demokratični in pluralistični družbi imajo narod-VOJMIR TAVČAR (Nadaljevanje na 8. strani) zna. rešiti, tudi ker je izredni kongres za delno spremembo in posodobitev statuta utesnil razpravo v sama dva dneva in eno noč. Najbrž bodo z vso silo bruhnila na dan šele na prihodnjem kongresu, ki bo čez tri leta in ki bo moral odgovoriti na vsa tista vprašanja, na katera Pescara ni znala in tudi ni mogla odgovoriti. Te kritične besede pa naj ne zavedejo bralca: obračun 16. kongresa novinarskega sindikata ima brez dvo-i več pozitivnih kot negativnih postavk, saj je razveseljivo že dejstvo, da se časnikarji zavedajo in soočajo z nekaterimi protislovji, čeprav jih ne vedo rešiti. Med vsemi pozitivnimi postavkami, ki jih ne kaže naštevati, naj omenimo politično - sindikalno rast deželnega novinarskega sindikata, ki se je dokaj pogumno spoprijel z nekaterimi žgočimi politično - sindikalnimi temami. Omembe vredna je zlasti analiza posledic izkrivljenega in neangažiranega obveščanja v težav- naM■■l■■la■■■l■•l■ll>l■■■B*■■■■>>■■>■■•■■■>■■■■■alBaaaaallaaaalsUllfalll>alaalaaa>aal>la>1Bal>l>lllal>IIBIII>llllallaBaaaaaaalaalavB>MII*IVVIlalfvavllac>vtfvtvCII>Bt>R>lfB>l>lvv>l>IIV>alllalBI*>l>IBV(a*savv,ftuflal>>ll>lllllll>lllll>>ll>llallllllff>l>lt>tla>>IIIIIIIaRlla S potrditvijo Paola Murialdija za Predsednika in Luciana Cesehie za ,se ie v nedeljo, 29. oktobra Vključil v Pescari 16. kongres novinarskega sindikata FNSI. Že samo fleJstvo, da sta Murialdi in Ceschia ostala na čelu častnikarskega zdru-^enja, _ potrjuje, da je tudi tokrat Premočno zmagala levičarska struja ‘dnnovamento sindacale*, ki vodi slikat vse od kongresa v Salernu leta) in ki je neposreden dedič tistega gibanja demokratičnih časnikarjev, ki je prvo načelo vpraša-nČ °^nosa med novinarjem in predstavniki oblasti ter se zavzelo za ^ejo neodvisnost in svobodno kri-Penost sredstev javnega obveščanja. Kongres v Pescari je potrdil os-novne načelne smernice struje, obe-llem Pa tudi dokazal, da ta gesla, PePrav so še vedno aktualna, potresejo nove vsebine in novih prije-m?v. Skratka, vodilni kader struje ^rinnovamento* je nekoliko okostenel P° osmih letih velikih načelnih bitk, lz katerih ni izšel vselej kot zmagovalec. Kes je sicer, da so italijanski notarji na valu mladinskega in de-avskega oporečništva 1968. leta za-zeli drugačen, svobodno kritičnejši Paos do družbe, da so veliko pripojili pri razkrivanju slabosti Ratanske družbe in strukture oblasti, andar je sedaj zopet opaziti posto-Paa povratek h konformizmu, odstop jj® tiste vloge «kritične vesti druž-Jb ki je p0 besedah predsednika lurialdija glavna vloga časnikarja. >asti v zadnjih časih italijanska čustva javnega obveščanja niso aala ugotoviti globokih korenin ne-aterih pojavov, niso znala preprosto azložiti in razčleniti družbenih mehanizmov kot jim je na primer uspe-? konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let razgaliti strategijo apetosti in terorja. . K temu gre dodati še neuspeh v zoper združevanje listov in za ^formo založniške dejavnosti. Kriv-e v tem primeru ne gre pripisati , adikatu, ki je napel vse sile, da 'to dosegel, pač pa zavlačevanju apatičnih strank, ki doslej še niso ?'~e najti skupnega jezika v tem pgledu. Poslanska zbornica bi mo-aia začeti v kratkem z razpravo .reformnem zakonu, vprašanje pa jh’ bo in kdaj bo dokončno odo-t'®1 (o njem se mora izreči še se-niedtem pa Rizzoli kopiči list 7® ustom in je že dosegel, če že ni presegel, vrh 20 odstotkov naklade ®eh italijanskih časnikov, ki ga o-JPjkek zakona dopušča kot najvišjo .”pno stopnjo koncentracije. Iste ugotovitve o le delnem uspehu velja-i wdi za reformo RAI in za za-i ,nsk° ureditev zasebnih radijskih in Revizijskih postaj. .jKengres v Pescari protislovij v ndikatu, ki so odraz protislovij ita-tenske družbe in političnih sil, ni .................II.................................................................................n KONCERTU GM Motiv s Proseka MALO OBRAČUNA ČEZ JESENSKE DNI NA PROSEKU - KONTOVELU RAZGIBANO ŽIVLJENJE NA RAZLIČNIH PODROČJIH Pred občnim zborom prosvetnega društva - 40 mladih godbenih tečajnikov Športniki in njih priprave - Ustanovitev mladinskega krožka - Kako je na šolah V mesecu oktobru je kulturno -športno delovanje na Proseku - Kon-tovelu bilo v polnem razmahu. V teh dveh vaseh deluje več društev, zato smo ob koncu prejšnjega meseca naredili pregled dela posameznih društev. Prosvetno društvo V oktobru se je odbor sestal že trikrat in med drugimi problemi razpravljal o občnem zboru društva, ki bo predvidoma proti koncu novembra. Odbor pripravlja kandidatno listo, ki bo po vsej verjetnosti dokončno izdelana na prihodnji seji odbora, ki bo jutri 6. novembra. Zadruga za kulturni dom Glavni .cijj, r zaggtoui)^ ,prostorov, ki si ga je zastavila zadruga ob parni ustanovitvi, je bil doajen. Zadruga razpolaga z bivšo kinodvorano Iris, ki pa ni urejena za prireditve. V oktobru so pričeli s popravili strehe. Člani zadruge bodo, kot običajno, tudi letos na dan Sv. Martina odprli osmico, katere čisti iz- kupiček je namenjen za popravila dvorane. Pevski zbor «Vasilij Mirk» Zbor je kot po navadi tudi v tem mesecu vadil dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih. Trgatev je bila sicer nekoliko kriva, da zadnje vaje zbora niso bile dobro obiskane. Zbor nima trenutno na sporedu pomembnejših nastopov. Kot po navadi pa se je zbor 1. novembra s primernim sporedom oddolžil spominu padlih pred spomeniki na Proseku in Kontovelu. Pevci so peli tudi na obeh pokopališčih. Godbeno društvo V preteklem mesecu je povsem u-spešno pričel tečaj mladih godbenikov. Prijavilo se je približno 40 o-snovnošolcev m srednješolcev, ki dvakrat tedensko redno vadijo pod vodstvom novega kapelnika Slavka Lukse, ki je po odstopu dolgoletnega kapelnika Zdravka Kanteja prevzel vodstvo godbe. Tečaj mladih godbenikov predstav- RAZMIŠLJANJA PO OTVORITVENEM ABONMAJSKEM Kako smo dojemali komorno muziciranje «Tria Tartini»? ^gumna poteza vodstva Glasbene matice, da je začelo sezono z zahtevnim komornim koncertom , Glasbeni matici gre priznanje, da Za začetek letošnje koncertne se-ne Pogumno izbrala večer komor-. glasbe. Zasluga bi ne bila manj-k;' ko bi se izkazalo, da je iz-njL° v '•esnici narekovala sila stvar-• organizacijskih razmer. Nič Jpjsa, trdim, ker nam je pripra-z ° Priložnost, da ob zmernosti in rh* anost' komorne rlasbe izme-ske 1 SVoi° zmožnost, da s poslušal1 0ln3u krepa presodimo dostojnost sbenepa dogodka prej po njegovi "Eniški vsebini, kot po zunanji tJ^Posti in retorični vsiljivosti ?(°Pa. jKako smo tedaj prestali izpit? )ul 5^ jja ne ravno slabo, sicer ‘Udi ne najbolj imenitno. Naj bral in površnega zasledovanja in le redkega dohajanja zapletov in razpletov komorne dialektike. Resnici na ljubo, se v ta razmislek urašča sum, ali ni dobršen del te trpnosti in neodzivnosti zagrešila začetna Despičeva skladba, kajti od njene neprikupne slogovne neodločenosti med starim in novim, bi zaman terjali, naj priklene poslušalčevo pozornost. Toda sijajna izvedba Dvorakovega tria bi bila vendarle morala odtehtati jen zločest vpliv in nas oteti otrplosti. In res mislim, da nam. užitka ni grenilo niti obžalovanje, da bi v siceršnji dvorani tudi čelistov delež zablestel v vsej plemenitosti svojega značilnega glasu. Pri Beethovnovem triu se nam je vsiljeval vtis, da je skrbna filološka vnema preveč razpoznavna in da hromi celovitost podobe, ko lomi sapo širšim miselnim enotam glasbenega sporočila. Nazadnje nas prostodušna radovednost sili, da si zastavimo vprašanje (in ga delno naslovimo tudi na pisca koncertnega lista), od kod pač sklep, da se «Slovenski trio* preimenuje v »Trio Tartini*, ko se pač piranski mojster s klavirskim triom ni bržkone svoj živ dan pečal. RAVEL KODRIČ 1 ja res razveseljivo dejstvo, ki navdušuje starejše godbenike, kateri upajo, da bodo mladi vztrajni. Naj omenimo še, da je v preteklem mesecu, in sicer 8. oktobra, godba nastopila v Pridvoru pri Kopru ob praznovanju 35-letnice priključitve Primorske k Jugoslaviji. Amaterski oder Člani odra ponavljajo igro «Trije tički», s katero bodo verjetno gostovali v Boljuncu in nato v Brežicah. Vneto pa so se lotili tudi študija nove igre in sicer «Veleja», ki jo je napisal Anton Novačan. ŠD Primorje Oktober je bil glede doseženih i-zidov res negativen za nogometaše proseškega kluba-. Članska ekipa je povsem odpovedala in ker tudi mladinske ekip«?' *hts<£ dosegle vidnih rezultatov je razumljivo, da vlada v prostaških športnih taborih veliko razočaranje. ŠD Kontovel V preteklem mesecu je bil pravi vrvež košarkarjev in odbojkaric na igrišču na Kontovelu, kjer se vsi skrbno pripravljajo za bližnja prvenstva. Uspešno se nadaljuje tudi tečaj v minibasketu, za katerega se je prijavilo več učencev osnovne šole. Naj omenimo, da je prav v tem tednu društvo dobilo dovoljenje za uporabo šolske telovadnice na Proseku trikrat tedensko, in sicer ob torkih, od 19. do 22. ure, v četrtkih, od 18. do 22. ure, in v petkih, od 19.30 do 21. ure. S tem bodo lahko atleti trenirah v toplem prostoru, kar je zelo koristno, posebno sedaj ko je zvečer vedno bolj hladno. Omeniti moramo tudi, da so kon-tovelski športniki s prostovoljnim delom začeli popravljati bivšo dvorano Gospodarskega društva na Kontovelu. Dela so v polnem teku in če bo več delovnih moči, bo dvora-ha vsaj začasno pripravljena za tre-hinge košarkarjev in odbojkaric. Mladinski krožek V preteklem mesecu je mladina u-resničila zamisel, ki je že dalj časa tlela na Proseku in Kontovelu. V sredo, 4. oktobra, so se mladi zbrali na ustanovnem občnem zboru, sestavili program, izdelali statut, pravil-hik in vse druge formalnosti. Da je bilo pravilno začrtano, dokazuje dej- ne najbolj imenitno. fco -aiec prizanese z očitkom dla- zapi- kaže prezreti komaj »vendarle* zaznavnih šibkega modrovanja, če & ^ ne ' * la£aVnih< a fcjUd pri izpolnjevanju dolžnosti, jo nalaga sedenje med ob-. . om, da s ploskanjem sklene- n *n tako rekoč potrdimo konec obuh Madb. Kajti trikrat smo de ~oncu Despičeve skladbe »Pas Di , Troist, Dvorakovega tria v e-g ,u °P. 90 in Beethovnovega tria v skloU °P' M zamudili, tako, da je t,lneJ!na kretnja pianiste Aceja Ber-violinista Dejana Bravni-zvPlaJn Glista Čirih Škerjanca od-zad>- v sicer kratek, a vendar ij spotikljiv molk, da nas je priiff-znenu poslušalskemu razmerju nje jCaIo šele pianistovo priklanja-čjt ln loputanje s platnicami u o-niča?! zriamenje, naj vendarle zaplo-0(j h' Kaj bi s tem, poreče kdo če 'leev. kritiku ne ustrežeš, pa tnu- na glavo postaviš; premalo TUrj ^ni° mero prezre ali zamolči. nj 1 to utegne biti res, pa vendar bi", modrost v tem. Svojemu če ,11 stane pač kritik zvest, le »rir,kr np odreče nalogi, da tudi za hfčnim* odkriva štrene vzroč-s , ,ln zakonitosti. 7.aU. naj trma-nje„u>mislim do kraja da že ome-z90i zan>ud tudi ne kaže pripisati sle; Cezmemi previdnosti prej I dqL Mladega občinstva, ki se ni ja j° °d tega domoglo do spozna-cja' : je ploskanje med stavki hu-ii, „,r?®reha zoper koncertno omiko t0 'k° Prej bi namreč dejal, da *uak nekakšnega raztresenega Nabavite si moderno in solidno obutev za letošnjo jesen in zimo! V največji prodajalni čevljev v Furlaniji dobite veliko izbiro škornjev, čevljev in smučarskih čevljev za MOŠKE, ŽENSKE in OTROKE torbice in oblačila VSE PO UGODNIH CENAH! calzature da piero ® POZZUOLO DEL FRIULI, ob državni cesti VIDEM - LIGNANO Na razpolago tudi iz pravega usnja Obiščite stvo, da je bil krožek v tem mesecu zelo aktiven. V ponedeljek, 9. oktobra, so priredili predavanje Borisa Raceta o trenutnem političnem položaju Slovencev v Italiji, katerega se je udeležilo nad 100 ljudi. Nadvse uspeli sta tudi dve delovni akciji in sicer čiščenje vrta pred prosvetnim domom in popravila dvorane na Kontovelu v nedeljo, 16. oktobra. Že naslednjega dne so priredili okroglo mizo s predstavniki zadruge za Kulturni dom Prosek -Kontovel. V soboto 21. oktobra pa so imeli ples v bivši kinodvorani Iris. Za jutri imajo na sporedu okroglo mizo s predstavniki ŠD Primorje, ŠD Kontovel in ZSŠDI. Taborniki : - tl i., f 4 UU S sestankom, ki so ga imeli v petek, 20. oktobra, se je praktigpp. obnovilo delovanje taborniške družine, ki si bo nadala ime «šumeči bori». Taborniki so se ponovno zbrali v petek, 27. oktobra in ker je bilo na obeh sestankih opaziti lepo število osnovnošolskih otrok (srednješolci so tokrat nekoliko izostali) je upati, da bo ta nadvse uspela pobuda rodila dobre sadove. Zveza žena Tudi ženske so bile v tem mesecu precej aktivne, pripravile so dve posvetovanji o družinskih posvetovalnicah. Kljub aktualni temi pa se posvetovanj ni udeležilo veliko žensk. Kmetijstvo V glavnem je bila na Proseku in Kontovelu trgatev od 15. do 22. oktobra. Ponekod je bilo grozdja nekoliko manj kot lani. Temu je v prvi vrsti kriva toča in slabo vreme. Kljub vsemu temu pa, čeprav bo manj pridelka, pravijo, da bo vino kvalitetnejše, saj je v sodih že lepo zavrelo. Pretakanje ne bodo morali opraviti kot običajno okrog Sv. Martina, saj je bila letos trgatev 15-20 dni pozneje, kot po navadi in zato se bodo tudi pretakanja lotili pozneje. Oktobrsko sončno vreme pa je dopuščalo kmetom, da so opravili še nekaj del na njivah pred zimo. šolstvo Po začetni zmedi zaradi zamenjave nekaterih učiteljic je pouk na osnovni šoli v tem mesecu redno potekal. V šestih razredih (paralelka je v tretjem razredu) je skupno vpisanih 90 otrok (deset manj kot lani). Združenje staršev šole je i-melo redni občni zbor v torek, 17. oktobra, v petek, 27. oktobra so se izvoljeni zbrali za razdelitev funkcij. Prejšnjo nedeljo, 22. oktobra so bile volitve za medrazredne svete. Na srednji šoli F. Levstik se je z 2. oktobrom pričel celodnevni pouk, ki so ga uvedli leta 1973-74. V šestih . razredih so letos vpisani 103 učenci (trinajst manj kot lani). Tudi starši otrok te šole so se sestali in razpravljali o volitvah za izvolitev predstavnikov razredov, ki so napovedane za nedeljo, 19. novembra. Razveseljive novice prihajajo iz otroškega vrtca, kjer je vpisano kar 53 otrok (dva več od lani). Pouk v vrtcu vsekakor ni popoln kot predvideva zakon. Otroci namreč lahko pridejo v vrtec že ob 8. uri, ob 15. uri pa morajo zapustiti vrtec, kar seveda rtovzroča nevšečnosti tistim staršem, ki so zaposleni. Skrajšani umik je posledica še nerešenega problema imenovanj učnega o-sebja. Razno V tem mesecu smo na Proseku zabeležili zelo pomembno delo. Cesto, ki pelje na proseško postajo, ki je bila res v obupnem stanju, so asfaltirali od revinščin. do postaje, kar spada pod zgoniško občino. Ker pa so poti na Prose' in Kontovelu v zelo slabem stanju in postajajo ne-vam'' posebno za starejše pešce, vaščani upajo, da se bo tržaška občina kmalu spomnila tudi na ti dve vasi. BRUNO RUPEL PRESENEČENJE V CENI ZA FORD FIESTO? NUOVA *-*l. Caboto 24 • Sesljan S.S. 104 CONCESSIONARIA Ul. S. Francesco 11 • Trst nemške gastronomske specialitete v vseh SLjpeRcaap L' - ' ■' . : . J : ■ ' < ' * * ' ' .< ' ' Slovenski oktet v sedanji sestavi, s katero bo gostoval 10. t.m. v Kulturnem domu liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilii11^ ------------------------------------------------------------------------------------- POSEBNO DARILO Vsak naročnik knjige bo prejel drobno, a nadvse koristno darilo: SEZNAM 2IČNIC V SLOVENIJI. Knjižica vam bo koristno služila pri izbiri kraja, kjer se boste ob popoldnevih ali ob koncu tedna lahko nasmučali brez pretiranega čakanja v vrstah. V____________________________________________________________________________________/ LJUBLJANA KOPITARJEVA 2 VELIKA KNJIGA O FOTOGRAFIJI NENADOMESTLJIV SVETOVALEC VSAKEGA FOTOGRAFA Ameriška založba LIFE je izdala uspešno serijo knjig FOTOGRAFIJA, ki so danes pojem za vrhunsko literaturo o vseh vprašanjih s področja fotografije. To zakladnico znanja in izkušenj, ki so jih nekaj časa zbirali strokovnjaki založbe LIFE, vam tokrat prvič predstavljamo v eni knjigi. Vsebuje prav vse, kar moramo vedeti pri izdelavi prvovrstnih fotografij. Postopki znanih fotografov, nastali na podlagi dolgoletnih izkušenj, so v VELIKI KNJIGI O FOTOGRAFIJI prikazani preprosto in razumljivo tudi vsakemu fotografu amaterju. Podatki o kn|lgl: format: 26x26 cm strani: 400 vezava: platno s ščltnim ovitkom, ca 500 barvnih In črno-belih slik prednaročniška cena: 550.— din IZIDE V FEBRUARJU 1979 G L/.U#74:^ NAROČILNICA (za naročnike v JUGOSLAVIJI) - PD Priimek in ime Naslov ......... Zaposlen pri ..—....... Naslov del. organizacije Roien ................... ulica kraj poštna št. ..... reg. št. os. izk. kdo jo je Izdal ........................... poklic Prosimo, da označite pogoje, ki vam na|bol| ustrezajol Plačal bom po prejemu računa in položnic: al v enkratnem znesku bi v zaporednih mesečnih obrokih Knjigo in račun pošljite: na dom v službo Nepreklicno naročam knjigo epi. št. 000854 VELIKA KNJIGA O FOTOGRAFIJI Prednaročniška cena 550.— din (5 obrokov) cpl. št. 000853 SMUČANJE Prednaročniška cena 380.— din (3 obroki) podpis Naročniki iz Italije lahko naročijo knjigi v UIica $v Frančiška 20, TRSI «Slovenski oktet» med nami prvič v prenovljeni sestavi Pel bo dela slovenskih skladateljev od Gallusa do sodobnikov - Na sporedu tudi skladbi naših zamejskih skladateljev Vrabca in Merkuja Po uspelem nastopu Tria Tartini bo v petek, 10. novembra, prestižni gost drugega abonmajskega koncerta Glasbene matice Slovenski oktet. «Zadostujeta magični besedi «Slovenski oktet», da se dvorana Kulturnega doma napolni do poslednjega razpoložljivega prostora, da se delavnik spremeni v praznik — pojoči praznik, ki mu malone ni primere. Nekaj lepega, bogatega, plemenitega se naseli v nas, ko poslušamo glasove teh osmih slovenskih mojstrov - pev-k cev, nekaj, kar -cni^scmic.^stmr posluha, nekaj, k^r^Je ~pol?g'~te' ga še stvar občuti], stvar srca in., duše*, je napisal Primorski dnevnik ob oriliki nastopa v Trstu leta 1971. Tokrat se bo oktet predstavil s skladbami slovenskih skladateljev od Gallusa preko Forsterja, Maska, Savina, Tomca, Ipavca, Simonitija, Marolta, Kreka, Vrem-šaka, pa do Pahorja in Jakoba Ježa: na sporedu sta tudi Naše življenje Ubalda Vrabca in Da Jora na Čaninatva Pavleta Merkuja. Pomembno bi bilo dodati, da se bo tokrat Oktet prvič predstavil tržaškemu občinstvu v novi zasedbi: odšla sta namreč Božo Grošelj in Tone Kozlevčar, ki sta bila člana okteta že od samega začetka, pa še nekaj drugih. Sicer je pa v novi sestavi Oktet že nastopal po Sloveniji, na ljubljanskem Festivalu, kjer je imel tri koncerte, in v Krakovvu na Poljskem. Tik pred tržaškim bo imel Slovenski oktet dobrodelen koncert za ljubljanski Onkološki Inštitut, ki praznuje letos 40-letnico. Bogdan Pogačnik, organizacijski vodja ansambla, je povedal, da skuša oktet nadaljevati tisti izraz, ki je bil do zdaj zanj značilen: povezovanje ljudskosti in reprezentančnosti. «Nastop v Trstu smatramo za dogodek posebnega pomena ne samo zato, ker je Slovenski oktet tudi doslej smatral tržaške koncerte za nekakšne svoje mejnike (ob njegovi ustanovitvi je bil koncert v Trstu njegova prva mednarodna afirmacija); smatramo pač, da je to izredno odgovoren koncert glede na visoko raven ljudsko - zborovskega petja pri nas na Primorskem*. Leta 1976 je ob praznovanju Oktetove 25-letnice (pokroviteljstvo nad jubilejem je prevzel sam predsednik SFRJ Josip Broz Tito) zapisal Stane Dolanc: . .. Sloven- ski oktet so pred petindvajsetimi leti ustanovili v Ljubljani z namenom, da kot izbran, priročen vokalni ansambel, znova obudi najboljše tradicije slovenskega zborovskega petja v mali zasedbi in da to svojo kvalitetno pesem ponese ne samo po domovini, ampak tudi med najbolj oddaljene rojake, ameriške Slovence in druge izseljence po raznih kontinentih. To svojo nalogo je oktet častno izpolnjeval in opravil v tem času kulturno poslanstvo, s kakršnim se sicer lahko ponaša le maloka-tera skupina v slov&nghj in jugoslovanski zgodovini, "Čeprav v svojem bistvu še vedno amaterski ansambel, je oktet s trdim študijem in talentom svojih pevcev dosegel mednarodno priznano profesionalno kakovost in požel vr- sto nagrad, priznanj ter celo pohvalnih strokovnih ocen. Zaradi svojega amaterskega, buditeljskega značaja je lahko tudi vzbudil toliko posnemanja, da danes v Sloveniji pevski okteti znova kar rastejo, čeprav so pred leti že skoraj povsem odmrli. To svojo ljudsko in narodnostno vlogo je Slovenski oktet podčrtal tudi s svojim repertoarjem, v katerem so bili poleg svetovnih glasbenih mojstrov vselej zastopani tudi domači skladatelji in domača folklora. Morda je bila največja vrednost okteifc -v-tem, da je bil vselej resJpiTstncr ljudski in obenem vrhunski, da je zato nekoč z i-stim programom nastopil v delavskem kolektivu oziroma zakotni vasici ali pa v najbolj elitni koncertni dvorani kakega velemesta. Ničkolikokrat je oktet zapel tudi pred tovarišem Titom, na raznih državniških sprejemih ali politi?' nih srečanjih. Slovenski oktet Je ponesel našo pesem v širni svet, tja do Severne in Južne Amerike-Azije, Avstralije, še posebej P* je zaslužen zaradi tega, ker Je krepil zavest naših izseljencev, zdomcev in zamejcev. Med Slovenci v Italiji in koroškimi Slovenci v Avstriji je h* Slovenski oktet vselej več kot dobrodošel gost, po drugi strani P® je oktet s tem, da je slovensko ktoošktt-ali rezijansko pesem uveljavil na svojih svetovnih turnejah, dal še en prispevek k zahtevam za uresničenje enakopravnega položaja naše narodnostne manjšine v zamejstvu. ALEKSANDER ROJC IIIIH1* Primorske bibliografske vesti PARTIZANSKA SANITETA NA PRIMORSKEM (Knjižnica Zdravstvenega vestnika, zvezek 5, Ljubljana 1978) Pred kratkim je izšel peti zvezek Knjižnice Zdravstvenega vestnika, v katerem so objavljeni, vsebinsko zelo zanimivi članki raznih avtorjev o partizanski saniteti na Primorskem. Ti zvezki praviloma vsebujejo ponatise člankov iz Zdravstvenega vestnika. Knjižica, ki jo je uredila prim. dr. med. Pavla Jerina - Lah, nam nudi jasen pregled razvoja in delovanja sanitetne službe. Vse te članke so napisali avtorji (oziroma so bili posneti po razgovoru), ki so sodelovali na 114. občnem zboru Slovenskega zdravniškega društva v Novi Gorici in na Lokvah. NOVA MLADIKA, 10, 1978 V članku «Snj jaz planin sem sin ...» (str. 305) je J.D. orisal Gregorčičev gorski svet, njegovo hrepenenje in domotožje. Avtor je podal tudi kratek zgodovinski pregled razvoja Vršnega. NAŠI RAZGLEDI, št. 19, 13. 10. 1978 Likovni kritik Aleksander Bassin je v članku Sodobna likovna umetnost v kritični interpretaciji (str. 573 574) podal oceno letošnjega Beneškega bienala Jugoslavijo je zastopala družina Marka Pogačnika, ki živi in dela v Šempasu. N. S. iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimfniiiiiiiiiitiiiitiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii11 OB mn pila™ mHIŠKB ZBIBKE Drago Bajc: «DREVO SEM» Zbirko je ob 50-letnici pesnikove mučeniške smrti izdala koprska založba «Lipa» ti, / v duši življenja in vročih želja / tvoja mi lepa posoda 'e' pote / v luči omotni miglja / k®' kor plaha stopinja iz sanj.* (Lju‘ bežen) Glede Bajčeve navezanosti na slovensko pesniško tradicijo, aio-ramo zapisati, da so v njegovih pesmih vidni vplivi Otona Župan' Čiča, Srečka Kosovela, ekspresionistov, kot je bil Miran Jarc, lfl Iga Grudna. Bajc je ljubil Cankarja, v pesmi »Pod cipreso* Je napisal «0 Cankar! — Moja Uu' bežen naj ti‘bo cvetla — na g1*0" bu, / ki sem jo utrgal v rdečel*1 večeru.* V Bajčevih pesmih s socialno motiviko je razvidna usoda primorskih Slovencev. Iz v0"1” šča krivic in trpljenja se mlade' mu pesniku iztrga vzklik «Bratjo-na delo vsi! / bratje, na delo vsi. / Saj bo dan, dan, dan, / za temo, brat, boš maščevan.* Glede Bajčevega stila, moran10 zapisati, da je še razpet med tradicijo in iskanjem izraznih možnosti, ki so bile blizu ekspresionizmu: bele roke, stopinja iz sanji moja pesem posega daljo / koprneč itd. _ . Ce povzamemo zapisane mish* moramo reči, da sta pesnikov* navezanost na slovensko liriko >n njegova vera v najžlahtnejšo j*' povedovalno moč pesmi vrednoti* ki jih Bajc vseskozi potrjuje ,n v katere mora verjeti. Konec k®*' cev je bil pesnik zatiranega lju, stva, ki mu je beseda pomenil* človeški obstoj. Ko bi fašizem odvzel Slovencem besedo, bi resnični. ukinil naše sleherno dostojanstvo. Da do tega ni prišlo gre z®' sluga ljudem, kot so bili Drag® Bajc. Zato je prav, da njegov® pesniško delo ne gre v pozabo. ACE MERMOLJA Kot smo že pisali, je bilo prejšnjo nedeljo v Vipavi slavnostno odkritje spominske plošče na rojstni hiši pesnika in družbenega delavca Draga Bajca, ki je umrl mučeniške smrti, v času fašističnega preganjanja. Ob 50-letnici njegove smrti je koprska založba Lipa izdala izbor njegovih pesmi z naslovom «Drevo sem*. Uvod zbirki je napisal pesnikov sodelavec in prijatelj Joža Vilfan, študijo o Bajčevem pesništvu pa je prispeval Marjan Brecelj. Zbirka obsega 37 pesmi, dopolnjena je tuui s krajšimi pojasnili neobjavljenih in objavljenih tekstov. Drago Bajc je začel pesnikovati v času, ko je pomenila umetniška beseda našim ljudem svetinjo. Slovenska pisana beseda nasploh, u-metniška pa še prav posebej, je pomenila primorskim Slovencem jasno potrdilo njihove narodne biti. Bila je glasnik svetle preteklosti in boleče sedanjosti. Življenjska usoda Draga Bajca in njegova odločitev za pesništvo, ki ja i-melo takrat čisto posebno poslanstvo, nista zato mogli ne pustiti globokih sledov v pisanju mladega pesnika. S .........Jj DREVO SEM PmB<> Bajec Ovojnica Bajčeve pesniške zbirke »Drevo sem* Drago Bajc pri svojem delu ni dosegel tiste zrelostne stopnje, ki je bila značilna za Murna in Kosovela. Zanj lahko zapišemo, da mu čas ni dovolil, da bi se uglasil in popolnoma osamosvojil. Kljub temu kažejo njegove pesmi na obetavno in čustveno bogato zasnovo. Trije elementi so bistveni v Bajčevem pesnikovanju, ti so: bivanjska problematika, ljubezen in navezanost na slovensko literarno tradicijo in ne samo tradicijo. Temu bi lahko dodali še pesnikovo usmeritev v socialno problematiko, ki pa v zbirki »Drevo sem*, nima Je pravega poudarka. Bajc pa se temu vprašanju odpira in to ne brez vplivov. Bajčevo bivanjsko problematiko označujeta osamljenost in stiska. Povzemamo dva primera, ki naj to dokažeta. V pesmi »Drevo sem* najdemo značilna verza »čakam, da poseka me drvar, / ki živim v življenju samotar.* še izrazitejši so verzi v pesmi »Sinoči smo spili svojega telesa kozarec*, verzi se glasijo: «Moje oči pa so izžgane, / črne zarezale pod njimi so se jame, / blesk se je ubil ob sinočnji temini. / Ljubezensko liriko označuje v Bajčevih pesmih osnovni ton hrepenenja. Ljubezen je ideal, kamor je zazrta osamljena, razrva-na duša: «V večeru, v šumečem 1 dnevu, / v zraku ljubezni in smr- Pred časom je izšla 8. številk® revije «Mladika» s tradicionah' vsebino. Aktualno politično t®1? obravnava pravzaprav samo <»®' nek brez podpisa »Kompromisi ~~ pot iz mrtvila?* Podan je tud* pregled letošnje »Drage*. Pod ®rj to so trije kratki, ostro napadal^ sestavki zaradi imenovanj na r®' diu Trst A, zaradi imenovanja ®®j vega ravnatelja SSG in pa žara® kulturnega doma pri Sv. Iva®?: »Čuk na obelisku* je v svoji 'h® izgubil še poslednji smisel za h®" mor in se je zato zatekel v navada no prostaštvo. --------------------------------------------------------------------------------------- KORISTNO DARILO NAROČNIKOM MALI 2EPNI PRIROČNIK O FOTOGRAFIJI, knjižica, ki vam bo pomagala hitro reševati probleme pri vsakdanjem fotografiranju: spremljala vas bo povsod, kjer boste s svojim fotografskim aparatom. DOBRA FOTOGRAFIJA — TRAJEN SPOMIN NA LEPE TRENUTKE! >______________________________________________________________________________________/ ZA KONCERTNI ABONMA GLASBENE MATICE NEKAJ POGLAVIJ IZ KNJIGE: — smučarska oprema — na kaj moramo paziti pri nakupu — šola smučanja — od osnovnih začetkov do visoke šole, s številnimi risbami, tudi z risbami najpogostejših napak — vrste snega, kaj vpliva na snežne razmere — naš otrok smuča — turno smučanje — smuški teki SMUČANJE - ENCIKLOPEDIČNI PRIROČNIK NAJBOLJŠI PRIJATELJ IN NEPOGREŠLJIV TOVARIŠ VSAKEGA SMUČARJA Smučanje je užitek, zabava in razvedrilo. Smuča lahko vsak po svoje, kakor hoče. Nihče mu ne predpisuje, kako bo napravil zavo*-— na pravi ali ngflftčpi nogi. Vendar je med pravilnim smučanjem in smučanjem po svoje ogromna razlika. Smučar, ) ki ve, kako in kaj, smuča lepše, bolj elegantno, z manj napora. Naučite se tega tudi vi s pomočjo velikega priročnika o smučanju, ki ga je na osnovi najsodobnejših dognanj svetovnih in ob sodelovanju najboljših slovenskih strokovnjakov pripravila CANKARJEVA ZAL02BA. Podatki o knjigi: format: 21x26 cm strani: 218 vezava: platno s ščltnim ovitkom, 76 barvnih in 130 črno-belih fotografij, 32 slikovnih serij o tehniki smučanja prednaročniška cena: 380.— din IZIDE V JANUARJU 1979 — akrobatsko smučanje — varnost na urejenih smučiščih, prva pomoč, plazovi — smučar in vreme, kratko o vremenoslovju in napovedovanju vremena. Ce je res, da smo Slovenci narod smučarjev, potem je že skrajni čas, da dobimo sodoben, bogato opremljen in nazoren priročnik o smučanju, ki bo postal nepogrešljiv v vsaki družini. KULTURA 5. novembra 1978 — PREDHODNIK DANAŠNJEM GLASILA BENEŠKIH SLOVENCEV «N0VI MATAJUR> Pred 35 leti je začel izhajati «Matajur» kot glasilo 27., potem 32. in 30. divizije Prvo od štirih ohranjenih divizijskih glasil je izšlo 7. novembra 1943, četrto in verjetno zadnje, pa 3. ali 5. marca 1944 po končanem pohodu 30. divizije v Beneško Slovenijo it Naslovna stran 1. številke Vdajanje cildostiliranih listov med narodnoosvobodilno vojno je Predstavljalo pomemben del boja Za svobodo. Prav tisk je dajal Partizanskim borcem novega za-Ž«ia v bojih proti okupatorjem Slovenske zemlje, jih navduševal, spodbujal, pa tudi obveščal o dodajanjih na domačih bojiščih, na domači zemlji in po širnem sve-tu> kjer so zavezniške vojske slož-n° uničevale Hitlerjev vojaški stroj in njegove zaveznike. Lju-dem na terenu je prav tako po-. enil spodbudo v njihovem vztrajanju sredi neštetih težav in nemirnosti, vsem — borcem in aktivistom — to pa pomeni zlasti na primorskem dejansko vsem, pa po dolgoletni fašistični prepovedi pr-td stik s slovensko tiskano besedo. večina tega, po obliki kar naj-r°*j Preprostega, toda po vsebini tako pomembnega in bogatega ci-■dostilnega tiska, se je ohranila, ®dogo pa se ga je tudi poraz-8'ibilo bodisi v premikih partizanskih en°t, bodisi v plamenih domačih ognjišč spričo nevarnosti, da pride tisk v roke okupatorju, Kar je največkrat pomenilo tudi Požiganje domačij in ubijanje. Ciklostilni tisk v času NOB je nastajal v gosti mreži bolj ali lr'anj stalnih «tehni *, tiskale pa s? ga tudi vojaške premične «teh-hike» pri propagandnih oddelkih drigad, divizij, korpusov. V teh Poletnih tehnikah so bili pogoji tiskanja seveda izredno težki. Ciklostil, pisalni stroj, papir in dru-Potrebščine so konji, pogosto bprci,;saipi,, pa j svojih ramah in ko se je enota kje | ustavila, so propagandni oddelki v kakšni kmečki hribovski izbi r1 Pa kar na prostem pristopili k Pisanju in tiskanju posameznih Ustov, brošur ali tudi glasil. Zakaj pišemo o tem prav danes? , r?v ** dni nam je namreč po naključju prišel v arhivu Odseka ka zgodovino Narodne in študij-ke knjižnice v roke fotokopiran veženj štirih prvih (verjetno tudi edinih) številk lista "Matajur*. z njihovih naslovnih strani je raz-*dno, da sta prvi dve številki iz-“"kot glasilo XXVII. divizije «Go-J?.ske», tretja kot glasilo XXXII. djvizije NOV in POJ, četrta pa kot glasilo XXX. divizije NOV in POJ. resnici gre vedno za isto divi-,‘J°. ki je v kratkem času več-rat menjala številko, kakor je Pac prihajalo do reorganizacij e- ......i Naslovna stran Z. številke ,,,,iiiiiiiiiiil,,ll|,|||n|||lin,|l„llll,„iiIUniiimi revije UKVE ŠT. 3 daljšem poletnem premoru od štT"n dalje, je izšla oktobrska Rvp a župnijskega vestnika «U-. k-*. nziroma tretja številka v Prispevki na prvih treh oziroma tretja številka v str k**1. Prispevki na prvih treh , aneh so posvečeni izvolitvi polj-^ega kardinala Karla Vojtyle za jg Pd« in izražajo zadovoljstvo, da Ije n°v’ Papež sin slovanske zem-- rn delavske družine. uelavske družine. U- .članku «Smo zaspali? Ne!» bri Uredništvo važne dogodke, katerih so čez poletne mese- sta So?e)°vali tudi predstavniki li-*Ckve», in poziva oblasti in Van' *k° demokracijo k spošto-nju demokratične in krščanske pavice Slovencev v Kanalski do-m da se lahko učijo v svojem ta-o ,nern jeziku in da naj se j; neha preganjanje tistih učite-o,''- ki delajo to, kar bi morale Zgovorne oblasU. Pomembnost te številke «Ukev» m; K objava referatov, s kateri-Dji sta Salvatore Venosi in žup-Mario Gariup sodelovala na m/^ki konferenci o narodnih a "#‘nah in z njimi pred širšim „ ^"orijem opozorila na narod-hiB značaj in nerešene proble-e Slovencev v Kanalski dolini. not vi okviru IX. korpusa. Prva od teh štirih številk je izšla 7. novembra 1943 torej natanko pred 35 leti. Zaradi konspiracije ni označeno, kje so te številke izšle, vsekakor pa so izšle nekje na področju Trnovskega gozda, Tolminske, Cerkljanskega in na desnem bregu Soče kjer.se je divizija pač zadrževala. Le za četrto številko, ki nosi datum 3. marec (morda tudi 5. marec) 1944, se Jože Ko-, ren,* ki1 je bil takrat vojni dopisnik XXX. divizije, spominja, da so jo pripravljali že med znanim februarskim pohodom divizije v Beneško Slovenijo, končali pa po povratku verjetno, (toda tega se točno ne spominja več), v vasi Krn ali pa morda v Tolminskih Ravnah. V tej številki je namreč Jože Koren s polnim podpisom in seveda z opuščanjem podrobnosti zaradi konspiracije, opisal ves pohod. Prva številka ima na naslovni strani risbo vrha Matajurja s slovensko zastavo pod njim in seveda napis ter datum 7. nov. 1943, št. 1, leto 1. Naslovna stran druge številke predstavlja solkanski most, nosi pa datum 8. decembra 1943, št. 2, leto 1. Na na- Naslovna stran 3. številke , ||| : lliipi Naslovna stran 4. številke slovni strani tretje številke je narisan partizan z dvignjeno puško proti vzhajajočemu soncu, datum 1. januar 1944, št. 3, leto 1. Četrta številka ima na prvi naslovni strani narisano roko s kladivom, ki razbija Nemčijo sredi Evrope, na drugi notranji naslovni strani pa partizana, ki bere glasilo "Matajur*, datum 3. (morda tudi 5.) marec, št. 4 in leto 1. J.K. ser spominja, da je risbe izdeloval Rado iz Gorenjske, da je bil tehnik glasila Mirko Boštjančič (brat Karla Boštjančiča, ki je bil v prvih povojnih letih pevovodja v Trstu), da je bila za tipkarico Bruna - Katjuša Komic iz števerjana, ciklostil je vrtel Tone iz N. Mesta, vodja prop. oddelka divizije pa je bil Viktor Vidmar. 4. številko so verjetno začeli pripravljati v beneški vasici Duge med Gorenjim Trbiljem in Oblico. Zanimivo bo navesti nekaj naslovov: Iz prve številke: "Dnevno povelje* ob 20-letnici Oktobrske revolucije — podpisana politkomisar Rudi Mahnič - Brkine in komandant Kajtimir, "Matajur* — avtor Kajtimir, «Dve obletnici* — avtor Rudi Mahnič, Dve vojni poročili (pregleda) brez podpisa. Iz druge številke: «Nekrolog za Vlastimirom Miljkovičem* — avtor R. Perovič, "Matajur* — avtor Vojko, "Partizansko sodstvo* — avtor Nino, "Komunistična partija in osvobodilna borba slovenskega naroda* — avtor Vir. «Naši kulturni mitingi in njih pomen* — avtor Saša (verjetno Saša Štempihar), «Ob 25-letnici smrti Ivana Cankarja* — avtor Vir. Iz tretje številke: "Rudi* (spominski članek) — avtor Vasja, politkomisar divizije, "Socialna vsebina naše narodnoosvobodilne vojske se izraža tudi v odnosu do civilnega prebivalstva* — avtor Vasja, politkomisar divizije, "Minerji* — avtor Anton, divizijska četa, "Zakaj se borimo* — Vir, «Iz mojega dnevnika* — avtor Jože (Koren), štab. odsek divizije, "Naša pot», avtor Mirko — divizijska tehnika, «V partizane* — avtor Vasja, politkom. divizije, "Kaj in kako govori svet o nas* Saša, kulturnik XVIII. brigade (verjetno Saša Štempihar). Iz četrte številke: "Slovenska Benečija* — avtor Viktor Vidmar, "Napad na tolovaje* — avtor kom. četa Vojko, "Partija in vojska* — avtor Mirko Zlatnar, namestnik politkom. divizije, "Slovenska dru-žuna* (skeč) — avtor Mirko Boštjančič, div. tehnik, "Pohod v Benečijo* — avtor Koren Jože, vojni dopisnik XXX. divizije, "Domobranci, narodni izdajalci* — avtor Vidmar V., prop. odsek div. Sredi poletja 1944 je začel "Matajur* izhajati s stalnim uredništvom in v stalni tiskarski tehniki in je potem izhajal z redkimi presledki, ki so jih pač narekovale vojne okoliščine, štiri številke, ki smo jih predstavili ob 35-letnici izida prve od njih, in potem naslednje, do konca vojne, so tako bile predhodnik "Matajurja*, ki je začel izhajati po osvoboditvi v Čedadu kot glasilo Iren eš ki h Slovencev, in njegovega nadaljevalca — "Novega Matajurja*, ki je danes borbeni glasnik slovenskih ljudi pod očakom Matajurjem. KATJUŠA TRETJAK BOGAT OBRAČUN LETOŠNJEGA BORŠTNIKOVEGA SREČANJA ¥ desetih dneh 78 uprizoritev M -vvj• n ... 'j is Oflb-J. g 'MIZ | na skupno 25.580 obiskovalcev Srečanje potrdilo visoko raven strokovnosti, umetniškega izpovedovanja in iskateljskih stremljenj Letošnje Borštnikovo srečanje se je odvijalo pod pomembnim geslom, da je treba kulturne dobrine v čimvečji meri približati delavcem. -Ti morajo postati zavzeti odjemalci in soustvarjalci kulturnega življenja. Omenjena vsebinska u-smeritev je dobila svoje visoko potrdilo s tem, da je nad letošnjim Borštnikovim srečanjem prevzela pokroviteljstvo Zveza sindikatov Slovenije. Tudi srečanje samo je svoj delokrog razširilo z gostovanji v razna slovenska središča (od Kostanjevice na Krki pa do Koroške) in v delavske kolektive. V desetih dneh srečanja je bilo v Mariboru in okolici 78 manifestaciji, ki si jih je ogledalo 25.580 o-biskovalcev. Že sam ta podatek dokazuje, da je Borštnikovo srečanje največja gledališka manifestacija na Slovenskem. Bistvo Borštnikovega srečanja so seveda gledališke predstave in ko o njih govorimo, se nam zastavlja osnovno vprašanje o kvaliteti. Brez hvalisanja moramo zapisati, da je bilo letošnje srečanje na visoki kakovostni ravni. Gledali smo dobre predstave, nekatere so bile na visoki umetniški ravni, skratka povedale so več, kot samo dobra poklicna izvedba. Vsega ne bomo mogli zabeležiti, ustavili se bomo le ob tistih predstavah, i-gralcih in režiserjih, ki so še prav posebno pritegnili našo pozornost. V prvi vrsti moramo omeniti igro Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja "Čarovnica iz Gornje Davče*. Na tekstovni predlogi Rudija Šeliga je delo režiral Dušal Jovanovič. Predstava je bila proglašena za najboljšo na letošnjem Borštnikovem srečanju in priznanje je povsem zaslužila. Režiser Jovanovič je na Šeligovem besedilu razvil bogato in fantazijsko interpretacijo. Izkoristil je pisano izrazoslovje gledališke govorice; od besede pa do igre telesa od ironičnega realizma do obrednosti in močnih koreografskih slik. Jovanoviču gledališče ne pomeni samo prikazovanja, skratka posnemanja. Zanj je gledališče dogajanje, kjer je realnost to, kar na o-dru gledamo. Tekst mu ne pomeni torej nečesa, kar je treba prikazati, ampak možnost razvijanja novih, specifično gledaliških izraznih sistemov. Dramski tekst je tako le plast sistema. Ob razkrivanju te plasti se odpirajo bogate komunikacijske možnosti, ki jin 1-gralci, scenograf, kostumograf, ko-reograf, glasbeniki in drugi gledališki delavci udejanjajo z njim lastnimi sredstvi. Režiser usklajuje delo in odpira široke prostore odrske govorice. Ta je bila v "čarovnici iz Gornje Davče* izvirna. V igri moramo podčrtati interpretacijo mlade igralke Milade Ka e-žič, ki je podala lik zdravega živ- ljenjskega dekleta, ki pade v od potrošnje skorumpirano okolje, temperamentno in odločno. Igralka pozna govorico besede in telesa. Odrsko dejanje je napolnila s skoraj demonsko silo. Velik prispevek je dala predstavi tudi scenografka in kostumografka Meta Hočevar. V panorami predstav moramo o-meniti Krleževo dramo "Gospoda Glembajevi* v izvedbi Drame SNG Ljubljana. Delo je režiral France Jamnik. Predstava je bila klasično zastavljena, vendar zelo natančno dodelana. Boris Jug je za vlogo Leona dobil diplomo strokovne žirije. Predstava je pomenila tip gledališča, kjer so umetniki zvesti gledališki tradiciji, čeprav jim zvestoba nikakor ne pomeni podajanja klišejev. V smislu iskateljskih teženj moramo omeniti Shafferjevo dramo «Equus» v izvedbi drame SNG Maribor, delo je režiral Branko Gombač. Predstava je zrasla predvsem v trenutkih intenzivne interpretacije Petra Trnovška, ki je dobil za svojo vlogo nagrado strokovne žirije. Realistični odstavki drame so bili manj intenzivni od onih, ko se v {»etičnih dimenzijah odkriva tragika "norega* junaka Alana Stranga. Izrazito iznajdljiva je bila uprizoritev del Daneta Zajca "Abecedarija* in Bevkovih "Pastirici pri kresu in plesu* v izvedbi Mladinskega gledališča iz Ljubljane. Poseben stik z gledalci je vzpostavila živahna igra študentov AGRFT «Tri medigre* (Miguel De Cervantes). Prodoren uspeh je med občinstvom doživela Fojeva komedija "Sedma zapoved, kradi malo manj* v izvedbi SSG iz Trsta. Miranda Caharija je za vlogo Enee dobila nagrado občinstva. Aluzije na konkretno italijansko politično stanje, ki so v predstavi očitne, niso motile mariborskega občinstva. Ker smo že pri nagradah, naj omenimo, da je priznanje za najboljšo režijo dobil Zvone Šedel-bauer, ki je izdelal igro F. G. Lorce "Donja Rosita ali kaj pravijo rože*. Režiserjevo delo pri predstavi ni bilo lahko, saj igra po svoji vsebinski plati sodobnikom malo pove. Interpretu je ostala možnost, da poudari poetičnost in motiv hrepenenja. Posebno v drugem dejanju je znal režiser dognano vzporejati psihološka valovanja glavne junakinje Rosite z nastopom ostalih dramskih likov in vsem scenskim dogajanjem. Jožica Avbelj je dobila za vlogo donje Rosite nagrado strokovne žirije. Njena igra je elegantna, kultivirana, psihološko prefinjena. Drugačen tip igre je uveljavila dobitnica nagrade žirije Združenja dramskih umetnikov Slovenije Mi-lada Kaležič. V Čarovnici iz Zgor- nje Davče je podala agresivne govorne tone. Rosita in Čarovnica sta diametralno nasprotna lika: prvi zahteva prefinjeno, vendar klasično izvedbo, drugi odpira možnost agresivnega nekonvencionalnega nastopa. Igralka mora prelomiti s tradicijo psihologizmov in realizma. Odpreti se mora čistim, nemimetičnim gledališkim nastopom in izrazom. Poudarili smo stvaritvi dveh igralk, kajti tudi v načinu igre je bilo na letošnjem Borštnikovem srečanju opaziti dvoje izrazitih tendenc. Ena skupina igralcev je igrala klasično, čeprav izredno natančno in premišljeno. V predstavah z izrazitimi iskateljskimi težnjami so igralci dajali močan poudarek na govorico telesa in na takšno govorno modulacijo, ki sunkovito izdaja čustva. Dve predstavi, ki sta gostovali na letošnjem Borštnikovem srečanju, sta podčrtali izrazito iskateljske težnje. Tu mislimo na nastop gledališča "Atelje 212» iz Beograda, ki se je predstavilo z delom "Kamen za pod glavo* in na izvedbo monodrame "Igralec je i-gralec*, ki jo je podal mladi Z. Sokolovič iz Sarajeva. "Kamen za pod glavo* je realistično zasnovano delo. Njegov realizem pa se kmalu prelomi; igra postane preveč trda, da ne bi odpirala že kar nadrealno ježevko bivanjske stiske. Predstava je govoriln o naostrenih medčloveških odnosih; stroga, trda interpretacije je vzbudila jekleno ozračje. Z. Sokolovič je bil v svojih monogramih izvrsten. Gibal se jo med improvizacijo in skrajno naštudiranim nastopom. Našel je stik z gledalci in jih začaral s svojo umetnostjo. Redko kdaj se srečamo s tako intenzivnim gledališkim doživetjem. Kot smo že zapisali, vseh predstav nismo omenili. Nekoliko šibkejši se nam je zdel nočni spored na malem odru. Tu bi si želeli več iskateljstva, saj je mali oder za to zelo primeren. Na Borštnikovem srečanju je bilo podeljenih več nagrad. Borštnikov prstan je za svoje življenjsko delo prejel igralec Maks Furjan. V obrazložitvi nagrade je o njem dr. Bruno Hartman med drugim zapisal: "Maks Furjan ima izjemen dar, da ume dojeti bistvene komponente lika in jih zaokrožiti v enovito, odrsko na moč zgovorno podobo. Zato je Furjanova galerija najrazličnejših človeških tipov in originalov sila pisana.* Zaključek Borštnikovega srečanja in celoten *'otc'; manifestacije pa sta ponovno potrdila kulturno važnost gledališča in potrebo po preverjanju raznih dosežkov in u-metniških teženj. V tem smislu je pomen srečanja vedno večji. ACE MERMOLJA Prvič prihaja v vaš dom Petdeset najlepših po izboru bralcev Romani, novele in povesti najboljših domačih pisateljev in velikanov svetovne književnosti vam bodo pričarali svet in dogodke, osebe in pokrajine, usodne ljubezni in očarljive lepote iz raznih dežel in iz različnih obdobij človeške zgodovine. 30 del v 37 knjigah, ki izidejo letos in prihodnje leto, so na podlagi sodobno in strokovno pripravljene ankete izbrali tisoči bralcev in knjižničarjev iz vse Slovenije. V vaš dom prihajajo torej najljubše prijateljice slovenskih bralcev z ilustracijami naših najboljših . slikarjev. Večina del v zbirki PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV je že doživela filmsko, gledališko ali televizijsko upodobitev, kar je nailepši dokaz, da so ta priljubljena leposlovna dela proniknila globoko v zavest in v srca milijonov ljudi. 20 del za tretji letnik zbirke PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV bodo izbrali naročniki prvih dveh letnikov, zato upamo, da boste tudi vi med njimi, saj boste lahko s pomočjo anketnega lista izbirali po svojih merilih in občutkih o vrednosti literarnih pripovedi. Tako bo nova knjižna zbirka najbolj priljubljenih leposlovnih del postala vam in vašim otrokom-najljubša prijateljica za vse življenje. Petdeset očarljivih in vedno živih pripovednih del DRAGOCENA KNJIŽNA ZBIRKA PO ŽELJAH BRALCEV Ljubezen do dobre knjige in vedno žive umetniške besede je ena najglobljih in najzvestejših ljubezni, kar jih pozna človeštvo. In s takšno ljubeznijo so naši zvesti bralci in knjižničarji iz vse Slovenije izbirali priljubljena pripovedna dela najboljših domačih in tujih mojstrov peresa za novo knjižno zbirko PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV. Z glasovanjem na podlagi strokovno pripravljene ankete, v kateri je sodelovalo več tisoč bralcev in knjižničarjev iz vse Slovenije, sta v naši založbi že pred leti nastali knjižni zbirki ZLATA SLIKANICA in ZLATA KNJIGA, ki sta doslej dosegli naklado 25,000 in 35.000 izvodov. Tedaj so mladi bralci odločili, katere izmed prebranih knjig sodijo v zbirko najboljših in najljubših knjig. Tokrat pa so po najbolj sodobnem in demokratičnem načelu na podlagi ankete glasovali odrasli bralci in izkušeni knjižničarji za tista dela, ki so jim bila med vsemi prebranimi deli v letih 1975, 1976 in 1977 najbolj všeč. Izbrali K mladinska knjiga ljubljana so naslednjih 30 del, ki bodo izšla v prvih dveh letnikih nove knjižne zbirke PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV. ■ Knjiga sa eno.tno vezane, v sodoben, knjigpveški material menetrel, na naslovni strani platnic pa je odtisnjen izrez ene izmed ilustracij, ki so v knjigi.. V vsaki knjigi je od 10 do 40 ilustracij naših najboljših slikarjev. ZBIRKO PETDESET SESTAVLJAJO NASLEDNJE KNJIGE: PRVI LETNIK — leto 1978 1. Fran S. Finžgar 2. Jurčič - Kersnik 3. Ivan Tavčar 4. Ivan Cankar 5. Prežihov Voranc 6. France Bevk 7. Ciril Kosmač 8. Giovanni Boccaccio 9. Alexandre Dumas 10. Lev N. Tolstoj 11. Maksim Gorki 12. Ernest Hemingway 13. Henri Charrišre 14. Per Olof Ekstrom 15. Heinz G. Konsalik “DRUGI LETNIK — leto 1979 POD SVOBODNIM SONCEM ROKOVNJAČI VISOŠKA KRONIKA MARTIN KAČUR SAMORASTNIKI KAPLAN MARTIN ČEDERMAC BALADA O TROBENTI IN OB^tKU DEKAMERON ČRNI TULIPAN ANA KARENINA MATI KOMU ZVONI METULJ PLESALA JE ENO SAMO POLETJE KIRURGINJA 1. Josip Jurčič 2. Josip Jurčič 3. Josip Jurčič 4. Ivan Tavčar 5. Prežihov Voranc 6. Miško Kranjec 7. Beno Zupančič 8. Ivan Potrč 9. Anton Ingolič 10. Ivo Andric 11. Lev N. Tolsto| 12. Jack London 13. Honore de Balzac 14. Archibald J. Cronin 15. Mario Puzo DESETI BRAT DOMEN SOSEDOV SIN CVETJE V JESENI DOBERDOB POVEST O DOBRIH LJUDEH SEDMINA NA KMETIH GIMNAZIJKA TRAVNIŠKA KRONIKA VOJNA IN MIR DOLINA MESECA OKROGLE POVESTI ŠPANSKI VRTNAR BOTER ZBIRKO PETDESET NAJLEPŠIH PO IZBORU BRALCEV lahko naročite v "Lii&dk-i - UL sv. Frančiška 20, Trst JOŽE MARTINČIČ F jpr v v '~n BEG IZ GONARSA Taborišče Gonars sodi danes med pomembne in nepozabne pomnike iz časa zadnje vojne; v njem je trpelo in izhiralo veliko število zavednih in nedolžnih Slovencev. V marcu 1942. leta je bilo taborišče Gonars pripravljeno, da sprejme na tisoče slovenskih internirancev. Italijanski okupator je najprej prignal v taborišče Slovence iz ljubljanske province, pozneje pa tudi iz Dolenjske in Notranjske, ko se je na teh področjih razdivjala ofenziva. Avtor pa je v tem spominsko-dokumen-tarnem delu še posebej opisal znani beg skupine internirancev, ki so ga organizirali in vodili internirani komunisti. Tako bomo zdaj po leposlovni upodobitvi tega bega (I. Bratko — Teleskop) dobili še dokumentarno pričevanje o tem dramatičnem dogodku. Avtor, ki je bil sam eden od udeležencev pri kopanju rova, je zbral kar največ podatkov in pričevanj o tej nkciji in bo tako današnjega bralca na novo spomnil na ta znani dogodek. NAROČILNICA (za naročnike v Jugoslaviji) - PD Za knjigo JOŽE MARTINČIČ — BEG IZ GONARSA — cena 135,00 ND Podpisani(a); .................................................................. Natančen naslov: ............................................................... Zaposlen (a): .................................................................. PLAČILNI POGOJI: Datum: 1. Znesek bom plačal takoj s položnico 2. Znesek bom plačal po povzetju Podpis: (Ustrezno podčrtaj) Naročilnice odpošljite na naslov: ZALOŽBA BOREC, knjigotrški oddelek, Miklošičeva 28, Ljubljana KNJIGA JE NA RAZPOLAGO TUDI V UtlfatlkM ’ ULICA SV. FRANČIŠKA 20, TRST NOVA DRŽAVA SREDI KARIBSKEGA MORJA ČUDOVITA DOMINICA Zelo gost glavnik JE POSTALA SUVERENA pomaga proti ušem RIMSKI STROKOVNJAKI ZAGOTAVLJAJO Ena najmanjših držav na Zahodu - Samih 80 tisoč prebivalcev - Njena vojska šteje 83 vojakov in častnikov - Dežela zelenjav in vrelcev Še nikoli ni bilo na rimskih šolah toliko teh nadležnih živalic Glavno krivdo prtijo staršem, ki so dolžni skrbeti za higieno V noči od četrtka na petek — po srednjeevropskem času — se je na zahodni polobli «rodila» še ena država. Gre za Dominico, za majhno republiko, ki pa je ne smemo zamenjati z Dominikansko republiko, od katere je nova državica oddaljena kakih 800 km. Gre pravzaprav za manj kot 50 km dolg otok, ki ga na boljšem zemljevidu zasledimo v Karibskemu morju med Gvadalupo in Martinicom. Nova država se je rodila v pe-tea ob 5. uri zjutraj po srednjeevropskem času, ko je sestra britanske kraljice princesa Margaret izročila predsedniku vlade Patricku Johnu en izvod nove ustave nove dežele. Praznovanje je trajalo in bo trajalo še nekaj dni, toda glavna svečanost je že mimo in vrhunec praznika je bil mimohod vse vojske nove države, vojske ki šteje vsega skupaj 85 mož. Pravzaprav je Dominica postala praktično neodvisna že leta 1967, ko si je priborila pravico do lastne vlade. Sedaj pa je bilo zadoščeno še zadnjim formalnim zahtevam, ko je država dobila tudi svojo zastavo in svojo zakonodajno oblast in ko so britansko zastavo sneli z najvišjega stebra v glavnem mestu dežele Roseauju. Ime Dominica je pravzaprav preprosta italijanska domenica, kajti 1493. leta naj bi Krištof Kolumb otok odkril na nedeljo. Gre za 47 km dolg otok z izredno bujnim rastlinstvom in neverjetnimi lepotami. Dolgo pogorje seka o-tok na dva dela, vendar je vmes tudi veliko dolin, v katerih je mnogo jezerc z vročo vodo ali celo z vročim močvirjem. Več je tod tudi gejzirov, kar vse govori o tem, da je v velikih globinah otoka še vedno «vse živo», to se pravi, da se stari vulkani še niso povsem umirili. Na otoku živi vsega skupaj kakih 80.000 ljudi, ki imajo razmeroma nizko življenjsko raven, saj znaša nacionalni dohodek komaj po 300 dolarjev na prebivalca na leto. Zato se je Velika Britanija, ki je doslej vladala nad to svojo kolonijo, obvezala, da bo do 1981 dajala novim oblastem po 19 milijonov dolarjev pomoči na leto, kar pa seveda ni veliko, toda republiška vlada zagotavlja, da se bo dežela v tem času pripravila na samostojno ekonomijo, kar pa ni preveč gotovo, kajti zelo živa opozicija napoveduje vladni stranki oster boj, ker da je predsednik vlade Patrick John preveč avtoritaren, saj si je zagotovil popolno oblast nad vsemi javnimi občili, vštevši radijsko postajo. V deželi, ki je bila do sedaj angleška ko lonija, je uradni jezik francoščina. Čeprav je Krištof Kolumb od kril otok že davno, davno, pred malo manj kot 500 leti, je ostal svoboden ali če hočemo nekoloni-ziran zelo dolgo časa. Toda v ča-,u intenzivne kolonizacije je otok šel iz rok v roke in sta si ga Francija in Velika Britanija menjavali zelo pogosto. Bilo je to šele konec sedemnajstega stoletja. Sredi osemnajstega stoletja pa sta se Velika Britanija in Francija, ki je bila lastnica otokov Gvada-lupa in Martinica, dogovorili, da naj bi otok ostal »nevtralen* in last krajevnega karibskega ple mena, ki je prej pognalo z otoka prvotno pleme Aravvak. Sedaj pz ni več govor o starih prebivalcih, saj živi tod le nekaj malega Ka-ribov, kar jih je preživelo tako i-menovano civilizacijo. • Ponovna zmaga (Nadaljevanje s 5. strani) * v nostne in jezikovne manjšine pravico do lastnih sredstev javnega obveščanja (radio, televizija, časopisi), ker predstavljajo zanje nenadomestljiv jez zoper asimilacijo in izgubo lastne nacionalne in kulturne istovetnosti in ker omogočajo večini, da se s temi vprašanji spoznava in sooča; obvezuje izvršni odbor, da se v okviru boja za reformo informacije zavzema za potrebe in zahteve manjšinskih sredstev javnega obveščanja in podrobneje; TELEVIZIJA: v duhu zakona o reformi RAI morajo manjšine imeti radijske in televizijske oddaje v lastnem jeziku v okviru deželnih programov. V ta namen je treba zajamčiti funkcionalno in politično avtonomijo sedežev RAI v obmejnih deželah ter jim omogočiti sporazume z radijskimi in televizijskimi ustanovami sosednjih držav, za izmenjavo informacij in programov. Treba je zajamčiti neposredno udeležbo manjšine pri načrtovanju in realizaciji oddaj, ter ji odmeriti ustrezen prostor tudi v oddajah na vsedržavnih kanalih; ZALOŽNIŠTVO: zaradi omejenega tržišča sektor potrebuje finančno pomoč države, ki mora ustvariti v ta namen posebne sklade ter zajamčiti ali spodbuditi, tudi z alternativnimi pobudami, pluralizem glasov in listov v manjšinah; NOVINARSKA ZBORNICA: FNSI se mora zavzemati za reformq zbornice, da bi časnikarji manjšin, kot že njihovi kolegi iz Gornjega Poadiž-ja, lahko opravljali novinarski izpit v lastnem jeziku. Prihodnja tri leta bodo pokazala, v kolikšni meri bo časnikarski sindikat znal uresničiti te obveznosti, ali pa če bo, kot doslej, tudi ta resolucija ostala le mrtva črka, ena to-likerih neizpolnjenih obvez kongresa.* SPLOŠNA OPREMA JUTiMC — SERIJSKO POHIŠTVO — POHIŠTVO PO MERI — PREUREDITVE — BOGATA IZBIRA LESTEV Posebna prodaja ob priliki obnovitve trgovine s popusti do 40% TRST, Ul. S. Cilino 38 (pri cerkvi sv. Ivana), tel. 54-390 KUPCI IZ MATIČNE DOMOVINE BODO DELEŽNI POSEBNE POZORNOSTI RIM — Nadloga, ki ji pravimo uši, je marsikomu iz starejše generacije dobro znana iz dobe, ko ni bilo raznih sredstev za njihovo uničevanje in kdor je bil v zaporu, v taboriščih in v partizanih, se je moral sorijazniti tudi s to nadležno živalico. Nato smo imeli dolgo, dolgo časa mir, do pred nekaj leti, ko so se začeli pojavljati prvi primeri uši na šolah. V zadnjih časih pa postaja ta nadloga zelo pogosta in ob začetku novega šolskega leta se je ta nadloga tako razširila, da so se z njo začeli ukvarjati tudi visoki zdravstveni organi italijanskega glavnega mesta, kajti v Rimu ugotavljajo, da je na šolah letos veliko več uši, kot jih je bilo lani. Tako ugotavlja zdravstveni načelnik rimske občine prof. Martelli, ki dodaja, da je še največ uši v osnovnih šolah. Kar se pa tiče boja proti tej nadlogi, je prof. Martelli drugačnega mnenja kot so starši otrok, kajti prof. Martelli pravi, da «bor-ba proti ušem ni stvar javnega zdravstva*, s čimer rimski zdravstveni funkcionar odgovarja številnim zahtevan’ staršev in tudi vodstev šol, ki menijo, da bi morali vse šole dezinficirati. Prof. Martelli nato svoje stališče utemeljuje takole: «Dezinfekcija neke šole nima nikakršnega smisla, kajti uš živi izključno na porasli koži, torej na glavi, med lasmi, ker je tu njeno življenjsko mesto. Nadalje se uš prenaša le nenosredno, torej s človeka na človeka, ker je posredno prenašanje uši nemogoče ali skoraj nemogoče. Zaradi tega je e-dina učinkovita borba proti uši možna le na glavi prizadetega in zato bi tu imeli glavno vlogo in nalogo starši, ki so dolžni skrbeti za temeljito higieno otrok pa tudi ostalih članov družine.* Prof. Lucchetti, ki je odgovoren za higieno na rimskih šolah, pa je v zvezi s preventivnimi ukrepi rekel naslednje: «Mi, naša služba lahko vrši le kontrolo. Javna zdravstvena akcija bi bila povsem odveč, ko pa ne gre za neko kužno bolezen klasičnega značaja, za bolezen, ki bi se prenašala s človeka na človeka, ki bi se širila v smislu epidemij. Uš ne živi, vsaj dolgo ne, izven «svojega am-bienta*, torej drugje kot na glavi, oziroma na človeku nasploh, ker se hrani s krvjo.* Na šolah opravijo zdravniki občasne kontrole, začenši z začetkom šolskega leta. Nato sledijo periodični pregledi skozi vse leto in brž ko najdejo pri kakem otroku, osnovnošolskem ali srednješolskem šolarju, uši ali gnide, prizadetega odstranijo. Specialist za infektivne bolezni prof. Gallucci pa meni, da bi s stalnim in zavzetim nadzorstvom nad vsemi šolami možno krepko o-mejiti to nadlogo. «žal pa so starši glede tega zelo nepripravljeni in zato bi morala šola nuditi staršem potrebno znanje, oziroma poznavanje zadeve. To je šola dolžna tembolj danes, ko so se uši že alarmantno razpasle po vseh šolah. Zaradi tega bi bilo treba dati staršem potrebno zdravstveno vzgojo in isto tudi šolarjem. Kar zadeva boj proti ušem in drugim podobnim pojavom, prof. Martelli pravi, da je še najbolj učinkovita »mehanična pot*, ki sestoji v stalnem in neprestanem česanju otrok z zelo gostim glavnikom. Hkrati pa vendarle dodaja, da obstajajo š' tudi drugi pripomočki, Seveda obstaja tudi tako imenovana kemijska pot, to se pravi u-poraba raznih praškov, ki jih je veliko v prodaji in ki hitro zatrejo uši in gnide. V tolikih izvedbah. Da lahko izberete Golf-a po vaši pravi meri. Trije bencinski motorji: 1100 kub. (50 KM) in 140 km/h; 1500 kub. (75 KM) in 158 km/h, 1600 kub. (110 KM) na športnem GTI s hitrostjo 182 km/h. Diesel s 1500 kub. (50 KM), ki porabi 5,6 litrov goriva na vsakih 100 km. Karoserija s tremi ali petimi vrati. Takojšna dobava za nekatere modele ...in za poskusno vožnjo ga dobite tu ZASTOPNIK: w dinGCDnti Ul. Coroneo 33 — Tel. 76-23-81 —TRST NADOMESTNI DELI — SERVIS VOLKSWAGEN GOLF najboljše «po meri» Nedelja, 5. novembra 1978 Ponedeljek, 6. novembra 1978 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Ne-diški zvon, oddaja o Benečiji: 10.15 Vedri zvoki; 10.30 Danes obiščemo Bane; 11.05 Mladinski oder: »Ježek se potepa*; 11.35 Nabožna glasba; 12.15 Glasba po željah; 13.00 Ljudje pred mikrofonom; 13.20 Poslušajmo spet; 15.00 Nedeljsko popoldne: Napotki za filateliste, Šport in glasba, Prenosi KOPER 6.30, 7.30, 10.30, 12.30, 13.30, 14.30, 20.30 Poročila; 6.05 - 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.29 V nedeljo zjutraj z G. Pagano; 9.15 Poje Meta Močnik; 9.30 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.15 Glasbeni portret; 10.45 Glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Iskanje popolnosti; 11.30 Kim, svet mladih; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 12.15 Popevka dneva; 12.40 Pičice na i; 14.00 Au-to story; 14.33 Najpopularnejše popevke tedna; 15.00 Posebna oddaja iz Furlanije; 15.15 Poje skupina High Inergy: 15.30 Folk in ne; 16.00 Jaz poslušam, ti poslušaš; 16.30 Sosednji kraji in ljudje: 16.50 in 17.45 Od hiše do hiše; Glasba po željah, Kmetijski nasveti, Gospodinjski kotiček, Primorski dnevnik; 18.30 Nedelja na športnih i-griščih; 20.00 Orkestralna panorama; 20.40 Rock Darty; RADIO 1 8.00, 10.10, 13.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujenje; 6.30 Prostor za humcr; 8.40 Naša zemlja; 9.10 Katoliški svet; 9.30 Maša; 10.20 Glasbeni odmor; 10.30 Special; Mario Scaccia; 11.00 Jaz, protagonist; 11.45 Radio sballa, z Enzom Jannaccijem; 12.25 Raliv^ 13.30 «11 calderone*, glasbeno - govorni spored; 14.15 Bel papir; 15.20 Vse o nogometu, minuto za minuto; 16.30 Stadioquiz, nagradna oddaja; 18.05 Radio 1 za vsakogar; 18.40 Vse o košarki; 19.30 Nabožna oddaia: 20.10 Aida, opera RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.00, 12.30, 13.30, 16.25, 19.30 Poročila; 6.C0 in 7.55 Neki drugi dan; 8.15 Danes je nedelja; 8.45 Videoflash: 9.35 Domenico Mcdugno: Gran Varie-ta; 11.00 Ne, ni BBC!; 12.15 Revi-val; 12.45 «11 gambero*, nagradna oddaja; 13.40 Romanca; 14.30 Športna nedelja; 15.20 V nedeljo z nami; 19.50 Franco Soprano: Opera ’78; 21.00 Spazio X - glasba LJUBLJANA 6.00, 7.00, 9.00, 10.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.15 Danes je nedelja; 7.15 Zdravo, tovariši vojaki!; 8.07 Radijska igra za otroke; 8.32 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe; 10.30 Humoreska tega tedna; 10.50 Glasbena medigra; 11.00 Pogovor s poslušalci; 11.15 Glasba po željah; 13.20 Za kmetijske proizvajalce; 13.45 Obisk pri orkestru Tico Marino; 14.05 Nedeljsko popoldne; 14.25 Nedeljska reportaža; 17.50 Zabavna radijska igra; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Skupni program JRT, TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00 in 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 7.45 Pravljica za dobro jutro; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Jugoslovanska lahka glasba; 9.30 Psihologija predšolskega otroka; 9.45 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Odlomki iz Svevove proze; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Kdo je na vrsti?, prizori iz zdravniške ambulante; 12.20 Vesela glasba; 13.15 Naša pesem 78; 13.35 Orkestri lahke glasbe; 14.10 Kulturna beležnica; 14.20 Glasbeni ping pong; 16.30 Glasbena panorama: KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30 13.30, 14.30. 15.30, 16.30, 18.30 in 19.30 Poročila; 6.05 - 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Orkestralne miniature; 9.15 Orkester Boba Jamesa; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je...; 10.10 življenje v šoli; 10.32 Popevka dneva; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj: 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba no željah; 14.00 športne vesti; 14.10 Plošče; 14.33 Valčki, polke in mazurke; 15.20 Ansambel E. Osbom; 15.40 Mini juke box; 16.00 Pismo iz...; 16.05 La Vera Romagna; 16.20 Glasbeni odmor; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik: 18.00 Glasbeni cocktail; 18.35 Iz zborovskega arhiva; 20.00 Srečanje z našimi pevci; RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Danes ponoči, danes zjutraj; 8.40 Glasbeni odmor; 9.00 Radio anch'io; 11.30 Končno ponedeljek!; 12.05 in 13.30 Vi in jaz ’78; 14.05 Glasbeni spored; 14.30 Prazniki in ljudske tradicije; 15.05 Rally; 15.30 Popoldanska radijska srečanja; 16.30 Protagonisti resne glasbe; 17.05 Sestanek s...; 17.20 Srečanja s sodobnimi pisatelji; 17.50 Kdo, kako, kje, kdaj; 18.05 Glasbena oddaja z Mino; 18.35 Castigat ridendo moreš, vzgojna oddaja; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Big groups; 20.00 Evropski objektiv; 20.35 Glasbena kombinacija; 21.45 Mafija, komedija; 23.18 Lahko noč. LJUBLJANA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, 11.00, 12.00, 15.00. 18.00, 19.00 Poročila; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro jutro. otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Ringaraja; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Vedre melodije; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za vsakogar nekaj; 12.10 Veliki revijski orkestri; 12.30 Kmetijski mmrfi; 12.40 Pihalne godbe; 13.30jj^®S®ročaio vam...; 14.05 Primorska poje 78; 14.30 Glasba po željah: 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom; 16.00 «Vrtiljak»; 18.05 Glšsbena izročila tisočletij; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci: 20.00 Kulturni globus; 20.10 Operni koncert; 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Literarni nokturno; Nedelja, 5. novembra 1978 Ponedeljek, 6. novembra 1978 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Nedeljska srečanja 12.15 Potopis Italije: Colle Val d’Elsa 12.30 Poljedelstvo jutri 13.00 Dnevnik - OB 13. URI 13.30 Dnevnik - VESTI 14.00 V TEKU NEDELJE... 14.15 Športne vesti 14.20 IO E LA BEFANA, uvod 15.15 Športne vesti 15.20 ZGODBE STAREGA ZAHODA - «Requiem za Indijanko* . TV film 16.30 90. minuta 17.00 IO E LA BEFANA, s Sandro Mondaini in Raimondom Vianellom 18.15 Italijansko nogometno prvenstvo 20.00 DNEVNIK 20.40 Eduardovo gledališče: «Cilinder», Eduarda De Fi-lippa 22.15 Športna nedelja Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.15 Napoved programa za prihodnje dni 12.30 Risani filmi 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 ONA DRUGA NEDELJA 15.15 Dnevnik 2 - NEPOSREDNI ŠPORTNI PRENOSI 16.30 Pomeridiana «Nina, nora zaradi ljubezni* 18.45 Dnevnik 2 - NEPOSREDNI ŠPORTNI PRENOSI 19.00 Italijansko nog netno prvenstvo 19.50 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.00 NEDELJA SPRINT 20.40 STRYX, glasbena oddaja 21.50 Dnevnik 2 . DOSSIER 22.45 Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI 23.00 Friedrich Haendel; Simfonični koncert JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.20 Za nedeljsko dobro jutro 9.10 «Kapelski kresovi*, nadalj. 11.30 Kmetijska oddaja 15.15 Čudovita leta filma 15.40 Okrogli svet 16.10 SKOPJE 78, festival zabavnih melodij 17.20 Športna poročila 17.25 «Čudodelka», film 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 «Maček pod čelado*, nadalj. 21.05 Zibelka Bogomilov, dokum. 21.35 DNEVNIK 21.50 Risanka 21.55 Športni pregled 22.40 POROČILA 19.30 Olillfl^čeffj^:: 20.00 PrdMed programa na 27. kanalu 21.15 Stičišča: ANCONA 20.35 »Stevardese*, filmska komedija 22.00 Glasbena oddaja: Bay City Rollers Zagreb 13.50 «Vlak v snegu*, mladinski film 15.20 Nedeljsko popoldne 21.05 Karavana: BEOGRAD 21.55 Športni pregled ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Sodobne znanstvene raziskave 13.00 Tednik o knjižnih novostih J3.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK 14.00 Posebna oddaja iz parlamenta 14.25 Jezik za vsakogar: Italijanščina 17.00 «Zmaj», risanke 17.15 IZ JAZZA V JAZZ 18.00 Argumenti Projekt za deželo; Emilija - Romagna 18.30 Glasovi iz temine 18.50 Osmi dan Sodobni italijanski pisatelji 19.20 »Omar Pascia*. TV film 20.00 DNEVNIK 20.40 PRIGODE MIRNEGA AMERIČANA 22.20 AKVARIJ, v studiu Mauri-zio Costanzo Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.30 Vzgoja in dežele Program za mladino 17.00 »Fred Bassetto*. risanka 17.05 «Simpatični ničvredneži* Komike tridesetih let 17.25 «Mariolino v mestu* 17.30 Spazio dispari 18.00 Ekologija in obstanek 18.30 Iz parlamenta Dnevnik 2 - ŠPORT 18.50 Programi pristopanja 19.05 Dober večer z... RENATOM RASCELOM 19.45 Dnevnik 2 - ODPRTI STUDIO 20.40 AMERIŠKA TRAGEDIJA -Theodora Preisera, 3. nad. 22.00 Prva stran Vsakdanje obveščanje 23.00 Rubrika o judovskem življenju in kulturi Ob koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.00 - 10.00 - 11.10 - 15.00: TV v šoli 17.10 POROČILA 17.15 Vrtec na obisku 17.35 čudovita leta filma 18.00 OBZORNIK 18.10 Naš promet 18.20 Rastlinstvo in okolje: Ponaredki dinozavrov 18.30 Šola smučanja 18.45 Mladi za mlade 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 B. Nušič: »Gospa ministrica* 21.50 DNEVNIK 22.05 Kulturne diagonale 2Š.45 POROČILA Koper 20.00 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.25 Skrivnosti Jadrana 21.05 »Maska*, drama 22.10 Baletni večer: Zgodba o čebeli in Valček Zagreb 20.00 «Primer v tramvaju* 21.20 Glasbeni trenutek 21.25 Srečanja, kulturna oddaja JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 7. DO II. NOVEMBRA 1978 TOREK, 7. novembra 10.00 in 14.45 TV v šoli; 16.35 Šolska TV: 17.25 Poročila; 17.30 Rock koncert; 17.55 Obzornik; 10.05 Pisani svet; 18.40 Po sledeh napredka, 19.30 Dnevnik: 20.00 Diagonale; 20.35 Trnova pot, nadalj.; 21.55 Dnevnik; 22.10 Razvoj popularne glasbe. KOPER 19.30 Odprta meja; 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Aktualna tema; 21.25 Noči in dnevi: Veter v očeh, nadalj.; 22.10 Umetnost v Jugoslaviji; 22.40 Narodna glasba: Norveška. SREDA, 8. novembra 8.30 in 10.00 TV v šoli; 17.15 Poročila; 17.20 Z besedo in sli ko; 17.15 Poskočna domišljija; 18.00 Obzornik; 18.10 Na sedmi stezi: 18.40 Naša pesem 78; 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Vojna deklet; 22.15 Skrivnosti velikih kuharskih mojstrov; 22.20 Dnevnik: 22.35 Miniature: Moja dolina v besedi in sliki A. I.anca. KOPER 20.00 Otroški kotiček: 20.15 Dnevnik; 20.35 Trije franki za miloščino. film, 21.40 Nogomet: Ajax - Bern. ČETRTEK, 9. novembra 10.00 in 14.45 TV v šoli; 17.25 Poročila; 17.30 »Trinajstletniki*, mladinska nadalj.; 18.00 Obzornik; 18.10 Stare japonske pravljice; 18.25 Ayuittuq. dokum. film; 19.10 Risanka: 19.30 Dnevnik; 20.00 Oči kritike; 20.45 Retrospektiva TV drame: Jeprski učitelj; 21.45 Na zvezi; 22.05 Dnevnik; 22.20 Odgovori na vprašanja gledalcev. KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.35 Razburljiv podvig, film; 21.45 Krilati farmacevti: biološko ravnotežje: 22.15 Benzoni živi; 22.25 Slovenski rock 78: Jutro in Izvir. PETEK, 10. novembra 9.00, 10.00 in 15.00 TV v šoli; 15.55 Poročila; 16.00 Namizni tenis: Jugoslavija Kitajska; 18.00 Obzornik; 18.10 Pevski tabor 78; 18.40 Izbira študija in poklica: Sociologija 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 7 + 7, zabavno-glas-bena oddaja; 21.05 Razgledi: Nova obzorja socializma: 21.55 Dnevnik; 22.10 Baretta serijski film; 23.00 Poročila. KOPER 20.00 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Pomladni veter, slovenski film; 22.05 Ekonomska sporočila: 22.20 Festival planinskih filmov. SOBOTA, 11. novembra 8.05 Stare japonske pravljice: 8.20 Vrtec na obisku; 8.53 Z besedo in sliko; 8.50 Trinajstletniki, nadalj.; 9.20 Pisani svet; 9.55 Po sledeh napredka; 10.25 Izbira študija in poklica; 10.55 MEDNARODNA OBZORJA: TRST 78; 11.50 Noči in dnevi, nadalj.; 15.00 Vaterpolo: K P K - Antvverpen: 15.50 Nogomet; Olimpija . VelcŽl 17.40 Obzornik; 17.50 Kako izpu liti kitu kočnik, mlad. film; 19.12 Risanka; 19.20 Cik-cak; 19.30 Dnevnik; 20.00 Camilla, nadalj. 1 20.55 Moda za vas; 21.05 Topkapi. film; 23.00 Dnevnik. KOPER 15.50 Nogomet: Olimpija - Ve-lež; 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Advokati v navzkrižnem ognju: Se me spominjaš?; 21.30 Dosje našega časa: leto 1951; 22.20 Truplo, film. 11ŠKO KRANJEC Nekoč bo lepše (Dve povesti) Gledal jo je. Čutila je ta njegov pogled na sebi in nenadoma obmolknila s tem opravičevanjem. Tedaj je dejal J toplo: »Zakaj se opravičujete? Ker sem vas presenetil z o-i biskom?* «V kakšnem pa ste me našli!» je rekla in zardela. »Rad imam resnico o človeku,* je dejal neizprosno. 'Nato je prešel v široko pripovedovanje prav o tem nere-i du: «Morali bi videti mojo sobo, mizo, ki je na njej vse : razmetano. Na žalost se v tem neredu bolje počutim ka-'kor v redu. Nič ne pomaga, če jim prepovedujem, da bi | mi pospravljali. Napravijo mi kdaj pa kdaj tak red, da moram najprej vse razmetati, če hočem delati!« Smejal 'se je. Nato je pojasnil s primero: »Sicer pa vesolje plava v enem samem neredu in si dela ravnovesje. — No, kljub I temu ne priporočam svetu nereda. — Sploh pa, pustiva i diskusijo o vesoljnem neredu,* se je zasmejal. »Povejte, 'kako živite?* »Hvala, kar gre, pač kakor vedno. V družinah, ka-• kršna je naša, smo ljudje veseli, če v hiši ni bolezni; potem je še kako.». Otroci so stali pri radiu, iskali postaj, ki pojo. Celo Jožica se je zlila z njimi, čeprav je kdaj pa kdaj z očmi poblisnila po materi in tujcu, ki sta tako klepetala. Dana je čutila, da je prišel trenutek, ko se je treba pogovoriti s tem človekom. Rekla je: »Oprostite, rada bi vedela...» Beseda ji je zastala. Zato je on povzel, rekoč: »Po kaj sem prišel? — Nič posebnega. Nisem inšpektor, zasebnega življenja celo ne! — Če naj odkrito priznam ... kar tako. Morebiti radovednost, morebiti dolgčas ... Ne bom vas zadrževal. Vidim, da se sicer ne boste lotili kuhe, ura pa je že pozna. Otroci so že lačni. — Hotel sem vas... kako bi dejal, — videti. Ne zamerite mi tega. — Spet me je zaneslo po opravkih v Ljubljano; opravil sem delo in zdaj se nisem vedel kam deti.* Tedaj se je obrnil k otrokom rekoč: «No, otroci, zbogom! Radio poje? Poje. Če se spet pokvari, mi sporočite. Večkrat pridem v Ljubljano, rad vam ga bom popravil!* Otroci so se obrnili k njemu in se spogledovali. Ra zen Jožice si je vse tri pridobil. Dana je rekla zastran njegove ponudbe: »Če ga boste hoteli vselej popraviti, ko se pokvari, boste morali prepogosto v Ljubljano. Star, na-dušljiv je in nam kadarkoli zadrema.* Ogrinec je dal po vrsti otrokom roko. Dana je stopila za njim na hodnik. Oblačil se je molče. Sele ko je vzel klobuk v roko, se je obrnil k Dani, jo pogledal in nato rekel: »Še vedno ste radovedni, kaj me je prignalo k vam? In tudi nejevoljni ste, kar priznajte! Niste mi še odpustili vsega... s potovanja. — Hotel sem vas videti doma, ne zamerite mi.» Nasmihal se je. Imela je občutek, da je to isti vzvišeni človek, kakršnega je bila spoznala dremajočega v kotu kupeja, ko se je spoznala s Kolmanom in ki si je o vsem že napravil svojo sodbo in zdaj lahko drema. Hkrati je bil tako vsakdanji, domač, znan. In ven- dar o njem ne veš nič drugega, kakor da je tu. Naj si je Dana nekoč še tako dopovedavala, kako mu je hvaležna, ker jo je bil na tisti vožnji iztreznil in |i prihranil grenko razočaranje, jezna je bila vendarle nanj. In to čustvo je bilo silnejše od čustva hvaležnosti. Zdaj se je oglasilo v njej. «Nekaj ste vendar hoteli,* je rekla, »nekaj več... nekaj drugega...» Obstala je pred durmi, kakor da ga noče spustiti ven, dokler ne bo vsega povedal. »Ste hoteli videti nered mojega doma ali kako živi taka vdova, ki ima otroke in ob nedeljah šverca?* Posmehnila se je. »Ljubki ste v tej svoji prikriti jezi,* je odvrnil. »Vedel sem, da se je bo nekaj pred ali slej oglasilo! — Verujte, Ogrinec ni hudoben človek, čeprav je včasih piker. — No, kljub vsemu ne zamerite temu čudnemu obisku!* Ponudil ji je roko in potem njeno za čas obdržal v svoji. «Škoda, da ne utegnete. Povabil bi vas, da bi malo posedela v kavarni, človek bi malce pokramljal v tem vsakdanjem dolgočasju. Ne zamerite mi, pozabil sem bil, da vi kuhate, ko se vrnete iz službe. Mi iz menz mislimo, da vsi ljudje kar sedejo k mizi in da v življenju nimajo drugih skrbi razen onih iz uradov, kolikor je pač tam skrbi!* Bilo bi potrebno, da se zdaj le poslovi. In vendar je še stal, dokler ni čez čas vprašal: »Ali se je oni, kako se že piše — menda Kolman? — še kaj oglasil?* Kakor da je bila pripravljena na to stvar, se ni niti zganila. Pač pa je našobila usta in dejala: «Hudo vas zanima ta Kolman! Kakor da ste ljubosumni nanj?!* Zasmejal se je kar naglas in dejal veselo: »Ne, ne! Nič ljubosumen! Najine poti se ne križajo, tudi vzporedno ne tečejo. — A vseeno.. zanima me.» Odločala se je. Dejala je drzno, izzivajoče: »Oglasil se je.». »Tak, da se vendarle je?» »In še prihaja,* je rekla izzivajoče. »Kar naprej.* »Da prihaja?* se je nasmihal. »Čudno, da niste rekli: Sem si mislil... To je vaš na* čin govorjenja.* «Mislil sem si,» se je zasmejal in nadaljeval: »Pri vas še ni bil? Vidim, da vam radia še ni popravil.* «Ne razume se na take stvari,* je rekla. »Ne, še ni bil pri nas!* »Otroke je pa že videl? Vse?* je spraševal zvedavo, hkrati nepopustljivo. Ona pa tudi kakor da nalašč odgovarja: «Videl, vse štiri! To sem vam že nekoč povedala.* «Da,» se je nasmehnil. »Ima rad otroke?* »Kakor vsak moški,* je odvrnila brez odlašanja. Ko se je že spustila v ta čuden dvoboj, ni hotela odnehati in naj bi morala priznati karkoli. Kakor da hoče udarih njega nazaj, je pojasnila: «Svoje bi imel najbrž zelo rad, tujega mogoče enega ali dva ... kakor vi vsil* »Štirje tuji so preveč?* »Morali bi reči: Sem si mislil! — Vi najbrž tudi ne bi imeli radi štirih? Mislim — štiri tujih otrok?* Obvisela je na njem z očmi. Bila je že dovolj močna, da se ni umi* kala. Čutil je to njeno moč, njeno odločnost, njeno pri' pravljenost na boj. Rad je imel vse to njeno polno, zdravo življenje. Kar ni in ni mogel odtrgati oči od nje. Dejal ie: »Najbrž sem kakih petnajst let starejši od njega. Oh je poln vere, poln idealizma, — idealist torej. Jaz seih postal skeptik. — Če bi naju vprašali: kateri vas bo vzel za ženo — recimo, da bi vas pač moral vzeti — bi se ob teh štirih otrocih oba ustavila. Vendar bi bila razlika- oh ne bi priznal, da ga motijo, ker je velikodušen in idealist) ŠPORT ŠPORT ŠPORT nogomet V PRVENSTVU C LIGE V TREVISO PO ZMAGO Domačini so namreč zadnji na lestvici - Ponovno bo igral Andreis bo Virsta nueddeželnih derbijev se in se bo nato nadaljevala rim a<^°Y* ber zaključila z doma-srečanjem proti Trentu. Trža-l"13 čakata torej dve zaporedni r*"?vanii, ki sta sicer po vred-■ 1 nasprotnika dokaj ugodni, ne- lahko iko pa predstavljata veliko fnost, saj so derbiji vedno velika “Znanka. Moštvo Trevisa preživlja trenut-ion; • al l*u^° krizo. S tremi osvoji®1111 točkami so varovanci tre-nS? MateJa namreč sami na zad-mestu lestvice. Tako stanje .rer ni preveč presenetljivo, saj v poletnem prestopnem roku eviso odlstopil vse najboljše i-ce> nied katerimi je tudi «či-i^^.FeUeta, ki igra letos pri U-Danes bo odsoten tudi ki je prevzel njegovo me-je Soro, ki ga je zvezni izključil za eno kolo. Prav . I^eviso igral danes naj-k ietne.ie na vse ali nič, saj bi zmaga opogumila domače igral-,,,m Približala ekipi navijače. Na-J* Pa tudi sam trener Mate e?a svoje mesto. tri °S®^n<>ma drugačno je stanje Triestini. Z nedeljsko zmago * Tržačani ponovno povzpeli . P°d vrh prvenstvene lestvice, Ve,nj® v ekipi pa je tudi drugače iirrLi zadovoljivo. Poškodovanih Anrf ev H** v ekipo pa se bo vrnil ®ais, ki je prestal kazen. Tu-»čistilecs Mascheroni, ki je svrr ^^nnm malo treniral, bo na Atestu, tako da ima Taglia- na problem z izbiro igrEdcev tla SrefT/VTOCI aJ*** - Perugia: Agnoliri {'i0e^n° - Catanzaro: Barbarescb imP1fnt;*na - Bologna: Lattanzi •Vem' Napoli: Bergamo LR v-Us ' Mi'an: D’Elia R0mVlCenza - Verona: Redini a ' Torino: Reggiani B LIGA c SEDMO KOLO (14.30) Celiari ' Bari: Materassi B'o„„na ' Varese: Savalli Mrm a ' Rimini: Panzino p>a - Pescara: Lops Šam^10 ' Pistoiese: Casarin Spal oria - Brescia: Tani ' Sambenedettese: Celli Za Sinudync in Hurlingham bo danes start v prvi italijanski ligi. Ekipi seveda startata z različnima ciljema: Sinudyne za osvojitev državnega naslova, tržaško moštvo pa za obstanek v A-2 ligi. Na sliki: posnetek s prijateljske tekme Hurlingham - Sinudyne. Čosič (11) pri metu na koš Čez približno mesec dni, točneje 9. decembra, se bo začelo italijansko žensko odbojkarsko prvenstvo v B ligi, to se pravi v naj višji kategoriji, kjer imamo tudi Slovenci svoja zastopnika. Pravico do nastopanja v tem prvenstvu imata namreč Sokol in Bor. Takoj naj povemo, da je letošnje tekmovanje nekoliko drugačno kot v zadnjih letih. Italijanska odbojkarska zveza je namreč določila, da bodo ekipe ponovno igrale po sistemu «vsak proti vsakemu*. Posamezne skupine sestavlja 10 e-kip, naša dva predstavnika pa so vključili v B skupino. V tej skupini bodo poleg Bora in Sokola nastopili še Sala iz Trenta, Fa-scina iz Fiume Veneta, Treviso, Libertas iz Pordenona, Primavera iz Novente Vicentine, Pallavolo iz Mantove, Cenate Sotto iz istoimenskega kraja in Libertas iz Schia. V nižjo ligo bodo nazadovale tri ekipe, v italijansko A-2 ligo pa bo napredovala ena. Prvenstvo bo torej izredno zahtevno: poleg velike oddaljenosti nastopajočih ekip je treba upoštevati še dejstvo, da bo trajalo prvenstvo do 5. maja prihodnjega leta in da je zaradi tega dokaj težko doseči, da bodo ekipe v dobri formi v tako dolgem obdobju. Oglejmo si sedaj nastopajoče šesterke. Kar štiri ekipe so v B ligi novinke. Pallavolo Mantova in Cenate Sotto iz malega mesta v okolici Bergama sta v naših krogih popolnoma nepoznana, tako da je o njuni moči praktično nemogoče govoriti. Ostala dva novinca, Treviso in Libertas iz Schia, sta v lanski sezoni nastopala v C ligi z našima lanskoletnima zastopnikoma Slogo in Bregom in sta torej ljubiteljem odbojke poznana. V lanski sezoni ekipi res nista imeli enakovrednega tekmeca: s svojo hitro in dinamično odbojko sta bila za razred boljša od ostalih. Fascina, Libertas iz Pordenona, Sala iz Trenta in Primavera iz Novente pa so lani v drugi fazi nastopali v skupini ekip, ki so se | borile za prestop v višjo ligo. Najbolje se je odrezal lanskoletni novinec Fascina, ki je zasedel tretje mesto in mu je torej napredovanje v elitno skupino zbežalo zaradi dveh točk. Mesto nižje je pristal Libertas iz Pordenona, za njim pa Primavera iz Novente Vicentine. Ta kraj pa je po odbojkarski tradiciji bogat: Primavera je pred leti že nastopala v prvi italijanski ligi, lani pa se je novincu B lige, ekipi Noventa iz istega kraja posrečil. kvalitativni skok. Že stari znanec ^ggoligašev. Sala iz Trenta, pa je ,y tej skupini lani obtičal na mestu. Naša dva predstavnika čakajo torej nevarni nasprotniki. Kako je pravzaprav z našima dvema ekipama? Tako Sokol kot Bor bosta v primerjavi z lanskim prvenstvom nastopila v dokaj spremenjeni postavi. Začnimo s Sokolom, černjava, j Štokova in Ruplova so se po eno-| letnem igranju, v nabrežinski ekipi vrnile k matičnemu Kontovelu. To pomeni, da je moral letošnji trener Sokola Ušaj vključiti v prvo ekipo vrsto mladih igralk, ki so dobro pripravljene in izredno obetajoče, katerim pa vsaj zaenkrat še manjkajo igralne izkušnje iz višjih prvenstev. '""»n..........„.............im..................................... -------------ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA • -< > £ H » c« -3 pesmarica RMV Pe$ea delovanje tesno spremlja 5rio 1 rti nič čudnega, če lastn ta®orn'ki že večkrat izdali biiene Pesmarice. V glavnem so da , Omenjene notranji uporabi, or‘.°e č'm več članov taborniške kborTaciie seznanilo s širokim voiur rn nar°dnih, partizanskih, re-TrKin t°nar'b/i in pesmi drugih na-niicjv' Znano je namreč, da tabor-t)ecjn rQt^ pojemo. Pesem ms je sm0°;-sprernljola povsod, kamor S|;0- *"• Tako smo drugim prinesli gih e„ Pesmi ter se seveda od dru- ™ mu(di novih. je Pesmarica Zapojmo, RMV fcniQi,wela več izdaj, ki pa so Pesmi ■ p°šle. Pomanjkanje nove čas rice se je občutilo že nekaj hi Pa Je Pri irJU^alo treba dodati, da je , -fvuui nekaterim društvom ncnem uspehu. Na vsak na- čin pa moramo reči, da je bilo zares uspelo tekmovanje. Modri val Še ta mesec bo zagledala luč nova številka našega glasila «Modri vah. Zadnje čase se ne moremo pohvaliti z dejstvom, da izdajamo številke redno, kot bi bilo treba. Vendar je umestno omeniti, da je del vloge našega glasila prevzel *Taborniški kotiček», ki sedaj o-pravlja vlogo obveščevalca in prenašalca sprotnih taborniških novic. Prav zaradi tega je moralo naše glasilo spremeniti vlogo. Po podrobni diskusiji smo se namreč domenili, da naj postane Modri vah priročnik pri taborniškem delovanju, Namen je nedvomno ambiciozen ter ga ne bo lahko uresničiti. Vendar velja poskusiti ter se spoprijeti z zahtevno nalogo. Tokrat nameravamo objaviti teze za tretji izpit oziroma tretji val naše organizacije. Morda je umestno dodati, da sta pri RMV že dva izpita. Prvi izpit je obvezen za vse člane organizacije, brez opravljenega prvega izpita se ne sme na naše tabore. Drugi izpit pa je nastal pred leti ter ga je opravilo le manjše število naših članov; vsakdo pa ga opravlja na prostovoljni bazi. Pred nekaj časa pa se je porodila težnja, da se vsaj nekaj napiše tudi o tretjem izpitu. Če smo v tem uspeli, bodo povedali naši člani sami. Izlet na Volnik Za letošnji jesenski izlet smo si izbrali Volnik. Domenili smo se, da ga obiščemo v nedeljo, 26. novembra. Izlet velja za družine tržaške čete RMV, to pa seveda ne pomeni, da se ga člani goriške čete ne smejo udeležiti. Čim več nas bo, tem lepše se bomo imeli. O podrobnostih izleta pa boste izvedeli na družinskih sestankih ter pn članih rodovega odbora. nulan pahor NOGOMET VAZNA OKREPITEV ŠULIGOJ Z MLADOSTJO Proseško Primorje gaje odstopilo doberdobskemu mo* štvu, ki je tako dobilo odličnega igralca in športnika Danes ne bo v vrstah Primorja v drugi amaterski ligi več igral Bruno Šuligoj, ki je med tednom prestopil k drugemu slovenskemu klubu, doberdobski Mladosti. To je za Mladost res pomembno ojačenje, obenem pa je to za Primorje velika izguba, saj je obramba proseške enajsterice večkrat slonela na šuligojevi požrtvovalnosti. Šuligoj, letnik 1951, je začel svoje nogometno udejstvovanje pri naraščajnikih AS Monfalcone. Nato je igral še pri kadetih iste ekipe in je postal celo rezerva v prvi ekipi, ki je igrala takrat v D ligi. Ko sta se združila CMM iz Trsta in San Miche-le iz Tržiča, je Šuligoj prestopil k temu društvu in je tako igral v promocijski ligi. Pred tremi leti pa je to moštvo zapustil in se premestil v enajsterico iz Ronk, ki je igrala v 1. kategoriji. Tu je igral skupaj z bratom. V lanskem prvenstvu pa je ponovno menjal klub in je končno stopil med vrste slovenskega društva Pri morje s Proseka, ki je nujno potre bovalo okrepitve za svoj nastop v 1. amaterski ligi. Bruno se je v pre teklem prvenstvu dobro obnesel, saj je bil v obrambi Primorja vedno na mestu in zato ne nosi prav nobene krivde, če je potem Primorje na koncu prvenstva nerodno izpadlo. Tudi letos je že začel z igranjem pri proseški enajsterici, srečaval pa je vedno večje težave zaradi logič nih družinskih in podobnih proble mov, ker mu je bilo seveda zelo ne rodno igrati tako daleč od doma. Za to je tako vodstvo Primorja kot vod stvo Mladosti prosil za zanj najbolj praktično namestitev. Vodstvo dober-dobskega društva je seveda takoj sprejelo njegovo prošnjo, saj je bil Bruno vedno v dobrih stikih z doma cimi športnimi delavci (še v pretekli sezoni je treniral naraščajniško e-kipo Mladosti). Vodstvo Primorja pa mu tudi ni postavljalo nobenih ovir, ker je točno razumelo njegovo vprašanje in tako je Šuligoj takoj prestopil v vrste Mladosti iz Doberdoba. Trener tega moštva Barbana mu je takoj našel mesto v svoji enajsterici. Igral bo veznega igralca na sredini igrišča, kajti prav tu so vrzeli doberdobske ekipe. S tem bo do seveda Doberdobci na svoji do slej slabi točki gotovo ojačeni in upajo s tem seveda na vidnejše u-spehe že med tekom sedanjega pr venstva. Špuligojev prihod je prav gotovo razveselil vse navijače Mladosti, ki Šuligoja poznajo kot dobrega igralca in vzornega športnika, Brunova dejavnost pa ni omejena le na športno področje, saj je trenutno blagajnik prosvetnega društva Kras iz Dola in s Poljan. Tudi v vrstah Bora je prišlo do sprememb. Ekipo sta zapustili Jev-nikarjeva in Pernarčičeva, kaže pa, da bo morala zaradi študijskih obveznosti to storiti tudi Fičurje-va. Vendar je Bor dobil novo i-gralko: po skupnem dogovoru med obema društvoma je za eno sezono k Boru prestopila Debenjakova, ki je igrala pri ŠZ Sloga. Tudi Borov trener, prof. Drasič je moral v prvo šesterko vključiti pet mladih igralk, ki so v prejšnjih sezonah nastopale v tretji diviziji. Povsem jasno je, da je razlika v obeh prvenstvih zelo velika. Naši ekipi se bosta morali torej pošteno potruditi, če si bosta hoteli zagotoviti obstanek v drugi ligi, vendar pa je upati, da se ji- ma bo to posrečilo. KOŠARKA INKA Cibona uspešna PHILADELPHIA - V prvi tekmi svoje dolge turneje po ZDA, med katero bo Cibona odigrala 11 srečanj z ameriškimi amaterskimi klubi, so Zagrebčani nepričakovano slavili proti močni ekipi vseučilišča La Salle s 106:95. Po prvem polčasu so vodili domačini 64:53, potem pa so se Novoselovi varovanci do besedno razigrali in prepričljivo zmagali. Najboljši v vrstah Cibone so bili Pavličevič (21), Petrovič (24), Lju-bojevič (26). Med Američani pa se je izkazal 18-letni Brooks, ki bo po vsej verjetnosti odpotoval na OI v Moskvi. S P DT obvešča, da se vpisovanje za smučarski tečaj SPDT prične na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstropje) v torek, 7. t.m., ter se zaključi v soboto, 18. t.m. Vpisovanje bo vsak dan od 19. do 21. ure, ob sobotah pa od 10. do 12. ure. Tečaj bo trajal šest nedelj oz. praznikov v decembru t.l. ter v januarju prihodnjega leta. Pismo uredništvu S prošnjo za objavo smo prejeli naslednji sestavek, ki po svoji vsebini sodi vsekakor še v okvir razprav na nedavnem posvetu glavnega odbora SKGZ o športu. Prispevek odraža, seveda, mnenje podpisanega in ga objavljamo v celoti. Veliko govora je bilo zadnje čase o smernicah našega športa, saj je celo SKGZ organizirala posvet o športu, na katerem je bilo izrečenih mnogo mnenj, večkrat celo v ogromnem nasprotju eno z drugim. Mislim, da so take diskusije zelo pomembne in edino, kar se jim lahko zameri je to, da so prišle veliko prepozno, saj je naš šport že stekel in samostojno u-bral svojo pot tako, da je vsaka, tudi koristna menjava smeri že zelo težavna, V teh diskusijah pa se vedno pogosteje omenja kot nekoristno in skoraj že škodljivo vsako združitev sil v namenu, da zvišamo kakovost našega športa. Veliko pikrih besed je bilo izrečenih o združeni košarkarski ekipi Jadrana, katere glavni pobudnik in zagovornik sem sam, zato upam, da mi bo dana možnost, da spregovorim tudi jaz in navedem razloge, zaradi katerih menim, da je prav, da je do te združitve prišlo in zakaj celo menim, da je ta pot edina možnost pravega napredka našega športa. Najprej nekaj dejstev: Jadranovo ekipo sestavljajo mladinci in člani ŠD Polet in ŠD Kontovel, ki so letos koordinirano združili moči za nastope v mladinskem in promocijskem prvenstvu. Jadran je nastal pred tremi leti, ko je v Trstu deloval kot profe- uiiimmitiiiiinfniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiittiiiimiiiiiiiimmiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiniiui OLIMPIADA V ARGENTINI Šahovska olimpiada, ki se je začela 26. oktobra v Buenos Airesu, je že stopila v svojo drugo polovico. 64 e-kip, ki branijo barve svojih držav, so zaigrale že sedem kol, na površje pa so končno prišle najboljše ekipe, torej Sovjetska zveza, Madžarska, ZD A, ZRN in druge. Poglavje zase zasluži ekipa Jugoslavije, ki je doslej razočarala na vsej črti. Vendar najprej nekaj besed o igralnem sistemu: to je t.i. švicarski sistem, po katerem se med seboj srečujejo ekipe z enakim ali čim bližjim številom točk. Torej če tudi močna ekipa v enem srečanju razočara in doseže manj točk, ima že v naslednjem kolu možnost popravnega izpita, saj se takoj sreča z ekipo, ki ima tudi malo točk, torej po predvidevanju slabo. Isto seveda velja za šibke ekipe — če se te slučajno povzpejo visoko na lestvici, se morajo takoj srečati z najmočnejšimi ekipami, ki jih spet potisnejo nizko na lestvici. Mnogo je ■bilp žfe&azprav, ali je ta igralni sistem pravičen ali ne, dejštvo pa je, daj po,možni trenutni anonimnosti se na koncu znajdejo na vrhu lestvice res najmočnejšo ekipe. Sedaj pa beseda o Jugoslaviji in o njeni-igri, ki je res pod vsako kritiko. V prvem kolu se je Jugoslavija srečala s šibko Tunizijo ter jo pregazila s 3,5 proti 0,5 (remi Gligoriča proti Bouasisu na prvi deski). V drugem kolu se je nato srečala z reprezentanco Avstralije, objektivno šibko in brez večjih mednarodnih izkušenj. «Plavi* so le minimalno zmagali z 2,5 proti 1,5, velemojster Velimirovič pa je po izredno slabi i-gri že v otvoritvi izgubil s popolnoma neznanim šahistom Rodgersom. Jugoslavija ni niti v tretjem kolu izkoristila priložnosti, da bi se z veli Jugoslovanski velemojster Ljubojevič carsko izbrano vrsto ter se spoprijel z Gligoričem. Po hudi borbi se je pod prvak sveta rešil v remi. Na drugi deski pa je v Argentini solidni Ljubojevič premagal bivšega mladinskega svetovnega prvaka Huga, Parma je premagal Bhendo, Matanovičl pa je po maratuosjt^MttgBsi£i£aJ. Torej 3 proti fcfiMŠ&J&ar solidno eki-, po, prav gotovo tnoCnejšo od mnogih' drugih, s katerimi se je doslej srečala Jugoslavija. V tem šestem kolu sta se srečali verjetno najmočnejši reprezentanci Sovjetske zveze in Madžarske. Zasluženo so slavili Sovjeti, za to pa ima največ zaslug Spasski, ki je na prvi deski obračunal s Portischem, čeprav je le kolo prej izgubil z Angležem Milesom v dvoboju med SZ in Anglijo, ki se je zaključil z remijem. V sedmem kolu je za Jugoslavijo nastopil že prvi ekipni poraz. S postavo ZDA so minimalno izgubili, «krivec» za to pa je Velimirovič, ki je po fantaziozni igri izgubil z objek- tivno šibkejšim Tarjanom, ostali ša-histi pa so remizirali. Po sedmih kolih deli Jugoslavija enajsto (!!) mesto z ekipama Francije in Romunije, vendar pa je še mnogo možnosti za popravne izpite. Ti pa bodo še mnogo težji kot v prvem delu o-limpiade, saj se mora Jugoslavija še srečati s skoraj vsemi kandidati za prvo mesto od SZ do Madžarske, ZRN, ZDA, Anglije in drugih. V teh srečanjih se bo pokazalo, ali je bil izbor starejših (ekipa Jugoslavije je najstarejša na tej olimpiadi) šahi-stov (Ivkov, Matanovič, Velimirovič) pravilen, ali pa ne bi bilo boljše izbrati mlajše, po retingu sicer slabše šahiste, vendar pa zato borbene in navdušene. Tal * politiko so izbrale ekipe Madžarske, Španije, Anglije, delno celo SZ, zato pa se jim je to obrestovalo. Doslej je s 4 točkami na 5 možnih najučinkovitejši Jugoslovan Bruno Parma, ki je poleg rezultatov pokazal tudi dobro igro. Tudi Ljubojevič je zaigral dobro, vendar vseeno pod svojim renomejem, £ligorič se je na prvi deski srčno j»oril’,' pa tudi osvajal točke, zato pa je delmV fazdčaM? Kfatšnovič, popol-Tvkbv in Velitbifovič. LESTVICA PO SEDMIH KOLIH SZ 19,5, Danska in ZDA 19, Bolgarija, ZRN in Poljska 18, Anglija, Madžarska, Argentina in Kuba 17,5, Jugoslavija, Francija in Romunija 17, Islandija, švedska, Švica in Kanada 16,5, Izrael, Avstralija in čile 16 itd, V ženski olimpiadi so Jugoslovanke v svoji skupini v zadnjem kolu premagale Bolivijo s 3 proti 0 in se skupaj s Poljsko uvrstile v finalni turnir, na katerem bodo še nastopile ekipe SZ, Anglije, Madžarske, ZRN, Bolgarije in Španije. DUŠAN JELINČIČ Že danes na Kanin V decembru smučarski tečaj pod vodstvom jugoslovanskih učiteljev ■ Več tekmovanj v zimski sezoni iii 1111111111111111 iiiiiiiiiiiiiiif n iiiiiiihii iiii um m ■11111111111111111111111111111111111111111111 um,m,imuiiiiiii ko bero točk povzpela višje na le-: „ „ |zimm BmrmsT amusuai Kirnu devin vič, Matanovič, Ivkov in Parma le | ^ ^ spet minimalno premagali, Ivkov pa j je celo izgubil z Ogaardom. Po treh kolih olimpiade so bili v vodstvu mladi Angleži (Miles, Har-stone, Keene, Stean, Mestel in Nunn) pred Madžarsko, Španijo, ki je v prvih kolih zaigrala zelo dobro, Bolgarijo in drugimi državami. Tudi Sovjetska zveza je v prvih kolih zaigrala zelo slabo, vendar pa je vseeno marljivo nabirala točke ter ni izgubila stika z vrhom lestvice. V četrtem kolu se je Jugoslavija spoprijela z Dansko, ki je nastopila brez svojega zastavonoše Larsena in sicer v postavi Hamman, Jakobsen, Kristiahsen in Feder. No, s tako ekipo je Jugoslavije v svoji najboljši postavi'dosegla štiri remije in torej remizirala 2 proti 2. Naslednje kolo spet trpljenje in spet remi (2 proti 2) s šibko Francijo. Na prvi deski je Gligorič premagal najmočnejšega Francoza Haika (!) ,zato pa je na tem tekmovanju izredno nezanesljivi Ivkov izgubil, os:ala dva pa sta remizirala. Peto kolo je končno ■splavim* prineslo nekaj sonca ter visoko zmago s Švico. Na prizorišče se je pojavil Korčnoj, ki je igral za švi- Po večmesečnih treningih in nastopih na raznih rolkarskih tekmovanjih so rolkarji le prišli do e-nomesečnega počitka. Da bi delovanje pri SK Devin ne zamrlo, bodo v tem roku poskrbeli alpski smučarji, to je tisti, ki bodo prav gotovo zastopali naš klub na raznih tekmovanjih v teku zimske sezone. Danes se bodo namreč podali na Kanin, kjer naj bi se začeli sprijaznjevati z belo odejo. Seveda bodo ti prvi stiki le športno - rekreativni, ker se bodo pravi treningi začeli šele v mesecu decembru, ko bosta na sporedu tudi smučarska tečaja za alpsko in nordijsko disciplino. SK Devin bo tudi letos, kot smo HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII||||||||||||||||||||||I||||IUUIIIIII|II||||||||||||||||I|||||||||||||||||IIIIIIIIIIII|II|IIIIIIII|||||||IIIIIII|||IIIIIIIIIII|||||||IIIIIIIII||||||||||||I||||||||||||||1I||| DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 5. novembra 1978 NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 14.30 v Dolini Breg - Primorje # * « 14.30 v Bazovici Zarja - Primorec « * « 14.30 v Trstu, pri Sv. Sergiju Costalunga - Gaja « K * 14.30 v štandrežu Juventina - Pro Fiumicello 3. AMATERSKA LIGA 14.30 v Doberdobu Mladost - Isonzo # * # 14.30 v Sovodnjah Sovodnje - Piedimonte 11.00 v Trstu, pri Sv. Alojziju Esperia S. Luigi - Kras * » * 14.30 v Križu Vesna - Edera NARAŠČAJNIKI 9.00 v Žavljah Bluc Star - Zarja « « « 9.30 v štandrežu Juventina - Sanrocdie.se • • * 9.30 v Sovodnjah Sovodnje - Poggio ZAČETNIKI 10.00 na Proseku Primorje - Ponziana « * * 10.00 v Dolini Breg - Don Bosco • « • 11.00 v Moši Mosm - Juventina KOŠARKA MLADINCI 9.00 v Trstu, Ul. della Valle Stella Azzurra - Jadran KOLESARSTVO AMATERJI - CIKLOKROS 10.30 v Vidmu Nastopa tudi Adria NAMIZNI TENIS DEŽELNI TURNIR 9.00 v Nabrežini Sodelujeta tudi Kras in Mladina JUTRI PONEDELJEK, 6. novembra 1978 KOŠARKA PRIJATELJSKA TEKMA 17.00 v Trstu, «1. maj* Bor - Breg (dečki) že poročali, organiziral svoja tečaja v Ovčji vasi, ki ju bodo vodili jugoslovanski smučarski učitelji iz Kranjske gore in Tržiča. Tečaja se bosta začela 17. decembra in se nadaljevala v nedeljo, 24. istega meseca, ter še 7., 14., 21. in 28. januarja 1979. Cena celotnega tečaja z vključenim prevozom znaša za člane 38.000 lir, za nečlane pa 43.000 lir. Samo tečaj za člane 10.000, za nečlane 15.000. Vpisovanje je pri odbornikih kluba in v občinski telovadnici v Nabrežini med uro pred-smučarske telovadbe in to ob torkih in četrtkih od 18.00 do 19.00i OBVESTILA ŠZ BOR Košarkarska sekcija obvešča, da so novi urniki v mi-uibasketu naslednji: — igralci letnika 1967-68 imajo treninge ob ponedeljkih od 16.00 do 17.30 in ob četrtkih od 17.30 do 19.00; — igralci letnika 1969 in mlajši imajo treninge ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00. • # • ŠD Polet obvešča, da so treningi v mini-basketu ob ponedeljkih in četrtkih od 15. ure do 16.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. * * * ŠD Mladina iz Križa sporoča, da se v Ljudskem domu nadaljujejo treningi namiznoteniške sekcije. Kdor b! se hotel v nadaljnjem prijaviti, naj se zglasi r dvorani Ljudskega doma ob torkih, sredah in četrtkih od 15. do 16. ure, ali v večernih urah pri odborniku Zlatanu Bogatcu. Še posebno vabimo osnovnošolske otroke, da hi se začeli ukvarjati s to panogo. siona lni trener strokovnjak Peter Brumen, ki je v svojem programu izrecno zahteval, da mu je dana možnost treniranja članske ekipe, in to po možnosti kakovostne, zato so Bor, Kontovel in Polet združili igralce v enotno ekipo Jadran, ki je z velikim uspehom (hotel bi, med oklepajem, končno zvedeti, kako utemeljuje svojo trditev tisti, ki sedaj pravi, da ni bilo tako) nastopila v promocijskem prvenstvu. Kasneje je naneslo, da je Brumen odšel in da je Bor po letu obotavljanja letos z novim odborom popolnoma menjal politiko (nočem, da bi tu mislili, da zganjam polemiko: vsakdo ima pravico do svojih i-dej, navajam pa neizpodbitno dejstvo), tako da smo ostali sredi poletja praktično na cedilu. Dve pojasnili: 1. povsem lažno je in upam si misliti, da je v slabi veri kdor pravi, da je do omenjene združitve prišlo, ker da sta obe društvi v krizi: take dezinformacije, kakor sem jih prebral v nekem prispevku prav na posvetu o športu (na katerem nisem mogel biti prisoten iz osebnih razlogov) so po mojem mnenju neresen pristop do zadeve, predvsem še s strani osebe, ki je daleč in obče znano ne prav prijateljska do košarkarske problematike; Kontovel in Polet sta lani igrala v mladinskem prvenstvu z zelo dobrim uspehom — dobro. Polet bi letos igral v istem prvenstvu z isto (!) ekipo, saj so bili lani vsi igralci leto ali več mlajši, Kontovel pa bi res izgubil igralce, in sicer enega (!!); 2. ob tej združitvi nismo izgubili niti enega igralca, kot to drugi zlobneži pravijo, saj smo istočasno racionalneje razporedili sile v kategoriji kadetov (5 igralcev Poleta je prestopilo h Kontovelu), ne samo, v tej kategoriji je prav zaradi združene ekipe spet zaigral igralec, ki je bil pred leti eden najboljših v Trstu svojega letnika in ki je kasneje prenehal z igranjem, če je torej naše početje z vidika množičnosti zgrešeno in če se s tem izneverjamo našemu poslanstvu, ko smo ustvarili (ob pogojih, ki sem jih prej navedel, ki so za nas primarni) dve konkurečni ekipi, ki med drugim zmagujeta (verjetno prav v tem grmu tiči zajec, ki nekatere toliko moti) pustim bralcu, da sam razsodi. Dejstvo pa je ,da smo prav zaradi kronološkega razpleta dogajanj, ki sem jih prej navedel morali vse skupaj precej na hitro o-praviti, kar vsekakor ni v redu. Poudarjam pa, da se za to čutimo mi še najmanj krivi. Da se povrnemo sedaj k splošnejšim smernicam naše ideje, po teh nekaj tehničnih pojasnilih, ki sem jih moral navesti, da se enkrat za vselej otresemo lažnih predsodkov in sodb. Govori se o množičnosti, kot edinem pogoju rast našega šport-ta: mislim, da je ta trditev, ki je sedaj spet hudo v modi, ponovno odkritje tople vode, ki smo jo odkrili kot prvi prav mi »Kraševci*, ko smo začeli množično ustanavljati društva, večkrat v hudem sporu s takrat he-gemoničnim ŠZ Bor. Hotel bi vedeti, kje so tisti, ki so se tedaj hudovali nad »razcepljenostjo* našega športa, ki so imeli kot popoln nesmisel to, da ima vsaka vas svoj klub itd. O tem sedaj dovolj: hočem le povedati, da se vsi strinjamo s tem, da je množičnost prvi in primarni pogoj športa, ki smo ga tudi v vseh teh letih, mislim, dosegli, čeprav smo še zelo daleč od optimalnega stanja. Prav zaradi tega mislim tudi, da moramo začeti razmišljati, kaj bomo storili s tistimi športniki, ki bodo sčasoma dosegli vrh piramide našega športa (govorim, razumljivo, samo o ekipnih športih, saj je za posameznike vse drugače: vsekakor bodo o problemih individualnih športov veliko več kot jaz vedeli tisti, ki se z njimi ukvarjajo, zato bi bilo neumno, če bi o njih jaz govoril): ali je za naše sedanje stanje tako razmišljanje megalomansko, ali vsaj preveč optimistično? Mogoče. Dejstvo pa je, da smo pri košarki že lani izgubili dva igralca (mladinca), ki sta zapustila naše o-kolje in se preselila v italijanski prvoligaški klub, ker so jima bili tam dani boljši materialni in tehnični po-| goji, in da smo preprečili izgubitev | tretjega prav zato, ker smo ustano-' vili združeno ekipo. Realno gledano: ali našim »vrhunskim* (za naše razmere) športnikom nudimo možnost strokovnega dela (zanimivo je, da se toži o pomanjkanju strokovnosti: k čemu pa vodi strokovnost, se sprašujem, če ne k boljšemu delu in, nujno, kvaliteti?), ali jih bomo izgubili, kajti naravnost utopistično je misliti, da jih bomo motivirali z nastopom v moštvu brez perspektiv; med drugim, zdi se mi popolnoma narobe, da onemogočimo komurkoli, da stremi po boljšem, saj je prav to bistvo športnega udejstvovanja in dandanes to boljše lahko dosežemo hočeš nočeš le s selekcijami. Druga stvar, ki je ne moremo prezreti, je ta, da športni uspeh pomeni propagando, to je večjo spoznanje športa samega, to je tudi nujno razširitev baze, to je, končno, večjo množičnost (košarkarski boom je nastopil v Jugoslaviji po 2. mestu na evropskem prvenstvu leta 1961, in kam je privedel, to sedaj vsi vemo). In še: strokovno delo s selekcijo pomeni možnost novih kadrov, da se »de visu* soočijo s tem, kakšen mora biti trening, kako dela resno moštvo itd.: to je, večjo strokovnost. Zato, mislim, problem ni utemeljenost ,ali ne, selekcije: lahko sedaj o tem govorimo kolikor hočemo, smo ji lahko nasprotni, sprijazniti pa se moramo s tem, da bo ta problem prej ali slej, in tokrat dosti bolj pereče, prišel na površje, če ne začnemo že sedaj o njem razmišljati. Zato je dobro že sedaj, čeprav se zdi še prerano, o njem razpravljati, ga razčleniti in pravilno usmeriti. Nihče ne zatrjuje, da je sedanja «mikro» — rešitev v košarki idealna: je pa res, da bo samo konstruktiven pristop do nje in njena podrobna analiza, brez apriorističnih zavračanj, omogočil pravilen razvoj te problematike za v bodoče. SERGIJ TAVČAR Uredništvo, oprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnl|e) Podružnica Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačana celotna 29.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN*. V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00. letno 400.00 din. za organizacije In podjetja mesečno 55,00. letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 10 5. novembra 1978 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 L|ubl|on* Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir. 1 st., viš 43 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sozw 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 Ur bes«® Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlcnije-JulijsK krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih a«‘ v Italiji pri SPI. , , . I Član italijanskateffl I z a a j a ZTT zveze časopisnih [ M Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiska Trsi zaioinikov fieg^ VČERAJ OB PRISOTNOSTI ŠTEVILNIH^ PREDSTAVNIKOV^ OBLASTI^ Otvoritev nove osnovne šole v Ukvah: bratstvo med narodi, a brez Slovencev Domačini so morali v spored otvoritvene slovesnosti dobesedno vtihotapiti slovensko pesem in slovensko molitev - Dejansko stanje ne odraža lepih besed in želja vidnih političnih predstavnikov naše dežele ter severne in južne Tirolske UKVE — Ukve imajo novo šolo. Lepo, na sončnem mestu, kjer je stala stara šola, ki jo je potres leta 1976 močno poškodoval. Uradno so jo odprli včeraj, na slovesnosti, ki so ji prisostvovali številni predstavniki oblasti, italijanskih in avstrijskih, ki so poskrbele za finančna sredstva. Praznično vzdušje je bilo opaziti že od zunanje strani. Na velikih drogovih pred novo šolo so visele tri zastave: italijanska, avstrijska in tirolska, manjkala je zastava naše dežele Furlanije - Julijske kra- jine, ki so jo izobesili le v notranjosti novega poslopja. Vso otvoritveno slovesnost je o-značevalo vzdušje prijateljstva med narodi, ki se tu srečujejo, vzdušje bratstva, vzdušje mirnega sožitja. Osnovnošolski otroci so recitirali in peli v nemščini, zapeli pa so tudi pesem v furlanščini. Otroci iz o-troškega vrtca niso ne peli ne recitirali, pač pa so plesali, oblečeni v stilizirane tirolske noše, ter so s svojim plesom simbolizirali bratstvo med prebivalstvom Kanalske doline in med Tirolci. Govornikov in •lllllllllltliillllllllllllM IIII lili llllltllllllllltllllllltllf 111111(1111111111 IlIltHIIIIlIllIlliiliiiilliHiiiitiiiiiiiiiMIllllllt • Nesprejemljivo (Nadaljevanje s 1. strani) VEZO in v kateri je med drugim rečeno »Poslanska zbornica .. . zavezuje vlado ..., da ""sMM za ustrezne dokumente za zagotovitev popolne enakopravnosti, svobodnega razvoja in globalne zaščite slovenske narodnostne manjšine, ki živi v deželi Furlaniji - Julijski krajini. » Torej: V vsej deželi! Brez »teritorialnih omejitev* na pokrajino Trst ali Gorico. * * * Analogne resolucije so bile nato 24 . 2. 1977 izglasovane tudi v senatu, prav tako z ogromno večino glasov. Najprej je v senatu vlada sprejela kot OBVEZO resolucijo, ki med drugim pravi: »Senat... v duhu obvez izhajajočih iz italijanske ustave ... poziva vlado, da ustvari ugodnejše pogoje za popolno enakost v pravicah za globalno zaščito slovenske manišine, ki živi v deželi Furlaniji - Julijski krajini.* Prav tako v sena i 24. 2. 1977 pa je italijanska vlada sprejela kot PRIPOROČILO »Spomenico*, k vsebuje t-'di naslednji stavek: »Sklicujoč se na načela, navedena v členu 6 republiške ustave . . . senat zaveznje vlado, da čim-prej, vendar pa najkasneje v 18 mesecih, pripravi globalni zakon, ki naj slovenski manjšini v Italiji zagotovi popolno varstvo, vse možnosti razvoja, njeno popolno izenačenje in njeno polno priznanje.* Vse torej prav tako brez »teritorialne omejitve*! In v 18 mesecih, se pravi do 24. oktobra letos. * * * Pa tudi sam Amaldo Forlani, ki je istega dne govoril v senatu ni niti enkrat omenil »teritorialne om^iitve*. Med drugim je dejal: «Glede na to, da naša ustava vsebuje načelo nerazHkovanja, kar zadeva pravice in dolžnosti nasproti državi, pomeni zanjo določil' o varstvu jezikovnih manjšin, predvideno v 6. členu ustave, dopolnilno normo ... Ta norma mu v resnici zagotavlja neko dodatno svobodo, in sicer, da pripada lastni kulturi in lastnim zgodovinskim Izročilom; to je načelo visoke državne vrednote, ker predstavlja zavračanje vsakršne raznarodovalne politike. »V tej perspektivi In v trenutku, ko se Italija pripravlja, da odpre neko novo fazo odnosov s sosednlo Socialistično federativno republiko Jugoslavijo, izjavljam, da bo v Italiji še vnaprej zagotovljena vsem državljanom, pripadnikom slovenske etnične skupine v kar največji možni meri, uporaba ustavnega i *ela varstva jezikovnih manjšin ter popolna enakost In nerazlikovanje med vsemi Italijanskimi državljani. Takšno ravnanje je usklajeno tudi z načeli in normami o človečanskih pravicah, spreletih v OZN, ki jih je ItaMja podpisala, kar še posebej velja za določila statuta Združenih narodov, za načela splošne deklaracije o pravicah človeka, konvencije o odpravi rasne diskriminacije in splošnih aktov o pravicah človeka.* Tako je poudarjal pred 18 meseci isti minister! Brez teritorialne omejitve! Zakaj se je premislil? Saj podobna lepa zagotovila vsebuje tudi njegov govor 17. 12. 1976 v poslanski zbornici, ko je prav tako omenil tudi »preambulo* o-simske pogodbe in postavko o »najširši možni zaščiti* — vse brez teritorialne omejitve. Seveda bi lahko ponatisnili še marsikakšen odstavek iz drugih dokumentov, predvsem iz govorov pokojnega Alda Mora, Mariana Ru-morja in deželnega predsednika A. Comellija, iz poročila Lorenza Natalija v poslanski zbornici, vladnega predsednika Andreottija, ambasadorja Maccotte itd. Toda ob upoštevanju volje današnje Italije, da se dosledno drži načela »Pacta sunt servanda*, se nam zdi — kot rečeno — načenjati tokrat zares nepotrebno polemiko * 4» # Pač pa nas, kljub vsemu, spodbujata na nekaj pripomb še osmi in deveti stavek Forlanijevega odgovora rimskemu dopisniku ljubljanskega »Dela*. Osmi stavek: »Medtem so bile tudi v goriški pokrajini z ustreznimi ukrepi ustanovljene šole s slovenskim učnim jezikom.* No, te šole so bile ustanovljene s posebnim zakonom že pred 16 leti, a tik pred te i so komunistični in socialistični poslanci (skoraj polovica vseh parlamentarcev) predlagali ustanovitev šol s slovenskim učnim jezikom tudi v videmski pokrajini. Takrat smo na tisti zakonski ukrep čakali torej 15 let po podpisu mirovne pogodbe iz leta 1947. Na zakonske ukrepe o u-stanovitvi slovenskih šol v videmski pokrajini pa čakamo še danes. In upravičeno se sprašujemo, ali bi bile take šole — pa čeprav s tolikšno zamudo — sploh ustanovljene v pokrajinah Trst in Gorica, če ne bi obstajale od prej. In še deveti stavek: »Dežela Furlanija - Julijska krajina je v skladu s 3. členom deželnega statuta sprejela vrsto u-krepov v korist slovenske etnične skupnosti.* To je res. Res pa je tudi še dvoje: 1. Res je, da 11- to vrsto ukrepov lahko prešteli s prsti ene roke. 2. Res je tudi, da bi bila lahko ta vrsta številnejša, če se ne bi ista dežela — in ne samo dežela! — tolikokrat izgovarjala, da «ni kompetentna*, češ da je za reševanja naših vprašanj pristojna državna oblast v Rimu itd. tiiiiifmiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiimnmiii govorov je bilo mnogo, preveč. Vsi so govorili o prijateljstvu, o sožitju. Žapan Antonio Ehrlich je zaželel šolarjem, naj bi s svojim učenjem pripomogli k boljši bodočnosti bližnje in bolj oddaljene skupnosti v združeni Evropi. Deželni odbornik Carpenedo: «Vsi se zavedamo, da veter Evrope močno vije, zavedamo se, da je treba še bolj odpirati meje, kajti to nam prinaša čedalje več uspehov, čedalje več prijateljstva.* Avstrijski konzul Per-negger: «Tudi Avstrijo je zgodovina naučila, da solidarnosti ni mogoče izraziti le z besedo, ampak jo je treba potrditi z dejanji.* De-želn: svetovalec Vespasiano: »Avstriji gre dvojna zasluga. Prvič, ker nam je zgradila to lepo šolo, drugič, ker je v tem poslopju danes oživel duh Kanalske doline.* Predstavnik tirolske vlade Doblan-der. »Odločno zanikam, da bi mi hoteli kakorkoli vplivati na kulturo, na jezik Kanalske doline. Prav je, d, tukaj narodi živijo v popolnem sožitju.* In, končno, predstavnik Siidtiro-ler Volkspartei senator Vogler: »Narodi, ki tu živijo se morajo razvijati v popolnem prijateljstvu. V tej šoli se ne smete učiti jezika Kap-plerja in Mussolinija, ampak jezik Danteja, jezik Goetheja in tudi jezik Prešerna.* Vse to je potekalo v nemščini in v italijanščini. Obrobno je bila prisotna tudi slovenščina. Slovenska pesem je močno zadonela v mali telovadnici nove šole. Žal, nenapovedana. Pevski zbor Planika iz Ukev je tako preprečil, da bi se ponovilo tisto, kar se je pripetilo ob postavitvi temeljnega kamna za to poslopje, ko so pevci zapeli nemško, furlansko in italijansko, nato pa so jih prekinili in jim preprečili da bi peli slovensko. Tokrat je bila napovedana furlanska pesem o izseljencih, a se je, ob kisanju številnih obrazov, razleglo ubrano slovensko besedilo »Mi ljubimo domači kraj*. In tudi v molitvi je prišla do izraza slovenščina, žal ne v blagoslovu, kajti občinski velmožje so se obrnili kar na škofa namesto na župnika Gariupa, češ da bo predstavništvo cerkve »kvalitetnejše*, ne meneč se za dejstvo, da je prav pred tednom dni v tej vasi sam škof Battisti med birmo bral evangelij v slovenščini. In res,- škof je poslal svojega predstavnika msgr. De Santo, a samo pod pogojem, da bo tudj župnik Gariup uradno povabljen na otvoritev šole. In tako so morali predsinočnjim, na vrat na nos, občinski upravitelji z vabilom v žepu k župniku Gariu-pu. In tako je včeraj, pred blagoslovom, župnik Gariup molil v slovenščini, v italijanščini in, za goste, kot je sam dejal, tudi v nemščini. Med slovensko molitvijo smo prisluhnili mrmranju v učiteljskih vrstah. »Vsi razumemo italijansko*, je rekel nekdo in dodal: »Tukaj je u- 'dni jezik italijanščina.* «Schifo» je pripomnil drugi, človek, ki se je šolal v slovenski šoli, človek, ki že od rojstva govori naš jezik. Ne zadostuje nova šola; ne zadostujejo lepe besede vidnih predstavnikov oblasti; treba je spremeniti način, treba je nuditi otrokom možnost šolanja v materinem jeziku. Sicer se v lepem sončnem poslopju ne bodo učili Prešernovega jezika, pa tudi Goethejevega in Dantejevega ne. Potrebnih je bilo trideset let, potreben je bil potres, da je s pročelja starega šolskega poslopja dokončno izbrisal Mussolinijev napis o močnejšem narodu, ki prevladuje nad šibkejšimi. Kot kaže, zaenkrat duh tega napisa še ni izbrisan. BOJAN BREZIGAR KI DNEVNIK Najavljena stavka uslužbencev RAI Tajništvo sindikatov kulturnih delavcev CGIL - CISL - UIL je najavilo, da bo v torek, 7. novembra, vsedržavna stavka uslužbencev radijske in televizijske mreže RAI. Na sestanku z upravnim svetom RAI so sindikati navedli vzroke, ki so privedli do stavke, v bistvu gre za zastoj ustanove. Slednja je pod stalnim pritiskom velikih gospodarskih združenj, ki skušajo prevzeti monopol nad informacijo in kulturnimi programi. Spori med političnimi skupinami, ki so reformo predlagale, otežujejo sleherno izvajanje reforme. V sami ustanovi RAI neovirano delujejo sile, ki objektivno preprečujejo izvajanje načel, kot je na primer načelo kulturnega pluralizma. V sami proizvodnji, pravijo sindikati, se ohranja birokracija, ki ovira razvoj ustanove. Težave so tudi pri finansiranju različnih dejavnosti. Vodstvo RAI pa ni sposobno vzpostaviti takšnih odnosov s sindikalnimi organizacijami, ki bi omogočili reševanje perečih vprašanj. Sindikalne organizacije v posebnem sporočilu torej pozivajo vse uslužbence RAI, naj z vso odločnostjo odgovorijo tistim, ki skušajo zaustaviti razvoj ustanove. • V naše pristanišče je priplula a-meriška letalonosilka »Saratoga*. ki je vključena v 6. brodovje ZDA, na obisk, ki bo trajal do 13. t.m. Ladja ima posadko 4.500 ljudi, odriva 78 tisoč ton, dolga je 317 m, široka 38 in pelje 90 letal. DANES V AVDITORIJU S skladbami Vivaldija se nadaljujejo «nedeljski koncerti» Danes, 5, novembra, ob 11. uri bo v Avditoriju drugi «nedeljski koncert*. Na njem bodo nastopali flavtistka Patricia Dunkerley. o-boist Alessandro Bonelli, violinist Giorgio Selvaggio, fagotist Riccar-do Albanese in čembalist Severino Zannerini. Predvajali bodo nekatere od Vivaldijevih tConcerti a cingue*. v katerih, prihaja do izraza vsa skladateljeva fantazija. tNedeljski koncerti* so ie stara tradicija za naše mesto; priredilo jih je gleda lišče Verdi s sodelovanjem Rai, dnevnika II Piccolo in Teatra Slabi-l iz Furlanije - Julijske krajine. Namenjeni so čim .Urši publiki, zaradi česar bo treba za vstopnino odšteti le 500 lir. medeni čaj medeni napitek v hladnih dneh tope! napitek 1^1 medex Ljubljana. Medexovl medeni čaji. oziroma medeni napitki so predvsem koristni. Ljudje spet vse raje posegajo po zdravilnih zeliščih in si pripravljajo dobre domače čaje, ki uspešno pomagajo pri najrazličnejših težavah, marsikdaj pa lahko nadomeste tudi pretirano uporabo vse številnejših nepotrebnih tablet in drugih zdravil, s kakršnimi vse močneje ogrožamo svoje zdravje. Tudi med velja že skozi stoletja za dragoceno naravno zdravilo, cenili so ga in ga cenijo pri obolenjih prebavil, dihal, jeter, srca, ožilja, živčnega sistema in podobno. Sodobna znanost je dokazala, da je med najpopolnejša hrana za človeški organizem, posebej še za srce, živce, mišice, jetra in možgane. Med povečuje aktivnost človeka, nenadomestljiv je zlasti v prehrani otrok, nosečnic, rekonvalescentov, starejših ljudi, zelo koristen je pri težkih naporih in pri športu. Medexovi medeni čaji, oziroma medeni napitki so prijetni. V poplavi najrazličnejših umetnih pijač se skupaj s pristnimi sadnimi in zelenjavnimi sokovi uvrščajo med napitke, ki ne ustvarjajo samo občutka osvežitve, pač pa zares dajejo našemu organizmu novih moči, s svojimi že pozabljenimi, starimi naravnimi aromami pa vnašajo v izbor pijač na našem tržišču tudi več pestrosti, Medexovi medeni čaji, oziroma medeni napitki so praktični. V gospodinjstvu, v gostinskih obratih, na počitnicah, pri izletih in pri športu nam omogočajo hitro pripravo različnih toplih ali hladnih napitkov, prihranjajo nam delo pri kuhanju ali pa napore pri prenašanju v nahrbtniku in omogočajo slehernemu izbor po lastnem okusu. Ena posodica Medexovega medenega čaja. oziroma medenega napitka pomešana v vroči vodi nam daje skodelico čaja, raztopljena v mrzli vodi ali v slatini, po možnosti s kocko ledu, nam daje osvežujočo pijačo, pomešana v kozarčku pristnega domačega žganja pa odličen naravni aperitiv. Odsvetujemo mešanje z mlekoml VW GOLF LS 1600 75 HP letnik 1976 v odličnem stanju prodam zaradi preselitve. Telefon (040) 826759. URADNICA sama, diskretna išče e-no ali dvosobno stanovanje opremljeno ali ne s centralno kurjavo po možnosti v centru. Plača vnaprej. Tel. urad — Franka — 61-034. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodno menjavo dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled, Via S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 06/777102. ŽELITE se poročiti? Informacije a-gencija »Conoscersi*. Ul. Pelliccerie 6. Videm — odprto ob sredah, sobotah popoldan in ob nedeljah dopoldan. Tel. 295923. PREŠITE volnene odeje, najboljše podloge iz pravega bombaža, vse po tovarniških cenah. 50-odst. prihranek, Trapuntificio Borghes — Gradišča dTsonzo, Ul. Cavour 11 - tel. 0481/99500. TRGOVINA s TV. radio, elektrogo-spodinjskimi stroji — Colja Aldo — Kontovel 134, tel. 225471, nudi v mesecu oktobru in novembru po ugodnih cenah TV in ostale artikle. »CITROEN* — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov Ul. Rittmayer 4/a. CARLI VIRGI1.IO sporoča vsem prijateljem in znancem, da je odprl novo prodajalno vseh vrst starih in novih avtomobilov. Na zalogi 500 68, 72 ; 850 68; A 112 72; NSU 1200 72; mercedes 200 D 70: 124 coupč 1600 74; AR 1300 75:. 1500 C 66: tunus 1300 73: 128 71: 124 68 in še dnige na izbiro. Obiščite nov salon v Ulici Brigata CasaJe št. 7. tel. 826084. TEHNIČNA RISARKA s trinajstletno prakso išče poldnevno zaposlitev, tudi honorarno. Telefonirati na številko 213034. Restavracija «DA FLEGO* TRŽIČ (Monfalcone) Ul. Bagni 39 - Tel. (0481) 73389 Velika banketna dvorana: poroke, birme, obhajila ipd. Domača kuhinja z ribjimi specialitetami in divjačino. Veliko parkirišče. ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel 20-03-71 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE POHIŠTVO RENAR OPČINE, Proseška 3 Telefon 212-255 Lastna obrtniška delavnic* in prodajalna Nudimo po ugodnih cenah: SPALNICE, KUHINJE, DNEVNE SOBE, SEDEŽNE GARNITURE, POSTELJICE IN POHIŠTVO ZA OTROKE, OTROŠKE VOZIČKE IN STAJICE-Obiščite nas! VELIKI SALON POHIŠTVA SODOBNO IN STILNO POHIŠTVO KVALIFICIRANO OSEBJE ZA SERVIS IN GARANCIJO IZBRANI ARTIKLI ugodne cene! Odkup rabljenega pohištva po ugodnih cenah VA PRODAJAMO POHIŠTVO IA KUHINJI podjetja MfrmorcluzzD Posebno ugodni pogoji za prodajo v Jugoslavijo! inex adria aviopromet VOZNI RED 1970/79 1. november — 30. april LJUBLJANA—BEOGRAD IN V. V. LJUBLJANA—SPLIT IN V. V. JP 800 * © JP 800 IAA ©©©©© JP 801 * © JP 801 06.45 07.20 LJUBLJANA' d a 18.25 18.50 07.40 06.15 BEOGRAD a d r 17.30 17.55 © JP 348 * © JP 668 IAA O JP 349 © JP 669 07.25 07.25 d a LJUBLJANA L 18.40 18.40 08.10 08.10 1 a SPLIT d r 17.55 17.55 # NE LETI 16. in 23. DECEMBRA LJUBUANA—SARAJEVO—SKOPJE IN V. V. NE LETI 16. IN 23. DECEMBRA IN 6. IN 13. JANUARJA SKOPJE—TITOGRAD—SARAJEVO V. V. D (D © JP 810 * © JP 648 IAA © © © JP 811 * © JP 649 d i a k 07.30 07.30 LJUBLJANA 20.10 18.35 08.20 08.20 a d SARAJEVO 19.25 17.50 09.05 — d a 18.40 — 09.55 1 SKOPJE a d r 17.50 — D® © JP 820 IAA ©® © JP 821 d a‘ k 10.40 SKOPJE 17.05 11.20 a d TITOGRAD 16.20 12.05 d a 15.35 12.45 SARAJEVO a d 15.00 1 f * NE LETI 16. IN 23. DECEMBRA 6. IN 13. JANUARJA MARIBOR — SARAJEVO — SKOPJE V. V. MARIBOR — SKOPJE IN V. V. LJUBUANA — MARIBOR IN V. V. D © JP 850 IAA ® ® JP 851 07.10 MARIBOR ' d a k 19.55 08.00 08.45 a d SARAJEVO d a 19.05 18.20 09.35 i SKOPJE a d t 17.30 JP 850651 NE LETI 21. DECEMBRA O Nakup vozovnic in informacije: INEX ADRIA AVIOPROMET, Ljubljana, Titova 48, tel. 313-366, 320-970, in pri vseh turističnih agencijah. D © JP 854 IAA ® © JP 855 15.30 d a ‘ MARIBOR k 11.25 16.45 1 SKOPJE a d r 10.10 LJUBLJANA—DUBROVNIK IN V. V. c* * J P 768 IAA d** © JP 769 07.10 LJUBLJANA d a 1 17.00 08.10 1 DUBROVNIK a d r 16.00 D © JP 852 IAA D © JP 853 06.00 d a LJUBLJANA k 21.05 06.25 1 MARIBOR a d r 20.40 JP 852S53 NE LETI 21. DECEM. * NE LETI 7. IN 14. JANUARJA -O'