f-yuStice NO. 40 Ameriška Domovina AMERICAN IN .SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, CHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 27, 1961 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER ŠTEV. LX — VOL. LX Tito so je zjezil nad albanskimi tovariši Jugoslovanska komunistična partija odgogvarja na napade albanskih komunistov. BEOGRAD, FLRJ. — Pretekli teden so albanski komunisti zaključili svoj kongres. Prav do zadnjega ko dnevno napadali Tita in njegovo družbo in jim očitali prav vse, kar premore komunistična domišljija. Titovci ne smatrajo albanskih tovarišev za enakovredne, zato jim niso veliko odgovarjali in ugovarjali. Zdi se pa, da so albanski komunisti šli preko meje, ki jo določa komunistično spodobno vedenje; zato jim je sedaj jugoslovanska komu nistična stranka odgovorila na dolgo in široko. Odgovor pravzaprav ni naslovljen toliko na Tirano, kajti Tirana je premajhna za prepir z Beogradom, kolikor na Moskvo in Peiping. V dveh izjavah, ki imata več kot 15,000 besedi, so temeljito ovrgli vse ob-dolžitve, eno za drugo, kar jim ni bilo težko, kajti očitki, ki so prišli iz Tirane, niso ravno vedno temeljili na resničnosti. Beograjski odgovor na tožbe iz Tirane ne bi bil pomemben, ako ne bi postalo istočasno javna tajnost, da so se odnosi med Jugoslavijo in njenimi sosedi Madžarsko, Romunijo in Bolgarsko zopet močno ohladili. Pogajanja o ureditvi obmejnega promet^, sa kar mekam ,..zapahu. Diplomatski stiki so omejeni na najnavadnejše rutinske posle. Jugqslovani najbrže pri vsem lem pretiravajo pomen sedanje napetosti, kar jim prav hodi, saj ravno sedaj dobivajo veliko podporo iz zapadnih držav. Novi grobovi Jennie Kristofelc V petek je nenadoma umrla na svojem domu na 18200 Neff Rd. 86 let stara Jennie Kristofelc, roj. Klaus. Družina je preje živela na Thames Ave. Pokojna je bila rojena v starem kraju, od koder je prišla v A-meriko pred 50 leti. Tu je za-uustila sinove Anthonya, Josepha in Steva, brata Vincenta Klaus in 14 vnukov ter vnukinj. Mož Anthony je umrl pred nekaj leti. Pokojna je bila članica Oltarnega društva fare Marije Vnebovzete. Pogreb je danes zjutraj ob 8:15 iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore 31vd. pod vodstvom Mary A. Svetek, v cerkev Marije Vnebo-vzezte oB devetih, nato na Kalvarijo. , . Joseph Pograis Po dolgi bolezni je preminul v Veteranski bolnici v Battle Creek, Mich., v Clevelandu rojeni Joseph Pograis, star 45 let. Bil je veteran druge svetovne vojne. Poprej je družina živela aa Miller Ave. Bil je samec. Tukaj zapušča mater Mary, roj. Leskovec, sestro Matildo Erja-/ec, polbrata Edwarda, polsestro Mary Novinc. Oče Luka in polsestra Anna Baitt sta umrla leta 1954. Brat Frank je padel v Irugi svetovni vojni. Truplo je bilo prepeljano v Cleveland. Pogreb je danes zjutraj ob osmih z Jos. Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na All Souls pokopališče. Belgija je prekinila liplomafske vezi z 7M BRUXELLES, Belg. — Belgi-ia je v soboto prekinila redne diplomatske zveze z Združeno Kong. Šmit ne more ugnali Sama Rayburna Načelnik odbora za dnevni red v Predstavniškem domu H. Smith je bil ponovno poražen. Razširitev odbora se je obnesla. WASHINGTON, D. C. — Politična navada “kdo bo koga’’ ni v veljavi samo v voliv-ni borbi, ampak tudi na kongresnem zasedanju. Predsednik predstavniškega doma je na primer iztrgal precej oblasti iz rok kong. H. Smitha, ki je predsednik odbora za dnevni red. Smith ne more več zadrža-vati zakonskih osnutkov, da ne bi prišli pred plenum predstavniškega doma. Hotel se je maščevati nad Rayburnom na ta način, da bi mu pošiljal preveč osnutkov za debato v domu, ako je le mogoče takih, ki niso Rayburnu všeč. Rayburn je takoj pokazal zobe; naročil je demokratski večini v odboru, naj glasuje proti takim nakanam Smitha. Tako se je Smithu pripetilo, da ni mogel spraviti pred plenum dveh predlogov, ki zanje ni maral Rayburn: da bi se seje predstavniškega doma lahko prenašale po televiziji in da bi administracija v nekaterih slučajih ne mogla trošiti proračunskih sredstev brez posebne odobritve Kongresa. Smith se je vdal v usodo, toda bo Rayburnu še nagajal, ako bo mogel. ------O------ Sovjetija plačuje žito za lačne Kitajce ZUERICH, šv. — Rdeča Ki- Kriza v Kongu se zaostrila, Združene države skušajo utrditi zveze z NATO Državni tajnik Rusk se zavaroval v pdovanja WASHINGTON, D.C. — Do Wer je bil Rusk še navaden državljan, je kar javno kritiziral potovanja državnega tajnika Dullesa in trdil, da naj sedi v Washingtonu, tekoče diplomatske posle pa naj izvršujejo poklicni diplomatje. Zdi se, da si je mož zdaj premislil. Obljubil je, da bo šel koncem marca v Bangkok na sejo SEATO. Baje je tam potrebna njegova navzočnost radi kritičnega položaja v državi Laos. S tem je sprožil plaz, ki ga bo težko ustavil. Turčija, Iran in Pakistan namreč želijo, da bi prišel tudi na sejo CEN-TO, ki se bo vršila v aprilu v Ankari. Članom te organizacije se zdi za malo, da bi Rusk šel samo v Bangkok, ne pa tudi v Ankaro. • Ako ne pride, bo zamera, tako Poročajo poslaniki iz Turčije, Irana in Pakistana. Rusk bo to-rej težko odbil povabilo. Ako bo šel v Bangkok in Ankaro, bo ^oral seveda iti v maju tudi na sejo NATO v Oslo. Spustil se bo torej prav na tisto pot, ki jo 3e preje močno kritiziral. tajska je pred nekaj tedni ku-rrabsko republiko, ker ta ni va- pina velike količine žita v Ka-rovala njenega poslaništva te- nadi in Avstraliji. Skupno je kom demonstracij pretekli te-^ dala zanj okoli 120 milijonov den v Kairu. Belgija je radi te- dolarjev. V gospodarskih kro- ga protestirala pri vladi Združene arabske republike, ta pa je orotest zavrnila in odklonila o-oravičilo. Belgijski zunanji minister je izjavil, da se je policija tekom demonstracij in napada na po-daništvo umaknila in se vrnila na pozorišče šele tri ure po napadu. Do demonstracij in izgredov je prišlo zaradi smrti Lumum-be. Njegovi pristaši, med kate- gih prevladuje prepričanje, da so za ta nakup dali na razpolago potrebne devize Sovjeti, ker je znano, da rdeča Kitajska z njimi ne razpolaga. Hruščev je dal kitajskim komunistom posojilo pod pogojem, da mu ne bodo delali zgage v mednarodni politiki. Predsednik o varstvu naših piirodnih bogastev WASHINGTON, D.,C. — Predsednik Kennedy je poslal pretekli teden na Kongres posebno poslanico, ki obravnava varstvo naših prirodnih bogastev. Poslanica ne predlaga nobenih konkretnih korakov, je bolj program za delo, ki je potrebno za varstvo ameriških prirodnih zakladov. Največ se ustavlja pri vprašanju, kako regulirati našo vodno mrežo. Imamo še celo vrsto mogočnih hudournikov, ki poplavljajo cele dele naše dežele, na drugi strani imamo pa kraje, ki jim primanjkuje vode. Poslanica zato govori dosti o namakanju rodovitne zemlje, o jezovih proti povodnjim, o elektrarnah, o boju proti gorskim hudournikom, o kanalizaciji itd. Poslanica tudi ne navaja cenitve investicijskih stroškov, ki bi jih zahtevala izvršitev programa. Kaj bo napravil kongres s spomenico, ne bi megel nihče uganiti. Program sam ni nič novega, ima pa to dobro stran, da obsega vse probleme, ki jih je treba rešiti. Seveda se bodo o-glasili tudi nasprutnhii programa, to so tisti, ki nočejo, da bi federacija postavljala elektrarne in upravljala namakalne sisteme. Programu nasprotuje tudi lesna industrija, ker se boji obveze, da bi morala pogozdovati goličave. V poslanici je omenjena tudi potreba po čiščenju morske vode, da bi postala pitna. Najbrže bo imela na tem polju največ u-speha, kajti tu nima nobenega kritika ali druge vrste nasprotnika. rimi je Združena arabska republika najvnetejša, dolže Belgijo odgovornosti za “umor”. Dež, sneg in vihar prizadeli veliko škodo V soboto je Ohio doživel vreme, kot ga ne pozna vremenska zgodovina. Nepričakovani snežni vihar je ustavil skoro ves premet in prekinil električno napeljavo. Vre menske nezgode tudi drugod. CLEVELAND, O. — Sobota bilo treba ceste zapreti zaradi bo ostala v zgodovini vremena električnih žic, ki so ležale po kot eden najbolj nenavadnih tleh, ali zaradi poplave, dni. V zgodnjih jutranjih urah Snežni vihar je zajel večji del Predsednik sovjetske vlade Hruščev je poslal osebno pismo predsedniku indijske vlade Nehruju in nekaterim drugim vodnikom držav v Aziji in Afriki, v katerem ponovno ostro napada glavnega tajnika ZN Hammarskjoelda in ga dolži odgovornosti za smrt Lumumbe. — Lu-mumbovci zavzeli glavno mesto pokrajine Kasai. — Kennedy poslal Harrimana na razgovore z vodniki zavezniških držav v Evropi. CS.OUDY Vremenski prerok pravi: Delno oblačno in malo topleje- Najvišja temperatura 44 najnižja 32. je legla na mesto gosta megla, ki je ustavila promet na letališču. Čez dan je deževalo včasih bolj včasih manj, okoli sedmih zvečer pa nepričakovano začelo snežiti. Težak moker sneg je lomil veje z drevja, pa trgal tudi telefonske in električne žice. Pri tem je veter dosegel brzino do 55 milj na uro. Ceste so postale težko prehodne, težave pa je povzročalo še posebej to, ker so ponekod zaradi prekinjene električne napeljave prenehale delovati prometne luči. Mestni in državni cestni oddelek sta storila vse, kar je bilo v njuni moči, da bi ostale ceste odprte. Policija je preusmerjala promet, kjer je države, vendar je bil njen severovzhodni del prav posebno močno prizadet. Tekom včerajšnjega dne so postopno očistili ceste in popravili električno napeljavo, toda še okoli poldne je bilo na področju Clevelanda nad 6,000 domov brez električne struje. Na jugu povodnji Med tem ko je Ohio, Kentucky, Indiano in Pennsylvanio pokril sveži sneg ter povzročil nepričakovane težave v prometu in oskrbi, trpe pokrajine na jugu dežele zaradi naraslih voda. Hude poplave so v Alabami in državah ob spodnjem Mis sissippiju. Novemu razredu dolarje, mitožioam pa - zabavo! BEOGRAD, FLRJ. — To je najbrže geslo najnovejše ameriške politike do Jugoslavije. Tito in njegova družba sta dobila iz Amerike samo zadnje čase nad 100 milijonov dolarjev, nekaj pa jih bosta še. Pretekli torek je bila v Beogradu največja zabava, kar si jo tamošnje ljudske množice morejo zamisliti. Ameriška plesna in koncertna skupina, Peterson je priredila plesni ve-1 čer in ga posvetila jazzu! Prireditev je oddajala jugoslovanska televizija. Koncertna dvorana je bila nabito polna, med občinstvom je pn zavladalo naravnost vročično razpoloženje. Miss Fitzgerald je bila celo uro predmet divjih ovacij. Kritika je proglasila prireditev kot največji muzikalni dogodek tega leta, dasiravno smo šele v februarju. Edini, ki se je slabo odrezal, je bil napovedovalec koncertnega sporeda. Ko je oznanil konec, je naletel na vse drugo kot simpatičen odmev. ------o----- Oblika slabega ravnanja V Detroitu je sodišče razvezalo zakon z motivacijo, da je mož duševno mučil ženo, in sicer tako, da je vsako jutro jemal ženino zobno protezo s seboj v službo, tako da žena ni mogla k sosedom na klepet. WASHINGTON, D.C. — Upanje, da bo Sovjetija dala Združenim narodom priložnost, da skušajo v miru delati za pomiritev Konga, je bilo prazno. Zori-nova zahteva ZN po objavi u-krepov, ki naj bi pospešili odhod Belgijcev iz Konga, ter pismo, ki ga je Hruščev poslal predsedniku indijske vlade Nehruju, kažeta jasno, da Moskva ni voljna dovoliti zahodnemu svetu kakega odmora v mednarodni politiki. Predsednik sovjetske vlade Nikita Hruščev je v pismu Nehruju znova obsodil delo Združenih narodov v Kongu in glavnega tajnika Hammarskjoelda naravnost obdolžil umora Lumumbe. Zahteval je umik Združenih narodov iz Konga, kjer naj same afriške države v zvezi z “edino zakonito vlado” A. Gizenge vzpostavijo mir in red. Stališči ZDA in ZSSR popolnoma nasprotni Osebni nastop Hruščeva v sedanji krizi v Kongu potem, ko je predsednik Združenih držav Kennedy javno podal stališče Združenih držav, je jasen dokaz, da trenutno na kako popuščanje mednarodne napetosti ni niti misliti. Kennedy se je postavil odločno na stran Združenih narodov, podprl njihovega glavnega tajnika Daga Hammarskjoelda ter se izjavil za vlado predsednika Kasavubuja kot edino zakonito in priznano od ZN. Pri tem je svaril pred priznanjem Gizenga in njegove vlade v Stanleyvillu kot “zakonite vlade” Konga. Hruščev je po par dneh molka v pismu Nehruju ponovil zahtevo po umiku Združenih narodov iz Konga, ponovil obdol-žitev Hammarskjoelda in zahteval njegov odstop ter se zavzel za priznanje Gizenge kot predsednika edine “zakonite vlade” Konga. Osebni poseg Hruščeva v krizo kaže, da Moskva ne misli popuščati. Lumumbovci zavzeti prestolnico Kasaia LEOPOLDVILLE, Kongo. — Skupini vojaštva iz Stanleyvilla se je posrečilo brez vsakega odpora doseči Luluabourg, glavno mesto pokrajine Kasai, kjer je posadka kakih 2,000 mož doslej priznavala vlado predsednika Kasavubuja. Vlada Kasavubuja je smatrala vojaštvo v Luluabourgu za zanesljivo in je bila obveščena Čombe ustavil pohod proti severu ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Glavni name stnik Hammarskjoelda v Kongu Indijec Dayal je sporočil, da je katanška vojaška kolona, ki je bila poslana na sever pokrajine krotit uporno pleme Baluba, svoj pohod proti Kishisli in Piani ustavila, ko je bila obveščena, da bodo čete Združenih nardov uporabile silo, da preprečijo razširitev državljanske vojne. Harriman v Evropi WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA Kennedy je poslal na razgovore z vodniki zavezniških držav v Evropi A. Harrimana. Namen njegove poti je utrditi vezi v NATO, ki so v zadnjem letu nekako popustile. Harriman je po razgovoru s predsednikom v soboto, včeraj odpotoval v Evropo in se bo danes sestal s predsednikom angleške vlade Macmillanom. Iz Londona pojde sredi tedna v Pariz, kjer se bo sestal z De Gaullom, pa tudi s stalnim svetom NATO, nato pojde dalje v Bonn na razgovore s kanclerjem Adenauerjem. Njegova pot se bo zaključila predvidoma v Rimu. Posla bšanje mednarodnega položaja zahteva tesnejšo povezavo med Združenimi državami in njihovimi zavezniki. Vezi so popustile tako v Evropi kot na Daljnem vzhodu in v Prednji Aziji. Harriman je odpotoval v Evropo, državni tajnik Rusk pojde drugi mesec v Bangkok in kasneje nemara tudi v Ankaro. ------O------- Novi brazilski predsednik Quadros čisti administracijo RIO DE JANEIRO, Braz.— Novi predsednik Quadros je Odpustil iz državne službe vse uradnike, ki so bi’.i nastavljeni po 1. septembiu, in prepovedal nastavljanje novih najmanj za eno leto. Z vodilnih mest je pregnal politične varovance in postavil na njihove položaje strokov-rjake. Tako sta dobili dve največji državni podjetji: naftni kartel in Institut za kavo popolnoma novo vodstvo. Iz Clevelanda in okolice Iz bolnišnice— Po štirih tednih v bolnišnici se je Mrs. Anna Skolar vrnila na dom hčere na 894 E. 232 St. Zahvaljuje se za obiske v bolnišnici, darila in pozdrave. V bolnišnici— Mrs. Josephine Stupica, 848 E. 218 St., je v St. Alexis bolnišnici, soba št. 238. Obiski so dovoljeni. Mrs. Terezija Yanchar, 24950 Drakefield Ave., je v St. Alexis bolnišnici, soba št. 444. Obiski so dovoljeni! Seja— Klub Ljubljana ima jutri, v torek, zvečer ob navadnem času in v navadnih prostorih sejo. Žalostno sporočilo— Mrs. Mici Avsec s 365 E. 262 St. v Euclidu je dobila sporočilo, da ji je v Ljubljani umrl brat Josip Lavrič, višji komercialist Nar. banke v pokoju. Zapustil je ženo Fanči in brata Tomaža (v Clevelandu) ter Janeza (v Sloveniji). -------o------- Maroški kralj Mamed e nspiteakcvano umrl RABAT, Mar. — Kralj Mohamed V. je včeraj po mali operaciji v nosu nepričakovano u-mrl. Zdravniki so se trudili, da bi z masažo srce pognali znova v reden tek, kar pa se jim ni posrečilo. Mohamed je dosegel neodvisnost Maroka izpod francoskega varuštva. Nasledil ga je sin Moulay Hasan. Quadros je dalje naročil no-baje, da se misli lumumbovska' vemu finančnemu ministru, da vojaška kolona, ki je prodirala mora znižati državni prora- proti Luluabourgu, priključiti njej. Ko je zvedela za dejansko stanje, je zahtevala, da Združeni narodi lumumbovski pohod zaustavijo. Ti so zahtevo zavrnili in Luluabourg je prišel brez vsakega boja v lumumbovske roke. Lumumbovske čete so začele že prodirati v samo pokrajino Leopoldville. znižati državni čim za 30'i, da se Brazilija tako znebi proračunskega primanjkljaja, ki znaša okoli $1.2 bilijona. Namerava poslati ) Washington delegacijo s fi nančnim ministrom na čelu, da bi pridobila Kennedyevo administracijo za nove kredite, ki naj stabilizirajo braziljsko gospodarstvo. Tudi v Laosu se kriz? abrača neugodno za ZM BANGKOK, Taj. — Združene države so podprle poziv laoške-ga kralja Savanga Vatane, naj nevtralna komisija, sestavljena iz predstavnikov Burme, Kambodže in Malaje, posreduje za končanje državljanske vojne. Burma in Kambodža sta predlog zazvrnili. Predsednik Kambodže princ Norodon Sihanuk je pisal Kennedyu, da njegova podpora načrtu kralja Vatane kaže dobro voljo ZDA, da pa žal ta načrt ni izvedljiv, ker ga komunistični tabor noče sprejeti. Pretekli teden se je vrnil iz begunstva bivši predsednik nevtralne vlade Souvanna Phouma in izjavil, da bo njegova “vlada” nadaljevala boj do popolne “o-svoboditve“ dežele. Phoumovi vladi je laoški parlament v decembru izrekel nezaupnico, nakar je kralj imenoval novo vlado Bouna Ouma, ki jo je tudi parlament p o trdil. Phoumavo vlado priznavajo komunistične države, Kambodža, Burma in še nekatere, Boun Oumovo pa Združene države, Tajska, J. Vietnam in druge z Zahodom povezane države. Sovjetska zveza je pretekli teden za dan ali dva prenehala pošiljati potrebščine vojaštvu Konga Le in njegovim zaveznikom komunističnim partizanom Patet Lao. Sedaj sovjetska letala žopet redno odmetavajo vojni material nad ozemljem, ki je v oblasti Konga Le in njegovih zaveznikov. VSAJ TRI DNI PREJ predno se preselite, nam pošljite vaš NOVI in STARI NASLOV toLmmm-mkmUM/ a r,^rK« .toliko dobro javno upravo. To delo bi lahko opravili samo i#Ora!Ow!lw^ |Belgijci, toda vse države ZN, razven Francije, so proti te- U: ,ii \ a a »,i icj.i ■ mJBtaUKkm 6117 St. Clair Ave. — UEnderson 1-062S — Cleveland t, Ohi* National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July PcbUaher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debavac "naročnina^- Za Zedinjene države: 112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izvea Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES t JJnited States; $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year mu. Razvaline se lepo vidijo tudi v stališču Amerike do Konga. Kennedy je rekel, da Amerika ne bo trpela vmešavanja nobene velesile v Kongu. Lepo, toda kdo naj potem tam ustvarja red in mir? Ameriški vojaki ne bodo hodili v kon-goška močvirja umirat! Kennedy pravi, naj Amerika vodi svojo politiko do Konga preko ZN. Toda, kaj naj ZN napravijo, ko je njihova organizacija vsa hroma in pohabljena? Človek dobi vtis, da je ameriška politika podobna politiki tiste požarne obrambe, ki izolira požar in ne dovoljuje nikomur, da bi imel od požara kako korist. Morda se ji bo posrečilo, izolirati požar v Kongu, toda tam trpi od požara okoli 14 milijonov ljudi. Ali jim res nihče ne more pomagati v njihovi nesreči? V odgovoru na to vprašanje leži ključ do zboljšanja ža-: lostne usode kongoškega prebivalstva. Upajmo, da bo bodočnost dala tak odgovor. Temelja za to upanje nimamo razen morda v znanem pregovoru bivše cesarsko kraljeve avstrijske birokracije iz davnih časov: Položaj je obupen, toda resen še ni. Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 40 Kongo znova in ne zadnjič Kar nam je do sedaj ustvarila kriza v Kongu, ni gotovo nič prijetnega. Povsod vidimo samo razvaline v megli. Združeni narodi se nahajajo v krizi, nobena olepšava ne prikrije tega dejstva. Odkar je bil Hruščev v New Yorku in tam doživel neuspeh, je kazal zmeraj bolj očitno željo, da minira in torpedira to mednarodno ustanovo. Kriza v Kongu mu je prišla kot nalašč. Dasiravno so komunisti odgovorni za krizo, jo je zvalil na generalnega tajnika ZN Hammarksjolda, da mu lahko odreče svoje zaupanje in ga spravi s poti. Ni mu toliko do osebe generalnega tajnika, glavna njegova namera obstoji v tem, da bi onemogočil imenovanje novega generalnega tajnika in Združenim narodom vsilil neke vrste tajniški triumvirat, kjer bi njegov zaupnik imel veto pravico v vseh administrativnih zadevah in tako ohromil administracijo ZN, kot je na primer zaradi sovjetskega veta postal hrom Varnostni svet. Hruščev je še daleč od svojega cilja, toda njegova taktika je napravila že dosti škode. Posrečilo se ji je, da se kriza razširi tudi na druga področja mednarodne politike, na azijsko-afriško skupino članic ZN, na delo ZN v Kongu itd. V razvalinah je namreč tudi azijsko-afriški blok. V začetku je mislil, da bo lahko igral vlogo tretje sile v ZN. je številčno tako močan, da brez njegovega sodelovanja ni mogoče doseči nobene večine pri glasovanju v plenumu ZN. Njegova številčna moč mu je res dala tak vpliv v ZN, kot ga dejansko ne zasluži. Toda številčna moč sama po sebi ne »pomeni dosti. Treba je imeti tudi cilj za tako moč in poznati pot, ki pelje do cilja. Tega azijsko-afriški blok ni imel in nima. Začetkom je nihal semtertja, včasih šel z Moskvo, vča-sjh z Washingtonom. Spoznal pa je kmalu, da to ne vodi nikamor. Hruščev se mu je res dobrikal na vseh koncih in krajih, toda zahteval je takoj plačilo za dobrikanje: glasovanje proti Ameriki! Ta žrtev se je bloku zdela predraga; radi lepih komunističnih besedi sc res ne splača, da zagaziš v spor v Ameriko. Končno je vse presekal Kennedy z izjavo, da je Amerika sama dosti močna, da varuje svoje interese, male države pa naj gledajo, kako bodo branile svoje. Azijsko-afriški blok se je tako neutegoma znašel ne več v nevtralnosti, ampak v osamelosti. Izhod iz tega neprijetnega položaja je nazadnje še mogoč, toda blok bi moral biti solidaren. To pa ravno ni. Vsi politični voditelji, ki so včlanjeni v tem b'oku, nimajo skupnega cilja v zunanji politiki, posebno afriški ne. Vsak bi rad imel večji ugled in večji vpliv v mednarodni politiki na račun svojega tovariša:. Naser na račun Nkrumaha, Nkrumah na račun Tourea, Toure na račun obeh prvih itd. Vsi skupaj so špekulirali s pomočjo bodisi.Amerike, bodisi Rusije; špekulacija je propadla. Amerika noče podpirati nobenega izmed njih, Rusija pa omejuje svojo pomoč na tiste, ki slepo sledijo njeni politiki. Razvaline nevtralnega azijsko-afriškega bloka se najlepše vidijo ravno v političnih razvalinah v Kongu. Kongo ni danes ne država, ne narod, niti zemljepisen pojem ni. Je kos sveta, ki na njem vsak išče svoje interese v okviru nečesar, o čemur še sam nima nobene jasne siike. Dočim bi večina svobodnih demokratičnih držav rada imela v Kongu mirno in neodvisno državo take ali take vrste, bi komunisti radi napravili iz nje svojo politično kolonijo; večina afriških politikov pa niti tega noče. Vsakdo izmed njih bi rad dobil na svojo stran čim več vplivnih kongoških plemenskih in političnih poglavarjev. Tako išče Naser v Kongu svojo čredo političnih prijateljev, Nkrumah svojo, Toure pa zopet svojo. Ostali afriški voditelji niso v tem pogledu nič boljši. Vse skupaj se malo menijo za tragedijo kongoških plemen, ki se pod vodstvom lokalnih političnih mogotcev in plemenskih poglavarjev uničujejo v državljanski in plemenski vojni. Gre jim v glavnem za to, da dobijo na osebnem političnem vplivu v Kongu. Kongo je zato postal trenutno ne samo simbol vojskovanja v džungli, je rudi ogledalo, ki se v njem vidijo razvaline v azijsko-afriškem bloku in v Združenih narodih. iz vsega tega se ne more roditi vsaj zaenkrat ničesar pametnega. Združeni narodi bi radi napravili red in mir v Kongu. Kako naj ga napravijo, ko v njihovih vrstah vlada državljanska vojna, ne z ognjem in'mečem, ampak z intrigami, spodkopavanjem moči in ugleda ZN, uničevanjem discipline v organih ZN. Kako naj ZN s silo delajo red v Kongu, ko take vojaške sile niti nimajo ne. Izven afriške države nočejo pošiljati svojih vojakov Kongo, da bi tam tvegali svoja življenja, na vojake iz afriških držav se pa nihče ne more zanesti; ialiko preko noči potegnejo z eno ali uru-go polit čno skup rjo, enim ali drugim plemenom. Vojaki iz komunističnih držav bi takoj potegnili s kongoškimi komunisti in njihovimi sopotniki. ZN nimajo dalje upravnega Mon.. Feb. 27. 1961 | BESEDA IZ NARODA I Na nogah si jo dobil Joliet, 111.---Letos je bil god vseh Valentinov, Tinčkov in Tine na pustni torek, ki je bil 14. februarja. Tako pride včasih, da nekatere godove slavijo na kak dan, ki ima tudi kak drugi pomen. To ni nič hudega. Na pustni torek zvečer smo sedeli pri prijatelju Juretu jaz, Nik, Juretov znanec iz Rockdale. Juretova boljša polovica je za pustni večer spekla okusno “spe-hovko.” Že dolgo nisem jedel tako dobre ocvirlkove potice. Kar topila se je v ustih. Da se je prilegla na njo dobra kapljica, tega mi ni treba posebej razlagati. To je samo Ob sebi umevno. Jureta pisem videl že dolgo tako veselo razpoloženega, kakor to pet. Barba je nam ponujala potico, Jure pa je pridno hodil v spodnji štuk s flaško in nam polnil kupe, da je bilo veselje. Ni dolgo vzelo in Nik se je razgrel in beseda mu je tekla, še veliko bolj kakor na kaki plošči. Razgovori so potekali o raznih predmetih. Jure je to pot pripovedoval svoje spomine iiz njegovih prvih let, ko je prišel v to deželo. On se spominja WilUama McKinleya in Theodora Roosevelta, in njunega predsednikovanja. Petem je povedal par slučajev, kako so gledali na Ameriko tedanji slovenski priseljenci v Jolietu in drugod. Povedal je tako-le to le zanimivo dogod-bico: “V South Chicagu je živela tedaj moja pokojna teta Johana. Več mesecev sem se odpravljal, da jo obiščem. Toda tiste čase ni bilo potovanje talko lahko, kakor je v sedanjosti. Tudi nisem imel denarja takoj. Praznih rok in s praznim žepom nihče ne gre rad na kake obiske. Ko sem prišel do par plač in sem imel v že-p u par “kvodrov,” da sem lahko malo z njimi “požvenketal,” sem se pa odpravil na obisk k teti. Bilo je to v soboto pred pustno nedeljo. Po Rock Island železnici sem ee pripeljal. V Jolietu so mi znanci povedali, kje naj izstopim, da dolbim potem poulično karo, ki bi me po 95. cesti }5rlpeljala doli v slovensko naselbino v So. Chicagu. Izstopil nisem na pravem kraju, marveč še le na 63. cesti in potem sem hodil in potoma popraševal, kje je 95. cesta in Ewing Ave. dn \ zelo mi je skoro dve ure in pol, in hudobne ljudi je tspala. v kuhinji in drugod, kadar koli si hotel. Citati ni imela nikdar čas in tudi dosti citati ni znala. Spomin je pa imela tak, da kadar koli je cula ali slišala pripovedovati kako storijo ali kak dogodek, je to znala do besede povedati tako, kakor je cula. In Ibaš ob tistem obisku pri njej, je meni in drugim, ki so bili pri večerji z vso gotovostjo povedala, da v Ameriki delajo iz starih ljudi milo (žajfo). Začudeno sem jo gledal jaz, pa tudi nekateri drugi. Par pa je z njo soglašalo in ji pritrjevalo. “Ja, teta, kako pa to veste?” — sem jo vprašal. “Ti si še mlad Jure!” — je naglasila teta, “ko boš toliko časa v Ameriki, kakor ja, se boš marsikaj naučil.” Gledal sem jo, ona pa si je s predpasnikom obrisala usta, odložila žlico, nato pa začela živahno pripovedovati: “Jure, meni je to kazal in povedal človek, ki mu je to znano. Najrajši imajo tčjke dekleta in žens/ke, ki imajo rudečkasto ruja" ve lase. Lovijo jih pa na razne načine. Pravijo, da imajo na hodnikih taka železna vrata, ko taka ženska stopi na nje se od-pro in taka ženska izgine v odprtino.” “To bi se že verjelo, da kdo pade v kako tako odprtino, ampak da delajo iz takih žajfo, to mi ne gre v glavo, to ne morem razumeti. Kak dokaz imate za to teta?” “Fant, to mi je povedala ženska, ki je v tako odprtino padla. Ko je padla doli v neke temne prostore pod hodnikom, je videla polno skladovnico zabojev in škatelj in na njih je bilo napisano “soap,’" kar pomeni žaj-to. Posrečilo se ji je, da je utekla in je nam to povedala.” Njej je pritrjevalo tudi par njenih bordarjev. Spoznal sem, da ugovarjati bi se ne izplačalo, le zamero bi si nakopal od tete in drugih. Molčal sem. Drugi dan v nedeljo dopoldne sva šla jaz in en njen border po ulici in pred raznimi prodajalnimi in hišami so res bila taka železna vrata, skozi katere so izikladali pri trgovinah blago, druggje zopet kkladali premog in drugo, ki si ga vsuli skozi take odprtine v prtillčja hiš. Ljudje, tki v starem kraju na kaj takega niso bili navajeni, so mislili, da so to pasti, v katere lovijo ljudi in da potem i:z njih delajo žajfo.” To dogodbico je nam povedal Jure. Zabavali smo se ob njej. Nik, ki se je ob poslušanju razgrel pri pokušanju dobre kapljice, je pa z viso resnobo dejal: “Fantje, recite tako ali tlko, na wetu se je marsikaj godilo in se še godi, ki nam ni znano, zakaj se je godilo. Svet ima dobre in' slednji se da sem prišel na naslov moje tete. Sn’denje je bilo kajpada veselo. Moja teta Johana je bila kajpada vesela. Moja aeta Joha-na.je bila Belokranjka starega lipa. Pridna in delavna, da bolje biti ni mogla. Pri številni družini je imela še kar sedem bordarjev, katerim.je kuhala in itparara, ki hi bil sposoben vpeljati v Kongu znova kolikor'prala. Saj sploh ne vem, kedaj peslužijo vsega, kar jim kaj nese. Poglejte sanio, kaj je hudob- vili kot pred najbolj razumnimi in civiliziranimi ljudmi! Odkritja, katera so še danes pred sodišči, so pa pokazala, da so bili ravno Nemci slabši in bolj kruti kakor pa najbolj krvoločne zveri. Vse je je mogoče, vse je mogoče!” — je pristavil Nik. Zdaj je posegla vmes Barba in zelo prav je bilo, da je posegla. Rekla je: “Možje, pustite to pripovedovanje. Naj so že delali kar so hoteli, to je za nami, zakar bold! zahvaljen Bog! Govorimo rajši o čem drugem, kako bo za naprej. Pa po potici posezite in po dobri kapljici, nocoj je ppstni večer, večer veselja, jutri pa začne postni čas, bo treba pa začeti misliti na pokoro.” Ubogali smo jo, zopet smo vsi segli po potici, ki je šla nam v slat, da je bilo nas kar veselje gledati, ko smo mlatili po njej. Zraven pa zalivali z dobro kapljico in zapeli smo še par zdra-vičk in tako proslavili pusta v zadovoljnost vseh. Dal Bog, da bi še katerikrat slavili pusta, kakor smo ga letos. * KAJ JE DRUGEGA NOVEGA PRI NAS IN TOD O-KROG? — Dosti, le to je, da vsi dogodki in novice, ki se dogode tod okrog, niso zanimive za nas Slovence. Včasih je bilo slovenskih novic med nami več, toliko, da jih mnogokrat kar nismo mogli prebaviti. Zdaj se tudi dogodki med nami porazgube med ameriško javnost in četudi včasih važni, ne pridejo toliko vee v ospredje kakor nekdaj, ko smo imeli pred 40 leti tu svoj časopis. Pa tudi nekoč pred več leti smo bili vsi bolj živahni, bolj delavni še mi. Na društvenih sejah, ki so bile polnoštevilno zasedene, smo bili glasni in živahni. Zdaj se malo komu še ljubi iti na seje. Čas je vse ne-ka/ko spremenil. Včasih smo v vsakem slovenskem salunu debatirali o društvih, o tem in o-nem in se mnogokrat lasali o tem in onem. Zdaj se o vsem le še malo čuje kaj. Zdaj pa zgleda, da se vse nekam približuje svojemu večeru in zatonu. Med našimi mladimi je še precej navdušenih tu rojenih Slovencev, ki delujejo.za napredek naselbine, mesta in vsega, kar je dobrega in koristnega med nami. Tako se udejstvujejo pri fari sv. Jožefa, ki je ena izmed najstarejših slovenskih fara in cerkva v Ameriki. Njen nepozabni u s t a n o vitelj pok. č. g. Frančišek Šuštaršič, je pri nas vseh še vedno v dobrem spominu. Njegovi nasledniki vse skozi do sedanjih so mnogo dodali in prispevali k napredku naše fare in naselbine, tako da je to ena najbolj lepo organiziranih župnij v naši škofiji. Ves ta napredek mora biti nam vsem v ponos. * KAJ? JE LI TO MOGOČE? — Mara že biti, ker tako berem v “JHN”, da so pri Živičevih (Jevitz), na 1123 North Hickory St., proslavljali 36-letnico poroke, ali zakonskega življenja. Saj nisem mogel tega lastnim očem verjeti, ko sem o tem bral. John L. Živec ml. pa da je že 36 let v zakonskem jarmu. Pej-te, pejte, sem dejal, ko smo o tem govorili. Pa se je oglasila soseda in je dejala: “Tone, ti ostajaš zadaj! Tebe čas pušča zadaj! Yes, yes, Živ-čev Johnny je že stari oče!” Tedaj sem debelo gledal. Kaj res? Saj sem ga še skoro včeraj videl kakor mladega fanta, zgle-dal je kakor kak mlad študent. Pa da je že stari oče? Kaj pravite?! Well, pa če je tako, je tako, sem dejal, potem so na mestu le iskrene in prisrčne čestitke Mr. Johnu L. Živecu in njegovi dobri soprogi! Mr. John L. Živec je ameriški Slovenec, a navdušen Slovenec, kakršnega LgJUULflJLlLB-iLSJLg-6-fl-C-g-gJl.tt.fl S : Na željo večjega števila starejših čitateljev lista ponatisku-jemo del sestavkov pok. urednika J. Debevca. — Ured. 00000000000000000000000000 Dolgo že vasujemo po naši Me-nišiji. Nekateri pravijo: le še kaj povej od tam, ki tako radi slišimo. Čakajte, bom pa povedal, zakaj kar ne' morem od doma. Saj sem mislil opraviti o,b kratkem, pa je dala beseda besedo in tako sem se zamislil v našo vas, naše ljudi in lepa mlada leta, da kar nehati ne morem. Prav tako je, kakor je uganil moj prijatelj Ivan iz mladih let, ki mi než Hitler počenjal z ljudmi, j je treba iskati. Vedno delaven Tam v Dachau so jih drli in se- na društvenih in jednotinih po- žigali, še vse huje kakor polhe. Saj ste brali ali ne, da so delali iz človeških kož razne izdelke kot pokrivala svetilk, ročne tor- Ijih. Tudi v politiki se udejstvuje in mnogim našim ljudem je že naredil premnoge usluge v tem oziru, za kar bi mu mo- bice itd. In to so delali Nemci, rali biti vsi hvaležni. In to tudi pred katerimi smo se včasih kri- so mu. v sredo, 11. jan. 1.1., sta slavila Mr. in Mrs. John L. Jevitz ml. 36-let'nico zakonskega življenja. Okrog njiju se je zbrala vsa njihova družina, dve hčeri in dva sinova, in njih družine in med “temi so že štirje vnuki in vnukinje. Mr. Živec je Superintendent of Will County Forest Preserve in zelo ugleden političen delavec v Will okraju. Je tajnik od Will County Republican Central Committee in zelo aktiven in delaven faran pri slovenski fari sv. Jožefa v Jolietu. Kot takemu čestitamo in mu želimo še mnogo veselih in prijetnih obletnic n j e g o vega zakonskega življenja in drugače. Isto želimo tudi vsej njegovi dobri družini! Bog vas živi vse! * NAS ROJAK JOHN NE-MANICH je bil izvoljen na letni seji od Joliet Arsenal Ordinance A m m unition Command Credit Union za predsednika te organizacije, ki je bila ustanovljena leta 1955 in njeno članstvo že šteje nad 1,100 članov. Družba je delniška družba in njeno poslovanje zadnjih par let izkazuje lep napredek na vseh straneh. Mlademu rojaku čestitke in želimo mu še mnogo napredka in uspeha na njegovem položaju. — Bodi za danes dovolj, drugič o čem drugem. Tone s hriba. Slovenci na Soriška prosijo podpore za Katoliški dom Gorica, It. — Začela so se dela za dvorano Katoliškega doma v Gorici na drevoredu XX. septembra. Sredi prihodnjega poletja bo ta dograjena in tedaj se bomo goriški katoliški Slovenci ob slovesni otvoritveni prireditvi prvič srečali v skupnem domu, središču naših verskih organizacij in visega našega kulturnega dela. Ker še nimamo dovolj denarnih sredstev, da bi mogli kriti velike stroške za gradnjo dvorane, se prijazno obračamo tudi na vas, ki nam je znana vaša verska in nax'odna zavest, ter vas presimo s srcem na dlani: Podprite naš Katoliški dom, ki bo izraz naše ljubezni do najvišjih vrednot ter dokaz vsemu svetu, da tod živimo Slovenci, ki hočemo delati za zmago dobrega nad zlom, za krščansko vzgojo in kulturo naših ljudi. Zlata knjiga, tki bo izšla po zgraditvi Katoliškega doma in v kateri bedo imena vseh darovalcev, naj priča še poznim potomcem, da imate tudi Vi s svojim prispevkom delež pri tem našem skupnem delu. Svoj prispevek lahko pošljete na upravo “Katoliškega glasa” v Gorico — Riva Piazzutta 18, Go-rizia — Italia. V upanju, da boste v svoji navdušenosti za sveto domovinsko stvar7z razumevanjem sprejeli našo prošnjo, se Vam že vnaprej prisrčno zahvaljujemo ter Vam pcšiljamo iskrene in IbratsKe pozdrave. Za odbor Kat. doma Mirko Mazora. je te dni poslal besedo iz Ljubljane, ko je dobil v roke to moje pisanje . . . “Iz tvojega trajnega obujanja prijetnih spominov na dom in nepozabna mladeniška leta v domovini šklepam, da še s polnim ognjem gori v tebi ljubezen do te naše ljubljene in nepozabne, čeprav osirotele domačije. Gori, skeli in nikoli ti ne Ugasne. Saj smo z vsem svojim utripom zakoreninjeni v to ljubo siroto . . .” Vidite, ki ste s tem mojim pisanjem dan za dnem, to je pa tisto, ki mi daje novih ugibanj, da bi še kaj in še kaj povedal o naši vasi. Zato naj mi ne. bo šteto v napek, če isem predolg, če sem pa tako zakoreninjen v tisto našo ljubo siroto tam za morjem. . . Zato naj bi jih zapisal še nekaj o naših Meniševcih, če vam je prav. Saj se bo tudi to nehalo in zmanjkalo in jo bomo odrinili proti Ameriki, ki nam ne uide, kakor vemo. Čopčev Janezek je šel k spovedi za veliko noč. K spovedi ni težko, če imaš vse v redu in če veš za vse svoje grehe. Lahko je njemu, ki ima to v redu. A Janezek je bil Janezek, po naše povedano: Janezek je bil seme. Vedel je za vsa ptičja gnezda od Kucla do Črvivnika, vedel za vse polsne v Bukovniku in Pretržju, to je vse res, a za vse svoje grehe pa le ni vedel. Za tuje je nekatere vedel. Da hodi Malenški Fronc vasovat k Tomažičevi Micki, je vedel, za sr- . njaka je vedel in kdo ga je “pomotoma” ustrelil, je tudi vedel. In za veliko noč je šel k spo-vedi, kakor rečeno in povedano. župnik je poslušal Janezkove težave, poslušal, da so mu nagajale krave in junci in je zaklel, da; je osle pokazal Blažonovi Mici, ki ga je opravljala, ko je Kranjčanu psu rep vtaknil v precEip, ko je pes prišel vasovat k njihovi psici. Vse je povedal, kajr je vedel. Vse? Nak, vsega pa ne! “Re nekaj imam, gasipud, a tega ne morem tukaj povedati,” je nazadnje strahoma bleknil. “No, pa le povej, ee: si že vse!” “Vse, a tega tukaj ne. Tukaj pa ne,” se brani Janezek na vso moč. “Kje pa?” je vprašal gospod župnik. “Magari zunaj pred cerlkvijo,” je bil pri volji Janezek. Spovednik se je bal, da bi ne bila 'spoved veljavna, ali da bi Janezek mislil, da ni veljavna in bi imel nepotrebne očitke vesti. Zato sta šla ven pred cerkev, župnik s štolo na vratu in z Janezkom ob strani. Zunaj se je zqpnik ustavil in rekel: “No, zdaj sva zunaj cerkve, zdaj pa le povej, česar nisi hotel v cerkvi v spovednici.” “Na sosedovi češnji so ščin-kavci, vsak čas se bodo izpeljali,” je komaj slišno povedal Janezek. “Prav, prav,” je dejal župnik in Janezku kar tam dal odvezo in pokoro. Ko sta končala, je čupnik snel štolo, obrnil Janezka cd sebe in ga močno brcnil tje pod hrbet. “To naj bo za pokoro za ščin-kavce,” je rekel gospod, ki se je komaj premagoval, da mu ni uijel smeh. Župnik pa morda ni vedel, da amo imeli :mi pastirčki močno vero, da se pod streho ne srna povedati, kje gnezdijo ptiči. Ker če se o tem pove komu pod streho, se ptiči tskujajo in ne zletijo. Prav zato je Janezek zaupal to veliko tajnost gospodu šele zunaj pred cerkvijo in šel lahke vesti domov, čeprav se je hodeč proti domu močno drgnil po južnem delu telesa, kamor so mu gospod dali pokoro. Da, močne vere srno bili mi, meniševiiki pastirčki, ki bi ne odnehali od tega, kar smo verovali, za vse na svetu. Recimo, Bog ne daj, da bi zvečer, ko smo odgnali domov in pustili pojemajoč ogenj, da ne bi položili po žerjavici dvoje palic počez v podobi križa, da 'se bodo lahko prišle v mrzli noči gret k ognju duše iz vic. Pa druge 'take smo delali. AMERIŠKA DOMU VIJVA, Aleksander Petofi: KRVNIKOVA VRV ROMAN “Ni več rešitve? Toda rešil Ka bom kljub temu, iztrgal ga bom iz krvnikovih rok.” “Ne boste mogli do njega.” “Zakaj ne? Pobožal sem mu obraz in mu popravil z visokega čela lepe črne lase, ki mu jih je bil dež zmočil in veter razkuš-tral. Govoril sem mu: “Oživi, ‘Ker tisoči in tisoči stoje oko- moj edini otrok, moja edina li vislic.” radost!” “0 prekleti tisoči in tisoči, b* stoje okoli njega, prekleti do tisočerega rodu! Da bi vsi Unu’li iste smrti, na kateri zdaj Pasejo svoje oči. Naj poginejo, naj poginejo . . . tako bodi!” Zgrudil bi se bil, če bi me •Janez ne bil pridržal. “Ti prijatelj,” sem nada-ljeval, “ali si bil že kdaj v Podstrešju?” “Bil sem že, bil . . .” “Ali se od zgoraj vidi do vislic?” “Kaj nameravate?” “Ali se vidi do tja? Odgovo-ri mi in ne vprašuj!” “Da . . ‘Tedaj grem gor . . .” “In?” “Hočem videti, če so le sa-Pje, o čemer govoriva . . . ker ao zdaj ne morem verjeti, da Piso le sanje . . .” Tekel sem pod streho, hla-•slno planil k enemu izmed o-ben in ga odprl . . . Ničesar nisem videl, ker je vzhajajoče solnce pravkar razsulo svoje ^‘irke čez zemljo . . . del sem S' dlan nad oči ... in videl . . . Jmko je krvnik pravkar zlomil Hlnik mojemu sinu. Nastala je noč, prav tako vi-mirna, kot je bilo jutro jasno. “Pojdiva, prijatelj,” sem rebel Janezu. ‘Ostanite, gospod,” je odgo-Voi’il Janez, “bomo že mi o-Pravili “Ne, Janez, tega svetega 'Jela se ne sme nihče dotaknili s svojimi rokami, le jaz in H. Pridi!” In sva šla, da bi pokopala ^jega sina. Bilo je temno. Veter je žvižgi in bučal. Dež je lil. Ulice •^0 bile prazne — komu bi se 'ubilo muditi se v takem vre-meiiu na 'prostem? — le obe-Senci so bili še na griču in ti-bi so se trudili, da bi jih ^Zeli z višine in jih pogrezni-1 v globino. Z Janezom sva °dila, hodila. Boriti sva se mo-ltlla z vso močjo, da sva v di-V)em viharju mogla dalje. Hodila sva dolgo. Ko sva PrDla na mesto, je prenehalo ^eževati, oblaki so se razkla-k Skozi razpoke je posijal me-,Sec in se zopet skril. Veter pa if Brez prestanka, pihal Hbal mojega sina, mojega m uHoka. Ko sem dospel , n-jega, sem mu poljubil mr-i .‘B Sola stopala, s katerih je 11 krvnik Cevlje. In i 11^1° l° SG J0 godilo prav na • ‘ ern mestu, na katerem me •le Kn S* sr m □ 16 MAREC HP® T;(81! 9 i y 12 19 26 i UM lii asi KOLEDAR društvenih prireditev VESTI tov hlapec potegnil . pred dvajset dvema le-nr1nis ndadega sveta. Odve- JiuipGrn.mu vrv raz vra'; Jn P0’ Mislil Črne kroTe na n3ern-jubi .;Sem’ da Bodo moji pol-du ^ lzBrisali sledove vrvi in 0 rri0.i sin znova oživel. Ne, ni oživel. Le njegove oči so strmele vame in jezik se mu je iztezal iz ust. , Naložil sem si ga na pleča in ga nesel na pokopališče. Kdor je že kdaj imel kako tako breme na svojih plečih, ta ve, kako težek je svet. . . zakaj meni se je zdelo, da nosim cel svet. “Ha”, sem vzkliknil me.d potjo, “ali nisva pustila tam vrvi?” “Ne gospod, pobrali ste jo”, je odgovoril Janez. “Tako je prav”, sem rekel in nadaljevala sva pot. Dospela sva na pokopališče in ga zagrebla. In to se je zgodilo prav na istem pokopališču, kjer sem bil pred dvajset dvemi leti Rozo izkopal iz zemlje. Mesto je izvedelo, da je oni “hudodelec”, ki so ga bili obesili, pokopan na pokopališču, ki je določeno samo za “poštene” ljudi, hotelo je izkopati njegove kosti in jih vreči na gmajno. Prehitel sem ljudi. Dal sem ga sam izkopati in odpeljati daleč, daleč. . . Moj ubogi sin! Tudi po smrti tako dolgo ni našel miru. Toda zdaj počiva v miru. Sredi divjega gozda leži okrogla dolinica. Na gričih, ki jo obkrožajo, n e p r e stano šume smreke, zakaj iz njih se dvigajo viharji in k njim se zopet vračajo. Toda spodaj v dolinci je pokoj in mir, le ptice se pogovarjajo s potočkom. Sredi dolinic so smi-eke iztrebljene in na njihovem mestu stoji velik, bel steber, ki me je stal petdeset tisoč goldinarjev. Na njem stoji napis: MOJ SIN. 24. Po polnoči sem se vrnil s pogreba. Ta dan je bil zame tako težek, kakor ni od stvarjenja in ne bo do konca sveta kak dan tako težek za katerega koli človeka. Izčrpan na duši in na telesu, izmučen sem se zgrudil na ležišče, da bi zaspal ali umrl. Nisem umrl, a tudi zaspati mi ni bilo mogoče. Kakor s strahotnim čopičem naslikane podobe neke panorame so mi plavali pred očmi dogodki tistega dne in vsega življenja, Nazadnje, ko se je že danilo, so mi začele bledeti pošasti spominov. . . Zagrinjale so se v čimdalje bolj gosto meglo. . . njihove obrise sem videl le nerazločno. . . Qči,so se mi zaprle, da bi zaspal. Tedaj sem zaslišal glasno trkanje na moje okno in besede: “M a t i j a Andorlaki! Ali poznaš moj glas? Že dolgo je od tega, kar ga nisi več slišal. Jaz sem tisti berač, katerega hčer je tvoj sin ljubil, oni berač, ki je svojo hčer prisilil, da ga je spravila v obup. Jaz sem tisti berač, ki je bil nekoč velik gospod, a si ga ti pripravil ob vse in ki se imenuje Baltazar Ternjej. . . Matija Andorlaki, napravil si me berača, a jaz sem tvojega sina spravil na vislice.” (Dalje prihodnjič) --------o------- MAREC 5.—Glasbena Matica poda koncert v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Začetek ob štirih. 11.-12.—Sejem, modna .razstava in predstave peke v farni dvorani pri Sv. Vidu pod pokroviteljstvom Slovenske ženske zveze v Ohio. Modno razstva-vo bo pripravila Grdina’s Bridal Shop. 19.—Slovenski oder bo podal v dvorani pri Sv. Vidu Gregori-novo pasijonsko igro “V času Obiskanja”. APRIL 9.i—Pevski zbor SLOVAN poda svoj pomladanski koncert v AJC na Recher Ave. 9.—Korotan priredi svoj pomladanski koncert v šolski dvorani pri Sv. Vidu. 23.—Pevski zbor Jadran poda Spomladanski koncert ob 3:30 pop. v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Po koncertu večerja in ples. Igra Urankarjev orkester. 30.—Pevski zbor Planina priredi pomladanski koncert v SND na 5050 Stanley Ave., Maple Heights. Začetek ob štirih popoldne. MAJ 3.-7.—KSKJ vzhodna kegljaška tekma v Grdinovem kegljišču. Ples v novi dvorani sv. Vida v soboto, 6. maja. 7.—Pevski zbor TRIGLAV poda letni koncert v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Po koncertu domača zabava v Slov. domu na 6818 Denison Ave. 14.—Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani pri Sv. Vidu MATER INSKO Filozofi in sociologi v Titovini zavijajo na stran pota Na Bledu so imeli lani v no-, vembru posvetovanje “filozofi in sociologi”. Po izjavi Borisa Ziherla, ideologa slovenskega dela Komunistične partije, so se na tem posvetovanju nekateri kar očitno izjavili proti Mar-ksu in njegovim nazorom. Eden od teh je bil menda dr. Rudi Supek, “ki je zaradi svojega nekvalificiranega nastopa naletel na splošen odpor”. Dr. Kangrgja in M. Markovič sta opozarjala na nasprotja med trditvami Marksa in Engelsa ter Lenina. To je Ziherla razjezilo, da je “izigravanje mladega Marksa proti Engelsu, pa tudi Leninu, dokaj priskutno”. Ob PROSLAVO. 27.—Podružnica št. 47 SŽZ pra-; svoje tovariše se je obregnil, da znuje 30-letnico svojega ob-1 ne napadajo marksizma nepo- stoja z okusno večerjo in domačo zabavo v Slov. Del. Dvorani na Prince Ave. OKTOBER 1.— Korotan priredi izredni koncert ob 10-letnici svojega obstoja. NOVEMBER sredno, ampak v dbliki “stalinizma”, pri tem se nekateri oddaljijo od marksizma tako daleč, da so njihove trditve podobne nekaterim trditvam katoliške kritike marksizma ... Opazke Borisa Ziherla kažejo, da so se marksizma in njego- 5.—G 1 a s b e n a Matica priredi vih naukov preobjedli celo oni, opero “Hoffmanove pripovedke” v SND na St. Clair Ave. ob 3:30 pop. 26.—Pevski zbor SLOVAN poda v AJC svoj jesenski koncert. CXXXXXl nrrTXTTTTxrTTTTTi'yTYnrrTXTxirn AMER1ŠKO-SLOVENSKI ROMANJI V FATIMO-LURD-RIM-BENETKE ZDRUŽENI Z OBISKOM DOMOVINE SWISSAIR-JET IZ NEW YORKA 12. junija SWISSAIR-JET IZ NEW YORKA 24. junija pod vodstvom izkušenih slovenskih duhovnikov iz U.S.A. V Sloveniji ostanete, kolikor časa želite! Celotna cena s hoteli I. razreda, hrano, prevozi ter izleti SAMO $795.00 Informacije daje — prijave sprejema BLED TRAVEL SERVICE 6113 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio EX 1-8787 Se priporočamo ZA POPRAVITI ALI STAVITI NOVO STREHO ALI ŽLEBOVE. VRŠIMO VSA V KLEPARSKO STROKO SPADAJOČA DELA. NAŠE DELO JE POZNANO IN ZANESLJIVO FRANK KURE LahKo pišete na ta naslov: R. F. D. No. 1, Route 44, Newbury, Ohio Pokličite telefonično: JOrdan 4-5503 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St.D 002 Lakeshoro Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene ki jih je režim smatral za svoj idejni steber. Ta razvoj močno spominja na duhovni razvoj Milovana Djilasa in morda tudi ni Djilas brez vsakega vpliva nanj. Povprečni letni dohodek 138,000 dinarjev Avdo Humo, član zvezne vlade, je nedavno objavil podatke o povprečnem jugoslovanskem narodnem dohodku. Ta je po njegovih besedah sedaj 138,000 dinarjev na leto ali 11,500 na mesec. Ce pomislimo, da stane po novem letu kilo navadne govedine že okoli 600 dinarjev, potem nam je vse blagostanje v Jugoslaviji lahko očitno. Avdo je stiskanim množicam obljubil, da se. jim bo položaj izboljšal ter da se bo njihov dohodek zvišal v naslednjih petih letih na 222,000 dinarjev. Komunizem ne prinaša mleka in medu, pač pa nasilje, ječe in tajno policijo, strah in molk ...To imenujejo tukajšnji titovski propagandisti “stoletni skok naprej”! Modernizacija jadranskih pristanišč Oblasti so objavile, da bodo " izdale tekom letošnjega leta za * ; modernizacijo jadranskih pristanišč, v glavnem Reke, Ploč in Bara 17 bilijonov dinarjev. Rejsko pristanišče bo razširjeno in (mehanizirano. Pristanišči Ploče ! (Kardeljevo) na ustju Neretve in Bar ob črnogorski obali bosta ^ |j.2grajem v naslednjih letin ta- ko, da bosta vsako lahko sprejer li do 1.5 milijona tovora letno. Ta pristanišča grade in izpopolnjujejo iz sredstev zvezne vlade, slovenski Koper in Piran pa mora graditi Slovenija sama. Kopru obetajo železniško zvezo z Ljubljano iz leta v leto, pa jo še niso začeli niti graditi in ni niti izgledov, da bodo to slcoro storili. Ni torej prav nič čudno, če je razpoloženje v Ljubljani iz dneva v dan “povezavi” z Jugom manj naklonjeno! Sklepi in obeti Predsednik Zveze kmetijskih zbornic Jugoslavije Ivan Bukovič je dejal zastopniku ljubljanskega lista “Delo,” da je jugoslovansko kmetijstvo šele na začetku. Doslelj daj bi doseglo resnejše uspehe le v pridelovanju pšenice in koruze, pri reji prašičev in govedi. Napovedal je, da bodo po petletnem planu skušali podvojiti kmetijske pridelke. Posebno se bodo potrudili za povečanje pridelka živinske krme, kar bo omogočilo razvoj živinoreje. Bukovič je poudaril, da je mo. goče podvojiti pridelek pšenice in koruze na znatno manjših površinah, kot so et, na katerih iih goje sedajv — Te besede povedo jasno, na kakšni stopinji je pridelovanje žita v sedanji Jugoslaviji! Bukovič je povedal tudi, da je zaradi pomanjkanja močnih krmil za živino proizvodnja mesa “omejena, draga in premalo kvalitetna.” Partizanstva v filmu so se navžili Na zborovanju Združenja film. skih scenaristov in režiserjev v Beogradu so ugotovili: “Kadar teče beseda o filmskem prikazovanju revolucionarnih dni in dogodkov . . . slišimo večkrat glasove, da je v naših filmih pre^-več vojnih tem . . ..” — Ljudje doma so se .naveličali komunistične propagande in “narodne osvobodilne borbe” že celo v filmu, nam v Ameriki pa jo neki pisači ponujajo v stari, preživeli, nezreli obliki. Ni čudno, da se jim posmehujejo pri tem celo lastni pristaši . . . Delavski svet ni zas'edel . . . Koliko besedi imajo delavski sveti dejansko pri vodstvu podjetij, pokaže dosti dobro tale se1- stavek iz ljubljanskega “Dela”: * .“Tule, vidiš, bodo čez dva meseca stali hlevi in v njih 200 glav živine.” Vodilni uslužbenec kmetijskega posestva v ljubljanskem okraju je dvignil roko in s prstom pokazal na prazen travnik, kjer naj bi st^Ji hlevi. “Ali res . .,.?” Naletel je prav na člana delavskega sveta, ki je le debelo pogledal, nato brž k telefonu: “Tovarišica, ali je medtem zasedal delavski svet, ne da bi jaz vedel?” Delavski svet ni zasedal. Nihče izmed članov ni ničesar vedel o kakšnih hlevih ali živini. Sklicali so izredno zasedanje in povabili še predstavnike Občine in drugih, ki so sklepali o investicijah na njihovem posestvu. Vabljenih predstavnikov na zasedanje delavskega sveta ni bilo. Tak postopek je pač težko zagovarjati. * Pravni referent občinskega ljudskega odbora je neko soboto klical dva predstavnika delavskega sveta, naj se v ponedeljek udeležita seje komisije za razrešitve in imenovanja. “Ampak, to variš” so ugovarjali na drugem koncu žice. “Delavskega sveta na posestvu ne moremo sklicati tako na hitro roko.” “Naj jima pa predsednik delavskega sveta napiše pooblastilo.” Potlej je pravni referent obči. ne doživel pravni poulk: Predsednik delavskega sveta opravlja svojo funkcijo le na zasedanju in ne more na svojo roko nikogar pooblaščati. 'Sklepali pa naj bi o razrešitvi njihovega direktorja in o imenovanju novega. * Tajnica Republiškega odbora sindikata kmetijskih, živilskih in tobačnih delavcev Ne da Verbek je na plenarnem zasedanju republiškega sindikalnega sveta opozorila še na druge oblike krnenja samoupravnih pravic teh kolektivov. Tako so morali na nekem posestvu v štirinajstih dneh pa naročilu dvakrat izdelati elaborat o povečanju živinoreje, najprej od 300 na 1600 glav, potlej pa na 1800, češ da so se prej zmotili. Ali drug primer, ko so klicali šefa gospodarsko računskega sektorja, naj prinese garantno pismo za kredit, o katerem pa na posestvu niso ničesar vedeli. Seveda so tudi investicijski elaborat izdelali in sklepali o njem drugod. * Metode administrativnega vmešavanja, ki temelje na dr-žavino-kapitalističnih konceptih, na tem področju, se torej še niso preživele. Pokažite “AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled. VIHARNO MORJE — šest in pol čevljev visoki valovi butajo 'preko zaščitnih zičlov na bregu v San Francisco ter odkladajo tja pesek, >ki (ja delavca v ozadju mečeta nazaj b morje. . 4 NOVE PLOŠČE priljubljenih slovenskih pesmi in melodij SL 11 — Na mostu Pozno v noč (Kvintet Avsenik) SL 12 — Pozimi pa rožiee ne cveto Kako bom ljubila Tam kjer pisana so polja Dekle na vrtu zelenem sedi Pod rožnato planino Vse rožice rumene (Moški in ženski zbor) SL 13 — Nageljni rdeči Tam na vrtni gredi (Kvintet Zadovoljni Kranjci) SL 14 — O mraku Na tujih tleh Popotnikova pesem Lastovki v slovo (Solisti, zbor in orkester) Na zalogi so še plošče: SL 2 — Mladinske pesmi; SL 3 — Svet’ Angel Gospodov (nabožna); SL 4 — Marjanca; SL 5 — Bratci veseli vsi; SL 6 — Tam kjer murke cveto; SL 7 — Moj rodni dom: SL 8 — Gor čez jezero; SL 9 — Hišca ob cest stoji; SL 10 — V dolinci prijetni. Vse plošče so 4.-> RPM. Cena po-; samezni plošči je S1.25 (poštnina je; vračunana). Plošče naročite pri; SLOWED RECORDS P O. KOX 8184 CHICAGO 80, ILLINOIS. U.S.A V Clevelandu so plošče naprodaj pri “Familiji” na Glass Ave. in pri Mervar Music Mart, St. Clair Ave. V Venezueli so imeli pretekli teden običajno mesečno revolucijo CARACAS, Ven. — V zgodnjih urah preteklega ponedeljka so imeli v venezuelski pre-stolici zopet poskusno revolucijo, ki je trajala le nekaj ur. Začeli so jo nezadovoljni oficirji s pomočjo komunistov in njihovih sopotnikov. Javnost je komaj vedela zanjo. Vlada se je, vsaj zdi se tako, naveličala takih dogodkov. Ves pretekli teden je spravljala pod ključ vse civiliste in vojake, ki so bili udeleženi pri nameravani revoluciji. Koncem tedna je bilo zaprtih že okoli 200 osumljencev. MALI OGLASI Stanovanje se odda Štiri sobe in kopalnica na 1126 E. 76 St. zgoraj. Za pojasnila kličite IV 1-3940. (42) PrijaSePs Pharmacy SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamins First Aid Supplies Vogal St. Clair Ave. in E. 68 St. ČF. HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo • »li trgovino, obrnite se do nas JQS. GLOBOKAR 986 E. 74th St. HE 1-6607 C I Višarska polena ■pisal Narte Velikonja “Najprej eden in potem še e-den in potem še eden!” je pripovedoval fantek. “In drugi je udaril!” “Da! In je tekel!” “Kod?” je vprašal župnik. “Tukaj!” In so vsi šli za njim. “Navzdol?” je vprašal Blaž. “Tu gor!” je dejal fantek. “Drugi je tekel tu gor, in potem je tekel še eden tam dol in tu gor!” je kazal fantek. “Tu gor, kjer je šel pes!” “Kakšen je bil?” “Velik!” “In eden tudi velik!” je dejalo dekletce. “In potem je bilo dosti mož!” “In tisti je udaril, ki je dejal: goljuf!” “In zakričal!” je prikimalo dekletce. “Zdaj vem!” je prikimal župnik. “Vsi moramo v mesto, da spričamo!” je hitel. “Vsi, da naj odložijo, da se preišče!” “In tu je še nekaj,” se je pripognila Klančarka v grmovje in izvlekla iz njega hranilno knjižico. “Martin Božič!” je bral župnik. “To ni nič, Tine že ni! Prijatelja sta bila z rajnikom, še za pričo mu je bil. To je slučajno izgubil, ko so iskali sled!” “Martin Božič!” se je stresel Blaž. 38. Sivi zagovornik je vstal, si o-brisal naočnike in začel: “Ce bi mogla govoriti žival, bi človek mnogo laže prišel do resnice. Gospod državni pravdnik je na to resnico pozabil in sklepa iz kretenj živali na človekovo dejanje. Poslušajte človeka, ki pravi, da je nedolžen. Ta človek pravi preprosto, da je nedolžen. In gospod državni pravdnik misli, da tak preprost človek tako zvito misli. Dovolil si je opisati tudi njegov značaj. In kot obtežilno je navajal, da mož ne popiva in ne pleše in da je potuhnjenec. Ali ne gleda iz vsakega njegovega dejanja sama dobrota? In kdaj je dobrota ubijala? Dovolil si je tudi navajati, da kmečki človek misli prej na konja, potem na človeka. Povprečni človek, toda ne tak značaj, kakor je obtoženec. Pri takem človeku se oglasi najprej dobrota. Gospodje porotniki, ali ne vidite moža pred seboj. Miren, premišljen, preudaren mož, ki ni nikoli mislil in namerjal slabega!” je pokazal z roko. “Jaz sam se moram žago- CHICAGO, ILL. BEAL ESTATE FOB SALE 5300 NORTH - 3300 WEST. 4 Apartments. Stoker steam heat. 3 car brick gar. $13,000 down. Nr. excellent transportation, close to schools. By owner. CO 7-5066. (41) NEW DELUXE 6 flat with all deluxe features. The very best money can buy. Many extras. Call builder. TU. 9-5020. (41) EDISON PARK—By owner. 3 Bedroom brick ranch. Finished basement, gas heat, garage, fence. Lot 45x125’. Extras. Upper 20’s. NEw-castle 1-9287. (41) NEW, BIG RANCH — 5% rooms, brick, fully decor., Ige. bsmt., gas ht. 448 N. Springfield, model, by appt. FI. 5-4600 or DI. 2-4167. (41) varja/i pred njim. On trdi, da jaz ne verujem v njegovo nedolžnost? Verovati se pravi, nekaj imeti za res, česar le dokazati ne moreš, toda njegova nedolžnost se da dokazati! Kakor se mu krivda ne da dokazati, se mu da dokazati nedolžnost. Pa ne z živalskimi pričami, ki so neme, temveč z živimi pričami, ki govore. Gospod državni pravdnik je dejal, da je obtoženec umor pripravljal. Iz golega maščevanja! Izbral si je skoraj poldne, ko sveti sonce in ima vsak grm oči, kot naugodnejšo priliko za umor. Pod najmočnejšo božjo lučjo! Šel z namero, da nekoga ubije, kakor greš po petelina na dvorišče. To je tisti pogrešek, ki ga dela gospod državni pravdnik. In zdaj mi še molite tiste čevlje pod nos. Pes je planil na čevlje. Ali je planil tudi na človeka? Ni! Matijec Mohor ni imel tistih čevljev na nogah, to je vse! Zato ker je nekdo vzel njegove čevlje, ne morete klicati gospodarja na odgovor. Za svoje čevlje na tujih nogah le ne bo dajal odgovora! Zdaj pa še to! Čevlje sezuje ter jih vrže pod klop, obleke pa ne sleče. Če je tak prebrisanec, da je vse premislil že od davna, potem. priča to dejanje proti tej prebrisanosti, če pa ni prebrisan, potem pa vse te okoliščine niso nastale po njegovi krivdi. Ne delajte sile človeku, temveč pripisujte človeški pameti le toliko, kolikor res premore, in ne človeški neumnosti, česar ne zmore.” Tine se je vzradostil. “Pa ga bodo le oprostili. Samo da ga ne obsodijo, da ne bom kriv njegove nesreče. Saj ga niti sam nisem namerjal umoriti!” “O umoru pa sploh ne moremo govoriti. Opraviti imamo samo z enim udarcem, opoldne, na njivi, na božji dlani pod o- koliščinami, ki kažejo le na u-boj,” je nadaljeval zagovornik. Storilec je udaril z otiko in ni prinesel nobenega orodja s seboj. Kdor bi bil pripravil ta zločin od davna, ki bil počakal ponoči za grmom, ko ga nihče ne vidi, ne opoldne sredi njiv.” “Res je!” je potrdil Tine skoraj na glas. Zdelo se mu je, da zagovornik gleda vedno nanj, kakor je prej državni pravdnik. “Toda, če Matijca oproste! Potem, bodo iskali naprej in našli mene! Saj bi bilo prav, da bi me našli!” je nenadno zaživelo v njem. “Vse bi bilo poravnano! Tako pa sem poročen in nisem poročen, ko Franca že ve o Francetu, sem hlapec in sem brez denarja. Vse se je zmaličilo, da sedim tu za pričo, namesto bi sedel na zatožni klopi! Kaj je dejal Blaž o zlodeju? Kaj bi dejala mati, mati, ki mi ni nikoli žalega storil, na zatožni klopi namesto mene! In dela pokoro zame! On dela pokoro zame in ne Blaž, oče! O kakšen oče! Da bi me le našli!“ S čudnotoplo željo v srcu je sedel in poslušal zagovornika. Groza pred obsodbo se mu je tajala in rastlo je v njem trpko-sladko pričakovanje, da se nekaj zgodi, kar ga bo odrešilo. “Meni je za človeka. Zakaj je rajni umrl, ne vemo, a ni treba zato še nedolžne žrtve. Jaz trdim, da celo storilec ni nameraval moriti,” je poudaril zagovornik. “Ni, ne!” je potrdil Tine polglasno in se ustrašil svojih besedi. “Izdal se boš sam in potem, potem boš visel!” Ta strašna misel se mu je spovračala in dušila vsako boljše nagnenje v srcu. “Visel s spačenim obrazom tri pedi od tal!” “Da, celo storilec ni namerjal umoriti. V jezi je udaril. Bog ve, zakaj je šlo. Vse dejanje kaže bolj na nesrečo. Izvršilo se je v prepiru. Nepremišljeno!” je dejal zagovornik. “Zdaj bo počilo!” se je s čudno radostjo zavedel Tine. “Zdaj bo pokazal name. O, če bi le pokazal!” je spet zašepetal v divjem valovanju čustev, strahu, groze in nezavednih želj. V njem se je pehalo tisoč raznih občutkov, ne da bi se mogel odločiti. “Tiste čevlje je moral nekdo slučajno nekje najti in obuti. In potem je bila kuhinja prazna in jih je vrgel nazaj. Niti tega niste pomislili, da bi preiskali,