PRIMORSKI DNEVNIK Poštnimi pucuna v gotovini _ Cdift 35 lil* Abb postale I gruppo Leto XIX. St. 80 (5455) TRST, četrtek 4. aprila 1963 Kennedy proti «nenadzorovanim» napadom kubanskih kontrarevolucionarjev na Kubo Po mnenju ZDA je bilo na Kubi okoli 22 tisoč sovjetskih vojakov, od katerih je zapustilo otok 9 tisoč - Razkritje o ameriškem podpiranju napadov WASHINGTON, 3. — Predsednik Kennedy je na tiskovni konferenci 'izjavil, da je Sovjetska zveza umaknila s Kube skupno 9000 sovjetskih vojakov, ki so bili na otoku, ko je izbruhnila kriza na tem področju. 5000 mož je zapustilo otok novembra, ko so odpeljali raketne izstrelke, drugih 4000 pa je otok zapustilo od tedaj do danes. Ko je izbruhnila kriza lanske jeseni, računajo, da je bilo na otoku okoli 22.000 sovjetskih vojakov. Po mnenju ZDA jih je torej na otoku še 12.000, in ZDA bodo vztrajale, naj jih Sovjetska zveza umakne. Nato je K|ennedy izjavil, da napadi kubanskih kontrarevolucio- zadostne blaginje ter zmanjšanja cen proizvodov nekaterih držav. Kar se tiče priznanja vlad, ki so prevzele oblast s silo, kakor v Gvatemali, upa ameriška vlada, da bodo prihodnje volitve omogočile povratek «k demokratični obliki vlade*. O Srednjem vzhodu je predsednik izjavil, da ZDA stalno proučujejo tamkajšnji položaj, zato da se »ravnotežje sil ne bi uničilo*. Glede sodelovanja nemških znanstvenikov pri izdelovanju modernega orožja v ZAR je treba videti, «ali je bilo to ravnotežje uničeno*. Na vsak način ZDA nasprotujejo, da bi na Srednji vzhod prišlo jedrsko orožje, ali pa da bi se tam izdelovalo. Nato je Kennedy dejal, da je mogoče, da ima Hruščov sedaj nekatere težave, kakor se dogaja večini državnikov. O vesoljskih zadevah je izjavil, da se ZDA zavedajo dejstva, da zaostajajo za HlIlllllllllllllllllUIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIlIllllllllllliniMllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllIllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIMIIIII Proračun angleške vlade kot «volilna strategija» Finančni minister je napovedal številne davčne olajšave Wilson je izjavil, da gre za «spreobrnitev na smrtni postelji* narjev na Kubo ne morejo imeti drugega učinka nego »navajati Sovjetsko zvezo, da obdrži svoje sile na Kubi in pošilja sredstva za zaščito svojih trgovskih ladij*. »Te operacije bi lahko povzročile povračilne ukrepe proti ameriškim ladjam, in v tem primeru bi bile ZDA prisiljene sprejeti vojaške zaščitne ukrepe. Tedaj bi se položaj lahko poslabšal. ZDA želijo pomagati Kubancem, »ki skušajo osvoboditi svojo deželo*, toda delajo razliko med nenadzorovanimi operacijami in pobudami, kakršna je vključitev v ameriške oborožene sile 400 do 500 članov kubansko brigade, ki so sodelovali pri neuspelem napadu na Kubo leta 1961.» Glede dogodkov v Gvatemali in Argentini je predsednik izjavil, da so poizkusi državnih udarov v teh državah značilni za vprašanja, ki jih »zavezništvo za napredek* mora načeti in rešiti. Ti poizkusi so posledica nestabilnosti na ameriškem kontinentu, slabe razdelitve bogastva in tudi ne- LONDON, 3. — Angleški finančni minister Maudling je pred. ložil danes popoldne v spodnji zbornici proračun za prihodnje finančno leto. Poudaril je, da je potrebno doseči večji gospodarski razmah, ne da bi to povzročilo inflacijo, in da je nujno potrebno doseči štiriodstotno povečanje proizvodnje, kakor je določil »državni svet za gospodarski razvoj*. Izrekel je prepričanje, da je to bioč doseči, ne da bi oškodovalo britansko valuto. Vendar pa ne zadostuje samo politika vlade, temveč je potrebno sodelovanje vsega prebivalstva. Pri pregledu obračuna v pravkar zaključenem finančnem letu ja minister naštel podatke o dogodkih in izdatkih ir ugotovil, da |zkazuje obračun 353 milijonov sierlingov prebitka. Izredni obračun pa se jč zaključil s primanjkljajem 419 milijonov šterlingov, tako da izkazuje primanjkljaj 86 milljonbv šterlingov, ki so ga krili iz narodnih prihrankov, ki so se v preteklem letu zvišali na 300 milijonov šterlingov. Zatem je minister napovedal celo vrsto davčnih olajšav za prihodnje leto za skupno 250 milijonov šterlingov. Lastniki hiš, v .katerih prebivajo, ali tistih, ki kupijo hišo, da bodo v njej stanovali, ne bodo več plačevali lastninskega- davka. Nad tr; milijone ljudi bo popolnoma oproščenih nepo-siednega davka na dohodek zaradi davčnih razbremenitev. Zvišali bodo namreč znesek, ki se odbije od obdavčljivega zneska dohodkov. Ukinitev lastninskega davka za liste, ki živijo v ldstni hiši, bo stala državo 48 milijonov šterlingov v enem letu. Maudling je naštel tudi nekatere druge manjše koncesije, ki bodo stale državo deset milijonov šterlingov v prvem letu in 28 milijonov v naslednjih letih. Omenil je tudi možnost poenotenja pri obdavčevanju dobičkov. Govoril je zatem o gospodarskem Položaju in izjavil, da se je izvoz Povečal za pet odstotkov. Angleške cene na svetovnih trgih so dovolj stalne, toda domače bogastvo se ne izkorišča v zadostni meri. Glede perspektiv za prihodnost je Maudling izjavil, da se predvideva, da se bo svetovna trgovina letos večala počasneje kakor v preteklih letih, kar se bo odrazilo tudi na angleški izvoz blaga, toda ne na izvoz služnosti. Izrekel je optimizem v povečanje investicij in notranje potrošnje, realnih dohodkov In rezerv ln tudi glede izboljšanja trgovinske bilance. Dodal je, da bi se moral povečati tudi izvoz dolgoročnega kapitala. Zatem je minister ugotovil, da razpolaga Velika Britanija z znatnimi denarnimi rezervami in z važnimi olajšavami za posojila bodisi pri mednarodnem denarnem skladu kakor pri drugih organizmih. Pri tem je dejal, da so prav zaradi tega, da olajšajo naravno povečanje angleške proizvodnje do napovedanih štirih odstotkov, odredili davčne olajšave, ki bodo omogočile nadaljnji dotok kapitala v gospodarstvo. To bo spodbujalo posle in prispevalo k razmahu ter preprečilo nevarnost inflacije. Zaradi teh davčnih olajšav se bo predvideni primanjkljaj proračuna zvišal na 700 milijonov šterlingov. V imenu vlade je nato minister pozval delodajalce, sindikate in vse prebivalstvo, naj prispevajo k uspehu obrazložene gospodarske politike. To politiko je takole povzel: 1. Potrebna je politika o dohodkih, in zato bi morali delodajalci in sindikati sprejeti omejitev sedanjega razmaha dohodkov in mezd v okviru 3,5 odstotka. 2. Potrebno je povečanje izvoza, in to je mogoče z razmahom gospodarstva in s proizvodno zmogljivostjo dežele. 3. Zaželen je mednarodni sporazum, da se poveča svetovna likvidnost, zato da preneha pritisk na glavne valute. 4. Dežela potrebuje večje število specializiranih delavcev, in potrebno je okrepiti strokovno šolanje. Sledil 1e govor laburističnega VO’ ditelja Wilsona, ki je sarkastično pripomnil, da se je «vlada končno spreobrnila k idealom gospodarskega razmaha, in mi smo s tem zadovoljni, čeprav se je odločila za Foreobrnitev šele na smrtni postelji)). Dodal je, da bi morali to, kar je bilo sklenjeno sedaj, napraviti prej, in je pripomnil: «Vendar pa proračun jasno kaže znake skrbno pripravljene volilne strategije.« Wilson je poudaril, da, če bi vsako leto zaporedoma skrbeli za reden ritem razmaha, ne bi sedaj bilo problema brezposelnosti, ne bi bilo zastoja v nekaterih industrijah in bi bilo mogoče v večji meri prispevati k pomoči nezadostno razvitim deželam. Wilson je govoril danes tudi na tiskovni konferenci o svojih razgovorih v Washingtonu. Izjavil je, da sta s Kennedyjem odkrito in temeljito govorila o številnih mednarodnih vprašanjih. Dejal je, da bi bila Velika Britanija pod laburistično vlado «bliže» stališčem Washingtona vsaj glede treh vprašanj: OZN. Afrika in nekatera vprašanja obrambe, toda ne glede sprejema Kitajske v OZN. Dalje je Wilson izjavil, da je a-meriška vlada še vedno zainteresirana glede vseh delov nasauske-ga sporazuma: laburistična stranka pa poudarja, da je vedno pripravljena proučiti razne načrte za ustanovitev jedrske sile NA- TO. Glede neuspeha pogajanj z Veliko Britanijo za njen sprejem v skupno tržišče je Wilson izjavil, da ameriška vlada »gleda v prihodnost prav tako kakor labu-ristična stranka«. Edino veliko vprašanje pri tem pa je, kakšno stališče bo zavzel de Gaulle do ameriških načrtov za splošno znižanje carin. Dejal je, da je imel v Washingtonu vtis, da ameriška vlada «z zaskrbljenostjo« gleda na možnost, da bi Zahodna Nemčija zahtevala neodvisno jedrsko orožje, in zaradi tega hoče, naj bi bi. lo to orožje ((dodeljeno kolektivnim silam NATO«. V Washingto-nu je tudi sporočil namen laburistične stranke, da bo skrbela za bdločhejŠi razvoj trgovine Com-monwealtha, «ki je’ bila zanemarjena deset let«. Sovjetsko zvezo zaradi pomanjkanja dovolj močnega pogonskega sredstva. To pa ne bo moglo biti jripravljeno pred potekom enega eta ali treh. Potrebni so znatni napori, in zaradi tega je treba obdržati postavke, ki jih določa proračun za vesoljske programe. Samo tako ZDA lahko upajo, da bodo »zopet prevzele prvo mesto* ob koncu tega desetletja. Na koncu je Kennedy izjavil, da ne vidi razlogov, zaradi katerih bi se obnosi med ZDA in Veliko Britanijo menjali, če bi v Angliji prišli na oblast laburisti. Dalje je dejal, da nima v načrtu obiska v London ali Pariz, ko bo junija obiskal Rim, Bonn in Berlin Skupino šestnajstih kubanskih kontrarevolucionarjev, ki so jih bili ujeli v nedeljo na nekem otoku v Bahamskem otočju, so pred sodiščem v Nasauu obtožili prepovedane nošnje orožja. Sedemnajsti član skupine, ki je ameriški državljan, je bil obtožen, da je protizakonito prišel na ozemlje Bahamskih o-tokov in je bil izročen ameriškemu konzulu. Odredili so, da mora do petka zapustiti Bahamske otoke. Motorni čoln «Violynn III«, ki Je kontrarevolucionarje pripeljal do o-toka Norman Cay, kjer so jih ujeli, ni bil zaplenjen, ker je last nekega Američana, ki živi v New Yorku. Lastnik čolna Alexander Borke je sinoči po ameriški televiziji izjavjl, da je njegov čoln, dolg dvanajst metrov, napravil od lanskega oktobra enajst potovanj na Kubo, da oskrbi kontrarevolucionarje z orožjem. Dodal je, da je ta čoln uporabljala oktobra in decembra 1961 CIA (ameriška tajna služba) za prevažanje propagandnih letakov. Pripomnil pa je, da že več mesecev ni imel stika z ameriškimi oblastmi, in da njegov čoln «ni nikoli prevažal orožja iz ZDA na Kubo«. «Mi, je dodal Borke, smo izkrcali mnogo ljudi na Kubi. Ameriška vlada jih Je oskrbela z orožjem in materialom. Mnogi od njih se še borijo v gorah, toda so prisiljeni umikati se, ker ne dobivajo več oskrbe. Moramo jim še dalje pomagati, drugače bodo uničeni.* LJUBLJANA, 3. — Kot gost žb-publiškega centra klubov OZN je prispela v Ljubljano petčlanska delegacija švedskih študentov, članov »Gibanja Združenih narodov*. Švedski študentje so /imeli danes razgovore z zastopniki centralnega odbora Zveze mladine Slovenije o delu in aktivnosti jugoslovanske mladine. V Sloveniji bodo člani delegacije obiskali ne katere okrajne in občinske centre klubov Organizacije združenih narodov, zatem pa bodo odpotovali v Beograd. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiKiiiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifuiiimiiHniiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiinmiiiiiiHiimtiiiiiiiittiiii Venezuela prekinila odnose z Gvatemalo Arevalo je uspel zopet zapustiti Gvatemalo Peralta grozi poslancem GVATEMALA, 3. — Predsednik vojaškega odbora, ki je izvršil udar v Gvatemali, polkovnik Peralta je opozoril poslance, da bi na podlagi obsednega stanja, ki velja v Gvatemali, zatrli vsak poskus, da se znova skliče zasedanje poslanske zbornice. Zdi se, da so se poslanci v ponedeljek zbrali in zahtevali, naj bi parlament zasedal tudi med obsednim stanjem. Peralta Je tudi izjavil, da je bivši predsednik Arevalo, proti kateremu so izdali zaporni nalog, zapustil Gvatemalo, potem ko je bil prejšnji teden prišel iz Mehike. Iz Manague javljajo, da bo bivši predsednik Ydigoras Fuentes odpo- toval 6. aprila s svojo ženo v ZDA. Izjavil je, da bo ostal v ZDA, dokler se ne bo lahko vrnil v domovino. Venezuelska vlada pa je danes prekinila diplomatske odnose Gvatemalo. Zunanji minister je izjavil, da je državni udar v Gvatemali »zarota v palači*, ki je bila izvršena sporazumno z odstavljenim predsednikom Ydigorasom Fuentesom, da se prepreči bivšemu predsedniku Arevaiu povratek na oblast po volilni zmagi. Venezuela ne bo priznala nove vlade v Gvatemali, ker nima namena imeti odnose z režimi, ki nastajajo na podlagi sile. sindikatov. Pri razgovorih, ki so po vesteh iz Moskve potekali v toplem in prisrčnem ozračju, je bil navzoč tudi predsednik vsezvezne centralne Zveze sovjetskih sindikatov Viktor Krišin. Kot smo poročali, je Svetozara Vukmanovi-ča pred njegovim odhodom v Sovjetsko zvezo sprejel predsednik republike maršal Tito. PARIZ, 3. — Davi se je začela v Parizu konferenca vojaških svetovalcev SEATO z otvoritvenim govorom francoskega ministra za obrambo Messmerja. Konferenci vojaških svetovalcev, ki se bo zaključila jutri zvečer, bo sledil sestanek zunanjih ministrov SEATO, in sicer v ponede- Programska izjava avstrijske vlade DUNAJ, 3. — Kancler Gorbach je dane« obrazložil, program nove koalicijske vlade, ki se je sestavila med demokristjani in socialisti na podlagi »zidov volitev v lanskem novembru. Obe stranki sta dosegli »delovni sporazum*, ki uvaja prvič v odnose med obema strankama tako imenovano »svobodno koalicijsko področja*, namreč možnost, da ena od obeh strank doseže parlamentarno večino tudi z opozicijsko stranko glede nekaterih točno označenih vprašanj. Gorbach je potrdil, da bo vlada nadaljevala dosedanjo zunanjo politiko nevtralnosti, hkrati pa da je najnujnejše vprašanje ureditev odnosov med Avstrijo in evropsko gospodarsko skupnostjo, ker več kot polovica avstrijskega izvoza gre v države te skupnosti in je treba zato preprečiti, da bi se ta izvoz zmanjšal. Kancler je nato dejal, da je vprašanje Južne, Tirolske eno najvažnejših vprašanj avstrijske zunanje politike in da se avstrijska vlada drži sporazuma Gruber-De Gasperi, ki predvideva zakonodajno in upravno deželno avtonomijo za Južno Tirolsko. Avstrijska vlada — je dodal Gorbach — je vzela na znanje »z zadovoljstvom in iskreno hvaležnostjo* sklep evropskega sveta, ki je imenoval svojo komisijo za rešitev južnotirolskega vprašanja. Vukmanovič pri Hruščovu , MOSKVA, 3. — Predsednik sovjetske vlade Hruščov je sprejel danes v Gagri na Črnem morju predsednika Zveze sindikatov Jugoslavije Svetozara Vukmanoviča, voditelja jugoslovanske sindikalne I delegacije, ki je gost sovjetskih r? * p ^ V Argentini končan upor «upokojenih generalov» Vendar pa ni še točnih poročil o dejanskem položaju BUENOS AIRES, 3. — V večernih urah je argentinski minister za vojno izjavil, da je upor končan ter da so uporniki mornarice ukinili vsako dejavnost. Minister je to sporočil po seji vojaških ministrov. Zatrjuje se, da je kontraadmi-ral Vasquez prišel z letalom v Buenos Aires na pogajanja za predajo upornikov. Vendar pa se z druge strani zatrjuje, da je stanje še precej zmedeno. Nekateri celo trdijo, da se brodovje pod poveljstvom bivšega podpredsednika in admirala Rojasa približuje Buenos Airesu z namenom, da bombardira oporišča vladnih čet. 2e sinoči Je minister za obrambo izjavil, da so se operacije proti upornikom začele, takoj ko Je zapadel rok, ki so ga upornikom dali v ultimatu. Včeraj je prišlo do spopadov v bližini oporišča Punta In-dio. Danes pa so vladna letala začela napad na to oporišče. Istočasno Je začela napad kopenska vojska. Davi so uporniki zaradi močnega pritiska vladnih čet začeli e- vakuirati pomorsko oporišče Rio Santiago. Včeraj so ves dan prihajale protislovne vesti glede mornarice. Vlada Je sporočila, da je bil admiral Vasquez Imenovan za načelnika pomorskih operacij in da je izrekel zvestobo vladi. Uporniki pa so zatrjevali, da Vasquez sodeluje z njimi. Petnajst tisoč vojakov, ki so bili v taborišču Čampo de Mayo, je danes prišlo v Buenos Aires. Ponoči šče Punta Indio, ki Je bilo v rokah upornikov. Kmalu po sporočilu ministra za vojsko Je tudi tajništvo mornariškega ministrstva sporočilo, da so mornariške enote, ki so podpirale upor »upokojenih generalov«, «prenehale operacije«. Bajar začel gladovno stavko CARIGRAD, 3. — Zdravnik bivšega predsednika turške republike so se skupine upornikov, ki so za- Bajarja je včeraj izjavil, da je nnbntnm nnlofaio nroctnlni. • » • • i • .. i : x_: __ vzele nekatere položaje v prestolni ci, umaknile iz mesta. Davi so se začele tudi letalske akcije proti pomorskemu oporišču Puerto Belgrano južno od Buenos Airesa. Uporniški radio v Mar del Plata, kjer je bilo osem tisoč upornikov, Je od sinoči prenehal svoje oddaje. Zdi se, da so vladna letala povsem uničila pomorsko opori- Bajar, ki je sedaj v bolnišnici, začel gladovno stavko. Dodal j.e, da Bajar že pet dni pije samo vodo in da misli vztrajati do smrti is protesta proti akciji, ki jo je vlada začela proti njemu. Ankarski državni pravdnik pa je izjavil, da se Bajar hrani s posebno hrano in z oranžnim sokom, ki mu ga prinašajo od doma. ljek. Seje so tajne. .............n................................................ Načelen sporazum s francoskimi rudarji po petintridesetih dneh stavke Še nerešena vprašanja bodo obravnavali na konferenci «pri okrogli mizi», jeseni pa bodo znova načeli vprašanje mezd v imenu vlade, da bodo že letos imeli dopust 24 delovnih dni, in sicer vsi tisti delavci, ki bodo delali 12 mesecev. PARIZ, 3. — Razgovori med sindikalnimi voditelji francoskih rudarjev in predstavniki ravnateljstva podržavljenih rudnikov so se danes nadaljevali ves dan in proti večeru so dosegli načelen sporazum. Po 36 dneh stavke se bo 200 tisoč francoskih rudarjev vrnilo v petek na delo. Jutri bodo načelen sporazum predložili stavkajočim delavcem v odobritev na zborovanjih, ki so jih sklicali v ta namem. Minister za informacije Peyre-fitte je po današnji seji vlade izjavil, da ne more nič povedati o sporazumu, ker so pogajanja potekala izven okrilja vlade. Dodal je, da se pogajanja glede mezd celavcev, nameščenih pri elektriki in plinu nadaljujejo. Sporazum sporoča, da bosta obe strani v jeseni ponovno proučili vprašanje mezd, medtem ko ostane sedaj pri ponudbah vlade glede tega. Ob povratku na delo bo vsak rudar dobil 100 frankov, od katerih 80 vračljivih do konca leta. Končno določa sporazum, da se bo v kolikor mogoče kratkem času sestala konferenca »pri okrogli mizi*, katere se bodo udeležili predstavniki obeh strani. Njena naloga bo, proučiti vprašanje delovnega urnika. Kakor je znano, zahtevajo ludarji 40-urni delovni teden. Razen tega bodo na tej konferenci govorili o dopustu. Ravnateljstvo rudnikov pa je obljubilo Pismo CK KP SZ o odnosih z Jugoslavijo MOSKVA, 3. — Pismo centralnega komiteja KP SZ, ki so ga poslali kitajskim voditeljem, pravi glede Jugoslavije, da ima KP SZ Jugoslavijo za socialistično dr. žavo in da Sovjetska zveza sku-ša zbližati Jugoslavijo in druge socialistične dežele. »Hkrati pa se sovjetska komunistična stranka zaveda velike razlike mnenj z zveze komunistov Jugoslavije glede raznih ideoloških vprašanj in ima za potrebno govoriti o tem z jugoslovanskimi tovariši ter jih kritizirati zaradi njihovih mnenj, ki jih Kp SZ ima za zgrešena.« Glede Albanije pravi pismo, da so sovjetski . voditelji predlagali februarja letos sestanek z albanskimi voditelji, toda »ta pobuda ni dobila primernega odgovora | vrednosti okrog enajst milijard di-albanskih voditeljev«. Pismo pra- narjev. To bo omogočilo, da se vi, da se albanskim voditeljem ni I proizvodnja nafte v Vojvodini po-zdelo potrebno odgovoriti na pi- veča od 450.000 ton na milijon ton. 1.1 »n .FPnV.rt.tnlA to isroHlrtlJ smo, ki je vsebovalo ta predlog, in so šele pozneje, ko so očitno menjali mnenje glede tega, poslali odgovor, v katerem so glede sestanka postavili številne pridržke in pogoje. »Sovjetska partija, nadaljuje pismo, kljub nedavnim obrekovalnim napadom albanskih voditeljev je še vedno mnenja, da se odnosi med sovjetsko komunistično stranko in albansko delavsko stranko lahko izboljšajo.« Nov zbiralni sistem za izkoriščanje nafte v Vojvodini BEOGRAD, 3. — Predsednik odbora za splošne gospodarske posle zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher je pognal danes v obrat prvi zbiralni sistem za izkoriščanje nafte in plina pri Kikindi, ki bo žt letos dala nad 100.000 ton nafte in več 10.000 milijonov kubičnih metrov plina. Računa se, da bodo na tem naftonostnem po lju od prihodnjega leta dobili nad 300.000 ton nafte in okrog 200 milijonov kubičnih metrov plina v iiUHiiiHiiBiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimmiHmMiimiiiiiiiiiiiinniiitiiiiiiiiitHiiiiiiiiimiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMimiiiiiiiiiiiiiiiHiii NA »VOLILNI TRIBUNI* DANES: PSD1, MSI IN PSI V Rimu se je včeraj začel kongres Bonomijeve kmečke organizacije Ta organizacija daje KD več kot 4 milijone glasov Kongresistom je govoril tudi predsednik vlade Fanfani BEOGRAD, 3. — Predsednik republike maršal Tito je sprejel danes dopoldne poveljnika jemenske armade polkovnika Hadi Ejsa in stotnika Ahmeda Al Naserja, ki sta mu izročila osebno pismo predsednika jemenske arabske re-publike Abdalaha El Salala. RIM, 3. — V okviru predvolilne kampanje bodo nastopili jutri na televizijski »volilni tribuni* predstavniki PSDI, MSI in PSI, v imenu vlade pa Giorgio Bo, La Malfa in Tremelloni. Za PSDI bodo govorili Pellicani, Cariglia in Vizzini; za MSI Anfu-so in Romualdi, za PSI pa Giolitti, Lombardi, Matteotti in An. derlini. V intervjuju za ilustrirani Predsednik sovjetske vlade Hruščov je sprejel v ponedeljek v Moskvi člane somalske delegacije, ki ..................... je na obisku » SZ tednik «Tempo» je tajnik PLI Malagodi zatrjeval med drugim, da je liberalna stranka «edina resnično demokratična stran-ka», ne pa «stranka gospodarjev*; liberalci da bodo ostali v opoziciji tudi leta in leta, če se druge stranke ne bodo zmenile zanje, ker vloga opozicije ni nič manj važna ‘od vloge večine. Končno je Malagodi zatrdil, da je liberalna stranka edina »resnično revolucionarna stranka« in edino, kar hoče ohraniti, da je «možnost mirne spremembe državnih in družbenih struktur v zvezi Z novimi vprašanji, ki jih družba ustvarja nenehno in s tempom, ki je v današnjem svetu vedijo bolj nagel«. Zanimivo je pri tem, da Malagodi zelo dobro govori, ko je v opoziciji; ko pa je v vladi, zagovarja konservativno politiko, ki so se je naveličali celo demokristjani sami. Danes se je začel 17. kongres konfederacije neposrednih kmetovalcev (Bonomijeve kmečke organizacije), ki vključuje 1.773.618 kmečkih družin in daje KD več kot 4 milijone glasov. Kongres je na Domlncijanovem stadionu na pala-tinskem griču. Bonom! je v svojem govoru vsestransko napadal komunizem. Na kongresu je spregovoril tudi predsednik vlade Fanfani, ki je skušal prepričati kmetovalce, da morajo še nadalje podpreti na volitvah KD. Pri tem je podprl vse napade Bonomija na komuniste. Glede milijard «Federconsorzi» je dejal, da gre za »zvijačen manever KPI». Fanfani je hkrati opozoril na «še nevarnejši zvijačen manever« desnice, ki skuša prepričati kmete, da hoče vlada povečati davke na kme- i stojnost in prevzeli svojo odgo-tijsko proizvodnjo, hkrati pa dalvornost; odvisne so od drugih skuša doseči padec cen kmetijskih proizvodov. V nadaljevanju svojega govora je Fanfani naštel, kaj je vlada storila za kmetijstvo, od znižanja carinskih tarif na industrijsko blago do odklonitve zahteve organov evropskega skupnega tržišča, da bi znižali ceno italijanskemu žitu za 275 lir na stot; podvojila je pokojnine neposrednih kmetovalcev, povečala je prejemke vseh javnih nameščencev; prejemki vseh delavcev in upokojencev so se povečali v lanskem letu za več kot 3.000 milijard. Tudi zaradi tega so se povečale cene; pustili smo, da so se višale cene kmetijskih proizvodov, ker je bilo kmetijstvo zapostavljeno; toda sedaj se je pojavila za vlado «politična in človeška dolžnost«, da se zavre povišanje cen tudi kmetijskim proizvodom, ne da bi pri tem oškodovali kmetovalcev. V korist kmetovalcev je vlada končno odobrila tudi zakon, zaradi katerega je padla prva Fan fanijeva vlada v letu 1958, In ki določa, da neposredni kmetovalci morejo prodajati svoje blago nepO’ sredno potrošnikom, da bi se tako izognili požrešnim grosističnim posrednikom, ki ((povzročajo lakoto proizvajalcem ln draginjo potrošnikom«. Namestnik PSI De Martino je danes govoril v Vico Equense :n poudaril med drugim, da »alar-mistična kampanja desnice proti levemu centru in socialistom ne pomeni drugega kot podporo konservativni politiki, gluhi za potrebe gospodarskega razvoja, pravične porazdelitve dohodka in razširitve socialnih služnosti. Per-spektive urejenega in pogumnega napredka dežele niso odvisne od novih odločitev socialistov, ki so že davno uveljavili svojo samo- strank, predvsem od KD, ki vodi volilpo kampanjo, kot da bi se nič ne spremenilo od leta 1948 uo danes, kot to delajo na enak način tudi komunisti. Zdi se, da KD ne ve, da resnična nevarnost za napredek dežele prihaja od desnice, proti kateri se je treba spustiti v odločno borbo*. Nobenega napredka v Ženevi ŽENEVA, 3. — Na današnji se-ji odbora osemnajstorice, ki ji je predsedoval sovjetski delegat Ca-rapkin, so predstavniki kanadske, britanske in ameriške delegacije govorili o lanskem kompromisnem predlogu Gromika v zvezi z načrtom o splošni in popolni razorožitvi, in sicer naj bi do konca druge faze obdržali določeno število medcelinskih raket. Zahodni delegati so danes ponovili svoje trditve, da ta predlog ni jasen, in so zahtevali nadaljnja pojasni, la. Toda na današnji seji se ni o-giasil niti predstavnik sovjetske delegacije in tako tudi ne noben predstavnik ostrilih vzhodnih delegacij. Popoln molk je bil tudi med delegacijami izvenblokovskih držav, ki se že nekaj časa ne ogla-šajo. Verjetno hočejo s tem pokazati svoje nezadovoljstvo z dosedanjimi rezultati konference. Poročilo, ki ga bo odbor predložil 10. aprila skupščini OZN in ki sta ga pripravila oba predsednika, ugotavlja, da na četrtem zasedanju odbora osemnajstorice niso v ničemer napredovali. Resolucija OZN, ki je ustanovila omenjeni . odbor, namreč določa, naj odbor predloži poročilo o svojem delu od 26. novembra do 10. aprila. Zvedelo se je, da je poročilo zelo skopo in v glavnem našteva iazne argumente, ki so jih obravnavali, ter predloge, govore in do-kumente posameznih delegacij Delo konference se bo nadaljevalo v petek, ko bodo obravnavali vzporedne ukrepe o razorožit, vi,- - »Ugotavljamo, da na četrtem zavedanju odbora osemnajstorlca za razorožitev nismo v ničemer napredovali.* Približno tako ja zapisano v poročilu, ki sta ga pripravila oba predsednika ženevske razorožitvene konference za 10. april generalni skupščini OZN. Poročilo je torej tako, kakršna so bila doslej vsa poročila te konference, na kateri se danes ni oglasil noben predstavnik vzhodnih, kakor tudi izvenblokovskih delegacij, ki se že nekaj časa ne oglašajo več, verjetno zato, da bi pokazale svoje nezadovoljstvo z dosedanjim rezultatom konference. Hkrati pa se je začelo, prav ta-ko v Ženevi, osemnajsto zasedanje komisije OZN za človeške pravice. Komisija je sprejela načrt izjave proti vsem oblikam rasne diskriminacije ter poudarja, da se diskriminacija izvaja še vedno na podlagi plemena, barv in etničnega izvora, da so še vedno ponekod veljavni zakoni, ki določajo rasno ločitev, in zaradi tega komisija poziva OZN. naj poskrbi, da se vsakršna rasna diskriminacija odpravi. Iz Buenos Airesa pa so sporočili. da je upor »upokojenih generalov* končan, da je uporniški radio v Mar del Plata, kjer je bilo 8.000 upornikov, prenehal svoje oddaje, ter da so vladna letala povsem uničila pomorsko oporišče Punta Indio, ki je bilo v rokah upornikov. Okrog Kube pa po sinočnjih Kennedyjevih izjavah morda vendar ni stanje tako zelo napeto, kot se je zdelo spričo napadov na sovjetske ladje v preteklih dneh. Kennedv je namreč dejal, da je SZ umaknila doslej 9.000 vojakov, in je izrazil željo, da bi to storila tudi z ostalimi 12.000 vojaki. Izjavil je tudi, da dosedanji napadi proti Kubi ne služijo stvari miru, čeprav ZDA želijo pomagati Kubancem, »ki hočejo osvoboditi svojo deželo*, toda s pogojem, da »se uporabijo drugačna sredstva.* Za Hruščova pa je Kennedy dejal, da je trenutno verjetno v težavah, kar se pač večkrat dogaja večini državnikov. Dejal je tudi, da so ZDA zaostale v vesoljski tekmi zaradi pomanjkanja dovolj močnega pogonskega sredstva, ki pa ga bodo imele šele čez eno leto ali tri. »LUNIK IV* je bil včeraj oddaljen od Zemlje več kot 250.000 km, povezava z njim redno deluje, prav tako tudi aparati na njem. Gagarin je izjavil, da »ni izključeno, da bo eden od nas tisti, ki bo napravil prve korake na Luninih tleh, toda prej bo potrebno izstreliti kozmično ladjo s živalmi*. Včeraj so v Ameriki izstrelili satelit «Explorer 17», ki bo zbiral podatke o zgornji atmosferi. V Franciji se bo po 36 dneh stavke v petek vrnilo na delo 200.000 francoskih rudarjev, ker bodo danes načelni sporazum, Id so ga dosegli, predložili stavkajočim delavcem v odobritev na posebnih zborovanjih. Iz Moskve se je zvedelo, ds vsebuje pismo CK KP SZ kitajskim voditeljem tudi stališče do Jugoslavije: KP SZ ima Jugoslavijo za socialistično državo, ki jo hoče zbližati z drugimi socialističnimi državami, vendar pa »obstaja razlika mnenj glede raznih ideoloških vprašanj,* zaradi katerih namerava KP SZ »jugoslovanske tovariše kritizirati, ker so zgrešena*. 2 JSL Jedrska dilema v Atlantski zvezi ZDA so se lotile realizacije ideje o posebnih jedrskih silah NA TO, ki jo je Pentagon zavrnil, še preden je John Kennedy postal predsednik. Takrat je bila v Evropi spet Zahodna Nemčija tista,, ki je to idejo (generala Norstada) sprejela, hkrati pa računala, da bodo Francovo Španijo formalno vključili v atlantsko skupnost. Kaj je pravzaprav napotilo ZDA, da so se zdaj ogrele za to idejo, ob tolikšnih ovirah in tveganjih? Spričo trdne odločenosti generala de Gaulla, da zgradi posebno francosko avtonomno jedrsko silo v okviru evropske »tretje sile* in zavoljo čedalje »bolj dinamičnega* razvoja francosko-nem-ške povezanosti in poudarjene težnje Bundeswehra, da bi dobila jedrsko orožje, dajejo zdaj ZDA vsem evropskim zaveznikom določene možnosti, da bi z njimi delili odgovornost v vodenju, ustvarjanju in finansiranju skupn;h jedrskih sil. Pri tem ZDA ne računajo več na Francijo, ki še nadalje odločno zavrača multilateralno solucijo, dokler bo dejanska kontrola izključno v rokah ZDA. Težko je verjeti, da so motivi za ustvaritev multilateralne jedrske sile omejeni predvsem na ameriški interes, da bi evropski zavezniki prevzeli večji del finančnih bremen za izgradnjo teh sil. Po vvashingtonskih računih prispevek držav, Ki bi prevzele to orožje, namreč ne bi znašal več kot 1,5 odst. njihovih vojaških proračunov. In ker naj bi n pr. znašali letošnji vojaški izdatki Zahodne Nemčije približno Ui milijard mark (nekako 4 milijarde dolarjev), bi prav gotovo n en dopolnilni prispevek za multilateralne sile ne presegal njenih finančnih zmogljivosti. V podobnem položaju bi bile tudi nekatere druge zahodnoevropske države, čeprav je treba reči, da okleva Nizozemska v tem trenutku prav zaradi svojih finančnih težav. V načelu je omenjeno idejo sprejela na zasedanju stalnega sveta Atlantske zveze ob koncu preteklega meseca v Parizu večina članic, to se pravi Zahodna Nemčija, Italija in Belgija. Prav tako pa imata odprta vrata tudi Grčija in Turčija, Dejali bi, da smo priča medsebojnega idiličnega razumevanja. Kar zadeva Veliko Britanijo, se je ameriškemu načrtu pridružila tako rekoč brez rezerve, in sicer z britansko-ame-rškimi sporazumi na Bahamskih otokih, tako da gre v tem primeru pravzaprav za skupen in koordiniran nastop teh zahodnih jedrskih sil proti evropskim zavetnikom. Bahamski sporazumi n.ij bi bili tedaj ogrodje multilateralno jedrske sile Atlantske zveze. S porazdelitvijo odgovornosti in obveznosti v zvezi z jedrsko obo-rožitvrio atlantske skupnosti nameravajo ZDA ne le okrepiti zahodni svet z učinkovito udarno silo zoper ZSSR in Varšavsko zvezo, temveč skušajo nekako soet zakrpati prihčno raztrgano zahodnoevropsko enotnost. To e-rotnost so očitno resno spdkopaie francoske jedrske ambicije, nevarnost pa je, da bi jo še bolj spodkopalo nezadovoljstvo Bonna, k bi rad pr-išel do lastne jedrske oborožitve. Kriza je zajela evropski del Atlantske zveze. Na svoj način ta kriza odseva tudi v krizi iste politike v Kanadi. Ko se je po sili razmer pomiril z de Gauliovim vetom, kot da Washingtonu ne bi preostalo nič drugega, ko da si prizadeva, da s.» francoske koncepcije o evropski -tretji sili* ne bi razširile na drugp evropske zaveznike. Fran-co$ko-zahodnonemška vojaška zveza zelo resno Opozarja na takšno možnost. Gre pravzaprav za poskus, da bi izolirali Francijo, čeprav tega poskusa ne imenujejo s to besedo. Kar zadeva Evropo, bi bil torej eden izmed najpomembnejših wa-shingtonskih ciljev v tem trenutku verjetno le-ta, da bi Zahodnim Nemcem obljubili in zagotovili takšno partnerstvo v uporabi Jedrskega orožja, ki bi zadovoljilo niihove znane jedrske ambicije. V nasprotnem primeru bo Bonn zahteval in verjetno tudi dosegel partnerstvo v samostojni francoski -forse de frappe*, sifler ne takoj zdaj, pač pa v nadaljnjem razvoju francosko zahod-nonemškega zavezništva. Menimo, da je to eden izmed poglavitnih razlogov za ameriško politiko nasproti Zahodni Nemčiji v tem Churchill bo postal časi ni državljan ZDA WASHINGTON, 3. — Bela hiša je včeraj sporočila, da bo predse 1-ivik Kennedy podpisal zakonski načrt za ameriško častno državljanstvo Winstona Churchilla. Slovesnost bodo prenašali v Evropo po satelitu «Relay». Bivši britanski ministrski predsednik je namrič izrazil željo, da bi sledil tej slovesnosti, ki se je bodo udeležile številne osebnosti; med temi bo tudi oritanski veleposlanik v Wa-shingtonu David Ormsby-Gore. LONDON, 3. — Aleksandra Pil-sudska, vdova maršala Pilsudskc-ga, ki je bil poljski državni poglavar po proglasitvi neodvisnosti na koncu prve svetovne vojne, je umrla v Londonu stara 80 let. Vdova Pilsudskega se je naselila v Londonu s svojima dvema hčerkama nekoliko pred začetkom druge svetovne vojne. Maršal Pilsud-■ki je umrl leta 1935. burnem času. Gotovo pa je, da se ZDA spuščajo pri tein v tvegano igro, da bi namreč 'Zahodna Nemčija;'v -načelu* privolila v multilateralno ideje, a da se hkrati ne bi odrekla priložnosti jedrskega sodelovanja s Francijo. Stoodstotne gotovosti, da bi ZR Nemčija ostala zvesta multilateralni ideji potemtakem sploh ni. Tega se Washington prav gotovo dobro zaveda, to da pomeni, da tudi računa s takšnim rizi-kom. Toda s tem, da bi večina evropskih zaveznikov ZDA načelno sprejela ameriški načrt, še zdaleč n. konec vseh ovir, ki bi jih še bilo treba premagati pri ustvarjanju multilateralne jedrske sile. Predvsem bi bila odgovornost evropskih partnerjev za uporabo jedrskega orožja in ravnanja /, njim tako omejena, da je to zlasti pri zahodnih Nemcih že kar vnaprej izzvalo nove rezerve in razgovorov z zahodnimi zavezniki, tudi z Britanci, je jasno razvidno, da bi rade ZDA vsekakor obdržale -prst na sprožilcu* svojih jedrskih projektilov. To je bil med drugim tudi eden izmed razlogov, zakaj je Francija zavrnila multilateralno solucijo. Tako imajo n. pr. v načrtu, da bi bile na ladjah, na katerih bi bile nameščene rakete Polaris, posadke, sestavljene iz mornarjev in tehnikov iz različnih držav Atlantske zveze. Toda na teh ladjah b: imel samo ameriški oficir, če bi bi)o treba, 'pravico- sprožiti»ra-keto. To pomeni, da bi si končno odločitev le pridržale ZDA, se pravi da bi imele samo ZDA pravico veta za uporabo multilateralnih jedrskih sil. Seveda, s stališča jedrskega avanturizma, razširjenega na nove države, temu ne bi bilo kaj očitati. Toda temu vetu nasprotujejo ravno nekateri ameriški zavezniki v Evropi. Razen tega se zdi, da predsednik Kennedy ne ve zatrdno, ali bo za svoj načrt pridobil ameriški Kongres, ki z zakonom predpisuje, da ZDA svojih jedrskih skrivnosti ne morejo zaupati tujim silam. Pričakovati je, da si bo republikanska opozicija v sedanji čedalje bolj žolčni gonji proti demokratski vladi in predsedniku Kennedyju prizadevala izrabiti tudi načrt multilateralnih jedrskih sil, s tem, da se bo sklicevala na omenjeni zakon. Težave nastajajo torej tudi v samih ZDA, kjer zadeva še zdaleč ni do kraja razčiščena. Prav nasprotno ! V Britaniji se stvari sučejo tako, da niso brez realne podlage domneve, da vlada, ki je sklenila bahamske sporazume, po volitvah ob koncu leta ne bo več za krmilom države. Do oblasti bi se u-tegnili dokopati laburisti, ki ostro nasprotujejo tako britanskim pretenzijam na jedrsko avtonomijo kot tudi nakupu ameriških raket Polaris. Britanski laburisti povsem preprosto zahtevajo integracijo britanskih in ameriških jedrskih bombnikov v okviru Atlantske zveze. Po njihovem mnenju a-meriške vojaške zmogljivosti krijejo več ko dovolj sleherno potencialno potrebo in Britanija naj bi se oprla na te kapacitete ter zavrgla vsakršno -fikcijo* o neodvisnih britanskih preventivnih silah, ki -spodjedajo solidarnost Atlantske zveze*. Zares kriminalno je, je dejal 4. t. m. laburistični strokovnjak za obrambna vprašanja Dejinis Healey v britanskem parlamentu, da vlada tako spodkopava solidarnost v Atlantski zvezi, in to prav sedaj, ko je ta zveza spričo neuspeha bruseljskih pogajanj postala edini instrument, s katerim -lahko upamo, da bomo Zahodno Nemčijo navezali na Zahod in preprečili, da bi podlegla čarovnijam katastrofalne doktrine generala de Gaulla.* Pridajmo k temu še, da je novi laburistični -kabinet v senci* pod vodstvom Wilsona znova oživil debato o priznanju Demokratične republike Nemčije de faeto in o priznanju meje na Ori in Nisi. Dennis Healey je celo pozval britansko vlado, naj pozitivno odgovori na predlog Nikite Hruščova o nenapadalnem paktu med Atlantsko in Varšavsko zvezo. Razen tega vlada politična negotovost tudi v nekaterih drugih državah Atlantske zveze. Italija je n. pr. tik pred parlamentarnimi volitvami (letos 28. aprila). Zato tudi tu ni mogoče z vso gotovostjo napovedati, kakšna bo jedrska politika vlade, ki bo izšla iz novega parlamenta. Tudi v Zahodni Nemčiji bodo kmalu nastale spremembe v vodstvu vlade — kancler Adenauer bo prepustil državno krmilo drugim. Kdo bo in kaj bo ukrenil novi kancler, prav tako še ni mogoče vedeti. Zavoljo vsega tega bi mogli reči, da so ZDA izbrale ugoden čas za realizacijo svojih načrtov o jedrski sili Atlantske zveze. Očitno pa je, da de Gaullove avtonomne, protiameriške in protibri-tanske pozicije, zlasti pa sklenitev francosko-zahodnonemške vojaške zveze ameriški vladi in Pentagonu niso dopustile kdo ve kakšno izbiro. Menimo, da so bile jedrske ambicije Zahodne Nemčije, razpete med atlantsko in avtonomno francosko jedrsko silo, odločilne za ameriški izbor. Da je bilo to sklepanje dvomljivo in zelo tvegano za ZDA, smo že povedali. Kje bi bilo torej mogoče najti sporazumni izhod iz te zagate? Vsekakor ne v nadaljnji oborožitveni tekmi, v protisovjetski histeriji in kopičenju novih jedrskih formacij v Evropi zoper Sovjetsko zvezo in Varšavsko zvezo. Treba bi se bilo prizadevati za po- šten sporazum med Vzhodom in Zahodom, med ZDA in ZSSR. Pri tem vsekakor ne bi bila na zadnjem mestu obnovitev pogajanj med ZDA in ZSSR za sporazum med Atlantsko in Varšavsko zvezo glede nekaterih najpomembnejših evropskih problemov in o tem. da bi se sploh odrekli vojni kot sredstvu za reševanje mednarodnih sporov. Obnovitev pogajanj — govorimo o obnovitvi, ker so se sredi minulega leta ZDA in ZSSR o tem že razgovarjale — bi avtomatsko skrhala ost hladne vojne in bi tako postale brezpredmetne in odveč ameriške skrbi zaradi nekaterih navedenih problemov. Nedvomno bi takšno politiko ZDA široko podprle tudi nekatere evropske države, predvsem Britanija in Italija, prav tako pa tudi številne države, ki niso v nobeni vojaško-politični zvezi ali grupaciji. Razbitine letala, ki je v soboto ponoči padlo na Serra Alta SORA, 3. — Vsa Sora se je danes udeležila pogreba osmih žrtev letalske nesreče, ki je prizadela v soboto ponoči letalo na progi Iz Pescare proti Rimu. Kot je znano je letalo treščilo na pobočje Serre Alpe. Pogreba so se udeležili visoki predstavniki civil- nih in vojaških oblasti. Krste so naložili na pogrebne avtomobile, ki so jih potem odpeljali v kraje, od koder so bile žrtve doma. tiiiiiiittiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiiiiiiiiii iiiiii,hiiiiiii,iiiii,iiiiiii,iiiiiiiiiiiii,„■•(1,iiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinif 11111111111,111,111111,1111,iitm Ulm,|„t|| 111111,1,1 m,m 1111111111,11,|,|)|,ll|||||l||| mm l||lllll||ll|lm|ll um, umimm GAGARINOVA IZJAVA Lunik nadaljuje let proti Luni Američani so izstrelili satelit «Explorer 17» MOSKVA, 3. — Agencija Tass je javila, da je bil -Lunik IV* po štiriindvajsetih urah oddaljen 216.000 kilometrov od Zemlje. Povezava z njim redno deluje, in tudi podatki, ki jih dobivajo, kažejo, da aparati na satelitu redno delujejo. Preteklo noč je observatorij na Krimu fotografiral -Lunik IV», ki je tedaj imel sveti,> bo zvezde velikosti 14,5. Sovjetski astronavt Gagarin je izjavil, da po njegovem mnenju ne bo treba človeku še dolgo čakati, da bo lahko šel na Luno. Ko so mu sporočili novico o izstrelitvi -Lunika*, je bil Gagarin v družbi nekaterih kozmonavtov. Izjavil je: -Ni izključeno, da bo eden od nas tisti, ki bo napravil prve korake na Luninih tleh. Vendar pa menim, da bo potrebno prej izstreliti še avtomatske kozmične ladje z živalmi na krovu.* Astronomi v Kazanu, kjer že sedemdeset let opazujejo in proučujejo .J^uno, sporočajo, da opazovanja dokazujejo, da Luna ni popolnoma okrogla, temveč ima nekakšno -vzboklino* na vidni strani. Razen tega ni kroženje Lune okoli osi redno, temveč je čas enega kroga okoli osi različen CAPE CANAVERAL, 3. — NA SA je sporočila, da so danes izstrelili satelit «Explorer 17», ki mora zbirati podatke o gostoti, sestavi, pritisku in temperaturi zgornje atmosfere. NASA je tudi javila, da bo major Gordon Cooper pri prihodnjem poletu okoli Zemlje v okviru programa -Merkur* imel privezan za vesoljsko ladjo večbarvni balon, ki bo lahko oddajal televizijsko sliko Zemlje, kakršna se vidi iz višine nad 150 kilometrov. Primer Mereditha je že stal ZDA nekaj milijard NEW YORK, 3. — Črnski študent James Meredith, katerega vpis na univerzo v Mississippiju so morale zvezne oblasti odrediti s sild, je še vedno pod zaščito vlade, ki je v ta namen določila 327 vojakov. Ukrepi za zaščito so doslej stali samo vojaške oblasti več kot 4 milijone dolarjev, pri čemer niso šteti sodni in policijski stroški. Nancy K\van, poznana kot Suzy Wong Iz Istoimenskega filma, v neki avstrijski kliniki, kjer se ji je pred dnevi rodil sinček. Igralka je poročena s smučarskim učiteljem Petrom Pockom MiiftitiimmmfiHiiiiiiMiuiiiiiiiiitimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiifoiiiiiitiMimiMiiiimiiiimiintiimimiiiiiiiiMiiM Zaradi Zermatta tožba proti štirim osebam LONDON, 3. — V Veliki Brita-niji so zabeležili nadaljnjih osem primerov tifoidne vročice. Ministr-stvo za zdravstvo je sporočilo, da je vseh obolelih v državi sedaj 63. MONACO, 3 — Neki poslovni človek iz Monaca, Anton Titt, je vložil tožbo proti štirim osebam iz Zermatta (proti županu, ravna-etlju zimovišča. ravnatelju sanitarne službe in ravnatelju nekega uglednega hotela), ki jih dolži krivde, da so zlorabile zaupanje turistov, ki jih niso dovolj opozorile pred nevarnostjo bolezni. Tako Titt kot njegova družina so bili tudi na počitnicah v Zer-mattu. V Turčiji epidemija ošpic ANKARA, 3, — V zadnjih štirih mesecih so zabeležili v Iskande-runu (Aleksandreta) v južni Turčiji 1500 primerov ošpic. Umrlo je 95 otrok Po odloku zdravstvenih oblasti so šole zaprli za 10 dni. Ni jih zasul plaz BERCHTEZGADEN, 3. — Devetnajst smučarjev, ki so jih imeli od sobote za izgubljene na avstrij-sko-nemški meji, je davi našel žive in zdrave neki vojaški helikopter. Doslej je bilo iskanje zaradi slabega vremena in megle zelo težko. Zelo hitro so izropali draguljarno RAVENNA, 3. — Štirje roparji, oboroženi z brzostrelkami in pištolami, so ponoči ob dveh izropali neko draguljarno. Goste v nekem bližnjem lokalu so prisilili, da so ostali ta čas zaprti. Preden je prispela policija, ki so jo po telefonu obvestili iz lokala, so roparji vlomili v draguljarno, pobrali za več kot 5 milijonor ur, zapestnic, prstanov in drugih dragocenosti ter se naglo odstranili. Oboroženi moški, ki so goste bližnjega lokala prisilili, da so ostali v lokalu, so bili vsi zelo mladi in na rokah so imeli rokavice. Policiji doslej ni uspelo zaslediti roparjev. ZADEVA NIGRISOLI Družina Ombrette je najela odvetnika BOLOGNA, 3. — Nadaljuje se zasliševanje dr. Carla Nigrisolija, zdravnika, ki je osumljen, da je kriv Smrti svoje žene Ombrette Galeffi. Kolikor je znano, vztraja zdravnik pri svojih trditvah, da ni kriv smrti Qmbrette. Sedaj je uradno potrjenp, da se je Ombretta v dneh pred sVpjo smrtjo obrnila na svojega tasta ar. Pietra ter mu potožila svojo stisko. Na ta način je baje tast tudi izvedel za telefonski razgovor Ombrette z mlado Azzali. V tem razgovoril je baje Ombretta prosila dekle, naj nikar ne prekine odnosov s Carlom Nigrisoli-jem, da ne bi ta napravil kakega nespametnega dejanja. Pravijo, da je prof. Pietro po tem razgovoru sklenil zakonca za nekaj časa lo. čiti, in to predvsem zaradi tega, ker sta bila oba zelo razrVanih živcev. Zenu naj bi bila odjla za r.ekaj Časa z otroki v Pariz, Toda tisti, ki govore o tem načrtu, poudarjajo, da je prof, Pietro mislil nanj ne zaradi tega', ker bi sumil na možnost kake tragedije, temveč zgolj zafo, da bi našel izhod iz stanja, lci je postalo Že nevzdržno. družina Ombrette Galeffi je pooblastila odvetnika Stelia" Zaganel-lij* iz Perugie, da jo zastopa kot zasebno stranko proti dr. Nigriso-liju- Za enoten evropski cestni zakon PARIZ, 3. — Konference, ki se je vršila na sedežu UNESCO, so se udeležili prometni ministri Francije, Belgije, Luksemburga, Anglije in Švedske. Italijo, Avstrijo, Dansko, Španijo, Norveško, Holandsko in Švico pa so na tej konferenci, na kateri se je govorilo o poenotenju cestnih predpisov, pa so predstavljali drugi visoki funkcionarji. Pomembna je u-deležba Velike Britanije. Njena delegacija sicer ni obljubila velikih sprememb v cestnih predpisih Velike Britanije, kjer na primer vozijo po levi strani, vendar se je razumelo, da se nameravajo Angleži polagoma približati cestnim predpisom, ki veljajo na celini. Zamisel, da bi se ustvaril enoten evropski cestni zakon, so vzeli v pretres prvič pred dvema letoma. Od tedaj je že stopilo v veljavo nekaj splošnih skupnih pravil. Tako je n. pr. Švedska sklenila, da bo od 1967. opustila vožnjo po levi strani ceste. NEW YORK, 3. — Topli val je včeraj zajel New York. Toplomer jo pokazal do 25 stopinj. Take temperature niso na ta datum zabeležili od leta 1918. Brat in sestra sta se sestala po šestdesetih letih NEW YORK, 3. - Po šestdesetih letih, kar sta ločena drug od drugega, sta se na newyorškem letališču zopet srečala 63-letni Joseph Rapp iz New Yorka ter njegova sestra Giovanna Rapp Libriz-zi, stara 65 let, ki stanuje v Palermu. Brat in sestra sta skupaj s starši emigrirali s Sicilije 1901. Dve leti pozneje se je Giovanna z nekim stricem vrnila v Italijo na -kratek obisk*, ki se je podaljšal kar na 60 let. Deklica je namreč začela hoditi v šolo na Siciliji in starši so odločili, naj nadaljuje šolo v domačem kraju. Ko pa je odrasla, se je poročila z nekim Italijanom ter se šele včeraj vrnila v ZDA. V Ameriki bo ostala mesec dni ter bo lahko spoznala še svojo sestro Marion, ki prebiva v Long Islandu in se je rodila po njenem povratku v Italijo. «Cristoforo Colombo» je doslej prevozil četrt milijona potnikov NEW YORK, 3. — Kot poroča -Itallan Linee*, je transatlantik -Cristoforo Colombo* v osmih letih in osmih mesecih vožnje med ZDA in Italijo prepeljal 250.000 potnikov. Danes bo namreč tran- satiantik prispel v New York s 1085 potniki; s tem številom bo doseženo skupno število potnikov 250.430. Odobren v ZDA izdatek za nadzvočno transportno letalo? NEW YORK, 3. — V letalskih krogih zatrjujejo, da je predsednik Kennedy odobril financiranje iz državnega proračuna za načrt civilnega nadzvočnega transportnega letala. Hitrost tega letala naj bi bila 3000 km na uro. stroški za vsako letalo pa bi znašali od 25 do 40 milijonov dolarjev. Stroški za celoten program pa naj bi bili okrog 2 milijardi dolarjev. CATANIA, 3. — Visok stolp pare se dviga iz severnovzhodnega kraterja Etne. Zaradi lepega vremena je pojav lepo viden iz Ca-tanie. hn[igG ^ giedull&CB rs glnhbu, ^ &Ulm'ihtuo Haskov «Švejk» je spet izšel v knjigi Nekatere knjige so pač take: četudi jih poznamo, jih vedno znova in znova radi jemljemo v roke, jih prebiramo in ob njih uživamo. Če gre pri tem za humoristična ali satirična dela, ob katerih se še od srca nasmejemo in sprostimo, je priljubljenost takih knjig Se večja. In to moramo predvsem ugotoviti ob novi izdaji knjige Dobri vojak Svejk Jaroslava Haska, ki je pravkar izšla kot prvi in drugi zvezek letošnje kolekcije zbirke Kiosk, ki jo izdaja Državna založba Slovenije. Čeprav je Ha-škov roman dobro znan, pa vendar njega nova izdaja ne bo odveč. Tisoči novih mladih bralcev bodo radi segali po tem delu, pa tudi tisti številni, ki so ta roman že zdavnaj prebrali, ga bodo vedno znova radi jemali v roke 1 in ob njem uživali. Zato res ni strahu, da bi ta knjiga obležala na policah in ji je knjigotrški uspeh zagotovljen, posebno še, ker gre za sorazmeroma ceneno izdajo popularne zbirke, katere dela prihajajo med bralce V preprostejši, pa vendar primerni opremi, predvsem pa po znatno nižji ceni. V svojem romanu o vojaku Svejku pripoveduje pisatelj o najrazližnejših smešnih in kočljivih situacijah, v katerih se znajde mobiliziran Svejk, na videz butec, v resnici pa prebrisanec, da mu takega ni para. V raznih zalednih krajih nekdanje Avstroogrske doživlja Svejk drugo za drugo smešne in tragične situacije, v katerih mu včasih prede tudi trda, iz katerih pa se vendarle srečno izmota. Pisateljevo pripovedovanje o Svejku, pa o vojakih in oficirjih nekdanje monarhije in o drugih ljudeh, s katerimi prihaja v stik pri svojih dogodivščinah, je izredno prikupno, predvsem pa smešno, in polno globoke ironije. Zato ni čuda, da je Ilaškov roman o Svejkovih dogodivščinah v prvi svetovni vojni že skoraj klasično delo satirično-hu-moristične literature, tako rekoč vzor za številna podobna dela, ki pa svojega vzorca navadno ......................... Carnelutti prijavljen odvetniški zbornici Proti njemu so odvetniki civilne stranke na procesu Martirano RIiM, 3. — Med odmorom na današnji razpravi procesa pred prizivnim sodiščem zaradi umora Marie Martirano so odvetniki civilne stranke sporočili, da bodo danes popoldne ali najkasneje ju-tri dopoldne predložili odboru odvetniške zbornice vlogo proti prof. Francescu Carneluttiju, ki je branil Eenarolija pred prvostopnim sodiščem. Odvetniki zasebne stranke se pritožujejo nad dejstvom, da Carnelutti piše za neki popoldanski rimski, list članke z naslovom ((Jasne ideje«, kjer komentira proces; pri tem kritizira branilce in ko-rtientira odločbe sodnikov. Odvetnik Giuseppe Pacini, voditelj kolegija zasebne stranke, je izjavil: -Ne verjamem, da je lahko prof. Carnelutti pooblaščen, da nastopa kot nadzornik procesa. To še toliko manj, ker je prav on podpisal motive priziva. Mislim, da je mesto odvetnika na sodišču in ne v časopisu.* (Sicer nimamo pri rokah Carneluttijevega članka, vendar se ne strinjamo z mnenjem, da odvetnik ne bi lahko tudi pisal v liste. Ob številnih procesih v Italiji, za katere se pač lahko davkoplačevalci sprašujejo, ali je vredno za vse to plačevati sodnike, bi bilo še kako potrebno, da bi kako odločno besedo rekli prav pravniki, ki se ne bi suženjsko oklepali vsakega zakona, ki je lahko zelo zastarel. Op. ur.). Ogromni «zaslužki» z mamili NEW YORK, 3. — Neka organizacija za tihotapstvo mamil je cd konca vojne do sedaj spravila v ZDA več kot tono heroina. Pred nedavnim so organizacijo, ki je imela sedež v Bostonu, odkrili in njene glavne člane aretirali ali pa prisilili, da so pobegnili v inozemstvo. Tona heroina stane na debelo 18 milijonov dolarjev, toda prodaja na drobno je lahko prinesla razpečevalcem tudi 360 milijonov dolarjev. MESSINA, 3. — Giuseppe Pal-lante, star 22 let, je hotel zažgati hišo svoje matere, ker mu ta ni hotela dati 300.000 lir. Znesel se je tudi nad svojim stricem in ga hotel raniti z britvijo, ker je priskočil materi na pomoč. Mladeniča so karabinjerji aretirali. niso dosegla. V norčijah, ki jih počenja prebrisani vojak Svejk, izdajajoč se za bebca, pa se skriva ostra in duhovita kritika razmer v črnožolti monarhiji, zlasti pa njenega uradniškega absolutizma in nadutega militarizma. Z jedkim posmehom nam kaže pisatelj zlasti puhloglavost oficirjev, njih nadutost, lažna gesla verskega in patriotičnega zanosa, ki prekrivajo vso trhlost monarhije in slabost njene biro-kratične ureditve. Pri vsem tem pa je pisateljev koncept še širši. Hašek obsoja v svojem romanu tudi vso brezsmiselnost vojne in krutost nepotrebnega klanja po frontah. Tako ima ta roman za svojo zabavno, navidezno humoristično vsebino, svoje globlje jedro, ki ga prekrivajo smešne dogodivščine glavnega junaka. Obenem pa je pisatelj v tem romanu proslavil tudi malega, izkoriščanega človeka, preprostega vojaka, ki ga preganjajo in skušajo izkoriščati, ki pa si pri vsem temi misli svoje in se zna vendarle izmuzniti, tako da postane dejanski zmagovalec. Odveč bi bilo pisati, kako.: in ta roman zanimiv in kako prijetno se bere Hašek je s tem delom dosegel svetovni sloves in to upravičeno. Zabavne zgodbe z globokim moralnim jedrom bodo zato vedno znova in znova brane, tako po svetu kot pri nas. si. Ru. Miha Baloh ' v novem filmu V Podsusedu pri Zagrebu so pred dnevi pričeli snemati film «Nevesinjska puška*, ki obdeluje hercegovsko vstajo proti Tur. kom leta 1875. V glavnih vlogah nastopajo Miha Baloh, Jovan Miličevič, Petar Prličko, Tatjana Beljak in Miljenka Popovič. Režira Žika Mitrovič. Beba Lončar bo igrala v ZDA Jugoslovanska filmska igralka Beba Lončar je sklenila pogodbo z ameriško filmsko družbo »Columbia* za sodelovanje v snemanju filmov za to družbo v prihodnjih 7 letih. Beba Lončar je sedaj v Pulju, kjer igra v filmu «Dolge ladje*, ki ga sne-mdfb" v koprodukciji beograjske •Avale*, londonske družbe *Yo-in ameriške »Columbie*. Beba Lončar bo kljub pogodbi s «Columbio» igrala v vseh filmih »Avale*, v katerih bo dobila vloge. Z »Avalo* ima namreč že od prej sklenjeno pogodbo in obveznosti. Film o Churchillu LONDON, 1. — Podpisan je sporazum za proizvodnjo filma o Winstonu Churchillu. Stari politik je namreč dovolil ameriškemu producentu Jacku Le Višnu, da pripravi dolgometražni dokumentarij, posvečen javnemu življenju bivšega angleškega državnika. Film se bo oslanjul predvsem na šest zvezkov spominov, ki jih je napisal Churchill. Le Vien je že prej pripravil vrsto televizijskih filmov o Churchillu iz časa zadnje vojne. Sedaj je povedal, da bo novi film obravnaval življenje Churchilla med koncem prve svetovne vojne in letom 1945. Za Jeana Gabina odslej samo kmetijstvo in konjereja PARIZ, 1. — Francoski igralec Jean Gabin je sporočil, da bo zapustil filmsko delo, ko bo dokončal svoj prihodnji film, kar pomeni, da bo pri filmu še skoraj eno leto. Potem se bo popularni igralec, ki se je rodil v Parizu 1904 in se imenuje pravzaprav Jean-Alexis Moncorge, popolnoma posvetil poljedelstvu in konjereji. Umetniški ravnatelj beograjske Opere Oskar Danon bo v Palermu dirigiral Wagnerjevo opero »Večni mornar* Kadar filmska igralka Emanuelle Riva ne snema, izkoristi prosti čas za počitek v svojem pariškem -stanovanju in za branje i Četrtkova črtica um nrrnrnTTTTiTTTi i n 1 fp ID V Neaplju stavkajo uslužbenci cestne železnice; ob vsej rivieri Quiaia se vleče veriga praznih tramvajskih voz, na Piazza Triufa-tore pa se je zbrala gruča vozačev in sprevodnikov. Napolltancl, umi ko živo srebro. Nad njihovimi glavami, za železno vrtno ograjo, visoko v zraku se leskeče tenak curek vodometa, podoben klini ostrega meča. Velika množica ljudi, ki se morajo peljati na vse strani mesta, je zbrana okrog sprevodnikov, in vsi ti trgovski pomočniki, vajenci, krošnjarji in šivilje jezno in glasno izražajo svoje ogorčenje nad stavkajočimi. Slišati je srdite besede in zlobne zbadljivke, in kar naprej mahajo po zraku roke, s katerimi zna Napolitanec govoriti enako učinkovito in zgovorno, kakor s svojim neumornim jezikom. Iznad morja pihlja hladen vetrič, velikanske palme v mestnem parku lahno majejo s svojimi temnozelenimi, pahljačam podobnimi listi, sem ter tja, vtem ko spominjajo njihova debla na noge orjaških slonov, izklesane iz kamna. Fantiči — na pol nagi otroci neapeljskih ulic — skačejo okrog ko vrabci in polnijo zrak s smehom in kričanjem. Mesto, podobno staremu bakrorezu, Je zalito z žarki pripekajočega sonca in buči ko orgle; modri valovi morskega zaliva butajo enakomerno ob kamnito obalo in spreminjajo mrmranje in kričanje ljudi liki tamburin s svojim bobnanjem. Stavkajoči stoje povešenih glav stisnjeni v gručo. Na razdražene krike množice komaj odgovarjajo, plezajo na železno ograjo okrog parka in zaskrbljeno pogledujejo čez glave ljudi po cesti kot krdelo volkov, ki so jih obkolili psi. Vsem je jasno, da sc ti enako oblečeni ljudje čvrsto povezani z neomajno voljo, da ne bodo popustili, in to navdaja množico s še večjim srdom. V njej so seveda tudi filozofi, ki mirno kade svoje cigarete in skušajo tolažiti najbolj vnete stavkarje; «He, signor! Kaj boste pa počeli, če ne bo dovolj makaronov za otroke?« V skupinah po dva ali trije stoje v bližini gizdalinsko oblečeni uradniki mestne policije; njihova naloga je paziti, da množica ne bi motila avtomobilskega prometa. Drže se popolnoma nevtralno, gledajo godrnjače enako ravnodušno kakor stavkarje, ki so jim psovke namenjene, in dobrodušno zbijajo šale zdaj na račun teh, zdaj spet onih, če postane mahanje z rokami in kričanje preveč ognjevito. Za primer resnih spopadov je pripravljen v ozki stranski ulici odred karabinjerjev, držečih v rokah kratke, lahke puške. To je na moč zlovešča skupina ljudi s trioglatam kapami, v kru-kih črnih plaščih in z ozkimi rdečimi progami na hlačah. Psovke in smeh, očitki in svarila nenadoma utihnejo; množica se zgane, prevzame jo nova ubranost, ki nekako vse iz-gladi; stavkajoči še zmeraj gledajo mračno predse, hkrati pa se tesneje strnejo, iz množice pa je slišati vzklike: «Vojaki!» In že se razlega zaničljivo, zmagovito žvižganje, namenjeno stavkajočim; vojake pozdravi množica z radostnimi vzliki. Debe-luhast gospod v sivi poletni obleki, s panamskim klobukom na glavi začne plesati in cepetati z nogami po tlaku. Sprevodniki in vozači se počasi prerinejo skozi množico in se bližajo vozovom cestne železnice, nekateri se povzpno na njihove ploščadke. Zdaj zro še mračneje predse in odgovarjajo med prerivanjem skozi množico na sovražne klice z grobimi besedami. Hrup se polega. Vtem ko se stavkajoči prerivajo skozi sovražno razpoloženo množico, jo razkrope tako, da se razdeli na posamezne skupine ln da se nekoliko pomiri. Od obale Sante Lucie se bližajo plešočih korakov, enakomerno Stopajoč z nogami in mehanično, enolično mahajoč z levico majhni, sivi vojaki. Videti so ko iz železa vliti in hkrati kakor tovarniške igrače... Na čelu stopa čeden, strumen oficir visoke postave, nasršenih obrvi in zaničljivo našobljenih ustnic, pokraj njega pa poskakuje debeluhast mož s cilindrom na glavi, mu nenehoma nekaj dopoveduje ln maha z rokami okrog sebe. Množica se umakne od tramvajskih voz. Vojaki pa se takoj razkrope liki nanizani biseri vzdolž voz in se postavijo na ploščadke, na katerih stoje stavkajoči. Mož s cilindrom in nekaj ljudi okrog njega kriči in maha z rokami, ko da se jim je zmešalo; ((Zadnjikrat... Slišite?« Oficir si zdolgočaseno viha brke in gleda v tla. Mož, ki ga je spremljal, prihiti k njemu, zavihti cilinder in mu s hripavim glasom nekaj zakliče. Oficir ga pogleda po strani, se vzravna in izprsi — slišati je, kako izgovarja povelja. Mnorici se zdi to smešno. Od vseh strani zadoni tuljenje, žvižganje in smeh, ki pa takoj spet utihne. V grobni tišini se začno ljudje dolgih obrazov, ko da so se nenadoma postarali, in začudenih pogledov odmikati od tramvajskih voz z vso težo pri- tiskati na prvi voz. Sele tam je videti, da leži na tleh dva koraka od voza čez tir sivolas sprevodnik z obrazom razoglavega vojaka, vznak, s konci brkov obrnjenih navpično kvišku. Tik njega se vrže z opičjo naglico na tla fantič, za njim pa legajo počasi in mirno na tla zmeraj novi ljudje. Množica zamolklo mrmra; slišati Je glasove, ki prestrašeno kličejo Madono. Nekateri mračnih obrazov kolnejo, ženske vrešče, otroci pa razburjeno spričo tega čudnega prizora skačejo okrog ko gumijaste žoge. Mož s cilindrom z jokajočim glasom nekaj tuli; oficir ga pogleda in skomizgne z rameni; njegova dolžnost je nadomestiti sprevodnike z vojaki, ni pa dobil povelja, naj udari na stavkajoče. Tedaj plane mož s cilindrom sredi gruče prizadevnih ljudi h karabinjerjem. Le-ti se zganejo, pristopijo, se sklonijo nad ljudi, ležeče na tračnicah in jih hočejo dvigniti. In tedaj se začne noj, nemir in hrup. Iznenada pa se zgane vsa siva, prašna gruča gledalcev. Ljudje tulijo, kriče in hite proti tračnicam; mož s panamskim klobukom potegne pokrivalo z glave, ga vrže visoko v zrak, leže kot prvi na tla, potreplja pokraj sebe ležečega stavkarja po rami in mu zakriči bodrilne besede v obraz. Za njim začno legati na tračnice nešteti veseli, hrumeči ljudje, ki jih pred tremi minutami sploh še ni bilo tu, skoraj tako, kakor da jim je nekdo odrezal noge. Smeje padajo na tla, se reže in obrnjeni k oficirju nekaj kriče, oficir pa maje z lepo glavo, govori z možem- s cilindrom na glavi in mu maha z rokavicami pod nosom. Medtem prihajajo novi ljudje in legajo na tračnice. Zenske mečejo košare in zavitke na tla; fantiči se smeje zvijajo po tleh ko premraženi psi, čedno oblečeni ljudje se valjajo po prahu. Pet vojakov gleda s ploščadke prvega voza na kup teles pod kolesi: oprijemljejo se roba voza, sklanjajo glave nazaj in se smejejo na vse grlo. Zdaj niso več podobni kositrnim igračam. ... Cez pol ure tramvajski vozovi že spet škripljejo in cvilijo po neapeljskih cestah. Na ploščadkah stoje zadovoljno namu-zani zmagovalci, hodijo po vozovih in vprašujejo: «Vozne listke?« Ljudje, ki jim mole pod nos rdeče in rumene listke, Jim mežikajo z očmi, se smehljajo in dobrodušno brundajo predse. — Si vidu a, Jakec, »pet so Rusi anga spestilil — Ceš reč tisti lunik nu-maro štiri? Sm slišou, de j« forte težek, de -jema celeh štirinajst kvintalov. — Sej, sej! Jest ne znam če se ne bojo u tem cajti kej zmisleli, de bojo nardili kašno reč, de se bojo ledje namalo potolažit. — Vidi, ke zdej so slabe Ma jest še zdej ne zastopem, kaku morejo voje prfina dohtarji, ke vselih ne zaslužejo glih vri tošno veliko reč taku vesolto? Ke štirinajst taku malo. Tudi njjen ne gre vse po žnurci jn glih kvintalov ni kar taku' — E, dragi moj, tehnika! Jn Rusi so pršil ,'v tem forte naprej. Je res, ja. Tudi pr volitvah se pozna jn pr propagandi. Videš, tudi tle so, koker pr prosveti, začeli sez novemi prijemi. Jn zdej dela čine magnetofon, mikrofon je vse sorte foni. danes štrajkajo. — J n znaš, de tu Se ne sliše vsah dan, de be dohtarji štrajkaltil More če bet kej tašnega, de tudi uani niso kontenti. — Ma ja! Jemalo nekšne Štorje sez špetalami jn sez Inam, Ce)p de be vse tu bulše funcjoni-ralo jn ke, koker po navadi, nobeden neče neč »vvvjvit; r.uvrvi J K- l/OO 3VHC JUSU. ' , * ' . , sastopet, morejo tudi uani zacent sez štrajkam. Jn televižjon. Znaš, dandanes se ledem ne da , —- Ma sm slišou, de ne bo samo za an dan. De več stat po ano uro al tudi več na kašnemi plači jn poslušat diškorše ke grejo od Adama jn Eve vse do danes. Jn taku je treba primet ledi doma al pej u bari. Samo na tu vižo nikoli ne znaš, kolko ledi te posluša jn če te sploh kašen posluša, zatu ke ne moreš kontrolirat, če niso morbet obrneli beton na drugi kanau. — E ma jest rečem de ledje vselih poslušajo, zatu ke se pr tem tudi devertirajo, zatu ke gledajo kašnega političnega voditelna bol od blizi jn lahko videjo kašne u ha jema, Če jema ki kašno bradavico, če jema nus glihen al šepast, ški-co al ku krampir jn taku pride ven ku an mičken teatra. Jn teatro se pej ledem zmiri dopade pej nej bo od tiste stranke ke če. — Ma jest rečem, de more vlado vselih Sekirat, de je bla taku naumna, de je denila volitve glih u tisti mesec, ke škadira vanoni. Zatu ke ledje, kader morejo delat tiste prijave od davkov, so zmiri slabe voje. Jn znaš, če so ledje slabe voje, se pole tu pr volitvah pozna. danes bojo prou štiajkali, ma pole naprej pej de bojo delali deš pete. De bojo delali ku dohtarji, ma de ne bojo neč delali kašno reč od pisarne jn pole de bojo napisali iašne recepise jn ukazali tašne medicine, ke nar bol pomagajo... — Kej zdej ne delajo taku? — Znaš, moreš vedet de pr Inam jemajo posebne lište, ke je gor napisano, kašne medicine lahko dohtar zapiše jn kašne ne. Jn dohtar zapiše samo tiste medicine, ke mejn koštajo, zatu ke medicine more pole Inam vse plačat jn, se zna tudi pr Inam gledajo za šparat. — A taku je ta reč! Jn praveš, de zdej dohtarji ne bojo neč bacelirali, kolko ana medicina košta? Ma alora zdej se splača, tistem ke jemajo kašno bolezen, ke se vleče na dougo, zdej se splača jet na vižito, zatu ke zdej boš dobu dobro medežijo jn boš taku bol gvišno jn morbet tudi prej ozdravu! — Ja, prou taku. — E alora jutre grem h dohtarji. Zatu ke me ukuli pasa nekej tešči. modni kotiček | Lahko že izbiramo novosti za jesen in zimo Glavna aovost zadeva barve, ki so svet/e in pastelne • Plasti bedo krojeni bolj po telesu - Čevlji z zaokroženimi konicami in udobnimi petami Me se pravzaprav še nismo spri-1 va barve, ki so vse svetle in pa-jaznile z mislijo, da smo že v po-1 mladi, kar seveda spričo hlačlne-ga in muhastega vremena ni nič čudnega, in že nam moda pripravlja novosti za letošnjo jesen in zimo. Takšna naglica je povsem razumljiva, če se upošteva tempo sedanje trgovine, ki mora že vnaprej vedeti, s čim bo razpolagala toliko mesecev kasneje Letošnje jesenske in zimske novosti je italijanska »visoka moda» prikazala prav pretekli teden v Milanu na modni reviji, ki je pritegnila številne kupce iz evropskih, predvsem pa ameriških držav. Modelov je bilo okrog 200, novosti pa tudi precej, tako, da že lahko govorimo o novi jesenski in zimski modi. Modni kronisti in eksperti so jo imenovali »večno mladost«, in to zaradi njene lahkotnosti v kroju in izbiri barv ter blaga. Pišejo, da je zelo navdušila predvsem ameriške kupce, ki so vedno zelo sprejemljivi za vse, kar je praktičnega in mladostnega. Glavna novost, ki jo je omenjena modna revija prikazala, zade- atelne, čeprav gre za jesenske in zimske modele. Rumena barva, ki jo bomo nosile to pomlad in poletje, se bo še bolj uveljavila pri jesenskih in zimskih modelih. Takoj za njo bo na vrsti plava barva, ki je v letošnji spomladanski in poletni modi ostala nekoliko ob strani. Zelena in rdeča, ki sta bili glavni barvi letošnje zimske mode, se bosta povsem umaknili, na njuno mesto pa bodo stopile druge pastelne barve. Linija redingot se bo pri jesenskih In zimskih plaščih povsem u-veljavila ter bod oširoko krojeni plašči le za razne večerne priložnosti. Redingot linija bo pri jesenski in zimski modi še poudarjena, to se pravi, da bodo plašči krojeni bolj po telesu. Seveda bo izbira krojev takšna, da bo našla sebi primernega prav vsaka, četudi je sedaj prepričana, da je njena postava za te vrste plaščev premočna. Gladko krojena krila bodo nadomestila nagubana in zvončasta krila, njih dolžina pa bo že vedno pod koleni. 3. Lev Nikulin takole nadaljuje v svoji knjigi o tem, zakaj in kako je bil likvidiran eden od največjih in najgenialnejših voditeljev Rdeče armade, maršal Tuhačevski: ((Varnostna služba, t. j. Hey. drich, Berens in Neuzschoks go začeli tajno, ne da bi šef nemške obveščevalne službe kaj vedel o tem, pa tudi ne Gestapo, pripravljati »dokaze« o izdaji Tuhačevskega. Na dokumentih o sovjetsko-nemškem vojaško-tehničnem sporazumu iz leta 1926 so stali tudi podpisi Tuhačevskega. To je omogočilo, da so lahko izdelali ponarejena pisma in kopirali Tuhačevskega podpis. V nekem od teh pisem se Tuhačevski in njegovi «somišljeniki» (na nemški strani) dogovarjajo o tem, kako se bodo rešili oblasti civilnih oseb, da bi jo potem sami prevzeli. Znano je tudi ime graverja, ki je bil izdelal podpis Tuhačevskega. Bil je to Franz Puzzik iz Zelledorfa, član nacistične stranke, ki je izdeloval ponarejene potne liste za tajne Hitlerjeve agente v inozemstvu. V pismu so' ponaredili ne samo podpis Tuhačevskega, temveč tudi njegov značilni sjog. Na njem so bili tijdi ustrezni pečati tajne službe Abwehra — »strogo zaupno«. Priložen pa je bil še Hitlerjev ukaz glede nadzorovanja nemških generalov Weh :machta ki so — kot je jmč-lo biti razvidno iz dokumentov — bili v zvezi s Tuhačevskim. Ponarejeno pismo Tuhačevskega je bilo glavni dokument, a 'skupni dosje je imel petnajst stra- ...............................„.. .................n......... IZ KNJIGE SOVJETSKEGA PISATELJA LEVA NIKULINA Diabolična operacija nemške varnostne službe proti maršalu Tuhaievskemu Mali Claudio Lombardi se je rodil z okvaro na požiralniku. Šestnajstmesečni malček se je moral podvreči številnim operacijam. Trenutno ga morajo hraniti s pomočjo posebne cevčice, ki mu dovaja hrano v želodec. Na sliki mati kaže, kako je cevčica nameščena OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ugoden dan za reševanje administrativnih poslov. Ni koristna pretirana ambicija. Zdravje precej dobro. BIK (od 21.4. do 20.5.) S prizadevnostjo boste uresničili nekatere dobre zamisli. Pokažite svoja čustva, če želite, da bi bil* upoštevana. Zdravje zadovoljivo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dan bo potekal brez posebnosti. Zadovoljni boste z razvojem svojih čustvenih odnosov. Zdravje u-mirjeno. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ne popustite v svojem boju z nasprotniki, kljub drugačnim nasvetom. O-koliščine so dobre za krajše potovanje v dveh. Zdravje dobro. LEV (od 23.7. do 22.8.) Posvetite s« a dušo in telesom nekemu HOROSKOP novemu poslu. V trenutnem izbruhu jeze lahko pokvarite vse. Zdravite se. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Bodite naklonjeni vsakemu novemu podvigu, toda ne kažite prevelike drznosti. Bodite previdni glede današnjih ukrepov. Zdravje občutljivo. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Natančno izpolnite današnji program. Srečno razpoloženje v družini. Motnje prebavnih orgartov. ŠKORPIJON (od 24.10, do 22.11.) Otresli se boste svoje negibnosti in skušali storiti nekaj. Zgledno ra- zumevanje med prijatelji. Zdravje nestalno. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ugodne okoliščine za nekatere važne investicije. Samo trajnost v čustvih vam bo omogočila šrečo. Zdravje odlično. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Majhno razočaranje vam ne bo odvzelo upanja v končni uspeh. Neko potovanje vam bo omogočilo dosego cilja. Zdravja zelo dobro. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Bodite bolj nepristranski in se ne opirajte preveč na mnenja drugih. Poiščite si družbo prijateljev. Potrtost. RIBI (od 20.2. do 20.3.) S pomoč-jo nekega Znanca boste uresničili že začet program. Pojdite prav do ni, v njem so se poleg pisma nahajali še razni drugi dokumenti v nemščini, podpisani od nekega generala Wehrmachta (podpis je bil prav t.ko ponarejen, t. j. kopiran z bančnih čekov), Preostajalo je samo še to, da vse skupaj pride v roke Stalina. Uprizorjena je bila kraja, pri čemer je bil dosje ob priliki umetno povzročenega požara iz poslopja Abwehra odnešen. Zatem je foto-kopija dosjeja prišla v roke Beneša, predsednika čeho-slovaške vlada. Ta je verjel v pristnost teh dokumentov ter jih poslal Stalinu, iskreno prepričan, da mu bo tako odprl oči. V istem duhu je bilo napisano tudi zaupno pismo, ki ga je Be-neš poslal svojemu prijatelju Leonu Blummu, v katerem je trdi! da obstaja med generalštabom Rdeče armade in višjimi komandanti Hitlerjeve Nemčije tajna povezava. Umazani falšifikat, ki so ga bili izdelali Heydrich, Berens in Neuzschoks, je opravil svojo nalogo. Stalin ga je izkoristil za to, ua je sodnikom ukazal, da Tuhačevskega obsodijo na smrt. Med sodniki so se nahajali tudi maršalovi vojni tovariši, ki so cenili njegovo znanje, nadarjenost stratega in njegovo predanost domovini. Ti spoštovanja vredni in hrabri vojaki niso mogli slutiti, da so prevarani in so postali orodje v Stalinovih rokah. Ealsifikat Hitlerjeve varnostne službe je opravil svojo usodno vlogo. Tragedija se je končala tako, da je šestorico članov sodišča, ki so vodili razpravo proti Tu-hačevskemu in njegovim tovarišem, doletela ista usoda.« Nadalje še pravi sovjetski pisatelj Nikulin: «Naj bo naš odnos do različnih spominov in izjav živih ter mrtvih Hitlerjevih agentov še tako oprezen, pa tudi, če po-vsem zavrnemo njihove izjave in pričevanja, je vendar potrebno ugotoviti, da se v dokumentih, ki jih je zapustil Beneš, in v Churchillovih spominih, nahaja potrdilo o udeležbi Hitlerja in itjegovih agentur v insceni-ranju »primera« Tuhačevski. Poglejmo, kaj je o tem zapisal Churchill: «Let'a 1935 je Hitler predložil Benešu, da bo v vsakem pogle-du spoštoval integriteto Ceho- konua neki stvari, ki ste se zanjo. slovaške, če bi mu ta zagotovi* odločili. Držite se diete. j 'a. svojo nevtralnost v primera Ponarejena pisma in dopis maršala Tuhačevskega V njih naj bi skupno z nemškimi generali, pripravljal zaroto proti sovjetskemu režimu - Falzifici-rani material v Beneš evih rokah francosko-nemške vojne. Ko je Beneš opozoril na. dogovorjeno obveznost, da bi v tem primeru Cehoslovaška morala stopiti v akcijo skupno s Francijo, je nemški veleposlanik odgovoril, da ni potrebno odpovedati sporazuma, pač pa da se ga v določenem trenutku razveljavi enostavno tako, da se ne proglasi splošna mobilizacija.« Dalje pravi Churchill: »V jeseni leta 1936 je predsednik Beneš prejel od zelo odgovorna osebnosti v Nemčiji sporočilo, da mora pohiteti, če želi sprejeti fuehrerjev predlog, ker da bo v Rusiji v kratkem prišlo do važnih dogodkov Predsednik Beneš je takoj sporočil Stalinu vse, kar je mogel ugotoviti. Kmalu zatem je v Sovjetski zvezi sledila brezobzirna čistka vojaškega rr. političnega aparata, kakor tudi vrsta procesov leta 1937.» Ce je v jeseni leta 1936 neka osebnost na visokem položaju v Nemčiji sporočila Benešu o do-godkih, do katerih je kmalu zatem dejansko prišlo v Rusiji, je treba priznati, da je morala že v naprej biti seznanjena z njimi, v kolikor se je, namreč, že v tem času pripravljala nezaslišana provokacija, zaradi katere so bili uničeni prav tisti vojaški voditelji, ki so v bodoči vojni imeli voditi fronto in katerih vojaške sposobnosti so nacistom vlivale strah v kosti., Račun je bil točen; Stalin je storil to, kar so upali Hitler in Heydrich, ki sta poznala njegov značaj, maščevalnost in sumničavost«. S tem Nikulin zaključuje svo-jo ilustracijo tragičnega »primera« Tuhačevskega in komentira: «V pogledu zmage sovjetske armade v pretekli vojni, pripada velik del zaslug tudi vojaškim voditeljem, ki so bili umorjeni v času kulta Stalinove osebnosti. Številni poveljniki v domovinski vojni so bili učenci Tuhačevskega in njegovi tovariši v akademiji, generalštabu ter na bojnih poljih državljanske vojne.« Vendar pa se avtor knjige o maršalu Tuhačevskem, ko opisuje in dokumentira diabolično Hitlerjevo operacijo, ne dotika in ne razpravlja o nekem drugem vprašanju: Ali je Stalin zares nasedel Hitlerjevim falsifici-ranim dokumentom in jih sprejel kot verodostojen dokaz, ali jih je enostavno, navzlic sumu v njihovo pristnost, vseeno izkoristil, da bi tako uresničil svoj lastni načrt likvidacije najvišjih voditeljev Rdeče armade. Sodeč po drugih čistkah in represalijah, ki jih je Stalin izvedel proti raznim partijskim in političnim voditeljem, bi tudi ta druga, še bolj diabolična varianta, ne bila nemogoča. Bržkone bo pa neki drugi zgodovinar, katerem u bodo arhivi scvjetske zgodovine še bolj odprti, v kratkem osvetlil še to vprašanje. (KONEC) FRANE BARBIER1 mmi n!7 g r//////, V, 'S/SSSSj Radio Trst A 7.00: Koledar; 7.30: Jutranja glasba; 11.30: Šopek slovenskih pesmi; 11.45: Vrtiljak; 12.00: Roman Nikolaja Vasiljeviča Gogolja: «Vij»; 12.45: Za vsakogar nekaj; 13.30: Glasba po željah; 14.15: Dejstva in mnenja; 17.00: Igra na marimbo Gianni Safred; 17.20: Sem in tja po lahki glasbi; 18.00: Italijanščina po radiu; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Alban Berg: Kvartet za godala op. 3; 19.zz: Vzori in zgledi mladega rodu; nato Večer s Stanleyem Blackom in drugimi; 20.00: Šport; 20.30: Simfonični koncert orkestra Trž. filharmonije, dirigent A. Janigro. Trst 12.00: Plošče; 12.20: Glasbeni program; 12.25: Tretja stran; 13.15: Almanah; 13.30: Glasba po željah; 13.40: Simfonični kon- cert. Koper 6.15: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Tri uverture Rossinija, Berlioza in Tanejeva; 12.00: Glasba po željah; 12.45: Lahka glasba: 13.40: Orkester Huga Winterhalterja; 14.00: Glasba po željah; 14.30: Melodije za prijetno popoldne; 15.15: Zabavna glasba; 15.30: Koroške narodne pesmi; 15.55: Lahka glasba; 16.00: Melodije za vsak dan; 16.30: Violinist Dejan Bravničar; 17.00: Pevski program; 17.40: Los Machucambos — iužnoameri-ške melodije; 18.00: Prenos RL; 19.00: Roger Williams pri klavirju; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Glenna Millerja; 22.40: Pesmi v ritmu; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30:; Vreme na ital. morjih; 6.35: Tečaj francoščine; 8.20: Jutranja glasba; 8.30: Glasbeni sejem; 9.05: Klasiki lahke glasbe; 9.50: Operna antologija; 10.30: Srečanje s šolami; 11 JO: Koncert; 12.55: Kdo želiti biti vesel; 13.25: Italijanke v svetu; 14.55: Vreme na ital. morjih; 15.16: Glasbena beležnica; 15.45: Ital. Glasba iz Talijinega hrama; 18.00: Aktualnosti; 18.10: Naš ČETRTEK, 4. APRILA 1963 narodne pesmi in plesi; 16.00: Program za najmlajše; 16.30: Plošče; 17.25: Srečanje med mu- plesni kvartet; 18.45: Kulturna ziko in poezijo; 18.30: Koncert kronika; 19.05: Glasbene razgled-violinista Guida Mozzata in pia- niče; 20.0: Večer domačih pesmi; nista Armanda Renzija; 19.10 : 20 45: Orkestra Lee Brown in Oddaja za delavce; 20.25: Glasba Max Greger; 21.00: Literarni vena godala; 21.05: Volilna tribu- čer; 21.40: Skladbe Lucijana Mana. rije Škerjanca; 22.15: Po svetu // nrnnram jazza; 22.45: Pianist Russ Kon- ii. prugrum way; 2305. Zabavna giasba; 8.00: Jutranja glasba; 8.35: Po- 23.30. Skupni program JRT. je Katina Ranieri; 9.15: Ritmi in _____ _______ ________ fantazije; 9.35: S pesmijo po sve- I ■— ■" 1 " 1 ■ tu; 10.35: Glasovi- in orkestri; | Hitra popravila in prodaja TV aparatov pralnih 6trojev elektrogospodinjskih predmetov \% ■ - —--------- 10.00: TV v šoli; 18.00: Poroči- 8.20: Ob • glasbenem la (Zagreb); 18.05: Mendov spo-8.35: Divertimento; red (Zagreb) Baletna točka; 4.00-8.00: Glasbeni spored: 8.05: Carl Orff: Praelusio iz »Catulli Carmina« avtomatu, u.uy. Uivciuuiemu; icu (z,Hgreo; naieina tocaa; 8.55: Radijska šola; 9.25: Zagreb- 19.00: Zagrebški tednik (Zagreb); ški operni pevci; 10.15: Glasbena 19.30. TV obzornik (Ljubljana); medigra; 10.20: Pet minut za no- 19.45: TV pošta (Ljubljana); vo pesmico; 10.40: Tečaj ruskega 20.00: TV dnevnik (Beograd); jezika; 10.55: Nova popevka; 20.30: Aktualni razgovori (Ljub- 11.00: Pozor, nimaš prednosti!; ljana); 20.55: Kratki propagand-12.05: Kmetijski nasveti; 12.15: ni filmi (Zagreb); 21.15: »Legge- Kvintet »Niko Štritof«; 12.30: V rissimo«; 22.20: Arhitektura in paviljonu zabavne glasbe; 13.30: urbanizem; 22.40: Poročila (Beo- Celistka Žara Nelsova; 14.35: Na- grad);, ši poslušalci čestitajo in pozdrav- Na kanalu 9 Ijajo; 15.15: Hammond orgie v 19.30: Ekspedicija — reportaža ritmu; 15.30: Turistična oddaja; (Beograd); 20.30: TV tribuna 16.00: Vsak dan za vas; 17.05: (Beograd). Vse bolj se bodo uveljavili čevlji zaokroženih konic, z udobnimi petami, v katerih bo noga res počivala. Takšnim oblikam čevljev se sicer še nismo privadile, ker smo bile toliko let vajene špiča-stih pet in konic — počasi pa bomo tudi to novost osvojile predvsem zato, ker bomo ugotovile, da se v čevljih s široko peto in zaokroženo konico resnično udobneje počutimo. S tem seveda nočemo reči, da ne bomo nosile tudi čevljev z ozko peto, vendar bodo ti namenjeni le za bolj svečane priložnosti. Zimska moda obljublja glavno besedo krznu, ki bo služilo tako za okras, kot tudi za podlogo zimskih plaščev. V modi bodo zopet majhni klobučki, ki bodo pustili odkrito čelo, a bodo pokrivali ušesa, za večerne priložnosti pa bo v modi mreža, ki bo pokrivala vsaj del, ali cel obraz. To so novosti, ki nam jih obljubljajo modni ustvarjalci. Čeprav te pišemo o jesenski in zimski modi, sc bo vendarle vsaka prej še rada pokazala v ljubkem, tridelnem pomladanskem modelu, ki ga prikazuje slika V Dalmaciji 2700-3000 ur . sonca letno Znano je, da je podnebje jugoslovanske obale tipično sredo/om-sko in so zanj značilne mile n zmerno vlažne zime ter suha in jasna poletja. V srednjem in južnem predelu jugoslovanske obale ni srednia temperatura nikdar nižja od 9 stopinj, vtem ko je v Londonu celih šest, na Dunaju in v O: u pa celo osem mesecev nižja od 'e. Po drugi plati je ta višja d 25 stopinj samo v enem ali dveh najbolj vročih mesecih, toda običajno jo omili hladni nočni veter. Povprečna temperatura v januarju in februarju je v srednjem in južnem predelu jugoslovanske obale za nekaj višja od one, Ki v srednji in severni Evropi vlača v mesecih april, maj in oktober. Poletno vročino pa je moč primerjati z ono, ki jo na pomlad in v jeseni imajo v Kairu. V glavnem je temperatura jugoslovanske obale docela podobna oni, k, velja za francosko obalo in Balearske otoke. Jadranska obala, posebno njen vzhodni del, t.j. Dalmaciju v svojem srednjem in južnem predem in pa Črnogorsko primorje, sodijo med kraje, ki jih obliva izredno toplo morje. Pozimi se temperatura morja v srednjem in južnem predelu ter otokih vrti pod večer na površju med 13 m 15 stopiniami, v poletnem času pa med 23 in 25 stopinjami. Da bi mogli imeti pravo predstavo o pogojih ugodnega vremena na jugoslovanski obali, moramo vsekakor primerjati števdo sončnih dni, ki so tu, z onim! nekaterih drugih najbolj jasnih predelov , Sredozemlja in ostalih evropskih dežel. Med sredozemskimi deželami pripada v tem pogledu vsekakor prvo mesto Egiptu, ki ima okrog 3000 - 3200 ur sonca letno. Na jugoslovanski obali, kot n.pr. na otoku Hvaru, zatem v Dubrovniku in Ulcinju, je povprečno okrig 2700—3000 ur sonca na leto. Toda, če upoštevamo, da je n. pr. na Hvaru v avgustu dan za 2 uri daljši kot v Kairu, lahko z vso upravičenostjo trdim«, da sta v poletnih mesecih dalmatinska m črnogorska obala med najbolj sončnimi deželami na svetu. Zanimiva Je, kar se tiče sončnih dni, primerjava z nekaterimi predeli Evrope. Vtem ko je, kot razvidno, na vzhodni jadranski obali od 2700 do 3000 ur sonca v letu dni, pa na Škotskem imajo sonca samo 1000- 1200, na obalah južne Anglije 1700 do 1800 ur, v notranjosti Francije okrog 1900 ur. Vrhu tega je tudi znano, da je jugoslovanska obala, zahvaljujoč izredno čistemu ozračju, ki ga omogoča stalno kroženje »raka, izredno bogata na ultraviolet-nih žarkih, tako pomembnih za človekovo zdravje in mladostno počutje. Vreme včeraj; naj višja temperatura 13.3, najnižja 6.3, ob 19. uri 9.3; zračni tlak 1016.5 stanoviten, veter severovzhodnik 13 km, vlage 42 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 7 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 4. aprila Izidor Sonce vzide ob 5.43 in zatone ob 18.35. Dolžina dneva 12.52. Luna vzide ob 13.59 in zatone ob 3.58 Jutri, PETEK, 5. aprila Vinko U IZBOLJŠANJ^ ZDRAVSTVCm OSKRBI IN PRtJCMKOV Zdravniki -vseh kategorij stavkajo danes ves dan Ob 10. uri bo v splošni bolnišnici skupščina zdravnikov Jutri začetek borbe zdravnikov bolniških blagajn Od 8. ure danes do 8. ure jutri stavkajo zdravniki po vsej državi. Tržaška zdravniška zbornica sporeda, da bo kot vedno ob takih prilikah delovala nujna zdravniška služba, tako da bo poskrbljeno za vse bolnike, ki bodo nujno potrebovali zdravniško pomoč. Danes ob 10. uri bo v knjižnici splošne bolnišnice izredna skupščina, na kateri bo predsednik zdravniške zbornice dr. Petronio skupno s sindikalnimi zaupnik) orisal zdravnikom razloge stavke ter pojasnil r.ačin nadaljnje akcije zdravnikov bolniških blagajn. Zato so vabljeni na skupščino vsi zdravniki. Potemtakem se je protestno gibanje zdravnikov, ki traja že več mesecev, spet spremenilo v aktivno stavkovno borbo. Te protestne stavke se bodo udeležili vsi zdravniki od splošnih do specialistov, od tistih, ki so zaposleni v bolnišnicah, do tsitih, ki opravljajo svoj poklic za bolniške blagajne, od zdravnikov, ki opravljajo prosti poklic do funkcionarjev v raznih uradih. Temu bo sledilo jutri protestno gibanje zdravnikov bolniških blagajn, ki ne bodo sodelovali z njimi. Navodila za stavko je iz-1 dala zveza zdravniških zbornic skupno s sindikati zdravnikov, ki hočejo doseči z borbo mesto, ki jim pripada v današnji družbi. Zdravniki niso nasprotni sistemu bolniškega zavarovanja, ki omogoča vsem uživanje zdravniške pomoči, toda se borijo za izboljšanje ter za višjo kvalifikacijo zdravniškega poklica z moralnega in materialnega stališča. Nadalje se borijo za združitev vseh bolniških blagajn, ki se ravnajo sedaj po različnih vidikih; borijo se, da bodo lahko res natančno in vestno pregledovali bolnike, hkrati pa zahtevajo za svoje delo tudi pošteno plačilo, ki je ponekod skrajno nizko in poniževalno. Med dolgimi pogajanji v Rimu, katerim je predsedoval minister za delo Bertinelli, je največji bol-niškozavarovalni zavod, to je IN AM, predlagal 3,5 odst. poviška na sedanjih 280 lir za preglede v ambulantah in na 600 lir za preglede na domu. To je 10 oziroma 20 lir poviška. Enako se je zgodilo za zdravnike drugih blagajn ter tudi blagajn, pri katerih so zavarovani obrtniki, trgovci in kmetovalci. Medtem ko so zdravniki tako slabo plačani pa jim davčna oblast nalaga visoke davke ter noče priznati, da je tako imenovani prosti poklic — po trditvah zdravniške zbornice — dejansko Izginil, in nalaga na dohodke zdravnikov bolniških blagajn takšne davke, kot da bi šlo za prosti poklic. Zdravniki nadaljujejo svojo borbo še iz drugih razlogov, in za rešitev vprašanj, kot so slabo stanje bolnišnic, položaj zdravnikov-funkcionarjev, položaj občinskih zdravnikov itd. Pri tem pa ostaja bistveno vprašanje zdravstvene o-skrbe, Jci jo nudijo bolniške blagajne. Treba je tudi upoštevati da so se zadnje čase tudi razni vladni predstavniki izrekli za nujno in temeljito reformo italijanskega sistema bolniškega zavarovanja in oskrbe na vseh . sektorjih, od bolnišnic do bolniških blagajn, pri čemer se morajo zaščititi interesi zdravnikov in pravice zavarovancev. To vprašanje bodo morali rešiti v prihodnji zakonodajni dobi in sgdanja borba zdravnikov mora tudi pripomoči k temu. nemu uradu sto lir po poštnem računu 1./13984. Na hrbtni strani morajo pojasniti za katero prošnjo gre. Center za gospodarski razvoj Novi upravni svet pri komisarju Mazzi Včeraj dopoldne je vladni generalni komisar sprejel novi upravni svet Centra za gospodarski razvoj, kateremu predseduje Carlo Paoda, sestavljajo pa ga: podpre-fekt Miceli, župan Franzil, predsednik pokrajine Delise, predsednik trgovinske zbornice dr. Cai-dassi, predsednik industrijskega pristanišča odv. Forti, predsednik velesejma Suttora. Med sprejemom je predsednik Padoa pozdravil vladnega generalnega komisarja in mu zagotovil, da se bo center ukvarjal z vsemi vprašanji tržaškega gospodarstva, ki so mu poverjena. Dr. Mazza pa je V svojem odgovoru podčrtal vlogo centra kot organa, ki naj daje nove gospodarske po. bude. Upravni svet je istočasno obvestil dr. Mazzo, da bodo priredili od 16. do 30. aprila razstavo o go-spodarskem in socialnem napredku Trsta. Razstavo bodo priredili v dvorani trgovinske zbornice v Ul. S. Nicold. Zvišanje plač pokrajinskih uslužbencev Sindikati uslužbencev krajevnih ustanov so sklenili v Rimu z zvezo italijanskih pokrajin sporazum o izboljšanju prejemkov pokrajinskih uslužbencev. Sporazum, ki velja od 1. januarja 1963, določa, da bodo znašali minimalni letni prejemki uslužbencev 880.000 lir, m sicer minimalna plača 720.000 ur, 15-odstotna minimalna doklada 108.000 lir, draginjska doklada 52.800 lir. Enotni odbor na Opčinah, ANPI, ANPP1A, Združenje partizanov in bivših političnih antifašističnih preganjancev Tržaškega ozemlja ter FIAP priredijo “ v NEDELJO, 7. aprila ob 15.30 spominsko svečanost na Opčinah pri spomeniku 71 žrtev, ki so jih ustrelili nacifašisti Govorili bodo Arturo Calabria, Nadia Pahor in dr. Bruno Pin-cherle Šolska anketa Z novim šolskim letom se bo vpisalo v enotno srednjo šolo o-krog 3000 dijakov. Šolsko skrbništvo opravlja med prizadetimi družinami anketo, da bi ugotovilo, kako bo lahko na boljši način izkoristilo učilnice, ki so na razpolago. Stvar se tiče 21 šol. Družinam učencev, ki obiskujejo 5. razred osnovne šole, so razdelili vprašalne pole. Ta velja tudi za slovenske Jole, POROČILO TRGOVINSKE ZBORNICE ZA FEBRUAR V enem letu za II. 1 odst. višji življenjski stroški Indeks industrijske proizvodnje naglo nara-stel • Več zaposlenih in manj brezposelnih Po zadnjih podatkih, ki jih je tržaška trgovinska zbornica objavila o gospodarskem položaju v februarju, je dosegel v omenjenem mesecu indeks industrijske proizvodnje 270.6, medtem ko je znašal januarja 254.6 in februarja lanskega leta 214.5. Gre torej za občuten napredek, ki dokazuje, da je bil januarski zastoj hitro premosten. Izredno naglo narašča indeks življenjskih stroškov, ki se je v enem letu povečal za 11.1 odst. Indeks življenjskih stroškov je dosegel februarja 76.57, medtem ko je znašal januarja 75.10 in februarja lanskega leta 68.90. Zaradi stavk so delavci \ v februarju izgubili 75.298 delovnih ur. Ob koncu februarja je bilo 94.403 zaposlenih in torej 0.5 odst. več kot februarja lanskega leta. Brezposelnih je bilo 8854 ali 2259 manj kot februarja lani. Avto ga je podrl Včeraj ob 14.45 so pripeljali na 1. kirurški oddelek 42-letnega elek- tričarja Giuseppa Perperja iz Milj (Šalita Scala Doro 5), ki ga je bil nekoliko prej podrl avto na cesti v bližini ladjedelnice Felszegy. Pri pregledu so zdravniki ugotovili, da se je Perper poškodoval po desni strani čela, desnem licu, zgornji ustnici, bradi, rokah in kolenih ter po prsih. Ce bo šlo po sreči, bo ozdravel v 10 dneh. Perperja je povozila Livia Ca-bini iz Ul. Fabio Severo 142, ki je upravljala avto Fiat 600 ter je bila namenjena v Milje. Stranica tovornika zlomila zidarju ključnico Zidar Giovanni Hrovatin iz Ul. Baiardi 47 je včeraj nekaj po 14. uri delal na gradbišču v Ul. Fa-bio Severo .kjer podjetje Delpin iz Ul. Crispi gradi novo stanovanjsko poslopje. Prav tedaj je tovornik pripeljal na gradbišče tovor gradbenega materiala. Ko je Hrovatin skušal odpreti stranico to-vornika, ga je ta oplazila po rami ter mu zlomila levo ključnico. Ozdravel bo v 35 dneh. PRIHODNJO NEDELJO V NABREŽINI Prvi Kongres članov Mladinske iniciative Razpravljali bodo o perečih vprašanjih slovenske mladine v Italiji Prihodnjo nedeljo 7. aprila bo v dvorani v Nabrežini dopoldne in popolne prvi kongres Mladinske iniciative, na katerem se bodo zbrali delegati in člani iz slovenskih vasi na Tržaškem in Goriškem, iz Trsta, Gorice in iz genetike Slovenije. To bo po daljšem razdobju ponovno pomembno mladinsko zborovanje, na katerem bo do pretresali pereča vprašanja, ki zanimajo v prvi vrsti vso slovensko mladino, istočasno pa tudi vso slovensko skupnost, ki živi v Italiji. Ustanovna konferenca MI je bila v Gorici v nedeljo 30. aprila 1961. leta in takrat se je na konferenci zbralo 116 mladincev in mladink s celotnega področja, kjer živi slovenska mladina v Italiji, odnosno z edino izjemo področja okoli Trbiža, kamor do takrat MI še ni prodrla. Ker so se takrat šele ustanavljali temelji organizacije. odnosno je komaj šele bil sprejet sklep, da se MI pretvori v trdno povezan organi^a-, cijski organizem,! na to konferenco niso bili povabljeni gostje iz drugih mladinskih-1 organizacij. rib * V dve leti trajajočem delu, številnih akcijah, ki jih je organizirala Ml sama. bodisi v sodelovanju z drugimi mladinskimi gibanji, pa se je organizacijski značaj MI utrdil in navezani so bili tudi tesni stiki s sorodnimi, prijateljskimi organizacijami. Zato bodo na prvem kongresu prisotni tudi številni gostje, katere je vodstvo že povabilo. Kongres bo najprej razpravljal i Zapleteno vprašanje železniških tarif, pri katerem so za in-o obsežnem skupnem tajniškem I 1 ' I . ... w .... r ... teresirane poleg CSSR tudi Avstrija, Jugoslavija m Italija predeliti razne organe, značaj organizacije in njeno strukturo. Priprave za kongres so dokaj obsežne in v tej zvezi so že bile živahne debate v raznih aktivih in zlasti v okviru glavnega odbora MI v Trstu. Te priprave se bodo v tednu pred kongresom nadaljevale v še pospešenem ritmu, tako da bo lahko kongres čimbo-lje pripravljen podrobneje proučil vsa vprašanja in s tem okrepil, utrdil in izboljšal Mladinsko iniciativo, da bo lahko v še večji meri koristno zastavila svoje sile za razvoj slovenske skupnosti v Italiji. _____________ Nezgoda na ladji Težak Nereo Brumatti, star 41 let iz Naselja sv. Sergija št. 2208, je včeraj opravljal svoje delo na ladji, ki je zasidrana v Novi prosti luki. Nenadoma ga je podrl na tla težak tovor bombaža ter mu povzročil razne poškodbe na levi JUTRI SKUPŠČINA PREMEŠČENIH DELAVCEV CRDA • — - —— 1... ....... ————i— Vsi delavci bodo podprli premeščene tržiške tovariše Borba proti uresničenju načrtov vodstva CRDA je tudi borbo proti krčenju števila zaposlenih 9. aprila se bodo nadaljevala v reč predvsem bore, da bi de Rimu pogajanja med sindikati ko- v kraju in tovarni, za katero vinarjev iz' Trsta in Tržiča in In- ' ’ 11 ° A i--.—a tersindom, to je Zvezo podjetij z državno udeležbo. Razpravljali bodo o raznih notranjih vprašanjih CRDA, predvsem pa o stalni premestitvi 331 delavcev iz tržiških ladjedelnic v ladjedelnico Sv. Marka, s Čimer so ti delavci zelo nezadovoljni. Jutri ob 17. uri pa bo na sedežu FIOM v Ulici Pondares skupščina teh delavcev, ki bodo razpravljali o stališču, ki ga je treba zavzeti na bližnjih pogajanjih. S tem vprašanjem sta Se ukvarjali tudi pokrajinski tajništvi FIOM iz Trsta in Tržiča na nedavnem sestanku. Vprašanje premestitve teh delavcev se namreč ne tiče njih samih, ampak ima širši okvir ih, zahima vse delavce CRDA. Zato f je jasno, da morajo vsi podpreti borbo teh delavcev, ki .so že večkrat, stavkali in nočejo popustiti. Ti delavci se nam- pogi, 0?dS9X?l bo v 25 dneh. PROBLEMI TRANZITA ČSSR SKOZI TRST Delegati podjetja Cehofracht na razgovorih z dr. Mazzo Dodatno kolkovanje prošenj za patente Tržaška trgovinska zbornica sporoča, da so pri centralnem patentnem uradu že pripravljena potrdila za izdajo patentov, ki pa jih ne morejo izdati, ker so bile prošnje kolkovane s 100 lirami in jihje treba na osnovi zakona sedaj kolkovati z 200 lirami. Vsi oni, ki so prošnje poslali pred 1. marcem 1963, morajo zato poslati centralnemu patent- poročilu, ki bo obsegalo oris de tavanja MI v dveh letih, istočasno pa tudi oceno sedanjega položaja slovenske skupnosti, ki živi v Italiji, oris nekaterih najbolj perečih vprašanj, perspektive in naloge za nadaljnje napore v o-brambi slovenskih narodnih pravic. Posebne komisije sestavljajo različne osnutke programskih načel m osnutke statuta. Na konferenci 1961. leta so bila namreč sprejeta okvirna programska načela, ki pa jih je dvoletna praksa že prerasla in katere je treba »Dopolniti. V i.* večji meri to velja za statut, saj so bila 1961. leta sprejeta samo osnovna načela pravilnika, ki se nanašajo samo na članstvo in nekatere dolžnosti članov. Nuj.no je treba točno o- ImiiiiiiiiniMiiiiiiiiiiiiiiitMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiififiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuntiiiiHimiiiiiiiiiiii« VEDNO VEČJA PREDVOLILNA ŽIVAHNOST Po zadnjih revizijah seznamov je na področju 234.262 volivcev Za senat jih ho volilo samo 216.323 ■ Radijske volilne oddaje lokalnih list . Prihodnja zborovanja PSI in KPI Po zadnjih revizijah volilnih se-1 zborovanji pa napovedujejo zbo-žnamov je na našem področju v rovanje Vidalija na Trgu Goldoni celoti 234.262 volivcev. Od tega jih v četrtek, ko bo govoril o tržaških je; v tržaški občini 214.891, v milj-ski 9633, v devinsko-nabrežinski 4524, v dolinski 3841, v zgoniški 909 in v repentaborski 464. Za volitve v senat, kjer lahko volijo samo volivci, ki so dosegli 25 let, pa bo volita na našem področju skupno 216.323 volivcev. Od teh jih odpale na volilno okrožje Trst I. 103.383, na okrožje Trst II. pa 110.940 volivcev. Včeraj so bile po tržaškem radiu prve volilne oddaje lokalnih list. Parlamentarna komisija, ki nadzoruje RAI-TV, je namreč odločila, da se bodo vsedržavne kandidatne liste posluževale izključno vsedržavnih televizijskih oddaj, medtem ko bodo lahko lokalne liste uporabile lokalne radijske postaje za svojo volilno kampanjo. V tržaškem primeru so tri take liste: Fronte rinascita nazionale, Fronte di indipendenza in Skupna slovenska lista. Skupna slovenska lista je objavila v slovenščini v sinočnjih poročilih po radiu Trst A svoj proglas, o katerem smo že obširneje poročali V nedeljski številki našega lista. FRN in FN pa sta objavili v italijanščini proglasa med poročili ob 19.45. Vse stranke prirejajo sedaj številnejša zborovanja. Tako poroča tiskovno poročita KPI o zborovanju poslanca Vidalija na Kolonkov-cu, kjer je govoril predvsem o perečem problemu razlaščanja zemlje, Med nadaljnjimi zanimivejšimi vprašanjih v parlamentu in govor poslanca Beltrameja v petek r.a Trgu Garibaldi o borbi KPI za deželo. V petek bodo priredili tia sedežu v Ul. Madonnina debato o temi »Dežela in zdravstvena reforma ter zdravniki in zdravila*. V soboto pa bo na mladinskem zborovanju pri Sv. Jakobu govoril vsedržavni tajnik FIGC Achille Occhetto. Tudi PSI pripravlja sedaj več volilnih zborovanj. Tako bo danes na Trgu Garibaldi govoril Pin-cherle, v slovenščini pa bo govoril na Opčinah in Trebčah Dušan Hreščak. Slovenci, vpisani v tržaško federacijo PSI pripravljajo za nedeljo notranjo konferenco, ki bo ob 10.30 na sedežu v Ul. Mazzini in na kateri bodo predvsem obravnavali splošna pereča vprašanja slovenske skupnosti, ki živi v Italiji. V tej zvezi bo tudi govora o konkretnejšem programu PSI za zaščito slovenskih narodnostnih pravic in seveda tudi o stališču Slovencev do parlamentarnih volitev. Današnja zborovanja: KPI: 10.30 Industrijska cesta J. Burlo; 12 Trg Oberdan G. Burlo; 18 Trg Goldoni Vidali in G. Burlo; 19 Vižovlje J. Gerbec, Milje (v kinu Verdi) Calabria; 19.30 Samotorca J. Gerbec. PSI; 19 Trg Garibaldi dr. Pin-cherle in Franco, 18.30 Opčine Hreščak in odv, Terpin, 19.30 Trebče Hreščak, Vladni generalni komisar dr. i dišča pa zvišanje, ker so se po-Mazza je sinoči sprejel predstav- večali njih stroški, nike češkoslovaškega izvoznega I Iz vseh navedenih razlogov je podjetja Cehofracht; generalnega ravnatelja dr. Vaneka, tržaškega delegata te družbe Skorpika in predstavnika železniške uprave CSlSR Baraka, Med sprejemom so izmenjali misli v zvezi s pogajanji za ureditev železniškega tranzitnega prometa in prometa skozi tržaško pristanišče. Kot smo včeraj že poročali, se namreč sedai delegacija ČSSR pogaja s predstavniki železniškega ravnateljstva o železniških tarifah, ki nudijo osnovo za reševanje vseh ostalih vprašanj. Pri stroških za prevoz tranzitnega blaga skozi Trst so namreč železniške tarife odločilnega pomena, saj znašajo cene pristaniških uslug komaj 2-5 odst. celotnih izdatkov, kadar gre za direktno blago, ki ga pripeljejo z vagoni in nato na-lože na ladjo. Ko gre za kosovno, dragocenejše blago je seveda ta odstotek znatno višji. Prav ureditev železniških tarif pa je izredno zapletena, saj zanima železniške uprave Avstrije, Jugoslavije, CSSR in Italije. Pri tem gre v prvi vrsti za delež posamezne uprave pri tem prometu in torej za razdelitev prometa, ki bo šel po jeseniški odnosno trbi-ški železnici. Pomemben vpliv i-ma tudi število mej, ki jih je treba prekoračiti (tri ali štiri). CSSR predlaga, da se uvede e-notna tarifa za prevoz blaga iz Avstrije do Trsta, ne glede na to, po kateri železniški zvezi se blago pošilja in da naj bo ta tarifa znatno nižja od obstoječe. V drugačnem primeru pravijo, da se bodo posluževali v večji meri reč-nih zvez. ki so v resnici mnogo cenejše, ki pa so nezanesljive in podvržene atmosferskim motnjam, saj rečne ladje ne plujejo pozimi, v hudi suši, pa tudi ne ob večjih ujmah. Gre torej za zeta zapletena vprašanja, ki jih morajo urediti najprej v okviru železniških uprav, pri čemer morata biti soglasni tudi jugoslovanska in avstrijska železniška uprava. Zato je tudi razumljivo, da se vrše ta pogajanja v naj večji tajnosti in se ne pričakuje, da bi bita danes izdano u-radno poročita, ko se bodo pogajanja na železniškem ravnateljstvu zaključila. Češkoslovaška delegacija bo namreč nato odpotovala v Rim, očitno na razgovore s predstavniki veleposlaništva, nato pa bo obiskala še Neapelj in Genovo. Delegacija se bo vrnila v Trst prihodnji teden, ko se bo pričel drugi del pogajanj, ki se nanaša na .pristaniške tarife in na brod-nine državnih linijskih družb, Tu. di tu se lahko predvidevajo dold-čene težave, saj so stališča trenut-no diametralno nasprotna in po eni plati podjetje Cehofracht zahteva znižanje tarif. Javna skla- delali so jih najeli. S tem pa se bore tudi v zaščito proizvodnega potenciala CRDA proti nadaljnjim krčenjem in spremembam v podjetju. Ti delavci so delali že dalj časa v Trstu, ker je bita v Tržiču premalo dela in je bita v tamkajšnjih ladjedelnicah mnogo delavcev suspendiranih. Ker so bili tu začasno, so jim dajali dnevnice. Toda podjetje jih je s prvim februarjem za stalno zaposlita v Trstu in jim sporočita, da jim bo odvželo dnevnice. Ker so se delavci proti temu uprli, je ravnateljstvo CRDA pristalo na to, da jim bo plačevalo dnevnice še naprej do aprila. Kot smo dejali, ima vsa stvar širši pomen. Ravnateljstvo CRDA je sprejeta ta ukrep v izvajanju svoje politike krčenja števila zaposlenih delavcev, kar spada v pkvir načrtov IRI, da skrči dejavnost ladjedelnic ter da s tem u-streže politiki skupnega evropskega tržišča. Leta 1952 je bita na primer zaposlenih v vseh obratih CRDA v Trstu in Tržiču 15.000 delavcev in uradnikov, sedaj pa jih je samo še 10.000 in jih kljub temu premeščajo iz obrata v o-brat. Hkrati pa deluje v obratih CRDA na desetine raznih zasebnih podjetij, ki opravljajo na njih račun razna dela namesto odpuščenih, suspendiranih in premeščenih delavcev. Proti takšni gospodarski politiki IRI se je treba odločno boriti, kajti njene zle posledice bodo nosili predvsem delavci. Pri tem je treba tudi upoštevati, da bi morala podjetja z državno udeležbo, kot so CRDA, prispevati h gospodarskemu in socialnemu napredku, ne pa ga zavirati. Premeščeni delavci zahtevajo, naj ravnateljstvo prekliče svoj ukrep o dokončni premestitvi, naj ohrani dnevnice, ki so jih pridobili z borbo ter naj jim zajamči, da se bodo čimprej vrnili delat v obrate, za katere so jih najeli, kar so jim razne oblasti tudi že večkrat obljubile. Te njihove zahteve podpirajo vsi delavci, saj bi uresničenje načrtov CRDA predstavljalo nevaren precedens v škodo vseh. Poleg tega pa ni premeščenim delavcem zagotovljena stalnost zaposlitve niti v ladjedel- težko dokončno reči, kdaj in s kakšnim rezultatom se bodo pogajanja zaključila. Vendar pa u-merjeno optimistična predvidevanja govore o novem sporazumu, ki naj bi predvideval okoli 360 tisoč ton tranzitnega prometa CSSR skozi Trst in nadaljnjih 30 do 40 tisoč' ton prometa za potrebe italijanskega tržišča. Pogajanja so močno olajšana, ker se je v zadnjem razdobju občutno razvila trgovinska izmenjava med Italijo in CSSR in ker trgovinska pogodba predvideva posebna sredstva za kritje stroškov za tranzit CSSR skozi Trst. llllllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllDIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillllllHIlIlIHMHIMIIIIHIIIIIIIIII niči Sv. Marka, ki je niso obnovili, da bi v prihodnosti lahko bila kos tuji konkurenci v ladjedel-ski industriji. Vsi delavci se zavedajo, da s podporo tržiškim tovarišem branijo tudi obstoj ladjedel-ske industrije ter se hkrati borijo za njeno okrepitev. ZADNJA OPERNA PREMIERA «Lepa Helena» opera za dobro voljo V 'veselem vzdušju se je včeraj zaključila letošnja operna sezona v gledališču .Verdi, (vsaj za tiste; ki obiskujejo premiere, medtem ko bo prav zadnja predstava v nedeljo popoldne). Za veselo razpoloženje je poskrbel Offenbach s svojo Lepo Heleno (ki bo imela drugo leto stoletnico). Zabavno opero, skoraj opereto, je ppstavil na oder Alessandro Brisšoni, ki je tu in tam dogodke na ' odru skoraj približal reviji, medtem ko je koreograf Carlo Fa-raboni — mogoče prav v dogovoru z režiserjem — deloma uporabil celo elemente tuiista. (Ostal pa je tudi znameniti can-can, čeprav brez znanih kostumov). Dirigiral je Mario Bugamelli, Gior-gio Kirschner pa je bil zborovodja. Vseskozi simpatična Helena je bila Gianna Galli, tako s svojim lepim in izenačenim glasom kakor tudi s svojo pojavo. Alvinio Misciano (Pariš) je prav lepo pel. Prav tako so bili dobri pevci Mario Basiola ml. (Agamemnon), Fernando Jacopucci (Orest), Ciau-dio Bandelli (Ahil) in Paolo Mon-tarsolo, ki je imel kot veliki svečenik Kalhas sploh mnogo dela, nadalje Cesare Bettarini (Mene-laj), Enrico Dezan, Piero Nuti in Gualtiero Rispoli. Od pevk je še treba zlasti pohvaliti Marino Cuc-chio (Juno in Aretusa), Gianbru-no Rizzardini (Venera) in Mariso Zotti (Minerva). Zeta hude poškodbe je dobil na delu tudi 38-letni Fausto Bussani iz begunskega taborišča pri Orehu. Ko je delal na ladji «Urania», ki je tedaj plula v bližini valoloma, ga je oplazil kavelj ter mu prizadejal hude poškodbe na spolovilih. Ozdravel bo v ?1 dneh. 40-ietnica umetniškega delovanja MODESTA SANCINA SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU V TOREK, 9. APRILA OB 20.30 URI premiera ' V SREDO, 10. APRILA OB 20.30 URI repriza V AVDITORIJU V TRSTU ARTHUR MILLER SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA Willy Loman, trgovski potnik — MODEST SANCIN; Linda, njegova žena — Leli Nakrstova; Biff, njegov sin — Stane Starešinič; JIappy, njegov sin — Silvij Kobal, Charley — Jožko Lukeš; Bernard, njegov sin — Adrijan Rustja; Stric Ben, Willyjev brat — Stane Raztresen; ženska — Zlata Rodoškova; HowardWagner — Rado Nakrst; Stanley — Edvard Martinuzzl; Dekle — Forsy-thova — Mira Sardočeva; Letta — Miranda Caharija. Scena: ing. ERNEST FRANZ kostumi: ALENKA BARTL 'J Glasba: BOJAN ADAMIČ Režija: SLAVKO JAN Prepovedano mladini pod 18. letom! Prodaja vstopnic od petka dalje v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 61-792 ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Avditorija. Razna obvestila Prosvetno društvo Barkovlje — Vsi odborniki so vabljeni na sejo, ki bo v petek 5. aprila ob 21. uri v društvenih prostorih. Tržaški filatelistični klub «L. Košir« bo imel redni sestanek v nedeljo 7. t.m. od 10. do 12. ure v prostorih kluba v Ul. Monteochl 6. Na sestanku bo član kluba razstavljal komaj začeto tematiko Nobelovih nagrajencev. Vabljeni tubi nečlani. * * * Pedagoški odsek Sindikata slovenske šole priredi nocoj ob 18. uri na o-snovmi šoli pri Sv. Jakobu predavanje o književnosti. Predaval bo prof. Alojz Rebula. Prosvetno društvo v Skednju organizira 25. aprila 1963 enodnevni izlet v Velenje in Šoštanj. Vpisovanje na društvenem sedežu, vla di Servola 124-I., od srede 27. 3. 1963 dalje, vsak dan od 20.30 do 22, ure. razen sobote in nedelje. * * * Slovensko planinsko društvo v Trstu priredi 15 aprila izlet skozi Ljubljano in Kranj na Krvavec. Vpisovanje na sedežu v Ul. Geppa 9-11. v u-radnih uraih. Včeraj-danes ROJSTVA. nMRTI IN POROKE Dne 3. aprila 1963 se Je v Trstu rodilo 16 otrok, umrlo pa je 8 oseb. UMRLI SO: 85-letna Ellsabetta Pete rselka vd Vertes, 71-letni Giuseppe Castro, 64-letni Egisto Milani, 74-let-na E ran i m a Bon vd. Feri e sc h, 78-1 et-nl Pietro Giurco, 77-letna Domenica Bertoz por. Fabrissin, 56-letna Glu-seppina Kravos por. Penta. 75-letni Giovanni Bassa. NOČNA SLUŽBA LEKARN Crevato, Ul. Roma 15; Croce Ver-de Ul. Settetantane 39; dr. Gmei-ner, Ul. Glulla 14; Al Lloyd, Ul. deirOrologio 6; dr. Signorl, Trg del-1’Ospedale 8. VČERAJŠNJI- CENE NA TRGU NA DEBELO prvem stolpcu so najnižje cene, 2. najvišje, v 3. prevladujoče) PRETRESLJIVO ODKRITJE DEVETLETNEGA DEČKA Na Dolgi kroni nad Žavljami našli razpadajoče moško truplo Skoraj gotovo je, da gre za 80-letnega Josipa Crahonjo, ki je pred skoraj dvema mesecema izginil z doma Včeraj okrog 15. ure je blizu grma nekaj metrov stran od pot.i, na pobočju Dolge krone, in sicer dober kilometer nad Žavljami, 9-letni Villi Ulivetti iz Zavelj našel truplo neznanca, ki je že precej razkrojeno. Pokojnik, star od 70 do 80 let, ni imel pri sebi nobenih dokumentov. Oblečen je bil v debel suknjič temnosive barve, hlače »kaki* in je imel čevlje vojaškega tipa. V žepih so našli 5.700 lir in listke trolejbusa Milje-Trst. Zaradi tega niso preiskovalni organi mogli do sinoči ugotoviti njegove identitete. Skoraj nobenega dvoma pa ne more biti, da gre za 80-letnega Josipa Grahonjo cd Zgornje Magdalene št. 799, ki je izginil z doma v nedeljo 10. februarja, kakor smo objavili v našem listu 14. februarja pod naslovom »Kdo ga je videl?* Tedaj je prišel v naše uredništvo njegov sin, ki je dejal, da je njegov oče odšel i doma pred nekaj dnevi in da se še ni vrnil. Povedal je, da je bil oblečen v debel temnosiv suknjič in hlače kaki. Po opisu ki nam ga je tedaj dal, in sliki, ki jo spet objavljamo, so nam osebe, ki so včeraj videle truplo, zagotovile, da gre skoraj gotovo za Grahonjo. Sinoči je njegov sin sporočil karabinjerski postaji pri Naselju San Sergio, da utegne biti truplo neznanca prav truplo njegovega oče- ta. Ker je bila mrtvašnica zaprta, so mu iz karabinjerske postaje v Miljah sporočili, naj pride v mrtvašnico, oziroma na poveljstvo karabinjerjev v Milje, danes ob 8.30 za ugotovitev identitete pokojnikovega trupla. Opisi obleke in pokojnikove postave se torej ujemajo. Pokojnik je bil visoke postave, plešast na temenu in z belimi lasmi ob robu ter je imel svetlo sive brke. Ze v vesti o izginotju Grkhonje smo navedli, da je morda odšel v Kastelc onstran meje, kjer je imel sorodnike, ali pa da je v kakšni vasi v dolinski občini. Verjetno je bil v Dolini ali v Prebe-negu, oziroma v Mačkovljah, pa se je vračal proti Zavijam. Stopil je s ceste h grmu, pri tem pa mu je verjetno postalo slabo, ali pa ga je zadela kap, reveža pa ni nihče do včeraj zapazil. Njegov sin nam je že tedaj povedal, da je trpel na arteriosklerozi in je večkrat zgubljal spomin. Dečko, ki je prvi zagledal truplo, je včeraj popoldne pohajal po pobočju hriba nad Žavljami, in se mu je najprej zdelo, da je zagledal pustno lutko ali slamnatega moža. Ko se je približal in je od bliže videl razpadajoče truplo, se je prestrašil in je naglo zbežal domov, kjer je povedal, kaj je videl. Starši so takoj obvestili karabinjerje v Miljah, ki so nemudoma odšli na navedeni kraj. Obvestili so tudi poveljstvo sodniške skupine karabinjerjev v Trstu in kmalu nato so prišli kapetan Pazzaglia ter sodni zdrav-hik dr. Niccolini, ki je ugotovil, da je revež umrl pred približno dvema mesecema in da gre za naravno smrt. Na truplu namreč niso našli nobenih znakov udarcev ali nasilja, vsekakor pa bodo danes napravili obdukcijo in postopek za uradno ugotovitev istovetnosti mrliča, i limone .... mandarini .............259 jabolka ............... 24 hruške ......... pesa ........... artičoke .... cvetača . . , . čebula ................ 30 cikorija . , . . . koromač............ domača solata . . . puljska solata . . . krompir rdeči trbiški radič. zeleni uvoženi radič domači zeleni radič domača špinača . . uvožena špinača . . Večina blaga se prodaja po prevlad, ceni (3. stolpec) . 59 259 106 . 83 188 188 271 271 153 83 165 118 100 88 50 40 235 118 50 35 . 83 106 100 . 141 188 165 .1000 1400 1200 . 63 225 213 . 47 106 76 . 188 250 225 . 188 250 250 . 500 1250 850 . 300 400 350 . 100 163 125 Z ladjo po Dalmaciji Krf m na Na razpolago imamo nekaj prostorov za enajstdnevno križarjenje po Dalmaciji in na Krf v času od 5. do 16. aprila. Reklamne cene! Za velikonočna praznika 14. In 15. aprila pa prirejamo izlet na Reko In v Opatijo, združen z Izleti v bližnjo okolico. ☆ Informacije in vpisovanje pri turističnem in potovalnem uradu «AU It O R A> Ul. Cicerone 4 tel. 29243 PROSVETNO DRUŠTVO «PROSEK - KONTOVEL» ‘ priredi v nedeljo ob 18. uri v dvorani na Kontovelu ponovitev igre «PRISEGA OPOLNOČI* Vstop dovoljen tudi mladini Gledališča GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 21. uri za red B v parterju in ložah ter za red A na galerijah in Stojiščih druga predstava Offenbaohove opede «Lepa Helena« z istimi nastopajočimi kot pri prvi predstavi. Jutri ob 20.30 zadnja predstava Straussove opere »Kavalir z rožb» za red C v vseh prostorih. Pri gledališki blagajni.se nadaljuje prodaja vstopnic za obe predstavi. AVDITORIJ Danes ob 21 uri uprizori Tržaško stalno gledališče za red E Brechtovo dramo »Človek je človek«. Režija Fulvio Toiusso. Cene v parterju 1000 in 650 lir, na balkonu 300 lir. Nazionale 16.00 »Riscatto dl um gangster«. Arcobaleno 16.00 «Violenza segreta« G-iorgio Albertazzi, Maryam. Prepovedano mladini pod 14. letom. Feplc^e 15.30 »II grandiuca e mister PlVnm« Technicolor. Ežcelsior 16.00 «La cronaca dl um as- Sdsšllrflb«. Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «11 cawboy col velo da šposa«. Technicolor. Maiureen 0’Hara. Supercinema Danes zaprto. Jutri se nadaljujejo predstave filma «La donria nei mondo«. Alabarda 16.00 «La donna degli altrt č sermpre piu bella« Tognazzl, Via-nello, Walter Ohiari. Sandra Mon-daini. Prepovedano mladini. Filodrammatico 16.00 «Vogli0 essere tua» Ava Gardner, Robert Mltchum. Prepovedano mladini. Aurora 16.30 «La trappola di ghlac-cio». Crlstallo 16.30 «Paradiso delTuorno« Technicolor Prepovedano mladim. Capjtol 16.00 »La guerra del bottoni«. Garibaldi 16.30 «11 magistrate« Jose Suarez, FrancOise Perrier. Massimo 16.00 «Pesci d'oro e bikini d’argento» Technicolor. Rosella Como, Nico Fidenco. Impero 16.00 »La grande ruota». Moderno 16.30 «11 falso traditore« — Technicolor .VVilliam Holden, LI1M PalmeT' Astoria 16.00 2.1.00 Dva izredna filma: «La časa del terrore«, »La veritia Brigitte Bardot. Prepovedano mladini. Cerie 200 tn 150 lir. Astra 16.00 «1 moschettieri del mare» Vittorjo Veneto 14.45 «La strada a spirale« Technicolor. Rock Hudson. Abbazia 16.00 «11 piu grande spetta-colo del mondo« Technicolor. James Stewart, Charlton Heston. Marconi 16.00 «11 mostro di Duessel-dorf» Peter Lore. Prepovedano mladini. Ideale 16.00 «L’amico del giaguaro« Walter Chlari, Skedenj 16.00 «Dlvisione Lebensbom« I Darovi in prispevki V počastitev spomina pokojne gc spe Jožice Senčar daruje družina Va« ta z Opčin 2.000 lir za Dijaško Mat: co Namesto cvetja na grob pokojn Rožke Martelanc daruje Vida Marti lame 1000 lir za Dijaško Matico. EEBElig PRI VAŠIH NAKUPIH oblščte trgo. vino »MAGLIABELLA« na Korzu Garibaldi H (Harrlera) nekaj korakov od avtoDusne postaje Pri nas dobite veliko izbiro vseh vrst PLETENIN no. gavlc iri perila za ženske, moške Is otroke po tiajiužjih cenah v Trstu. Po-strežen! boste v vašem jeziku Pri nakupu dobite primerno darilo PHI MAGAZZINU FEL1CE - Trst. Ulica Carducci 41 DOBITE; ženske, moške In otroške dežne plašče, bun. de, hlače, jopiče tn srajce najboljših vrst in znamk Do oajnižlih cenah. PLASTIKA ZA POKRIVANJE PODOV višina 2 metra Po 500 Ur kv meter; termoplastičrii podi. ploščice »Slilon«. plastične preproge, zagotovljena namestitev. brezplačni predračuni Zant. majte se pri »1TALPLAST« Trst. Trg Ospedale 6. tel. 95-919. K1HIO »IRIS* PROSEK predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 19.30 uri klasični We-stem film: RIT ORNO A W0RB0W (Povratek v Worbow) Igrajo: PHIL CAREY in CATHERINE MC LEOD V NEDELJO NA UNIVERZI Dežela v okviru evropske združitve V soboto, 6. t. m., ob 10, uri se bo začelo na sedežu tržaške univerze zasedanje o temi »Deželi Furlanija-Julijska krajina v okviru evropske združitve*, Zasedanje bo trajalo tudi v nedeljo. Po uradni ceremoniji, katere se bodo udeležili predstavnika oblasti, in po pozdravih tržaškega župana, predsednika tržaške pokrajinske uprave in predsednika Italijanskega združenja sveta evropskih občin in krajevnih oblasti, bo imel uvodni politični referat tajni« združenja odv. Gianfranco Martini. Ob 15.30 bo o splošnem vprašanju tega zasedanja govoril časnikar Corrado Belci. Nato bo občinski odbornik za šolstvo videmske občine prof. Attilio Bo-netto govoril o kulturnih pobudah krajevnih oblasti za evropsko družitev, s posebnim poudarkom na vprašanja deželne u-prave. Sledili bodo razprava o dveh poročilih in odgovori poročevalcev. V nedeljo 7. aprila se bo zasedanje nadaljevalo ob 9.30 s poročilom cdv. Enzia Vollija o temi »Gospodarska vprašanja Fur-lanije-Julijske krajine v okviru evropske združitve.* Za njim bo imel poročilo prof. Matteo Ma-tagnini o temi »Prometne zveze Furlanije-Julijske krajine kot pogoj evropske funkcije dežele*. Popoldne bo na dnevnem redu razprava o obeh poročilih in odgovori poročevalcev ter razprava in odobritev zaključnih resolucij. Nemški in avstrijski turisti pridejo v Trst 20. in 21. t.m. bosta prišli na pobudo pokrajinske turistične u-stanove v naše mesto dve pomembni skupini izletnikov. 20. a-prila dopoldne bo prispelo okrog 30 nemških turističnih vodičev, med katerimi mnogi uradniki za-hodnonemških turističnih uradov, dan kasneje pa bo dopotovalo 30 funkcionarjev in uradnikov • Kaerntner Landesreisebuero«, ki je najpomembnejši turistični urad na Koroškem. Obe skupini si bosta v našem mestu ogledali razne zanimivosti in turistične privlačnosti kot so grad Sv. Justa, Miramar, jamo pri Briščikih in Sesljan. Ves čas svojega bivanja v Trstu bodo nemški in avstrijski turisti gostje pokrajinske turistične ustasove. Zadnji ostanki Lukšove gostilne na Proseku Goriško-tieneški dnevnik Kakor smo že poročali, so prejšnji teden začeli rušiti znano gostilno Lukša na Proseku. Kot vidite na gornji sliki, so jo delavci s pomočjo buldožerja že porušili in material odpeljali. Ostal je ie meter visok zid ob cesti, ki ga bodo dokončno porušili, ko bo odstranjen ves material in ko bo urejen prostor, na katerem je bila prej gostilna. Lukšovo hišo je kupila pokrajinska uprava, da bi razširila cesto skozi Prosek in odstranila na križišču ceste Trst-Nsbrežina in ceste Opčine-Nabreži-na zelo nevarno točko za promet in varnost pešcev. Na tem križišču je namreč ta stavba ovirala pre- gled na ostrem ovinku, razen tega pa je bilo dobrih deset mettov zelo ozkega grla na cesti Opčine-Natjrežina. Ko bodo odstranili zadnje ruševine in zgradili novi del ceste, bo Prosek precej pridobil na zunanjem licu, promet bo olajšan, nova Lukšova gostilna pa bo zgrajena ob novem delu česte. Upati je tudi, da bodo obenem poskrbeli za ureditev svisli hiše, ki je zraven ruševin Lukšove gostilne. Kakor je znano, si je pokrajinska uprava dolgo časa prizadevala za odstranitev tega ozkega grla v središču Proseka, medtem ko je hotel ANAS zgraditi novo cesto bolj severno, katera bi tekla skozi razne vrtove in s tem povzročila hudo škodo kmetijstvu. Med ruševine Lukšove gostilne sp v ponedeljek dopoldne prihrumeli s proseške postaje trije konji, ki so se pasli na bližnjem pašniku, napadli nekaj delavcev ip vzbujali radovednost, obenem pa strah, sosedov. S težavo so dva konja ukrotili, tretjega, najbolj razdivjanega in nevarnega, pa so karabinjerji ustrelili*. Tako je po-stala stara Lukšova gostilna tudi v svojih zadnjih »vzdihljajih« prizorišče vvesternskih prizorov. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN Na domačem dvorišču ga je zadeia kap S.noči okoli 21.10 se je 61-Jetni Emilio Portolan, mizar po poklicu, vračal domov. Ko je šel po dvorišču domače hiše, mu je nenadoma postalo slabo. Ko se je zgrudil na tla, je utegnil še zavpiti: •Pomagajte mil Pokličite rešilni avto RK!» Njegov obupni klic na pomoč ata slišali njegova žena in hči, ki »ta bili pri vhodu v poslopje. Priskočili sta mu na pomoč ter hato takoj telefonirali na postajo PK. Vendar pa nesrečnežu ni bilo v£e pomoči, kar je ugotovil takoj zdravnik RK, ko ga je pregledal. Moškega je verjetno zadela, kap. Nekaj čez 22. uro je namestnik državnega pravdništva dovolil, cia sc odpelje truplo v mrtvašnico splošne bolnišnice. Med prižiganjem cigarete je izginila denarnica Bruno Pertot, star 32 let, iz ,. - —* * Kor.tovelske ulice 7, je imel pred- ?“hJ®,vavarilnoČ\e izdiitk1f’.k°t včerajšnjim pravcato smolo, saj ie P!j?d.Y:\de _Inž\ °ukic je ga je skodelica čisto navadnega • kapucina« stala kar 21.000 lir. Te visoke vsote pa seveda ni bil deležen lastnik bara v Ul. Terza Armata, kamor je Pertot vstopil. Polastil se je je neznani tat, ki je izginil brez sledu. Pertot je vstopil v lokal ter naročil »kapucin«. Ker je hotel poravnati račun, je potegnil iz žepa listnico in jo položil na točilno mizo. Sam vrag pa ga je menda zmotil, ker se mu je zahotelo, da si prižge cigareto. Pol minute, ali pa morda še manj, je bilo dovolj, da je neznani uzmovič segel po listnici ter izginil brez sledu. Predragi temelji za novo stavbo so spravili gradbenika v stečaj Zaradi tega tudi ni mogel vrniti že vplaednega milijona na rdpun stanovanja - Prometna nesreča med Križem in Sesljanom pred prizivnim sodiščem Pred kazenskim sodiščem (pred, sednik Ligabue, tožilec Ballarini, obramba Benussi) se je zagovarjal včeraj 76-letni inž. Adolfo Du-kič, ki je bil obtožen, da je ogoljufal Tereso Novelli vd. Airoli iz D'Annunziovega drevoreda 26, ki prebiva sedai začasno v Rovigu. Dukič je bil pred časom lastnik gradbenega podjetja «Via nuova*. Nekega dne je sklenil začasno po-gbdbo s 5tl-letnim Giuseppom Con-tijem s Korza Garibaldi 3, ki je bil lastnik nekega zemljišča med ulicama Coroneo in Carpison. Pogodba je. predvidevala da bo o-menjeho' gradbeno podjetje zgradilo ..na zemljišču stanovankkp. hišo ter odstopilo Contiju v last pritličje in prvo nadstropje. Zaradi raznih nevšečnosti pa se je podjetje »Via nuova* znašlo v hudih finančnih težavah ter nazadnje prišlo v stečaj. Zdi se, da je v te težave zabredlo med dru-gim tudi zato, ker so dela za utr. ditev temeljev novega poslopja L ♦ a i» n I n n men i srno 1 « _ i. - i pozneje izjavil, da so ga ta dela stala nekaj čez 14 milijonov lir. Zgodilo pa se je, da je lastnik zemljišča, oziroma njegov pravni zastopnik zahteval, da se razveljavi pogodba. Dukič je pristal na zahtevo, verjetno tudi zato, ker je bil že v hudih finančnih težavah. Nesrečni zaključek pogajanj za gradnjo stanovanjske hiše na o-menjenem zemljišču pa je prinesel s seboj še druge posledice. Dukič se je bil namreč sporazumel s Tereso Novelli vd. Airoli, da ji bo prodal stanovanje v poslopju, ki ga je njegovo podjetje name- ravalo zgraditi. Na račufi stanova, nja je prejel en mirijoh lir. Ker pa zaradi omenjenih težav do iz-gradnje stanovanjskega , poslopja ni prišlo, ga je Novelfijeva tožila. Tako so Duklča prijavili sodišču zaradi goljufije. Včerajšnji razpravi obtoženec ni prisostvoval ,ker živi sedaj v Avstriji. Obravnava bi se morala začeti pravzaprav že pred nekaj meseci, toda obtožencev zagovornik je tedaj zaprosil sodišče, naj od. loži proces, ker obtoženec ni mogel priti v Trst. 'Zgodilo se je , namreč, da so avstrijske oblasti odvzele Dukiču avštrijsKO državljanstvo, kčr je bil po njihovem mnenju jugostovahsRi državljan že od leta 1937. V zvezi s tem sVo-jim novim juridičnim položajem, se je Dukič znašel v precepu. Moral je namreč zaprositi za jugoslovanski potni list (in ni bilo gotovo, če bi mu jugoslovanske ob. lasti priznale jugoslovansko dr-žavljanstvo) ter za vizum za vstop v Italijo. Na včerajšnji obravnavi je javni tožilec zahteval, naj sodniki o-prostijo Dukiča zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče je sprejelo to zahtevo. Pred prizivnim sodiščem (pred-sednik Roatti, tožilec Marši, zapisnikar Earigi, obramba Antoni, ni in Flora) je bila ponovna obravnava proti 25-letnemu Dinu Si-miju iz Ul. Pratello 11, njegovi 24-letni zaročenki Lauri Marsche iz Ul. Combi 24 ter 52-letnemu Ugu Allegru iz Cervlnjana. Simija so obtožili, da je 2. aprila predlanskim nekoliko po 14, u. ri povzročil na pokrajinski cesti med Križem In Sesljanom prometno nesrečo, pri kateri je bilo S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Svetovalci razpravljajo o proračunu ki bo tudi za leto 1963 uravnovešen Poročilo odbornika za finance Caliarottija - Stališča posameznih strank • Seja so je nadaljevala sinoči Goriški občinski svet je začel raz- . vi ‘*odbi se nihče ne zavzema za •»iiiaiiiimiaaiiilliiiiiiimilllllllllliiMaiiiaiiiiiaiiiiiiiiitMHiaiiiiiimiiaiaaiiaaiaaaiaaaaiaiiaiiiiiiiiiiinjiuHHiiiHiiaiiiiiiiiHiiiiiiiiiaiiaiiaiaiaiiliaamiiiimHiiiaaialiiaaiiiiiai OB LETOŠNJI MEDNARODNI CVETLIČNI RAZSTAVI Cvetlična proizvodnja na Tržaškem cenjena na okrog 50 milijonov lir Letošnja tržaška razstava bo elitna in ne množična, bo gospodarski in turistični dogodek v državnem merilu se je i dvignilo in sicer od 3.070 Na kratko smo že poročali, da je bila v torek v Milanu tiskovna konferenca, na kateri sta predsednik in ravnatelj tržaške mednarodne cvetlične razstave uradno seznanila tisk z značilnostmi letošnje 10. jubilejne razstave in z njenim pomenom v okviru vsedržavnega gospodarstva. Iz izvajanj ravnatelja razstave dr. Nattija povzemamo danes še nekaj zanimivih podatkov, ki dokaj zgovorno dokazujejo kako pomembno gospodarsko' panogo predstavlja cvetličarstvo, če je gojeno smotrno in načrtno. Predvsem je ravnatelj Natti poudaril, da se mora kmetijska produktivnost orientirati na stara in nova tržišča z vedno novimi in vedno bolj raznovrstnimi produkti, če hoče zadovoljiti rastoče zahteve tako domačega kot svetovnega trga. V tem okviru pripada prav cvetličarstvu pomemben delež, ki ga med drugim dokazujejo tudi cenitve o vrednosti proizvodnje italijanskega cvetličarstva. Po najnovejših uradnih cenitvah naj bi ta vrednost dosegla 50 milijard lir letno, v stroki dobro poučeni in podkovani izvedenci pa trdijo celo, da znaša celotna vrednost italijanske cvetlične proizvodnje blizu 150 milijard letno. Ta že sedaj znaten prispevek k državnemu gospodarstvu pa je podvržen še nadaljnjemu zelo velikemu razvoju, saj je ugotovljeno, da je v desetletju 1950-60 cvetličarstvo napredovalo bolj kot vse ostale veje poljedelsko-kmetijske-ga gospodarstva. Obenem je stalno naraščal tudi delež izvoza na inozemska tržišča, ki se je od 10 odst. celotne proizvodnje v 1. 1950 povečal na 25 odst. v zadnjih dveh letih in dosegel absolutno vrednost 12 milijard lir letno. Tudi število cvetli- čarn močno v letu 1950 na čez 10.000 v letu 1960. Nič manj zgovorne rezultate daje izvoz odrezanih cvetlic (92 odst. nageljni in 2 odst. vrtnice), ki je leta 1961 dosegel 95.500 stotov in vrednost 12 milijard lir v primerjavi s 93.000 stoti in vrednostjo 11,5 milijarde lir v letu 1960, medtem ko je izvoz odrezanih rož znašal v letu 1939 komaj 27.000 stotov letno. Glavni odjemalci italijanskih odrezanih rož so Nemčija, Švica, Švedska in Avstrija, ki konsumi-rajo skoraj ves letni italijanski izvoz. Tudi številke, ki zadevajo našo tržaško pokrajino niso tako neznatne. Računajo, da vrednost cvetlične proizvodnje v naši pokrajini presega vrednost 50 milijonov lir letno, katerim pa je treba dodati še vrednost 250 milijonov lir za iz drugih italijanskih pokrajin pripeljano cvetje in 20 milijonov Ur za okrasne rastline V tolikšnem pomenu cvetličarstva v gospodarstvu pa je tudi zajet pomen tržaške mednarodne razstave cvetja, ki že deseto leto predstavlja eno največjih tovrstnih prireditev ne samo v Italiji temveč v Evropi sploh. Ravnatelj Natti: pa se je dotaknil v svojih izjavah tudi novega pomembnega faktorja; ki ga tudi za možnost nadaljnjega povečanja cvetličarstva, predstavlja nova dežela Furlanija-Julijska krajina. Ravnatelj Natti je končno v orisu posebnosti letošnje razstave podčrtal- dejstvo, 'da je tržaška cvetlična razstava vedno težila prvenstveno k najvišjim kvalitetnim oblikam cvetličarska proiz-vodnjei k nekaki cvetlični «e!1t1» in ne k masovnosti. Ta težnja bo poudarjena tudi letos, saj bo razstavljeno ne samo najraznovrst-nejše temveč tudi najlepše cvetje domala vse svetovne proizvodnje, zaradi česar bo predstavljala razstava poleg strogo gospodarske tudi izjemno turistično privlačnost. TUmita več oseb poškodovanih. Njegovo zaročenko pa so obdolžili, da je takoj po nezgodi izjavila, da je ona upravljala avto. medtem ko ga je v resnici upravljal Simi, Al-iegrija to končno obtožili, da je izročil svoj avto Fiat 1100-103 Osebi, ki ni imela šoferske izkaznice. Do nesrpče je prišlo, kot smo že dejali, v prvih popoldanskih urah. Malo prej je nekoliso deževalo in cesta je bila spolzka. Simi in Marschejeva sta se tedaj peljala z avtom proti Sesljanu. Na ovin. ku blizu kamnoloma pa je njuno vozilo zaneslo na levo. po nesreči se je prav tedaj pripeljal izza ovinna 37-letni Michele Castella-na iz UjffjdgirGhirlandaio 12, ki je šofiral avto znamke Fiat 1100-103. Prišlo je do silovitega trčenja in pri tem so $e posebno hudo, poškodovali potniki v Casteilanovein vozilu. . ertf-fj Takoj po nesreči je Marsche je. va dejala, 4a je , šofirala ona, Ne-kaj dni pozneje pa je Sitni prišel na karabinjersko postajo ter priznal, da je šofiral on. Vzrok za te protislovne izjave je treba i-skati v dejstvu, da je bil Simi tedaj častnik pri neki tankovski e-dinici ter da ni imel civilnega dovoljenja za upravljanje motornih vozil. Marschejeva pa je imela zakonito šofersico izkaznico. Kazenski sodniki so 27. oktobra lani obsodili Simija na dva meseca pripora, 75.000 lir globe ter 8000 lir denarne kazni. Marsche-jevi pa so naložili 20 dni zapora. Oba bi morala poravnati tudi škodo, ki sta jo povzročila prizadetim strankam v višini, ki jo bo določilo civilno sodišče. Prizadete stranke so sicer zahtevale, da bi moral tudi Allegro prispevati k poravnavi škode, sodniki pa niso bili tega mnenja ter so sklenili, da bodo morale prizadete stranke poravnati stroške njegovega pravnega zastopnika. Obsodili pa so ga zaradi cestnega prekrška na 20.000 lir denarne kazni. Prizivni sodniki so ukinili kazenski postopek proti Simiju in Allegru na podlagi odloka o amnestiji. Potrdili pa so razsodbo prvostopnega sodišča v pogledu Mar-schejeve. Prostovoljno v smrt Zaradi srčne hibe si je 6R-let-na Ap.tonia D’Agnolo vd. Biagi vzela življenje. Včeraj zjutraj je njen sin, ki je vstal ob 6.30, zaman klical svojo mater: iz spalnice ni bilo nobenega glasa. Zaskrbljen je odprl vrata ter opazil mater, ki se je obesila na neki kavelj. Policijski zdravnik dr. Ni-colini je menil, da je D’Agnoioya preminila okoli 5. ure zjutraj. pravo o proračunu za leto 1963. Uvodoma je odbornik za finance dr. Gallarotti prebral poročilo, ki spremlja proračun. V njem je podal načelne smernice, ki so vodile izdelovalce proračuna. Naglasil je, da temelji proračun na rednih in izrednih stroških. Proračun naj bi po sodbi odbornika predstavljal vzmet za nadaljnji razvoj našega mesta. Na prvo mesto so postavili vprašanja, katerih rešitev je naj-najbolj nujna, vendar dopuščajo možnost, da obstajajo še druga vprašanja (pobiranje smeti, turistična dejavnost, obmejna menjava, v kateri ne vodijo samo trgovino, ampak tudi reševanje vprašanj skupnega interesa), katerim bodo morali v bodoče posvetiti primerno skrb. Tudi letošnji proračun je uravnovešen. Uvodoma so svetovalci PLI kritizirali občinsko upravo, da jim je dala na razpolago premalo časa, da bi proučili proračun in se temeljito pripravili na diskusijo. Istega mnenja so bili tudi svetovalci dr. Battello, Zuliani, Chiozza in drugi. O poročilu je prvi spregovoril odv. Sfiligoj (SDZ), ki je dejal, da je zadovoljen s tem, kako je poročilo sestavljeno, in kakšen je program dela občinske uprave. Predlagal je, naj se poišče primerna lokacija za gradnjo poslopja slovenskih šol v Gorici. V mestu naj se zgradi avtobusna postaja, da bi se je posluževala podjetja, ki ne razpolagajo s takšnim objektom, kot ga Je zgradil Ribi v Ul. 9. avgusta. Kar pa se tiče pobiranja smeti, Je predlagal njihovo predelavo v gnojilo. Za njim se je priglasil k besedi prof. Zucalll (PSDI), ki je zelo ostro kritiziral dosedanje delovanje občinske uprave. Očital Ji je, da je kasno odgovorila na interpelacije, ki so jih predložili svetovalci, da ne vodi računa o gospodarskih pobudah in da počasi uresničuje urbanistični načrt. Omenil je slabo organizacijo nekaterih sektorjev občinske uprave in predlagal izgradnjo dijaškega središča. Svetovalec Fantini (PSDI) pa Je predlagal občinski upravi, naj zbere posmrtne ostanke vseh partizanov, pokopanih na glavnem pokopališču, ter jih shrani v skupno grobnico, nad katero naj se napravi primeren spomenik. Svetovalec dr.. Battelto (KPI) je očital občinski upravi, da premalo demokratična v svojem delovanju. Zahteval je, naj zgradi dvorgno, ki bi bila dostopna vsem strankam. V svojem govoru je dr. Battello dejal, da je v mestu še vedno veliko revščine in zaradi te g? ne vidi razloga za znižanje proračunskih stroškov v korist revnejših slojev. Občinska uprava naj trdneje poseže v špekulacije, ki se pojavljajo na področju gradbene dejavnosti. Za turizem je zahteval več sodobnih naprav in predlagal, naj občinski svet na eni izmed prihodnjih sej razpravlja samo o tem vprašanju. Liberalni svetovalec dr. Majo je očitaj občinski upravi, da posveča preveč pozornosti lepšemu videzu mesta, premalo pa industrijskemu razvoju. Kakor pod prejšnjo upravo, se tudi pod sedanjo naredi prav malo ali nič. Po svetovalče. obnovo zakona o prosti coni, katere izguba bi predstavljala za Gorico pravo, katastrofo. Svetovalec dr. Majo je kritiziral izredno šibko kulturno udejstvovanje v Gorici. Enakega mnenja so bili tudi drugi svetovalci, ki so spregovorili pred njim. Misovski odbornik odv. Pascoli se je strinjal s kritiko svetovalcev, ki so govorili pred njim, ter očital občinski upravi neobčutljivost »a demokratično poslovanje. Ker je medtem odbilo polnoč, je svetovalec dr. Tripanl predlagal naj se seja preloži na naslednji večer. Svetovalci so se ponovno sestali včeraj zvečer ob 21. uri. Poročilo o poteku včerajšnje seje bomo objavili prihodnjič. Strokovni tečaj za bolničarje v umobolnici Pokrajinska uprava sporoča, da bodo v pokrajinski umobolnici, v Gorici organizirali teoretično-prak-tičen tečaj za bolničarje in bolničarke. Tečaj bo trajal štiri semestre (dve leti) in bodo na njem poučevali zdravniki iz umobolnice. Obiskovali ga bodo lahko tudi zunanji učenci, ki pa morajo imeti diplomo strokovne šole ali drugo podobno diplomo ter biti stari od 21 do 27 let. Prizadeti naj pošljejo prošnjo na navadnem papirju najkasneje do 16. t.m. na generalno tajništvo pokrajinske uprave v Gorici, na Korzu Italija 55. V prošnji je treba navesti: a) ime in priimek, kraj in datum rojstva ter naslov prosilca; b) izjaviti', da je italijanski državljan, c) če je že odslužil vojaški rok ali ne (samo za moške), d) če je zdrav in močan. Prosilce bodo pozneje zdravniško pregledali na stroške pokrajinske uprave in tiste, ki bodo sprejeti, bodo takoj obvestili. Pouk se bo vršil trikrat na teden, ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14. do 15. ure. Absolventi tečaja bodo imeli prednost pri namestitvi v pokrajinski umobolnici, kadar bodo razpoložljiva mesta ter bodo prejeli tuiji po-> tebno diplomo. Podrobnejša pojasnila dobijo prizadeti na glavnem tajništvu pokrajinske uprave. Odstranjena nevarnost slinavke v klavnici Zdravstveni organi v Gorici so prej nekaj dnevi zopet ukinili varnostne ukrepe, ki so jih odredili v »vezi s pojavom nekaterih primerov slinavke med govejo živino, ki so jo pripeljali za zakol v mestno klavnico. Ko so namreč zaklali ne samo vso okuženo živino, ampak tudi tisto, ki je bila z njo v hlevu pri kla^ niči, bolezen ni predstavljala več nobene nevarnosti za razširjenje. Pač pa so še za nekaj dni prepovedali vstop v prehodne hleve vsem tistim osebam, ki tam niso imele neposrednega opravka. Na splošno je zdravstveno stanje živine na Goriškem dobro; pač pa imajo v sosedni videmski pokrajini še vedno nekatere okužene hleve in zato imajo na jugoslovanski strani mejnih prehodov na Goriškem še vedno zaščitni pas z razkužilom prepojenega žaganja, da bi se bolezen ne prenesla čez mejo tudi s prehodom oseb in tovornih vozil, ki imajo opravka v notranjosti države. Predsedniki volišč v Gorici, Sovodnjah, Doberdobu in Štcverjanu Imenovani so bili predsedniki volišč v občinah Gorica, Sovod-nje, Doberdob in Steverjan. V goriški občini bo 56 volišč, v občini Sovodnje dve (Sovodnje, Gabrje), v občini Doberdob dve (Doberdob, Jamlje) in v občini Steverjan eno. liMiiiiiMiiiiMiHiiiiimmitmiiiiiiiiiiiiiianiiiiifmiiiuiiillmiiiiiiiiiiitiMMiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiliHTTiiiiimilniliiiiiiniuliiiiiHMliiiiiiiimmiiimiiiiiiiiiimiiiiiitiiiiiil KONKRETEN PRIMER DOBREGA SOSEDSTVA Briška godba v Čedadu z naborniki iz Praprotnega Gorica naj postane središče kulturnega in tujsko-prometnega sodelovanja Prejšnji teden so bili domačini v Čedadu priča nenavadnemu dogodku, ki je bil viden in najbolj prepričljiv dokaz izboljšanih odnosov na vzhodni državni meji, kakršnih si pred desetimi leti ni predstavljal niti največji optimist. Med vojaškimi novinci, ki so prihajali na vojaško poveljstvo na pregled, je bila tudi skupina mladeničev iz Praprotnega. Pravzaprav ta skupina ni vzbujala kakšne posebne pozornosti, saj med njo in drugimi 'hovincf ni bilo kakšne večje razlike, pač pa so se vsi radovedno ozirali za godci, ki so jih spremljali. Novinci iz' Praprotnega so namreč za to priliko povabili godbo iz Dobrovega v Brdib, ki je v res-nioi prišla, jih spremljala v Čedad in igrala po mestu tako poskočne in domače melodije, da so se vsi s simpatijo ozirali za njimi. Kot amo omenili je to konkreten primer tistega prijateljskega sožitja, ki se je. iz leta v leto izboljševalo vzdolž vse meje in je sedaj doseglo tudi na področju Beneške Slovenije že tolikšen napredek, da tako združevanje mladine z ene in druge strani meje ni več nobena posebnost, saj tudi mladina iz Praprotnega, Dolenj in drugih obmejnih krajev hodi zlasti ob nedeljah v Brda, kjer se seznanja na plesih in drugih prireditvah z mladino iz teh krajev, Prav ob takih srečanjih so se seznanili tudi z godci iz Dobrovega, ki so jih povabili na svoj nabor. Tako se vedno bolj uresničuje tista želja, ki jo je grof Sforza, še ko je bil zunanji minister, izrazil, da naj bi postale državne meje ne neka nepremostljiva pregrada med narodi in državami, ampak naj bi bila mejna črta potegnjena s svinčnikom, torej bolj formalnost zaradi upravnih potreb. Obmejno prebivalstvo je spoznalo, da je razvoj v tej smeri rtujeb' "Ih edino pravilen in to se najbolj počuti, v Gorici, ki je v zadnjih pasatih letih doživela pravi gospodarski preporod in ji je pri tem pomagala odprta meja, ki bi zaprta predstavljala neizbežen gospodarski propad. Seveda pa je treba na tej poti tudi nadaljevati in zlasti Gorica je zelo primerna za večje izmenjave in manifestacije na kulturnem in turističnem področju. Koledar letošnjih prireditev, ki so ga pripravile tukajšnje turistične ustanove, zlasti pa goriška Pro loco, ima že nekaj takšnih pobud na programu in upati je, da bo ta začetek našel rodovitna tla za vse bujnejšo rast drevesa dobrega sosedstva, prijateljstva in vedno večjega sodelovanja na vseh področjih, kjer bi se izkazalo potrebno in koristno. iiluiiiimiiiiiiiiiiiimiiiliiliiitiiitiMiimiiitiiiiniiiiiiimmiiiitiiiiiiiiintiiiiiMiiiiMimimiiiiimmiiiiiiiiiiiii ELEKTRIFIKACIJA NA GORIŠKEM mmm1-1 kom ob 18. uri Lux film: TRE ANNI D’ INFERNO predvaja danes 4. t. m. z začetkom ob 18. uri Lux film: (Tri pekL..-,Ka leta) Neizprosna vojna v džungli Igrajo: KEITH ANDES In SUSAN CAPOT Porast potrošnje elektrike od 113 na 165 milijonov kWh Manj radijskih sprejemnikov in 8940 televizorjev KPI v gostilni Dvor v Steverja-nu sestanek slovenskih partizanov. PSI: zborovanja te stranke bodo po veliki noči. PSDI: v teh dneh ni zborovanj na programu; 21. aprila bo govoril v dvorani Petrarca minister Preti, 26, aprila pa podtajnik Cec-cherini. KD: v Gorici ta teden stranka ne bo imela zborovanj. 7. aprila bosta v dvorani S. Michele v Tržiču govorila poslanec Martina in senator inž. Vallauri; predvajali bodo strankine propagandne dokumentarne filme v furlanskih občinah in v Tržiču. V naši pokrajini se je potrošnja elektrike/ ki je leta 1958 znašala 113 milijonov kWb, dvignila ob koncu lanskega leta na 165 milijonov kWh. Od tega odpade 95 milijonov kWh na potrošnjo v industriji in 70 milijonov kWh za zasebno in drugo potrošnjo. Kot smo že javili, so začeli pred nekaj tedni dobavljati na Goriško tudi električni tok iz elektrarne v Doblarju v Zgornjem Posočju, na podlagi posebne pogodbe o izmenjavi toka med obema državama. Jugoslavija bo dobavljala elektriko do meseca julija, ko so v tem pogledu v krizi elektrarne na našem področju zaradi nizkega stanja vode. Ker je potrošnja elektrike v zvezi tudi s številom radijskih sprejemnikov in televizorjev, naj omenimo tudi napredek na tem področju. Leta 1954 smo imeli na Goriškem 21.416 radijskih sprejemnikov in 120 televizorjev; leta 1958 so našteli 25.076 radijskih sprejemnikov in 1.670 televizorjev, lani pa 24.010 radijskih sprejemnikov in 8.940 televizorjev. Iz teh podatkov je razvidno, da je v zadnjih letih padlo število radijskih sprejemnikov za več kot 1000, pač pa so se pomnožili televizorji več kot štirikratno ali za nad 6000 sprejemnikov Nezgoda na delu Včeraj okrog 14. ure so poklicali avto Zelenega križa v Ul. Morelli, kjer se je nedaleč ob veleblagovnice Standa ponesrečil na delu 16-letni Alfonso Puia iz Loč-nika, Ul. Mochetta 16. Puia, ki dela pri podjetju Černigoj, se je namreč ožgal z neko kislino na palcu desne roke. Odpeljali so ga v civilno bolnišnico, kjer so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Cestna nezgoda v Krminu Prejšnjo noč okrog 4.15 so pripeljali v goriško civilno bolnišnico 23-letno Marijo Perisutti iz Bračana, Ul. Sottomonte 75. Pri pregledu so ji zdravniki ugotovili rano na čelu in več prask na levem kolenu in desnem zapestju. Zato so jo pridržali za 10 dni v bolnišnici. Perisuttijeva je povedala, da je dobila omenjene poškodbe pri prometnem incidentu v Krminu. Sovrstnik ga je nabunkal Včeraj okrog 13.30 je prišel po pomoč v goriško bolnišnico 11-letni Fabio Visintin iz Gorice, Ul. Gaizarolli št. 48. Zdravniki so ugotovili, da je imel deček številne udarce in praske na glavi, ki mu jih je prizadejal v prepiru neki njegov sovrstnik. Nudili so mu prvo pomoč in ga poslali domov s prognozo okrevanja v 7 dneh. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 12,4 stopinje ob 14.50, najnižjo 0,2 stopinje nad ničlo ob 6.30. Povprečne dnevne vlage Je bilo 58 odstotkov. Uslužbenci kinematografov bodo predložili svoje zahteve Ker se življenjski stroški neprestano višajo in se po drugi strani nič ne napravi, da bi se zmanjšale posledice tega porasta z draginjsko doklado, niti s pričetkom neposrednih pogajanj z upravniki kinematografov, je CI SL sklicala za danes dopoldne sestanek na sedežu v Ul. Roma, na katerem bodo sindikalisti in nameščenci kinematografov izdelali seznam zahtev, kot je to bilo storjeno že v drugih mestih. Osebne izkaznice veljajo pet let Izšel je zakonski odlok, ki podaljšuje veljavnost osebnih izkaznic na pet let, namesto dosedanjih treh let. Pristojne oblasti so poslale vsem županstvom nova navodila v tem sibislu za izdajo osebnih izkaznic vsem tistim osebam v starosti nad 15 let, ki bi zanjo zaprosile. Kdor bi hotel tako izkaznico uporabiti tudi za potovanje v tiste države, s katerimi ima Italija dogovor v tem smislu jo mora dati vidirati še na kvesturi. Volilna zborovanja Objavljamo program volilnih zborovanj, ki bodo na Goriškem v bližnjih dneh. KPI: v petek ob 18.30 v Pevmi, govornik Miladin Černe; ob 20. uri v Standrežu, pred cerkvijo, govornik Miladin Černe; ob 18.30 v Gorici na Trgu Pacassi (Korn) — Enzo Menechino; ob 20. uri v Ločniku — dr. Battello. V soboto ob 11.20 pred tekstilno tovarno v Podgori — poslanec Raffaele Franco. V nedeljo ob 11. uri v Podturnu — poslanec Raffaele Franco V nedeljo 7. aprila organizira Izid SPD na velikonočni ponedeljek Slovensko planinsko društvo v Gorici organizira na velikonočni ponedeljek dne 15. aprila tradicionalni popoldanski družinski izlet z avtobusom na Kras. Peljali se bodo skozi prehod Rdeča hiša, Renče, Temnico in Komen v Dutovlje. Odhod Iz Podgore ob 13. uri, izpred kavarne Bratuš pa ob 13.15. Voznina za člane 500, za nečlane 600 lir. Poskrbljeno bo za bogat srečolov in prosto zabavo. Vpisovanje se zaključi 1U aprila. Prijave sprejema kavarna Bratuž. Vozni red vlakov ODHODI Proti Trstu: 0.19 (D). 5.48 (A). 6.42 (A), 7.38 (D), 8.02 (A), 9.03 (D), 11.01 (A), 14.02 (A). 16.40 (A), 18.1« (DD), 18.45 (A), 19.58 (A), 21.56 (A), 22.27 (D). Proti Vidmu: 4 31 (A). 6.24 (A), 6.57 (D), 7.26 (A), 8.01 (D). 10.46 (A), 13 (D). 13.43 (A), 15.41 (A), 17.30 (A), 18.46 (A), 1957 (D), 20.38 (D), 21.41 (A), 22 41 (A). Odhod v Novo Gorico: 8.20 (A), 14.04 (A), 20.20 (A). PRIHODI Iz Trsta: 4.30 (A), 6.21 (A), 6.55 (D), 7.24 (A), 8 (D), 10.44 (A), 12.59 (D), 13.38 (A), 15.39 (A), 17.27 (A), 18.41 (A), 19.55 (D), 20.37 (D), 21.38 (A), 22.39 (A). Iz Vidma: 0.18 (D), 5.43 (A), 6.40 (A), 7.36 (D). 7.58 (A), 9.02 (D), 10.59 (A), 13.59 (A), 16.38 (A), 18.15 (DD), 18.43 (A), 19.54 (A), 21.54 (A), 22.25 (D). Prihodi iz Nove Gorice: 9.23 (A), 15.22 (A), 21.25 (A). A — potniški vlak, D — brzl, DD — ekspresni. VERDI. 17.00: «Rapina a nave armata*. Ameriški čmobeli film. COKSO. 17.00: «Amore pagano*. Barvni dokumentar o življenju v vzhodni Afriki. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. VJTTORIA. 17.15: »Un pugno dl fango*, D. Mc Baln in A. Kenne-dy. Ameriški čmobeli film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan. Zadnja predstava ob 21.30. CENTRALE. 17.15: «11 Kentuckla- no», B. Lancaster ln D. Foster. Ameriški barvni film v dnema-scopu. Zadnja predstava ob 21.30. DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna ALESANI, Ul. Carducci St, 12, tel. 22-68. Včeraj v finalni tekmi . Slovan - Padova 1:0 Čehom pokal Rappan ITALIJANSKI POKAL NOGOMETNI Verona Torino Bari v polfinalu Ena zmaga domačinov in dve gostov v včerajšnjih Četrtfinalnih tekmah za letošnji italijanski nogometni pokal. NajveCJe presenečenje je prav gotovo pripravila Verona, ki je, pa čeprav z 1:0, izločila Ju-ventus. Igra je bila zelo dolgočasna in čeprav je Juventus nastopil s svojimi najboljšimi silami, ni mogel spraviti na kolena trdovratnih gostov iz Verone. Ti so tik pred končnim žvižgom sodnika zadeli z Maiolijem v cilj in si zagotovili vstop v polfinale, česar se niso niti najmanj nadejali. Čeprav je Torino igral v Genovi, si je včeraj zasluženo priboril zmago nad Sampdorio, ki je morala poslati na igrišče nepopolno postavo. Gostje so bili tehnično boljši in bolj učinkoviti ter so si že v prvem polčasu zagotovili s Piaceri-jem v 31’ in 34’ prednost, katere domačini niso mogli nikoli ogrožati. V tretji tekmi pa sta bila potrebna podaljška za določitev zmagovalca v dvoboju Bari - Genoa. Medtem ko se je prvi polčas zaključil brez gola, sta moštvi končali drugi del igre neodločeno 1:1 z goloma Bolzana in Postigliona. Sodnik je, kot “predvideva pravilnik, odredil nadaljevanje in v 15’ drugega podaljška i»'je Gianmarinaru posrečilo doseči odločilni goL. Verona, ki je presenetljivo izločila Juventus, Torino, Bari ter Ata-lanta, ki je prejšnji teden odpravila Padovo, bodo igrali v polfinalu tekmovanja. Izidi včerajšnjih tekem so naslednji: Verona—‘Juventus 1:0 (0:0) Torino—‘Sampodria 2:0 (2:0) Bari—Genoa 2:1 (0:0, 1:1) * * * • Polfinalni tekmi bosta 1. maja. Medtem ko bodo igrišča še izžrebali, bosta dvoboja med naslednjima paroma: ATALANTA — BARI TORINO — VERONA Odločilni gol v zadnji minuti PADOVA: Bazzoni (Bini), Rogora, Cervato, Mazzanti, Barbolinl, Bon, Galtarossa (Zerlin I.), Frezza, Koelbl, Arienti, Fusato. SLOVAN: Fulle, Mraz, Ticky, Ferjnacik, Matlat, Bubernik, Gaj-dos (Deustch), Scherer, Gaborik, Medvid, Dolinsky. SODNIK: KELLER (Švica). STRELEC: v 44’ d. p. Schrerer iz enajstmetrovke. PADOVA, 3. — Eno minuto pred koncem je Slovan iz Bratislave iz enajstmetrovke premagal Padovo v zelo izenačeni tekmi finala turnirja za pokal Rappan. Ko je že kazalo, da bosta enajsterici pomerili Svoje sile v podaljšku, je Barboli-ni v 44’ ustavil na skrajni beli črti žogo, pri čemer si je pomagal z roko. Sodnik ni okleval in je prisodil enajstmetrovko, katero je Scherer z ne preveč močnim strelom realiziral. Pokal je tako prešel v roke češkega moštva, ki je pokazalo, da je vredno te trofeje. V vrstah Padove je manjkal napadalec, ki bi znal priti do mreže. Sicer tudi Cehi niso bili dovolj prisebni, vendar niso prišli že prej do gola predvsem zaradi dobre obrambe Padovancev in vratarja, ki Je nekajkrat rešil mrežo. GORIŠKI NOGOMET Isontina odsotna: Juventini 2:0 p. f. Juventina iz Standreža je po sodnikovi odločbi dobila nedeljsko tekmo proti Isontini z 2:0, ker se nasprotnik ni predstavil na igrišču. Sovodnje so v Krminu izgubile s 3:2. Tretji gol je bil posledica nesporazuma med sovodenj-skim branilcem in vratarjem. Tehnično tekma ni bila najbolj zanimiva. Vse kaže, da je igralcem manjkalo nekoliko jasnosti pri izvajanju posameznih akcij. Ker je nastopilo toplejše vreme, obstaja med štandreškimi navijači upanje, da se bodo odslej igralci temeljiteje pripravljali na tekme. Potreben bi bil trening vsaj enkrat na teden. Na njem naj bi sodelovali tudi mlajši igralci, ki so že sposobni nastopiti tudi na zahtevnejših tekmovanjih. Morda bi bilo prav, če bi jih postopoma začeii vključevati v prvo ekipo. iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiimmMifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiii V NEDELJO ZJUTRAJ NA STADIONU «PRVI MAJ> Primavera Marzotto v gosteh odbojkarske šestorke Bora Tudi fantje (C liga) na domačem igrišču proti gasilcem šest zmag v sedmih tekmah prvenstva C lige in dve zmagi v dveh srečanjih druge lige: to so sadovi izredne igre odbojkarjev Bora, ki nastopajo v tretjeligaškem tekmovanju ter odbojkaric, ki so v višji kategoriji. Fantje so samo enkrat klonili in še to bolj zaradi malomarnosti kot zaradi sile nasprotnikov. Od tistega spodrs-ljala v Čedadu 24. februarja, Borovi igralci niso več okusili poraza, pa čeprav so morali včasih napeti vse svoje mlade sile, da so uspešno zaključili nastope. Rezultat njihovih uspešnih iger je, da so ob zaključku prvega dela turnirja C lige na PRED ZAČETKOM KOPRSKEGA NOCOMETNECfl PRVENSTVA Tomos in Tabor v resni krizi Vzroka: pomanjkljive priprave in nediscipliniranost igralcev Koprsko okrajno nogometno prvenstvo se bo začelo 21. aprila. Na papirju je sicer favorit jesenski prvak Tomos, vendar je to moštvo zdaj v precejšnji krizi in bi zato pripisovali Postojni nekaj več možnosti. Posamezni igralci Tomosa so namreč nedisciplinirani na treningih ln na tekmah In je zaradi tega moštvo doživelo več porazov, od katerih je bil najhujši z ljubljansko Svobodo (0:7). V nedeljo je Tomos organiziral klubski sestanek, na katerem so grajali pomanjkljivosti v pripravah. Igralci so obljubili, da bodo stvar vzeli bolj resno. V dokajšnji krizi je tudi sežanski Tabor, ki je v nedeljo na domačem igrišču izgubil z Vipavo 5:1. Tudi Tabor bo moral vse drugače prijeti za delo, če se bo hotel potegovati za mesta v vrhnjem delu lestvice. • • • V Kopru so se pomerili taborniki Kopra in Izole. V namiznem tenisu so zmagali Koprčani s 5:1, prav tako v malem nogometu s 3:1. V košarki so bili boljši Izolčani In so zmagali 31:27, medtem ko se je srečanje v rokometu končalo neod- ločeno 9:9. Končno naj še omenimo, da so se začeli v koprskem okraju spomladanski krosi. Prvega so izvedli v organizaciji občinske zveze za telesno kulturo v Kopru. Zmagal Je znani koprski atlet Bezeg (Učiteljišče). • * * V finalnem delu za okrajno prvenstvo v streljanju z zračno puško je osvojil prvo mesto znani gori-ški strelec Mario Klemente. Od 600 krogov je osvojil 520. Klemente Je tako osvojil okrajno «zlato puščico« in zastopal Primorsko na republiškem tekmovanju, ki bo v nedeljo v Novi Gorici. Finalnega tekmovanja se Je udeležilo 30 najboljših primorskih strelcev. Drugo mesto je osvojil Mikoletič Iz Postojne s 513 krogi, tretje pa Komlc iz Nove Gorice s 510 krogi. vrhu lestvice, pa čeprav le zaradi boljšega količnika v setih, Tudi dekleta so danes pokazala, da so spoštovanja vredno moštvo. Res je, da med igro včasih strahovito popustijo, a ko se zberejo in gredo v napad, jih je težko ustaviti. To so na lastni koži okusile nasprotnice FARI iz iiiiiHiMiimiitiiiiiiHiiiiiHimiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiii Evropski košarkarski pokal Spartak iz Brna izločil Olimpijo 79:72 BRNO, 3. •— V povratnem četrtfinalnem srečanju za pokal evropskih' ”'Košarkarskih prvakov je Spartak premagal ljubljansko O-limpijo z 79:72 in se tako za pičlo razliko uvrstil v polfinale turnirja. • * • MADRID, 3. — Košarkarska ekipa Real Madrida se je prav tako uvrstila v polfinale. Zaradi neodločenega izida obeh četrtfinalnih tekem z madžarskim Honve-dom, so morali Madridčani odigrati tretjo tekmo, ki so jo zaključili s 77:65 v svojo korist. TENIS NICA, 3. — Italijan N. Ptetrange-li, nosilec tretje skupine na mednarodnem turnirju je bil presenetljivo izločen. Italijana je kolumbijski igralec Wllliams Alvarez premagal nič manj kot s 6:0, 6:0. NOGOMET BEIRUT, 3. — V drugem dnevu turnirja za arabski pokal je Tunizija premagala Sirijo 1:0, Kuwait pa Jordanijo 4:0. RIM, 3. — Mednarodno tekmo med polprofesionalnima reprezentancama Luksemburga in Italije, ki bo v Lukšemburfcu, bo sodil belgijski sodnik Joseph Hannet. • * * RIM, 3. — Italijanski sodnik Raoul Righi bo sodil tekmo med enajstericama, francoske in maroške armade, ki bo prihodnjo nedeljo v Lyonu. Est, ki niso bjle daleč od zmage, a so se morale najprej zaradi trmastega, odpora in nato silovite ofenzive Bofovih i-gralk odpovedati uspehu, ki bi predstavljal presenečenje drugega kola turnirja. V nedeljo bo verjetno njihova naloga še težja. V goste prihaja ekipa Primavera Marzotto iz Novente Vicenti-ne. Ce bodo igrale kot v nedeljo, smo prepričani, da nas ne bodo razočarale in da bomo prisostvovali res razburljivi in napeti tekmi, Srečanje, na to že vnaprej opozarjamo zveste navijače in ljubitelje te panoge, da bo na stadionu «Prvi maj» — Vrdel-ska cesta — ob 11. uri. Za fante pa se t>o začel počel povratni del prvenstva c lige. Igrali bodo na domačih tleh ih sicer proti ekipi tržaških gasilcev, že v prvem delu turnirja so gasilci postali lahek plen Borovih igralcev, ki so jih odpravili s 3:0. Čeprav so ekipo nekoliko ojačili, pa so prognoze še vedno na strani predstavnikov Bora. Tekma bo, kot ženski dvoboj, na stadionu «Prvi maj» ob 10. uri. ZA POKAL POKALNIH PRVAKOV 3:1 za 0FK Beograd v tekmi z Napolijem Jugoslovani v polfinalu proti Tottenhamu NAPOLI: Pontel, Mollno, Gattl, Ronzon, Rlvellino, Gilardo, Mariani, Fraschini, Fanello, Cane, Tomeazzi. OFK BEOGRAD: Vidinič, Milovanovič, Gavrič, Marič, Krlvokuča, Tockič, Samardžič, Gugleta, Popov, Banovič, Skoblar. MARSEILLE, 3. — Enajsterica Beograda je danes premagala na nevtralnem igrišču v tretji tekmi četrtfinala turnirja za pokal pokalnih prvakov Napoll s 3:1 (1:1) ln se tako uvrstila v polfinale, kjer se bo srečala z angleškim Tottenha-mom. Jugoslovani so takoj začeli z ostrimi napadi ln prisilili neapeljskega vratarja, da je v obrambi mreže zastavil vse svoje sile. Tu pa tam so skušali Italijani odgovoriti, vendar jugoslovanska obramba Je bila vedno budna in ni dovoljevala nasprotnikom svobodnih prodorov. Po Izenačeni Igri, ki Je trajala le malo, so Jugoslovani ponovno prešli v napad ln v 16’ prišli do prvega gola: tega Je dosegel Samardžič s prostim strelom iz razdalje 25 m. Neapeljčani so nemudoma odgovorili in Canfe, ki je preigral obrambo, je izenačil. V 35’ se je Fanello grobo prekršil nad jugoslovanskim bekom Gavričem in sodnik ga je brez oklevanja poslal v. slačilnico. Tudi drugi polčas se Je začel z Beograjčani v napadu. Samardžič je silovito streljal, proti vratom, a Pontel je s prisebnim- posegom’ rešil mrežo in odbil’žogo v 'k6t. Medtem ko so Jugoslovani vedno ostreje pritiskali na Italijane, so se ti le- s težavo branili ln se večkrat' 'zmedli. V ll’ je Skoblar preigral svojega nasprotnika in žogo predložil Popovu, ki jo je _takOj . poslal v mrežo ter tako ponovno ; povedel Beograd v vodstvo. , . V 25’ Je Mariani po hitrem prodoru poslal žogo prostemu Tomeaz-zjju. Ta jo je silovito nameril v vrata, toda Vidinič Je v plovnem skoku odbil nevarnost. Nekaj minut kasneje je Rqnzon zapravil izredno priliko Ih' ker so Jugoslova ni nekoliko ni so se preveč odkrili v obrambi, kar so Beograjčani Izrabili in so s Sa-mardžičem dosegli tretji in zadnji gol dneva. ur nekoliko popustili,, *