•LETO VI. / ŠTEV. 34 KRANJ, 22. AVGUSTA 1953 GLAS GORENJSKE UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOCl RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-»T«-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA STANE 8 DINARJEV Tiskovna konferenca šefa laburistične stranke na Bledu I Jugoslaviji vlada izredno tovarištvo - Sprejem LR Kitajske w OZN je nujno potreben - Odnosi SZDL in laburistično stranko bodo vedno boljši V torek opoldne je vodja bri- Ko bo prenehala agresija, bo- tajska na ta splošna načela pri. tanskih laburistov g. Clement do morali LR Kitajsko sprejeti stala. Attlee priredil tiskovno konfe- v OZN, kajti vprašanje LR Ki- Spremembe v sovjetski po-renco, katere se je udeležilo tajske ni vprašanje simpatij, litiki je težko presoditi in je težko reči, koliko bodo vplivale na zunanjo politiko. Počakati bomo morali na razvoj teh sprememb. Drži pa, da je napetost popustila in da se čuti olajšanje. Tudi naš sodelavec je uglednemu gostu postavil dvoje vprašanj. Kaj misli g. Attlee o sodelovanju balkanskih držav Jugoslavije, Grčije in Turčije? j Pozdravljam to sodelovanje j in želim, da bi bili odnosi naj-I boljši in, da bi se v praksi to i sodelovanje najboljše izkazalo. j Sodelovanje držav je najlepše, ker poleg ostalega veča sta-bihrost. Kakšno je osebno stališče g. Attleeja do tržaškega vprašanja in, če je danes, po padcu Kamnik — s kamniškimi planinami veliko število domačih in ino zemskih novinarjev. V dveur-nem pogovoru je; g. Attlee odgovarjal na številna vprašanja ter med drugim izjavil naslednje: V Jugoslaviji sem sedaj prvič; dežela je napravila na mene velik vtis, posebno Dalmacija in Slovenija. Povsod sem bil gostoljubno sprejet, opazil sem vzdušje svobode in tovarištva. Ogledal sem si industrijska podjetja in kmečka posestva ter se seznanil z načinom gospodarske ureditve v Jugoslaviji. V vaši državi je veliko tujih gostov, med njimi zlasti Angležev; upam, da bodo tudi Jugoslovani v takem številu o-biskali mojo domovino. V Jugoslaviji so centralizem zamenjali z močno decentralizacijo; razvoj te spremembe bo xel0 zanimiv. Zanima me tudi ampak dejstva, t. j kako bo nov ustavni zakon obstoječega stanja. Osebno bi O situaciji v Italiji ne morem la tudi Zvezna ljudska skup- t-.gu. zakonskega nacrta priče- republiškega, pokrajinskega ali r.jamc tudi že prriave za vo- oblastnega zbora. Za poslanca litve v zvezno in republiške je izbran oni kandidat, ki dobi Clement Attlee Pred jesenskimi volitvami v Zvezno ljudsko skupščino Člani Z K in SZDL živahno razpravljajo o določilih novega volilnega zakona Po vsej državi razpravljajo ločilih novega volilnega siste. oseba v zveznem zboru istočas- De Gasperijeve vlade^kaj več naši delovni ljudje o načrtu no- ma m dajejo k določbam na- no mandat za poslanca izvolje. možnosti za sporazumno reši- vega volilnega zakona, ki ga č.'ta svoje rr.tombe. Z raz- nega v okraju ali mestu in priznanje tev? bo med drugimi zakoni piouči- p? avljanjem :n poznavanjem mandat poslanca izvoljenega od vplival na napredovanje v ci- mi bilo zelo žal, če bi bila tudi dati prognoze, ker je trenutno l.iu, ki ga smatramo za popo- Španija sprejeta v OZN, ker ne poznam, mislim pa, da bi len demokratičen sistem. Angleško ljudstvo simpatizira z Jugoslovani in občuduj" njihovo borbo v zadnji vojni. Angleži pozdravljajo dejstvo, da. se je Jugoslavija osamosvojila in ni podlegla sovjetskemu diktatu. Zaradi vsega tega gojijo Angleži đo jugoslovanske. Španija ne bi nikoli privolila v o tem problemu morali še raz-naeela OZN, dočim bi LR Ki- pravijati. ičliia na prihodnjem zaseda-njii V nekaterih krajevnih organizacijah SZDL in ZK član: zelo živahno razpravljajo o do- Zakonitost na) bo osnovno načelo podjetij ljudske skupščine, ki bodo v jeseni. Na kratio bi danes seznanili naše bralce z on delo v tovarni ter v mogoč- družbi škodljiv, Če nima mate. ni mesta za bivšega žandarja ni povorki krenili po mestu do rialnih osnov. Vprašanja inve- Jane/.a Kotnika. Nameščenci delavnice »ELMA«, kjer je dei- atioiJ zat°l °e bomo smeli gie- osrediijih pisarn pa so istega lal Lovro Limoni. Zahtevali so, dati s tako lahkoto. Namesto Mj^^m^^^ delo^drTM^" -llh in mestih se vršijo po vodne odločili na sindikalnem se- da zapusti Jesenice, ker za bi v- znižanja smo s tem povzročili .stanku, da računovodja OZOI) šega aktivnega oficirja b< le zvišanje 06D gradlienim štoru Franc Klinar tajnik Planin garde, ki svojega odnosa do tvam in gradbenemu materia-skega društva Mojstrana, ne današnje družbene ureditve še Ju. Tudi nismo pomislili da je more biti več uslužbenec de- nl spremenil, na delavskih Je. kapaciteta naših gradbenih čeno delovno me£)to označene bivalcev en volilni okraj in v lovnega kolektiva Železarne Anicah ni prostora. Napotili so podjetij premajhna. Odtod fluk- potreibne kvalIf,kacl.je, Usluž. vsakem okraju se voli en ljud- kem primeru, ko pieneha aii .lesmice. Jeseničanom s'iledl". ffa proti Mojstrani, k jot ima tuacija delovne sile v gradbeni lo tudi ostalo prebivalstvo gor stamovanje in mu zabranili vr- stroki. Cela vrsta investicij je njesavske doline, ki jo minuli ni,,iv v mesto. Po izgonu Li- deloma materialno nezasigura. č< t rtek na sestankih v Moj- sstrani in ostalih večjih krajih obsojalo peščico ljudi, k' so pod krinko Planinskega društva Mojstrana organizirali množično zborovanje v Vratih. Ta pe. ščica ljudi je odvračala prebivalstvo goi njesavske dolino in predvsem Mojstrane od udeležbe na proslavi 60-letnke Planinskega društva Slovenije in jih vabila na proslavo smrti Jakoba Aljaža. Na sestankih je občinstvo sklenilo, da so organizatorji nameravanega belogardist ičnoga zborovanja, v Vratih krivi zločina proti lastnemu ljudstvu. Na zagovor poklicani Janez Rablč, Janez Kotnik, Lovro Limoni, Mlilan A. brovč, Gustl Delavec, Jože Ko-<"i\ Ivan Tolar, Franc KHnar in drugI ho ,se izgovarjali, da monija se je množica vrnila in nih. Številni so primeri ne. zahtevala, da zapusti Jesenice dovoljene uporabe obratnih tudi njegov delodajalec Jože sredstev, kar nikakor ne po- Markež. maga stabilizaciji dinarja. S. in 6. / V. rmi na OKROGHCO Okrajni pripravljalni Odbor Ea proslavo enoi I\. korpusa na Primorskem — poziva vse borce, aktiviste, člane SZDL, rindiiiale, delovne kolektive, vse kulturne in društvene organizacije ]n sploh vso prebivalstvo okraja Radovljica, da se v eimvi e.jeiii številu udeleži — velike proslave X. obletniee priključitve Slovenskega, Primorja in X. obletniee formiranja IX. korpusa, ki bo 5. in (5. septembra 1953 na Okrogliei pri OorUi. Udeleženci naj se takoj prijavijo svojim občinskim ftta-hom, pri katerih bodo dobili VAB poti'ima navodila. Borci Prešernove brigade, Kokrškega odreda, Jescniško-bo-liinjskega odreda — prijavite s(> na okrajnem odboru Zveze borcev NOV Radovljica. Zbirališče bo na Jesenicah n» nogometnem igrišču 5. septembra ob 9. uri dopoldne. Prebivalci radovljiškega okraja — polnoštev ilno obiščite lepo Primorsko! novane sociale. Brezposelnosti tl izvoljen v okraju ali mescu mandat liud-keea no ne smemo reševati na ta na- za ljudskega poslanca vsak dr. J» J^TzJ^T^ no čin, ker s tem slabimo borbo žavlj,n FLRJ, ki ima volilno s^nca v tisti volilni enoti, no-za znižanje proizvodnih stro- P^vico. Volitve ljudskih po- v6 volitve. \ endar pa so gle-škov. Podjetje naj odpuščenim slancev v Zvcizni zbor po okra- de lega se različna mnenja in delavcem poišče delo drugod! .1ih in mestih se vršijo po vo. bo sama razprava V Zvezni Ostreje bomo morali nastopiti mnih. okrajih. Volilni okraji se ljudski skupščini ob priliki tudi proti izigravanju tarifne- formirajo na področju upravno sprejemanja tega zakona pega pravilnika. Tako podjetje teritorialnih okrajev in to tako, kazala( katero stalisce bo ob->Intcks« sploh nima za dolo- da pride na vsakih 60.000 pre- voljalo Nadalje kakor smo videli, je pomembna novost v na- bencev IV. kategorije enostav- *ki poslanec. Nekateri predla. črtu tud* novi n!ičin urejevanja no ni. Vse to se pozna na kva- gajo, da bi se na vsakih 70.000 kandidatur, ldteti blaga. V letu 1952" je bilo pr= bivalcev volil en poslanec. Načrt vsebuje še določila o 7,23% blaga defektnoga, letos Državljani volijo poslance na volitvah ljudskih poslancev v pa je številka narasla na 13,8 podlagi splošne, enake in ne- ZVeizni zbo- proizvajalcev, na- odstotkov. Značilnost za financ, posredne vo.Ilne pravde. Voli. dalje aolo{.lhx Q cdtoo&tteu po- no potovanje podjetij so >>čr- Ive se v^r na osnovi posa- slancev Uakcr tucii zelo važno ni foneli; Tudi s tem bo treba mezmh kanandatur. Piavico . . ... . . . , ,. prenehati'. Boj za zakonitost predlagati kandidata za ljud- ooločilo o pravu,, m delži mora postati osnovno načelo skega poslanca, katerega v naših podjetij. Direktorji, kf so zvezni zbor volijo državljani po pooblaščenci države, so pogo- okrajih in mestih, imajo voliv. sito glavni zagovorniki škodlji. ci na zborih volivcev kakor tu- ve sociale in oportunizma. Na di skupina 200 državljanov, ta način izigravajo zakonite Zbori volivcev se vršijo povo- no stran izvedbe volitev bodo predpisi1 in zavirajo razvoj so- lilnih enotah, ki so določene za morali kar začeti. Nadalje bo eializma. Svoje eloižnosti do dr- volitve okrajnih in mestnihod- treba volivcem razložiti novi zave bodo morali v bodoče vest- bornikov. Kadar pa skupina volilni zakon, jih seznaniti s noje opravljati. 200 državljanov sama predlaga političnim pomenom volitev in Diskusija je pokazala, da so kandidaturo, pa morajo biti predočiti, kaj vse pomeniiovn. tovariši direktorji in predsed- predlagatelji iz polovice občin litve pri nadaljni graditvi naše ntki delavskih svetov pravilno na področju volilnega okraja, socialistične družbene ureditve razumeli besede predsednika Ista oseba ne more kandidirati in ljudske demokracije. To pa OLO in spoznali svoje naloge, za poslanca zveznega zbora in jc predvsem naloga naših po- Skoraj vsi so izrazili željo, naj zveznega zbora proizvajalcev, litičnih in družbenih organiza- jlm OLO pomaga z revizijami. Prav tako ne more imeti ista olj. lžno-stih plil fv Volitve so blizu. Pred okrajnimi in mestnimi ljudskimi odbori so važne in odgovorne naloge. S pripravami za tehnič- 5N 9 los našiti brnlfftt Jeseniški železarji razpravljajo o znižanju cen svojih proizvodov Zakaj sta mleUo in meso tako draga Klflfb dobremu (gospodarjenju — premalo SOCiaUsiiČne Zavesti Naši delovni ljudje o cenah dl veliko ttcsorazmesje med na- izdatke. Tako na primer .. . . ... i ... _i ■ . ....... mnogo razpravljajo m z zado- bavno ;n procaino ceno mleka Na seji DS jeseniške zelczar. ficuanimi delavci, fci imajo na nov. Vsaj tako je diskusija b|U voijstvom sprejmejo vsako zni- UmesLio bi Vo. da bi tu za: ne, ki je bila preteklo sredo račun visoko kvalificiranih višje zvenela. »Deliti višek, pa če popoldne, so člani DS potrdili plače, kakor to določa uredba, vsak dobi le 100 din«, je pred- polletno bilanco in razpravljali Druga slabost pa je v tem, da lagal nekdo. Poleg tega pa vla- o znižanju cen nekaterim pro- vlada med večino članov DS da med člani kolektiva mnenje, izvodom, predvsem za široko kakor tudi med celotnim de- češ, zakaj gradijo taka draga potrošnjo kakor žičnlkom, žici, lovnim kolektivom nesociali. stanovanja, naj raje dajo de- pločevini, pohištvenim vzme- stično gledanje na družbo in lavcem toliko zaslužka, da bo družna mesarija v škof ji Lok* nalaga od prodajne- cene za kg" mesa po 3 do 4 dinarje v pose- zanje. Pri prodajalcih mleka stopniki potrošnikov imeli ve pa vse kaže, da se nikoli ne besede, in cia bi se tudi trge- ben fond, kar je prav gotov vprašajo, kaj če bi tudi mleko vinska inspekcija lahko kdaj v škodo potrošnikon nekoliko pocenili. Cena mleku pozanimala za to zcdevo. se je v zimskih mesecih na Drug tak artikel ,e meso. V Gorenjskem občutno zvišala, preteklem letu je ljubljanska veg' Nova uredoa predvideva, da bi klavnice mesa nt kupovalo po raznih suše, sedaj, sredi avgusta, pa jih imajo mesarji, ki so zato je toliko krme, da bi se mleko lahko por »niPi vsaj za 20 aT. 30%. Dalje jc vzrok v.soki ceni i u MSrednikih. . ri. podjetji še nujna proviziji, ki je po eni strani v škodo kmetu, na drugi pa v škodo potrošnikom. H koncu pa še o jajcih: 1 jajce za kg in pol stmenskogf tem itd Prav gotovo zasluži družbeni standard Največ je vsak sam zgradil hišo' Zakaj ****** opravičuje to pomanj- klavnica na đo'go a široko pt- Vprašujemo se tudi, če jc pri ta pobuda priznanje, še poseb- takih, ki gledajo le na lastni bi moral še tisti prispevati od kan^ krme ^asko^no sala o stroških m težavah, ki nekaterih mesarskm podjetjih no zato, ker je že tudi zvezni žep, in če imajo sami dosti dobička za gradnjo stanovanj, izvršni svet sprožil akcijo za denarja, že mislijo, da je druž- ki že ima svoj lasten dom. To. splcšno znižanje cen s tem, da beni standard visok, pa čeprav rej čisti egoizem, ki nima prav je izdal predpise o znižanju ta. ni stanovanj, vodovodov, bolnic nič skupnega s socialistično za-rif za prevoz surovin in razne- in vrste drugih potrebnih usta- vestjo in socialističnimi odnosi, ga drugega materiala. Na podlagi tega znižanja bo jeseniška železarna v letošnjem letu prihranila okoli 57 milijonov din. Ker pa to ni neposredna zasluga kolektiva, je njegova dolžnost, da ta prihranek prispeva sklonosti. Poleg tega pa predvidevajo, da bodo tudi iz svejega nekaj primaknili za znižanje cen. Za t) imajo pogoje, saj določeno stopnjo akumulacije m skladov visoko presegajo. O tem, koliko bodo prispevali iza znižanje cen svojim izdelkom, bodo še razpravljali. Računajo pa, da bo to znižanje Gradnja in obnavljanje šol v kranjskem okraju Meseca septembra bo v Da v- šola z enim delom pogreza; upravičeni zvijati cene mesu in mesnim izdelkom Danes je v tej klavnici red in cene so ostale pri starem.. V nekaterih primerih je le drugače. V Gor>nj' vasi je'lr'a ^cvedioa že po 140 krompirja, ta ceha kaže, da o do 150 sUd,"to je odvisno od to najdražji kmečki artikei, pa pripeljane živine. D; p god pa se vendar S* aaš g>.-'podinje ne cena ni nič znižala. KZ žiri ima m0(rejo pogrezali, iste pogoje (kmet pripelje ži- Nujno oi bilo, da se čimp^j vino pred vrara k'avnice), a ustanovijo sveti potrošnikov, k, cene :i spremenia. Tudi pri bi zasledovali razvoj naše trlo pri Sv. Ani nad Trži čem, za ostalih klavnicah bi bilo treba govine in dajali oblastem pred- pogosteje pregledati režijske loge glede cen. Neurejene razmere Nekega dne t. m. nam je pravnik tovarne soglaša z na-delavski svet Tov. lovskih po- šim dogovorom, samovoljno pa či odprta nova dvorazredna šo- manjša popravila izvršujejo v novo šolo v Dražgošah in Predla s kulturno dvorano po na- Selški dolini v Bukovici, pri dvoru. V teh krajih bodo ver-črtu ing. Gasparija. Tako bo Sv. Lenartu in v Zabrdu v Po. jetno že letos pričeli z zida-zopet oddaljena gorska vas do- ljanski dolini; prenavljajo šole njem. bila moderno šolsko poslopje, pri Sv. Ožboldu, dozidavajo V izdelavi pa so načrti za Gradnja je trajala tri leta; pr- nov trakt v Javor j ah, renovirali osnovno šolo in gimnazijo v vo leto pripravljalna dela in so šolo v Stari Oselici in v So. Stražišču, za osnovno šolo na tron z žabico zaklenil izhodna ga" krši delavski svet, "čigar „ dve leti zidava. Pridni prebi- vodnju. Zelo lepo so obnovili Trstemku, sencurju, Predos- vrata na dvorišcei kjer imamo »samoupravljanje« sega tudi doseglo okoli 6% od skupnega valci Dajvče 80 opravili ogrom- staro šolsko poslopje v (Pred- ljah, na Malenskem vrhu m svoje prltikline t. j drvarnice, izven podjetja i^stvarialneg-a dohodka v zad- no delo: dovoz cementa, opeke, dvoru. V Škof ji Loki so pnzi- Brehovcih nad žirmi. pralnico in klet ter s tem one- Prizadeti stanovalci poziva- niem četrtletiu letošnjega leta leSa in drugega materiala po dali nov dvonadstropni grama- Za vsa ta dela je predvidenih mogočli uporabo istih ob vsa- mo delavsko svet, da takoj S na bodo jeseniškemu kolek. Sorskih poteh je zahteval ve- zijski trakt. V Kranju izvršu- tekoče leto v proračunih mest kem casu umakne ukrep, ki nam krati tivu sledili še ostali kolektivi liko naP°ra in časa. Jejo večja popravila na I. gim. Kranja, škofje Loke, Tržiča m Delavski svet utemeljuje ta osebne pravice! kovinske industrije ki bodo V enakih pogojih zidajo no- naziji, na vajeniški šoli in na OLO okoli 80 milijonov dinar- ukrep g krajo na dvoriS6u> ka. Avgust Smole nabavliali to blasro 'po znižani vo šolo v oddaljeni Leskovici osnovni šoli v Stražišču. V že. jev. Posamezni občinski odbo- tere&a p^jetje kot najemnik Janez Hvasti ceni bi lahko priliranili skup- v Poljanski dolini. Tudi tu bo leznikth zidajo stanovanjsko ri pa premailo iščejo lastnih souporabijai češ, da stanovalci Ana Anzek nosti več milijard dinarjev O- verjetno oktobra dokončana hišo za učiteljstvo. sredstev ter se preveč opirajo tega niso znajj preprečiti. r**nem bi s tem pripomogli k nova dvorazredna šola. Načrt V načrtu so tudi zidave no- na investicije okrajnega ljud- Obenem je sporno dvorišče stabilizaciji dinarja in dvigu z^jo je izdelal višji gradbeni vih šol: začeli so z gradnjo skega odbora. Z uspešnejšo oh vsakem ča.su dostopno vsa Ivan Pucelj Anton Grčai Anton Ludn Pogoji za razvoj turizma v Kamniku Alojz Guzelj Radi bi postajo nove šole v Račevi pri žireh. mobilizacijo krajevnih sredstev komair in to z vhodom Id ea m t _- . . , , Izdelani so idejni načrti za šo. bi se dalo napravi« še več. ^rablja podjetjC| tate'rega£a p^^*0^ SR° EČESd se stanovalci ne moremo poslu- Mojstrano in Martuljkom, za- V™ , , , " . prosili za postajališče v Pod- Ukrep delavskega sveta je kužah Vl jim je bila zavr- tudi v nasprotju z dogovorom njena z obrazložitvijo da po-(o svobodni uporabi pritiklin) stajališča ne morejo odobriti, med hišnim lastnikom in na- ker D{ ne bilo rentabilno Preže od nekdaj je Kanonik s niti. To je glavni vzrok, da se jemniki. Med slednje spada tu- bivalci omenjenih vasi pa se s rili so tudi višek sklada plač, s Ogromna šolska stavba v Za- svojo okolico znan kot eno naj- turizem in tujski promet po di Tovarna lovskih patron. U- to odklonitvijo vloee ne strinja katerim bodo izplačali še osta- logu pri Cerkljah potrebuje še lepših turističnih predelov Slo- osvoboditvi v Kamniku ne mo- __ jo in še vedno upajo na ugodno lih 5 odstotkov plač za mesec precej notranjih in zunanjih veni je. Mesto ima za obisk le. reta prav razviti. Gostinski ob- I O fll pVOV rešitev prošnje Iz omenjenih maj, junij in julij. Kolektiv je del. Ko bo dOv^ena. bo to ena tovisčarjev vse prirodne pogo- rati razpolagajo komaj s 40 po- j^tosnja bogata letina je vasi se vozi dnevno nad 20 de- v teh mesecih prejemal le 95% toned najlepših šol v okraju, je, ne more pa lih zaradi, sta- steljami. Privatna stanovanja v mocno Mvala na c^n lavcev na Jesenice na delo. Po- plače. Prav pri vprašanju vi- Priključena ji je tudi prostor- novanjske krize nikjer nasta. mestu so popolnoma zasedena ^^«1«™ pridelkom na živil, leg teh so še otroci, ki obisku- ška sklada plač so se člani DS na dvorana za kulturne pnre---in je nadaljna utesnitev nemo- Ra23veseljivo je, da jejo osnovno šolo na Dovjem najdlje zadržali. ditve. Nadaljujejo se dela na goča Mestno gostinsko podje- fe občutio tudJ ^{^^ v in ghm^o na Jesenicah Tu- Delovni kolektiv jeseniške že- novi osnovni šoli m gimnazuji Vzoma drevesnica J-jei Kamnik skuša stanje iz- Kranjll v ponedeljek so bile di ostalemu prebivalstvu bi po Z^Sk ?ST^ V SS teh novaM se vr- Na poU* ORrajn.ga » JS^SS" ST? » «*> **** ' delavčeve oziroma uslužbence- tehnik Marinšek iz Kranja ve realne plače. [Prezreti ne smemo tudi dru- Iz poročila o polletni bilanci gih gradenj in adaptacij šol- pa smo razbrali, da je kolektiv »kih poslopij, to leto dobro gospodaril. Druž. Popolni dovršitvi se bliža beni načrt za prvih 6 mesecev gimnazijsko poslopje v Dup- tega leta so presegli po vred- ljah, ki je sicer že v uporabi, nosti za 7 odstotkov, po koli- manjkala pa so še nekatera čini pa za 6 odstotkov. Ustva- notranja dela in zunanji omet stajališče koristilo za razna po- SESTSr«£ i na mnogih šolah skega ^L^; razvoju turila v kamniškem - K ^^JŽ^ TX vi. Zaradi tega je imel tudi go- starejšega datuma^ V žabnic. %J*™%^J^3**™7 ^S^&^t obsega gradnjo fc ^ g Jdin fc ^ J svo } ^ Izredno tove (prednosti in boljše plače so šolo povsem obnovili, kon- ^^^^^^^ novih hotelov in preureditev ž, ?5 d k fižol 30 k nato. z miskjo, oa bi v poslopju kjer raZumeti. Trgovsko pod j. kaiTniga značaja, je tu ravna. - med vi- še eno učilnico. Na šenturški Uri so sklenili ustanoviti mo- je nastanjena invalidna mladi- s>gad w w »J konkur>- Poleg tega pa sedaj v Podku urejeno razmerje piac soko kvalificiranimi in nekvali gori utrjujejo temelje, ker se Pridelek se je občutno znižal derno sadno drevesnico. Zaradi ugodnih klim ških odlik kraj zanjo naj bol jš letih bo ta drevesni zalagati s kvj ijosnovnejši pogoj Letošnje deževno vreme je so sami zahtevali škropljenje, mi najprimernejših in najlzbra- uspešen razvoj, ki bi domači- povzročilo na krompirju kar V Komendi je zadružni traktor nejših vrst sadja vse predele nom lahko nudil veliko možno- celo zbirko boleizni, od katerih »Unimog« brnel po polju od Slovenije razen štajerske. Dre- sti za dvig njihove življenjske je naredila največ škode krom. jutra do večera. In uspeh? Nad vesnica bo imela ogromen ob- ravni. Nadalje bo treba i/i >lj- pir jeva plesen, ki je prej bujno 130 ha poškropljenih krompir- seg, saj je dal Ljudski odbor sati tudi, cestni in železniški zeleno baivo krompiirjevkespre- jevih nasadov, hroščev pa ob mestne občine na razpolago 18 promet, kar bi v veliki meri menila v rjavo. Pridelek se je pojavu drugega zaroda v vsej ha najprimernejšega zemljišča dosegli z uvedbo motornega občutno znižal. Pa še nečesa o*hČini komaj >za seme«. ter za te namene primerna go- vlaka na kamniški progi in z jo kriva ta moča. Potuho daje Slabše so so odrezali v Vo- spodarsika poslopja. Ustanov- dograditvijo asfaltirane ceste KCŠHe flttS pVCO ftOfifoŽfliffl proflOffl koloradskemu hrošču, ker mu dieah. Z nahrbtninii škropilni ljeno je posebno poiljetje s sa. Trzin Kamnik Kamniška pridejo zatiralci ob tem mu- cami so poškropili komaj četr- mostojnim finansiranjem »Dre- Bistrica. Turizem bi zelo pozi eiiin višja, kumare so kar za magatl pri graditvi. Res je, da 10 din dražje, fižol in čebula 5 postajališče ne bo rentabilno, din, sadje pa 10 tlin dražje kot je pa zopet res, da imajo pre- na trgu. Takšen postopek na- bivalci Podkuž in Belce pra- šega socialističnega trgovskega, vico do ugodnosti, za katero podjetja ni nikomur razumljiv prosijo. in je vreden vsake kritike. Podkužan hastem vremenu le stežka do Uno okuženih njiv. Pri pregle- vesnica Kamnik«, ki ga orga- vila zgraditev vzpenjač na Sta- V teh pasjih dneh, ko se po Kokra pa se obrne, čeprav je naših prometnih cestah dviga ravno od tu dalje do Gorenj silen in nadležen prah, smo na največja, potreba po škropi je. živega. Dež ovira Škropljenje du so našli nad 000 koloradar- nizira LOMO Kamnik. Zemlji- ri grad, Krvava« tn Veliko pla in prašenje, hkrati pa skraj- jev. V Srednji vasi v Tuhinjski ggc leži južno od graščine Za- nino. Gostinstvo Kamnik ima Primskovem zelo v skrbem, ka,- nju prašne ceste. Ta problem šuje dobo učinkovitosti kemič- dolini so.se dosti bolj potrudili, priče v neposredni bližini že- še dalekosežnejše načrte, o ka. ko bi obvarovali naša stanova.- so Primskovljani že neštetokrat nih sredstev. Z vztrajnim de- V Tuhinju je občinski vodja lezniške postaje. Investicije za tčrih pa s da j ne hotno pisali, nja in shrambe pred njim. omenili n,a zborih voliV-ev. Obe-lom pa se da tudi v htošnjdi opravil precejšnje delo. Sedaj to drevesnico, ki jih bodo vla~ LOMO Kamnik bo moral pre- škropilni avtomobil kranjske tali so jim, da se bodo stvari vremenskih prilikah doseči lepe bodo kupili novo prevozno mo- pali prihodnja štiri leta, bodo skrbeti kar največ finančnih mestnn občine poliva glavne obrnile na bolje. Toda do da-uapehe. torno škropilnico. znašala cca 10 milijonov diin in sredstev za uresničitev omenje- ulice, medltem ko se na Pri m. nes tega še nismo doživeli, za-Na zgornjem delu kamniške. V zadnjtrm času se čuti v jih bo dal na razpolago Izvršni nih načrtov. To j( edina PO* skovo, ki je tudi ded mesta, to prašimo LOMO, da se spom-ga polja leže močni centri za zatiralnl vnemi kmetov skoraj ^veit LRS. Tehnično vodstvo je za uspešen raz,. )j Kamnika v nihče ne spomni. Res pride av- nI na nas in dano obljubo tudi pridelovanje krompirja v obči- povsod nekakšno popuščanje, v rokah agronomske fakultete, moderno turistično sivdi.V . tomobil včasih do gostilne izpolni. Primskovljani nah Vodice, Komenda in Kam. češ, saj krompir že zori in na nlk; v bližnji Tuhinjski in Bi- poznih sortah hrošč ne bo več striški dolini pa sicer manjši, napravil velike škode. To delo. a zato nič manj važni predeli, ma drži, a z zatiranjem je tre-Vse to področje je bilo z izje- ba vseeno nadaljevati, sicer bomo nekaj hribovskih naselij do naši pridelovalci krompirja bolj ali manj močno okuženo v prihodnjem letu imeli zopet po koloradskem hrošču. Zaradi lanskoletnega, pomanjkljivega zaitiranja je letos konec maja m v juniju prilezel iz zemlje številen zarod kolo- velike preglavice. Vse moste v zrak . . . N» koliko preveč na goste It kot bi gonila kovaški meh. bo največji ples in najbolj go- vozijo ti vlaki po tej naši doli- »Smuči bo treba odložiti«, pra- tov učinek. nK pravi tovariš Gašper. »Z vi Rado .Zakrila sta jlhssmre. oster »Halt« se zareže nen. minami jim bomo napravili ma- kovbni vejami, da ni bilo več (loma v noCi voti0 sC odbije •" 1 ' ' cu lo veselja! sledu, ne o enem ne o dni C(, nasprotnega griča in zamre ,)rihaja črn f>- Tako sta šla tovariša Gašper Kcm- v kotanji. Minerja se vrzeta v y[U() ,|,vl svoa-m šii<>ka za mino. Tudi Gašper jo Bt gotov Se dvo dolgi vrvici, potem pa v zaklon! »Tišina!« Samo enakomerni koraki švabskega stražarja odmevajo Uspeli ZClezariCT nunanii jim bomo napravili ma koviml vejami, da ni bilo več doma v noč, votlo se odbije SiSrih 5l^? ifSS' V valjarnl 2400 na Javornlku lo veselja!« sledu, ne o enem ne o dni (;(| nasprotnega griča in zamre b ,žV iViha ia čr.vi z v>.: / - radarja. Kmetje so se bali stro- bo v zadnjih dneh dogradili no- Tako sta šla tovariša Gašper »p'm- v kotanji. Minerja se vrzeta v y[n<) ,|,vi SVoaami koiieu' n i- škov škropljenja in prašenja. vo ogrevalno peč za ogrevanje m Rado s polnima nahrbtnike Gašper potegne veliko žepno »nog. negibno ležita, samo dve s ,, * J S škropljenjem pa hkrati do- hram, ki so jo slovesno zakurili ma> nenadoma, čisto po tiho uro Iz hlačnega Žepa Vozni kopi snega in ničesar drugega * M.llo n(.rv<)zn , mi. se/emo dvojni uspeh. Zatremo minulo soboto. Sušenje botra. w taborišča. S smehom »ta red mu drži Kado in že ra- nI videti na beli čistini. ne, j , in /letel v zrak. razvaline ra2-skon) v postojanko sta zašla in -se priplazita na. dvesto me- ija pot fl čela. rušenja so zijala v pivs.nečene pa vendar sta (o dobro Izvozila. 1ev do proge. Srci jima tol Saj švalfj vedno mislijo, dla četa kot nakovali, plazita s* ........ ■ •••«"rtr« taktika. kom. Kmalu ju je zanlrl gost smre- V daljavi se nejasno odraža bližini. Kamen za kamenčkom ma!). Sedaj so klonili budi naj- obratovanjem," bodo jeseniški kov gozd; zerto težko sta prodi dolg železen most, tja ho treba, je treba odri I amtl, počasi gre, večji nergači ln mnogi kmetje železarji primerno počastili. rala s smučmi In pri tem piha. tja ju žene minersko srce, tam a napo*kd je luknja le dovolj vo plesen z 1,5',? bakteuim ap- dali peč v polno obratovanje nom, k} g-'1 elodamo škropivu. Postavitev nove peči je toliko *" Teh načel so se dizali sek- večjega pomena, ker so jo zgra- torski in občinski voditelji za- d ili jeseniški železarji sami. tira'.ne akcije. Ob podpori obč. Peč je najmodemeje opremlje- ljud-kih odoiro" in ob sodelo- na. kn,r je zopet nov doknz ve. vanju KZ 80 pričeli I škropi ;e. like strokovne sposobnosti je- !.. i ok^ženfn poehočij. V za- senlških železarjev In konstruk- čitku je šlo težko. Led pa so torjev. Ta ogrevna peč bo dvtg. le prebili in pri nedeljsk'h pre- nila proizvodnjo v valjarni 2400 gle^ . stavbo pod streliščem pa ure- Športni teden v Kamniku *u **> p*** * električnim vru. r ljakoni za mladino ter beton- Tradicionalni športni teden v vztrajnosti in ljubezni do špor- skim plesiščem za odrasle. Kamniku se je začel v nedeljo ta. Naš športni veteran sodelu- k svečani otvoritvi ter raz-s tekom po kamniških ulicah, je na vsaki lahkoatletski pri- vitju prapora se je v nedeljo Poleg domačih tekmovalcev so reditvi in daje dober zgled dopoldne zbrala številna inuio-sodelovaJi še atleti »Odreda«, mlajšim športnikom. 2ica Jeseničanov in tujcev. Med »Svobode« in »železničarja« iz g njimi so bili tudi predstavniki Ljubljane. Mladinci so tekli na , JLA, ljudske oblasti in mno- 2.000 m, člani pa na 4.000 m V Kamniku sta v teku dva mm organizaci- ter namegt. dolgi progi. Krajevni sindikalni turnirja za naslov drugo m ^ narodn h -a polkovbi_ svet je poklonil krasen prehod- tretje kategornika v vsakem ka KlajriSčka> ki ^ ^ ni pokal za zmagovalca na nua. se. bori po 14 šabistov. Sodelu- kr0viteljstvo nad strelskim ted-dlnski progi, sindikalna podruž- J«jo tudi šahisti iz Komende, niča podjetja »Kamnik« pa po- Podgorja ^Duplice, kal za zmagovalca med člani. Start in cilj sta bila na glavnem trgu. Na mladinski progi je teklo 11 tekmovalcev. Zmagal je Herman Kaplja (Odred) Velike predpriprave za proslavo na Okroglici v kranjskem okraju Vse kraje v kranjskem okraju je že zajela priprava za proslavo 10. obletnice priključitve Primorja k Jugoslaviji in 10. obletnice ustanovitve enot IX. deležbo na proslavi na Okroglici je v polni meri zajela tudi vsa mesta v kranjskem okraju in sedaj prednjači predvsem SZDL v Škof ji Loki, ki ima že njem prevzela te naloge in že napovedala tekmovanje ostalim občinskim odborom SZDL v kranjskem okraju. . Veliki praznik na Okroglici bo prav tako praznik zavednega prebivalstva kranjskega o-kraja, zato na svidenje na Primorskem . Korpusa na Primorskem. Po nad tisoč prijavljencev, pa tu-vaseh in mestih ljudje prav ži. di SZDL v Tržiču je z zanima-vo razpravljajo o udeležbi na tej proslavi, ki bo 5. in 6. septembra na Okroglici pri Gorici. Skoraj vsak večer se ljudje zbirajo na sestankih SZDL in ZB, kjer med drugim kot glavno nalogo obravnavajo bližnji praznik na Primorskem. Raz- dno pripravljajo. Zzvolili so okr. častno zastopalo svoj okraj pravljajo o velikem pomenu te štab, mestne in občinske štabe, jj OomiatoH politične manifestacije na O- ^ imajo dolžnost organizirati kroglici dajejo zdrave predlo- e množičen Met ge m sklepe za čim večjo ude. , „ Pretekli četrtek je bd sku- ležbo. Kranjski okraj bo prav prebivalcev na Okroglico ene pen sestanek zastopnikov vseh dobro zastopan na tej proslavi, 5. in 6. septembra. Iz radovlji- množičnih organizacij in sindi-saj je že sedaj več tisoč prijav- škega okraja se bo udeležilo katov, na katerem so določili v radovljiškem okraju Na praznik Primorske se valstvo izleta na Okroglico tudi v radovljiškem okraju pri- polnoštevilno udeležilo in tako in Kamniku ženska ekipa PK Mladosti, slovenski prvak v plavanju Otvoritev strelišča na Jesenicah Ijencev, vendar prihajajo še proslaVe lojetnioe vstaje pri- Poseben odbor, ki bo vodil vsđ vedno novi. , _ . . . : _ ™„ priprave. Po dosedanjih ugoto- Pri Okrajnem odboru SZDL, morskega ljudstva okrog 7.000 ^tvah sodeč, bo potreben po- ZB in ZKS v Kranju so že pred ljudi; od teh jih bo 3000 z Je- soben vlak za Domžale in bliž- časom formirali štab - priprav- senic. Iz Radovljice in z Jese- njo okolico. Razen tega pa bo- jalni odbor, v katerem je pro- ^ ^o^o vozHi posebni vlaki do nekateri delovni kolektivi metna in druge komisije, štab -__s . . . ' pohiteli na Okroglico z lastni- avtobuisa. m kamioni. K sodelo s političnim aktivom vodi vse priprave za proslavo. Okrajni vanju bodo povabili vse godbe štab je pri krajevnih odborih fn pevske zbore kakor tudi o-ZSDL v 22 občinah na prav staJe kulturne skupine radov- takšen način formiral posebne . _ . "~ .__... ljiskega okraja. Po možnosti mi avtobusi in kamioni. Prav tako je v Kamniku postavljen poseben štab, ki' vodi predpriprave za odhod na Primorsko. Delovni kolektivi živo razpravljajo o čimvečji udeležbi na tem partizanskem slavju. Prijavljencev je že nad 1000 in tudi za udeležence iz občine Kamnik bo treba organizirati Košarka AŠK - Ljubljana : Partizan Medvode (14:24) 28:56 V Medvodah je bila 16. av- nom. Svečanemu delu je sledilo tekmovanje v streljanju z vojaško puško, temu pa prijetna zabava, ki je trajala vse do večera. V naslednjih dneh pripravljajo Jeseničani v okviru strelskega tedna strelska tek. s. časom 5,49.2, sledila pa sta * ^.'7,.^ £v movanja domačinov in tujcev Janez PogaCar (Svoboda) in gusta odigrana prijateljska ko- ob v^ jeseniška Mitja Rebol (Kamnik). Med 6 ^kaška tekma med mJ^nci kulturne nastopale - člani je osvojil prehodni pokal "a g Ljubljane m domače um,etniškim progTamarn v par v~>~.*~ icxa^cA\ o Ancnnn ga Partizana. V zanimivi in ,_____- __,tx*_*L m-,.- *zZi Emil Kranjc (Odred) s časoan ga m Dn,B.> bil OprfKar ZJČS^^ŽS&'t ku pod streliščem. Tako je bil v ponedeljek zvečer koncert zabavnih orkestrov jeseniške in (Odred), 3. Lczziza (Železni ■>,,,, v čar), 4. Bručan (Kamnik). Ob. SSt^tiS^t (S2J),J $j javomiSke »Svobode«, činstvo je v gostem Spalirju ži- boljši te **°**X> ekipe je Dolinar Janez, od gostov pa do zabavni program s plč som, v četrtek zvečer koncert jeseniške in javorniške godbe na pihala itd. Strelski teden bo vahno pozdravljalo tekmovalce. Starman in Bule. * Moštvi sta nastopili v nasled- Kamniški lahkoatlct Bručan nji poetov«: zaključen v nedeljo, 23. avgu- je sodeloval na atletskem pr- AŠK: Jančar 2 Bule 8 Polk ■> na ^ .enstvu Stovenije in dosegel v 3 Varoga 0, Novak 5, Starman dnižin v JnašiJ toku na 10.000 m 3. mesto, v 10. malem maratonu (30 km) pa Partizan: Dolinar 22, Buko---- 2. mesto s časom 2:07. Bručan vec 2, Tičar 8, Rupnik 0, Cucek Pred približno 100 gledalci jo yy prekoračil Mi. leto, zato 8, Knific 10, Knific II. 12, Je- je z manjšimi napakami .sodil sta do.si žena uspeha lep primer sili 1. tov. Bezek Viko Iz Ljubljane. pripravljalne odbore, ki bodo s političnimi aktivi po vseh obči- bodo organizirali gostovanje že nah izvršili veliko dolžnost za v tednu pred praznikom. Pri čimboljšo udeležbo na zboru pripravah sodelujejo vse mno- I^rirn^orsikc. v • ^_ _ _• . • v» «j . •_ Razgibanost občinskih odbo- zlcne organizacije, stani pa jim poseben ylak Mno?i pa se borov SZDL po naseljih kranjske- dajejo potrebna navodila. Po- do posiužUi tudi lastnih proga okraja je že razbrati iz te. skrbele bodo, da se bo prebi- voznih sredstev, ga, da so ti v cilju čimvečjega uspeha te proslave, napovedali tekmovanje v štirih točkah: 1. koliko borcev iz NOV se bo udeležilo proslave z ozirom na število vseh borcev iz občine; 2. koliko bo sploh vseh udeležencev iz posamezne občine na tej proslavi, glede na število prebivalstva; 3. kje bo SZDL imela najlepšo okrasitev prevoznih sredstev, t. j. vlakov, kamionov in avtobusov; 4. kje bodo najbolj utrdili in aktivizirali SZDL za udeležbo na proslavi, z vse bolj razgibanim političnim delom in borbo za socialistične odnose do naše stvarnosti. Pohvaliti moramo občinska odbora SZDL Železniki in Za-lilog, ki sta že napovedala tekmovanje občinskemu odboru SZDL v Selcah. Temu zgledu so sledili še ostali občinski odbori SZDL in sicer je Sovodenj napovedal tekmovanje žirov-cem, dočim so le-ti napovedali tekmovanje škof ji Loki; prav tako pa so Poljane sosednemu odboru v Gorenji vasi, Zminec pa je napovedal tekmovanje občinskemu odboru SZDL v žabnici. Prav lepa politična razgibanost in živahnost za u- S. in 6. septembra vsi na Okroglico Spet smrtna nesreča v OBJAVE * SPOREDI * OGLASI KINO Kino »Storžič«, Kranj: do 2-1. avgusta italijanski film »Jutri bo prepozno Predstave ob K',., 18. in 20. url. V nedeljo, 23, avgusta matineji ob s.:',o uri »Ustreljen ob zori«, ob 10. uri »La Malquerlda«. 25. do 28. avgusta italijanski film Srce . iVlni kino »Partizan«, Kranj: do 23. avgusta francoski film »Ustreljen ob zori«; 24. in 25. avgusta ameriški film »Okla-homa Kld«; 26. do 28. avgusta ameriški film >Nevesta naprodaj , Predstave nI) 20. uri. Kino »SvoImmIu«, SI razišče, Kranj; 21. do 23. avgust a im bl-*ki fiim *La Malquerida«. Predstavo v petek ob 20. url, v •oboto ob 18. in 20. uri. Ob 20. mi dvojni program L:i MaUpiei ida in P.-ireljen oh Zori., v nedeljo predstave (-1) P,-38. m 20 url. Matineja ob 10. uri italijanski film »Jutri bo Prepozno . Kino »IMiivž«, .ledenice: do 24. avgusta francoski film ►Frizer sa dame«. 25. do 27. avgu.'ta angkiAkl film dOneo-l'e . Pred.,: a v.- ob delavnikih ob 38. in 20, url, v nedelj«, ob te.., 38. hi 20. url. V ned-ljo mati n°Ja istega fllniji (vstopnina 10 din). Mestni Kino »lladio'c, Jeseiu-do 1 .;i ptembra zaprto. **no Javornik-Koroika Bela: 'I" 23. avgusta angleški film *P«:kel j(. ra*/.|nodan . Predsta-Vo v p, tek ob :>J) uri, v sobni o ob 18. In 20. uri, v nedeljo db 16., 18. in 20. uri. V nedeljo matineja istega filma vstopnina 10 din i. Letni kino »Svoboda«, Je»e-nice: do 2li. avgusta ameriški barvni film Konec sveta-. 21. do 26. avgusta francoski film »Vsa pota peljejo v Rim«. 27. dO 80. mehiški film »Cantiflas Mušketir«. Predstave ob 20..'50 ari. .Mestni kinu Domžale: do 23. avgusta ameriški film »Inter-mozzo ; 26. in 27. avgusta francoski film »Prekleti«; 28. cio 30 avgusta angleški film Mandv . Mestni Kino Kamnik: do 23. avgusta angleški barvni film »Ljubezen je lepa«, 24. do 27. danski film »Sirota Stlmv\ OBJAVA Obveščamo vsa športna ln flzkultui-na društva Gorenjske, da :v vidijo pregledi športni kov v športni ambulanti JeseJ-ni< e, Nova bolnica, vsak tfire.k od 18. do 20. ure. Pregledi so brezplačni in obvezni za vse aktivne špoitnlke. Večje sku pliie javite predhiHino! M Alf OGLASI Službo nudi podružnica DOZ v Kranju moškim absolventom ekonomskega, kmdijskega in tehnikunia. 1 > dy Reflektanti naj pošljejo kol. kovano ptx)šnj<> z dokumenti na naslov: Državni zavarovalni zavod, podružnica Kranj, Prešernova 10. Is t ot ako rabimo življenjske inkasante pa vseh večjih krajih Gorenjske. Plača po efektu dela. Niinicščeiika ■/. večletno prakso išče mesta fakt urist in jc ali blagajničarke. Naslov v upravi lista. Prodiun novo moško dvokolo Lunksus- In dobro ohranjen Piani hi . Oblak, Gregorčičeva '1 dvoriače. Kranj. Podpisan^ Križnar Matija iz Stražlsča 283 preklicujum očitke napram svoji ženi Križnar Uršuli, da mi je ukradla uro, ker vem, da to ni res. Najditelja ženske kopalno obleke, izgubljene na Jelenovem dvori';ču v Kranju 15. avgusta, lepo prosim, naj sporoči svoj naslov proti nagradi upravi lista. Preklieujem blok št. 12236, izdan v komisijski trgovini dno 4.4. 1952; Marija Oiohek, Pre-bačevo 5. Pomiv Prešernoveem Vse borce Prešernove briga- udoleže dne 5. septembra 1953 zjutraj velikega zbora in proslave Prešernove brigade na Četudi je oddelek za higien- ponesrečil Franc Velikonja. INeL sko in tehnično tzaščito dela v srečo je povzročila eksplozija hladilnika prehodnega očesa. Diaigi primer smrtne nezgode je bil v prometu, katerega žrtev je postal pre mik ač Julij an Kurinčič. Te nesreče je delno krivo obratovodstvo, ker je zaposlilo mladoletnika na tako važnem delovnem mestu, delno pa ponesrečeni sam, ker ni u-pošteval varnostnih predpisov. Tretja žrtev je postala Rozka Debeljakova, ki je prišla v železarno po mesečni zaslužek in je po neprevidnosti hodila med razpetimi vagoni, ki so jo v trenutku podrli, da je Obležala mrtva. Četrti primer smrtne nezgode je bil Matevž Larisi, ki ga je stisnil vsipni voz rudarne na plavžu. Nesrečo je povzro- jeseniški železarni na priznani višini, se je v ponedeljek, 10. t. m., pripetila v martinarni zopet smrtna nesreča. Tokratna žrtev je bil komaj 22 letni Stanko Likar, po poklicu čevljar iz Studorja, ki je prišel šele pred kratkim od vojakov. Ob prihodu vlaka v livno jamo, kjer je bil zaposlen, se je baje hotel umakniti za električno peč. Vlak je sunil v zaboj s peskom, ki je bil naložen na nasprotni strani tira, ga vrgel čez tir v zaboj s surovinami za električno peč, ta pa je podrl Likarja in ga pokopal pod seboj. Likar je težkim poškodbam podlegel v 10 minutah. Komisija j e mogla ugotoviti le smrt, ki je nastala, poleg ostalih po Bfkodfo tudi radi zloma lobanje, cila neprevidnost ponesrečenca. Ponesrečeni Stanko Likar je Vse te nezgode: so resen opo- zbornem mestu v Kranju. Nato peta smrtna žrtev letošnjega min članom delovnega kolekti- bomo s posebnim vlakom iz Kranja skupno odpotovali na Okroglico, na proslavo praznika 10. obletnice priključitve Primorja k Jugoslaviji in 10. obl. ustanovitve enot IX. Korpusa na Primorskem. Vabimo borce - Prešernovce, da pokažejo svojo enotnost in borbeno tradicijo ob veličastnem prazniku Primorske! Komandant Prešernove brigade: Prezelj Janko - Stane leta v železarni Jesenice. Prvi va železarne Jesenice, da bodo primer smrtne nezgode je bil vestneje upoštevali varnostna pri visoki peči št. 1, ko se je predpise. kandidatom z nepopolno s rod- de in borce ostalih enot IX. njo šolo (mala matura) za te- Korpusa iz območja kranjske. renjko službo. Plač(l po uredbi, ga okraja toplo vabimo, da se POZI? Za udeležence izleta »Svobod« radovljiškega okraja, ki bo v nedeljo, 23. avg. NA 2AVRANICO pri Žirovnici, bo poleg pojačanih rednih vlakov vozil I Jesenie do Žirovnice in nazaj tudi POSEBNI VLAK. Vlak Ima Odhod / Jesenic ob 8.30 uri. Poleg osebnega vlaka bodo vozili tudi avtobusi, Uj imajo z Jesenic odhod ob 6.30, 7.80, 8.30 in 9.30 uri. Poslužilo se ugodnosti in udeležite se izleta v čini-vcčjoni številu! Obvestilo potrošnikom! Obveščamo potrošnike, da se je naša poslovalnica 6 »Doienčeh« PRESELILA V POSLOVALNICO 9 (bivši Sajovic) Trgovsko podjetje IKANINA Kranj Delavce, zidarje in vajence sprejmemo Delo zasigurano za vso zimsko dobo. Dela se lahko več ur dnevno GRADBENO PODJETJE MOSTE LJUBLJANA, Zaloška c. 51a PO VASEH IN MESTIH GORENJSKE Iz Kamnika Za borbo proti prahu smo letos dobili nov škropilni avtomobil, ki je zdaj vsak dan dvakrat v akciji. Hvaležni smo LOMO, da je razširil škropljenje tudi na ceste proti kopališču, Perovem in Duplici, kjer je promet z motornimi vozili najživahnejši. »Titan« gradi. »Titan« je letos dogradil na Perovem tri majhne stanovanjske bloke za delavstvo. V vsak blok so se vselile štiri družine. Iz Jarš Postajno poslopje, ki je bilo med vojno delno uničeno, so začeli zdaj obnavljati in dozi-davati. Ko bodo končana gradbena dela, bo nova železniška postaja ena največjih na kamniški progi. Iz Sorice Mnogoštevilnim izletnikom in planincem je Sorica že dobro znana po svojih številnih prirodnih krasotah: po izviru So-re, Ratitovcu, Poreznu itd. Tu je rojstna luša slikarja Ivana Groharja, ki jo prav radi obiskujejo poznavalci njegove u-metnosti. Krajina se odlikuje s čistim planinskim zrakom, z zdravilnim viž'.nskih soncem, lepi okolici, pozimi pa z odličnimi smuškimi tereni. Zarad', ugodnega podnebja jo priporočajo za klimatsko zdravljenje. V Sorici je pošta, kmetijska zadruga s trgovino v novem zadružnem domu in dobro znano gostišče »Pri pošt*.«. Ker je v letošnji sezoni Sorica uvrščena med priznane letoviške kraje, ima tudi možnost nuditi delovnim ljudem na oddihu vse tiste ugodnost' kot jih nudijo ostale letoviščarske postojanke Slovenije. Iz Mengša V torek opoldne je v 69. letu starosti za vedno zatisnU oči kapelnik godbe mengeške Svobode Peter Lipar. Pestro je bilo njegovo življenje. V marsičem je povezan razvoj Mengša med obema vojnama z njegovim imenom. Celih 15 let je stal na čelu meng-ške občine. Je oče našega Petra Liparja^ pit.znanega skladatelja in dirigenta pevskega zbora »France Prešeren« iz Kranja. Sam je gojil srčno željo, da doživi 70 letnico, to pa ne zaradi sebe, ampak zgolj zaradi tega, ker bo prihodnje leto proslavljala 70 obletnico obstoja tudi mengeška godba, žal se mu ta želja ni izpolnila. Z njim jei izgubil Mengeš poštenega delovnega človeka, ki je bil duša mnogih društev ln organizaetj. Izood Golice V Mladinskem domu pod Golico zelo prijetno preživlja počitnice skupina jeseniških pionirjev. Gozdovi in livade okrog Doma jim nudijo dovolj prostora za priljubljene Igre. Višinski zrak in odlična hrana pa jim tako pri jata, da so iz dne- va v dan bolj zdravi in okrogli. Starši, ki prihajajo k malim na obisk, so zelo zadovoljni z zdravjem in prijetnim življenjem svojih otrok. Pa tudi predstavniki nekaterih delovnih kolektivov radi obiščejo pionirje. Tako je v imenu Mestnega kino podjetja Jesenice obiskal pionirje direktor tov. Rems in jim prinesel za več tisoč dinarjev raznih dobrot. Pionirji so bili tega obiska zelo veseli in si želijo — kdo bi jim zameril — še več takih obiskov. Spominu padlih v narodnoosvobodilnem boju se hočejo oddolžiti tudi prebivalci pod Golico in gradijo spomenik v bližini hotela. Spomenik bo iz rdečkastega surovega domačega marmorja. Vanj bodo vzidali spominsko ploščo z imeni tistih, ki so v tem planinskem kraju za svobodo darovali svoja življenja. Gradbena dela o-pravlja Mestno gradbeno podjetje Jesenice. Turistična sezona, čeprav letošnje neugodno vreme nekoliko ovira poletno sezono, je v Domu pod Golico precej gostov iz Slovenije, Banata m Hrvaške, ki se prav prijetno počutijo in so z lepo okolico ter solidno postrežbo prav zadovoljni. »Dom pod Golico« je prijeten planinski hotel v višini 1000 metrov. Zelo radi ga obiskujejo slabotni in zlasti tisti, ki si želijo počitka. Iz Preddvora Kmetijska zadruga Preddvor je razglasila, da bo odkupovala borovnice za izvoz po ceni 45 din za kilogram. Za vasi Spodnja, Srednja in Zgornja Bela je prevzemal borovnice sam preds. KZ Anton Valjevec v svojem hlevu na Sr. Beli. — Pri tehtanju se je na škodo nekaterih nabiralcev zmotil kar za 5 kg in še več. Nazadnje pa je izjavil, da se je pri tehtanju uštel za M kg in je pri izplačilu še ta primanjkljaj odbil nabiralcem. 160 kilogramov borovnic je prevoznik odklonil, ker so /bile preslabe za izvoz. Namesto, da bi predsednik take borovnice vrnil nabiralcem, ki so jih prinesli, je vsem brez izjeme od-računal neke procente. Predsednik Valjavec in njegov tajnik Vinko Vrečko sta potem borovnice namočila v sod, da bosta skuhala žganje. Nabiralci prihodnje leto takim odkupovalcesm ne bodo več prodajali borovnic. Za dobro blago hočemo tudi pošteno plačilo. Problemi gledaliških odrov Iz Kranja Zaradi neposečanja predvo-jaške vzgoje v centru mesta Kranja so bili kaznovani: Jože Zupančič z denar, kaznijo 2.000 din, Anton Jenko 800 din, Emil Vencelj 1.500 din in Valentin Hanzlovski 1.200 din. Dupliški mizarji so zasloveli po svetu Po glavni cesti Duplica — Kamnik srečujete dan za dnem težko naložene kamione in vozove, ki prevažajo upognjeno pohištvo (v glavnem moderno izdelane stole) iz tovarne Stol na Duplici na tovorni kolodvor v Kamnik. Kam gre vsa ta grmada stolov? — se boste radovedno vprašali. V tovarni upognjenega pohištva nam kaj radi postrežejo s podatki. Skoraj 70r/( celotne tovarniške proizvodnje gre za izvoz. Imajo naročila iz ZDA, iz Francije, Avstrije, Holandije, Sirije, Egipta, Sudana, Kenije, Izraela, v zadnjem času pa se tudi Turčija močno zanima za njihove izdelke. Devize, to so bogat vir dohodkov tega podjetja in močan prispevek za krepitev domačega gospodarstva. Ostalo proizvodnjo pokupi domači trg, tako da delovni kolektiv »Stola« ni nikoli v zadregi glede naročil. Dupliški mizarji so kot dobri strokovnjaki zasloveli širom po svetu. Doma jih pa poznamo kot varčne in preudarne gospodarje, ki skrbe za nenehno rast svojega podjetja. Pri njih vlagajo ves dobiček v dvig življenjskega standarda delovnega človeka. Obnavljajo tovarniške obrate, z novimi stroji Izpopolnjujejo proizvodnjo, kar vse jih je stalo že težke milijone dinarjev. Razen tega so dali 7 milijonov za gradnjo novega mostu čez Kamniško Bistrico, 1 milijon za elektrifikacijo Duplice, docim bodo ves presežek fonda plač vložili v sklad za Izgradnjo stanovanjskih hišic. Res so letos že dovršili nov stanovanjski blok, to pa je še vse premalo, ker glede stanovanj vlada tu še velika stiska. Tako bodo le na jesen iz gospodarskega poslopja napravili samski dom, na pomlad pa začeli z z'davo delavskih hišic. V kratkem se bodo lotili tudi gradnje kulturnega doma, v katero bodo vložili 58 milijonov dinarjev. Delavci so se obvezali, da bodo delali prostovoljno dve uri tedensko več in tako delajo za nov kult. dom že nad leto dnd. Doslej imajo zbranih že veliko sredstev za gradnjo in tudi načrti so že gotovi. V »Stolu/< na Duplici živahno vre novo življenje. Delovni kolektiv izdaja tudi zelo zanimiv periodičen stirkovni časopis St^i , kulturno in športno pa se udejstvuje v SKUD * Zmagi« in športnem društvu ^Virtus«. 22. t. m. pridejo na obisk člani delovnega kolektiva »Edvard Kardelj« iz Nove Gorice. Tako se bodo medsebojno spoznali marljivi goriški in dupliški mizarji. 30. avg. pa bodo na Duplici odkrili spominsko ploščo 47 padlim borcem in talcem. Izmed vseh vrst kulturno-umetniške dejavnosti je na podeželju najbolj razvita dramatika. V letih po vojni je doživljala svojevrsten vzpon. V vojni opustošeni prosvetni domovi so bilj obnovljeni in iz razredčenih igralskih skupin so nastali že dokaj dobri igralski kolektivi. Število prosvetnih dvoran počasi, a vztrajno narašča: zadružni domovi z dvoranami so omogočili igralsko dejavnost v Cerkljah, na Primskovem, v Hotavljah, Sovodnju, Trbojah, na Kokrici in Visokem; enako bo kmalu na češnjici v Seilškl dolini. Predilnica na Trati je zgradila lep kulturni dom. To leto so uredili manjšo, a lepo dvorano v Goricah, še to jesen Slikar Ljubo Ravnikar razstavlja Preteklo nedeljo je bila v mali galeriji Umetniške zadruge v Ljubljani odprta razstava slikarskih del prof. Ljuba Ravnikarja iz Kranja. Razstavljenih je čez 40 akvarelov in gva-šev s pokrajinsko motiviko iz Istre, Slovenskega Primorja, s poti »Po sledovih V. ofenzive« in s trpkimi spomini na življenje v italijanski internaciji. Že nenavadno šlevilen obisk razstave po domačinih in tujcih priča o simpatijah do Rav-nikarjevega slikarskega dela. Ne da bi se želel spuščati v strokovno ocenjevanje, moram kot preprost gledalec izraziti srečo in notranje zadovoljstvo ob teh tehnično dognanih in umetniško občutenih slikah. Trdno risarsko znanje, smisel za kompozicijo, razpoloženje in barvitost varuje Ravnikarja begam ja po negotovih potih modernih stru j. Zato sc razstavljene umetnin': ljicdem čistega srca vVč. Vs:iknKor želimo našemu do- na podeželju pa bosta odprti novi dvorani v Davči in Leskovici. Zidavo kulturnih domov oziroma dvoran pripravljajo v Retečah, Žabnici in Dražgošah. Dovršen bo prosvetni dom v Poljanah in adaptiran v Gorenji vasi. Opremo odrov so izboljšali v Preddvoru, Podbrezjah, Naklem in drugod. Tudi vsebinsko se je stanje izpremenilo. Valu mitingarstva v letu 1945 in 1946 je sledilo obdobje ostre borbe med napredno in reakcionarno mislečim delom amaterjev. Dasi ne moremu trditi, da se je ta borba povsem končala z zmago naprednega dela igralcev, opažamo, da se je stanje nekako normaliziralo. Zasluge za to imajo predvsem Svobode. Naši amaterji segajo že po težjih in sodobnejših delih. KUD Naklo je uprizorilo »Za stanovanje gre« in »Celjske grofe«, Svoboda Stražišče »Pohujšanje v dolini Šentflorijanski« in »Dundo Maroje«, Svoboda Primsko-vo in KUD Predosije Rdeče rože«, KUD Šenčur »Hasan aginico«, Svoboda v Tržiču »Dom Bernarde Albe? in »Krog s kredo«, KUD Voklo »Za stanovanje gre«, Preddvorčani pa so zaigrali »Kovarstvo in ljubezen«. V tem obdobju je zlasti pereče vprašanje ustrezne Izobrazbe igralcev in režiserjev. Brez, dvoma bo šel razvoj v smeri kvalitetnejših del. Ta razvoj pospešuje že splošna kulturna rast ljudi, posebej pa še dela poklicnega gledališča v Kranju in zimske predstave na podeželju. Ljudje so postali zahtevnejši. Ker so vsa pretekla leta igralski kolektivi vlagali ves napor v ureditev dvoran in odrov, se vedno bolj pojavlja potreba po strokovno izšolanem kadru. To je pogoj za uspešen razvoj vaških odrov. Okrajna zveza ljudsko-prosvedJiih društev bo morala skupno z umetniškim svetom gledališča v Kranju poiskati različne možne oblike šolanja režiserjev-ama-terjev. V materialnem pogledu je« v tem času največja ovira pomanjkanje oblek. Mnogi odri bi kaj radi igrali klasična dela. Toda vprašanje ustreznih oblačil pokoplje marsikatero misel na Linhartovega »Matička«, Molierovega »Skopuha« itd. Izposojevanje oblek v Ljubljani pri Ljudskem odru pa je od rok in drago. Okrajna zveza LPD ima sicer v načrtu ureditev okrajne izposojevalnice oblek, vendar še nima dovolj denarnih sredstev. Z ustalitvijo igralcev in režiserjev-amaterjev, z boljšo organizacijo Svobod in kultur-noprosvetnih društev ler z večjo skrbjo za pridobljmi materialni fond, bodo dani najosnovnejši pogoji za smotrno in kvalitetne]a-? delo drištev. Izlet pod Stol -zgodovinski dan Svobodašev tudi v Kranju pripravi samo stojno razstavo svojega marlji vega dela. G. Z. Završnica, ki leži pol ure ho- se svobodaši radovljiškega o-da od Žirovnice, je sicer. ne- kraja ponovno spomnili, zato znaten kraj, ki pa je bil v sta- so se odločili, da bo na Završ-mačinu mnogo uspeha ob tej ri Jugoslaviji jeseniškim ko- niči okrajni zlet Svobod. Inicia. razstavi v Ljubljani. Pričaku- vinarjem, predvsem pa gorenj, tlvi svobodašev so sledile — ne jemo pa, da nam prej ali slej skim svobodašem kaj dobro le Svobode - - ampak tudi vsa znan. Tega starega zbornega kult urneprosvetna društva o-mesta, kjer so se nekoč kovali kraja Radovljica. Na Završnici temelji naprednemu gibanju, so se bodo v nedeljo, 23. avgusta, sestali številni stari in mladi svobodaši in člani ostalih društev okraja Radovljica. Na kraju, kjer so sprejemali nekoč važne sklope, hočejo tudi to pot utrditi društveno delovanje radovljiškega okraja. Pripravljalni odbor, ki ni imel malo dt^la, je pohvalno izvedel vso Obisk westfalskih Slovencev Ali jih spoznate Trideset jih je — pionirjev in pionirk. Otroci iz raznih krajev kranjske okolice, vse tja do žirov, so se združili v strnjen kolektiv, da prežive tri tedne počitnic skupno v novem okolju. V lepem šolskem poslopju z velikim igriščema okoli njega so našli svoj dom. Razredi s širokimi svetlimi okni, polni cvetočih raznobarvnih petunij, so njih spalnice, slam-njače pa njih ležišča. Res niso tako mehke kot doma, a spi se še lepše, saj so pionirji po razgibanem rlnevu rlovolj utin. jeni. Kamor pogledaš Iz našega novega doma, povsod samo zelenje bližnji hribi, polni raznih listavcev, smrek, borov in macesnov, za njimi pa venec visokih gora Karavank s strmimi skalami in belimi prodnatimi lisami. Kot mehko gnezdo sn di gostih vej drevesa je položena v to lepo okolje planinska vasica, ki jo straži z ene strani travnata Kriška gora s Tolstim vrhom, po. nosni goli Storžlč, z druge pa i a/t ognjeni greben Košute, v čigar naročju leže vabljive Kofce, v ozadju pa se košati s svojim visokim čelom Begunj-Sčlca, za njo pa rahlo kuka Zelenica. Gotovo ste že uganili, da je ta planinski raj v Storžičevem kraljestvu Lom nad Tržičem. Mirno in tiho je sicer vsak dan v tej vasici, toda zdaj, ko tu žive naši malčki, vlada pravi živ-žav. Koliko lepot in bogastva nudi odprtim otroškim dušam ta gorski svet, koliko 1. plh doživljajev si rišejo dnevno v svoje spomine, ne homo tokrat opisovali, poročali vam bodo oni sami, tako pristno otroško in preprosto, kot pač znajo ti čebljavi otroci, ko se vrnejo. . Mi pa vam hočemo povedati kakšen pisan cvet jo v našem kolektivu. Boža je med največjimi in prav rada pomaga mlajšim pri pospravljanju. Razvedrila išče pri šahu in drugih Igrah. Večkrat ia nam ob spremljavi harmonike zapl"\> kak balet. Kadar je dežurna, je soba vodno lopo počiš.V"a. in hodnik lepo pomit, 'iudt zahtevna ni Boža. Nekoč pri mnllcl bi Metka, Boža ln nekaj drugih še rade sadja. Tetka | ravi: Pogledala bom, če }e še za vse.« Boža pa pravi: *Kar ostalim dajte!« Tetka je vedela, da bi Boža še jedla. A ona ni egoist. Na Storžlč je dobro hodila, ko pa smo se vračili, je bilo bolj težko. Dvanajstletna deklica šele postaja turistka. Njena slabotna pljuča pa »e krepijo. Že ob odhodu Iz Kranja ml je neka mamica naročala, naj pazim na Mojco, živa je«, nil je rekla. Ves čas vožnje smo se JI morah vsi o J srca .sme. jati Mojca ]e pri igri živa, pri vsaki se lazživl boij kot kakšna dtug.i. Med spanjem popoldne navadno vse spe, le Mojca je spet tista, ki ne miruje. iNaša Mojca pa je tudi predrzna. Po dA'akrat, trikrat ji je treba povedati, da razume, včasih pa kar na lepem odgovori, če j* nI kaj po volji. Pri kosilu, pri večerji in sploh pri mizi ne miruje, ter Je vedno najbolj glasu;.. Kolektivno zivljenjr ji bo prav dobro koristilo. Jure je naš debeluško. Že v kolonijo je prišel okrogel, toda tu je postal pravcata polna luna. Vse mu tako tekne, da jo ludi trebušček postal napihnjen kot balonček. Celo pri popoldanskem spanju ljubi mir in rad javi, kdo mu je kratil potrebni počitek za preba-vo. Miška je brez staršev, živi pri tati, Zdaj, ko je v koloniji, je tetkl Nufti že parkrat potožila, da ji je dolgčas po tetići. Lepo se pogovorita s tetko in ispet jI j« dobro. Ko hodimo na izlete, je vedno v tel It i ni bližini. Prav rada Jo ima. Saj je tako dobra mala punčka ln tudi poredna ni Njena Mi a Pa bi se gotovo zelo čudila, če bi videla Miško prt mizi, kako ji gre v slast prav vsaka jed — planinski zrak In življenje Minuli petek je skupina organizacij pa tov. Kari Ko-westfalskih Slovencev prispela zar. Dobrodošlico je izrekel tuna tri- do štiritedenski obisk v di tajnik IzseljenIške matice iz predpriprave in omogočil de-domovino. Na Jesenicah so pri- Ljubljane in jeseniška pionir- scttlsočem (udeležbo na zletn. srčno spre' li rojake, ki so ka, ki jc izročila vodji skupi- Na lepi jasi ob umetnem jeze-prvlč prišli v novo Jugoslavijo, ne tov. Cebinu šopek gorenj- ru na Završnici so pestavdi tri-Ob prihodu večernega brzo. skih cvetlic. V imenu vvostfal- buno. odre in paviljone. Oskr-vlaka je igrala go lba na pi- skih Slovencev se jc zahvalil beli bodo avtobuse in kamione hala. Na .stotine Jeseničanov je za prisrčen sprejem rojak Fr. za prevoz izletnikov, organe/, vzklikalo dobrodošlico rojakom Cebin, doina Iz Zagorja, ki jo rali ojačenje rednih vlakov in iz tujine V Imenu prebivalstva dejal: »Z veseljem prihajamo posebni vlak na progi Jeaenico mesta Jesenice je pozdravil na obisk v domovino, ki nam Žirovnica. Pevski zbori, god-vvestfalske Slovence predsed- nekoč ni mogla nuditi kruha, be na pihala, folklorne skupine nik LOMO .Jeseni/e tov. Maks želimo se seznaniti z vsem, kar in n eitaci>ki /bori so se na Dolinar, v imenu mnc^lčnih smo v novi, Titovi Jugoslaviji kulturen nastop, ki bo sledil, _ slišali že v tujini. Upamo, da lepo pripravili. Nastopil bo bomo v času našega bivanja združen moški zbor, v katerim v skupnosti je pač dober zdrav, tukaj spoznali mnogo stvari na bo okrog 150 pevcev radovlji- nil<- ■ lastne oči in se prepričali o škega okraja. Završnica bo ta Janez — živ pri igri, da je velikih podvigih naše domovi- dan sprejela približno deset tikaj, a v njem je .srce polno ne. Zastopniku Izseljeniško soč prebivalcev radovljiškega čustev — saj tako zelo ljubi malica- je Izročil vodja skupine rkr., j., Podjetj;, in ustanove, svojega bolnega očeta-invalida. darilo, nakar se je razvil pri- ki posedujejo svoja motoma vo Oprav štirinajstleten, ga ni srčen razgovor md zastopni- zj];i |>(>l|() organizirala izlete z -ram priznati, da mu je dolg- kom izseljencev in zastopniki avtobusi In kamioni, kmet je pa čas po njem In ob maminem Jesenic. Otroci, ki so prišli s S(, 1)(>(]o pripeljali na okrašenih obisku se ves razneži. Ni čud- svojimi starši prvič v domovi- vozovih, oblečeni v narodno no no, saj njegov očka zna. tako no, so navdušeno poslušali $a Tako bo telet tudi pester lepo pi;-ati svojemu Janezu. igranje jo.s- niskih godbenikov jn v n>snj,-| slovenski. Po poti. IVpček je popolna sirota in in .se radovali obiska v Titovi k| >S)) j() z„rIt,,ll stari jeseni Je pravi cvet naših »deklet«. Jugoslaviji. škl svobodaši Potko. Kralj, Ta. Njen malce zasukani nosek iz. Ob zvokih godbe in prisrč- straži.šarji č'ufar Mlakar voha vedno kaj novega ln tudi nem pozdravljanju je odpeljal jn '(lni,,,' ,M>',1(( st(Vp:ll'j tudi mla- je/.iček se jI dobro vrti. crno- hrzovlak !".» slovenskih Izse lasa Mna pa je največja. Po- 1 jen cev dalje proti Ljubljani, gleda'a j že izza otroškega od koder je odpotovala še Isto svata ter se zato ne more do- noč večina, na svoje domove, cela vživeti v ostali krog. Zna oziroma med svojoe širom Slo- pa lepo p ti in deklamirati ter vnije. Nekaj jih je ostalo se Jc- prav lepo postavila, ko našle 'nji dan v Ljubljani. TI di .svobodaši. Zbližali bodo delavce Iz tovarn In delovne km«, to, u čimer bo dosežen politični cilj Izleta. Na Završnico bo prišel tudi predsednik IS tov. Kd vard Kardelj, Ivan Regent i'1 snu, v nedeljo proslavljali sp„ so se poklonili našim herojem 'In.gl preclstavnlkl ijud.ske ob-nun padlih borcev v Lomu. prod grobnica, na Trgu herojev ^ '»» <•":..,./,„ " Jože 3e Idolg in .tenek kot bi položili na sarkofag venec Obiščite lepo Izbtno točko proklja in po žlrovsko pripoveduje: Lintvern j:1 bil ukle njen u jam In jo ahtal sajo ln••']■ . Kot dečko se krepko drži, dočim so njegov sorojak Marko kar prerad p • moi I, sa mo če ga drugI le malo po-eukne Bratca IVtor in Pav 1 z napisom fnllje«. Slovenci iz VVost- pod Stolom in manifestirajte delovnim 1 judst vom ! pa si tudi v koloni |l utrjujeta m udeležim interne proslave bratov.sko liubezon i p .t.ni GBADNHCOVH BRIGADE, ki , U Ku tof pa že zna po ho .SO. lin. v Podrngi, ter / tt<> ...•ci vmes. da so na koncu vsi jm/iva vse bivše borce to bri- trlje smejijo, fte cela vrsta Jo gade, da *e prijavijo do v'7. t m. spel m 1'epčkov in vsak |><> med H in ii um na trg. pol svoj' prispeva, da jc .skupno jet ju »Preskrba« v Kranju (pri zivljenie V koloniji veselo ln Potrćku i. nadstropje, tel. Al, kratkočasilo. 1'iH). Prijavijo naj so osebno 1'o/iv borcem <;k vdmkovi: mtmadi: kranjskega okraja •ripravljalni odbor organi/J- ali pa po telefonu tov Mit c»tu. Skupinski odkod i/ Kranju '\» t tu. ob l.">. url. Vrtu me HO. lin. zvečer. Prevoz bo l>r<*" plaćen! Niulaljne informacije ne dot* pri prijavi. Pripravljalni *»"H,r' £ i;L\S (iOlIKN.ISKK GLAS GORENJSKE ZUIIIliST K ŠTEV. 34. Priloga za poduk m razvedrilo 22. VIII. 1953 Janko Blažej SAMOTEN VRH NA ŠKOTSKEM zdravi j al Ben Lomond (3192 čevljev); pod njim pa se je blestelo že v drugi dolini jezero Loch Lomond, ki je celinsko jezero tn ima sladko vodo. O-kolj tega jezera so spletli tamkajšnji prebivalci pod gorami cel niz zgodb, ki segajo še daleč nazaj v boje med keltsko V popoldanskih urah sem z morju so plavali čolniči ter ri- nove pregrade in v kotanjah govorečimi Skoti ter german-brzovlakom preko Carlisle-a in sali bele črte v modro gladino, so bila obširna snežišča, ki jih sKuni Jut1- Angli.in Saši. Kilmarnocka prispel v Glas- Drugod je iz dolinice tekel po- iz doline sploh nisem videl. Celotna pokrajina pa je na. gow. član organizacije »Inter- tok, ki je nanese! v morje že Kmalu sem bil moker skoraj redua name žalosten in težak national Tramping Tours« me majhno sipino. Tod je stalo do kolen. Koncem koncev mi vtis- 9°^ leže silni in mo^očru je čakal pri izhodu in kmalu tudi nekaj hiš. Tu in tam so je v granitnem svetu gora še vrhovi; te borna trava raste po sva se, sedeč v prvem nad- bili na pobočjih redki in umet- zares pokazala zobe. V svoji nJin°vih pobočjih. Redki so stropju avtobusa v polževem no zasajeni ter zelo negovani zagnanosti sem se ujel v past, gozdovi in še daleč ne tako tempu premikala po obljudenih gozdovi; ob obali je vodila lepa kjer sem moral odvreči palico svetli in veseli, kakor v domo-ulicah velemesta. Promet v asfaltirana cesta. ter uporabiti svoje znanje ple- vini- Granit, iz katerega sesto- ntru mesta je v velikih mi- Moje oko je pa hrepenelo le žalne tehnike, če se nisem ho- Je gore, je temačen in črn, lijonskih mestih, kakor so Lon- po gorah, iskalo je ponosne tel vračati in iskati prehoda Pravo nasprotje belega apnen. don, Manchester ali Glasgovv škotske vrhove. Ni mi bilo tre. levo in desno. ca. Dri .nas- Trda in t€mna res pravi problem. Človek o- ba dolgo čakati. Hribi na drugi Vrh nI mogel biti več daleč. leži d3-1!113- pokrajina, le bela pravi svoje opravke še najhi- strani zaliva so postajali ved- In res sem kmalu stopil na snežišča mežikajo proti nebu treje peš. Osebni avtomobili se no višji in pogled na zemelje- visoko planoto, kjer sem za-premikajo zelo počasi ter mo- vid ml je povedal, da so že pre- man Iskal najvišje točke. Vr- in valovi, morja butajo ob njene obale. Težak je njen dih in rajo čakati na signale na kri- ko 2000 čevljev (609 m) viso- ha, kot sem ga pričakoval, ni zamolkel, prikrit ter ledeno- mrzel njen utrip. Leden kakor veter, ki divja preko oceana in se ne ustavi ob otoku. Moja žiščih; ulice .so za promet odločno premajhne. Tramvaj je vozilo preteklosti; zelo zaustavlja promet in povzroča precej škripanja. Vendar je znatno cenejši kot enonadstropni avtobusi ali pa trolejbusi, ki so pa kljub temu že v več britanskih mestih zamenjali tramvaj. Nekaj ur kasneje sem se na-večerjal, si ogledal muzej 500 let stare univerze, kjer mi je paznik naredil celourno predavanje o škotskih slikarjih v čudovitem škotskem dialektu ter se razgledal po parku kralja Jurija. V predavalnici modernega inštituta za fizikalno kemijo sem pregledal svoje diapozitive ter se povzpel na ploščato streho zgradbe. Nad vsem mestom se je dvigal fin prah in na zapadu je skozenj medlo sijalo zahajajoče sonce. Mesto mi je bilo precej domače; vse hiše so večnadstropne, medtem ko ima v angleških mestih vsaka družina svojo majhno hišico z vrtom. Čutil sem tudi, da sem na Škotskem. Ljudje so me popravljali, da m Ceremonije ob izvolitvi rektorja na škotskem domovina je pa lahka in vesela razigrana in razposajena kakor nagajiva pesem. Zamikal me je dolg greben do naslednjega vrha A Chroisa (2785 čevljev). Naglo sem sestopil do prve škrbine. A ko sem videl kakšen vzpon me čaka do prvega roglja, sem se usedel ter pogledal na zemljevid. Greben je bil predolg, vlekel se je skoraj tri in pol kilometre daleč, nato me je čakal še povrate k v dolino. Ura je bila že poldne, ob sedmih zvečer sem moral v Glasgovvu stopiti za predavateljsko mizo. Preostali čas sem preležal ter presanjal v zavetju na škrbini. Zasedel sem se predolgo. Moral sem hiteti na vlak. Na sestopu sem se vdrl do kolena v močvirnato mlakužo, kar je za nas pač nenavadno; v njihovem gorskem svetu pa so obširne močvare na pobočjih vsakdanji pojav. Bolje je bilo, ko so potok AUt Sugach sredi pobočja zajeli v rezervoar in ga po ceveh speljali v dolino. V zadnjem hipu sem še ujel nisem v Angliji, temveč v Bri- ki. Ura mi je kazala, da se bilo, pač pa je bilo sredi pla- taniji. kar na noben način nt bom le še kakih 15 minut vozil note vbetonirano triangulacij- eno in isto. Kraljica Elizabeta po tem čudovitem koščku škot- sko znamenje. Zleknil sem se vlak ter se dodobra oddahnil se po krivici imenuje Elizabeta »ke zemlje, ko so se na severo- pod njega fer se predal gor- šele med vožnjo. Pod mano so II ker Škoti Se nikoli niso zapadu začeli odgrinjati vrho- nlški sreči pod medlim soncem zopet risale ladje v gladino imedi kraljice Elizabete I. In so vi, ki so bili tega dne moj v daljni deželi na severu. Na Loch Lon ga bele črte, na se. se z Angleži združili v unijo cilj. zemljevidu sem pričel iskati verozapadu pa so se počasi odsele kasneje. Vse te stvari so Šibao in mogočno, tik iznad imena bližnjih vrhov. Na seve- mikale sedaj že znane gore. Ko se jim zdele očivldno tako važ. morske gladine se je dvigal rozapadu je ležal 3318 čevljev je vlak zavil okoli pobočja sem ne, da jih morajo tujcu naj- Beinn Narnoin, visok 3036 čev- visoki Beinn Ime, prav taka jih izgubil izpred oči. čaitil sem prej povedati. ljov (945 m); poleg njega Cob. Spremljevalce me je vprašal, bler, ki je bil sicer bolj divji Če Imam kakšne posoixne želje. In nasekan, a ni segal niti 3000 Seveda sem trmcl željo: rad bt čevljev visoko. Odločiti sem se si ogledal škotske gore. Gorski moral še v vlaku, na kateri vrh svet škotske sem dobro spo- »e bom povzpel, kajti čas ml znal iz literature že v domo- je bil pičlo odmerjen. Odločil vini in vrhovi so me silno ml- sem se za višji vrh, čeprav bo kali še preden sem pristal v bile težave tem manjše. I>ovru. Toda kazalo je slabo. Vlak se je ustavil v Arro-Mojo predavanje so ml posta- eharju, na končni postaji in ploščad kot moj vrh. Na vzho- se nekako umirjenega. Davna du me je onstran zaliva po- želja se mi je izpolnila. Najmodernejši mlin na svetu. V Britaniji je bil otvorjen najmodernejši mlin na svetu. Vsi obiskovalci novega mlina so si edini, da je to najbolj dovršena tovarna na svetu. Noben proizvodni proces ni tako popoln, kot mletje žita v modernih mlinih. Žito, ki prihaja z ladjami, z vlačilci ali vagoni, spravijo v skladišča, nato se zrnje čisti, meša. melje in spreminja v moko ter končno tehta in spravlja v vreče samo s pomočjo strojev, tako surovina sploh ne pride v^dotik s človeškimi rokami. Kemikalije iz sladkorja. V Svdnevu je te dni generalni guverner Avstralije Sir \Villiam Slim otvoril kemično tovarno, v kateri bodo pridobivali vse surovine iz avstralskega sladkorja. Tovarna, ki je stala 4.500.o stala 250.000 dolarjev. Na globusu bo zemlja izgledala tako kot jo vidimo i/, višine 8000 metrov. Odkrili so grobnico Hanizesa III. 30 km zahodno od Marsa - Matruh .med Aleksandrijo in egiptsko-libijsko mejo. so odkrili grobnico faraona Rainzcsa III. Zidovi grobnice so iz kamenitih blokov, popisani s hieroglifi in risbami, ki predstavljajo bitko med Ramzesom III. in Libijci leta 1300 pred n .šl. Zanimivo je. da se je ta bitka vršila na istem mestu, kjer so bile odločijlne bprbe med Angleži in Nemci v drugi svetovni vojni. Odkrili so staro punsko meslo. Skupina francoskih arheologov je pred kratkim odkrila ostanke nekega plinskega mesta na polotoku, ki južno od Tunisa sega V Sredozemsko morje. Znanstveniki domnevajo, da so to mesto sezidali fe-ničanski mornarji med leti 100—300 pred našim štetjem. Mesto je bilo verjetno porušeno v tretji punski vojni (149—146 pred n. št.) istočasno kot Karlagina. To meslo pa Rimljani, kot izgleda niso obnavljali tako kot Kar-tagino. Zgradbe, ki so jih našli na razvalinah spominjajo na berbersko arhitekturo. Ljudje so se notegnili. Ko so nemški medicinski krogi prvikrat objavili, da so danes ljudje povprečno večji kot pred 50. leti, so to vest mnogi sprejeli z nezaupanjem. Prvo merjenje na osnovi znanstvenih metod pa je potrdilo nemško objavo. Znanstveniki so ugotovili, da je ]>ovprečna velikost 11 -letnega lanla leta 1903. bila 146,4 cm, v letu 1952 pa 1.72.7 cm. t. j. za 6 cm večja. ima svoj center rečna mornarica Štirje iz Kranja s čolnom po Savi ,r _ . M , Kot običajno smo drueri dan Vsi vaški psi že besno la- štirideset vagonov nafte — je — Vožnja do prvega pristanka zgodaj ^^trUlj Do Beograda ie jajo. ko končno le dobimo mla. po reki veliko cenejši kot z v Slavonskem Brodu je bila Š£ ne(ka. ur moramo se ^ dega moža, ki nam preskrbi železnico. Zato uporabljajo reč- prijetna, ker je hladni jutra- pra!viti to pri'stanek Kečni otok nekaj kraha ln sadja. Dva o- ni promet, kjer je le mogoče, nji zrak vse razživil. Na trgu Ada Ciganliia ie za nami druir vili ravno na sredino trodnev- mojem izhodišču za današnji staneta v čolnu, drugi si po- Posadko tankerja št. 17017 se. v Brodu je sadje precej cenej- m drugim slikovito sledijo o-nega obiska in kar je bilo še dan. Dalj časa se že nisem gteljemo kar za dišečimi »ene- stavljata le dva moža: krmilar še kot v našem domačem me- to^ki Robijaši ada s Partiza-slahše: prispel s. m ravno src- resno spoprijel z goro in moje niml kopami.. Pero in mlad fant, njegov po- stu. Onstran Save se začrtu- novim kopališčem, lidjedelnt di tedna, ko so bili vsi znanci hrepenenje po tujih gorah je Naslednje jutro smo šli magač. Oba Imata polne roke jejo v nebo vitki minareti, zna. ca mostova čez Savo, savsko •/..•iposlem in nihe ni hi] prost, bilo vedno večje. Zato je vse vp,.;i;;it . vlačilca, C o dela. Krmilar vri i težko že- čilnost bosanskih mest. Tam pristanišče, Novi Beogiad, Kada bi mogel iti z mano. A tudi v meni kar drgetalo kot nape- })j M() Siska Na lezno kolo od zore do mraka, leži Bosanski Brod. Zvečer že icmegdan, Donava, letališče to smo uredili. Opremili so me ta struna. Smer vzpona na go. žalost so imoli tis^ dan delo na vsakem ovinku najprej na mežikajo naproti svetle luči ne- JAT Zemun, z zemljevidom in s kompasom ro sem določil že z vlaka in ^ v hjifr^y tn ,spet smo morali eno, potem pa Da, drugo stran, ke tovarne, sladkorja pri žu-tor mi obljubili, da me bod., ■"•<«] sem jo tako jasno v gla- p,jj(eLj za! vesla. Najbolje bi In ovinkov je nešteto. panji. V temi piska vlak. bilo. da bi šel kdo naprej pfft striček Pero je dal svojo ku. V štirih urah smo bili drago v Sisak m bi se pobrigal za hinjo v uporabo našemu ku- dopoldne v prijetnem bosan- , ( ladjo. Za to važno nalogo smo narjUi ki mu jo Klto dvakrat skem mestecu Brčkem. Tudi mornarjem Krmilar ju Peru. izbrali primernega moža z naj. na dan nosil na mizo svoje tam se je gnetlo na trgu polno Veslati smo morali nazaj do ,e,o i-Kosu, -n "■'<> '''p.7;'^.' dnljft.ml koraki Ko se je čoln proizvode Drugi smo pomagali glasnih domačinov, čeprav je Kopališča na Robijaški adi, kjer spravili na vlak In zopet pri- vi. da bi našel vrh tudi v temi Čakali pri prihodu. Potovanj sredi noči. Ničesar več mo no po Veliki Britaniji je bilo za- bi moglo zadržali. Redki so treme namreč največji problem, nutkl, ko tista silna težnja do-Vlaki odhajajo zelo pogosto In i vrh tako zelo prevzame v različne smei Na cilju smo! čoln smo spustili v vodo in še zadnjikrat pomahali v slovo gostoljubnim "'i '« i so z " V st ,0-b V n;us > f>,ii;,1Hi ** l"-1^1«'™1- H>Prijetl vsi štirje, da se je na levi sirani kmalu prične karji, fotoreporteri 1 ln predsed- n,V;.Kl "' ■"' '"' Z ■ r i. i . not tuez , tavi nrT Z ^rini >:'verno.un.- Uo „ sploh zavrtelo. Na cnolič- značilna slavonska šuma Ja ,, Tako sem se ,,uvu a ee t Vidi če bi ve, |ei ih ' i'- k i i riftklh lT"!l!' nI vožnji smo si kar porazde. mina. ki se vleče ob bregv na ,,opolnoma drug kolo.lvoi tud čt b v< . , da me ( ,ka n.i j0 dal posadki ve«l« J , .' °lH,lv,y- "\\ j skoiuj uio. ai.uo picu iznvom ^, (lan KmQ hll[ KOtiuc pri v redu. eas hitreje mineval. Resor j, so Posuta se je bil vkrcal na lad- (Uliku pluniaskoKa dra- ni k društva »»Partizan«. Zvečer se vleče ob bre,gu nas je društvo pogostilo, dru- ln v drug dol mesta, kakor sem temu vrvežu In naglici dalje ne več, ko sem izve . esU tistih leč .sredi škotskega višavja in nekaj kilometrov daleč, ki so na specialnem zemljevidu .sem me .se ločil, od pod vznožja. Že mogel zasledovati svojo pol. Prožil .s m eselmi avto, ki .so Ve* čas pa je nekaj desetin ' Gora ne je pričela tik ob odtrgan čoln raje '•»etrov pod mano lež.lo inorj, obal! ZaVU sen s ceste, pre. '■•-"ker, k-Vr bo bolj vaien. Po i ečn„ globino. Mirno smo plul. škot.ska je slino razčVn, „a .sk.H-l. og..... ,e'r ., p'.č.i vod. je odšlo m kaj našega to nemo p avajoc h ... mnv, vrb, dežel., Vobalose zaj-d.jošte y/]t ,„,.„, p„ ,,,„„,,, ul v-ra. n,ed drugim tud. km n; topohn in sirnlh polj. vilnl or.kl Jn dolgi morski zali- ju. ml. nmo se t>a I vsako miljo i avgusta smo odplull šele, vi. tudi jezera med gorami so ' Po dobri url ln |x>l hoda sem bolj bližali domovini komarjev, ko >S(. j0 dvignila siva ni. glerui številna. Vozil .se ni s nad spoznal, da nie Je go, a : pre- nirzllčarjev. koprena K ena plovba je nam- 1^x,h I.<»ngoin. zal'vom, kl nI varila. Računal sem. da l»oni Tanker nekajkrat presega reč zaiadi sipin cel0 nevarnej. nikjer šlrfll kot 10 km, v celino v poldrugi uri na vrhu, pa .«.«» svojo ladjo po dolžini. Prevoz ša od obalne moi.sk««; zato se H,'kra pa vsaj aO km daleč. Po se pred mano kovnl časopis »Stol«, kulturno ln športno pa se udejstvuje v SKITI> Zmagi : In športnem društvu Virtus •-. 22. t. m. pridejo na obisk člani delovnega kolektiva »Edvard Kardelj« iz Nove Gorice. Tako se bodo medsebojno spoznali marljivi goriški in dupliški mizarji. 30. avg. pa bodo na Duplici odkrili spominsko ploščo 47 padlim borcem in talcem. Izmed vseh vrst kulturno-umetniške dejavnosti je na podeželju najbolj razvita dramatika. V letih po vojni je doživljala svojevrsten vzpon. V vojni opustošeni prosvetni domovi so bili obnovljeni in iz razredčenih igralskih skupin so nastali že dokaj dobri igralski kolektivi. Število prosvetnih dvoran počasi, a vztrajno narašča: za-družni domovi z dvoranami so omogočili igralsko dejavnost v Cerkljah, na Primskovem, v Hotavljah, Sovodnju, Trbojah, na Kokrici in Visokem; enako bo kmalu na Češnjici v Seilški dolini. Predilnica na Trati je zgradila lep kulturni dom. To leto so uredili manjšo, a lepo dvorano v Goricah, še to jesen Slikar Ljubo Ravnikar razstavlja Preteklo nedeljo je bila v mali galeriji Umetniške zadruge v Ljubljani odprta razstava slikarskih del prof. Ljuba Ravnikarja iz Kranja. Razstavljenih je čez 40 akvarelov in gva-šev s pokrajinsko motiviko iz Istre, Slovenskega Primorja, s poti »Po sledovih V. ofenzive« in s trpkimi spomini na življenje v italijanski internaciji. že nenavadno številen obisk razstave po domačinih in tujcih priča o simpatijah do Rav-nikarjevega slikarskega dela. Ne da bi se želel spuščati v strokovno ocenjevanje, moram kot preprost gledalec Izraziti srečo in notranje zadovoljstvo ob teh tehnično dognanih in umetniško občutenih slikah. Trdno risarsko znanje, smisel za kompozicijo, razpoloženje in barvitost varuje Ravnikarja be-gamja po negotovih potih modernih stru j. Zato sc razstavljene umetnin«, ljudem čistega Završnica, ki leži pol ure ho- se svobodaši radovljiškega o-srca vi*JČ. da od Žirovnice, je sicer. ne- kraja ponovno spomnili, zato Vsekakor želimo našemu do. znaten kraj, ki pa je bil v sta- so se odločili, da bo na Završ-mačinu mnogo uspeha ob tej ri Jugoslaviji jeseniškim ko- niči okrajni zlet Svobod. Inicia. razstavi v Ljubljani. Pričaku- vinarjem, predvsem pa gorenj- tivi svobodašev so sledile — ne jemo pa, da nam prej ali slej skim svobodašem kaj dobro le Svobode - - ampak tudi vsa tudi v Kranju pripravi samo- znan. Tega starega zbornega kulturneprosvcina društva o-stojno razstavo svojega marlji- mesta, kjer so se nekoč kovali kraja Radovljica. Na Završnici pa bosta odprti novi dvorani v Davči in Leskovi ci. Zidavo kulturnih domov oziroma dvoran pripravljajo v Retečah, žabnici in Dražgošah. Dovršen bo prosvetni dom v Poljanah in adaptiran v Gorenji vasi. Opremo odrov so izboljšali v Preddvoru, Podbrezjah, Naklem in drugod. Tudi vsebinsko se je stanje tzpremenilo. Valu mitingarstva v letu 1945 in 1946 je sledilo obdobje ostre borbe med napredno in reakcionarno mislečim delom amaterjev. Dasi no moremu trditi, da se je ta borba povsem končala z zmago naprednega dela igralcev, opažamo, da se je stanje nekako normaliziralo. Zasluge za to imajo predvsem Svobode. Naši amaterji segajo že po težjih in sodobnejših delih. KUD Naklo je uprizorilo »Za stanovanje gre!« in »Celjske grofe«, Svoboda Stražišče »Pohujšanje v dolini šentflorijanski« in »Dundo Maroje«, Svoboda Primsko-vo in KUD Predosije »Rdeče rože«, KUD Šenčur »Hasan aginico«, Svoboda v Tržiču »Dom Bernarde Albe-< in »Krog s kredo«, KUD Voklo »Za stanovanje gre«, Preddvorčani pa so zaigrali »Kovarstvo in ljubezen«. V tem obdobju je zlasti pereče vprašanje ustrezne izobrazbe igralcev in režiserjev. Brez dvoma bo šel razvoj v smeri kvalitetnejših del. Ta razvoj pospešuje že splošna kulturna rast ljudi, posebej pa še dela poklicnega gledališča v Kranju in zimske predstave na podeželju. Ljudje so postali zahtevnejši. Ker so vsa pretekla leta igralski kolektivi vlagali ves napor v ureditev dvoran in odrov, se vedno bolj pojavlja potreba po strokovno izšolanem kadru. To je pogoj za uspešen razvoj vaških odrov. Okrajna zveza ljudsko-prosvedmih društev bo morala skupno z umetniškim svetom gledališča v Kranju poiskati različne možne oblike šolanja režiserjev-ama-terjev. V materialnem pogledu je v tem času največja ovira pomanjkanje oblek. Mnogi odri bi kaj radi igrali klasična dela. Toda vprašanje ustreznih oblačil pokoplje marsikatero misel na Linhartovega »Matička«, Molierovega »Skopuha« itd. Izposojevanje oblek v Ljubljani pri Ljudskem odru pa je od rok in drago. Okrajna zveza LPD ima sicer v načrtu ureditev okrajne izposojevalnice oblek, vendar še nima dovolj denarnih sredstev. Z ustalitvijo igralcev in režiserjev-amaterjev, z boljšo organizacijo Svobod in kultur-neprosvetnih društev ter z večjo skrbjo za pridobljeni materialni fond, bodo dani najosnovnejši pogoji za smotrno in kvalitetnejš«? delo dr\»štev. Izlet pod Stol -zgodovinski dan Svobodašev del; Ci. Z. temelji naprednemu giban Obisk vvestfalskih Slovencev Ali jih spoznate Trideset jih je — pionirjev ta pionirk. Otroci iz raznih krajev kranjske okolice, vse tja do žirov, so se združili v strnjen kolektiv, da prežive tri tedne počitnic skupno v novem okolju. V lepem šolskem poslopju z velikim igriščem okoli njega so našli svoj dom. Razredi s širokimi svetlimi okni, polni cvetočih raznobarvnih petunij, so njih spalnice, slam-njače pa njih ležišča. Re« niso tako mehke kot doma, a spi se še lepše, saj so pionirji po razgibanem dnevu dovolj utrujeni. Kamor pogledaš lz našega novega doma, povsod samo zelenje — bližnji hribi, polni raznih listavcev, smrek, borov In macesnov, za njimi pa venec visokih gora Karavank I strmimi skalami in belimi prodnatimi lisami. Kot mehko gnezdo sredi gostih vej drevesa je položena v to lepo oko-ljo planinska vasica, ki JO straži z ene strani travnata Kriška gora s Tolstim vrhom, ponosni goli Storžlč, z druge pa raztegnjeni greben Košute, v čigar naročju leže vabljive Kefee, v ozadju pa se košati s svojim visokim čelom Begunj-ščlca, za njo pa rahlo kuka Zelenica. Gotovo ste že uganili, da je ta planinski raj v Storžičevem kraljestvu Lom nad Tržič em. Mirno in tiho je sicer vsak dan v tej vasici, toda zdaj, ko tu žive naši malčki, vlada pravi živ-žav. Koliko lepot in bogastva nudi odprtim otroškim dušam ta gorski svet, koliko lepih doživljajev si rišejo dnevno v svoje spomine, ne bomo tokrat opisovali, poročali vam bodo oni sami, tako prLstno otroško in preprosto, kot pač znajo ti Sebi javi otroci, ko se vrnejo. . Ml pa vam hočemo povedati kakšen pisan cvet jo v našem kolektivu. Boža je med največjimi in prav rada pomaga mlajšim pri pospravljanju. Razvedrila išče pri šahu in drugih Igrah. Večkrat pa nam ob spremljavi harmonike zapise kak balet. Kadar je dežurna, je soba vedno lepo počiščena in hodnik lepo pomit. 'I udi zahtevna ni Boža. Nekoč pri malici bi Metka, Boža hi nekaj drugih še rade sadja. Tetka r ravi: Pogledala bom, če je še za vse.« Boža pa pravi: >Kar ostalim dajte!« Tetka ;e vedela, da bi Boža še jedla. A ona ni egoist. Na StorŽič je dobro hodila, ko pa smo se vračali, je bilo bolj težko. Dvanajstletna deklica šele postaja turistka. Njena slabotna pljuča pa »e krepijo že ob odhodu iz Kranja mi je neka mamica naročala, naj pazim na Mojco. Živa je«, nil je rekla. Ves čas vožnje smo se jI morali vsi oJ srca smejati Mojca ]e pri igri živa, pri vsaki se lazživl boi j kot kakšna di uga. Med spanjem popoldne navadno vse spe, le Mojca je spet tista, ki ne miruje. Naša Mojca pa je tudi predrzna. Po dvakrat, trikrat ji je treba povedati, da razume, včasih pa kar na lepem odgovori, če ji nI kaj po volji. IPrt kosilu, pri večerji ln sploh pri mizi ne miruje, ter jo ved. no najbolj glasna. Kolektivno življenj- ji bo prav dobro koristilo. Jure je naš dobeluško. Že v kolonijo je prišel okrogel, toda tu je postal pravcata polna luna. Vse mm tako tekne, da ju tudi trebušček postal napihnjen kot balonček. Celo pri popoldanskem spanju ljubi mir in rad javi, kdo mu je kratil pot rebrn j>očlteik za preba-vo. Miška je brez staršev, živi pri teti. Zdaj, ko je v koloniji, je tetkl Nušl že park rat potožila, da jI je dolgčas po tetići. Lepo se pogovorita s tet ko in spet jI je dobro. Ko hodimo na izlete, je vedno v tetkini bližini. Prav rada jo Ima. Saj je tako dobra mala punčka ln tudi poredna nI. Njena tetica Pa bi se gotovo zelo čudila. < " i i videla Miško pri mizi, kako ji gre v slast prav vsaka jed — planinski zrak In življenje o se bodo v nedeljo, 23. avgusta, sestali številni stari ln mladi svobodaši In člani ostalih društev okraja Radovljica. Na kraju, kjer so sprejemali nekoč važne sklepe, hočejo tudi to pot utrditi društveno delovanje radovljiškega okraja. Priprav-Minuli petek je skupina organizacij pa tov. Kari Ko- Ija-Ini odbor, ki ni imel malo vvestfalskih Slovencev prispela zar. Dobrodošlico je Izrekel tu. dela, je pohvalno Izvedel vso na tri. do štiritedenski obisk v di tajnik Izseljenlške matice iz predpriprave in omogočil de-domovino. Na Jesenicah so pri- Ljubljane in jeseniška pionir- s ttisočem udeležbo na zletn. srčno spre li rojake, ki so ka, ki je izročila vodji skupi- Na lepi jasi ob umetnem jeze-prvič prišli v novo Jugoslavijo, ne tov. ćebinu šopek gorenj- ru na Završnici so postavili tri-Ob prihodu večernega brzo- skih cvetlic. V Imenu vvestfal- buno. odre 'n paviljone. Oskr-vlaka je igrala, godb'., na pi- skih Slovencev se je zahvalil beli bodo avtobuse in kamionu hala. Na .stotine Jeseničanov jo za prisrčen sprejem rojak Fr. z.a prevoz izletnikov, organ iz« -vzklikalo dobrodošlico rojakom Cebin, doma Iz Zagorja, ki jo rali ojačenje rednih vlakov ln iz tujine V imemi prebivalstva dejal: »Z veseljem prihajamo posebni vlak na progi Jesenice mesta Jesenice1 je pozdravil na obisk v domovino, ki nam —Žirovnica. Pevski zbori. < d-we.stfal.ske Slovence predsed- nekoč ni mogla nuditi ki uha. bo na pihala, folklorne skupim« nik LOMO .Jeseni-o tov. Maks Zelimo.se seznaniti z vsem, kar in rreltacijski zbori so se na Dolinar. v lin nu množičnih smo v novi. Titovi Jugoslaviji kulturen nastop, ki bo sledil, ____ slišali že v tujini. Upamo, da lepo pripravili. Nastopil bo v času našega bivanja združen moški zbor, v katenim bomo v skupnosti je pač ddber zdrav- tukaj spoznali mnogo stvari ria bo okrog 150 pevcev radoviji-nik. i lastne oči In se prepričali o škega okraja. Završnica bo ta Janez — živ prt igri, da je velikih podvigih naše domovi- dan sprejela približno deset tikaj, a v njem je .srce polno no. Zastopniku Izseljeniške m,č prebivalcev radovljiškega ČUBtev — saj tako zelo ljubi matico je izročil vodja skupino okraja Podjetja 'n ustanove, svojega bolnega očeta-lnvallda. darilo, nakar se je razvil pri- m posedujejo svoja motorna vo-(a prav štirinajstleten, ga nI »rčen razgovor micd zastopni- zna, bodo orgao&braJa Izlete z sram priznali, da mu je dolg- kom Izseljencev In zastopniki ,lvtobusl in kamioni, kmet je p;i čas po njem in ob mamin-m .Jesenic. Otroci, ki so prišli s so ho(]o pripeljali na okrašenih obisku se ves razneži. NI čud- svojimi starši prvič v domovi- vozovih, oblečeni v narodne no-no, saj njegov očka zna tako no, so navdušeno poslušali Tako l>o Izlet. tudi poster lep,, pieati svojemu Janezu. igranje jo.s-niskih godbenikov jn' v ,.,,SI11 j slovenski Po poti, IV|>ček' je popolna sirota in in .se radovali obiska v Titovi j{> >S() j() začrtali stali jeseni -je pravi cvet naših »deklet«. Jugoslaviji. škl svobodaši IVrko, Kralj, Ta Njen malce zasukani nosek l/. Ob zvokih godbe in prisrč-voha vedno kaj novega ln tudi nem pozdravljanju je odpeljal jeziček so jI dobro viti. Orno- brzovlak Iti) slovenskih iz.se lasa Mua pa je največja. Po- ljeneov dalje proti Ljubljani, gloda'a j že izza otroškega od koder je odpotovala še Isto .sve-ta ter so zato ne more do- noč večina na svoje domove, cela vživeti v ostali krog. Zna oziroma med svoje širom Slo pa sc ler, St ražlšarjl, ČUifar, Mlakar in drugI, IhmIo stopali tudi mladi .svobodaši. Zbližali bodo de lavce Iz tovarn In delovno kmete, s čimer bo dosežen politični cilj Izleta. Na Završnico bo prl- CUJCb VAiVtll V \v»l.lli ■» I * " ► , , /iiKl < t 1 i 'III.' lino ,-ivwiv , ,-»ii. 'in ..i..- , ,,i a lepo prti in deklamirati ter veni je Nekaj jih je ostalo še <" | P™ srdnlk I., lov. K,P « je prav lepo podavila, ko naslednji dan v Ljubljani. TI v'ird Kardelj, Ivan Regent n smo v nedeljo proslavljali spo- so se poklonili našim herojem drugI pmlstavnlkl ljudske o - min padlih borcev v Lomu. pred grobnico na Trgu herojev 'n množičnih organizacij- Jože rte Idolg in ienok kot bi položili na sarkofag venec Obiščite lepo Izletno točko preklja m po žlrovsko pri po z napisom Slovenci Iz VVcst - pod Stolom In manifestirajte« veduje: Linivern y bil ukle- talijo . delovnim ljudstvom! njen U jam In je ahtal sajo hčer...« Kot dečko so kitptao drži, dočim se njegov sorojak Marko kar prerad poeinerl, mi. mo če ga dnigl le malo po-enkiie liratca Peter in Pav 1 Po/.lv borcem gradnikove brid ade kranjskega okraja Pripravljalni od!>or nrgani/.l- ali pa po telefonu tov. ■ ■ :tf«»«*r , i i tudi v koloniji utrjujeta ra udeležbo interne proslave Mirolu. I t ,•„<„,,. *° seči vmes, da se na komu vsi |M>7.ivu vse bivšo bore- te brl- lm /Acčor. Prevoz bo bre*' trije smejijo Se cela vrsta Je gude, da so prijavijo do 11. lin. ,,i,*,r,.„» spel ' P, pekov In vsak pO med 8 in II uro na trg pod i„ror,naeijo se d«** . pri peva, da je skupno jeljii »Preskrba« v Kranju (pri „riiJlv| Življenje v koloniji veselo In Pelrčku I. nadstropje, tel. Al, 1 1 ,J i kratkočasilo. I-H). Prijavijo naj se osebno Pripravljalni od|>0 ' GLAS GORENJSKE ZANIMIVOST Britaniji je bil Vsi obiskovalci K ŠTEV. 34. Janko Blažej JŠtinrL Iflarndn SAMOTEN VRH NA ŠKOTSKEM 22. Vm. 1953 zdravljal Ben Lomond (3192 čevljev); pod njim pa se je blestelo že v drugi dolini jezero Loch Lomond, ki je celinsko jezero in ima sladko vodo. O-koli tega jezera so spletli tamkajšnji prebivalci pod gorami cel niz zgodb, ki segajo še daleč nazaj v boje med keltsko V popoldanskih urah sem z morju so plavali čolniči ter rl- nove pregrade in v kotanjah govoreč rmi skoti ter german brzovlakom preko Carlisle-a in sali bele črte v modro gladino, so bila obširna snežišča, ki jih ia™*nfj?** "—f Kilmarnocka prispel v Glas- Drugod je iz dolinice tekel po- iz doline sploh nisem videl. gow. član organizacije »Inter- tok, ki je nanesel v morje že Kmalu sem bil moker skoraj national Tramping Tours« me majhno sipino. Tod je stalo do kolen. Koncem koncev mi Celotna pokrajina pa je naredila name žalosten in težak vtis. Goli leže silni in mogočni je čakal pri izhodu in kmalu tudi nekaj hiš. Tu in tam so je v granitnem svetu gora še vrhovi le borna trava raste po sva se, sedeč v prvem nad- bili na pobočjih redki in umet- zares pokazala zobe. V svoji njihovih pobočjih. ^ Redki so strop ju avtobusa v polževem no zasajeni ter zelo negovani zagnanosti sem se ujel v past, g°zdovi in še daleč ne tako tempu premikala po obljudenih gozdovi; ob obali je vodila lepa kjer sem moral odvreči palico s vetli im^ veseli, kakor ^v aomo ulicah velemesta. Promet v asfaltirana cesta. ter uporabiti svoje znanje ple- centru mesta je v velikih mi- Moje oko je pa hrepenelo le žalne tehnike, če se nisem ho-lijonskih mestih, kakor so Lon- po gorah, iskalo je ponosne tel vračati in iskati prehoda don, Manchester ali Glasgow škotske vrhove. Ni mi bilo tre. levo in desno, res pravi problem. Človek o- ba dolgo čakati. Hribi na drugi Vrh ni mogel biti več daleč vini. Granit, iz katerega sestoje gore, je temačen in črn, pravo nasprotje belega apnenca pri nas. Trda in temna leži daljna pokrajina, le bela pravi svoje opravke še najhi- strani zaliva so postajali ved- In res sem kmalu stopil na snežišča mežikajo proti nebu treje peš. Osebni avtomobili sč no višji in pogled na zemelje- visoko planoto, kjer sem za-premikajo zelo počasi ter mo- vid mi je povedal, da so že pre. man iskal najvišje točke. Vr in valovi morja butajo ob njene obale. Težak je njen dih in rajo čakati na signale na kri žiščih; ulice .so za promet odločno premajhne. Tramvaj je vozilo preteklosti; zelo zaustavlja promet in povzroča precej škripanja. Vendar je znatno cenejši kot enonadstropni avtobusi ali pa trolejbusi, ki so pa kljub temu že v več britanskih mestih zamenjali tramvaj. Nekaj ur kasneje sem se na-večerjal, si ogledal muzej 500 let stare univerze, kjer mi je paznik naredil celoumo predavanje o škotskih slikarjih v čudovitem škotskem dialektu ter se razgledal po parku kralja Jurija. V predavalnici modernega inštituta za fizikalno kemijo sem pregledal svoje diapozitive ter se povzpel na ploščato streho zgradbe. Nad vsem mestom se je dvigal fin prah in na zapadu je skozenj medlo sijalo zahajajoče sonce. Mesto mi je bilo precej domače; vse hiše so večnadstropne, medtem ko ima v angleških mestih vsaka družina svojo majhno hišico z vrtom. Čutil sem tudi, da sem na Škotskem. Ljudje so me popravljali, da nisem v Angliji, temveč v Britaniji, ko 2000 čevljev '(609m) viso- ha, kot sem ga pričakoval, ni zamolkel, prikrit ter ledeno- mrzel njen utrip. Leden kakor veter, ki divja preko oceana in se ne ustavi ob otoku. Moja domovina je pa lahka in vesela, razigrana in razposajena kakor nagajiva pesem. Zamikal me je dolg greben do naslednjega vrha A Chroisa . (2785 čevljev). Naglo sem se-< ' stopil do pive škrbine. A ko sem videl kakšen vzpon me čaka do prvega roglja, sem se usedel ter pogledal na zemljevid. Greben je bil predolg, vlekel se je skoraj tri in pol kilometre daleč, nato me je čakal še povrate k v dolino. Ura je bila že poldne, ob sedmih zvečer sem moral v Glasgovvu stopiti za predavateljsko mizo. Preostali čas sem preležal ter presanjal v zavetju na škrbini. Zasedel sem se predolgo. Moral sem hiteti na vlak. Na sestopu sem se vdrl do kolena v močvirnato mlakužo, kar je za nas pač nenavadno; v njihovem gorskem svetu pa so obširne močvare na pobočjih vsakdanji pojav. Bolje je bilo, < ko so potok Allt Sugach sredi > pobočja zajeli v rezervoar in ga po ceveh speljali v dolino. y V zadnjem hipu sem še ujel Ceremonije ob izvolitvi rektorja na Škotskem ki. Ura mi je kazala, da se bilo, pač pa je bilo sredi pla-kar na noben način ni bom le še kakih 15 minut vozil note vbetonirano triangulacij-eno "in isto. Kraljica Elizabeta po tem čudovitem koščku Škot- sko znamenje. Zleknil sem se vlak ter se dodobra oddahnil se po krivici imenuje Elizabeta »ke zemlje, ko so se na severo- pod njega ter se predal gor- šele med vožnjo. Pod mano so II ker Škoti še nikoli niso zapadu začeli odgrinjati vrho- niški sreči pod medlim soncem zopet risale ladje v gladino imeli kraljice Elizabete I. in so vi, ki so bili tega dne moj v daljni deželi na severu. Na Loch Longa bele črte, na sč-se z Angleži združili v unijo cilj. zemljevidu sem pričel iskati verozapadu pa so se počasi odsele kasneje. Vse te stvari Silno m mogočno, tile iznad imena bližnjih vrhov. Na scve- mikale sedaj že znane gore. Ko •se jim zdele očivldno tako važ- morske gladine se je dvigal rozapadu je ležal 3318 čevljev je vlak zavil okoli pobočja sem ne.' da jih morajo tujcu naj- Beinn Nametal vUnk 8096-fiev- visoki B um ime, prav taka jih izgubil izpred oči. Čutil sem prej povedati. lj^v (945m); poleg njega Cob- ploščad kot moj vrh. Na vzho- se nekako umirjenega. Davna Najmodernejši mlin na svetu. V otvorjen najmodernejši mlin na svetu, novega mlina so si edini, da je to najbolj dovršena tovarna na svetu. Noben proizvodni proces ni tako popoln, kot mletje žita v modernih mlinih. Žilo, ki prihaja z ladjami, z vlačilci ali vagoni, spravijo v skladišča, nato se zrnje čisti, meša. melje in spreminja v moko ter končno tehta in spravlja v vreče samo s pomočjo strojev, tako surovina sploh ne pride v^dolik s človeškimi rokami. Kemikalije iz sladkorja. V Svdnevu je te dni generalni guverner Avstralije Sir \Villiam Slim otvoril kemično tovarno, v kateri bodo pridobivali vse surovine iz avstralskega sladkorja. Tovarna, ki je stala 4.500.000 avstralskih funtov, je last avstralske firme Colonial Sugar Companv in angleške firme Distillers Ltd. Tovarna bo proizvajala kemikalije, ki jih je dosedaj Avstralija morala uvažati. Med kemičnimi produkti, ki jih bo tovarna izdelovala, bo tudi celulozni acetat ki je potreben pri proizvodnji umetne svile, ki jo izdeluje nova tovarna v Ne\vcastlu v Novem južnem Welsu. Zračno oskrbovanje najbolj osamljenega kraja na svetu. Pet hidroavionov lipa ..Sunderland" iz letalske baze v Pembroke Docku je odletelo na severo vzhodno Grenlandijo. Naloga teh hidroavionov je bila. da pripeljejo zaloge sveže hrane in opreme angleški severno-gronlandski ekspediciji, ki se že dve leti nahaja v tem delu sveta. Letala, ki so pristala na nekem jezeru, ki v tej letni dobi nekaj tednov ni zamrznjeno, je pričakal vodja ekspedicije kapetan Simpson. Zamotana ura. Leta 1496 so v Reggio Emiliji sestavili znano in zelo komplicirano uro, ki je na stolpu ,,Torre del'orologio". Poleg časa zaznamuje ura tudi not planetov in zvezd. Na vrhu stolpa bijeta ure dva bronasta črnca. Anglija je bila republika. Leta 1649 je bila Angliia proglašena za republiko in postala Commomvealh. To se je zgodilo takrat, ko je bil kralj Charles I. kot sovražnik ljudstva obsojen na smrt. Republika je obstojala do leta 1660. ko je prišel na prestol sin usmroenega kralja, Charles II. Največji globus na svetu. Dosedaj največji globus na svetu, ki bo imel premer 9 metrov in se bo vrtel okoli svoje osi, bo izdelal neki geografski institut v Ameriki Izdelava bo stala 250.000 dolarjev. Na globusu bo zemlja izgledala tako kot jo vidimo iz višine 8000 metrov. Odkrili so grobnico Ramzesa III. 30 km zahodno od Marsa - Matruh ,med Aleksandrijo in egiptsko-libijsko mejo, so odkrili grobnico faraona Ramzesa III. Zidovi grobnice so iz kamenitih blokov, popisani s hieroglifi in risbami, ki predstavljajo bitko med Ramzesom III. in Libijci leta 1300 pred n .št. Zanimivo je, da se je ta bitka vršila na istem mestu, kjer so bile odločijlne borbe med Angleži in Nemci v drugi svetovni vojni. Odkrili so staro punsko meslo. Skupina francoskih arheologov je pred kratkim odkrila ostanke nekega plinskega mesta na polotoku, ki južno od Tunisa sega v Sredozemsko morje. Znanstveniki domnevajo, da so to mesto sezidali fe-ničanski mornarji med leti 400—300 pred našim štetjem. Mesto je bilo verjetno porušeno v tretji punski vojni (149—146 pred n. št.) istočasno kot Karlagina. To mesto na Rimljani, kot izgleda niso obnavljali tako kot Kar-tagino. Zgradbe, ki so jih našli na razvalinah spominjajo na berbersko arhitekturo. Ljudje so se notegnili. Ko so nemški medicinski krogi prvikrat objavili, da so danes ljudje povprečno večji kot pred 50. leti, so to vest mnogi sprejeli z nezaupanjem. Prvo merjenje na osnovi znanstvenih metod pa je ^ potrdilo nemško objavo. Znanstveniki so ugotovili, da ^ je povprečna velikost 11-lclnega fanta leta 1903. bila 146,4 cm, v letu 1952 pa 152.7 cm, t. j. za 6 cm večja. Spremljevalec me je vprašal, Mu r, ki je bil sicer bolj divji Če imam kakšne posebne želje, in nasekan, a ni segal niti 3000 Seveda sem bmi 1 / ljo: rad bi čevljev visoko. Odločiti sem se si ogled d škotske gore. Gorski moral še v vlaku, na kateri vrh svet Škotske sem dobro spo- se bom povzpel, kajti čas mi znal iz literature ze v d orno- jo bil pičlo Odmerjen, Odločil vini in vrhov j so me silno ml- sem se za višji vrh, čeprav so kali še preden sem pristal v bile težave tem manjše. Dovru. Toda kazalo je slabo. Vlak se je ustavil v Arro- du me je onstran zaliva po- želja se mi je izpolnila. Sti rje iz Kranja s čolnom po Javi Vsi vaški psi že besno la- štirideset vagonov nafte — je — Vožnja do prvega pristanka jajo, ko končno le dobimo mla. po reki veliko cenejši kot z v Slavonskem Brodu je bila i lega moža, ki nam preskrbi železnico. Zato uporabljajo reč- prijetna, ker je hladni jutra- ima svoj center rečna mornarica. Kot običajno smo drugi dan zgodaj odrinili. Do Beograda je še nekaj ur, moramo se pripraviti na pristanek. Rečni otok Robijašk„ . slabše: prispel sem ravno sre- resno spoprijel z goro in moje niml kopaim. Pero in mlad fant, njegov po- stu. Onstran Save se začrtu- novim kopališčem, ladjedelnic di tedna, ko so bili vsi znanci hrepeni nje po tujih gorah je Naslednje jutro smo šli magač. Oba imata polne roke jejo v nebo vitki minareti, zna. ca> mostova čez Savo, savsko zaposleni in nihči ni bil prost, bilo vedno večjo. Zato j0 vse vprasat laii"j() . vlačilca, če dela. Krmilar vrt, težko že- čilnost bosanskih mest. Tam pristanišče, Novi Beograd, Kada bi mogel iti z. mano. A tudi v meni kar drgetalo kot nape- })i n;|s potogniii do SUka Na lezt.o kolo od zoro do mraka, leži Bosanski Brod. Zvečer že pmegdan, Donava, letališče to smo uredili. Opremili so me ta struna. Smer vzpona na go. ža]os1 y<} h\],.u lj;>Ij ,ian'delo na vsakem ovinku najprej na mežikajo naproti svetle ločine- JAT> Zemun, z zemljevidom in s kompasom to sem določil že z. vlaka, in ^ ' mjin >sp,.t snio niorali eno, potem pa na drugo stran, ke tovarne, sladkorja pTJ Žu-ter mi obljubili, da me bodo imel sem jo tako jasno v gla- prjjeu ^ vesla. Najbolje bi In ovinkov je nešteto. panji. V temi piska vlak. spravili na vlak In zopet prt- vi, da W pa*el vrh tudi v temi wlo da 'bI žel k(k> napreJ peiS striC€k Pero ip daJ ^olo ku_ v štirih urah smo bili drugo pri Striček Pero je dal svojo ku- čakal pri prihod,,. Potovanj. s>"di nori. Ničesar več me no y su>,lk in bi se pobrigal za ninjo v uporabo našemi ku- dopoldne v prijetnem bosan po Veliki Britaniji je bilo za- bi moglo zadržati. Redki so tre- ,.|(Ijo Za t() važno nalogo smo narju, ki mu je zato dvakrat skem mestecu Brčkom. Tudi me namreč največji problem, nutki. ko tista silna težnja do- izht,ali priniernega nroža z naj. na dan nosil Vlaki odha)a)o zelo pogosto in seel vrh tako zelo prevzame , ,,5, Uoialri Ko ^e ie čo'n t 1 n™ v različne smer«. Velika- mesta »''^ 'b ' dveh bi,žal ustju Volpe. « S so" nas že pričakovali nnajo vodno |>o vee kolodvo- nj< gov razum in v njen prv ^ ^ p),. ?(> pr,rako,val. \mpvml vsl fltlrje. da se je na levi strani kmalu prične kar ji, fotoreporteri! in 1 na mizo svoje tam se je gnetlo na trgu polno proizvode. Drugi smo pomagali glasnih domačinov, čeprav j; rov, ki nr d seboj niso v zve- vlada le Se čustvo. Odšel bi ta- zj Tako sem se povrni! zvečer krat na poi brez obotavljanja, na popolnoma di ig kolodvor tudi če bi vedel, da me čaka na ln v drug del mesta, kakor sem gori usoda. Takšnega klica go. odpotoval iz njega zjutraj, r:« že dolgo nisem več čutil v 1'recej časa. Je potrebno, da se «<"'>": Na cilju smo! čoln smo spustili v vodo in še zadnjikrat pomahali v slovo gostoljubnim mornarjem in krmilar ju Peru. Veslati smo morali nazaj do Kopališča na Robijaški adi, kjer časni-predsed- od tiste zime leta 1940 Z ostrim krikom .^vernoame- ko,i0 sploh zavrtelo. Na enolič- značilna slavonska šuma Ja- nik društva »Partizan«. Zvečer riških indijan. plemen: »U-a!« ni vožnji smo si kar porazde- mina, ki se vleče ob bregu nas -je društvo pogostilo dru-je dal posadki vedeti, da jo vse mi med seboj opravke, da je skoraj uro. Malo pred izlivom gi dan smo biJJ l^Mg pri V rCdU- , . t.+ fj? hitreje mineval. Resorji so Bosuta se je bil vkrcal na lad- pre(tee precej zmajan od dolge ._ 1__x„i v.„il;,.. „ smo se še, kdaj bo drugo ju- har za kavo (drugače se je velike ladje, se nam je zdel kot vožnje smo prodali in se še isti tro odplul vlačilec »Kozara«, ukvarjal z muziko), Westman ozka rečica, tako ga je izsušilo dan' 4- av&usta' posivili od ki nas bo vlekel s tankerjem pa je spal. Vseh skupaj se je letošnje vroče poletje. Kopalci Beograda, vred; nato smo se podali v prijela neozdravljiva mornar- so brodili ob bregu in živahna • mesto iskat kaj za pod zob. »ka lenoba. Zanimivo je bilo dekleta so nam, mladim fan-Ob svitu smo že zdeli vsi le -kdaj^ pa kdaj poškiliti skozi tom, pričela pošiljati tempera. >,Vidiš, tako se je izpolnila kljub obe-i na Po dobri uri vožnje z vlakom "•'''<» končal v bolnici z sem v ('ratgendorunu prestopil zmrznjenimi nogami, na loka'ni vlak Bil sem že da. Kar stekel sem po cesti tistih leč sredi škotski ga višavja in nekaj kilometrov daleč, ki so na specialnem zemljevidu sem m«, še ločili od podvznožja. že mogel zasledovati svojo pot. Piey.il s in osebni avto, ki so „„, tanker, kie,- bo bolj varen. Po rečn« globino. Mimo smo pluli fckot.sk,,- je silno razčlenjena sk,MMl 'ograjo ter ... pnčej vod. je odšlo nekaj' našega to- ^^V™^^™'^' metrov pod mano ležalo morje, obali. dežela V obalo se za jeda jo ste v/p. n ,.,ti po t ravnat. ,., pobov, vora," med drugim tudi kinin; topolov In širnih polj. vllm ozki in dolgi morski zali- ju. ml smo se na z vsak > " > ,1. avgusta smo odpluli šele, vt, tudi jezera med gorami so Po dobri uri in pol hoda sem 'bol) bližali domovini komarjev, ko se je dvignila siva meglena zelo številna. Vozil sem s nad spoznal, da me |e gora : pre- nirzllčarjev. koprena. R< čna plovba je nam Ko«), r .on goni, zalivom, ki ni varila. Računal sem, da boni Tanker nekajkrat presega, reč. zaradi sipin celo ne varne j. "Ikjer ftlršl kot 1(> km, v celino v poldrugi uij na vihu. pa .0 svojo ladjo po dolžini. Prevoz ša od obalne morske; zato se 's,'K';i pa vsaj 50 lun dale. Po se pred mano dvigale vedno tovora našega je bilo triln- tudi ves promet čez noč ustavi. #1 Tako je. prijatelj končal svoje pripovedovanje o savski ekspe.. dlciji. Sedela sva v senci ute, obraščene z vinsko trto in na mizi je ležal odprt ladijski dnevnik. Spodaj v skalni soteski pa je reka valila svoje vode proti beli prestolnici J. K. ULAS GORENJSKI-: | a našo ženo in dom n Pleskanje stanovanja Težko je dati splošno veljavno pravilo za slikanje stanovanjskih prostorov. Le za določene primare lahko svetujemo kaj je, najbolj primerno. (Pri nekaterih sobah strop ni ostro ločen od navpične stene in prehaja v tako imenovani votli vogal. Tu bomo izbrali enobarven, za steno in strop enak vzorec. Lahko tudi slikarijo zaključimo s precej debelim robom v višini okenskega vrha, strop pa poslikamo z zelo svetlo, najbolje z rumenkasto barvo. Najtežje in najvažnejše vprašanje je izbira barv. Za kuhinjo in shrambo je osnovna barva bela, stenski vzorec ne pretemen, ker je bistveni namen vsake kuhinje, da je čim svetlejša. Za kopalnice si izberemo višnjevo ali opečno-rdečo barvo, ki dasta človeški koži lepo ozadje. Tudi za svet-lorumeno ali oranžno barvo se lahko odločimo. Sedaj pride na vrsto spalnica. Tu se moramo izogibati vznemirjivih barv kot sta oranžna in rdeča. V prostorih, kjer spimo, se najbolj prilegata zelena in rjava barva v vseh odtenkih. Za zeleno barvo je sploh znano, da deluje pomirjujoče in osvežujoče na naše oči, zato jo tako priporočajo tudi za delovne sobe. Sinja barva daje vsakemu prostoru miren, skoraj pretih videz, upoštevati pa moramo, da ta barva ni preveč stanovitna. Temnih sob ne smerno nikoli poslikati modro, zeleno ali vijoličasto, ampak vedno le s svetlimi, toplimi tonu kakor so slonovinasto-rumena, svetloru. mena, svetlordeča in svetlo-rjava barva. Majhne sobe lahko s poudarjenimi, podolgasti-mi vzorci ali črtami na videz podaljšamo in razširimo. Tudi belina poveča videz prostora. Visoke sobe se nam bodo zdele dosti nižje, če bodo imele temne strope. Pri pleskanju moramo vedno imeti pred očmi tudi pohi- štvo, ki ga imamo v sobi. Barva sten mora biti v skladu z barvo oprave. Orehovemu pohištvu se lepo prilegajo rjava, rdečerjava, rumena, oranžna, zelena in siva barva v raznih niansah. Za črno pohištvo si izberemo zelene ali rumenkaste stene. Višnjeve stene se podajo pohištvu iz češnjevega ali orehovega lesa. Da pride pisano lakirano pohištvo do prave veljave, si izberemo diskretne barve in vzorce 122a stenei. Kuharski recepti Kako sadje sušimo Suho sadje je pozimi in posebno še v pomladnih mesecih zlasti za otroke, neprecenljive vrednosti. Pravilno sušena jabolka in hruške popolnoma nadomestijo vkuhano sadje. S sušenjem začnemo že v avgustu. Če je vreme toplo in sončno, pustimo sadje kar na zraku, ob dežavnih dneh pa prenesemo rešetko s krhlji na štedilnik ali pa jo za nekaj ur postavimo v zmerno vročo pečico. Vrata imejmo nekoliko odprta. Kdor ima krušno peč, temu je sušenje zelo olajšano, še boljše pa so seveda prave sušilnice. Sadje sušimo razrezano aH pa celo (češnje, slive), otupljeno ali neolupljeno. Zložimo ga kos tik kosa na rešetko. Namesto na rešetko damo sael-je lahko tudi na pekačo, ki jo obložimo s papirjem aH z lepenko. Pravilno posušeno sati je je svetlorjavo in ne pretrdo. Shranimo ga na suhem, zračnem prostoru. Češpljeva mezga. Iz 6 kg če-špelj poberemo pečke in češ-plje na pol skuhamo. Nato dodamo 2 dl vinskega kisa, 2 kg sladkorja, eno nageljnovo žbi-co, nekoliko nalomljene vanilije in nalomljenega cimeta ter kuhamo mezgo še približno pol ure in jo potem takoj zlijemo v kozarce, na vrh pa nalijemo malo ruma. Iz te množine če-špelj dobimo 4 litre mezge, ki je zelo okusna obloga za kruh. Mešana mezga, 3 kg breskev, 1 kg češpelj in 1 kg paradižnikov zmelejmo na stroj, ne da bi jih prej olupili, in jih potem pretlačimo. Na vsak kilogram pretlačenega sadja pridenemo tri četrt kilograma sladkorja. Ko pristavimo presno mezgo k ognju, jo ves čas pridno mešamo, ker je mezga potem lepša. Ne smemo je pa predolgo kuhati, da ne postane pretrda in pretemna. Paradižnikova mezga. Zrele in zdrave paradižnike, katerim pridenemo primerno količino sodi, nekaj zrn popra, narezane čebule, peteršilja, materine dušice in lovorjev list, kuhamo v primerni kozici približno 20 minut, da se zmehčajo, in jih medtem večkrat dobro premešamo. Nato jih popolnoma od-cedimo in pretlačimo z leseno gobo (skozi sito. To mezgo še enkrat prekuhamo in takoj nato natočimo v steklenice, ki drže po pol litra. Steklenice dobro zamašimo in jih postavimo v posodo z vodo, tako da šega voda steklenicam do vratu. Pod steklenice in med nje pa dene. mo seno, slamo ali pa krpe, da se ne zadevajo, ko voda vre. (Tako ravnamo vedno, kadar kuhamo kaj v steklenicah.) Voda naj vre nekako pol ure. Ko se steklenice, ki naj ostanejo v isti vodi, ohlade, jih takoj zapečatimo s pečatnim voskom in spravimo na hladen in zračen prostor. Dušena zelena paprika. Na masti spenimo sesekljano čebulo, stresemo nanjo najprej na rezance narezano zeleno papriko, ki jo nekaj časa dušimo, potem pa še nekaj otupljenih in narezanih paradižnikov. Ko je vse to zdušeno, ubijemo v to zmes še eno ali več jajc ter jed osolimo in zmešamo. Ko jajca zakrknejo, je jed pripravljena. Obleki za šoloobvezne otroke Nekaj o vzgoji najmlajših V navadi je že, da majhnemu otroku vedno kaj podarimo. Kakor hitro naš malček spozna, da je ta ali ona stvar njegova, se vzbudi v njem .veselje nad predmetom, ki smo mu ga poklonili. Otrok se je zavedel osebne posesti, zato bo zelo hitro opazil, če mu bo zmanjkala kaka priljubljena igrača. Starši morajo sedaj svojo vzgojo usmeriti tako, da bo otrok pravilno razumel pojem lastninske pravice. Biti morajo predvsem pravični. O-trok ima že zgodaj svoje igrače, ki so mu posebno pri srcu, in vsaka izguba ga zelo boli. Zato mu teh predmetov ne Izžrebali smo nagrade Za križanko »Pletenina« smo v uredništvu izžrebali nagrade. Sreča se je tokrat nasmehnila: 1. Mariji I.avrih, šmi-hel pri Novem mestu, ki prejme moško ali žensko vestjo; 2. Požgaj Edotu, Kranj, Kokr.'ki breg 3, ki prejme pulover; 3. Vilfan .ložetu, Srednje Bitnje 30 p. Žabniea, ki prejme moško srajco; 4. Kmetic PojM-i, Hoce-I v lčeva 31, Ljubljana, ki prejme moške rokavice; 5. žnidar Ivanki, Primskovo 154, Kranj, ki prejme ženske rokavice. Izžrebani reševalci križanke naj se zglasijo v tovarni Pletenini«, kjer bodo nagrade lahko dvignili. smeano brez vzroka odvzeti. Otrokovo lastninsko pravico moramo spoštovati, ne smemo Pa pri tem podpirati njegovega samoljubja. Namreč, le malo je otrok, ki že po naravi radi poklanjajo drugim, kar je njihova last. Pa vendar ne smemo otrokovih predmetov proti njegovi volji podariti drugemu. Edino otrok ima pravico razdajati svoje igrače, zato mu moramo čimbolj zgodaj vcepiti veselje do darovanja. Največ pomore k temu dober zgled staršev. Kmalu ko bo začel otrok pregledovati svoje Igrače in trenutek, ko se bo prvič ozrl po nekom, ki bi ga rad obdaroval, je odločilen za vse njegovo življirmje. Otrok se sedaj čuti srečnega pri vsakem takem dejanju. V družinah, kjer je več bratcev in sester je največ prilike, da se otrok odpove egoističnim stremljenjem. Navaditi ga moramo, da bo z veseljem odstopil košček čokolade, ali igračo svoji sestrici in tovarišu pri igri. Če v otrokovo dušo že v rani mladosti vcepimo tovarištvo, potem lahko rečemo, da smo položili temeljni kamen njegovemu značaju in v bodoče ga bomo samo še skrbno dopolnjevali in poglabljali. Vsak uspeh nam bo dal zadoščeaije za naš trud, ker ni lepše in obenem težje naloge kot vzgajati mladega človeka. Z-a večerjo Stročji fižol s smetano. Pol kilograma stročjega fižola na obeh koncih obrežemo, ga operemo in narežemo na £ cm dolge koščke. Fižol skuhamo potem v slani vodi. Ko je mehak, ga odcedimo in stresemo na prežganje, ki ga naredimo iz 2 dkg presnega masla in 2 dkg moke in razredčimo z juho ali pa z vodo, v kateri se je kuhal fižol. Nato fižol opopramo in prevrcmno, nakar mu prilijomo 4 žlice kisle smetano, ga oki-samo, če hočemo, z limonovim sokom ali pa s kisom in še enkrat prevremo. »(■las (-omijjslte" ▼ viako hišo Praktični nasveti Da zamašek ne obtiči v vratu steklenice z lepljivo vsebino, ga pomočimo v olje aH pa v raztopljeno mast. Kadar kuhamo sadje, mu dodajmo ščepec natrona. S tem mu odvzamemo oster okus po sadni kislini in prihranimo na sladkorju. V novih čevljih nas radi pečejo podplatu To preprečimo, če podplat na notranji strani natremo s špiritom. Ako nameravate vložiti jajca za zimo, je najbolje, da storite to v avgustu in septembru. če je posoda iz aluminija počrnela in motna, jo podrgni s cunjo, pomočeno v citronov sok, potem pa izplakni takoj s toplo vodo in osuši. Zarjavel likalnik umij z milom in mokrim peskom, potem ga odrgni z grobo cunjo, namočeno v terpentinu. Nato ga oteri še enkrat z mokrim peskom ali premegovim pepelom in položi na štedilnik, da postane vroč. Spodnjo ploskev namazi z voskom in potem nekaj časa likaj po platneni krpi, da se ploskev dobro obriše. S plošče na štedilniku lahko očistimo vse madeže, ki so ostali po kuhanju. Vzemite polovico ožete limone in z notranjo stranjo odrgnite ploščo. Da cvetje v vazi ne o vene prehitro, mu dodajte aspirinov prašek ali 5 g amonijaka v prahu. Vsak dan odrežite stebla za 1 ali 2 cm in videli boste, da ste na ta način precej podaljšali življenje cvetlic. Če kljuke na vratih kljub pazljivi negi hitro potemnijo, jih drgnite najprej z narezanim surovim krompirjem, nato pa še z mehko volneno krpo, dokler se ne svetijo. Vsaka gospodinja, ki kupuje meso, mora vedeti: — da je teletina najtečnejša od dobro hranjenega teleta, ki ni mlajši od 8 tednov. Telečje meso je dobro, če razmeroma drobne kosti obdaja dosti mesa. Tako meso je svetle, rožnate barve, obloženo s skoro belim lojem; — da je kvaliteta govejega mesa odvisna od starosti živine in od kakovosti njene prehrane. Najboljše je meso od popolnoma doraslega, dobro o-hranjenega vola. Dobra govedina je živordeče barve, prepletena z belkastimi mestnimi nitmi, meso starega goveda pa je temnordeče in obloženo z rumenim lojem. Iz mesa od stare živine dobimo dobro, čisto juho, meso samo pa je pusto in žilavo. Juha mladega goveda je slaba ln motna, dočim je meso sočno in okusno. isainia mmmmmmmmmmmumummmmmm lak o Ariel Kot da bi bila v rneslu eksplodirala bomba najtežjega kalibra Vse je bila razburjeno, vse je govorilo le o umoru, o .laeku 111 Margi, 0 njunih skrivnostih in prepirih. se jc Kaj Dej-mora Jack jc ostal sam v vili Služkinja se ni več vrnila, zato ie odšla Leda k njemu, da mu gospodinji Ona je bila edina vez med njim in Margino dru/ino Povsod so se potikali radovedneži, željni senzacij. Družina si ni več upala iz hiše Tretji dan po umoru jo Beri pričakal Evico, ki se mu je skušala izognili. — Ivica, le dni sem misl.il na vas. I pain, da \ am je lo prijalo, — oglasil pikri odgovor. — ('.cz dva dni bO zaslišan jc, reči mirno I;« rt Pojdite z menoj! OdvcdcI jo jc v svojo sobo in vrata za klonil. — ZasliSanje — je jMjnovila Evica. bodo boleli slišali? — Skušali bodo dognali resnico sivo jc, da je bil izvršen zločin Zalo sodišče dognati morilca. — To se pravi, da lu midva morala po vedali vse kar veva, kajne, Bert? — 0(1 naju je odvisno, ali pride iark na električni stol. ali ne, • reče resno llerl. Kviea plane na noge — Ucrt, ni mogoče' Vi niste prepričani v njegovo krivdo in tudi jaz nisem. Kaj, če je nedolžen V — — Govorim o dejstvihi Čustva ne smejo priti v poslov! odvrne detektiv, Proti .lacku lahko mišičjem Stili slrahovila dej siva Pr\o: pisma, skrila \ Margini škatli za klobuke. Drugo: .Inekova ohtipna po treba p<> denarju. Dobro veva, da j«' zastav tj al celo Margine dragocenosti. Tudi jc vedel, da lu po njeni sunit podedoval njeno pre moženje Trelje: zdravniška knjiga, podčrtana z. njegovo rdečo barvico na ineslu, kjer je govora 0 arzeniku Olrlo dejstvo: nekaj, kar sem ugotovil samo jaz Ves večer sem pazil na Jaeka Nihče razen Jaeka ni mogel zastrupili usodnega kozarca in nihče drug lega ludi ni storil, .laz lahko dokažem, da jc samo Jack imel to priliko in ludi edini možnost da pijaco zastrupi. — Ne da l»i govorila še o leni. kako je Jack v pijanosti kričal, da bo ubil ženo' zavzdihne Kviea — Poleg lega je bila Marga že dvakrat V smrtni nevarnosti: 28. novembra in 24. decembra, kar se točno ujema z. datumi v pismih. Kdo bi verjel, da Jack ni morilce' In .vendar ne verjamete I reče Evica, \e vem. loda morava se odločiti. Poslušajte moj predlog. Marga je bila Žrtev. Njej je bila suni namenjena. Jack ie njen mOŽ, Pojdiva k njej! Ona naj odloči. Prav imate, pojdiva! Marga jc sedaj sama! — Marga jc ležala v postelji drobna in bleda. Evicfl jc prijela nežne bde Margine prstke v svoje rjave tačice. Marga. dušica draga, ali si toliko pri moči, da bi lahko govorila? Njene spin šene oči so boječe prešle od l'.vice k Perlu. Kaj je? Kaj se je zgodilo'' Mi je Jack .... — — Ne, nič se mu ni /godilo Beri mis'i midva misliva, da je prišel čas, da govoriva s teboj — Nikar se ne bojte, reče Meri In z mirnim glasom ji prične pripovedovati vse. kar sla doslej z EVICO odkrila. Margine Oči so postajale vedno večje — Rbtfll sem ti povedali. vzklikne Evica, toda ti me nisi nikdar marala po slušati Zakaj, Marga? — f - Ker ni res, ni res' Ne, ni storil lega, ni storil! Marga jc pričela jokali in skrila obra/ v blazine — Vedno sem Jack a ljubila, vedno Ne. ni iih bolel ubili, nikdar, nikdar' t Medtem, tod Je bil Beri v celici pri Jacku, je Evica boječe potrkala na vrala Mommv jeve pisarne. Ko je Vstopila, je lakoj sedla blizu vrat, Kaj želiš? jo vpraša Moininv osu — Kummv, — zastoka ivica, moram le še vedno sc- liočcš. da ga govoriti s teboj. — 0 čem?' Moininv del za svojo pisalno mizo. O Jacku! zašepeče l\v iea Mazunicin. Veš, da kom tožilec v Obravnavi, ker se jc sodnik sam ponudil za zagovornika, žaiiš. da bi odstopil, kajne? Eviofl ni odgovorila. •- Ne zahtevaj lega Od mene' Siari sodnik je najimenitnejši prijatelj tvojega očeta /e iz lega vzroka hi 011 ne mogel nastopali kol tožilec. Zalo so lo poverili meni in sem ie prisegel Ce je ,|ack nedolžen. bO oproščen, če jc kriv, . . ali kljub teinu izpustimo.' Toda v svojem srcu si ga že obsodil, kajne? — — NaSa osebna čustva ne smejo priti v postevl Lahko ii povem, da me je dogodek silno pretresel. Ce sedaj odklonim, je nun ena moja kariera Na moje mesto bi prišel kdo drug, ki bi bil stališi Kviea plane: Sedaj sem le spoznala' Ti si čislo navadili slreinuh in sebičnež. Rad bi videl, da bi pomrli vsi Jack, Marga in njeno deleče oče, 111:1111:1, jaz' Samo, di» bol li lahko obravnaval ta va/en slučaj, samo zalo. da bodo listi pisali o tebi in tvoji spretnosti Celo Ivojo sliko bodo objavili Oh. sovražim te, sovražim' Sram im' jc. da sem prišla sem sram, da sem sploh Kdaj spregovorila besedico s teboj, /e so se ji inliie solze in planila je iz. sobe Pred sodnijo je na klopici sedel Perl in jo čakal — Oh. llerl' — Detektiv je rekel sočutno: • bogo detel Pojdiva domov! —■ Proces bil suh mož resnih oči« nikdar smejal Ko so IZ" je končno začel proce*" sla bila državni tožil** branilec Eb Njima J1' Sodnik l.vs je Med procesi se ni brali porotnike, se Najvažnejši osebi Moininv Martin in llerl posv i I ji v o odločnostjo m ter spretnostjo in izkušenostjo starega /a gov 01nika . vso svojo pozornost Ma/"1". bilo, da bo nastala oslra borba u11'" Umoill mladega tožile* GLAS iJOKKN.ISKK Posebna priloga, ki jo izdajata okrajna odbora SZDL in ZB v Kranju v počastitev 10. obletnice ustanovitve enot IX. Korpusa in zgodovinskega odloka AVNOJ o priključitvi Slovenskega Primorja k Jugoslaviji Eno leto razvoja in napredka IX. Korpusa Komandant Prešernove brigade Izredno dnevno povelje Štab IX. Korpusa NOV ln POJ V teh dneh je preteklo eno leto, kar je bil formiran na ozemlju Slovenskega Primorju, iz takratne III. Operativne zone »Alpske« IX. Korpus NOV in POJ, deveti Korpus Jugoslovanske Armade pod vod »tvom velikega maršala Tita. Naši ln>rci so v polni zavesti velikih nalog, ki jih je zahteval oil njih narod, /lasti pa še do takrat zasužnjena Primorska Slovenija, in nalog, ki so si jih zadali sami, v velikem in požrtvovalnem boju vršili svoj«, poslanstvo osvobodil« 1 jev sko/.i vse teto in tako pred vsem svetom dokazovali, da so edino oni borci ea novo, federativno TItOVO Jugoslavijo in da so pripravljeni žrtvovati samega sebe /a popolno zmago nad fašistićnimi okupatorji. V teku borb, ki so jih uspešno izvedle v t«'ku enega lela naše ediniee, j«i bilo likvidira nih vre sovražnih |x>stojank, med katerimi J Oral vrh, EU- hembeik. DornlM-rg, Koritnicn, >:<»hor«-. Poljane, teiennMd, H«»- tavlje, lahkih mirnim« tov, 1H1 strojni«-, 80tel klh str«»jni«\ 1 IS br/ostnlli, 1801 pušk, če/. 200 samokresov in Več kamionov municije. Poleg t«'h ofenzivnih Imjev pa s«i na-edini« •<• krepko Izdržale '«> r:>/hile a večjih sovražnikovih of'n/.iv, 6d katerih Je MM ttto Jala »r> dni in so jo, kot \ tfl Ostale zaključile s p«ipohiim nenapeh oni /a lasistienega oku pntorja, V vsei, teh borbah -<> borci 01 Imikcionar ji poka/alj s\«i;«^ VeUko VOJjnškO /nanje, Ki 00 s> ga nabrali tekom enoletnih Vojaških izkušenj; borci, da taajo ravnati I orožjem in s«' '»"»rit i, podofleta j'- da /naje edi-"h'e \ IM|it j in I n jinii mam \ 11 ■al, Zato Isreka itab K. Korpoaa ^<>\ in ro.i \ Evesl i vnetni napehl, k| no i>di doseženi te-kani enega teta v boju proti •Culi,,,,,-Meiiin sovražniku, vselil '"'"< ni, podoficir jem, oficirjem polhtčonilaarjem ix. Korpusa PRIZN \mi i\ POHVALO. Istočasno pa pozivamo vso vojsko IX. Korpusa, da s podvojenimi silami pri poslednjem jurišu sodeluje in tekmuje v sklopu vse NOV in POJ pri Izgonu sovražnika z naše svete zemlje in pri končnem uničenju fašizma. Zato v tem poslednjem trenutku še čvrste je strni mo naše vrste, še bolj poglobimo svoje vojaško znanje, stopnjujemo borbenost, postani m o po]M>lni mojstri svojega o-rožja in vložimo svoji vojski vse duševne in telesne sile, da bo Sadnji odar piipolen. Dolžnost naših štabov je, da vse borce, ki so se v teku leta Če pogledamo našo vojsko, kakršna je bila pred enim letom, ko je bila preosnovana v IX. Korpus, in vojsko, kakršna je danes, bomo videli ogromno razliko. Mnogi ne bi verovali, da je današnji Korpus isti korpus, ki se je formiral pred enim letom. Napredek je bdi tolikšen in tako značilen, da ga mora vsakdo opaziti. Mi pa, ki smo bili v vsem tem času v sestavu te naše največje vojaške formacije na Primorskem, z zadovoljstvom ugotavljamo ta veliki napredek, ki je za nas velikega vojaškega in političnega značaja. Danes je še težko reliefno prikazati popolni razvoj naše vojske, odnosno našega Korpusa, v tem letu, kajti živimo še v času vojne ln zato ne moremo podajati končne slike njegovega razvoja. Kljub temu pa bomo skušali v kratkih obrisih podati pregled razvoja našega Korpusa. I. BORBENOST. Fred enim letom je bila končana na ozemlju Primorske velika nemŠKa ofenziva, v kateri so se naše mlade brigade ojeklenile, njihovi borci, mladi fantje-dobro-voljci, so bili brez večjih borbenih izkušenj in češče tudi brez kakršnega koli vojaškega znanja. Toda funkcionarji, ki so prestali dveletne težke borbe, so bili na višku in so vodili svoje ediniee s svojimi izkušnjami. To so bili general-major tov. Novljan ter ppol- njej so postali naši mladi borci veterani, slabiči so postajali junaki, naši vojaki so postajali mojstri svojega orožja. Vse, kar je vredno, da živi, vse, kar je bilo zdravo se je dvignilo, razvijalo in iz borbe vstajalo v novo življenje. Celotna borba je pokazala, da so bili borci IX. Korpusa moralno zdravi in politično zreli, da so vredni življenja in zaradi tega nepremagljivi. Borba edi-nic IX. Korpusa je dokazala, da je Primorska Titova, da se bori in žrtvuje za novo Jugoslavijo. Januarska ofenziva je prekahla ediniee našega Korpusa. Sneg in mraz, dolgotrajni pohodi in borbe so samo pojačali borbene vrednosti in manevrsko sposobnost naših edi-nic. Pohod v Benečijo je dokazal, česa so zmožne naše ediniee, ki so se odele s slavo. Ediniee, ki v novembru še niso bile sposobne voditi na položajih daljših borb, so sedaj zdržale po šestnajst do dvajset ur v borbi proti premočnemu sovražniku in odbijale juriše. Ne samo to. Iste ediniee so izvajale boljše juriše kot nemški SS veterani. Sledile so borbe v aprilu in naš ofenzivni polet v maju. Pod udarci naših edlnic so padale tudi najbolj utrjene postojanke: Dornbetrg, Razdrto, Rihemberk, Avče. S splošno o-fenzivo v Baski grapi pa so bile likvidirane mnoge druge postojanke, porušeni mnogo- jo borbeno sposobnost, vojaško izvežbanost in spretnost. Takoj po zaključku sovražnikove poletne ofenzive je sledila naša proti ofenziva. Prišel je na vrsto Črni vrh, Kana primorskih brigad, kjer so bile pokopane vse belogardistične nade za njihovo širjenje po Primorski. Naš Korpus je pokazal, česa je zmožen, dokazal je, da zna premagati sovražnika tudi takrat, ko se počuti močnejšega. Potem so sledile nove borbe, nove Izkušnje naše vojske. »Šarci« niso bili več samo nemško orožje, z njimi so se oborožile tudi naše brigad.e V paničnem begu pred našimi bataljoni jih je sovražnik puščal na položajih. Naši borci so se naučili uničevati tudi nemške tanke, po borbenosti in vojaški spretnosti so prekašali nemške Frice, ki so neštetokrat pokazali pete našim edinicam. Padle so postojanke Poljane, Gaberk, Železniki, Plave in nešteto drugih, Nemci sami pa so dokazali, da znajo bežati ob pesmi naših mitraljezov tako po primorskih kakor tudi po gorenjskih hribih. Naša vojska se je razvijala, njene brigade so postajale udarne, a daleko-sežnost njene moči se je razprostrla po vsem našem ozemlju. Za naše borce so dostopni tudi Trst in Gorica, letališče Belvedere pri Vidmu, center Bovca, vrh Triglava, Postojnska jama, dno idrijskega rud- ,. Partizanski ogenj' Kozje stene v Trnovskem gn/.du; zimska ofenziva 1044/45 (FotO Murenčič) junaško lulržali, pa le niso odlikovani, takoj predlagajo u odlikovanje z redom hrabrosti, odnosila z znakom hrabrosti. Živela velika In močna NOV in POJI živel njen veliki komandanl maršal tovariš Tito! Slava našim padlim iMirccm! SmU lasi/mu svobodo ilaro«hl! Polil Komisar: Viktor \vi»«ij. i. r. Komandant polkovnik : Potocar Stane I. r. kovnika Kajtimir in Dule. Naša mlada vojska j«' bila v glavnem olx>rožcna .samo z. italijanskim orožjem in pesem nemškega »šarca« ni bila nobenemu izmed naših mladih borcev prijetna. Borci niso bili navajeni odločnih jut išev, borb po naseljenih krajih kakor tudi ne daljših manevrskih bori). Toda čas je tekel in naše brigade so šle iz. bol bi v borbo, i/. Izkušnje v Izkušnjo. Borba je najboljšn šola, ki vzgaja in dviga borce, jekbni značaje. V številni železniški objekti, vsled česar je bil železniški promet ustavljen za pet mesecev. Sovražnik je reagiral z dolgotrajno poletno ofenzivo, ki ga je zelo drago stala. Naše ediniee so tekmovale v hrabrosti, drznosti, v manevriranju. Borci so dobivali nove izkušnje, a funkcionarji vojaško rutino ln zna-nje. V .sami .sovražnikovi ofenzivi .so naše ediniee drzno napadale sovražnikove občutljive toeke, mu zadajale udarce, ga demoralizirale in dvigale svo- nika in osrčje Dolomitov prav tako kot kateri drugi izmed krajev, v katerih se bore in žive naše ediniee. Saj je to naša domovina, za katere svobodo se borijo naši borci, ki so se naučili vzdržati najdaljše pohode, naučili so se organizirati najlepše sabotažne akcije, naj-odločnejše juriše, naučili so so hitro manevrirati in zavzemati tudi najmočnejše utrdbe. Pohod v B«vnečijo in na Dolenjsko, akcije v Idriji, Rajblu in Trstu, juriši na Lokovcu in Lokvah, manevri pri Štanjelu in uničenje utrdbe Črnega vrha, Železnikov in Poljan so poleg neštetih drugih podobnih akcij popolnoma jasen dokaz za vse to. To je najboljši dokaz o razvoju naše vojske na Primorskem, to je potrdilo, da primorske brigade ne zaostajajo prav nič za črnogorskimi, srbskimi ali hrvat^imi. To je dokaz, da so primorski partizani Titovi vojaki, ki začrtavajo s svojo krvjo zapadne meje nove Jugoslavije. H. KADRI IN ŠOLSTVO. — Dobra vodstvo naše narodno osvobodilne borbe je glavna opora uspehov Narodno osvobodilne vojske Jugoslavije. Vojaško vodstvo primorskega, IX-Titovega Korpusa, je glavni vzrok njegovih zmag in vojaških uspehov. Tomaž, Novljan, Lazar, skala, Kajtimir, Hribar, Avbelj, Vasja, Rudi in drugi so pionirji naših uspehov. Njim bo večno hvaležno vse primorsko ljudstvo. Mnogo odličnih oficirjev, vojaških in poUtičnih funkcionarjev našega Korpusa je herojsko padlo v borbi. Med njimi so nepozabni Istok, Vo-lodja, Brkine, Paulus, črt, Rudar in plejada drugih enakovrednih in večnega spomina zaslužnih naših borcev. Vsi ti naši živi in mrtvi vojaški in politični voditelji so s svojim ne-ovržnim vojaškim talentom razgibali množice, jih usmerili vzvišenemu cilju naproti in z njimi dosegli te ogromne rezultate. Mnogo naših funkcionarjev je padlo v borbi. Toda nemesto njih so prišli novi, ki so jih dostojno zamenjali in nadaljevali njihovo pot. Mnogi izmed enih, ki so bili še lanskega leta četni funkcionarji, so danes brigadni ali pa še celo več. Tudi borci se razvijajo v borbi. Mnogi funkcionarji iz IX. Korpusa pa zavzemajo visoka ali najvišja odgovorna mesta pri Glavnem štabu Slovenije, VII. Korpusu in IV. Operativni zoni. Tu na Primorskem so dokazali svoje sposobnosti in odšli na važnejša mesta, kjer bodo v še večji meri koristili naši veliki stvari - - osvoboditvi naših narodOv in utrditvi naše vojske. Lansko ]eto je bilo v našem korpusu malo oficirjev, danes pa jih je zelo mnogo. Mladi funkcionarji so dobili priznanje Vrhovnega štaba za svoje borbene zasluge. Poleg oficirjev je bilo napredovanih tudi mnogo podoficlrjev. Odlikovanja vseh vrst krase prsi mnogih naših borcev in funkcionarjev. Vse to so očitni dokazi vrednosti naše vojske na tem sektorju, s katerimi moramo biti ponosni. Naše kadre je izoblikovala borba in množice imajo zaupanje vanje. Poleg tega so bile osnovane v najtežjih časih borbe v našem Korpusu razne vojaške šole, ki so znanstveno in strokovno izpopolnjevale naše borce in funkcionarje. Na našem sektorju so bile ustanovljene: Oficirska šola s pehotnim, obveščevalnim in minerskim tečajem; podoficirska šola ■ pehotnim, minometnim, artilerijskim In tečajem za zveze (za kadre, telefoniste, si gnal iste). Poleg tega so bili organizirani mnogi drugi tečaji: politični, radiote-legrafski, radiotelefonski, inženirski, bolničarski, strojepisni itd. Tečaje sta organizirali tudi diviziji. Stotine in stotine mladih borcev in funkcionarjev je šlo skozi naše šole, ki so se koristile z izkustvi naših borb in usposabljale naše borce in (Nadaljevanje na 4. strani) Juriš na bunker Tri dni in noči je trajal boj Prispevki so vzeti iz knjige jih napisali borci Prešernove Gorenja vas, ena najmočnejših okupatorjevih postojank na Gorenjskem, je doživela v dneh 19., 20. in 21. decembra 1944 silovit napad naših edinic. Postojanka je bila obdana s kompliciranim sistemom še starih jugoslovanskih bunkerjev, ki so s križnim ognjem krili drug drugega. Osem velikih in široka mreža manjših utrdb*" je našim borcem zapirala pot. Postojanko je branila posadka 250—260 mož. Kot nekaka predpriprava T" napad je bila likvidacija novozgrajenega bunkerja nad vasjo v smeri Poljan. Kljub temu, da je bil bunker od vseh štirih strani zastražen, so minerji Prešernove brigade dobro izvršili svoje delo. 12 bednih hlapcev je z življenjem plačalo svoje izdajstvo. Na predvečer napada. V polmraku dolge kolone ... Del teh se odloči od glavne ceste in izgine v gozdu. Nebo je gosto zamreženo, rahlo, prav narahlo sneži. Hladno je. Od nekod je slišati peketanje konj. V lahnem drncu brzi mimo komandant divizije. Mrači se. Vrsta mul gre mimo, za njimi vozovi z municijo. Blato, mraz... Po dva para konj vlečeta havbice. Jutro je megleno, lahno rosi. Naša artilerija že nabija. Iz vasi se dviga dim, nekaj gori. Besno regija jo strojnice. Hinavsko plahuta sovražna mina po zraku, nekje prav blizu nas se zarije v mehko, razmočeno zemljo. Nekoliko se ja pokadilo, toda eksplodirala ni. Nekaj trenutkov kasneje se druga mina razleti za nami. Na oni strani že odgovarja naš minomet, nekje iz smrečja laja na sovražnika brzostrelni top. Naši topovi nabijajo, da ozračje kar trepeta. Pod njimi je zemlja razkopana od sovražnikovih min, toda naši se za to ne zmenijo. Veliki bunker nad vasjo je poškodovan, molči. »Juriš na bunker...!« Toda čim so naši na čistini, se iz bunkerja zopet oglasijo. »Prokleta svojat hinavska! Na ta način bi nas radi presenetili.« Naši so takoj zopet v zaklonih. »Hej, artilerija, pali, pali..!* Vojkove! Čakajo. Tedaj je nekje za njimi zabobnelo. Havbica. Hip pozneje se je zakadilo pri bunkerju. »Dobro ga je. Živijo artilerija! Prav v sredo so ga zadeli. Glej jih, kako beže ... Za njimi! Juriš!« Toda beli so bežali, da se je kljub blatu kadilo za njimi. Naši so takoj v bunkerju, hip pozneje že ropota naša »breda« iz njega. Zvečer je nenadoma pretresla ozračje vražja eksplozija. Nekaj jih jc radovedno pogledavalo: »Kaj je to?« »Novo partizansko orožje!« je bil odgovor. Hip pozneje že brni telefon. »Halo, halo, bomba je dobro opravila svojo nalogo. Eksplodirala je prav pri postojanki in odnesla vogal hiše, v kateri so se tiščali beli. Nekaj jih je gotovo obležalo .. .« Veselo razpoloženje zavlada. Med bojno pesmijo sikajo svln. čenke. Borba besni dalje. >Naprej! ' Tiho Izgine mitra- »Eno leto IX. Korpusa«, in so brigade. 1 ježka trojka v noč. Tovariš Domin jo vodi. že so v vasi. Neslišno se plazijo ob hišah. Sovražnik je lahko že za onim vogalom. »Počakajte nekoliko!« Tovariš Domin gre naprej tiho in previdno kakor maček. Tedaj nenadoma zablešči pred njim luč, nekdo sveti z baterijo. Domin se stisne prav k steni, čuti in sliši, kako mu v razburjenju utripa srce. Medel žarek svetlobe iz svetilke pa tava po cesti in išče. »Prekleta luč«, šepeta Domin. Luč ugasne. Domin je hitro zopet pri svoji trojki. »Previdno naprej . . .« Tiho za njimi gre tudi četa in ne- »Ali smo jih, pse izdajalske! Ne bodo se več tako brezskrbno ogledovali skozi vrata.« Tedaj je sovrag užgal s topom, toda smejali so se, saj so bili vami v zaklonih za debelimi zidovi. Sredi vasi. Naši so se krepko vgnezdili v hišah, okna postajajo strelne line. Mogoče so le dvajset metrov od sovražnika. Iz partopa udari granata, nekoliko se zamaje v zraku, nato (udari v zid. Eksplozija, dim tn velika luknja v debelem zidu ... »Hura! Hej, partop, nabijaj!« Druga in tretja mina šineta iz cevi. Ostudni kriki tam nasproti, beli bežijo in naše strojnice regljajo za njimi. Tratnik Tone Po zmagoslavnem pohodu v Poljanski dolini si je XXxX divizija izbral nov cilj Železnike. Železniki, ki leže v gornjem koncu Selške doline, so bili najmočnejša izmed petih okupatorjevih postojank v dolini, široka mreža bunkerjev ln nepristopna lega v tesni soteski jim je omogočala dobro obrambo. Utrjena gnezda so bila razpredena po vsem trgu, posebno pa na obeh koncih. Tudi cerkev in župnišče so Švabi Utrdili in tako izpostavili vsem posledicam obstreljevanja. V noči od 19. na 20. november sta 2. in 3. bataljon Grad-nikove brigade neopazno prodrla v trg in zavzela položaje okoli bunkerjev. Hišo za hišo so preiskovali naši borci. Nekaj pred polnočjo je bil dan znak za napad. Iz vsega orožja se je vsul silovit ogenj na utrdbe. Med najhujšim pokanjem je na gornjem koncu trga nenadoma zaigrala divizijska vojaška godba. Zmagovito so zadaneli akordi med regija, nje mitraljezov. Kljub silnemu streljanju so prestrašeni preibi-valci odpirali okna in poslušali. Poslušali so naši in Švabi. Tem so marši bržkone drugače zveneli kot nam. Godba je igrala pesem za pesmijo. V onemogli jezi so Švabi vrgli nekaj min. Toda to naše godce ni motilo. Mirno so igrali dalje. Bil je edinstven doživljaj: napad ob spremi javi godbe. Borba je polagoma dobivala vse ostrejše oblike. Švabi so se besno branili. Iz stolpa je težki mitraljez sekal med hiše. Kmalu so naši pripeljali brzo-strelhi top. Rafal za rafalom je treskal med line. Po kratki borbi je mitraljez v stofpui o- »V snežium metežu« — Kozje stene v Trnovskem gozdu; slišno zaseda hiše prav blizu sovražne postojanke, na 30 metrov. Zdanilo se je. Sovražnik je pričel nažigatl iz htše, toda v drugo Ismer. Najbrže so kje drugje kaj opazili. »Ne bomo več čakali. Pali!« In iz oken je zagrme lo, da se je hiša nasproti kar poka-uha. Toda pieč.ebe«i so zidovi, da bi jim mogli z lahkim orožjem do živega. »Prekini ogenj! Počakajmo, da bodo prilezli iz luknje.* In spet je postalo vse tiho in beli so se res dali premotiti. NI minilo dolgo, pa se je prvi pok.-izal pri vratih, za njim drugI, tretji, sedmi. Prvi, menda je bil oficir, je pravkar nastavljal daljnogled k očeim kot da bi hotel nekaj opazovati. Tedaj je zaropotalo. Prvi »e je takoj zvrnil, dalnogled mu je odletel po tleh. drugi je ne-l< im čudno omahnil nazaj skozi vrata, ostalim pa se je posrečilo rešiti. Iz zgodovine IX. Korpusa (Nadaljevanje s 3. strani) furtkđiionarje, Gojsnci so bili istočasno učenci ln borci. Vsem šolam je bila posvečena velika pažnja, a ljudje, ki so v njih predavali in ki so se učili, so bili' skupno v šoli in borbi, vezali so jih skupni ideali, delili so dobro in zlo. Naše šole, ki so delovale v času najbolj krvave vojne, med sovražnikovimi postojankami, so najboljši dokaz organizacijskih sposobnosti, visokih borbenih vrednosti, razumevanja In konstiuk-tivnosti našega vojaškega in. političnega vodstva. III. ORGANIZACIJA, V enem letu se je razvila iz vojske Matije Gubca moderna Titova armada. Iz dneva v dan se Izpopolnjuje njena vojaška organizacija. Prve dni srno imeli samo brigade, katerih edino orožje so bile puške tn mitraljezi; danes pa imamo mitraljeze vseh mogočih vrst, razne minomete, razne topove. Takrat smo imeli samo strelske čete; danes pa i imuno specialne jurišne ediniee. Poleg t>h delujejo transportne, sanitetno, obveščevalne, sabotažne in druge specialne edinic«. Organiziran je nov rod Vojske: artilerija. potem pa tudi inže. nlrstvo z raznimi svojimi posebnostmi. Vse te ediniee so odlično organizirane, imajo točne sestave in oborožitev. V edinlcah obstoja pravilen vojaški odnos in uvedena sta disciplina ln red. Pred enim letom smo vzdrževali zveze samo s kurirji; danes obstoja poleg njih na našem celotnem ozemlju široko telefonsko omrežje. Brezhibno delujejo radloti legrafske, radiotelelc.nske in signalne /.ve- ze s svetlobnimi aparat . V tem razdobju so itašu Iznajdljivi DOCfli izumih o ova o-rožja, ki so se dobro Ukazala, toda o njih na tem mestu ne bomo govorili. Organizacija tfdinic EX. Korpusa kakor tudi podrejenih štabov in samega« štaba Korpusu se je v onem Letu tako ra/.vila in izboljšala, da si kar pred* stavljati ne moremo, Danes Imamo strokjjvnjako za vse p«v sobne službe, dam« so naši štabi moderno organizirani, vo jaško in strokovno, usposobljeni ter dorasli vsem nalogam, katero se sta vi j; »jo pred nas. Skoraj, ravno tako, kakor se je razvijala naša narodna oblast — se je razvijal tudi naš Korpus. Bolje rečeno, pod nje. govhn okriljem, in njegovo ,m ščito ne je razvijala naša narodna oblast na Primorskem. tihniL Švabi so se umaknili v bunker. Z veliko zagrizenostjo so branili vsak korak. Debele stena betonskih bunkerjev so kljubovale celo protitankovskemu topiču. Borba se je nadaljevala skoraj brez prestanka do noči. Pod našim pritiskom so Švabi izpraznili dva bunkerja in se umaknili proti cerkvi, čez noč se položaj ni spremenil. S pričetkom drugega dne pa je boj vzplamtel z vso silovitostjo. Naši borci so pokazali veliko junaštvo in vztrajnost. Vedno znova so se plazili nad bunkerje. Tam se plazi tovariš Merzek, iz 2. bataljona Gradni-kove. Privezal je vrv na španski jezdec, da bi ga odstranil. Ko se je plazil nazaj, mu je rafal presekal vrv. Vendar ne odneha. Zleze nazaj in zveze oba konca. Toda spet je krogla prestrigla vrv. Z veliko težavo jo je zopet zvezal, že čez trenutek je zopet presekana. To se je {ponovilo štirikrat. Odnehal pa ni, dokler mu ni u-spelo. V neki hiši tik pred postojanko se je ugnezdila skupina tovarišev iz zaščitnega bataljona divizije. Z močnim mitraljez-kim ognjem tolčejo bunker. Švabi obsipavajo hišo z minami in tromblonkami. Dum-dum-ke treskajo v sobo. Tovariš Tine skače z mitraljezom od okna do okna. Zdaj strelja iz kuhinje, zdaj lz sobe, nato zopet iz kleti. Tako so zaverovani v borbo, da ne opazijo, da jim gori že streha nad glavami, šele, ko že zajema ogenj vso frtavbo, se zavedo nevarnosti. Toda ven ne morejo več. V zadnjem trenutku so zlomili rešetke v kleti in se rešili. Pred bunkerjem je obležal težko ranjen tovariš. Mina mu je skoraj odtrgala nogo. že vćs dan leži negibno med obojestranskim ognjem. Nihče ne more do njega. Švabi najbrže mislijo, da je mrtev. Tudi ml ne vemo, kaj je z njim. Ko se je znočilo, se je bolničarka Zmaga z nekim tovarišem splazila proti njemu. Trikrat sta se morala vi niti vsled strašnega ognja iz bunkerja, šele četrtič se jima je posrečilo, da sta prišla do njega. Bil je šc živ. Noga mu je visela le še na tanki koži. Dvignila sta ga in k.l hotela odnesti. Tedaj je bil tudi drugi tovariš ranlen. Kljub silnemu ognju jo .... sauna odnesla težko ra-Z na.jv- čjim naporom ga ji je uspelo rešiti. Ko sta prišla iz območja ognja, ga je obvezala. Zdravnik ga je nato še pravočasno operiral. Junaštvo požrtvovalne bolničarke je ranjenemu tovarišu rešilo življenje. Ponoči se je začel zadnji napad. Sedaj pomagajo tudi borci Kosovelove. Naš minomet zadeva v polno. Tuljenje šva-bov v bunkerju naše samo podžiga. Vso noč divja boj Proti jutru so se Švabi umaknili v zasebne hiše. Ko so se naši čez dan r.omaknill nekouko nazaj, je |K»slednja peščica š va.be v pobegnila. Skoraj (polne tri fin: in noči je trajal boj. Razmesarjena 11 upla V liunki r ju so pričala O učinku plastika. Razpokane In okajene stene so zadnji osta-oek nemške strahovlade. Z o ;ta.nko:n so naglo opiavili na šl borci m postojanke Železniki ni bilo več. Januarske žrtve so bile maščevane. Medvošček MIlan Z bombami nad sovražnika Megla se je vlekla po gričih In dolini, ko je šla trojka ostrostrelcev v akcijo. Pust dan je bil. Njih misli pa so bile jasne; kovali so načrt, kje in kako bi napadli Svabe. »Gremo na postojanko v Ga-berku ali Poljane?« povprašuje tovariš Vldic Slavko de-setarja Pegama Franca. »No vem, kam bi jo mahnili. Odločimo se. Poten DnjprarVton načrt. Kaj praviš Milan, kam bi šli?« Stankovlč Milan se je zamislil. Ni mu poznan teren. Sicer je že hodil tu okoli, toda povsem siguren nI o položaju. Pričelo je deževati. Drobu l kapljice so polagoma razpršilo moglo. Videlo se ja V dolino. Tam je ceikev, sovražna postojanka, tam doli so hiše, tam je vas -— Poljan »Pojdimo v Poljane.Poskust-mo nocoj tam svojo srečo. Noč Je terana, morda nam uspe.« *Dobro, pa pojdimo v Polja, ne! S hriba si ogledujejo vas. Počasi in pr vidno jo mahnejo proti dolini. Na pol pota nalete na nekega starčka. Ustavijo se, časa je Se dovolj, malo po-menka ne škoduje. »Povejte, oča. kako je doli v vasi? Kako Imajo Svabi napravljen bunker?« Starček pogleda proti vasi. Kot bi govoril samemu sebi jim pripoveduje. » V cerkev so se »pravili. V line cerkvenega stolpa so postavili mitraljeze, Se minomet so spi avili t ia gori. '»d koder bi se morala razlegati samo p»'-sem zvonov. Iz cerkvenega stolpa bi nas radi pomorili... Ja, Ja. . . naše najboljše bi radi uničili. Iz zakristije pa so si skopali vse do postoj.mke rov. Celih dvajset metrov je dolg Med postojanko in cerkvijo stoji nad rovom bunker. Tudi tam Imajo postavljene za naše ljudi strojnice Oh. ti' Poječi pa so... boje<čl ,. . tam okoli no vse prepletu s žico ... in niti v cerkev ne morem . .. Pa. kam greste, tovariši'.' ,lth boste morda napadli?« »Hm, morda,« se namuzne desetar. Poslove se. Trojka stopa po hribu navzdol. Starček je naplavil nekaj korakov, se ustavil, uprl na palico In glulal za njimi. »Tako mladi ln t.iko veliki junaki. mrmra sam pri s«'bi. »Nanje — na vse, ki so Jim . naki, se ozii a sedaj nas narod, z njimi trpi, z njimi bo stopil v boljše in lepše življenj, v svobodo. Ti naši partizani!« Še jo gledal za njimi. V ml-Klih je bil i njimi in z vsemi, ki se bo i e za slov uski Ma i od Ka ko rad ima te naše fante. Oni pa hite naprej proti vasi. Zmračilo se j«. Vse so pr.uni- slih. Vsak ve, kaj >..... i storiti. Milan in Slavko bost k šla -i pokopališče. Točno ob devetih bosta odprla na svabe v p«xsto. j/inki ogenj. Svetline nahodfl bo.ta poslala med nje Z njimi bosta zabrisala, sled za tovarišem desetarjem, ki bo Izvršil najtežjo nalogo. Zlezel bo na cerkveno okno. Ko bodo počili prvi streli, bodo hiteli Hvala po rovu v cerkev In tod v zvonik k mit ral j. zoni. V cerkev bodo prišli, pri oknu jih bo čakal Pegam z l>ombami v rokah. To pot ne bo pela strojnica v zvoniku. I >olr>čijo zborno mesto ln se raztdetjo. Počasi ln previdno stopa Pe-gam ni d hišami v vasi. Ogleda si cerkev — okna no osem me. t rov visoko. Kabli bo lestev. Pri i v-a ' lu ji hiši se spenja po zidu vinska trta. Podi.' vi so obirali grozdje, lestev so pustili. Vzame jo scIh>J. Žal Je prekratka ; se eno !x> rabil Kmalu stakne tudi drugo. P--' i ka na vrata; tudi vrv Je dobil. Hitro zveze (»bo lestvi. Naprej. Preti cerkvi Previdno nosi lestev. PreCOJ težka je. »Vražji penek. na babi se je manjkalo, mrmra sam pi i so l>i. Previdno [m>loži icstev na tla In jo ina.line nazaj na rob vasi. Tu s* sesuje In skrije škornje v grmu. Sedaj gre lažje, m .slišno stopa. Naprej. . previdno . . lestev je sicer I ž ka. toda volja zmaguje. Prt žični oviti se ustavi. Ne slišno položi lestev na tla Siv, šk, osemkrat je prerezal žico. (Prisluflkiuje .., Vse je tiho. Naprej /. lestvijo k oknu. /. muko ln težavo Jo postavi. Hitro navzgor. Pogleda v cerkev. Iz zakristije prihaja odsev luči. Iz. lova prihajajo žarki. Zmotil se je z.a eno okno. Hitro je pre vi. Težka jc Malo je zaropota lo, ko jo jo prislonil k z'du. Policijski pes je zaslišal šum. Sedaj laja. Hitro po lestvi navzgor, ln bombe v roko. Bom, lx>m, Ikmu . .. Stlrl, pet . . devet, Pok, pok Sv tleči Izdrelkl let e proti postojanki, Tovariša sta napadla po do:;ovoi ti. V cerkvi se sliši odmev kora kov. Pes laja. Po rovu hite v cerkev. Vedno bliže prihajajo. Sedaj so v cerkvi. Hov, hov. pes je zalaja! v okno šftk . . . bmunin. Lajanje j,- utihnilo. Vse je tiho, nekaj stokanju se sliši, se eno, da .se nt bo kdo mu čil« Sdk . ., buunun, V cerkvi je vse potihnilo, sest ali si dem mrtvih. Silna eksplozija In puh sta mu vzela ravnoteži'' Skočil je z 1 stve, se previdno splazil nazaj skozi žico. skozi vas In si za vasjo obul škornje. V vasi ropota. Švabi mislijo, da je v vasi ce!a brigada. Sva bei>ran,"i mj postavili zajed«. Streljajo s plinskimi duindurU' kami Svali.ski mitraljezi se <» glasa jo, mine padajo. raket« lete po zraku. Pravi sodni dan. Trojka je že daleč iz va-a'-I lite proti z.hoi nomu im st.u Vsi so ; e si oi no prebili skozi z.iS'" de. Skrb jiiii ne da miru. DTU| za drugega se bojo. »Ali si i° »rečno zvozil ?« misLl tu has misli ima drugI. I.šv 'jo se. Koe. no s■• naj« lej<». Ve- ■ 11 jim žan v obrazu. u" »e najdejo. Stiskajo si ro**j I ' in i 's so z bomb um potolk' sovražnika, jutri gredo naprf^ ostrostrelci Narodno osV»»b< -dilne vojsk, bi i' |o povs"'l •4,>' vražnlka kamor koli pi Idejo- Goro*4 £ GLAS flOKKN.ISKK