Prnurn^mm®	a mn»
f^Oatmna pavsaiirama.
iStev. 91.
V UubHanl, v sredo 16, mala 192B
Leto I
NAROBNO RADIKALNI DNEVNIK
&halä «sak dan zjutrai, SzvzemSi pondeiike. Hesažna naročnina:
«t}üb!|ani Din 10*—» po pošti Din 12*—» inezefnstiro Din 20*—
Uredništvo: Woifova ulica St 1/L — Telefon it 213 Brzojavni naslov: »Novostl-UubHana**« Upravništvo: Marijin trg žt & - Telefon it 44.
Oglasi po tarifu. Sprejemajo se te do 15. ure. Pismenim vprašanjem na) se priloži znamka za odgovor, gaiun pri poštnem ček. uradu št 13.238.
V lagati.
Demokratska stranka je zagasila v n&aio, iz katere se vsaj v doglednem Času ne bo mogla preriti do bivših po, žicij. Igrala je skoro vsa leta po osvo bojenju vidno in važno vlogo v parlamentarnem življenju naše države, ali zadnje volitve so jo tako oslabile, da spričo svoje notranje razdvojenosti ne more zlahka postati činitelj, kakor je jnla pred 18. marcem 11.
Danes je ta stranka v opoziciji. To ijai nič čudnega; bolj čudno je to, da se demokrati z dejstvom, ki ga vsaka druga parlamentarna stranka kvitira ravnodušno in v polni zavesti svojih kontrolnih nalog in funkcij, nikakor ne morejo sprijazniti. Njim gre v P" ' vrsti za sladko oblast. Ministrski i:. raciji, policija, uradništvo, fondi... vse to je skopnelo, kakor pomladanski sneg. Niti lojalne opozicije ne marajo igrati pristaše stranke o kateri kroži glas po ysej deželi, da ie »državotvorna«, »hrbtenica države...« Kdor hoče videti Šolski primer politične nedoslednosti, naj vzame v roko demokratska glasila tz dobe, ko je bila bivša radikalno-de-niokratska koalicija še na kulminaciji svojega udejstvovanja. Primerja naj takratni ton s pisavo teh glasil od danes. Kolika razlika! Nikdo ne zahteva od bpozicijonalnega lista klečeplazstva pred vlado ali bogvekako objektivnih slik dnevne situacije. Ali to, kar gromadijo demokratska trobila, od »Preporoda* in »Riječi« do »Jutra« dnevno v svoje stolpce, je že od sile. Tako pišejo ljudje, ki so izgubili prisotnost duha. Velika modrost taktike je, v spremenjenem položaju ohraniti hladno kri. Argumenti prepričajo šele tedaj, če so bili porojeni v treznih, razsodnih glavah. Toda v Istem hipu, ko Je tendenca močnejša od zdrave logike, je apel na razum političnega pristaša že zgrešen. Radi tega je treba pripomniti; Demokrati imajo do-kro razpredeno, a kvalitativno najne-^Pešnejše časopisje. S tendnco so ho-pobijati druge, pri tem pa so poza-Pili, da ima vsaka batina dva konca.
V skupščini je dodeljena decimira-bim demokratom primerna vloga. NRS bi iz nje izišla homogena vlada je svoj-čas izjavila, da bo z veseljem pozdrava vsako inicijativo in sodelovanje, ki baj služi konsolidaciji države. Skupščina stoji pred važnim razdobjem gospodarske in socijalne zakonodaje in tu se Opirajo demokratom, ako jih slepa ^rtizanska strast ne bo peljala v skuš-bJave, nove možnosti hvaležnega udejstvovanja. Na njih je, da pokažejo svojo državotvornost, ko bo forum naroda fe-seval uradniško vprašanje, invalidski Problem reformo dačne zakonodaje in
drugo.
Tistim^ ki proti novemu režimu ne morejo iznašati drugih očitkov, kakor »vefesrbstvo«, »plemenska vlada« itd. eijajo sledeče besede; Naš 12 mfl.
te sit političnih trzavic, njemu e ü<x-e krepkega obnovitenega dela na gospodarskem, socijalnem in kulturnem S!;^eSibki smo> da bi Si smeh dovo-K rvTaj?h “ brezplodnih političnih
NŽLTsfS" 2apadn“' «fcmotaacu.
i!Snl nnL %amo 41x11,0 postaviti na ie dem°kratska stran-
Kff drŽaZ0tV0^a’ Ce«r mi v celoti m kategončno nikdar tajüi nismo potem je njena prva naloga, da se' čuva »red besnim obstruiranjem v narodni skupščini. Njen interes ni, da se hkrati h1 na idijozen način odtuji vladi in - »stali opoziciji.
v Zagata, v kateri tičijo danes derno-J^b, je dobra šola. Morda se povrnejo u^ani k spoznanju, da tradicije in ve-radikalizma s svojimi dosedanjimi kodami ne bodo nikdar omajali. Ta-rv Putiko čaka brezpogojni bankerot nSoi0feJo obdržati še to, kar jim Je stalo Ig. marca, morajo delati stvarno Ječijo, sicer jih bo ljudska nevolja fn drugih volitvah s strašno silo pihni-političnega pozorišča.
Aretacija komunistov na Poljskem.
caio^	tj i5‘ “b13* Kakor poro-
caw listi, se je posrečflo noHci« a» ip
izsledila veliko komunistično tajno zve-^ Jari. aretiranih 42 osebah so našli obtežilm materijal, ki se nanaša tuđi na

Seja narodne skupščine.
DEMOKRATSKA BORBENOST PONEHALA? — ZADRŽANJE OPOZICIJE,	>
Beograd, 15. rnaja. (Z) Danes predpoldne ob 9.40 je začasni predsednik narodne skupščine g. dr. Peleš otvori! sejo narodne skupščine. Seji so prisostvovali malo ne vri narodni poslanci. Dr. Janjič je prečital zapisnik zadnje seje, ki je bil sprejet z glasovi radikalne stranke, jugoslovenskega kluba in muslimanske organizacije. Poslanci jugoslovanske demokratske in zemljoradniške stranke so glasovali proti. Nato se je prešlo na čitanje poročila verifkacijskega odbora. Dr. Kojič Je kot poročevalec večine prečital poročilo, za njim pa ie dr. Pera Markovič oddal oddvojeno poročilo demokratov, Duja Dimitrijevič pa oddvojeno poročilo zemljoradnikov. Poslušalci so bili med čitanjem poročil precej mirni. Na to je povzel besedo dr. Kojič, ki je branil poročilo verifikacijskega odbora. Prišlo je le do medklica demokratskega poslanca Dušana Boškoviča, ki je pred-bacival agitacijo v imenu kralja. Med Kojičevim govorom so demokrati napravili še več medklicev, splošno pa je bilo opaziti, da demokrati niso bili borbeno razpoloženi, kakor se je pričakovalo. Kot prvi demokratov je govoril g. Ljuba Davldovič. Gospod Davidovič je napadal vlado, češ da je nastopala proti demokratom s policijskim režimom. Prav tako, da je vlada zakrivila nekatere zlorabe v verifikacijskem odboru. Na to je prešel na odpuščanje demokratskih uradnikov. Od časa do časa so radikali z medklici vpadali govorniku v besedo, medtem ko so se poslanci Jugoslovenskega kluba in muslimanske organizacije vedli popolnoma mirno. Kot drugi govornik je b! prijavljen gospod Svetozar Pribičevič. Seja se bo najbrže popoldne nadaljevala. Na seji bo govoril g. Pribičevič in še kak govornih iz opozicije. V parlamentarnih krogih sodijo, da bo današnja seja trajala precej dolgo.
Beograd, 15. maja. (Z) Danes dopoldne ob 4. uri se je nadaljevala seja narodne skupščine. Na seji je govoril zmljoradnik Voja Lazič. Za njim Je govoril demokrat Dragotin Pešič, a odgovoril mu je minister Uzunovič. Na to le Še govoril poročevalec večine radikal dr. Kojič o terorju v krajinskem
okrožju. Za njim je govoril dr. Velizar Jankovič, a Pa moment govori socijalist Nedeljko Divac.
Beograd, 15. maja. (Z) Današnja »Samouprava« piše o zopetnem prihodu Radičevih delegatov v Beograd In pravi; Radičevi delegati niso vladi stavili nikakih zahtev niti o občinskih volitvah v Hrvatski in Slavoniji po starem avstrijske zakonu, niti o kakih brezplačnih voznih listkih za pot v Zagreb. Vlada odločno demantira, da bi bila stavljena kakršnakoli zahteva ali kakršnakoli želja v tem zmislo. Kar se v ostalem tiče brezplačnih voznih listkov, jih Je morebiti izdal začasni predsednik narodne skupščine dr. Peleš, ki je pristojen za izdajanje brezplačnih poslanskih voznih listkov, vlada pa o tem ne ve ničesar.
Beograd, 15. maja. (Z) »Tribuna« poroča; Še vedno se v vseh političnih krogih govori o prihodu Radičevih delgatov v Beograd. Demokrati trde, da je bil ob tej priliki sklenjen sporazum med radikali in revizijonističnim blokom, da se v najkrajšem času Izvedo občinske volitve na Hrvatskem po starem zakonu. Radikali pa nasprotno izjavljajo, da to ni res in da ni bil sklenjen noben sporazum, ker sc Radičevi delegati prišli v Beograd po drugih poslih. Čeprav je radikalna trditev toč-nejša, se vendar v političnih krogih trdovratno zatrjuje, da se bodo razgovori v najkrajšem času začeli; nekateri poiitičarji ceio mislijo, da so ti dogovori od včeraj v teku. Dr. Korošec je v Beogradu in smatrajo njega za Radičevega pooblaščenca za dogovore z radikali. Dosedaj se ni bilo mogoče informirati, v koliko so vesti o teh dogovorih točne. Danes je v skupščini pričela burna seja, ki ne daje niti malo izgleda na hitro in uspešno delo. Demokrati in zemljoradniki vodijo najbrez-obzimejšo obstrukcijo, a to znači, da bo skupščina imela prav slab rezultat. Isti čas, ko v Beogradu demokrati in zemljoradnik? obstruirajo proti vlad!, nadaljuje v Zagrebu Radič s konferenco, kafere glavni cilj :•.* zveza prot! Beogradu. Situacija je še jako težka in nejasna, vendar pa se razmere po malem boljšajo.	v.
Iz seje ministrskega sveta.
Beograd, 15. maja. (Z) »Politika« piše: Pol ure snočnje seje je vlada posvetila referatom posameznih ministrov. Tako je med ostalimi poročal minister prosv. g. Trifkovič o akciji profesorjev, da podajo ostavko in da 31. t. m. zapuste delo. Kaj vlada o tem vprašanju misli, ni še službeno objavljeno, ali trdi se, da ni niti najmanje razpoložena ugoditi zahtevam in da vidi v profesorskem pokretu navadno stavko. Iz tega bi se dalo sklepati, da minister prosvete ne bo uvaževai ostavke profesorjev; kajti izključeno je, da M vlada ugodila njihovim zahtevam, ker ji tega ne dopuščajo finančna sredstva- V zvezi z izdelovanjem uradniškega zakona je minister za promet predložil vladi Specijalni del tega za-
kona, zakon o Železničarjih. Na snoč-nji seji Je minister pravde dr. Lazar Markovič izčrpno poročal o zakonu, o sodnikih, ki ga hoče vlada predložiti narodni skupščini. Ta zakon med drugim predvideva splošno povišanje sodniških plač. Minister pravde je hkrati tudi stavil predlog, kako naj se najde kritje za povečanje izdatkov. Po mnenju ministra pravde bi se to dalo izvesti s povišanjem nekaterih sodnih taks. Za proučavanje tega zakona je ministrski svet izvolil ožji komite, iz ministrov dr. Laze Markoviča, Miše Trifunoviča in dr. Ninka Periča. Zaradi skupščlncVe seje, ki bo trajala dopoldne In popoldne, se vlada danes ne sestane, pač pa bo imela sefa Jutri
Nadaljne francoske zasedbe.
Frankfurt o. M., 15. maja. Ob 4. uri zjutraj so prišli Francozi v mesto Lemburg, ki leži v nezasedenem ozemlju in so zasedli kolodvor, poštni urad in druga javna poslopja. Mesto je od drugih zasedenih krajev popolnoma odrezano. Pri več prebivalcih so bile izvršene hišne preiskave.
Berlin, 15. maja. »B. Z» am Mittag« doznava iz Frankfurta o. M.; Francozi so sinoči zasedli hčehstersko tvornico za izdelovanje barv. Nad mestom Höchst je bilo proglašeno obsedno stanje.
Ludwigshafen, 15. maja. (W) Danes ob 5. uri zjutraj so Francozi zasedli tvornico za anilin in svilo. Delavcem je zabranjen dostop do tvornice. Nastavljene!, ki so imeli nočno službo, so smeli zapustiti tvornico, ki jo je zasedel polk francoskega voj-štva. Cestna železnica počiva.
Berlin, 15. maja. Za čeraj popoldne predvidena seja državnega zbora se ul vršila. Bila ie. kakor noreča »Ta-
geblatt«, odgođena za danes. Po včerajšnji plenarni seji državnega zbora so se posamezne stranke bavile s položajem, ki je nastal na podlagi obeh not. Četudi ni prišlo do nobenega sklepa, vendar mislijo listi, da prevladuje prt sveh strankah nazor, da je treba nadaljevati razprave vkljub neugodnemu vtisu, ki sta ga napravili obe noti v berlinskih parlamentarnih krogih.
Frankfurt o. M., 15. maja. CK) Ob 4. popoldne so Francozi zopet izpraznili Limburg. Francozi so v mestu nabili letake, v katerih razglašajo, da Limburg spada od 16. maja naprej k zasedenemu ozemlju.
kralj v topoli.
Beograd, 15. maja. (Z) Nj. Vel. kralj Aleksander in romunska kraljica sta danes zjutraj odpotovala v Topolo, da se poklonita na grobu kralja Petra. Vrnila sta se popoldne. Romunska kraljica bo s svojim spremstvom odpotovala v Bukarešte.
Japonski odgovor Nemčiji.
Berlin, 15. maja. (K) Japonska vlada izjavlja v današnji noti, ki jo je v odgovor na noto državne vlade od 2. maja danes izročila zunanjemu uradu, da ne more pritrditi nemškemu reparacijske-mu načrtu, niti glede skupnega zneska reparacijske vsote, niti glede plačilnih modalitet in garancij. Ker japonski interesi aa separacijskem vprašanju sedaj
niso baš tako veliki in vitalni, kateor interesi drugi držav, na katere je bila nota naslovljena, se japonska vlada ne spušča v podrobnosti. Jako pa želi, da nemška vlada podvzame druge primerne korake, ki bi olajšali skorajšnjo prijateljsko ureditev vseh reparaeijskih vprašanj na pravični podlagi.
Ruski odgovor Angliji.
London, 15. maja. (W) »Eve-nlng Standard« poroča, da je lord Cur-zon prejel včeraj odgovor ruske vlade Kakor listi nadalje poročajo, se je sestal popoldne kabinet, da prouči rusko noto. »Evening Standard« javlja, da nota ne obsega nobenih želj sovjetske vlade, da bi se razveljavila trgovinska pogodba, ali da bi se prekinili angleško-ruskl odnošaji. Ruska nota predlaga.
da se razpravlja o vseh vprašanjih, k-se tičejo angleško - ruskih odnošajev. Ne more se dovolj povdarjati, tako pravi imenovani list, da nikakor ne po-menja, da bi se morali prihodnji petek odnošaji, oziroma trgovinski dogovori ukiniti, četudi stavlja angleška nota za niski odgovor rok 10 dni. Sovjetska vlada je podelila Krasinu polno moč za vse tozadevno razpravljanje.
Mala antanta In Madžarska
Beograd, 15. maja. (Z) »Politika« javlja iz Prage: Iz dobro informiranih krogov se doznava, da so predstavniki male antante v reparacijskl komisih' naznanili pogoje, pod katerimi bi dali finančno pomoč Madžarski. Kot prvi pogoj so predstavniki male antante zahteval!. da se na licu mesta ugotovi stanje madžarskih financ in produkcije. Dalje so zahtevali kontrolo nad madžarskimi financami in istočasno nad celo administracijo. ker je dokazano, da je današnjega stanja kriva politika Madžarske, ki v nasprotju z mirovnimi pogodbami drži veliko oboroženo vojsko. Tudi vzdržuje Madžarska iredentistične organizacije, kar vse zahteva velike vsote denarja. Predstavniki male antante so zahtevali, da se razpuste vse take organizacije v državi.
Lausannska konferenca.
Lausanne, 13. maja. (Br.) Lausannska konferenca je dospela do kritične točke, kot sta se izrazila francoski general Pelle in Ismet paša. Okoli dveh problemov se sučejo pogovori konference že teden dni. ne da bi prišli do definitivne rešitve, namreč okoli plačevanja kuponov in kapitulacij. Rezultati, ki so se dosegli dosedaj, so skoraj vsi na korist Turčije; nobena važnejša koncesija ni bila dana s strani Turkov. Od vseh strani skušajo sedaj pomagati z dobro voljo, da krene konferenca na drugo pot	Av.
----- • ■
Slovanska unlfa.
Pariz, 15. maja. (Br.) Tu so se sestali zastopniki raznih slovanskih narodov: Rusov. Poljakov. Jugoslovanov, Bolgarov in Čehoslovakov pod pred-sedništvom g. Slsa, predsednika češkoslovaške kolonije v Franciji in so sklenili ustanoviti komitč. ki se bo imenoval Slovanski komite. Prvič po premirju se je sestala družba, ki je vsebovala zastopnike vseh slovanskih narodov, ki so se dogovorili za skupen program.
Akcija orotl
„makedonstvuiuščim”.
Beograd, 15. maja. (Z) »Politika« Javlja iz Sofije: Vladni sklep, da se primejo makedonstvujušči, se bo izvedel po vsej državi. Dosedaj še ni znano, natančno število aretiranih, računa pa se, da je prijetih približno 5000 oseb. Med aretiranci je tudi bivši kasacijski prokurator in delegat bolgarske vlade na haaški konferenci, Toma Karangjulov, bivši predsednik bratstva. Oba sta odvedena v zapore v Slivenu. Toma Karangjulov je bil 1. 1889 gojenec, doma Sv. Save kot dijak 6. gimnazijskega razreda, leto na to pa je pobegnil na Bolgarsko, kjer Je dovršil šole in postal eden vodij »makedonstvujuščih«.
Beograd, 15. maja. (Z) »Politika« javlja iz Stipa: Predprošlo noč je v srezu Malinski poskušala prestopiti na naše ozemlje bolgarska komitaška banda. Toda en kilometer od meje so naleteli na našo obmejno stražo, ki je takoj s puškami začela nanje streljati. Nato so tudi komitaši začeli streljati in brž se je vnela prava bitka, ki je trajala dve uri. Komitaši so se začeli umikati preko meje, preganjeni od naše straže. Isto noč je imel naš zasledovalni oddelek pri Žani - Tepe spopad s knmitiUU- Z obronkov planine Ggraždea
je bilo namreč javljeno, da je tam šibkejša četa komitašev. Ko je pri Žani-Tepe to četo naš zasledovalni oddelek obkolil in Jo pozval, da se uda, so ko-mitaši odgovorili z ognjem. Kmalu se je videlo, da so samo trije. Borba je dolgo trajala. Z nasprotne strani te ogenj prenehal čez tri četrt ure. Ko so naši prišli v bližino, so našli enega ko-mitaša mrtvega, drugega pa težko ranjenega. Na naši strani ni bilo žrtev. Ubiti in zajeti komitaš sta iz sela Smo> mirova. Ko je brat ubitega kojnitaša izvedel, da mu je brat mrtev, se je sam obelil.
Obsodba vojaških
upornikov.
Zagreb, 15. maja. (Z) Iz Sarajeva javljajo, da je bila včeraj pred vojnim sodiščem v Sarajevu razglašena razsodba proti onim 59. vojakom iz Hrvatske, ki so se lani v Plevju uprli Obsojenih je 12 kolovodij na tri leta, eden na dve leti in pol ječe, vsi drugi pa so onroščeni. Na tri leta so obsojeni; Toma Blaško, Stjepan Matašić. Ivan Krznarlč. Ivan Butvrac, Jurčič, Puriš, Jovanovič, Lu'ić, Serbedžija, Matašić, Tomljeno-vić in Filipovič, na dve leti in pol pa Blazević. Ostalih 46 obtožencev je bilo oproščenih vsake krivde. Obsojencem se je vračunal čas preiskovalnega zapora. ki je trajal skoraj leto dni Kol olajševalno se je smatralo dejstvo, da je upor nastal spontano brez kakih priprav in pa da so obdolženci brez uporabe sile oddali orožje in so vrnili v vojašnico.
STINNES V LONDONU.
Pariz, 15. maja. (K) »Chicago Tribune« poroča iz Londona: Na prvo zbo-fovame zastopnikov brodolastnikov, kjer je šlo za posvetovanje o vprašanju ladijskih tovornin, je prišel čeprav nepo* vafclten popolnoma nepričakovano Hugo Stinnes in zahteval kot zastopnik velike nemške parniške družbe, da ga pripuste k posvetovanju. Posamezni delegati so se tej zahtevi upirali, končno pa so se udali, ko je Stinnes pretil, da bc začel tarifno vojno posebno, ker mu nizke mezde pri nemški trgovinski mornarici omogočajo, nuditi nižje prevozne cene kakor v vseh drugih deželah. Na koncu zborovanja Je Stinnes izrekel nado, da bo prihodnje zborovanje V Hamburgu.
MEDNARODNI TRGOVINSKI KONGRES.
Beograd, 15. maja. (Z) Mednarodni trgovinski kongres v Pragi bo svečano otvorjen 21. t. m. Naša delega cija bo 19. t. m. zvečer odpotovala preko Dunaja v Prago. Na čelu delegacije ho minister za promet g. Velizar Jankovič.
Današnje prireditve.
V	Ljubljani:
Drama: »Idijot«. Red A Začetek ab pol 8. uri zvečer.	,
Opera: »Carmen«. Izv. Začetek ob 8. uri zvečer. Naslovno vlogo poje gospa Jasnina Rewicz Sowilskl.
Kino Matica: »Kadar lisne vene«.
Kino Ideal: »Oreh ene noči«.
Kino Tivoli: »Princesa Oštriga«, Ossi Oswalda.
V	Mariboru:
Narodno gtedallžče: »Ubijač«. Red C-In kuponi_________________________________,
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna SuSnik na Ma-riiinem treu in Kuralt na Oosposveteki sti

EfeaTO® jfi@¥®sfl«

— Radi pokvarjenih telefonskih prog včeraj nismo mogit v večernih urah govoriti direktno ?- Beogradom, vsled česar je izostalo nekaj cajnovejših noro-Cil, kar naj nam cenjeni čitatelji blago-volijo oprostiti. Ured.
— Župan dr. Perič Je odpotoval v občinskih zadevah v Beograd ter vsled tega ta teden ne sprejema strank.
— Iz državno službe. Upokojen je Mi-hae! MIhor. Inspektor II, razr. nadzorništva parnih kotlov v Ljubljani. — Pri gradbeni direkciji v Ljubljani je imenovan ■sa arbi-tektskega pripravnika diplomirani arhitekt Josip Černivec, — Na univerzi je bil ime-ftovan za pisarniškega oücijala v X. čin. razredu Albin Bevc. — Pri oddelku za 'kmetijstvo jo sprejet v državno službo in Imenovan za definitivnega 'upravitelj računski narednik Stanko Gostiša. — Alojzij iSterbuncelj, kanclist pri okrajnem glavarstvu v Brežicah je začasno upokojen.
— Smrt soproge predsednika Masary-ka. V nedeljo zvečer je umrla soproga predsednika čsl. republike Masaryka. Nj. iVel kralj Aleksander je brzojavno sporočil predsedniku svoje sožalje v imemi na- • še vlade pa je Izrazil zunanji minister dr. Ninčič sožalje čsl. poslaniku v Beogradu. Pokojnica je bila rojena v BrookUnu v Ameriki. Masaryk se je z njo seznanil v Lipskem ter se je kmalu nato poročil. Ko Je bil poklican za profesorja filozofije v
•— Pozna samo ta način. V Zagrebu so zaprli nekega brezposelnega pekovskega pomočnika, ki Je s palico razbit neko iz-itlestu? magistrat .lubUansks bo vzel	’ožbeno	okno,	da oi na ia način ukradel
v službe poklicnega gasilstva več moči	žriožent	predmete. Na vprašanje kako
Kdor reflektira na službo naj vioži prošnjo	•	f&ore biti -ako	fredrzen, je Izjavil* da jfozna
na mestni magistrat Pravico do službe	1	'iamo ta	.račin	vloma Vendar pa zadostuje
imio do 30 let stari r,repki umski s-oko- 5 tudi ‘a •v*'Čin. da kdo pride pod ključ, delci' (mizarji, zidarji, tesarji, ključavničar- j	železnici. Te ;lni so Pripe-
ji, mehaniki .itd.) Pogoji za sprejem se iz- 1 •lall v zagrebško bolnico nekega 19 letnega
vedo v gasilskem uradu v Mestnem domu.
— Razpis služb. Oddajo se mesta okr. babic v Mošnjah, Begunjah in Ovšišah. Pravilno opremljene prošnje naj se pošljejo do 15. junija na okrajno glavarstvo v Radovljici.
— Prijave za srednješolsko službo. Da
dobi višji šolski svet pregled uporabnih suplentov za srednje šole In učiteljišča, naj se mu tisti kandidatje, ki so dovršili filozofske nauke in žele za prihodnja šolsko leto kakega mesta, priglase pismeno ali osebno s potrebnimi podatki in potrdili (kraj in leto rojstva, sed. bivališče, stroka, za katero so usposobljeni ali se zanjo pri-pravijajo) vsaj do dne 30. junija t. 1..
— § S04. Anton Šurk, delavec in posestnik v Cikavi, je nahrulil ob priliki nekih uradnih poizvedb po!, agenta Viljema Pečarja, pri čemur ga je ozmerjal, mu oči-j ta leelo razmerje s sestro in se pridušil, da se ne boji cele policije. Za to nepremišljenost se bo zagovarja! pred dež. sodiščem v smislu § 104. — Podoben slučaj se je pripetil v Trnovski ulici kjer je posestnica Marija Breskvarjeva napadla slugo mestnega iizikata, ki je prišel službeno po nalogu dr. Rusa k njej in naščuvala nanj celo
Prago, je prišla ž njim tudi njegova so- j psa. Tudi ona je ovadena pri drž. pravdni-iProga, ki se je že v Ameriki priučila češči- Jtvu.
ne. Imela sta 4 otroke. V svoji novi do- j _ jz pisarne Šentjakobskega odra. V movinl se je pokojna Cbarley Masarykova soboto, dne 19. t. m, nastopi pri nas kot mnogo pečala z ženskim vprašanjem in socijalizmom. — Pogreb se je vršil včeraj,
Sf torek na pokopališče v, Lanah.
Izkopavanje pr! nas pokopanih Iran- ; zadnja redna predstava na našem odru v cosklh vojakov. Te dni so v Paračinu pri- }. tej sezoni.
čeli z izkopavanjem francoskih vojakov. — Prvi vrtni koncert na Unionskem
gost dramatični odsek »Narodne čitalnice« v Kranju z dvema enodejankama, »Don Pietro Caruso« in »Maska satana«. To je
Svečanemu izkopavanju je prisostvoval kot zastopnik vlade dr. Voja Janjič, kot zastopnik parlamenta pa dr. Markovič. Ob tej priliki le držal dr. Markovič krasen govor v katerem je Izrazil našo hvaležnost öapram umrlim vojakom. Nastopilo je nehaj govornikov in končno še ravnatelj tamošnje gimnazije, ki Je pozdravil francoske predstavnike, kakor tudi navzoče so-rodnlke umrlih vojakov, y francoskem jeziku.
—	200 letnica nemške naselitve v Vojvodini. Novosadski »Deutsches Volksblatt« Poroča, da bodo proslavili Nemci letos 200-! letnico, odkar so se v Vojvodini naselili Prvi SvabL Proslava bo zelo svečana. Pri povorki bodo nastopili v narodnih nošah, Iti so Jih nosili prvi kolonisti leta 1717.
Poštne barake v Vojvodini Pred .kaj dnevi je prejelo poštno ministrstvo iz Nemčije na račun vojne odškodnine 3 železne konstrukcije za zgradbo poštnih barak, ki bodo postavljene v Novem Sadu Somborju in V Bečkersku.
—	30 letnica seizmološkega zavoda v Beograda. 10, aprila 1893 so »e položili prvi temelji za proučavanje potresov y Srbiji- Geografske društvo je 6 ponssčjo vlade in javnost! /gradite I. I90S. svoj® s.*a*d-jbo Ob tej priliki iv i-rfšio do ctirdomstsks-tsa spora med Avstrijo in Srbijo, kar j< Av-*trija mislila, da so stvorih Srbi podzemeljsko zvezo z avstrijskimi Slovani Na lice ^sta je moral priti avstrijski diptametični ‘astopnik. da se j« prepriM <s smeHwisb RVstro - ogrske trditve.
p — Novi češkoslovaški konzul v Splitu, T°slti ščekosiovaškega koazniat» v Splitu J® Prevzel novaferišovAUj kojtofag g Bohu-“šv Bene-l
,	— Kongres gSedailšiA igralcev v Spil-
% Kakor izgleda so se vse korporacije 0(MoČile, da bodo letos priredile svoje kongrese v Splitu ob lepi obali Jadranskega Igorja. Tako se bo vršil v v času od 5. do ?• julija kongres vseh gledaliških, opernih 1?, dramatskih umetnikov Iz cele države, tej priliki bodo nastopili člani beograj-zagrebškega ter ljubljanskega gle-,yusča v predstavah »Seviljskega brivca« »Rigoletta«. Razen tega se bodo vršile številna druge prireditve za širše pla-stl naroda.
nn ~~ Iz talne seje ljubljanskega občinske-P sveta. Imenovanja: Za magistralnega «jmisarja pri obrtnem oddelku se imenuje -
t,—za koncipista pa Stefan Repe. js, v1?‘ki poklicnega gasilstva: Ivan Kole-
Vili, -___ Tr ^ „1	^ Y Tikali
ste prišla Ivan Završan in Josip D " Stalno nameščen je Alojzij Ljubič, uopust se podaljša Cirilu Kochu in Pavlu
vrtu se vrši pri lepem vremenu v sredo 16. t. m. Se priporoča Franc Rom, restavra-ter.
— Poročil so }p včeraj v Laškem g. Jakob Soler, starešina oddelka iinančne kontrole, z gdč. Tončko Topole, hčerko posestnika in župana občine Marijagradec. Čestitamo!
— Razne nesreče. Potočnik Valentin, čevljarski mojster Iz Selc pri Kranju so je v nedeljo zvečer vračal s kolesom iz Škof-jeteke proti domu. Na ovinku pri Stariloki pa je tako nesrečno padel raz kolesa, da si je prebil črepinjo. Pripeljali so ga v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje je opasno. — Porenta Valentin, ključavničarski vajenec iz D. M. Polja je našel na travniku dinamitno patrono. Nekaj Sasa se je ž no Igral ter tolkel s kamenjem po njej, nakar je patrona eksplodirala ter mu odtrgala na levi roki tri prste. Zdravi se v bolnici. — Hribernik Simon, sin posestnika iz Zg. Tuhinja se Je zaradi neke malenkosti sprl s posestnikom Pavlom Klemenom. Le-ta ga je med prepirom udaril s polenom po levi roki ter mu jo zlomil »fAfed fesar se je moral podati v bolnico.
— Celjske novosti. V stavko so stopil krojaški, pomočniki v Celju. Stavka se je razširila na vsa podjetja, razen enega. Pomočniki so imeli minule dni pogajanja radi zvišanja mezd, katera pa niso dove-da do uspeha. Steds* Im, kakor j« videti, trajala dali Čass, Nego m e t. V nedeljo popoldne- s*.- je sa igraltšču »Atleti-kov« prt »Skalni kleti« vršila nogometna tekma med celjskimi »Atletiki« in športnim klubom »Varaždin*. Končala je z atnago »Atietikov« v razmerju 1:4. — V našem včerajšnjem poročilu o sprejemu »Stankoviča« je pomotoma izostalo, da je pri sprejemu pelo celjsko pevsko društvo pesem» Slovan povsod brate ima«, katera Je vzbudila veliko navdušenje.
— Mariborske novosti. Mehanik Karel Freund zi Dunaja je prišel v Maribor in je prenočnina tukajšnjem kolodvoru, kjer se vrši carinska revizija. Ko se je zjutraj prebudil, je opazil, da je izginila njegova denarnica z 1000 dinarji. — Policija je že včeraj Imela priliko, da uporabi poostrene odredbe pröti motilcem nočnega miru. Med drugimi so bili tudi na Tržaški cesti aretirani trije pijani p o »t r e š č k i. — Ustanovitelj prve jugo-slovenske Izdelovalnice blagajn, ključavničar Franc Schell praznuje v sredo 16. t. m. srebrno poroko, — V petek 1& t m. se nadaljuje 7. redna seja občinskega sveta ob «9. url. — v prvem mariborskem bioskopu le bila ukradena orzojavnemu delavcu, Ko Je z napeto pozornostjo obču-
tSesfle Ksen0e^l fr^^tihličmke *>val ^merikansko 'filmske TepTkTden^:
k-. t--“ dovoli Leonu Pogačniku n,. ®,']°5sko ulico. Karlu Polaku star. ua na ni ~*ce3i? 12* 1- Setinl, Mariji Zgonc razSM ^ v R°žno dolino. Mariji Zgonc se sfloRaÄ*?® v kavarniško konce-
živino zdravnikov v \TI ö^azrineSd vi" mesti
tnestnft arhitektov z „«Tb
dve mesti praktikantov % šehnig
bo. dve mesti s srednie-Xko jÄ?!'
«ocijalnopontičnem oddelku, 11 »ega praktikanta ter l mestodÄ ^«ničnega referenta. V izpra5eyaln0 komN se imenulejo obč. svetnik Zajc, fm jetnik Rant In ravnatelj Vole v svrbo po.' ^anja izpitov za računske uradnike.
«e Izplačevanje nbožnfb podpor. Stal-Čev^esečne ubožne podpore se bodo Izpia-obrai testnim ubožcem iz poljanskega socSS v Petek dna 18. maja v mestnem atnem uradu na magistratu.
f«mo'hnAvto“oI>ni8«I °Paža ?e*.	*8 av’
mobiii no ravnajo pri vožnjah z avto-zij-o p,;?? tozadevnih predpisih, temveč voli 1=; i, ° opozorilnim tablicam »Avtomobl-glim n,* sk°zI sela in vasi z blazno nalom ’ F°kra1 inska uprava opozarja tem po-sWi \se, aytomobiliste, da brzina vožnje 15 kiln6 a*ln vasi ne 51116 znašati več Kot dih oldiikih'flr^iU?0’ na križiščih, na hu-stora ?ak,dVaerv^h ,kraJIh' kJer nI pr0' likem promet itd n5tr C’ pri lzredno ve"
metrovPna Sro. %rnoastn? VeC kot 6 ^
log. da vsako proSi °rganl lmato na' nijo pristojni	vožnjo nazna-
— Kredi! za otroški sanatorij v Kovl-
Vadju, ki ga je ugrizni! r.ekel pes. Ko je prišel vlak na zagrebški kolodvor, je nesrečnež nenadoma umrl.
— Stavka krojaških äelavcev v Subotici, Vsi krojaški pomočniki v Subotici so st opili v stavko, ker so jim poslodajalci odbili zahteve za povišanje plač.
— Mlad morilec pred sodiščem. Pred sarajevskim sodiščem se je te dni zagovarjal 16 letni Risto Kovačevič radi poskušanega roparskega umora nad 10 letnim Topčaji-čem. Mlad hudodelec je bil obsojen na pet let težke ječe.
— Žrtev špekulacij. V Novem Sadu se je obesil neki podjetnik Sipič, ker je izgubil z nesrečnimi špekulacijami ves denar, ki ga je dobil od več strank za razna gradbena dela.
— Zarastla dvojčka. V Vrlici v severni Dalmaciji, je te dni povila neka kmetica dvojčka, deklico in dečka, ki sta oba zdrava, čeravno sta zaraščena skupaj na celi strani.
— Umor sina. Kos ta Stuiovič te Cerovega je žive! že delj časa v prepiru s svojim sinom edincem Manojlom. Očetu ni ugajalo sinovo obnašanje in ga je radi tega često pokaral. Nekega dne pa je vzel lovsko puško in ga ustrelil. Po svojem činu se je sam prijavil oblastim in izjavil, da je izvršil svoje dejanje v samoobrambi.
— Samomora z britvijo. Pri Sv. Andreju v Trstp so našli mrtvega nekega brezposelnega Vrtnarja. Prerezal si ie žile na prsih. SOletni nesrečnež zapušča ženo, katero prosi v pismu oproščenja za svoj čin. — Na tržaškem pokopališču so našli neko SOletno žensko, ki si je ...«rezala vrat z britvijo.
— Potovali bi radi brezplačno. Na parniku »Atlanta«, ki ko v kratkem odplul v Ameriko, so našli skrite tri moške, ,rl bi se radi brezplačno peljali v Ameriko. Mesto v obljubljeno deželo, so morali v tržaške zapore.
Nofosti h Primorske.
— Grozna avtomobilska nesreča v Bar-kovljah. Že večkrat smo imeli v našem listu priliko naglašati brezglavo vožnjo italijanskih šoferjev. Sedaj stoji Trst zopet pod vtisom strašne nesreče, ki se je pripetila v nedeljo zvečer v Barkovljah. Okoli 23. ure so se odpeljali Iz mesta v Barkovlje z javnim avtomobilom urednik lista »Piccolo« Rudolf D’Aronco, nek! uslužbenec tega lista Herman Mecchia, SOletni dr. Ivan Bor-iolottf ter njegova zaročenka 23 letna Pavla Morelli. Auto je vozil šofer Albanese, ki je hote! Čimprej dospeti v Barkovlje. Na mira-marskf cesti so srečali nek drugi automobil, v katerem sta sedela dva gospoda in dve gospodični in ki je tudi vozil v smeri proti Barkovljam. Med šoferjema je pričela prikrita tekma. Prvi je skušal drugega prehiteti in s tem imponirati svojim potnikom, Toda motorja sta bila prilično enako dobra in vožnja je Šla radi tega vštric. Že sta privozila v Barkovlje, ko se je Albanesu posrečilo priti za motorno dolžino naprej. S tem pa je bila usoda zapečatena. Iz Barkovelj je nenadoma privozil tramvaj ln sicer ravno po tračnicah, na katerih se ie nahajal Aibanesev auto. Šofer se ni mogel več ogniti in z velikansko silo je zadel v tramvaj. Urednik je Gete! v bližnje drevo in obležal nezavesten; mladi doktor Je prišel pod tramvaj, ki ga je vlekel še par metrov s seboj; njegova zaročenka je Istotako zletela v drevo; ostala dva pa sta ostala med polomljenim automobilom. Na pomoč so prihiteli mimoidoči ljudje in skušali ponesrečencem pomagati. Urednika in Pavlo so naložili na automobil ln ju prepeljali v bolnico, toda med potjo sta oba umrla. Umrl je tudi mladi doktor. Šofer ln Mecchia pa sta dobila le neznatne poškodbe. Albanese je takoj po nesreči zbežal. Voznik tramvaja je bil aretiran.
— Koncert pevskega zbora učiteljskih društev. »Učiteljska Zveza« priredi prihodnjo nedeljo matinč pri sv. Jakobu, popoldne pa koncert na Kontovelju. To je v kratkem že drugi koncert, ki ga priredi neumorno društvo. Prvi, ki je izborno uspel se je vršil v Vipavi
— Smrtna nesreča v mestni sirotišnici. V mestni sirotišnici se je približal vajenec Mangilll nekemu strojnemu kolesu in pri tem prišel z roko med kolo in pas. Ta ga je povlekel s seboj In ga z velikansko silo tre-
Ijačl Ministrstvo ra javna dela le odobrilo i ščil ob tla. Nesrečni deček je ostal na mestu kredit za zgradbo otroškega sanatorijuma mrtev, v Koviljačl. Obenem je razpisalo natečaj za zgradbo, ki se ho vršil 15. junija-
— Razstava znamk v Brnu. Društvo čeških filatelistov v Brnu bo priredilo v dneh od 5. do 15. avgusta prvo mednarodno razstavo poštnih znamk v Brnu pod protektoratom predsednika republike dr. T.
G. Masaryke.
postopa^0*11v^ltrogortJo*
zadn^nPSJIe^o^fSi £ ^ v
kot se je ugotovilo niso prišit dorm^l ki pa več so pobegnili. Eden izmed tehbe^n^' l£k011 oh Priliki kontrole potni^v u vlaka ln pobegnil.	v u
i Mu ~ Pobegnil je iz zaporov iz CiansW i%gP KBm, kJ Ig bU zaprt radi
Proti krivcem
Iz raznih krafev naša kraljevine.
— Grozen dvojni umor v Zagrebu. Ma-tekaterj zločin je vzbudil med zagrebškim občinstvom tako senzacijo, kot slučaj umora v Prekrižju, blizu Zagreba. Občinstvo kar požira dolge kolone listov, ki se pečajo z najmanjšimi podrobnostmi umora. Predvsem pa vzbuja ta zločin posebno pozornost radi tega, ker so v zadevo zapleteni -lani uglednih zagrebških družin. Dne 8. t. Si' |9 namreč našli trupli 30 letnega kroja-. ayka Kanajeta ter 52 let starega tihe-tf «a ^rija leličiča. Trupli ste bili pokrf-znan Jw!m vejevjem. Ker je bil Jeličlč di Knnsu!<apec in i® vzel usodnega dne tu-talroi uilff a „seboi 500-000 kron, je poUcija V zvezi I t 3* da *re *a roparski umor. oseb VsekaW1 6 bll° aretiranih nad 15 no pričIkotaH Pa 50 ,]udie najbolj nestrp-
glmnazijca Hrvojaapa“y^J ki V po Tz“ vršenem zločinu zbežal na Susvii- Lu.° j? ie hotel v daljni svet. Pr^et v stanovanju nekega znanca Pri „retini je zbeža na stranišče, odkoder je hote skočiti skozi okite na dvorišče, da bi la rešila smrt pred sramoto, kl jo je napravß sebi in svoji družim. Aretiranec je svoje dejanje priznal ta izpovedal vse podrobnosti umora. Žrtvi sta bili Izvabljeni v Ze-lengai In tam zavratno ustreljeni Ustrelil iu je neki Kralj, Paskijevič bo predan
Sokolski tresšniSb
— Sokolsko društvo v Ljubljani (Narodni dom) priredi v četrtek 17. t- m, ob osmih zvečer v društveni telovadnici telovadni nastop svojega članstva s sledečim vzpore.dom: 1. Jubilejne proste vaje članic. 2. Člani: mečevanje s sabljo. 3. Jubilejne proste vaje članov. 4. Članice: ritmične vaje s snežnimi kepami. 5. Izbrana vrsta članov na bradlji, ö. Člani: borilne vaje s palicami. 7. Kombinacija jubilejnih prostih vaj za člane in članice. — Vstopnice po 3, 6 in 8 dinarjev se dobijo v torek in sredo od 18. do 19. in pol v odborovi sobi ter v četrtek eno uro pred začetkom pri blagajni — Zdrav»I
Bz društvenega življenja.
— Zaključno predavanje v društvu »Soča* «e vrši v soboto, dne 19. t. m. v salonu »pri Levu«. Predava gosp. dr. Karel šavnik, delegat ministrstva financ o temi: »Seda-njost in bodočnost nase finančne upiave.« — Predmet zadevlje — posebno dandanes — v živo vse sloje ter vse privatno ln državno gospodarstvo. Razprava o tein predmetu dobi poseben pomen, ker jo bp obravnaval eden prvih strokovnjakov na finančnem po. lju Jugoslavije. Zato odbor »Soče« opozarja na to vefezanimivo predavanje ne le svoje člane In prijatelje, marveč 1 gospodarske ln finančne kroge vseh pan°S> ,nai ne zamude te ugodne prilike. — Začetek točno ob pol devetih zvečer. Vstop prost.
— Udruženje jugoslovensklb laženjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana vabi svoje člane k sestanku v četrtek dne 17. maja 1923 ob & uri zvečer v salonu »Pri Mraku«, .Rimska cesta in^ k IV. rednemu
škemu sodišču, k! ga bo izročilo našim ob- . občnemu zboru, ki se vrši v soboto, dne lastim. V svezi s tem umorom je bil v Ba- J —	- -—	~
, -.... ...... ,	„ I 30- maia 1923 ou & uri zvečer v Univerzi-
kru areUran neki Mlkoč, ki S« ie 1$ Jasli- ni dvorani (deželni dXdJMdJ
-Sa»Äs«,*, «"öas ~ Mmääs

^»'■^>iCiw>!i''»nii'iiliwrisi»iiii''Wiw«et»Miniii|iii»i<eiiii li l ...
-•	• -.r...'.	- f}
John Stuart MilL
John Stuart Mili, filozof in narodno gospodarski, pisatelj sc je rodil 20. maja 1806 v Londonu in je umrl dne 8. mata 1873 v Avignonu. Torej je sedaj 50 letnica ßjegove smrti Vzgojil ga je ode, ki se ni mnogo oziral na versko vzgojo. Že s 14. letom je kazal tako zrelost, da je z njim občeval celo znani Bentliam. Po letih 1820 je izpopolnil svoje študije v Parizu. Pozneje je bil precej let urednik Indijske Kompanije ter nato član spodnje zbornice. Svoj sloves kot filozof si je Mili pridobil s svojim delom »System of logic, ratiocinative and in-ductlve«, ki ga je pričel leta 1832 in končal 1. 1841. To delo sloni na Angleškem empirizmu. Izdal je še mnogoštevilna dela, ki so našla odmev v celem kulturnem svetu. Danes se imenuje njegovo ime le še radi zgodovinske zveze, v ostalem pa ga filozofi, nacijonalni ekonomi ter državni pravniki podcenjujejo in gredo mirno preko njegovega utilitarističnega svetovnega nazora. Radi svojih nazorov je imel številne nasprotnike, ne pa sovražnikov. Steber pravoverne cerkve Gladstone ga je nazval »Svetnika racijonaiizma«. Tega »svetnika racijonalizma« so nemški socijalni politiki 70 in 80 let napadali kot zastopnika manchesterskega liberalizma, toda po krivici, kajti on je zahteval zaščito slabih pred mogočnimi. On je bil tudi tisti, ki je zahteval, da se nanovo ustanovi prosti kmetski poklic na Angleškem, katerega so poklicni politiki prezrli. Današnji razvoj nam kaže, da je imel prav. Liberalizem, kakor ga je razumeval John Stuart Mili so v zadnjih 50 letih zamorili s parnimi kladvL Konservativci bi bili srečni, ko bi mogli njegov liberalizem vzbuditi kot politično silo.
Sport in furlstik

— Dunajski Aniateurl — S. K. Primorje.
Za binkoštne praznike gostujejo v Ljubljani proti S. K. Primorju dunajski Amateuri, eno Izmed najboljših kontinentalnih moštev. Pri svoji zadnji turneji v Španiji so častno zastopali svoje barve. Višek uspeha so pa dosegli z zmago nad nogometnim mojstrom S. K. Sparto, ki so jo porazili s 5 : 3. Obe tekmi bode sodil g. Ochs te Celja.
INOZEMSKE TEKME.
PRAGA.
Sparta : Žižkov 5 : 0.
Sestanek FIFA-e se vrši na Binkošti v Ženevi Uspeh tega kongresa bo kakor kaže precej skromen. Najvažnejši faktor Anglija, ki ni čbj, tega internacijonalnega nogometnega savteza se kongrsa ne udeleži. Nemčija bojkotira in ne odpošlje delegatov. Avstrija te solidarnosti tudi ne bo najbrže, a polnoštevilen obisk ost?!ib držav ie tudi še zelo dvomljiv.
K književni tombw . 3ugos!ovenske Matke.
Razprodaja kart za književno tombolo Jugosiovenske Matice je v polnem teku. Iz vseh krajev Slovenije se množe naročila, tako, da akcijski odbor komaj Izvršuje svoje ogromno delo. Kajti ta književna prireditev, ta tombola, ne sliči tombolam, ki smo jih navajeni v Ljubljani in po drugih krajih. Vse te tombole so čisto lokalnega pomena, so omejene sanro na en kraj, med tem ko Je književna tombola zasnovana širom vse Slovenije, In se bo vršite daljšo dobo. Vsak dan prihajate v pisarno Jugosiovenske Matice ugledni slovenski kuturni delavci, ki se za prireditev živahno zanimajo. Vsi so mnenja, da je naša tombola velikega kulturnega pomena za ves slovenski narod, da je tombola našega društva kulturna inštitucija, ki jo je treba na vsak način In za vsako ceno ponavljati vsako leto, v vedno večjem obsegu tako, da bo sčasoma Jugoslovanska Matica v resnici postala nekakšna književna, pro- j svetna Matica v slovenskem okrožju. Tudi v svojih namenih ne sMčJ naša tombola tozadevnim prireditvam. Namen je v prvi vrsti razširiti slovensko knjigo po vseh krajih, mogoče celo šja, kjer danes še nima tal Zanimiv» je. da vlada n. pr. ravno v Prekmurja ogromno zanimanje za to našo prireditev iz Česar je vendar razvidno, kako nujno potrebna ie ta naša književna tombola. Z njo je Jugosovenska Matica nekako preraste dnevna vprašanja, povedala je narodu besedo, ki jo ta narod bolje razume kot besede vsakdanjega življenja. Kajti književna tombola je družinska igra, je igra, ki jo pozna vsaka stevenska družina in bo postala z našo prireditvi}» igra, katere se bo udeležite vsa slovenska družina. Slovenska knjiga je last vsega našega naroda, zato naj bo tudi tombola. Da je to resnica je razvidno Iz sestave dobitkov. Vsi sloji dobe svoje. Jugoslovanska Matica za to tombolo ne nastavlja visokih dobitkov, zato pa Jih priredi mnogo. Nazna-njamo obenem tudi to, da dobitki označen! v prospektih niso še končnoveljavni, ampak smo že sedaj sklenili lih znatno pomnožiti. !n tako Uh bomo pomnoževali sorazmerno s številom prodanih kart.
Kako se bo tombola vršila, to bomo pravočasno objavili v vseh sfovenskJh časopis#!.
V nedeljo, 20. ta ponedeljek zt maja priredi Jugoslovenska Matica veliko razprodajo tom bolskih kart na glavnih križiščih Ljubljane. Zato poživljamo narodno občinstvo, da to veliko kulturno prireditev Jugosiovenske Matice podpre, prosimo naj Ljubljana ne zaostane za drugimi kraji naše slovenske pokrajine, ker bi bite to sramota za kulturno prestolico Slovenije. Mislimo, da je razprodaja ravno za ta dva dneva zelo prikladna ker se vsakdo lahko posluži teh kai t kot primerno birmansko darilo, Obračamo se tem potom tudi na imovite sloje, na trgovce, industrijska podjetja ta denarne zavode, da bi ti zase ta za svoje uslužbence odvzel ln kupili gotovo število kart S tem bi tudi storili važen kulten! čin korist izobrazbe svojih nastav-Uencev. Mv.Jimo, da ta kulturni davek Jugoslovanska Matica lahko zahteva od imo-
Ä ‘pa««?» &*.*»&*>
—.....................:-----------—
Bssss'ed sodišča.
CE B’ SHODOV NE B’LO!
Na nekem shodu SLS na Brezovici ja: očital Alojzij Ruš Antonu Rušu, da je ukradel cerkveno bukev, vsled česar ga je An-j ton Ruš tožil. Obtožitelj Anton Ruš prizna, da je res vzel nekoč neko bukev, toda za to je že prestal svojo kazen. Alojzij Ruš: je bi! v prvi instanci oproščen, prizivno' sodišče pa le ugodilo tožiteljevemu prizivu, češ, da vsebuje očitanje dejanja tud! očitek prestane kazni in je bil Alojzij Ruš obsojen «a 200 Din globe ali 24 ur zapora.
t MIŠKO RAJHER ca. PESEK ANTON.
(j
Danes se je zaključila obravnava Miško Rajherja proti Antonu Pesku, ki je bil obtožen, kot smo že bb prUiki prve obravnave poročali, po § 104, da je razžalil revizorja Miško Rajberja kot uradno osebo povodom objave revizije »Jug. kred. zavoda« v ostri notici v listu »Jugoslavija«. G. Pesek je očital v inkriminirani notici revizorju, da je prišel v zavod vohunit, da je v službi polK ličnih intrigantov, da je namenoma napačno poročal in izvršil s tem politično nesramnost in za par judeževih grošev opravil rabeljski posel Obtoženec je nastopil dokaz resnlpe, in ga izvedel s pomočjo knjig in listin, v kolikor jih je mogel dobiti na razpolago. Zagovarjal se je tudi da je pisal to v popolnoma dobri veri Dokazovanje je sicer ugotovilo po izjavi sodišča, da je zagrešil Miško Rajher res neke nepravilnosti in ni dovolj pazil, da ne pride poročilo v; javnost. Ugotovili so se pri Jug. kred. zavodu le formalni pogreški ki pa se prigode lahko povsod, ne da bi bil za to ogrožen zavod ali vlagatelji. Za te formalne pogreške pa obtoženec res ne more biti odgovoren, in ugotavlja dejstvo, da on za te pogreške ni vedel, nego je imel dobro vero, da se godi njemu in zavodu velika krivica. Kljub temu pa je smatralo sodišče v očigled tež.; kim žaljivkam dokaz resnice za neizveden^ ker je bil napad le preostro pisan in je ob. sodilo obtoženca z ozirom na njegov takrat-: ni mučen položaj, ko so navalili nanj vsi politični nasprotniki in veliko razburljivost samo na 500 Din globe.
OBREZUSPEŠENJE RUBEŽL
Razne komisijske kupčije, ki so sicer dobičkanosne, vendar kočljive, zapeljive In opasne, so spravile na obtožno klop zakonska Pungercarjeva in Vido Polajevo, ki so obtoženi da so v svrho obrezuspešenja rubeži v škodo trgovca s čevlji v Rožni dolini Oblaka, skrili zaboj čevljev pri nekem znancu in jih skrivaj odnašali in prodajali Obtoženci krivdo odločno zanikajo, posebno pa namen Oblaka oškodovati Ker pa te krivde naravnost niso mogli ugotoviti, ker je Imela Polajeva dokazano čevlje tudi od raznih drugih tvrdk in čevlji v onem zaboju niso bili Oblakovi, kar je tudi pričevanje ugotovilo, ta pa ker Pungerčeva res plačuje obroke, s katerimi se Oblak zadovolji so bili vsi trije obtoženci oproščeni
CVETKE VIDOVEGA DNE V CELJU.
Edo Mlinar je priobčil dne 5. julija y »Napreju«. pod tem naslovom notico, v kateri je napadel ta žalil vodjo policijskega oddelka Frana Logarja s stavkom: »Dika celjskega mesta, degradiranj Logar.« Edo Mlinar je bil svoječasno za to Že obsojen in sicer v odsotnosti, ker se je nahajal takrat v preiskovalnem zaporu v Celju radi neke druge zadeve. Sodišče je vsled tega odredilo novo obravnavo. Mlinar prizna, da je to pisal in ugotavlja, da je smatral degradacijo le kot moralno degradacijo v očigled nastopu, ki njegovemu stanu nikakor ni primeren. Obsojen je bil zaradi tega na 5 dni zapora, ker je s tem Izpostavil Logarja javnemu zasmehu.
Pariz
Milan
New

Borzna porožik
Beograd, 15. maja. Devize: 635-633.50, London 414.25-414.15,
46a75—468, Ženeva 1730-1727.50,
York 96.15—95.50, Berlin 0.225—0.22, Praga 286.50—285.50, Solun 150, Dunaj 0.1355 do 0.1345, Budimpešta 1.82—1.80, Bukarešta 47—45, Sofija 76—74, Amsterdam 3770 do 3750, Bruselj 550—540. Valute: dolarji 9480—9450, nemške marke 0.26—0.25. avstrijske krone 0.15—0.145.
Zagreb, 15. maja. Devize: Dunaj 0.13475—0.13575, Berlin 0.215-0.22, Budimpešta 1.82—1.85, London 4.45—4,46. New York 95-95.80, Pariz 630.25-0, Praga 285 do 287, Švica 1730—1750, Varšava 020 do 0.205 Valute: dolarji 94.25—0, češkoslovaške krone 280—282. napoleondort r- 360, nemške marke 0.22—0, lire 464—466.
Zagreb, 15. maja. (Priv.) Devize: New York 95-96, Parte 6.325—0, Švica 17.30—17.40, London 445—446, Dunaj 13.475 do 13.575, Praga 2.86—2.87, Budimpešta 1.82 do 1.85, Italija 4495—4715, Berlin 21—22. Valute: dolarji 9450-947?,	kron»
2.80—2Ü2, lire 4.62—.4.66.
C u r i h, 15. maja. Otvoritev : Berlin 1.25, Holandija 217.05, New York 554.50, London 25.67, Pariz 36.80, Milan 27.15, Praga 16.48, Budimpešta 10, Zagreb 577.50, Sofija 4.40, Varšava 1.16, Dunaj 78, »vstrljske krone 78.25.
C u r i h, 15. maja. Zaključek: Berlin 1.27, Holandija 216.90, New York 554, h?"don 25-<53* Pariz 36.85, Milan 27, Praga 16.48, Budimpešta 10, Zagreb 575, Sofija 440, Varšava 1.16, Dunaj 78, avstrijske krone 78.25.
„Praga, 15. maja: Dunaj 4.60, Berita 7.60, Rim 163.25, avstrijske krone 4.60, italijanske lire 146.25, Budimpešta 63, Pariz
220.75,	London 155, New York 33.80, Curth
599.75,	Beograd 35.25.
Berlin. 15. maja. Dunaj 60. 34, Budimpešta 8.10, Mflan, 205.983, Praga 166.88, Pariz 2807.96, London 195.260.62, New York 42.J9425, Curih 7640.80, Beograd 444,88.
X Državna borza dela. Pri vseh podružnicah »Državne borze dete« v Ljubljani Mariboru, Ptuju in Murski Soboti izkazuje promet od 1. Januarja do 5. maja 1923 21.781 strank, ln sicer 9876 delodajalcev ta 11.905 delojemalcev. Posredovanj se |e Izvršilo v tem času 3855. Dete iščejo: stroj, in stavb, ključavničarji kovači žel ezost roga rji, elek-troraonterji, kolarji mtearil Peki, mlinarji, mesarji, knjigovezi, natakarji natakarice, tov. delavci delavke, vajenci vajenke Itd. — V delo se sprejmejo! «ozd, delavci, vrtnarji ieleadJvarji nenjarfl zidarji slikarji. Šivilje za perilo, rtgoßtelitee, vajenci kamnoseki Itd.
'-------	■	■*	1	■	.... M»
— Čevlje knpofte od domačih tovara tvrdke Peter Kozin*, če. Ko , z znamko Peko, ker M W wiswuR najboljši nejšl Glav** «W* M, drobi» la
Štev. 9f.
»JUTRANJE NOVOSTI.«
»trans.
K političnim razmeram v Sloveniji.
(Mrsf! slovenskega književnika.)
L
Nizki nivo volilne borbe je čisto odgovarjal nizkotnosti našega političnega življenja sploh. Ne samo nizko, ampak naravnost bolno je naše politično življenje, a ozdravljenja po sedanjih znakih v doglednem času ni pričakovati. Majhen razgled po strankah nam izpričuje to dejstvo z jasnostjo, ki naravnost boli
Ako se omejimo na razmere v SloveniS, ki jo pri presojanju naših prilik sploh tako radi protežiramo, moramo ugotoviti da smo pri nas v vsakem oziru ne samo po številu, ampak tuđi po vzorih in ciljih, ki si jih stavljamo, silno majhni in malenkostni.
Za svojo osebo se mi zdi, da je to naš podedovalni greh. ki nam ga je zapustila naša preteklost v spomin. Dunaj in Rim sta bili dve mori, ki sta nam : iožno podvezavali peroti in ovirali sle-lani naš polet. Prvi nam je s pomočjo nemštva in drugih agresivnih sosedov ogrožal našo narodno posest, ki se je — že itak majhna — leto za letom krčila. Zato je moralo veljati vse politično delovanje naših najboljših ljudi samo obrambi naše narodne posesti
Kakor pa je bü Dunaj na uslugo Rimu, tako je bil Rim zvesti oproda Dunaja. Še pred kratko dobo je zastopala naša ekspozitura rimskega cerkvenega imperija na življenje in smrt načelo, da izvira tudi vsaka posvetna oblast ođ Boga. To načelo je bila indirektna sankcija nemštva in vsega njegovega nasilja.
Iz teh razmer sta se rodili pri nas obe stranki, liberalna in katoliška, ki sta obe hirali na spredaj navedenem grehu: malenkosti Obe sta mnogo storili za slovensko ljudstvo, tega pri objektivnem motrenju ne smemo in ne moremo zanikavati. Toda človek, ki danes spregleduje delo teh dveh naših glavnih strank polpretekle dobe, se zdi, kakor da sta stranki bili vsaka sama sebi namen. Drugače si pač ne morem razložiti, kako sta se stranki v medsebojnem boju često raje zatekali k tujim nam docela sovražnim zaveznikom, mesto, da bi bili iskali pri važnih vprašanjih, kjer so bile ogrožene splošne narodne koristi, rešitve položaja v kompromisu. Dober naroden politik, človek torej, ki hoče potom svoje stranke služiti vsemu narodu, ima samo dve poti, ako hoče v kritičnih situacijah uspeti: ali mora biti tako genijalen in imeti za seboj tako številno in disciplinirano politično armado, da se njegovemu geniju in moči koncem koncev pokori pristaš in nasprotnik, ali pa mora najti pomoči v kompromisih z večalimanj sorodnimi sjujami na tak način, da ne škodi in ne sramoti niti svojega naroda, niti svoje stranke.
V splošnem mi talcih politikov nismo imeli; zato je tudi naše politično življenje bilo nekam dušeče. Liberalizem, ki je imel mnogo zdravega v sebi ni mogel v našem ljudstvu nikdar pognati globokih in trajnega življenja zmožnih korenin, ker je bil preveč doktrinarskl
Gibal se je večinoma v naših takozvanih salonih, na deželi se je nastanil kvečjemu med magnati. Kolikor so ti imeli upliva, toliko je imel liberalizem pristašev.
Katoliška struja, ki je brez dvoma štela v svojih vrstah boljše organizatorje, je bila bolj praktična. Rim in Dunaj sta jo ščitila kot čuvarico obstoječega reda in vladajočih razmer, po vsej deželi pa je imela razstresenih lepo število izobraženih emisarjev, duhovnikov, ki žive z ljudstvom v stalnem kontaktu in gotovo najbolje poznajo ijudslce vrline in napake; saj imajo na razpolago informacijsko napravo, ki je sicer ne premore nihče več na svetu: spovednico!
Ko je liberalizem videl, kako močnega in nevarnega tekmeca ima v katoliški struji, se je vrgeh z vso silo v boj. Pri tem pa je zagrešil dve veliki napaki: zanemaril je gospodarsko in politično organizacijo, ki bi mu edina bila mogla odpreti pot med ljudstvo — in napadati je jel verske dogme, mesto da bi bil napadal politične dogme svojih političnih nasprotnikov.
Tu je seveda katoliška struja imela lahek boj. Izdala je parolo: »Vera. je v nevarnosti« in »Liberalci ^ brezverci«, kar je v našem ljudstvu koj omajalo zaupanje v liberalno strujo. Poleg tega so jeli pristaši SLS pridno delovati na gospodarskem in prosvetnem polju, ter potom svojih zvestih emisarjev širiti, izpopolnjevati in učvrščevati politično organizacijo. Liberalizem je na vse to odgovarjal silno malenkostno in — leno! Vzrastla je beseda o farovški bisagi, o požrešnosti in slične krilatice, ki so, dasi včasih bridko resnične, naposled le izzvenele v plehke žurnalistične in politične fraze. SLS, ki je zlasti v času pred vojno štela v svojih vrstah nekaj prav jakih talentov, je paralizirala take napake z zgodbami o oderuških advokatih in frakarjih, ki poznajo ljudstvo samo ob volitvah, trditev, ki ni imela v sebi nič manj resnice nego' liberalna, a med ljudstvom neprimerno več uspeha.
Rezultat tega boja je bil naposled popoln poraz liberalizma in popolna zmaga klerikalizma, ki si je smel v Sloveniji dovoliti vse, ne da bi mu ljudstvo zamerilo. Poleg tega sta prenesli obe stranki, zlasti še liberalna, težišče politične borbe v osebno napadanje in kulturni boj, ki je bil takrat in je še danes v naših razmerah prazno tratenje energije, ki nas ne privede nikamor. Mnogi so to spoznali že zdavnaj in so obsojali to početje, ki je bilo za nepristranskega opazovalca nekam tragikomično. Na Koroškem so Nemci zabijali kline v našo posest, na Štajerskem je padala postojanka za postojanko, o Prekmurju smo sploh komaj kaj slišali, doma pa smo brskali za tem, kdo je katoliško naroden, kdo narodno katoliški in podobno. Kdor vse to premisli, razume današnje razmere in bi morda tudi zaslutil, id vede iž njih. A. B.
Pismo iz Bolgarske.
Sofija se pripravlja na velike slavnosti. Formalno zmago zemljeradni-škega pokreta hočejo merodajni činitelji proslaviti v mesecu juniju z velikimi manifestacijami Sofija naj postane za nekaj dni ogromno taborišče bolgarskih kmetov, sila režima naj se pokaže pred zagovorniki zloglasnih pristašev To-dora Aleksandra v vsej nagoti. Na omenjenem kongresu bo »demonstriral« zemljoradniški savez z 10.000 konjeniki, takozvanimi »aranžnimi gardisti«. Kakor ve povedati »Utro«, bo prva polovica te skupine oborožena s sulicami druga pa s sabljami. Nadaljnih 10.000 gardistov — oboroženih z vojaškimi puškami — bo skrbelo »za red in mir« n kongresu, katerega se bo udeležilo okoli 100.000 Seljakov. Ob tej priliki bodo proslavljali tudi 25 letnico: političnega • delovanja Aleksandra Starnbolijskega hi — čudna kavzalnost! — blagoslav-• banje nove karcdrale Aleksandra New-skega. Sofija bo torej gledala politično demonstracijo, osebni Jubilej in cerkveno slovesnost naenkrat...
V zadnjem času se mnogo razpravlja — zlasti pa v sofijskih političnih krogih — o bojkotu sobranja, id ga mislijo inscenirati desničarske stranke. Nadjonalna liberalna stranka, ki nima v Sobranju niti enega sedeža, zagovarja s vso silo Idejo bojkota. »Širši soci-Jalisti«; zlasti Pastuhov, so za bojkot, 0 manjši del le proti temu. Nejasno je
V-	—
MADŽARSKE PROŠNJE.
Pariz, 13. maja. (Br.) Reparacij-gka komisija se je v seji komiteja, katere ao se udeležili delegati Francije, Anglije, Italije in skupni delegat Male antante bavila z madžarsko prošnjo. ßrpt jBethienJe nalašč prišel iz Londo-
— Ć. Sofija, 13. maja.
stališče strank konstitucijonalnega bloka. Opozicijonalni blok bo o tem vprašanju sklepal končno veljavno šele tedaj, ko bodo prispeli vsi poslanci v prestolico.
Custendilski in nevrokopski dogodki odmevajo še sedaj po časopisju. V »Miru« je priobči! B. Vazov uvodnik, ki ga končuje s karakterističnimi besedami: »Stambolijskl zahteva omejitev bolgarskih idealov. Pred njim so to poizkušali drugi, a — zastonj. Vsi so se izkazali kot slabiči: instinkt, ki gre za neodvisnostjo, je bil močnejši. Danes je očlvidno, da se narod ne more sprijazniti z zelenaško ideologijo. To velja za vse bolgarske vlade. One so smatrale makedonsko vprašanje za čisto bolgarski problem, druge za evropskega in tretji (Stambolijskl — Pašič) ga sploh zanikujejo. Kljub temu pa se je makedonski pokret močneje dvignil nad površino, nego vsa ostala, gibanja...«
Bolgarska še kmalu ne bo uživala notranjega miru. Drakonski ukrepi vlade proti »makedonstvujuščim« so le novo olje na staro žerjavico. Nikdo ne vž, kako se bo rešil ljuti spor med bolgarskim seljakom in ono inteligenco, id se ni v svetovni vojni ničesar naučila. Želeti je, da se v interesu mirnega razvoja na Balkanu likvidira ta spor, ki ogroža toliko preizkušene balkanske države. Takrat bo tudi Sofija spremenila svoje skrb obsevajoje lice..
na, da izve sklep te komisije. Ker se pa slednja še ni odločtia, se bo sklep šele v torek izvedel. Zastopnik Male antante podpira francoski projekt še bolj poostrene kontrole. Vse se suče okoli vprašanja, ali bo mogla Madžarska plasirati svoja posojila.
' —..............
«S»
„Stankovič“
Maribor kaže danes praznično lice. Raz javna in Številna zasebna poslopja plapolajo državne in narodne zastave in govore svoje tihe in srčne pozdrave milim srbskim gostom, ki so dospeli danes v našo sredino. Nepregledna množica ljudstva se je valila okrog poldneva proti kolodvoru. V okolici kolodvora, zlasti pa na peronu je bilo živahno vrvenje. Tu so se zbrali k sprejemu beograjske pevske družine »Stankoviča« zastopniki civilnih, avtonomnih in vojaških oblasti, številna zastopništva tukajšnjih društev in šolska mladina z narodnimi zastavami in z ogromno množico občinstva.
Ob pol 1. uri je dospel osebni vlak z gosti katerim je prirejala zbrana množica burne prisrčne ovacije. Med sviranjem vojaške godbe je zbor izstopil in narodno ženstvo je ukitilo goste s šopki. Kot prvi je pozdravil goste v imenu mesta Maribora, župan g. Grča r, ki je izrazil svoje veselje nad dejstvom, da more pozdraviti v našem Mariboru brate in sestre iz Beograda. »Došli ste med nas,« je dejal govornik, »iz svojih lepih srbskih pokrajin in kos te lepote nam prinašate s svojo pesmijo, vam še sicer malo poznani, ali ravno-tako vaši, kakor naši domovini. Uverili ste se, da lepota naših krajev ne zaostaja za krasoto vaše Šumadije in uverili se boste tudi, da je v naših srcih čustvo bratske ljubavi in neomajne zvestobe do vas dragi bratje in sestre. To zvestobo poklanjamo vam in srbskemu parodu. Dvoje je bilo, za kar se je za vekov veke bori! srbski narod:	Krst
častni in sloboda zlatna. Doseženo je to bilo z orožjem, s katerim je te dragocenosti branil meč in junaška hrabrost ter ljubezen do domovine in pa narodna pesem. Pesem naj bo simbol ljubavi v naših srcih, ljubav, ki ste nam je prinesli. Bodite dobrodošli v naši sredini«
Navdušeni »Živijo«-klici so zadoneli, nakar je pozdravil goste namestnik velikega župana g. dr. P f e i f e r, ki je dejal med drugim: »Da vztrajamo danes na teh tleh trdno in neomajno, je predvsem zasluga vašim očetom, sinovom in bratom, ki so žrtvovali svojo srčno kri, da so nam dali svobodo. Ta zmaga ki jo je izvojeval junaški srbski narod, pa bi ostala nedovršena, ako bi tudi v kulturnem oziru ne nadaljevali in razširjali tega, kar je bilo doseženo z zmagonosnim orožjem. V znamenju tega delovanja nam prinašate danes srbsko pesem, da v naših srcih podneti ljubezen do naše skupne domovine. Kar smo sanjali, to se je izpolnilo. Srbska pesem doni danes od Maribora do Soluna in to je vaša zasluga. Dragi bratje in sestre! Ceniti in spoštovati znamo ta uspeh. Zato vas čislana družina »Stankovič« iskreno pozdravljamo in vam kličemo prisrčni »Živijo«! Tem besedam so sledile ponovne prisrčne ovacije.
Za oba pozdravna nagovora se je zahvalil pevovodja družine »Stankovič« g. Binički, z besedami:	»Pohiteli
smo med vas, da vrnemo obisk vaših kulturnih društev in Glasbene Matice. Naša slavna junaška vojska dala nam je svobodo in ujedinjenje, ali to še ni dovolj. Treba je še tudi kulturnega dela za medsebojno spoznavanje in zbliže-
v iTarihoru.
Maribor, 15. maja.
vanje. V bratski slogi in razumevanju je bodočnost našega naroda. Prisrčen sprejem, ki smo ga bili deležni od Brežic do današnjega dne, nam je jamstvo, da smo med vami ravnotako, kakor ^ svojem domu. Prihajamo k vam, da vam prinesemo našo pesem iz Ohride, Bito-Ija, Kosovega, od Vardarja in iz Črne gore. Kakor je vaša pesem donela v naša srca, tako tudi naj naša pesem užge v vas plamen ljubezni do naše skupne domovine. S tem kulturnim delom zedinimo temeljno edinstvo države. Hvala vam bratje na vašem sprejemu.«
Med sviranjem godbe so zapuščali srbski pevci peron. Pred kolodvorom je bila zbrana ogromna množica ljudstva, ki je tvorila gost špalir daleč v Aleksandrovo cesto. Gostje so se deloma v avtomobilih, deloma v vozovih odpeljali na dom k posameznim družinam, kjer so jim bila odkazana stanovanja za časa bivanja v Mariboru.
KONCERT »STANKOVIČA«
V MARIBORU.
Nocojšnji koncert pevske družine »Stankovič« je v vsakem oziru uspel sijajno. Ko se je pred nabito polno dvo, rano pojavil zbor s svojim pevovodjem Biničkim, ga je sprejelo občinstvo z dolgotrajnim navdušenim ploskanjem in vzklikanjem. Izvajanje vsake posamezne točke je izzvalo vihar odobravanja. Pevke in pevce je z galerije obsipalo narodno ženstvo s cvetjem. Med ponovnimi burnimi ovacijami je bilo zboru poklonjenih 5 vencev in več šopkov. Posebno pozornost je vzbujal s črno tenčico oviti venec Primorcev kot pozdrav iz neodrešene domovine. Zbor razpolaga s krasno izšolanim glasovnim materijalom, čegar prožnost in harmonična ubranost daje, tako zboru kakor tudi njegovemu pevovodju izpričevalo dovršenosti. Utis proizvajanja je bil na vsakogar mogočen, kar se je izražalo v navdušenju občinstva, ki je za vsako točko nagradilo pevce z gromovitim ploskanjem in »Živijo« klici. Po koncertu je bil v Narodnem domu sestanek, na katerem je bila beograjskim gostom prirejena zakuska. Večer je potekel v krasnem razpoloženju in je bil vsak Beograjčanom hvaležen za izreden užitek, ki so ga nudili Mariborčanom z svojo umetnostjo,
KONCERT »STANKOVIČA« V CELJU,
ki se je vršil v pondeljek zvečer v mestnem gledališču je uspel v vseh ozirih izborno. Gledališče je bilo do zadnjega kotička napolnjeno. Srbski gostje so proizvajali Mokranjčeve rukovete. Pomenil je Iconcert za naše mesto izreden užitek. Občinstvo je izkazalo gostom hvaležnost z burnimi oduševljenimi aplavzi. Oder je bil zasipan s cvetjem. Po koncertu je bil na čast gostom banket v veliki dvorani Narodnega doma, pri katerem so se izmenjavale navdušene bratske zdravice. Sodelovali so na banketu pevci in godba. Po banketu so se gostje podali k počitku na svoja stanovanja. Gostje so se v torek ob pol 11. uri dopoldne po prisrčni poslovitvi odpeljali v Maribor.
Usoda patrijarha Tihona.
časopisje je pred kratkem poročalo, da je vseruski cerkveni koncil odstavil patrijarha Tihona ta da je ukinil patrijarhat v Moslrvi. Te vesti so razširili po vsem svetu boljševiki, da prevarijo Evropo ta ji prikrijejo svojo igro.
Cerkveni koncil, ki se je vršil aprila v Moskvi, sploh ni bil vseruski cerkveni koncil, ker se ga je udeležila izključno komunistično misleča duhovščina. Volitev delegatov za ta koncil so se smeli udeležiti samo oni državljani, ki so imeli za to dovoljenje sovjetskih oblasti. Sicer pa ta koncil že sam na sebi ni bil pristojen, da sklepa o odstavitvi ruskega patriarha in ravno tako ne, da ukine, patrijarhat. Oboje se sme zgoditi samo s sklepom vzhodnih patrijarhov, jeruzalemskega, carigrajskega etc. Pavno nasprotno pa je izjavil carigrajski patrijarh, da ne prizna niti tega koncila, niti njegovih sklepov in da prizna še nadalje Tihona za ruskega patrijarha.
Boljševiki zasledujejo s tem, da so odstavili potom sebi pokorne duhovščine patrijarha, pač nekaj čisto druzega, kakor pa ono, kar trdijo. Motivi so čisto politični. Patrijarha Tihona dolže boljševiki mnogih političnih prestopkov, ki pa datirajo že najmanj eno leto nazaj. Najhujši zločin patrijarhov je pač ta, da se je branil boljševikom izročiti cerkvene zaklade. Dalje ga dolže, da je bil v zvezi z etnigriräHitai ruskimi
svečeniki, ki so v inozemstvu delovali proti sovjetom, ter da je splošno nasprotnik boljševizma.
Sovjetska vlada je bila sprva neodločna, kaj naj stori. Obsoditi glavarja ruske cerkve, si pravzaprav ni upala, zato je iskala poti in našla jo je. Diktirala je bolj-ševiški duhovščini da patrijarha odstavi. Pokorni sluge boljševizma so to takoj storili, vzeli so glavarju ruske cerkve vsa njegova dostojanstva. Sedaj je patrijarh samo še navaden državljan in zato ni nobene zapreke več, da se ga postavi pred posvetno sodišče. To je bil cilj boljševikov, ki je sedaj dosežen.
Kakšen bo konec te tragedije, ki je v svojem bistvu boj surove moči z močjo duha, se danes še ne more reči. Domneva pa se lahko, zlasti vsled zadnjih boljševiških ekscesov proti duhovščini ki se noče slepo pokoriti komunizmu in njegovi »Živi cerkvi«, katero vodijo duhovniki-odpadniki. Gotovo je, da moskovski koncil ni bil vseruski cerkveni koncil, temveč navadna boljševlška komedija z namenom, da se prikrije boljševička igra. Odstavitev Tihona brez privoljenja vzhodnih cerkvenih dostojanstvenikov je nemogoča, kot bi bila nemogoča odstavitev rimskega papeža s, strani naših komunistov. In obsodba patrijarha Tihona, ki jo je pričakovati, ne bo ničesar druzega, kakor nov zločin sovjetske justice.
Kriza boijševiške vlade.
Komunistična stranka v Rusiji je od zadnjega zborovanja ločena na^ dve nasprotni struji. Desničarji hočejo uživati že pridobljeno imetje, postali so buržuji in nameravajo pridobivati tuji kapital za Rusijo ter nadaljevati politiko »Nep-a« za izboljšanje gmotnega položaja. Levičarji so deloma tihotapci, ki pa se niso zadostno obogatili, deloma fanatiki, ki sanjajo o »čistem komunizmu«. TI napovedujejo vojno celemu svetu in še vedno upajo na svetovno revolucijo. Njihova armada šteje 150.000 mož ter je edini zanesljivi del rdeče armade. S tem delom hočejo zasesti Poljsko, da pridejo na pomoč nemškim komunistom in da podpro ustanovitev sovjetske vlade v Nemčiji. K tem bi se zelo povečal prestiž stran-
ke ter bi se pridobila nova sredstva za nadaljevanje svetovne propagande.
Desničarji so prepričani, da Rusija nima sredstev za vojno ta da se ne more boriti proti kulturnim državam, dokler si ne uredi svojih gospodarskih razmer, ter vedo da sami niso zmožni te ureditve.
Tuji kapitalisti, ki so vložili svoje kapitale v ruska podjetja, sedaj te kapitale umikajo, celo Nemci, ki so dolgo vztrajali na tesni zvezi s sovjetsko RusUo.
Pričakovati je, da bodo poskušali levičarji, ki vladajo sedaj v osrednjem odboru stranke, napasli katerokoli obmejno državo. S tem bo ruskemu narodu olajšana oprostitev od igre taternaclonalcev.	N,
Inž. R. šapla:
Volna odškodnina in nekolika matematike.
Francija je dvakratno opravičena tirjati od Nemčije vojno odškodnino. Prvič vsled tega, ker ji je Nemčija uničila v svetoni vojni njene najbogatejše pokrajine, drugič vsled tega, ker je morala plačati 1. 1871 Nemčiji 5 milijard v zlatu, s pomočjo katerih se je Nemčija razvila do sedanje veličine. Ta denar tir ja Francija nazaj z obrestmi in obrestnimi obrestmi.
Da vidimo, do kakšnih svot tu pride, je potrebno razviti nekoliko matematike.
Matematična formula za obrestno obrestne račune se glasi: Kn == K. q. n. V tej formuli pomeni K kapital, ki je bil posojen, v našem slučaju torej 5 milijard; n pomeni število let, vzemimo 50 let od leta 1871—1921, v katerem času se ni plačevalo nikakih obresti; q je konstanta odvisna od obrestne mere za 6 % q = 1-06, za 7 % q = 1.07 Itd. končno pomeni K n kapital, katerega se mora povrniti po n t. I 50. letih. Formula bi imela v slučaju, da vzamemo 6 % obrestno mero sledečo formo: Kn = 5 X 1.06 50. Rešitev te enačbe, da svoto 92-2 milijard. Torej, Francija je posodila Nemčiji v letu 1871, pet milijard v zlatu in ker ni dobivala ves čas nikakih obresti, je narastel ta dolg, če se vzame 6 % obrestno mero na 92.2 milijarde v zlatu.
Kot zanimivost, kako hitro raste dolg, če je obrestna mera večja, objavljam tudi, do kakšnih številk bi prišli pri večji obrestni meri.
Pet milijard pri obnpstni meri 6 % naloženih 50 let se pomnoži na 92.2 milijarde. Pri 7 % na 147 pri 8 % na 235, pri 10 % na 585 milijard. Ostanimo pri 6 % obrestni meri. Iz gori označene formule izračunavamo lahko tudi v kolikih letih se podvoji naloženi kapital Kapital naložen z 6 % obrestovanjem se podvoji v 12. letih, če bi Nemčija Franciji v povojnem času nič ne plačevala, bi torej narastel oni dolg v letu 1921 -f 12 = 1933 na 2 X 92.2 milijarde.
Kljub temu pa, da ima Nemčija kot gori dokazano vrniti Franciji pri 6 % obrestovanju vsoto 92.2 milijard, poleg tega popraviti porušene kraje Francije, Belgije, Srbije, Italije in Poljske, ponuja le 30 milijard. Ponudba ne bo sprejeta in Poruhrje bo ostalo zasedeno, even-tuelno zasedba Nemčije povečana.
Volitve na Ipanskem.
Ce primerjamo volitve, k! so se vršile 29. aprila t. !. in z narodno konsultacijo v decembru 1. 1920, vidimo, da so se volitve takrat vršile pod vodstvom Datove konzer-•vativne vlade ravno pod istimi premisami, kakor jih je v aprilu vodil liberalec Alhuce-ma. Volitve so se izvršile v prilog vladi. Vsekakor pa je treba ugotoviti, da so konservativci v zadnjem času in pod kabineti Allendesalzar, Maura in Sancbez Guerra, napravili precejšnjo kretnjo v smeri proti levici. Kurs se znatno ni izpremenil, in če bi se bile volitve vršile nekoliko bolj svobodno, bi se bile levičarske stranke gotovo boljše odrezale, nego dinastično orijentirani desničarji, katerih liberalizem v evropskem pojmovanju ni bogvekako kristalno čist.
V Madridu so bili izvoljeni trije monarhisti in pet socijalistov. Vladna pristaša sta samo dva. Needinost monarhistov je olajšala nasprotnikom delo. Koalicija bi jih brez-dvomno rešila, a izzvala bi tudi koalicijo nasprotnikov.
Katalonski regijonalizem je ostal v Barceloni zmagovit. Položaj se le poostril, ker je bil izvoljen tudi kandidat takozvane »Accion j Catalana«, t. 1. izrazitih separatistov, in sicer na račun drugega zastopnika republikancev, ki so v Kataloniji Izraziti avtonomisti: Emiliana Iglesiasa.
Kupovanje glasov je bilo v polnem cvetju; največ zlorab se je izvršilo v Madridu. »Imparcial« piše, da so agitatorji kar na hodnikih kupovali glasove. Nič boljše, ali še slabše je bilo na deželi. Velik del »lilcev sploh ni šel na volišče, ostali del pa le Podlegel uplivu plačanih agitatorjev. Poslanci iz 1. 1923 ne bodo, kar se tiče »provenience«, nič slabši od svojih predhodnikov. Gosp. Alhucemas ima sedaj instrument v rokah, s katerim bo lahko drugače vladal, nego konservativci. Razdrapanost političnega In socialnega življenja v Španiji je dozorela že tako, da rezultat eksperimenta dira že ob samo monarhijo, saj je liberalna koncentracija svoičas postavi1! revizijo ustave kot prvo točko svojega programa.
Jutri pričnemo priobčevati povest
„Andrej Temouc“
relifefna karikatura iz minulosti. izvirno slovansko delo
polno romantike in satire na tisto vrsto slovenske zgodov. povesti, ki hoče vse, kar je bilo, kazati lepo in j u..-Ako. Da ni pretekolst rodila samih svetnikov in herorjev, kažemo že mi, njihovi potomci, ki mamo poleg dobrih gotovo tudi lepo kopo slabih lastnosti, isto nam na zanimiv in prijeten način pripoveduje tudi zgodba Andreja Ternoaca.
Kupujte karte za književno tombolo „3ugoslovenske Matice“.
sffifsn 4

<S©spodar§t¥@
INDUSTRIJA. >:
r X JiigofcJovsuski :s!3dko?n' ttarteL Ker 3« Izstopila, i* lugosiovenakegs «ladkoraegs ikarieia osiješka sladkorna tovarna, sodijo. ;da t>o jjigosloveask! sladkorni kartel razpadel škode bi najbrž ne bllol f X PoviSanje delniškega kapHata irbib iveliake premogokopn® dražbe. Kakor se tuje, namerava trboveljska premogokosma tiružba povišat} svo' delniški kapital Start delničarji bodo dobili nove delnice po rele jsrimernera tečaju. Dividenda sa teto 1922 fes znašal* 25 dinarjev.
- X Produkcija sladkorb» t Bolgarski V pretečenem leta je znašala produkcija slad» Icorja v Bolgarski 55.000 ton proti 12.000 Jonam v letu 1921, Ker ta koliSna n® pokrl-j» vse domače potrebe, je Bolgarska nav®» t}ss na velik uvoz inozemskega sladkorja.
KMETIJSTVO
X TeČaS za vinogradnike r Hercega |fcai, V Hercegovini se bodo tekom poletja fftii tečaji za vinogradnike, ¥ teh leča* p se bodo vinogradniki podučavali v eep-piu trt ter v obnovitvi po trtni uši uri. snih vinogradov. Revnejši obiskovalci bodo ^bivali deset dinarjev dnevne podpore, /rlčakujejo, da bo te tečaj« obiskalo precej |nogradnikov.
Y X Izseljevanje Iz Italije. Po Italijanski tatistlkl se je izselilo iz 1 talile v prvih treh Mesecih 1923 skupno 91,672 oseb.
xknmjött Novom«
yjh44'^'' T~	».;......................
TRGOVINA.
X Trgofinske zveza Ukrajine t Belgijo. V Harkov js dopotoval belgijski finančnik Klerca, reprezentant 70 velikih belgijskih podjetij. Klerka se hoče prepričati če je možne vzpostaviti normalne trgovske oci-nošaje med Ukrajino In Belgijo.
X izvoz lesa te Avstrija. V prvih treh mesecih teta 1923 je Avstrija izvozila skupno 178,967.974 kg (17.897 vagonov) lesa. Od te količine se le fevozfio 13,435,019 kg v { Madžarsko, f?7,17IL65? kg v Italijo, 92,169.184 j kg v Nemčiio» 56.970 kg v Jugoslavijo, j 459.240 k« v Češkoslovaško le 5,668,003 kg
(j T ŠVICO.
X Izvoz, JaJec tr, Bolgarske, ki |e zna» žai povprečno 2GCÖ vagonov na leto, je na-eadoval lansko !eto na 800 vagonov. Vzrok j 1# previsoka carina,
X Ponovna revizija Hste blaga, Irt s«, sme prosto uvažati aa Madžarsko. Madžarski finančni minister je te dni dokončal po-, norr» revizSo liste, v kateri je označene blago, k« *« sme uvažati v Madžarsko feres * predhodnega dovoljenj®- Mnogo predmetov I f® bilo sopar črtan&. Ministrstvo stoji sa I stališču, da .se smejo svažatl v državo ?anjc I tala predmeti, ki *• ne tedelujeio doma m ■ kj ss neobhodno potrebni
X Stavka za^trovalalskega uradništv* na Madžarskem. Na Madžarskem so «topili ! radi vprašanja plač uradniki zavarovalnih zavodov v stavko. Če se ne bo posrečilo, poravnati spora mirnim potom, obstoja ne-: varnost da se razširi tudi ua druge ustanove.
I ,.„.,4 DAVKI — CARINE.. ...
X Plačil® «arine potos® earfnskik nakazale., N* Snldjativo pridobitnih siolev J® : gospod mlalster za flnance z razpisom s ! dne 2?. Sebraarla 1923, br. 11.340 objavil®-: eem r Uradaem listu ii 27 od 23,' mate« 1923 (pod št 134) odredil da se sme z* pja> čilo carine in drugih državnih pristojbin, Id se pobirala pri eartearaicab, njrorabljati carinske nakaznice podružnic Narodne basi.a. Podružnice Izdajajo carinske nakaznice n*
' vsote, položene v kovanem zlatu ali v ban i kovcih. Ako pa to» kupec žlrovnl račun aa I bančnem sedežu, oä katerega zahteva ca-! rinsko nakaznico, mu ai treba sa nakaznice polagati gotovine, nego lahko dobi So nar* kaznico v breme svojega tirov nega račun«. Z uvedba carinskih nakazni« se je ob seda-njem pomanjkanj» gotovine hotelo omejit! I gotovinski promet b» ga olajšati, ker so se i pripetili slučaji da posamezne tvrdke, dasi I razpolagajo z zadostnimi denarnim! sred» stv«, sto megle pravočasno dobit! s* pla» ! čfio earlu* potrebne gotovine. Nafta late-j reseetom pfjmea is names te ugodsosrt oči, £ vidšo ni zadosti s na sl Vsaj drugače at s*»-I «oče toiroačlt! dejstva, da ats se doaedaj v i Ljubljani poslužila takozvanega bresgota ; vinskega prometa za plačilo carine le dr*
J interesenta, dočim Izdajajo druge p^družni-I ce, na pr. ona v Zagrebu, dnevno 20 do 30 carinskih nakaznic. Interesenti se opozarjajo, naj se v polni meri poslužujejo ugodnosti brezgotovinskega prometa In $ tem tudi od svojih strani pripomorejo, da se pomanjkanje gotovine po možnosti omeji.

DOBAVE.
f 4
X Dobava steklenih plošč. Pil rtvna- t telistva državnih železnic v Subotici se bo ■-vršila dne 25. maja 1 l ofemioa Sicitaclia \ gleda dobave steklenih »iošč. Predmetni i oglas z '^.tančnejšimi podatki je v pisarni | trgovr	- obrtniške zbornice v Idubliant S
totere	-n na vpogled.
X ,ava sodov la «teži. V pisarni j •modateslce v Kamnik» se sklene dne 28. ? maja 1 L ob '11. ur! dopoldne direktna po-■odba za dobavo 2000 komadov sodov za .«kovanje smodnika p® 100 kg In 47 koroa-üov asedenih «težev. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom •>. vpogled.
X Oddaja Izdelovanjs «inžbeolfc oblek. Prt ravnateljstvu državnih ’Xsznlc v Subotič! se bo vršite dne 26.	:-i'. t, L oier-
tzän® licitacija glede oddaj«, dovasja po-letnlb ©blek za osobje državna železnice. Predmetni oglas j« v pisarni trgovske In 1 obrtniške zbornice v. Ushijas' Interesentom | aa vpogled. . ■	j
X Dobav» prediva. Pri ravnateljstvo [ drž&vMfc. SalezEie v Subotici se bo vršila , dne 25, maj» t L ©fertate® licitacija glede j dobave predlvk Predmetni oglas l» v pisar- | ral trgovske te obrtniške zbornice v LfeMla- ? s! interesentom aa vpogled.
Glr - • i urednik: Ivan Rodržai | Odgo' ni arednlk: Miha Gaberšek.
Last sX'-czne tiskarne« v Ljubljani f
Štev. 0F.
TTKnr~,”>f	-F—————»=—«-
Mttjfe v ustil jatniii itteffi.
3UTRAN3E NOVOST!
Gaborlau:
VX'v
Akt štev. 113.
Roman.
»Nekaj nezaslišanega, čudnega,« je odgovoril f... Samo v Parizu je kaj takega mogoče! Jaz ?em ga videl, prav natanko sem ga videl; aii vidite iun, pri sedmem oknu na strehi, tam se je najprej pokazal; bil je napol nag! Hoteli so ga prijeti! Kaj je!.. Kakor opica je splezal na streho ter; vpii: jlorild! Tako nepreviden... rekel bi...« iVerdnret ni več poslušal, drvil je naprej. '
»Ce bi bil to Clameran,« si je mislil, »če bi bil jtrah ugonobil te zločinske možgane!..«
Napravil si je s komolci prostora ter dospel na borišče hotela.
Tam pri velikih stopnjicah je čakal fanierio» •IjđrtlžU treh drrrnh gospodov.
»Torej?« je . klical Verdufet,
Kakor na povelje so vsi štirje pozdravili »Mojster!« so rekli
.■^»Slišite,« je rekel tolsti gospod ter zaklel, »kaj |l je zgodilo?«
' »To se je zgodilo,« Je odgovoril Fanferiot obupan, da nimam sreče. Sedaj bi bil Imel enkrat masten slučaj. In naenkrat mi gre moj zločinec ralom žvižgat«
»Torej je Clameran,,.«
»Da, seveda on. Ko me je danes zjutraj zagledal, Je zbežal In tekel kakor zajec, vam rečem, — Mislil sem sl da bo tako tekel v eno mer saj do Ihrryja. Pa ne. Ko je dospel na boulevard des ico-les, se Je naenkrat obrnil In se vrnil sem. Najbrž« |e hotel vzeti s seboj svoj zaklad. Komaj je prišel sem, koga zagleda? Tu moje tri tovariše. To je bilo, kakor da ga je kdo s kladivom udaril na čelo. Mislil je, da Je Izgubljen. In pamet mu Je ušla.«
»In kje je sedaj?«
»Najbrže na policiji "viel sem še, kako so s ga stražniki zvezali in nesli v voz,«
Verduret in Fanferiot sta našla Ciamerana v resnici v eni izmed celic, ki so pripravljene za nevarne ljudi Oblekli so mu prisilni jopič, on pa se je vendar na vso moč branil proti trem uradnikom In enem zdravniku, ki mu je hotel dati zdravilo.
»Pomagajte!« je kričal, »pomagajte!... Ali ne vidite? 2t gre, glejte ga, to je moj brat Pomagajte! Zastrupiti me hoče!...«
Verduret Je poklical zdravnika ua stran, d;.
! mu stavi nekaj vprašanj.
»Ubogi mož je izgubljen,« je odgovoril zdravnik; to je neozdravljiva blaznost. Oa misli, da ga hočemo zastrupiti Naravno je, da sc bo branil i ledi in pijače... Mi lahko storimo, kar hočemo, i umrl bo gladu. Prej pa bo moral še pretrpeti vse strašne muke zastrupi j en ja.«
Verduret a Je bila groza, ko je zapuščal ječo.
»Gospa Fauvel je rešena,« je mrmral. »Bog sam Je vzel v roke kazen za Ciamerana.«
Fanferiot ni bil nič kaj zadovoljen s tem Izidom.
»In jaz sem se trudil zaman, in izdajal zaman svoj denar,« je mrmral nezadovoljno.
»Res je,« js zavrnil Vcrdemt, »akt Št. 113 ne bo prišel iz predalov preiskovalnega sodnika. Toda potolaži se, vever, še predrto bo minil mesec, te bom poslal s pismom k nekemu svojemu prijatelju. Mislim, da boš zadovoljen z menoj. Česar nisi mogel doseči za svojo čast la slavo, to se tl bo gotovo nagradilo v denarju.
Petindvajseto poglavje.
Nekega jutra štiri dni pozneje je hodil gospod Lecoq. oficijalni Leeoq, o katerem bi mislili, da
je pisarniški svetnik, gor in dol po svoji sobi ter se zdaj pa zdaj ozrl na uro na steni
čez nekaj Sasa je pozvonilo in zvesta Ja-wuille je odprla gospodični Nini m Prosper ju öertcmyju.
»Tako je prav,« jt rekfe leeoq. »zaljubljeni m točni«.
»Midva nisva zaljubljena,« je odgovorila Nina Gypsy; »samo na gospoda Verdureta izrecno povelje sva se še enkrat sestala. Rekel ie, da naj prideva sem k Vam.«
»Lepo,« je reke! sloviti policijski uradnik, ! »prosim, počakajta trenutek, sporočiti mu hočem«.
Dobre četrt tire sta ostala Nina in Prosper sama, toda niti on, niti ona nista spregovorila besede. Zdaj so se odprla vrata in vstopil je gospod Verduret.
Nina in Prosper sta mu hotela pohiteti nasproti, «r pa ju je z enim onih pogledov, proti kateremu bi se zaman kdo upiral, zadržal na njih ; prostoru.
»VI ste prišli,« Je rekel trdo, »da zahtevate pojasnil glede mojega nastopa. Dal sem Vam besedo, da bom tajnost razkril. To obljubo hočem Izpolniti, če ml Je tudi v tem trenutku težko.«
»Moj najboljši prijatelj Je dober, pošten mož.., Caldas. Ta moj prijatelj je bil pred poldrugim letom najsrečnejši Človek. Ljubil je neko deklico, živel je samo za njo in je bil tako neumen, da Je mislil, da ga ljubi tudi ona, ker je Smela vse le od njega.
»Da,« je vzkliknila Nina, »ljubila ga Je!...«
»Mogoče. Ljubila ga je tako, da mu Je nekega dne ušla z drugim. V prvem trenutku Je Caldas skoraj zblaznel bolesti in je mislil na samomor. Ko pa si je stvar natančneje premislil, se mu je zdelo boij pametno, da IM la se raa* žčuje.«
»In... Toda!...« Je hotel ugovarjati Prospet
»Caldas se je maščeval o svoje. To se prav'; pokazal je pred očmi žene, ki ga je izdala, kab zelo nadkriljuje onega, zaradi katerega ga je za pustila. Slaboten, strahopeten in brez premislek! bi se bil oni pogreznil v blatu, da ga ni Caldas z močno roko zadržal. Vi ste me razumeli, ka ne? Ona žena je Nina, zapeljivec ste Vi; kar s* tiče Caldasa...«
Hitro si je potegnil baroko z glave in brad* s obraza in Prosper in Nina sta gledala v zam^ Ujen!, ponosni obraz pravega Lecoqna.
»Caidas!...« je vzkliknila Nina.
»Ne, ne Caldas. tudi ne Verduret, rnarve? Lecoo. varnostni ag I...«
Ko se je začudenje poleglo, se je obrnil Lečo« proti Prosperju.
»V! se nimate zahvaliti ra svojo rešitev s&ttv meni Deklica, ki je bila toliko pogumna, da mi h zaupala, ml je olajšala delo. Ta deklica je gospo dična Mađelajna. Njej sem moral priseči, da go spod Fauvel ne bo nikdar ničesar Izvede!.. Vale pismo mi je prekrižalo račune. Jaz sea končal...«
Hotel se le vrniti v svojo sobo; Nina mu h zastavila pot
»Caldas,« je rekla, »rotim te, Jaz sem afe srečna!.., Ko b! vedel, usmili se!.,.«
Prosper je odšel sam Iz hiše,
' V-' • X	•• •
h % m
Dne 15. prihodnjega meseca se le vršila cerkvi Notre Dame de Lorette poroka Prosperj; Bertomyja z Madelajno Fauvel.
Banka je še vedno v ulici de la Provence, Go, spod Fauvel pa se namerava preseliti na dežel« Izprer» eni! je tudi firmo, ki se glasi danes; Prosek Bertomy & Cie.	„ , - v
- KONEC. -	1 ■ "
te


trm; oglasi
Cena oglasom do 20 besed Din 5*—; vsake sodobna beseda 25 para, s davSflno vred.
i? XX - •
Opremljeno z dvema posteljama sU prazno, po možnosti s po-Mbnftn vhodom in souporabo kopalnice, išiem sa tako) ab ■ 1. junijem. Dr Katičii, sanitetni sel, zdravstveni odsek.
kakega sluge v banki ali kaj primernega ližem. Zmožen tem Slovenskega, »rbo • hrvaikega. nemškega, italijanskega in nekoliko romunskega jetika. Službo lahko nastopim takoj. M »slov V upravi Hala.
(kredenca) v dobrem stanju m po ugodni ceni proda. Nasi.: rožar Fr. Krekov trg 7. (pritličje poleg Mestnega doma).
(a trgovino po možnosti v sredini mesta Ponudbe s navedbo eena pod „Lokal“ na upravo lista
Liata
Todam za ceno Din 400’--«nudbe oa upravo lista pod ffro „Dobro ohranjena“.
^nadstropna z vrtom v sredini a a staro vpeljano trgovino inventarjem, so proda. Trgo-la in stanovanje se odstopi ■oj. Cena ugodna. Naslov v ravi lista.
do 88 iz zadostno
dobi službo- Ki3i va Usta.
1>H
VI
Blazin. Si
morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin iu Žima in morske trave, tn od roče ne peresih Specijalna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur —- Kajnižje tent’ — Najsolldnejil izdelki! — Zahtevajte oferte tn cenike 1
za kose. prave italijanske, ne-presegljive v dobroti. OlodfO galico, rafljsko Kije, morsko travo za modroce v vsaki množini priporoča Sever & Komp., Ljubljana. Wolfova uL IS.
s trgovsko naobrazbo poznavajoč vse vrste knjigovodstva, žeU primemo mesto, tudi kot tajnik ali blagajnik prt kakem vež|em podietju, Cenj. ponudbe pod „Prioen in tožen“ na upravo lista.
Ma pita,
angleške provenijence, 98-99*/,. brezkonkurenžne kakovosti in po zmernih oenab ima v zalogi zastopnik družbe Val. Jurman Celje. Breg 2S. Slovenil«
Za paoli
nemščina, italijanščine in alo-voBščine ter lepopis ae priporoča izurjena gospa. Cenj. ponudbe na upravo pod „Vestno“.
z vrtom v bližini mesta se proda. Cenj. dopisi pod „Ugod-oo“ na upravo Usta.
Deliš BoU caietij
sli bank kupim. Dopisi pod „Kulantno“ na upravo lista.
18 aialoi in
na dobri vodi se išče v najeti z nekoliko zemlje ali pa s kako malo hišo, pripravno za trgovino na prometnem kraju na Štajerskem. Ivan Ivanuš« na Lešniei 6 p. Ormož.
Vsi spil OBffl
se preda po nizki ceni Henrik Bitenc, Vižmorje 77.
Ma se
več dobro ohranjenih moških oblek, klobukov in čevljev po zmerni ceni. tstotam s« proda tudi en umivalnik. Dvorni trg št 1/Unadstr.levoodlO—Mure
Med,
dobro vpeljano z mešanim blagom in opremo v sredini mesta Maribora — pozneje tudi stanovanje — se proda. Dopisi pod „Eksistenca“, na podružnico „Jutranje Novosti“, Maribor.
MM
vešč špecerij sks, galanterijske in manufakturne stroke 5eli službe. Cm tudi kot potnik. Ponudbe aa upravo Uata pod „Agilen“.
sprejme premogokop Kija že-rovoi pri Ormožu.
Undenvood
pisalni stroj
zastopstvo sa Slovenijo
Franc Bar.
Ljubljana,
Cankarjevo nabrežje 5, tel» 407
Pohištvu.
Spalne in jedilne sobe, kuhinjske oprave, stalno v zalogi. — Ogleda se lahko vsaki dan. — Za blago jamčimo. —- Prevzemamo vsa mizarski dela.
Erman & Arhar,
mizarstvo
Št Vid nad Ljubilano:
■ B
B
O
B
B
B
B
a
Izšli so sledeči zvezki:
Stev.1. Tajnost „ 2. Jenufa.
„ 3. Seviljski brivec.
M 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles.
„ 6. Prodana nevesta.
„ 7. Nižava.
„ 8. Vrag in Katra.
„ 9. Carostrelec.
„ 10. Janko In Metka.
,, 11. Zapečateno!.
„ 12. Tosca.
Izdala In založila
Jm tim in Vn"
v Ljubljani, Wolfova ul. L j«
Vsak zvezek stane 3 Din.
PoBopiMl! SEM,
kolonijalnu, manufakturnu, gvozdarsku, gradje-vinsku i svaku drugu robu prima u komisiju. — Kupuje nove i rabljene mlinove i motore na sesani plin — i traži raznu poslovnu vezu — dobro organizovana
Privredna Banka
za Joži Sitjjjii d Mi
11118111811118
Ohetniii v Beograda
j se |e preseli! jv svojo pisarno
i! SiOBljlSlfE ElilEll
imrffinmmfi
PALMA
ft&učuR potpe toilce to potplate
Ä oblice
debljine 12-20 cm potpuno suhe, bez kore duljinama 45-00-135 cm itd. kupuje na vagon e
„Gradiv©“, 6?. rtništoo, Zasreb.
BoseviCava ulica 3.	— Telefon St 5—55
JjMU&jfe. tek* »Zvttgz tiskaraa .1« JatfisanHu,T LjahUaai